P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Oktober 2010 • Številka 10Leto: XII - ISSN 1408-7103

2 - L O Č A N K A

Oglasi

AGE

NC

IJA

ČE

LIK

d.o

.o.,

Virm

aše

11

8,

Ško

fja L

oka

d.o.o.

VSA ZAVAROVANJA NA ENEM MESTU!

V Agenciji ČELIK, v Frankovem naselju v Škofji Loki

in na Laborah, Škofjeloška cesta 1, v Kranju.

Odprto od ponedeljka do petka med osmo in osemnajsto

uro, ob sobotah do enajste ure, tudi v Škofji Loki.

V mesecu oktobru akcija najugodnejših zavarovanj

vašega doma!

Agencija ČELIK - MOJA AGENCIJA!

Lahko jih samo pokličete za informacijo! Kar na brezplačno tel. številko - 080 123 5,

med 8. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 11. uro.

ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE

JEZIKOVNI TEČAJI

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

Angleščina Nemščina ItalijanščinaŠpanščina Francoščina RuščinaJaponščina Poljščina Arabščina

Slovenščina Latinščina Kitajščina

TEČAJI ZA PROSTI ČASMozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,...

Windows Word Excel Power Point

MEKON LOKA D.O.O.Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka

tel.: 04 51 50 590info@mekon-loka.siwww.mekon-loka.si

ZA:učencedijake

študenteodrasle

upokojence

KDAJ?Pričetki od

2. novembra dalje.

Na voljo je več kot 200

različnih terminov.

PONUDBAračunalniški tečaji

20 učnih ur odrasli

135 EURCena vsebuje 20% DDV.

RO

BE

RT

VEN

E S

.P.

TAVČ

ARJE

VA 7

, Š

KO

FJA

LOK

A

ZLAT

ARS

TVO

KO

MAN

AN

DR

EJ

KO

MAN

S.P

. M

ES

TNI T

RG

5 Š

KO

FJA

LOK

A

Sobota, 23. oktobra, med 10.30 in 12.30:

Netopirji preletavajo neboBliža se noč čarovnic in jate netopirjev se zbirajo navečernem nebu. Ste tudi vi za nočno avanturo z ne-topirji? Morda izdelate takšnega, ki se bo lahkopridružil nočnim pohodom.

Petek, 29. oktobra, ob 15. uri:

Čarovniški ples z VVZ Škofja Loka/otroška prireditevSobota, 30. oktobra, med 10.30 in 12.30:

Skrivnostna svetloba svečPrimerna oprema je nujna za skorajšnjo noč čarovnic.

Leteča metla je že pripravljena, tudi čarovniškiklobuk je nared. Le še svetilko izdelate za razburljivo-srhljivo nočno doživetje.

Vsako soboto med 10.30 in 12.30:

Ustvarjalne priprave ob bližajočih sepraznikihOb dolgih večerih, ko soncu popušča moč, se jasnonebo obarva škrlatno rdeče. Prav gotovo že veste, daob takih večerih sv. Miklavž zakuri svojo veliko pečin mesi slastne cimetove piškotke za vse pridneotroke. Vmes pa pogleduje po sobicah in si zapisuje,kaj počnejo njegovi malčki.Z decembrskimi dobrotniki so se dogovorili, da bodopokukali tudi v naše centre in preverili, kako ste otro-

ci pridni na ustvarjalnih delavnicah. Obljubili so namobisk v decembru, ko si bodo prišli ogledat božičnodrevesce. In to prav tisto božično drevesce, ki gabodo okrasili vaši drobni prstki, dragi otroci. To pa šesploh ni vse! Zaupamo vam še skrivnost: dobri možjebodo obdarili prav vse otroke, ki bodo z nami ustvar-jali na vseh novembrskih druženjih.

Sobota, 20. novembra: Sobota, 27. novembra:

Girlande Bradati prijateljiSobota, 13. novembra, ob 10. uri:

Martinovanje s krstom vinaVabljeni na veselo martinovanje, kjer boste pokusilinovo vino, Martinove kanapeje in prisluhnili domačiglasbi. Da najmlajšim ne bo dolgčas, bodo poskrbelianimatorji s kreativno delavnico izdelovanja figuric izjesenskih darov narave.

PROGRAM PRIREDITEV V MERCATOR CENTRU ŠKOFJA LOKA

40%ceneje

z zbranimi pikami s

kartico Mercator Pika

3-6%popusta

ugodni pogoji

nakupa do

12 obrokov

Pos

lovn

i sis

tem

i Mer

acto

r d.

d.,

Dua

najs

ka c

esta

10

7,

Ljub

ljana

Uvodnik

4 - L O Č A N K A

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Oktober 2010 • Številka 10Leto: XII - ISSN 1408-7103

je mesečna priloga Gorenjskega glasa za škofjeloško regijo.

Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Bleiweisova cesta 4, Kranj

odgovorna urednica: Marija Volčjak

urednik Ločanke:Boštjan Bogataj(bostjan.bogataj@g-glas.si)

novinarji:Boštjan Bogataj, Vilma Stanovnik, Igor Kavčič, Danica Zavrl Žlebir, Matjaž Gregorič, Alenka Brun, Ana Hartman, Andreja Kopač, Maja Bertoncelj, Jernej Červek

fotografije:Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Polona Mlakar Baldasin

lektoriranje:Marjetka Vozlič

uredništvo, naročnine:Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjtelefon: 04/201 42 00elektronska pošta: info@g-glas.si

oglasno trženje:Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranjza Ločanko: Mirjam Pavlič (gsm 031/698 627)

mali oglasi: telefon: 04/201 42 47Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.

priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranjtehnični urednik:Grega Flajnik

tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središčedistribucija: Pošta Slovenije, Poslovna enota Kranj

Ločanka je priloga 84. številke Gorenjskega glasa,22. oktobra 2010. V nakladi 14.000 izvodov jo do-bijo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov vškofjeloški regiji brezplačno. Naslednja številkaizide 30. novembra 2010.

L O Č A N K A Pred drugim krogom

Na naslovnici: Špela Kavčič iz ŽirovFoto: Polona Mlakar Baldasin

Na Škofjeloškem so za dve občini že končane lokalne volitve. VGorenji vasi - Poljanah in Železnikih sta poleg občinskih svetni-kov že izvoljena tudi nova (stara) župana. Gorenjevaški MilanČadež je imel le enega nasprotnika, ki ga je prepričljivo porazilz 79 odstotki glasov volivcev, medtem ko je imel Mihael Prevc vŽeleznikih nekaj več opraviti, saj so se za županski stol potego-vali še štirje drugi kandidati, pred volitvami pa se je oblikovalanova stranka, ki je ostro kritizirala županovo delo. Župana, ki jebil v preteklosti vajen zmagovati v prvem krogu in ki je na volit-vah pred štirimi leti dobil 82,79 odstotka volilnih glasov, je skr-belo, da bo v Železnikih tokrat drugi krog. Pa je bil navsezadnjeizvoljen v prvem, ne sicer s tako prepričljivim odstotkom kot vpreteklosti, a še vedno s 65,21 odstotka glasov. Z izvolitvijo panjegovih skrbi ni konec, saj je lepo število mandatov porazdelje-no med stranke, ki so se pred volitvami opredeljevale kot župano-ve nasprotnice. Sicer bo v občinah v prihodnje vse odvisno odtega, kakšne koalicije se bodo sklepale. V občini Gorenja vas -Poljane s tem ne bo veliko težav, saj je občinski svet politično do-kaj enoznačen, župan pa ima večinsko podporo.

Če je v omenjenih dveh občinah tudi po volitvah vse (približno)po starem, pa tega ne moremo trditi za občino Žiri, ki bo v dru-gem krogu zanesljivo dobila novega župana. Dosedanji BojanStarman, ki je županoval vse mandate doslej in kandidiral tuditokrat, je namreč izpadel iz drugega kroga, saj se je v prvem medsedmimi kandidati uvrstil šele na četrto mesto. So ljudje naveli-čani vsa leta odsotnega župana, ki je občino vodil ob svojem deluv gospodarstvu (v prejšnjem mandatu pa kot poslanec), ali si pre-prosto želijo svežih moči, bi težko ocenili. Kakor koli, za župano-vanje se sedaj potegujeta Janez Žakelj in Milan Oblak, oba kan-didata desnosredinskih strank, kdo od njiju je primernejši za vo-denje občine, pa bo odločeno v nedeljo.

V nedeljo bodo volivke in volivci odločili tudi o županu občineŠkofja Loka. Bo to dosedanji Igor Draksler, ki je na čelu občineod leta 1994, ali novinec v lokalni politiki Miha Ješe? V prvemkrogu je bilo med njima manj kot odstotek razlike v volilnih gla-sovih. Za občino Škofja Loka to sicer ni nič novega. Že pred šti-rimi leti je Igor Draksler le za nekaj glasov premagal takratnegatekmeca Dušana Krajnika. Slednji je zaradi domnevnih nepravil-nosti zahteval naknadne volitve in jih tudi dosegel. ”Tretji krog”,kakor se radi šalijo v Škofji Loki, pa je čez leto dni potrdil Draks-lerjevo zmago. In to znova za nekaj malega glasov. Igor Draks-ler nam je zatrdil, da ga tesen rezultat tudi sedaj ne skrbi preveč.Kljub vsemu pa je resno vzel dober rezultat nasprotnega taborav volitvah za občinski svet in že začel sklepati zavezništva. Nespor-ni podpori dveh pomladnih strank (njegove SLS in N.Si) se je vzačetku tedna pridružila še SDS, ki mu je v pravkar minulemmandatu najbolj srdito nasprotovala, nazadnje še na zadnji sejiobčinskega sveta v primeru zelo drage gradnje športne dvoranena Trati. Vendar v primeru, da dobi še peti županski mandat, tudita podpora ne bo dovolj in bo treba iskati programske sorodno-sti in politične kompromise tudi pri drugih.

Danica Zavrl Žlebir

Najave, karikatura

L O Č A N K A - 5

Tržnice kmetijskih pridelkov in izdelkovTržnice so ob sobotah v mestnih oziroma vaških središčih na Škof-

jeloškem. V Škofji Loki bo 6. novembra na Mestnem trgu, 13. no-vembra pa na vaškem trgu v Gorenji vasi, v Železnikih pred pošto inv Žireh pred Zadružnim domom. Na tržnici so na voljo izdelki bla-govnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škof-jeloških hribov, izdelki, ki imajo znak kakovosti iz tradicionalnegasejma Dobrote iz slovenskih kmetij na Ptuju, med z blagovno znam-ko Slovenski med, zeliščni izdelki ter izdelki domače in umetnostneobrti. Obiskovalcem so tako na voljo domač kruh in drugi pekovskiizdelki iz krušne peči, mlečni izdelki, domače alkoholne pijače, sad-ni izdelki iz travniškega sadja, med in dražgoški kruhki, zeliščnemešanice in mazila, ročno pleteni izdelki iz domače volne, kleklja-na čipka in aplikacije s čipko, leseni izdelki in drugi izdelki doma-če in umetnostne obrti. Info: Razvojna agencija Sora (Kristina Mi-klavčič, 506 02 25)

Razstava domače in umetnostne obrtiV mali razstavni galeriji Občine Škofja Loka bodo v torek, 9. no-

vembra, ob 19. uri odprli razstavo članov sekcije za domačo in umet-nostno obrt pri Obrtno-podjetniški zbornici Škofja Loka. Povod zarazstavo je septembra začeti čezmejni projekt Rokodelska dediščinav čezmejnem prostoru včeraj, danes in jutri. Ta se bo izvajal naŠkofjeloškem, na slovenskem in avstrijskem Koroškem ter v regijiObsotelje in Kozjansko. Info: Razvojna agencija Sora, oddelek turi-zem (517 06 04, mojca.bergant@lto-blegos.si).

Meditiranje za boljše življenje”Meditirati pomeni razviti in ohraniti miren in pozitiven odnos do

sebe, do drugih in do vseh situacij, ki jih srečamo,” je moto Budi-stičnega centra Maitreja, ki vabi na tečaj meditacije Spreobrnimosvoje življenje! Tečajniki se bodo naučili šestih posebnih metod, kipomagajo spremeniti življenje na bolje. Odlika teh metod je, da jihbodo tečajniki lahko uporabljali tudi pri svojih vsakdanjih dejavno-stih, zato so posebno primerne za tiste, ki so zelo zaposleni in ima-jo veliko opravil. Z redno prakso teh meditacij lahko spreobrnejoživljenje in izpolnijo svoje hrepenenje po miru in zadovoljstvu. Te-čaj bo od 8. novembra do 20. decembra, od 18.30 do 20. ure vOsnovni šoli Škofja Loka - Mesto. Info: Budistični center Maitreja(070/31 45 48, info@kadampa-si.org, www.kadampa-si.org).

Pred smučarsko sezono na sejem opremeV Športni dvorani Poden bo 27. in 28. novembra, od 8. do 19. ure,

potekal tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme. Na sejmubo komisijska prodaja rabljene opreme, pri kateri bodo svetovalitako tekmovalci kot trenerji Smučarskega kluba Alpetour ŠkofjaLoka, ki je tudi organizator sejma. Rabljeno opremo naj obiskovalciprinesejo s seboj in oddajo v komisijsko prodajo. Razen te bodo obiskovalci lahko kupili tudi novo opremo, ki jo prodaja trgovina Al-pina, Bokal šport in drugi. Info: Smučarski klub Alpetour (JanezDekleva, 041/609 892).

Boštjan Bogataj

Ločanka je redna priloga časopisa

NAROČAM

Ime in priimek: ____________________________________

Naslov:__________________________________________

Podpis:_______________________

Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območje Gorenjske. Časopisz bogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnoteženčasopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenj-cev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti.Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetnavprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In seveda poskrbimo za sprostitevin zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo z brezplačnimi prilo-gami, kot sta npr. Kranjčanka in Ločanka, ter ob koncu leta z letopisomGORENJSKA - darilom pred božično-novoletnimi prazniki.Če vas poleg branja Ločanke zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vasvabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinašali brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vaspresenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

za najmanj eno leto

6 - L O Č A N K A

Ločanka predstavljaR

AZVO

JNA

AGE

NC

IJA

SO

RA

d.o.

o.,

SP

OD

NJI

TRG

2,

ŠK

OFJ

A LO

KA

Septembra smo začeli izvajati čezmejni projekt ”Rokodelska dediščina v čez-mejnem prostoru včeraj, danes in jutri”, ki ga bomo izvajali na Škofjeloškem,na slovenskem in avstrijskem Koroškem ter v regiji Obsotelje in Kozjansko.

S partnerji bomo v naslednjih 33 mesecih izvedli vrsto aktivnosti, kot so:- popis rokodelske dediščine na terenu in izvedba delavnic z rokodelskimi znanji,- vzpostavitev rokodelskih centrov (v Škofji Loki v bivši Pasijonski pisarni),- izvedba rokodelskih festivalov in mednarodne razstave rokodelskih izdelkov,- posneli dokumentarni film, izdelali priročnike rokodelskih znanj, oblikovalipromocijske zloženke itd.

V novembru bomo izvedli etnološki tabor in obiskali vse tiste, ki ste priprav-ljeni deliti svoja znanja o rokodelstvu z nami. Imate rokodelska znanja? Po-znate kakšnega rokodelca ali rokodelko?

Vse, ki vas rokodelstvo zanima ali imate morda rokodelska znanja, toplo va-bim, da nam pišete ne e-pošto: katka.zbogar@lto-blegos.si ali na Razvojnaagencija Sora - turizem, Spodnji trg 2, 4220 Škofja Loka. Lahko pa nas pokli-čete na 04/517 06 06 ali osebno obiščete.

Projekt je 95 % sofinanciran iz evropski sredstev. Operacijo delno financira Evropska unija. Evropski sklad za regionalni razvoj.

Če ob izbiri poslovnih daril iščete ročno oblikovane izdelkepreverjene kakovosti, izdelane na tradicionalen način v okvirudopolnilnih dejavnosti na podeželju, iz surovin lokalnega oko-lja, brez umetnih konzervansov ter drugih dodatkov, bodo po-slovna darila blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca- Naravni izdelki iz škofjeloških hribov pravilna izbira.

Ponudbo poslovnih daril te blagovne znamke oblikuje nekajizbranih izdelkov iz celotne ponudbe, zapakiranih v lične da-rilne embalaže in sicer so to: božični, srednjeveški in babi-čini piškoti, medenjaki ter potice treh različnih okusov,sadni kruh, domači jušni rezanci, žganja in likerji različnihokusov, suho sadje in marmelade, med in dražgoški kruh-ki, poltrdi sir Tinček, zeliščni čaji in zeliščni mošnjiček,ročno pleteni izdelki iz domače volne, ročno klekljana čip-ka in aplikacije s čipko ter leseni izdelki.

POPIS ROKODELSKIH ZNANJ - VABLJENI K SODELOVANJU

POSLOVNA DARILA S PRIDIHOM TRADICIONALNOSTI

Več informacij:tel.: 04 50 60 225e pošta: kristina.miklavcic@ra-sora.si,http://babicadedek.ra-sora.si

FOTO

: IG

OR

PU

STO

VRH

Objave Občine Gorenja vas-Poljane

L O Č A N K A - 7

Gorenja vas - Po županskih volitvah involitvah v občinske svete je jasno, da jenovi stari župan Milan Čadež. Medtem kobodo v sosednjih občinah še izbirali žu-pana, pa smo gorenjevaško-poljanskegavprašali, katerim projektom bo dal pred-nost v prihajajočem mandatu:

”Nadaljujemo z rekonstrukcijo cest držav-nega omrežja, dokončujemo izgradnjohrbtenice odprtega širokopasovnega omre-žja, z razširitvijo in posodobitvijo osrednječistilne naprave v Gorenji vasi. Sredstva sozagotovljena in pridobljena vsa potrebna do-voljenja za novogradnjo javne kanalizacije naobmočju Trebije in Hotavelj, izgradnjo javnekanalizacije s čistilnima napravama na ob-močju naselij Javorje in izgradnjo vodovodaPodvrh-Zapreval-Četena Ravan. Občina kan-didira tudi na evropskih razpisih za prido-bitev nepovratnih sredstev: za gradnjo šport-nega igrišča na Sovodnju smo že v avgustuoddali prijavo, za gradnjo mladinskega centrana Malenskem vrhu, obnovo občinske stavbev Gorenji vasi in ureditev okolice Šubičevehiše pa je prijava v pripravi. V postopkupriprave je občinski podrobni prostorskinačrt za območje Gorenje vasi, ki bo osnovaza pridobitev gradbenega dovoljenja za iz-gradnjo nove športne dvorane v Gorenji vasiin Doma starejših občanov.”

Tudi v Gorenji vasi razmišljate o gradnjidoma za starejše?

”Komisija, ki je bila imenovana naobčinskem svetu pod vodstvom g. Žagarja izSrednje vasi, je stvari vzela resno. Pridobiliso vse pomembne vhodne podatke, ki sopotrebni za začetek načrtovanja. Izdelana jeidejna zasnova, ki predvideva gradnjo v dvehfazah. Smo v pogovorih za zemljišče, ki je žeopredeljeno v novem prostorskem načrtu,poteka pa tudi izdelava podrobnega pros-torskega načrta hkrati z novo Športno dvora-no.”

Med težavami, ki žulijo tudi občanke inobčane, so regionalne cestne povezave,predvsem proti Sovodnju in tudi drugje.Kako in s kakšno hitrostjo jih boste lahkoreševali v sodelovanju z državo?

”Izdelano imamo idejno projektno doku-mentacijo za odseke regionalnih cest Goren-ja vas-Hotavlje, Gorenja vas-Todraž inLučine-Suhi Dol. Za slednjo smo že naročiliizdelavo projektov za izvedbo, vsi odseki paso podprti s sredstvi, zagotovljenimi vdržavnem proračunu, zato z deli začnemo v

tem mandatu. Za cesto Trebija-Sovodenj jebila vložena Identifikacija projekta s popi-som del za celoten odsek, sanacija nevarnihdelov pa se že nadaljuje letos in v letu 2011.Prejšnji teden smo prejeli obvestilo s straniDirekcije za ceste o prijavi štirih gradbišč natem odseku.”

Na zadnji seji občinskega sveta pa stepotrdili tudi državni prostorski načrt zagradnjo obvoznice Gorenja vas. Načrt jesprejet, vodila ga je občina, kaj pa sedaj?Kdaj se bo začela gradnja?

”Izgradnja obvoznice Gorenja vas je naprednostni listi projektov, za katero so vdržavnem proračunu zagotovljena evropskasredstva. Projekt smo na občini pomembnopospešili s pripravo in sprejetjem podrobnegaprostorskega načrta, kar neposredno odpiravrata gradnji v tem mandatu.”

V začetku meseca ste v sodelovanju ssosednjo občino, banko in STC Stari vrhdosegli dogovor o nadaljnjem delovanjusmučišča. Na Starem vrhu naj bi zavel novveter, z novo ponudbo in razširjeno se-zono. Vaš komentar?

”Občina Gorenja vas - Poljane v celoti pod-pira interes zasebnih vlagateljev v razvojsmučišča Stari vrh, od katerega je odvisenobstanek smučišča, delovna mesta in razvojturizma na tem območju. Nadaljnji razvoj jeodvisen tudi od novih projektov in razširjeneponudbe za obiskovalce smučišča, ki jih ženačrtuje zasebni investitor.”

Drugi veliki turistični projekt, ki vasčaka v tem mandatu, je oživitev Tavčar-

jevega posestva Visoko. Kako kaže projek-tu?

”V zadnjih dveh letih so se investicije v tu-ristično infrastrukturo močno zmanjšale,zaradi tega tudi prihaja do časovnega zamikaod napovedane investicije. Za pomembenprojekt oživitve Dvorca Visoko smo že na junijski seji potrdili ustrezne akte za vstop vbodočo družbo, enake poteze mora storiti šeobčina Škofje Loka. Med drugim tudi s spre-jetjem svojega Občinskega prostorskeganačrta.”

Po občini ste postavili številna nova avto-busna postajališča. Zakaj?

”Razlog je v poenotenju videza avtobusnihpostajališč. Ta so sedaj v obliki čebelnjaka,pokrite z našim špičakom in tudi nekolikomanjše od predhodnih. V prihodnjih letihbomo postopoma zamenjali vsa avtobusnapostajališča v občini.”

Ali je krožišče v središču Gorenje vasidokončno zgrajeno in urejeno? Kdaj se boselil Petrol?

”Krožišče je urejeno, tudi osrednji delkrožišča, tehnični prevzem je bil opravljenprejšnji mesec. Pomembno je, da ga vsi želahko uporabljamo. Tudi pri selitvi Petrolakaže, da se zapleti približujejo koncu; po iz-datnem posredovanju občine je pridobljenovodno soglasje, še pred tem pa soglasje kumeščanju lokacije v prostorskem planuobčine. Trenutno je na potezi škofjeloška up-ravna enota, ki obravnava vlogo za izdajogradbenega dovoljenja.”

Boštjan Bogataj

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas - Poljane

Obvoznica je na prednostni listiManj kot mesec dni po vnovični izvolitvi Milana Čadeža za župana nam je razgrnil

razvojne načrte za prihodnja štiri leta.

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

. 87

, G

OR

EN

JA V

AS

Milan Čadež

Ali se bo posestvo Visoko v tem mandatu prebudilo kot zakleta Trnuljčica?

8 - L O Č A N K A

Podblegaške novice

Todraž - Nikolaj Potrebuješ se z lesno de-javnostjo že dolgo ukvarja, leta 1997 pa jeodprl še družinsko podjetje Hrast. Več let seje ukvarjal zgolj z odkupom hlodovine povsej Gorenjski in žaganjem desk po naročilu- predelavo so zaupali drugim izvajalcem.”Hlodovino smo vsa leta žagali pri partnerjihin plačevali za razrez. Zadnja leta pa sta se mipridružila tudi sinova Leon in Jure, zato od-ločitev za investicijo ni bila več težka,” odlo-čitev za 350 tisoč evrov težko investicijo vnovo žago v novem objektu in spremljajočenovosti opisuje glava družine Nikolaj Potre-buješ.

Nova žaga, zagnali so jo sredi meseca in bozagotovo velik mejnik v delu podjetja Hrast,je izdelalo podjetje Mebor iz Sv. Lenarta.Omogoča predelavo lesa za različne potrebein je ena najmodernejših v lesno predeloval-ni industriji, kar jih poznamo pri nas. ”Novinačrti že zorijo. Če bo le delo in promet, kotga imamo danes, se bomo kmalu veselili no-vega odprtja,” pravi Potrebuješ, ki zaupa lelastnemu delu in iznajdljivosti. ”Ne želimopa prehitevati. Počasi, zanesljivo in z lastnimdenarjem,” opiše nadaljnjo razvojno pot.

Ta pa ni povezana le z družino, ampak tudiz okolico. Že spomladi bodo v Hrastu zapo-slili dva nova sodelavca, lesarja. Pa gospo-darska kriza? ”Imamo stalne kupce, žal pa setudi tu pozna, da gre nekaterim težko,” praviNikolaj Potrebuješ in za še večjo težavooznači subvencionirano ceno hlodovine vAvstriji, zato je tudi v Sloveniji cena previso-

ka oziroma jo dobi težje. Hlodovino v podjet-ju odkupujejo po vsej (spodnji) Gorenjski,največ listavcev, iglavcev je zgolj za petino.Večji del žaganega lesa Hrast proda na do-mačem trgu, med pomembnejšimi dejavnost-

mi podjetja pa je tudi prodaja drv. Letno pre-delajo do pet tisoč kubičnih metrov hlodovi-ne in do dva tisoč kubičnih metrov drv.

Boštjan Bogataj / Foto: Izidor Jesenko,www.fotografiranje.si

Nov zagon za družinsko podjetje”Na začetku poslovne poti se je težje odločiti za investicijo, ko pa sta se v posel vključila tudi sinova

zadržkov ni bilo več,” je ob zagonu nove žage povedal Nikolaj Potrebuješ iz družinskega podjetja Hrastiz Todraža.

Družina Potrebuješ iz Todraža pred veliko investicijo družinskega podjetja: tehnološko napredno žago domačega proizvajalca Mebor iz Sv. Lenarta. Celotna investicija je vredna kar 350 tisoč evrov.

Stari vrh - V začetku meseca je obratovanje smučišča Stari vrhoziroma podjetja, ki ga upravlja - STC Stari vrh - še viselo na nitki.Pa vendar se je Hypo Leasingu, občinama Gorenja vas-Poljane inŠkofja Loka, omenjenemu podjetjeu in skupini podjetnikov le uspe-lio dogovoriti za zagon tudi v novi sezoni. Spomnimo, da je nadsmučiščem sredi 90. let prejšnjega stoletja že visel meč propada,vendar se je skupina domačinov skupaj z občinama dogovorila onadaljnjem obratovanju.

Pred nekaj leti so se tudi skupaj odločili za postavitev nove šest-sedežnice, ki bi dala smučišču nov zagon. Obe občini sta se zaveza-li, da bosta desetletje sofinancirali najem kredita (pozneje lizinga) zanakup sedežnice, v zameno pa pridobivali lastništvo v podjetju STCStari vrh. Vendar ni šlo vse po načrtih, čeprav je smučišče postaloprivlačnejše in še bolj priljubljeno, je že prvo sezono uničilo po-manjkanje snega. Posledično podjetju ni uspelo vračati kredita, tudipred letošnjo sezono so bili na robu propada. ”Poslovni načrt je bilob nakupu naprave realno zastavljen, vendar je svoje kljub naraščan-

ju obiska naredila gospodarska kriza,” je povedal Janez Dekleva,predsednik nadzornega sveta.

Ob vsem tem je v obeh občinah naraščalo nezadovoljstvo nad vla-ganjem ‘v vrečo brez dna’ oziroma podjetje brez prihodnosti. Kljubtemu sta se župana odločila za poplačilo zaostalih vložkov, gre za360 tisoč evrov, Hypo Leasing pa je s tem odprl možnost za prihodnovega vlagatelja. To je podjetnik Pavel Logar iz Poljan, ki pa namje povedal, da trenutno vstopa na smučišče le kot posojilodajalec, obzaključku sezone pa bi posojilo lahko spremenil v lastništvo. Obstrani naj bi mu stali tudi drugi podjetniki iz Poljanske doline. ”STCStari vrh bomo prevzeli le, če se bo podjetje in ponudba močno spre-menila. Napovedujem novo, privlačno ponudbo, več pa ne želimrazkriti,” pravi Logar. Z dogovorom je zadovoljen tudi MatejDemšar, dosedanji direktor STC Stari vrh, ki se je z oktobrom upokojil. ”Smučišče dobiva nov zagon, turistično dejavnost pa naj birazširili tudi v poletne dni,” je prepričan Demšar.

Boštjan Bogataj

Dogovor za dodaten razvoj smučišča

Objave Občine Železniki

L O Č A N K A - 9

Železniki - Mihael Prevc ostaja županobčine Železniki. Z dobrimi 57 odstotkiglasov so mu volivci na nedavnih volitvahzaupali že četrti mandat zapored. Prevc jebil tolikšne podpore vesel:

”Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsemvolivkam in volivcem, ki so mi vnovič za-upali vodenje občine. Moram pa dodati, danikoli nisem pričakoval, da je predvolilnakampanja lahko tako zelo grda in umazana,kot sem jo tokrat okusil na lastni koži. Mojinasprotniki so z vsemi možnimi sredstvi - zuničenjem mojih plakatov, s skrunitvijo po-kopališča v Selcih in tudi preko interneta zraznoraznimi lažmi in natolcevanji poskuša-li diskreditirati mene in mojo družino tertako povsem prestopili prag človeškega do-stojanstva. Zaradi vsega tega vstopam v novmandat s trpkim priokusom, čeprav sem povolitvah prejel toliko čestitk in izrazov pod-pore kot le malokdaj - za kar sem vsem ob-čanom zelo hvaležen. Prav to mi tudi dajemoči in novega zagona za izpeljavo projek-tov, ki so pred nami.”

