Loški glas je priloga časopisa Gorenjski glas Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siOdgovorna urednica: Marija Volčjak

Časopis za škofjeloško območje Št. 9, September 2016

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka, Tabor – Sredi septembra so Škofjeločani gostovali v pobratenem če-škem mestu Tabor in tudi tam proslavili 10. obletnico podpisa listine o prijatelj-stvu. V Škofji Loki so jubilej v družbi gostov s Češke pro-slavili že pred poletjem. Pra-znovanje prijateljstva med dvema slovanskima narodo-ma pa so tokrat začeli z od-prtjem fotografske razstave članov Foto kluba Anton Ažbe in posaditvijo lipe slo-vensko-češkega prijateljstva v kraju Mlada Vožice. "Že 48. lipo prijateljstva smo posadili v spomin na poleti preminulega fotografa Petra Pokorna, neutrudnega pobu-dnika in promotorja sloven-sko-češkega prijateljstva. Lo-ški fotografi so skupaj s če-škimi prijatelji pripravili lep kulturni program, v katerem sta nastopila domači otroški pevski zborček in Mestni pi-halni orkester Škofja Loka," poroča Jernej Tavčar z Obči-ne Škofja Loka, tudi udeleže-nec prijateljskega obiska. Po uvodnem pozdravu tamkaj-šnjega župana Jaroslava Větrovskýa so spregovorili tudi slovenski veleposlanik v Pragi Leon Marc, škofjeloški župan Miha Ješe, Jan Jelšik,

veliki prijatelj Slovenije ter pobudnik in organizator sa-jenja lip prijateljstva, predse-dnik fotokuba Izidor Jesenko in Peter Pokorn mlajši."Naslednjega dne smo slo-vesnosti nadaljevali pri Lipi prijateljstva v mestu Tabor, ki je bila kot prva lipa slo-vensko-češkega prijateljstva posajena leta 2000. Zbralo se je veliko število ljudi, zla-sti iz občine Škofja Loka. Poleg obeh uradnih občin-skih delegacij pod vodstvom obeh županov Jiřija Fišerja in Mihe Ješeta, veleposlani-ka na Češkem Leona Marca in nekdanjega češkega vele-poslanika v Republiki Slove-niji dr. Petra Voznice so se ob lipi zbrali škofjeloški gi-mnazijci in njihovi češki prijatelji ter članice in člani Mestnega pihalnega orkes-tra Škofja Loka, Muzejskega društva Škofja Loka, Foto kluba Anton Ažbe, Razvojne agencije Sora in pevskega zbora iz Tabora." Sobotno dopoldne se je na-daljevalo z delovnim sestan-kom obeh uradnih delega-cij, ki sta se dogovorili za bolj poglobljeno sodelovanje na gospodarskem področju ter na področju turizma v prihodnje.

Deseta obletnica še v TaboruŠkofjeločani so ob desetletnici pobratenja obiskali mesto Tabor na Češkem.

Ločani v srednjeveškem sprevodu Taborskih srečanj

Ana Šubic

Soriška planina – Novi 110- in 20-kilovoltni daljnovod Železniki–Bohinj, ki je po-skusno obratoval od lanske-ga decembra, so prejšnji če-trtek uradno predali name-nu in sedaj polno obratuje. Izgradnja 19-kilometrskega daljnovoda, s katerim so sklenili gorenjsko energet-sko zanko, je bila ne samo najzahtevnejša, ampak tudi največja energetska investi-cija v zgodovini Elektra Go-renjska, stala je 13,5 milijona evrov. Novi daljnovod zago-tavlja zanesljivejšo oskrbo z električno energijo in omo-goča nadaljnji razvoj Bo-hinjske in Selške doline, so poudarili na slovesnosti na Soriški planini. Predsednik uprave Elektra Gorenjska Bojan Luskovec je pojasnil, da so aktivnosti za gradnjo daljnovoda začeli že leta 2005, gradbeno do-voljenje pa so po zahtevnem in dolgotrajnem umeščanju v prostor pridobili osem let kasneje, ko se je tudi začela gradnja: "Konec minulega leta smo skladno z roki in znotraj predvidenih sredstev zaključili gradnjo distribu-

cijske daljnovodne povezave in jo vključili v poskusno obratovanje. Danes smo in-vesticijo tudi uradno pospre-mili v polno obratovanje."Župan Železnikov Anton Luznar je poudaril, da je novi daljnovod najpomemb-nejši za gospodarstvo v obči-ni, tako za industrijo kot za

razvoj turizma in smučišča na Soriški planini. "Zlasti največje podjetje v naši obči-ni, Domel, si je zelo prizade-valo za njegovo postavitev, saj nemotena oskrba z elek-trično energijo pomeni tudi uspešno tekmovanje in kon-kuriranje drugim podje-tjem," je dejal. Ob tem je

spomnil, da je umeščanje daljnovoda v prostor zaradi zapletene in zahtevne zako-nodaje ter tudi želja in zah-tev občanov trajalo kar nekaj let, a so predstavniki lokalne skupnosti in Elektra Gorenj-ska znali poslušati drug dru-gega in iskati rešitve, sprejem ljive za obe strani.

Zanesljivejša oskrba z električno energijoNovi daljnovod med Železniki in Bohinjem, ki od prejšnjega tedna polno obratuje, je še posebno pomemben za nadaljnji razvoj gospodarstva.

Za pravico gradnje 19-kilometrskega daljnovoda Železniki–Bohinj so sklenili služnostne pogodbe s 196 lastniki in sedmimi agrarnimi skupnostmi. Celotna površina območja za izvedbo gozdnih posekov je bila 62 hektarjev, od tega 43 hektarjev v občini Železniki.

43. stran

Dnevi za mobilnost V okviru Evropskega tedna mobilnosti je bilo v Škofji Loki več dogodkov, med drugim predstavitev celostne prometne strategije.

stran 4

Jubilej gasilcev z RudnaPGD Rudno je konec avgusta praznoval devetdeset let ter prevzel novo gasilsko vozilo in prikolico.

stran 9

Foto

: An

dre

j Ta

rfil

a

Foto

: An

dre

j Ta

rfil

a

ŠKOFJA LOKA

Dediščina tekstilne industrije na LoškemDnevi evropske kulturne de-diščine v Škofji Loki poteka-jo na temo oblačilne dedi-ščine, ki jo povezujejo z de-diščino tamkajšnje tekstilne industrije.

stran 3

GORENJA VAS - POLJANE

V dolini spet pediaterŽupana občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež in ob-čine Žiri Janez Žakelj sta sre-di avgusta s koncesionarko Ido Rus podpisala koncesij-sko pogodbo o izvajanju pe-diatrične dejavnosti v mreži zdravstvene službe.

stran 6

ŽELEZNIKI

Prvič teden mobilnostiV Železnikih so letos prvič pristopili k Evropskemu te-dnu mobilnosti. Povezali so ga z nastajajočo prometno strategijo, saj je njun cilj isti: spodbujati kolesarjenje, hojo in uporabo javnega prevoza.

stran 8

ŽIRI

Bogataj državni prvakOrientacijski klub Azimut je sredi septembra v Žireh pri-pravil tekmovanje v urba-nem labirintu oziroma orien-tacijskem sprintu. Tekmova-nje šteje za slovensko sprint orientacijsko ligo in državno prvenstvo v sprintu.

stran 11

2

Občina Škofja Loka

Loški glas, torek, 27. septembra 2016

IZ DA JA TELJGo renj ski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj

OD GO VOR NA URED NI CAMa ri ja Volč jak

UREDNICADanica Zavrl Žlebir

NO VI NAR JIMaja Bertoncelj, Igor Kavčič, Samo Lesjak, Mateja Rant, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Danica Zavrl Žlebir

TEH NIČ NI URED NIKGre ga Flaj nik

FO TO GRA FI JADenis Bozovičar, Tina Dokl, Go razd Kav čič, Primož Pičulin, Matej Rant, Andrej Tarfila, Matic Zorman

VOD JA OGLAS NE GA TR ŽE NJAMa te ja Žvi žaj

Lo ški glas, št. 9/let nik V, je pri lo ga ča so pi sa Go renj ski glas, št. 77, ki je iz šel 27. septembra 2016.Lo ški glas je brez plač no po slan v vsa go spo dinj stva v ob či nah Škof ja Loka, Go re nja vas - Polja ne, Že lez ni ki, Žiri in je priložen Gorenjskemu glasu, iz šel je v na kla di 30.000 iz vo dov. Tisk: Delo, d. d., Ti skar sko sre diš če. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor.

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: TV okno, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog/ Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.O

BČ

INA

ŠK

OFJ

A LO

KA

, ME

STN

I TR

G 1

5, Š

KO

FJA

LOK

A

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Pred dvema letoma so v občini Škofja Loka sprejeli občinski po-drobni prostorski načrt (OPPN) za vzhodni del nek-danje vojašnice, kjer bodo zgradili nov vrtec. Sedaj bodo v njem potrebne neka-tere spremembe, da postop-ki za pridobitev gradbenega dovoljenja lahko stečejo.

Spremembe in dopolnitve OPPN bodo lahko sprejeli po skrajšanem postopku, kljub vsemu pa občina z javnim naznanilom napoveduje jav-no razgrnitev in javno obrav-navo dopolnjenega doku-menta. Potekala bo ob delav-nikih od 28. septembra do vključno 13. oktobra v poslov-nem času občine, 4. oktobra pa bo ob 17. uri v veliki sejni dvorani občine na Poljanski

cesti 2 organizirana tudi jav-na obravnava, napoveduje Tanja Rakovec z občinskega oddelka za okolje in prostor. Gradivo pa je v času javne razgrnitve dostopno tudi na spletni strani občine www.skofjaloka.si pod rubriko Jav-ne razgrnitve.Za kakšne spremembe pro-storskega dokumenta gre? Rakovčeva pravi, da zgolj manjše, nanašajo pa se na

gradnjo in delovanje vrtca oziroma prvo etapo predvi-dene ureditve na vzhodnem delu vojašnice. Spremenjeni so gabariti in gradbene meje zaradi optimizacije funkcio-nalne rešitve in umestitve zaklonišča v pritlične prosto-re zaradi hidroloških razmer. Spreminjata se tudi prome-tna ureditev in parkiranje v sklopu prve etape gradnje zaradi sprememb in potreb vrtca. Predvidena je tudi uki-nitev dovoza na Kamnitnik na severovzhodnem delu ob-močja. Sogovornica poudar-ja, da se spremembe dotikajo zgolj parcele vrtca in na dru-go infrastrukturo ne bodo imele vpliva.

Spremembe v prostorskem dokumentu

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Promet po do-vozni cesti v industrijsko cono poteka že od konca lan-skega leta, septembra so jo slovesno odprli, za popolno dokončanje del pa je treba urediti še kolesarsko stezo. Investicija je stala nekaj več kot dva milijona evrov, ob-činski delež je bil nekaj manj kot 1,6 milijona. Za prvi del naložbe je bila na podlagi javnega interesa podeljena brezplačna stavbna pravica podjetju Dolenc, d. o. o., ki je tako vstopilo v javno-za-sebno partnerstvo. Dela sta od februarja 2014 do aprila 2016 opravljala izvajalca Go-renjska gradbena družba, d. d., in prej omenjeni domači gradbenik Dolenc. Direktor-ja obeh Branko Žiberna in Janez Dolenc sta skupaj z županom Miho Ješetom in Ireno Zore Wilenpart z Di-rekcije RS za infrastrukturo tudi slovesno prerezala trak nove pridobitve. Kot ob novi povezovalni cesti s krožiščem poudarja župan Miha Ješe, naj bi bil to v do-govoru z ministrstvom za infrastrukturo zametek nove vpadnice iz Škofje Loke (in severne Primorske) na slo-

vensko avtocestno omrežje. "To v prvi fazi pomeni od in-dustrijske cone na Trati do Meje, kamor nameravamo preusmeriti ves tovorni pro-met in kamor bo preusmer-jena tudi velika večina oseb-nega prometa proti Kranju, računamo tudi na stik z avto-cestnim omrežjem, podrob-nejše variante so že v obdela-vi. Do konca tega leta smo

dogovorjeni, da bodo pripra-vili idejne rešitve, kako bodo umestili te ceste. Pričakuje-mo tudi, da se bo nadaljevala gradnja povezovalne ceste med Medvodami in Ljublja-no (štiripasovnica iz ljubljan-ske smeri do novega sema-forja pri nekdanjih Metalki-nih skladiščih). Z vsakim novim delom trase se izbolj-šujeta ureditev prometa in

varnost udeležencev," pou-darja Miha Ješe in ob ureja-nju teh cest poudarja izje-mno dobro sodelovanje žu-panov: štirim županom s Škofjeloškega se je aktivno pridružil še medvoški župan Nejc Smole in tako si skupaj prizadevajo za ureditev eno-vitega in tekočega prometne-ga režima v soseščini."Naj poudarim tudi dobro sodelovanje ministrstva (tako ministra Gašperšiča kot direktorja direkcije To-polka), ki sta zelo tvorno vo-dila razgovore, ki bodo dali v bližnji prihodnosti oprije-mljive rezultate. Zahvaliti se moram tudi za preplasti-tev večjega dela precej nače-tih državnih cest od naše vzhodne meje na Jeprci do Žirov in Sorice, tako da je zdaj loško območje bistveno bolje prometno urejeno. Določene odseke pa je še ve-dno treba izboljšati, denimo območje mimo Soteske do Praprotna v Selški dolini. Poleg tega si vseh pet župa-nov s porečja Sore želimo tudi ureditev kolesarskih stez, ki bodo povezovale naše občine."

