PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO€¦ · IN NEGA OKRASNIH RASTLIN NA PROBLEMATIČNIH LEGAH” in CVETLIČNI SEJEM V ŠKOFJI LOKI Skupina za lepšo Loko organizira

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

April 2009 • Številka 4Leto: XI - ISSN 1408-7103

Ločanka predstavlja

PREDAVANJE - ”ZASADITEV IN NEGA OKRASNIH RASTLIN

NA PROBLEMATIČNIH LEGAH” in CVETLIČNI SEJEM V ŠKOFJI LOKI

Skupina za lepšo Loko organizira v soboto, 9. maja 2009, od 8. do 13. ure 8. Cvetlični sejem na Mestnem trgu v Škofji Loki.

Na sejmu boste lahko po ugodnih, najmanj 10 odstotkov nižjihcenah kupili različne vrste cvetja, sadik, korit, gnojil, semen, vrt-narskega orodja in vsega, kar še potrebujete za učinkovito vrtnar-jenje. Svojo ponudbo bodo na sejmu predstavljali naslednji po-nudniki: Vrtnarstvo Stanonik, Vrtnarstvo Bilban, KGZ Škofja Lokain Pinus, d. o. o. Seveda vam bodo z veseljem tudi svetovali in vampomagali pri oblikovanju trendovskih zasaditev na vašem vrtu inbalkonu. Spremljevalni program na Cvetličnem sejmu bo letos namenjennajmlajšim obiskovalcem, ki bodo skupaj z animatorji lahko za-plesali in zapeli ter občudovali zvitega čarodeja.

Kot uvod v Cvetlični sejem vas Skupina za lepšo Loko v četrtek,7. maja 2009, ob 18. uri vabi na predavanje v Miheličevo gale-rijo v Kašči. Predavala vam bo Nevenka Breznik - klub Gaia.

Tema njenega predavanja bo ”Zasaditev in nega okrasnih rastlin na problematičnih legah”.

Informacije: Skupina za lepšo Loko,Andreja Križnar, 04/517 06 04,www.lto-blegos.si

OBOGATENE PRODAJNE POLICE V TURISTIČNO INFORMACIJSKEM CENTRU LOKALNE TURISTIČNE

ORGANIZACIJE BLEGOŠ

V Turistično informacijskem centru Škofjeloško območje na Ki-dričevi cesti 1a je na voljo pestra izbira dekorativnih predmetov,turističnih spominkov, vezanih na škofjeloško območje, spomin-kov domače in umetnostne obrti, primernih za različna darila inbogat izbor knjig z izvrstnim slikovnim gradivom, kot so Sloven-ske gore, Slovenske jame, Slovenija, Gorenjska ... Poleg naštete-ga so na voljo številni izletniški vodniki po kolesarskih, gorskih inpravljičnih poteh Slovenije in majice z atraktivnim sloganom Slo-venske turistične organizacije ”I feel love”!V pomladnih mesecih so prodajne police zapolnili še izdelki izVarstveno delovnega centra Kranj, Šent-a, ateljeja lončarstvaŠkulj, z izdelki Lidije Debelak, z izdelki iz slanega testa, stekleni-mi izdelki Nice art, najrazličnejšimi dražgoškimi kruhki, čipkamiin podobno.

Ne pozabite, vsako darilo mora imeti osebni pečat tistega, ki ga daje, in mora biti pisano na kožo

tistemu, ki mu je namenjeno!

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJAB L E G O ŠKidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Lokatel.: 04/ 517 06 00, fax: 04/ 517 06 05e-pošta: [email protected]://www.lto-blegos.si

2 - L O Č A N K A

And

rej K

oman

s.p

.

Vabimo vas k vpisu otrok v naslednje programe:● dnevni program v trajanju od 6 do 9 ur

(za otroke stare od 11 mesecev do 6 let)● program cicibanovih uric v obsegu 60 ur letno

(za otroke od 4. do 6. leta, enkrat tedensko v popoldanskem času).

Vpis bo potekal od 4. maja do 8. maja 2009 v Vrtcu ŠkofjaLoka, Podlubnik 1d, v naslednjih terminih:

ponedeljek,4. 5.: od 9.00 - 12.00 in od 13.00 - 18.00 uretorek, 5. 5.: od 9.00 - 12.00 in od 13.00 - 18.00 uresreda, 6. 5.: od 9.00 - 12.00 in od 13.00 - 18.00 urečetrtek, 7. 5.: od 9.00 - 12.00 in od 13.00 - 16.00 urepetek, 8. 5.: od 9.00 - 14.00 ure

Možnost vključitve otrok je z novim šolskim letom, torej od 1. septembra 2009 dalje.

Vpisnice najdete na spletni strani vrtca "vrtec.skofjaloka.si",dobite jo lahko tudi v vrtcu.

Oddaja vpisnic je osebna, v terminih vpisovanja.

Ob vpisu vas bomo seznanili z našimi programi, ki so predstav-ljeni v publikaciji vrtca.

VLJUDNO VABLJENI!

VPIS OTROK V VRTEC ŠKOFJA LOKAza šolsko leto 2009/2010

VRTE

C Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

DLU

BN

IK 1

d, Š

KO

FJA

LOK

A

L O Č A N K A - 3

Oglas

Kidri~eva ulica 43b

Lahko boste zavrteli kolo sre~e, od 16. do 18. ure pa lahko sodelujete v Mali {oli cirkusa.

Pri~akujemo vas v modernem Hipermarketu inv {portnem centru Intersport.

@

pp ppDelovni ~as:

od ponedeljka do sobote: od 8:00 do 20:00 urenedelja: od 8:00 do 13:00 urepetek, 1. maj: ZAPRTOsobota, 2. maj:od 8:00 do 13:00 urenedelja 3. maj: od 8:00 do 13:00 ure

Mercator Center Škofja loka, Kidričeva ulica 43b, Škofja Loka praznuje otvoritev. Vsem kupcem, ki

boste na dan 30.4.2009 v Hipermarketu in Intersportu opravili nakup s kartico Mercator Pika, bomo

podarili dvakrat toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. Nakupi s kartico Mercator

Pika in določeno število zbranih pik vam lahko v določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni

3 do 6-odstotni popust na vso ponudbo.

Zbirajte lepe trenutke

Živite s Piko

DvojnePike

četrtek30.4.2009

Dvojno darilo!

Ponudba velja le v hipermarketu [kofja Loka, na dan 30.4.2009. Set dveh kelihov ob nakupu nad 20 EUR prejmete na blagajni. Ponudba ne velja za pravne osebe.

Na dan otvoritve bo vsak kupec Mercator Hipermarketa [kofja Loka ob nakupu nad 20 EUR prejel set dveh kelihov za belo vino Magnifi co

BREZPLA^NO!

PS

ME

RC

ATO

R d

.d.,

DU

NA

JSK

A C

. 10

7,

LJU

BLJ

ANA

Uvodnik

4 - L O Č A N K A

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

April 2009 • Številka 4Leto: XI - ISSN 1408-7103

”Najprej vrednota dela. To je velika vrednota, ki smo jo visokov nebo kovali, danes pa, če delaš, si mičkeno zaostal, torej z de-lom praktično ne boš nikamor prišel, le s položajem se uveljaviš... Dokler bomo na tej osnovi živeli, tudi napredka ne bo.”

France Bučar za 24ur na vprašanje, brez katerih vrednot na-rod ne bo mogel preživeti.

Pred nami je 1. maj, praznik dela. Praznik, ki mu veliko Sloven-cev pripisuje rdečo, komunistično, socialistično ali neko drugozgodovinsko in nepotrebno vsebino. Čeprav je ta dan v zgodovi-ni zapisan tudi kot odstop rimskega cesarja Dioklecijana, premi-eri Mozartove Figarove svatbe, po prvi lepljivi poštni znamki, iznovejše zgodovine se je na ta dan pred petimi leti v Evropsko uni-jo vključila tudi Slovenija, pa se ga spominjamo predvsem v spo-min na delavske demonstracije v Chicagu leta 1886.

Praznovati smo ga tudi na Slovenskem začeli 1890, torej manjkot leto po tem, ko ga je Druga internacionala, organizacija so-cialističnih in delavskih strank sprejela za svoj praznik. Sprejempraznika je bil veliko lažje dejanje kot upoštevanje resolucije oosemurnem delovniku, ki so ga delodajalci (lastniki) začeli spo-štovati šele po prvi svetovni vojni.

Marsikdo meni, da so sindikati in boj za delavske pravice nepo-trebni. A kdaj, če ne danes, v času gospodarske krize, so pravicedelavcev najbolj na tapeti. Sindikalisti so že v začetku januarjaugotavljali, da je stanje najslabše v podjetjih, ki so jih kupili me-nedžerji. Ne povsod, a v večini primerov. Razumem jih, da mora-jo vračati najeta posojila in da manjših prihodkov zaradi krize, stem upada naročil, niso pričakovali, vendar le z zategovanjempasu delavcem ne bo šlo.

Je kateri od novih lastnikov pomislil, da bi delavcem zaradi te-žav v podjetju (in nižjih plač) ponudil solastništvo? Ne, kje pa,saj gre lahko podjetje v stečaj ali likvidacijo, lastnik poplača up-nike, zemljišča in stavbe mu ostanejo. Za novo proizvodnjo ali šelažje, za odprodajo vsakomur, ki bo pripravljen vložiti več, kot sosami ‘plačali’ za podjetje.

Predsednik vlade Borut Pahor je ta mesec predstavil slovenskiFBI in si zaželel, da bodo uslužbenci na značkah nosili napis‘brez milosti’. Menim, da bi morale tudi banke menedžerjem gle-dati pod prste brez milosti. Obogateti čez noč, z minimalno vlo-ženim trudom, je bil za nekatere nacionalni šport. To niti mate-matično niti fizično ni mogoče, razen če zadeneš na Lotu, zato jetoliko bolj pomembno, da tovrstnemu ‘delu’ svoje pristavi drža-va, regulatorji, banke, ... Povedano drugače, tudi vladi bo trebagledati pod prste brez milosti.

Bolj kot kadarkoli je danes čas za delo in delavske pravice. Zavrednote, ki s(m)o jih prehitro potisnili v obdobje pred samostoj-no Slovenijo. In praznovanje praznika dela.

je mesečna priloga Gorenjskega glasa za škofjeloško regijo.

Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Bleiweisova cesta 4, Kranj

odgovorna urednica: Marija Volčjak

urednik Ločanke:Boštjan Bogataj([email protected])

novinarji:Boštjan Bogataj, Vilma Stanovnik, Igor Kavčič, Danica Zavrl Žlebir, Matjaž Gregorič, Alenka Brun, Ana Hartman, Andreja Kopač, Maja Bertoncelj, Jernej Červek

fotografije:Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Polona Mlakar Baldasin

lektoriranje:Marjetka Vozlič

uredništvo, naročnine:Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjtelefon: 04/201 42 00elektronska pošta: [email protected]

oglasno trženje:Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranjza Ločanko: Mirjam Pavlič (gsm 031/698 627)

mali oglasi: telefon: 04/201 42 47Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16.ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranjtehnični urednik:Grega Flajnik

tisk: Set, d. d., Ljubljanadistribucija: Pošta Slovenije, Poslovna enota Kranj

Ločanka je priloga 33. številke Gorenjskega glasa,28. aprila 2009. V nakladi 14.000 izvodov jo dobi-jo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov vškofjeloški regiji brezplačno. Naslednja številkaizide 26. maja 2009.

L O Č A N K A

Boštjan Bogataj

Vrednote, ki ostajajo

Na naslovnici: Martina Demšar iz Škofje LokeLičenje: Katja Novak, foto: Tina Dokl

Najave, karikatura

L O Č A N K A - 5

Kresovanja na ŠkofjeloškemNa prvomajski večer, 30. aprila, bo na Škofjeloškem organiziranih

tudi nekaj kresovanj. Izbrali smo: Konjeniški klub Visoko organizi-ra kresovanje pri Tavčarjevem dvorcu na Visokem; Društvo podeže-lja Kladje organizira kresovanje na Kovšakovem griču v Kladjah vŽirovskem vrhu; kresovanje bo tudi v nekdanji vojašnici v ŠkofjiLoki, s programom za otroke bodo začeli že popoldne, zvečer pa botudi nastop skupine Stroj Machine; v Žireh bo kresovanje na Postot-niku, enako na Rebru nad Sovodnjem, kjer ga organizira tamkajšnjogasilsko društvo. Kresovanje na Gorajtah, poleg nogometnega igriš-ča, organizira tudi Športno društvo Polet Sv. Duh - Virmaše. Za za-bavni program bo poskrbljeno v vseh primerih.

Prvega maja na ErmanovecPlaninsko društvo Sovodenj na 1. maja organizira družinski pohod, ki

se ga radi udeležujejo tako člani društva kot družine iz bližnje in dalj-ne okolice. Dostop do Ermanovca ni zahtevan, smeri potekajo s Sovod-nja, Trebije, Hotavelj, Kopačnice in Kladij. Koča je odprta! Info: PDSovodenj (Lovro Telban, 519 50 22 in Martina Jezeršek, 519 50 57).

Predavanje o negi okrasnih rastlinSkupina za lepšo Loko organizira brezplačno strokovno predava-

nje Nevenke Breznik iz kluba Gaia, ki bo potekalo v četrtek, 7. maja,ob 18. uri v Miheličevi galeriji v Kašči. Na predavanju Zasaditev innega okrasnih rastlin na problematičnih legah bodo obiskovalci iz-vedeli marsikaj koristnega o pravilnem izboru okrasnih rastlin, zasa-jenih na problematičnih legah (vroče sončne lege, hladne vetrovnelege ...). Info: Skupina za lepšo Loko (Andreja Križnar, 517 06 04,www.lto-blegos.si)

Cvetlični sejem na Mestnem trguSkupina za lepšo Loko v soboto, 9. maja, organizira 8. cvetlični se-

jem na Mestnem trgu v Škofji Loki. Na sejmu bo po ugodnih, naj-manj 10 odstotkov nižjih cenah na voljo cvetje, sadike, korita, gnoji-la, semena, vrtnarsko orodje in vse, kar je potrebno za učinkovitovrtnarjenje. Ponudbo bodo na sejmu predstavljali naslednji ponudni-ki: Vrtnarstvo Stanonik, Vrtnarstvo Bilban, KGZ Škofja Loka in Pi-nus. Z veseljem bodo tudi svetovali in pomagali pri oblikovanju tren-dovskih zasaditev na vrtu in balkonu. Info: Skupina za lepšo Loko(Andreja Križnar, 517 06 04, www.lto-blegos.si).

Srečanje prijateljev RatitovcaLetos akcija Prijatelj Ratitovca poteka že 19. leto. Uradna razglasi-

tev zmagovalca, tistega, ki se je na Ratitovcu vpisal največkrat v zadnjem letu, bo 9. maja ob 11. uri - na Ratitovcu. Info: PD za Selško dolino-Železniki (Rado Goljevšček, 514 64 89).

Spominski pohod na BlegošV nedeljo, 11. maja, organizirata Planinski društvi Gorenja vas in

Škofja Loka Spominski in rekreativni pohod na Blegoš. Pohod podobro označenih in zavarovanih poteh bo ob vsakem vremenu, do-stop je možen prek Javorij, Hotavelj, Zalega Loga ali Cerknega.Vpisno mesto bo pri koči na Blegošu od 8. do 16. ure, ob 11. uri botu tudi priložnostna prireditev s kulturnim programom. Info: PD Go-renja vas (Franci Fortuna, 041/451 684) in PD Škofja Loka (JožeStanonik, 041/595 005).

Boštjan Bogataj

Ločanka je redna priloga časopisa

NAROČAM

Ime in priimek: ____________________________________

Naslov:__________________________________________

Podpis:_______________________

Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območje Gorenjske. Časopisz bogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnoteženčasopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenj-cev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti.Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetnavprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In seveda poskrbimo za sprostitevin zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo z brezplačnimi prilo-gami, kot sta npr. Kranjčanka in Ločanka, ter ob koncu leta z letopisomGORENJSKA - darilom pred božično-novoletnimi prazniki.Če vas poleg branja Ločanke zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vasvabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinašali brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vaspresenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

za najmanj eno leto

Žiri - Ob 30-letnici delovanja Združenja šo-ferjev in avtomehanikov Žiri so se na rednemobčnem zboru spomnili tudi svojih začetkovin korenin. Leta 1979 so že dolgo čutili praz-nino in nepovezanost pri svojem delu, želeli soskupaj reševati probleme poklicnih šoferjev.”Ustanovnega občnega zbora se je udeležilokar 84 članov, do poletja smo imeli nared tudiprve uniforme, krog simpatizerjev in članovpa se je hitro širil,” začetke opisuje MarijanDolenec, današnji predsednik združenja, kideluje v štirih občinah na Škofjeloškem.

Člani iniciativnega odbora za ustanovitevZdruženja so bili Alojz Firšt (tudi prvi pred-sednik), Pavle Kunc, Milan Treven, PoldeFilipič, Jernej Jereb, Stanko Jereb JanezKokalj, Vinko Oblak, Martin Trček, JanezMiklavčič in Milan Pipan.

Danes več kot 200 članovZ leti se je članstvo v združenju povečeva-

lo, širila se je tudi dejavnost, vsako leto so seudeleževali tekmovanj šoferjev in avtomeha-nikov po vsej Sloveniji in obiskovali srečanjapo Evropi. ”V zadnjem obdobju smo prisotnina mnogih področjih, posebej pri tistih, ki sovezana na promet in varnost v cestnem pro-metu. Na našo pobudo v občinah Žiri in Go-renja vas-Poljane delujeta Sveta za preventi-vo in vzgojo v cestnem prometu, voznikeseznanjamo z zakonskimi novostmi, trikratsmo organizirali krvodajalsko akcijo Voznikza voznika, vsako leto organiziramo piknikeza naše člane, pred šestimi leti smo prvič va-rovali Maraton Franja, že leta 2006 je pri temprojektu sodelovalo 1200 rediteljev,” o dejav-nostih pove Dolenc.

Pred štirimi leti se je žirovsko združenjeudarilo z nacionalnim združenjem. Ta jim jeočitalo (in kasneje tudi izključilo) novi pra-por s podobo Krištofa - zavetnika šoferjev,

medtem ko so v žirovskem združenju skleni-li, da jim bodo nakazovali le polovico preje-te članarine in to tudi smatrali za jedro spora.”Čeprav so nas želeli zbrisati, smo danes šemočnejši, menim, da nas bodo kmalu posne-mala tudi druga združenja,” pravi predsednikin pove še: ”Naš obstoj ni vprašljiv, saj ima-mo že nekaj let krepko prek 200 članov, ve-seli pa smo tudi novih.”

Redna letna srečanja Pri ČufarjuTrenutno ima združenje kar 247 članov, od

tega je skoraj tretjina uniformiranih. Vsakoleto septembra poskrbijo za varnost otrok,tudi lani so varovali celotno traso MaratonaFranja. Na račun tega so zbrali dobrih šest ti-soč evrov. Lani se je kostanj-gobarskega pik-nika pri Čufarju v Žirovskem Vrhu udeležilokar 120 članov društva z družinami. ”Lani

smo na balinarskem turnirju v SlovenskihKonjicah zasedli odlično četrto mesto, no-vembra smo se tradicionalno podali na izlet vPrlekijo,” o društvenem življenju v združenjulani pravi predsednik Dolenc.

Predsednik Marjan Dolenc obljublja, da bozdruženje aktivno tudi v tem letu. Udeležilise bodo balinarskega turnirja v Logatcu, so-delovali bodo pri preventivi in vzgoji v cest-nem prometu, tudi letos bodo varovali Mara-ton Franja na celotni trasi, na radiu Sora pri-pravili okroglo mizo na temo varnosti v cest-nem prometu, z B&B pa organizirali preda-vanje na temo Evropske kode in podaljšanjevozniških dovoljenj za kategorije B in C.

Boštjan Bogataj

Tri desetletja žirovskih šoferjev Žirovsko združenje je danes najbolj znano po skrbi za varnost v cestnem prometu in varovanju Maratona

Franja. Pred leti so odšli na samostojno pot, morda jih bodo posnemala tudi druga združenja.

6 - L O Č A N K A


letaki * zloženke * prospekti * tiskani oglasi * etikete za embalažo * logotipi, cgp * poslovne vizitke

[email protected]

oblikovanje * priprava za tisk

((( 041 261 398Ciril Eniko s.p. * Dobračevska 23 * Žiri

Za 50 let članstva v združenju je zlato priznanje iz rok predsednika Marijana Dolenca prejelMato Babić.

Tudi na letošnjem občnem zboru so po-delili številna priznanja. Med njimi iz-stopa zlato priznanje za 50 let članstvaMatu Babiću ter zlata priznanja Policij-ski postaji Škofja Loka, VBH trgovini,B&B in Radiu Sora. Plaketo častnegačlana so prejeli Milan Treven, StanislavVehar, Janez Buh, Franc Dolenec,Mato Babić in Janez Miklavčič. Plake-to vzornega voznika (ni imel nesreče polastni krivdi, je trezen, strpen in obziren,ima čut odgovornosti in spoštuje promet-no disciplino) so prejeli Marjan Mur inKarlo Čuk (iz občine Žiri), Jože Šifrarin Jakob Klemenčič (iz občine Gorenjavas-Poljane), Boris Laznik (ŠkofjaLoka), Gregor Gasser (Železniki) terBrane Bušelić in Franc Tomažin(Kranj).

Objave Občine Žiri

L O Č A N K A - 7

Žiri - Aprila so Žirovke in Žirovci z roka-mi prenesli del knjižničnega gradiva iz se-daj nekdanje v nove prostore knjižnice vStaro šolo v Starih Žireh. Med sodelujoči-mi v živi verigi je sodeloval tudi župan Bo-jan Starman, ki smo ga vprašali, kdaj bo-sta odprta dva nova oddelka vrtca v ne-kdanji knjižnici v Zadružnem domu:

”Lani je na področju varstva predšolskihotrok zazevala velika luknja, saj nam za vse vobeh vrtcih ni uspelo najti prostora. V prosto-re nekdanje knjižnice, odpiramo jih prvi delo-vni dan maja, se bosta preselila dva oddelkastarejših skupin oziroma nekaj več kot 40otrok iz šolskega vrtca. S tem bo v organizi-rano varstvo vključenih skoraj 250 otrok ozi-roma več kot 90 odstotkov vseh predšolskihotrok v občini, kar štejem za izreden uspeh.Za ureditev prostorov nekdanje knjižnice zapotrebe predšolskega varstva smo dali 20 ti-soč evrov, ob tem pa se moramo zahvaliti tudipodjetju M Sora, ki je razumela stisko staršev,ki so ostali brez varstva otrok, in omogočilanajem prostorov za potrebe vrtca.”

Nova oddelka naj bi po prvih napovedihodprli v začetku leta. Zakaj jih odpiratešele sedaj?

”Takšno napoved sem dal na podlagi danihobljub o zaključku del v Stari šoli. Računalismo, da bomo do novega leta uspeli pripravi-ti prostore v nekdanji knjižnici, vendar namto zaradi različnih razlogov ni uspelo. Knjiž-nico smo selili pred slabim mesecem, v nekajtednih pa nam je uspelo že urediti prostor zavarstvo predšolskih otrok.”

Konec lanskega aprila smo pisali o trehpomembnih pridobitvah občine. Prva jepridobitev koncesije za gradnjo in uprav-ljanje Doma za starejše Žiri. Zgrajen bimoral biti do konca novembra letos, ven-dar se je zapletlo pri pridobivanju gradbe-nega dovoljenja. V zadnjem mesecu se je vpogovore s sosedi vključila tudi skupinasvetnikov. Uspešno?

”Za dosego skupnega cilja za dobro vsehŽirovk in Žirovcev je dobrodošla vsaka po-moč. Tako je hvalevreden trud svetnikov, kiso bili pripravljeni priskočiti na pomoč, po-slušati argumente sosedov in po možnostinajti za vse sprejemljivo rešitev. Dvakrat sose sestali s sosedi, nekatere ovire so bile od-pravljene, druge ne. V teh dneh tudi čakamona odločitev ministrstva za okolje in prostor,ki rešuje pritožbo nekaterih sosedov v zade-vi priznanja stranke v postopku izdaje grad-

benega dovoljenja. Svetniki so mi sporočili,da je problem v lokaciji, saj so nekateri so-sedje prepričani, da jim bo objekt poslabšalpogoje bivanja. Skupina, na čelu z ViktorjemŽakljem, je poudarjala, da vsaka takšna inve-sticija spreminja pogoje bivanja okolici, ven-dar projekta realno ni mogoče prestaviti. Stem se nekateri sosedi ne strinjajo.”