Kateri projekti bodo prednostni v pri-hodnjem letu?

”Projekti, za katere imamo že pripravljenodokumentacijo z gradbenim dovoljenjem oz.imamo z njimi možnost pridobiti evropski alidržavni denar. Pri tem imam v mislih pred-vsem projekte na področju obnove šol. S pro-jektom obnove šole v Dražgošah bomo kan-didirali za evropska sredstva za razvoj pode-želja. Če bomo uspešni, bo ta šola imelaprednost pri obnovi. Naj dodam, da bomoglede na stisko v vrtcih skušali prihodnje letoizvesti tudi 700 tisoč evrov vredni prizidek kvrtcu v Železnikih, dokumentacijo imamo žepripravljeno. V teh dneh smo že pripravilijavni razpis za izbiro izvajalca za gradnjo či-stilne naprave v Dolenji vasi, za katero botreba v proračunu zagotoviti blizu 500 tisočevrov.”

Dejali ste, da bo v primeru pridobitveevropskih sredstev obnova podružničnešole v Dražgošah imela prednost. Se bo za-radi tega obnova centralne šole v Železni-kih zamaknila?

”Ne. Vse je odvisno od finančnih možno-sti. Ocena investicije je vredna dobre 4 mili-jone evrov, zato bomo iskali sredstva pred-vsem na Ministrstvu za šolstvo in šport, ob-nova pa bo trajala več let. ”

Kako bo potekala obnova dražgoškešole?

”Po fazah. Najprej bo prišla na vrsto rekon-strukcija strehe, ki že vrsto let pušča. Predvi-dena je izgradnja klasične dvokapnice, ki bomožna samo v času poletnih počitnic. Prvafaza obnove, s katero bi rešili zamakanje učil-nic in pridobili dodatne prostore na podstreš-ju, je vredna okoli 400 tisoč evrov, celovitaobnova šole vključno z izgradnjo telovadnicepa je ocenjena na 1,5 milijona evrov.”

Kako napreduje gradnja širokopasovne-ga omrežja?

”Gradnja osnovne hrbtenice omrežja do po-sameznih vasi oz. naselij in povezava s cen-tralo v stavbi bazena v Železnikih je bolj alimanj zaključena. Do konca novembra bo iz-vajalec Tritel v položene cevi napeljal kabel,priklope do posameznih gospodinjstev pa bozačel izvajati konec leta. Znano je, da bodostroški priklopa za vsa gospodinjstva isti neglede na oddaljenost od osnovne hrbtenice.Izvajalec se bo pri priklopih posluževal raz-ličnih rešitev: ponekod bo optični kabel dogospodinjstev namesto po zemlji napeljal poobstoječih drogovih za telefonski ali električ-ni kabel, uporabil bo tudi brezžične poveza-ve, saj lahko, kot zagotavlja, s posebno tehni-ko iz obstoječega optičnega kabla brezžičnoomogočijo isto kvaliteto širokopasovnih sto-ritev in se tako izognejo zahtevnemu preko-pavanju.”

Kako pa napreduje obnova dražgoškegaspomenika?

”Ugotavljamo, da smo izbrali zelo kvalitet-nega izvajalca. V Dražgošah je ta čas veliko

gradbišče, dela potekajo vse dni v tednu. Čene bo večjih vremenskih nevšečnosti, izvaja-lec obljublja, da bo spomenik obnovljen žedo konca leta.”

Pločnik od šole proti športni dvorani ševedno ni zgrajen. Kje se zatika?

”Gradnja se je zavlekla, ker je z deli zamu-jal Elektro Gorenjska, ki v sklopu te investi-cije polaga tudi električni kabel 110 kV dalj-novoda Železniki-Bohinjska Bistrica.”

Ste z asfaltiranjem občinskih cest konča-li?

”Ne še. Pred kratkim je bil končan najdalj-ši, 2,2 kilometra dolg odsek do perspektivnedomačije pri Majdelcu v Davči. Investicija jebila zahtevna in draga, vredna je dobrih 200tisoč evrov. Asfaltiranje bo financirala obči-na, pri pripravi ceste pa je s krepkim finanč-nim vložkom sodeloval tudi uporabnik. As-faltirali smo tudi že lokalno povezovalno ce-sto Martinj Vrh-Lenart med občinama Želez-niki in Škofja Loka, cesto na Puč v MartinjVrhu, ter cesto do Ocvirka v Potoku. Drugisloj asfalta pa je dobila cesta v Kališe. Na ce-sti v Golico pa se ureja nov priključek cestena regionalno in sanacija plazu pod Meže-tem. Tudi ti odseki bodo v nadaljevanju asfal-tirani. S tem bo zaključeno asfaltiranje do-brih šestih kilometrov občinskih cest v letoš-njem letu. Z veseljem pa povem, da smouspeli prepričati direkcijo RS za ceste o nuj-nosti preplastitve najbolj kritičnega dela dr-žavne ceste Češnjica-Rudno.”

Ana Hartman

Mihael Prevc, župan Občine Železniki

Največ denarja za šoleV primeru pridobitve evropskih sredstev bo obnova dražgoške šole imela prednost pred

šolo v Železnikih. Prihodnje leto nameravajo zgraditi tudi vrtčevski prizidek.

V primeru lepega vremena bo obnova dražgoškega spomenika končana še letos.

Mihael Prevc

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

Železnikarske novice

10 - L O Č A N K A

Koncert za prizadete v poplavahV Železnikih so z dobrodelnim koncertom za prizadete v nedavnih poplavah zbrali 5.600

evrov pomoči.

Železniki - Občina Železniki je v začetkuoktobra v železnikarski športni dvorani prire-dila humanitarni koncert Železniki za Slove-nijo, s katerim so zbirali denar za pomoč pri-zadetim v septembrskih poplavah, ki so pri-zadele velik del Slovenije. Za to gesto so seodločili, ker so bili v Selški dolini ob katas-trofalni ujmi pred tremi leti deležni velike so-lidarnosti Slovencev, ki so jim s svojo dobro-to in nesebično pomočjo dali vedeti, da v ne-sreči niso ostali sami. Na dobrodelnem kon-certu so nastopili glasbeniki in plesalci izSelške doline, mnogi med njimi so bili predtremi leti žrtve podivjane vode. Predprodajavstopnic je sicer napovedovala slab obisk, aso se nato domačini izkazali, napolnili dvora-no in dokazali, da imajo odprto srce. S pro-danimi vstopnicami in prostovoljnimi pri-spevki so zbrali 5.600 evrov pomoči.

”Dobrote se ne da vračati, z njo se ne da trgovati, je mnogo več, je del našega bistva.V slabih časih dobrota živi med vami,” je

poudaril generalni tajnik Slovenske KaritasImre Jerebic, ko mu je župan Mihael Prevcpredal simbolični ček v višini zbrane pomo-či. ”Železnikarji razumete stisko ljudi, ki sobili pred dnevi poplavljeni. Nam je bilo tokrat k sreči prizaneseno,” je zbrane nago-voril župan in se jim zahvalil za udeležbo nakoncertu.

Obiskovalci so uživali v vsebinsko bogatemvečeru, v katerem sta se prepletala raznovrst-na glasba in ples. Program so obogatili Pihal-ni orkester Alples, Grudnove šmikle, sopra-nistka Urška Markelj, flavtistka Neža Zu-panc, otroški folklorni skupini Selca, baletneskupine železnikarskega oddelka Glasbenešole Škofja Loka in mladi plesalci OŠ Želez-niki, ki so se med drugim pozibavali tudi v afriških ritmih. Zbrane sta navdušila tudiprva violina šova Slovenija ima talent MajaTriler in njen oče Janez, član Slovenskegaokteta, ljubitelje narodnozabavne glasbe pa je razveselil ansambel Bajtarji s pevko

Majo Berce, ki obvlada tudi jodlanje. Kon-cert je povezovala Saša Pivk Avsec. Vsi izva-jalci so se odpovedali honorarju.

Ana Hartman, foto: Tina Dokl

Pomoč poplavljenim šolarjem Železniki - Na Osnovni šoli Železniki (OŠ) so izpeljali dobro-

delno akcijo, s katero so zbirali denar za učence OŠ Dobrepoljena Vidmu in OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, ki so biliprizadeti v septembrskih poplavah. ”Solidarnost učencev in za-poslenih je presegla vsa pričakovanja, saj smo zbrali kar 5.890evrov. Denar smo zbirali po oddelkih in v zbornici, prispevki sobili prostovoljni. Učenci so veliko prispevali iz žepnin, precej paje bilo tudi večjih prispevkov njihovih staršev,” je povedal ravna-telj Franc Rant. Akcija je potekala pod vodstvom vodij šolskeskupnosti Alenke Bertoncelj in Eme Šmid ter koordinatoricRdečega križa na šoli Mihele Lahajnar in Barbare Demšar. Iz-kupiček so pred dnevi predali učencem omenjenih šol. ”Deležnismo bili toplega sprejema, na obeh šolah pa so bili presenečeninad podarjenim zneskom,” je še dodal ravnatelj. A. H.

Nastopile so tudi Grudnove šmikle ... ... in Mlajša otroška folklorna skupina Selca.

Župan Mihael Prevc je generalnemu tajniku Slovenske Karitas Imretu Jerebicu izročil simboličniček v višini zbrane pomoči.

Mlade baletke so plesale na skladbo Huga Alfvena z naslovom Švedska rapsodija.

Pozor(!)ni za okolje:5000 dijakov od 1. oktobrav boju za okolju prijaznejšoGorenjskoPrvega oktobra 2010 se je začelo tekmovanje Pozor(!)ni za okolje, v okviru katerega se bo sedem gorenjskihsrednjih šol s skoraj pet tisoč dijaki med seboj pomerilo v pravilnem ločevanju odpadkov. Gimnazija Škofja Loka,Srednja šola za strojništvo in Srednja šola za lesarstvo Šolskega centra Škofja Loka, Gimnazija in Ekonomsko-trgovska šola Ekonomsko-storitvenega izobraževalnega centra Kranj, Gimnazija Kranj ter Tehniški šolski centerKranj so se namreč pridružile istoimenski kampanji Pozor(!)ni za okolje.

Pobuda za kampanjo je prišla s strani Save Tires, podjetjakoncerna Goodyear v Sloveniji, ki je k sodelovanju povabila osrednje gorenjske institucije, tako ali drugačepovezane s področjem ločevanja in zbiranja odpadkov:Mestno občino Kranj, Dinos, Društvo Ekologi brez meja,Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru, Komunalo Kranj, Loško komunalo in Zavod za zdravstve-no varstvo Kranj. Partnerji so s šolami 1. junija letos podpisali pismo o nameri o partnerstvu, s katerim so setudi formalno zavezali k ozaveščanju srednješolcev gledeodgovornega ravnanja z okoljem.

Vse šole, ki sodelujejo v tekmovanju Pozor(!)ni za okolje,so tako že dočakale prvi obisk Eko komisije, ki ocenjujekakovost pravilnega ločevanja odpadkov. Eko komisijo sestavljajo strokovni sodelavci partnerjev v kampanji, vsešole pa bodo obiskali še najmanj trikrat. Partnerji so za dijake sodelujočih šol pripravili tudi predavanja, ki se na-našajo na štiri tematska področja, povezana z varstvomokolja. Tekmovanje Pozor(!)ni za okolje bo potekalo dokonca novembra. Pred začetkom tekmovanja je bila medmladimi izvedena tudi raziskava o njihovem odnosu dookolja in ravnanja z odpadki, ki bo ponovljena po koncutekmovanja, rezultati pa predstavljeni širši javnosti.

V kampanji Pozor(!)ni za okolje sodelujejo:

SAV

ATI

RE

S,

ŠK

OFJ

ELO

ŠK

A 6

, 4

00

0 K

RAN

J

Utrinek s Srednje šole za lesarstvo Šolskega centra Škofja Loka, ene izmedsedmih šol, ki so se pridružile akciji Pozor(!)ni za okolje. Namen akcije ni zgoljozaveščanje srednješolcev o pomembnosti pravilnega ravnanja z odpadki,temveč tudi celotno širšo javnost opozarjati na nepravilnosti pri vsakdanjemodnosu do okolja ter posameznike spodbujati k razmisleku o tem, kaj lahko zaokolje ter svojo varnost naredijo sami. Začnete lahko tako, da se pridružitespletni skupnosti Facebook na naslovu www.facebook.com/pozorni.za.okoljein se seznanite s kampanjo Pozor(!)ni za okolje ter širšo okoljsko problematiko.

Objave Občine Škofja Loka

12 - L O Č A N K A

Septembra se je začela gradnja poljan-ske obvoznice. Kje ste sedaj z deli?

”Dela - gradnja zagatnih pilotnih sten - po-teka po načrtih, obljubljeno je, da bo vhod-ni portal za tunel kmalu pripravljen in da boznova odprta cesta Hosta-Puštal. Začela sose tudi dela na trasi obvoznice iz Bodoveljproti portalu predora na drugi hrastniškistrani. S potekom del sem zaenkrat zadovo-ljen in upam, da bomo čim več trase lahkoodprli že pred zimo, tako da se bodo lahkopozneje nadaljevala dela pri gradnji tunela.Pričakujemo, da bi kmalu po novem letu za-čeli vrtati predor.”

Poljansko obvoznico gradite na začetkuin koncu predora, manjka pa vam del tra-se na Suhi, kjer še nimate dovoljenj. Kjevidite rešitev?

”Sprejet imamo celoten lokacijski načrt inDirekcija RS za ceste, ki je glavni soinvesti-tor projekta, vztraja na stališču, da ga ni tre-ba spreminjati. Naše mnenje je, da direkcijavodi postopke strokovno in skladno z zako-nom, mi smo že nekajkrat povedali, da se jeznotraj sprejetega lokacijskega načrta seve-da mogoče dogovoriti o variantah, da smoza kompromise. Ne more pa se trasa sedajpopolnoma spremeniti, kajti to bi pomenilospremembo lokacijskega načrta, ponovnidolgotrajni postopek in to bi lahko pomeni-lo ustavitev gradnje in izpad dodeljenih ev-ropskih sredstev, kar bi bila velikanska ško-da za našo občino in celo Poljansko dolino.”

Septembra ste napovedovali odprtje nanovo zgrajene panoramske ceste. Kdaj sebo to zgodilo?

”Panoramska cesta proti Križni gori je na-rejena in se že uporablja, uradnega odprtjapa ne bo. Ne zdi se nam namreč potrebno,da bi jo zdaj uradno in z velikim pompomodpirali tik pred volitvami. Pomembno paje, da je ta skupni projekt ureditve turis-tično-panoramskih cest z drugimi občinamina Škofjeloškem uspešno zaokrožen in danam je uspelo iz evropskih virov zanj dobitidenar. Tudi zaradi te ceste bo naše podeže-lje še bolje in varneje dostopno.”

Za skupni projekt vseh štirih občin napodročju odvajanja in čiščenja odpadnihvoda ter oskrbe z vodo ste dejali, da vam

ga je uspelo pripeljati do črpanja evrop-skih sredstev. Kako je sedaj z uresničitvi-jo projekta Urejanja porečja Sore?

”Razpisna dokumentacija za projekt kana-lizacije in čistilnih naprav je na Ministrstvuza okolje v zadnjem usklajevanju, tako dapričakujemo, da bi bila v mesecu dni tam žetudi odobrena in bi tako lahko občina Škof-ja Loka začela izvajati javni razpis. Kar za-deva kanalizacijo lahko torej rečemo, dasmo se v vseh spornih točkah na ministrstvuže uspešno uskladili. Medtem pa je vloga zadrugi del projekta, ki zadeva oskrbo z vodo,še na pristojnih ministrstvih. Uresničitevtega dela projekta je odvisna od višine sred-stev, namenjenih za vse vodooskrbne pro-jekte znotraj države.”

Kako napreduje industrijska cona?Kako uspešno pridobiva nove ”prebival-ce”?

”V industrijski coni ne le, da pridobivamonove prebivalce, pač pa računamo, da bo dokonca meseca izveden tehnični pregled no-vih poslovnih prostorov za enega naših več-jih prevozniških podjetij z več kot 50 kami-oni, ki se seli na območje industrijske cone.S tem bo odpravljen tudi velik problem, za-radi katerega ljudje precej negodujejo, saj sobili doslej kamioni posejani praktično povsem mestu in dolini. Sedaj pa bo dobil nov,sodoben logistični center regalno skladišče,prostore za upravo. Poleg tega imamo naobčini že vlogo za nadaljevanje gradnje no-vih objektov podjetja Filc Mengeš. Conakar dobro napreduje, raste, skrbi me le tem-po pri podjetju LTH Ulitki, kjer morajo si-cer najprej z notranjo konsolidacijo doseči,kako bodo načrtovali prihodnje investicije.V industrijsko cono prihaja tudi Alpetourpotniški promet s svojimi remiznimi objek-ti, kar pomeni, da bodo avtobusi tam parki-rani od konca prihodnjega leta. Tako bocona na celotnem območju, kjer so občinskazemljišča (z izjemo enega), zapolnjena, vconi so tako na voljo še zasebna zemljišča,ki jih morajo zainteresirani investitorji kupi-ti od zasebnih lastnikov, občini pa plačati lekomunalno opremo. Z letošnjim sklepomobčinskega sveta je dogovorjena tudi selitevklavnice iz mesta, s čimer smo jim omogo-

čili pridobitev gradbenega dovoljenja, zakatero se jim zelo mudi. Tudi klavnica botako svoje mesto našla v novi industrijskiconi, kjer bo združen celotni živilski kom-pleks.”

Kaj pa bo v prihodnosti na mestu, ki gazapušča klavnica?

”O tem se bo treba v prihodnosti še tehtnoin strokovno dogovoriti. Razmišljamo omožnosti umestitve zabaviščno-priredit-venega parka. Menim, da staro mestno jedro potrebuje nove atraktivne dejavnosti,lokacija je zelo primerna za kaj takega, saj je tudi logistično dostopnejša bolj kot katera druga.”

Razmišljate morda tudi o kaki rešitviglede parkiranja za ta del mesta?

”Za Spodnji trg je predvidenih nekaj novihparkirišč, ko bo narejena obvoznica, pa botudi povsem drugačna prometna ureditevtega dela mesta, saj bo Spodnji trg potem,ko skozenj ne bo več tekel ves tranzitni pro-met, povsem drugače zaživel. Idejne zasno-ve so že pripravljene, izvedba pa bo stvarobčinskega sveta prihodnjega mandata.”

Zadnje čase veliko poslušamo o tem,kako močno je zadolžena občina ŠkofjaLoka. Kakšen je vaš komentar?

”V Občini Škofja Loka smo doslej skupajpridobili že približno 50 milijonov evrop-skih nepovratnih sredstev. Vendar pa je zanjihovo pridobitev obvezno potrebno zago-toviti soudeležbo lastnih občinskih sredstev.Za en občinski vloženi evro tako dobimozraven še tri evropske evre. Ta nepovratnievropski denar pa je na voljo samo še do leta2013. Vsak dober gospodar bo zato v temkratkem času izkoristil priložnost in naredilvse, da pride do evropskih sredstev. Objek-te, ki jih gradimo s tem denarjem, namrečnaša občina še kako potrebuje: poljanskaobvoznica, Industrijska cona Trata, pano-ramska cesta, celovita ureditev vodovoda inkanalizacije v občini - ‘Ureditev porečjaSore’, Medpodjetniški izobraževalni centerna Podnu ... Prav zaradi tega je zakon obči-nam dovolil, da si lastno soudeležbo lahkozagotovijo tudi s kreditom. No, na občiniŠkofja Loka smo sicer še daleč pod mejo -smo nekje na 50 odstotkih zakonsko dovoljene

Igor Draksler, župan občine Škofja Loka

Industrijska cona se uspešno polni

Industrijska cona na Trati dobiva vse več ”prebivalcev” in bo del z občinskimi zemljišči kmalu poln. Kako uspešni pa so v občini Škofja Loka z drugimi ključnimi

projekti, pa govori župan Igor Draksler.

Igor Draksler

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Objave Občine Škofja Loka

L O Č A N K A - 13

zadolžitve. Gorenjce je včasih kar težko ra-zumeti; če si v Škofji Loki (ali na Gorenj-skem) vzameš nekaj kredita, je to zelo naro-be, če pa gredo nekateri čez vse razumnemeje in jemljejo denar na firme, ki so bypass občin, kot denimo v Ljubljani, pa je tože neverjetna sposobnost. Po mnenju neka-terih pa bi bilo nemara bolje, da ne bi črpa-li nič evropskih sredstev, a menim, da bi stem mestu in občini naredili veliko škode.”

Za velik uspeh štejete pridobitev evrop-skega denarja za medpodjetniški izobra-ževalni center, ki naj bi veljal za predhod-nika prihodnjega tehnološkega parka ...

”Šolski center v Škofji Loki je za ta pro-jekt že pridobil znatna evropska sredstva inje eden redkih, ki je bil na razpisu uspešen.Ta denar je zagotovljen zaradi dobrega med-sebojnega sodelovanja, dobrega strokovne-ga dela v šolskem centru in kakovostnegaprojekta. To pa pomeni, da je treba prilož-nost tudi dobro izkoristiti. Trenutno priprav-

ljamo projekt celovitih ukrepov protipoplav-nega varstva pred visokimi vodami na ob-močju šolskega centra. Občina pri tem ak-tivno sodeluje, da se bodo protipoplavniukrepi celovito izvedli in da trajno zaščiti-mo občinske in državne objekte na tem me-stu, ki velja za enega najbolj izpostavljenihglede poplavne varnosti. Ti ukrepi so seve-da nujno potrebni, če želimo zgraditi med-podjetniški center. Če tega ne bi zgradili, iz-gubimo nekatere pomembne prednosti, kijih ima naše mesto pri izobraževanju, zlastistrokovnih kadrov na področju strojništva inlesarstva. Potrebujemo nove sodobne, teh-nično dobro opremljene delavnice in labora-torije, da bomo lahko za svojo industrijo inpodjetniško prihodnost izobraževali kako-vostne lastne kadre.”

Gre torej za zametek tehnološkega par-ka, ki ste ga tudi načrtovali v Škofji Loki?

”Če nimaš ustreznega strokovnega izobra-ževanja in sodelovanja podjetij, tudi tehno-loškega razvoja ne more biti. Zato je med-

podjetniški izobraževalni center (MIC) že vosnovi institucija, kjer morata vzajemno sodelovati izobraževanje in podjetništvo, očemer priča že njegovo ime. Ljudje s podro-čja izobraževanja in gospodarstva bodo morali drug drugega poslušati in med sebojsodelovati, da se bodo lahko izobraževalipravi kadri, ki jih po eni strani nenehno po-trebuje trg, po drugi strani pa jih ustrezneizobraževalne institucije dobro izšolajo inusposobijo.”

Za jesen ste v Škofji Loki napovedalirazdeljevanje ključev neprofitnih stano-vanj. Koliko ljudi bo na ta način prišlo dostrehe nad glavo?

”Letos smo izvedli nov razpis za dodelitevobčinskih stanovanj. Končna lestvica ima 67imen prosilcev. V preteklih osmih letih smoprejšnjo lestvico docela izpraznili in poskr-beli za vse, ki so prosili za stanovanja. Tre-nutno delimo ključe 25 občinskih stanovanjin pričakujemo, da jih bodo imeli do konca

novembra. Do novega leta pa pričakujemo,da bo občinska stanovanja dobilo še osemprosilcev s te liste za najem stanovanj, in si-cer gre za povsem nova stanovanja v novo-zgrajenem večstanovanjskem kompleksu vVirmašah in še dve odkupljeni stanovanji vnekoliko starejšem objektu na Trati. Polovi-ci liste prosilcev bomo na ta način že zago-tovili streho nad glavo, kar je za našo obči-no lep uspeh.”

Kako uspešno ste jeseni rešili varstvopredšolskih otrok, kar je bilo zlasti pro-blematično za otroke prvega starostnegaobdobja?

”V začetku meseca septembra je 45 otrokprvega starostnega obdobja ostalo brez me-sta v vrtcu. Vemo, kakšna stiska je to zastarše teh otrok, zato smo vodstvu vrtcapredlagali, da se opravijo nekatere zamenja-ve oziroma prerazporeditve, saj je prostorovza drugo starostno obdobje preveč. Občinaje obenem sprejela tudi ukrep dodelitve sub-vencij za vse tiste otroke prvega starostnega

obdobja, ki niso v vrtcih, da vsaj malo ubla-žimo to stisko. Po drugi strani pa občina po-spešeno pripravlja adaptacijo dveh oddelkovza prvo starostno obdobje v vrtcu na Trati,ki sta na ministrstvu za šolstvo že odobrena.

To pomeni, da bomo do zimskih počitnicpridobili prostor za 25 otrok.”

V občini že zelo dolgo čakate na brez-plačen prenos zemljišča z države na obči-no na območju nekdanje vojašnice, saj jeto pogoj, da lahko začnete graditi vrtec.Je prenos že uspel?

”Na to, žal, še vedno čakamo. Naj pa pritem omenim svojo protikandidatko na volit-vah, ki je sicer drugi človek na Ministrstvuza javno upravo, ki že šest mesecev zadržu-je omenjeni prenos lastništva parcele, v svo-jem volilnem programu pa je obljubljala, dako bo ona postala županja, bo ta prenos nemudoma pospešila. To ocenjujem kot višek sprenevedanja in igrice na račun davkoplačevalcev.”

Občina je pravkar predlagala razglasi-tev dveh mogočnih dreves za naravno dediščino. Eno od njih je ginko pred bla-govnico Nama, ki so ga želeli pred pose-kom obvarovati člani civilnega združenjaob načrtovani rekonstrukciji Kidričeveceste.

”Nekateri se bojijo za vsako drevo, pa najbo zaščiteno ali ne. Doslej ni bilo na trasipredvidene rekonstrukcije zaščiteno nobenood dreves, pač pa imajo nekatera drevesa natem območju drugačen, simbolni pomen.Takšno je tudi drevo ginko, znano kot drevoprijateljstva in upanja, ki ga sedaj predlaga-mo za ustrezno zaščito, drugo pa je belamurva pri vasi Lipica, ki je bilo pred časomizpostavljeno vandalskemu početju in si za-radi svojega zgodovinskega pomena tudi za-služi zaščito. Za ginko pri Nami pa naj po-novno povem, da ni bil nikoli predviden zaposek, kar so nam želeli podtakniti civilnipobudniki.”Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič O

BČ

INA

ŠK

OFJ

A LO

KA

, P

OLJ

ANS

KA

C.

2,

ŠK

OFJ

A LO

KA

Ključe novih stanovanj bodo še letos dobili tudi stanovalci bloka v Virmašah. Gradnja poljanske obvoznice uspešno poteka. Na sliki: gradnja na puštalski strani

Objave Občine Škofja Loka

14 - L O Č A N K A

Obvoznica naj bo prijazna okolju in ljudem

Severna obvoznica bo razbremenila Škofjo Loko in izboljšala dostopnost nekaterih območij mesta, zlasti tistih na severnem robu. Za severno obvoznico je že pripravljen

osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta.

Škofja Loka - Številni soglašajo, da je seda-nja prometna ureditev skozi Škofjo Loko ne-ustrezna in da je središče mesta preobremenje-no, saj skozenj teče ves lokalni in tranzitni pro-met. Zato je gradnja severne obvoznice v sme-ri Selške doline nujna in to je tudi razlog, da sov občini že pred časom začeli načrtovati sever-no obvoznico. S sklepom župana so 18. marcazačeli s postopki priprave občinskega podro-bnega prostorskega načrta. Podlaga zanj je billeta 2007 podpisan dogovor med Občino Škof-ja Loka, Ministrstvom za promet in Ministr-stvom za okolje in prostor. Zatem so izdelalištudije variant. Teh je bilo pet, oktobra lani paje občinski svet potrdil najustreznejšo, in sicervarianto pet, imenovano Kamnitnik, pojasnju-je vodja občinskega oddelka za okolje in pros-tor Mateja Hafner Dolenc. Za najprimernej-šo je bila izbrana trasa, ki od Podlubnika pote-ka prek vasi Trnje, Virlog, Binkelj, mimoKamnitnika do navezave na regionalno cestoKranj-Škofja Loka (pri uvozu za betonarno).

Kako sedaj naprej? Na javnem razpisu so zapripravo osnutka občinskega podrobnegaprostorskega načrta (OPPN) izbrali projek-tantsko podjetje iz Maribora. ”Osnutek je pri-pravljen, pridobljene so tudi smernice nosil-cev urejanja prostora in v skladu z njimi bopripravljen dopolnjeni osnutek. Naslednja

faza je razgrnitev OPPN in to je priložnost,da svoje pripombe in predloge dajo tudi ob-čani,” je povedala Hafner Dolenčeva. ”Naj šedodam, da smo lani ob koncu leta na infor-mativni razgrnitvi ljudem že dali možnost, daso se seznanili z izbrano traso. Sedaj je izde-lana idejna zasnova poteka severne obvozni-ce, opravljeni so tudi že predhodni pogovoris ključnimi lastniki zemljišč, s katerimi smoiskali skupne rešitve na trasi, kjer bo poteka-la obvoznica. V času razgrnitve načrtujemoše nadaljnje pogovore.”

Priključki na obvoznico so v idejni zasnovirešeni s krožišči, ki se na podlagi študij zdijonajprimernejša, narejene pa bodo še dodatneštudije glede tehničnih rešitev.

”Zahteva občine je, da je trasa obvozniceozelenjena, saj poteka skozi naselja in obnjih, zato pričakujemo ljudem in okolju pri-jazne rešitve. Trasa obvoznice bo na več me-stih poglobljena, povsod bodo narejeni hod-niki za pešce, prizadevali si bomo, da bonova cesta za okolje in ljudi čim manj mote-ča,” pravi sogovornica.

