Utrip - glasilo, ki izhaja na

podroèju obèin: k. Loka, elezniki,

Gorenja vas - Poljane, iri, delno Kranj

Naklada: 13.200 izvodov

Izhaja meseèno, gospodinjstva ga

prejemajo brezplaèno.

Glavni in odgovorni urednik:

Franci Bogataj

Naslov urednitva:

p. p. 129, kofja Loka

tel: 04/51 55-880, faks: 04/51 55-888

Izdaja:

FREISING, d. o. o., Mestni trg 20, kofja Loka

Tisk: Delo d. d., Ljubljana

Elektronski nas lov urednitva:

bogataj@freising.siPrispevke sprejemamo na disketi do

20. v mesecu. Do 15. v mesecu jepot rebno rezerv i ra t i p ros tor.Prispevkov in fotografij ne vraèamo,

èe to ni izrecno naroèeno! Di. f: E. K.

Oblikovanje oglasov:

DECOP d.o.o., elezniki (510 16 20)Vsi reklamni oglasi so avtorskodelo izdajatelja, zato se objavljanjeenakih oglasov v drugih medijih(delno ali v celoti) zaraèuna poceniki DOS-a!

KAZALO

Damjan Likar

Kristina Strnad,lektorica

Urednitvo

Klavdija krboKarabegoviæ

Franci Bogataj,glavni in odgovorni urednik

Matej Peternelj

Novinarji

Ko boste ugotovili, da je teko spreminjati sebe, boste nehali spreminjatidruge. Smiljan Mori

Obisk vlad v kofji Loki, stran 6

Mar v Podlubniku ne bo veè akcij zbiranja odpadkov?, stran 7

Pogovor z upanom Igorjem Drakslerjem, stran 8

Obèinski svetniki imajo besedo, stran 10,11

Obrtniki so lahko ponosni na svoje dolgoletno delo, stran 11

Predstavljamo obèinskega nagrajenca - Avgust Hartman, stran 12

Brucovanje tudentov, stran 13

Knjiga o zgodovini Stare Loke, stran 13

Je panika zaradi prièje gripe prevelika?, stran 14

Za katere vrednote so prikrajani razvajeni otroci?, stran 14

Vi spraujete, mi ièemo odgovore, stran 15

Parada znanja in uèenja na Mestem trgu, stran 16

Podjetniki, obrtniki in kmetje - ne prezrite!, stran 17

Peter Pokorn lahko analizira tudi vae posnetke, stran 18

Svetlana Makaroviè med tudenti, stran 19

AMD kofja Loka praznovalo 60 let, stran 20

irovske novice, stran 22

Novice iz obèine Gorenja vas-Poljane, stran 24

Èe ne pozna veliko zdravnikov pomeni, da si zdrav, stran 25

e med umivanjem zob sva beala pred komarji, stran 26

Ali se bojite smrti?, stran 31

S policisti smo preiveli noè, stran 33

Ninja bojevniki v ireh, stran 34

Klub lubnikarjev teje e kar 466 èlanov, stran 36

V vojski in portu ni demokracije, stran 37

Zaèitite svoje maèke proti maèji kugi, stran 38

Uspeh kofjelokega balinanja, stran 39

Prireditve v novembru, stran 40

Kdor seje, ta anje, stran 41

Botjan Arhar,vodja oglas. trenja(041) 233 350

5

Predsednik vlade JanezJana si je skupaj z ministrom zagospodarstvo Andrejem Vizjakomter ministrom za visoko olstvo,znanost in tehnologijo Juretom Zu-panom ogledal podjetje TCG Uni-tech Lth-ol v Vincarjih, njihovo teh-

nologijo, razvojnemonosti in pers-pektive. S strani mi-nistrstva za gospo-darstvo je bila danaobljuba o moni po-moèi za tehnolokirazvoj podjetja.

Podjetje je v tujem lastnitvu, zatoso upravièeni do sredstev v okviruspodbujanja tujih nalob.

V povezavi s tem obi-skom pa sta si minister za okolje inprostor Janez Podobnik ter mini-ster za lokalno samoupravo in re-gionalni razvoj Ivan agar ogledala

lokacijo, kjer naj bi se v prihodnostinahajala nova industrijska cona Tra-ta. upan obèine kofja Loka IgorDraksler je to prilonost izkoristilin opozoril na teave, ki nastajajopri urbanistiènem planiranju, in nanemonost pridobivanja dravnepodpore za namene industrijske conepred sprejetjem evropske finanèneperspektive. »Zato bo obèina boljali manj sama morala kriti strokeza industrijsko cono in bo tako raz-voj gospodarstva odvisen od voljeobèinskega sveta,« je e povedal u-pan Draksler.

Minister za finance An-drej Bajuk in minister za zunanjezadeve dr. Dimitrij Rupel pa sta siogledala tudi podjetje Idramat elek-tromotorji kot primer uspenega tu-jega vlaganja in se seznanila z vizijorazvoja tega podjetja. Klavdija krbo Karabegoviæ

Ministri o monostih gospodarskega razvoja

Vlada Republike Slovenije med obiskom v kofji Loki

V okviru obiska slovenske vlade vkofji Loki se je minister za kul-turo, dr. Vasko Simoniti, mudiltudi na pogovoru o aktualni prob-lematiki knjinice v kofji Loki.Sprehodil se je med knjinimi po-licami in se na lastne oèi preprièalo hudi prostorski stiski loke knji-nice. Ogledal si je tudi lokacijonove knjinice v prostorih bivevojanice in èeprav ni elel dajatiizjav, je po pogovoru z obèinski-mi uradniki zavzel stalièe, da bo

po svojih najboljih moèehpomagal, da se prenos lastnitvaobjekta na knjinico ali obèino èimprej uredi. Po sestanku je bila op-timistièna tudi ravnateljica Mari-ja Lebar, ki verjame in zaupa, dase bodo stvari zares premaknile.»Drugaèe je, èe uradniki na mini-strstvu za kulturo prejemajo zgoljpapirje ali pa èe si na terenu ogle-dajo, v èem so teave. Iz ministro-vih besed sem zaèutila naklonje-nost in podporo projektu nove

knjinice. Papirji naministrstvu so pri-pravljeni, pregledalajih je njihova pravnasluba, sedaj morasvoje mnenje e do-dati strokovna komi-sija za razpolaganje zdravnim premoe-njem. Zaupamo tudilokemu poslancuMilenku Ziherlu, skaterim smo se enkrate prej sestali in namje tudi zagotovil

pomoè pri vseh nadaljnih postop-kih,« je dejala Lebarjeva.

Damjan Likar

Marija Lebar: »Glede noveknjinice sem optimistièna!«

Dr. Vasko Simoniti, ministerza kulturo, si je ogledal tudi ma-keto nove loke knjinice.

Eden od delovnih se-stankov ministra za promet,mag. Janeza Boièa, je bilo tudisreèanje s kofjelokim upanomIgorjem Drakslerjem glede za-èetka gradnje poljanske obvoz-nice. Med Putalom in Hosto,kjer bo nova obvoznica la v pre-dor, je upan ministru predsta-vil simulacijske slike. »Stroka jesvoje povedala, potek trase je do-loèen, imamo prostorske akte,kar je kljuèni pogoj za odkupo-vanje zemljiè, projektiranje te-

èe. Mislim, da bodo gradbeni strojizaropotali e drugo leto. Kajti za-gotovili smo kar nekaj denarja zanaslednji dve leti (za leto 2006 jev predlogu dravnega proraèunarezerviranih 790 milijonov, za letokasneje pa 900 milijonov tolarjev)in to je zadosten pogoj, da lahkorazvijemo gradbièe. Leta 2007 bimorala teèi e polna gradnja. Semoptimist in upam, da bomo po-ljansko obvoznico e v mojemmandatu dali v promet,« je pove-dal minister. Damjan Likar

Zaèetek gradnje poljanskeobvoznice e v letu 2006?

Mag. Janez Boiè, minister za promet (levo),in kofjeloki upan Igor Draksler

6

V sredo, 12. oktobra, jekofjeloki zdravstveni dom obi-skal minister za zdravje dr. An-drej Bruèan. Zaradi pomanjka-nja èasa je pogovor potekal veèi-noma v zvezi z organizacijo ur-gentne slube v UE kofja Loka.To je sluba, ki nudi nujno medi-cinsko pomoè preko dneva od po-nedeljka do petka, zdravniki pajo sedaj opravljajo ob rednem de-lovnem èasu, vsak za svojo obèi-no. Pred nekaj leti je zdravstvenidom dobil priznano novo oblikoorganizacije te slube, to je 1 bokrepljeno organizacijsko enotonujne medicinske pomoèi. To po-meni, da bi zdravniki opravljali todelo od ponedeljka do petka pod-

nevi, ko ne opravljajo dela v svojiambulanti, nudenje nujne pomoèipa bi bilo organizirano v Zdrav-stvenem domu kofja Loka zacelo obmoèje upravne enote. Ven-dar pa delo e vedno poteka veèi-noma po starem naèinu, z novoorganizacijo pa se ne strinjajopredvsem zasebni zdravniki.»Vodstvo zdravstvenega domapredlaga, da se zaradi pomanjka-nja zdravnikov in le dvotretjin-skega finanènega pokritja slubedelo organizira tako, da ga oprav-ljajo tisti zdravniki, ki opravljajotudi delo v deurstvu ponoèi, obsobotah, nedeljah in praznikih, terda se delo opravlja izven rednegadelovnega èasa na enem mestu zacelo upravno enoto,« je povedaladr. Magdalena Selan, direktori-ca ZD kofja Loka. Minister Bru-èan je po razgovoru povedal, dase bo sestal z vsemi zasebnimizdravniki, ki opravljajo delo v UEkofja Loka, ter nato sprejel us-trezno odloèitev. M. P.

Kakna bo organizacijaurgentne slube v kofji Loki?

Obèina kofja Loka je nazadnjo oktobrsko soboto organizi-rala akcijo èièenja okolja z mo-nostjo oddaje veèjih biolokih od-padkov v strnjenih naseljih.Krajani Podlubnika so tudiletos grobo zlorabili akcijoin so na dveh zbirnih me-stih e dva tedna prej zaèe-li odlagati tudi kosovne od-padke. »V Podlubniku ima-mo vsako leto teave, zatose postavlja vpraanje, alije pri njih sploh e smisel-no organizirati akcije. Ali pabo treba na zbirno mestopostaviti komunalnega re-darja, ki bo vsakega krite-lja primerno kaznoval,« jedejal Janez talec, vodjaravnanja z odpadki pri Lo-ki komunali. Ob tem je do-dal, da so bili krajani v PodlubnikuI celo tako neodgovorni, da so znavlako »zabarikadirali« celo hi-drant. »To je ironièno, saj je okto-ber mesec poarne varnosti,« je po-

vedal talec, ki je rahlo razoèarannad tem, da se mnogi ljudje vse pre-veèkrat obnaajo kot ovce, èe »èeje sosed stresel vso kramo na zbir-

no mesto, jo bom e jaz, èepravvem, da to ni prav«. talec je sicerpohvalil obèane vseh ostalih kra-jevnih skupnosti, kjer je akcija po-tekala brez incidentov. D. L.

Mar v Podlubniku ne bo veèakcij zbiranja odpadkov?

Zbirno mesto v Podlubniku I, kjer sokrajani poleg biolokih odpadkov

odvrgli tudi kosovne odpadke.

7

Za nami je odmeven obisk vlade vkofji Loki, na katerem ste mini-stre seznanili z najbolj goèimiproblemi naega mesta, kot soknjinica, poljanska obvoznica,industrijska cona Trata, ogledaliso si tudi zdravstveni dom itd. Kajprièakujete od tega obiska, se ka-ejo konkretne reitve?Izjemno vesel in poèaèen sem, dasi je vlada Republike Slovenije obtokratnem delovnem obisku Go-

renjske za osrednje mesto te turne-je izbrala prav kofjo Loko, kjer jepotekala tudi seja vlade. Velja tudiopozoriti, da kofje Loke vse odosamosvojitve, vsaj uradno, ni obi-skal nobeden predsednik vlade. Toprilonost smo seveda izkoristili,da ministre opozorimo na najboljgoèe probleme nae obèine. Mi-nister za kulturo dr. Vasko Simo-niti se je tako seznanil s teavamiobèine pri naèrtovanju nove knji-nice in obljubil, da bo pospeillastniki prenos objekta nekdanjevojanice. Minister za zdravje An-drej Bruèan si je ogledal zdravs-tveni dom in se seznanil s predlo-gom za raziritev kategorizacijenujne medicinske pomoèi. Vladnadelegacija je predstavila tudi neka-tere monosti za pomoè drave pripredvidenih investicijah in tehno-lokem razvoju podjetja TCG Uni-tech, ogledali pa so si tudi nastaja-joèo industrijsko cono na Trati.Z obiskom vlade sem veè kot za-dovoljen, nova vlada je namreè dokofjelokih problemov pokazalaizjemno razumevanje. To se v pre-

teklosti ni dogajalo, k veèjemu po-sluhu pa je pripomoglo tudi naedolgoletno delo in vztrajanje naomenjenih projektih.