Kdaj bo Upravna enota Škofja Loka iz-dala gradbeno dovoljenje?

”Maja naj bi bilo gradbeno dovoljenje ven-darle izdano, saj nam je investitor zagotovil,da bo vse zahtevane dokumente (dopolnjenprojekt in dodatne študije) dostavil takoj poprvomajskih praznikih. Menim, da za izdajogradbenega dovoljenja ni več zadržkov, za-takne se lahko le v primeru, da se ena odstrank v postopku pritoži naprej. To lahko po-meni, da gradnje (še dolgo) ne bo.”

Druga pomembna pridobitev so bila pri-dobljena sredstva iz evropskih skladov zaureditev Gospodarske cone Žiri. Ali jeprva faza zaključena oziroma ali je občinapridobila denar iz Evropske unije?

”Da, gospodarsko cono smo zgradili sep-tembra lani, pridobili tudi uporabno dovolje-nje, torej izpolnili pogoje za nadaljevanje ra-sti gospodarstva v občini. Vrednost investici-je je znašala več kot pol milijona evrov, žalpa občina še vedno ni dobila nazaj 230 tisočevrov, ki bi jih država morala nakazati že dokonca lanskega leta. Sredi meseca smo imelis Službo vlade RS za lokalno samoupravo inregionalno politiko sestanke, kjer so nam pri-stojni zagotovili, da nam bodo v naslednjihdveh mesecih denar le nakazali.”

Kdaj se bo začela druga faza? Kateradela obsega?

”V drugo fazo spada gradnja parkirišča zatovornjake pri obstoječi čistilni napravi.Predviden začetek del je meseca junija, za-ključek pa jeseni. Ta del investicije je vredendobrih 200 tisoč evrov.”

Je bila investicija v parkirišče nujna?”V času, ko smo se odločali za evropski

projekt, je bil pritisk prevoznikov na gradnjoparkirišča v Žireh zelo velik. To je bil edenod razlogov za vključitev v projekt, drugi pa,da je razpis določeval minimalno vrednostprojekta, ki omogoča kandidiranje na razpi-su. Tudi zato je parkirišče vključeno v Go-spodarsko cono Žiri.”

Lani ste se veselili tudi potrjenega pros-torskega plana občine, za katerega pa se jekasneje izkazalo, da investitorjem še neomogoča gradnje. Kaj bo še potrebno ure-diti, kdaj bo novi plan zares nared?

”Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovi-lo, da pri sprejemu prostorske strategije nisobile upoštevane vse njihove smernice, zato jepredlagalo zaustavitev postopka in nov spre-jem občinskega prostorskega načrta. K temusmo takoj pristopili in naredili vse, kar je vnaših močeh. Sedaj čakamo, da bo našo vlo-go obravnavalo kmetijsko ministrstvo in po-dalo soglasja za vsako zemljišče, ki ga želi-mo prekvalificirati iz kmetijskega v stavbnozazidljivo zemljišče. Po obljubah z ministr-stva bi se moralo to že davno zgoditi.”

Boštjan Bogataj, foto Polona Mlakar Baldasin

Bojan Starman, župan občine Žiri

Namesto knjižnice vrtecS prvim majskim delovnim dnem bo vrata odprla nova enota vrtca, kjer bo dovolj

prostora za več kot 40 malčkov.Bojan Starman

OB

ČIN

A ŽI

RI,

TRG

SVO

BO

DE

2,

ŽIR

I

Nova oddelka vrtca v Zadružnem domu, kjer je bila prej knjižnica, sta sedaj nared.

Žirovske novice

Žiri - Več kot tisoč Žirovk in Žirovcev, ve-liko je bilo tudi osnovnošolcev, se je posta-vilo v vrsto - od stare knjižnice v Zadruž-nem domu, do nove v Stari šoli v Starih Ži-reh. Pihalni orkester Alpina Žiri jim je zaspodbudo dal ritem, nato pa so skupajpreselili domoznansko gradivo žirovskeknjižnice.

Knjižnično dejavnost so v Žireh začeli raz-vijati po drugi svetovni vojni, najprej je bila vdomu Partizan, nato se je selila k Arharju,leta 1957 v Zadružni dom. V dosedanjihprostorih je delovala od leta 1994. Lani jeknjižnico obiskalo več kot 25 tisoč bralk inbralcev, v novi bo na 180 kvadratnih metrihprostora za gradivo veliko več. ”Obiskovalcibodo lahko v miru izbirali knjige, v čitalniciprebirali revije in časopise, brskali po inter-netu. Otroci se bodo lahko igrali v otroškemkotičku, poslušali pravljice, prelistali knjige,si ogledali risani film ali uživali ob slikahSaše Bogataj Ambrožič, ki nam je na stenenaslikala že malce pozabljeni žirovski prav-ljici o Žirovskem zmaju in Svinjarju,” praviMajda Treven, vodja žirovske knjižnice.

Selitve v nove prostore je bila, poleg Žirov-cev, zelo vesela tudi direktorica matične

knjižnice Ivana Tavčarja Marija Lebar:”Pred meseci smo odprli prenovljeno knjižni-co v Poljanah, sedaj selimo žirovsko, čez me-sec bomo dodatne prostore pridobili v Želez-nikih. Obnova se obeta tudi knjižnici v Gore-nji vasi, le za škofjeloško matično knjižniconimam nobenih novih novic.” ”Danes imamoenostavno več prostora, zelo privlačen je tudikotiček za ure pravljic, ki privablja mlade

bralce,” še pravi Trevnova in dodaja, da sojih v zadnjih tednih velikokrat obiskale sku-pine iz šole in vrtca, ki tako spoznavajo noveprostore in lokacijo. Zanimivo je, da je knjiž-nica v komaj dveh tednih po selitvi vpisala34 novih članov. Knjižnica je odprta ob po-nedeljkih, torkih in petkih od 14. do 19. ure inob sredah od 10. do 15. ure.

Boštjan Bogataj

Knjižnica odslej v Stari šoliKrajevna knjižnica Žiri slab mesec deluje v mansardi Stare šole. Del gradiva so Žirovci,

postavljeni v dolgo živo verigo, preselili sami.

Veriga Žirovk in Žirovcev, ki je prenesla domače knjige iz žirovske knjižnice, je posebnost selitev v državi.

Znova v vrhu ŠKLŽiri - Po štirih letih so žirovski osnovnošolci s košarkarsko eki-

po znova tik pod vrhom. ”Končno smo dokazali, da smo za samvrh, saj smo sredi meseca v borbi za tretje mesto premagali lan-skega prvaka iz Vipave. Tudi na pionirskem festivalu smo biliodlični, saj so tako fantje kot punce prišli v polfinale,” je velike-ga uspeha vesel trener Bogdan Erznožnik.

Fantje in dekleta so morali za uspeh vaditi vseh osem mesecev, karpomeni, da so trdo delali vsaj trikrat na teden. Fante je treniral Erz-nožnik, dekleta pa Borut Fijavž. Skupaj so pokazali pravi značaj de-lavnosti, večkrat pustili na igrišču srce, velikokrat pa pokazali tudipravo žirovsko trmo. ”Šolski kolektiv je naklonjen ŠKL-ju, učiteljinas spremljajo in smo bili kar presenečeni, kako je vse zanimal našuspeh. Hkrati smo na ta način naredili tudi veliko promocijo šoli inkraju, kar nam je v velik ponos,” še pove trener.

Seveda ta rezultat ni plod enoletnega dela, tudi mlajši košarkarji žedosegajo uspehe, tudi na organizacijski in spremljevalni ravni vsepoteka gladko. Organizacijo ŠKL na Osnovni šoli Žiri je lani pre-vzela Polona Maček, zelo dejavni so bili šolski fotografi in novinar-ji. ”Na začetku leta tega uspeha nismo pričakovali, upanje pa je se-veda obstajalo. Včasih je bilo tudi zelo zares, seveda pa bi šlo lahkotudi boljše, lahko bi bili tudi prvi,” pravi košarkarica Tinkara Mlinar,njen kolega Rok Sabari pa dodal: ”Sodelovala je celotna ekipa, natreningih smo bili zavzeti in si zadali visoke cilje. Z rezultatom semzadovoljen, morda bi lahko še večkrat trenirali.”

V ŠKL projektu so sodelovale tudi druge dejavnosti, tudi novinarskiin likovni krožek. Slednji se je uvrstil med prve tri v tekmovanju, skončno uvrstitvijo pa se bodo soočili na finalu. ”Tudi fotografi so v fi-nalu, čeprav so se letos prvič ukvarjali z digitalno fotografijo, zatosmo v šoli zelo zadovoljni,” je povedal učitelj Stane Kosmač. Novinar-ji so pripravili poročilo z vsake tekme, hkrati pa tudi vse ostale sprem-ljevalne dejavnosti iz šole. ”Prispevke naših novinarjev smo lahko bra-li v televizijski oddaji, Žurnalu, na spletni strani ŠKL in spletni straninaše šole,” je povedala Barbara Peternel, ki je vesela, da se tudi mlaj-ši zanimajo za novinarstvo. Boštjan Bogataj, foto: Lana Zevnik

Foto

: Pol

ona

Mla

kar

Bal

dasi

n

Objave Občine Železniki

L O Č A N K A - 9

Železniki - V Železnikih se bodo kmalurazveselili sodobnega nogometnega igriščaz umetno travo. Nogometaši upajo, da bodona njem znova lahko zaigrali že v začetkumaja, slovesno odprtje pa bo junija v sklo-pu prireditev ob občinskem prazniku. Vujmi uničeno igrišče so začeli obnavljati ok-tobra lani in večino del opravili pred zimo,tik pred polaganjem umetne trave pa jih jeprehitel sneg, zato so se tega dela lotili letos,zdaj pa jih čaka le še ureditev okolice. Večo tem župan Mihael Prevc, župan ObčineŽelezniki, ki je vodila projekt:

”Prepričan sem, da bodo nogometaši dobilisodobno urejeno igrišče, zahvala za to pa grepredvsem podjetju Domo iz Belgije, ki jedela kvalitetno opravil. Gre za veliko investi-cijo, ki je ocenjena na 333 tisoč evrov. Fun-dacija za šport je prispevala 89 tisoč evrov,ministrstvo za okolje in prostor iz sanacijske-ga programa 100 tisoč evrov, ministrstvo zašolstvo in šport 33 tisoč, nogometna zveza 25tisoč evrov, 70 tisoč evrov je bilo humanitar-nih sredstev, 15 tisoč pa je prispeval Nogo-metni klub Železniki. Hkrati z igriščem smodokončali tudi gradnjo objekta ob igrišču, kismo ga začeli graditi že pred ujmo, investici-ja, ki jo je financirala občina, pa je vredna130 tisoč evrov. Tako igrišče kot objekt obnjem sta v lasti občine. Omeniti moram še,da sta občina in Krajevna skupnost Železnikina tem kompleksu postavila otroška igrala, kijih je dobila kot donacijo od Elana Begunje.”

Vaša bojazen, da bo v rebalansu držav-nega proračuna predvideno bistveno manjdenarja za sanacijo, se je uresničila. Se botorej sanacija zavlekla?

”Najverjetneje se bo zavlekla še v leto 2011ali 2012. Jasno je, da bomo v Železnikih letosprejeli več kot polovico manj sredstev, name-sto 4,5 le okoli dva milijona evrov. Iz progra-ma sanacij smo izluščili najnujnejše ukrepe,tako da je izpadlo kar nekaj sanacij plazov, kiso še vedno kritični, in nekaj cest, ki so nujnopotrebne sanacije. Tako smo zaenkrat moraliizločiti tudi plaz Smoleva, ki bi zahteval karpolovico sanacijskih sredstev. Ker gre za plazvelikega obsega, ga bomo v nadaljevanjuskušali sanirati iz drugih državnih virov in neiz sanacijskih. Letos bomo dali prednost do-končni ureditvi javnega vodovoda, vodotokain ceste v Plenašaku, sredstva bodo šla tudi zasanacijo ceste v Davči in Starogoliškega mo-stu v Selcih ter popravilo kovanih ograj inkandelabrov v Železnikih.”

So projekti za športni park Dašnica zdajže usklajeni?

”Projekte smo bolj ali manj uskladili. Usta-novili smo odbor, ki ga sestavljajo predstav-nik šole, predsednik atletskega kluba, direk-torica Javnega zavoda Ratitovec, predstavni-ki občinske uprave, projektant ter predstav-nik nadzora in izvajalca. Sestaja se tedensko,njegova naloga pa bo spremljanje obnove.Park ostaja v istih gabaritih, ker gre le za ob-novo, mogoče le z določenimi spremembamiglede razporeditve posameznih igrišč, vklju-čena je tudi ureditev dodatnega igrišča za od-bojko na mivki in otroškega parka z igrali.”

Ste torej z bližnjimi sosedi, ki jih skrbi,da bo zaradi obnove parka njihova poplav-na varnost slabša, našli skupni jezik?

”Smo. Dokazali smo jim, da s parkom in ob-jekti, še zlasti z atletsko stezo, ne bomo pose-gli v obrežni vodni pas potoka Dašnice. Prepri-čan sem, da zaradi parka ne bodo poplavnobolj ogroženi. To so potrdili tudi predstavnikiAgencije za okolje in prostor, ki so si to ob-močje tudi ogledali. Obljubili so še, da bodosanirali desno brežino na poškodovanih delih.”

Se gradnja kanalizacije Selca-Dolenjavas že nadaljuje?

”Dela naj bi stekla v začetku maja. Kanali-zacijo bomo gradili v Selcih v strnjenem nase-lju nasproti pokopališča na Klincu, v Dolenjivasi pa je treba izvesti še tri sekundarne vode.”

Zaradi kanalizacije bodo prvi plačnikikomunalnega prispevka v občini Železnikiprav krajani Selc in Dolenje vasi. Za mar-sikoga bo to precejšen zalogaj ...

”Tega se zavedamo, zato jim bomo ponudi-li tudi možnost obročnega plačevanja. Plači-

lo komunalnega prispevka bo sicer bolj aktu-alno prihodnje leto, saj bomo šele takrat izva-jali priklope na javni kanalizacijski sistemSelca-Dolenja vas. Upali smo namreč, dabomo že letos začeli graditi tudi čistilno na-pravo, a se bojimo, da nam zaradi pomanjka-nja denarja to ne bo uspelo.”

Kdaj se bodo začela dela na cestah?”Za občinske ceste in javne poti potekajo po-

stopki izbire izvajalcev tako za pripravo kottudi kasnejšo asfaltacijo. V prihodnjih dnehpričakujemo sestanke z direkcijo za ceste, sajso naše regionalne ceste v izredno slabem sta-nju. Pogosto omenjamo katastrofalno cestoČešnjica-Rudno, še v slabšem stanju pa je ce-sta Železniki-Zali Log, ki je bila močno po-škodovana v poplavah. Od poplav DirekcijaRS za ceste na tej cesti ni storila nič, razen daje postavila trakove in označila nevarna mesta.Cesta Železniki-Zali log je zrela za inšpekcij-sko ugotovitev, da je tako nevarna za promet,da bi jo lahko mirno tudi zaprli. Čakamo tudina nadaljevanje rekonstrukcij regionalnih cestskozi Log in v Sorico. Ta čas na direkciji po-tekajo postopki za izbiro izvajalcev. Upamo,da bodo kmalu izvedeni, da se bodo dela čimprej začela, ker se v nasprotnem primeru zna-jo zavleči v jesenski čas in lahko pride do pre-kinitve gradnje.

Cestno podjetje Kranj s polno paro gradi1,2-kilometrski odsek ceste v Davčo. Gre zazahtevno gradnjo ob hudourniku Davščica,ki zahteva gradnjo obsežnih zidov, novegamostu in dviga nivelete ceste. Prepričan sem,da bo ta del ceste kvalitetno obnovljen innaša želja je, da se izgradnja ceste v Davčočim prej nadaljuje.” Ana Hartman

Mihael Prevc, župan občine Železniki

Obnovili nogometno igriščeV Železnikih se v teh dneh zaključuje obnova v ujmi uničenega nogometnega igrišča.

Slovesno odprtje junija v sklopu prireditev ob občinskem prazniku.Mihael Prevc

V Železnikih bodo dobili sodobno nogometno igrišče z umetno travo.

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

Železnikarske novice

10 - L O Č A N K A

Dražgoše - V Kulturno-umetniškem druš-tvu Dražgoše (KUD) so dve leti po igri Sve-ta Lucija, s katero so doživeli nepričakovanuspeh, pod režijsko taktirko Roka Pintarjapripravili novo igro na prostem - Stari in mla-di. Gre za ljudsko igro avtorja Antona Med-veda. Tri uprizoritve so na jasi za dražgoškošolo imeli predvidene minuli konec tedna,dve pa načrtujejo še to soboto in nedeljo ob20. uri.

V igri nastopa petnajst igralcev, v glavnihvlogah Miha Jelenc, Jure Šolar, Alenka Lo-trič, Andreja Šolar in Miloš Šmid. Z igro jeznova zadihala cela vas, saj se je v pripravovključilo več kot 50 Dražgošanov. Odločitev,da jo pripravijo, je padla pred letom dni, prvevaje so imeli pred novim letom. Kot pravi Pin-tar, je bila igra že več let v njegovem ožjem iz-boru: ”V prvi vrsti me je prepričala njena spo-ročilna moč, saj gre za igro iz kmečkega živ-ljenja, ki se bo dotaknila vsakega gledalca, odnajhujšega robavsa do najbolj nežne duše. Po-leg tega sem ocenil, da je primerna za uprizo-ritev na prostem, da se bo dalo najti ustreznoigralsko zasedbo in urediti sceno.”

Igro so postavili v čas okrog leta 1900.”Prevedli smo jo v lokalno narečje, vanj pasmo jo postavili kar igralci na prvih vajah. Les skupnimi močmi smo našli stare narečnebesede, ki žal vse bolj izginjajo. Posebnost vigri je še konjska vprega, ki nam je dala karprecej opravka,” je pojasnil Pintar.

K odločitvi za pripravo nove igre na pro-stem je v največji meri botroval uspeh igreSveta Lucija pred dvema letoma. A kot praviPintar, je bil ta uspeh obenem zanj velikobreme: ”Od začetka se namreč zavedam, daga bo težko ponoviti, saj nam je pri Sveti Lu-ciji od premiere naprej vse teklo kot po mas-lu, predvsem pa nam je bilo vreme neverjet-no naklonjeno. Takrat smo šele začenjali,zdaj pa ljudje od nas veliko pričakujejo.”

Stari in mladi je po mnenju številnih kriti-kov najboljša ljudska igra Antona Medveda.Letos mineva 140 let od rojstva tega sloven-skega pesnika, dramatika in duhovnika, pri-hodnje leto pa se bomo spominjali stotnicenjegove smrti. Z uprizoritvami se tako vKUD-u želijo obenem pokloniti avtorju.

Ana Hartman

Nova igra na prostem v DražgošahKUD Dražgoše je pod režijsko taktirko Roka Pintarja pripravilo novo igro na prostem Stari in mladi.

V njej nastopa petnajst igralcev, z igro pa je znova zadihala cela vas.

V KUD Dražgoše načrtujejo še dve uprizoritvi igrena prostem Stari in mladi, in sicer to soboto in nedeljo.

Folklorni večer v SelcihSelca - V začetku aprila je bil v podružnični šoli v Selcih drugi fol-

klorni večer, ki ga je priredilo Turistično društvo Selca (TD). Nasto-pili so mlajša in starejša otroška folklorna skupina Selca, otroško-mladinska folklorna skupina KUD Oton Župančič Sora Medvode,otroška folklorna skupina Kamniti most OŠ Škofja Loka-Mesto terTrio BriNeT v sestavi Brigita Pogačnik (violina, harmonika), NejcŠtalec (harmonika) in Teja Štalec (citre). ”Veseli smo bili, da sta vgoste prišli skupini iz Sore in Škofje Loke ter seveda vseh obiskoval-

cev, ki so prišli pogledat, kako z mladimi plesalci ohranjamo izroči-lo naših dedkov in babic,” je poudarila koordinatorica večera in vod-ja folklornih skupin iz Selc Sonja Čenčič. Prvi folklorni večer je TDorganiziralo konec leta 2006, načrtujejo pa, da jih bodo odslej prire-jali tradicionalno na dve leti. Folkloristi v Selcih so se širši javnostiprvič predstavili ob odprtju nove šole leta 1982. ”V začetku je delo-vala ena skupina, od leta 2004 pa imamo mlajšo in starejšo skupino,saj se je število plesalcev zelo povečalo in se že več let giba okoli40,” je še pojasnila Čenčičeva. A. H.

Rekordna čistilna akcija v ŽeleznikihŽelezniki - Ob dnevu Zemlje je tudi v občini Železniki potekala

spomladanska akcija čiščenja in urejanja okolja, ki so jo v soboto,18. aprila, pripravili Mladinski svet Železniki, krajevne skupnosti,vaški odbori, turistična, gasilska in lovska društva, ribiška družina indruge institucije v sodelovanju z občino Železniki. ”Sodelovalo jeprek dvesto občanov. To je bila najbolj uspešna čistina akcija po ob-dobju, ko je akcije organizirala OŠ Železniki,” je zadovoljno ugotav-ljal Peter Mesec, predsednik Mladinskega sveta Železniki, ki je sku-paj s Krajevno skupnostjo Železniki koordiniral akcijo. Udeleženciso se zbrali na enajstih zbirnih mestih, odpadke pa so pobirali po na-seljih ter na odsekih ob rečnih strugah Sore, Dašnice in Češnjice ternjihovih pritokih. ”Odpadkov smo zbrali neverjetno veliko, kljubtemu pa so na nekaterih območjih še vedno vidne sledi katastrofal-ne poplave. Najbolj kritičen odsek je po pripovedovanju predstavni-kov krajevnih skupnosti Selca in Dolenja vas od mostu pri čistilninapravi na Studenem do mostu v Dolenji vasi,” je še povedal Mesec.Po čistilni akciji so se udeleženci zbrali na pogostitvi v ribiškemdomu na Rudnem. A. H.

Starejša otroška folklorna skupina Selca se je predstavila tudi z venčkomgorenjskih ljudskih plesov.

Objave Občine Gorenja vas-Poljane

L O Č A N K A - 11

Gorenja vas - Občinski proračun, ki soga svetniki sprejeli na decembrski seji, jevreden dobrih 13,5 milijona evrov, od tegapa gre letos kar dve tretjini za investicije.Največji investiciji sta v cestno infrastruk-turo in gradnjo odprtega širokopasovnegainterneta. Kaj se bo gradilo na področjucest, smo vprašali župana Milana Čadeža:

”S strani države za našo občino imamo v re-balansu proračuna letos odobren okrogel mili-jon evrov sredstev. Gre za izgradnjo krožišča vGorenji vasi, rekonstrukcijo ceste s pločnikomin javno razsvetljavo od krožišča do odcepa zabloke v Blatih, nadaljevanje del na cesti Trebi-ja-Sovodenj, projektiranje odcepa za Dobje,izdelavo državnega lokacijskega načrta za go-renjevaško obvoznico in umeščanje trase 4.razvojne osi v prostor v naši občini.”

Gradnjo krožišča na državni cesti v Go-renji vasi ste že napovedali. Ali je bil raz-pis za izbiro izvajalca del že objavljen?

”Razpis za dela bo objavljen še v tem me-secu, tako so mi zagotovili na Direkciji RS zaceste, saj ni nobenih ovir več, da postopek nebi stekel. Predviden začetek del planiramodva do tri mesece po zaključku razpisa, naj-važnejše je pa to, da imamo odobrena sred-stva v državnem proračunu.”

Kako kaže z nadaljevanjem urejanja dr-žavne ceste, torej obvoznice Gorenja vas inizbiro variante proti Severni Primorski?

”Obvoznico Gorenja vas nam je uspelo laniločiti od celotne povezave četrte razvojne osi.Na občini so stekli vsi postopki izdelave dr-žavnega lokacijskega načrta in planiramo, danaj bi bilo zahtevno delo končano v slabihdveh letih. Ta teden smo oddali vse potrebnesmernice za umeščanje nove trase v prostor.”

