ZGORNJESAV’CPRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA VSE OBČANKE IN OBČANE V OBČINI KRANJSKA GORA LETNIK 7 - ISSN 1580-7991 www.kranjska-gora.si Julij, avgust 2008, številka 7 - 8

Oglasi

2 - ZGORNJESAV'C

Poldrugi kilometer iz Kranjske Gore, na sončni karavanški stra-ni, se nahaja gostišče Srnjak. Gostišče ima dolgoletno tradicijo,saj njegovi začetki segajo v leta od 1972 do 1979, po nekajlet-nem premoru pa so ga pred trinajstimi leti ponovno odprli. Ležina izredno panoramski točki, od koder je čudovit razgled naKranjski Goro in Julijske Alpe.

Kot je povedal lastnik Fredi Gomboc, je gostišče odprto vsakdan med 10. in 20. uro. V restavraciji imajo dva ločena prostoraza zaključene družbe, eden ima dvajset, drugi pa štirideset

sedežev. V vročih poletnih dneh pa je obiskana zlasti terasa predgostiščem, ki lahko sprejme kar sto ljudi. In s kakšno ponudborazvajajo goste? Na prvem mestu so zagotovo divjačinske jedi,denimo srnjakov golaž, gobje jedi (gobe na žaru, rižota z goba-mi, široki rezanci z gobami ...), borovničev zavitek ...

Čudovita okolica gostišča je pravi raj za družine z otroki, spre-hod do tja le kilometer in pol iz središča Kranjske Gore pa je vvročih poletnih dneh lahko prava sprostitev in užitek v neokrnje-ni naravi.

K Srnjaku na divjačinske dobrote

Gostilna Srnjak, odprto vsak dan od 10. do 20. ure, informacije: GSM 041/744 185

Vabljeni tudi v Papa Joe Gozd Martuljek in Papa Joe Kranjska Gora!Gostišče Srnjak v idiličnem okolju nad Kranjsko Goro z veliko teraso

Srnjakov golaž s kruhovimi cmoki in brusnicami

Gom

boc

Fred

i s.p

., ul

. Jak

oba

Alja

ža 3

, Moj

stra

na

LTO

- ZA

VOD

ZATU

RIZ

EM

OB

ČIN

EK

RAN

JSK

AG

OR

A, K

OLO

DVO

RS

KA

UL.

1B

, K

RAN

JSK

AG

OR

A

Občinske novice

ZGORNJESAV'C - 3

Smo sredi poletne turističnesezone. Je že čas za prve ocene?

”Kot kaže, smo z letošnjo turi-stično sezono zaenkrat lahko za-dovoljni, čeprav nikoli ni tako do-bro, da ne bi moglo biti bolje.Obisk je zadovoljiv, še bolj odtega pa je pomembno, da našimobiskovalcem lahko vsako letoponudimo več. Ponudba poletnihprireditev v Kranjski Gori je nazares zavidljivi ravni. Pomembnaletošnja pridobitev pa je poda-ljšanje kolesarske poti do Belce

in na drugo stran navezava na ko-lesarsko pot do Trbiža. Aktivnihturistov je pri nas pač vsako letoveč.”

Tudi zaradi lanskih hudih te-žav s pitno vodo so bile letos ak-tivnosti za zagotavljanja kvali-tetne vode zelo intenzivne.

”Žal do začetka turistične sezo-ne nismo uspeli urediti težav, kijih predstavlja neurejena oskrba spitno vodo. Javno podjetje Komu-nala s številnimi ukrepi skuša pre-prečiti dotok motne vode v sistemin se tem nevarnost okužbe, zara-di zapletenih postopkov izpeljavejavnih naročil nam pa izgradnjavodarne Alpina zamuja. Upam, dabo postavljena še do konca pole-tja. Žal pa bo objekt dražji, kotsmo sprva načrtovali.”Prva polovica leta je bila izje-mno bogata na investicijskempodročju.

”Glede na to, da smo zgodajsprejeli proračun, smo lahko glav-ne investicije zaključili že v prvipolovici leta. Med njimi je kar ne-kaj takšnih, ki so nadaljevanje izpreteklih let - tako na primer telo-vadnica v Mojstrani, dom krajev-

ne skupnosti Gozd Martuljek, Vr-tec Rateče s stanovanji in hodnikza pešce v Logu, ki ga je občinasofinancirala z 240 tisoč evri.”Kaj torej lahko pričakujemo vdrugi polovici leta?

”Dokončana bo prenova kranj-skogorskega zdravstvenega domain stanovanj nad njim, nadaljevalibomo z rekonstrukcijo občinskihcest, predvsem ceste v SrednjiVrh. Obnovili bomo Petacov most- razpis je že objavljen - čaka panas še prenova kulturnega domana Dovjem. Prav ta teden se je za-čela gradnja planinskega muzeja vMojstrani, ki je delno financiranaiz skladov EU in sredstev ministr-stva za kulturo. Končan naj bi bildo leta 2010, letos pa naj bi bil do-grajen do tretje gradbene faze. Iz-brani izvajalec del je podjetje Ko-vinar Gradnje, občina pa za inve-sticijo namenja 700 tisoč evrov.Od novega muzeja si obetamo oži-vitev turizma v nekdaj že mnogobolj turistični Mojstrani.”

In na dolgi rok?”Z direkcijo RS za ceste usklaju-

jemo soinvestitorske pogodbe zaizgradnjo hodnikov v Gozdu Mar-

tuljku - v dolžini dveh kilometrovin pol bodo omogočali varno potpešcem od začetka do konca vasi.Vrednost celotne investicije, kivključuje tudi rekonstrukcijo ce-stišča, je 3,7 milijona evrov, odtega je delež občine 800 tisoč ev-rov. Po načrtu državnega razvoj-nega programa naj bi bil odsekzgrajen v letu 2010, a je marsikajodvisno od državnega proračunain postopkov odkupov zemljišč. Vpripravi in usklajevanju pa so tudipogodbe za nadaljevanje kolesar-ske poti do Mojstrane in gradnjamostu na kolesarski stezi v Mar-tuljku.”Za konec: kako kaže z Nordij-skim centrom v Planici?

”Odkupi zemljišč od agrarnihupravičencev so v zadnji fazi. Pri-pravljajo se projekti za celotenNordijski center, jeseni pa se bozačelo s pripravljalnimi projekti,najprej za gradnjo nove 120 in 90metrske skakalnice, ki bosta imeliskupno doskočišče. Za ta posegzdaj intenzivno pridobivajo po-trebno dokumentacijo, saj želijože letos stvari premakniti naprej.”

Marjana Ahačič

Zadovoljni z opravljenim delomV dneh pred občinskim praznikom smo se pogovarjali z županom Juretom Žerjavom.

petek, 1. avgustaob 15. uri, Teniško igrišče v Mlačci (Mojstrana)Odprto prvenstvo Občine Kranjska Gora v tenisu (organizator: Teniški klub Mojstrana)

sobota, 2. avgustaob 9. uri, Kegljišče pri društvenem prostoru DU Dovje-MojstranaTekmovanje v kegljanju z nihajno kroglo (organizator: Društvo upokojencev Dovje-Mojstrana)

nedelja, 3. avgustaob 8. uri, Pred TIC-em v Kranjski Gori Andrejčkov pohod na Vitranc-Cipernik (lažja smer: z žičnico naVitranc in peš na Cipernik, težja smer: peš iz Jasne na Vitranc in natona Cipernik) in družabno srečanje na Vitrancu(organizator: Planinsko društvo Kranjska Gora)

torek, 5. avgustaŽupan Jure Žerjav bo obiskal vse občane, ki so ali še bodo v letu2008 dopolnili 90 let.

sreda, 6. avgustaob 20. uri, Trg na Gorici v Kranjski GoriOsrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj (organizator: Občina Kranjska Gora)

četrtek, 7. avgustaob 9. uri, Kranjska Gora - za Zdravstvenim domom Kolesarski izlet (organizator: Društvo invalidov Občine Kranjska Gora)

Program prireditev ob občinskem prazniku

ZGORNJESAV’C, ISSN 1580-7991, je javno glasilo Občine Kranjska Gora. Predsednica Sveta glasila Mir-jam Žerjav. Uredniški odbor: Mirjam Žerjav, Mirko Rabič, Karmen Sluga. Novinarka: Marjana Ahačič, e-poš-ta: marjana.ahacic@g-glas.si. Oglasno trženje: Mirjam Pavlič, 031/698 627. Odgovorna urednica MARIJAVOLČJAK. Glasilo izhaja v nakladi vsaj 3.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini,distribucija: Pošta Slovenije. Tisk: SET, d.d., Ljubljana-Vevče. Telefon uredništva: 04/201-42-00, telefax:04/201-42-13, e-pošta: info@g-glas.si. Naslednja številka izide 26. septembra 2008. Na naslovnici: Luka Markelj, foto: Anka Bulovec

Občina Kranjska Gora, Kolodvorska ul. 1/b, Kranjska Gora

Občina Kranjska Gora

V počastitev13. praznika Občine Kranjska Gora

V A S V A B I M O

NA OSREDNJO SLOVESNOSTS PODELITVIJO OBČINSKIH PRIZNANJ

ki bo v sredo, 6. avgusta 2008ob 20. uri na Trgu na Gorici v Kranjski Gori.

S spoštovanjem.

Jure Žerjav, župan Občine Kranjska Gora

Kranjska Gora, julij 2008

Občinske novice

4 - ZGORNJESAV'C

Sedemnajst malčkov bo odslej dopoldnevepreživljalo v novih, prijaznih in sodobno opre-mljenih prostorih prenovljenega vrtca v Rate-čah. Leta 1977 zgrajenemu poslopju so dodalinov, dodatni vhod, v katerem so garderobe zamalčke, obnovili pa so tudi manjšo telovadni-co, sanitarije za zaposlene in otroke ter kuhi-njo. V mansardi je občina, ki je za celotno in-vesticijo namenila 450 tisoč evrov, zgradilatudi dve neprofitni stanovanji.

Ko so pred več kot tridesetimi leti odprli vrtecv Ratečah, ga je obiskovalo še 29 otrok, njihovoštevilo pa je v treh desetletjih upadlo skorajda za

polovico. V času prenove so malčki skupaj s tre-mi vzgojiteljicami gostovali v vrtcu KranjskiGori, zato so selitev v domače prostore še toli-ko težje pričakovali. Trak pred vhodom v novivrtec je skupaj z županom prerezala najstarejšazaposlena v vrtcu, gospa Angela Cuznar.

”Dvajset let sem že v Ratečah in v tem časusem se petkrat selila. Srčno upam, da je tokratzadnjič,” pa je nekaj dni za tem, ko ji je kranj-skogorski župan Jure Žerjav izročil ključe no-vega stanovanja, dejala Slavica Bura, mamadveh najstnic in najemnica enega od dveh ne-profitnih stanovanj, ki jih je občina KranjskaGora zgradila v obnovljeni stavbi v središčuRateč. Stanovanja se je razveselila tudi družinaRaduha. Presrečni smo,” je povedal Edo Ra-duha, oče 11-letnega Erika in 6-letne Erike.”Otroka bosta imela svojo sobo s pisalnimi mi-zami, kjer bosta lahko v miru opravljala šolskodelo.”

Občina Kranjska Gora ima tako zdaj v lasti48 neprofitnih stanovanj. ”Prijave na razpisestanovanj kažejo, da je potreb po neprofitnihstanovanjih v občini še vedno veliko. Kakotudi ne, ko pa je ob sedanjih cenah kvadratne-ga metra stanovanja že za povsem običajnomlado družino nakup pravzaprav utopija,” pra-vi župan Jure Žerjav.”

Marjana Ahačič

V Ratečah obnovili vrtec in zgradilidve stanovanji

Tik pred koncem šolskega leta so v Ratečah slovesno predali v uporabo obnovljeno stavbo, v kateri so pros-tori prenovljenega vrtca in dve neprofitni stanovanji.