Najbolj zadovoljni pa ste z obi-skom ministra za promet JanezaBoièa. Zakaj?Minister Boiè je s svojo ekipopredstavil problematiko izgradnjeavtocest, regionalnih cest in elez-nic na Gorenjskem. Ukrepi, ki jihje predstavil, so e zajeti v predlo-gu dravnega proraèuna za leti 2006in 2007. Tako je nadaljevanje re-konstrukcije ceste PodlubnikKlanèar predvideno v letu 2006,dokonèanje v letu 2008, drava pabo za celotno investicijo prispeva-la 450 milijonov tolarjev. S tem boomogoèeno, da se skupaj z obèin-skimi sredstvi gradnja te ceste tudikonèa.Glede na vse dosedanje zares te-meljito opravljeno delo nae obèin-ske uprave in obèinskega sveta terglede na jasno izraen interes Lo-èanov in prebivalcev Poljanske do-line pa je najbolja vest ob obiskuvlade novica o visoki finanèni po-stavki za odkupe zemljiè in ob-jektov ter dokonèen zaèetek izgrad-nje poljanske obvoznice. Proraèunza te namene v letu 2006 predvide-va 790 milijonov tolarjev, v letu2007 pa 900 milijonov. Obèina bodo leta 2009 morala zagotoviti tudi935 milijonov tolarjev iz svojegaproraèuna. To je brez dvoma naj-veèji razvojni preboj v zadnjem de-setletju v kofji Loki, saj se je de-jansko zaèel odvijati projekt, ki smosi ga 30 let eleli, do katerega pa sobili nekateri ravno zaradi neizvaja-nja e zelo skeptièni.

Trenutno veliko razprav teèe tudio cesti JeprcaStaneièe. Voznikiod Medvod do Ljubljane v najveè-jih konicah porabijo toliko èasa,kot tisti, ki se vozijo iz Maribora.To cesto uporablja tudi veliko Lo-èanov. Ali se je naa obèina vklju-

èila v reevanje te problematike?Ministrstvo za promet e izvajaukrepe za navezavo ceste Medvo-deVimarje na avtocesto pri pre-doru v Vimarjih, prav tako pa tudiza izgradnjo tiripasovnice od Je-prce do Ljubljane. Naa stalna zah-teva pa je, da se to zgodi èim prejin da se v konèni fazi uredi tudidirekten prikljuèek kofjelokegaobmoèja na avtocestni sistem.

Iz cestnega se preselimo na elez-niki promet. Vemo, da je elez-nika postaja na Trati v precej sla-bem stanju. Kakni so naèrti zaobnovo?Obèina kofja Loka je idejno za-snovo nove eleznike postaje eposlala Agenciji za eleznikipromet in èakamo odgovor pristoj-nega ministrstva. elimo si moder-no elezniko postajo po sistemu»parkiraj in pelji« z urejenimi par-kirièi, sodoben peronski sistem terrazreitev problema nivojskih kri-anj ceste in eleznice na obmoèjueleznike postaje.

Podali ste predlog za zaèetek po-stopka za ustanovitev mestne ob-èine kofja Loka. Kaken je po-stopek in kaj bo to konkretno po-menilo za nae mesto?Obèina kofja Loka si je e v prete-klosti prizadevala za pridobitev sta-tusa mestne obèine, ker izpolnjujepraktièno vse pogoje za pridobitevtega statusa. S pridobitvijo tega sta-tusa bi dosegli hitreji in uèinkovi-teji razvoj mesta in z mestom po-vezanega podeelja, poveèale bi semonosti pridobivanja oz. èrpanjafinanènih sredstev, dobili bi nekate-re nove pristojnosti, izboljalo bi sezdravstveno varstvo obèanov, okre-pil bi se poloaj obèine znotrajGorenjske regije in v dravi itd. Pre-prièan sem, da bi pridobitev statusamestne obèine koristila vsem prebi-valcem nae obèine, prav tako pabo to pomembno za bolj skladenregionalni razvoj.

V oktobru ste uredili cesto Pu-talHrastnica.Izvedena je bila preplastitev delaceste od Putalskega gradu do bo-doèega vhoda v predor proti Hrast-

nici, s èimer smo za nekaj let omo-goèili normalno prevoznost. Hkra-ti pa v naselju Putal obèina izvajanov vodovod od sotoèja obeh Sordo èrpalièa Virk. Gre za prvofazo celovite obnove vodovoda vPoljansko dolino, za kar se znotrajobèine tudi namensko zbirajosredstva.

Kaj predvideva prvi rebalans ob-èinskega proraèuna za leto 2005?V preteklosti so se obèinam nala-gale nove in nove naloge, kar je bis-tveno poslabalo finanèni poloajlokalnih skupnosti. Nov izraèunprimerne porabe za leto 2005 namje sicer prinesel poveèanje prihod-kov, hkrati pa je del obèinskih davè-nih prihodkov niji, kot je bilo spr-va naèrtovano. Najveèji izpad pri-hodkov beleimo na postavki od-prodaje zemljiè, kjer obèina e niuspela odprodati vseh zemljiè, kijih je pridobila za namen gradnjeindustrijskih objektov. Zaradizmanjanja prihodkov bo, kot ka-e, treba upoèasniti nekatere pro-jekte na komunalnem podroèju. Re-balans predvideva tudi kratkoroè-no zadolevanje obèine v viini 180milijonov tolarjev z namenom po-plaèila strokov za nakup zemlji-èa v industrijski coni Trata.

Vrtec kofja Loka, natanènejeenoto Najdihojca, e poteno na-jeda zob èasa, zaradi èesar so po-sledièno zelo visoki stroki vzdr-evanja. Ali se v prihodnosti na-èrtuje izgradnja novega vrtca inali je mono nameniti veè sredstevza nova igrala?Na obèini se te teave zavedamo,vendar na alost o gradnji novegavrtca v blinji prihodnosti ne mo-remo govoriti, saj bi lo za projekt,vreden najmanj 800 milijonov to-larjev, zato je kratkoroèna reitevtekoèe vzdrevanje. V Najdihojcibomo v letonjem letu prièeli z me-njavo ograje, saj je bil vrtec pogo-sta tarèa vandalizma. ele nato bomono in smiselno postaviti novaigrala. V enoti v Svetem Duhu, kjerso nas opozorili, da sploh nimajoigral, pa bi bilo treba najprej poi-skati primerno lokacijo za igrala. Klavdija krbo Karabegoviæ

Pogovor z upanom obèine kofja Loka Igorjem Drakslerjem

Bo kofja Loka postala mestna obèina?Oktober v znamenju obiska vlade RS Zelena luè za poljanskoobvoznico Nadaljevanje rekonstrukcije ceste PodlubnikKlan-èar v letu 2006 kofja Loka potrebuje tudi novo elezniko po-stajo Prièeli z urejanjem ceste PutalHosta Ustanovitev mest-ne obèine naj bi prispevala k hitrejemu in uèinkovitejemu raz-voju mesta

Igor Draksler, upan

8

Koalicijski partnerji vkofji Loki SDS, NSi, SLS innjihovi OO v obeh dolinah smopodprli zakon o RTV, ker smopreprièani, da je priel èas za »za-menjavo arnice«. Ljudem smoponudili monost razmisleka obodoènosti najpopularnejegamedija, èeprav je mnoge odbijalreferendumski naèin odloèanja invelika spolitiziranost dogodka.

Rezultat referendumasicer ni bil za proslavljanje. Totudi ni bil na namen. Tesen izidje v naem politiènem prostorunormalen, ker je tudi meja medobema politiènima poloma zelotenka. Vendar je demokratièen inz veèino potrjen. Tu ni nobenegadvoma. Ozka meja med politiè-

Prejeli smo

Zakon o RTV tesno, a demokratièno!nima poloma ni niè slabega, kerbrez tega ni demokracije. K de-mokratizaciji ivljenja lahko ve-liko pripomore javna RTV s spre-menjenim naèinom dela. V svo-jem programu bo morala upote-vati politièno stanje, ki ga je po-kazal referendum. To je dobro zagledalce in poslualce. Namen jedoseen.

Volivke in volivci v 8.in 9. volilnem okraju verjamejo vkakovostne spremembe javnihmedijev ter zaupajo predlagate-ljem zakona. Podprli so ga in zatosmo se odloèili, da objavimo re-zultate po posameznih volièih.Anton Bogataj,predsednik obèinskega odboraSLS

Deveti volilni okraj

Osmi volilni okraj

9

Obèinski svetniki obèine kofja Loka imajo besedo

V predlogu dravnega proraèu-na za leti 2006/2007 je za poljan-sko obvoznico namenjenih sko-raj 1,7 milijarde tolarjev. Predvi-dena sredstva zadoèajo, da se lah-ko uresnièi obljuba ministra zapromet Janeza Boièa o prièet-ku del v letu 2007.

Poljanska obvoznica jeprojekt z dolgo brado. Dolgih tride-set let prerekanj, obljub in neuresni-èenih prièakovanj. Po mnenju neka-terih je bilo za njeno umestitev vprostor, razne tudije, idejne rei-tve in preverjanja takih ter drugaè-nih variant porabljenega veè denar-

ja, kot bi stala njena dejanska iz-gradnja. Ali to dri, ne vem. Vempa, da je takrat, ko je bila optimalnamonost za njeno izgradnjo, vselejvmes posegel »lokalni faktor« zdajz enim parcialnim interesom, zdaj zdrugim. Lokalna politika ni imela vtridesetih letih nikoli dovolj volje inne moèi, da bi sprejela konèno odlo-èitev poteka poljanske obvoznice.Dravna raven si ob takem sogo-vorniku vselej mane roke, ker sreds-tva lahko usmerja v druge projekte.

Iz starih listin lahko iz-vemo, da so se s priblino tako vne-mo nai predniki lotevali obnove inraziritve Kapucinskega mostu. Krini voda. Vrli moje so menda dvaj-set let premlevali, kako bi bika zgra-bili za roge. Most e danes stoji in jev ponos naemu mestu. Zaletavostinam vsekakor ne more nihèe oèitati.

Obujanje neslavne zgo-dovine v èasu, ko je obèinski svetobèine kofja Loka aprila 2001 ven-darle sprejel lokacijski naèrt za pol-jansko obvoznico, ni najbolj na me-stu. Od takrat se je zgodilo e mar-

Bomo konèno gradili?sikaj. Izpeljan je bil razpis za izde-lavo projektne dokumentacije in vseptembru 2005 je bila projektnadokumentacija oddana naroèniku.Po vseh teh letih lahko reèemo: »Invendar se premika.«

Glavni del zgodbe v obli-ki finanènih sredstev seveda ele sle-di. Te dni je iz Ljubljane prispelavzpodbudna novica. V predloguproraèuna za leto 2006/2007 je zaizgradnjo poljanske obvoznice na-menjene skoraj 1,7 milijarde tolar-jev. 790 milijonov za leto 2006 in900 milijonov za leto 2007. Sred-stva v predlagani viini so ustrezentemelj temu, da se uresnièi nedavnaobljuba ministra Boièa, da bodo leta2007 na trasi poljanske obvoznicezabrneli stroji.

Kaj se je povseh teh letih zgodilo?Veèkrat smo e sliali trditve, da segorenjska politika konèa v Ljublja-ni. Skupaj lahko ugotovimo, da re-gionalne znaèilnosti nimajo ustrez-nega zastopstva in da je neenotennastop poslancev, upanov, drav-nih svetnikov in visokih uradnikovnezadosten za uèinkovito uveljavi-tev velikih projektov, kar poljanskaobvoznica gotovo je. To kar tajer-skim in prekmurskim poslancem inpolitikom uspeva z neformalnim inmedstrankarskim dogovarjanjem,medtem ko si z nosov srameljivobriejo mleti sladkor trojanskihkrofov, je za gorenjsko politiko po-bona elja. Kae, da smo Gorenjciskupaj s severno Primorsko preveènepovezani. Takemu naèinu delo-vanja ne ustrezajo geografske zna-èilnosti, zgodovina in na alost mno-gokrat tudi stanje duha.

Kot kae, je po zadnjihdravnozborskih volitvah kritiènamasa politiène moèi dovolj velika,da je tudi projekt poljanske obvoz-nice vendarle uspel in dobil ustrez-no mesto v dravnem proraèunu.Èe projekt ne uspe to pot, ne bouspel naslednjih trideset let. Mi-nister za finance se je za svoj prvimandat v slovenski politiki dal iz-voliti s pomoèjo volilnega telesa izobeh dolin, minister za promet Ja-nez Boiè, domaèin, se po vsej go-tovosti zaveda politiène tee tegaprojekta. Cel nabor politikov, ki tre-

nutno v slovenski oblasti nekaj po-meni, prihaja iz krajev, ki poznajoproblem poljanske obvoznice. To-krat popravnega izpita ni.

Kaj pa vèasih? Ali nisotudi nai kraji dali veliko visokih po-litikov levega politiènega spektra?Koraki, ki so pred tremi leti pripe-ljali projekt poljanske obvoznice vdravni proraèun, so bili rezultat pri-sloviène trme lokega upana ter pri-tiska lokalnih skupnosti tja doCerknega in Idrije. Resnièni namenzaèetka gradnje je bil ob takih fi-nanènih sredstvih, kot so ga zago-tavljali pretekli proraèuni, komajverjeten. Takrat razpololjiva sred-stva niso sledila realnim prièakova-njem in prièakovani dinamiki na pro-jektu.

Tokrat je, upamo, druga-

èe. Verjamemo zagotovilom vladeRepublike Slovenije ob nedavnemobisku v kofji Loki, da je poljan-ska obvoznica ena izmed prioritetpri izgradnji dravnih cest. Upravi-èeno prièakujemo, da bo odsek re-gionalne ceste R1-210, ki vodi odJeprce skozi Cerkno do glavne ce-ste G2-102 LogatecIdrijaTolmin,potem ko bo zgrajen, pomenil novrazvojni zagon za celotno podroèje,ki ga bo napajala. Z gotovostjo lah-ko trdimo, da sodobna prometna po-vezava prihaja vsaj dvajset let pre-pozno. Ozke ulice starodavne kofjeLoke so bile preozke za marsikateriposlovni podvig ter ravno prav te-maène in zavite za politikantstvoraznih barv in oblik.Matej Demar, obèinski svetnikobèine kofja Loka, èlan SLS

Matej Demar

10

Obèinski svetniki obèine kofja Loka imajo besedo

3. oktobra je minilo prvo letood izvolitve nove zasedbe drav-nega zbora, zato elim bralcemLokega utripa oziroma voliv-kam in volivcem predstavitisvoje delo in izkunje.