Sosedje iz Cerknega vam očitajo, da sspreminjanjem trase ceste in predora nebo vsaj še pet let. Vaše mnenje?

”Težko pristanem na te očitke, da naša ob-čina zavlačuje postopke. Že lani julija sem naMinistrstvu za okolje in prostor, ko so pred-stavili izbrano najprimernejšo povezavo, toje preko Sovodnja in naprej tunel pod Klad-jem, izrazil pozitivno stališče z znanim pri-držkom. Naša občina namreč razpolaga ssklepom občinskega sveta od septembra2007, da naj se enakovredno obravnava tudipovezava Poljanske doline z dolino Idrijce.

To naše stališče sem še enkrat ponovil v za-četku meseca aprila v Idriji na poslanskemvečeru, kjer so bili prisotni poslanci, sosednjižupani, projektanti in predstavniki Direkcijeza ceste. Prav slednji so bili presenečeni nadmojimi ponovljenimi besedami, tako da niveč dvomov, kdo zavlačuje pomemben pro-jekt, mogoče pa šepa pretok informacij medministrstvi. Sam sem prepričan, da se je obširši ponudbi vedno lažje odločiti ...”

O evropskem projektu gradnje širokopa-sovnega interneta na območju, kjer sicerni komercialnega interesa, smo že večkratpisali. Zanima pa nas, v kateri fazi je pro-jekt, kdaj bo začel delovati?

”Investicija mora biti zaključena spomladi2010, z deli pa bomo začeli po podpisu služ-nostnih pogodb za vkop optičnega kabla. Ve-lik del pogodb, z izjemo posameznih naselij,je že podpisan, zato se bomo z gradnjo naj-

prej usmerili na te trase. Občani namreč mož-nost priključka na optično omrežje že težkopričakujejo in povprašujejo, kdaj bo pridobi-tev na voljo.”

Zelo pomemben razvojni projekt je tudiUrejanje porečja Sore, s katerim boste vseobčine na Škofjeloškem uredile kanaliza-cijo, vodovode in čistilne naprave. Kakokaže s prijavo tega projekta?

”Potrjevanje vloge za kanalizacijo in čistil-ne naprave dobro napreduje, saj na ministr-stvu za okolje in prostor nanjo nimajo večpripomb, potrditi jo mora še služba vlade zaregionalni razvoj. Vloga za vodovod se zno-va pripravlja za oddajo, saj smo bile občinepozvane k znižanju investicijske vrednosti.Še vedno pričakujemo, da bomo na odsekih,kjer vodovod in kanalizacija potekata po istitrasi, oba voda lahko gradili sočasno.”

Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane

Internetno omrežje zgrajenodo prihodnje pomladi

Razpis za dela na krožišču bo objavljen še ta mesec, dela pa se bodo začela čez dva ali tri mesece. Dela pri gradnji širokopasovnega internetnega omrežja se bodo začela kmalu.

Milan Čadež

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

. 87

, G

OR

EN

JA V

AS

Širokopasovni internet bo v občini zgrajen do pomladi 2010.

Podblegaške novice

12 - L O Č A N K A

Sovodenj - V začetku junija bodo na So-vodnju praznovali 70 let šolske stavbe (in 187let šolstva v kraju), ki sicer s svojo podru-žnično šolo spada k Osnovni šoli Ivana Tav-čarja Gorenja vas. Večjo investicijo v stavboje Občina Gorenja vas-Poljane opravila predšestimi leti, ko so zgradili prizidek k staremuobjektu šole in odprli vrtec, v podkletenemdelu pa so uredili tudi prostore za šport. Ven-dar so tudi ti prostori zaradi vse večjega šte-vila otrok znova premajhni.

”Že v prvotnem projektu je bil predlaganizkoristek prostorov v mansardi, zato je bilože leta 2003 urejeno stopnišče, zaključeni fa-sadni elementi in speljani vsi komunalni inenergetski vodi,” pa Jana Kristan iz občinskeuprave. ”Vrtec smo razširili, zato je zmanjka-lo prostora za učilnico v šoli in se še danesstiskamo. Tega se zavedajo tudi na občini, sajso lani zagotovili denar za načrte, do 20.maja pa bo zaključena ureditev mansarde,” jedela v šoli na Sovodnju pojasnila Milka Bur-nik. Na urejenem podstrešju bosta urejenikombinirani učilnici prvega in drugega raz-reda, ki ju bo možno ločiti s predelnimi vra-ti, tu bo tudi prostor za krajevno knjižnico, všoli pa računajo tudi na manjšo računalniškoučilnico.

Zaključku del bo sledila selitev in oživitevprostora, kot zapisano zgoraj, pa bo posebejveselo 6. junija, ko bo na vrsti praznovanje.Za to bo poskrbelo tudi 35 šolarjev, ki letos

obiskujejo sovodenjsko šolo, kakor tudi 37malčkov v dveh oddelkih vrtca. Vrednost delznaša 95 tisoč evrov.

Boštjan Bogataj

Praznovanje z novo pridobitvijoMansarda Podružnične šole Sovodenj bo urejena do konca maja, ko bo šola praznovala 70-letnico.

V njej tudi knjižnica.

Gorenja vas - Z dobrodelnim koncertom so Šolski sklad Os-novne šole Ivana Tavčarja dopolnili s 1.300 evri. Letos potrebu-je pomoč več otrok in občanov v Gorenji vasi.

Letošnji dobrodelni koncert z ansambli Doriji, Karavanke, Suhašpaga ter Ano Potočnik, Triglav Bandom in Orgličarji ter povezo-valcem Jurijem Seškom si je sicer ogledalo manj obiskovalcev odpričakovanj organizatorjev, vendar so vsi skupaj kljub temu uživali vprijetnem večeru. ”Večer je lepo uspel, zagotovo pa bi za naše otroke

lahko zbrali več denarja,” pravi Jana Rojc, učiteljica in predsednicakrajevnega odbora Rdeči križ Gorenja vas.

Tokrat so skupaj s pomočjo sponzorjev (Rudnik Žirovski vrh,Kmetija Matic, Cvetličarna Pika Žiri, Gostilna Pr’ Sedmic, OŠ IvanaTavčarja in Rdeči križ Gorenja vas) zbrali 1.300 evrov. Letos gredenar prvič v Šolski sklad, prej so ga razdeljevali prek Rdečegakriža. ”Srce mi joče ob otroški razlagi, da ne morejo kupitimalenkosti ali se udeležiti šolskih aktivnosti, ker so njihovi staršiizgubili službo, so na bolniški ali enostavno nimajo denarja.Moramo jim pomagati,” pravi Rojčeva. Denar je namenjen otrokomiz manj premožnih družin za plačilo kosila, šol v naravi in drugihobšolskih dejavnosti, ki šolarjem veliko pomenijo.

Dobrodelne koncerte v Gorenji vasi sicer prirejajo od leta 2001, koso nastopili Svetlana Makarovič z Janezom Škofom in JurijemHadalinom. Odlično je uspel, bilo je veliko obiskovalcev, ki so želelipomagati, zato so organizatorji nadaljevali začeto. Žal zadnji dve letiopažajo manjše število obiskovalcev, kar pripisujejo tudi slabšikakovosti življenja v Poljanski dolini. ”Morda se stiska pozna tudi vnaših krajih, saj razdelimo veliko več paketov s hrano kot v pretek-losti, za razliko od prejšnjih let naši občani pridejo tudi po oblačila,”pravi Jana Rojc. S posebnim potrdilom vsak mesec razdelijo prib-ližno 30 živilskih paketov, enako število odbornice trikrat letnorazdelijo družinam, ki potrebujejo pomoč, čeprav za njo (zaradi stra-ha in sramu) ne prosijo. Boštjan Bogataj, foto: Denis Bozovičar

Na Sovodnju bo znova slavnostno čez dober mesec, ko bodo z novo pridobitvijo obeležili 70 let šolske stavbe.

Utrinek z dobrodelnega koncerta, na katerem so zbrali 1.300 evrov.

Za manj otroških solz razočaranja


L O Č A N K A - 13

OBČINA ŠKOFJA LOKAUrad župana

Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 51 12 346, fax: 04/ 51 12 318

JAVNI RAZPISZa sofinanciranje obnove fasad v starem mestnem jedru

Škofje Loke za leto 2009

1. Predmet razpisaIzbira stavb za sofinanciranje celovite obnove fasad v širšem ob-močju starega mestnega jedra Škofje Loke, ki jih bo sofinanciralaObčina Škofja Loka.

2. Način sofinanciranjaa) obnova fasad se sofinancira v višini do 50 % za stavbe, ki jih je

Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana evidentiral inrazglasil za arhitekturni spomenik

b) pri zahtevnih investicijah bo delež sofinanciranja ne glede naopisan način sofinanciranja v točki a) določen za vsak primerposebej glede na v proračunu razpoložljiva sredstva

c) lastniki lahko svoje deleže sofinanciranja zagotovijo tudi z izved-bo drugih obnovitvenih ali prenovitvenih del na zunanji lupini objekta, ki se bodo hkrati z obnovo fasade izvajala na objektu

d) odobrena sredstva bomo nakazali po ogledu opravljenih del terna podlagi predloženih računov, izdanih do 15. oktobra 2009,številke osebnega računa in davčne številke.

3. Pogoji za sodelovanje na razpisu a) na razpisu lahko sodelujejo le fizične osebe b) stavba mora biti pomembna z vidika kulturne dediščine

(spomeniško - varstveni, arhitekturni, ambientalni pomen stavbev veduti mesta)

c) lastniki morajo imeti zagotovljena sredstva za pokritje svojihdeležev obnovitvenih del

d) lastniki morajo imeti poravnane finančne obveznosti do ObčineŠkofja Loka

4. Vsebina prijave:a) navedba lokacije s točnim naslovomb) popis potrebnih del s strokovno oceno vrednosti ali pre-

dračunom predvidenih del za obnovo fasade oz. drugih vzporednih obnovitvenih del na objektu

c) dokazilo o lastništvu ali solastništvu stavbed) izjava lastnikov (solastnikov) o zagotovitvi preostalih sredstev,

potrebnih za obnovo fasadee) kulturno varstveni pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščine,

OE Ljubljana, in mnenjem Odbora za prenovo f) izjava vseh lastnikov, da se bo stavba obnavljala v skladu s kul-

turno varstvenimi pogoji Zavoda za varstvo kulturne dediščineOE Ljubljana in Odbora za prenovo

5. Merila za izbor Prijave bo pregledala in ocenila strokovna komisija, ki bo stavbevrednotila (točkovala) glede na:a) pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti: 0 - 3 točke b) ambientalni pomen objekta v veduti mesta: 0 - 2 točki c) pomen stavbe z vidika dejavnosti

(širši pomen za mesto): 0 - 3 točked) dotrajanost stavbe: 0 - 2 točkie) investicijsko manj pomembne stavbe (z razpoložljivimi sredstvi

želimo obnoviti čim več stavb): 0 - 2 točki

Večje število točk pomeni višjo uvrstitev na prednostni vrstni red.

6. Kraj in rok za oddajo prijav: Pisne prijave je potrebno predložiti na naslov Občina Škofja Loka,Mestni trg 15, Škofja Loka ali osebno na vložišče na istem naslovudo vključno 20. maja 2009 do 12. ure.Ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici s pripisom ”Javni razpis - ob-nova fasad. Ne odpiraj.”

Upoštevane bodo le popolne prijave z vsemi zahtevanimi podatki inizjavami.

Javno odpiranje ponudb bo 20. maja 2009 ob 13. uri v prostorihObčine Škofja Loka, Mestni trg 15, Oddelek za okolje in prostor,pritličje.

7. Dodatna pojasnilaVsa dodatna pojasnila dobite na naslovu Občina Škofja Loka,Mestni trg 15, Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor ali po tele-fonu 04/51 12 347 ali 04/51 12 346.

O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji obveščeni v 15 dneh pokončanem razpisu.

Občina Škofja LokaIgor Draksler

župan

S plezanjem za socialno vključenost invalidovSv. Duh - V okviru enoletne turneje po 24 evroskih državah, ki se

je pričela januarja letos, se na obisku v Sloveniji mudi 32-letni Phi-lippe Ribiere, športni plezalec invalid. Namen njegove turneje jeozaveščanje javnosti o socialni vključenosti invalidnih oseb prekoplezanja. Po obisku Luksemburga, Avstrije, Češke, Poljske, Slovaškein Madžarske se je Philippe Ribiere prejšnji teden ustavil tudi na Gorenjskem. V plezalnem centru Bricalp pri Sv. Duhu sta skupaj sslovensko športnico Natalijo Gros osvajala tamkajšnjo plezalno ste-no. Že naslednjega dne pa je nadaljeval svoje potovanje v Švico, Italijo in druge države. Plezalno turnejo bo končal letos decembra,so nam sporočili s francoskega veleposlaništva.

D. Ž., foto: Gorazd Kavčič

Objava občine Škofja Loka

14 - L O Č A N K A

Kakšni so vaši vtisi o pravkar končanihuprizoritvah Škofjeloškega pasijona?

”Ves čas sem poln vtisov, saj sem navzočna vsaki predstavi. Gre za pomemben občin-ski projekt, kjer sodelujemo vsak po svojihmočeh in kjer je pomemben vsak od režiser-ja, konjenikov, igralcev in nosačev, do tistih,ki urejajo parkiranje, se trudijo v maskirnicahin prostorih s kostumi, skratka prav vsak odtisoč sodelujočih pri pasijonu. Vsakdo je po-memben, brez vsakega posameznika mednjimi pasijona, kakršnega imamo, ne bi bilo.Jasno nam je, da pasijonskega dogajanja (alibolje gibanja) ni mogoče kar zaukazati, pačpa ga je treba animirati tako, da se ljudi na-prosi za sodelovanje. Zadovoljen sem, da jeto pasijonski ekipi lepo uspelo in je v ŠkofjiLoki ta živi spomenik postavila na noge, daso vsi ljudje dobre volje iz škofjeloške in so-sednjih občin (vse tja do Mengša) vključeni vdogajanje. Morda je komu od Ločanov, ki le-tos ni sodeloval, za to tudi žal, a ponovno pri-ložnost bo imel morda spet leta 2015, a goto-vosti tega dogodka se ne da čisto zagotovitisamo z odlokom.”Se bo projekt tudi finančno pokril, kolikobo zanj prispevala občina?

”To bomo bolj natančno vedeli ob koncuprojekta. Občina je iz proračuna prispevala200 tisoč evrov, nekaj so prispevali sponzor-ji, sicer pa ocenjujemo, da se je projekt v ve-liki meri pokril sam s prodajo vstopnic.”Nam lahko postrežete že s kakimi dobriminovicami v zvezi s Poljansko obvoznico?

”Marca in aprila smo bili v zvezi s tem de-ležni kar dveh dobrih novic. Marca je upra-vna enota izdala odločbo o razlastitvi manj-kajočih zemljišč na Suhi v korist RepublikeSlovenije. Pritožba zoper to odločbo ne zadr-ži več izvršitve in tako je postopek na prvistopnji končan in je vse skupaj predano pri-stojnemu sodišču, ki bo odločalo o višini od-škodnine za razlaščena zemljišča.

Ves postopek razlastitve lastnika zemljiščna Suhi je sicer tekel že od srede leta 2006,ko je državno pravobranilstvo na upravnienoti v Škofji Loki vložilo zahtevo za razla-stitev.

Investitorja (Občina in DRSC) lahko sedajzaprosita za izdajo gradbenega dovoljenja

tudi za območje krožišča na Suhi. Izdajogradbenega dovoljenja lahko pričakujemomeseca julija, dokončno gradbeno dovoljenjeza celotno traso do predora pa do jeseni.

Vse ostale nepremičnine na prvih dveh fa-zah gradnje obvoznice so že odkupljene, naobeh fazah so pridobljena tudi že vsa gradbe-na dovoljenja, z izjemo gradbenega dovolje-nja za že omenjeno krožišče na Suhi. Za tret-jo fazo od predora do Zminca pa je vloga zagradbeno dovoljenje sicer vložena, vendar paimamo tu opravka še z eno zahtevo za razla-stitev.

Za prvo fazo gradnje od Ljubljanske cestedo predora je že končan postopek za izbiroizvajalca gradbenih del (o izbiri nas bo soin-vestitor, direkcija za državne ceste, obvestilmaja), za drugo fazo, ki zajema sam predor,pa je v pripravi razpisna dokumentacija.

Druga dobra novica pa je odločba o dode-litvi evropskega denarja za Poljansko obvoz-nico, ki jo je Služba vlade za lokalno samo-upravo in regionalno politiko (SVLR) izdala2. aprila. Projekt, v celoti vreden 43 milijo-nov evrov, je del državnega operativnega

programa razvoja okoljske in prometne infra-strukture za obdobje 2007-2013 in ga bo ev-ropski sklad za regionalni razvoj financiral vvišini 22,5 milijona evrov.

S to odločbo je evropski denar zagotovljen,država obvoznico sofinancira z 10 milijonievrov, občina pa z 1,9 milijona. S to odločboje projekt Poljanska obvoznica dokončno po-stal povsem realen, na dograditev ceste, nakatero v Škofji Loki čakamo tri desetletja inveč, tako računamo v letu 2012, morda letokasneje. Naj ponovno poudarim, da je Pol-janska obvoznica sploh prvi projekt izven av-tocestnega programa v Sloveniji, ki bo dele-žen evropskih milijonov.”Kako je s kompromisom, ki ga je komisijatreh svetnikov dosegla s civilno iniciativoin z vpletenimi lastniki zemljišč?

”O tem javno ne bi želel govoriti pred sejoobčinskega sveta, kjer je predvidena tudi ob-ravnava tega problema. Sicer pa naj povem,da je bil projekt Poljanske obvoznice pred-stavljen tudi na posebni konferenci Službevlade za lokalno samoupravo in regionalnopolitiko na Brdu prejšnji teden, kot eden

Župan občine Škofja Loka Igor Draksler

Selška vpadnica do občinskega praznika

V Škofji Loki ta čas vlada optimističen duh: uspešno se je končala uprizoritev Škofjeloškega pasijona 2009, zadovoljstvo pa zbuja tudi odobritev evropskega

denarja za Poljansko obvoznico.

Igor Draksler

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Poljanski ”vhod” v Škofjo Loko opremljajo s pločniki.


L O Č A N K A - 15

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

tistih, za katerega so predvidena evropskasredstva. Podžupanja Mirjam Jan Blažić se jes tega dogodka vrnila ponosna, češ da smoimeli iz naše občine tam kar dva projekta,pripravljena do te mere, da so nam jih v EUpripravljeni sofinancirati.”Katere večje naložbe na cestah še izvajateto pomlad?

”Selško vpadnico, oziroma cesto Podlub-nik-Klančar, bomo po zagotovilih izvajalcevdogradili do občinskega praznika v juniju.Več zastojev v preteklosti je bilo zaradi tega,ker smo na tem odseku sočasno delali tudikanalizacijo. Želim še dodati, da je v skladus postavkami državnega proračuna država žepričela z odkupom zemljišč za nadaljevanjete ceste proti Praprotnu. Ljudje so že dobilipredloge pogodb za odkup zemljišč na tejtrasi in prosimo jih, naj te pogodbe podpiše-jo. Naj še povem, da se s tem kaže dediščinanekdanjega prometnega ministra Janeza Bo-žiča, ki je za naše območje res veliko naredil.

Občina pa ureja tudi odsek ceste od Podpul-frce do vhoda v Škofjo Loko, kjer gradimopločnik, da bodo prebivalci tega dela imelivaren dostop do mesta. Občina je tu edini fi-nancer (v primeru odseka Podlubnik-Klančarje financer država, občina pa je odgovorna zasvoj del ureditve komunalne infrastrukture).Tudi ta cesta bo verjetno gotova do občinske-ga praznika. S tem bosta dve vpadnici v me-sto urejeni in varni, s čimer bo Škofja Lokapostala bolj podobna pravemu mestu. Ponos-ni smo tudi na to, da je končan most na Spod-njem trgu in da je naposled prav ličen objekt.Pri gradnji tretje ceste, kjer je v večji meri in-vestitor država, občina sodeluje z manjšimdelom sredstev, to pa je regionalna cesta sko-zi Reteče. Urejamo pločnik, kolesarske stezein uvajamo ukrepe za umiritev prometa namestih, kjer doslej ni bilo dovolj varno in jevečkrat prihajalo do nesreč. Uspelo nam jepridobiti zemljišča, veseli pa bomo, če sebomo v prihodnje uspeli dogovoriti še za pre-ostala. V Retečah bo sedaj semaforsko križiš-če (s prednostno smerjo Škofja Loka-Jeprca),ki ga bo financiral prihodnji investitor v sta-novanjske cone na tem območju.”Kdaj pa bodo oživeli semaforji pri Lipici?

”Trenutno so v fazi pregleda, delujejo z ru-meno utripajočo lučjo, tako da pričakujem,da bo križišče v kratkem dokončno urejeno.Doslej je bilo to križišče zelo nevarno, z za-časno ureditvijo s semaforji pa bo zagotovlje-na varnost ne le pešcev, pač pa tudi vseh ti-stih, ki se na cesto Škofja Loka-Ljubljanavključujejo iz industrijske cone.”Menda ste že dobili tudi gradbeno dovolje-nje za podhod pod železnico na Trati?

”Po šestih mesecih dela imamo naposledveljavno in pravnomočno gradbeno dovolje-nje za podvoz pod železnico na Trati. Priča-kujemo, da bomo proti koncu maja začeli zgradbenimi deli. Ko bo podvoz narejen, gabomo podaljšali s cesto, ki bo s Trate peljalaproti regionalni cesti Godešič-Jeprca. Potem

bomo lahko za promet zaprli sedanji zeloprometni prehod čez železniško progo v vasTrata. Prebivalcem Trate bomo z gradnjopodvoza omogočili tudi, da bo z novim dovo-zom v industrijsko cono vas razbremenjena.V nadaljevanju pa upam, da bomo skupaj sSlovenskimi železnicami začeli obnavljati inposodabljati tudi železniški peron (kar naj biv celoti financirale železnice).”Kako pa potekajo dela v industrijski coni?

”Gradbena dela v prvi fazi se končujejo,komunalno opremo bi želeli čim prej dokon-čati, s čimer bi omogočili delovanje podjet-jem, ki so tu že zgradila svoje poslovne objekte, in tistim, ki so s tem namenom kupi-la zemljišča. Želimo, da bi tudi ti čim prej začeli gradnjo, pri čimer pa ostajamo realisti,saj vemo, da v časih gospodarske krize inve-sticije ne bodo potekale z enakim tempomkot doslej. V podjetjih se bodo tako sami od-ločali, kdaj bodo nastopile najboljše možno-sti zanje. Gre zlasti za tovarno Unitech, nakatero računamo že ves čas, odkar gradimoindustrijsko cono.”Je odlagališče Draga znova odprto? Vamje okoljsko ministrstvo za to že izdalo do-voljenje?

”Imamo odločbo Agencije za okolje RS, ki smo jo dobili marca, da na odlagališčuDraga lahko odložimo še nekaj odpadkov,preden ga bomo v skladu z okoljsko zako-nodajo sredi leta zaprli in začeli z njegovodokončno sanacijo.

Občinska uprava pripravlja vse aktivnosti,da se bo to tudi zgodilo. Naj še dodam, da je to sicer obveznost vseh štirih občin naŠkofjeloškem.

Trenutno torej zadnje količine odpadkovodlagamo v Dragi in jih ne vozimo več v Logatec.”

Kaj novega lahko poveste o napredovanjuevropskega projekta Urejanje porečjaSore?

”Prvi del projekta, ki zajema odvajanje inčiščenje odpadnih voda (predstavljen je biltudi na posvetovanju SVRL na Brdu), štejemže za gotovo dejstvo, čeprav odločbe še ni-mamo. Bolj me skrbi doslej še neusklajenavloga za drugi del projekta, za oskrbo z vodo,kjer moramo ponovno oddati dokumente vLjubljano.

Gre pa za neusklajenost med štirimi obči-nami, saj smo tudi v tem primeru nosilke vseštiri občine.”Kdaj bodo Ločani prišli do trgovskih cen-trov na obrobju mesta?