Zametek nove vpadniceSredi septembra so odprli lani zgrajeno južno dovozno cesto v industrijsko cono na Trati in krožno križišče, ki jo povezuje z regionalno cesto Škofja Loka–Jeprca. Zgrajena bi morala biti že leta 2008.

Miha Ješe, Irena Zore Wilenpart, Branko Žiberna in Janez Dolenc odpirajo dovozno cesto v industrijsko cono. / Foto: Gorazd Kavčič

Zgrajeno je bilo tudi novo krožno križišče, kjer se dovozna cesta v industrijsko cono navezuje na regionalno cesto. / Foto: Gorazd Kavčič

Promet zadeva vse občanke in občane, zato smo še poseb-no zadovoljni, da je Občina Škofja Loka uspela na razpisu za nepovratna sredstva za pri-pravo študije o celostni pro-metni strategiji. Ta bo hkrati osnova novemu občinskemu prostorskemu načrtu, ki ga trenutno pripravljamo. Ča-sovno to pomeni, da bo sredi prihodnjega leta strategija pripravljena, trenutno pa sku-šamo v njeno pripravo vklju-čiti čim večje število udele-žencev, ki bodo s svojimi pre-dlogi prispevali k predlogu urejanja prometnega režima v prihodnje. Potrditi in spre-jeti pa jo mora občinski svet. Celostna prometna strategija bo predvidela nadaljnje pro-metne tokove na celotnem območju občine Škofja Loka. Vizija naše občine je, da čim več transporta opravimo bodi-si z javnim prevozom bodisi s transportnimi sredstvi na la-stno fizično energijo ali elek-trični pogon, s čimer bomo zmanjšali onesnaženje zraka in izboljšali tudi svojo fizično kondicijo in zdravje. Osnovni koncept, ki ga zasleduje obči-na, je ves tranzitni promet spraviti izven mestnega jedra, tako starega, ki smo ga lani pridobili za lokalno uporabo, kot tudi novega mestnega je-dra, s čimer mislim pred-vsem traso okoli avtobusne postaje, kjer si želimo urediti novi center z novo knjižnico in drugimi elementi, ki bodo dali dodaten standard prebi-valcem, tako kulturno ponud-bo kot nov center druženja. Pridobiti moramo tudi nove parkovne površine, v priho-dnosti denimo večji park v Kapucinskem predmestju – ne le ostanke nekdanjega par-ka na Štemarjih. S selitvijo klavnice leta 2018 si obetamo ureditev še trenutno najbolj neurejenega dela starega me-stnega jedra, ki ga bodo upo-

rabljali tako občanke in obča-ni kot tudi gostje, ki k nam prihajajo v vse večjem številu. Tranzitni promet bo potekal po eni strani po južni obvoz-nici v Poljansko in po drugi po severni obvoznici v Selško dolino (za slednjo ravno sedaj pripravljamo vse potrebno za javno razgrnitev). V mestnem jedru ne nameravamo zapira-ti cest, pač pa uvajati takšne prometne režime, ki bodo prijazni za vse, po drugi stra-ni pa bodo zagotavljali tudi prometno povezljivost vseh, ki želijo priti v staro mestno jedro. Enako velja tudi za pravkar odprto cesto v indu-strijsko cono na Trati s kroži-ščem pred Godešičem, ki predstavlja zametek vpadnice do Meje, kamor želimo preu-smeriti celotni tovorni pro-met in čim večji del osebnega prometa, tako da bosta seda-nji vpadnici med Laborami in Starim Dvorom na eni ter Je-prco in Starim Dvorom na drugi strani namenjeni pred-vsem lokalnemu prometu in prebivalcem, ki živijo ob teh dveh cestah. Naša želja so tudi urejene obstoječe in nove kolesarske steze, s kate-rimi bomo Škofjo Loko pove-zali z obema dolinama ter jih speljali proti Kranju in Med-vodam.

Miha Ješe, župan

Županov kotiček

Celostna prometna strategija

Miha Ješe

Občina Škofja Loka

3Loški glas, torek, 27. septembra 2016

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Dnevi evrop-ske kulturne dediščine pote-kajo šestindvajsetič po vrsti, Teden kulturne dediščine četrtič. Med slovenskimi mesti, ki v tem tednu z raz-ličnimi dogodki obujajo kul-turno dediščino in jo pove-zujejo s sedanjostjo, je tudi Škofja Loka, ki si je za vodil-no temo izbrala oblačilno dediščino. Koordinatorica dnevov Mateja Hafner Do-lenc je napovedala 18 zani-mivih dogodkov, pri njihovi izvedbi sodeluje 14 organi-zatorjev, posebno veseli so sodelovanja otrok iz vrtca, učencev vseh štirih škofjelo-ških osnovnih šol ter dijakov gimnazije in lesarske šole. Osnovne šole bodo v tem času izvajale projektni teden o oblačilni dediščini.Uvodni dogodek bo v petek, 30. septembra, od 10. do 13. ure v Sokolskem domu, kjer bodo odprli tudi razstavo li-kovnih del učencev in dija-kov na temo oblačilna dedi-ščina. Tega dne bodo v iz-ložbah Mestnega trga odprli niz razstav Živa dediščina tekstilne industrije na Ško-fjeloškem, ki bodo na ogled vse do 20. oktobra. Pouda-rek bo na dediščini tovarne klobukov Šešir, ki letos pra-znuje 95 let. Čeprav je veli-ko tekstilnih tovarn v državi

propadlo, pa jih v Škofji Loki živi še nekaj in so še vedno del tukajšnjega življe-nja. Kako se je razvila iz obr-ti in njenega predhodnika, nekdanjega krojaškega ceha, bo v slikovitem predavanju opisal odličen poznavalec lo-ške zgodovine dr. France Štukl. Prvi cehi na Škofjelo-škem so nastali že leta 1457, med njimi krojači, čevljarji in krznarji, ki so skrbeli za stanovsko, versko in družab-

no življenje, opravljali pa tudi socialno funkcijo. Ne-kateri so se ohranili do dru-ge svetovne vojne. Iz obr-tnih delavnic so nastale prve tovarne, njihov nastanek je spodbudil tuji kapital. Ta-krat se ga niso ustrašili, je dr. Štukl dejal Mateji Haf-ner Dolenc v pogovoru na pripravo predavanja. Poleg razstav (poleg tekstila bodo prikazovale tudi les) in delavnic (izdelovanje upo-

rabnih izdelkov iz odpadnih oblačil, izdelovanje notesni-kov in okrasnih cvetličnih loncev, delavnica dražgo-ških kruhkov) organizatorji napovedujejo tudi večer pe-smi, plesa in pripovedova-nja, Strahlov večer, ki bo razkril skrivnosti starološke-ga Gavžnika, semenj na Fari, pohod po poti treh gra-dov, zanimiva pa bodo tudi dogajanja ob projektnem te-dnu v šolah.

Dediščina tekstilne industrije na LoškemDnevi evropske kulturne dediščine letos potekajo od 30. septembra do 8. oktobra, naslovna tema je Dediščina okoli nas. V Škofji Loki so izbrali lokalno obarvano podtemo: oblačilno dediščino, ki jo povezujejo z dediščino škofjeloške tekstilne industrije.

Tovarna klobukov Šešir letos praznuje petindevetdeset let in bo ob dnevih evropske kulturne dediščine deležna še posebne pozornosti. / Foto: Andrej Tarfila

Predvidena je organizacija srečanja podjetnikov pri nas ali na Češkem. S če-škim Taborom želijo še bolj obogatiti sodelovanje na kulturnem področju, ki si-cer že poteka v okviru vsa-koletnega Historiala v Ško-fji Loki. Občina Škofja Loka

je občini Tabor predstavila projekt eMunicipalities Wi-thout Borders, katerega ko-ordinator je Občina Škofja Loka. Glavni poudarek pro-jekta je spodbuditi občine in različne organizacije ter podjetja, ki imajo interes v vseh vidikih čezmejnega e--poslovanja in sodelovanja, da se vključijo in predstavi-

jo na skupni informacijski in komunikacijski platfor-mi oziroma enotni spletni strani. Delovno srečanje sta delegaciji zaključili s podpi-som simbolične zlate listi-ne ob 10-letnici pobratenja, ki sta jo podpisala župana obeh mest. Ločani pa so se udeležili tudi velike sre-dnjeveške parade, osrednje-

ga dogodka Taborskih sre-čanj, ki se je letos navkljub dežju kot vsako leto vila skoz staro mestno jedro Ta-bora. Na osrednjem odru na Žižkovem trgu je nasto-pil tudi Mestni pihalni or-kester Škofja Loka, ki je svoj koncert ponovil tudi zvečer na letnem vrtu kul-turnega doma Střelnice.

Deseta obletnica še v Taboru31. stran

Zasadili so še eno lipo češko-slovenskega prijateljstva. Slikoviti prizori v starem mestnem jedru češkega Tabora

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Jeseni se spet začenja program koncertov v okviru Kristalnega abonma-ja, ki od oktobra do maja pri-hodnjega leta v Sokolski dom v Škofji Loki prinaša sedem odličnih glasbenih predstav. Prva bo 26. oktobra nastop dueta Silence. Zatem v Škofjo Loko prihaja trio, ki ga sestavljajo Matei Ioachi-miescu (flavta), Sandor Antal (viola) in Tina Žerdin (harfa) in bo predstavil glasbo z vseh strani sveta, med njimi tudi glasbo škofjeloških glasbe-nih ustvarjalcev. Decembra se napovedujejo ritmi Slo-venskega tolkalnega projek-ta, katerega člani so za svoje ustvarjanje leta 2014 prejeli nagrado Prešernovega skla-da. Mednarodni ansambel za staro glasbo Canso bo nasto-pil s srednjeveškim glasbe-nim programom Cantiagos de Santa Maria. Sledil bo na-stop Papandopulo Kvarteta štirih priznanih hrvaških sa-ksofonistov. V Škofjo Loko z Barvami miru prihaja Dekli-ški pevski zbor sv. Stanislava

Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane. Za konec pa So-kolski dom pričakuje pevko Nino Strnad, ki bo skupaj s pianistom Petrom Miheli-čem predstavila izbor najbolj žlahtnih slovenskih popevk.Jeseni se bo v Sokolskem domu začel tudi otroški glas-beni abonma Umetnost otro-kom. Tudi ta prinaša sedem predstav. Pravljična dežela iz Gorajt bo v Sokolskem domu uprizorila predstavo Mojca Pokrajculja. Otroci bodo pri-sluhnili tudi Obiskom pri Cuckih v izvedbi Glasbene matice Ljubljana. Sledila bo operno-baletna predstava Skrivnostna hiša glasbe v iz-vedbi Čarobne dežele, Glas-bena šola Škofja Loka bo uprizorila baletno izvedbo Grdega račka. Napovedujejo tudi lutkovno predstavo Nike Solce O lisički zviti tički in drugih zverinicah. Vsako leto se v okviru otroškega abonmaja predstavita tudi oba loška vrtca. Vrtec Škofja Loka bo uprizoril predstavo Kje vse se skriva pesem, vr-tec Sončni žarek pa Živali iščejo sonce.