Poletje kot nalašč za različne aktivnosti in ka-kovostno preživljanje prostega časa, kvalitetnozapolnjen čas pa veliko pomeni tudi otrokom.V Kranjski Gori so letošnje poletje za otrokezelo dobro poskrbeli. Društvo prijateljev mla-dine - enota Kranjska Gora je za otroke in mla-dostnike med poletnimi počitnicami pripravilozelo zanimiv in pester program različnih aktiv-nosti. Vse skupaj se je začelo 10. maja s sveto-vnim dnevom gibanja, ko so na igrišču priredi-li igre za otroke v športnem duhu. Ob dnevudružine, 17. maja, so obiskali Vodni park Bo-hinj v Bohinjski Bistrici, 5. julija pa so na Trguna Gorici priredili delavnico za otroke z naslo-vom Pusti soncu v srce, kjer je bilo možno po-

leg slikanja in risanja zaplesati tudi ob glasbi.Program, bodo zaključili 4. avgusta z izletom vTamar, zelo zanimive pa so bile tudi delavniceza mlajše otroke 15. in 16. julija v kranjskogor-skem vrtcu, kjer so se lotili izdelovanja nakitaiz perlic, lesenih kroglic in fimo mase. SašaBlažič, predsednica društva prijateljev mladi-ne, ki smo jo zmotili na pravkar omenjenih de-lavnicah, je z odzivom otrok in njihovih starševzelo zadovoljna: ‘’Glede na to, da smo pro-gram aktivnosti za otroke letošnje leto pripra-vili prvič, sem nad odzivom in številom obiskaotrok zelo presenečena. Včeraj in danes je de-lavnice izdelovanja nakita obiskovalo dvanajstotrok, kar ni malo, saj so te delavnice zaprtegatipa, zunanje delavnice, ki so potekale na trgupred cerkvijo, pa je obiskalo kar enainštiridesetotrok. Zelo zadovoljni smo bili tudi z obiskomostalih aktivnosti. S programom bomo nadalje-vali tudi naslednje leto. Zunanja delavnica Pu-sti soncu v srce bo ostala fiksna, ostale aktiv-nosti pa se bodo spreminjale. Ker so delavnicebrezplačne, se ob tej priložnosti zahvaljujemtudi vsem animatorjem in sodelujočim, saj sosodelovali popolnoma zastonj in z veliko dobrevolje.’’

Na delavnicah nakita smo zmotili tudi Jana in Saro:Jan Luka Pačnik:”To niso moje prve letošnje

delavnice. Pred kratkim sem ob-iskoval tudi delavnice, kjer smooblikovali iz das mase različnestvari, tokrat pa sem si iz fimomase in perlic izdelal ogrlico in

verižico. V poletnem času sem letoval tudi s ko-lonijo v Pineti in se s starši namakal v toplicah naBizeljskem. Kadar nisem v vrtcu in ko staršev šeni doma, za mene poskrbita babica ali teta. Ta-krat najraje gledam risanke, veselim pa se tudikolesarjenja, saj sem dobil novo kolo.”

Sara Mazalica:”Letos sem se prvič udeležila

delavnic in mi je zelo všeč. Iz-delala sem si lepo zapestnico izperlic in verižico iz fimo maseter lesenih kroglic. Ko nisem vvrtcu, večino časa name popa-

zi oče. Najraje gledam risanke in se igram zbarbikami in dojenčkom, veliko časa pa preži-vim tudi na rolerjih v očetovi družbi. Najboljpa se veselim vikendov, saj si s starši veliko-krat privoščimo dvodnevni izlet.” A. B.

Veselo poletje v Kranjski Gori

Občinske novice

ZGORNJESAV'C - 5

Prostovoljno gasilsko društvo Gozd Mar-tuljek letos praznuje sedemdeset let delova-nja. Kako boste obeležili visoko obletnico?

”Priprave na praznovanje 70-letnice ustano-vitve in delovanja društva so se začele pravza-prav že spomladi. Takrat smo določili okvirnidatum in se odločili, da priredimo tudi veseli-co. Danes, v petek, 25. julija, bomo v GozdMartuljku ob 17. uri izvedli občinsko gasilskovajo, ki jo bo vodil poveljnik PGD AndrejKralj. Na njej bodo sodelovala vsa društva Ga-silske zveze Občine Kranjska Gora. Po vaji bosledila kratka okrepitev z malico, ob 20. uri pabo slavnostna seja društva v veliki sejni sobinovega gasilskega doma, kjer bomo podelilitudi priznanja. Jutri, v soboto, 26. julija, pa sebo ob 17. uri z zborom gasilcev začel slavnost-ni del prireditve v šotoru ob gasilskemu domuz uvodnim govorom predsednika društva inpozdravnimi govori vabljenih in gostov. Takojpo končanem delu pa sledi družabno srečanjez gasilsko veselico, na kateri bo igral ansambelGorenjski kvintet. Organizirali pa bomo tudibogat srečelov.”Novi gasilski dom je eden največjih dosež-kov zadnjih let. Zakaj ste se odločili za takovelik projekt?

”Ko sem leta 2003 prevzel vodenje društva,je bila dolgoletna želja članov društva poveča-va obstoječega doma. Kmalu sem prevzel tudigradbeni odbor in akcija je stekla. Brez sode-lovanja občine in velikega posluha župana pro-jekt ne bi uspel. Tako pa je kasneje prevladalomnenje, da Gozd Martuljek potrebuje tak več-namenski dom. Zaradi slabe statike je padlaodločitev, da se na istem mestu zgradi nov domin za nas je to predvsem gasilski dom.”Kako pogosto ste martuljški gasilci v prete-klih nekaj letih morali priskočiti na pomočin v kakšnih primerih najpogosteje?

”Eden najhujših požarov zadnjih let, je bil za-gotovo požar na Omanovi delavnici v GozdMartuljku. Takrat nam je na akciji ”omagala”že precej stara gasilna brizgalna. Večina osta-lih intervencij je bila manjšega obsega. Ugo-tavljamo, da je stanje požarne varnosti v vasizadovoljivo. Vemo pa, da nesreča nikoli ne po-čiva. Precej intervencij pa je bilo na račun raz-ličnih vremenskih dogajanj, močnega vetra inpodrtih dreves ter povodenj. Teh dogodkov vnaši dolini zagotovo ne bomo nikoli pozabili.”Je dejstvo, da je gasilstvo na lokalni ravniorganizirano kot prostovoljna dejavnost,prednost ali slabost?

”V teh razmerah intem obdobju to ocenju-jem kot prednost. Gasil-stvo ima tako v naši ob-čini in drugod po Slove-niji veliko tradicijo. Vpreteklosti so se še kakozavedali pomena te de-javnosti. Tako je tudi da-nes, s to razliko, da jedržava regulirala zadevetako, kot ji je, občina inžupan pa sta odgovorna

za požarno varnost v občini. In tega se je po-trebno zavedati. V zadnjih desetih letih so sedruštva opremila zelo dobro, tudi naše in da-nes je naša oprema na nivoju poklicne dejav-nosti, potrebno je samo še več usposabljanja inizobraževanja, kar pa realiziramo skozi svojeletne programe dela.”Katere so bile tiste naloge, ki ste si jih, ko stepostali predsednik, zastavili kot prednostne,in katere so tiste, za katere si boste najboljprizadevali v prihodnje?

”Ko sem pred leti prevzel delo društvo, semo gasilstvu vedel bolj malo ali skoraj nič, ven-dar sem se zelo hitro vključil v redno delo dru-štva. Vedno pa sem cenil zagnanost posamez-nikov, na katerih je največkrat temeljilo deloostalih. Društvo si je želelo večjih prostorov,novega sodobnega vozila, nove motorne briz-galne in sodobne opreme in več aktivnejšegadela mladine. Danes vse to imamo, potrebnopa bo več vaje in usposabljanja, saj samo opre-ma brez usposobljenih ljudi ne pomeni pravnič. V tem času sem bil izvoljen tudi občinskisvetnik občine Kranjska Gora in v novem man-datu so mi gasilci zaupali tudi vodenje Gasil-ske zveze Kranjska Gora. Znan je moj slogan”od ljudi za ljudi”, ki ga vedno ponavljam intako tudi mislim. In takšna bo tudi moja usme-ritev v prihodnje, gasilstvo me je zasvojilo,zato bom svojo pozornost usmerjal predvsem vizobraževanje in praktično usposabljanje vsehna področju gasilstva. Idej in dobre volje namzagotovo ne bo zmanjkalo.”

Marjana Ahačič

70 let PGD Gozd MartuljekOb jubileju smo se pogovarjali s predsednikom Robertom Plavčakom.

Kaga pa sasedapraje

Majhnestvari

Življenje ni lahko za nikogar. A kaj po-tem? Ohraniti moramo vztrajnost, še naj-bolj pa zaupanje vase. Verjeti moramo, dasmo za nekaj nadarjeni in to uresničiti zavsako ceno!

Pred dnevi sem se vrnila s svetovnega pr-venstva v poslikavi telesa, kjer vsa ta mno-žica za nekaj dni postane moja družina.Brez razlage, le s pogledi si sporočamo,kako spoštujemo delo drug drugega, kolikotruda in vztrajnosti je potrebno, da s tem,kar počneš, preživiš. In čeprav sama ne ver-jamem v tekmovanja, kjer se zmagovalec nemeri s časom ali v kakšni drugi merski eno-ti, se vsako leto vrnem. Nekako si želim bitidel te čudovite mavrice, te skupine ljudi, kipo vseh koncih sveta poslikavajo telesa inmnogom od njih je to tudi služba, tako kotmeni. Ljudem je težko razumeti, da mi vsakmoj zamah čopiča odreže kos jutrišnjegakruha ... In koliko zamahov čopiča sem žepodarila ali kakorkoli razdelila med ljudipo svetu.

Na tem velikem festivalu med več kot 40.Različnimi državami predstavljam Sloveni-jo ... In ko čakam v zaoderju veličastnegaodra, se sprašujem, kaj mi Slovenija polegdržavljanstva sploh nudi, da pod njeno za-stavo predstavljam svojo domišljijo, umet-nost in trud? Veliko več so mi dali sponzor-ji iz znana vasice pod Alpami ... Razmiš-ljam, ali sem sploh ponosna na svojo drža-vo ali se je zgolj sramujem zaradi vseh tehpolitičnih konfliktov, kjer vsaka zgodba nakoncu pripelje k eni in isti zgodbi-zgodbi odenarju ... Z mešanimi občutki v daljavislišim: ”... and the next artist is AlenkaPeternel from Slovenija!” S ponosom opa-zujem Urško, ki pleše na odru pred 70 tisočljudmi in predstavlja v prvi vrsti Slovenijo.Ponosna sem na Urško, ki je vztrajno čaka-la 6 ur, da sem svojo domišljijio zlila nanjoz dotiki čopiča in barv. Ponosna sem nanjo,kako dobro je predstavila mojo umetnost nasvojem telesu. Ponosna sem na celo mojoekipo ... Za Slovenijo pa tega ne moremreči, enako ne za občino, v kateri živim,vendarle pa sem ponosna na veliko številoljudi, ki v njej živijo, ki so pripravljeni pri-skočiti na pomoč, biti dobri sosedje. Le tonam pomaga, da preživimo lep dan, da zna-mo ceniti pomembne trenutke, ki na prvi po-gled izgledajo tako vsakdanji, a se vtisnejogloboko v srce. Pa čeprav je to le sosedinanova frizura ali njene čudovite rože na bal-konu. Morda sosedov prešeren in nagajivnasmeh, ali kako v ranem jutru po deviškočisti rosi žene kravice na pašo ... Če smoopazili vse te drobne stvari, pomeni, da senas je življenje dotaknilo, da nismo šli mimonjega z zaprtimi očmi v vašem srcu.

Alenka Peternel

Robert Plavčak

Sto let gasilstva v PodkorenuOsrednji letošnji dogodek Prostovoljnega gasilskega društva Podkoren bo praznovanje 100-

letnega jubileja. V četrtek, 31. julija, bo ob 20. uri v prostorih gasilskega društva slavnostna seja. Naslednji

dan se bo ob 16. uri začela sektorska vaja. Poleg članov domačega društva bodo sodelovali šedrugi gasilci Gasilske zveze Kranjska Gora. V vajo se bo vključila tudi posadka helikopterja.V soboto, 2. avgusta, se bo ob 16. uri začela gasilska parada skozi Podkoren, sledila pa bo vese-lica. J. R.

