P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A M E S T N O O B Č I N O K R A N J

September 2010 • Številka 9Leto: XII - ISSN 1408-7103

Kranjčanka predstavlja

2 - K R A N J Č A N K A

AGE

NC

IJA

ČE

LIK

d.o

.o.,

Virm

aše

11

8,

Ško

fja L

oka

d.o.o.

VSA ZAVAROVANJA NA ENEM MESTU!

V Agenciji ČELIK, v Frankovem naselju v Škofji Loki

in na Laborah, Škofjeloška cesta 1, v Kranju.

Mi poskrbimo, da ste ob neurju, strelah intoči brez skrbi za svoje premoženje!

Uredimo vam zavarovanje z najširšim kritjem za vaše aparate, stroje in

elektroniko v hiši ali podjetju.

Agencija ČELIK - MOJA AGENCIJA!

Lahko nas samo pokličete za informacijo! Kar na brezplačno tel. številko - 080 123 5,

med 8. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 11. uro.

ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE

OBRAZNI LIFTINGV 30 MINUTAH DO VIDNO ZMANJŠANIH GUBIC!!!

NOVO!

Povzroča izjemno hitro obnavljanje celic in kopičenje kolagena za 300 %! 80 EUR 39 EUR AKCIJA!

● ODVEČNIH KILOGRAMOV SE BOSTE REŠILIHITRO IN BREZ NAPORA!!!

● s konfekcijske številke 46 na številko 40samo v 3 tednih

PREJ

POTEM

SUPER UGODNO!! ● BODY WRAPPING 24 EUR ● SOLARIJ do 20 min. 6 EUR● POMLAJEVALNA NEGA OBRAZA 35 EUR ● NEGA MLADE KOŽE 19,90 EUR

Pomladimo se v Kozmetičnem studiuHrast Ksenija s.p., Ul. Rudija Papeža 5, Kranj,

tel.: 04/23 52 570, GSM: 031/334 525, www.kozmetika-ksenija.siw

ww

.gor

enjs

kigl

as.s

i

Z naročnino prihranite 10, 20 ali celo 25 odstotkov!Čaka vas tudi darilo in kup drugih ugodnosti.

Pridružite se naši veliki družini naročnikov in skupajbomo potovali, tekli, kolesarili, se udeleževali zanimivihpredavanj, kupovali cenejše knjige ... Veseli vas bomo!

Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si

Splača se biti naročnik Gorenjskega glasa

Kranjčanka predstavlja

K R A N J Č A N K A - 3

Ameriška doktorica znanosti Christina Isabelli-Garcia jele ena izmed številnih znanih profesorjev, ki so raziska-li pojav učenja tujega jezika v tujini. Raziskave kažejo,da se novega jezika naučimo hitreje, če smo v okolju,kjer smo obkroženi z ljudmi, katerih materni jezik jenaš ciljni jezik.

Zakaj? Tuji jezik se v formalnem in neformalnem izobra-ževanju poučuje med drugim tudi po metodi igranjavlog v namišljenih vsakdanjih situacijah. Cilj tovrstnemetode je, da bi bil posameznik sposoben komunicirativ realni situaciji. Posamezniki, ki se učijo tujega jezika vtujini, kjer navežejo stike in sklenejo prijateljstva z narav-nimi govorci, imajo pristno željo po komuniciranju v tu-jem jeziku. Christina Isabelli-Garcia poudarja, da je no-tranja motivacija za učenje v okolju tujega jezika večja,saj se zaradi enakovrednega odnosa z naravnimi govor-ci počutimo sproščeno, kar nam omogoča najhitrejšepridobivanje znanja.

Popolne pogoje za učenje tujega jezika - sproščeno oko-lje in nova prijateljstva - so v Los Angelesu na priznaniuniverzi UCLA izkusili tudi tečajniki Jan, jezikovne šole.Le-ti so si v Kaliforniji pridobili neprecenljiva znanja inspoznali kulturo zahodne obale Združenih držav.