Po sedem odličnih glasbenih predstav

Škofja Loka – V petek, 30. septembra, bo v Škofji Loki pote-kala Mala Groharjeva slikarska kolonija. Prihodnje leto mine-va 50 let od njenega začetka, pomembno vlogo pri njenem nastanku pa je imel Škofjeločan Lojze Malovrh, ki je letos star 90 let. Gre za eno najstarejših tovrstnih kolonij na Slo-venskem, pove Janez Jocif iz Javnega sklada za kulturne de-javnosti, na njej pa so svojo pot začeli mnogi danes priznani likovni umetniki. V preteklosti je potekala ves konec tedna in štela do 400 udeležencev. Danes so jo strnili v en dan, ude-leženi pa so mladi likovniki iz vseh gorenjskih osnovnih šol in iz mest, s katerimi ima Škofja Loka dobre stike, dober glas Male Groharjeve slikarske kolonije pa seže tudi v druge slo-venske kraje. Vabljeni so po trije učenci in mentor. Tudi letos bodo nagradili deset najboljših del, še isti večer bodo razsta-vljena v Sokolskem domu. Arhiv je po Jocifovih besedah zelo bogat, katalog pa so izdali v obliki razglednic.

V pričakovanju jubilejne Groharjeve kolonije

Škofja Loka – Loški umetniški festival LUFt spet lahko priča-kujete 8. oktobra od 9. do 18. ure. Kot navaja Jerneja Stani-šič, pripravljajo otroško likovno in športno delavnico ter predstavo Ti in jaz (prav tako za otroke). Delavnici bosta med 10. in 13. uro, predstava pa ob 17. v Sokolskem domu (z vstopnino). Letos so imeli že štiri LUFte, oktobrski bo peti. Obetata pa se še dva, Miklavžev in božični.

Spet prihaja LUFt

Z zadnjega LUFta /Foto: Andrej Tarfila

Foto

: An

dre

j Ta

rfil

a

Foto

: An

dre

j Ta

rfil

a Škofja Loka – Zavod za šport Planica je podelil priznanja najbolj športnim šolam. Prejele so jih tudi osnovne šole na Škofjeloškem. Osnovni šoli Ivana Groharja so podelili srebr-no, bronasto pa šoli Cvetka Golarja, enakega je dobila tudi šola Ivana Tavčarja Gorenja vas. Bronasto priznanje med osnovnimi šolami s prilagojenim programom si je prislužila tudi Osnovna šola Jela Janežiča.

Najbolj športne šole

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A, M

ES

TNI T

RG

15

, ŠK

OFJ

A LO

KA

4

Občina Škofja Loka

Loški glas, torek, 27. septembra 2016

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A, M

ES

TNI T

RG

15

, ŠK

OFJ

A LO

KA

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Začelo se je s predstavitvijo trajnostne mobilnosti v starem mestnem jedru Škofje Loke: na Mestnem trgu so ljudje spoznali električne avtomobile, tudi električna kolesa in skiroje in tudi ona na človeški pogon, različno kolesarsko opremo, se poučili o prometni varnosti, veliko pozornosti so pritegnila predstavljena gasilska in policijska intervencijska vozila.Spodnji trg pa je bil tega dne namenjen predstavitvi začasne prometne rešitve z urbano opremo. Predstavili so jo podžupan Robert Strah, vodja oddelka za okolje in prostor na občini Tatjana Bernik in Robert Potokar, na natečaju nagrajeni arhitekt in izbrani projektant za urejanje starega dela mesta. Po lanskem odprtju škofjeloške obvoznice v Poljansko dolino se je s Spodnjega trga umaknil tranzitni tovorni promet, vozil je veliko manj kot prej, hitrost je omejena na 30 kilometrov na uro in prebivalci priznavajo, da veliko lažje živijo. Občina je dala izdelati elaborat, ki je predvidel prometne ukrepe, ki upoštevajo vse udeležence v prometu in so še zlasti pozorni na varnost šibkejših. Zožitve ceste skozi Lontrg, razširitev pasu za pešce in podobni ukrepi skrbijo, da so hitrosti vozil manjše

in da si ljudje spet upajo hoditi po trgu. Sedaj so sklenili to prometno ureditev podpreti še z urbano opremo: klopmi in cvetličnimi koriti kot braniki, ki bodo fizično ločevali območje avtomobilskega prometa od prostora, namenjenega pešcem in njihovemu druženju. Predvideli so več točk za postavitev urbane opreme, razširili bodo prehode za pešce in jih osvetlili, z zelenjem pa dali trgu lepšo podobo. Pod nadzorom projektanta in izbrane izvajalke so v tednu mobilnosti novo urbano opremo nameščali prebivalci Spodnjega trga, kar naj bi okrepilo to skupnost in pripomoglo k temu, da Lontrg spet v večji meri zaživi kot trg. V soboto so urbano opremo že tudi predali namenu. V dneh, ko je potekala akcija, so ta del mesta začasno zaprli za promet.

Celostna prometna strategijaZa pripravo celostne prometne strategije je tudi občina Škofja Loka kandidirala za evropska in državna sredstva in jih tudi dobila. Tako so v tednu mobilnosti pripravili že prvo od štirih javnih razprav, saj pripravljavci strategije pričakujejo, da bodo pri njej s svojimi predlogi aktivno sodelovali tudi občani. Sedaj imajo dva tedna časa za izpolnitev ankete, ki izžrebanim prinaša

tudi nagrade. S strategijo naj bi se izboljšale prometne razmere v občini in s tem kakovost življenja ljudi, velik poudarek je na trajnostnem reševanju izzivov v prometu, izboljšanju infrastrukture, spodbudi razvoja in podobno. Občine, ki bodo imele strategijo, imajo tudi boljše možnosti za kandidaturo na nepovratna evropska sredstva. V razpravi so občani opozorili na povsem konkretna vprašanja, povezana predvsem s prometom Na Spodnjem trgu, z načrtovano gradnjo severne obvoznice v Selško dolino in z navezavo Škofje Loke na avtocestni križ. V zvezi s Spodnjim trgom smo tokrat slišali mnenja o tem, da ga ne kaže zapirati za promet, saj še vedno pomeni povezavo za lokalno prebivalstvo v soseščini, poleg tega v primeru nesreče v predoru potrebujejo alternativno pot. Skeptiki so dobili zagotovilo, da Spodnji trg ostaja odprt za promet s sedanjo hitrostno omejitvijo 30 km na uro in cesta povezovalnega pomena. S predlaganim potekom severne obvoznice vsi niso zadovoljni, češ da preveč posega na kmetijska zemljišča. V zvezi z navezavo na avtocesto pa pričakujejo pot iz Škofje Loke prek Meje do Vodic. To je državni projekt, a zanj si po besedah župana Miha Ješeta aktivno prizadeva skupaj z ostalimi župani na

Škofjeloškem in medvoškim županom.

Na kolesuČetrtek, 22. septembra, je veljal za dan brez avtomobila, Občina Škofja Loka se mu je pridružila z brezplačnim avtobusnim prevozom na vseh relacijah znotraj občine. Tega dne je občino obiskala terenska ekipa ministrstva za infrastrukturo, ki je iz Ljubljane prek Smlednika, kjer se jim je pridružil tudi župan Miha Ješe, in Kranja prikolesarila v Škofjo Loko. Polona Demšar Mitrovič z ministrstva, župan Miha Ješe in organizator Rekreatura ter promotor kolesarjenja na Gorenjskem Andrej Zalokar so ob tej priložnosti spregovorili o možnosti kolesarskih povezav. Z novim občinskim prostorskim načrtom bodo zasnovali nove kolesarske poti, ki so šibka točka zlasti proti obema dolinama, težava pri njihovi vzpostavitvi pa so zemljišča in zaprti ozki dolini, ki onemogačata, da bi jih varno speljali. V Škofji Loki je precej kolesarskih poti zlasti za domače rekreativce, slabše pa je poskrbljeno za tranzit in za turiste, ki potrebujejo dobro označene poti, če želimo, da spoznajo našo deželo. Andrej Zalokar je ob tem poročal o prvih korakih k enotni in usklajeni kolesarski infrastrukturi na Gorenjskem.

Dnevi za mobilnost V okviru Evropskega tedna mobilnosti je bilo v Škofji Loki več dogodkov, od predstavitve trajnostne mobilnosti in urejanja Spodnjega trga z novo urbano opremo do javne razprave ob uvodni predstavitvi celostne prometne strategije. Škofjo Loko so v družbi župana na kolesih obiskali predstavniki ministrstva za infrastrukturo.

Terenska ekipa ministrstva za infrastrukturo na kolesih v Škofji Loki / Foto: Andrej Tarfila

Prebivalci Lontrga pri nameščanju nove urbane opreme

Ob dnevu trajnostne mobilnosti so se na Mestnem trgu predstavila gasilska in policijska intervencijska vozila.

Javna razprava o celostni prometni strategiji / Foto: Andrej Tarfila

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Poleti sta ministrica za okolje Irena Majcen in župan občine Škofja Loka Miha Ješe podpisala sporazum o sofinanciranju projekta protipoplavne ureditve območja Poljanske Sore od Puštala do sotočja Selške in Poljanske Sore ter Sore do Suhe.

V preteklosti so tudi zaradi neurejenih vodotokov pustošila neurja, z ureditvijo, ki jo bo sofinancirala država, pa bo poskrbljeno, da se v prihodnje ljudje ob Poljanski in Selški Sori ter Sori ne bodo več bali vsakega neurja. Župan Miha Ješe napoveduje, da bodo z naložbo, fazno izpeljano v treh letih, uredili vse vodotoke, razen zgornjega toka Hrastnice. Investicija v protipoplavno ureditev bo znašala 2,7 milijona evrov,

obveznost države je blizu 1,4 milijona, je povedala ministrica Irena Majcen. Pri nujnem izvajanju protipoplavnih ukrepov pa so občine različno aktivne. Ministrica je ob tej ugotovitvi pohvalila škofjeloškega župana in njegove strokovne službe, ki so na terenu že vse dobro pripravili, tako da tudi na državni ravni lahko postopki hitre

je stečejo. Napovedala je, da bodo imele občine, ki bodo aktivno pristopile k urejanju protipoplavne zaščite, prednost pri skupnem vodenju teh investicij. Projekt protipoplavne ureditve območja Poljanske Sore od Puštala do sotočja Selške in Poljanske Sore ter Sore do Suhe vključuje izdelavo dokumentacije, izvedbo del ter odkup zemljišč na omenjenem območju in nadzor gradnje.

Ne bodo več trepetali pred neurji

Ministrica Irena Majcen si je v županovi družbi ogledala območje protipoplavnega urejanja in se z njim sprehodila tudi po Hudičevi brvi /Foto: Andrej Tarfila

Škofja Loka – Septembra je likovno razstavišče v Sokolskem domu v veliki meri namenjeno Dnevom evropske kulturne dediščine in Mali Groharjevi slikarski koloniji, v prihodnjih mesecih pa se bo zvrstilo še nekaj zanimivih razstav. Ome-nimo le dve, ki ju je ob predstavitvi programa do konca tega koledarskega leta napovedala Agata Pavlovec. Oktobra bo minilo leto dni, odkar je odprta škofjeloška obvoznica v Po-ljansko dolino. Kako so jo gradili, slovesno odprli, izvedli vajo v predoru pod Stenom in kako promet na njej utripa danes, bodo pričale razstavljene fotografije. Razstavo škofje-loških fotografov (med njimi tudi lani umrlega Petra Pippa) bodo v Sokolskem domu odprli 21. oktobra. Ob tej priložno-sti bo na ogled tudi razstava Direkcije RS za infrastrukturo o kronološkem poteku gradnje, ki so jo ob odprtju obvoznice prikazali v reševalnem rovu. V mali galeriji občine pa bo na ogled fotografska in dokumentarna razstava o tem, kaj so ob različnih gradbenih posegih v Škofji Loki našli arheologi. No-vembra pa bo Sokolski dom gostil brigadirje. Ob 20-letnici Kluba brigadirjev Škofja Loka bodo odprli razstavo Zgradili smo lepši svet. pridružili se jim bodo tudi loški filatelisti.

Oktobra obvoznica, novembra brigadirji

Škofja Loka – Prosvetno društvo Sotočje Škofja Loka se že pripravlja na tristoletnico Škofjeloškega pasijona, ki bo leta 2021, ko bo na loških trgih in ulicah tudi ponovna uprizori-tev. Z namenom vzdrževanja pasijonske kondicije bodo pri-pravili Romanje po Romualdovi poti 2016, od kapucinov v Škofji Loki do kapucinov v Gorici. Romali bodo od 1. do 4. oktobra in prehodili pot, ki jo je naredil kapucin Lovrenc Marušič, pater Romuald, avtor pasijona. Po doslej znanih podatkih je iz Škofje Loke, kjer je tudi nastal Škofjeloški pa-sijon, odšel v Gorico in tam tudi umrl.