V petek bo v Gozd Martuljku ob 17. uriobčinska gasilska vaja, ob 20. uri pa slav-nostna seja društva. V soboto se bo ob 17.uri z zborom gasilcev začel slavnostni delprireditve v šotoru ob gasilskemu domu.

Občinske novice

6 - ZGORNJESAV'C

Spomini torej segajo v leto 1992.Simon Oblak z žarom v očehomeni prvo slovesnost pri kapelicipod Vršičem. Na njej se takrat nizbralo veliko ljudi, a tisti, ki soprišli, so se srečanju predali s sr-cem in dušo. To so bili predvsemdomačini in ljudje, ki so za kape-lico skrbeli vse od leta 1945. Želeta 1993 pa se je, po pripovedova-nju Simona Oblaka, pri Ruski ka-pelici zbrala osemčlanska delega-cija iz Ruske federacije, spremlja-li pa so jo tudi pravoslavni duhov-niki. Vodil jo je takratni ruski mi-nister za ekonomske odnose s tuji-no Sergej Glazijev. In tako se jezačelo tkanje vezi prijateljstvamed slovenskim in ruskim naro-dom. Vsakoletno srečanje je opo-minjalo na slabe strani vojne inpoglabljalo gospodarske ter kul-turne stike med državama.

Po letu 1993, ko je bil SimonOblak pomočnik generalnega di-rektorja Leka, je ruska delegacijanekaj let prenočevala prav v njiho-vem hotelu v Kranjski Gori, ki jebil primeren za sprejem tako viso-

kih gostov. Program srečanja je bilže takrat razdeljen na uradni del,ceremonialni del in družabno sre-čanje. Na uradnem delu predstav-niki držav poglabljajo odnose medSlovenijo in Rusko federacijo, ce-remonialni del poteka zadnjo ne-deljo v juliju pred kapelico, dru-žabni pa isto nedeljo popoldne.Do leta 1996 so slovesnost pri-pravljali in sponzorirali večji slo-venski izvozniki, potem pa je biloustanovljeno Društvo Slovenija-Rusija, ki si je za osnovni cilj za-dalo prav organizacijo srečanj podVršičem.

Ves čas se velikega julijskegadogodka udeležujejo tudi pred-stavniki ruske pravoslavne cerkve.Tako sta bila gosta v Zgornjesav-ski dolini že tumenski in tobolskinadškof, letos pa bodo gostili nad-škofa Sergija iz Samare s številnodelegacijo, s kar 21-članskim pev-skim zborom. Redna so tudi nji-hova srečanja s predstavniki Kato-liške cerkve v Sloveniji.

Simon Oblak opozarja, da ne grepozabiti niti na bogato kulturno

dogajanje v času srečanja pri ka-pelici. Na trgu pred cerkvijo sepoleg domačega pevskega zboraže leta predstavljajo vrhunski ru-ski pevski zbori. Leta 1999 pa soprvič organizirali tudi slikarskorazstavo. Razstavljal je znani ru-ski umetnik, ki je medtem dobiltudi slovensko državljanstvo, Ni-kolaj Mašukov. Prvo njegovo raz-stavo so naslovili Vrata nesmrtno-sti, posvečena pa je bila padlimruskim vojnim ujetnikom. Mašu-kov je bil gost v Kranjski Gori petlet zapored, šesto leto pa ga je na-domestila soproga Maša, pravtako vrhunska umetnica, ki je raz-stavila pet slik sv. Frančiška. ”Toso velike umetnine, eno hrani tudikranjskogorski župnik,” praviOblak.

Prelomno leto za idilično cer-kvico pod Vršičem je bilo pravgotovo leto 2005, ko so jo - predpraznovanjem 90-letnice njenepostavitve - obnovili. Oblak raz-laga, da je ”zob časa - kljub veli-ki požrtvovalnosti in delavnostikranjskogorskih turističnih delav-cev, planincev in gozdarjev - ka-pelico dodobra načel.” Hude

zime so naredile svoje in odločiliso se za obnovo. ”Pred 90-letnicoobstoja cerkvice smo se v Dru-štvu Slovenija-Rusija dogovorili,da jo bomo čim prej obnovili.Sredstva je prispevala tudi Amba-sada Ruske federacije, največ de-narja pa je namenilo Ministrstvoza kulturo. Izvajalec rekonstruk-cije je bilo Gradbeno podjetje Bo-hinj, pod vodstvom g. Hudolina.Ves čas obnove je bil potrebennadzor konservatorjev, kjer je vi-den delež prispevala ga. Pantičevaz Zavoda za kulturno dediščinoKranj. Vse pa ne bi teklo tako, kotje, če ne bi bilo izjemno prizadev-nega g. Furlana iz DruštvaSlovenija-Rusija. Tako je bila ženovembra leta 2005 kapelica pri-pravljena za ponovno posvetitev,ki so jo pravoslavni duhovnikiopravili na slovesnosti ob 90-let-nici postavitve cerkvice konec ju-lija leta 2006,” ponosno doda Ob-lak.

Omenimo še, da prav SimonOblak hrani obsežen arhiv, ki segak samim začetkom slovesnosti, vleto 1993. Arhiv je skrbno zbranin obsega vse objavljeno gradivo odogajanju pri kapelici, kot tudi ve-liko slikovnega materiala. ”Ko nebom več sodeloval pri organizaci-ji slovesnosti, bom ves arhiv pre-dal kaki ustanovi, kjer ga bodoznali ceniti in bodo v njem videlikoristno arhivsko gradivo,” obkoncu še pove Oblak.

Karmen Sluga

Kapelica - simbol prijateljstvaSimon Oblak, nekdanji pomočnik generalnega direktorja Leka, že nekaj let zaprisežen Kranjskogorec, vse od leta 1992 sodeluje pri organizaciji spominske slovesnosti pri Ruski kapelici. Njegovi spomini

so izjemno zanimivi, hrani pa jih tudi v številnih albumih in mapah, saj vsako leto zbere vse objavljeno gradivo o prireditvi.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Za vas beležimo čas

Letošnje srečanje pri Ruskikapelici organizirajo Amba-sada Ruske federacije, Dru-štvo Slovenija-Rusija in Obči-na Kranjska Gora. Spomin-ska slovesnost pri kapelici bov nedeljo, 27. julija, ob 10. uri.

Simon Oblak (levo) ob Maši in Nikolaju Mašukovu

Občinska novice

ZGORNJESAV'C - 7

Letos mineva 96 let od ustanovitve GRSKranjska Gora. Kar dolga doba, kajne?

”Takratna Rešilna postaja Kranjska Gora jebila ustanovljena 16. junija 1912. Od takrat šte-jemo tudi rojstno letnico slovenske reševalneslužbe, po novem Reševalne zveze Slovenije.Zdaj namreč minevata dve leti, odkar smo seosamosvojili, ločili od Planinske zveze. Kakorkažejo analize lanskega leta, je bilo to za našopostajo rekordno po številu akcij, tako da jenaša služba, kot je videti, še zdaj zelo po-membna.”

Že nekaj let vodite kranjskogorske gorskereševalce. Verjetno vse ni le reševanje v go-rah, je tudi še ogromno drugega dela.

”Vedno več je operativnega dela, to za sebojpotegne tudi veliko birokracije in tečajev. Jezahtevno delo, ki vzame tudi veliko časa.”

Pred približno letom dni ste v svoje vrstepovabili tudi mlade. Kakšen je bil odziv?

”Vesel sem, da je bil odziv dober. Dobil semnekaj telefonskih klicev in mladi iz okolice sorekli, da bi želeli postati gorski reševalci. Letosimamo tri nove pripravnike in upamo, da sebodo uspešno vključili v naše vrste.”

Povabilo za ostale pa verjetno še vedno ve-lja?

”Vsekakor. Vsi, ki čutijo, da bi jih delo gor-skih reševalcev zanimalo, so dobrodošli.”

Gorski reševalci ves čas organizirate tudirazna usposabljanja. Koliko in kje ste jih le-tos že imeli?

”Pred začetkom zimske sezone opravimousposabljanje iz zimske reševalne tehnike. Po-navadi na območju Vršiča izberemo plazovitteren, da obnovimo znanje reševanja izpod pla-zov, izdelave sidrišč, gibanja v ledu. Vedno

bolj je aktualno plezanje po lednih slapovih,zato smo mu letos posvetili več pozornosti inse še bolj izurili za tovrstna reševanja. Za namije tudi poletno usposabljanje. Ponovili smovse, kar moramo vedeti pri reševanju ponesre-čenih iz sten, tako da smo v novi sezoni dobropripravljeni.”

Letos ste izvedli že kar nekaj zahtevnih re-ševanj. Tujci so se že podali v naše gore, ven-dar spet neprimerno opremljeni. Se vamzdi, da neopremljeni tujci postajajo stalnicav naših gorah?

”Opažamo, da predvsem tujci prelahko jem-ljejo naše hribe. Ne poznajo dovolj razmer.Verjetno zaradi pomanjkanja časa ne utegnejopočakati na lepo vreme in se ne glede na vsepodajo na pot. Če ne gre vse tako, kot je treba,pa se hitro zaplete. V Špiku je bil ponesreče-nec sam in dolgo se ni vedelo, da se je nesrečasploh zgodila. Pri madžarskih turistih na Tri-glavu je bilo prav tako vse narobe: na pot so šliv slabih, še zimskih razmerah, bili so neopre-mljeni, terena niso poznali, ... To so bili vseka-kor slabi obeti za letošnjo sezono.”

Na kaj bi opozorili planince? ”Vedno naj velja pravilo, da začnemo z lažji-

mi izleti. Navaditi se je treba na nahrbtnik, po-hodne čevlje. Potrebujemo turo, dve, da znovapridemo v kondicijo. Telo in psiho moramo na-vaditi na gorske razmere, potem pa težavnostlahko počasi stopnjujemo. Ne smemo pozabitipreveriti vremenske napovedi in razmer napoti, kdaj so odprte planinske koče, seveda pane smemo pozabiti niti na dobro opremo.”

Letos ste se gorski reševalci udeležili tudiodstranjevanja razbitin ponesrečenega leta-la na Korziki. Kako je prišlo do ideje, da se

akciji pridružitetudi vi?

”V začetku leta jeminister za obramboKarl Erjavec civilnizaščiti dal nalogo,naj preveri možnostiza odstranitev razbi-tin letala. Februarjaje na goro na Korzi-ki odšla manjša eki-pa, da je preverilastanje na terenu.Ugotovljeno je bilo, da je teren zahteven inostankov veliko, zato je bilo treba vključiti tudiGorsko reševalno službo, ki ima usposobljeneljudi za delovanje na takem pobočju. Sestavilismo ekipo gorskih reševalcev, gasilcev, voja-kov, članov civilne zaščite, ... Teren je gorski,strm, pa še slabo vreme smo imeli. Delali smoves dan. Ostankov se je nabralo več kot 27 ton,tako da je bilo potrebnega dosti truda, da smovse uspeli pospraviti. Večje kose smo odnašalipo delih, manjše pa naložili v transportne vre-če, ki jih je helikopter prepeljal v dolino.”

Ves trud pa je bil verjetno poplačan, ko stena zaključni slovesnosti na gori videli hva-ležne obraze svojcev žrtev.

”Že sam pogled na razbitine ob prihodu nagoro nas je navdal z nelagodjem, a vsak dan,ko je bilo razbitin manj, je bil bolj spodbuden.Tudi domačini, s katerimi smo govorili, soimeli pozitiven odnos do našega dela. Na za-ključni slovesnosti pa smo res dobili dokaz -hvaležnost svojcev, da je akcija dosegla svojnamen. Mislim, da smo res opravili koristnodelo.” Karmen Sluga

Šestindevetdeset let gorske reševalne službe

O obletnici delovanja GRS Kranjska Gora, intervencijah v gorah in udeležbi na akciji odstranjevanja razbitinponesrečenega letala na Korziki smo se pogovarjali z načelnikom GRS Kranjska Gora Alešem Robičem.