Okvirni urnik dela po-teka nekako takole: ponedeljki sorezervirani za delo na terenu, torejv poslanski pisarni, ostali dnevipa so namenjeni sejam odborov inkomisij ter delu v okviru poslan-ske skupine in organov stranke.Na sejah poslanske skupine ozi-roma organov stranke sprejema-mo stalièa o dogodkih doma inpo svetu, pripravah na seje odbo-rov in komisij ter seveda o seji dr-avnega zbora. Seja dravnegazbora je praviloma zadnji teden vmesecu ter se ob ponedeljkih priè-ne z vpraanji poslank in poslan-cev. Prva tiri vpraanja so name-njena predsedniku vlade, nato pae ministrom. Predsedniku vladezastavijo tri vpraanja opozicijskiposlanci ter enega koalicijski.Vpraanja za predsednika in mi-nistre je treba vloiti pisno, doroka, da lahko pripravijo odgovor.

Sedaj pa nekaj o mojemdelu v dravnem zboru. Sem èlantreh odborov: odbora za zunanjopolitiko, odbora za zadeve Evrop-ske unije ter odbora za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano. Po-leg tega vodim parlamentarno sku-pino Globe, ki se ukvarja z okolj-skimi problemi. Èeprav je delo po-

slanca vezano na celotno Sloveni-jo, ima vsakdo tudi monosti, dase zavzame za okolje, od koderprihaja. To so predvsem poslan-ska vpraanja, amandmaji, pripra-va proraèuna ter sestanki z mini-stri. V preteklem letu sem s po-moèjo kolegov, izvoljenih na kof-jelokem, deloval na podroèjukofjeloke obvoznice. upani inposlanci smo obiskali ministra zapromet, postavil sem poslanskovpraanje ter se veèkrat pogovar-jal z ministrom in njegovimi sode-lavci. Sredstva za obvoznico sotako v proraèunu 20062007, karpa e ne pomeni, da jo e imamo.Nevarnost vidim pri sprejemanjuproraèuna oziroma pri pripravlje-nosti obèine na tak finanèni zalogaj(kot lastni dele sredstev). Nasled-nji sklop aktivnosti je bila proble-matika Unitecha, kjer sem se veè-krat sreèal z direktorjem, organizi-ral sreèanje z ministrom Vizjakomter bil navzoè ob obisku predsed-nika in ministrov, ki so nakazali re-itev problema oziroma odprlinove monosti na podroèju sode-lovanja univerza podjetje. Obiskvlade v kofji Loki je bil vsekakorvelika naloga. Poleg spremljanjapredsednika vlade v Unitechu semsprejel ministra za kulturo v Knji-nici Ivana Tavèarja ter na lokacijibodoèe knjinice v vojanici. Mi-nister je zagotovil, da bo prilo doprenosa lastnitva v vojanici, karje prvi pogoj za zaèetek del na novi

knjinici. Obljubil je tudi finanènopomoè. Velika naloga za prihodnjedni je sprejemanje proraèuna. Pa-ziti bo treba, da z amandmaji ne bizmanjali ali celo izgubili sredstev,namenjenih kofji Loki, za katerasmo se zavzemali. Moèno sem bildejaven tudi na mednarodnem po-droèju, saj imam kot èlan dveh od-borov za mednarodne odnose medzadolitvami tudi veliko potovanjna tuje, na seje delovnih teles EU,Nata in Globa.

Tako imam vsak dan 16-urni delavnik, ki bi ga brez eninepodpore, pomoèi in razumevanjateko zmogel. Tudi sobote in nede-lje so navadno delovne. Svoje delo

Leto dni v dravnem zboru

kofjeloka poslanca Kokalj in Ziherl v Bruslju kot èlanaslovenske delegacije

lahko vsak mesec lahko predsta-vim na Radiu Sora. Za delo v po-slanski pisarni sem dobil pomoè-nika, ki bo koordiniral stike z ljud-mi, saj je urnik, napisan na vratih,le lepa elja. Obèanke in obèani selahko najavijo vsak ponedeljek po13. uri za sreèanje v naslednjemtednu na telefonsko tevilko 041/986-144 (koordinator) ali 051/374-480. Za obisk v poslanski pi-sarni ali na terenu so moni ter-mini ob ponedeljkih ali sobotah povnaprejnji najavi na eno od ome-njenih tevilk.Milenko Ziherl, obèinskisvetnik obèine kofja Loka,èlan SDS

Obmoèna obrtna zbor-nica kofja Loka je v Kaèi pode-lila priznanje svojim èlanom, ki sov letonjem letu praznovali okro-gli jubilej opravljanja zasebne de-javnosti. »V nai stanovski orga-nizaciji smo izredno ponosni nadananje jubilante, kajti samo onivedo, kako teko je danes biti obrt-nik oz. podjetnik. Moje preprièa-nje je, da je vsakdo, ki veè kot de-set let opravlja obrtno dejavnost,uspeen podjetnik, èeprav pogo-sto nima dovolj èasa za svojo dru-ino in zase,« je na slovesnosti de-jal Milan Hafner, predsednikOOZ kofja Loka.

Priznanja za deset letobrtnitva je prejelo kar 73 èla-nov, za dvajset let 18 obrtnikov,trideset let delovanja pa so praz-novali Alclyp-er elezniki d. o.o., Alojzij Benedièiè, Janez Plan-tariè, Toma Poljanek, Ciril Po-toènik in Alojzij Sedej. Najveèji

Obrtniki so lahko ponosni na svoje dolgoletno delo

Ludvik Kokalj iz kofje Lokeje obrtnik e 40 let.

aplavz so prejeli »petintrideset-letniki« Sao Benedik, Pavel Be-ter, Nevenka Fireder in RozalijaJemec ter Ludvik Kokalj, ki ssvojem poslu vztraja e tiri de-setletja (z enako starostjo se lah-ko ponaa tudi Obrtnik d. o. o.).

Damjan Likar

Kaj je to:okusno, lepo aranirano,slastno in dostavljeno?

Mi vemo, a zaupamo tudi vam:VSEH VRST NAREZKOV iz TRAVE!

Trava d.o.o., Mestni trg 24, kofja Loka, tel.: 04/512 09 94

11

Obèina kofja Loka je prièela s postopkom izdelave prostorskihaktov. Vse zainteresirane gospodarske subjekte, interesna zdruenjain obèane vabimo, da podate pobude za spremembo prostorskihaktov obèina. Pobude morajo biti oddane v pisni obliki, s toènonavedbo parcelne tevilke in katastrske obèine, predlaganim pose-gom in utemeljitvijo le-tega. Priloena mora biti mapna kopija, izkatere je razvidno zemljièe predlagane spremembe.

Ob tem vas moramo opozoriti, da so z uvedbo nadomestila za upo-rabo stavbnih zemljiè nezazidana stavbna zemljièa obremenjena zvijo vrednostjo kot kmetijska, zato pobude prilagodite svojim de-janskim potrebam.

Pobude, mnenja in predloge bomo sprejemali na naslov Obèina kof-ja Loka, Poljanska cesta 2, 4220 kofja Loka in na vloièu Obèinekofja Loka, Mestni trg 15 (igonova hia). V postopku pripravebodo obravnavane le tiste vloge, ki bodo oddane na zgornji naslov dovkljuèno 31. 12. 2005. Obrazci za spremembo namembnosti zem-ljièa so na razpolago na vloièu Obèine kofja Loka, ter na domaèistrani obèine (www.obcina.skofjaloka.si, obrazci). Vse kasneje vlo-ge bodo obravnavane v prihodnjih postopkih sprememb in dopolni-tev prostorskih aktov obèine.

Igor Draksler, upan

Javni poziv za oddajo vlog za sprememboprostorskih aktov obèine kofja Loka

Avgust Hartman Gustl je e v pripravi ustanavlja-nja krajevne skupnosti aktivno so-

deloval tako na zboru krajanov kotposameznik. V nadaljnjem delu jebil izvoljen v svet krajevne skup-nosti, pri razdelitvi posameznih

aktivnosti je posebno aktiven prikomisiji za port. e osmo leto jeeden najbolj aktivnih organizator-jev druabnega veleslalomskegaBelega dne krajanov krajevne skup-nosti Trata. »Vesel sem, da je tadruabna prireditev na Staremvrhu vedno bolj obiskana. Prvo letoje tekmovalo 56 krajanov, lanskozimo jih je bilo e 120. Od najm-lajih do najstareje Jelke Dermo-ta iz Lipice, ki se je kljub osemde-setim letom spustila po beli str-mini kot èila mladoletnica,« je de-jal Avgust, ki napoveduje, da bodotudi letos izvedli smuèarsko tek-movanje, èe bodo le dobili dovoljsponzorskih sredstev. Avgust obugodnih zimskih razmerah e vr-sto let zavzeto skrbi, da se uredijotekake proge v krajevni skupno-sti Trata (cerkev na Suhiob Sorido godekega mostuvas Lipicasuka cerkev). Gustl je aktiven

tudi v gradbenem odboru za iz-gradnjo nove telovadnice na Tratiin v odboru za priznanja ob stotiobletnici porta v kofji Loki. Innenazadnje ne gre prezreti njegovekulturne vloge na lokem obmoè-ju, saj je predsednik Mokega pev-skega zbora LTH.

Iz Gustlnovekoarkarske malheNedavna petdeseta obletnica ko-arke v kofji Loki je bila tudi ti-rideseta obletnica Hartmanovih za-èetkov pri aktivnostih èasomeril-ca, zapisnikarja in dolgoletnegafunkcionarja. Avgust je v knjigi»50 let koarke v kofji Loki« za-pisal tudi nekaj duhovitih zgodb

iz zakladnice loke koarke. Enaod njih sega v leto 1974, ko soèlanice igrale povratno tekmo naJeici. »V regularnem èasu je bilrezultat neodloèen, zato naj bi sle-dil podaljek. Vroèina je igralke do-dobra izmuèila, eja je bila velikain tako je Biserka Balderman v rokoprijela steklenico mineralne vode,ki ji je padla iz rok in se razbila.Takrat je eden od gledalcev zav-pil, da èrepinje prinaajo sreèo.In prav ta sreèa se je nasmehnilanaim dekletom. Ko sta namreèsodnika na koncu preverjala zapi-snik, sta ugotovila, da so nam od-krtnili toèko, nakar so napako po-pravili in zmaga je bila naa.«

Damjan Likar

Predstavljamo letonje obèinske nagrajence

Ponosen sem na krajevno skupnost TrataPravijo, da je druina osnovna celica drube. Èe bi vpraali Avgu-sta Hartmana, kaj je temeljna celica obèine, bi verjetno dejal, daje to krajevna skupnost. Avgust je letos za dolgoletno uspeno inportvovalno delo v krajevni skupnosti Trata prejel srebrni grbobèine kofja Loka. Njegova aktivnost je veliko pripomogla pripromociji krajevne skupnosti in k pozitivnemu odmevu.

Avgust Hartman

Borza znanja je informacijsko sredièe, v katerem brezplaènozbiramo, urejamo in posredujemo podatke o tistih, ki znanjeièejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo.Kaj vam ponuja borza znanj? Èe se elite nauèiti neèesa novega,vam ponuja podatke o ljudeh, ki vas lahko tega nauèijo. Èe elite ssvojim znanjem pomagati drugim, pa vam ponuja podatke o ljudeh,ki potrebujejo vae znanje in izkunje. Borze znanja ne odloèajo otem, kje, kdaj in kako boste izmenjali znanje. O naèinu sodelovanja ses ponudnikom ali povpraevalcem dogovorite sami.

Borzo znanja kofja Loka lahko poklièete vsak dan od 9. do 15. in obpetkih do 13. ure na tel. t.: 04/51-55-885. Aktualne ponudbe inpovpraevanja njenih èlanov pa lahko spremljate tudi vsak torekdopoldne na Radiu Sora.

Ponudite svoje znanje ali zadolite borzoznanja, da najde nekoga, ki vas bo nauèil

nekaj, kar ste vedno eleli znati,pa niste vedeli,

kje in kako to znanje pridobiti.Poklièite Borzo znanja kofja Loka!

TEL.: 04/51 55 885

Kaj je Borza znanjakofja Loka?

12

V cerkvi sv. Jurija vkofji Loki je v sredo, 26. okto-bra, potekala predstavitev edins-tvene knjige »Veè kot tisoè let«, kizelo podrobno opisuje kronikoupnije sv. Jurija Stara Loka in jenastajala skoraj tri leta. »Poseb-nost te knjige je, da je res pravakronika, ki je dobesedno prepisa-na tako, kot so jo zapisovali v pre-teklosti. Branje knjige je zanimivotudi zato, ker zaradi izvirnih za-pisov lahko sledimo razvoju slo-venskega jezika,« je povedal idej-ni vodja projekta Pavel Florjan-èiè. Da bi Stara Loka dobila svojokroniko sta si zamislila z eno ob925. obletnici prve omembe teupnije, povod za izdajo pa je bilakronika upnije Reteèe, ki je izlaleta 2001. Mnogi so imeli velikezasluge, da je knjiga na 658 stra-neh z bogato slikovno in podat-kovno zbirko lahko izla, med nji-mi velja e posebej omeniti up-nika Alojza Snoja.