Shema poteka severne škofjeloške obvoznice

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Na selški strani se bo severna obvoznica začela v Podlubniku

Objave Občine Žiri

L O Č A N K A - 15

Žiri - Po županskih volitvah pred štirinaj-stimi dnevi sta se v drugi krog županskihvolitev uvrstila Janez Žakelj in Milan Ob-lak, sedanji župan Bojan Starman pa bomoral po štirih mandatih ali 16 letih zapu-stiti vodilno mesto v Občini Žiri. Kaj se je vteh letih v Žireh spremenilo na bolje, je biloprvo vprašanje za župana v odhajanju:

”Zadovoljen sem z razvojem Žirov od usta-novitve samostojne občine. Racionalno smogospodarili, občina je uspela pridobiti tudiveliko državnega ali EU denarja, ki smo gausmerili v investicije. V vsem tem času smoimeli tudi manjšo, racionalno upravo, ki ji jekljub temu iz najrazličnejših razpisov uspelopridobiti veliko denarja in bila na tem podro-čju med najuspešnejšimi občinami v državi.Občino zapuščam brez večjih obveznosti, sajimamo le dolgoročni stanovanjski kredit vvrednosti 360 tisoč evrov ali približno 70 ev-rov na občana, kar pomeni, da smo med naj-manj zadolženimi občinami v Sloveniji.”

Katere konkretne projekte ste v tem časuizpeljali in so pomembni za Žirovce?

”Imamo popolnoma nov sistem oskrbe spitno vodo, z novimi zbiralniki, novimi raz-vodi, s čimer smo večini občanov zagotovilikvalitetno pitno vodo in poskrbeli za dolgo-trajno rešitev. Poskrbeli smo tudi za varstvookolja z gradnjo in priključki na kanalizacij-sko omrežje, saj je več kot 90 odstotkov vsehobjektov priključenih na javno kanalizacijskoomrežje, del gradnje pa nas še čaka. Velikosmo investirali v športno in kulturno infra-strukturo. Gradnja nordijskega centra je prikoncu, enako tudi nogometno igrišče, predleti smo zgradili in uredili Muzej Žiri. Vlaga-li smo tudi v šolo in vrtec. Več kot podvojilismo kapacitete v vrtcu in s tem sledili pove-čanemu vpisu, tako da je danes več kot 90odstotkov otrok vključenih v javno varstvo.Vsa ta leta smo skrbeli tudi za razvoj dejav-nosti in življenja v občini, financirali takodruštva kot posamezne prireditve.”

Kaj pa ceste? Predvsem regionalna protiLogatcu je v obupnem stanju.

”Skupaj z občani smo v 16 letih zgradili kar122 kilometrov občinskih cest v in okoliciŽirov. Na ta način bo podeželje ostalo pose-ljeno, kar je zelo pomembno. Sodelovali smotudi pri mnogih projektih z državo, protiŠkofji Loki je regionalna cesta v celoti ureje-na. Sodelovali smo tudi pri pritiskih za hitrej-ši začetek gradnje poljanske obvoznice, kjerse končno premika v pravi smeri. Urejena jetudi povezava proti Idriji, kritično pa je proti

Logatcu. Pristojni obljubljajo, da bodo kma-lu začeli z obnovo. Ne smemo pozabiti, dagre za državno cesto.”

Na katere projekte ste še posebej ponosni?”Posameznih projektov ne bi rad izpostav-

ljal. Delali smo načrtno, za razvoj Žirov in nadolgi rok. Govorim o vrsti manjših, pomemb-nih pridobitev, ki jih bo treba v prihodnje le šenadgrajevati. Pred kratkim smo le podpisalipogodbo za ureditev kanalizacije in čistilnenaprave v sklopu evropskega projekta Ureja-nje porečja Sore. Mislim, da so Žiri ves časnapredovale kljub omejenim sredstvom insmo izpolnili kar največ želja naših občanov.”

Zagotovo bi nekaj projektov lahko izpe-ljali bolje?

”Veliko energije smo vložili v pridobitevkoncesije in investitorja v gradnjo doma za sta-rejše občane. Zaradi birokratskih ovir pri pri-dobivanju gradbenega dovoljenja smo izgubilikoncesijo, zato bo pot do novega doma zelo tr-nova. Dom v Žireh potrebujemo, morda v ne-koliko spremenjeni obliki, torej manjši dom zvarovanimi stanovanji. V občini mora državaobnoviti še tri mostove na regionalnih cestah,medtem ko je obnova križišča z mostom v cen-tru Žirov zagotovljena prihodnje leto. Denar je.Želja občanov je tudi gradnja večje športnedvorane in obnova šole. Prihodnje leto naj bišli v nadzidavo, potem pa tudi obnovo.”

Kaj je zaznamovalo vaše obdobje?”V času mojega županovanja sem poskušal

predvsem gospodariti, nenazadnje so me tudizato občani izvolili. Delal sem na skupnih in-teresih, menim, da smo večino zastavljenihciljev uresničili. V vseh štirih mandatih smo

odločitve na občinskem svetu večinoma spre-jemali s konsenzom, le redko s preglasova-njem. Menim, da smo tako majhna občina,da prostora za politiko ni, in upam, da je tudiv prihodnje ne bo. Znano je, da sem velik na-sprotnik birokracije, tako je delovala tudi ob-činska uprava. Občanom smo zagotavljali hi-tre in učinkovite storitve, čeprav je marsikdoprepričan, da ni tako. Žal veliko občanov šene loči nalog občine in upravne enote.”

Kakšno popotnico puščate nasledniku?”Vsak župan mora in lahko naredi le tisto,

kolikor ima denarja, proračun lahko bogati leše z državnim in evropskim denarjem. Menim,da se prihodnji župan ne bi smel preveč zadol-ževati, saj ne sme pustiti dolgov prihodnjimrodovom. Seveda mu bodo ostale tudi vse na-loge, ki jih mora občina izpolnjevati: oskrba zvodo, čiščenje voda, pogrebno službo, ločenozbiranje odpadkov, požarna varnost in podo-bno. Za vse to smo v občini do sedaj dobroskrbeli, zato večjih težav ne bo imel.”

Ste razočarani zaradi neizvolitve? Zakajste ponovno kandidirali, kljub napovedi,da se prostovoljno poslavljate?

”Nisem razočaran. Na ponovno izvolitevniti nisem računal, zato v predvolilnem časuniti ni bilo velikega pompa. Kandidiral semna željo in pobudo občanov, praktično sam,brez podpore strank. Pripravljam se na upo-kojitev, do izpolnitve pogojev mi manjka leše nekaj mesecev. Ob izvolitvi bi se kot upo-kojenec lahko bolje posvetil delu na občini,vendar mi je tudi tako prav. Štirje mandati sodovolj, veliko breme mi bo padlo z rame.”Boštjan Bogataj, foto: Polona M. Baldasin

Bojan Starman, župan občine Žiri

Menjava na vrhu občineObčino Žiri bo kmalu vodil nov župan, Bojan Starman pa se po štirih

mandatih, po volji volivcev, poslavlja.Bojan Starman

Dosedanji župan Bojan Starman se poslavlja kot poklicni župan, čeprav je bil veliko večino časa na županskem stolčku nepoklicno.

OB

ČIN

A ŽI

RI,

TRG

SVO

BO

DE

2,

ŽIR

I

Žirovske novice

16 - L O Č A N K A

Sveže mleko s kmetije Pr’ Bukovcu dobite na mlekomatu v Žireh.

Možna dobava predplačniškega ključka

Tel.: 041 864 152

KR

EK

ALO

JZ,

ŽIR

OVS

KI V

RH

44

, ŽI

RI

Izgubili skoraj ves zarodSeptembrske poplave so poleg ostale škode prizadele tudi ribjo populacijo.

Žiri - Ribiška družina Žiri upravlja z vodo-tokom v zgornjem delu Poljanske Sore (odizvira do jezu na Hotavljah in pritoki). ”Go-spodarimo s približno 16 kilometri PoljanskeSore s pritoki ali skupno 21 hektarji vodoto-kov. V gojitvene potoke vlagamo le čisto čr-nomorsko postrv, ki jo pridobivamo iz mater-ne jate, ki je bila ujeta v pritokih Sore v Ži-rovnici in v potokih pod vasjo Rovte. Že večkot 50 let si prizadevamo, da bi Soro ohrani-li lepo, čisto in življenja polno,” pravi VitalOblak, predsednik ribiške družine.

Žal pa so septembrske poplave, poleg ško-de na vodotokih, posegle tudi v ekosistem.”Obilne padavine so v Poljansko Soro s pri-toki nanosile ogromno naplavin in drugegamateriala. Poleg fizične spremembe struge seje spremenila tudi količina kisika v vodi,onesnaženost, spremenila se je temperaturavode, ...,” pojasnjuje član družine Jernej Vr-tačnik. Tudi zato je bila močno prizadeta tudiribja populacija. ”Najprej imajo ribe na voljomanj hrane, mnogo vrst rib jeseni in pozimidrsti, tako spremenjen ekosistem pa pomeniizgubo drstišč na eni strani in po drugi stranimanj hrane za ribe po drstenju,” pojasnjujeVrtačnik. Poplave so pustile škodo tudi v go-jitvenih potokih, saj je RD Žiri po ocenah iz-gubila okoli 80 odstotkov mladic in enoletnihčrnomorskih potočnih postrvi in približnopolovičen izpad vloženih črnomorskih postr-vi iz gojitvenih potokov v ribolovne vode. Iz-gubljene so tudi vse vložene kalifornijske po-

strvi, ki so bile namenjene športnemu ribolo-vu v ribolovnih revirjih.

Člani Ribiške družine Žiri ocenjujejo, da boodprava škode in posledic obilnih padavindolgotrajen proces. ”Za pomoč pri sanaciji

bomo prosili pristojne inštitucije, naš trud pase nam bo prej ko slej poplačal z novo, zdra-vo ribjo populacijo, ki naseljuje PoljanskoSoro,” je prepričan in optimističen Jernej Vr-tačnik. Boštjan Bogataj

Most bodo obnavljali do konca letaŽiri - ”Most čez Soro v Stare Žiri obnavljamo zaradi dotrajanosti,” je edini razlog za

dela navedla Nina Rangus iz Direkcije RS za ceste, ki investira v obnovo državnih cest.Obnova bi se morala začeti že septembra, vendar je bila zaradi obilnega deževja in poplavprestavljena. Do konca leta bodo izvajalci odstranili vozne plošče in robne vence, za-menjali hidroizolacijo, asfalt in ograjo. Sanirali in ojačali bodo celotno konstrukcijo,vrednost investicije znaša 182 tisoč evrov. Zaradi obnove velja popolna zapora ceste, vespromet pa je preusmerjen na bodočo obvoznico. Ta cestna povezava je makadamska inobčinska, zato nas je zanimalo, ali bo DRSC uredil in asfaltiral tudi to cesto, vendar Ran-gusova odgovarja, da je to stvar občine. Boštjan Bogataj, foto: P. M. B.

Obnova mostu bo državo stala 182 tisoč evrov, zapora prometa pa bo kar do konca leta.

Gospodar Štefan Sabari, predsednik Vital Oblak in ribogojec Vital Justin so zaskrbljeni zaradi pogina rib.

Volitve 2010

L O Č A N K A - 17

Na dva župana še čakamoV občinah Železniki in Gorenja vas - Poljane sta že izvoljena župana in občinski svetniki, v Škofji Loki

in v Žireh so svetniki znani, župana bosta po nedeljskem drugem krogu volitev.

Po volitvah se začenja novi, peti mandat,odkar v Sloveniji velja sedanja lokalna ure-ditev. Kdaj natanko se bo začel, je odvisnood prvega sklica novih občinskih svetov.Prvi sklic novega občinskega sveta določaobčinski poslovnik na temelju zakonodaje olokalni samoupravi in je predviden v dvaj-setih dneh po izvolitvi svetnikov oziromadeset dni po drugem krogu volitev. Občinskisvet skliče prejšnji župan, prvo sejo, na ka-teri svetniki potrdijo mandat sebi in županu,pa vodi najstarejši član občinskega sveta alipo njegovem pooblastilu kak drug svetnik.Tako lahko v občinah, ki so že izvolile novežupane in svetnike, prve sklice pričakujemonajkasneje do konca meseca, v ostalih paprve novembrske dni. Novi občinski svetibodo potem morali začeli resno delati, kajtinovo proračunsko leto je pred vrati. Kako seje v štirih občinah na Škofjeloškem razple-tel prvi volilni krog, v nadaljevanju.

Čadež znova izvoljenVolilna udeležba v občini Gorenja vas -

Poljane je bila le nekoliko nad slovenskimpovprečjem (54,72), zmago pa je z 79,26odstotka glasov slavil dosedanji župan Mi-lan Čadež (SDS) in premagal edinega proti-kandidata Janeza Pelipenka (SLS). Med 17svetniki je najboljši rezultat dosegla SDS,saj bo imela ta stranka v novem mandatu karosem svetnikov (prej šest), sledi N.Si s tre-

mi svetniki. Po dva sedeža v občinskem sve-tu so volivci namenili DeSUS in SLS, poenega pa LDS in SD. Prihodnja štiri letabodo v gorenjevaško-poljanskem občinskemsvetu: Tomaž Pintar, Irena Tavčar, LeopoldKržišnik, Roman Demšar, Stanko Bajt,Alenka Krmelj, Boris Jurjevič Janša in na-mesto izvoljenega župana Milana Čadežapredvidoma Žan Mahnič (vsi SDS), Janez

Hrovat, Janez Arnolj in Mirjana Možina (vsiN.Si), Olga Filc in Jože Novak (DeSUS),Jože Čadež in Marko Kržišnik (oba SLS) terBogo Žun (LDS) in Jurij Krvina (SD).

V Škofji Loki bo tesnoV prvem krogu je bila v občini Škofja

Loka volilna udeležba nekoliko višja kot vdržavi, 54,20 odstotka, volivke in volivci paso izbirali med sedmimi županskimi kandi-dati. V drugi krog sta se uvrstila IgorDraksler (SLS) in Miha Ješe (neodvisnikandidat), razlika med njima pa je malen-kostna. Prvi je dobil 24,80, drugi pa 23,87odstotka volilnih glasov. Izvoljen je bil tudinov občinski svet, kjer se je razmerje sil raz-delilo takole: največ glasov je dobila listaMiha Ješe in prijatelji Loke, za njo SDS,SLS, SD, LDS, DeSUS. N.Si, Glas ženskSlovenije in Zares.

Znana je že tudi poimenska sestava nove-ga občinskega sveta, ki pa bo dokončna,potem ko bo znan tudi zmagovalec drugegakroga županskih volitev. Oba favorita stanamreč na svojih listah kandidirala tudi začlana občinskega sveta in bila tudi izvolje-na. Med 28 svetnicami in svetniki bodomandati porazdeljeni takole: listo Miha Je-šeta in prijatelje Loke bodo zastopali: PetraCesar, Tine Radinja, Melita Rebič, MarijaBratuž, Marko Murn, Miha Ješe (če bo iz-voljen za župana, je naslednji na listi Jožef

Miha Ješe Igor Draksler

Milan Čadež je zmago proslavil v krogu družine, prijateljev in kolegov. / Foto: Nejc Pajer, www.fotografiranje.si

Volitve 2010

18 - L O Č A N K A

Porenta) in Leona Mlakar. Šest svetnikov jedobila SDS, in sicer so to: Anton Peršin,Gregor Hostnik, Milenko Ziherl, MartinHabjan, Robert Strah in Aleš Habjan. SLSima štiri svetnike: Igor Draksler (če bo iz-voljen za župana, je na vrsti naslednji z li-ste, Roman Šturm), Matej Demšar, JožefaŽnidaršič in Tomaž Paulus. Slednji je bil iz-voljen s preferenčnimi glasovi. SD bodo vobčinskem svetu zastopali Lidija GoljatPrelogar, Mirjam Jan Blažič in Bojan Lu-skovec, N.Si Žiga Nastran in Klemen Šti-belj, LDS Jože Valter Galof in Janez Dekle-va, DeSUS Franc Dolinar in Janez Radelj,Zares Katja Galof in Glas žensk SlovenijeZorica Škorc.

Aktualni župan Igor Draksler je o tesnihvolilnih izidih dejal, da je v Škofji Loki ved-no zelo tesno, tokrat pa je bilo vsaj pet zelodobrih kandidatov in bilo zato že na začetkujasno, da bo drugi krog volitev. O volilnikampanji pravi, da ni slišal nič novega, kan-didati so ponavljali stvari, ki jih Drakslerjeveekipe delajo že več let. O možnosti prihod-njih koalicij meni: ”Glede na to, da smo se vpreteklosti zmenili o različnih kombinacijahne glede na strankarske barve s ciljem, da sev Škofji Loki izpeljejo temeljni programi,enako vidim tudi tokrat. V Loki se znamozmeniti in če so bili programi v temeljih po-dobni, cilji pa enaki, smo se lahko srečalerazlične politične stranke. Rezultat pa je bilodobro delo.”

Njegov protikandidat Miha Ješe je za žu-pana kandidiral kot nestrankarski kandidats podporo prav tako nestrankarske liste. Olisti Prijatelji Loke je dejal, da je ”političnonekontaminirana”, češ da gre za ljudi, ki sov Loki prepoznavni in so za skupnost veli-ko naredili. Že ob vložitvi svoje kandidatu-re pa je o morebitnih koalicijah dejal: ”Bra-nil se bom medstrankarskega kupčkanja,

sem namreč za sodelovanje z vsemi. Mis-lim, da ni potrebno, da je v občinskem sve-tu neka stalna koalicija, temveč se od vpra-šanja do vprašanja to spreminja. Ob tem jevselej osrednji poudarek na tem, ali je dolo-čena rešitev v korist občanom in občiniŠkofja Loka.”

Četrta zmaga PrevcaMihael Prevc (SLS) bo župan Občine

Železniki že četrti mandat zapored, saj jeprejel 57,16 odstotka glasov. Volitev se je si-cer udeležilo 3578 volivcev, kar pomeni65,21-odstotno volilno udeležbo. Med žu-panskimi kandidati je drugo največjo pod-poro z 22,23 odstotka glasov prejel Igor Na-stran (Premik), z 9,32-odstotka glasov jesledil Tomaž Demšar (SDS), Jože Prezl(SD) je zbral 6,98-odstotka, neodvisni kan-didat Franc Žaberl pa 4,32 odstotka glasov.

V 17-članskem občinskem svetu bo v pri-hodnjih štirih letih deset novih obrazov. Naj-več, šest, mandatov je znova pripadlo SLS:svetnika ostajata Janez Ferlan in Mirko Ber-ce, na novo pa bodo v svetniške klopi sedliJurij Demšar, Andreja Čufar, Anton Luznarin Matjaž Čemažar. Novo stranko Premikbodo zastopali štirje svetniki: Peter Mesec inJanez Habjan (v tem mandatu svetnika Zvezeneodvisnih Slovenije) ter Mateja Markelj inMatjaž Podrekar. SDS bo znova imel tri man-date: dosedanjemu svetniku Alojzu Demšar-ju se pridružujeta njegov brat Tomaž Demšarin Branka Krek Petrina. SD ohranja dve svet-niški mesti: enega bo še naprej zasedal Leo-pold Nastran, drugi pa bo pripadel KatariniPeternelj. V N.Si ni sprememb, stranko bo vobčinskem svetu še naprej zastopal JanezThaler, lista Svet pod Ratitovcem pa bo na-mesto dveh imela en svetniški stolček, zase-del ga bo Branko Bertoncelj.

Janez ŽakeljMilan Oblak

Mihael Prevc

Odločanje med Žakljem in Oblakom

V občini Žiri se bodo volivke in volivci vnedeljo znova podali na volitve in med Jane-zom Žakljem in Milanom Oblakom izbralinovega župana. Ali bo volilna udeležba takovisoka, kot v prvem krogu (67,72-odstotna)?Županska kandidata, da se bosta zelo potrudi-la okoli gradnje doma za starejše, vprašali pasmo ju tudi o prioritetah njunega županova-nja. ”Moja glavna prioriteta bo prav gradnjadoma za starejše. O tem sem se že pogovarjalz direktorjem Deosa,” pravi Milan Oblak,medtem ko Janez Žakelj ne želi izpostavljatile eno prioriteto: ”Vsekakor pa bo potrebnoveč narediti na področju izboljšanja internet-nih povezav, pripravi na dozidavo šole ingradnjo telovadnice, izboljšanju infrastruktu-re.” Oba zagotavljata, da bosta funkcijo župa-na opravljala poklicno (profesionalno).

Volitve za občinske svetnike pa so s prvimkrogom volitev zaključene. Največ mandatovje dobila SDS (štiri), sledi jim N.Si (tri), podva so si priborili Lista za Žiri, SD in LDS,po enega SLS in DeSUS. Po neuradnih rezul-tatih so bili v občinski svet izvoljeni MilanOblak, Matjaž Oblak, Silva Frelih in PeterDolenc (vsi SDS), Marko Mrlak, VesnaKranjc in Silvester Mlinar (vsi N.Si), AlešDolenc in Ida Filipič Pečelin iz Liste za Žiri,Branko Jesenovec in Milan Sovinc iz SD terMartin Kopač in Judita Oblak iz LDS. BarveSLS bo zastopal Martin Oblak, DeSUS paAngela Jezeršek. Če v županski tekmi zmagaMilan Oblak, ga bo predvidoma nadomestilBoris Novak.

Boštjan Bogataj, Ana Hartman, Danica Zavrl Žlebir,

Foto: Tina Dokl, Polona Mlakar Baldasin, Gorazd Kavčič

ww

w.m

ihaj

ese.

si

in prijatelji Loke

Prijatelji Loke prestavimo v višjo prestavo!

Prijatelji Loke, najlepša hvala, da ste podprli

našo listo, ki je dobila največ glasov

v Občini Škofja Loka.

To mi daje nov zagon, hkrati pa tudi obvezo

za delo, ki ga bom opravil, skupaj z vami,

za boljšo Občino Škofja Loka!

KAKO? Z znanjem, sodelovanjem in

svežim pristopom. 14 konkretnih ciljev

podpira naš program – kvaliteta življenja v

Škofji Loki na najvišjem nivoju na

podlagi optimalnih gospodarskih in

ekoloških rešitev.

Delovanje župana, občinske uprave

in organov bo:

- odprto, župan, občinska uprava in

organi morajo biti občanom prijazni in

vljudni

- ekonomično, za denar občanov

davkoplačevalcev narediti čim več čim

bolje in s čim nižjimi stroški

- jasno, občani morajo vedeti v kakšne

namene je porabljen njihov denar.

Vse po starem ..., ali sprememba na bolje?

2

NAR

OČ

NIK

: M

IHA

JEŠ

E,

PO

D P

LEVN

O 3

0.

ŠK

OFJ

A LO

KA

Obiščite tudi spletno stranwww.igor.draksler.si.

Vrtec Biba v Podlubniku smo lani zgradili v rekordnem času. V naj-krajšem času bomo pos tavili tudi nov vrtec v nekdanji vojašnici.

V Loki smo lani prenovili Sokolski dom, ki je z različnimi priredit-vami poživil dogajanje na loškem Placu. V nekdanji vojašnici bomo skupaj zgradili tudi novo knjižnico.

Za Poljansko obvoznico smo iz državnega in evropskega pro-ra čuna pridobili 25 milijonov evrov. Do leta 2013 jo bomo tudi zgradili.

Na Trati smo tudi z evropskim denarjem zgradili tri podjetniške cone in vanje do zdaj pripeljali 15 novih podjetij. V Loko bomo pritegnili še nova podjetja, ki nam bodo prinesla dobra delovna mesta.

Na Trati smo v tem mandatu zgradili novo športno dvorano. Ure-dili in prenovili bomo tudi nogometno igrišče pri Sv. Duhu.

V Škofj i Loki smo uspešno uprizorili Škofj eloški pasijon in Loko oživili s številnimi prireditvami in koncerti. Tudi v prihodnje bomo poskrbeli za prijeten kulturni utrip mesta.

S podporo občank in občanov ter skupno podporo SDS, NSI in SLS .

NAR

OČ

NIK

: S

LOVE

NS

KA

LJU

DS

KA

STR

ANK

A, B

EE

THO

VNO

VA U

LIC

A 4

, LJ

UB

LJAN

A; O

O Š

KO

FJA

LOK

A

Pogovor

22 - L O Č A N K A

Ja, na ‘orng’ motor se z veseljem usedem

AMD Žiri letos praznuje 50. obletnico obstoja. Minulo soboto so ta jubilej slavnostno obeležili, najbolj zaslužnim podelili tudi priznanja.

Za administracijo in vse drugo, s čimerse moški v društvu, ki jim gredo bolj kotpapirji po glavah motorji, avtomobili inbencinski hlapi, neradi ukvarjajo, skrbiJolanda Šubic. Ko sva se usedli pred al-bum s fotografijami, v katere so ujete šte-vilne vožnje z motorjem, je želela sprego-voriti predvsem o ljubezni do tega športa.Njen mož Jože namreč sodi med najstarej-še še aktivne motoriste v Žireh. Pravza-prav je bil prav on tisti, ki jo je z motorjine le zastrupil, ampak tudi osvojil.

”Do motorjev je potrebno nekaj občutiti,ker drugače jih ne moreš imeti rad,” je začelpripovedovati svojo zgodbo, potem ko jetudi sam prisedel. Prvega, dvobrzinca, jekupil od brata, ki mu ga je že pred tem vča-sih posodil in v njem vzbudil željo, da bi ganekoč imel tudi sam. Bilo je logično, da mo-tor, potem ko ga je enkrat imel, ni stal v ga-

raži, ampak je Jože sedel nanj, če je le mo-gel. Naredil je že brez števila kilometrov,nekoč pa ga je, ravno je prišel iz Železnine,ustavil policist Janez Janša in mu zagrozil,da bo naslednjič ukrepal po predpisih, če negre takoj delat šoferskega izpita. Grožnja jezalegla, na srečo se je tečaj za cestnopro-metne predpise ravno začel.

”Hec pa je bil v tem, da sem takrat že imelizpit za avto, izpit za motor je bil zato zgoljformalnost!” se zasmeje Jože. Ne bodi vrag,takoj drugi dan, ko je dobil vse potrebne pa-pirje, se predenj postavi še policist Kobal inzahteva dokumente. Ko vidi, da so ti še pov-sem sveži, se začudi in reče: ”Pa tako moškosi se ves čas vozil mimo mene.” Jolanda obtem doda, da je v času njune mladosti to, daje imel fant motor, veliko pomenilo. ”Živelasem v Novi vasi, kar sem poznala Jožeta, miv službo ni bilo več treba pešačiti,” razloži še

praktično plat njune zveze. Dekleta so takratna motorju sedela postrani. Vožnja pa je biladrugačna kot danes, saj ceste še niso bile as-faltirane, pa tudi pozimi so bile slabo spluže-ne. Spominja se, da ju je nekajkrat odneslona pesku, tudi v Smrečju, Jože pa je nekoč,na poti k zdravniku, grdo padel na zlizanigazi, ki so jo za seboj pustila kolesa voza.

”Tisti, ki so bili pri zdravniku v čakalnici,so moj padec videli, kajti potem ko sem seprikazal na vratih, so me vprašali, če mi jeznano, kdo je imel nesrečo. Niso mi verjeli,da sem to bil jaz, saj sem se hitro pobral breztuje pomoči in se odpeljal naprej.” Leta 1970sta se poročila, leta 1973 sta kupila prvi avto- fičko, in začela zidati hišo. Sanje o motorjuso se morale za nekaj časa umakniti stvarnirealnosti. ”Vztrajala sem, da morava najprejspraviti do kruha otroke, potem šele bo na vr-sti zabava,” je bila odločna Jolanda.

Jože Šubic na poti. Vedno dobro pripravljen.

Pogovor

L O Č A N K A - 23

Vseeno pa je nekaj motorjev Jože pripeljalk hiši pri stranskih vratih. Najprej tribrzinca,ki ga kupil pri Karlu Pivkovem v Rakulku.Tega je imel najdlje. Na motorju je doživelmarsikaj. ”Ko sem delal v Ajdovščini, je ne-koč šel z menoj tudi Franc Rupnik. Pihalo jekot sam vrag. Čeprav sem imel spredaj vetro-bran, naju je pošteno zanašalo sem in tja.Verjetno vsak pozna tisto ravnico pred Co-lom, ni šlo drugače, kot da sva se na ravni ce-sti nagnila postrani, da sva lahko kljubovalavetru. Nenadoma zagledava policaje, sedeliso v službenem 1300, se nama smejali in verjetno čakali, da naju odnese z motorja.”

Danes si lahko malokdo predstavlja, kaj vsese je na motor dalo obesiti. Jože je bil malarin s seboj je prevažal vse pripomočke, od lestve do veder.

”Lestev sem privezal ob strani, in zmeraj jeostalo dovolj prostora, da sem se še sam use-del na motor,” se pošali. Kovačeva kobila paje največkrat bosa. Njuni otroci do motorjevniso nikoli pokazali kakšne posebne naklo-njenosti. Nekoč je poskušal naučiti osnovnihveščin Erika. Brez posebnega navdušenja jefant poslušal lekcijo, a ko je še sam poskušalposnemati, je dodal preveč plina, tako da seje motor nenadoma postavil pokonci. Jože jeizgubil upanje, da bo vzgojil enakovredneganaslednika, na srečo se sedaj, ko vnuki odra-ščajo, kaže, da so oni podedovali nekaj ”mo-toristične” ljubezni svojih starih staršev.

”Midva z bratom sva bila drugačna. Oče jeimel moped in brat, ki je bil še majhen, se jena vsak način hotel z njim peljati. Toliko časame je pregovarjal, da sem res sedla na mo-ped, on pa mi je govoril, kdaj naj dodam plinin kdaj naj popustim. Večkrat sva se že zape-ljala po Novi vasi, kar zagledava na mostuočeta, ki nama je mahal, naj ustaviva. Ustra-šila sem se ga in namesto na zavoro sem do-dala plin. Z bratom naju je vrglo v bližnji po-tok, od koder sva se prav nič slavno privleklaven. Moped je bil poškodovan, pa še zadnjoplat mi je dodobra izprašil. Dogodek pa je nameni kljub temu pustil veliko strahu, saj semse vse do petindvajsetega leta bala sesti namotor,” niza spomine iz otroštva Jolanda.