Aleš Robič

Ostanki letala na Korziki Odstranjevanje razbitin

Člani Planinskega društva Kranjska Gora soosrednji del praznovanja stoletnega jubilejazdružili s srečanjem gorenjskih planincev, ki jebilo v nedeljo, 13. julija, v Malem Tamarju podVršičem.

Vreme ta dan ni kazalo ravno prijaznega ob-raza, zato v dopoldanskih urah niso mogli izpe-ljati načrtovanih tur na Špik in na Mavrinc. De-ževno vreme ni zadržalo najbolj vztrajnih, ki sopopoldan prišli na prizorišče srečanja. Dobro-došlico je vsem zaželela predsednica društvaFranja Krevzel. Zgodovino planinske dejavno-sti v Kranjski Gori je orisal predsednik med-društvenega odbora planinskih društev Gorenj-ske France Benedik, ki je opozoril tudi na več-jo skrb pri čuvanju gorske narave ob množicahplanincev. Podpredsednik Planinske zveze Slo-venije Uroš Vidovič je ob izrečenih čestitkahpoudaril, da je Kranjska Gora zibelka sloven-skega planinstva in da morajo biti na to ponos-ni vsi privrženci gorništva.

Kljub slabemu vremenu je prijetno izzvenelkulturni program. Zadonele so planinsko in do-moljubno obarvane pesmi mešanega pevskega

zbora Odmev iz Kranjske Gore. Planinske indruge prigode so v domačem narečju predstavi-le Marica Globočnik, ki jo vsi bolj poznajo kotteto Pehto ter njena hčerka Jožica Globočnik inMira Smolej.

Že teden dni pred srečanjem so se člani dru-štva zbrali na slavnostni seji, ki je bila na Kočina Gozdu. Tam sta zbrane pozdravila in čestita-la ob jubileju župan občine Kranjska Gora JureŽerjav in predsednik Planinske zveze SlovenijeFranc Ekar, ki je društvu tudi podelil priznanjeza opravljeno delo v stoletnem obdobju.

Celotno praznovanje planincev je izzvenelo vponosnem spominjanju na bogato gorniškozgodovino. Leta 1908 so z Jesenic prenesli se-dež takratnega planinskega društva za tedanjicelotni kranjskogorski okraj. Ustanovitelji podvodstvom predsednika dr. Josipa Tičarja nisoimeli lahkega dela. Predvsem so se zavzeli zapridobivanje novega članstva, zbiranje sredstevza gradnjo planinskih koč in privabljanja ljudi včudoviti gorski svet v okolici. V vseh letih de-lovanja so bili v društvu vzponi in padci, vednopa je bilo planinstvo nerazdružljivo s pripad-nostjo slovenskemu narodu.

Nova predsednica društva Franja Krevzel zvelikim optimizmom zre naprej:

”Predvsem se moramo prizadevati za poveča-nje članstva. Sedanja številka sto je odločnopremajhna. Živimo v čudovitem gorskem svetuin le številnejši bomo kos začrtanim ciljem. Ve-lik poudarek bomo dali delu in vzgoji mladih.Približati jim moramo planinske poti. Zahteva-jo sicer trud in vlaganje naporov, neizmernasreča pa na cilju poti.

Ob jubileju so izdali zbornik društva. Pred-sednica Franja Krevzel je s sodelavci s kar pre-cej truda zbrala različne podatke o delovanjudruštva v stoletni zgodovini. Predstavili so tudivse tri postojanke Kočo na gozdu, Kočo v Kr-nici in Mihov dom, s katerimi danes upravljadruštvo.

J. R.

Sto let PD Kranjska GoraPonosni na bogato gorniško zgodovino.

Občinske novice

8 - ZGORNJESAV'C

Zgodovinska mejnika Letošnje leto je za člane zgodovinsko v

dveh pogledih. 8. januarja je minilo 80 let odustanovitve takratne Triglavske podružniceSPD Dovje-Mojstrana. Drugi letošnji zgodo-vinski mejnik se obeta še to poletje, ko naj bise po dolgoletnih pripravah vendarle začelagradnja slovenskega planinskega muzeja vMojstrani. Predsednik društva in vodja pro-jekta izgradnje Miro Eržen je zagotovo doslejmed najbolj zaslužnimi, da bo Mojstrana do-bila muzej. Temelje so domačini postavili želeta 1984, ko so odprli Triglavsko muzejskozbirko.

Osemdesetletni jubilej bodo zaokrožili vokviru Aljaževih dni 30. in 31. avgusta. Zbra-li se bodo na slavnostni seji, kjer bodo zasluž-nim podelili priznanja, ob tej priložnosti pabodo izdali tudi zbornik o zgodovini društva.

Letošnje leto je za člane PD Dovje-Mojs-trana delovno tudi na drugih področjih. V ju-niju so v Vratih organizirali 29. slikarsko ko-lonijo, na kateri je 22 slikarjev na platna pre-neslo čudovite motive alpskega sveta. Dela sosedaj na ogled v Liznjekovi domačiji v Kranj-ski Gori. V poletnih dneh skrbijo za svoji po-stojanki Aljažev dom in Šlajmarjevo kočo vVratih. J. R.

Svetlin rešil življenjePolicist Blaž Svetlin iz Kranjske Gore, za-

poslen na blejski policijski postaji, sicer tudivesten in izjemno sposoben kranjskogorskigorski reševalec, je s kolegom Markom Mule-jem opravljal nadzor prometa na cesti Bohinj-ska Bistrica-Bled. Na železniškem mostu staopazila poškodovan avtomobil in štiri metrepod mostom opazila negibnega moškega, ki jez obrazom v vodi ležal v potoku. Svetlin jetakoj stekel do poškodovanca in ga začeloživljati, Mulej pa je poklical reševalce. 27-letnika so odpeljali v jeseniško bolnišnico, čezen dan pa so ga od tam že odpustili v domačooskrbo. Če mu policista ne bi pomagala, binajverjetneje umrl. Za požrtvovalno dejanjeje obema policistoma pohvalo izrekel direk-tor Policijske uprave Kranj Jože Mencin terzanju predlagal nagrado za izjemno delovnouspešnost, medaljo policije za požrtvoval-nost in sprejem pri generalnemu direktorjuPolicije Jožetu Romšku. K. S.

BRUNARICAPRI INGOTU

Ines Robič s.p., Na Trati 74282 Gozd Martuljek

www.jasenje-priIngotu.comtel.: 041/749 048

031/749 048

Obveščamo vas, da bomo

imeli junija do oktobra odprto

ob vikendih in praznikih, julija,

avgusta in septembra pa vsak

dan od 10. do 18. ure.

ZGORNJESAV'C - 9

V vodniku je opisanih 76 vzponov: nezahtevnih, zahtevnih in zelo zahtevnih.

Cena 20 evrov, za naročnike 15 evrov + poštninaNaročanje: po telefonu št. 04/201-42-41 ali po el. pošti: narocnine@g-glas.si

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Jelena Justin

Pozdravljene gore

”Dober dan, gospa, dokumente prosim,” skoziokno avtomobila pogledajo tri resne otroške gla-ve v modrih policijskih čepicah, potem ko me jepolicijski avto s prižganimi modrimi lučmi usme-ril k robu ceste. ”Vse je v redu, le opozorili bi vas,da se vam že zelo slabo vidijo številke na registr-ski tablici. Pa srečno vožnjo!” so še zaželeli Žan,Matija in Erik z OŠ Mojstrana, ki so skupaj z uči-teljico Mojco Krivc četrtkovo dopoldne pod men-torstvom policista Rolanda Brajiča, vodje policij-skega okoliša, preživeli kot pravi policisti. Danpred tem so se v podobni akciji preizkusili tudiLuka Vidic, Bor Kokalj, Andraž Markelj in An-drej Pintar z učiteljico Zdenko Oven. S policij-

skim delom so se spoznali pod vodstvom polici-stov Darka Kejžarja in Samirja Karahodžiča.

V akciji Otrok, policist za en dan, so se namrečtemeljito seznanili s policijskim delom. Zjutraj sose s policijskim avtom pripeljali na policijsko po-stajo Kranjska Gora, kjer jih je pozdravil koman-dir Vinko Otovič. Po tem, ko so si ogledali posta-jo - pokukali so tudi v nič kaj prijetne prostore,kjer na znižanje alkohola v krvi čakajo tisti, ki sopregloboko pogledali v kozarec in nato nespamet-no sedli za volan - so se odpravili na teren.

Patrulja se je ustavila pred starim hotelomŠpik v Martuljku. Zaščitna oprema, radar, lo-parček za ustavljanje in usmerjanje voznikov in

prava akcija se je začela. Malce začudeni a pri-pravljeni na sodelovanje so vozniki fantom po-kazali dokumente, obvezno opremo in vsi tudipristali na test alkoholiziranosti. Pil ni nihče,so z olajšanjem ugotovili fantje, prav tako natistem ostrem ovinku pri mostu nihče ni vozilprehitro.

”Takšno akcijo smo z osnovnošolci pripravi-li prvič,” je povedal Roland Brajič, ”sicer pa sšolami redno in izjemno dobro sodelujemo.Zadovoljni smo, da smo jim lahko tako od bli-zu predstavili naše delo, pa tudi fantje so nav-dušeni.”

M. A.

Policisti za en danUčenci osnovnih šol iz Kranjske Gore in Mojstrane so en dan preživeli kot policisti.

10 - ZGORNJESAV'C

Občinske novice

Nova brunarica na VitrancuNa vrhu Vitranca pod sedežnico Vitranc 2

so postavili lično brunarico z gostinskoponudbo, ki vsem obiskovalcem Vitranca inCipernika omogoča kratek postanek inokrepčilo, ter enega najlepših panoramskihpogledov na Julijske Alpe v tem deluEvrope. Odprta je ob lepem vremenu vsakdan med deveto zjutraj in četrto popoldan.

M. A.

Kranjska Gora - Na to dogodivščino smo se pripravljali že dopoldne,ko smo si spekli kruh za večerjo. Nato smo se ob petih popoldan zbraliv vrtcu. Pregledali smo vso prtljago: pižame, igrače in vse ostale potre-bščine. Popoldne do večerje je minilo ob igri, telovadbi in risanju.Kmalu je bil čas za večerjo. Skuhali smo si čaj, narezali sveže pečenkruh, ga namazali z marmelado in pojedina se je začela. Mislim, da šenismo jedli boljšega kruha. Po večerji smo se odpravili na sprehod.Obiskali smo pevce pevskega zbora, skupaj smo zapeli in se poveselili.V temni noči smo se sprehodili skozi Kranjsko Goro. V vrtcu smo sepreoblekli v pižame in pripravili pravo modno revijo v soju sveč. Na ple-su s svetilkami smo vztrajali kar pozno v noč. Po obveznem umivanjuzob in pravljici so se zadnje očke zaprle ob enajsti uri.

Otroci so spali kot polhki in so se zjutraj zbudili naspani in razigrani.Zajtrkovali smo kar v pižamah, šele nato smo se preoblekli in uredili, sajse nam je že mudilo v fitnes. Tam vsak petek pridno telovadimo inkrepimo mišice. Za nekatere bolj, za druge manj naporna dogodivščinase je zaključila s kosilom in počitkom. Domov smo vsi odšli bogatejšiza še eno prijetno izkušnjo. Vesna Kerštajn in Suzana Gregori

V Kranjski Gori oratorij organizirajo že od leta 1996, vsakič pa se gaudeleži od štirideset do petdeset otrok. Oratorij je, kot pojasnjuje kranj-skogorski župnik Marko Benedik, Don Boscova ustanova. Ustanoviteljsalezijancev Don Bocso se je namreč ogromno posvečal mladini ter jedobro vedel, kaj imajo mladi radi. In zato ima oratorij štiri temelje:druženje, pogovor, igro in molitev. Molitev je Don Bosco zanimivo dalna zadnje mesto, saj je želel poudariti, da je druženje tisto, kar mladinopovezuje, molitev pa mora biti vrh vsega.