Po poti patra Romualda

Foto

: Pri

mo

ž Pi

čuli

n

Foto

: An

dre

j Ta

rfil

a

Občina Škofja Loka

5Loški glas, torek, 27. septembra 2016

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A, M

ES

TNI T

RG

15

, ŠK

OFJ

A LO

KA

Nina Fehter

Škofja Loka – Zavod O izva-ja projekt prek delavnic za mlade že od letošnje pomla-di, avgusta in septembra pa so se zvrstili še številni do-godki. S projektom želijo spodbujati dialog med lokal-nimi prebivalci in migranti, prosilci za azil in begunci, solidarnostne prakse, razu-mevanje in poznavanje med pripadniki različnih etnič-nih in verskih skupin. Že lani so se na begunsko krizo odzvali s humanitarnimi ak-cijami in nizom dogodkov, s katerimi so o tej tematiki že-leli informirati lokalne pre-bivalce, predvsem mlade. Med svojim delom so opazi-li skrb vzbujajoč porast ne-strpnosti in sovražnega go-vora, pa tudi zelo slabo in-formiranost o begunski kri-zi, vzrokih in posledicah migracij. Zato so zasnovali Mozaik med kulturami, ki ga podpira tudi Urad Vlade RS za komuniciranje. Vodja projekta Petra Čičić

pravi, da so z dosedanjim potekom projekta zelo zado-voljni, predvsem se jim zdi-jo učinkovite delavnice med mladimi, na katerih so imeli mladi možnost v živo spo-znati in se pogovoriti z be-guncem. Tako so razbili ve-liko predsodkov in stereoti-pov in ponovno se je izkaza-

lo, kot pravi Čičićeva, »da si eno predstavljamo in govori-mo, drugo pa je, ko se z ne-kom spoznamo v živo, ko izkrivljene in spektaklu pod-vržene medijske reprezenta-cije dobijo človeško podobo, takrat smo veliko bolj spre-jemajoči, humani in lahko vidimo drug drugega pred-vsem kot še eno človeško bitje, z osebno, posebno

zgodbo, ne pa kot begunca, migranta, azilanta, tujca ali varnostno vprašanje«.V sklopu projekta se bo od-vilo še nekaj zanimivih do-godkov. Prejšnji konec te-dna se je zaključila Pripove-dovalska šola ljudskih pra-vljic z Ano Dušo, ko so ude-leženci raziskovali ljudsko

slovstvo različnih kultur, se spoznavali s kulturami in tradicijo držav, od koder pri-hajajo begunci, ter ugota-vljali, kaj vse nas združuje in kaj razlikuje. Ta torek, 27. septembra, ob 17.30 je na mladinskem oddelku Knji-žnice Ivana Tavčarja prvi za-ključni nastop šole, na kate-rem bodo pravljice pripove-dovali odraslim, naslednji

torek, 4. oktobra, pa drugi zaključni večer šole, na njem bodo pripovedovali otrokom. V sredo, 28. sep-tembra, od 15. ure dalje Bre-ja preja pripravlja Štrikeraj in delavnico kvačkanja s pr-sti. V Škofjo Loko bodo po-vabili prosilke za azil ter spletali ne le niti, ampak tudi nove prijateljske vezi in si izmenjavali rokodelsko znanje. V četrtek, 29. sep-tembra, ob 19. uri bo na mladinskem oddelku Knji-žnice Ivana Tavčarja pred-stavitev zadnje številke Ča-sopisa za kritiko znanosti, Balkanska migracijska pot: od upora na mejah do strip-tiza humanizma. Odpira po-membne vidike lanskega množičnega prihoda mi-grantov po t. i. balkanski poti v Evropo, dodatno težo pa ji prinašajo spoznanja, nastala z antropološkim de-lom na terenu in aktivistič-nim delovanjem vzdolž bal-kanske migracijske poti, na podlagi katerih je nastala večina prispevkov.

Mozaik podira predsodkeZavod O, zavod škofjeloške mladine, je pod skupnim imenom projekta Mozaik med kulturami pripravil serijo dogodkov, ki na različne načine obravnavajo teme migracij in vanje aktivno vključujejo pripadnike različnih etničnih skupin, begunce in migrante.

Zavod O sporoča, da do konca septembra poteka tudi mladinski natečaj za najboljši kratki film, več informacij o natečaju in celotnem projektu najdete na spletni strani (www.mozaikmedkulturami.si).

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Lokalna akcij-ska skupina za preprečevanje zasvojenosti je septembra v športnem parku za Osnovno šolo Ivana Groharja v Pod-lubniku petič zapored prire-dila športno-zabavni dogodek Veter v laseh – s športom pro-ti odvisnosti. Potekala je pod okriljem Športe unije Slove-nije in so jo oblikovala loška športna društva in lokalne organizacije. Torkovo popol-dne na igrišču je minilo v znamenju različnih športov.

Udeleženci so spoznali raz-lične športe, od floorballa, plezanja, odbojke, ravnote-žnostnih vaj, rokometa, na-miznega tenisa, nogometa, karateja, aikida, ekstremnih športov in gimnastike. To je bila tudi priložnost za vpis k rednim vadbam za te športe v novem šolskem letu. Otro-ci so se razgibavali na otro-ških gibalnicah, starši pa spoznavali osnove motorike za najmlajše. Posebno atrak-tiven je bil body zorbing s posebnim načinom igranja nogometa. Poleg športnih

društev so se predstavile tudi aktivne mladinske in druge družbene organizaci-je (skavti, taborniki, gasilci, delavnica UNICEF, mladin-ski dnevni centri, ki delujejo v Škofji Loki, Rdeči križ), mladi so lahko sodelovali na različnih delavnicah. Živah-no je bilo tudi dogajanje na odru.Prireditev Veter v laseh je namenjena ozaveščanju o pomenu športnih dejavno-sti, ki mladim ponujajo pri-ložnosti za aktivno preži-vljanje prostega časa, zago-

tavlja druženje, zdravo zaba-vo in sprostitev. Športno udejstvovanje je tesno pove-zano z vrednotami, kot so vključevanje, solidarnost, tolerantnost, ekipni duh in fair play, zato je šport po-membno okolje, v katerem potekata vzgoja in izobraže-vanje. Gibalne izkušnje, ki jih mladostniki pridobijo in razvijajo v okviru športne vadbe v mladosti, imajo vpliv na njihov celosten ra-zvoj, saj se v športu srečuje-jo s pravili in vrednotami, za uživanje v igri pa se morajo naučiti tudi določenih soci-alnih spretnosti: so sodelo-vanje, tekmovalnost, pripa-dnost ekipi in komunikaci-ja. Koordinatorka projekta Sabina Gabrijel pravi: "So-delovanje z nekaterimi dru-štvi je že stalnica, veseli pa nas, da se zanj odločajo tudi nove organizacije. Vsi, ki se odzovejo vabilu, v projektu prepoznajo velik potencial. Ob začetku šolskega leta se lahko predstavijo širši lokal-ni skupnosti in prihodnjim uporabnikom, hkrati pa s sodelovanjem dokazujejo, da prostovoljstvo v našem mestu živi v različnih obli-kah in izvedbah. Sodelova-nje na prireditvi je namreč prostovoljno.«

Ujeli so veter v laseŽe petič zapored je v Škofji Loki potekala prireditev Veter v laseh – s športom proti odvisnosti, kjer otroci in mladina spoznajo različne možnosti športnega udejstvovanja, kako aktivno preživljati prosti čas z gibanjem, se zdravo zabavati in sproščati.

Mlade je pritegnil zorbing. / Foto: Andrej Tarfila

Gibalne igre vseh vrst / Foto: Andrej Tarfila

Poleg športnih so svoje početje pokazala tudi druga društva, denimo gasilci. / Foto: Andrej Tarfila

Bi si za svoj šport izbrali plezanje? / Foto: Andrej Tarfila

Samo Lesjak

Škofja Loka – Škofja Loka je že osmič gostila mednaro-dni festival pihalnih orke-strov Loka jo piha. Potekal je v znamenju parade orke-strov, udarnih koračnic, energičnega nastopa mažo-retk in koncertov sodelujo-čih godb. Poleg gasilske godbe Spielmannszug der Freiwilligen Feuerwehr iz pobratenega nemškega me-sta Freising so na festivalu nastopili Pihalni orkester Ptuj, Mestna godba Metlika, Pihalni orkester Kapele ter mažoretke iz Novega mesta. »Z letošnjim festivalom smo zadovoljni. Obisk je bil

velik, imeli pa smo tudi sre-čo z vremenom. Namen fe-stivala je promocija godbe-ništva, našega orkestra pa tudi našega mesta. Projekt nam je vzel veliko časa, saj smo se nanj pripravljali že vse od pomladi. Po gostova-nju v mestu Tabor na Če-škem nas pred zimskim do-gajanjem in tradicionalnim božično-novoletnim koncer-tom 25. decembra čaka ne-koliko mirnejša jesen,« je po uspešno izpeljanem fe-stivalu dejala Neja Mlakar, predsednica Mestnega pi-halnega orkestra Škofja Loka, ki že okroglih 140 let skrbi za glasbeno-družabno dogajanje v loški regiji.

V Loki zapihale godbe

Na loškem Mestnem trgu je zaigrala tudi gasilska godba iz Freisinga. / Foto: Andrej Tarfila

6

Občina Gorenja vas - Poljane

Loški glas, torek, 27. septembra 2016

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

ES

TA 8

7,

GO

RE

NJA

VAS

Mateja Rant

Poljane – S podpisom po-godbe v Poljanah sta občini uspešno zaključili dolgotra-jen postopek podelitve kon-cesije, ki se je začel lani no-vembra s soglasjem Osnov-nega zdravstva Gorenjske, saj v javni zdravstveni mre-ži ni bilo mogoče zagotoviti zadostnega števila pedia-trov. Občini sta za podelitev koncesije pridobili tudi vsa preostala soglasja, vključno s soglasjem Zavoda za zdra-vstveno zavarovanje Slove-nije in Zdravniške zbornice Slovenije.Ambulanti bosta začeli de-lovati oktobra, in sicer bo v Zdravstvenem domu v Go-renji vasi delovala tri dni v tednu, v zdravstvenem domu v Žireh pa dva dni v

tednu. Do novega leta bo-sta ambulanti delovali po prehodnem, posebej obja-vljenem ordinacijskem času. Dogodek je po mne-nju obeh županov toliko pomembnejši, ker so zara-di kadrovskih težav preven-tivni otroški ambulanti ukinili že v začetku lanske-ga leta, v zadnjem šolskem letu pa so le nekaj mesecev po pogodbi izvajali zgolj osnovne sistematske pre-glede. »Novi ambulanti bo-sta ponovno izvajali celo-tno otroško preventivo, vključno s posvetovalnico, pregledi prvošolčkov in vsemi sistematskimi pre-gledi, povsem na novo pa bodo izvajali tudi kurativ-no pediatrično dejavnost za bolne otroke.« Skoraj tri tisoč otrokom in šolski

mladini bodo torej celovito zdravniško oskrbo omogo-čili v domačih občinah. To

se je še pred letom dni zde-lo nemogoče, sta opozorila Čadež in Žakelj.

V dolini spet pediaterŽupana občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež in občine Žiri Janez Žakelj sta sredi avgusta s koncesionarko Ido Rus podpisala koncesijsko pogodbo o izvajanju pediatrične dejavnosti v mreži zdravstvene službe na območju obeh občin.

Župana Milan Čadež (desno) in Janez Žakelj sta sredi avgusta s koncesionarko Ido Rus po dolgotrajnih prizadevanjih podpisala koncesijsko pogodbo o izvajanju pediatrične dejavnosti. / Foto: arhiv občine

Mateja Rant

Visoko – Za praznovanje dneva srca so v Društvu za zdravje naroda in Društvu na srcu operiranih Slovenije na-črtno izbrali Poljansko doli-no. Po njihovem gre namreč za posebno dolino, ki lahko s ponudbo aktivnosti, pozitiv-no energijo ter lepoto gora in gozdov postane "dolina zdravja". Tu je svojo mladost

preživljal tudi utemeljitelj so-dobne slovenske interne me-dicine dr. Igor Tavčar.Ob tej priložnosti je župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež na Visokem go-stil predsednika Združenja kardiologov Slovenije dr. Zlatka Frasa, Tavčarjevi soro-dnici dr. Metko in Rudo Zorc, svetovno priznanega srčnega kirurga dr. Roberta Favaloro, predsednika Zdrav-

niške zbornice Slovenije dr. Andreja Možino ter organi-zatorja srečanja, predsednika Društva za zdravje naroda Jožefa Ivana Ocvirka in pred-sednika Društva na srcu ope-riranih Slovenije Bojana Pet-ka. Poudarili so pomemb-nost ohranjanja zdravja srca in kako živeti na način, da bomo zdravi, srečni in ustvarjalni. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi pred krat-

kim preminulega zdravnika Gulierma Martineza iz izol-ske bolnišnice. Skupaj so opozorili, da se kaj takega ne sme več ponoviti.Dogodek je na svojevrsten način popestrila Anica Ber-čič, ki je vse obiskovalce močno presenetila z odigra-no črtico iz povesti Cvetje v jeseni. Predvidenemu poho-du do Poljan pa so se zaradi slabega vremena odpovedali.