Glavno sporoèilo knji-ge je ljudem pribliati lokalno pos-vetno in duhovno zgodovino, kipomaga razumeti smisel ivljenjain jim utrjuje ljudsko zavest in sa-mozavest. »Zanimive vsebine, ki

bi jih e posebej poudaril, so vse-slovenski pomen cesarske darov-nice iz leta 973, Briinski spome-niki in listine iz leta 1074, ki so vnajoji zvezi s Staro Loko, nada-lje obdobje upnika Franca Kra-merja (18471868), slike JanezaWolfa, seznam medvojnih in po-vojnih starolokih rtev ter velikaoltarna slika slovenskega impre-sionista Mateja Sternena,« je de-jal Pavel Florjanèiè.

Sicer pa knjiga vsebujee mnogo zanimivega gradiva, kotje o izgradnji prvega vodovoda vStari Loki, o fotografijah kofje-lokega pasijona iz leta 1936, osliki Brnakove hie iz leta 1535,ki je najstareja hia v Stari Loki,danes pa na tem mestu stojita up-nièe in otroki vrtec. Ne manjkaniti zanimivih statistiènih podat-kov, npr. da je bila leta 1911 naj-stareja nevesta stara kar 41 let,kar za tiste èase sploh ni malo.Knjiga v rdeèe-zeleni barvi, ki statudi barvi staroloke upnije, sizaradi svoje bogatosti zaslui po-sebno mesto v zgodovini StareLoke in jo bodo prihodnje gene-racije zagotovo z veseljem prebi-rale. Matej Peternelj

V organizaciji Klubakofjelokih tudentov je v petek,28. oktobra, na Mestnem trgu po-tekalo brucovanje z nadvse zani-mivo vsebino. Novopeèeni tudent-je so bili namreè postavljeni v vlo-go tlaèanov, ki so morali za kraljaopraviti svojo tlako. Kraljevi vite-zi so za Loki utrip povedali, damorajo vsi bruci pred zaèetkov iz-

vajanja delovnih nalog opraviti ob-vezno notranjo dezinfekcijo s pija-èo, imenovano »brucomor«, za pri-mer okube s ptièjo gripo. Nihèeod gledalcev brucom ni zavidal, koso morali kralju poljubljati stopa-lo, graditi most èez Soro, ki je teklakar po Mestnem trgu, grabiti senoin, ker se blia Martinovo, meèka-ti grozdje ob navzoènosti kralja innjegovih vitezov. V poduk, kakobodo konèali, èe ne bodo pridnotudirali, so tudentje brucom pri-pravili tudi edinstveni izobraeval-ni film o ivljenju tlaèana. Kmalunato so se pojavili tudi prvi znakiupornitva, ki so prerasli v pravi»brucovski punt«, tako da so gatudi vitezi teko obvladali. Po temsodeè lahko reèemo, da bodo to-kratni bruci ambiciozni tudentje,ki bodo iz tlaèanov kmalu prerasliv gospode. Matej Peternelj

upnija Stara Loka je dobila svojo kroniko

Danes e tlaèan, jutri morda e gospodPasijon v Loki leta 1936

13

Popis prebivalstva leta 1817

Knjiga obsega 658 strani

Virus ptièje gripe alitako imenovane aviarne influencese je priblial tudi naim krajem.Njegova najbolj smrtonosna obli-ka H5N1 je do sedaj terjala nekajdeset rtev med ljudmi, ki so seokuili s stikom z obolelo ivaljo,vedno veèji krvni davek pa plaèu-jejo ptice, ki jih èlovek naèrtno po-bija, da bi prepreèil irjenje bolez-ni. Najbolj ogroene skupine i-vali in hkrati prenaalci virusa sotako imenovane divje ptice, ki i-vijo na prostem, ter perjad v rejina prostem, ki bi lahko prila vstik z divjimi pticami. Domaèe pti-ce, ki so zaprte v kletkah, naèelo-ma niso ogroene, èe se nahajajo vzaprtih prostorih, previdnost pani odveè pri pravkar kupljenih pti-cah, ki bi e lahko prile v stik stem virusom. Virus ptièje gripe ninov, saj so ga prepoznali e predveè kot sto leti v Italiji, z njim sose e spopadali v Zdruenih dr-avah Amerike leta 1983, deset letkasneje v Mehiki, leta 2003 pa tudina Nizozemskem, vendar brezrazsenosti epidemije med ljudmi.

Pogoj za izbruh epidemije je na-mreè prenos tega virusa iz èlove-ka na èloveka, kar se do sedaj enikoli ni zgodilo. Virus povzroèaobolenje dihal, ki se pri divjih pti-cah pojavlja veèinoma v blajihoblikah, hujo kodo pa lahkopovzroèi na domaèi perjadi. Na-haja se v slini, nosni votlini in iz-loèkih obolelih ivali, zato se lah-ko prenaa s kmetije na kmetijoprek zemlje, vode, orodja in ob-lek, predvsem èevljev, zato je do-bro izvesti poostrene higienskeukrepe. Virus je namreè dokaj tr-doiv, saj ob nizkih temperatu-rah v iztrebkih preivi tudi veèkot tri mesece, kljub temu pa gaje mono unièiti z jodom in for-malinom, pokonèa pa ga tudi 30-minutno kuhanje pri vsaj 60 sto-pinjah Celzija.

Stanislav Bernik izkofjeloke veterinarske klinikenam je pojasnil, da nae obmoèjeni ogroeno, zato veterinarji in rejciniso dobili navodil za zapiranje pe-rutnine. »Kljub temu je veterinar-ska uprava za vse veterinarje skli-

cala iri sestanek na ljubljanskiveterinarski fakulteti, kjer so nasseznanili z ukrepi v primeru sumana obolelost ptic s ptièjo gripo,prejeli pa smo tudi uradno navo-dilo za ukrepanje,« je povedal Sta-nislav Bernik in pojasnil, da se vnaravi odvija naravna selekcija, prièemer je doloèen odstotek poginavedno prisoten, v zadnjem èasupa na alost vsak pogin pripisuje-mo virusu ptièje gripe. »Tudi pridomaèi reji obstaja doloèen pogin

Je panika zaradi ptièje gripe prevelika?

zaradi starosti, napak v pitanju alizaradi nekaterih bolezni. Rejci najbodo pozorni predvsem na simp-tome pri perutnini, kot so mnoi-èen pogin, hropenje, namrèenoperje, vnetje oèesne sluznice, iz-cedki iz nosu, nemir in drugi ivè-ni simptomi. V takih primerih jetreba zaradi suma na obolelost zvirusom ptièje gripe obvestiti ve-terinarsko slubo,« je o ukrepihe povedal Stanislav Bernik.

Matej Peternelj

Rejci naj bodo pozorni predvsem na simptome pri perutnini, kotso mnoièen pogin, hropenje, namrèeno perje, vnetje oèesne sluz-nice, izcedki iz nosu, nemir in drugi ivèni simptomi.

Osnovna ola Ivana Groharja jeob tednu otroka gostila social-no pedagoginjo Tatjano VerbnikDobnikar iz Osnovne ole Mak-sa Peèarja, ki je pred tevilni-mi stari predavala na temo znaslovom »Ali razvajam svoje-ga otroka?«.

Dobnikarjeva je stare

odraèajoèih otrok najprej nago-vorila, naj se spomnijo vrstnikoviz svojega otrotva, ki so bili raz-vajeni, ki so vse dosegli z jokomali silo in zato gotovo niso bilipriljubljeni. Nato je razloiladrugo plat medalje razvajenihotrok, ki so prikrajani za mno-ge stvari: »Ne razvijejo sposob-nosti za reevanje teav, zato sostalno odvisni od drugih, imajomalo stika s svojimi èustvi, nerazvijajo svojih talentov, v kate-rih bi zaèutili lastno moè, pri-krajani so za soitje med ljud-mi, saj ne poznajo meja med se-boj in drugimi, so konfliktneosebnosti, ne vedo, kaj so njiho-ve prave elje in zato vèasih re-èejo, da ne vedo, kaj hoèejo in dajim elja nihèe ne izpolni, ne naj-dejo smisla v ivljenju, ne loèijomed eljo in ciljem, kajti za do-sego cilja je potreben napor, onipa tega ne poznajo, zato tudi nepoznajo notranjega zadovolj-stva, zelo teko se èemu odreèe-jo, kajti mehanizem odlaganja

elja je pri njih nerazvit, zelo sla-bo posluajo,« je Dobnikarjeva,ki sicer vodi delavnice za stare,nanizala nekaj osnovnih znaèaj-skih pomanjkljivosti razvajenè-kov. Ob tem je dodala, da dana-nja druba starem ni ravno vpodporo pri vzgoji otrok in ome-nila reklamo z geslom: »Odrasti zakaj le?«.

Na koncu je staremdala nekaj osnovnih napotkov:»Èe opazite simptome razvaja-nja pri svojem otroku, je dobro,da si to priznate, da razmislite,zakaj se tako obnaa. Vèasih jerazlog, da nimamo èasa, da biotroka nauèili doloèenih veèin,zato je stalno odvisen od nas. Aliotroka preveè èitite in ga pri-krajate za izkunjo poraza, kerse bojite, da ga bo to preveè str-lo? Kaj, èe vas ne bi bilo? Kaj bieleli za svojega otroka? Da jeèustveni in duevni invalid ali daje samostojen in uspeen na vsehpodroèjih ivljenja?«

Damjan Likar

Za katere vrednote so prikrajani razvajeni otroci?

Tatjana Verbnik Dobnikar,uni. dipl. soc. ped.

Obveèamo vas, da ima krajev-na skupnost Sv. Duh novospletno stran, ki si jo lahko og-ledate na naslovu:http://sv-duh.si.Na strani si lahko preberetekrajevne novice in pogledatedogodke (pretekle in prihod-nje). Tam bo tudi nekaj splo-nih stvari o nai krajevni skup-nosti (slike, sploni opisi, zgo-dovina itd.). Svoj prostor nastrani imajo tudi drutva, cer-kev, samostan urulink, pod-jetja in obrtniki v krajevni skup-nosti. Da je poskrbljeno za vse,lahko debatirate na splonemforumu. Stran vsebuje e raz-ne ankete, zanimivosti o naihkrajih, vice, èlanke in celo maleoglase.

Marko Prosen

Spletne straniKS Sv. Duh

14

J. K.: Kako je s cesto HrastnicaBrnikMoèeradnik in naprej doceste, ki vodo iz Sore na Osol-nik? Cesta do sedaj e ni odmer-jena in e ni evidentirana kot ob-èinska cesta. Kdaj bo ta cesta sa-nirana?Cesta HrastnicaBrnikMoèerad-nik je kategorizirana obèinska ce-sta (t. 901751). Cesta je vmakadamski izvedbi. Poteka iz do-line Hrastnice mimo kmetije Mo-èeradnik in se prikljuèi na cestoSoraOsolnik.Pred leti so bila na cesti izvedenaveèja ureditvena dela. Pri Brnikuso bila izvedena veèja sanacijskadela za sanacijo plazu. Ocenjuje-mo, da je cesta glede na kategori-zacijo in prometno obremenjenostv ustreznem stanju in ustreznovzdrevana.

F. .: Kdo je pristojen za urejanjehudournikov in kako se priènepostopek sanacije hudournika vobèini kofja Loka?Upravljanje in vzdrevanje vodov-

ja (rek, potokov in hudournikov spripadajoèim vodnim zemljièem)je v pristojnosti ministrstva zaokolje in prostor. Za Gorenjsko jepristojna podroèna pisarna Agencija RS za okolje, Mirka Vad-nova 5, Kranj. Agencija pripravljapredlog potrebnih ukrepov na vo-dotokih in organizira izvedbo. Ob-èani lahko posredujejo pobude zaurejanje vodotokov neposredno naagencijo, vse pobude, naslovljenena obèino kofja Loka, prav takoposredujemo na omenjeno agenci-jo.

N. N.: Kdaj bo v vasi Papirnicazagotovljena komunalna voda?Vas Papirnica je e preskrbljenas pitno vodo; porabniki se oskr-bujejo iz dveh vodnih zajetij (vi-rov), ki sta pod stalno kontroloZavoda za zdravstveno varstvoKranj. Nekateri prebivalci so tudie prikljuèeni na javni loki vodo-vod. Prikljuèek je na voljo tudivsem ostalim pod enakimi pogoji,kot to velja za nove prikljuènike

na celotnem obmoèju obèine.Obèinska uprava je e pred letiprièela postopek za zagotovitevveèje kolièine pitne in poarnevode z monostjo prikljuèka bli-je sredièu vasi. Trenutno razpo-lagamo s projektom na ravni PGD(projekt za pridobitev gradbenegadovoljenja). Zaradi odloènega inizrecnega nasprotovanja nekaterihporabnikov vode in tudi lastnikovzemljiè, po katerih bi potekalatrasa napajalnega vodovoda, pa ni-smo nadaljevali postopka do PZI(projekta za izvedbo). Torej: kerje vas s pitno vodo e preskrblje-na, se bodo prebivalci in porabni-ki vode v vasi Papirnica sami od-loèili, kdaj elijo svoja gospodinj-stva prikljuèiti na sistem javnega

lokega vodovoda; ta monost se-daj tudi e obstaja.