Vsak oratorij ima rdečo nit, tematiko, ki zbrane nagovarja ves teden.Letos je to sv. Pavel, saj mineva 2000 let od njegovega rojstva, cerkevpa letos obhaja tudi Pavlovo leto. Motiv tedna je bil ”Odpri oči”, kar sootroci in animatorji imeli napisano tudi na modrih in rdečih majicah. Tojih je ves teden nagovarjalo, da nimajo le telesnih oči, ampak še mnogodrugih, in da se morajo naučiti videti sočloveka, njegove potrebe inznačaj. Oči so pohvalno znali odpreti tudi domačini, ki so otroke enkratna kosilo povabili v gostilno Pri Martinu, drugič pa v picerijo Kotnik.

Teden jim je res hitro minil. Animatorji, pod budnim vodstvommarljive Špele Kerštajn, so otrokom pričarali marsikatero zanimivoizkušnjo, ki je ne bodo pozabili. Dan so začeli z dvigom zastave, him-no in molitvijo, nato pa so ustvarjali na kuharskih, likovnih, gledaliških

itn. delavnicah. Odpravili so se tudi na izlet v Jasenje. Petek je bil re-zerviran za družinsko srečanje - piknik s starši, v nedeljo pa so oratorijkončali s sveto mašo, razstavo del, ki so jih ustvarili in s prireditvijo zastarše na trgu pred cerkvijo. Karmen Sluga

Oratorij pod geslom Odpri oči Julija so se otroci v Kranjski Gori znova zbrali na oratoriju. Letos je potekal pod geslom Odpri oči.

www.gorenjskiglas.si

Noč v vrtcuOtroci skupine Čebele iz vrtca v Kranjski Gori so konec šolskega leta eno noč prespali v vrtcu.

Občinske novice

ZGORNJESAV'C - 11

Počitniške prireditve v knjižnicahKNJIŽNICA KRANJSKA GORA28. julij - 1. avgust 2008 od 13.00 do 14.30Računalnik za vsak dan.Učili se bomo uporabljati računalniške programe, kot so Word, Excel,Power point.11. - 14. avgust 2008 od 13.00 do 14.30 Tvoja revija. Izdelali bomo revijo o temah, ki otroke zanimajo.25. - 29. avgust 2008 od 13.00 do 14.30 Popestrite svojo sobo. S pomočjo mozaika bomo izdelali okvir zasliko ali ogledalo.

KNJIŽNICA RATEČE25. - 29. avgust 2008 od 11.00 do 12.30 Popestrite svojo sobo. S pomočjo mozaika bomo izdelali okvir zasliko ali ogledalo.

KNJIŽNICA DOVJE-MOJSTRANA28. julij - 1. avgust 2008 od 11.00 do 12.30 Računalnik za vsak dan. Učili se bomo uporabljati računalniške pro-grame, kot so Word, Excel, Power point.18. - 22. avgust 2008 od 11.00 do 12.30 Popestrite svojo sobo. S pomočjo mozaika bomo izdelali okvir zasliko ali ogledalo.

KNJIŽNICA GOZD MARTULJEK28. julij - 1. avgust 2008 od 13.00 do 14.30 Računalnik za vsak dan. Učili se bomo uporabljati računalniške pro-grame, kot so Word, Excel, Power point.18. - 22. avgust 2008 od 13.00 do 14.30 Popestrite svojo sobo. S pomočjo mozaika bomo izdelali okvir zasliko ali ogledalo.

”Ta dan je bil zaključek enomesečnih priprav na izvedbo tega za-htevnega projekta, ki je potekal v organizaciji Sveta za preventivo invzgojo v cestnem prometu občine Kranjska Gora v sodelovanju Os-novne šole Josipa Vandota Kranjska Gora. Da je bilo tekmovanje teo-retično in praktično izvedeno brez napak, pričajo tudi odlični rezultatimladih tekmovalcev, ki so tekmovali v mlajši in starejši kategoriji. Za-vidljivo znanje, ki so ga pridobivali pod budnim očesom mentoricprometne vzgoje v obeh osnovnih šolah, tudi članic SPV CP občineKranjska Gora Zdenke OVEN in Vesne JUS, rezultati povedo vse,” jezadovoljen Roland Brajič, Predsednik Sveta za preventivo in varstvo vcestnem prometu občine Kranjska Gora. V mlajši skupini je 1. mestodosegel Tomaž Ržen iz OŠ 16. decembra Mojstrana, v starejši pa LukaVidic iz OŠ Josipa Vandota Kranjska Gora. Pri mlajših tekmovalcih jeekipno zmagala ekipa iz Mojstrane, druga pa je bila ekipa iz KranjskeGore.

Luka Vidic se je pod vodstvom mentorice prometne vzgoje ZdenkeOven Rolanda Brajiča udeležil tudi državnega tekmovanja v Novemmestu, kjer je dosegel odlično 5. mesto in za vodilnim zaostal slabih 25točk. ”To je - za boljšo predstavo - ena samcata podrta deščica na spret-nostnem poligonu. Luku čestitam za izjemen dosežek na državnemnivoju v znanju cestnega prometa in hkrati želim, da bi s tako vnemopri učenju prometne vzgoje v obeh osnovnih šolah nadaljevali,” je izje-men dosežek pokomentiral Brajič. ”Za prihodnost mladih poznavalcevcestnoprometnih predpisov se nam ne bo potrebno bati. Pa naj tokratvelja, da so mladi vzor starejšim.” M. A.

Kaj veš o prometu Sredi maja je bilo v Kranjski Gori za učence

od 5. do 9. razreda osnovnih šol občin KranjskaGora, Jesenice in Žirovnica regijsko tekmovanje

”Kaj veš o prometu”.

Novo ulično pohištvoNe, to niso omare in police, gre za čisto nove koše za smeti in klopi,

ki so jih že začeli postavljati najprej v Kranjski Gori, že kmalu pa jihbodo tudi v drugih krajih po občini. Na pobudo podžupana Blaža Kni-fica, ki je opozoril na dotrajanost ulične opreme, jih je zdelal doma-čin, kranjskogorski obrtnik Andrej Bizjak. Posebnost košev je, da sovsi kovinski deli izdelani iz nerjavečega jekla, na njih so nameščeniposebni pepelniki ter tulci z vrečkami za pasje iztrebke. M. A.

Kako zdrava je voda, je vprašanje, ki bo pu-stila le malo ravnodušnih bralcev. Njeno spo-ročilo, zamotano v biološko znanost, nam od-pira vrata v svet vedenja, da lahko z danes zna-nim biološkim opazovanjem poškodb v celicahnavadne čebule že gledamo v prihodnost, kinam jo v odvisnosti od okolja določa kakovostvode. Članek je namenjen ozaveščanju in po-nuja napotke, kako naj opazujemo in ocenjuje-mo kakovost najbolj dragocene snovi na Zem-lji, saj njeno življenjsko silo ponekod vse boljrazdirajo kemični kakor tudi drugi vplivi.

Kemizacija okoljaV okolju, zlasti pa v vodah, se akumulirajo

številne genotoksične (gr. genos rod; lat. toxi-cus gr. toxicon strup - učinek strupa na dednezasnove organizma), in/ali kancerogene (gr.karkinos rak - povzročajoč raka) snovi. Pov-zroča jih industrija z nekontroliranimi izpusti vokolje, nadalje intenzivno kmetijstvo, prometin tudi turizem. Te snovi delujejo v koncentra-cijah, ki so pod detekcijo analitskih kemijskihmetod na organizem mutageno, (lat. mutatiospremeniti se - dedna sprememba v genih) inpovzročajo različno stopnjo okvar in poškodbdednega materiala, torej kromosomov (gr.

chroma, chromatos barva; gr. soma, somatostelo). Kromosom je sestavina celičnega jedra,ki se obarva in tako postane viden.

Kemična preiskovanja vode ne morejo datizanesljivega odgovora na vprašanje, kakozdrava je voda; vse težje in dražje je v njej naj-ti na tisoče spojin in ocenjevati njihov posa-mični in med seboj delujoči vpliv na življenje.Razvoj in rast korenin čebule se ne meni za no-bena bolj ali manj stroga družbena določila ka-kovosti vode. Njena rast kar naravnost pokaže,v kako za življenje primerni vodi zraste. Po-gled na celico, še bolj na pregledovanje kro-mosomov v njej, pa daje že zelo natančno sli-ko o kakovosti vode oziroma kar odgovor navprašanje, kako zdrava je voda ali kako zdravoje okolje.

Allium testAllium test je test za ugotavljanje splošne

strupenosti in ravni genotoksičnosti v vodnih,kopenskih in zračnih ekosistemih, kjer doka-zujemo potencialne genotoksične snovi in ce-lokupen učinek onesnaževanja in medsebojnodelovanje med testno rastlino (Allim cepa L)in potencialnimi genotoksiki. Test razkriva ce-losten vpliv na rast in razvoj živih celic ali

organizmov ter zaznava prisotnost škodljivihsnovi v koncentracijah, ki so bistveno nižje odmejnih sposobnosti analitskih metod. Od tok-sičnih in genotoksičnih snovi, ki se lahko znaj-dejo na primer v pitni vodi, jih z običajnimifizikalno-kemijskimi analizami nadzorujemole slabih 10 odstotkov.

Z Allium testom dobimo dve vrsti podatkov:Splošna strupenost podaja dolžino korenintestnih rastlin mlade čebule (Allium cepa L.).Daljše kot so korenine, manjša je splošna stru-penost in krajše kot so korenine testnih rastlinvečja je splošna strupenost. Raven genotoksič-nosti pa podaja poškodbe kromosomov v celi-cah koreninskih vršičkov testnih rastlin mladečebule (Allium cepa L.); je odstotkovno raz-merje med vsemi metafaznimi celicami in scelicami s poškodbami kromosomov. Navadnačebula ima 16 kromosomov in so zelo primer-ni za identifikacijo kromosomskih poškodb.Rezultati se podajajo v odstotnih točkah (odst.t.).

Ugotovitev, da test ALLIUM sploh deluje pazagotavljata dve kontroli. Negativna kontrolapokaže kolikšna je stopnja strupenosti v nekontaminiranem vzorcu in hkrati kontrola, datest sploh deluje. Pozitivna kontrola pa seuporablja z znano strupeno kemično snovjo, ki

Kako zdrava je vodaSava Dolinka, učinek čistilne naprave Tabre in vpliv iztočnih čiščenih vod na Savo Dolinko.

Ekologija

12 - ZGORNJESAV'C

*Pri sklenitvi ali podaljšanju ustreznega naročniškega razmerja z Mobitel d.d.

Ros

je -

oblik

ovan

je, M

atej

a Z

agor

šek

s.p.

, Rat

eče

94, R

ateč

e - P

lani

ca

v večji meri povzroča stopnjo strupenosti, terpokaže odzivnost testa. Povedano še drugače:čim so rezultati preiskanih vzorcev bliže pozi-tivni kontroli slabša je kakovost vzorca, oziro-ma čim bolj se približajo negativni kontroliboljša je kakovost preiskanega vzorca.

Rezultati raziskav Vzorčenje je potekalo v aprilu, po smučarski

sezoni. Od leta 2004 je raziskava razširjena načiščeno iztočno vodo ČN Tabre in 2005 še nadotočno odpadno nečiščeno komunalno vodoČN Tabre s skupno osmimi vzorčnimi mesti.

Obdobje do leta 2003Najnižjo raven genotoksičnosti dosega izvir

Nadiže s povečano ravnjo genotoksičnosti v izvi-ru Zelenci; Savo Dolinko pred sotočjem Pišnicein po sotočju Bistrice v kraju Dovje. Vsi vzorcivod so statistično značilno manj kakovostni odIzvira Nadiže. Sava Dolinka pred sotočjem Piš-nice in po sotočju kakovostno ni značilna.