”Če kombiniramo Janov jezikovni tečaj in ameriško vele-mesto, je poletni kamp v centru kalifornijskih univerz v LosAngelesu zagotovo odlična izbira. V dveh tednih smo siogledali znamenitosti zvezdniškega mesta, naučili angleš-čine, ter spletli prijateljske vezi po vsem svetu,” je navdu-šeno povedal Gregor Kozina.

Predstavnik ELC-ja v Sloveniji, Boštjan Gasser, ki vas lah-ko oskrbi z več informacijami o tovrstnem izobraževanjuza otroke in odrasle, pa je še dodal: ”V Jan, jezikovni šolise zavedamo, da s spoznavanjem kulture in izboljšanjemznanja tujega jezika ljudje bogatimo svoje življenje in po-večujemo svoje možnosti za uspeh na svetovni ravni.”

Nika Maver

Poletje v Kaliforniji Tečajniki Jan, jezikovne šole so svoje znanje angleščine izpopolnili na znani univerzi UCLA v Kaliforniji, spoznali kulturo zahodne Amerike, sklenili nove

prijateljske vezi in se predvsem neizmerno zabavali.

Gregor (skrajno desno) s svojimi sošolci na univerzi UCLA (University of California, Los Angeles) v Los Angelesu.

Jan,

jezi

kovn

a šo

la,

d.o.

o.,

Pla

nina

3,

Kra

nj

Kranjčanka

4 - K R A N J Č A N K A

KRANJČANKA (ISSN 1408-7103) je mesečna priloga Gorenjskega glasa za Mestno občino Kranj. Prilogo je pripravilGorenjski glas, d.o.o., Kranj: odgovorna urednica Marija Volčjak,urednica Suzana P. Kovačič. Komercialist: Janez Čimžar -041/704-857. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., Kranj; Tisk:Delo, d. d., Tiskarsko središče. Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Bleiweisova cesta 4, Kranj, telefon: 04/201-42-00, tele-fax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi: telefon04/201-42-47; delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petekod 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in praz-niki zaprto.; KRANJČANKA je priloga 73. številke Gorenjskegaglasa, 14. septembra 2010, v nakladi 21.400 izvodov jo dobijovsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov v Mestni občiniKranj brezplačno. Raznos: Pošta Slovenije, PE Kranj. NaslednjaKranjčanka izide v torek, 5. oktobra 2010.

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A M E S T N O O B Č I N O K R A N J

September 2010 • Številka 9Leto: XII - ISSN 1408-7103

NAROČAM

Ime in priimek:

Naslov:

Kranjčanka je redna priloga časopisa

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območjeGorenjske. Časopis z bogato tradicijo, saj neprekinjenoizhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo vdaljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, poli-tično uravnotežen časopis z novicami, predvsem z vsehpodročij življenja in dela Gorenjcev, pa tudi širše. Piše-mo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjskiglas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju inžalosti. Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas za-stavljamo tudi neprijetna vprašanja. Morda vas kdaj kajnaučimo. In seveda poskrbimo za sprostitev in zabavo.Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo zbrezplačnimi prilogami, kot sta npr. Kranjčanka inLočanka, ter ob koncu leta z letopisom GORENJSKA.Če vas poleg branja Kranjčanke zanimajo tudi novice zvse Gorenjske, vas vabimo k naročilu. Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

Na naslovnici: Tjaša BerčičLičenje: Katja NovakFoto: Tina Dokl

V razredu jim družbo dela želvaPodružnično šolo v Mavčičah v letošnjemšolskem letu obiskuje enajst prvošolcev.Da bi bili njihovi prvi koraki v svet učenja čim prijetnejši, se trudi učiteljicaGordana Hrestak, družbo v razredu pa jimdela tudi želva, ki so jo že prvi šolski dankrstili za Počasnelko.

13Stran

Tisti majhen, suhs skicirko

Franc Branko Škofic svoje slike trenutno razstavlja na Domplanu,

pravzaprav pa je v Kranju in okolici skoraj dnevno na razstavi kar sam.

Ob štafelaju, s skicirko v roki ali pa zastojnico, ko prodaja Prešernove kipce.