Na Visokem praznovali dan srcaOb svetovnem dnevu srca, ki ga zaznamujemo v septembru, so na Tavčarjevem dvorcu pripravili slovesnost, s katero so želeli opozoriti na pomen preventive in borbe proti boleznim srca.

Mateja Rant

Gorenja vas, Poljane – Naj-več prvošolcev so tudi letos sprejeli v Osnovni šoli Ivana Tavčarja Gorenja vas, in si-cer 57, v Poljanah pa je v šol-ske klopi prvič sedlo 41 učencev. Podružnično šolo na Sovodnju bo obiskovalo dvanajst učencev, v Lučinah enajst in v Javorjah osem. Na prvi šolski dan jih je že po tradiciji obiskal župan Milan Čadež, ki ga je letos spremljal tudi najboljši slo-venski maratonec in udele-ženec letošnjih olimpijskih iger Tone Kosmač.V spomin na začetek izobra-ževalne poti je župan učen-cem že sedmo leto zapored podaril slovensko zastavo s

posvetilom. Ob tem jih je spomnil na pomen prazno-vanja državnih praznikov.

Na obisk prvošolcev je letos s seboj povabil olimpijca Toneta Kosmača, saj je pre-

pričan, da lahko s svojo skromnostjo in delavnostjo mladim predstavlja zgled. Učence je župan opozoril še na varnost na poti v šolo, ki jo vsako leto poskušajo izboljšati tudi z investicija-mi v obnovo infrastrukture v okolici šol. Letos je prišla na vrsto šolska pot v Polja-nah, ki so jo uredili sočasno z obnovo mostu čez Ločiv-nico, ki je del celovitega projekta reševanja poplavne varnosti v Poljanah. "V pri-hodnje bomo poskrbeli še za poseben uvoz na Dobju za dovoz otrok v šolo, s či-mer bomo še povečali var-nost otrok na poti v šolo, ko ne bo več križanja transpor-tnih in pešpoti," je napove-dal župan.

Z zastavo v novo šolsko letoV dveh matičnih in treh podružničnih šolah v občini Gorenja vas - Poljane je letos šolski prag prvič prestopilo kar sto trideset učencev.

Župan Milan Čadež v družbi olimpijca Toneta Kosmača na obisku pri prvošolcih v Javorjah / Foto: arhiv občine

Vsakokrat v septembru pu-sti močan pečat sprejem pr-vošolcev na njihov prvi šol-ski dan. Letos sem imel pri-ložnost pozdraviti še poseb-no veliko število prvošolcev na obeh matičnih šolah in treh podružnicah. Tako kot vrsto let doslej sem tudi le-tos vsakemu podaril sloven-sko zastavo v znamenje za-vedanja, da lahko živimo v svoji državi, kar našim pred-nikom ni bilo dano. Spreje-mi prvošolcev so bili letos nekaj posebnega tudi zaradi prisotnosti našega olimpijca s Hotavelj, Antona Kosma-ča, ki je otrokom položil na srce, da se z vztrajnostjo in trdim delom daleč pride. Kot pravi sam, je biti med najboljšimi na olimpijadi, kot je bila letošnja v Riu, res izjemno doživetje. Še na enem področju smo prav v teh dneh našim naj-mlajšim pripravili prelomno pridobitev; po letih prizade-vanj nam je skupaj z Občino Žiri uspelo pridobiti pravo pediatrično ambulanto, kot je doslej v občini še nismo ime-li. V ambulanti se bo izvajala celotna otroška preventiva, vključno s posvetovalnico, pregledi prvošolčkov in vsemi sistematskimi pregledi, pov-sem na novo pa se bo izvajala tudi kurativna pediatrična de-javnost za bolne otroke. V ambulanti v drugem nad-stropju gorenjevaškega zdra-vstvenega doma, do katere vodi pred časom vgrajeno novo dvigalo ob novem vho-du, se trenutno zaključuje temeljita prenova. Na novo bod urejena izolirnica in dru-gi prostori, tudi za sprejem bolnih otrok, izredno priku-pna celostna podoba ambu-lante pa bo otrokom na igriv način približala stik z zdrav-nikom. Še zlasti nas veseli, da smo za delo v ambulanti lahko sklenili koncesijsko pogodbo z izkušeno prilju-bljeno pediatrinjo dr. Ido Rus, ki jo mnogi naši otroci

že poznajo, saj so jo že doslej obiskovali v škofjeloškem zdravstvenem domu.Z intenzivno vztrajnostjo in skupnim nastopom smo to-rej uspeli doseči, kar se je še pred letom dni zdelo nemo-goče: pridobili smo lastno otroško ambulanto in pro-gram obeh ambulant razši-rili še na otroško kurativo. Nismo pa pozabili tudi na varne poti do šol in avtobu-snih postajališč, ki se v sep-tembru znova napolnijo s šolarji. V Poljanah smo ure-ditev osrednje varne šolske poti zaključili z izgradnjo novega razširjenega mostu s hodnikom za pešce, na Ho-tavljah smo zgradili daljši odsek pločnikov. Vztrajno in intenzivno v septembrskih dneh izvajamo večja dela tudi številnih drugih lokal-nih cestah: Žirovski Vrh, Suša–Žetina, Javorjev Dol, Hlavče Njive; Kopačnica, Hotovlja in Vinharje, Fuži-ne, Hlavče Njive, Mlaka–Ja-vorje, Prelesje–Zadobje, Podpleče, v kratkem tudi v Malenskem Vrhu. Dodatno financiramo tudi cestni pro-gram krajevnih skupnosti, zato bomo z letos poveča-nim obsegom del izdatno prispevali k izboljšanju var-nosti marsikaterega odseka, z deli pa seveda nadaljevali tudi v naslednjem letu.

Milan Čadež, župan

Županov kotiček

Z mislijo na najmlajše

Milan Čadež

Gorenja vas, Poljane – V začetku septembra je v Beljaku potekalo srečanje treh dežel, na katerem je Slovenijo pred-stavljala Poljanska dolina. Predstavili so jo prek kulinarike, tradicionalnih oblačil, glasbe in plesa. V Poljanski dolini se namreč že nekaj let trudijo širiti sodelovanje tudi prek meje. Župan Milan Čadež v tovrstnih predstavitvah v tujini vidi predvsem priložnost za promocijo Poljanske doline.

Poljanci v Beljaku

Na stojnicah v Beljaku so se predstavile kmetije iz Poljanske doline. / Foto: arhiv občine

Občina Gorenja vas - Poljane

7Loški glas, torek, 27. septembra 2016

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

ES

TA 8

7,

GO

RE

NJA

VAS

Mateja Rant

Visoko – Uporabo medu v rokodelstvu je mogoče sre-čati pri peki medenega peci-va, kot so mali loški kruhki, dražgoški kruhki in lectova srca. Svečarji za izdelavo sveč uporabljajo vosek, ki je tudi pogosta sestavina na-ravne kozmetike, med in medeni izdelki pa bogatijo tudi kulinarično ponudbo in se odlično dopolnjujejo z ze-lišči, so poudarili v Rokodel-skem centru DUO Škofja Loka, ki deluje v okviru Ra-zvojne agencije Sora. Na Lo-škem s svojim znanjem in

odgovornostjo za čebele skr-bijo številna čebelarska dru-štva, ki so se prav tako pred-stavila na Visokem.Na prireditvi so tako prika-zali celoten krog od čebel in čebeljih panjev do priprave in točenja medu ter uporabe medu in voska v različnih izdelkih. Pri delu je bilo mo-goče opazovati mojstre ro-kodelce, ki za ustvarjanje uporabljajo med in vosek. Klemen Šmid iz Železnikov je pred očmi obiskovalcev z veliko natančnostjo krasil dražgoške kruhke, s čimer nadaljuje družinsko tradici-jo ročnega oblikovanja peci-

va iz medenega testa. "Vzor-ci so večinoma tradicional-ni, recimo planika, nagelj, krajček in podobno," je po-jasnil in dodal, da so vsi iz-delki užitni, saj je med na-ravni konzervans. "Sam sem že jedel tudi štiri leta star kruhek," nam je zaupal. Medtem ko se dražgoški kruhki oblikujejo in krasijo ročno, pa male loške kruhke odtiskujejo v modelčke. Mo-delčke za peko izdeluje moj-strica rokodelka Petra Ple-stenjak Podlogar, ki je pose-

bej za dogodek na Visokem izdelala pet različnih mode-lov s stilizirano čebelo. Obi-skovalci so lahko tudi sami poskusili izdelati svoj kru-hek s pomočjo njenih mo-delčkov in testa, ki ga je pri-pravila Lili Panjtar.Na Visokem so se predstavi-li še drugi mojstri rokodelci, ki ustvarjajo izdelke, pove-zane s čebelami in medom, omenjeno tematiko pa so vpletli tudi v razstave in pre-davanja, ki so spremljala do-godek, ter zgodbe in glasbo.

Od čebel do izdelkov iz meduRokodelski center DUO Škofja Loka je zadnjo nedeljo v avgustu ob Tavčarjevem dvorcu pripravil rokodelski dogodek Medeno na Visokem, s katerim so predstavili številne možnosti za ustvarjanje, ki jih ponuja med.

Na Medenem na Visokem so predstaviti številne možnosti za ustvarjanje, ki jih ponuja med. / Foto: Denis Bozovičar

Klemen Šmid pri krašenju dražgoških kruhkov

Mateja Rant

Poljane – "Biti lovec pomeni sprejeti klic, ki ga danes mnogi potlačijo. V tej dvora-ni pa smo zbrani predvsem tisti, ki se trudimo za zanam-ce obvarovati našo živo nara-vo," je poljanske lovce na slovesnosti v kulturnem domu Poljane nagovoril Pe-ter Belehar iz Zveze lovskih družin Gorenjske. Tudi Lo-vska družine (LD) Poljane je del te zveze, ki skupaj šteje okrog 1600 članov. LD Polja-ne ta čas združuje 67 članov, njihova povprečna starost pa je skoraj šestdeset let.Poslanstvo lovcev se je po besedah starešine LD Polja-ne Marjana Grajzarja s ča-som zelo spremenilo, saj so iz lovske prešli v vse bolj na-ravovarstveno vlogo. "Nek-danjega načina lova je zato malo," je poudaril in dodal,

da je tudi uplenitev divjadi del njihovega poslanstva, a je namenjeno zgolj ohranja-nju ravnovesja med živalski-mi vrstami in preprečevanju večjih gospodarskih škod. Sicer pa je lov označil kot

globoko čustveno doživlja-nje narave. "Lov ni samo strokovno znanje, temveč tudi srčnost," je poudaril in dodal, da so del teh lovskih doživetij opisali tudi v njiho-vem novem zborniku, ki so

ga izdali ob jubileju. »Ker živimo z naravo, se lovci do-bro zavedamo, da je narava bogastvo, ki ga od prednikov nikoli nismo prejeli v dar, ampak samo v začasno upravljanje. Moramo ga ohraniti in čim vrednejšega predati prihodnjim rodo-vom,« je še dodal.LD poljane ima v lasti lovski dom v Poljanah, pri čemer zgornje prostore že nekaj let oddajajo v najem Osnovni šoli Poljane za potrebe tam-kajšnjega vrtca. Za to se jim je na slovesnosti zahvalil žu-pan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež, ki se je tudi pošalil, da je v nekem smislu tudi sam malo lovec, in sicer v tem, da veliko časa preživi v naravi, zato večkrat preseneti kakšnega lovca na preži. Pohvalil jih je, da lovi-šče v središču Poljanske do-line odlično čuvajo, veseli pa ga tudi, da svoje lovsko zna-nje prizadevno širijo tudi na mlade. Po besedah Mihe Bizjaka iz Lovske zveze Slo-venije mora biti lovec človek in pol, saj mora marsikaj po-trpeti in preživeti. Za njihov prispevek k varstvu narave jim je podelil priznanje lo-vske zveze.

Varujejo živo naravoV Lovski družini Poljane so sredi septembra zaznamovali sedemdeseto obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik s kroniko družine.