N. K.: Zakaj na cesti v Stari Lokine postavijo hitrostnih ovir? Te-avo predstavljajo velike hitrostivoznikov.Za obmoèje Stare Loke je priprav-ljen naèrt za postavitev hitrostnihovir. Lokacije za postavitev so biledoloèene na podlagi pobud obèa-nov in ogleda terenskih znaèilno-sti cest z ozirom na kategorizacijoposamezne ceste.Naroèilo za izdelavo in montaohitrostnih ovir je izdano, tako daizvedbo prièakujemo v kratkem.

Jernej Prevc,direktor obèinske uprave

Naslov za vaa vpraanja: Freising d. o. o., Mestni trg 20, 4220 kofjaLoka, elektronski naslov bogataj@freising.si, lahko pa jih posredujetetudi prek telefona: 04/51-55-880. Vpraanja naj se nanaajo na obèinskoproblematiko, tako da bomo odgovore lahko poiskali na obèinski upraviobèine kofja Loka. Urednitvo

Bralce vabimo, da nam zastavite vpraanja

15

TVU pripravlja Andra-goki center Slovenije v sodelova-nju s tevilnimi izvajalci po Slove-niji, ki opozarjajo na pomembnostuèenja v vseh ivljenjskih obdob-jih. Tudi kofja Loka se dobro za-veda pomena uèenja, zato se je temuprojektu prikljuèila zelo hitro, naj-prej pod okriljem obèine kofjaLoka, nato pa pod okriljem Ljud-ske univerze kofja Loka, ki je

koordinacijsko vlogo prevzela predpetimi leti.

V okviru TVU se je naLokem odvilo lepo tevilo prire-ditev, s poudarkom na predstavi-tvi izobraevalne ponudbe 22. ok-tobra na stojnicah na Mestnemtrgu. »Na stojnicah letos sodelujeveè kot dvajset organizacij in po-sameznikov, kot so razlièna izo-braevalna podjetja, Ljudska uni-verza kofja Loka, srednje ole,drutva in drugi. Vsako leto se namradi pridruijo, ljudje radi pridejona Mestni trg in si ogledajo pestroponudbo taknih in drugaènih izo-braevalnih vsebin. Obiskovalci sorazliènih starostnih skupin, pa tudirazliènih zanimanj, kar dokazuje,da je teden vseivljenjskega uèenjanamenjen uèenju vseh generacij insituacij,« je povedala Tanja Avmaniz Ljudske univerze kofja Loka.

Parada znanja in uèenja na Mestnem trguTeden vseivljenjskega uèenja (TVU) zaivi vsako leto oktobra stevilnimi prireditvami po vsej Sloveniji. Tako TVU v Slovenijiprirejamo e deseto leto, v kofji Loki pa devet let.

Na stojnicah je bilo takomoè videti prepletanje formalnegain neformalnega izobraevanja, po-klicne izobrazbe in izkustvenegauèenja. Na eni od njih je bil tudiIzobraevalni center Freising, kise je ob TVU prvi na Lokem preddevetimi leti uspeno predstavil.Naslednje leto so skupaj z Jure-tom Svoljakom iz Obèine kof-ja Loka organizirali skupinskopredstavitev drutev in izobrae-valnih institucij.

»Danes z veseljem ugo-tavljamo, da kofja Loka v primer-javi z ostalimi obèinami v Slovenijisodi med najbolj aktivne ob tem ted-nu. Ljudje se vedno bolj zavedajopomena izobraevanja, zato se prinas trudimo, da jim ponudimo bo-gato paleto razliènih znanj. Intere-si so razlièni, zanimanja pa je naj-veè za jezikovno olo in raèunal-

nike teèaje,« je povedala vodja izo-braevanja pri Izobraevalnem cen-tru Freising Boni Colnar.

Na paradi znanja in uèe-nja na Mestnem trgu so se predsta-vili tudi: Avto moto drutvo kofjaLoka, Drutvo diabetikov, Drutvoza raziskovanje podzemlja, Gobar-sko drutvo, Lokalna akcijska sku-pina za prepreèevanje zasvojenosti(LAS), drutvo Soitje, Ljudska uni-verza kofja Loka, Srednja bioteh-nika ola, Univerza za tretje iv-ljenjsko obdobje, skavtska skupinaidr. Eni so poudarjali pomen uèenjaza pridobitev spretnosti in veèin,potrebnih na delovnem mestu, dru-gi pomen uèenja za stalno presega-nje samega sebe, tretji pomen spo-sobnosti za miroljubno in dejavnosoitje v skupnosti, vsi skupaj paso dokazali, da je uèenje proces, kitraja celo ivljenje. K. . K.

16

- elite ugodno posojilo za svoj podjetnikioz. turistièni razvoj ali za razvoj dopolnilnedejavnost na kmetiji?- Potrebujete nasvet pri vaem poslovanju:poslovni naèrt, spletne strani, marketinki na-èrt, finanèno svetovanje ...?- elite nasvet o uèinkoviti rabi energije?- Si elite spretnejega ravnanja z raèunal-nikom?- elite doma prek interneta pripraviti poslovninaèrt za vae podjetje?- elite poveèati prihodek v vai dopolnilnidejavnosti na kmetiji? Vstopite v sistem bla-govne znamke Babica Jerca & Dedek Jaka.- Se elite predstaviti in prodajati na trnici,ki jo meseèno pripravljamo v kofji Loki, e-leznikih in ireh?- elite brezplaèni katalog poslovnih daril visoko kvalitetnih domaèih kulinariènih iz-delkov in izdelkov domaèe in umetnostne obr-ti, ki izvirajo s kofjelokega podeelja?- Vas zanima sofinanciranje vae dejavno-sti?- Se zanimate za sofinanciranje vae dejavnostis pomoèjo strukturnih skladov EU?- elite pridobiti dodatno poslovno znanje vkratkih seminarjih?

- elite prejemati tednik »Moj spletni pri-roènik« z aktualnimi novicami s podroèja ma-lega in srednjega gospodarstva prek elektron-ske pote?- Vas zanimajo sodobne reitve poslovanja pod-jetja? V novembru organiziramo tri brez-plaène delavnice o informacijskih in komuni-kacijskih tehnologijah za mala in srednje velikapodjetja. Na delavnicah bo predstavljeno tudipodjetniko svetovanje s poudarkom na pro-gramu vavèerskega svetovanja.

Za vse odgovore na zgornja vpraanja smovam na voljo na Razvojni agenciji Sora d.o. o., Spodnji trg 2, 4220 kofja Loka. Lah-ko pa nas poklièete tudi na tel. t.: 04/50-60-220.

Program vavèerskega svetovanja izvaja JAPTI,javna agencija za podjetnitvo in tuje investicijein je sofinanciran iz sredstev strukturne politike(ESRR), ministrstva za gospodarstvo, ministrs-tva za delo, druino in socialne zadeve in ZavodaRS za zaposlovanje«

ALI ?

Podjetniki, obrtniki, kmetje - ne prezrite!

17

Peter Pokorn lahko analizira tudi vae fotografijeFoto klub Anton Abe vsako sredo v Martinovi hii organizirasreèanje svojih èlanov in prijateljev fotografije, kjer mentor ana-lizira fotografije, diapozitive ali digitalne posnetke na izbranotemo. Na temo »Ljudje« je posnetke komentiral znani loki foto-graf Peter Pokorn. Izbrali smo tiri njegove komentarje na diapo-zitive Marjete agar in Janeza Bogataja.

Kadar izbiramo motiv, predvsempri araniranih posnetkih, mora-mo predvsem paziti, da se izog-nemo moteèim elementom. V temprimeru opornik obzidja preveèagresivno sega med glavi izbranihfigur. Za take motive moramo iz-birati zelo nevtralno ozadje in sèim bolj odprto zaslonko in us-treznim ostrenjem poudariti glav-ni motiv in nevtralizirati ozadje.

Kompozicije s priblino enakimi svetlimi in temnimi ploskvami so zelozahtevne. Planinec, ki je nosilec izpovedi motiva, je sicer dobro posnet,ker je v profilu in nakazuje smer gibanja navzgor, vendar je postavljennekoliko preveè v sredino motiva in s tem daje manj monosti za spon-tano dojemanje celotnega posnetka Ker so posamezni elementi v zelovelikem kontrastnem razponu (zelo svetla gora in nebo v ozadju innasprotno sprednji plan v senci), bi te ekstreme lahko omilili s premi-ljenim izrezom ali dodatno obdelavo.

Portret otroka je zelo simpatièen motiv. Obraz v toplem barvnem tonuje obdan z obleko v hladnem barvnem tonu in zato poudarja sveino terdeluje zdravo. Nevtralno neostro ozadje lepo izpolnjuje izbran format,vendar bi bilo na levi dobro narediti izrez, da se izognemo manji temniin zeleni ploskvi obe podzavestno konkurirata sredièu pozornosti, kije na otrokem obrazu, predvsem na oèeh.

Pri posnetkih arhitekture in po-krajine moramo zelo paziti na pra-vilno lego. Vertikale morajo bitivsaj v dominantni osi res vertika-le. Posnetek sicer lepo dopolnjujefigura za primerjavo dimenzij,vendar bi se morala nahajati bolj vdesnem delu posnetka, ker bi vsmeri gibanja moralo biti spredajveè prostora. Pri izravnavi moti-va bi se izognili tudi belemu vrat-nemu okvirju, ki moti barvno us-klajenost.

Janez Bogataj, èlan Foto kluba Anton Abe kofja Loka jena Mobitelovem mednarodnem nateèaju z naslovom Svo-boden kot ptica, na katerem je s 630 deli sodelovalo 91avtorjev prejel tretjo nagrado za posnetek èopaste sinice.

Foto: Marjeta agar

Foto: Marjeta agar

Foto: Marjeta agar Foto: Janez Bogataj

V urednitvo Lokega utripa smo prejeli tudi zelo zanimivefotografije Simona Primoièa.

18

Ob zaèetku praznova-nja 10. obletnice delovanja Rdeèeostrige je v èetrtek, 13. oktobra,potekal zanimiv pogovor kofje-loke mladine s kontraverzno pi-sateljico Svetlano Makaroviè.Le-ta je brez dlake na jeziku ko-mentirala dogajanje na politiènisceni, hkrati pa opozorila tudi nanekatere vrednote, ki se v sodobnidrubi brez pravega premisleka za-govarjajo kot svete. Obstajajo raz-ne parole, ki jih oblast zelo radagovori, v bistvu pa so samo puhli-ce. »Pravijo, da so otroci nae naj-veèje bogastvo, na drugi strani paotrok danes ne sme imeti svojegamnenja, ker mu odrasli e od vse-ga zaèetka pojasnjujejo, kaj smein kaj ne sme. Prepovedi otrokapokodujejo,« je povedala Svetla-na in dodala, da so bile prav razneprepovedi v otrotvu razlog za za-èetek njenega ustvarjanja in nas-protovanja obstojeèim vzorcem.Pisateljica tudi meni, da osnovnacelica dananje drube ni druina,kot se to obea na veliki zvon, am-pak posameznik. Druina je na-

mreè lahko toplo gnezdo ali pa pe-kel, saj se za tirimi stenami doga-ja marsikaj. Negovati je treba indi-vidualnost, saj se v mnoici posa-meznik raztopi, zato mora vsakpri sebi najprej najti svoj zakaj insvoj zato, ele nato lahko postanekoristen èlan drube, v nasprot-nem primeru si le slepi potnikdrube. al je danes tako, da sotisti, ki mislijo s svojo glavo, stig-matizirani kot svojeglavi.

Svetlana Makaroviè jezaradi svoje neposrednosti in»svojeglavega« pogleda na doga-janje v drubi veèkrat tarèa takoimenovanih urednikih »tehniènihnapak«. Tudi mediji danes niso ne-pristranski in pazijo, kaj objavlja-jo, da bi bila vsebina po godu ob-lasti. Cenzuriranje objav njenihprispevkov nato opravièujejo kot»tehniène napake« pri tiskanju èa-sopisov in revij. »Smeti so tiste,ki plavajo na povrju in so najboljvidne, zato se ne smilim sama sebi,ker nisem na povrju oziroma vospredju dogajanja,« je poudarilapisateljica, ki se je v nadaljevanju

veèera dotaknila tudi vroèih poli-tiènih tem. Povedala je, da se zdi,kot bi se zgodovina ponavljala, sajtudi danes Cerkev ni loèena od dr-ave, kot bi po 7. èlenu slovenskeustave morala biti, ampak je po-memben del oblasti. Pisateljico naj-bolj motijo ljudje, ki so izgubilisvoje spotovanje in se obraèajotako, kot veter piha, v skladu s

svojimi koristoljubnimi interesi,pri tem pa jih ni niti malo sram.

Zanimiv veèer, ki jemarsikomu podal teme za razmi-ljanje, je gostja zakljuèila z misli-jo, da jo imajo tisti, ki jo imajoradi, zares radi, tisti pa, ki jo so-vraijo, jo zares sovraijo. In takoje po njenem mnenju tudi prav.

Matej Peternelj

Èe danes razmilja s svojo glavo, pravijo, da si svojeglav

Svetlana Makaroviè v Rdeèi ostrigi

19

Ob 60. obletnici Avtomoto drutva kofja Loka je v pe-tek, 14. oktobra, potekala sveèa-na slovesnost v Kristalni dvorani.Zbralo se je kar lepo tevilo èla-nov in simpatizerjev, ki so lahkoprisluhnili preteklim dosekom innaèrtom drutva. Podeljena so bilapisna priznanja, èastni znaki, od-lièja, posebna odlièja, plaketeAMZS, bronaste in srebrne pla-kete, najbolj zasluni èlani dru-tva Valentin Jesenovec, FrancJesenovec, Alojz Kriaj, Valen-tin inko, Metod Jamnik inBrane Bernik pa so prejeli zla-te plakete. Za kulturno vsebinoprireditve je poskrbel Lovski pev-ski oktet iz kofje Loke pod vod-stvom Franca Èufra.