”Mercator bo trgovski center, ki ga gradi obloški komunali, odprl te dni, tudi na Grencuinvestitorji že gradijo, tako da bodo Ločanitudi tu do novembra slednjič prišli do trgo-vin, ki si jih tako želijo. Ob odprtju Merca-torja so me pristojni tudi vprašali, komu nameniti ček, ki ga investitorji običajno na-menijo neki karitativni dejavnosti v občini.Odločil sem se, naj bo to PUM (projektnoučenje za mlade), in sicer zato, ker je to projekt, ki dela v korist mladostnikov, ki sose tako rekoč znašli na cesti.”Bo v Škofji Loki kmalu odprt obnovljeniSokolski dom?

”Upam, da bo odprt za občinski praznik ju-nija. Dela pa nam tik pred koncem potekajonekoliko počasneje. No, denarja iz norveške-ga finančnega mehanizma pa še vedno nismodobili, zagotovljen je namreč za vseh petmest na Gorenjskem, eno od njih pa še vednonima dokončanih vseh stvari.”

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič, Tina Dokl

S Škofjeloškim pasijonom so tisočletnemu mestu postavili spomenik.


16 - L O Č A N K A

Otroški muzikal Ariela, mala morska dekli-ca (H.Ch. Andersena) bo 9. maja ob 17.30 vJurjevi dvorani v Stari Loki uprizorilo Kul-turno izobraževalno društvo Limbar iz Mo-ravč. Nastopilo bo prek 60 igralcev in pevcev,starih od 5 do 20 let.

Od 14. do 16. maja pa bo mednarodni stro-kovni posvet Evropska družina danes, v 21.stoletju. Prva tema posveta je Vzgoja je pot.14. maja bodo v Jurjevi dvorani v ŠkofjiLoki ob 18. uri najprej s kulturnim progra-mom nastopili otroci iz vrtca Škofja Loka inSončni žarek. Uvodoma bodo srečanje po-zdravili dr. Alojz Snoj, dekan škofjeloškedekanije, Igor Draksler, župan občineŠkofja Loka, Mojca Škrinjar, predstojnicaObmočne enote zavoda za šolstvo Kranj, ter

evropski poslanki Ljudmila Novak in RuthHieronymi (slednja iz Nemčije). O vzgojibodo govorili priznani domači in tuji stro-kovnjaki, denimo dr. Giuseppe Milan z uni-verze v Padovi in Dora Gobec, profesoricapedagogike in psihologije, raziskovalka Pe-dagoškega inštituta. V razpravi bodo primer-jali tudi dobre prakse.

V petek, 15. maja, se bo ob 18. uri v večna-menskem prostoru vrtca v Škofji Loki začelodrugo posvetovanje, tokrat o pedagoških pri-stopih v predšolski vzgoji, predstavili pabodo tudi programe predšolske vzgoje naŠkofjeloškem. O vzgoji za življenje bo govo-rila dr. Darija Skubic s Pedagoške fakultete vLjubljani, o predšolskih programih v ŠkofjiLoki Janja Bogataj, ravnateljica Vrtca Škofja

Loka, in Slavi Snoj, ravnateljica Vrtca Sonč-ni žarek, o prijaznem prehodu iz vrtca v šolopa Marko Primožič, ravnatelj OŠ ŠkofjaLoka - Mesto in vodja aktiva ravnateljevosnovnih šol na Škofjeloškem.

V soboto, 16. maja, bodo v Jurjevi dvoraniv Stari Loki ob 9. uri nadaljevali s temo Ka-kor družina tako družba. V kulturnem pro-gramu bo nastopil ansambel Nova mladina.Temo Preko moža in žene (Uresničujemo sedrug ob drugem) bo predstavila doc. dr. Ka-tarina Kompan Erzar (doktorica psihologije,družinska in zakonska terapevtka), psihope-dagog Ezio Aceti iz Milana pa je svojo temonaslovil Za vedno?. Tudi na tem področjubodo razpravljavci govorili o primerih dobrihpraks. Danica Zavrl Žlebir

Teden Evrope in dan družineObčina Škofja Loka in Zavod sv. Jurija Stara Loka bosta ob tednu, ki se začenja z

dnevom Evrope, 9. majem, in končuje z dnevom družine, 15. majem, pripravila dva dogodka, otroški muzikal in mednarodni strokovni posvet o družini.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Koncert treh glasbenih šolV okviru mednarodnega cikla koncertov bo v Škofji Loki

8. maja koncert glasbenih šol iz Škofje Loke, Celovca in Freisinga.Koncert, posvečen 60-letnici Glasbene šole Škofja Loka, bo ob 18.uri v Jurjevi dvorani v Stari Loki. Nastopilo bo več solistov domačeglasbene šole, njen godalni orkester, ki ga vodi Armin Sešek, gostjeiz Celovca, iz pobratenega Freisinga pa pride skupina Saxadonna,koncert saksofonov, ki jo sestavljajo najboljši učenci te šole. D. Ž.

Ob desetletnici sodelovanja z Maasmechelnom

Letos mineva deset let sodelovanja občine Škofja Loka z belgij-skim mestom Maasmecheln. Dejavnosti ob obletnici so se že začele.Tako so mladi nogometaši iz klubov Polet in Ločan za velikonočnepraznike gostovali v Maasmechelnu in sodelovali v turnirju z Belgijci in Nizozemci. Naslednja dejavnost bo obisk in slavnostni sprevod Limburških strelcev na Cankarjevem in Mestnem trgu vŠkofji Loki v soboto, 23. maja. Sodelovala bosta tudi škofjeloškafolklorna skupina in mestni pihalni orkester. Delegacija iz tega belgijskega mesta je prišla tudi na ogled Škofjeloškega pasijona. Ob koncu junija, ko občina Škofja Loka praznuje, bo gostila Belgi-jski teden z različnimi dejavnostmi in obiski. Septembra pa bo vMaasmechelnu Loški teden. D. Ž.

Razstava o mednarodnem projektu ComeniusOb dnevu šole so na osnovni šoli Ivana Groharja Škofja Loka

pripravili prireditev. Na koncertu so nastopili otroški in mladinskipevski zbor, zbor učiteljic ter mešani pevski zbor Lubnik, učenci paso z izštevankami v različnih jezikih pokazali, česa so se naučili priprojektu Comenius. Letos namreč končujejo triletni mednarodniprojekt Comenius, o čemer so ob tej priložnosti odprli tudi razstavo.V tem projektu je povezanih pet šol, in sicer iz Italije, Poljske, Ve-like Britanije in Slovenije. Raziskovali so na temo Naše okolje:odprta knjiga za učenje, si dopisovali, obiskovali in si izmenjavali

izkušnje. Bolje so spoznali način življenja in kulturo v sodelujočihdeželah in se medsebojno obogatili. ”Prvo leto smo raziskovali nara-vo v naši okolici. Dobili smo idejo, da bi postavili učno pot protiLubniku. Povezali smo se s Srednjo lesarsko šolo iz Škofje Loke, zZavodom za gozdove Slovenije, Planinskim društvom, Gobarskimdruštvom in Društvom za raziskovanje podzemlja. S skupnimi moč-mi smo septembra 2007 odprli Loško učno pot,” sporoča učiteljicaMartina Bukovšek. Drugo leto je bilo namenjeno raziskovanjuzgodovine, letos pa so odkrivali umetnost in kulturo domačega okolja. Na razstavi je s fotografijami in izdelki učencev predstav-ljeno delo preteklih treh let. Na ogled vabijo v dopoldanskem časudo vključno 12. maja. D. Ž.

Na pasijonu delegacije pobratenih mestŠkofjeloški pasijon 2009 so si prišli ogledat tudi gostje iz mest, po-

bratenih s Škofjo Loko. Uradne delegacije pobratenih občin je spre-jel tudi župan Igor Draksler (na sliki), prišli pa so iz Tabora, Freisin-ga, Sovodenj ob Soči, Sel na Koroškem, Maasmechelna in Medi-cine. Iz slednjih treh se je na ogled pasijona pripeljalo tudi skupnookoli 150 njihovih občanov. Škofjeloški pasijon si je prišla ogledattudi delegacija iz evropskih pasijonskih mest. 75 jih je vključenih vzdruženje Europassion, med njimi tudi Škofja Loka. Generalnisekretar združenja Joseph Lang, ki je tudi režiser, je bil prav takomed gledalci Škofjeloškega pasijona. D. Ž.

L O Č A N K A - 17

Škofjeloške novice

Naložba je vredna dobrih 43 milijonov evrov,22,5 milijona evrov bo prispeval EU sklad zaregionalni razvoj, 10 milijonov državni prora-čun in 1,9 milijona občina Škofja Loka sama.Gradnja Poljanske obvoznice je bila namrečvključena v Operativni program razvoja okolj-ske in prometne infrastrukture za obdobje2007-2013. Prav zaradi sofinanciranja iz Ev-ropskega sklada za regionalni razvoj je bil pri-pravljen dodatek k sporazumu o sofinanciranjuPoljanske obvoznice, po katerem bo Evropskaunija prispevala večino sredstev za izvedbogradbenih del, je povedal župan Igor Draksler.

Evropski denar je z odločbo zagotovljen, kajsedaj? Razpisi za gradbena dela se bodo na-daljevali, v kratkem, predvidoma do začetkamaja, pa pričakujejo tudi že podpis prvih po-godb za začetek del na tistih odsekih, za kate-re so že pridobljena pravnomočna gradbenadovoljenja in izbrani izvajalci del, to pa je nadelih obvoznice od odcepa na Suhi do predo-ra pod Stenom in za predor pod Stenom. Zatretjo fazo med predorom in Zmincem so si-cer že vložili vlogo za gradbeno dovoljenje inga pričakujejo letos poleti, na tem delu trasepa imajo opraviti še z eno razlastitvijo.

Zdenka Lukančič, vodja projekta, je pojasnila, kako je potekal postopek razla-stitve zemljišč na Suhi, kjer bodo gradilikrožišče. Vlekel se je skoraj tri leta, marcaletos pa je upravna enota Škofja Loka iz-dala odločbo o razlastitvi nepremičnin v korist Republike Slovenije. Postopek razla-stitve je tako na prvi stopnji zaključen in vseskupaj je predano sodišču, ki bo odločalo ovišini odškodnine za razlaščena zemljišča.Ostali odkupi od več kot sto lastnikov zem-ljišč so potekali brez večjih zapletov, smo šeslišali.

Sočasno z obvoznico bodo urejali in poso-dobili tudi celotno navezovalno prometnoomrežje ob novi cesti (od Ljubljanske ceste,Plevne, preko Puštala, do Brodov in Zmin-ca), hkrati pa bo obvoznica služila kot napa-jalna cesta za mestna območja, mimo kate-rih poteka. Pot do Poljanske doline bo s temhitrejša in varnejša, tovorni promet se boognil mesta, razbremenjene bodo tudi drugeceste. Župan Igor Draksler je izrazil upanje,da bodo dela stekla in projekt zaključen vpredvidenih rokih, saj je nanje vezano tudičrpanje EU sredstev. ”V primeru, če bi se

vračali na začetek ali spreminjali obstoječenačrte, lahko tvegamo, da ta sredstva EU iz-gubimo. Občina bi na tak način izgubila 4,5milijona evrov, kar pomeni, da bi se bremefinanciranja obvoznice kasneje preneslo nadavkoplačevalce iz občine Škofja Loka,” jedejal. Sedaj ko ima Poljanska cesta odločboo dodelitvi evropskega denarja, se njena iz-vedba zdi bližja, na njeno dograditev pa ra-čunajo v letu 2012 ali najkasneje 2013. Kdajpa se bo gradnja začela, na novinarski kon-ferenci prejšnji teden še niso znali povedati.

Danica Zavrl Žlebir

Poljanska obvoznica leta 2012V Škofji Loki že dolgo čakajo na Poljansko obvoznico. Na občini so pred tednom dni

predstavili, kako daleč so s postopki za začetek gradnje.

Šolo obiskuje 75 otrok s posebnimi potrebami iz štirih občin naŠkofjeloškem in še iz nekaterih okoliških. Ko so gradili telovadnicoin urejali dodatne učilnice, so želeli dodati še ”multi senzornosobo”, ki je urejena in opremljena tako, da se otroci lahko v njejumirjajo. Vodni stolp, glasbeni, barvni in svetlobni učinki ugodnovplivajo na vse otroke, tudi na tiste najšibkejše, ob redni uporabi vsajenkrat na teden ima zelo dober vpliv na počutje otrok, je povedalaravnateljica Marjeta Šmid. Uporaba je individualna, velika pa je dovolj tudi za delo z majhno skupino otrok, tako da lahko poteka vzgojno-izobraževalno delo za šest otrok.

Naložba v to pridobitev je veljala približno 11 tisoč evrov, od kate-rih so štiri tisoč z dobrodelnim koncertom zbrali člani škofjeloškegaRotary kluba, še tisočak je donacija podjetja Odeja, preostanek pa sopo ključu prispevale štiri občine ustanoviteljice. Prejšnji teden so obodprtju sobe pripravili prijetno prireditev, s katero so se otroci za-hvalili donatorjem in vlagateljem, navzoči so bili tudi člani svetastaršev, vsem skupaj pa so prikazali tudi, kako soba ”deluje”.

Poleg prireditve so pretekli teden v šoli Jela Janežiča pripravili šedržavno tekmovanje v računalništvu, ki je bilo drugo po vrsti, sode-lovalo pa je 20 udeležencev iz zavodov za varstvo invalidov iz vseSlovenije. Tekmovalci so se pomerili v poznavanju worda, sestavlja-li pa so tudi slike ”puzzle”, in sicer v več težavnostnim stopnjah.Zmagovalci so vsi, pravi ravnateljica Marjeta Šmid, udeležencem pa

je veliko pomenil tudi obisk župana Igorja Drakslerja in nastop har-monikarjev Valerije in Jožeta Dolenca iz skupine Suha špaga. Orga-nizatorka je poleg šole tudi Zveza za tehnično kulturo Slovenije.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Dobili so ”multi senzorno sobo”Potem ko so decembra lani v osnovni šoli Jela Janežiča odprli novo telovadnico in prizidek

z dodatnimi učilnicami, so te dni dobili še ”multi senzorno sobo”.

Otroci šole Jela Janežiča so nastopili v ”multi senzorni sobi”.

Razstava v FreisinguV okviru sodelovanja med pobratenima

mestoma Škofja Loka in FreisingZdruženje umetnikov Škofja Loka sTomažem Lundrom na čelu pripravljaumetniško razstavo v Freisingu. Odpirajojo danes, 28. aprila. Gostovanje je fi-nančno podprto tudi z evropskim pro-gramom Leonardo da Vinci. D. Ž.

18 - L O Č A N K A

Reportaža

Škofjeloški pasijonV nedeljo je še z zadnjo predstavo izzvenel Škofjeloški pasijon 2009. Ogledalo si ga je blizu 25 tisoč

obiskovalcev, mi pa ponujamo nekaj slikovnih utrinkov z ene od nočnih predstav in iz zakulisja.

V nekdanji škofjeloški vojašnici je ”glavni štab” pasijona, kjer igralce oblečejo vkostume, jih naličijo in pripravijo na predstavo.

Konjeniki so pomemben del igralske ekipe. Na letošnjem Škofjeloškem pasijonujih je sodelovalo okoli 80.

Pred peklom stojijo umrli, čakajoči okostnjaki, veliki in majhni, ki zrejo v pekel,kjer hudiči mučijo dušo ...

Še ena iz pasijonskega zakulisja: angel pomaga obleči hudiča za prvi prizor zAdamom in Evo v raju.

Svetopisemski prizor z Jezusom (igralec Andrej Demšar) na osličku Mišku, kiskupaj z apostoli prihaja v Jeruzalem.

Na enem zadnjih prizorov so kralj David in judovski duhovniki s skrinjo zaveze,ki so jih upodobili igralci iz Sorice. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Dokl

L O Č A N K A - 19


Tudi popravljen zob naj bo naraven”Danes pacienti zahtevajo bele, naravne zobe. Sama veliko pozornosti namenjam tudi preventivi,” pravi

zobozdravnica Bernarda Osovnikar.

Bernarda Osovnikar, imate dobrih petin-dvajset let prakse. Kaj se je v tem časuspremenilo?”Zadnjih petnajst let ne delam več v javnemzdravstvu, ampak kot zasebnica. To mi omogo-ča sodobnejše načine zdravljenja, s sodobni-mi tehničnimi pripomočki in kvalitetnejšimi materiali, ki zahtevajo nenehno izpopolnjeva-nje in sledenje novostim v stroki.”Se je v tem času spremenila stroka?”Zelo. Prednost je dobilo estetsko zobozdrav-stvo, spremembe so v materialih in opremi. Da-nes mora biti vse belo, naravno. Temu primernoso se spremenili načini dela. Pacienti pričakuje-jo strokovno zahtevnejše storitve, veliko vlagamv opremo, material in izobraževanje.” Pa vendarle ste vseskozi na trgu.”Trudimo se za zadovoljstvo pacientov, da seradi vračajo in nas priporočajo svojim znan-cem. Lani smo kupili nov digitalni rentgen zaposnetke celotnega zobovja, s katerim lahkonaredimo kvalitetnejše posnetke z manjšo iz-postavljenostjo rtg žarkov, ki ga nudimo tudipacientom drugih zobozdravnikov. Vedno večljudi se odloča za vsaditev implantatov, ki lahkonadomestijo posamezni manjkajoči zob, po-daljšajo zobno vrsto ali omogočajo boljše ”držanje” proteze. Danes mora biti vse belo,amalgama (sivih zalivk) ne izdelujemo že deset-letje, ponujamo beljenje zob, zadnja leta panudimo tudi brezkovinske cirkonijeve prevlekein mostičke. Tehnologija izredno posnema naravni zob, saj je z uporabo cirkonija zob privseh svetlobah naraven.” Marsikdo meni, da z dobrim čiščenjem zobzobozdravnika ne potrebuje. Ali to drži?”Vsak potrebuje pregled vsaj enkrat na leto,saj mi ne zdravimo le zob, ampak pogledamotudi jezik, dlesni, ustno nebo, spremembesluznice, ... Po drugi strani pa škodujejo zobemnaše razvade, kot so kajenje, pitje kave, čaja,uživanje moderne prehrane, ki je lepljiva in spreveč sladkorja. Mi lahko to do časa odkrije-mo, hkrati pa škodljiv vpliv razvad odpravimo sprofesionalnim čiščenjem. Tudi brez bolečin intežav je treba na kontrolo k zobozdravniku.”Kako pomembna je preventiva in ustna hi-giena?”Z veseljem delam v moji ordinaciji, saj od pr-vega dne dajemo velik poudarek ustni higieni.Vse asistentke sem naučila, da znajo znanje otem prenašati na naše paciente. Poskušamonajti čim bolj primerne pripomočke za čiščenjezob za vsakega pacienta, da sam spozna razli-ko med ”zdravimi usti”, brez oblog in vnetimiobzobnimi tkivi, ki jih največkrat povzročajo ob-loge (ostanki hrane). Bolje lahko delamo vzdravih, očiščenih in lepih ustih. Rezultat je do-bro viden in ob rednih kontrolah tudi naši izdel-ki ”ostanejo v ustih” precej dlje. Sedaj plačuje-

mo izobraževanje tudi ustni higieničarki, ki bopo končanem šolanju izvajala le ustno higieno.Sama niti ne sprejmem pacientov, preden negredo skozi roke ustne higieničarke. Bakterijepač moramo odstraniti!”Se je stanje zdravja zob na Škofjeloškem vzadnjih petindvajsetih letih popravilo, zara-di uvedbe preventive po vrtcih in šolah?”Pred petindvajsetimi leti se je začelo čiščenjev vrtcih in šolah, predavanja in tudi tekmovanjaotrok. Stanje se je zelo popravilo in lahko smose zgledovali po skandinavskih državah. Ven-dar v zadnjih letih preventiva ne sledi več sodo-bnim trendom. Celo nas prosijo za pregledpredšolskih otrok, saj je zobozdravstvena mre-ža nasičena. Mi svoje paciente vedno znovapokličemo in opozorimo, da je čas za preven-tivni pregled, tako da lahko trdim, da se jezdravje zob mojih pacientov zelo popravilo!”Predstavljamo si, da imate vi boljšo opre-mo, nenazadnje uporabljate tudi laserskotehnologijo?”Odstranjevanje kariesa z laserskim žarkom naŠkofjeloškem uporabljamo zgolj mi, v Slovenijimorda le še deset kolegov. To je naša najno-vejša pridobitev, ki smo jo kupili zaradi našeusmeritve v estetiko in minimalne posege vzob. S svedrom lahko odbrusimo preveč zoba,laser pa deluje na način, da odstrani le gniloboin okvarjeno zobno tkivo. Tako ostane večzoba, hkrati pa delo z laserjem ne boli, odpa-de pa tudi marsikomu neprijeten zvok svedra.”Kako še uporabljate laser?”Laserska tehnologija nam omogoča, da de-lamo z manj bolečinami, hitreje, bolje se celi,zdravljenje je boljše, ... Delo z laserjem ne

boli, ker ne povzroča vročine in deluje zgoljtočkovno. Mi uporabljamo več tehnologij.Enega, za odstranjevanje kariesa sem že opi-sala, sicer pa lahko zdravimo tudi koreninskekanale, zato je uspešnost zdravljenja zobvečja, zdravimo paradontalno bolezen, z la-serjem za mehka tkiva pa opravljamo kirurškeposege, ki ne potrebujejo šivanja in se hitre-je celijo, neboleče pa odstranjujemo tudi na-dležne herpese in afte.”Kako pomembno je dodatno izobraževa-nje v zobozdravstvu?”Za opravljanje zasebne dejavnosti se mora-mo kontinuirano izobraževati, kar določizdravniška zbornica, sama pa se izobražujemtudi v tujini. Največ mojega dela je z zdravlje-nem zob in obzobnih tkiv, zato temu posve-čam največ pozornosti. Zadnjih petnajst letse redno udeležujem predavanj na Akademijiza podiplomsko izobraževanje zobozdravni-kov v Karlsruheju, v Nemčiji. Za področjedela z laserjem grem maja na svetovni kon-gres o uporabi laserja v zobozdravstvu.”Vseskozi posodabljate znanje in opremo.Katero investicijo lahko še pričakujemo?”Zobozdravstvo je zelo razvito, vendar je vednoše kaj novega, na izobraževanjih izvemo zanove trende. Pred desetletjem sem začela de-lati pod lupo, s 4,2-kratno povečavo, zaradičesar se je izboljšala kvaliteta dela. Nekaj spe-cialistov v Sloveniji danes že uporablja opera-cijske mikroskope za zdravljenje koreninskihkanalov. Tudi naša ordinacija bo letos nabavilatakšen mikroskop. Na ta način bodo znova pri-dobili pacienti, ker jim bomo lahko nudili kvali-tetnejše storitve.”

Zobozdravstvena ordinacija in zobni rentgen Bernarda Osovnikar, dr. dent. med.,Frankovo naselje 87, 4220 Škofja Loka, T: 50 22 500, E: [email protected]

ww

w.o

sovn

ikar

.com


20 - L O Č A N K A

Energetska obnova dveh šolS pomočjo švicarskega prispevka bodo energetsko obnovili šest gorenjskih javnih objektov -

med njimi tudi šolo v Žireh in Poljanah.

Poljane, Žiri - S projektom Obnovljivi virienergije v alpskem prostoru (REAAL) bodona Gorenjskem s 4,15 milijona evrov energet-sko prenovili šest javnih objektov - štiri šolein dva plavalna bazena, ter na ta način pred-vsem zmanjšali njihove stroške za ogrevanje(energijo).

Projekt REAAL je plod slovensko-švi-carskega sodelovanja. ”V razvojni agencijismo se skupaj z občinami odločili za spodbu-janje uporabe obnovljivih virov energije inenergetsko učinkovitih sistemov. Gorenjcembi radi predstavili uporabo in prednosti to-vrstnih tehnologij, zato bomo s pomočjo švi-carsko-slovenskega sodelovanja investirali všole in plavalne bazene, ki slovijo po visokiporabi energije, uporablja jih veliko uporab-nikov in so primerna za promoviranje upora-be obnovljivih virov energije,” pomen pro-jekta opisuje Žirovec Bogo Filipič, vodjaprojekta in direktor razvojne agencije.

Pogodbo za dobre štiri milijone evrov vre-den projekt je že podpisala Služba vlade RSza razvoj in evropske zadeve, do konca junijapa morajo sodelujoči partnerji iz Kranjske

Gore, Tržiča, Radovljice in Kranja ter občinGorenja vas-Poljane in Žiri izpolniti še nekajnalog (študij). Avgusta bi se projekt, prek ka-terega bi na te objekte postavili fotovoltaičnesisteme ali zgradili toplotne črpalke, lahko

začel izvajati. Prispevek švicarskega pristopaznaša 70 odstotkov, občine naj bi dodale de-setino in 20-odstotni DDV.