Leto 2004 in 2005V primerjavi z rezultati iz leta 2003 se je ka-

kovost reke Save Dolinke v letu 2004 bistvenoizboljšala kar sovpada z zagonom ČN Tabre. Tose pokaže v rezultatu, kjer se reki Savi Dolinkina lokaciji 80 m dolvodno pred in 80 m od ČNkakovost ne razlikujeta. Iztok čiščenih vod izČN Tabre nima posledičnega vpliva na kako-vost reke Save Dolinke in ne poslabšuje kakovo-

sti Reke Save Dolinke. Najvišja stopnja splošnestrupenosti in ravni genotoksičnosti je v Zelen-cih, kar ne izključuje trenutnega posledičnegavpliva prireditev smučarskih poletov v Planici,leta 2005. Čiščena voda iz ČN Tabre ni slabšekakovosti od reke Save Dolinke na tem območ-ju in ne poslabša kakovosti Reke Save Dolinke.Delovanje ČN Tabre je zelo učinkovito.

Leto 2006 in 2007Iz rezultatov je razvidno učinkovito delova-

nje čistilne naprave, saj se raven genotoksično-sti v surovi neprečiščeni vodi iz 46 odst. t. zni-ža na 8,5 odst. t., v letu 2006 in leta 2007 iz 29odst. t. na 6 odst t., ter da iztok čiščenih vodane kaže negativnega strupenostnega in geno-toksičnega vpliva na vodotok Save Dolinke,saj je raven genotoksičnosti pred iztokom 6odst t., iztok ima tudi 6 odst. t. in lokacija zaiztokom le 5,5 odst. t. Velika je tudi spremem-ba izboljšanja kakovosti vode v Zelencih predin v letu 2007.

Leto 2008Vzorčenje je potekalo bolj zgodaj (marec), tri

dni po Svetovnem pokalu v smučarskih poletihv Planici (vedeti moramo da vsak obiskovalecprireditve odloži dnevno 1 mg nitratov), kar senedvomno pokaže v Zelencih, ali vsaj do so-točja Save Dolinke s Pišnico. Dolvodno pa jepotrebno iskati vzroke drugje. Ni izključena šene končana smučarska sezona, morebitna ke-mična preparacija proge za Svetovni pokal Vi-tranc, povečani promet, taljenje deloma one-

snaženega snega in verjetno tudi zunaj-mejnoonesnaževanje, ki ga prinašajo vremenskefronte. Razlika v kakovosti reke Save Dolinkemed letoma 2007 in 2008 je neznačilna, splohče še dodamo učinkovito delovanje ČN Tabre.

ZaključekIz rezultatov študije lahko zaključimo, da sa-

nacijski programi dobro delujejo, sploh če želi-mo držati tako visoko kakovost reke Save Do-linke na mejnem mestu s sosednjo občino Jese-nice in tako odgovorno skrbeti za naše okolje.

Peter Firbas, univ. dipl. biol.,zasebni raziskovalec

Ekologija

ZGORNJESAV'C - 13

WWW.FINSTRAL.COMPooblaščeni prodajalec FINSTRAL

NOV PROSTOR ZA VAŠE IDEJE.ZIMSKI VRT ZA BOLJŠO KAKOVOST BIVANJA.

- sistemi prilagodljivi obstoječi izvedbi objekta- odpiranja širokih dimenzij- visoka vrednost toplotne izolacije- preprosto vzdrževanje

PA & CO d.o.o.Spodnji Plavž 14 H, 4270 Jesenice, Tel. 04 586 1680Fax: 04 583 5720, pa-co@s5.net

FINSTRAL-ovi elementi so izdelani po naro-čilu: dimenzije, uporabnost ter funkcional-nost, kar lahko zadovolji vse zahteve in že-lje posameznega kupca. Vsaka posameznaželja je pregledana v skladu s posameznimprojektom. Okna morajo zagotoviti določe-ne zahteve, kot so visoka vrednost zvočneizolacije pri objektih ob močno prometnihcestah ali visoka vrednost toplotne izolaci-je pri objektih, obrnjenih na sever, in podo-bno. Pritlična stanovanja in lokali morajoimeti boljšo protivlomno zaščito ali pa sepojavi potreba po vgradnji komarnika v ku-hinji. Vse to so zahteve in značilnosti, ki lo-čijo okna Finstral od drugih. Med njih spa-dajo tudi visokokakovostni materiali, povr-šine, barve in izredno natančno izdelani de-tajli.Finstral ponuja široko ponudbo konstrukcij-skih izvedb za velike zasteklitve in stekle-ne konstrukcije oziroma fasade in sicer izPVC-ja in kombinacije PVC/aluminj. Vgraje-ne jeklene ojačitve, nosilne prečke in spoj-ni elementi zagotavljajo visoko stabilnostelementov. PVC profili z oblogo iz aluminijain žaluzije, vgrajene med stekla, zagotavlja-jo zaščito pred soncem, neželenimi poglediin preprečujejo nabiranje prahu in poškodo-

vanje vgrajenih zatemnilnih sistemov. Oblo-ga iz aluminija iz zunanje strani dopuščaigrive barvne kombinacije, ki jih je možnoprilagoditi vsakemu posameznemu stiluobjekta.Ponudba Finstrala obsega tudi zimske vrto-ve in nadstreške: lahko gre za zamenjavostarega zimskega vrta, postavitev novega,pokritje bazena, zimski vrt ustvari posebnovzdušje ter obogati kakovost življenja. Zim-ski vrt se lahko prilagodi vsakemu stilu ob-jekta in obstoječe konstrukcije in takoomogoči, da svetloba in narava postanetadel vsakdanjika, še posebej, če so vanjvključene drsne stene širokih dimenzij.Nadstreški lahko služijo za pokritja teras invhodov v objekte ter prav tako samemuobjektu dodajo poseben videz in tako pred-stavljajo dodatek k arhitekturni zasnovi ob-jekta. Inovativna tehnologija in s tem zado-voljni kupci po celotni Evropi so naše naj-večje reference.Za več pojasnil o proizvodih podjetja Fin-stral vam je na voljo njihov predstavnik -partner na vašem območju, ki vam bo z ve-seljem izdelal ponudbo in prikazal tudi vseše neomenjene prednosti Finstralovih pro-izvodov.

FINSTRALZasteklitve in drsne stene

AS SUHA MONTAŽASadet Agić, s. p.Cesta maršala Tita 84,

JESENICEGSM 041/499 896

■ mansarde ■ predelne stene■ spuščeni stropi ■ stenske obloge

Montaža s KNAUF sistemi

Šport

14 - ZGORNJESAV'C

K&D, d.o.o., C. MARŠALA TITA 22/a, JESENICE

Tako pravi 23-letna alpska smučarka UrškaRabič iz Mojstrane, nekdanja državna repre-zentantka, članica ASK Kranjska Gora, ki jezaključila tekmovalno kariero.

”Uvrščala sem se okoli 30. mesta v sveto-vnem pokalu in upala, da bom napredovala.Cilj je bil višji, vedno med petnajst najboljših.Ker se to ni zgodilo, je vodstvo reprezentanceodločilo, da ne bom več članica prve vrste. Ne-kako so mi s tem pomagali tudi pri odločitvi,da se umaknem.”

Vrhunski šport zahteva veliko?”Smučanje ti postane način vsakdanjega živ-

ljenja. Podrediti se mu moraš v celoti, če hočešdoseči cilje, ki si jih zastaviš. Enostavno niko-li ni časa za kaj drugega”.

V svoji kar dolgi smučarski karieri je polegzmag in dobrih uvrstitev v mlajših selekcijahdosegla nekaj opaznih rezultatov tudi kot čla-nica reprezentance v evropskem in svetovnemmerilu. Desetkrat je osvojila točke v sveto-vnem pokalu. Najvišje je posegla v pretekli se-zoni, ko je v super kombinaciji v Trbižu zase-dla 12. mesto. Bila je udeleženka olimpijskihiger v Torinu, kjer je v superveleslalomu zase-dla 18. mesto. Nastopila je na dveh svetovnihprvenstvih v Santa Catarini in Aareju.

Spominov na bele strmine ostaja zvrhankoš ...

”Vsake tekme, ki jo dobro odpelješ, se rad spo-minjaš. Še najlepše so tiste iz mladosti. Zagotovoso name naredile največji vtis olimpijske igre vTorinu. Bil je sproščen nastop brez bremena, dasi favorit in moraš doseči dober rezultat. S svojouvrstitvijo sem bila zadovoljna. Pa tudi najboljšauvrstitev v svetovnem pokalu v Trbižu mi boostala v spominu. Posebej zato, ker je tekmospremljal oče in sva se potem skupaj veselila.”

Največja hitrost, ki si jo dosegla kot tekmo-valka hitrih disciplin?

”Tega se zelo dobro spomnim. Bilo je na tekmisvetovnega pokala januarja leta 2005. Takrat semdosegla 139 kilometrov na uro. Le Janica Koste-lić je bila takrat hitrejša za en kilometer. Strah?Zagotovo je prisoten. Vsaka, ki trdi nasprotno,ve, da to ni res. Je pa veliko lažje, če imaš dobropripravljene treninge.”

Precej si navezana na mamo in očeta?”Res sem malo družinski tip. Vedno sem se s

tekem rada vračala takoj domov. Starša sta merazvajala tudi z najljubšo hrano. Vedno, ko semse vrnila, je bila na mizi rižota.”

Cilji v prihodnosti?”Sedaj predvsem rada počnem tisto, kar med

smučanjem nisem mogla. Zjutraj rada več spim,začela sem se potapljati, veliko sem s prijatelji.Želim se posvetiti študiju in si potem čez letaustvariti miren dom.”

Boš smučanju pomahala v slovo? ”Še zdaleč ne. Kot smučarka demonstratorka

bom s svojimi izkušnjami pomagali mladim, ki sezačenjajo resneje ukvarjati s smučanjem.” J. R.

Urška Rabič: ”Ostajam v smučarskem športu!””Spoznala sem, da s takšnim načinom treninga nimam rezultatov, ki so primerni mojim letom

oziroma jih dosegajo druge tekmovalke.”

Andrejčkov tek na Vršič

Turistično društvo Kranjska Gora je napraznik, 25. junija, priredilo Andrejčkov tekna Vršič, ki se ga je udeležilo približno 70tekačev in tekačic. V svojih kategorijah sobili najboljši Simon Spruk, Klemen Triler,Igor Šalamun, Janez Udovič, Franc Hriber-nik, Vesna Ražman, Joži Češnovar, Jadran-ka Leskovšek in Silva Hočevar Trontelj. Vkategoriji policistov je na Vršič najhitrejepritekel Janez Zajec. K. S.

Vaški dan na TromejiRateče - TD Rateče - Planica na Veliki Šma-

ren, v petek, 15. avgusta, prireja tradicionalnoetnološko prireditev Vaški dan v Ratečah. Naprireditvi bodo prikazani stari kmečki običaji,tradicionalne rateške jedi in narodne noše, neka-tere stare tudi več kot sto let. Za veselo vzdušjena prireditvi bo skrbel ansambel Ajda. V nede-ljo, 14. septembra, pa bo na Tromeji nad Rateča-mi že 29. Srečanje na Tromeji. Takrat bo za ve-selo vzdušje poskrbel Zahod band. M. A.

Prvi slovenski Speedminton Open

V soboto, 19. julija, je v Kranjski Gori potekalprvi turnir v speedbadmintonu v Sloveniji, ki gaje organiziralo Športno društvo Speed iz Trbo-velj. Sodelovalo je 19 tekmovalcev iz štirih dr-žav, in sicer Slovenije, Hrvaške, Srbije ter Av-strije. Konkurenca je bila izredna, saj so vsi ig-ralci prikazali vrhunsko igro. Do četrtfinala jetekmovanje potekalo po skupinah (po sistemuvsak z vsakim), do finala pa po sistemu izpada-nja. V četrtfinalu se je pomerilo pet igralcev izSlovenije ter po en igralec iz ostalih držav. Zelonapeti sta bili igri polfinala ter finale. V polfi-nalnih igrah sta se pomerila Miroslav Stojanovič

iz Srbije in Dejan Mikuš iz Slovenije ter DamirIlič iz Hrvaške in Marcus Hellauer iz Avstrije. Vfinale pa sta se uvrstila Miroslav Stojanovič terMarcus Hellauer, kjer je po napeti igri zmagalslednji. Najboljši Slovenec je bil Dejan Mikuš,ki si je prisvojil četrto mesto. A. N.