Nekje je treba zaèetiVse skupaj se je zaèelo oktobra1945, ko je skupina petintridese-tih zanesenjakov in ljubiteljev av-tomobilizma, motociklizma terporta s skromnimi sredstvi usta-novila Motociklistièno fizkultur-no drutvo Lubnik kofja Loka.Ob ustanovitvi je drutvo tako raz-polagalo z dvema osebnima avto-mobiloma znamke Opel in Pon-tiac, z enim motornim kolesomSachs ter s 572 litri bencina in 25litri motornega olja.

Motociklistiène dirke so bilemed najbolj atraktivnimiaktivnostmi drutvaNjihov delovni program je obse-gal tehnièno vzgojo, organiziranjeturistiènih izletov, ocenjevalnih inspretnostnih voenj, ole za vzgo-jo voznikov motornih vozil tercestnohitrostnih tekmovanj z mo-torji. Zlasti slednje je bilo zelo za-nimivo, saj so komaj leto po usta-novitvi e priredili cestnohitrost-no dirko od kofje Loke do Brez-nice v dolini petih kilometrov.portna dejavnost drutva se je hi-tro razvijala in leta 1949 so bileorganizirane prve krone cestno-hitrostne dirke po mestu in Spod-njem trgu. Hitrostni rekordi so pa-dali iz leta v leto, strmo pa je na-raèalo tudi tevilo gledalcev, takoda jih je bilo leta 1964 e èez 35tisoè. Hitrost je kot vedno terjalasvoj davek in po nizu tragiènih ne-

sreè je bila leta 1973 organiziranazadnja prireditev v motornih dir-kah na odprtih cestah v Sloveniji.Prav na tej zadnji dirki za velikonagrado Loke, s katero naj bi Avtomoto drutvo kofja Loka dalo do-stojen prispevek k praznovanju1000. obletnice kofje Loke, se jezgodila tragièna nesreèa, ki je bilapovod za konèanje dirke in celot-nega tekmovanja za veliko nagradoLoke. Italijanskemu tekmovalcuEmanuelu Manglianiju je namreèzablokiral motor in z vso hitrost-jo je zletel med gledalce. tirje mr-tvi so bili veè kot tehten razlog zaprekinitev dirke in prvenstva. Dir-ke po odprtih cestah so nadome-stile turistiène ocenjevalne vonje.Dandanes je drutvo e vedno ak-tivno v organizaciji dirk v reliju zadravno prvenstvo, v preteklostipa se je izkazalo tudi kot izobra-evalni in vzgojni center za mno-ge perspektivne tekmovalce, kotso bili Punik, Frayer, Kavèiè,Vidic, Milavc, Urbanèiè in ostali.

Previden duh v zdravemtelesu sedi varno na kolesuDrutvo e vedno skrbi za us-trezno raven portnih aktivnosti,saj portni funkcionarji drutvavsako leto skupaj s svetom zapreventivo in vzgojo v cestnemprometu obèine kofja Loka pri-rejajo za 4. in 5. ter za 6. in 7.razrede obèinsko tekmovanje»Loka kolo«, ob koncu olskegaleta pa e tekmovanje pod ime-nom »Loka skiro« po mestnihulicah s skiroji za osnovne oleobèine kofja Loka in podruniè-ne ole. V spomladanskem èasuso funkcionarji drutva aktivnitudi pri izvedbi »uène ure o pro-metu« za 2. in 3. razrede osnov-ne ole. Namen vseh teh aktivno-sti je spodbujati mlade k aktivne-mu ivljenjskemu slogu in jihhkrati izobraziti, kako lahko karnajbolje poskrbijo za svojo var-nost v prometu.

Z dolgimi luèmi in polnim pli-nom v prihodnostPredsednik Avto moto zveze Slo-venije, Boris Perko, je kot gostveèera pohvalil prizadevnost èla-nov kofjelokega drutva pri

vzgoji mladih v cestnem prome-tu. Poudaril je, da je nekaj èez1260 èlanov tega drutva ter nji-hova iniciativnost pripomoglotudi k razvoju AMZS. AMD kof-ja Loka se bo v prihodnosti eintenzivneje povezovalo z obrt-niki, prek katerih èlanom omogo-èajo razliène ugodnosti, v njihovituristièni pisarni pa je mono do-biti tudi mednarodno voznikodovoljenje, pridobiti pooblastiloza vonjo tujega motornega vo-zila ter pridobiti druge ugodnosti

»Pozdravljeni, oferji vsi «

v zvezi s potovanjem v tujino. Vprihodnosti se nameravajo e boljpovezovati tako s tujimi kot z do-maèimi avto moto drutvi, pose-bej pa velja omeniti pobratenje zAMD Orehova vas, s katerim see veè kot 30 let obiskujejo, sepovezujejo in izmenjujejo izku-nje. AMD kofja Loka je vseka-kor pomembna institucija in obtej prilonosti jim zaelimo, dabi z aktivnostmi tudi v prihodnjepopestrili dogajanje v kofji Loki.

Matej Peternelj20

pie: Milena Miklavèiè

e dolgo je znano, da selitev v blo-kovska stanovanja irovcem ne di-i preveè. Veliko veè zanimanja jeza individualno gradnjo in adapta-cije e obstojeèih stanovanjskihobjektov. Sredi letonjega leta sov obèini iri stekli postopki zaizdelavo novih prostorskih aktov.Tako se imenujejo dokumenti v ob-stojeèem zakonu o urejanju pro-stora, prostorske strategije obèi-ne in prostorskega reda obèine.

Poteklo je e veè kot 20let od izdelave zadnjih prostorskihplanov za obmoèje dananje obèi-ne iri. V tem obdobju je prilo vdrubi do velikih sprememb vdrubenem, politiènem in gospo-darskem sistemu. Te so se odrazi-le tudi v tevilnih potrebah pospremembah prostorskih planov.Samo v obdobju po ustanovitviobèine iri so kar nekajkrat spre-jemali spremembe in dopolnitve:formalno so prilagodili obmoèjeprostorskega plana novonastaliobèini, razveljavili so zazidalni na-èrt za industrijsko cono, ki ga je»povozil« èas, namesto zazidal-

nega naèrta so za obmoèje Mra-ka predvideli prostorskoureditve-ne pogoje, »uzakonili« so koridorza cesto ob Sori med obema mo-stovoma. Sprejeli so tudi nekaj iz-vedbenih prostorskih aktov pro-storsko ureditvene pogoje za gos-podarsko cono P1, za obmoèjecentralnih dejavnosti, porta in re-kreacije Mrak, za odlagalièe grad-benih odpadkov Pustotnik, za ob-moèje stanovanjske gradnje Stareiri, za obmoèje rekreacije Goro-peki griè in za rekreativno port-no dejavnost v Raèevi.

Posledica spremenjenihrazmer na podroèju gospodarjenjas prostorom je bil nov zakon ourejanju prostora, ki je zaèel ve-ljati 1. 1. 2003. Doloèa, da je ob-stojeèe prostorske plane in izved-bene akte mono uporabljati e do31. 7. 2007, do takrat pa so obèi-ne dolne sprejeti nove stratekein izvedbene prostorske akte. Sprostorskim izvedbenim aktom pase bodo podrobneje doloèili po-goji in merila za gradnjo posamez-nih vrst objektov.

V cerkvi svetega Marti-na je v soboto, 1. oktobra, potekaldobrodelni koncert za obnovo or-gel. Pred tevilnim obèinstvom sonastopili prof. Angela Tomanièna orglah, Alenka Maier Popov naviolini, Ilija Popov na violi, zapelje CMePZ Anton Jobst, programpa je povezoval dramski igralecPavle Ravnohrib.

Orgle v farni cerkvi sv.Martina v ireh so druge najveèjev loki dekaniji in ene veèjih v Slo-veniji. So poslednje delo mojstraIvana Milavca. Sam jih je imel zasvoje najbolje delo. Zunanjo po-dobo jim je dal znani arhitekt Vur-nik. Orgle so, tudi po mnenju ko-misije za orgle pri nadkofiji Ljub-ljana, zelo dobro vzdrevane, ven-

dar nujno potrebne obnove. Glas-bilo ima veliko zgodovinsko in mu-zikoloko vrednost, zato se je napobudo Viktorja aklja organizi-rala iniciativna skupina za obno-vo orgel. Na samem koncertu sozbrali e prvih 250.000 tolarjev.Iniciativna skupina se je prviè se-stala e lani. Ocenili so, da bi se spomoèjo dobrodelnih koncertov inprostovoljnih prispevkov dalozbrati vsaj 7 milijonov sit. Zapro-sili so za ustrezna soglasja in pod-poro pri odboru za cerkveno glas-bo na nadkofiji. In kot je rekeleden od donatorjev:«Èe e tolikolet vsako nedeljo zapored v cerkviposluam milozvoène akorde or-gel, ni vrag, da ne bi prispeval vsajnekaj za njihovo obnovo.«

Bo klekljana kitica dovolj dol-ga za v Guinnessovo knjigorekordov?irovske èipkarice se e pospee-no pripravljajo na sveèanosti ob sto-ti obletnici neprekinjenega delova-nja èipkarske ole v ireh. Na sreèoso se obèinski svetniki na zadnji sejiodloèili, da pokrovitelj-stvo nad ob-letnico prevzame obèina, tako dabodo organizatorji, vsaj kar se tièefinanènih teav, lae zadihali. Tudiuèenci in uèitelji iz domaèe osnovneole se bodo s svojimi dejavnostmipridruili praznovanju.

Barbara Peternel je po-vedala: »Zaèeli smo e na tradi-cionalnem iravu, ki je bil letosv znamenju klekljanja, saj je sko-raj vsak udeleenec poskusil iz-delati kitico, ki je osnovni korakklekljanja. Kitico so uèenci potemnavezali na cof ali bralni trak, takoda je bil izdelek uporaben. Okto-bra smo v posamezne razredneskupnosti povabili babice, ki so

nam pripovedovale, kdaj in kakoso se nauèile klekljati, kaj naredijos èipko danes, zakaj klekljajo. Obtej prilonosti smo prièeli tudi zizdelovanjem kitice prijateljstva,ki jo bomo izdelovali v vseh raz-redih, o tem, kako dolga bo, bomoe poroèali.«

Novembra bodo vserazredne skupnosti obiskale kle-kljarsko olo in povpraale uèi-teljico, kako poteka delo v takioli. Decembra bodo izdelovalivoèilnice na temo èipk in okra-sili uèilnice s papirnatimi èipka-mi srèevke, krièevke kot za-vese. Februarja bodo likovno us-tvarjali na temo »Èipka«. Pri-pravili bodo razliène uène listena vzorcih èipke, naslednji me-sec pa se bodo pogovarjali o tem,kdaj je èipka lahko tudi oblaèilo.V maju bo dan odprtih vrat,predstavili se bodo na javniprireditvi in pokazali, kaj vse sose nauèili in izdelali.

V deeli vrhunskegasodobnega oblikovanja, na Fin-skem, bodo mesec dni na oglednekateri vrhunci slovenske obli-kovalske dejavnosti. V okvirurazstave V stièièu ustvarjalno-sti: splet tradicije in sodobnegaoblikovanja v Sloveniji je pred-stavljeno delo izbranih sloven-skih oblikovalcev in rokodelcev,ki pri svojem delu posreèeno po-vezujejo tradicijo slovenskegakulturnega prostora in sodobnooblikovanje.

Med razstavljenimieksponati so tudi leseni golobi,ki predstavljajo prihod gostovv hio, izdelujeta pa jih MonikaKlemenèiè in Robert Perko zBreznice pri ireh.

Vèasih ne vemo pravnatanèno, ali je delo tisto, ki obli-kuje celostno podobo èloveka, alije èlovek tisti, ki svojemu deluvdahne duo in smisel. Pri Moni-ki Klemenèiè in njenemu partner-ju Robertu Perku bi lahko rekli,da se ta povezanost zaèuti e ta-koj, ko vstopimo v hio.

»Najin golobèek prina-a v hio blagoslov in blagosta-nje. Korenine ima v staroslovan-ski obrti, vèasih so ga izdelovalipopotniki, ki so v gostoljubni hii

dobili prenoèièe. Izdelava garoèno. Les pripeljeva iz okoliceLitije. Narediti g aznava, toda se-daj sva si delo porazdelila. Za ene-ga golobèka porabiva veè kot petur. al roèno delo ni tako cenje-no, kot bi moralo biti. Vabijo najuna razstave domaèe in umetneobrti tako doma kot v tujini. Onaju pie tudi dr. Janez Bogataj vsvoji knjigi Mojstrovine Sloveni-je. Vsak najin izdelek ima v sebineko posebno duo. Z vsakimdam naprej del sebe. Zmeraj si za-elim, da bi lastniku prinesel do-bro energijo in to se ponavadi zgo-di,« je povedala Monika.

Èeprav imata svojedelo nadvse rada, ne moreta i-veti od zraka. Za to, kar poène-ta, morata biti tudi ustrezno pla-èana. In prav tu se marsikdaj,kljub lepim besedam in pohva-lam, zatika. Drava zna biti neiz-prosna v zahtevah po obvezni»desetini«.

Ob tem bi se lahko za-mislili in se vpraali, ali rokodel-ce, ki nadaljujejo s tradicijo stareslovenske obrti, v 21. stoletjusploh e potrebujemo. Morda pajih bomo na povsem legalen ingalanten naèin unièili z davki indajatvami.