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

OBČINA ŠKOFJA LOKAUrad župana

Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka tel.: 04/ 51 12 346, fax: 04/ 51 12 318

JAVNI RAZPISZa dodelitev sredstev finančne pomoči lastnikom ali investi-torjem pri prenovi kvalitetne stavbne dediščine na območju

občine Škofja Loka za leto 2009

1. Namen razpisaObčina Škofja Loka, v skrbi za podobo kulturne krajine in stavb-nega izročila, namenja namenska proračunska sredstva vsem, kise lotevajo prenove kvalitetne stavbne dediščine, tako v staremmestnem jedru kot na podeželju. Prednost na razpisu bodo imeliobjekti, razglašeni za spomenike državnega ali lokalnega pomena.

2. SredstvaObčinski proračun razpisu namenja 15.000,00 EUR. Delež sofi-nanciranja bo določila komisija za vsak primer posebej glede naštevilo prispelih vlog, zahtevnost ter kvaliteto opravljenih del. Odobrena sredstva bomo nakazali po ogledu opravljenih del ter napodlagi predloženih računov, izdanih do 15. oktobra 2009.

3. UpravičenciZa razpisana sredstva lahko kandidirajo lastniki ali najemniki oziro-ma investitorji objektov kvalitetne stavbne dediščine na območju

Škofje Loke, ki objekte že prenavljajo ali bodo s prenovo pričeli in zaključili do 15. oktobra 2009.

4. Vsebina prijave:a) navedba lokacije s točnim naslovomb) dokazilo o lastništvu ali najemu c) opis predvidenih del in soglasje Zavoda za varstvo kulturne

dediščine Slovenije OE Ljubljana ter Odbora za prenovo d) urejena gradbena dokumentacijae) predračun predvidenih del ali račun že opravljenih delf) izjava vseh solastnikov, da soglašajo z investicijo

4. Kraj in rok za oddajo prijavPisne prijave je potrebno predložiti na naslov: Občina Škofja Loka,Mestni trg 15, Škofja Loka ali osebno na vložišče na istem naslovudo vključno 20. maja 2009 do 12.00 ure.

Ponudbe morajo biti v zaprti ovojnici s pripisom ”Javni razpis - prenova stavbne dediščine. Ne odpiraj.”Upoštevane bodo le popolne vloge z vsemi zahtevanimi podatki in izjavami.

6. Dodatna pojasnilaVsa dodatna pojasnila dobite na naslovu Občina Škofja Loka,Mestni trg 15, Škofja Loka, Oddelek za okolje in prostor ali na telefonu 04/51 12 346 ali 04/51 12 347.

O izidu javnega razpisa bodo prijavitelji obveščeni v 15 dneh pokončanem razpisu.

Občina Škofja LokaIgor Draksler,

župan

Šoli v Poljanah in Žireh bosta po zaključku investicije bistveno manj energetsko potratni.

Kultura

L O Č A N K A - 21

Slakove ”podobe” med snovjo in praznino

V Galeriji Ivana Groharja je od četrtka na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Slaka - Đoke.Tokrat ne le likovno ampak tudi ambientalno glasbeno doživetje.

Namreč. Akademski slikar Jože Slak - Đoka, eden najbolj kontroverznih slovenskihlikovnih ustvarjalcev, je poleg tega, da je v”groharico” postavil na ogled svoja najnovej-ša dela, odprtje razstave oplemenitil tudi zglasbenim performansom. Na posneto glas-beno podlago Hanne Preuss je Slak zaigralna bongase in indijske table, kar je med obis-kovalci v galeriji ustvarilo posebno ambien-talno glasbeno doživetje.

Jožeta Slaka - Đoko poznamo po njegovihploskovitih iz lesa izrezljanih prostorskih ob-jektih, ki jih običajno dodatno oblikuje in po-slikava, tokrat pa svoja platna in lesene ob-jekte nadgrajuje s posebnimi, lahko bi reklitipalnimi instrumenti, to je z reliefnimi struk-turami na platnu, ploskvi ali draperiji. Kaplji-časte, morda gre celo za silikon, nanose avtorrazlaga: ”Začnem s potezo čopiča s tušem pomastnem papirju. Poteza se zaradi površinskenapetosti razkroji v kapljice, katerih struktu-ro - to je vmesne prostore (praznino) obliku-jejo hitrost, smer in sila poteze s čopičem.Strukturo nato računalniško povečam in na-

polnim s snovjo na različnih površinah. Te solahko tkanina, naslikan prostor, les, zid alitla. Na neki način skušam slikati v zraku,praznini. Na ta način pravzaprav naredimsimbolne predmete, ki ponazarjajo ustvarja-nje sveta, oblik.”

Slak razstavlja večje formate, dve lesenikonstrukciji, nekaj platen in draperijo, vsadela pa je v glavnem ustvaril v zadnjih dvehletih. Avtor nam predstavlja svoje poglede vprvobitno stanje vesolja, je mnenja kustosrazstave Boštjan Soklič. ”Slakove ”podobe”so svojevrstne vizualne kode sodobnega časa.Po eni plati poskušajo biti realistično nazor-ne, po drugi plati pa so intimne in hkrati po-etično fantastične,” razmišlja Soklič in doda-ja, da avtor v svojih delih prepleta prvinskostz globalnostjo in izrazno rafiniranostjo, karso odlike, ki dodajajo njegovim ”podobam”nove sporočilne dimenzije in pomene.

Podobe v navednicah? ”Ja. Đoka je nekisvoji razstavi v duhovitem tonu zapisal, da jenjegova umetnost stilno neulovljiva, razpetamed suho robo in podobarstvom. In ker imaŠkofja Loka 100-letno tradicijo podobarstva,je Đoka zagotovo pravi avtor za predstavitevv našem mestu,” je v duhovitem tonu še dodal Boštjan Soklič.

Igor Kavčič, foto: Tina DoklNe le likovno ampak tudi glasbeno doživetje. Slikar je zaigral na bongase in indijske table.

Slakove slike so s kapljicami dobile novo entiteto.

Novice

22 - L O Č A N K A

Škofja Loka - Na slavnostnem občnem zboru se je zbralo lepo šte-vilo ljudi, med njimi tudi predsednik Zveze društev diabetikov Slo-venije Janko Kušar, diabetolog dr. Tomaž Camlek, prvi predsednikdr. Jože Možgan in predstavniki vseh gorenjskih društev diabetikov.V kulturnem in zabavnem delu sta nastopila moški zbor LTH inSuha špaga iz društva Rovtarji - smučanje po starem, nam sporočaPeter Ceferin. Društvo si je že od začetka prizadevalo za ustanovi-

tev ambulante za sladkorne bolnike v škofjeloškem zdravstvenemdomu, kjer so sodelovali zdravniki z Golnika in Kranja, 1993 leta paje Škofja Loka dobila svojega zdravnika-diabetologa, dr. TomažaCamleka, ki uspešno deluje še danes in pokriva tako kot društvo šti-ri občine: Škofjo Loko, Gorenjo vas-Poljane, Žiri in Železniki s sko-raj 2000 sladkornimi bolniki. Društvo je prirejalo športna srečanja,pohode, izlete, družabna srečanja, pohode, izlete in izobraževanja vpovezavi z zdravstveno službo, razvilo aktivno sodelovanje z gorenj-skimi društvi in zvezo. V povezavi s slednjo je bilo leta 1999 v Škof-ji Loki prvo državno tekmovanje osnovnošolcev ”Kaj vem o slad-korni bolezni”, ki od tedaj poteka vsako leto v drugem kraju. Pozne-je so začeli v društvu z rednimi meritvami krvnega sladkorja, tlakain holesterola, bolj množični so postali obiski izobraževanj v sode-lovanju z zdravnikom in drugimi strokovnjaki. Ob letošnjem jubile-ju so izdali zbornik o delovanju društva in njegovi zgodovini.

Tokratni občni zbor je bil tudi volilni. V organe društva je bilo iz-voljenih precej novih članov, predsednica pa je ostala Silva Žontar.Predsednik Zveze Janko Kušar je podelil več priznanj Zveze društevdiabetikov Slovenije, in sicer zlati plaketi Ivanu Kamenšku in SilviŽontar, zahvali za dolgoletno sodelovanje pa podjetjema Roche izLjubljane in Ranč iz Škofje Loke. Društvo diabetikov Škofja Lokapa je imenovalo diabetologa dr. Tomaža Camleka za svojega častne-ga člana. D. Z. Ž.

Diabetiki dejavni dvajset letOb koncu marca je Društvo diabetikov Škofja Loka proslavilo dvajset let svoje ustanovitve.

Nagrajenci Zveze društev diabetikov Slovenije / Foto: Ivan Rolih

Rada sta v družbi pravnukovFrancka in Janez Potočnik sta prejšnjo soboto v Crngrobu z zlato poroko potrdila dolgoletno ljubezen.

Crngrob - Zlatoporočenca Francka in Ja-nez Potočnik sta kako leto pred prvo poro-ko, ta je bila 11. aprila 1959 v cerkvi sv. Ju-rija v Stari Loki, začela gojiti medsebojnačustva. Francka, takrat Benedičičeva z do-mačije Pr’ Tinet v Crngrobu, in Janez,manj kot leto starejši fant iz ValterskegaVrha nad Logom, sta se spoznala na ribiškiveselici na Spodnjem trgu v Škofji Loki.

Družino sta ustvarila v Crngrobu, v zakonupa so se jima rodili štirje otroci: Silva, Mija,Jani in Simona. Priprave na zlato poroko staskupaj s sorodniki, danes imata že sedemvnukov in šest pravnukov, začela že kmalu po novem letu. Pred hišo so jima postavilimlaje, kjer sta ob odhodu k poročni maši vMarijini cerkvi v Crngrobu morala pred šran-garji pokazati, kako jima gredo od rok doma-ča opravila. Obred je opravil župnik AlojzSnoj, ki je somaševal skupaj s kapucinomMarjanom Potočnikom, nečakom zlatoporo-čenca Janeza. Po maši je sledila pogostitevpred cerkvijo ob zvokih tamburic, harmonikein kitare, ob zvoku citer pa so nadaljevali priMarku.

Janez se je v mladosti izučil za kovača inkmalu zaposlil v Vincarjih. Med služenjemvojaškega roka je opravil izpit za voznika

tovornjaka. Leta 1959 je zbolel za tuberkulo-zo in zato 11 mesecev prebil na zdravljenju naGolniku. Nato se je zaposlil v Cestnem pod-jetju Kranj, kjer je bil desetletje voznik tovor-njaka, vmes opravil še izpit za voznika avto-busa in se nato zaposlil v Alpetourju. Kot šo-fer avtobusa je pridobil vzdevek ‘pet dinar-čkov’. Po upokojitvi je še 10 let vozil osnov-nošolce v šolo iz bližnjih hribov. Zdaj je pol-no zaposlen z delom na vrtu. Pozimi skuhatudi nekaj žganja. Rad ima sprehode v naravi.

Francka se je po osnovni šoli zaposlila vkranjskem Tekstilindusu. Na svet so začeliprihajati otroci, zato je ostala doma, ko soodrasli, pa se je zaposlila v EGP-ju. Od ranemladosti jo spremljajo težave z nogo, presta-la je veliko operacij, tudi danes težko hodi.Oba se lahko pohvalita, v našem uredništvupa smo zelo zadovoljni, da na njun naslov že60 let prejemajo Gorenjski glas. Čestitke obprazniku tudi iz Gorenjskega glasa in Ločanke!

Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

Zlatoporočenca Francka in Janez Potočnik iz Crngroba z otroki

Ogljični odtis posameznikov danes večkratpresega dve toni, ki jo je narava sposobnanevtralizirati v enem letu. Povprečen CO2

odtis v razvitem svetu znaša že 11 ton, vZDA kar 20 ton na osebo, vsak Slovenec pav okolje vsako leto izpusti okoli osem tonCO2. Kljub številnim opozorilom o proble-matiki emisij toplogrednih plinov pa se leredki med nami zavedajo, da največ CO2 vgospodinjstvih nastane pri porabi električneenergije, ogrevanju in transportu. Pomem-ben delež emisij nastaja tudi na delovnemmestu, v šoli ali vrtcu ter pri transportu inproizvodnji hrane, ki jo uživamo, in izdel-kov, ki jih kupujemo. Učinkovita raba ener-gije in obnovljivi viri so torej neposrednopovezani z zmanjševanjem CO2 odtisa mo-derne družbe.

Osebni ogljični odtis in odtis gospodinj-stva lahko sedaj vsak sam izračuna s splet-nim računalnikom, kjer so v sklopu kampa-nje Energija si, bodi učinkovit pripravili tudiseznam korakov za zmanjšanje izpustovCO2. Akcijo podpira tudi minister Karel Er-javec: ”Akcija spodbuja prav k ozaveščanjuproblematike izpustov emisij CO2, ki jih šeposebno v razvitem svetu povzroča pravvsak posameznik, zato si mora vsak od nasprizadevati tudi za zmanjšanje porabe ener-gije in materialnih dobrin in s tem za manj-še obremenjevanje okolja. Le tako bomoomogočili kakovostno življenje na Zemljitudi našim zanamcem.”

Moj dom

L O Č A N K A - 23

COFFOU d.o.o., Zminec 112, 4220 Škofja Loka

Izračunaj svoj ogljični odtis”Energija si, bodi učinkovit” se nadaljuje z ”Izračunaj svoj CO2 odtis” s spletnim kalkulatorjem

ogljičnega odtisa. CO2 predstavlja kar 80 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, zaradi katerihdoživljamo podnebne spremembe.

Spletni računalnikSpletni računalnik, v katerega je potrebno

vnesti podatke o porabi električne energije,ogrevanju in transportu, je na voljo na spletni strani www.energijasi.com oziroma

www.hse-energija.si, izpolnjen vprašalnik paomogoča tudi sodelovanje v nagradni igri zenergetsko učinkovitimi nagradami. Višinaskupnega odtisa posameznika oziroma go-spodinjstva ne bo vplivala na žrebanje, omo-gočila pa bo boljši vpogled v izpuste CO2 poposameznih področjih. Priporočena višinaCO2 odtisa za porabo električne energije,energije za ogrevanje in za transport naj bi naleto dosegla skupaj največ tono CO2 na osebo.Ker pa je razkorak med priporočenim in de-janskim odtisom pogosto zelo velik, strokov-njaki svetujejo, da si uporabniki kot prvi oseb-ni cilj določijo zmanjšanje trenutnega odtisaza osem odstotkov. Projektu so se pridružiletudi Eko šole, saj pričakujejo, da bodo šolarjisvoje znanje o obremenjevanju okolja in pre-veliki porabi energije prenesli svojim staršemin jih spodbudili k izračunu CO2 odtisa ternato tudi k zmanjševanju izpustov emisij.

Preprosti ukrepiZmanjšanje osebnega CO2 odtisa je v neka-

terih primerih veliko enostavneje, kot bi si

Moj dom

24 - L O Č A N K A

VHODNA VRATA • NOTRANJA VRATA • OKNATodra� 114224 Gorenja vas

tel.: 04 510 54 00 fax: 04 510 54 01

[email protected]

Izberitenajboljše,ki traja

Moj dom

L O Č A N K A - 25

lahko mislili. Med prvimi je zmanjšanje tem-perature v domu za eno stopinjo Celzija (pri-hranek 300 kilogramov emisij CO2 v gospo-dinjstvu), sledi menjava starih hladilnih na-prav za energetsko učinkovitejše (zmanjšanjeza 250 kilogramov CO2), sledi uporaba varč-nih žarnic oziroma sijalk (zmanjšanje približ-no 125 kilogramov CO2). Na kratke razdaljese vozite s kolesom ali pojdite peš (ali pogo-

steje uporabljajte javni prevoz), saj kar 75 od-stotkov vseh prevozov opravimo za razdaljedo pet kilometrov.

Pri nakupu novega avtomobila izberite ti-stega z najmanjšimi izpusti CO2 - sebi in na-ravi lahko prihranite do 300 odstotkov gorivain do štiri tone emisij CO2. Za zmanjšanjemhitrosti iz 110 kilometrov na uro na 90 kilo-metrov na uro - prihranek goriva za 20 od-

stotkov, s pravilno napolnjenimi gumami navozilu pa prihranite še dva do štiri odstotke go-riva. Naslednji ukrep je - jejte manj mesa, sajso živalske farme velike onesnaževalke s toplo-grednimi plini. Proizvodnja kilograma govedi-ne povzroči emisijo 36,4 kilograma CO2. Za-dnji v tem sklopu ukrepov je zares enostaven -posadite drevo, saj bo ta v svoje življenju nasevezala tono CO2. Boštjan Bogataj

naročnine04/201 42 41

e-pošta: [email protected]

26 - L O Č A N K A

Moj dom

KVALITETNA● izdelava ostrešij

● izdelava podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf

● montaža oken Velux● izdelava in montaža brunaric,

vrtnih hišk in nadstreškov

Poskrbimo tudi za ves material ...

V maju in juniju POPUST za prekrivanje starih ostrešij

Tel.: 04/52 85 453, gsm: 041/847 149, e-pošta: [email protected], www.tesarstvo-masnec.com

PRODAJA, MONTAŽA,SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEVPooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnikeBUDERUS in De DIETRICH.

Franjo Petač s.p., Štalčeva ulica 1, Medvodetelefon in fax: 01/361 45 86GSM: 041/649 975

ADAPTACIJE KOPALNIC■ SVETOVANJE■ VODOVODNE INSTALACIJE■ ZIDARSKA DELA■ KERAMIČARSTVO

Milan Pugelj s.p.Hotovlja 34, 4223 PoljaneGSM: 041/541-266Tel.: 04/510-92-78

naročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]

Sla

vko

Mas

nec

s.p.

, B

rode

49

, Š

kofja

Lok

a

L O Č A N K A - 27

Arhitekt

Bralka Ana iz Škofje Loke prenavlja delstanovanja, kjer bi iz nekdanje sobe radanaredila prehodno jedilnico. V njej naj bibila velika jedilna miza za najmanj šestoseb in manjša omara. Jedilnica naj bosvetla in udobna.

Na začetku je potrebno prenoviti stene,strop in tla, ki naj bodo po celotnem prostoruenaki. Svetujem svetle barve, tla naj bodoprekrita v svetlih keramičnih ploščicah, stenepa v svetlo rumenem odtenku.

Pod oknom stoji velika pravokotna jedilnamiza, ki jo lahko ob priložnosti raztegnemoin nudi mesto do 10 oseb ali več. Na vsakistrani mize so postavljeni trije stoli. Vdesnem kotu jedilnice stoji nizka omara, zashranjevanje pribora in jedilnega servisa terostalih potrebščin. Jedilnico smo dopolnili ssvetlimi zavesami in svetlorjavim tepihom.

Pohištvo je izbrano v slovenskih in tujih tr-govinah. Cena pohištva, ki obsega jedilnomizo, šest stolov, preprogo, omaro in luč, je700 evrov. Jernej Červek, u.d.i.a.

Oprema novega stanovanjaZ odstranitvijo stene med sobo in hodnikom dobimo večji in svetel prostor,

ki bo sedaj namenjen druženju ob jedilni mizi.

Drage bralke in spoštovani bralci, čeiščete rešitev za preureditev vašega sta-novanja in ste v zadregi, nam dobroopišite in skicirajte vaš problem. Nepozabite na mere in druge pomembnepodatke, dopišite tudi vaše želje. V čimvečji meri jih bomo skušali upoštevati.Pisma pričakujemo na naslov: Gorenj-ski glas, ”za Ločanko”, ARHITEKT,Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. NASVET JE BREZPLAČEN!

28 - L O Č A N K A


Picerija in gostilna Origano, v bližini Zdrav-stvenega doma v Škofji Loki, je pred kratkimznova odprla svoja vrata. Dosedanjo ponud-bo so nadgradili in ji dodali novo vsebino.Pice so po novem narejene iz prav poseb-nega, izjemno okusnega in hrustljavega te-sta. Izbira ne bo lahka, saj je na njihovemjedilniku kar 22 različnih vrst pic, ki bodozadovoljile prav vse okuse, v primeru po-sebnih želja pa lahko naročite Domišljijsko

pico, ki si jo sestavite sami. Malčki bodonedvomno navdušeni nad pico Telebajs. Po novem so na voljo tudi hišna pašteta kothladna predjed, domač narezek in hobotni-ca v solati. Na svoj račun boste nedvomnoprišli tudi ljubitelji testenin, izbirali bostelahko med dvema vrstama juh (jurčkovo zajdovimi žganci in dnevno juho), tremi vr-stami mesa (goveji in puranji file ter svinj-ska ribica), različnimi solatami, za slado-

kusce pa so pripravili okusne sladice. Uve-dli so tudi malice po ugodnih cenah od 4do 4,5 evra, ki jih sestavljajo glavna jed sprilogo in solato ali pice.Za boljše počutje gostov so ambient Piceri-je in gostilne Origano tudi malenkost ‘osve-žili’, za še večji občutek domačnosti pa po-skrbi prijazno in ustrežljivo osebje.Obiščjete jih lahko vsak dan od 7. do 22. ure,ob petkih in sobotah pa med 7. in 23 uro.

Pokusite najboljše piceGostilna in picerija Origano ima po novem bistveno bolj pestro ponudbo, ki vsebuje okusne pice, testenine, malice, mesne jedi, solate in sladice.

Gostilna in picerija Origano, Stara cesta 17, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/513 40 92

KKUUPPOONN

SS tteemm kkuuppoonnoomm vvaa mmddoo 3311.. mmaajjaa 22000099 oobb

nnaakkuuppuu eennee ppiiccee dd rruuggoo ppooddaarr iimmoo..

MG

P, d

.o.o

., G

oren

jska

ces

ta 1

3, M

edvo

de

L O Č A N K A - 29

Vrt

K O V R T I N D O M Z A Ž I V I T A !K O V R T I N D O M Z A Ž I V I T A !

Če nimate idej, kako zasaditi vaše balkone, okna ali terase, lahko to za vas opravimo v naši vrtnariji, kjer smo pripravili tudi nekaj vzorčnih nasaditev.

K R A N JK R A N JPri balkonskemu in okenskem cvetju moramo biti pozorni na zahteve posamezne sadike. Ko se odločamoo zasaditveni kombinaciji in o legi, na katero korita inlonce postavimo, pazimo na potrebe po svetlobi in zali-vanju. Pri zasaditvah je potrebno kombinirati rastline spodobnimi zahtevami, pazimo pa tudi na čas cvetenja.

Še najbolje je, da se z vsemi vprašanji glede zasa-ditvenih kombinacij in potrebami rastlin obrnete navašega vrtnarja. Nekaj vodilnih slovenskih vrtnarjev jezdruženih v Profesionalno vrtnarsko družbo, ki vsakoleto predstavi novosti in jih predstavi v katalogu, ki gabrezplačno lahko dobijo vse stranke, hkrati pa

ponujajo izkušnje, znanje in najboljše materiale.

PETUNIJE0,85 € / sadiko

Vrtnarija Bantale, tel.: 04/23 17 260(ob cesti Škofja Loka - Kranj , za naseljem Zg. Bitnje)Delovni čas: od 8h do 19h, sobota od 8h do 12h

Flora d.o.o., Zg Bitnje 133, 4209 Žabnica,tel.: 04/23 15 440, fax 04/23 15 441

www.flora.si, [email protected]

. Slika je simbolična, dekorativni material ni vključen v ceno. Cena vsebuje DDV.

Prihaja najlepši del leta, ko je vrt najboljcvetoč. Cvetoče in zdrave rastline so tudi po-nos vsakega vrtičkarja. Seveda pa ima lepotasvojo ceno. Veliko skrbi, nege in dela je po-trebno vložiti za želene rezultate. Trud pa jepoplačan, ko pogledamo na rezultate, zdravein cvetoče rože. Verjetno ste si že izbralibarvno kombinacijo za okenske in balkonskezasaditve. Če še ne si, izberite tako, da bo zavašo dušo najlepša in jo boste občudovalicelo poletje,

V teh pomladnih dneh je dela na vrtu vseveč:

Odcvetelim narcisam in tulipanom poreže-mo cvetna stebla, liste pa pustimo, da se po-sušijo. V cvetličnem vrtu lahko posadimo nagredice gomolje dalij, saj hujšega mraza nebo več, dokler ne odženejo. Vrtnice so žepošteno odgnale in če opazimo na mladih po-ganjkih uši, jih ustrezno zatremo. Resje pocvetenju obrežemo na eno ali dve tretjini, čezpoletje se grmički obrastejo in drugo letospet bogato cvetijo.