Floorball za vse generacije Športno društvo Zelenci Kranjska Gora, sekci-

ja Floorball, bo v sezoni prihajajoči sezoni na-stopalo v 1. slovenski ligi državnega prvenstvaSlovenije v floorballu za člane. Članska ekipabo trenirala ob četrtkih, zvečer v dvorani OŠ 16.decembra Mojstrana, domače tekme pa bo igra-la v dvorani Vitranc v Kranjski Gori.

”Zaradi popularizacije floorballa - hokeja vdvorani, na območju Zgornjesavske doline, smose odločili, da vadbo floorballa ponudimo tudisvojim naslednikom v različnih starostnih sku-pinah, k vabi pa vabimo mlade od 3 do 18 let,”je povedal Roland Brajič. ”Vadba bo potekalapod vodstvom profesorja športne vzgoje Damir-ja Bakoniča, pomoč pa mu bodo nudili državnireprezentantje članske ekipe ŠD Zelenci. Vadbase bo začela v dvorani Osnovne šole 16. decem-bra Mojstrana sredi septembra, več informacij odruštvu pa je na voljo na spletni strani www.ze-lenci.jesenice.net,” je še povedal Brajič. M. A.

Šport

ZGORNJESAV'C - 15

Kolesarski izlet od Mojstrane do Kranjske Gore

Mojstrana - Ker je kolesarjenje lahko tudi čas za druženje, so sečlani Socialnih demokratov Kranjska Gora skupaj s Turističnim dru-štvom Dovje -Mojstrana odločili, da organizirajo kolesarski izlet in stem pripomorejo k promoviranju kolesarske steze. Konec julija letosje bil to že tretji kolesarski izlet. Začeli so ga pri tovarni DOORS vMojstrani, zaključili pa na letni plaži v Kranjski Gori. V nasprotju sprvima dvema izletoma je bilo kolesarjem vreme tokrat naklonjeno,zato se ga je udeležilo kar 45 ljubiteljev kolesarjenja, tudi iz drugihgorenjskih občin. Prav vsi so se strinjali, da bi bilo dobro, če bi se včim krajšem času uredila še kolesarska steza od Mojstrane do Jese-nic, saj je kolesarjev v Dolini iz leta v leto več. M. A.

Pred vami je letos organizacija še dveh ve-likih športnih prireditev. Najprej 15. avgu-sta Kranjskogorska desetka.

”Tako je. 15. avgust se bliža in z njim Kranj-skogorska desetka oz. dan, ko v popoldanskihurah kolesarsko stezo med Kranjsko Goro inRatečani zasedejo tekači in tekmovalci na ro-lerjih. Ker je prireditev odlična priložnost zapromocijo novih športnih disciplin, bomo takokot pred dvema letoma, ko smo k tekmovanjuprvič povabili tekmovalce na rolerjih, letos po-izkusili z novo športno disciplino, ki se imenu-je ˝Skike˝ in je močno podobna teku na smu-čeh oz. na rolkah. Vse radovedneže, predvsempa tekmovalce, vabimo v petek, 15. avgusta, vKranjsko Goro, da se pomerijo v omenjenihdisciplinah. Štart bo ob 18. uri, prijave pabomo zbirali le na dan tekmovanja, dve uripred štartom pri TIC-u v Kranjski Gori. Upa-mo, da bo udeležba tekačev tudi letos dobra, inda nam bo vreme tako kot lani naklonjeno.”

Odkod ponavadi pridejo tekmovalci?”Iz leta v leto je vedno bolj zastopana vsa

Slovenija, seveda pa smo zelo veseli, ko medprijavljenimi najdemo kakega turista, ki biva vZgornjesavski dolini in želi sodelovati. Očitnoje, da vse več ljudi teče ali se ukvarja z rekre-ativnimi športi, hkrati pa dobra udeležba kažetudi na to, da ljudje radi prihajajo na tovrstne

prireditve, saj so za ˝športne muke˝ tudi nagra-jeni in imajo navsezadnje priložnost pokazatilastno tekmovalnost.”

Prvo soboto v septembru pa boste organi-zirali še Juriš na Vršič. Tokrat bo jubilejni,trideseti.

”Tudi priprave na letošnji 30. Juriš so že vpolnem teku. Kolesarji se bodo vnovič povzpe-li na 1611 metrov visok prelaz in tako pokazali,za kaj so vso sezono pridno nabirali kilometre.Štart Juriša bo tudi letos na začetku kolesarskesteze pri ˝Oštariji˝ v Kranjski Gori, prijave pabomo sprejemali že ves avgust ter seveda tudina dan prireditve, v soboto, 6. septembra. Po-drobnosti o tekmovanju in prijavnice, tokratelektronske, bodo objavljene na spletni straniwww.kranjska-gora.si, seveda pa vsi upamo, danam bo tudi letos uspelo preseči magično mejo1000 kolesarjev, kar bi samo potrdilo uveljav-ljenost te množične športno-rekreativne prire-ditve. Vreme je pa tudi že naročeno.”

Verjetno pa ob 30-letnici Juriša ne pri-pravljate le športne preizkušnje, ampaktudi kakšno zabavo po njej?

”Seveda. Tak jubilej je treba obeležiti. Narazglasitvi se bodo kolesarji zbrali v šotoruArena, kjer bo poskrbljeno za živo glasbo. Ve-liko pa nam pri organizaciji pomaga tudi zve-sti spremljevalec Juriša, Tone Fornezzi Tof, ki

pripravlja nekaj presenečenj. Navsezadnje mo-ram omeniti, da je že nekaj let pestro dogaja-nje tudi dan pred in dan po Jurišu. V sklopu˝Kolesarskih dnevov˝ si skupaj z LTO Kranj-ska Gora in Bike Parkom v Zgornjesavsko do-lino prizadevamo privabiti različne profile ko-lesarjev. Tako bo že dan pred Jurišem ˝Kole-sarska Lumpijada˝, namenjena predvsem naj-mlajšim, v nedeljo, dan po Jurišu, pa je znovana vrsti spust oz. ”downhill” v Bike Parku.Skratka, prvi vikend v septembru bo zanimivo,zato že zdaj vabim vse športa in zabave željne,da se nam pridružijo.” Karmen Sluga

Avgusta desetka, septembra juriš Turistično društvo Kranjska Gora bo tudi letos organiziralo Kranjskogorsko desetko in tokrat jubilejni,

30. Juriš na Vršič. O pripravah na tekmovanji smo se pogovarjali s predsednikom društva Samom Židanom.

Samo Židan

Kultura

16 - ZGORNJESAV'C

Evropa poje po slovenskoTudi kranjskogorski pevci in pevke so letos na Taboru pevskih zborov v Stični

počastili predsedovanje Evropski uniji.

Že lani so organizatorji v Stični k sodelova-nju povabili zbore, ki imajo stike s pevci iz tujine, kar Kranjskogorcem, ki so tako blizuAvstriji in Italiji, ni predstavljalo preglavic.Zato so se brez oklevanja odločili, da se sreča-nja udeležijo tudi letos.

Kot pravi vodja Mešanega pevskega zboraMija Burkeljc, njihov zbor že nekaj let prija-teljsko sodeluje s pevci Mešanega pevskegazbora Kellerberg iz Wiesensteina iz Avstrije.Prvič so se z njimi srečali pred petimi leti v Tr-bižu, kjer je bil dobrodelni koncert za šolo vGvatemali. Naslednje leto so Avstrijci prazno-vali 40-letnico obstoja in Kranjskogorci so bilina njihovem slavnostnem koncertu edini gost-je. Tako se je stkalo iskreno prijateljstvo in tudiAvstrijci so začeli zahajati na koncerte vKranjsko Goro. Gostili so jih na Škerlovih dne-vih in božičnem koncertu.

Že na predvečer letošnjega srečanja v Stičniso imeli člani kranjskogorskega zbora predcerkvijo letni koncert, na katerem so nastopi-li tudi njihovi avstrijski prijatelji. To je bilo

tudi nekakšno ogrevanje za nedeljski nastop včast Evropi. Mija Burkeljc pravi, da so se napot odpravili zgodaj, ”saj so imeli vsi zbori vStični ob 9. uri že generalko, ob 12. uri je bilslavnostni sprevod skozi Šentvid, ob 13. uripa je bilo na prireditvenem prostoru že pri-bližno pet tisoč pevcev, pripravljenih, da sslovensko pesmijo počastijo predsedovanjeEvropski uniji.” Tudi tujci so se namreč na-učili štiri pesmi v slovenskem jeziku. Prire-ditve so se udeležili pevci iz Bolgarije, Romu-nije, Italije, Portugalske, Nizozemske, Polj-ske, Češke, Nemčije, Litve, Estonije, Madžar-ske, Avstrije in kot posebni gostje še pevci izArgentine.

Zvečer so se pevci domov vrnili utrujeni,predvsem zaradi neznosne vročine. Za name-ček pa je bilo zaželeno, da nastopajo v narod-nih nošah, zaradi česar so vročino in soparo šetežje prenašali. A kljub visokim temperaturamin utrujenosti so zadovoljni in ponosni, da sobili del velikega evropskega zbora.

Karmen Sluga

Počitniške aktivnosti Kranjska Gora - Društvo prijateljev

mladine Kranjska Gora v ponedeljek, 4. av-gusta, za predšolske in osnovnošolske otro-ke med 10. in 16. uro organizira izlet v Ta-mar. Zbor pohodnikov je v Planici, za do-datne informacije pa lahko pokličete SašoBlažič po telefon 040/352 113. DruštvoCenter za pomoč mladim pri PD GozdMartuljek pripravlja na jasi za ”Vamicem”v soboto, 30. avgusta, za otroke stare od 5do 10 let deloigro Igrajmo se v Rutah. Večinformacij: Janez Arh, tel.: 01/438 22 10 in01/438 22 14. Gorski vodnik Klemen Gri-čar pa mlade v času šolskih počitnic vsakosredo med 17. in 19. uro vabi na plezanjena umetni steni v Gozdu Martuljku. M. A.

”Trg na Gorici”V zadnji številki Zgornjesavca beremo,

da bodo prireditve na ”Trgu pred cerkvi-jo”, nato pa med počitniškimi aktivnostmiza mlade, da bodo na ”Trgu na Gorici”.Narečno je ”Gorica” ograjen prostor okrogkmečke hiše in gospodarskega poslopja.”Vaška Gorica” pa je osrednji prostor navasi, kjer se dogajajo vse pomembne stva-ri. Včasih je v Kranjski Gori ob nedeljahpo maši občinski sluga stopil na cerkvenoobzidje in seznanil vaščane z najnovejšiminovicami. V Podkorenu vam bo vsak Ko-renc (domačin) povedal, da je ”na Gorici”prostor pod vaško lipo. Prav tako v Rate-čah vsi vedo, da je ”na Gorici” osrednjiprostor sredi vasi, kjer so ob Vaškem dne-vu prireditve. Prav bi bilo, da se tudi vKranjski Gori poenotimo in prostor sredivasi poimenujemo ”Na Gorici” tako, kot soga imenovali naši predniki. Franc Žerjav

JulijSobota, 26. julija 2008 70-LETNICA PGD GOZD MARTULJEK16.00 - Parada17.00 - Pozdravni govori18.00 - Ansambel Gorenjski kvintetInformacije: PGD Gozd MartuljekKdaj: 18.00Kje: Pri gasilskem domu, Gozd Martuljek

Sobota, 26. julija 2008SPOMINSKA SLOVESNOST OB RUSKI KAPELI18.30 Nastop pevskih zborov, trg pred cerkvijo, Kranjska Gora19.00 Spominska maša, Kranjska Gora20.30 Koncert komornega zbora katedrale Smolny iz St. Petersburga,dvorana Vitranc, Kranjska GoraVstopnice za koncert je mogoče kupiti na: TIC Kranjska Gora, hotel Kompas, hotel Lek, na dan prireditve dvorana Vitranc. Cena vstopnice je 15 EUR.