Novi prostorski akti Za obnovo orgel v farni cerkvi

olski projekt - 100 let èipkarske ole

Golobi, simboli miru

22

pie: Milena Miklavèiè

Seja obèinskega sveta vireh je postregla s tremi poudar-ki svojega obirnega menija: re-balans proraèuna obèine za leto2005 je bil sprejet brez posebno-sti; svetnik Viktor akelj je zaslu-en zato, da so se e zaèele zbiratidonacije za obnovo orgel v cerkvisv. Martina; svetniki pa niso ho-teli kar na slepo ponovno seèi pokostanj v vroèo erjavico zaradielje balinarjev po izgradnji stre-he nad balinièem.

Tudi sicer je obèinskaseja v ireh potekala precej ivah-no, saj so se svetniki e na zaèet-ku nemudoma vrgli v razburkanevode rebalansa proraèuna obèineza leto 2005. upan Bojan Star-man je razloil, da se doloèeni pro-jekti niso realizirali, med drugimbodo morali tudi izgradnjo vleè-nice v nordijskem centru v Raèevipreloiti na naslednje leto. Pou-daril je, da so zakljuèna pogajanjapri prenosu Petrolove èrpalke vstare iri prila v konèno fazo. Ob-èinskim slubam je uspelo prido-biti nekaj evropskih sredstev zaindustrijsko cono, za cesto protiSmreèju in muzej. Za slednjo pri-dobitev je najbolj zasluna OlgaVonèina,vendar to istoèasno po-meni, da bo morala obèinska bla-gajna tudi sama v predpisanem od-stotku prispevati svoj dele k in-vesticijam.

Zaèuda veèjih razpravokoli rebalansa ni bilo, e veè, ne-kateri svetniki so pohvalili, da je

bil dobro pripravljen. Malo ostrej-e pripombe so padle le na raèun,tako po mnenju enega od prisot-nih, bolj maèehovskega odnosa doportnih drutev, vendar je upanrazpravo nemudoma prekinil indejal, naj se obèinske ustrezne slu-be potrudijo in izbrskajo manjka-joèi znesek, ki portnim drutvompripada.

Najbolj zanimiv del sejepa se je, zanimivo, zaèel s toèkorazno, ko je bila razloena eljairovskih balinarjev. Ti so obèinozaprosili za dovoljenje, da bi bali-nièe pokrili s streho. Sledila jezelo burna razprava, ki je dalavedeti, da bi privolitev v ta pro-jekt spet razburkala vroèe stra-sti, ki se verjetno e zaradi hru-pa na balinièu niso polegle.

Iz dravnega proraèu-na bo v naslednjem letu pricur-ljalo nekaj teko prièakovanihsredstev za rekonstrukcijo cesteproti Dobraèevi in v starih i-reh, novo in bolj varno podobopa bo dobilo tudi osrednje kri-ièe v centru kraja. Dobraèev-ski gasilci bodo tudi s pomoèjoobèinske blagajne prili do no-vega gasilnega avtomobila, vrtecsvete Ane bo z rebalansom pro-raèuna dobil dodatna sredstva zaobnovo stavbe, tudi kulturi seobeta nekaj denarja, o tem, kakouspeno se le-ta povezuje zrojstnimi kraji Antona Jobsta vZiljski dolini, pa kaj veè ob kak-ni drugi prilonosti.

Simona Trat-nik iz irov veèji deldneva prebije v Varstve-no-delovnem centru vKranju, kjer ji je zeloveè, saj je tam vedno i-vahno in delavno. Skupajz ostalimi varovanci se jeletos nauèila vtiskati èip-ko v glino. Na ta naèin jepreizkusila netete laht-ne vzorèke in tanèine raz-liènih dragocenih èipk.Starinske èipke, nekate-re so stare veè kot devet-deset let, so podarili tudinekateri irovci, med nji-mi velja omeniti AnoMarijo Zajc in MilanaSeljaka.

Pet jih je e ostalo ivih. Nekoè so ivele na veliki in mogoènikmetiji, ki ni dajala kruha le domaèim, temveè so pri njih tudi sluili.Danes sestre, upognjene, e v letih in utrujene od nenehnega dela, ezmeraj obdelujejo zemljo, ki so jo podedovale od svojih starev. Kotmravljice vstajajo z zoro in k poèitku leejo ele potem, ko postorijo vsev hlevu in okoli hie. Vsako leto sproti obljubljajo, da naslednje leto pa,»za prmej«, ne veè. Toda misel, da bi kaken koèek njive preraselplevel, jih ene naprej, da vedno znova »pojedo besedo.«

Nikoli niso brez dela. Vidijo ga e takrat, ko se marsikdo drugusede k poèitku. Take so. Tako so jih vzgojili in ne morejo iz svoje koe.

Bo balinièe spetpognalo kri po ilah?

Jakobèeve sestre

To smo pa mi naredili!

23

Novoletna tevilkaLokega utripa

izide 13. decembra.

NOVICE IZ OBÈINE GORENJA VAS-POLJANEpie: Milena Miklavèiè

Ko je pred leti obiskalkraje v osrednji Italiji, je ob prebi-ranju zapisov na starih spomeni-kih nenadoma ugotovil, da s svo-jim poljanskim nareèjem dokaj do-bro razume napisano. Pozneje, kose je bolj poglobil v zgodovino, jeugotovil, da venetskega jezikasploh ni bilo in da so bili venetskiznaki le etruèanska tevila. Pre-teklost ga je prevzela in potegnilav svoje skrivnosti.

»Doslej so napise v kul-turi Este pri Padovi iz obdobja800300 pr. n. t. obravnavali kotetruèino in »venetèino«, loèenoseveda. Slovenska nareèja so ohra-njena e v tolikni meri, da jih mo-remo primerjati z zapisanimi be-sedami antike. Za e omenjeno ob-dobje je najveèja verjetnost, da seje celotna skupnost imenovala znazivom Sal Kluvenias. Pisni viri,najdeni na obmoèju Italije in da-nanje Slovenije, so tisti argumen-ti, ki celovito nareèno podlago slo-venske govorice uvrèa v to sku-pino. Zato moramo o slovenskihnareèjih govoriti kot o starosel-skem izroèilu, ki je spadalo v pi-sni jezikovni sestav teh dvanajstih

skupin Sal. Jezik staroselcev nepozna nacionalne kategorije,« trdiDuan in s tem podira marsikate-ro uradno vedenje, ki so ga uteme-ljevali znanstveniki. Podobne za-pise je nael tudi doma. Negovskinapis »harigast« ima vsebino te-vila 26, kar se ujema s tevilomèelad, kolikor jih je bilo najdenihna enjaku. Njegovi izsledki pravtako v temeljih zamajajo do sedajveljavno trditev, da so nai pred-niki prili izza Krpatov.

e pred leti je Duankrlep spisal Slovar poljanskeganareèja, ki vsebuje veè kot dva ti-soè zelo redkih in celo nezapisa-nih nareènih besed. Knjiga je bilaprva iz nastajajoèe trilogije z de-lovnim naslovom Antika govorislovensko. Preprièan je, da jerazumevanje najstarejih starosel-skih besed pogojeno z nadaljnjimraziskovanjem najstarejih antiè-nih zapisov zahodne Evrope.

Veliko izzivov mu botudi v prihodnje nudil estnajsti-ki sistem. al pa se tudi Duanudogaja, da njegovi tezi ne verjame-jo niti tisti, ki bi e po naravi svo-jega dela morali biti radovedni.

Minister za olstvo Mi-lan Zver je skupaj s strankarskimkolegom Milanom Èadeem obi-skal osnovni oli v Poljanah in vGorenji vasi. Z nedavnim obiskomna Gorenjskem je vlada zakljuèilas pogovori po slovenskih regijah.Minister za olstvo in port dr.Milan Zver si je ob tej prilonostiogledal osnovni oli v Gorenji vasiin Poljanah.

Na delovnem obisku vGorenji vasi in Poljanah se je Mi-lan Zver sestal tudi z upanomobèine Gorenja vas-Poljane Joe-tom Bogatajem ter kolektivomatamkajnjih osnovnih ol. Na obi-sku O Poljane je beseda teklapredvsem o drugi fazi gradnje te-lovadnice, ki jo O Poljane e kakopotrebuje. upan obèine Gorenjavas-Poljane Joe Bogataj projektizgradnje telovadnice ocenjuje na300 milijonov tolarjev, od tega najbi obèina prispevala 60, ministr-stvo pa 40 %. Prva faza je zaklju-èena, èakajo na soglasje ministrs-tva za finance in ko bo potrjenproraèun, bodo izdali razpis zagradnjo druge faze. Prostorsko sti-sko ola teko reujejo, èe jim vre-me dopuèa, so otroci veliko v na-ravi. Najtee bo pozimi, saj je pro-

stor, namenjen telovadbi, podobenmalo veèji uèilnici.

Minister je obljubil, dabo obèina v dveh naslednjih letihdobila po 50 milijonov, èe pa bodofinanène sposobnosti drave bolj-e, bo investicija zakljuèena eprej.

Sreèanje uèiteljev z Mi-lanom Zverom v O Gorenja vasje potekalo v tamkajnji zbornici.Minister je priel do sekunde toè-no. Zbranim je povedal, da se za-radi padca natalitete zaposlovanjunovih delovnih mest v olstvuobetajo slabi èasi. Prav tako jenavrgel, da bodo v bodoèe imeliuèitelji pri pouèevanju veè mane-vrskega prostora kot doslej. Obvpraanju, èe bo res treba delatido sedemdesetega leta, se je na-smehnil in obenem naroèil za pred-sednika sindikata uèiteljev lepepozdrave, ker svoje èlane vzne-mirja s tako banalnimi in neresniè-nimi novicami.

Ravnatelj osnovne oleValentin Kokalj je omenil pre-skromne kapacitete za portnovzgojo. Minister je obljubil, da bonaredil vse, kar bo v njihovih mo-èeh za razreitev te teave. Kdajtoèno, pa ni pojasnil.

V Javorjah nad Poljana-mi so ljudje e zdavnaj spoznali,da si morajo v teavah pomagatisami. Kot so povedali, jim osnov-nih dobrin ne manjka, so pa zatobolniki in tudi stareji osamljeni ineljni prijazne besede. Za sovaèa-na Marjana Kristana, ki se je po-nesreèil v prometni nesreèi, so or-ganizirali veliko akcijo, s pomoèjokatere so njemu in njegovim doma-èim pomagali dokonèati zidavonove hie. Vaèani se med seboj zelodobro poznajo. Druijo jih delo,skupne skrbi in tudi elja, da bi lah-ko po najboljih moèeh pomagalitistim, ki sami ne zmorejo postori-ti najnujnejega.Tako se je skupina ena povezala

preko Rdeèega kria, saj so elele,da ne bi ostalo le pri besedah. »Kak-ne revèine ni,« so povedale Ma-rija Kos, Milica Jovanoviè in Ju-stina Peternelj. Za hrano in za spro-ti imajo vsi, tudi stareji, ki morajoiveti le od skromne pokojnine.

Kraji, kjer delujejo, soraztreseni po poboèjih in planotahod Javorij in Gorenje etine do Jarè-jega Brda. Prebivalci so ponosni inzelo neradi kaejo svojo stisko. Ju-stina Peternelj, prva predsednicaRK v domaèi krajevni skupnosti,je povedala, da nekaterih starih ob-laèil e marali ne bi. Stareji se veèi-noma zadrujejo doma in zato semarsikdo poèuti osamljenega. Zla-sti v èasu, ko mladi odidejo v slu-

bo, otroci pa v olo. Zato jim vsajenkrat letno organizirajo sreèanja,kjer lahko poklepetajo, se povese-lijo in kakno reèejo. Letos so sestareji zbrali e dvajsetiè po vrsti,prilo jih je priblino 40. Najprejgredo k mai, potem pa e v gostil-no, na zakusko, kjer se poveselijoob zvokih harmonike.

Takih, kot je Vencelj Pe-ternelj, je e veliko. Kljub visokistarosti e naprej opravlja svojedelo. Saj skoraj niè nisem doma.Povsod se najde kaj dela na stre-hah, pa mene poklièejo, da imamrekreacijo, pravi.

Marjanova prometnanesreèa je doma pri Kristanovih zahip ustavila kazalce. Takrat so e

stanovali v stari hii, koder je, zla-sti pozimi, z vseh strani pihalo inmraz je el do kosti. Tudi vode nibilo. V prometni nesreèi sem bilsopotnik na zadnjem sedeu. Voz-nik se je zaletel v smreko. Tri tednesem bil v komi, nato na vozièku,veè se ne spomnim,« je povedal.Potem pa se je zgodilo tisto, o èe-mer niso sanjali niti v najbolj drznihsanjah. Sovaèani so se zganili, pri-zadevne èlanice Rdeèega kria sozavihale rokave in s pomoèjo me-dijev je stekla humanitarna akcija.

Marija Kos je zato po-vsem upravièeno dejala, da ni lep-ega obèutka kot ta, ko lahko po-magajo. In zato jim ni nikoli al neèasa in ne dela.

Antika je govorila slovensko»Èe zna poljanèino, bere venetsko,« pravi avtor »venetoloke-ga priroènika«Etruèanska »venetska« prièevanja o revolucijiZemlje Duan krlep.