Kot še marsikateri drug Žirovec, je tudiJože enega od motorjev kupil pri Ediju To-mincu. Takole pripoveduje Jože: ”Ko semmu barval fička, zagledam v garaži nekaj,kar je bilo pokrito z odejami. Edi zamahne zroko in reče, da je to puh, ki pa verjetno niveč v voznem stanju. Že misel na malo bolj-ši motor, mi je pognala kri po žilah. Hitro sedogovoriva za blagovno plačilo: jaz njemupobarvam avto, on mi da motor. Kazalo je,da je bil zanič le akumulator, zato ga odne-sem do Matjaža Muhovca, ki ga spravi nazajv red. Na preizkušnjo vožnjo se zapeljem doJakopička, nekje na pol poti pa zaslišim,kako je nekaj glasno zaropotalo po tleh. Iz-gubil sem akumulator, ki sem ga premalopritrdil. Pozneje sem še ugotovil, da je motorprecej zdelan, kar ni bilo čudno, saj se je Edi

z njim vozil po motokrosih. Vsako prostominuto sem zato prečepel ob popravilu,vmes smo se selili v novo hišo, tako da sembil polno zaposlen. Ko mi je odslužil, sem garazstavil na posamezne dele, ki sem jih oči-stil in zložil po gajbicah. Te so se mi potemvaljale po kleti in neštetokrat me je zamika-lo, da bi jih vrgel proč, a tega nisem storil.Nekoč pa sem v časopisu opazil mali oglas,da na Štajerskem nekdo prodaja podobnega.Odpeljem se tja, ga kupim in potem sem izdveh sestavil enega. Sicer je res imel pre-cejšnjo porabo goriva, rezervni deli so bilidragi, vanj sem zmetal kup denarja, saj semga dal tudi na novo pokromat, ampak ... no-rost je norost, nisem se mogel ločiti od nje-ga. Za ta, slednji korak je poskrbela šele bo-lezen, zbolel sem na hrbtenici in potem mi nikazalo drugega, kot da se odločim po pame-ti. V Žireh ga nisem hotel prodati, pa bi galahko, poskrbel sem, da je odšel na povsemdrug konec Slovenije. Moram pa povedati,da še nisem doživel, da bi kdo lahko motortakih dimenzij, kot je bil moj puh, stlačil vgolfa. Prav to se je zgodilo in še danes se ču-dim, ko se spomnim,” je z živahnimi kretnja-mi razložil Jože in ob tem ni pozabil dodati,da ga je vsakič, ko je šel kakšen motor odhiše, bolelo srce.

A strast je strast, dokler jo imamo, tolikočasa zganjamo neumnosti. K hiši je prišlanova lepotica, imenovana Honda 650 Endu-ro. Ta je bila, tako sta v šali povedala sogo-vornika, že malo bolj podobna pravemu mo-torju. Zdel se je varen tudi Jolandi. Njegovaposebnost: poraba olja je imela za prikazova-nje le-te zelo zapleten sistem, nikoli nisi ve-del, ga je dovolj ali ne. Šipka, s katero se jekontroliralo, je enkrat pokazala, da ga je do-volj, drugič spet, da ga je premalo. Ko je Jožeodpeljal motor v Kranj na pregled, je meha-nik ugotovil, da je bilo zaradi te napake vsajenkrat pred tem motorju že pošteno vroče.

”To je pomenilo, da je motor zakuhal,” sezasmeje Jolanda, ko vidi, da tega žargona nerazumem povsem. Vseeno pa je ostal pri hišištiri leta in v tem času sta naredila lepo števi-lo kilometrov. Jože pa nadaljuje: ”Imela svaopravke v Ljubljani, mimogrede jo uberevaše proti Motoshopu, v BTC-ju. Tam imajozmeraj kup motorjev in rezervnih delov, patudi rabljenih. Oči se mi ustavijo na Suzukiju1200 banditu. Sedem gor in v trenutku semse počutil noro dobro. Stal je 1.300.000 tolar-jev. Takoj sem se zmenil s trgovcem, da gakupim po načelu staro za novo. Tudi mojaHonda ni dolgo počivala pri prodajalcu, videlsem na internetu, da so jo že kmalu prodali.”Jože je tako imel v garaži avto in motor, Jo-landa pa je bila še zmeraj brez vozniškega iz-pita za avto.

”Saj je težko verjeti, ampak izpit za avtosem naredila pri 52 letih. Ko sva kupovalaSuzuki, je Jože rekel, da bi prodal še avto, dabi bil nakup lažji. Temu sem se uprla, to pane gre, sem rekla. Vzela sem usodo v svojeroke, v enem letu sem imela, poleg izpita,tudi avto ... Danes sva oba upokojena in zvečjo lahkoto si privoščiva tudi razkošje uži-vanja pri vožnji z motorjem. Imava ustreznaoblačila, ki pa so, to moram priznati, poletineznosno vroča, a nič zato. Na motorju ne-znansko uživava, a voziva po pameti, pogostonaju drugi motoristi prehitevajo. Kar naj, sirečem, raje bolj počasi do cilja kot pa, da ni-koli ne prideva. Rada se zapeljeva proti No-tranjski, tam so čudovite razgledne točke,zlasti na poti čez Rakitno, ob Cerkniškem je-zeru, na Blokih. Tudi na morje skočiva zakakšen dan. Pozimi, ko ga je potrebno po-spraviti, ga očistiva, in pokrijeva z odejo, dalaže dočaka nove pomladi. Jože je tudi naj-starejši član žirovskega moto kluba Sairach,fantje se kdaj pa kdaj kam zapeljejo, kakšnihshodov zunaj naših meja pa midva ne obisku-jeva,” je še dodala Jolanda. Andreja Kopač

Jože in Jolanda Šubic sta zaljubljena v motorje.

Oglasi

24 - L O Č A N K A

MG

P, D

.O.O

., G

OR

EN

JSK

A C

ES

TA 1

3, M

ED

VOD

E

NEVERJETNO!!!Pleskavica 3,99 EUR in vse vrste pizz 4,99 EUR.Lahko vam jih tudi dostavimo.

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

AMC

STU

DIO

d.o

.o.,

DU

NAJ

SK

A C

ES

TA 1

58

, LJ

UB

LJAN

A

Kultura

L O Č A N K A - 25

V resničnem življenju je Andrej Šubic na-mreč po poklicu zdravnik specialist splošnemedicine in ima skupaj z ženo Nadjo v Škof-ji Loki oziroma Gorenji vasi zasebno ambu-lanto. Tokrat pa je bil v klasični Molierovikomediji kot nosilec glavne vloge lucidnegaSganarela prav on tisti, ki se je moral zaraditakih ali drugačnih okoliščin delati, da jezdravnik, čeprav spočetka ni bil nič kaj nav-dušen nad tem. Kasneje se je v svoji novi vlo-gi odlično znašel. Predstava Duohtar kar tokje po predlogi Molierovi Zdravnik po sili na-stala v Šubičevi prevajalski delavnici. Andrejje tudi sicer idejni pobudnik ter srce in dušapredstave, ki so jo doslej v poljanskem kul-turnem domu različnim občinstvom uprizori-li že šestkrat in vedno napolnili dvorano takorekoč do zadnjega sedeža ter ob koncu vselejpoželi val navdušenja. Tako tudi na predstaviprejšnji četrtek, na kateri so se zbirali tudiprostovoljni prispevki za Andrejevega nečakaJaka, ki je priklenjen na voziček in potrebujeposebno vozilo, da ga bodo lahko vozili vslužbo, po izobrazbi je namreč pravnik. Lo-ški lajonisti in rotarijci so zanj zbrali 1500evrov, naslednji dan pa je polna dvoranazdravstvenih delavcev Škofje Loke zbrala karokrog 2000 evrov.

Andrej Šubic je v mladih letih veliko igralna ljubiteljskem odru v Poljanah, kjer so vča-sih vsako leto uprizorili vsaj eno igro. Igral jev takrat zelo uspešni igri Ravbarski cesar,režiral in dramatiziral je Tavčarjevo Šarev-čevo slivo (ki jo je pred nedavnim pri založbiModrijan skupaj z Borisom Pintarjem izdal vpoljanskem narečju), kasneje pa je prevzeltudi mladinsko skupino, v kateri so se kalilimladi poljanski igralci. ”Potem me petind-vajset let ni bilo več na oder. Letos pa sem se ob svoji petdesetletnici odločil režiratiMolierovo komedijo Zdravnik po sili in to vpoljanskem narečju, zato naslov Duohtar kartok.” Andrej je ob sebi zbral igralsko ekipo,prijatelje iz igralskih let, sedanje prijatelje,zdravnike, tudi svoje domače in očitno režiralpravo uspešnico. Kot je povedal Andrej, soprvo predstavo odigrali za prijatelje, drugo za sorodnike, ki jih je menda kar precej, če vemo, da je bil on zadnji, osmi otrok v družini, dvakrat so jo, kot že zapisano, odigraliv dobrodelne namene, v soboto pa za izven.

Predstava je taka, kot mora biti, že po Moli-eru polna duhovitih dovtipov, kritik na zdrav-nike, hkrati pa zabava čez brezmejno človeškonaivnost. Kot običajno se na koncu vse dobro

konča. Drvar iz predstave je spet drvar, zdrav-nik po sili pa je spet po poklicu zdravnik.

Pol igralcev je prvič na odru. Šubicu je pri re-žiji svetoval tudi režiser Zvone Šedlbauer.”Hecno je, ker v predstavi govorim besede, kijih kot zdravnik Andrej Šubic sicer nikoli ne biizrekel. Takrat, ko sem ”fovš” dohtar, ko blefi-ram, takrat govorim pravilno slovenščino, kopa sem drvar, pa govorim po poljansko,” pojas-njuje Andrej, ki je zelo doživeto odigral glavnovlogo Sganarela, prav tako pa so njemu ob bokblesteli Jerneja Bonča (njegova žena Martina),Mira Eržen (dojilja pri Gerontu) ter izkušeni

Bojan Trampuž (Leander) in ostala igralskaekipa, med katerimi so bili nekateri tudi prvična odru: Franc Rebec, Miha Tušek, Janez Do-lenc, Milan Benedičič, Roman Demšar terNeža in Tine Šubic. V načrtu pa imajo še pred-stavo za slovenske zdravnike petdesetletnike,ter uprizoritvi v Škofji Loki in Gorenji vasi.

In na gledališkem listu je po poljansko pisa-lo takole: Gledališk list je tud karta, če češduobar siedet pa bud mal prej tam, zamoditpa gotou ni smislu. Vse povedano drži, tistiki zadnji pride tudi zadaj ali pa sploh ne sedi.Dvorana je zmeraj polna. Igor Kavčič

Prou, prou, bom pa duohtar”Duohtarja se j za bat bl kt ldje misljo,” na koncu gledališke predstave Duohtar kar tok oziroma

kot bi po Molieru zapisali, Zdravnik po sili, predvsem za šalo in prav nič zares izjavi drvar, ki je v tej klasični komediji odlično opravljal zdravniške posle. No, režiser predstave in nosilec

glavne vloge Andrej Šubic je tudi pravi zdravnik.

Ustvarjalna ekipa poljanskega Duohtarja kar tok / Foto: Nadja Šubic

Zdravnik Andrej Šubic, odrski Sganarel, še preden je postal duohtar. / Foto: Tine Šubic

Kultura

26 - L O Č A N K A

Kulturniku Rantu v spomin V začetku oktobra so v Kulturnem domu Reteče ob 100-letnici rojstva Franca Ranta

pripravili Francljev večer.

Domačini iz KUD Janko Krmelj Reteče -Gorenja vas so s prireditvijo, imenovanoFrancljev večer, obudili spomin na sokraja-na, zavzetega kulturnika Franca Ranta(1910-1996), ki bi letos praznoval 100-letni-co. Po uvodnem nastopu Jaz pa ti se je naj-prej predstavila veteranska skupina Biserni-

ca pod vodstvom Marjana Igličarja, v nada-ljevanju je pod vodstvom Janeza Kermeljazaigrala tudi Študentska skupina in kasetni-ki, zaplesali so folkloristi Folklorne skupi-ne Sava, recitatorji pa so predstavili nekate-re Rantove pesmi. Nastopi posameznih sku-pin so se vseskozi prepletali s poezijo in

pesmijo, v sklepnem delu pa je spomin naleta sodelovanja s Francljem Rantom sliko-vito opisala Tončka Križaj. Za konec so sena odru zbrali vsi nastopajoči glasbeniki inso zaigrali Rantu tako ljubo arijo iz Verdi-jeve opere Nabucco.

Igor Kavčič, foto: Peter Košenina

Železnike prihaja legenda slovenskega šansona Lado Leskovar.Z najbolj znanimi zimzelenimi melodijami se bo predstavil vnedeljo, 14. novembra, ob 18. uri v dvorani na Češnjici. Spremlja-li ga bodo trije odlični glasbeniki Marko Zaletelj na kitari, BorisKofol na kontrabasu in Blaž Grm na bobnih. Lado Leskovar se jez žlahtnim glasom in prefinjeno interpretacijo zapisal med klasikepoustvarjalcev slovenskih zimzelenih melodij. Svojo pevsko karie-ro je začel sredi šestdesetih let in nato prav po zvezdniško osvojilslovenski, jugoslovanski in evropski glasbeni prostor ter si ustvarilizjemno pevsko kariero tudi v takratni Sovjetski zvezi. Z velikimuspehom je nastopal na domačih in mednarodnih festivalih, za do-mače in evropske diskografske hiše posnel vrsto plošč in kaset, vradijske fonoteke pa prispeval več kot 200 pesmi. Prejel je najviš-je festivalske nagrade. Ustvarjalni vrhunci Lada Leskovarja so nje-gove čudovite interpretacije slovenskih in svetovno znanih šanso-nov Zakaj, Vagabund, Pismo za Mary Brown, Tvoje oči Marija,Nekoga moraš imeti rad, Nathalie, Nedelja na Orlyju, Otrok, Potra-ži me v predgradju, Poslednja postaja ... Lado Leskovar je edenredkih glasbenikov, ki prepeva tudi uglasbeno poezijo znanih slo-venskih pesnikov. Med najbolj odmevnimi interpretacijami so tudibesedila Franeta Milčinskega Ježka. I. K. / Foto: Janez Papež

Legenda slovenskega šansona v Železnikih

V zaključku so vsi nastopajoči na Francljevem večeru pod vodstvom Tončke Križaj zaigrali arijo sužnjev iz Nabucca.

Na duhovit način so člani literarne sekcije domačega društva predstavili tudi Rantove pesmi.

Predstavitev

L O Č A N K A - 27

Izobraževalni center za Evropo”Nova stavba Medpodjetniško-izobraževalnega centra nam omogoča preskok na višjo raven

povezovanja teorije in prakse. Že sedaj, v fazi priprav na gradnjo, čutimo pozitivne odzive s strani širšejavnosti,” o načrtovani gradnji MIC pravi Martin Pivk, direktor Šolskega centra Škofja Loka.

Pred dobrim mesecem smo na kratko že pi-sali o veliki investiciji Šolskega centra Škof-ja Loka, z evropskim denarjem podprto grad-njo Medpodjetniškega izobraževalnega cen-tra (MIC). Zakaj ga Škofja Loka in gorenjskošolstvo potrebuje, katere naloge bo imel in kdaj bo zgrajen, sta razložila Martin Pivk,direktor Šolskega centra Škofja Loka, inAlojzij Kokalj, vodja MIC-a.

Alojzij Kokalj, kakšne so naloge Medpod-jetniškega izobraževalnega centra, kakšnoizobraževanje ponuja, kdo sodeluje v njem?

Kokalj: ”Glavni namen MIC-a je sistemskoin optimalno zagotavljanje kakovostnega prak-tičnega usposabljanja in izpopolnjevanja v ok-viru sodobnega poklicnega izobraževanja terpovezovanje izobraževanja z gospodarstvom.V okviru centra se bo izvajalo izobraževanje inusposabljanje udeležencev poklicnega, stro-kovnega in višješolskega izobraževanja oziro-ma študija ter odraslih. Udeležencem usposab-ljanja bo zagotovil osvajanje praktičnih znanj,spretnosti in sposobnosti za takojšnjo vključi-tev v delovne procese pri delodajalcih. S po-močjo sodobne opreme in s spodbujanjemstalnega sodelovanja med podjetji in šolskegacentra, z vključevanjem udeležencev progra-mov v različne projekte in izmenjave, želimoizboljšati kreativnost in prenos zanimivih teh-noloških idej iz teorije v prakso ter povečatipretočnost znanja na tem področju.”

Martin Pivk, zakaj v Škofji Loki potrebu-jete Medpodjetniško-izobraževalni center?

Pivk: ”Sodobni pristopi v izobraževanju innivo tehnoloških procesov v podjetjih jasnozahtevajo odziv: to je stalno prizadevanje zadvig kvalitete izobraževalnih procesov, v tes-ni povezanosti z realnimi potrebami gospo-darstva, kar pomeni optimalen rezultat ob za-ključku izobraževanja tako za Šolski centerŠkofja Loka kot tudi za partnerje iz podjetni-ške sfere. Seveda pa je predpogoj za uspehustrezen prostor s sodobno tehnološko opre-mo ter s tem povezana fleksibilnost in prila-godljivost. Načrtovana nova stavba MIC namomogoča preskok na višji nivo povezovanjateorije in prakse ter odpira nove razvojnemožnosti na področjih našega delovanja.”

Znano je, da ste za gradnjo pridobili ev-ropski denar. Koliko in kdaj se bo začelagradnja?

Pivk: ”Res je. Projekt delno financira Ev-ropska unija iz Evropskega sklada za regio-nalni razvoj in se izvaja v sklopu Operativne-ga programa krepitve regionalnih razvojnihpotencialov za obdobje 2007 do 2013. Iz

sklada smo pridobili 2,4 milijona evrov, celo-tna investicija je vredna preko tri milijone ev-rov. Ker je investitor celotnega projekta Šol-ski center, moramo razliko denarja od evrop-skih sredstev do celotne investicije zagotovi-ti sami, kar je v trenutnih gospodarskih časihvelik izziv. MIC bo zgrajen v sklopu Podna,med delavnicami Srednje šole za strojništvoin Dijaškim domom.”

Kokalj: ”Objekt je zasnovan sodobno, s poudarkom na funkcionalnosti in poten-cialni fleksibilnosti posameznih prostorov. Vzgradbi so predvidene delavnice in laborato-riji s področja avtoservisne dejavnosti inorodjarstva, laboratoriji in učilnice za CNCtehnologijo, avtomatizacijo in robotiko, ener-getiko, ... Seveda bo v zgradbi tudi večja pre-davalnica in pomožni prostori, potrebni zauspešno funkcioniranje takšnega centra.Uporabne neto površine zgradbe tako prese-gajo dva tisoč kvadratnih metrov.”

Pivk: ”Zaradi poplavne ogroženosti ob-močja v sodelovanju z občino in Inštitutomza vode izdelujemo tudi matematični modelvisokih voda, kar bo osnova za protipoplavno

zaščito. Z ureditvijo protipoplavne zaščite biistočasno zagotovili protipoplavno varnostobstoječe zgradbe Šolskega centra in Športnedvorane Poden.”

Kako gospodarstvo in lokalno okoljesprejema investicijo?

Pivk: ”Odzivi so pozitivni, saj so gospodar-stveniki prvi, ki se zavedajo pomena kvalitet-nega izobraževanja. Tudi Občina Škofja Lokase je aktivno vključila v gradnjo in zagotovilastavbno pravico na zemljišču. Veseli smo, danam je s tem projektom uspelo povezati vse, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja.”

Ali takšna investicija pomeni, da se nibati za število dijakov in študentov v Šolskem centru Škofja Loka?

Pivk: ”Prepričan sem, da tisti, ki se vpisuje-jo v naše izobraževalne programe, že sedajvidijo naše prizadevanje za optimalne pogojeizobraževanja. Vsekakor pa takšna investicijaza nas in njegovo prepoznavnost v družbe-nem okolju veliko pomeni. Zato se za našoprihodnost ne bojimo.”

Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

Risba novega Medpodjetniško-izobraževalnega centra Škofja Loka

Martin Pivk Alojzij Kokalj

28 - L O Č A N K A

Reportaža

Škofja Loka - ”V Centru slepih, slabovid-nih in starejših v Stari Loki smo 30. septem-bra izvedli vajo evakuacije, ki je imela na-men izobraževanja zaposlenih in gasilcev,ker objekt zaradi specifičnosti zahteva druga-čen pristop k reševanju v primeru požara,” jepovedal Andrej Štremfelj z občinskega ga-silskega poveljstva v Škofji Loki. Že pri pri-pravi so ocenili, da bo največja težava pri re-ševanju iz stavbe dejstvo, da se stanovalcisami ne morejo evakuirati na način, kot selahko v drugih ustanovah, denimo šolah alivrtcih, kjer so v glavnem vsi zdravi in samizapustijo objekt. V stavbi centra, kjer v 121sobah v osmih etažah prebiva 215 stanoval-cev, je to zahteven zalogaj, saj gre za starost-nike, med katerimi so tudi slepi in slabovid-ni. ”V vaji smo uporabili 50 igralcev, izbra-nih med zaposlenimi in gasilci, sodelovalopa je tudi osem pravih stanovalcev, od tehdva slepa,” dodaja Štremfelj. ”Vaja je dose-gla svoj namen, saj smo ugotovili, da evaku-acija slabo gibljivih, negibljivih, dementnih,slepih itd., poteka izredno počasi. Že samaorganizacija reševanja je pokazala, da je tre-ba marsikaj načrtovati vnaprej. Vajo smoanalizirali in sprejeli sklep, da spomladiorganiziramo izobraževanje gasilcev, kakopostopati z osebami z različnimi motoričnimiomejitvami in boleznimi.” Vajo je kot dobro-došlo ocenila tudi direktorica centra Silva

Košnjek, češ da so do-slej premalo vedeli oreševanju v primerupožara, izkušnje imajole z vajami gašenja zaparati. Pomemben seji zdi tudi predlog, dabi izdelali poseben na-črt reševanja (vanj najbi po besedah AndrejaŠtremflja vključili tudidruge službe, od reše-

valcev do policistov), ki bi ga preverjali nadve leti.

Med stanovalci, ki so sodelovali v vaji, jebila tudi Angela Markelj. Ker je na vozičku,sta bila potrebna dva para močnih rok, da sojo iz petega nadstropja, kjer prebiva, ”rešili”iz stavbe. ”Prav zanimivo je bilo, še enkrat bi

sodelovala na takšnivaji,” je povedala An-gela, ki delo gasilcevspoštuje in tudi pozna,saj so imeli včasihdoma gostilno, kjer seje srečevala tudi z ga-silci. Slepa stanovalkaAnica Plemelj pa jedejala: ”Bila sem zelomirna, saj sem vedela,da gre le za vajo. Če pa

bi v resnici prišlo dopožara, bi se sevedaprestrašila. Gasilcempa zaupam, saj se je obvaji pokazalo, da svojedelo jemljejo resno inče bi bil požar, vedo,kako ravnati.” 83-letniVencelj Peternel pa jebil v preteklosti akti-ven gasilec, še več,ustanovitelj gasilskega

društva v Javorjah. ”PGD Javorje smo usta-novili leta 1953, tam sem bil ves čas aktivengasilec in me kot člana še vedno vabijo nasrečanja. Veliko izkušenj imam z reševanjemljudi in živine iz požarov. Gasilci smo bilivedno dobro usposobljeni, danes pa imajopoleg tega na voljo še sodobno tehniko. Ve-sel sem, da sem imel priložnost vse to videtiv našem domu,” je povedal prekaljeni gasi-lec.

Kot rečeno, je v vaji reševanja sodelovala lepeščica stanovalcev, delo gasilcev pa jih zelozanima, zato so na njihovo željo gasilci še en-krat prišli v dom. Najprej so jim predavali opreventivi, nato pa jim razkazali gasilsko teh-niko in opremo. Slepi in slabovidni so sled-nje spoznavali tudi s tipom.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Dokl

Reševali so stanovalce iz doma starejših

Kako ukrepati, če bi nenadoma zagorelo v domu starostnikov in bi bilo treba iz večnadstropne stavbe rešiti več kot dvesto ljudi? Škofjeloški gasilci so to preizkusili z reševalno vajo v Centru slepih,

slabovidnih in starejših.

Angela Markelj

Anica Plemelj

Vencelj Peternel

Stanovalce Centra slepih, slabovidnih in starejših so pritegnili tudi gasilski avtomobili. Gasilsko opremo so si slepi stanovalci ”ogledali” tudi s tipom.

L O Č A N K A - 29

Moj dom

KVALITETNA

● izdelava ostrešij● izdelava podstrešnih stanovanj

po sistemu Knauf● montaža oken Velux

● izdelava in montaža brunaric, vrtnih hišk in nadstreškov

Poskrbimo tudi za ves material ...

Tel.: 04/51 85 453, gsm: 041/867 149, e-pošta: info@tesarstvo-masnec.com, www.tesarstvo-masnec.com

Sla

vko

Mas

nec

s.p.

, B

rode

49

, Š

kofja

Lok

a

Na vse res ne moremo odgovoriti, saj je, naprimer, varčevanje s hrano tudi stvar osebne-ga okusa in prepričanja. Kdor bo kupoval inužival izključno ekološko pridelano hrano, kije zagotovo zdrava, bo moral odšteti nekajevrov več na mesec. Kdor pa želi privarčeva-ti pri porabi električne energije, mu bodo po-magali naši nasveti. Najprej naj pogleda hkonkurenci, tudi t. i. novim ponudnikom. Kajponujata Gen-I in Petrol? Posebej pomembnoje, da preberemo tudi drobni tisk, možnostponovne menjave distributerja in predvsemceno.

Tokrat bomo podrobno pregledali pred-vsem ponudbo Elektra Gorenjska, ki je tudina Škofjeloškem tradicionalno najbolje zasi-dran. Pred časom so že ponudili paket stori-tev Porabim, kar rabim, kasneje še Vedno po-rabim, kar rabim. Tega akcijsko znova ponu-jajo (oziroma so ga nadgradili) za gospodinj-ske odjemalce. V paketu svojim odjemalcem(predvsem obstoječim) ne ponujajo zgolj pri-hrankov pri končnem znesku računa za elek-trično energijo, ampak jih tudi nagrajujejo zaučinkovitejšo rabo električne energije. ”Smoprvi distributer, ki odjemalcem ponuja akti-ven program za spodbujanje učinkovite rabeelektrične energije in jih hkrati nagrajuje,”pravijo v Elektru Gorenjska.

V podjetju poudarjajo, da je mogoče pri-hranke električne energije doseči že s prepro-stimi ukrepi, kot so na primer: ugašanje luči,izklapljanje električnih naprav v stanju pri-pravljenosti, zamenjava žarnice z varčno si-

jalko ter v manjšem odstotku tudi z zamenja-vo starega aparata z energetsko varčnejšimaparatom. Poglejmo konkretneje. Za letnoporabo tipičnega hladilnika mora porabnikodšteti 44 evrov, z zamenjavo starejšega hla-dilnika z energetsko varčnejšim, izklopom,

ko ga ne potrebujete, pravilno postavitvijo(neoviran dostop zraka do zadnje stene inproč od izvirov toplote) in nastavitvijo tem-perature na pet stopinj Celzija lahko uporab-nik prihrani nekaj evrov. Podobno je pri za-mrzovalniku.

Tudi pri kuhanju lahko prihranimoKako privarčevati kak evro, je ob gospodarski krizi in veliki brezposelnosti pomembno vprašanje.

Kje kupiti cenejšo hrano, kako privarčevati pri ogrevanju, pri porabi elektrike?

V podjetju Marmor Hotavlje, d. d.razpisujemo prosto delovno mesto:

Raèunovodja/-kinja, ki bo:pripravljal/-a potrebne davène obraèune in poroèila, knjižil/-a poslovne dogodke,vodil/-a register osnovnih sredstev,izdeloval/-a zakljuène raèune in raèunovodske izkaze, spremljal/-a in uvajal/-a predpise in standarde s podroèja raèunovodstva in davkov.

Od kandidata prièakujemo:srednjo, višjo ali visoko izobrazba ekonomske smeri, tri leta delovnih izkušenj s podobnimi deli, poznavanje raèunovodskih standardov in davène zakonodaje, znanje srbohrvaškega jezika, poznavanje uporabe vseh orodij MS OFFICE.

Oseba naj bo komunikativna in samostojna pri izvajanju raèunovodske funkcije družbe ter timski delavec.

Nudimo:nove izzive, priložnosti in še veè razvoja, zaposlitev za doloèen èas,dodatna izobraževanja,delo v dinamiènem in ustvarjalnem kolektivu.

Svojo ponudbo z življenjepisom za zaposlitev pošljite najkasnejedo 30. 10. 2010 s pripisom “za razpis” na elektronski naslov:

nika.velikonja@m-h.si

ali na:

Marmor Hotavlje, d.d.Hotavlje 404224 Gorenja vas

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

www. marmor-hotavlje.si04 507 00 31 | 40 | 43trgovina@m-h.si

Za razsvetljavo povprečen uporabnik pora-bi od 25 do 39 evrov na leto. Z uporabo varč-nih žarnic, namestitvijo senzorjev gibanja nahodnikih ter ugašanjem luči, ko jih ne potre-buje, lahko privarčuje nekaj evrov. Povpre-čna družina za uporabo pralnega stroja na

leto odšteje 28 evrov. Z zamenjavo starejše-ga stroja in uporabo programov z nižjimitemperaturami lahko družina prihrani nekajevrov (podobno je z uporabo pomivalnegastroja, kjer se letni strošek za električnoenergijo giblje okoli 31 evrov). Z izklaplja-

njem naprav v stanju pripravljenosti bi lahkona leto privarčevali do 16 evrov. Z ekono-mično rabo računalnika lahko uporabnik pri-hrani nekaj evrov (letni strošek znaša 34 ev-rov), če nastavi možnosti porabe (ugašanjemonitorja, trdega diska, ...), uporabo prenos-nega računalnika, z uporabo energetskovarčnih komponent in tudi rednim ugaša-njem.