Lovska družina Poljane je v septembru s slovesnostjo v Kulturnem domu Poljane zaznamovala sedemdeseto obletnico ustanovitve. / Foto: Gorazd Kavčič

Mateja Rant

Gorenja vas – V okviru Evropskega tedna mobilno-sti so v občini Gorenja vas - Poljane pretekli četrtek svo-jim občanom omogočili brezplačen pregled koles. Sočasno je bilo mogoče pre-izkusiti tudi električna kole-sa in pred časom odprti ko-lesarski poligon. Možnost brezplačnega pregleda in osnovnega popravila koles je izkoristilo precejšnje število občanov, je z zadovoljstvom ugotavljal Miha Bokal, la-stnik trgovine Bokal sport iz Škofje Loke. Pri pregledu so posebno pozornost namenili zavoram in pnevmatikam,

ob čemer se je izkazalo, da kolesarji premalo skrbijo za brezhibnost svojih koles. "Pri mnogih pregledanih ko-lesih so bile zavorne ploščice zelo izrabljene, kar je v pro-metu lahko zelo nevarno. Kolesa je treba redno servisi-rati," je poudaril Bokal. Po pregledu so poskrbeli vsaj za osnovna popravila, čeprav bi bilo marsikatero kolo potreb-no generalnega popravila, je opozoril Bokal. Ob tej prilo-žnosti so občani lahko preiz-kusili tudi električna kolesa. "Uporaba električnih koles je v Evropi že zelo razširjena. Približno polovica prodanih koles je električnih," je poja-snil Bokal.

Brezplačno pregledali kolesa

Ob tednu mobilnosti so občani lahko izkoristili možnost brezplačnega pregleda in popravila koles. / Foto: Tina Dokl

Mateja Rant

Visoko – V Športnem dru-štvu Poljane so sredi septem-bra tretje leto zapored pripra-vili športno zabavno priredi-tev Blatfejst, na kateri je svo-je sposobnosti v blatu preiz-kusilo več kot osemsto udele-žencev. Letos so morali na sedemkilometrski progi pre-magati 18 ovir, kot že ime prireditve pove, pa so bile nekatere precej blatne. "Če-prav sta bili dve oviri manj kot preteklo leto, pa smo tri postavili povsem na novo, da je bilo vse malo bolj razbur-ljivo," je priznal tehnični vodja prireditve Gašper Me-

sec. Tako je tekmovalce po novem tik pred ciljem priča-kala blatna 'kopel' – nad ba-zenom z blatom so postavili prepreke, pod katerimi so se morali splaziti. Prireditev ni zasnovana tekmovalno, cilj je predvsem sodelovanje, druženje in zabava. "Po-membno je, da se ekipe po-vežejo med seboj in skupaj premagajo vse ovire," je pou-daril Mesec. Končna nagrada tako ni zmaga, temveč zgod-ba, ki ostane, so prepričani organizatorji. Blatno druže-nje so letos nadaljevali še v večer z glasbo in plesom ob zvokih primorske glasbene zasedbe Ikebana.

Skupaj premagali blatne ovire

Foto

: Go

razd

Kav

čič

8

Občina Železniki

Loški glas, torek, 27. septembra 2016

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

Prejšnji teden smo se v sklo-pu Evropskega tedna mobil-nosti tudi v občini Železniki trudili občane ozaveščati o pomenu trajnostne mobil-nosti. Letos se je kampanja osredotočila na temo Pame-tna in trajnostna mobilnost – naložba za Evropo. Izkaza-lo se je, da so tisti, ki več pe-šačijo in kolesarijo, bolj zdravi in učinkoviti pri delu, redkeje so na bolniških do-pustih, kar pomeni tudi pri-hranek za gospodarstvo. Po-dobno velja za šolarje: otro-ci, ki gredo v šolo peš ali s kolesom, naj bi v povprečju dosegali boljše rezultate. Za-torej naj naš poziv občanom v tednu mobilnosti, da se peš ali s kolesom odpravijo v šolo ali službo, velja vse leto.Dandanes vse prevečkrat že kar avtomatsko sedemo v avto, čeprav bi se marsikdaj na končni cilj lahko odpravi-li tudi drugače, peš ali s ko-lesom. Sprememb seveda ne gre pričakovati čez noč, v nekaterih občinah se trajno-stni mobilnosti posvečajo že več let, v Železnikih smo jo začeli spodbujati letos, a z ozaveščanjem lahko posto-poma vendarle pripomore-mo k drugačnemu ravna-nju. Bo pa potrebno kar ne-kaj časa, kar dokazuje tudi razmeroma majhen obisk na javni obravnavi prome-tne strategije in na osrednji prireditvi ob tednu mobilno-sti. Z ozaveščanjem bomo nadaljevali, še posebej po-membno se nam zdi, da za-čenjamo že pri otrocih.Seveda ni vse tako enostav-no: čeprav vsako leto v obči-ni uredimo kakšen nov od-sek pločnika, je dejstvo, da je glavna cesta skozi našo

občino sorazmerno nevar-na, še zlasti ob prometnih konicah. Zato ne čudi, da se veliko pobud občanov, ki smo jih prejeli v sklopu pri-prave celostne prometne strategije, nanaša prav na ureditev kolesarskih stez. Če bi bila cesta bolj varna, bi na njej zagotovo srečali tudi več kolesarjev in pešcev. Tu bo treba nekaj spremeniti, morda bi lahko ob določe-nih urah omejili vsaj tovorni promet, seveda pa ob pripra-vi prometne strategije pre-verjamo tudi možnosti za umestitev kolesarske steze skozi občino. Izjemno pere-ča je tudi prometna proble-matika v starem delu Žele-znikov, kjer pa se pred iz-gradnjo obvoznice ne da storiti nič. V tem delu bomo varne poti za kolesarje in pe-šce lahko dobili šele, ko bo sedanja preozka in preobre-menjena cesta razbremenje-na prometa, po trenutnih napovedih ministrstva za infrastrukturo pa naj bi ob-voznico žal začeli graditi šele v letu 2018 ali 2019.

Anton Luznar, župan

Županov kotiček

Naj bo teden mobilnosti vse leto

Anton Luznar

Ana Šubic

Železniki – Med več kot se-demdesetimi občinami, ki so med 16. in 22. septem-brom pristopile k Evropske-mu tednu mobilnosti, so bili letos prvič tudi Železniki. Teden mobilnosti je potekal pod sloganom Pametna mo-bilnost za gospodarsko uspešnost, v Železnikih pa so posebno pozornost na-menili tudi spodbujanju za-nimanja za celostno prome-tno strategijo, ki jo izdeluje-jo ta čas. "Oba projekta sta tesno povezana, saj je njun cilj isti: spodbujati trajno-stno mobilnost in spremem-be potovalnih navad, pri če-mer dajeta prednost kolesar-jem, pešcem in uporabi jav-nega prevoza," je poudarila Cirila Tušek z Občine Žele-zniki.V sklopu Evropskega tedna mobilnosti so se v Železni-kih minuli teden zvrstile številne aktivnosti. Otroci iz vrtca pri OŠ Železniki in Antonovega vrtca so v spremstvu policista varno prečkali cesto. Za en dan so zaprli dobršen del 'Placa' pred cerkvijo, ki so ga otroci porisali s kredami na temo

mobilnosti, malčki iz vrtca pri šoli pa so porisali del parkirišča ter ceste med vrt-cem in šolo. Na prostoru pri plavžu in na občini je bila na ogled razstava risbic šolarjev na temo prvega šolskega dne in varnosti v prometu. Trg pred plavžem je gostil tudi sklepno prireditev Evropskega tedna mobilno-sti, na njej pa so se predsta-vili Gorskokolesarski klub Železniki, Športno društvo Kamikaze, medobčinski in-špektorat in redarstvo, pred-stavili so električna kolesa … Občane so osveščali o pome-nu trajnostne mobilnosti, dobili so informacije o celo-stni prometni strategiji Ob-čine Železniki, ki jo pripra-vljajo v podjetju Appia. Izde-lovalcem so lahko podali pobude na področju prome-tne problematike v občini, kar je bilo možno storiti tudi konec avgusta na javnih obravnavah za občane in za-interesirano javnost ter v za-dnjem mesecu z izpolnitvijo ankete. V njej je sodelovalo okoli 150 občanov, med ka-terimi so na sklepni priredi-tvi tedna mobilnosti izžreba-li srečneža, ki je prejel elek-trično kolo.

S celostno prometno strate-gijo bodo predvideli razvoj prometa s poudarkom na trajnostni mobilnosti v me-stu Železniki vključno s pri-mestnimi naselji Studeno, Zali Log, Rudno, Selca in Dolenja vas. Kot poudarjajo v podjetju Appia, predmet strategije niso nove ceste, parkirišča, infrastruktura, ampak sprememba potoval-nih navad in načrtovanje ukrepov za ljudi, ne za vozi-la. Temeljno vodilo pri izde-lavi je vključevanje širše jav-

nosti, s ciljem oblikovanja skupne prihodnje vizije traj-nostne mobilnosti v občini. "Problem je, da ni zagoto-vljenih kolesarskih povezav, pešpoti niso povezane in speljane do najbolj atraktiv-nih lokacij, avtobusne posta-je niso urejene ..." so navedli nekaj izzivov. Prometno stra-tegijo snujejo s pomočjo de-lovne skupine, v kateri so poleg njihovih strokovnjakov tudi predstavniki Občine Že-lezniki, OŠ Železniki, Do-mela in policije. V pomoč jim bodo tudi predlogi obča-nov, ki med drugim predla-gajo uvedbo dodatnih avto-busnih linij, usklajenih z de-lovnim časom večjih podje-tij, preveritev možnosti doda-tnih parkirišč za podjetja izven strnjenega naselja, vzpostavitev kolesarskih poti, ureditev kolesarnic, cone za pešce na Racovniku … Prometna strategija, ki jo sofinancirata evropski kohe-zijski sklad in država, mora biti izdelana in sprejeta na občinskem svetu do marca prihodnje leto. Občini bo omogočila, da bo v priho-dnjih letih lahko kandidirala za pridobitev dodatnega de-narja za izgradnjo infra-strukture in sofinanciranje ostalih ukrepov s področja trajnostne mobilnosti.

Prvič teden mobilnostiV Železnikih so letos prvič pristopili k Evropskemu tednu mobilnosti. Povezali so ga z nastajajočo prometno strategijo, saj je njun cilj isti: spodbujati kolesarjenje, hojo in uporabo javnega prevoza.

V Evropskem tednu mobilnosti je bilo možno preizkusiti tudi električna kolesa. / Foto: Andrej Tarfila

Policist Branko Korošec je otroke iz vrtca poučil o varnem prečkanju ceste.

Železniki – Občina Železniki je ta mesec ponovila razpis za podelitev koncesije za opravljanje patronažnega varstva in nege na domu, ki bo odprt še do 30. septembra. Kmalu bodo namreč potrebovali novo patronažno sestro, saj se Minka Šmid z novim letom namerava upokojiti. Zamenjavo zanjo je občina z razpisom iskala že poleti, ko sta se prijavi-li dve kandidatki, a niso izbrali nobene. Kot je pojasnil žu-pan Anton Luznar, ena kandidatka ni oddala popolne vloge niti ni izpolnjevala pogoja zahtevanih delovnih izkušenj, premalo delovnih izkušenj pa je imela tudi druga kandidat-ka, zaradi česar je zbornica zdravstvene in babiške nege za-njo izdala negativno mnenje. Župan upa, da jim bo na po-novnem razpisu uspelo dobiti novega koncesionarja.