Telovadnica bo, ko bo

e so dobri ljudje

24

tefka s svojo izjemnovitalnostjo pri teh letih spominjana zgodbo o èmrlju, ki po vsehzakonih aerodinamike zaradi pre-velike tee ne bi mogel leteti, todaèmrlj ne pozna teh zakonov in karleti. Oèitno tudi tefka ne poznazakonitosti staranja, saj je za svo-ja leta e tako dobro ohranjena, dajo je nek gospod poimenoval karmiss kofje Loke. Mogoèe bi bilores dobro v Sloveniji organiziratilepotno tekmovanje za gospe, kiso e zakorakale v osemdesetaleta. tefka bi s svojimi sinje mo-drimi in areèimi oèmi ter pokonè-no, samozavestno hojo gotovooèarala marsikaterega v iriji.Stareja mladostnica pravi, da jeportno aktivna e od otrotva,ko je tudi v hudih zimah hodila

eno uro pe v olo. In potem enazaj. S seboj pa je imela skromnomalico s kruhom in sadjem. »edanes vsak dan hodim najmanj polure, zveèer redno telovadim, po-leg tega pa zdravje krepim tudi zdelom na vrtu,« je povedala tef-ka, ki si je konec oktobra v koèi naLubniku prisluila gromek aplavzkot najstareja lubnikarica. V zad-njih letih najveèkrat gre na Lubnikv drubi zakoncev Mulej, saj pra-vi, da v hribe zagotovo gre, èe siz nekom dogovorjen, sicer pa vèa-sih pohod preloi. Tudi sicer sta-rejim ne priporoèa, da sami hodi-jo v hribe, ker so bolj nagnjeni kpokodbam in nesreèam. »Enkratsem na poti na Lubnik zavila iz-ven oznaèene steze, ker sem si za-elela malo spremembe. Na zaèet-

Povabili smo se na kavo

Èe ne pozna veliko zdravnikov, pomeni, da si zdravÈeprav ima za seboj e osem kriev, se po njenih ilah e vednopretaka veè energije, kot jo premore marsikateri pubertetnik. 82-letna tefka Mrak iz Vincarjev bi po starostnih standardih moralabiti e precej betena, skrivenèena, senilna in nagluna, toda onae vedno ivi in deluje kot igriva mladostnica. Za njeno vibrirajoèezdravje je veè razlogov, med drugim tudi vsakodnevna portna ak-tivnost.

ku je bila pot zelo lepa, potem pasem naletela na goèavo robidov-ja, skozi katero sem se steka pre-bila. Na vrh sem prila vsa okr-vavljena in se odloèila, da nikoliveè ne bom hodila po neznanih ste-zah,« je dejala tefka, ki ne raz-milja, da bi se udeleila teka bo-sih na Lubnik, saj pravi, da nima

dovolj utrjenih stopal. Medtem koje veèina njenih vrstnikov pri tehletih e precej utrujenih, pa tef-ka v svojem besednem zakladuskoraj ne pozna besede bolezen.Samo enkrat je bila bolna, ko so jooperirali zaradi pritiskanja med-vretenène ploèice na ivec. Tudigripe e nikoli v ivljenju ni imela.Pravi, da je èlovek verjetno zelozdrav, èe ne pozna veliko zdrav-nikov.

Ena od kapljic v eliksir-ju njene mladosti je pozitivna na-ravnanost. »Sem zelo optimistiè-na in rada se druim predvsem spozitivnimi ljudmi, ki ne jamrajo.Tudi o smrti sploh ne razmiljam.Nikoli nisem imela zamer ali so-vratva do ljudi. Tudi, èe mi je kdohotel kaj slabega, sem znala situa-cijo obrniti v pozitivno stran,« jepovedala tefka, ki ima e tolikoenergije, da nikoli ne lee k popol-danskemu poèitku. Nekateri jolahko sreèajo tudi v Vincarjevi gra-pi, kamor redno prihaja k studen-cu natoèit nekaj litrov vode.

Damjan Likar

Tone Mulej iz Vincarjev in lub-nikar e 30 let: tefka je izjem-na enska. Pri svojih letih je etako vitalna, da je to komaj ver-jetno. In to na vseh podroèjih: vdrubi, pri domaèih opravilih inv hribih. S soprogo Anico jo po-gosto povabiva na Lubnik inpriznam, da se nama ob njenemtempu na èelu hitro pojavijopotne srage. Je zelo pozitivnain moèna osebnost, ki v naodrubo prinese pravo vedrinoin optimizem. Kljub svojim le-tom je e zelo aktivna, saj skrbiza hio, vrt, èebelnjak. Oèitnose dri pregovora, ki pravi: »Karlahko stori danes, ne odlaaj najutri.« Vsem nam je navdih.

tefka Mrak vsak dan opravi najmanj pol ure hitre hoje

kofja Loka, ki je ni veèTokrat objavljamo fotografijo razglednice iz zbirke Tonèke Jelenc.Vabimo vse, ki imate stare fotografije kofje Loke in okolice, da nampomagate pri zbiranju gradiva. Poklièite v urednitvo: 04/51 55 880.

Berete Loki utrip.e deseto leto!

25

Kako, da sta se odloèila za kole-sarske poèitnice?Marko: Oba sva rekreativna ko-lesarja, nastopila sva tudi na ma-ratonu Franja. Sam kondicijo na-biram tako, da od spomladi do je-seni kolesarim v olo. Od doma seodpravim ob pol sedmih in v enosmer opravim dvajset kilometrov.Ali sem zaradi tega oproèenportne vzgoje? Ne (smeh). Ugo-tovil sem, da sem skoraj tako hi-tro na cilju, kot èe bi topal.Sicer pa je elja, da bi s kolesomtudi potovala, v naju tlela e nekajèasa.

Kje vse sta se potepala?Zaèela sva v Prekmurju in se po-tem odpravila na Madarsko, Slo-vako, Èeko, v Avstrijo, ponov-no na Madarsko in nazaj v Slo-venijo. V tednu dni sva prekolesa-rila 1000 kilometrov, torej prib-lino 150 km dnevno. Na sreèonama niti enkrat ni poèila guma.

Kako je bilo na Madarskem?Tam sva nekega veèera pred Blat-nim jezerom doivela pravo inva-

zijo komarjev. Teh krvosesov jebilo toliko, da sva morala beatipred njimi e celo med umivanjemzob. Èe bi bila pri miru, bi se takojusedli na telo in naju zaèeli gristi.Zaradi komarjev sva morala otorpreseliti iz travnika v gozd. Zani-mivo je bilo tudi pri ogledu graduSümeg, kjer sva najela vodièa, kie nikoli ni vodil turistov. Midvasva bila njegovi prvi stranki. Tipje bil tako ivèen, da naju je pro-sil, èe lahko podatke o gradu pre-bere kar z lista. Med branjem semu je roka tako tresla, da mu jepapir skoraj padel na tla. Ko jepokazal osnovne znaèilnosti gra-du, nama je izginil izpred oèi, kerse je ustrail, da ga bova e kajvpraala.

Sta vedno spala na livadah?Samo dvakrat sva prenoèila v kam-pu. Prviè sva kampirala peto noèna Èekem. Glede na to, da je bilto po tirih dneh kolesarjenja prvikamp ob poti, sva povsem blae-na prila izpod tua, ki je bil pravtako prvi na poti. Sicer pa je biloiskanje prostora za spanje zelo za-

Z Lokim utripom okoli sveta

e med umivanjem zob sva beala pred komarjiBratranca Marko Moina iz Dolenèic in Jernej Andreuzzi iz Gore-nje Dobrave, dijaka kofjeloke gimnazije, sta na zaèetku leto-njega poletja zajahala kolesi in se za teden dni odpravila na tur-nejo po sosednjih dravah. Zadnji dan sta skoraj brez hrane opra-vila dvesto kilometrov.

nimivo. Èetrto noè, ko sva bila naSlovakem, sva imela e posebnosreèo, saj sva si prenoèièe uredilaob neki poti, ob kateri so rasle èe-nje. Pa ravno zrele so bile. V tejdravi sva opazila, da je veliko veèavtomobilov znamke koda kot naÈekem, kjer izdelujejo ta vozila.Na nekem velikem trgovskem par-kirièu je bil prav zanimiv prizor vsak drug avtomobil je bil koda.

Kaj pa hrana?Seveda so prevladovali makaroniz ragujem, ki so v najina laèna ustaromali e precej trdi. Za zajtrk inveèerjo sva si privoèila evrokremali pa salamo in sir. Kot sva eomenila, sva na Slovakem pozo-bala nekaj èeenj. No, v nedeljosva si, kot se spodobi, privoèilanedeljsko kosilo. S slovako nata-karico sva se sporazumela kar vslovenèini, tudi s pomoèjo slikena jedilnem listu.

Kje sta se na cesti poèutila naj-bolj varno?V Avstriji so najbolj urejene ceste,pogoste so tudi kolesarske poti.Vendar to ni bil razlog, da sva zad-nji dan nabrcala kar 200 kilome-trov. Preprosto nisva imela veè tu-jega denarja (forintov), zato svaèim prej elela priti v Slovenijo.Zadnji dan sva si privoèila samozajtrk in popoldne skorjo kruha sèokoladnim namazom, to pa je bilovse. Najin cilj so bile Moravsketoplice in tudi to je bila dobra mo-tivacija za vztrajanje na kolesu doveèernih ur. Ko sva povsem iztro-ena in sestradana prispela v to-plice, so bile vse trgovine in go-stilne zaprte. Tako sva s pajèevi-no v elodcu odla spat in si elezjutraj privoèila obilen zajtrk. Po-tem pa sva cel dan kot najbolj skru-ena upokojenca poleavala v to-plicah in namakala najine utrujeneude. Damjan LikarMarko Moina in Jernej Andreuzzi

26

Drutvo diabetikov kofja Lokaje v zadnjem trimeseèju izved-lo veè aktivnosti, ki so bilevkljuèene v programe dela vdrutvu. Pri naèrtovanju tehprogramov smo upotevali sta-rostno strukturo diabetikov, sajsta dve tretjini naih èlanovstarih od 60 do 85 let, ostali paod 40 do 60 let, ter geografskorazprenost nai èlani so izSelke in Poljanske doline teriz kofje Loke.

Med izvedenimi aktiv-nostmi naj omenimo izlet v La-ko. e na poti smo se ustavili vpodjetju Kana, d. o. o., kjer nas jegospa Marija Akerman ljubezni-vo sprejela in nam povedala vse odiabetiènem stopalu. Poudarila je,kako potrebno je imeti negovanastopala, kar je predpogoj, da sotudi zdrava. Med predavanjem sonjene sodelavke izvajale pedikurenaim najstarejim diabetikom.Prisrèno smo se poslovili in nada-ljevali pot v Lake toplice. Tu smopreiveli nekaj ur, ki smo jih izra-bili za kopanje v termalnem baze-nu, za sprehod in ogled kraja La-ko, nato pa nadaljevali pot vmartno v Roni dolini na prijaz-no turistièno kmetijo Vozliè.e nekaj dni kasneje smo organi-zirali skupno sreèanje diabetikovcelotne Poljanske doline, ki obse-ga obèino Gorenja vasPoljane ter

iri. Sreèali smo se na domaèiji»Pesek«, ki se nahaja 650 m nadirmi. Sreèanje je finanèno pod-prl upan obèine in poslanec vdravnem zboru Bojan Starmanin upan obèine Gorenje vas-Po-ljane Joe Bogataj.Na tem sreèanju so bili tudi starej-i diabetiki, ki so jih svojci pripe-ljali z eljo, da bi se druili z osta-limi in izvedeli, kaj je novega v dru-tvu. Tako sem e v zaèetku dru-enja predstavila program, ki namje e ostal do konca leta 2005, terprogram, ki ga predvidevamo v na-slednjem letu. Ob koncu druenjasem sliala veliko lepih in vzpod-budnih besed, ljudje pa ob stiskuroke v pozdrav niso skrivali svo-jih èustev.

Po nekaj dnevih smo see pripravljali na naslednjo aktiv-nost, t. j. strokovno predavanje.To je bilo 1. oktobra 2005 v pre-davalnici srednjih ol na Podnu vkofji Loki. Predaval je na diabe-tolog Toma Camlek, dr. med.Tema predavanja je bila debelostin arterijska hipertenzija. Ta pro-jekt je bil za nas zelo zahteven, sajsmo vkljuèili v to predavanje vsediabetike iz k. Loke, Selke terPoljanske doline. Organizirali smoposebne avtobusne prevoze iz do-lin ter poskrbeli za prijetno po-èutje od 8. do 14. ure. Sodelovaloje tudi podjetje Rosche Diagno-

stics z merjenjem krvnega sladkor-ja ter podjetje Kana d. o. o. iz al-ca s svojimi izdelki.

Na predavanju je biloprisotnih 151 diabetikov, med nji-mi tudi varovanci diabetiki izDoma starejih v kofji Loki. Pri-peljali sta jih medicinski sestri zeljo, da bodo tudi oni spremljalito predavanje in e veè izvedeli odiabetesu.

Med predavanjem smoveliko sliali o vzrokih za nasta-nek zapletov in zdravljenju debe-losti, o dejavnikih tveganja za na-

stanek in vplivu krvnega tlaka nakroniène zaplete sladkorne bolez-ni. Na koncu so diabetologu za-stavljali vpraanja. Z veseljem jeodgovoril prav vsem in predava-nje zakljuèil v prijetnem vzduju.

S tako veliko prisot-nostjo so nai diabetiki potrdili,da potrebujemo veè izobraevanjin vzgoje, da bomo lahko svojo bo-lezen dobro obvladali in iveli kva-litetno ivljenje, se veselili vsake-ga dne brez stresov in polni med-sebojne ljubezni.

Silva ontar

Drutvo diabetikov kofja Loka je delavno tudi v jeseni 2005

Diabetiki kofje Loke na predavanju dr. Camleka1. 1