34Stran

Za častnega občana sem še premlad

Star je bil petnajst let, ko se je iz rojstnega Tetova z vlakom pripeljal v Kranj po znanje. In ostal.

Njegova prva in edina zaposlitev je bila v podjetju Sava,vsa leta je bil predan raziskovalnemu delu, upokojil se

je kot direktor Elastomerov. Makedonijo še vedno nosi v srcu, je predsednik kulturnega društva

sv. Ciril in Metod Kranj. Dr. Ilija Dimitrievski.

8Stran

38Stran

Hčerki otvoritve,očetu končnice Ogledali smo si šahovsko partijo med Moniko Rozman, prvakinjo Evropske unije med deklicami do deset let,in njenim očetom Francijem, ravnateljemkranjske gimnazije.

Sre, 3. – sob, 6.11.2010

PLETEN PONČO poliakril 29.99 HLAČE IZ ELASTIČNEGA REBRASTEGA ŽAMETA bombaž/elastan 34.99 TORBA Z RESICAMI 34.99

To sem jaz.

ANK

ER

ST

GE

S.

N.

B.

R.,

EG

ELM

OO

SW

EG

26

, AT

97

11

KAM

ER

ING

Na Pungertu je bilo spet živahnoDruštvo Pungert je na prvo septembrsko soboto priredilo otroški

Živ žav, že šesti po vrsti. ”Z živ žavom skušamo otrokom polepša-ti začetek šole, hkrati pa lahko na naših aktivnostih odkrijejo kak-šen talent ali idejo, kaj vse lahko počnejo,” je povedala Tanja Kra-jišnik, ena od organizatork. Za pestro dogajanje na odru so poskr-beli klovni - cirkusanti iz Teatra Cizamo, Ajda Rooss z lutkovnopredstavo O začarani skledi in žlici ter Mojca in Spini s koncertomin plesno animacijo. Poleg tega so otroci lahko ustvarjali v različ-nih delavnicah, na poligonu kranjskega sveta za preventivo invzgojo v cestnem prometu so se v avtomobilčkih učili pravilnegaobnašanja v prometu, v knjižni menjalnici so si z vrstniki zamenja-li knjige, veliko zanimanja je bilo za lovljenje daril v ribniku in zbi-janje tarče z vodnim curkom pri gasilcih, najdaljša vrsta pa je bilaza palačinke, ki so jih pekli taborniki, in poslikavo obrazkov. Pole-pšali so se lahko tudi v frizerski delavnici, razgibali so se v šport-nih delavnicah, angleščino so spoznavali in obnavljali v mali an-gleški pripravljalnici ... A. H., foto: Matic Zorman

Ljudje in dogodki

6 - K R A N J Č A N K A

Kranj postaja kolesarsko mestoKonec avgusta so uradno odprli kolesarsko pot od gostilne Dežman na Kokrici do Zlatega polja.

Obnova kolesarske poti Kokrica-Naklo jesestavni del projekta Brezmejna doživetja na-rave, ki ga sofinancira Evropski sklad za re-gionalni razvoj. Ta je za 1400-metrsko asfal-tirano kolesarsko pot od gostilne Dežman naKokrici do Zlatega polja prispeval nekaj večkot 68 tisoč evrov. Slabih 7,5 tisoč evrov jeprimaknila država, dobrih 18,5 tisoč pa šeMestna občina Kranj. ”Gre za pomembnopovezavo mesta Kranja z naravo, z našim le-pim Udin Borštom, zato je to pomembna pri-dobitev za kolesarje in rolkarje. Verjamem,da bomo gradnjo kolesarskih poti nadaljevališe naprej, da se bo mreža kolesarskih stez šepovečala. Vsi si to zelo želimo, saj imamoprostega časa vedno manj in si ga želimo do-bro izkoristiti,” je ob priložnostni slovesnostipoudaril župan Damijan Perne, ki mu je Se-bastjan Toplak, vodja projekta Bypad (Biciy-cle policy audit) na Fakulteti za gradbeništvopri Univerzi Maribor predal evropski certifi-kat Bypad.