Znova razpisali koncesijo za patronažno varstvo

Ana Šubic

Železniki – V občini Žele-zniki ta čas pospešeno izva-jajo za letos predvidene in-vesticije. Na Studenem so že zgradili pločnik, štiri uvoze na glavno cesto in uredili hudourniško grapo, izvajal-ce pa čaka še postavitev ograje. Med večje projekte sodi tudi urejanje komunal-ne infrastrukture v Železni-kih. "Na Češnjici smo že zagradili fekalno in meteor-no kanalizacijo ter zamenja-li vodovod. Z deli zaključu-

jemo Pod grivo, kjer sta nova fekalna kanalizacija in obnovljena meteorna kana-lizacija, Elektro Gorenjska je v zemljo prestavil električ-ne kable, skupaj s krajevno skupnostjo pa bomo uredili še pot do hiš. Gradnja Na kresu je v polnem teku: tam smo prvotno načrtovali ob-novo fekalne kanalizacije, gradnjo meteorne kanaliza-cije in obnovo razsvetljave pri treh blokih, nakar smo ugotovili, da je najbolj smi-selno, da komunalno infra-strukturo uredimo pri vseh

šestih starejših blokih, la-stniki pa bodo poskrbeli za hidroizolacijo objektov. Le-tos načrtujemo še gradnjo na Jesenovcu, za investicijo na Racovniku proti hidroe-lektrarni pa ta čas v proraču-nu še nimamo dovolj sred-stev, da bi jo izvedli v celoti, zato je izvedba tega dela v letošnjem letu trenutno še vprašljiva," je pojasnil žu-pan Anton Luznar.V dražgoško šolo so že vgradili malo komunalno čistilno napravo, nogome-tno igrišče v Železnikih pa

je dobilo novo razsvetljavo, ta teden sledi še nastavitev pravilne osvetljenosti. Pri športnem igrišču v Dolenji vasi gradijo večnamenski objekt, sledita še ureditev otroškega igrišča in asfalti-ranje parkirišča, kar naj bi bilo končano do konca no-vembra. Predvidoma do konca tega meseca pa naj bi končali sanacijo plazu za Domelom, ki se je zaradi zahtevnosti nekoliko zavle-kla. V zadnjih mesecih so asfaltirali tudi več odsekov občinskih cest.

Investicije v polnem teku

Železniki – Med šestimi slovenskimi kraji, ki bodo to jesen gostili priljubljeno glasbeno oddajo Slovenski pozdrav z go-stiteljema Darjo Gajšek in Blažem Švabom, so tudi Železni-ki. Pester glasbeno-zabavni dogodek bo potekal v četrtek, 13. oktobra, ob 19. uri v športni dvorani v Železnikih. Nastopili bodo številni slovenski narodno-zabavni in zabavni izvajalci: Mladi Dolenjci, Novi spomini, Tanja Žagar, Ansambel Jure-ta Zajca, Poskočni muzikanti, Akordi, Sekstakord, Igor in Zlati zvoki, Dor ma cajt, Hozentregarji, Raubarji, Gorenjski kvintet, Slovenski zvoki, Ansambel Franca Miheliča, Nemir, Ansambel bratov Poljanšek, Ansambel Mateja Banovška ... Ob petju se bodo preizkusili tudi v kakšni igri, hitrem kvizu, vsi skupaj pa bodo poskrbeli za zabavno, sproščeno in glas-be polno vzdušje.

Slovenski pozdrav prihaja v Železnike

Občina Železniki

9Loški glas, torek, 27. septembra 2016

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

Ana Šubic

Rudno – Da bi bili uspešnej-ši v boju proti ognju, je se-demnajst vaščanov na Ru-dnem 28. marca 1926 usta-novilo prostovoljno gasilsko društvo (PGD). Že leta 1928 so se lahko pohvalili z gasil-skim domom, leto kasneje pa z brizgalno češke izdela-ve, eno prvih v Selški dolini, ki je sedaj v Muzeju Železni-ki. "Skozi leta prostovoljnega gasilstva na Rudnem so ge-neracije gasilcev dodajale ka-menčke v bogat mozaik ga-silske dejavnosti, na katerega je ponosna vsa vas z okoli-co," je na avgustovski slove-snosti ob 90-letnici PGD

Rudno poudaril njegov pred-sednik Matija Šolar. Dodal je, da poleg opravljanja gasil-skih nalog ves čas skrbijo za povezanost ljudi in družab-no življenje na vasi, želi pa si, da bi društvo še naprej tako dobro delovalo in nada-ljevalo tradicijo prednikov.V preteklih letih so veliko prostovoljnega dela, energi-je in denarja vložili v dogra-ditev gasilskega doma, letos pa so kupili novo vozilo za prevoz moštva in prikolico z opremo. Za 58 tisoč evrov vredno investicijo je 40 tisoč evrov prispevala Občina Že-lezniki, preostalo pa je zago-tovilo društvo iz lastnih sredstev ter prispevkov do-

mačinov in donatorjev. K novi pridobitvi in visokemu jubileju je PGD Rudno po-leg župana Železnikov An-tona Luznarja čestital tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, ki je predsedniku društva ob 90-letnici delovanja izročil gasilsko plamenico 1. sto-pnje. Predsednik Gasilske zveze Škofja Loka Andrej Ambrožič je društvu podelil zlato plaketo Florjana, Roku

Bevcu, Primožu Šolarju, Roku Demšarju, Mohorju Bevku in Viktoriji Demšar pa priznanja gasilske zveze III. stopnje. Na slovesnosti so podelili tudi društvena priznanja, prejeli so jih: Marko Urh, Viljem Demšar, Jure Šolar, Marjeta Demšar, Mirko Gartner, Adolf Šolar, Renata Bevc, Domen Dem-šar, Boštjan Šolar, Tomaž Demšar, Lidija Šolar, Janez Bradeško in Pavle Seljak.

Jubilej gasilcev z RudnaPGD Rudno je konec avgusta praznoval devetdeset let ter prevzel novo gasilsko vozilo in prikolico.

Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek je Matiji Šolarju (levo), predsedniku PGD Rudno, ob 90-letnici delovanja izročil gasilsko plamenico 1. stopnje.

Novo gasilsko vozilo s prikolico je stalo 58 tisoč evrov. Občina Železniki je zanj prispevala 40 tisočakov, preostalo pa je zbralo društvo.

Ana Šubic

Zalo Log – V Kulturnem in turističnem društvu Zali Log so po lanskem, prvem Prazniku zelja napovedali, da bo prireditev, posvečena zalološkemu zelju, postala tradicionalna in vsebinsko še bogatejša, kar so letos

tudi uresničili. Praznik ze-lja je namreč iz enodnevne prerasel v štiridnevno prire-ditev, ki so jo pripravili med 8. in 11. septembrom. "Z obiskom smo bili zelo zado-voljni, prireditev je bila vse dni dobro obiskana. Med obiskovalci je bil velik del prišlekov iz drugih gorenj-

skih krajev in Ljubljane, ustavljali so se tudi tuji turi-sti, saj je prireditev potekala tik ob cesti. Vzdušje je bilo prijetno in sproščeno, na koncu pa smo bili zadovolj-ni vsi: obiskovalci in organi-zatorji," je povedala predse-dnica društva Klavdija Škulj.

Najbolj pestro je bilo tretji dan prireditve, v soboto, ko so prikazali ribanje zelja in obdelavo škrilja, pripravili so delavnice za otroke in za-bavne igre. Obiskovalci so lahko poskusili jedi iz zelja: buhteljne, zavitek iz zelja in mletega mesa, zloženko iz polente in kislega zelja, naj-več zanimanja pa je bilo za zeljno potico in avtohtono žganjico iz zelja, ki jo ime-nujejo zelouc. Za med je šlo tudi zalološko zelje, ki so ga skupaj z drugimi domačimi izdelki ponudili na tržnici.Obiskovalci so si v sklopu le-tošnjega Praznika zelja z za-nimanjem ogledali tudi raz-stavi starega kmečkega orod-ja in slik Zalega Loga ter etnološko predstavo Nazaj h koreninam v izvedbi Dru-žinskega gledališča Kolenc. Prireditev je sklenil nedelj-ski Smenj, na katerem so postregli s potico in čajem. "Zahvaljujemo se Gregorju Žbontarju, ki nam je omogo-čil izvedbo prireditve na par-kirišču Gostilne pri Slavcu," je še dejala Škuljeva.

Zalološko zelje šlo za medPraznik zelja je drugi konec tedna v septembru na Zali Log privabil številne obiskovalce.

Prikazali so tudi ribanje in tlačenje zelja.

Ana Šubic

Železniki – V Prostovoljnem gasilskem društvu Železniki so se odločili pomagati dru-žini lani preminulega člana Franceta Žaberla in za nje-govega sina Dominika, ki ima cerebralno paralizo, po-stavili hišno dvigalo, kar je želel storiti tudi njegov oče. Hiša Žaberlovih je po etažah prilagojena invalidskemu vozičku, premagovanje sto-pnic pa je Dominiku pred-stavljalo velik napor. Z dvi-galom, ki so ga uradno pre-dali namenu konec avgusta, je gibanje med etažama veli-ko enostavnejše, prav tako tudi pot iz hiše. "Zdaj sem dobil veliko željo, da začnem hoditi ven," nam je zaupal. "Dominik je zdaj lahko svo-boden, ima prost izhod iz hiše. Vsem, ki so karkoli pri-spevali k dvigalu, se ne bom mogla nikoli dovolj zahvaliti. Za nas je to ogromna prido-bitev, sama si je nikoli ne bi mogla privoščiti," je hvale-žna mati Saša. Še posebej se

je zahvalila predsedniku PGD Damjanu Mohoriču in poveljniku Milošu Kamen-šku, ki sta bila pobudnika akcije, donatorjem, izvajal-cem, ki so veliko dela opravi-li prostovoljno, in gasilcem, ki so prosti čas namenili gradbenim delom.Kot je pojasnil Mohorič, so do začetka letošnje pomladi s pomočjo donatorjev uspeli zbrati nekaj manj kot pet-najst tisoč evrov, kar je zado-ščalo za izvedbo projekta. Za dvigalo je sicer prispeva-lo 24 donatorjev, med kate-rimi so bili največji Domel, Lions klub Škofja Loka, Ob-čina Železniki in dr. Janez Dolenc. Gradbena dela so skupaj z lokalnimi obrtniki izvajali člani gasilskega dru-štva, v kar so vložili 350 ur prostovoljnega dela. Zaradi pogajanj z dobavitelji in iz-vajalci jim je na koncu nekaj denarja ostalo, tako da so uredili še okolico hiše in te-raso, poleg tega pa so Domi-niku popolnoma obnovili baterijski invalidski voziček.

Dvigalo za Dominika

Gasilci PGD Železniki so s postavitvijo dvigala Dominiku Žaberlu močno olajšali življenje.

Dominika je na prvo vožnjo z dvigalom pospremil predsednik PGD Železniki Damjan Mohorič. / Foto: Andrej Tarfila

Železniki – Dediščina okoli nas je geslo letošnjih Dnevov evropske kulturne dediščine in Tedna kulturne dediščine, ki se jim pridružujejo tudi v Železnikih. Na hodniku občine si lahko do 28. oktobra ogledate razstavo Mince in Bojana Rih-taršiča z naslovom Arhitektura prostora v detajlih. "Razsta-va fotografij in risb prikazuje detajle v arhitekturi, ki sesta-vljajo našo vsakdanjo lokalno celoto. Izpostavila sva štiri osnovne elemente: neposredno okolico, detajle notranjosti, detajle na fasadah in naše značilne strehe," navajata avtorja. V galeriji Muzeja Železniki pa bodo 7. oktobra ob 19. uri odprli razstavo 70 let kovinarstva v Železnikih – sedem de-setletij produktov podjetij Niko, Domel in Tehtnica. Na ogled bodo tako prvi izdelki iz povojnih začetkov zadruge Niko kot tudi novejši izdelki, ki danes dajejo kruh številnim domačinom. "Izdelki iz šeststoletne žebljarske tradicije nas bodo popeljali od risalnih žebljičkov in papirnih sponk na področje laboratorijske opreme ter nadalje na področja bele tehnike, vrtne opreme, avtomobilizma in industrije," napo-vedujejo v Muzeju Železniki. Razstava bo odprta do 19. no-vembra. V soboto, 8. oktobra, ob 11. uri pa vas vabijo na brezplačno javno vodenje po prenovljeni čipkarski zbirki s poudarkom na čipkarstvu v Železnikih.

Tudi razstava o sedemdesetletnici kovinarstva

Železniki – V galeriji Muzeja Železniki si lahko v petek, 30. septembra, ob 19. uri ogledate najnovejši dokumentarni film Janeza Habjana z naslovom Davča in lan.