Na cvetenje se pripravlja večina trajnic: po-tonike, orlice, volčji bob, razne marjete, lilije... Vse te v sušnih dneh dobro zalivajte, dabodo naredile lepše cvetove. Tiste, ki pa po-

sadite šele sedaj, pa se bodo čez poletje krep-ko razrasle in spomladi že bujno cvetele.

Maja, sploh po obilnem deževju, začne ra-sti plevel. Takoj ga je treba začeti zatirati, si-cer ga bo vedno več. Sploh v skalnjaku, ko

pleveli naredijo korenine tudi pod kamni, jeodstranjevanje plevelov obvezno in manj pri-jetno delo. V prvih dneh maja tudi večino ze-lenjave posejemo in posadimo na gredice.

Igor Pavlič

Majska dela na vrtu

Vrt

30 - L O Č A N K A

DvDvanajsanajst let cvt let cvetličaretličarne Klane KlavdivdijajaTrgovina Cvetje in darila Klavdija s Studenega pri Železnikih v tehdneh praznuje že dvanajsto obletnico delovanja. Ob jubileju je cve-tličarna pridobila dodaten prostor, ki omogoča še bogatejšo in pre-glednejšo ponudbo kot doslej.

Kot je pojasnila lastnica, inže-nirka kmetijstva Klavdija Bene-dičič Zalaznik, imajo po no-vem tudi semena ter precej bolj

pestro ponudbo lončnic in okrasnih loncev. Ponudbo so povečalitudi za otroški program, v katerem lahko izbirate med najrazličnejši-mi darili za otroke, igračami, ustvarjalnimi seti ... Dodali so še slike instenske ure.Poleg že omenjenega so v teh spomladanskih dnevihpripravili pestro izbiro sadik za okensko in balkonsko cvetje, ki jih naželjo strank tudi nasadijo. Na zalogi imajo kakovostna gnojila in prstirazličnih cenovnih razredov.In kaj vse obsega njihova stalna ponudba? ”Stalno imamo na zalogilončnice in rezano cvetje. Za stranke poskrbimo ob različnih po-membnih življenjskih trenutkih. Vseskozi aranžiramo darila, s poročnofloristiko in dekoracijo svečanih poročnih prostorov polepšamo mla-demu paru enega najlepših trenutkov v življenju. Seveda pa strankamstojimo ob strani tudiob žalostnih trenutkih,kot je izguba najbliž-jih. Takrat pokličemopogrebno službo inposkrbimo za različne

žalne aranžmaje,” je razložila Klavdija Benedičič Zalaznik. Vseskozinudijo tudi bogat darilni program za različne priložnosti, albume za fo-tografije, vaze, kipce, poslikane steklenice, šaljive dodatke ... Obenem se Klavdija Benedičič Zalaznik in cvetličarka Damjana Dem-šar zahvaljujeta strankam za zaupanje in se veselita njihovega ponov-nega obiska. Odprto imajo od ponedeljka do petka med 8. in19. uro ter ob sobotah med 8. in 12. uro.

Cvetje in darila KlavdijaKlavdija Benedičič Zalaznik s. p., Studeno 22c, Železniki

Tel.: 04/514 73 57, gsm: 041/738 751

Od 24. do 29. aprila kvalitetne bršljanke po akcijski ceni

0,88 evra pri plačilu z gotovino. Pohitite, akcija traja

le še danes in jutri!

250 litrov prsti samo 26,20 evra

Ne samo, da v tem času sadimo nove rastli-ne za posode, tudi v vrtu je primeren čas zasajenje novih trajnic in malo kasneje še eno-letnic. Trajnice so skupina rastlin, ki jih sadi-mo posamezno ali v večje skupine. Posajenev skupine pridejo najbolj do izraza z velikoenakega cvetja na enem mestu. Najpogostej-ša oblika so gredice ob vhodu ali okroglegrede sredi travnatega vrta. Če je greda vid-na z več strani, pazimo, da v ospredje posadi-mo nižje sorte, v sredini pa višje in takoustvarimo otok cvetja. Izberemo tudi sorte, kicvetijo v približno enakem času. Lahko je za-saditev bolj sproščena, lahko bolj kontrastna,da pridejo posamezne sorte bolj do izraza,tako bo vrt dobil poseben čar. Med trajnicelahko sadimo tudi grmovnice in enoletnice,če želimo, da je gredica lepa tudi takrat, kotrajnice ne cvetijo. V večjih vrtovih naredimoveč gred, na katerih vse rastline cvetijo isto-časno. Tako imamo spomladansko, poletnoin jesensko gredo.

Pri trajnicah se lahko igramo z barvami.Njihova velika izbira omogoča kombinacijozelo pestrih kričečih barv, ali pa v umirjenihkombinacijah. Lahko izberemo samo enobarvo z nekaj odtenki, ali pa si omislite mav-

rični vrt, kjer prevladuje tudi bolj nered, zra-ste mnogo rož, ki ustvarijo pisano paleto cve-tov, lahko tudi zelo različnih. Pri izbiri sort seravnajte tudi na sezono cvetenja. Lahko vamizbrane sorte cvetijo samo določen del leta,ali pa so take, ki bodo vedno polne cvetja.

Trajnice je lepo kombinirati tudi s čebulnica-mi, prav tulipani v tem času najlepše cvetijo,kasneje jih nadomestijo trajnice, v jeseni pagredo pokrijejo raznobarvni jesenski listi,vmes pa posadimo cvetoče mačehe. In vrt bocelo leto zanimiv in poln rož. Igor Pavlič

Nove zasaditve

zavas sije

sonceKlub Kalia

cena s popustom samoza imetnike kartice Kalia

15% 1,69

prihranek

prihranek€ 3,82

18 %

Mreža za oporo kumaram

velikost 1,2 x 30 m

prihranek€ 4,69

21 %

EURYOPS PECTINATUS premer 14 cm Art: 36596

prihranek€ 3,19

20 %

Vaba za polže Terminator250 g Art: 42292

Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po vsej Sloveniji od 4. do 31. maja 2009, oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Posamezna prodajalna ima v ponudbi akcijske artikle v obsegu svojega pro-dajnega programa. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo.Za morebitne napake v tisku se opravičujemo in vas prosimo, da nas o njih obvestite na tel. št. 01/ 475 93 51. Cene vseh artiklov so v EUR in vključujejo DDV.

Vodenke Nova gvineja premer 10cm Art: 36512

redna cena

€ 1,99

redna cena

€ 2,99Sadike paradižnika6 sadik v platojuArt: 32110

prihranek€ 3,69

31 %

Gnojilo za pelargonije Valentin 1 l

Art: 43560

prihranek€ 7,90

20%

V ponudbi od 15. 5. 2009!

VRTNI CENTRI KALIAKranj, Zlato polje, Bleiweisova 29Kranj, Cesta talcev 89

Semenarna Ljubljana, d.d., Dolejska cesta 242 Ljubljanawww.kalia.si

Cvetoče grmičaste vrtniceArt: 38471

Damske torbice že dolgo ne služijo več zgoljkot funkcionalni modni dodatek, ampak poudarjajo tudi stil življenja.

Predvsem najstnice in študentke pogosteje no-sijo večje torbice, ki so navadno tako velike, davanje, poleg obvezne mape in učbenikov, po-spravijo še denarnice, mobilne telefone, ključe,poleg tega pa še kakšno plastenko pijače terdruge nepogrešljive pripomočke, ki jih potrebu-jejo čez dan. Te torbice so praviloma živahnihbarv in zanimivih vzorcev, največkrat pa so na-rejene iz blaga. Seveda ta generacija deklethkrati uporablja tudi manjše torbice zanimivihoblik, ki služijo predvsem za večerne zabave,obisk kina ter podobna prijetna druženja.

Poslovne ženske se najpogosteje odločajo zausnjene torbice klasičnih oblik. Te vrste torbicnamreč veljajo za modni dodatek, ki je vedno vtrendu in je primeren za različne situacije, kotso služba, poslovna kosila, konference in podo-bno. Seveda so tovrstne torbice primerne tudi zavse bolj slovesne in formalne dogodke. Klasič-ne torbice so temnejših barv, kot so na primerelegantno črna, kostanjevo rjava ter bordo rdečabarva.

V današnjem dinamičnem svetu mnogo po-slovnih žensk in študentk uporablja tudi torbiceza prenosne računalnike. Te so bile pred letizelo strogih oblik in med sabo skoraj identične.V zadnjem času pa se je situacija močno spre-menila in tudi tovrstne torbice postajajo dizaj-nersko vse bolj dovršene in zanimive. Ponudni-ki tovrstnih torbic se namreč zavedajo, da so ne-pogrešljivi del pri prenašanju prenosnih raču-nalnikov.

Športnice po duši se ponavadi odločijo za tiptorbe s številnimi žepi. Za te torbe je značilno,da so narejene iz pralnih materialov in da jihlahko kombiniramo predvsem k jeansu teršportnim oblačilom. Tovrstne torbice rade upo-rabljajo tudi mlade mamice, saj imajo številneodlagalne kotičke in precej prostora za razno-razne potrebščine. Drznejše ženske, katerihživljenje je polno izzivov in adrenalina, pravilo-

ma izbirajo bolj vpadljive torbice v svetlečihbarvah ali z živalskimi vzorci. Te torbice lahkoizstopajo tudi po inovativni obliki ali zelo ne-standardni velikosti. Pogosto se tovrstne torbicepodajo prav k izbranim vrstam oblačil in jih šedodatno dopolnijo.

Nežnejše in mirnejše ženske ponavadi izbere-jo torbice v svetlejših, pastelnih barvah, kot sona primer peščena, grafitno siva, vanilja ali bar-va šampanjca. Te barve odsevajo lagodje insproščenost življenjske sloga ter se odličnokombinirajo z mnogimi barvnimi odtenki obla-čil. Tovrstne torbice so praviloma standardnihvelikosti in ljubkih oblik. Ne glede na vaš živ-ljenjskih slog pa naj vsaka vaša torbica bo taka,ki vam je všeč in naj vam hkrati čim bolje služikot modni dodatek. Tina

32 - L O Č A N K A

Moda

OPTIKA LARAOpto navtic, d. o. o., Trg svobode 9 - ZD Žiri

tel.: 04/5106 - 380

Notranjska c. 14, Logatec, tel.: 01/7542 - 150

BREZPLAČNI OKULISTIČNI PREGLEDIZDRAVNIKA OFTALMOLOGA

(Tudi izmera očesnega pritiska)Ob nakupu očal vam nudimo popust v vrednosti

okuulističnega pregleda.

Velika izbira modnih okvirjev, sončnih očal, vseh vrst korekcijskih stekel,

kontaktnih leč, povečevalnih lup ...

SONČNA OČALA Z DIOPTRIJO

Torbice za vsak življenjski slogO

pto

navt

ic d

.o.o

., N

otra

njsk

a c.

14

, Lo

gate

c

Moda

L O Č A N K A - 33

Karo in črtasti vzorci za poletje

Moški del mode včasih ostaja v senci ženskih modnih kolekcij, pavendar številni moški skrbno sledijo modnim trendom in novostim vmodni industriji oblačil. To zahtevajo od njih bodisi službene ob-veznosti bodisi preživljanje njihovega prostega časa.

Moška moda v letošnji poletni kolekciji oblačil izstopa predvsem pokaro in črtastih vzorcih v kombinaciji s svežimi poletnimi barvami.Omejitve pri kombiniranju barv in vzorcev skorajda ni. Pomembno jele, da se med seboj kombinirajo močne in vpadljive barve ali nežnepastelne barve. Še vedno ostaja med najbolj priljubljenimi materialijeans, ki se enostavno kombinira s številnimi različnimi kosi oblačiliz drugih materialov, kot sta na primer bombaž in lan. Letošnja moš-ka modna kolekcija za poletje torej izstopa predvsem po živahnih bar-vah, kot so sončno rumena, nebesno modra, energično rdeča ter trav-nato zelena barva. Prav tako kot v ženskih kolekcijah se tudi primoških vse pogosteje v letnih kolekcijah pojavlja bela barva, ki jo jemoč kombinirati prav k vsem prej naštetim barvam. Tina

Eur

o fo

to d

.o.o

., K

ranj

, P

oslo

vna

cona

A 2

0,

Kra

njE

uro

foto

d.o

.o.,

Kra

nj,

Pos

lovn

a co

na A

20

, K

ranj

Novice

34 - L O Č A N K A

Spet filmsko gledališčeZ vojno dramo Deček v črtasti pižami se

je prejšnji teden začelo filmsko gledališčev kinu Sora. V maju in juniju se bo zvrsti-lo še več odličnih filmskih predstav. Vsoboto, 2. maja, si bodo gledalci lahko ob20. uri ogledali družinsko dramo Krožnacesta, film s šestimi nagradami in 20 no-minacijami, med njimi tudi tri za oskarja.V petek, 8. maja, bodo predvajali z osmi-mi oskarji in štirimi zlatimi globusi ter ševeč kot 70 nagradami nagrajeni film Revnimilijonar. V petek, 15. maja, bodoprikazali dramo Zamenjan, 22. maja poli-tično dramo Frost Nixon, 29. maja pa filmBralec, ki se ponaša z enajstimi nagrada-mi in oskarjem za glavno žensko vlogo.Maja bodo vse predstave ob 20. uri, junijapa ob 20.30. Tako bo v petek, 5. junija, nasporedu filmskega gledališča grozljivkaSirotišnica, 12. junija kriminalna dramaGomora in 19. junija biografska dramaMilk. Cena abonmajske vstopnice je 23,za študente 21 evrov. D. Ž.

Gorski tek in pohod na Osolnik

ŠD Kondor Godešič v nedeljo, 17. maja,organizira 18. Gorski tek in pohod na Osolnik. Tek bo uvodna tekma letošnjegaPokala Slovenije v gorskih tekih, štela pabo tudi za državno prvenstvo za veterane.Start teka na dolgi progi (4,7 kilometra),ki poteka z Godešiča do vrha Osolnika, boob 10.30 pri cerkvi na Godešiču. M. B.

Sejem rabljene kolesarske opreme

Treking klub Škofja Loka prireja vsoboto, 9. maja, od 8. do 19. ure na parki-rišču bivše vojašnice v Škofji Loki tradi-cionalni sejem rabljenih koles in kole-sarske opreme. Vabljeni vsi, ki kupujeteali prodajate rabljeno kolo. Pri prodajisodelujejo člani kluba, ki bodo pri nakuputudi strokovno svetovali. D. Ž.

Korak k sončku, korak k človeku

V osnovni šoli Cvetka Golarja v ŠkofjiLoki so učenci četrtega razreda predstaviliprojekt Sonček, ki so ga izvajali v temšolskem letu. Prireditev je potekala podnaslovom Korak k sončku - korak k človeku,prikazali pa so, kako so letos sodelovali zljudmi s posebnimi potrebami in s tem pri-dobivali izkušnje o drugačnosti. Pripravili sotudi razstavo svojih izdelkov, društvo Sončekin Varstveno delovni center pa sta na stojni-cah ponudila tudi svoje izdelke. D. Ž.

Godešič - V začetku aprila so čistilno ak-cijo imeli tudi lovci Lovske družine Sorškopolje, ki tovrstne akcije organizirajo že sko-raj dvajset let. Čistili so območje celotnegalovišča družine, ki meri 3 tisoč hektarjev.”Akcije se je udeležilo 26 članov družine,poleg tega pa tudi nekaj prebivalcev izokoliških vasi in trije dijaki Srednje lesarskešole Škofja Loka. Zbrali smo okrog 30 ku-bičnih metrov odpadkov, kar je približno

enako kot prejšnja leta. Veliko odpadkov jebilo pri gramoznici v Retečah. Problempostajajo tudi podjetniki, ki material od ob-nov stanovanj pripeljejo kar v gozd. Medpogostimi odpadki so tudi oblačila, plas-tenke, pločevinke, manj pa je večjihkosovnih odpadkov, kot na primer avtomo-bilov in gospodinjskih aparatov,” je povedalFranc Šetina, predsednik Lovske družineSorško polje. M. B.

V začetku meseca je Turistično društvo Ži-rovski Vrh organiziralo delavnico izdelovanjabutar, ki so jih na cvetno nedeljo odnesli kblagoslovu. Prvo delavnico so organiziraliPr’ Omejčk v Žirovskem Vrhu Sv. Urbana(občina Gorenja vas-Poljane), ki so se je ude-ležili le iz dveh domačij, butare pa so odnes-li v Gorenjo vas. Druga delavnica je bila nakmetiji Pr’ Mojškrč v Žirovskem Vrhu (obči-na Žiri), ki je bila odlično obiskana, otroci paso butare k blagoslovu odnesli v Žiri. ”Otro-

ke, mlade in tudi njihove starše smo želeli na-učiti, kako se izdela butara, velik poudarekpa namenjamo tudi druženju članov in sim-patizerjev društva. Skupaj smo izdelali večkot 30 butar, vsaka je bila posebna in samo-svoja, predvsem pa izredno dragocena za iz-delovalca,” nam je povedala Lucija Kavčič,vodja delavnic. Ob izdelovanju butar so se spripovedmi starejših vrnili tudi v stare čase,ko je oče izdeloval butaro, otroci pa so jih od-nesli k žegnu. B. B.

V Žirovskem Vrhu izdelovali butare

Okolico čistili tudi lovci

Lovci so v čistilni akciji zbrali okrog 30 kubičnih metrov smeti. / Foto: Boštjan Juvan

L O Č A N K A - 35

Novice

Na Rovnu kmalu večnamenska ploščad

Selca - V športnem parku Rovn se je za-čela druga faza popoplavne sanacije inposodobitve. Ta čas urejajo večnamenskoploščad v velikosti rokometnega igrišča, kibo namenjena športnim dejavnostim inprireditvam. Poleg tega bodo na prostorumed bifejem in otroškim igriščem uredililesen nadstrešek, s katerim bodo pridobili120 kvadratnih metrov veliko pokrito tera-so. ”Doslej smo obiskovalcem pokritepovršine za zaščito pred dežjem in soncemzagotavljali s ponjavami, ki ne sodijo vsodobno urejen kompleks, prav tako pa sovečkrat prepuščale vodo,” je pojasnilMarko Lotrič, predsednik gospodarskegaodbora pri Športnem društvu Selca, ki up-ravlja športni park. Drugo fazo sanacijebodo predvidoma končali še letos, investici-ja pa je ocenjena na dobrih dvesto tisočevrov. Od tega bo občina Železniki prispe-vala petdeset tisoč evrov, od ministrstva zašolstvo in šport pričakujejo 52 tisoč evrov,

od fundacije za šport 47 tisoč evrov, upajopa tudi, da jim bo sredstva namenilo mi-nistrstvo za okolje in prostor v sanacijskemprogramu. A. H.

Teden obrti in podjetništvaZ namenom spodbujanja obrti in podjet-

ništva Razvojna agencija Sora in Območnaobrtno podjetniška zbornica Škofja Lokaorganizirata 3. teden obrti in podjetništvana Loškem. Od 23. do 30. maja med drugimpripravljajo predavanja, debatni večer, sve-tovanja, izobraževanja in na koncu še pred-stavitev na Mestnem trgu. Info: RAS (JulijaPrimožič, 506 02 23) in OOZ (SlavicaKalan, 506 02 00).

Gremo gorTuristično društvo Selca organizira tradi-

cionalni pohod na enega izmed štirih hribovv okolici Selc. Pohod bo 24. maja ob 10.30,s startom iz Selc. Na vrhu bo poskrbljeno zazabavo in okrepčilo. Info: TD Selca (TomažHabjan, 031/378 751, www.selca.si). B. B.

Tretji slovenski klekljarski dnevi

Klekljarsko društvo Cvetke Žiri in Obči-na Žiri od petka, 24. aprila, do nedelje, 3.maja, organizirata 3. slovenske klekljarskedneve v Žireh. Del slovesnosti je žemimo, kljub temu pa si lahko obiskovalcipoleg razstave del članic in članov društ-va Cvetka v Galeriji DPD Svobodaogledajo tudi samostojno razstavo čipkTince Slabe. V prostorih Občine Žiri jena ogled razstava izdelkov učenk inučencev Čipkarske šole Žiri in razstavačipk Cerkljanske sekcije Marjetica, v Hišiklekljane čipke A. Primožič 1888 pa je naogled čipkarska dediščina. Ob razstavahbodo vse dni organizirane tudi klek-ljarske delavnice, ob vikendih pa bo or-ganiziran tudi prevoz z zapravljivčkom.

Ta konec tedna, 2. in 3. maja, sopripravili tudi pestra športna tekmovanjaza žirovsko čipko. V soboto bo turnir trojkv košarki za moške in ženske, ki se boodvil na igrišču pri Osnovni šoli Žiri. Or-ganizator napoveduje začetek za 9. uro,zmagovalci pa bodo prejeli pokal inžirovsko čipko. V nedeljo bodo kar tritekmovanja. Turnir v malem nogometu sebo začel ob 9. uri, zmagovalci bodo pre-jeli enake nagrade kot dan prej košarkar-ji, kar polovico prijavnine pa gre v na-gradni sklad. Za oba turnirja je rok pri-jave do tega četrtka, 30. aprila, sprejelibodo le prvih 12 ekip (prijave zbira Srečona 041/457 992). V nedeljo organizatorjiza 11. uro napovedujejo še zabavno tek-movanje za otroke, od 14. ure dalje patekmovanje v klekljanju za odrasle.

Boštjan Bogataj

Pod mavričnim dežnikomOtroška prireditev v organizaciji Vrtca

Škofja Loka Pod mavričnim dežnikom jenamenjena vsem predšolskim otrokom,zlasti tistim, ki ne obiskujejo vrtca. Priizvedbi prireditve, ki bo 14. maja, sodelu-jejo vse pedagoške delavke in delavci vrt-ca. Info: Vrtec Škofja Loka (Majda Pipan,04/512 24 62).

Dijaški ŽIV ŽAVZadnji dan pouka, 15. maja, se bodo

bodoči maturantje zbrali pred GimnazijoŠkofja Loka in odšli proti centru ŠkofjeLoke. Na Mestnem trgu bodo zaplesaličetvorko in predali ključ svojim nasled-nikom. Točno opoldne se bodo odpraviliproti nekdanji vojašnici, kjer bo poskr-bljeno za obilo zabave, sočasno s koncertise bodo dijaki skupaj s profesorji predajalitudi športu. Info: Zavod O (040/477 640,www.zavodo.org). B. B.

Krajevne organizacije Rdečega križa izGorenje vasi, Poljan in Javorij ter otroci izgorenjevaške osnovne šole so prejšnji tedenobiskali Dom Centra slepih, slabovidnih instarejših v Škofji Loki in starejšim, predvsem izPoljanske doline, namenili nekaj svojega časa,zapeli nekaj pesmi, povedali svoje zgodbe.”Pred leti smo naše nekdanje soobčane obisko-vali ob božiču, vendar je takrat veliko prireditev,

zato se sedaj v dom odpravimo okoli velikenoči. Otroci so jim zapeli, zaplesali in deklami-rali, čutilo se je veselje,” nam je povedala JanaRojc. Otroci so želeli tudi v sobe doma, donekaterih negibljivih starejših, ki so jim kasnejepovedali, da so jim polepšali cel mesec. V pro-gram sta bili vključeni tudi Cilka Bohinc inMinka Likar, ob zaključku je na harmonikozaigrala Anja Koračin. B. B.

Obiskali starejše v Loškem domu

Oglasi

36 - L O Č A N K A

Kot jih vidijo ptice»ALPE - kot jih vidijo ptice« je mednarodni

projekt, s katerim predstavljamo

celotno verigo Alp, kot izjemen

in enkraten geološki, geografski,

biotski, kulturni ter gospodarski

prostor. Projekt pokriva celotne Alpe

in zajema drzave: Monako, Francijo,

Italijo, Švico, Liechtenstein,

Nemcijo, Avstrijo

in Slovenijo.