Nedelja, 27. julija 200810.00 Spominska slovesnost, Ruska kapela pod VršičemSledi: Tradicionalno srečanje društva Rusko-slovenskega prijateljstva

Četrtek, 31. julija 2008 ANSAMBEL KORENINE - NARODNOZABAVNA GLASBAKdaj: 20.30Kje: TIC, Kranjska Gora

Avgust Petek, 1. avgusta 2008 ODPRTO PRVENSTVO OBČINE KRANJSKA GORA V TENISUInformacije: Jože Krivc (051/221 808)Kje: MojstranaJazz koncert - duo Dejan Lapanja in Blaž TrčekKdaj: 20.30Kje: Trg pred cerkvijo / v primeru slabega vremena Vopa Pub, Kranjska Gora

Sobota, 2. avgusta 2008 GASILSKA VESELICA POD LIPOPraznovanje 100-letnice obstoja PGD PodkorenBREZPLAČEN KROŽNI PREVOZ med 20.00 in 23.00 uro izpred TIC Kranjska Gora v Podkoren.Informacije: Sebastijan Cizelj (041/897 117)Kje: Pod lipo, Podkoren

Sobota, 2. - 9. avgusta 2008 RUTARŠK PENZLInformacije: Alenka Peternel (041/843 214)Kdaj: 2. avgusta 2008 in 9. avgusta 2008Kje: Gozd Martuljek

Četrtek, 7. avgusta 2008 NASTOP FOLKLORNE SKUPINE JULIJANAKdaj: 20.30Kje: Trg pred TIC, Kranjska Gora

Petek, 8. avgusta 2008 NASTOP MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA KD ODMEV KRANJSKA GORAKdaj: 20.30Kje: Trg pred cerkvijo, Kranjska Gora

Sobota, 9. avgusta 2008 BRASS KVINTET VIROVITICA - KONCERTKdaj: 20.00Kje: Trg pred cerkvijo, Kranjska Gora

Četrtek, 14. avgusta 2008 SVETA MAŠA IN PROCESIJA Z LUČKAMIKdaj: 20.00Kje: Župnijska cerkev, Kranjska Gora

Petek, 15. avgusta 2008 VAŠKI DAN V RATEČAHInformacije: Tina Brlogar (04/5876 041, tdratece@kranjska-gora.si)Kdaj: 14.30Kje: Trg na Gorici, Rateče

KRANJSKOGORSKA DESETKAInformacije: Samo Židan (041/365 765, samo@agencia.si)Kdaj: 18.00Kje: Rateče - Kranjska Gora - Rateče

BERIMBROWN - KONCERTInformacije: Recepcija hotela Kompas (04/589 21 00)Kdaj: 21:00Kje: Prireditveni šotor Arena, Kranjska Gora

VELIKI ŠMAREN9.30 Slovesna sveta maša11.00 Sveta maša v italijanskem jezikuKje: Župnijska cerkev, Kranjska Gora

Prireditve

ZGORNJESAV'C - 17

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Cena 26 evrov, za naročnike 20% popusta + poštnina.

Naročanje: po telefonu 04/201-42-41 ali po el. pošti: narocnine@g-glas.si

Program prireditev

Prireditve

18 - ZGORNJESAV'C

Nedelja, 17. avgusta 2008 SVETA MAŠA ZA PONESREČENE PLANINCEKdaj: 12.00Kje: Mali Tamar

Četrtek, 21. avgusta 2008 ANSAMBEL FLORJANI - NARODNO ZABAVNA GLASBAKdaj: 20.30Kje: Trg pred TIC, Kranjska Gora

Petek, 22. - 24. avgusta 2008 DNEVI ŠPORTA IN ZABAVEInformacije: Recepcija hotela Kompas (04/589 21 00)

MOJSTRANA OPENČlansko teniško prvenstvo pod okriljem Teniške zveze Slovenije.Informacije: Jože Krivc (051/221 808)Kje: Mojstrana

Petek, 22. avgusta 2008 JAZZ KONCERT - KVARTET Kdaj: 20.30Kje: Trg pred cerkvijo/ v primeru slabega vremena Vopa Pub, Kranjska Gora

Sobota, 23. avgusta 2008 NEISHA Z GODALNIM KVARTETOMInformacije: LTO Kranjska Gora (04/588 50 20)Kdaj: 20.30Kje: Prireditveni šotor Arena, Kranjska Gora

Četrtek, 28. avgusta 2008 NASTOP FOLKLORNE SKUPINE TRIGLAVKdaj: 20.30Kje: Trg pred TIC, Kranjska Gora

Petek, 29. - 31. avgusta 2008 17. ALJAŽEVI DNEVIInformacije: Metka Kern Trček (040/791 577)Kje: Dolina Vrata in Dovje

Petek, 29. avgusta 2008 ZORAN PREDIN - KONCERTInformacije: Recepcija hotela Kompas (04/588 50 20)Kje: Šotor Arena, Kranjska Gora

Sobota, 30. avgusta 2008 IGRAJMO SE V RUTAHAktivno preživljanje prostega časa otrok.Informacije: Sara Mertelj (041/554 014)Kje: Gozd Martuljek

KONCERT - ZAHOD BANDKdaj: 20.30Kje: Trg pred TIC, Kranjska Gora

vsako sredo med 16. julijem 2008 - 3. septembrom 2008 GLASBA OB ZVOKIH CITER ALI HARMONIKE Kdaj: 20.30Kje: Trg pred cerkvijo, Kranjska Gora

vsako soboto med 19. julijem 2008 - 30. avgustom 2008 USTVARJALNE DELAVNICE ZA OTROKE Informacije: LTO Kranjska Gora (04/588 50 20)Kdaj: ob 17.00Kje: Kekčev kotiček - pri Oštariji, Kranjska Gora

vsako nedeljo med 20. julijem 2008 - 14. septembrom 2008 JULIJSKE ALPE V SLIKI IN BESEDI Kdaj: 21.00Kje: Trg pred cerkvijo, Kranjska Gora

Radio Belvi z glasbenimi gostiDa Phenomena, Yuhubanda, Petra Slapar, Turbo Angels, Eva Moškon, Stereotipi

KingstonPetar GrašoOrlekEtno skupina LangaOldham Scotish Pipe BandBeerbelly z gostiDržavno prvenstvo v odbojki na mivkiMednarodni programOtroški KranfestUlični program, ...

26. tradicionalna

Kranjska noč25. in 26. julij 2008

www.tourism-kranj.si

ZAVO

D Z

A TU

RIZ

EM

KR

ANJ,

Gla

vni t

rg 2

, K

ranj

Prireditve

ZGORNJESAV'C - 19

vsak teden med 20. julijem 2008 - 30. avgustom 2008 ŠPORTNI TABORI - FRANCESCO TOTTI, JURE KOŠIRVeč informacij: http://www.hitholidays-kg.si

vsak teden med 24. julijem 2008 - 28. avgustom 2008 SLOVENSKI VEČERIPrireditev bo potekala LE OB ČETRTKIH v zgoraj napisanem terminu. Informacije: Ana Tolar (031/363 577)Kdaj: 19.00Kje: Pr’ Katr’, Dovje

SeptemberPetek, 5. - 6. septembra 2008 4. ŠKERLOVI DNEVIInformacije: Mia Burkeljc (031/725 951)Kdaj: 19.00Kje: Trg na Gorici, Kranjska Gora

Petek, 5. - 7. septembra 2008 DRUŽINSKO KOLESARJENJEInformacije: LTO Kranjska Gora (04/588 50 20)

Sobota, 6. septembra 2008 30. JURIŠ NA VRŠIČInformacije: Turistično društvo Kranjska Gora (04/580 94 40)

Nedelja, 14. septembra 2008 29. SREČANJE NA TROMEJIInformacije: Tina Brlogar (04/5876 041, tdratece@kranjska-gora.si)Kdaj: 8.00Kje: Tromeja, Peč nad Ratečami

Sobota, 20. septembra 2008 - 11. oktobra 2008 NARODNOZABAVNI VEČERIInformacije: vsako nedeljo: 20. 9., 27. 9., 4. 10., 11. 10. Več informacij recepcija hotela Kompas (04/589 21 00)

21. septembra 2008 POHOD - ŽIVI ZDRAVO ZA ZABAVOInformacije: Majda Papler (051/336 635)Kje: Gozd Martuljek

Gorenjska turistična zveza KranjKomisija za ocenjevanje krajev

Koroška c. 27, 4000 Kranj, telefon: 04/20-10-500E-naslov: gtz@siol.net, www.gorenjska.si

VRNIMO GORENJSKI NAGELJ NA GORENJSKEBALKONE IN OKNA 2008

Gorenjska turistična zveza tudi letos vabi k sodelovanju vse gojitelje, pridelovalce in ljubitelje gorenjskih nageljnov v projektu

VRNIMO GORENJSKI NAGELJ NA GORENJSKE BALKONE IN OKNA v letu 2008.Vsi, ki želite sodelovati na izboru najlepših nageljnov, nam pošljite na naslov:

Gorenjska turistična zveza, Koroška c. 27, 4000 Kranj fotografijo cvetočih nageljnov.

Priporočljivo je, da nam pošljete sliko tudi na elektronsko pošto.Fotografiji priložite vaš naslov in telefonsko številko.

Vaše prijave pričakujemo najkasneje do 12. decembra 2008.

Koncert Anje Bukovec je navdušilMinuli konec tedna, natančneje na sobotni večer, je na Trgu na

Gorici, ob spremljavi pianista Simona Krečiča, nastopila priznanaviolinistka Anja Bukovec. Koncert je v sodelovanju z LTO orga-nizirala Ustanova Imago Sloveniea - Podoba Slovenije.

Anja je v Kranjski Gori nastopila že drugič. Prvič je koncertiralaskorajda natanko pred štirimi leti, le da, vsaj kot se spominja violin-istka, je bilo takrat veliko bolj mraz, za piko na i pa je naletaval šedež. Tokrat je bilo vreme prijazno in toplo, zato se je na trgu zbralapresenetljivo velika množica poslušalcev. Zvok violine je ob spreml-javi klavirja, kljub temu da je bila širšemu občinstvu predstavljenamalo manj poznana klasična glasba, sicer znanih komponistov, kotso I. Stravinski, J. Williams, M. Lazar, C. Debussy, A. Piazzolla, M.Ravel, J. Van Heusen, J. Burke, G. Gershwin in I. Frolov, dobesed-no jemal dih. Kot je dejala simpatična glasbenica, je za koncertizbrala glasbo, ki ima neko težo, hkrati pa vsebuje tudi kakšen znannapev, ki ga poslušalci prepoznajo.

Anja je Simona, ki je prejemnik številnih nagrad in priznanj, ksodelovanju povabila tik pred začetkom svoje prve svetovne turneje.Skupaj koncertirata malo manj kot leto dni. Tako sta letos, v okvirunjene samostojne turneje, nastopila kar na treh kontinentih. Nav-dušila sta v Sarajevu in Skopju, Lizboni in Madridu, v Kijevu, natoje sledil daljši sklop koncertov na Škotskem, v ZDA in Egiptu, natov Kanadi, Nemčiji, na Češkem in Slovaškem. Violinistka in pianiststa med turnejo prejela številne pohvale in povabila za gostovanja vprihodnjem letu. V mesecu juliju sta nastopala po Sloveniji, za za-ključek svetovne turneje pa ju čakajo še koncerti v New Yorku inIzraelu. Anja nam je tudi zaupala, da v bližnji prihodnosti priprav-lja novo ploščo, vendar o točnem datumu izida ne želi govoriti.Povedala je le, da gre za velik projekt, saj je k sodelovanju povabilapriznane tuje komponiste, povezati pa se želi tudi z glasbeniki in pri-jatelji iz tujine, s katerimi je študirala. Anka Bulovec

naročnine04/201 42 41, e-pošta: narocnine@g-glas.siwww.gorenjskiglas.si

HIT

ALP

INE

A d.

d.,

Bor

ovšk

a c.

99

, K

ranj

ska

Gor

a