Tudi pri kuhanju lahko veliko prihranimo,saj sicer povprečni letni strošek znaša 41 ev-rov. Ukrepi za manjšo porabo električneenergije pri kuhanju so: zamenjava stekloke-ramične plošče z indukcijsko, kuhanje z eko-nom loncem in pokrovkami in na grelnemtelesu, ki se prilega velikosti dna lonca. Naj-večji porabnik elektrike pa je grelnik vode(bojler). Zanj povprečni uporabnik na leto

L O Č A N K A - 31

Moj dom

ADAPTACIJE KOPALNIC■ SVETOVANJE■ VODOVODNE INSTALACIJE■ ZIDARSKA DELA■ KERAMIČARSTVO

Milan Pugelj s.p.Hotovlja 34, 4223 PoljaneGSM: 041/541-266Tel.: 04/510-92-78

Tren

d 18

0

Tren

d 10

5

Tren

d 11

5 U16

Tren

d 11

0 U16

Akcija traja od 11.10.2010 do preklica.Dostava in montaža do 50 km Navedene cene veljajo za 100% predplačilo.

INT

vrat

a d.

o.o.

, Tod

raž

11, 4

224

Gor

enja

vas

Salon Ljubljana: Šmartinska c. 106, 1000 Ljubljana, tel.: 01 600 80 30fax: 01 600 80 31, e-pošta: salon.lj@int-vrata.si

Salon Gorenja vas: Todraž 11, 4224 Gorenja vas, tel.: 04 510 54 00fax: 04 510 54 01, e-pošta: info@int-vrata.si

Td

80

d

Td

U6

Td

110U16

vhodna

vrata

akcija

������������� i t ž d 50 k

z montažo, brez DDV

€ 1.050,-

z 8.5% DDV: € 1.139,25

str. svetloba: € 170,-

z 8.5% DDV: € 184,45

z montažo, brez DDV

€ 1.100,-

z 8.5% DDV: € 1.193,50

z montažo, brez DDV

€ 1.150,-

z 8.5% DDV: € 1.247,75

str. svetloba: € 250,-

z 8.5% DDV: € 271,25

INT

z montažo, brez DDV

€ 1.200,-

z 8.5% DDV: € 1.302,-

32 - L O Č A N K A

Moj domodšteje kar 285 evrov. Strokovnjaki zato pri-poročajo, da se lastniki namesto kopanja od-ločijo za tuširanje, da se ob nakupu novegaodločijo za energetsko varčnega, če je lemožno, pa namestijo tudi solarni sistem zaogrevanje sanitarne vode.

Elektro Gorenjska kot prioritete svojegadelovanja postavlja skrb za zanesljivo doba-vo električne energije ter poudarjanje učin-kovitejše rabe energije in obnovljivih virovenergije. Nadgradnja paketov Porabim, karrabim in Vedno porabim, kar rabim tudi to-krat odjemalce nagrajuje za učinkovitejšorabo električne energije, odjemalcem pa po-nuja tudi prihranke na končni vrednosti raču-na električne energije.

Odjemalci, ki se bodo ali so se že vključiliv paket Vedno porabim, kar rabim, plačujejoelektrično energijo glede na dejansko porabo,hkrati pa so v primeru, da prihranijo 10 od-stotkov električne energije v letu dni, nagra-jeni z bonusom v višini 10 evrov. Paket jetudi cenovno konkurenčen z ostalimi ponud-niki na trgu električne energije. Učinkovitostvarčevalnih paketov oskrbe z električno ener-gijo, ki jih ponuja Elektro Gorenjska, doka-zujejo podatki, da je kar 40 odstotkov odje-malcev, ki so že vključeni v paket Porabim,kar rabim (predhodnik paketa Vedno pora-bim, kar rabim), zmanjšalo svojo letno pora-bo električne energije od pet do 25 odstotkov.

Boštjan Bogataj

www.hisniservis.euKadar

puš�a pipa ali wc kotli�ek, ne dela lu� ali gospodinjski aparat,

ste kupili novo lu� in jo je potrebno zamenjati,želite zamenjati stikala ali vti�nice,

potrebujete montažo pohištva,želite prelakirati ali menjati parket,želite imeti nove kerami�ne ploš�ice, pokli�ite nas in z veseljem vam bomo

odpravili težavo.

031/ 560 870

S tem kuponom 10% popusta!Dela bomo opravili strokovno, hitro in po ugodnih cenah!

HIŠNI SERVIS

KRANJ Žabnica, Dorfarje 17, tel.: (04) 502 19 00, e-pošta: info@prevc.siLJUBLJANA BTC HALA 10, tel.: (01) 541 18 20, e-pošta: prevc@btc-city.si

Akcijski popusti veljajo ob placilu z gotovino do 15.11.10.

Vgradne omare ALP'LUXZakaj izbrati vgradne omare ALP'LUX:● izdelane so po meri prostora● segajo od tal do stropa● omogočajo popoln izkoristek prostora● mehko zapiranje● osvetlitev notranjosti

- 30%POPUST

Spalnica SAMBA

Dnevna soba Forma

- 20%POPUST

- 20%POPUST

Voda

na d

.o.o

., c

esta

ob

Sor

i 7,

Med

vode

Moj dom

L O Č A N K A - 33

Moj dom

34 - L O Č A N K A

MT

Pro

dukt

d.o

.o.,

Gor

opek

e 1

, Ži

ri

JURIJ BERGLEZ s.p.Kapucinski trg 8, 4220 Škofja LokaTrgovina: 04 512 80 80http://www.techno-trgovina.comDELOVNI ČAS: vsak dan 9.-19., sobota 9.-12. ure

w w w . t e c h n o - t r g o v i n a . c o m

POOBLAŠČENI PRODAJALECVSTOPNIC ZA KONCERTE,

ŠPORTNE DOGODKE, GLEDALIŠČE

V SLOVENIJI IN TUJINI

POOBLAŠČENIPOSREDNIK

STORITEV

NA OBSTOJEČO NAROČNINO,NAD 15 (24 MESECEV)

POOBLAŠČENI POSREDNIK STORITEV

SLIKANJE IN SNEMANJECERKVENIH IN CIVILNIH POROK

SLIKE IZDELAMO TAKOJ NA POROKI

PRODAJA ELEKTRONSKEGADENARJA ZA VARNO PLAČEVANJE

PO INTERNETU

IZDELAVA SLIK HITRO, ENOSTAVNO, SLIKE SI LAHKO RAZVIJETE SAMI

IZ VSEH MEDIJEV,USB KLJUČ, FOTO SPOMINSKE KARTICE, GSM, CD

Samsung S3370 Corby 3GZaslon občutljiv na dotik, web 2.0 aplikacije.

5 EUR x 12 vezava 24 mesecev

OZVOČEVANJE KULTURNIH PRIREDITEV

KARTUŠE IN TONERJI

NA SISTEMU BOSE L1 IIDOLGOLETNE IZKUŠNJE

PO NAROČILU NASTAVITVE IN MONTAŽA NA VAŠEM DOMU

BLU-RAY PREDVAJALNIK BDP 2500

Predvajanje plošč Blu-ray, ostre slike, HD 1080p, Deep Colour tehnologija za živahno sliko 1080 točk pri 24 slikah na sekundo...

CENA 99,90 EUR

AVTORADIOPIONEER DEH 2200 UB

MOSFET 4X50W, MP3, USB VHODCENA 89 EUR

TISKALNIKIEPSON SX 115

KOPIRA, SKENIRA,TISKA

CENA 69,90 EUR

zaslon: 23" LCD + TV monitor, ločljivost: 1920 x1080 FULL HD (16:9) priklop: VGA, DVI, HDMI,2xSCART, komponentni odzivni čas: 5 ms dinamični kontrast: 50 000 : 1 ostalo: TV tuner (MPEG 4),

CENA 244 EUR

LCD M237WDP TV

● 8.0 effective megapixels ● 3.6x zoom, NIKKOR

SIRIS Athlon II X4-635

Procesor AMD AM3 Athlon II X4-635Pomnilnik: 4GB DDR3Trdi disk WDSATA2 500GB / 7.200 vrtljajev

CENA 469 EUR CENA 556 EUR

CENA 52 EUR

LCD TV - AKCIJA

LG 32LD 450 82 CMREDNA CENA 415 EUR

AKCIJSKA CENA 399 EURLG 37LD 450 94 CMREDNA CENA 520 EUR

AKCIJSKA CENA 499 EURLG42LD 450 107 CMREDNA CENA 579 EUR AKCIJSKA CENA 549 EURLG47LD 650 119 CMREDNA CENA 906 EUR AKCIJSKA CENA 869 EUR

Asus K70IJ17,3" LED) Intel Dual Core T4400; 4 GB DDR2,320 GB SATA, GMA X4500M

Pri opremljanju kopalnice je na začetku po-membna razporeditev inštalacij (vodovod,odtoki, elektrika) in nosilnost sten. Če vamrazporeditev ustreza, je pomembna samo šeoprema, pri kateri je na voljo tisoče variant,tako pri pohištvu, oblikah, barvah in vzorcih.Če pa hočete drugačno razporeditev, se pred-hodno posvetujte z vodovodarjem, ki preveri,ali so določene prestavitve možne.

V vašem primeru bi ohranil predlagano raz-poreditev kopalniške opreme, z nekaterimispremembami. Ob vstopu v prostor je na des-ni strani wc školjka, ki ima na eni strani pros-tor za toaletni papir, na drugi strani je stenskiradiator, ki ga lahko uporabljate tudi kot obe-šalo za brisače. Nasproti vhoda je ob steni po-stavljen nizek regal za shranjevanje brisač, ko-palniške opreme, čistil in ostalega. Regal jeodprt, za določene stvari pa lahko uporabitekošarice ali vgradite predalnik.

Levo od vhoda sta tuš kabina in umivalnik.Tuš kabina ni zidana, kot ste predlagali. Vkotu kopalnice je zadosti prostora, da na tlapostavite tuš kad velikosti 70-krat 90 centime-trov. Obdana je s stekleno steno, vhod ima z

desne strani. Tako boste imeli večjo kabino,saj bi pri opeki in steklenih prizmah izgubilivsaj devet centimetrov. Poleg kabine je postav-ljen umivalnik v kombinaciji s predalnikom -dodatnim prostorom za shranjevanje. Nadumivalnikom je prostor za ogledalo.

Pri izbiri keramike in barv vam predlagamvašo najljubšo oranžno, tako da na tla položi-te večje ploščice temnejšega odtenka, po stenipa manjše ploščice ali mozaik svetlejšega od-tenka. Ker ima prostor samo eno strešno okno,ne pozabite na luči, predlagam po eno stropnoluč v osrednjem delu, več manjših nad tuš ka-bino in po vsaj dve steni luči nad ogledalom inumivalnikom. Pohištvo je izbrano v sloven-skih in tujih trgovinah. Skupna cena pohištvaza tuš kad, umivalnik s predalnikom, omaro,straniščno školjko znaša 950 evrov.

Jernej Červek, u.d.i.a.

Arhitekt

36 - L O Č A N K A

Drage bralke in spoštovani bralci, če iščete rešitev za preureditev vašega stanovanja inste v zadregi, nam dobro opišite in skicirajte vaš problem. Ne pozabite na mere in dru-ge pomembne podatke, dopišite tudi vaše želje. V čim večji meri jih bomo skušali upoš-tevati. Pisma pričakujemo na naslov: Gorenjski glas, ”za Ločanko”, ARHITEKT, Blei-weisova cesta 4, 4000 Kranj. NASVET JE BREZPLAČEN!

Nova kopalnica v mansardiBralka Petra iz Škofje Loke bo prenovila kopalnico v mansardi. V njej naj bo tuš kabina, umivalnik,straniščna školjka in nizka omara. Ker je za normalno velikost tuš kabine premalo prostora, predlaga

zidan prostor za tuširanje, ki je do polovice zidan, druga polovica je v steklenih prizmah.

Vrt

L O Č A N K A - 37

OHRANIMO IN OPLEMENITIMO LEPE SPOMINEOHRANIMO IN OPLEMENITIMO LEPE SPOMINE

Spomin bo oplemeniten s cvetličnimi

aranžmaji, ki jih lahko v prosti prodaji ali po

naročilu dobite v naši vrtnariji. Pestra je tudi

izbira rezanega cvetja, nasadov in lončnih

krizantem, nismo pozabili tudi na

kakovostne sveče.

Vrtnarija Bantale (ob cesti Škofja Loka - Kranj, za naseljem Zg. Bitnje)

tel.: 04/23 17 260Flora d.o.o., Zg. Bitnje 133, 4209 Žabnica,

tel.: 04/23 15 440, fax: 04/23 15 441info@flora.si; www.flora.si

VABLJENI TUDI V TRGOVINI CVETLICE IN DARILA V QLANDIJI IN MERCATOR

CENTRU V KRANJU

Jesenske astre in tagetes so zadnje bujno cvetje, preden slana uničicvetje na gredicah. Ko odcvetelim astram odrežemo cvetno steblo čis-to pri tleh in ko slana vzame še tagetes, pospravimo gredice in pomis-limo na pomlad. Mogoče zelo na redko na gredico zasadimo novetulipe, da dopolnimo barvno kombinacijo spomladi cvetočih rož.

Modna novost za gredice so sedumi. Domače ime za zelo odpornein nezahtevne trajnice je tudi homulica, hermelika. To so nizkerastlinice najrazličnejših oblik, ki jih lahko posadite tudi na skalnjak.Rastline imajo mesnate liste in se plazeče razraščajo. Nekatere čezpoletje zacvetijo, imajo najrazličnejše cvetove, natreski naredijo zan-imiv, stebru podoben skupek socvetij. Vse te rožice so križanci in sok nam prišli iz uvoza. Predvsem jih gojijo na Kitajskem, na Kavkazu.Ker so zelo odporne, rastejo v vsaki zemlji, na sončnih in senčnih vr-tovih, tudi v razpokah suhozida.

Ker pa je sedaj čas sajenja tulipanov, ki je za številne najlepši cvetpomladi, pa še nekaj nasvetov pred sajenjem. Sadite jih lahko, doklerzemlja ne pomrzne. Botanične, nižje sorte, sadimo deset centimetrovv globino in deset centimetrov narazen. Višje sorte, ki tudi kasnejecvetijo, zasadite petnajst centimetrov globoko in enaka razdalja naj bomed čebulicami. Tulipani vam bodo uspevali skoraj v vsaki zemlji,radi imajo propustno, rahlo peščeno zemljo. Navadno tulipane sadi-mo med vrtnice, enoletnice in v kombinaciji drugih čebulnic, ki cveti-jo istočasno in tako popestrijo gredico. Glede trajnosti cvetenja je pri-poročljivo zgodnje sorte posaditi bolj na sončna mesta, da bodo čimprej zacveteli, pozno cvetoče pa v polsenco, da bodo njihovi cvetovitrajali dlje. Po cvetenju nekje v začetku junija šele porežemo vsaj del-no suhe liste in stebla. Tulipane lahko sami množimo. Pri sortah, kjerse ob matični čebulici razvije veliko manjših čebulic, jih ločimo in

posadimo posebej. Teh ne izkopljemo vsako leto in bodo cveteli potreh letih. In če nimate v vrtu voluharja, so čebulice varne v zemljicelo leto in se bodo tudi hitro namnožile. Kot obroba gredice z mno-go cvetja pa je zelo priljubljena mačeha. Skoraj v vseh barvnihodtenkih jo dobite in posadite skupaj s tulipani. Spomladi bo bogatodopolnila cvetenje, ki bo trajalo do zgodnjega poletja.

Igor Pavlič

Zadnje jesensko cvetje

Vrt

38 - L O Č A N K A

Okrasne grmovnice,

drevesa, iglavci,...

Opravimo tudi zasaditev vrta

Medvode, Na klancu, kontakti: 041/246-500, 041/246-900, 031/237-743 e-pošta: info.drevesnica@gmail.com

Kakršnakoli že je jesen, je to čas, ko pospravimo plodove, ki sozrasli na vrtu in na polju. Letošnje vreme je bolj kislo, zato je trebaizkoristiti vsak dan brez dežja. Ko poberemo vse pridelke, v zelen-javnem vrtu posadimo še zimski česen in v toplo gredo posejemozimsko solato, ki bo potem prva solata spomladi, poleg radiča in re-grata. Na vrtu naj ostaneta endivija in vse vrste radiča, ki še leporastejo. Če pride kakšna hladnejša noč, ga pokrijte z vrteksom, kiprepreči tudi kakšno zmrzal, kot je močna slana. Na vrtu naj ostanepeteršilj, drobnjak, brstični ohrovt. Vse to bomo pozimi še pobirali,če ne bo snega.

V sadovnjaku pograbimo odpadlo listje, da ne gnije na trati inprostor okrog dreves pognojimo s primernim gnojilom.

Oktober je tudi čas, ko uredimo grobove. Zamenjamo letno cvetjez jesenskim, obrežemo prevelike grme, če so se razrasli čez mejogroba, če pa imate zasajene trajnice, pa jim dodajte malo nove zeml-je in odstranite stara stebla, da bodo spomladi pognala nova, lepša.

Oktober je čas za zasaditev novih trajnic, grmovnic, mogoče si jeomisliti nove vrtnice. Če pa jih že imate, pa jih v tem času obrežite,stebla osujte z zemljo ali starim gnojem, da jih zaščitite pred mra-zom. Če imate še mlade sadike, jih pred hudo zimo zavarujte s sm-rečjem, tako zaščitene bodo lepše preživele mrzli del leta. In drugosezono bodo bolj bogato cvetele.

Vrt, v katerem so se drevesa preveč razrasla, je treba obrezati, na-jbolje v tem času, ko listje odpade in se vidijo vse veje. Tako bolažje oblikovati manjšo krošnjo, skladno z debelino in višino debla.

Igor Pavlič

Jesenski plodovi

Rom

an Š

pur

s.p.

, Žl

ebe

1L,

Med

vode

Oglasi

L O Č A N K A - 39

RAD

IO S

OR

A,

KAP

UC

INS

KI T

RG

4,

ŠK

OFJ

A LO

KA

DOBRE IN ZLOBNE ČAROVNICE SE LOČIJO PO VONJU. ZLOBNE SMRDIJO PO PASJEM GOVNU,

DOBRE PA BOLJ PO LJUDEH...

29. in 30. oktober, ob 18.00 uriV ROVIH POD STARIM KRANJEM

Sprehod s škratom Kr���k����������Izganjanje strahu pr� ���v�����aranje v �aro����kem laborator��Pra����ca o dobr���aro�����

www.tourism-kranj si.

Zav

od I

skre

ni.n

et, S

toži

ce 5

6, L

jubl

jana

V svoja gimnazijska leta se je vrnil predstavnik prve generacije maturantovIzidor Rejc.

Na slovesnosti so krstno izvedli skladbo, ki jo je posebej za to priložnost nabesedilo nekdanjega profesorja Jakoba Kralja uglasbil skladatelj Andrej Misson.

Reportaža

40 - L O Č A N K A

”Šola si je vseskozi prizadevala, da bi zamlade predstavljala vir znanja, skozi kate-rega je več kot pet tisoč mladih poskušalonajti svoje mesto v družbi,” je na slavnost-ni akademiji poudaril ravnatelj škofjelo-ške gimnazije Jože Bogataj. Po prepriča-nju generalnega direktorja direktorata zasrednje in višje šolstvo ter izobraževanjeodraslih na ministrstvu za šolstvo in športVinka Logaja, pa je gimnazija v teh krajihpustila velik pečat. Ob znanju, je dodal, jeves čas gradila tudi na vrednotah, s kateri-mi so med seboj povezali generacije.

Tako je bilo tudi na slovesnosti ob obletni-ci, kjer so v kulturnem programu nastopilištevilni nekdanji in sedanji dijaki škofjeloškegimnazije. Svoje spomine na gimnazijska letaje z zbranimi delil tudi predstavnik prve ge-neracije loških maturantov Izidor Rejc, ki jev gimnazijske klopi sedel leta 1950. ”Vsesko-

zi smo čutili, da imajo v gimnaziji z nami po-seben načrt. Profesorji so bili pošteni, a brezmilosti,” je pojasnil in dodal, da takrat nisopoznali testov, kot jih dijaki pišejo danes, am-pak so pripravljali šolske naloge, profesorjipa so jih tudi ustno spraševali. Škofja Loka,je prepričan, predstavlja izreden kraj za izob-raževanje, saj je nudila vse, od šolanja došporta in kulture. Spomnil se je tudi svojemature, na rezultate katere, je pomenljivopripomnil, so čakali zgolj tri dni. ”Kljubtemu da nas je bilo malo, jih šest mature niopravilo. Selekcija je bila izredna in tega da-nes manjka,” še meni Rejc. Po prepričanjunekdanjega ravnatelja Marjana Luževiča jegimnazija šola, ki pomeni vstop mladih vsvet odraslosti in je zato usodna za nadaljnježivljenje mladih. ”S pravim pedagoškim pri-stopom nam je uspelo pridobiti zaupanje takodijakov kot njihovih staršev. Naš program

smo zasnovali na izkušnjah in znanju, zatosmo izobraževalno ponudbo ves čas širili.Med drugim smo kot prvi v Sloveniji uvedlišportni oddelek, prvi so se lotili tudi progra-ma klasične gimnazije.” Tako, meni Luževič,so vedno znova uspeli pridobiti zaupanje,zato je šola trdno stala v prostoru, v kateremima po besedah sedanjega ravnatelja JožetaBogataja šolstvo dolgo tradicijo. ”Tu se jevedno našel ustvarjalen duh, ki mu je mladeuspelo pritegniti k sebi. Zadnjih šestdeset letje gimnazija uspela ohranjati ta ustvarjalniduh in izobraziti veliko število mladih ljudi,”je dejal Bogataj. Poleg znanja, je še poudaril,pa imajo pri njih velik pomen tudi človeškevrednote, kot so zaupanje, prijateljstvo, de-lavnost in medčloveški odnosi.

Mateja Rant, foto: Polona Mlakar Baldasin

Ohranjajo ustvarjalnega duhaŠestdesetletnico ustanovitve Gimnazije Škofja Loka so konec septembra zaznamovali s slavnostno

akademijo v dvorani Sokolskega doma.

Za uvod v slovesnost ob 60-letnici so dijaki zadnje generacije maturantov zaplesali maturantsko četvorko.

Tu se je vedno našel ustvarjalen duh, ki je mlade uspel pritegniti k sebi, jepoudaril ravnatelj Jože Bogataj.

Reportaža

L O Č A N K A - 41

Železniki - Z razglasitvijo naj-lepše urejenih hiš v občini Že-lezniki se je minulo soboto v ki-nodvorani na Češnjici zaključilaletošnja akcija Moja dežela,lepa, urejena in gostoljubna. Pet-najstčlanska ocenjevalna komisi-ja Turističnega društva Železnikise je v poletnem času dvakratpodala po občini. ”Ocenjevalesmo urejenost hiš in vrtov, ocve-tličenje in splošni vtis. Kot ugo-tavljamo, so posledice poplav iz-pred treh let že skoraj povsem iz-ginile, veliko hiš ima nove fasa-de, zato lastniki še raje na oknain balkone postavijo rože. Veselesmo, da so kraji v Selški doliniiz leta v leto bolj urejeni, doma-čini se trudijo, da imajo hiše invrtove urejene, da vzgajajo leperože,” je povedala predsednicakomisije Mojca Benedičič.

Na prireditvi so podelili 22 pri-znanj za najlepše urejene hiše zokolicami. ”Nekateri imajo res-nično vseskozi izjemno urejenehiše, a smo pozorni, da ne nagra-jujemo vedno istih lastnikov,” jedejala Benedičičeva. Prejemnikiso bili Kristina in Vilko Cvek(Dašnica 108), Ivanka in BraneJeram (Dašnica 132), Jože Po-točnik (Dašnica 85), družinaBernik (Dašnica 160), Verona inFrance Šmid (Dašnica 57), Nata-ša in Igor Demšar (Dašnica 6),

družina Mohorič (Zali Log 57),Nataša in Vilko Kavčič (ZaliLog 6B), Jelka Blaznik (Češnji-ca 47), družina Bogataj (Češnji-ca 42), Jana in Janez Dolenc(Racovnik 27), družina Tolar(Trnje 5), Sonja in Roman Šturm(Podlonk 38), družini Drolc inBenedičič (Na Plavžu 85), Anain Niko Kosem (Na Plavžu 81),družini Tolar in Demšar (MartinjVrh 37), Cvetka in Joža Žitnik(Ojstri Vrh 8), Marjana in JaniMesec (Log 73), družina Rejc(Log 13), družini Blaznik in Šu-bic (Log 5), družina Thaler (Stu-deno 22) in družina Pfajfar (NaKresu 35). Priznanja za najlepšeurejeno večstanovanjsko enotoso se tokrat razveselili stanovalciNa Kresu 8, priznanje za najlep-še urejeni kmetiji pa sta osvojilikmetiji Mesec (Na Kresu 3) inHabjan (Zali Log 33).

Komisija je podelila tudi se-dem posebnih priznanj. ”Zanjese odločimo, ko na terenu opazi-mo kaj nenavadnega, novega,” jepojasnila predsednica komisije.Vse več domačinov obnavlja inohranja zapuščino prednikov,med njimi sta tudi Marica in Fi-lip Tarfila (Na Plavžu 18), dobit-nika posebnega priznanja za ob-novo 140 let starega mlinskegakolesa. Za lepo urejen čebelnjaksta priznanje prejela Marica in

Rado Lotrič (Na Kresu 7), zavsakoletno postavitev jaslic naprostem Stanka in Pavle Šuštar(Log 82), za urejenost zbirnegacentra Studeno je bila nagrajenaobčina Železniki, za prispevekpri razvoju turizma Planinskodruštvo za Selško dolino, za naj-lepši nagelj Marica in JankoGajgar (Log 67), za najlepši bal-kon na večstanovanjski enoti paSašo Gartnar (Na Kresu 23).Njegove 1,6 metra dolge bršljan-ke pritegnejo veliko pogledov,na vprašanje, kako skrbi zanje,pa je odgovoril: ”Za vzdrževanje

niso zahtevne, je pa potrebnaredna skrb. Vsako jutro jih zali-jem s postano vodo, enkrat te-densko pa pognojim.”

Komisija je na terenu opazilatudi nekaj črnih točk, kljub temupa bodečih než ni podeljevala.”Naš namen je pohvaliti priza-devne domačine, ki se trudijo zaurejenost hiš in k temu priteg-nejo tudi druge. Žal pa opažamo,da se večina trudi le okoli svojihhiš, za površine, ki niso čisto vnaši lasti, pa nam ponavadi nikaj dosti mar,” je opozorila Be-nedičičeva. Ana Hartman

Selška dolina vse bolj urejena”Domačini se trudijo, da imajo hiše in vrtove urejene, da vzgajajo lepe rože, vse več jih ohranja

zapuščino prednikov ...,” zadovoljno ugotavlja Mojca Benedičič, predsednica komisije, ki je ocenjevalaurejenost hiš v občini Železniki.

Cvetoči nageljni na balkonu Gajgarjevih (Log 67).Najlepši balkon na večstanovanjski enoti ima Sašo Gartnar (Na Kresu 23).

Filip Tarfila (Na Plavžu 18) je prejel posebno priznanje za obnovo staregamlinskega kolesa.

Šola

42 - L O Č A N K A

V mrežo Ekošola kot način življenja je vklju-čenih že 628 osnovnih in srednjih šol ter vrt-cev iz vse Slovenije, ki so pred kratkim naBrdu pri Kranju prejeli ekozastave za to šolskoleto. Med šolami na Škofjeloškem sta jo zno-va prejeli OŠ Ivana Groharja Škofja Loka inOŠ Poljane, na OŠ Jela Janežiča Škofja Lokater na podružničnih šolah Lenart in TadeuszSadowski Bukovica pa so ekozastave tokratzaplapolale prvič. Vse tri šole so za pridobitevekozastave morale dve leti aktivno sodelovativ projektu, po njihovi poti pa gredo tudi OŠŽelezniki, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas ternjeni podružnici Lučine in Sovodenj, ki imajoza seboj prvo leto delovanja v Ekošoli.

Na ekošolah, ki so prvič prejele ekozastave,smo preverili, katere aktivnosti so izvajali vminulih dveh letih in kakšne načrte imajo vprihodnje. Učenci na OŠ Jela Janežiča so pobesedah ekokoorinatorke Urše Bastarda Bo-žič spoznavali zdravo prehrano ter pomensadja in zelenjave v prehrani, vodili so svojdnevnik prehrane, pripravljali zdrave jedi,obiskali so ekološko kmetijo. Veliko pozor-nosti so namenili ločevanju odpadkov, reci-klaži in uporabnosti odpadnega materiala, izkaterega so izdelovali različne izdelke, obis-kali so zbirni center v Dragi ... S podpisomekolistine so se zavezali, da bodo ločevali od-padke, ugašali luči, varčevali z vodo, jedli

sadje in zelenjavo ter se gibali v naravi. Napodružničnih šolah na Bukovici in v Lenartu,ki sodita pod okrilje OŠ Ivana Groharja Škof-ja Loka, so izvajali eko športne dneve in ak-tivnosti v naravi, na katerih so učence nava-jali na pozitiven odnos do narave. Otroci soopravljali eko bralno značko, pohvalijo selahko s priznanjem na natečaju Oglas zamojo reko. Zbirali so star papir, vseskozi var-čevali z električno energijo in papirjem terločevali odpadke. Izdelovali so plakate natemo ekologija ter izdelke iz odpadnih in na-ravnih materialov, obiskal jih je gozdar inseznanil s pomenom gozda ...