MONOGRAFIJA

www.panalp.net

Redna cena knjige: 49,90 EUR

Cena za narocnike Gorenjskega Glasa (-10 %): 44,91 EUR +

poštnina

Poklic ite: 04/201 42 41 (vsak dan od 8. do 19. ure, v petek do 16. ure)

Pišite: [email protected] ali na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, Kranj.

flE IZŠLA!• Format: 27 x 37 cm

• Št. strani: 512

• Matevfi Lenarªiª je v treh letih posnel

100 000 novih fotografij Alp iz zraka

• Besedilo so napisali Janez Bizjak in

15 vrhunskih strokovnjakov

• Monografija je izsla v slovenskem

in angleškem jeziku in si jo lahko ogledate v našem uredništvu.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

L O Č A N K A - 37

Šport

Škofja Loka - V začetku aprila se je kon-čalo letošnje državno prvenstvo v dvoran-skem hokeju, tako imenovanem floorballu. Vvelikem finalu sta se za naslov prvakov pote-

govali ekipi ŠD Zelenci Kranjska Gora in In-Sport Škofja Loka. Kranjskogorčani, ki so porednem delu vodili na prvenstveni lestvici, sosi obetali, da bodo vendarle prišli do tako že-

lenega naslova, toda precej upanja so izgubi-li že na prvi tekmi, ko so jih Ločani v Kranj-ski Gori premagali s 3:5. Kljub temu se nisovdali, saj so se na povratni tekmi v dvoranina Podnu Ločanom pogumno postavili porobu. Tako je bil rezultat prvega dela tekme3:3. Odločila pa je druga tretjina, ko so In-Sportovci gol zadeli kar štirikrat, gostje panikoli. V zadnji tretjini je bila igra spet boljizenačena, končni rezultat pa je bil 8:4.

”Prvenstvo je bilo dolgo in odločili smo se,da bomo slavili pred domačimi navijači. Sa-mozavesti nam na odločilnih tekmah nimanjkalo. Bili smo prava ekipa, vsi smo seborili do konca in mislim, da je bil finale respravi,” je, potem ko je visoko dvignil zmago-valni pokal, povedal kapetan InSporta IztokMiklavčič.

Tretje mesto v prvenstvu je osvojila ekipaBorovnice, četrta je ekipa Polycom Brloga,peto mesto je pripadlo ekipi Žirov, šesto Ga-laksu, sedmo Ljubljani, osmo Elrodu ŠkofjaLoka, deveta je bila ekipa Berkmandlc izIdrije in deseta Bogojina.

V ženski konkurenci je naslov prvakinjosvojila ekipa Borovnice, druga je ekipa In-Sporta, tretje mesto so osvojile Zverine, četr-ta pa je ekipa Žirov.

Vilma Stanovnik, foto: Tina Dokl

InSport so državni prvakiEkipa InSporta Škofja Loka je že osmič postala državni prvak v dvoranskem hokeju, v letošnjem finalu

pa je ugnala Zelence iz Kranjske Gore.

Nov lep uspeh strelcevV začetku aprila je potekalo 18. državno prvenstvo v streljanju z

zračnim orožjem. Na njem so nov lep uspeh zabeležili tudi strelci izloškega konca. Že peto leto zapored je naslov prvakov osvojila ekipa

SD MH Gorenja vas, ki je nastopila v postavi Lenart in GašperOblak ter Andrej Peternel. V posamični konkurenci pri mladincih spištolo je zmagal Aleksandar Hadžidaov (SD Škofja Loka). Ekipnodrugo mesto pri mladinkah pištola so osvojile članice SD MHGorenja vas (Klemenčič, Jezeršek, Čadež), pri mladincih pištola paje drugo mesto osvojila ekipa SD Škofja Loka (Hadžidaov, Gr-banovič, Masnec). Tretje mesto je pri mladincih s puško osvojilLenart Oblak (SD MH Gorenja vas). V. S.

Škofjeloški košarkarji ostajajo med elitoKošarkarji TCG Mercatorja, ki so se v zadnjem mesecu v ligi za

obstanek UPC borili za ohranitev mesta v elitni ligi slovenskekošarke, so uspeli. Prejšnjo soboto so v domači dvorani odigrali zad-njo tekmo in Alpos premagali 90:79 ter se tako z zmago in prvimmestom v ligi za obstanek poslovili od domačih navijačev. Skupnoso v letošnjem domačem državnem prvenstvu osvojili 9. mesto, sajse najboljših osem ekip v ligi za prvaka še bori za letošnjo na-jprestižnejšo domačo košarkarsko lovoriko. V. S.

Košarkarji študentje občinski prvakiPrejšnji mesec se je končalo prvenstvo Škofje Loke v košarki. V

velikem finalu za prvo mesto je ekipa Kluba študentov Škofja Loka52:45 premagala ŠD Kobra in osvojila naslov občinskih prvakov.Tretje mesto je osvojila ekipa Ravni ovinki. V. S.Gašper Oblak, Andrej Peternel in Lenart Oblak.

Igralci in vodstvo ekipe InSporta so se po velikem finalu v domači dvorani na Podnu veselili novega naslovadržavnih prvakov. Na sliki (druga vrsta z leve prosti desni) Robert Namar, Gašper Krajnik, Jani Šubic, MitjaDrekonja, Boštjan Notar, Jure Kržišnik, Tomaž Trilar, Martin Bogataj, Gašper Kalan, (prva vrsta) David Kular,Blaž Kržišnik, Andrej Šifrer, Gorazd Tomc, Dejan Frelih, Ožbej Križnar, Iztok Miklavčič in Uroš Proj.

Šport

38 - L O Č A N K A

Pravico deli povsem svetu

Finale pravkar končanega državnega prvenstva za moške v odbojkini bilo slovesno le za nove (stare) prvake, odbojkarje ACH Volleyja zBleda, ampak tudi za odličnega mednarodnega odbojkarskega sodni-ca Toneta Pevca iz Škofje Loke. Tone je namreč na slovesnosti medtekmo dobil priznanje oziroma licenco za mednarodnega sodnika vdvoranski odbojki. Ker ima že od leta 1998 tudi licenco za mednaro-dnega sodnika v odbojki na mivki, je sedaj tudi edini slovenski sod-nik, ki se ponaša z dvojnim nazivom mednarodnega odbojkarskegasodnika. ”Odbojkarski sodnik sem že dvajset let, kar pomeni pol živ-ljenja. Žal odbojke že nekaj časa ne igram več, saj sem si poškodovalahilovo tetivo. Jo pa lahko sodim in tako zadnja leta hodim po vsemsvetu. Sodil sem na treh svetovnih in petih evropskih prvenstvih vodbojki na mivki, poleg tega pa tudi na številnih mednarodnih turnir-jih od Amerike do Afrike in seveda skoraj povsod po Evropi,” praviTone, ki ga poleg sojenja odbojke na mivki sedaj čakajo še sojenja nanajvečjih odbojkarskih tekmah v dvorani. ”Že pred štirimi leti semopravil tudi mednarodni izpit za odbojkarskega sodnika v dvorani,vendar pa postopek pridobivanja naziva traja dlje časa, saj te natekmah opazujejo člani Mednarodne odbojkarske zveze, ki ti natopodelijo licenco,” pravi sodnik Pevc, ki ga kot prvo novo veliko tek-movanje že junija čaka sojenje na Mediteranskih igrah v Pescari.

Vilma Stanovnik, foto: Tina Dokl

Škofjeloški odbojkarski sodnik Tone Pevc je priznanje za opravljeno mednarodno licenco dobil na finalni tekmi letošnjega odbojkarskega prvenstvaprejšnji teden v Radovljici.

Ekipa šahistov TCG Unitech najboljši

Končala se je občinska šahovska liga za leto 2008-2009. Največjipokal za zmago je dobila ekipa TCG Unitech Škofja Loka, ki jenastopila v postavi Ante Partljačič, Lojze Homan, Martin Aljančičin Taše Ristov. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Obrtne zbor-nice Škofja Loka, na tretje pa ekipa Mladi Škofja Loka. Nastopiloje sedem ekip. V. S.

Priznanja športnikom ŽeleznikovPred kratkim so podelili priznanja najboljšim športnikom obči-

ne Železniki za leto 2008. Zlato športno plaketo so prejeli smu-čarski skakalec Peter Prevc ter športna delavca Brane Cenčič inBranko Lavtar, srebrno kickboksar Gregor Debeljak in jadral-ni padalec Gašper Prevc, bronaste pa smučarji Mitja Šolar, An-draž Blaznik, Klara Livk in Teja Lotrič ter tekač Rok Potoč-nik, rokometaš Peter Fajfar in nogometaš Andraž Prelc. Medšportnimi klubi je zlato plaketo prejel SK Domel. Strokovni svetza šport Javnega zavoda Ratitovec je podelil tudi posebno prizna-nje za nesebično pomoč zasutega smučarja izpod plazu TomuVrhuncu. V. S.

Avto

L O Č A N K A - 39

Ford ima v avtomobilskem športu za sebojtri desetletja uspešne zgodovine. Pisati jo jezačel Escort RS že davnega leta 1969, nato seje skozi različne modele nadaljevala do letoš-

njega novinca Focusa RS. Novi najzmoglji-vejši Focus ima pod motornim pokrovomrohneči 2,5-litrski bencinski petvaljnik, ki spomočjo prisilnega polnjenja razvije vzne-

mirljivih 224 kilovatov (305 KM) pri 6500vrtljajih in 440 Nm navora, ki je na voljo vobmočju med 2300 in 4500 vrtljaji. Regula-cijo motornega navora pri prenosu na spred-nji kolesni par uravnava posebej razviti dife-rencial, sicer pa so Fordovi strokovnjakimočno učvrstili karoserijo in v športnem slo-gu nastavili podvozje. To omogoča pravevozne užitke, odlično lego v ovinkih in nad-povprečno stabilnost pri vožnji naravnost. Šepreden se kolesa zavrtijo, športnik očara ssvojimi potezami in slogom, ki odraža zmog-ljivost, ter znižanim, ‘popadljivim’ videzom.Tega poudarjajo le tri posebne barve, ultima-tivno zelena, zmogljivostno modra in zamrz-njeno bela.

Novinec je naprodaj v več kot dvajsetih ev-ropskih trgih, vključno z Rusijo, Veliko Bri-tanijo, Švico in Nemčijo, kjer se predvidevanajvečja prodaja. Seveda se bo nekaj slado-kuscev našlo tudi na slovenskem trgu, kjer jeza novega Fordovega športnika treba odšteti32.980 evrov, kar je sicer nekaj manj kot zanekatere podobne avtomobile.

Matjaž Gregorič

Adrenalinski cestni športnikFord postavlja na ceste doslej najbolj zmogljivo izvedbo Focusa RS.

Pri nas lahko opravite:■ tehnični pregled vseh motornih in

priklopnih vozil■ podaljšanje veljavnosti prometnega

dovoljenja■ registracijo vozil■ prepise vozil■ osnovno in kasko zavarovanje vozil

(možnost plačila s plačilnimi karticami)

■ homologacijo vozil (predelave, uvoz vozil)

■ overitev komisijskih pogodb■ odjava vozil iz prometa

Avto Krka d. o. o., Cankarjeva cesta 16, 1000 Ljubljana

PE: AVTOCENTER IDRIJA, Mokraška vas 3, 5281 Sp. Idrijatel.: 05/37 34 690, fax: 05/37 34 691

TEHNIČNI PREGLEDI IN REGISTRACIJA VOZIL

Možnost plačila s karticami

Urnik: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure

Avto

40 - L O Č A N K A

Po skoraj šestih letih proizvodnje in več kot dveh milijonih prodanihprimerkov, prvo generacijo Mazde3 nadomešča naslednica z enakimimenom, temeljito osveženo zunanjostjo, novimi motorji in izboljša-no varnostjo. V drugi krog trojka vozi z ohranjeno prvotno identiteto,vendar z izrazitejšo podobo, ki se oblikovno spogleduje s potezami,uporabljenimi pri manjši mazdi2 in večji mazdi6. Štirivratno limuzin-sko izvedbo zaznamujejo tekoče karoserijske linije, medtem ko je za-dek pri kombilimuzini enako izbočen kot pri predhodnici.

Vsebina pod motornim pokrovom je prilagojena zahtevam evrop-skih kupcev in predvsem večji ekološki zavesti. Novinec med pogon-skimi stroji je 2,2-litrski štirivaljni turbodizel v močnejši izvedbi s

136 kilovati (185 KM) in z kasneje še v šibkejši s 110 kilovati (150KM). Dizelski del izbire zaokrožuje še 1,6-litrski štirivaljnik z 80 ki-lovati (109 KM), medtem ko se je mogoče odločiti še za 1,6-litrski ali2,0-litrski bencinski motor s 77 oziroma 111 kilovati (105 oziroma150 KM). Močnejši je na voljo tudi s sistemom i-stop za samodejnougašanje in ponovni zagon motorja, ki uporablja zgorevalno energijo.Oprema je razdeljena v pet različnih nivojih, kombilimuzina v najboljšpartanski izvedbi ne premore klimatske naprave, ki je nato povsodserijska. Za novo mazdo3 želijo letos pri uvozniku MMS najti 350kupcev; cene se gibljejo od 14.990 evrov navzgor, pri čemer je štiri-vratna limuzina za dva stotaka dražja kot kombilimuzinska Mazda3sport. Matjaž Gregorič

Odločnost na strani drznihTudi na slovenske ceste prihaja nova, vsestransko posodobljena Mazda3.

Kratke avtomobilističneVOLKSWAGEN: Člani skupine Quarti-ssimo, mladi in uveljavljeni glasbeniki, kikot solisti ali člani različnih komornih za-sedb koncertirajo doma in na tujem, so do-bili novega člana. Zmagovalci slovenske-ga izbora Ema 2009 so v svoje vrste spre-jeli vozilo Volkswagen Transporter, ki jihbo spremljal na številnih poteh in popeljaldo njihovega nastopa na 54. izboru za pe-sem Evrovizije, ki bo maja v Moskvi. FORD: Evropski Ford je na vseh 19glavnih trgih povečal svoj tržni delež za0,8 odstotne točke na skupno 8,5 odstot-ka. Medtem ko se je prodaja na evropskihtrgih zmanjšala v povprečju za 20,1 od-stotka, se je Fordova prodaja znižala za14,2 odstotka, kar pomeni 15 tisoč vozilmanj, v primerjavi z lanskim februarjem.Evropski Ford je v mesecu februarju na19 evropskih trgih skupno prodal 91.100vozil, od tega 27.900 novih Fiest. M. G.

Avto

L O Č A N K A - 41

V novi Hyundaijevi tovarni na Češkem so za-čeli s serijsko proizvodnjo prvega izmed voziliz palete okolju prijaznih vozil, imenovane BlueDrive. To je model s serijsko vgrajenim siste-mom samodejnega zaustavljanja in ponovnegazagona motorja, ki omogoča zmanjšano porabogoriva in nižji izpust CO2. Tehnologija seizkaže predvsem v vožnji v urbanih središčih,kjer je pogosta potreba po ustavljanju in spelje-vanju. Sistem ISG s pomočjo posebnih tipal za-zna, kdaj je primeren čas, ter samodejno ugasnemotor in ga seveda znova prižge, ko voznik želispeljati. Hyundai i30 Blue je po zunanjemvidezu enak običajnemu i30, povprečna porabapa je zmanjšana za 7 odstotkov. Hkrati so tudiemisije CO2 znatno nižje in so se pri vozilu z1,6-litrskim bencinskim motorjem znižale iz152 g/km na 142 g/km. i30 Blue z 1,4-litrskimbencinskim motorjem pa se ponaša s še znatnonižjimi emisijami; 135 g/km. Prva vozila i30Blue bodo v prodajnih salonih na voljo v mese-cu juniju. Kupci bodo lahko izbirali med 5-vratno ali karavansko različico z 1,4- ali 1,6-litrskim bencinskim motorjem v kombinaciji zročnim menjalnikom. M. G.

Hyundaijev Blue Drive v serijski proizvodnji

Zelena za leasing, rdeča za pologDinamična Mazda2? Ali enoprostorna Mazda5 za vašo družino? Morda pa je elegantna in zmogljiva Mazda6 prava odločitev za vas?

V sveži pomladni Mazdini ponudbi je pri sklenitvi finančnega leasinga za Mazdo2, Mazdo5 in Mazdo6 7% polog že plačan! Ponudba velja do konca meseca junija 2009.

Za več podrobnosti se obrnite na našega prodajalca v Mazdinem salonu v Kranju.

Mazdina pomladno poletna ponudba

Navedena EOM se izračuna na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in upravljanja pogodbe, zavarovanja terjatev in obrestne mere, ki velja na dan izračuna. EOM ne vsebuje morebitnih stroškov predfinanciranja in delnega obroka, stroškov zavarovanja in registracije ter stroškov, ki nastanejo z neizpolnjevanjem pogodbe. Izračun temelji na osnovi trenutnega indeksa obresti: 12-mesečni Euribor. V skladu z veljavno zakonodajo velja ponudba za finančni leasing.

Kombinirana poraba vozila: od 5,2 do 5,7 (l/100 km), emisija CO2: od 125 do 135. Emisija in poraba sta odvisni od vrste modela in motorja. Sliki sta simbolni.

42 - L O Č A N K A

Novice

Zlata trstika za učence OŠCvetka Golarja

Škofja Loka - V projektu Zdrav dih za navdih, ki ga pripravljaDruštvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, je med 74 šola-mi uspešno sodelovala tudi OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka.Komisija ji je dodelila zlato trstiko oz. plaketo, in sicer za pet pri-zorov proti kajenju, ki so jih pod mentorstvom Dane Moharpripravile in odigrale šestošolke Valerija Volčič, Ana Demšar, UlaHarbaš Jelovšek, Monika Foder in Kim Bavdaž, posnel pa jih jeučitelj Andrej Novljan. Šola je v projektu sodelovala prvič, pobesedah Moharjeve pa so se vanj vključili tudi zato, ker vse večmladih podlega kajenju. Nagrado so sredi aprila prevzeli na Sred-nji zdravstveni šoli v Ljubljani, kjer so pripravili zanimivo preda-vanje o preprečevanju kajenja. ”Poudarili so, da je treba mladimpredstaviti že tiste posledice kajenja, ki se pokažejo čez mesec dni:rjavi zobje, rumena koža, kašljanje, neodpornost, akne, daljše okre-vanje po operaciji ...,” je povedala Moharjeva ter dodala, da so jihpodučili tudi o prvi pomoči, sproščanju in dihanju s pljučno pre-pono. Obiskali so še naravoslovni muzej, nad katerimi so bili nav-dušeni. A. H.

Gradnja kanalizacije zaključenaŽiri - Občina Žiri zadnjih šest let z nepovratnim denarjem države

po fazah gradi kanalizacijo v Novi vasi. ”Vgrajenih je bilo prib-ližno tri kilometre kanalizacijskih vodov v vrednosti približno polmilijona evrov,” investicijo v številkah opisuje Franci Kranjc, di-rektor žirovske občinske uprave. Letošnja zaključna investicijaznaša približno 50 tisoč evrov, do danes pa naj bi bilo na kana-lizacijo priključenih še zadnjih 15 od skupno 80 objektov. B. B.

Godešič - Godeška podružnič-na cerkev sv. Miklavža v zadnjihletih dobiva novo podobo. Enavečjih sprememb je zagotovo re-stavriran glavni oltar. ”Oltar sečasovno umešča v konec 17. sto-letja. Leta 1889, dve leti po poža-ru, je bil obnovljen, restavratorIve Šubic pa mu je dal nekolikodrugačno podobo od prvotne. Vduhu tistega časa je bil pobarvanbolj živahno, na rjavo, na določe-nih mestih pa marmoriran. Sedajje bilo ugotovljeno, da je bil oltarprvotno zlato črn, zato so ga ob-novili v prvotnem stilu. Restavri-ranje glavnega oltarja je kronaobnove te cerkve, ki poteka žeokrog petnajst let,” je povedalmag. Aleksander Igličar, članOdbora za obnovo godeške cer-kve.

Oltar je restavrirala družina To-man, projekt pa je vodilo podjet-je Kalman. Pavel Toplak, direk-tor podjetja Kalman, je pojasnil:”Oltar je bil v delavnici slaboleto. Pri obnovi smo sledili naj-višjim strokovnim in tehnolo-škim standardom. Prepričanismo, da smo zadeli tisto, kar je taoltar izvirno bil.” S čim je bilopri restavriranju največ dela, pa

je povedal Veljko Toman, aka-demski slikar in restavrator, vod-ja restavratorskih del: ”Oltar jekot nov. Največ dela je bilo s po-zlato. V spominu mi bo ostal pomilijon aplikacijah. Vsak kos po-zlate je bil najmanj sedemkrat doosemkrat grundiran, glajen sšmerglji in pozlaten. V restavri-ranje je bilo vloženih okrog 2500ur dela. Pri obnovi sta sodelovališe moji hčerki in zet. Med delomsmo na menzi odkrili tudi podo-bo Miklavža, obkroženega s ti-pičnimi gorenjskimi rožami.”

Obnova godeške cerkve pa stem še ni končana. V delavnicidružine Toman sta še dva stran-ska oltarja, ki naj bi bila dokon-čana do konca septembra. ”Našaželja je, da bi vsa izvedena delaslovesno blagoslovili na godeškožegnanjsko nedeljo 4. oktobra,”je še povedal Igličar, ter dodal,da bodo zadnja dela, torej obno-va fresk, oltarjev in križevegapota, stala okrog 120 tisoč evrov.Uspešni so bili na državnem raz-pisu in za obnovo dobili 45 tisočevrov, 30 tisoč evrov je namenilaobčina Škofja Loka, preostali de-nar pa bodo prispevali darovalci.

Maja Bertoncelj

Oltar znova v zlato črni barviV cerkvi sv. Miklavža na Godešiču so postavili restavriran glavni oltar, ki je dobil podobo, kot jo je imel

pred požarom leta 1887. Gre za zlato črn tip gotskega oltarja.

Notranjost cerkve sv. Miklavža na Godešiču s prenovljenim glavnim oltarjem

Studentska

L O Č A N K A - 43

Petek, 1. 5., ob 21.00Tematski žur: ZA DAN DELA SE NE DELA

Sobota, 2. 5., ob 22.00DŽEM SESSION

Nedelja, 3. 5., ob 20.30DOKUMENTARIA

Sreda, 6. 5., ob 20.30VEČER DRUŽENJA IN ČVEKANJA

Četrtek, 7. 5., ob 20.30GALERIJA MREŽA - otvoritev fotografske razstave

Petek, 8. 5., ob 21.00ZaGvišnGodba predstavlja: DANI KAVAŠ

Sobota, 9. 5., ob 21.00Tematski žur: MJUZIK EVOLUŠN NAJT

Nedelja, 10. 5., ob 20.30POTOPISNO PREDAVANJE: Epsko potovanje od Dakarja do Marakeša

Sreda, 13. 5., ob 20.30VEČER IRSKE GODBE: Ridee

Četrtek, 14. 5.Zaprto - priprave na Dijaški Živ Žav

Petek, 15. 5., ob 21.00DIJAŠKI ŽIV ŽAV

Sobota, nedelja, 16. 5., 17. 5. Sindikalni izlet Zavoda O in pobrucovanjski izlet KŠŠ-ja

Sreda, 20. 5., ob 20.30OSTRIGINA PREDAVALNICA

Četrtek, 21. 5., ob 20.30TA MAU PETK koncert: ELECTRIX

Petek, 22. 5., ob 21.30LIVE IN SANITY

Sobota, 23. 5., ob 22.00LUMBERJACK PARTY: Driskoteka se predstavi

Nedelja, 24. 5., ob 20.30POTOPISNO PREDAVANJE: Avstralija v treh mesecih

Sreda, 27. 5., ob 20.30Težki jogging: LIGA PRVAKOV

Četrtek, 28. 5., ob 20.30Tematski večer: Kings of Leon & Pearl Jam (liveact)

Petek, 29. 5., ob 20.00”JEBITE SE” FESTIVAL: Frekvencija (Pula), Golliwog (Ribnica), La Thupaca-bras (Železniki), Pigs Parlament (Goriška Brda)

Sobota, 30. 5., ob 22.00O.B.C. TRANCE: PROGRESSIV & PSYCHEDELICTRANCE

Nedelja, 31. 5., ob 20.00 POKER TURNIR

MKC PRI RDEČI OSTRIGI Prireditvenik za maj

ZAVO

D O

, ZA

VOD

ŠK

OFJ

ELO

ŠK

EM

LAD

INE

, M

ES

TNIT

RG

20

, Š

KO

FJA

LOK

A

Zavod O se je že lani odločil svoje lokalnookolje obogatiti s projekti iz sklopa programaEvropske Unije Mladi v akciji, in sicer s pro-jektom mladinskih izmenjav in projekti Ev-ropske prostovoljne službe.