V petek predvajanje filma Davča in lan

10

Občina Žiri

Loški glas, torek, 27. septembra 2016

OB

ČIN

A ŽI

RI,

LOŠ

KA

CE

STA

1,

42

26

ŽIR

I

Mateja Rant

Žiri – V družbi so že izvedli številne ukrepe za izboljša-nje poslovanja na različnih področjih, a se kljub temu še vedno soočajo s številnimi izzivi, so poudarili v Alpini. "Rezultati poslovanja podje-tja in skupine Alpina v obdo-bju od januarja do junija ka-žejo napredek na področju zniževanja stroškov in posle-dično je poslovni izid nad načrtom, vendar pa je priho-dek od prodaje pod načrtova-nim in manjši v primerjavi z enakim obdobjem lani." Na ravni skupine so uvedli ukrepe za izboljšanje korpo-rativnega upravljanja in po-slovanja hčerinskih podjetij. Predvideli so tudi organiza-cijske spremembe, saj po eni strani zmanjšujejo sku-pno število zaposlenih, obe-nem pa se kadrovsko krepi prodajno področje in uvaja izobraževanja s ciljem dvigo-vanja nujno potrebnih kom-petenc vseh zaposlenih. Vse ukrepe, so poudarili, izvajajo v dogovoru s socialnimi par-tnerji v podjetju.V matičnem podjetju v Ži-reh Alpina ta čas zaposluje

okrog 350 ljudi, a do konca leta naj bi njihovo število zmanjšali za 45, prihodnje leto pa še za 15. "Trudili se bomo, da bomo večji del

zmanjšanja zaposlenih izpe-ljali po tako imenovanih mehkih metodah, torej z od-hodom zaposlenih v pokoj ali na čakanje," je poudaril

direktor Alpine Bojan Gan-tar. Poskušali bodo optimi-zirati število zaposlenih po vseh oddelkih, tudi v razvo-ju, ki je sicer po Gantarje-vem prepričanju med naj-bolj ključnimi v podjetju, saj je v njem nakopičenega ogromno znanja. "Ob tem pa nam na nekaterih podro-čjih drastično manjka kom-petenc, predvsem na proda-ji, zato bomo tam celo doda-tno zaposlovali." Čisti po-slovni izid bo letos še nega-tiven, pojasnjujejo v družbi, med drugim zaradi stroškov prestrukturiranja, sanacije starih zalog in drugih odpi-sov. Ustvarjen pa bo poziti-ven bruto donos iz poslova-nja v višini 1,7 milijona evrov. Na osnovi načrtova-nih ukrepov v prihodnjem letu pričakujejo pozitivno poslovanje in bruto donos iz poslovanja matične družbe v višini 3,9 milijona evrov, na ravni skupine pa v višini 5,7 milijona evrov.Načrt prestrukturiranja, je še dodal Gantar, v priho-dnjih dveh letih predvideva tudi dva milijona evrov inve-sticij, predvsem v tehnologi-je pa tudi produkte.

Iščejo nove trgeKrepitev prodajnih aktivnosti s ciljem osvajanja novih trgov sodi med ključne ukrepe, ki so jih predvideli v načrtu prestrukturiranja, ki ga je na seji konec avgusta potrdil nadzorni svet družbe Alpina. Postopoma bodo tudi zmanjšali število zaposlenih za okoli petinštirideset.

V matičnem podjetju v Žireh bodo do konca leta postopoma zmanjšali število zaposlenih za petinštirideset.

Fo

to: P

rim

ož

Piču

lin

V okviru dobrodelne akcije Podari svoj par bodo v vseh Alpininih prodajalnah do konca oktobra zbirali rabljeno, a še uporabno jesensko in zimsko obutev. Obenem bodo družinam v stiski podarili še tristo parov novih čevljev iz svojega programa.

Mateja Rant

Žiri – Med petnajstimi slo-venskimi občinami, ki so v okviru projekta Javne agen-cije RS za varnost prometa Skupaj za večjo varnost – namestitev prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite« prejele takšen prikazovalnik, je tudi občina Žiri. Z namestitvijo prikazovalnika želijo vse udeležence v cestnem pro-metu pozvati k strpnejši vo-žnji in nižjim hitrostim ter s tem prispevati k izboljšanju varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem pa otrok na poti v vrtec in šolo. Kot ugotavljajo pri agenciji za varnost prometa, se namreč polovica prometnih nesreč

zaradi hitrosti zgodi znotraj naselij.Prikazovalnik so izbrane ob-čine prejele na podlagi kan-didature na javnem razpisu Javne agencije RS za varnost prometa. Prednost na razpi-su so imele občine, ki so iz-kazale slabše stanje prome-tne varnosti na odseku, kjer stoji prikazovalnik, oziroma večjo ogroženost ranljivih skupin udeležencev v pro-metu ali bolj prometne po-vršine. Prikazovalnik so jim podelili za obdobje enega leta. Občine bodo v skladu s podpisanim sporazumom agenciji trikrat na leto po-sredovale podatke o izmerje-nih povprečnih hitrostih na območjih, kjer so postavlje-

ni prikazovalniki hitrosti. Verjamejo, da se bodo hitro-sti na teh najbolj kritičnih območjih, kjer se dnevno

zadržuje veliko otrok, zmanjšale, posledično pa precej izboljšala prometna varnost.

Poziv k strpnejši vožnji

Foto

: Tin

a D

okl

Če je prvo polovico leta za-znamovalo predvsem širje-nje trgovske ponudbe v Ži-reh, se je v drugi polovici leta razreševalo vprašanje zdra-vstvenega varstva. Tako sta že prvega avgusta začela z delom dva zdravnika splošne medicine, Ivan Pecev in Jaka Strel, s prvim oktobrom pa z delom začne tudi pediatrinja Ida Rus, ki bo v zdravstve-nem domu v Žireh prisotna dva dni v tednu. V strategiji razvoja občine, ki jo je občin-ski svet potrdil konec lanske-ga leta, je bilo zdravstveno varstvo ocenjeno kot eno naj-bolj kritičnih področij v obči-ni. S prihodom treh novih zdravnikov pa računamo, da bodo občani to področje oce-nili bistveno bolje. Pretekli teden si je prenovljene pro-store pediatrije, v katerih so prej enkrat tedensko izvajali le preventivne preglede, zdaj pa se preventivi pridružuje še kurativa, ogledala komisi-ja z ministrstva za zdravje. Eden od članov komisije je sicer že ob prejšnjem pregle-du poudaril, da niso bistveni prostori, ampak zdravniki. Čeprav je to zagotovo res, pa so nam naložili precejšnjo adaptacijo. Lahko rečem, da smo sedaj prostore uredili tako, kot jih po teh najnovej-ših standardih v zdravstvu ni urejenih prav veliko ambu-lant v Sloveniji. Žalostno je le, da smo morali sredstva za adaptacijo, ki je bila vredna dobrih 150 tisoč evrov, v celo-ti zagotoviti iz občinskega proračuna. Ker se v te prosto-re ni vlagalo od same izgra-dnje zdravstvenega doma, se nam je zdelo zelo pomemb-no, da se načrtuje s pogle-dom v prihodnost. V pritličju smo v celoti preuredili nek-danji ambulanti za ginekolo-gijo in pediatrijo, v zgornjih

prostorih pa se je tudi organi-zacijsko preuredila ambulan-ta splošne medicine, tako da v njih lahko delujejo štirje zdravniki, prej pa sta bila samo dva. Po novem bodo v Žireh delali trije zdravniki splošne medicine. Vse tri ambulante imajo skupno ča-kalnico, uredili pa smo tudi prostor za priročni laborato-rij. Po zagotovilih novih zdravnikov bodo v prihodnje zagotavljali še dodatne stori-tve, kar bomo Žirovci zagoto-vo z veseljem sprejeli. Obča-ne že sedaj vabim na ogled prenovljenih prostorov, ki bo možen ob odprtju v začetku oktobra. Raven zdravstvene-ga varstva nekateri občani merijo po minutah pri zdrav-niku. Opažam, da je po no-vem v čakalnici več ljudi, kar pomeni, da se nova zdravni-ka poglobljeno posvetita pa-cientom. Zdravstvo namreč ne pomeni zgolj predpisova-nja receptov, ampak gre za celostno obravnavo pacien-tov. Prepričan sem, da bo ta zdaj, ko imamo tri zdravnike namesto dveh, temeljitejša. Po novem se bodo namreč lahko manj posvečali biro-kraciji in zato več pacientom.

Janez Žakelj, župan

Županov kotiček

Zdravstvo nič več kritično

Janez Žakelj

Žiri – Na odbojkarskem igrišču Pustotnik je konec avgusta začel veljati nov pravilnik o uporabi igrišča. Ob njem so na-mreč izobesili mapo z razporedom, pri čemer se v prostih terminih lahko vsak sam vpiše za igranje odbojke na mivki. Prednost pri uporabi odbojkarskega igrišča imajo tako vpi-sani na seznamu v priloženi mapi. Vpisati se je mogoče za največ eno uro, če za izbranim terminom ni rezervacij, pa je mogoče uporabo igrišča tudi podaljšati.

Nov pravilnik o uporabi igrišča

Žiri – Od sredine septembra zaradi preplastitve vozišča ve-lja popolna zapora na državni cesti Logatec–Žiri od odcepa za kraj Zavratec do bencinske črpalke Rovte. Popolna zapo-ra bo predvidoma trajala do 5. oktobra.

Zapora ceste Žiri–Logatec

Žiri – V sklopu dnevov evropske kulturne dediščine bodo v galeriji v zvoniku cerkve sv. Martina v Žireh predstavili do-kumente in fotografije iz vseh obdobij "življenja" zvonov iz župnij Žiri, Vrh sv. Treh Kraljev, Ledine in Zavratec. Na ogled bodo pogodbe o nakupu, predstavili bodo še ulivanje zvonov, njihovo posvetitev, prihod v cerkev, blagoslov in dvigovanje v zvonik ter odvzem zvonov med svetovnima vojnama. Avtor razstave, ki jo bodo odprli v nedeljo, 2. ok-tobra, ob 10. uri je Alojz Demšar. Razstavo si bo mogoče ogledati do 9. oktobra.

"Življenje" zvonov

Žiri – Osnovno šolo Žiri v letošnjem šolskem letu obiskuje 524 učencev, ki so razporejeni v 25 oddelkov; od tega so trije oddelki prvošolcev, v katerih je 62 otrok. Na prvi šolski dan so se potrudili, da je za prvošolce minil karseda prijetno in so jim tako olajšali vstop v šolo. V kulturnem programu, ki so ga pomagali oblikovati učenci višjih razredov, so za najmlajše pripravili lutkovno predstavo, nato pa so se jim predstavile še njihove učiteljice. Nekaj spodbudnih besed sta jim namenila župan Janez Žakelj in ravnatelj Marijan Žakelj, ki jim je zaželel veliko lepega in dobro počutje v šoli. Obljubil jim je, da jim bodo ob strani stali tako učitelji kot starši. Odsotnost učencev v času poletnih počitnic pa so v šoli izkoristili za izvedbo energetske sanacije strehe vrtca. Naložba je bila vredna slabih tristo tisoč evrov.

Znova v šolskih klopeh

Sprejem za prvošolce v Osnovni šoli Žiri / Foto: arhiv šole

Občina Žiri

11Loški glas, torek, 27. septembra 2016

OB

ČIN

A ŽI

RI,

LOŠ

KA

CE

STA

1,

42

26

ŽIR

I

Mateja Rant

Žiri – Tretjo septembrsko nedeljo so Žiri zavzeli tekači z zemljevidom v rokah. Pr-vič so namreč v Žireh pri-pravili državno prvenstvo v orientacijskem teku v disci-plini sprint. Pomerilo se je 150 tekmovalcev ter še okrog petdeset začetnikov in dru-žin z otroki, za katere so pri-pravili lažjo progo na igrišču pri osnovni šoli. Tekmovalci so s pomočjo posebej za ta namen izdelanega zemljevi-da poskušali v čim krajšem času najti kontrolne točke, ki so jih razporedili po me-stu. Slavil je Mark Bogataj iz Žirov, ki je s časom 15:58 po-stal državni prvak.»Bistvo orientacijskega sprinta je sposobnost hitre-ga branja karte, opazovanje in primerjanje okolice s sli-ko na zemljevidu,« je poja-snil podpredsednik kluba Azimut Klemen Kenda.

Vsak mora sam oceniti, po kateri poti bo najhitreje pri-šel do cilja. "Treba je kar precej razmišljati. To je tudi razlog, da orientacijski tek imenujejo tudi tekaški šah," je razložil Kenda. Pot so

imeli na karti označeno s krožci, v naravi pa z oran-žno-belimi zastavicami, ki so predstavljale kontrolne točke. Dolžino in težavnost proge sicer prilagodijo glede na spol, starost, izkušnje in

pripravljenost tekmovalcev. Proga v Žireh je bila dolga od dva do tri kilometre in pol, tekmovalci pa so morali poiskati od 15 do 25 kontrol-nih točk. Vsak tekmovalec je ob prijavi v roke dobil karto, ki so jo izdelali posebej za to priložnost. Gre namreč za zelo podroben zemljevid, na katerem označijo tudi naj-manjše podrobnosti v nara-vi. "Nekaj dni pred tekmova-njem se obhodi celotna pro-ga in na zemljevid doriše, kar še m