V tem šolskem letu se bodo na vseh šolahposvetili energiji, odpadkom in vodi. ”Sezna-njali se bomo z biotsko pestrostjo, ustvarjalina likovnem natečaju Prednovoletni čas, obiskali bomo ekološko kmetijo, še naprejbomo zbirali papir, tonerje, kartuše, zamaškein pločevinke. Brali bomo knjige z eko vsebi-no in sodelovali na natečaju Embalaža je vse-povsod okrog nas,” sta napovedali ekokoor-dinatorici na Bukovici in v Lenartu IrenaFrakelj in Zinka Pintar. Na OŠ Jela Janeži-ča načrtujejo aktivnosti, ki bodo učencem narazumljiv način pokazale, kako pomemben jenaš odnos do narave, okolja in soljudi, pravikoorinatorka Urša Bastarda Božič: ”Vzgojitijih želimo v okoljsko ozaveščene posamezni-ke, v prave ekofrajerje! Na šoli sicer že od za-četka vestno ločujemo odpadke, zbiramo starpapir, pločevinke in kartuše, v dobrodelnenamene pa plastične zamaške.”

Ana Hartman

Šole, ki vzgajajo ekofrajerjeV mreži slovenskih ekošol so tudi šole s Škofjeloškega. Ekozastavo so v tem šolskem letu prvič pridobile

Osnovna šola Jela Janežiča Škofja Loka ter podružnični šoli na Bukovici in v Lenartu.

Učence v Lenartu je obiskal gozdar Bojan Egart in jih seznanil s pomenom gozda.

Na OŠ Jela Janežiča so veliko pozornosti namenili zdravi prehrani. Na podružnični šoli na Bukovici so ustvarjali iz odpadnih materialov.

Gora - V soboto, 9. oktobra, so Olimpijski komite Slovenije, RTVSlovenija, Občina Gorenja vas - Poljane in Športno društvo MarmorHotavlje pripravili tradicionalni, letos že 16. Urekov pohod na Goro.Na lep jesenski dan se je zbralo veliko število pohodnikov in pri-jateljev pokojnega Staneta Ureka, ki so na priložnostni slovesnostina Gori uživali ob petju Gorenjevaškega okteta, katerega člani nemanjkajo skoraj na nobenem pohodu. Zanimiv je bil tudi nastopNeže in Miha iz Kluba poljanskih študentov, ki sta predstavila od-lomek iz Tavčarjeve zgodbe Med gorami, najbolj gromkega aplavzapa je bil deležen Polde Bibič, ambasador Tavčarjevega Cvetja v je-seni.

Seveda tudi letos ni šlo brez obvezne jutranje telovadbe s telovad-cem Tomažem, brez domače ocvirkovice pa tudi ne bi bilo pravegaUrekovega pohoda. Kot je v imenu organizatorjev povedal predsed-nik Športnega društva Marmor Hotavlje Niko Stržinar, so ljubiteljirekreacije že sedaj povabljeni na nov pohod in prijetno druženje je-seni prihodnje leto. V. S.

Novice

L O Č A N K A - 43

Gorenja vas - ”Župan pravi, da bodo občani z gradnjo širokopasov-nega optičnega omrežja v občini Gorenja vas-Poljane pridobili števil-ne televizijske programe, hitri internet in poceni telefonijo. To ne drži,saj vse to najini podjetji že omogočata,” pravita Janez Miklavčič izSvislar Telekoma in Ivan Galičič iz podjetja Polans. S tovrstnimi sto-ritvami danes po njunih zagotovilih pokrivata 99,99 odstotka vsegaprebivalstva v občini, zato t. i. belih lis, kjer naj komercialnega inter-esa ne bi bilo, v občini ni. ”To je velika laž, saj najini podjetji že ne-kaj let zagotavljata trojčka (tv, internet in telefonijo) z brezžičnim sig-nalom vse od Škofje Loke do Žirov,” pojasnjujeta.

Cilj razpisa ministrstva za gospodarstvo je gradnja odprtega široko-pasovnega omrežja do območij, kjer še ni zgrajeno in kjer ni tržnegainteresa za gradnjo takega omrežja. ”Ministrstvo je določilo območjabelih lis, na naš predlog jih je še dopolnilo. Gre za naselja, kjer širo-kopasovni priključek decembra 2007 ni bil v celoti omogočen in nibilo interesa po gradnji, kar smo preverjali tudi s pisnimi izjavami ob-čanov s teh območij,” pojasnjuje župan Milan Čadež. Uradni seznambelih lis v občini vsebuje 31 naselij oziroma 676 gospodinjstev, kar jebila tudi osnova za razvoj omrežja.

Podjetnika pravita, da je evropski projekt gradnje širokopasovnegaomrežja povsem zrežiran, saj kot bele lise navaja tudi območja, kjersami delujejo že več let. ”Nimamo optike, vendar po določilih razpisane bi smeli favorizirati nobene tehnologije. Mi zagotavljamo vse, kar jev razpisnih pogojih,” pravi Miklavčič, medtem ko se Galičič sprašuje,kdo bo sedaj še razvejal optiko do približno 1500 gospodinjstev, pred-vsem do oddaljenih hiš. Župan pojasnjuje, da so pred prijavo na razpispreverjali komercialni interes gradnje širokopasovnega omrežja. ”Pis-no smo preverjali tako pri večjih slovenskih operaterjih kot tudi podjet-ju Svislar Telekom, vendar odgovora nismo prejeli. Skladno z razpisomto pomeni, da v naslednjih 24 mesecih ni imel interesa po gradnjiomrežja,” pravi Čadež in dodaja, da ga naknadni očitki Miklavčiča ču-dijo, podjetje Polans pa je tako ali tako začelo ponujati svoje storitve poobjavi razpisa. ”Kljub vsemu ne gre za enako omrežje, saj brezžičniprenos nikakor ne omogoča enake kvalitete, količine in hitrosti preno-sa podatkov kot sedaj grajeno optično omrežje,” še pravi župan.

”S tem projektom je občina zagotovila le, da bo prišel še drugi ope-rater, nam pobral nekaj strank, mi pa bomo zaradi nerentabilnosti mo-rali ugasniti sistem. Kdo bo potem zagotavljal storitve najbolj odro-čnim domačijam? Nihče,” pravi Ivan Galičič. Oba podjetnika zagotav-ljata, da danes telekomunikacijski trojček ponujata po najnižjih cenah,invalidom, društvom in še komu celo brezplačno. ”Na dolgi rok lahkota projekt pomeni celo degradacijo storitev in ne napredka,” poudarjaGaličič. ”V javno-zasebno partnerstvo smo povabili tudi Svislar Tele-kom, vendar vloge ni oddal. Na številnih sestankih smo skušali dose-či kompromis, vendar do dogovora ni prišlo. Pa vendar imata podjet-nika veliko število strank, zato verjamem v uspešno nadaljevanje nju-ne poslovne poti, vse očitke in napade pa odločno zavračam, saj smoravnali strogo po zahtevah razpisa,” odgovarja župan Milan Čadež. Ponjegovem je naloga občine, da sledi razvoju in izkoristi priložnosti, kijih ponujajo razpisi. Boštjan Bogataj

Optika za razvoj ali degradacijoV občini Gorenja vas-Poljane je gradnja optičnega širokopasovnega omrežja pri koncu, podjetnika,

ki ponujata podobne storitve, pa pravita, da je nepotrebna.

Janez Miklavčič in Ivan Galičič menita, da bo občina z gradnjo optičnega odprtega širokopasovnega omrežja s podporo EU denarja okrnila in ne izboljšalainformacijske avtoceste na območjih belih lis.

Pohod in telovadba v Urekov spomin

Tradicionalni pohod se je tudi letos zaključil s slovesnostjo in obvezno jutranjo telovadbo pri cerkvici na Gori.

Novice

44 - L O Č A N K A

Škofjeločanka Jerica Zupan ta teden vstajazelo zgodaj, saj se preizkuša v vlogi vodite-ljice jutranjega programa na domžalskem Ra-diu Hit. V šovu Postani voditeljica HitoveBudilke se ji je namreč med 150 prijavljeni-mi kandidatkami uspelo prebiti med sedemfinalistk, ki jih do sredine decembra, ko boizbrana nova voditeljica, čaka še kar nekajnalog. ”Čas v radijskem studiu mi mineva,kot bi mignil. Spoznala sem, da si tega delaželim še bolj, kot sem mislila. A konkuren-ca je huda, vse finalistke so super. Ni mižal, da sem se prijavila, vesela sem te pri-ložnosti, predvsem pa upam, da bo zabav-no,” nam je zaupala 25-letnica Jerica, kiprihaja od Sv. Duha.

Delo v medijih ji ni tuje. Marsikdo jo po-zna kot voditeljico na Golica TV, prve iz-kušnje pa je pred leti pridobila na RadiuSora. ”V vseh teh letih nisem mogla poza-biti radijskega dela, ta medij te enostavnozavoji. Prijatelj mi je povedal, da na RadiuHit iščejo voditeljico, a sem na začetku sprijavo oklevala, saj nisem ljubiteljica šo-vov. Ker je radijski šov vseeno malo druga-čen, sem se odločila poskusiti, zamujenepriložnosti si ne bi nikoli oprostila. Sponta-no sem posnela video in očitno sem se jim

zdela dovolj zanimiva, da so me izbrali,” sespominja Jerica. V vodenju glasbenih oddajna Golica TV, kot pravi, nadvse uživa: ”Prinas doma je odmevala predvsem domačaglasba, zato se mi nanjo ni bilo treba poseb-no navajati. Poslušam in spoštujem vse zvr-

sti glasbe, zaidem pa tudi na kakšno veseli-co.”

Jerica je sicer študentka na koprski fakulte-ti za management. Njena velika ljubezen jetudi gledališče, igra namreč na Loškem odru.

Ana Hartman, foto: arhiv Radia Hit

Vrnila bi se za radijski mikrofonŠkofjeločanka Jerica Zupan se je prebila med finalistke šova, ki se potegujejo za mesto

voditeljice jutranjega programa na Radiu Hit.

Jerica Zupan uživa za radijskim mikrofonom.

Avto-moto društvo Žiri je bilo ustanovljeno predvsem zaradipotrebe poučevanja novih voznikov in kot nekakšen prehod izLjudske tehnike, ki se je s tem ukvarjala že kakšno leto poprej. Us-tanovna skupščina je bila februarja 1960, že decembra istega leta paje bilo v društvu že šest inštruktorjev praktične vožnje, dva za mo-torje in štirje za avtomobile. Začetki so bili spodbudni in društvo jev začetnih letih svojega delovanja največ pozornosti namenilo razvo-ju avtošole. Kmalu so se začele rojevati ideje o tem, da bi v Žirehlahko zaživel tudi avto-moto šport, člani društva in domačini so zudarniškim delom naredili progo za motokros. ”Avto-moto društvoŽiri je v preteklih obdobjih s svojim uspešnim delovanjem ustvarilosredstva, s katerimi se je racionalno ravnalo in nam še v sedanjihčasih olajšujejo naše delovanje. Trenutno smo odvisni le od članarinein občinskih sredstev. Prav je, da si zastavimo cilje za prihodnost, inda ravnamo z imetjem kakor dobri gospodarji,” je na slavnostniprireditvi ob jubileju, ko so podelili tudi priznanja AMZS, dejalpredsednik društva Edo Demšar. Cilji za prihodnost so predvsem vpreventivnem delovanju na področju varnosti v cestnem prometu, vkolikor pa bodo finančne možnosti dovoljevale, pa bi znova oživilišportno dejavnost. V društvu tudi upajo, da se jim bo pridružilo več

mladih. Končujejo tudi zbornik ob obletnici, ki bo v kratkem končanin poslan vsem članom in dobitnikom priznanj, leto pa bodo za-ključili z društvenim izletom v avtomobilsko tovarno Audi.

Matjaž Gregorič

Največ pozornosti prometni varnostiLetos mineva 50 let ustanovitve Avto-moto društva Žiri.

Novice

L O Č A N K A - 45

Dva dogodka potekata v Škofji Loki, eden,ki bo konec oktobra (od 27. do 31. oktobra),pa bo v pobratenem mestu Maasmechelen.”Osrednja tema celotnega projekta je vklju-čevanje prostovoljcev v kulturni razvoj me-sta, v njihove osrednje prireditve, ki spodbu-jajo k ohranjanju kulturne dediščine. Gledena to, da sta osrednji škofjeloški prireditvi, kispodbujata razvoj kulturne dediščine, Škofje-loški pasijon (vsakih šest let, naslednjega na-črtujemo za leto 2015) in Historial ŠkofjaLoka (vsako leto), smo kot partnerje vključi-li štiri evropasijonska mesta iz Nemčije, Av-strije in Belgije ter tri srednjeveška pobratenamesta, kakršno je tudi Škofja Loka,” praviAndreja R. Megušar, ki na občini vodi med-narodne projekte.

”Prvi dogodek, povezan s srednjeveškimimesti, je bil letos junija v okviru škofjeloške-ga Historiala, naslednji bo povezan s pasijon-skimi mesti in bo obeležen s kongresom Evro-pasijonskih mest (od 17. do 20. marca). Seda-nji v Maasmechelnu pa je povezan z organizi-ranjem in koordiniranjem aktivnosti progra-mov, ki imajo za cilj vključevanje posamezni-kov, zlasti mladih in tistih, ki doživljajo soci-alno izključenost, in skupin v socialno mrežo.Še poseben poudarek pa bo na opredelitvi vlo-ge prostovoljcev v današnji družbi in vključe-vanje posameznikov v posamezne prireditve,ki pospešujejo razvoj turizma, mladinskih pro-jektov in drugih družbenih dejavnosti.”

Megušarjeva pojasnjuje, da so Belgijo izbra-li zato, ker imajo zelo dobro organizirano inrazvito socialno mrežo tako za socialno ranlji-ve skupine, mlade in tretjo generacijo. V orga-nizaciji Komisije za pobratenje v Maasmec-helnu so predvidene delavnice, izmenjave iz-kušenj, izkustveno učenje in spoznavanje de-lovanja občine na družbenem področju s po-udarkom na socialni in mladinski politiki.Predstavili se bodo socialni podjetniški cen-ter, različni dnevni centri za mlade in njihovovključevanje v prostovoljno delo, prav tako

zavodi, ki se ukvarjajo s prireditvami in kul-turnim razvojem mesta. Ob tej priložnosti sebodo izmenjavi pridružili tudi člani Folklor-ne skupine Škofja Loka, saj prav v tem času,30. oktobra, Slovensko kulturno in pevskodruštvo Slomšek organizira kot vsako letoprireditev Slovenski dan. Udeležijo se je šte-vilni Slovenci in njihovi potomci iz vse Bel-gije. V sodelovanju s slovenskim veleposlani-štvom v Belgiji pa bodo v tem času pripravi-li tudi odprtje razstave Voda naše upanje.

Danica Zavrl Žlebir

Ločani evropski državljaniNa mednarodnem razpisu na programu Evropa za državljane v Bruslju je bila Občina

Škofja Loka kot edina v Sloveniji letos uspešna s projektom, ki vključuje tri mednarodne dogodke. Vrednost projekta je 70 tisoč evrov.

Škofja Loka - Ob deseti obletnici smrti mi-sijonarja, častnega občana Škofje Loke, do-mačina Pavla Bernika, bo ta konec tednaosrednje misijonsko slavje v cerkvi sv. Jako-ba in župnijski dvorani na Mestnem trgu 38 vŠkofji Loki.V soboto, 23. oktobra, ob 18.45(po večerni maši) bo odprtje razstave del misi-jonarja, častnega občana Pavla Bernika inpredstavitev njegove življenjske poti ter pred-stavitev zbornika prispevkov o misijonarjuPavlu Berniku, avtorja salezijanskega duhovni-ka Toneta Ciglarja. V nedeljo, 24. oktobra, pabo ob 16. uri slovesna sv. maša, ki jo bo vodilin daroval pomožni ljubljanski škof dr. AntonJamnik v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki. Pomaši bo misijonska akademija. Dogodke pri-pravljata župnija in občina Škofja Loka.

Kdo je bil Pavel Bernik? Pavel Bernik, sale-zijanec, slovenski misijonar z indijsko dušo, je

bil Škofjeločan iz Puštala. Kot misijonar je bils svojim delom odličen ambasador v daljni In-diji, saj je tam preživel skoraj 66 let. Tja je od-šel kot 17-letni fant, v Indiji je hodil na gimna-zijo in študiral bogoslovje, leta 1944 pa je bil vMadrasu posvečen v duhovnika. Hkrati z bo-goslovjem je končal tudi študij filozofije. Poposvetitvi je dve desetletji delal kot vzgojitelj,duhovni vodja in profesor klasičnih jezikov, la-tinščine in grščine v škofijskih redovnih seme-niščih. Po osvoboditvi Indije izpod angleškekolonialne oblasti je misijonar Pavel Bernikpostal indijski državljan in se je lahko prostogibal in opravljal svoje misijonarsko delo povseh indijskih državah. Leta 1993 mu je obči-na Škofja Loka za njegov zlatomašni jubilejpodelila listino častnega občana. Sedaj se gas slovesnostjo spominjajo ob deseti obletnicinjegove smrti. Danica Zavrl Žlebir

Namesto klavnice prireditveni prostor

Potem ko se bo najkasneje do leta 2015klavnica iz mestnega središča preselila naTrato, bo Škofja Loka pridobila prostor, ki jeza mesto velik potencial. Tako sedaj občinaskupaj s fakulteto za arhitekturo pripravljamanjši natečaj za rešitve, ki bi temu prostorudale novo vsebino. Mateja Hafner Dolenc zobčinskega oddelka za okolje in prostorpravi, naj bi te rešitve upoštevale posebnostprostora, od njegove lege ob reki in na vstopuv mesto do navezave na sotočje Sore. ”Radibi vzpostavili odprt mestni prostor, kjer binašli mesto tržnica in nanjo vezane manjšetrgovine s ponudbo izdelkov kmetij s škof-jeloškega podeželja. Predvidevamo tudi večjiprireditveni prostor, ki bi poživel življenje indejavnost mesta, zraven pa tudi igrišča in do-volj zelenja. Poskrbeli bi tudi za parkirneprostore,” pravi sogovornica D. Z.

Prizor z letošnjega loškega Historiala

Slovenski misijonar z indijsko dušo

Kratke novice

46 - L O Č A N K A

Novembrsko druženje pod dežnikom

Pod mavričnim dežnikom je ime prire-ditve, ki jo pripravljajo in izvajajo pedago-ške delavke in delavci Vrtca Škofja Loka,nanj pa povabijo predšolske otroke od 3.leta starosti, čeprav ne obiskujejo vrtca.Tokratno druženje bo 11. novembra, ob17.30 v enoti Najdihojca ali Pedenjped.Otroci si bodo lahko ogledali različne dra-matizacije, uživali v glasbenih pravljicahali lutkovnih igricah, sodelovali tudi priustvarjalnih delavnicah. Info: Vrtec Škof-ja Loka (Majda Pipan, 51 22 462). B. B.

Koncert Škofjeloškega okteta

Škofjeloški oktet se je v novi zasedbizbral prvič oktobra 2007 in do decembratega leta že nastopil na božičnem koncer-tu. Kasneje so se predstavili tudi na ob-činski reviji v Škofji Loki in bili izbraniza regijsko srečanje v Kranju. Kot pevciso nastopili na Škofjeloškem pasijonu vtretjem prizoru. Od maja 2009 delujejo vokviru Prosvetnega društva SotočjeŠkofja Loka, njihov umetniški vodja jeAndrej Žagar, 12. novembra pa se bodoob 19. uri predstavili v Sokolskem domuv Škofji Loki. Info: PD Sotočje (JožicaŽnidaršič, jznidarsic@gmail.com). B. B.

Koncertno popotovanje z glasbili sveta

Umetniki glasbe bodo v soboto, 20. no-vembra (ob 10. uri), mlade obiskovalcepopeljali v daljne dežele Indije, Afrike,Latinske Amerike, Kube, Bližnjega Vzho-da in Evrope. Skupaj bodo spoznavaliglasbila najrazličnejših zvenov, nenavad-nih oblik, materialov in velikosti. Kon-certno popotovanje spada v sklop Otro-škega glasbenega abonmaja Umetnostotrokom, ki je namenjen otrokom od 4. do9. leta starosti. Info: Občina Škofja Loka(Andreja R. Megušar, 511 23 05). B. B.

Lepota Schumannove glasbeOb 200. obletnici rojstva nemškega

skladatelja Roberta Schumanna bodo vŠkofji Loki s koncerti in predavanji po-skušali na izviren način približati lepotonjegove glasbe širšemu krogu poslušal-cev. Med drugim bodo sodelovali AcoBiščevič z gosti iz Konservatorija Mozar-teum iz Salzburga, Grudnove Šmikle, Sa-ška Kolarič in Jernej Hostnik. Schuman-novi dnevi v Škofji Loki bodo v Sokol-skem domu od 25. do 28. novembra.Info: Občina Škofja Loka (Andreja R.Megušar, 511 23 05). B. B.

Zaščitili bi ginka in murvoObčina Škofja Loka je podala pobudo za razglasitev dveh dreves za dendrološka

naravna spomenika, in sicer belo murvo pri vasi Lipica (pobudo za to je prvi dal VinkoHafner) in dvokrpi ginko, ki raste v parku pred blagovnico Nama. S tem se je na pobudoObčine Škofja Loka na Zavodu RS za varstvo narave uradno začel postopek razglasitvedveh posebnih, mogočnih in pričevalnih dreves za dendrološka naravna spomenika. Po uspešnem zaključku postopka se bosta omenjeni drevesi pridružili Zejčarjevima kostanje-ma pri Sv. Florjanu nad Zmincem in paru pravih kostanjev v Breznici, ki sta že od leta1990 zavarovana z občinskim odlokom. ”Hkrati s pobudo o razglasitvi in skladno s pravil-nikom o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot pa smo se na občini ŠkofjaLoka tako lotili tudi označevanja vseh štirih dreves. V bližini dreves smo tako postaviliposebne označevalne table s podatki o konkretnih drevesih in o splošnih lastnostih omen-jenih drevesnih vrst, za katere je strokovno utemeljitev pripravil dipl. ing. gozdarstvaBoštjan Kepic iz Zavoda RS za varstvo narave,” pojasnjuje Barbara Pokorn z občinskegaoddelka za okolje in prostor. D. Ž., foto: Tina Dokl

Žirovska osnovna šola je v tednu otrokaorganizirala vrsto dogodkov. Med njimi jebil tudi koncert poljskega deškega zboraPueri Cantores v farni cerkvi svetega Marti-na v Žireh. Zbor, ki ga vodi GrzegorzPiekarz prihaja iz mesta Tarnow naPoljskem, prepeva pa predvsem sakralnoglasbo domačih skladateljev. Za seboj ima

dolgoletno tradicijo, cel kup nagrad in vrstoturnej po Evropi. Tokrat so se ustavili v os-mih slovenskih mestih. To je bil tudi prvikoncert, ki ga je Osnovna šola Žiri za svojeučence pripravila v cerkvi. Predvsem zaradičudovite akustike, primernosti prostora inprostorske stiske v šoli.

Polona Mlakar Baldasin

Poljski deški zbor v žirovski cerkvi

Mogočni dvokrpi ginko izpred blagovnice Nama

L O Č A N K A - 47

Kratke novice

Evropski projekt na šoli Železniki - Na Osnovni šoli Železniki

so se z novim šolskim letom pridružiliComeniusovemu projektu v Sožitju z na-ravo, v katerem sodelujejo še šole iz An-glije, Estonije, Avstrije, Madžarske inLatvije. Ta teden v Železnikih gostijo 29predstavnikov partnerskih šol, ki se do-poldne vključujejo v pouk, popoldne paspoznavajo Slovenijo. Dvoletni projektbo temeljil na proučevanju človekovegavpliva na naravno okolje in njegove spre-membe ter obratno. ”Učenci bodo te od-nose in vplive opazovali skozi štiri letnečase in se ob tem učili skrbeti za svojenaravno okolje in ga spoštovati. Opazo-vanja bodo potekala tako z znanstvenegakot kulturnega vidika, aktivno se bodovključevali v projektne naloge z različni-mi meritvami, denimo padavin, opazova-nji sonca, vremena, čebel ..., raziskova-njem običajev, pregovorov. Izsledkebomo partnerske šole primerjale med se-boj, učenci pa bodo tako laže razumeli,zakaj živimo v podobnih oz. različnihnaravnih okoljih in da smo vsi odgovorniza naš planet,” je strnila vodja projektaTadeja Šuštar. A. H.

Obnovili kapelico Dobravšce - Na Dobravšcah, vasi na

pobočju Žirovskega vrha blizu Gorenjevasi v Poljanski dolini, so po enoletnemprenavljanju blagoslovili kapelico, ki stojiob cesti v središču naselja. Na kapelici jebila letnica 1909, zato so jo ob stoletnicilani sklenili urediti, med deli pa se jepokazalo, da gre za predelan starejši ob-jekt. Znamenje, ki ga je zob časa že močnonačel, so temeljito prenovili, izdelali novobakreno streho, uredili drenažo in hidroizo-lacijo, novo fasado ter nova okna in vrata.”Obnova je povezala vaščane, skupaj smoopravili okoli 450 prostovoljnih delovnihur,” je povedal koordinator obnove FranciMiklavčič, zunanje in notranje poslikave paso delo Maše Bersan Mašuk. Investicija jebila (brez prostovoljnih ur) vredna okoli 18tisoč evrov, del je prispevala tudi gorenje-vaška občina. J. F.

PojasniloV prejšnji številki Ločanke smo objavili

tudi reportažo o posledicah obilnega de-ževja in poplav, pod slikami pa so izpadlipodpisi. Avtor črno-bele fotografije iz leta1926 je znani žirovski fotograf ŠtefanMlakar. Slika prikazuje Žiri v času najhuj-ših poplav, ko Sora še ni bila regulirana.Fotografija poleg je delo Polone MlakarBaldasin in prikazuje septembrsko močvode, spodaj pa še v Poljanah. Avtor jeDenis Bozovičar.

Uredništvo

Obnovili kapelico v Dobravšcah

Dobravšce - Na Dobravšcah, vasi na po-bočju Žirovskega vrha blizu Gorenje vasi vPoljanski dolini, so po enoletnem prenavlja-nju blagoslovili kapelico, ki stoji ob cesti vsredišču naselja. Na kapelici je bila letnica1909, zato so jo ob stoletnici lani skleniliurediti, med deli pa se je pokazalo, da greza predelan starejši objekt. Znamenje, ki gaje zob časa že močno načel, so temeljitoprenovili, izdelali novo bakreno streho, ure-dili drenažo in hidroizolacijo, novo fasadoter nova okna in vrata. ”Obnova je poveza-la vaščane, skupaj smo opravili okoli 450prostovoljnih delovnih ur,” je povedal koor-dinator obnove Franci Miklavčič, zunanjein notranje poslikave pa so delo Maše Ber-san Mašuk. Investicija je bila (brez prosto-voljnih ur) vredna okoli 18 tisoč evrov, delje prispevala tudi gorenjevaška občina. J. F.

S športom veselo popoldneOd 4. do 10. oktobra je bil Teden otroka.

Obeležili so ga tudi v Škofji Loki. V orga-nizaciji Občine, Društva prijateljev mla-dine, vrtca in vseh treh osnovnih šol je 6.oktobra potekala prireditev S športom vese-lo popoldne. Zaradi slabega vremena so joizvedli v telovadnici OŠ Škofja Loka -Mesto. Zbralo se je veliko otrok. Najprej je

bil turnir med dvema ognjema, na kateremso zmagali učenci OŠ Škofja Loka - Mesto,program pa se je nadaljeval s športno-rekreativnimi delavnicami. ”Otroci solahko izbirali med cici gibalnimi uricami,vadbo na poligonu, igrami z žogo in obroči,šaljivimi in štafetnimi igrami, lahko soobiskali navijaško delavnico in skakali naveliki prožni ponjavi,” je povedala MajdaBertoncelj, vodja prireditve. M. B.

Popravek in opravičiloV prejšnji številki Ločanke smo nekoliko

nerodno zapisali zadnji stavek v članku Tri-stoletnica javorskega sv. Tilna: ”Posebej za-nimiv je bil nastop domače pesnice AniceGartner, ki je nasmejala občinstvo.” AnicaGartner je žal že pokojna, njene pesmi pa sonasmejale občinstvo. Sorodnikom in bral-cem se za napako opravičujemo. Uredništvo

Škofja Loka - Dobro se z dobrim povrne,pravi nauk pravljice bratov Grimm. A dona-cija vrednostnega čeka, ki sta ga AgencijaČelik in Generali v začetku meseca predalaZdravstvenemu domu Škofja Loka, ni nobe-na pravljica, ampak realnost. ”Kupili smonov aparat za fizioterapijo, ki se je nenehnokvaril, serviser nam je povedal tudi, da upo-

raba starega ni več varna. Donacija nam jepadla kot z neba,” je ob prejemu čeka pove-dala direktorica doma Sabina Dietner. ”VAgenciji Čelik se zavedamo, da smo odvisniod naših strank. Za uspešno delo v prejšnjemletu smo od zavarovalnice Generali prejelinagrado, del te pa vrnili okolju, ki nam je toomogočil: Škofji Loki in okolici. Našemupozivu se je priključil tudi Generali,” je raz-loge za lepo gesto opisal lastnik in direktoragencije Brane Čelik.

Generali s partnerji tesno sodeluje in naj-boljše tudi nagradi, je pojasnila Sonja LebanGogala: ”Nagrajujemo pa tudi varne voznikein jim vračamo premije, enako je pri premo-ženjskem zavarovanju. Varnost je za nas zelopomembna.” Čeka v vrednosti tisoč evrov sose v škofjeloškem zdravstvenem domu, šebolj pa na fizioterapiji zelo razveselili. ”Drži,da bi morali zamenjati še kak aparat, vendarsmo nove pridobitve zelo veseli. Enako veljatudi za naše paciente,” je povedala vodja fizi-oterapije Srečka Lotrič. Novi aparat že upo-rabljajo za stimulacijo obraza in obraznihživcev ter za protibolečinsko terapijo.

Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

Čelik in Generali za fizioterapijo

Brane Čelik, Sabina Dietner in Sonja Leban Gogalaob predaji čeka Agencije Čelik in zavarovalnice Generali. Zdravstveni dom Škofja Loka nov aparatza fizioterapijo že uporablja.

48 - L O Č A N K A

Oglasi

Vodenje

gospodinjstva, pa naj gre

za hišo ali stanovanje, je

sestavljeno iz številnih

opravil: vse od prehranje-

vanja, čiščenja, higiene, do

skrbi za prijetno bivalno

okolje. Ni dovolj, da le

redno nakupujemo,

kuhamo, čistimo, peremo,

zalivamo cvetlice in sem

ter tja prišijemo nesrečno

odpadli gumb. Za uspešno

izvedbo teh opravil

obstajajo nasveti, ki nam

prihranijo veliko truda,

denarja in časa, pri

čemer ostanemo

prijazni do okolja.

Broširana vezava, 14 x 20 cm, 287 strani

Redna cena: 24,95 evra Če knjigo kupite ali naročite

na Gorenjskem glasu, je cena le 20 evrov. Če knji-

go pošljemo po pošti, vam zaračunamo še poštnino.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,

Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po

tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Nasveti v knjigi vam bodo pri ekološkem podvigu v

vašem gospodinjstvu v veliko pomoč.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Vas zanima, kaj prikupni junak Krtek počne v vseh letnih časih?Spomladi reši siničko, poleti skrbi za rožice in doživi lepo presenečenje, jeseni peče piškotke, pozimi pa ... brrr, uživa nasnegu. Pocrkljajte svoje najmlajše z barvitimi kartonkami, ki jihbodo z veseljem opazovali in prebirali.

Redna cena posamezne knjižice je 6 EUR. Če jo kupite alinaročite na Gorenjskem glasu, je cena le 5 EUR za knjižico.Če pa želite komplet vseh štirih, boste zanj odšteli le 18 EUR. Prištejemo še poštnino.

Knjigice lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4, Kranj, naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. w

ww

.gor

enjs

kigl

as.s

i

Priročnik Permakulturni vrt

razkriva, kako narediti načrt

za vrt, ki bo lahko dostopen

in bo zahteval čim manj

dela, kako si prihraniti

nepotrebna opravila -

celo prekopavanje in

pletje, kako odganjati

škodljivce in bolezni

brez uporabe kemičnih

sredstev in še veliko več.

Celo najmanjšo zaplato

zemlje lahko spremenite

v krasen in rodoviten vrt,

če delate v sožitju

z naravo.

Mehka vezava, 264 strani

Redna cena: 19,90 evra. Če knjigo kupite ali naročite na

Gorenjskem glasu je cena le: 17,90 EUR + poštnina

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,

Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po

tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Mehka vezava, 10 x 15 cm, 156 strani

Redna cena: 5,90 EUR

Če knjižico kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,

je cena le 4,90 EUR + poštnina.

Knjižico lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova

cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali

na: narocnine@g-glas.si.

V knjižici je izbor več

kot sto slovenskih ljudskih,

narodnih in ponarodelih pesmi,

ki se zaključijo s Prešernovo

Zdravljico. V njej je dediščina

naših dedkov in babic, prednikov,

ki opevajo težko življenje,

ljubezen, žalost, slovo in prelepo

slovensko deželo. V krogu vaših

prijateljev, sopotnikov, planincev

in drugih boste lahko zapeli

znane pesmi, kot so: Adijo, pa

zdrava ostani, Franček stara

kljuka, Kje so tiste stezice,

Kol`kor kapljic tol`ko let,

Od Ribn`ce do Rakitn`ce in

še številne druge.

ww

w.g

oren

jski

glas

.isPesmi so namenjene prav vsem generacijam, saj predstavljajo

pomemben del slovenske zgodovine.

Šport

L O Č A N K A - 49

Še pred leti je bil Jaka Oblak eden našihnajperspektivnejših smučarjev skakalcev, sajje v mladinskih vrstah osvajal najvišja mestatako doma kot v tujini, bil pa je tudi član našemladinske reprezentance, ki je na olimpijskihigrah mladih osvojila zlato kolajno. Ob študi-ju je še poskušal s treniranjem in z ekipo Tri-glava še lani osvojil naslov državnih prvakov,letos spomladi pa se je odločil, da tekmoval-ne smuči postavi v kot in zaključi študij.

Smučarski skoki niso šport, s katerim bise lahko ukvarjali občasno in za rekreaci-jo, zato je bila odločitev za zaključek tek-movalne kariere pri 24 letih gotovo težka?

”Zase lahko rečem, da nisem polovičar,smučarski skoki pa so šport, ki se mu za uspe-he moraš posvečati tako rekoč stoodstotno. Žemed študijem je bilo težko, saj mi je med pre-davanji in obveznimi vajami le komaj uspelonajti čas za treninge, ko pa sem se odločil, dase posvetim diplomi, pa je bilo časa še manj.Hkrati sem že nabiral fizioterapevtske izkuš-nje z občasnim delom v Kliničnem centru indnevi za vse so postali enostavno prekratki.Ugotovil sem tudi, da bi se s skoki pri nas lah-ko preživljal le, če bi bil v svetovnem vrhu.”

Na smučarske skoke pa vam bo zagotovoostalo veliko lepih spominov, saj ste se jimposvečali vso mladost?

”Res sem začel trenirati že v prvem razre-du, leta 1994 v domačem klubu Alpina v Ži-reh. Zaradi želje po napredovanju, zaradiboljših pogojev za delo, pa tudi zaradi lažje-ga usklajevanja šole in skakanja sem nato leta2005 prestopil v kranjski Triglav. Vmes jebilo kar nekaj dobrih rezultatov, izpostavimpa naj ekipno tretje mesto leta 2002 in ekip-no drugo mesto na mladinskem svetovnemprvenstvu leta 2003. Poleg tega smo z ekipoleta 2002 osvojili prvo mesto na olimpijskihigrah mladih. Na prehodu v člansko konku-renco sem zamenjal trenerja tako v klubu kotreprezentanci, izgubil sem potrebno zaupanjevase in v način dela, začele so se težave shrbtom, odločil sem se za resen študij in vseskupaj je bila posledica, da se mi ni uspelouvrstiti v člansko A reprezentanco. Kasnejesem še nekajkrat poizkušal in se na tekmahže približal našim najboljšim, lani sem bil kotuspešen študent in športnik tudi na Univerzi-jadi, po zadnji sezoni pa sem ugotovil, da vseskupaj ne bo več šlo.”

Večina vrhunskih športnikov se odloči zaštudij na Fakulteti za šport, zakaj ste se viodločili za fizioterapijo na zdravstveni fa-kulteti?

”Ko sem zaključeval gimnazijo, sem se tudijaz ukvarjal z mislijo, da bi študiral na Fakul-teti za šport. Vendar si nisem želel postati tre-ner, želel pa sem biti vsaj malo povezan sšportom. Med poškodbo sem dostikrat raz-mišljal o delu zdravnikov, fizioterapevtov intakrat sem se odločil za študij fizioterapije. Čedanes gledam nazaj, bi se zagotovo še enkratodločil enako. Me pa sedaj dostikrat moti, kernekateri enačijo delo maserjev in fizioterapev-tov. Maserji pač masirajo, kar je lahko kdajkoristno, včasih pa tudi napak. Fizioterapevtipa moramo poiskati tudi vzrok poškodbe, oce-niti bolnika in na podlagi ocene izbrati ustre-zen način in tehniko za izboljšanje stanja ozi-roma odpravo bolečine. Bolnika spremljamoin na koncu, glede na uspešnost zdravljenja,poskrbimo tudi za morebitne nove metode.Tako fizioterapevti še zdaleč nismo zgolj ma-serji, ampak moramo opraviti univerzitetništudij z diplomo in strokovnim izpitom, ma-serji pa lahko opravijo nekajdnevne tečaje.”

Zadnje leto študija ste tako že pomagalisvojim sotekmovalcem in mladim športni-kom?

”Ja, najprej so me prosili za pomoč v klu-bu, pri kranjskem Triglavu, nato pa tudi vnaši A, B in mladinski reprezentanci, nekaj-krat pa so k meni prišli po nasvete tudi ži-rovski skakalci. Gotovo mi je delo s skakal-ci še posebno pisano na kožo, saj imam svo-je izkušnje skakalca. Po opravljeni diplomiletos avgusta sicer trenutno opravljam ob-vezno devetmesečno pripravništvo v zdrav-stvenem domu v Šentvidu, vedno pa rad so-delujem s športniki, ki se po pomoč obrača-jo name.”

Kaj vam je ostalo od petnajstih let treni-ranja?

”Ostalo je precej lepih spominov na tekmo-vanja in treninge doma in v tujini, videl semveliko sveta, ostale so mi delovne navade,dragocene izkušnje. Seveda je ostala tudi lju-bezen do športa in vesel sem, ker se zadnječase lahko posvečam tudi športom, za katereprej ni bilo veliko časa ... od smučanja, smu-čarskega teka, kolesarjenja, plavanja ... dovseh drugih, saj mi šport še vedno pomeninajlepše preživljanje prostega časa.”

Vilma Stanovnik

Fizioterapevt z izkušnjami skakalcaSmučarski skakalec Jaka Oblak iz Žirov se je po zadnji zimi odločil, da konča tekmovalno kariero,

kljub temu pa ostaja povezan s športom, saj je poleti diplomiral iz fizioterapije, z izkušnjami in nasvetipa pomaga tudi nekdanjim sotekmovalcem in mladim skakalcem.

Jaka Oblak se je po minuli sezoni odločil, da se poslovi od aktivnega tekmovanja v smučarskih skokih.

Šport

50 - L O Č A N K A

Pretekli konec tedna se je za-ključila kolesarska sezona na do-mačih tleh. Za slovenske kolesar-je je bila zelo uspešna. Velik us-peh je dosegel tudi 18-letni Škof-jeločan Blaž Bogataj. To je bilanjegova zadnja sezona v mladin-ski konkurenci, v kateri je osvo-jil naslov mladinskega evropske-ga prvaka. V kolesarstvu je šestlet, vsa leta je dirkal v dresukranjske Save. Prihodnjo sezono,ki bo zanj prva v članski konku-renci, pa se je odločil za odhod ktuji ekipi in podpisal enoletnopogodbo z italijansko amaterskoekipo Zalf Desiree Fior.

”Želel sem si čim prej v tujinoin to mi je uspelo. Pogoji so od-lični, veliko bom dirkal, kar jetudi pretehtalo pri odločitvi. Na-stopal bom večinoma na dirkah vItaliji, na kakšno pa bom prišeltudi v Slovenijo, kolikor se bo ledalo,” je odločitev pojasnil BlažBogataj in se ob tem zahvalilKK Sava, kjer so mu v vseh teh

letih nudili pogoje in znanje zanapredek, kolesarju KristjanuKorenu, ki mu je pomagal priprestopu, pa tudi Srednji strojnišoli v Škofji Loki, kjer z razume-vanjem gledajo na njegovo šport-no pot. Blaž je dijak 4. letnika inkot pravi, bo šolanje v prvem se-mestru še lahko nadaljeval porednem programu, v nadaljeva-nju pa po izpitih.

Z letošnjo sezono je več kot za-dovoljen, o pričakovanjih za na-slednjo pa je povedal: ”Z ekipose bomo prvič dobili na spoznav-nih tridnevnih pripravah, ki bodood 11. do 13. novembra. V ekipismo le trije novi, dva Italijana injaz. Moja naloga bo pomagati iz-kušenejšim v ekipi, če se bo po-kazala priložnost, pa bom skušaltudi sam narediti kakšen doberrezultat. Za prvo leto pa prav ve-likih pričakovanj nimam. Želimpa si kakšnega dobrega nastopaza reprezentanco.”

Maja Bertoncelj

Bogataj podpisal za italijansko ekipoKolesar Blaž Bogataj, aktualni evropski mladinski prvak, se je odločil, da bo kariero nadaljeval

pri italijanski amaterski ekipi Zalf Desiree Fior.

Blaž Bogataj si je po koncu sezone vzel nekaj časa za počitek. Z novo ekipo seprvič dobi sredi novembra.

Člani ŠD Koloka so letošnjo kolesarsko sezono zaključili s sedmo,zadnjo interno dirko za GP Koloka, katere start je bil v Škofji Loki,cilj pa pri Nacetu. Tisti, ki je bil najboljši že celo sezono, je zmagaltudi tokrat. To je Škofjeločan Luka Frelih, nekdaj hokejist v dvorani,zadnja leta pa odličen kolesar rekreativec. V skupnem seštevku in-ternih dirk, ki so potekale enkrat mesečno, je bil boljši od IzidorjaPrevodnika in Dejana Freliha. Četrti je bil Sandi Jugovic, peti MiranHažič in šesti Uroš Selak.

Po dirki je sledilo druženje in podelitev priznanj najboljšim in naj-bolj delovnim v klubu, ki je bil ustanovljen lani spomladi. V tem

času je postal dobro poznan in skorajda ni večje rekreativne kole-sarske dirke v Sloveniji brez njihove udeležbe. Najbolj prepoznavenčlan društva je Drago Frelih, ki je na finalno dirko prišel z opremo,s kakršno so dirkali včasih. Opremo starejšega datuma pa je imeltudi predsednik kluba Ožbej Križnar, ki se je na zaključku kolesarskesezone spomnil na aktivnosti v letošnjem letu in predstavil načrte zaprihodnje leto, ki se bo začelo s kolesarskimi pripravami v Dalmaci-ji. Do takrat pa bodo Kolokovci tekli: po suhem (pridružile so se jimtudi Kolokovke), na rolkah in pozimi na tekaških smučeh.

Maja Bertoncelj

Finalna kolesarska dirka Koloke

Luka Frelih je na kolesu najhitrejši Kolokovec. Legendarni Drago Frelih se je do Naceta pripeljal v opremi starejšega datuma.

L O Č A N K A - 51

Šport

Škofja Loka - S tekmo v dvorani v nizo-zemskem Landgraafu se je prejšnjo nedeljozačela nova sezona svetovnega pokala v de-skanju na snegu. Tudi letos sta v slovenski re-prezentanci dva mlada Škofjeločana, 21-letniJure Hafner (rojstni dan bo praznoval nasled-nji teden, 30. oktobra) in 26-letni Jernej Dem-šar. Oba sta nastopila že na prvi preizkušnjinajboljših deskarjev sveta, domov pa nista pri-šla preveč dobre volje.

”Triindvajseto mesto v svetovnem pokalu šeni tisti rezultat, ki si ga želim. Kljub vsemusem zadovoljen, saj je bila to prva letošnja tek-ma, ki je bila zaradi pogojev v dvorani malcespecifična. Upam, da se bodo rezultati na na-slednjih tekmah svetovnega pokala stopnjevali,in da se mi bo uspelo čimvečkrat uvrstiti v fi-nale med šestnajst najboljših. V finalu pa lah-ko tudi presenetim. Želim si tudi, da bi si z do-brimi rezultati priboril nastop na svetovnemprvenstvu,” pravi Jure Hafner.

Tako kot Jure je tudi Jernej Demšar zadovo-ljen s pripravami na sezono, žal pa stara po-škodba hrbta še ni pozabljena. ”Poleti sem seposvetil pridobivanju občutkov, ustrezen tre-ning pa sem našel v gorskem kolesarjenju,spustu ter kiteboardingu. Poudarek sem dal

tudi na sproščenost, saj mi je po stresni olim-pijski sezoni in težavami s poškodbo te pri-manjkovalo. Žal se mi prvi nastop na Nizo-zemskem ni posrečil, saj sem ravno pred tek-mo začutil bolečine v hrbtu, ki so dodatnovplivale na mojo zbranost in slabši nastop.

Tako je trenutno moja največja želja, da se te-žav s poškodbami vendarle rešim in tudi natekmah pokažem, kaj znam. Rad bi se namrečuvrščal v finalne nastope, če mi bo uspelo, pabo pokazal čas,” pravi Jernej, ki je na Nizo-zemskem osvojil 35. mesto. Vilma Stanovnik

Pogumno proti svetovnemu vrhuŠkofjeloška deskarja Jure Hafner in Jernej Demšar sta sicer sezono v svetovnem pokalu začela slabše od

pričakovanj, toda zima bo še dolga in priložnosti za dobre rezultate še veliko.

Loška deskarja Jure Hafner in Jernej Demšar si v prihajajoči zimi želita čim več uvrstitev v finalne nastope.

Insport v boju za naslov prvakovMoštvo Floorball kluba Insport Škofja Loka je lani izgubilo naslov državnih prvakov, letos pa so na

dobri poti, da si priborijo novo zvezdico.

Škofja Loka - Letošnja sezona v dvoranskem hokeju se sicer nizačela po načrtu škofjeloške prve ekipe Insporta, ki si je letos zas-tavila cilj, da znova osvoji pokal za najboljše slovensko moštvo. Vprvem krogu so namreč s 7:5 izgubili v Ljubljani pri Olimpiji, kar pajih je očitno spodbudilo, da si v nadaljevanju poraza niso večprivoščili. Tako so že v drugem kolu doma s 4:2 premagali aktualneprvake, ekipo Borovnice. Tudi v gosteh so osvojili obe točki, saj sobili v Idriji boljši od ekipe Žirov, ki so jo ugnali s 3:5.

Tako igralci kot navijači so nato minulo soboto v dvorani Poden zzanimanjem pričakovali vedno vroč dvoboj z ekipo Zelencev izKranjske Gore. Iz gorenjskega derbija pa ni bilo nič, saj so in-sportovci že v prvem delu tekme povedli s 6:0, prednost domačinovje nato le naraščala, na koncu pa so Ločani slavili s kar 13:3.

Ekipa Insporta je po štirih krogih s šestimi točkami prevzela vod-stvo na lestvici elitne floorball lige, za petami pa jim je, z enakimizkupičkom točk, ekipa Itak Sporta Borovnice. Tretji so novinci velitni ligi, ekipa Olimpije, ki je v sobotnem krogu doživela prviletošnji poraz proti ekipi Žirov, ki je trenutno na četrtem mestu. Stekmama manj sta na dnu lestvice ekipa Zelencev, ki ima le enotočko, in ekipa Insporta mladi, ki ji letos še ni uspelo zmagati.

Očitno pa je že, da bo letošnji boj za naslov državnih prvakov šekako zanimiv, prvenstvo v elitni ligi pa se bo nadaljevalo naslednjo

soboto, 30. oktobra, ko se bo ekipa Žirov v Idriji pomerila z Zelen-ci, v dvorani Poden bo ob 17. uri obračun med ekipama Insporta inInsporta mladi, prvaki iz Borovnice pa bodo gostili Olimpijo.

Vilma Stanovnik / Foto: Gorazd Kavčič

Na sobotnem obračunu Ločanov proti ekipi Zelencev se je prvega gola v ekipiInsporta veselil tudi Anže Burnik (v svetlem dresu).

Anamarija Tomaševič (Karate klub Šiška)je kot članica slovenske Wado karate repre-zentance konec septembra nastopila na ev-ropskem prvenstvu v Wado karateju, ki je vbližini Benetk potekalo pod okriljem WIKFzveze. Najprej je zmagala v borbah v katego-riji do 61 kilogramov, najboljša pa je bila tudiv odprti kategoriji. Razglasili so jo za naj-boljšo tekmovalko prvenstva Jesolo 2010. 18-letnica prihaja iz Železnikov in je dijakinjačetrtega letnika Škofijske klasične gimnazijev Šentvidu. Večino časa preživi v Ljubljani,kjer tudi trenira.

Tvoj šport je karate. Kdaj si ga začelatrenirati?

”Karate treniram pet let v Karate klubu Ši-ška. Borilne veščine so me zanimale že odnekdaj, mami pa je dala pobudo RobertuMarklju, da je karate ”pripeljal” v Železnike,saj takrat v Železnikih ni bilo nobenega to-vrstnega kluba, kjer bi lahko trenirala. Prvitreningi so se začeli oktobra 2006. Sprva nasje bilo okrog dvajset navdušencev, do koncapa nas je vztrajalo deset. Poleg karateja semse ukvarjala tudi z drugimi športi, kot sta naprimer košarka in smučanje. Karate mi jevšeč tudi zato, ker z njim koristno zapolnišprosti čas, pridobiš na samozavesti, samo-obrambi ter samodisciplini, ki je zelo po-membna vrlina. Ob športu pa spoznavaš tudiprijatelje in se družiš.”

Kako bi predstavila trening karateja?”Treningi potekajo vsak dan zvečer po dve

uri. Urnik seveda usklajujem tudi s šolo. Predvečjimi tekmovanji je treningov še več. Po-trebno je vzdrževati tudi telesno pripravlje-nost, zato občasno tudi tečem. Treningi kara-teja so zelo naporni. Delamo različne atletskein gimnastične vaje, nato pa se osredotočimona tehniko in vaje za borbe. Brez dobre teh-nike in truda težko postaneš dober karateist.”

Kaj te odlikuje kot karateistko? ”Odlikuje me predvsem vztrajnost, redno

udeleževanje treningov in samodisciplina.Šele po tekmovanjih se zaveš, na katerih po-dročjih si ranljiv. Nikoli nisi tako dober, da sene bi mogel izboljšati. Rezerve imam tako natehnični ravni (udarci z nogo in roko), kottudi pri taktiki, ki je pomemben del borbe.”

Nasprotnica, ki ti najmanj ustreza?”Vsaka nasprotnica predstavlja grožnjo, če

pa ima dobre udarce z nogo, sem takrat v šebolj neugodnem položaju.”

Kateri pas imaš?”Trenutno imam rjavi pas.”

Pred kratkim si dosegla uspeh kariere.Dvakrat si zmagala na evropskem prven-stvu v Wado karateju.

”Na tekmovanje sem odšla neobremenjena,z nalogo, da se potrudim po najboljših mo-čeh. Trener vedno pravi, da je tekma najbolj-ši trening. Nad mojim rezultatom je bil pre-senečen tudi on, saj težko oceniš, na kakšniravni pripravljenosti si, dokler se na srečaš znasprotnicami. Na tem prvenstvu sem dose-gla moj največji uspeh. Do sedaj sem večino-ma tekmovala na slovenskih tekmovanjih, zizjemo nekaterih tekmovanj v Italiji in na Hr-vaškem. Vsako leto se udeležujem tudi dr-žavnih prvenstev. Nazadnje sem pred dvemaletoma dosegla peto mesto.”

Te letos čaka še veliko tekmovanj?”V začetku novembra bom nastopila na Po-

reč kup Istre, 4. decembra na državnem pr-

venstvu, kjer pričakujem čim boljše rezulta-te. Medalje mi zagotovo pomenijo veliko, sajso odraz mojega truda skozi vsa leta. Uspehne pride kar čez noč, ampak je potrebno vlo-žiti veliko truda. Moja zadnja tekma letos pabo 18. decembra, ko bom nastopila na med-narodnem turnirju v Trbovljah.”

Kako usklajuješ šport in šolo?”Šport in šolo zaenkrat odlično usklajujem.

Samo s karatejem se v življenju na žalost neda uspeti, tako da je izobrazba ključnega po-mena, česar se zelo dobro zavedam. Letos mečaka matura, tako da sem pripravljena še boljdelati.”

Kako pa preživljaš prosti čas?”V prostem času, ki ga imam na žalost med

letom zelo malo, se rada družim s prijatelji-cami in pojem. Glasba je moja druga strast.Sedem let sem igrala kitaro.”

Maja Bertoncelj, foto: arhiv A. T.

Karateistka iz Železnikov z dvemanaslovoma evropske prvakinje

Anamarija Tomaševič iz Železnikov karate trenira pet let in pred kratkim je dosegla uspeh kariere.Postala je dvakratna evropska prvakinja v Wado karateju. O sebi kot o karateistki pravi:

”Odlikuje me predvsem vztrajnost, redno udeleževanje treningov in samodisciplina.”

Pogovor

52 - L O Č A N K A

Anamarijo Tomaševič že vseskozi privlačijo borilne veščine.

Moda

L O Č A N K A - 53

V betonskem in surovem ambientu ljub-ljanske garažne hiše smo si ogledali modnorevijo oblikovalke Nine Šušnjara. Po lanskemmodnem spektaklu Retrospektiva se je tokratpredstavila s sto kosi oblačil, novo kolekcijoEllement.

Beseda ‘elle’ pomeni v francoščini žen-stvenost, na čemer je oblikovalka novo kolek-cijo tudi gradila. Svoj vtis pustijo tudi od-ločnejši, a hkrati ženstveni kosi oblačil, vmonokromatskih in kovinskih barvah, z izje-mo nekaj toplih odtenkov. Spekter predstav-ljenih oblačil je bil širok: od nosljivih hlač,jaken, suknjičev in kril do ‘show’ kosov zaodre in modne spektakle, velik poudarek paje bil tudi na plaščih. V materialih je tudi ve-liko prosojnosti, oblike pa so nekoliko boljstrukturirane, močne in odločne. Na kovinskimodni brvi, dolgi kar petintrideset metrov, jenajbolj sijala bakrena barva, ki se je dobroujela s svojimi zlatimi in rjavimi odtenki,

oranžnimi niansami, svetla medena pa jepoudarila toplino oblačil, tako da so izpadlenežnejše, kljub morda strogemu kroju. A. B.

Zlato bakrena in njeni odtenkiNa kovinski modni brvi so najbolj prišle do izraza rjava in bakrena barva ter njuni odtenki.

● Pice iz krušne peči ● Kosila vsak dan ● Jedi po naročilu

● Vsak dan sveže postrvi

Od ponedeljka do petka vam od devetih naprej nudimo več vrst malic

Dostava hrane na dom04/250 11 69, 041/581 327

Mavčiče 69, 4211 MAVČIČEOdprto vsak dan od 9. do 22. ure,

tudi ob četrtkih

KLE

ME

N B

RD

NIK

, s.

p.

* ženska jesenska moda po meri * nove maturantske obleke

* oblaèila za trening orientalskih plesov * dišeèe majice Sensimoda

PONEDELJEK-PETEK:9.00-12.00, 15.00-19.00

Foto

: ar

hiv

revi

jeP

AVLE

LOG

AR s

.p.,

HO

TOVL

JA 2

1,

PO

LJAN

E

Moda

54 - L O Č A N K A

Vse to smo že videli. Zgodbe iz preteklosti,omar naših babic, so z rahlimi popravki letosdobile še večji zalet. Pravzaprav opažamo, daje že kar nekaj časa moderno prav vse - neglede na letni čas. Ženske si lahko ustvarjajosvoj stil, po svojem okusu, svojih željah.

Kombinirajo svetleče kose, barve,potiske, črte s kvadrat-

ki, jeans s teliranimipuliji, majicami, jo-picami, jaknami, mo-

dernimipulo-

verji s kapuco, daljšimi srajcami, krila z paj-kicami. V zgodbo se vse bolj vrača tudi znanleopardji vzorec. Francoski ovratnik je in niprisoten, morda celo bolj kot lani, vendar gasrečujemo bolj pri jaknah različnih dolžin.Obstajajo pa kosi oblačil, ki jih tokrat nežnej-ši spol dobesedno mora imeti. Ozke jeanshlače so že eden izmed njih. V dekliškihomarah jim jeseni dela prostor še teliranbrezrokavnik - bunda živahnejših barv, če-

mur se včasih ne morejoupreti niti starejša de-

kleta. Na enistrani nasmoda tokratvodi v pre-prost, živa-hen casualstil, na dru-gi pa je iz-redno žen-stvena. Ur-banost sezlije z ele-

ganco, čas pa je naredilsvoje in tudi elegan-ca je dovolila,da je urbanostpokukala vnjen svet ter znekaterimikosi oblačiltudi ostala.

A. B.

Preteklost osvaja sedanjostNabrani rokavi, ramena, ozek in dolg rokav, krila v plasteh, karo in leopardji vzorec, ozke jeans hlače ...

Izberi pravilno, zapleši v Plesni šoli ART

Družabni ples: Začetni tečaj, četrtek, 4. novembra,ob 19. uri (KS Godešič). Cena: 50 evrov na osebo (8 vaj po 90 minut)

Orientalski ples: Začetna stopnja, torek, 9. novembra, ob 18. uri (OŠ Škofja Loka - Mesto). Cena: 45 evrov na osebo(4 vaje po 90 minut)

HIP-HOP: Začetna stopnja,sobota, 6. novembra, ob 10. uri (Nova športnadvorana Trata).

IZKUŠENI PLESNI UČITELJI Z LICENCO

SPROŠČEN NAČIN UČENJA

UGODNE CENE

Prijave in informacije: www.plesniklub-art.com

ali 041/244 244

Prijave in informacije: www.plesniklub-art.com

ali 041/244 244

PLE

SN

IKLU

B A

RT,

PAR

TIZA

NS

KA

CE

STA

16

, Š

KO

FJA

LOK

A

Reportaža

L O Č A N K A - 55

Pozdravljena jesen v SelcihPoseben pozdrav jeseni so v obliki družabnega srečanja pripravili v Športnem parku Rovn v Selcih.Sodelovala so tudi društva in posamezni proizvajalci domačih izdelkov iz Selške doline in drugod.

Srečko Rehberger in Igor Marin sta prišla na idejo, da bi v Selški dolini pripravilizanimiv dogodek, družabno srečanje Pozdrav jeseni, tako da bi se tudi v temčasu nekaj dogajalo.

Paulina in Marjan Dolenc s svojim Fiatom Topolinom Tipom A, letnik 1937. Paulina je poskrbela tudi za primerno garderobo. Bila sta pravi par iz preteklosti- naravnost iz tistih časov.

Anže Anžič, Janez Habjan (Lovska družina Selca) in Meta Habjan so poskrbeliza srnin golaž.