Mladinske izmenjave omogočajo spoznava-nje kultur drugih držav, njihovih tradicij sko-zi neformalno učenje, kar smo na lastni kožiizkusili lani, ko se je šest mladih iz ŠkofjeLoke pod pokroviteljstvom Zavoda O udele-žilo tristranske mladinske izmenjave v mestuSiirt v Turčiji. Odzivi so bili navdušujoči, karje bil tudi razlog, da smo se letos odločilimočneje angažirati v tej smeri.

V skladu s to usmeritvijo za letošnje poletjenačrtujemo udeležbo na dveh mladinskih iz-menjavah. Prva na temo družinskih tradicijpo potekala v Latviji (17. - 22. avgust 2009),druga, na temo legend in herojev, na kateribomo predstavili slovenskega junaka MartinaKrpana, pa bo potekala v Grčiji (21. - 31. av-gust 2009). Trenutno smo v fazi zbiranja pri-jav, kar pomeni, da ste vsi, ki si želite preži-veti teden dni aktivnih ”mednarodnih” počit-nic z vrstniki iz različnih koncev Evrope sko-raj brezplačno (iz lastnega žepa krijete le 30odstotkov potnih stroškov), pozvani, da namčim prej nakažete svoj interes na telefon031/867 910 oz. [email protected]

V program Mladi v akciji se Zavod O vklju-čuje tudi s projekti Evropske prostovoljneslužbe (EVS). Nestrpno pričakujemo prihodprostovoljcev Ali Murata iz Turčije in Marieiz Francije, ki bosta kmalu okrepila našo de-lavno ekipo.

Zavod O je tudi nosilec programa podporneslužbe za EVS program, EVS-SPO na lokal-nem nivoju. Organizacijam nudimo pomočpri načrtovanju in izvedbi EVS projektov termladim pomagamo, da najdejo organizacijov tujini, pri kateri od dveh do dvanajstih me-secev opravljajo prostovoljno delo.

Oba programa, v katera se vključujemo -program Mladinskih izmenjav in programEvropske prostovoljne službe, sta finančnopodprta s strani EU, tako da sta mladim do-stopna ne glede na njihovo finančno stanje.

Mednarodna Škofja Loka

Dijaški Živ ŽavTudi letos bomo ob zaključku srednje

šole za škofjeloške maturante in matu-rantke pripravili že tradicionalni 10. Di-jaški Živ Žav, ki se bo tudi letos odvijal vparku pred Rdečo Ostrigo. Kot vsako letovas čaka pester program z več prizorišči,kjer bodo na svoj račun prišli oboževalcivseh glasbenih zvrsti. Hkrati pa se bo vesdan odvijal tudi pester spremljevalni pro-gram, ki bo vključeval košarkarske tekmes profesorji, karaoke itd. Vse skupaj bopovezoval vsem poznani stand up komikKlemen Bučan. Vabljeni in se vidimo vpetek, 15. maja, v vojašnici.

Aljaž Čeru, organizator

Začetni tečaj risanjaAtelje CLOBB razpisuje začetni tečaj ri-

sanja pod mentorstvom Luke Zajca in Ro-berta Primca, absolventov ALU. Potekal bovsako sredo od 15. do 19. ure, z začetkom6. maja in zaključkom 17. junija (7 x po 4ure), v Ateljeju CLOBB (Mestni trg 20).Tečaj bo obsegal: postavitev v prostor, per-spektivo, kocko v prostoru, krog v prosto-

ru, kroglo v prostoru, objekt v prostoru, risa-nje po živem modelu, projekcije, za morebit-ne tečajnike s predznanjem pa tudi zahtev-nejše naloge. Tečaj je namenjen tudi pripravina sprejemne izpite. Cena znaša 80 evrov,vključuje mentorstvo in material. Prijave sepobirajo do 4. maja na [email protected] 040/867 653. Več o programu v majuna www.ateljeclobb.org

Vektorsko oblikovanjeV mesecu maju pripravljamo delavnico

oblikovanja. Namenjena je vsem, ki bi radipridobili osnovno znanje vektorskega obli-kovanja (delo s krivuljami) v programskemorodju Adobe Illustrator ali InDesign. Te-čaj bo obsegal 20 ur (4×5h). Prične se v so-boto, 9. maja, ob 14. uri v prostorih MMCPulsarja ter potem še nadaljnje štiri sobote.Cena tečaja je 50 evrov. Prijave zbiramo do6. maja oz. do zapolnitve mest pri informa-torju v MMC Pulsar! Predavatelj: KlemenČadežZa dodatne informacije se obrnite na [email protected] ali po 040/207-214. 31. maja od 16. do 22. ure Gamerz maniaVabljeni vsi ljubitelji računalniških iger.Več o programu v maju na www.pulsar.si

Anketa, studentska

44 - L O Č A N K A

V sodelovanju s Klicnim centrom CSS smona območju Občine Žiri izvedli anketo o pri-čakovanju občank in občanov o gradnji in od-prtju Doma za starejše Žiri, ki naj bi ga (pokoncesijski pogodbi ministrstva za delo in zato priložnost ustanovljenega zavoda, ki sta galastnika zemljišč - občina in zasebnik - žeprodala investitorju, podjetju Deos) odprlikonec novembra letos.

Klicni center CSS je poklical 405 naključ-no izbranih telefonskih številk na območjuobčine Žiri. V raziskavi so sodelovali 303občani, med njimi četrtina moških in tri četr-tine žensk. 41,9 odstotka sodelujočih je mlaj-ših od 55 let, ostali so starejši. Iz odgovorovje jasno, da velika večina podpira gradnjodoma za starejše, saj je le en odgovor naspro-toval gradnji. Da bo dom odprt letos, upa

zgolj odstotek vprašanih (trije), po približno50 Žirovk in Žirovcev pa meni, da bo odprt vletih 2010 ali 2011 ali 2012, več kot tretjinapa, da ga ne bo nikoli. Za zastoj pri gradnjivprašani v največji meri krivijo sosede (večkot 180 vprašanih), več kot četrtina pa jihmeni, da so krivi župan in občinska uprava.

Boštjan Bogataj, Gorenjski glas in Matevž Pintar, KC CSS

Žirovci za zastoj krivijo sosede

Leta 201116,5%

Leta 201018,5%

Letos1,0%

Leta 201217,8%

Ne vem10,6%

Nikoli35,6%

N = 303

Dom bi morali odpreti konec leta. Kdaj menite, da bo zares odprt?

Upravna enotaŠkofja Loka

1,0%

Župan inobčinskauprava26,1%

Investitor1,0%

Sosedje60,4%

Ne vem9,2%

Gospodarska kriza2,3%

N = 303

Kdo je kriv za zastoj in možnost, da doma ne bo?

Kresovanje sskupino Dan D

Tudi letos Klub študentov Selške doline v sklopu prireditve Naj živi 1.maj za vas pripravlja že tradicionalno počastitev praznika dela s

kresovanjem, ki ga bo letos začinil nastop novomeških rockerjev Dan D.Kresovanje bo potekalo 30. aprila 2009 na športnem parku Rovn v Sel-cih. Vse skupaj se bo začelo ob 21. uri s prižigom kresa in nastopompredskupin Taking over Mars in Angles perfect dream (APD), potem pabodo na oder stopili in nas do poznih nočnih ur zabavali glavni zvezdni-ki večera Dan D.

Cena vstopnice bo na dan prireditve do 22. ure 7 evrov, kasneje 8 evrov,lahko pa si jo zagotovite že v predprodaji na sledečih prodajnih mestih:Prostori kluba KŠSD, Češnjica 54, Železniki: začlane 5 evrov, za nečlane 6 evrovLenti pub, Češnjica 54, Železniki: 6 evrovJZR - Bazen Železniki, Na kresu 25, Železniki: 6evrov

Študentje in dijaki za vstopnice povprašajtetudi v svojih matičnih študentskih klubih.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite!

Več informacij o klubu in drugih dogodkih na prireditvi: www.klub-kssd.si ali [email protected]

Kronika

L O Č A N K A - 45

Malenski Vrh - Med vožnjo po lokalni ce-sti Malenski Vrh-Laze je 2. aprila popoldne73-letni kmet z Malenskega Vrha nenadomazavil po strmem gozdnem pobočju navzdolin se pri tem smrtno ponesrečil.

Po ugotovitvah policije se je 73-letnik ob12.30 po lokalni cesti s traktorjem, na ka-terem ni bilo varnostnega loka, peljal zMalenskega Vrha proti Lazam. Med vožnjo

naj bi v eni roki držal dežnik, z drugo paupravljal traktor. V levem preglednemovinku je iz neznanega vzroka zapeljal nalevo, nasprotno stran vozišča, nato pa postrmem gozdnatem pobočju navzdol. Vgozdu je traktor trčil v drevo, nato pa se jeprevrnil na levo stran in se prevračal po str-mem pobočju navzdol, dokler ni obstal vstrugi hudournika. 73-letni domačin je za-

radi hudih ran mrtev obležal pod sprednjimdelom traktorja.

Po podatkih policije se je lani v Slovenijipri vožnji s traktorjem zgodilo 59 prometnihnesreč (predlani 90). V njih sta dve osebi iz-gubili življenje, tri osebe so bile huje ranjene,sedem pa lažje. V 47 nesrečah je nastalagmotna škoda.

Simon Šubic, foto: Denis Bozovičar

S traktorjem zapeljal v bregMed vožnjo z Malenskega Vrha proti Lazam je v začetku aprila 73-letni domačin s traktorjem zapeljal

po strmem gozdnem pobočju navzdol.

Zakaj je 73-letni kmet zapeljal po strmem gozdnem pobočju, bo ostalo skrivnost. Po prevračanju je traktor obstal v hudourniški strugi.

Vlomilci ne gredo na dopustPrvomajski prazniki so kot nalašč za krajši skok na morje ali na

kakšen drug oddih. Ker pa se tega dobro zavedajo tudi lopovi vsehvrst, policisti svetujejo, da že najmanjše samozaščitno ravnanje(močna ograja, varnostne ključavnice, zaklenjeni prostori, zaprtaokna in vrata, primerna osvetlitev, občasna prisotnost, alarmnenaprave idr.) lahko odvrne morebitnega vlomilca od vloma inprepreči drugo škodo. Ob odhodu od doma zato preverite, ali so vsavrata in okna dobro zaprta in zaklenjena. Ne pozabite zapreti plinain vode ter izklopiti elektrike, predvsem na aparatih. Vrednejšepredmete shranite na varno mesto, svoje znance ali sosede papoprosite, naj med vašo odsotnostjo popazijo na vaše stanovanje,dnevno praznijo vaš poštni nabiralnik ipd. Poskrbite, da vaš dom nebo kazal znakov, da ste odsotni, zato ne puščajte vidnih sporočil, davas ni, to velja tudi za telefonske odzivnike. Priporočljivo je, da nezastirate oken z zavesami, polkni ali roletami ipd. Če vam vstanovanje kljub temu vlomijo, takoj pokličite telefonsko številko113 ali najbližjo policijsko postajo in ne spreminjajte kraja kaznive-ga dejanja in ne uničujte sledi, ki so pomembne za nadaljnjopreiskavo kaznivega dejanja (oziroma se ne dotikajte stvari, nesprehajajte po prostoru ...). Tudi če ugotovite, da so bili vlomilci prisosedu, ko ga ni bilo doma, takoj obvestite policijo. Med prazniki,ko denarne ustanove niso odprte, velja večjo pozornost namenititudi pri dvigu denarja na bankomatih. Bodite pozorni, ali vas pridvigovanju denarja kdo ne opazuje, izogibajte se neosvetljenih,samotnih krajev. S. Š.

V križišču izsilila prednostŠkofja Loka - V križišču Lipica na regionalni cesti Škofja Loka-

Jeprca je 2. aprila prišlo do hudega trčenja avtomobila in tovornja-ka. 58-letna voznica iz Ljubljane je z osebnim avtomobilom pripel-jala v križišče iz smeri železniške postaje proti Jeprci. Ko je zapel-jala v križišče, je izsilila prednost 21-letnemu vozniku tovornegavozila iz Škofje Loke, ki se je pripeljal z Jeprce. Po trčenju je vozni-ca ostala ukleščena v vozilu, iz katerega so jo rešili gasilci. Reše-valci so oba poškodovana voznika prepeljali v Klinični center vLjubljani.

Po nesreči odpeljal naprejŽabja vas - Na prvoaprilski dan se je na lokalni cesti v Žabji vasi

zgodila prometna nesreča zaradi nepravilne strani vožnje voznikamotornega kolesa, ki je po nesreči odpeljal naprej. Neznani voznikčrnega motornega kolesa neznane znamke in tipa, brez nameščenihregistrskih tablic, z belimi zaščitnimi strešicami, je vozil po lokalnicesti proti regionalni cesti Škofja Loka-Gorenja vas. V neposrednibližini stanovanjske hiše Žabja vas 2 so stale tedaj ob vozišču štiriosebe. Ko je 56-letni domačin opazil motorista, se je umaknil naskrajni levi rob vozišča, motorist pa je tedaj zapeljal levo in trčil vdomačina in ga podrl po tleh. Neznani motorist je prav tako padel,a se je hitro pobral in odpeljal proti regionalni cesti. Poškodovane-ga domačina so zaradi hudih poškodb odpeljali v Klinični center vLjubljano. S. Š.

V dnevih, ki prihajajo, bodite pazljivi, da ne zapravite več denarja,kot je v vaši možnosti. Tudi na druge poslovne investicije boditebolj pozorni kot doslej. Nič vam ne bo nikamor ušlo.

Srečni datumi: 9., 10. 5.Dnevi za ljubezen: 18. 5.Vaša barva: rožnataLoto številke: 5, 7, 10, 11, 23, 29, 32Misel meseca: Dan se nasmehne tistemu, ki se mu zna nasmehniti.

RIBI 20. februarja – 20. marca

Usodo boste končno vzeli v svoje roke. Dovolj vam bo, da vednopobirate, kar ostane. Sposobni ste veliko več, kot ste kdajkoli mis-lili. Vprašali se boste, le od kod toliko energije?

Srečni datumi: cel mesec se vas bo držala srečaDnevi za ljubezen: 17., 18. 5.Vaša barva: kombinacija bele in črneLoto številke: 1, 5, 7, 10, 16, 27, 29Misel meseca: Ljubi, in boš, kar je vsak, ki ljubi, človek.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Nekdo vas ima rad in ste mu zelo pri srcu. Tega, da ste to isto osebože prevečkrat prizadeli, se sploh ne zavedate, dobili boste namig, natopa boste naredili po svojih najboljših močeh, da napako popravite.

Srečni datumi: 2., 12. 5.Dnevi za ljubezen: 13., 17. 5.Vaša barva: barva češenjLoto številke: 11, 12, 18, 19, 30, 36, 38Misel meseca: Za spoznanje, da v življenju malo potrebujemo, moramo veliko žrt-vovati.

LEV 23. julija – 23. avgusta

Ko boste že ravno porabili vse svoje čare in hoteli odnehati, bostedobili potrditev in želje bodo začele končno postajati resničnost.Prihodnost je v vaših rokah.

Srečni datumi: 10., 11. 5. Dnevi za ljubezen: 17. 5.Vaša barva: rjava Loto številke: 1, 14, 18, 20, 21, 33, 34 Misel meseca: Kdor obupa, svoje življenje spremeni v usodo, s katero se sprijazni.

RAK 22. junija – 22. julija

V ljubezni se že nekaj časa počutite osamljeno in izgubljeno, nikarne čakajte preveč, ampak sami naredite korak naprej. Vso energi-jo boste usmerili v poslovne investicije in s tem hkrati uresničevali

stare želje.Srečni datumi: 4., 7. 5.Dnevi za ljubezen: 9., 10. 5.Vaša barva: temno zelenaLoto številke: 3, 4, 7, 8, 9, 23, 28Misel meseca: Kdor verjame vase, mu lahko uspe vse!

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Na osebnem področju vas čaka razveseljiv dogodek in videliboste, da ste se obremenjevali po nepotrebnem. Pri poslovnih pa-pirjih bodite previdni in dvakrat preberite drobni tisk.

Srečni datumi: 1., 2. 5. Dnevi za ljubezen: 12. 5.Vaša barva: oranžnaLoto številke: 1, 2, 14 , 17, 18, 19, 27Misel meseca: Ostankov ni, in kdor to ve, je pripravljen na jutrišnji dan.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Spremembam, ki so pred vami, se boste hoteli nekaj časa upirati.Saj se boste preveč bali zavesti, da vam lahko preveč spremenijodosedanji ritem življenja.

Srečni datumi: zadnji teden v mesecuDnevi za ljubezen: 14., 15., 16. 5.Vaša barva: barva soncaLoto številke: 5, 6, 7, 10, 11, 13, 16Misel meseca: Potrpljenje je grenko, zato pa je njegov sad sladak.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

Dosegli boste veliko več, kot bi si sploh upali pomisliti. Ob nasve-tu prijatelja boste najprej užaljeni, a kasneje mu boste hvaležni.

Vsake oči imajo svoj pogled in zato drugače vidijo dogajanja.Srečni datumi: 18., 19. 5.Dnevi za ljubezen: sredina mesecaVaša barva: svetlo modraLoto številke: 1, 2, 16, 17, 22, 23, 26Misel meseca: Zadnji v vrsti pride na vrsto takrat, ko ni več vrste.

BIK 22. aprila – 20. maja

V krogu sorodnikov bo prišlo do različnih obtoževanj. Poskušajtebiti le stranski opazovalec in se ne zapletajte več, kot je potrebno.Včasih je umik najboljša obramba.

Srečni datumi: 13. 5. Dnevi za ljubezen: 20., 22. 5.Vaša barva: rdečaLoto številke: 4, 8, 11, 13, 15, 16, 20Misel meseca: Kadar si sklonjen k zemlji, ne vidiš neba.

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

V tem mesecu bodite še posebej pazljivi pri dogovoru z nekom, nesme vas preslepiti dejstvo, da ga dobro poznate. Saj veste, naj-večji sovražnik nam je lahko ravno prijatelj.

Srečni datumi: prvi teden v mesecuDnevi za ljubezen: 14., 15. 5.Vaša barva: zelenaLoto številke: 1, 3, 9, 12, 14, 30, 31Misel meseca: Komur se mudi, nima časa razmisliti, kam gre.

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Situacija, v kateri se boste znašli, bo pozitivna za vas, le reševalase ne bo tako hitro, kot si boste zamislili. Poglobiti se bo treba vbistvo in vsako stvar reševati posebej.

Srečni datumi: 7., 8. 5.Dnevi za ljubezen: 29., 30. 4.Vaša barva: rozaLoto številke: 3, 4, 7, 13, 14, 15, 30Misel meseca: Uspeh je v veliki meri plod ustvarjanja, kjer drugi odnehajo.

OVEN 21. marca – 21. aprila

Horoskop

46 - L O Č A N K A

Prijateljstvo vam pomeni več, kot si to upate priznati, a vseenoboste pred težko preizkušnjo. Nekdo, ki vas je v preteklosti izigral,si bo želel nazaj navezati stike. Vse bo odvisno od vas.

Srečni datumi: 8., 15. 5.Dnevi za ljubezen: 20., 21. 5.Vaša barva: temnejši odtenkiLoto številke: 3, 5, 6, 9, 10, 24, 25Misel meseca: Dve življenji ima, kdor zna eno živeti.

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

Športni park Rovn so v Selcih znova odprli pred štirimi leti.Predlanske poplave so njegov razvoj nekoliko zavrle, po ujmipa so mu v Športnem društvu Selca vdahnili novo vsebino in gapoimenovali Rovn - moj park, saj je povsem prerasel svoje ok-vire. Ob športnih aktivnostih so namreč začeli razvijati športno-rekreativni turizem za vso družino. Rovn - moj park je tako na-menjen ne le športnikom, pač pa vsem generacijam, ki si želi-jo osvežitve, zabave, druženja, miru, počitka ...

Prostori za piknike po ugodnih cenahPo ujmi so na Rovnu dodatno posodobili tudi tri prostore za

piknike, do katerih so napeljali vodo in elektriko. Piknik prostoriso na varnih in mirnih lokacijah, obdanih z drevesi. Brezskrbnoboste lahko uživali v naravi in miru. Nihče vas ne bo motil, pred-vsem pa vi ne boste motili nikogar. Pikniki so še bolj zanimivi vkombinaciji s športnimi aktivnostmi na bližnjih igriščih. Na Rov-nu so na voljo en pokrit piknik prostor, katerega najemstane 60 evrov, in dva nepokrita prostora, ki ju lahko na-jamete za 35 evrov. Dodatne informacije na telefonskištevilki 04/51 46 776.

Kamp v neokrnjeni naravi Na Rovnu so letos dodatno posodobili mini-kamp, do katere-

ga so napeljali še elektriko, ki jo bodo odslej lahko uporablja-li tudi gostje. ”Pri nas bivajo predvsem prehodni gostje, in sicerv povprečju dva dneva. Veliko se ustavi kolesarjev in motori-stov, prevladujejo pa tujci. Kamp ima pomembno vlogo tudiob različnih prireditvah, kot je padalsko prvenstvo, saj so v Sel-ški dolini prenočitvene kapacitete premajhne,” ugotavlja Bra-ne Bertoncelj, predsednik ŠD Selca. Cena nočitve v kampuznaša sedem evrov na osebo.

Pestra ponudba športnih objektovV ponudbi športnih objektov na Rovnu se za vsakogar najde

nekaj. Na voljo so nogometno travnato igrišče, igrišče za od-bojko na mivki, večnamenska ploščad za košarko, rokomet innogomet, tenis igrišče na umetni travi, igrišče za badminton inotroško igrišče. Uporaba igrišč za odbojko na mivki stane5 evrov in tenis 4 evre na uro, uporaba vseh drugih igriščpa je brezplačna ob predhodni rezervaciji na telefonskištevilki 04/51 46 776. Prav tako je možen najem športnegaparka Rovn za srečanja, sindikalne prireditve, koncerte in po-dobno, pri čemer je treba poudariti, da težav s parkiranjem za-hvaljujoč velikemu parkirišču pred mostom po vsej verjetnostine boste imeli.

”Naš glavni namen je, da se park uporablja, da se tu zbirajoin družijo ljudje,” je pristavil Bertoncelj. Pred kratkim so na Rov-nu začeli urejati še večnamensko ploščad v velikosti rokomet-nega igrišča, ki bo namenjena športnim dejavnostim in prire-ditvam. Poleg tega bodo na prostoru med bifejem in otroškimigriščem uredili lesen nadstrešek, s katerim bodo pridobili 120kvadratnih metrov veliko pokrito teraso.

Izhodišče za pohodnike in kolesarjeRovn - moj park predstavlja tudi izhodiščno točko za pohode.

Priljubljena pohodniška pot vodi do sv. Miklavža na 955 metrihnadmorske višine. Z Rovna se lahko na različne poti odpravijotudi kolesarji. V ŠD Selca si ob tem prizadevajo za boljšo uredi-tev kolesarskih poti in pešpoti. Prepričani so, da bi ureditev re-kreativne poti od Dolenje vasi do Zalega loga pomenila veliknapredek v turizmu. Bržkone bi pritegnila še kakšnega obisko-valca, da bi doživel bujna pobočja predalpskega sveta, obda-na z Ratitovcem in starodavno planoto Jelovico.

Rovn - moj park vas pričakuje. Piknik prostori so na mirnih lokacijah, obdanih z drevesi.

Rovn - idealni prostor za piknikNa Rovnu v Selcih velik pomen namenjajo razvoju športno-rekreativnega turizma za vsodružino. Rovn - moj park tako poleg športnih aktivnosti omogoča tudi izvedbo piknikov,

kampiranje, prireditve, zabavo, druženje, mir in počitek ...

ŠPO

RTN

OD

RUŠT

VO

SEL

CA

- D

RUŠT

VO

ZA

ŠPO

RTIN

REKR

EAC

IJO

, SEL

CA

162

, SEL

CA

Documents

PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO€¦ · IN NEGA OKRASNIH RASTLIN NA PROBLEMATIČNIH LEGAH” in CVETLIČNI SEJEM V ŠKOFJI LOKI Skupina za lepšo Loko organizira