Predstavniki ribiške družine iz Železnikov Nande Šmid, Vilko Cvek in FranciDolenec

Če bi bilo še vreme sončno, bi bil prireditveni prostor verjetno premajhen. Organizatorji upajo, da bo prireditev postala tradicionalna.

Nedeljsko popoldne je glasbeno popestril ansambel Jeglič. Alenka Brun, foto: Tina Dokl

Reportaža

56 - L O Č A N K A

Planinsko društvo Škofja Loka je obnovilože dom na Blegošu, letos pa tudi na Lubniku,je ob odprtju obnovljene koče povedal pred-sednik društva Jože Stanonik. ”Obnovilismo šest sob s po dvema ali tremi ležišči,električno napeljavo, tlake, sanitarije, stopni-ce, teraso, zamenjali stavbno pohištvo, prido-bili še šestnajst sedežev v restavracijskemdelu, nova pa je tudi čistilna naprava. Obno-va je potekala s sredstvi javnega razpisa Ev-ropskega sklada za regionalni razvoj (na tadenar še čakamo, pričakujemo pa 72.467 ev-rov), imeli smo nekaj lastnega denarja, najelismo posojilo in denar dobili tudi od občine,”je povedal Stanonik in oznanil, da jih prihod-nje leto čakajo dela pri zunanji ureditvi. Ge-neralni sekretar Planinske zveze SlovenijeDanilo Zbrizaj je škofjeloško planinsko druš-tvo pohvalil kot enega najbolj aktivnih, ki jeuspelo v kratkem času obnoviti dva planinskadomova, koči na Blegošu in Lubniku bi ponjegovih besedah lahko postali vzorčni zavse druge, saj z novima čistilnima napravamazadoščata ekološkim merilom, poleg tega pasta odprti vse leto, kar planinci pričakujejood vseh koč. Nadzorni inženir Adam Berčičje ob odprtju povedal, da so se ob obnovi ne-nehno kazala nova in nova dela, zato je bilanaložba dražja, kot so pričakovali. Obnovlje-

no kočo sta na planinski način odprla pred-sednik Jože Stanonik in župan občine ŠkofjaLoka Igor Draksler, zaslužnim za obnovo paso podelili priznanja. V kuhinji so skuhaliodličen golaž in spekli jabolčni zavitek inpehtranovo potico, harmonikar iz gostilneStarman je raztegnil meh in planinci so selahko veselili nove pridobitve.

Matjaž Čepin, ki pri planinskem društvuvodi gospodarsko komisijo, je o obnovi pove-dal: ”Prijava na razpis za evropski denar jekar zahtevna, pripraviti je treba precej doku-mentacije. Projekt za obnovo doma je bil si-cer narejen že lani, nato smo izvedeli za raz-pis, se nanj takoj prijavili in začeli z aktiv-nostmi. Sama dela so se začela 1. julija letosin se končala v dveh mesecih.” Matjaž Čepin

sodi med redne obiskovalce Lubnika. Neka-teri prihajajo vsak dan. Upokojeni zoboz-dravnik Ciril Pleško je bil do dneva odprtjana Lubniku 215-krat. ”Maja lani sem bil naoperaciji srčne zaklopke in od tedaj hodimnekoliko bolj počasi. Rad imam hribe, polegLubnika, ki je moja številka ena, tudi Blegošin Ratitovec, sicer pa imam za seboj že šest-deset vrhov prijateljstva, dvakrat sem preho-dil tudi škofjeloško planinsko pot, sedaj se jelotevam že tretjič. Za seboj imam štiri tisočvzponov na Lubnik. V preteklosti sem bil priplaninskem društvu markacist in na to obdo-bje me vežejo lepi spomini,” je povedal zve-sti obiskovalec Lubnika.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Pot jih največkrat vodi na LubnikPot škofjeloških planincev največkrat vodi na Lubnik. Tudi letošnje poletje so ga obiskovali, čeprav sopotekala dela pri obnovi tamkajšnje planinske koče. Pred kratkim so obnovljeni dom slovesno odprli.

Škofjeloško planinsko društvo ima 103 leta dolgo zgodovino,medtem ko je zgodovina koče na Lubniku nekaj mlajša. Leta1932 je bila zgrajena mala koča, ki je bila leta 1943 požgana.Leta 1950 so začeli z gradnjo novega planinskega doma. Odprliso ga 25. maja 1953. Jože Stanonik je iz kronike društvaizbrskal, da je bila koča takrat zgrajena pretežno s prostovolj-nim delom Ločanov, ki so vanjo vložili 33.555 prostovoljnih delovnih ur. Spominja pa se, da so loški osnovnošolci in sred-nješolci na Lubnik nosili pesek in opeko, da so lahko gradili.

Planinska koča na Lubniku je letos doživela obnovo.

Obnovili so tudi sobe.

V kuhinji so za planince poskrbeli z izvrstnim golažem in domačim pecivom.

Planinci so se veselili ob zvokih harmonike.

Jože StanonikMatjaž ČepinCiril Pleško

Avto

L O Č A N K A - 57

Južnokorejski avtomobilski proizvajalecHyundai pošilja na ceste novo orožje, kom-paktni enoprostorski model ix20. Sicer gre za”bratranca” Kiinega modela Venga, vendarso Hyundaijevi oblikovalci poskrbeli za pre-poznavnost. Na novo so namreč ukrojili spred-nji in zadnji del, tako da novinčev nos spomi-nja na športno terenski ix35, zadaj pa so gazaznamovali z nekoliko bolj dinamičnimisvetlobnimi telesi in drugačno letvijo nad re-gistrsko tablico. Za zunanjost in celoten raz-voj so odgovorni Hyundaijevi snovalci izcentra v nemškem Rüsselsheimu.

V notranjosti 4,10 metra dolgi ix20 ponujasolidno prostornost in udobje za potnike naprednjih in zadnjih sedežih, ki si lahko obeta-jo tudi možnost predvajanja glasbe z zuna-njih nosilcev zvoka ali brezžičnega telefoni-ranja. Petsedežni kompaktni enoprostorecima tudi soliden prtljažni prostor, povečljiv spodiranjem zadnje sedežne klopi.

Motorno paleto sestavljajo štirje motorji,bencinski del začenja 1,4-litrski štirivaljnik(66 kW/90 KM), močnejši je 1,6-litrski (93kW/126). Dizelska ponudba je omejena na

1,4-litrski pogonski stroj (66 kW/90 KM).Vsi motorji so okolju prijazni in imajo nizkeemisije škodljivih izpustov. Poleg tega priHyundaiju pričakujejo, da bo ix20 na preiz-

kusu EuroNCAP dosegel vseh pet zvezdic.Novinec naj bi na slovenske ceste pripeljal obkoncu leta, natančen spisek opreme in ceneše niso znane. Matjaž Gregorič

Škatle niso več v modiHyundai ima v modelni paleti enoprostorskega novinca ix20.

Avto

Japonski Nissan postavlja na ceste novo ge-neracijo Micre, avtomobila, ki ima po tride-setih letih in štirih generacijah že utrjeno imemed malčki. Novinka ima povsem novo zu-nanjost, ki je nekoliko bolj zadržana kot priprejšnji generaciji. Zasnovali so jo na noviplatformi, ki omogoča več prostora v potni-ški kabini, hkrati pa boljše vozne lastnosti.Za Micro sta bila razvita tudi dva popolnomanova trivaljna motorja z delovno prostornino1,2 litra. Osnovna, atmosferska, različica mo-torja doseže največjo moč 59 kW (80 KM).Različica trivaljnika z neposrednim vbriz-gom goriva in turbinskim polnilnikom dose-že največjo moč 72 kW (98 KM), dizelskihmotorjev po Nissanovih zagotovilih ne bo vponudbi. M. G.

Naproti novim izzivomNissan ima na startni črti pripravljeno novo Micro.

AVTO MOČNIK d. o. o., KRANJKranj, Britof 162tel.: 04 281 77 12www.avtomocnik.si

58 - L O Č A N K A

www.gorenjskiglas.si

Avto

L O Č A N K A - 59

Na nedavnem avtomobilskemsalonu v avstralskem Sydneyjusta Mazda in Ford prvič pokaza-la javnosti novo generacijo teren-skih poltovornjakov. Nova Maz-da BT50 in Ford Ranger, ki statako kot doslej zasnovana naskupnih temeljih, se občutno raz-likujeta od predhodnikov, večmedsebojnih razlik pa je mogočeopaziti tudi na zunanjosti.

Pri obeh znamkah so obliko-valci naredili veliko prelomnicos preteklostjo, saj sta voziliukrojeni v skladu z modnimismernicami, ki vladajo v temsegmentu. Poleg tega so naredi-li več kot tisoč aerodinamičnihsimulacij, da bi dosegli čim niž-jo porabo goriva. To pomeni, daje grobe oglate linije zamenjalonekaj več zaobljene elegance, sčimer naj bi BT-50 in Rangerjapribližali tudi tistim, ki takšnavozila uporabljajo za družinskenamene. Z zasnovo potniške ka-bine in predvsem z armaturnoploščo sta se oba sorodna mode-la približala osebnim avtomobi-lom, precej dobro je poskrbljenotudi za potniško udobje. PriMazdi in Fordu so celo prepri-čani, da BT-50 in Ranger prvičpredstavljata pravo alternativodružinskim kombijem in šport-nim terencem. Poleg različice zdvojno kabino in z dobro zalo-

ženostjo z opremo bodo na voljotudi izvedbe z običajno in poda-ljšano enojno kabino, ki bodo vvečji meri prilagojene prevaža-nju tovora.

Znano je, da bosta novinca po-ganjala dva različna motorja,2,2-litrski turbodizelski štiri-valjnik s 110 kilovati (150 KM)in 3,2-litrski petvaljni turbodizels 147 kilovati (200 KM). Na ne-katerih trgih bo na voljo tudi2,5-litrski bencinski motor s 122kilovati (166 KM), ki ga bo mo-

goče prilagoditi za delovanje nautekočinjen naftni ali zemeljskiplin. Tako kot doslej bodo navoljo različice z zadnjim ali pri-ključljivim štirikolesnim pogo-nom.

Proizvodnja se bo predvidomazačela prihodnje poletje, do kon-ca prihodnjega leta pa naj bi BT-50 in Ranger prišla tudi do ev-ropskih kupcev.

Matjaž Gregorič

Nič več oglate okornostiMazda in Ford z novo generacijo terenskih poltovornjakov.

Ugodna ponudba zimskih avto plaščev

AKCIJE CITROËN OKTOBER

-30%

Studentska

60 - L O Č A N K A

Torek, 2. novembra 2010, ob 20. uri VEČER AMIMIRANEGA FILMA v sodelovanju zAteljejem Clobb

Sreda, 3. novembra, ob 19. uriKŠŠ POKER TURNIR

Četrtek, 4. novembra, ob 20.30GALERIJA MREŽA: Jana Jocif

Petek, 5. novembra, ob 21.uriDRISKOTEKA PREDSTAVLJA: TWIN PEAKS - FIREWALK WITH ME

Sobota, 6. novembra, ob 21.uriINDIE ROCK vol.3

Nedelja, 7. novembra, ob 19. uriPOTOPISNO PREDAVANJE: 1000 km Jakobove romarske peš poti po Španiji

Sreda, 10. novembra, ob 20. uriPREDAVALNICA Ujet.si: O cepljenju otrok protinalezljivim boleznim

Četrtek, 11. novembra, ob 21. uriĐEM SEŠN w/ DŽEZ: RIBIČI IN LOVCI

Petek, 12. novembra, ob 21. uriMESTNI POSTOPAČI (EX LETEČI POTEPUHI), RUPBANDA

Sobota, 13. novembra, ob 21. uriDIJAŠKI ŽUR

Nedelja, 14. novembra, ob 20. uriPOTOPISNO PREDAVANJE: Azori

Sreda, 17. novembra, ob 20. uriJAZZostriga: EJQ

Četrtek, 18. novembra, ob 20.30LITERARNI VEČER

Petek, 19. novembra, ob 21. uriKŠŠ ŽUR

Sobota, 20. novembra, ob 21. uriLive in-sanity: EXSILIUM, MORANA, DARKSPHERE

Nedelja, 21. novembra, ob 20. uriPLESNA PREDSTAVA: EVOLUCIJA

Sreda, 24. novembra, ob 20. uriV ŽIVO IN OD BLIZU

Četrtek, 25. novembra, ob 21. uriAKUSTIČNI VEČER: Gorazd Lampe

Petek, 26. novembra, ob 21. uri6. ALTER-FEST: It’s everyone else (SLO), SZI(SLO), Drek u pest (SLO), T.B.A.

Sobota, 27. novembra, ob 21. uriVibe Department predstavlja: DUBSTEP!

Nedelja, 28. novembra, ob 20. uriPOTOPISNO PREDAVANJE: Peru

Več informacij na sletni strani:www.ostriga.org

MKC PRI RDEČI OSTRIGI Prireditvenik za november

ZAVO

D O

, ZA

VOD

ŠK

OFJ

ELO

ŠK

EM

LAD

INE

, M

ES

TNIT

RG

20

, Š

KO

FJA

LOK

A

Atelje CLOBB znova, pod vodstvom koor-dinatorke Sanele Jahić odpira svoja vratavsem, katerih interes je druženje ob individ-ualnem in kolektivnem ustvarjanju ter pripra-va ali sodelovanje pri kulturnih projektih indelavnicah. Osrednji cilj letošnje sezone jeintegracija v širši javni prostor z različnimiumetniškimi akcijami, katerih namen je oži-viti vsesplošno vzdušje v Škofji Loki, a tudiizven nje. Pri tem bo Ateljeju CLOBB v po-moč tudi EVS prostovoljka, ki prihaja izFrancije. Poleg že uveljavljenih delavnic, kotso sitotisk, scenografija, slikarstvo, kipar-stvo, fotografija in otroške delavnice, se bodoizvedle delavnice VJ-inga, eksperimentacijezvoka, ”stop-motion” animacije, šivanja in šein še, ponovno pa je v pripravi tudi Mesto vbarvah. Atelje nudi strokovno pomoč priopravljanju sprejemnih vpisov na likovne in-stitucije, kot so Akademija za likovno umet-nost, Srednja šola za oblikovanje in fotografi-jo, Pedagoška fakulteta (smer likovna peda-gogika) in podobno. Atelje CLOBB je tu zavse, iščejo se novi člani in entuziastični ak-tivci, ki želijo kreativno prispevati k dogaja-nju na naši sceni.

V MKC Pri Rdeči ostrigi prihaja večer ani-miranega filma! Najprej bodo zavrtena dela,ki so nastala kot produkt oktobrske delavniceSTOP MOTION animacije v AteljejuCLOBB, sledili pa jim bodo kratki animiranifilmi mentorja delavnice Mateja Lavrenčiča.

V Ateljeju CLOBB začenjamo s predstavit-vijo in predavanji umetnikov, teoretikov inkustosov, delujočih na lokalni in širši sceni.

Pogovori bodo tekli vsak drugi torek v mese-cu. Kot prvi bo proces misli ob svojem deluv torek, 9. novembra, opisal Mito Gegič, di-plomirani akademski slikar, ki živi in dela naPtuju in v Škofji Loki.

Tudi v letošnjem šolskem letu v AteljejuCLOBB potekajo brezplačne otroške delav-nice, na katere vabimo vse otroke. Skupajbomo ustvarjali iz gline, risali, šivali, izde-lovali okraske, škatlice, lučke in še kaj. De-lavnice potekajo vsak petek od 17. do 19.ure v prostorih Ateljeja CLOBB na Mest-nem trgu 20.

Atelje CLOBB z novimimočmi v novo sezono

6. Alter-Fest v MKC Pri rdeči ostrigiPo lanskem 5. Alter-Festu, ki smo ga

obarvali v memorialne barve, se festivaldrugačne glasbe spet seli na stalni novem-brski termin. V njegovi (že) šesti edicijiboste zopet uživali ob zvokih žanrsko raz-nolikih zasedb.

Tako se bosta v Škofji Loki prvič pred-stavila It’s everyone else, prekmurski dvo-jec, ki je prava poslastica za ljubitelje glas-ne elektronske muzike. Lucijan Prelog inPika Golob sta kitare in bobne že davnotega zamenjala za sampler in klaviature,pri tem pa se niti najmanj nista odrekla di-storzirani hrupnosti in močni ritmiki, ki vvečji meri zaznamujeta njuno glasbo.

Že nekaj časa ljubitelje trših kitarskihzvokov razveseljuje vest, da na odrih spet

žagajo SZI (alias Sirup za izkašljevanje),t. i. narodno ne-zabavni ansambel iz Že-leznikov. Še vedno ostajajo zvesti nabruše-ni in brzeči hard core crust godbi, ki so jogodli v preteklosti.

Po nekaj letih se z novo ploščo ‘’Novepesmi, staro sranje’’ v Ostrigo vračajokranjsko-ljubljanski oi punk veseljakiDrek u pest, ki so zadnja leta v svojo god-bo vpeljali še več rokenrola in ska ritmov.DUP so naša tokratna ponudba muzike zaples.

Za več informacij, link do Alter-Feststrani in objavo četrte skupine zvesto obis-kujte Ostrigino spletno stran. Priporočamoljubiteljem elektronske godbe, trših kitar-skih ritmov in glasbenim sladokuscem.

Kronika

L O Č A N K A - 61

Škofja Loka - Škofjeloški policisti so preddnevi prijeli 25-letnega Škofjeločana in 22-letnico iz okolice Železnikov, ki naj bi v prvihdevetih mesecih letošnjega leta na območjuŠkofje Loke in Železnikov vlomila v najmanjsedemnajst gostinskih lokalov in druge po-slovne prostore. ”Policisti so do storilcev pri-šli na podlagi najdenih sledov na krajih stor-jenih kaznivih dejanj ter z zbiranjem obvestilod občanov,” pojasnjuje komandir Policijskepostaje Škofja Loka Janez Šuštar. Osumlje-na sta v objekte vlamljala z lastno silo oziro-ma s pomočjo kovinske palice.

V hišnih preiskavah pri osumljenih so mož-je postave zasegli večjo količino cigaret,osebne in prenosne računalnike, LCD televi-zorja in LCD računalniške monitorje, glasbe-ni stolp, grafično kartico, fizična pomnilnikain nekaj denarja. Policisti so našli še več dru-gih predmetov, za katere domnevajo, da soprav tako ukradeni. ”S prodajo ukradenihpredmetov bi storilca po naši oceni lahko za-služila okoli osem tisoč evrov,” pravi Šuštar.

”S premoženjsko kriminaliteto se povpre-čen občan sreča najpogosteje, praviloma kot

oškodovanec kaznivega dejanja. Na Gorenj-skem letos prevladujejo tatvine, zatajitve ingoljufije, beležimo pa upad velikih tatvin, ka-terih je bilo v primerjavi z enakim obdobjemlani kar za 22,9 odstotka manj, prav tako jebilo manj tatvin motornih vozil,” je razložilBoštjan Lindav, vodja Sektorja kriminali-stične policije Policijske uprave Kranj. Obtem ugotavlja, da je povzročena materialnaškoda kljub manjšemu številu vlomov letosvelika, saj je bilo več vlomov v nakupovalnecentre, trgovine in zlatarne. Vlomilci so na-mreč dobro organizirani, saj se predhodnopozanimajo o varnostnih sistemih trgovin inopremijo z ustreznimi pripomočki, na Go-renjsko pa se največkrat pripeljejo od drugod.Lindav je še poudaril, da za zaščito svojegapremoženja lahko veliko naredijo občanisami z ustreznim samozaščitnim obnaša-njem, namestitvijo ustreznih varoval na ob-jekt in njihovo uporabo. Policisti namreč po-znajo veliko primerov, ko imajo posameznikidobre protivlomne sisteme, a jih ne uporab-ljajo.

Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič

Raziskali serijo vlomovPolicija je prijela vlomilski par, ki je vlamljal v gostinske lokale in druge poslovne prostore na območju

Škofje Loke in Železnikov.

Komandir škofjeloške policije Janez Šuštar: ”Storilca serije vlomov smo prijeli tudi na podlagi informacij, ki so nam jih posredovali občani.”

Zgorelo ostrešje hlevaŽirovski Vrh - Na kmetiji Pri Šnitovcu v Žirovskem Vrhu je 17.

oktobra domnevno zaradi samovžiga sena zagorelo ostrešje gospo-darskega poslopja. Požar so pogasili gasilci prostovoljnih društevDobračeva, Račeva, Žiri, Trebija in Gorenja vas-Poljane, ki so izhleva rešili živino in odstranili seno. Čeprav so gasilci pogrešali ter-mo kamero, s katero bi v močno zadimljenem prostoru takoj odkri-li žarišče požara, so uspeli preprečiti, da bi se ogenj preselil tudi nastanovanjsko hišo, ki se drži hleva. Človeško življenje ni bilo ogro-ženo. S. Š., foto: arhiv PGD Dobračeva

Vozila vinjenaŠkofja Loka - Loški policisti so 18. oktobra zvečer v Škofji Loki

obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročil šestnajstletni

voznik. V postopku so ugotovili, da je mladoletnik vozil podvplivom alkohola in da vozi ukradeni osebni avtomobil RenaultClio. 14. oktobra pa so policisti v Škofji Loki obravnavali promet-no nesrečo, ki jo je povzročil 56-letni domačin. Ker je odklonilpreizkus alkoholiziranosti, so ga pridržali. V postopku se je vozniktudi nedostojno vedel do policistov, so še sporočili s Policijske up-rave Kranj. S. Š.

Našli sode z odpadnim oljemV začetku oktobra so v bližini Veštra ob Selški Sori našli trinajst

dvestolitrskih sodov, v katerih je bilo hidravlično olje. Kot so po-jasnili na Policijski upravi Kranj, nevestnega storilca, ki je sodeodložil v naravi, še iščejo, o najdbi pa so obvestili tudi pristojno in-špekcijo za okolje. Sode so prevzeli delavci Komunale Škofja Loka,ki so poskrbeli tudi za primerno skladiščenje. Do izlitja olja v na-ravo ni prišlo. S. Š., foto: PU Kranj

Dogodki vas bodo začeli prehitevati in komaj boste kos dogajanju.Marsikaj, kar vam je do sedaj ostalo skrito, se bo pokazalo. Zeloprijetno boste presenečeni tudi zaradi financ, saj imate v mislih

kar grozno sliko.Srečni datumi: 18., 19. 11.Dnevi za ljubezen: 10., 13. 11.Vaša barva: rdečaLoto številke: 5, 6, 7, 12, 13, 29, 30.Misel meseca: V majhnih paketih se skrivajo največji zakladi.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Čas, ki prihaja, ni ravno pravšnji za večje denarne podvige. Večjenakupe raje prestavite za kasneje, tudi priložnosti bodo boljše. Izognite se prevelikemu premišljevanju in ne delajte svojih zaključ-

kov.Srečni datumi: 24., 25. 10.Dnevi za ljubezen: 20. 11.Vaša barva: vinsko rdečaLoto številke: 1, 5, 6, 9, 10, 16, 17. Misel meseca: Sreča ne mara ljudi, ki preveč jočejo.

LEV 23. julija – 23. avgusta

Pozornost ste posvečali nepomembnim stvarem, zato ste izgubiliobčutek, kaj je pravzaprav tisto, kar si želite in vam je v veselje. Ksreči niste veliko zamudili in imate še čas, da popravite zamujeno.

Srečni datumi: 22., 23. 11.Dnevi za ljubezen: 9., 10. 11.Vaša barva: rožnataLoto številke: 8, 9, 10, 11, 19, 20, 21. Misel meseca: Razočaranje naj ne bo konec upanja, naj bo še večja moč za po-novno upanje.

RAK 22. junija – 22. julija

Ker boste spet pretiravali pri zapravljanju, se na posledice tega karpripravite. V družinskem krogu boste naleteli na veliko nerazume-vanje in vložiti boste morali precej truda, da bodo poslušali vaše

načrte. Srečni datumi: 23. 10. 16. 11.Dnevi za ljubezen: 17., 18. 11.Vaša barva: svetlo rozaLoto številke: 12, 13, 14, 15, 22, 23, 33.Misel meseca: Iskrenost je plemenita lastnost. Pametni se z njo ne šopirijo preveč.

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Ravno takrat, ko si boste hoteli vzeti malo časa samo za sebe, sebo vse zgrnilo nad vas. Od službe, kjer ste seveda nepogrešljivi inod vaših domačih, ki vas bodo hoteli imeti ob sebi. A kljub vsemu,

čas se bo našel.Srečni datumi: 2., 11. 11.Dnevi za ljubezen: 11., 12. 11.Vaša barva: okerLoto številke: 10, 11, 17, 19, 24, 25, 31.Misel meseca: Kdor hodi po stopinjah drugih, za seboj ne pušča sledi.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Zaradi preobilice dela boste naredili nekaj napačnih zaključkov,posledice, ki bodo sledile, pa so plaz hudih besed. Na koncu ne bonič kaj hujšega, saj boste z dobro voljo hitro postavili stvari na svo-

je mesto.Srečni datumi: sredina meseca novembraDnevi za ljubezen: 28., 29. 10. Vaša barva: barva nebaLoto številke: 3, 6, 7, 13, 16, 17, 28. Misel meseca: V vsakem še tako majhnem koraku je smisel življenja.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

S svojo slabo voljo boste začeli utrujati tudi svojo okolico. Čeboste pretiravali, kar je seveda možno, se vam bodo prav vsi izog-

nili. Temu bo največ krivo vaše pomanjkanje samozavesti. Srečni datumi: 25. 10., 3. 11.Dnevi za ljubezen: 6., 7. 11.Vaša barva: siva Loto številke: 2, 5, 6, 22, 26, 27, 37.Misel meseca: Dve življenji ima, kdor zna eno živeti.

BIK 22. aprila – 20. maja

Nabralo se vam bo več različnih opravkov, ki ste jih v preteklostinepremišljeno prelagali. V okolju, v katerem delate, boste prišli do

zaključka, da niste vi tisti, ki se morate vedno prilagajati.Srečni datumi: 8., 15. 11.Dnevi za ljubezen: 10. 11.Vaša barva: temno modraLoto številke: 20, 21, 22, 26, 27, 28, 38.Misel meseca: Dan se nasmehne tistemu, ki se mu zna nasmehniti.

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

Na splošno boste imeli v tem obdobju veliko volje in energije.Lahko boste uresničili marsikatero zamisel. Malo se boste zapletli,a s potrpežljivostjo boste našli pravo pot. Večkrat bi se lahko po

pomoč obrnili k prijateljem.Srečni datumi: 6., 9., 12. 11.Dnevi za ljubezen: 13., 14. 11.Vaša barva: oranžnaLoto številke: 1, 2, 3, 30, 31, 32, 34.Misel meseca: Ostankov ni, in kdor to ve, je pripravljen na jutrišnji dan.

Občutek za zdravo normalno mero vam bo odpovedal, tako pri fi-nancah kot tudi v ljubezni. Ker ste sami včasih preveč resni-coljubni, potem to seveda pričakujete tudi od drugih. Razočaranje

ne bo preveliko.Srečni datumi: 27., 28. 10. Dnevi za ljubezen: 30. 10.Vaša barva: vijoličnaLoto številke: 13, 14, 18, 20, 21, 25, 26. Misel meseca: Ne hranimo življenja z drobtinicami, če imamo celo pogačo.

OVEN 21. marca – 21. aprila

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

Kjer je želja, je tudi moč. Tega se tudi zelo dobro zavedate, zato nikarne čakajte. Odgovore boste dobili, a ne prej, dokler ne boste sposo-bni pogledati resnici v oči. Nikoli ni prepozno, a vseeno pohitite.

Srečni datumi: zadnji teden v mesecu novembruDnevi za ljubezen: 27. 10., 5. 11.Vaša barva: črnaLoto številke: 7, 8, 9, 15, 16, 27, 29.Misel meseca: Moti se, kdor čaka svojo življenjsko priložnost, priložnost je življe-nje zdaj.

Zadnje čase se vam res veliko dogaja in še naprej bostevzdrževali enak tempo. Železo se kuje vroče in tega imate više veliko na zalogi. Končno je prišel vaš čas, zato ga le izko-

ristite.Srečni datumi: 2., 9. 11.Dnevi za ljubezen: 16., 19. 11.Vaša barva: rumenaLoto številke: 3, 5, 6, 11, 12, 13, 20.Misel meseca: Ni skrivnost, kako uspeti, upati in biti srečen, to je skrivnost.

RIBI 20. februarja – 20. marca

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Horoskop

62 - L O Č A N K A

����������������� ����� �������������������� ������������������������������������������������� ������ ����������������� ����������� ��������������������������������������� ��� ���� �������������������������������

�������!"��������#�������������$%��&'()���*����+�������� ���*�������*������,,,��������!������-������ ��

www.lon.si

Poslovna enota Škofja Loka, Kapucinski trg 2, T. 04 28 00 791

KUPON

Ob plačilu dveh položnic

in predložitvi kupona,

vam provizije ene položnice

NE ZARAČUNAMO.

Za več informacij se lahko oglasite v naši poslovni enoti ali nas pokličete po telefonu.

UGODNI KREDITI

PAKET DOBRODOŠLICE

Vsem novim komitentom podarimo naslednje ugodnosti:- dodatek 0,10 % k obrestni meri pri sklenitvi novega depozita- brezplačno poravnavanje obveznosti preko trajnih nalogov- dovoljeno negativno stanje- brezplačno kartico Activa Maestro- brezplačno vodenje računa (prvo leto)- 10 položnic brez plačila provizije- brezplačno pristopnino na elektronsko banko eLON- brezplačni dvigi gotovine na vseh bančnih avtomatih

V mesecu oktobru ob vezavi za 15 mesecev. Obrestna mera 4,15 %.

POSEBNA PONUDBA DEPOZITOV

- Potrošniški krediti- Stanovanjski krediti- Jesenski krediti- Ekološki kreditiVsem je skupna nizka obrestna mera. Poskrbeli bomo za hitro realizacijo ter možnost izbire različnih oblik zavarovanj.