”Mestna občina Kranj je k projektu prido-bitve tega certifikata pristopila pred dobrimadvema letoma. Sedaj ga dobiva med prvimi v

Sloveniji in se s tem pridružuje nekaj več kotosemdesetim mestom v 21 evropskih drža-vah, ki so ta certifikat že prejela,” je povedalSebastjan Toplak in dodal, da je kranjska

občina na štiristopenjski lestvici dosegla dru-go razvojno stopnjo in da bo dela za izboljša-nje kolesarskega prometa še kar nekaj.

Vilma Stanovnik

Priročnik obširno

obravnava 150

zdravilnih in užitnih gob,

rastočih pri nas. Avtor

Branko Vrhovec je

slovenski strokovnjak,

ki v knjigi postreže z

marsikatero

zanimivostjo ali

presenetljivo

zdravilno učinkovino

gob. Z gobami se

resneje ukvarja od

leta 1990 in ima

najvišji naziv, ki je v

veljavi v Sloveniji -

determinator

mentor.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju,

jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Mehka vezava, 152 strani, vrhunske fotografije

Redna cena: 14,90 EUR

Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu,

je cena le 12 EUR + poštnina.

Kolesarski navdušenci so takoj preizkusili 1400 metrov nove kolesarske poti. Takšnih poti bi bilo v občini inokolici lahko še več.

8 - K R A N J Č A N K A

Pogovor

Za upokojence velja, da nikoli nimajočasa. Kako je z vami, zdaj, ko ste že nekajmesecev upokojeni?

”Z mano je podobno. Ob upokojitvi s prvimmajem letos sem najprej naredil tisto, karprej zaradi službenih obveznosti nisem imelčasa. Uredil sem okolico domače hiše. ”Pri-voščil” sem si tudi operacijo kolka in še vrstodrugih stvari.

Priprava na upokojitev je bila kar dobra. Vzadnjem letu sem usposobil oziroma priučilsvojega naslednika, ves ta čas sem si tudi do-povedoval, da je upokojitev normalen procesin to tako tudi sprejel. Nobenih pretresov nedoživljam zaradi izklopitve iz delovnega pro-cesa, delal pa sem polnih štirideset let. Zaslovo sem organiziral piknik za okrog 150sodelavcev in prijateljev.”

V Kranj ste prišli pred petdesetimi leti izMakedonije. Kaj vas je pripeljalo tako da-leč?

”Rojen sem bil v Tetovu kot prvi otrok vštevilni družini; smo štirje fantje in tri dekle-ta. V osnovni šoli sem bil odličnjak, imelsem tudi veliko srečo, ker sem imel dobreučitelje in veliko sem jih poznal, ker smo sta-novali v bližini šole. Ko sem bil star petnajstlet, sem ”čez noč” dobil priložnost, da gremv Srednjo tekstilno šolo v Kranj, pri tem mije pomagal soprog moje razredničarke. Šlismo na vlak, pa v Kranj na sprejemni izpit. Vskupini nas je bilo petnajst učencev in ka-drovnik. So bile kar dogodivščine te vožnje zvlaki, včasih, ko sem se vračal s počitnic,sem ponoči stal vse od Skopja do Zagreba,tako natrpani so bili.”

Slovensko tedaj še niste znali?”To je bil na začetku velik problem. Jezika

nisem poznal in vedno rad pripovedujem, kak-šen šok sem doživel, ko sem pri matematiki,ko sem bil prvič vprašan, dobil cvek. In tosamo zato, ker nisem razumel vprašanja, uči-telj pa za to, ker je bil tistega dne slabe volje,ni imel nobenega razumevanja. Razmišljalsem, da bi se odpeljal kar nazaj domov, ampakme je bilo preveč sram, tudi zaradi staršev, kista podpirala moje šolanje v Kranju.”

Kje ste bili nastanjeni, kako ste se preživ-ljali?

”Stanoval sem v nekdanjem dijaškem domuna Zlatem polju, imel sem kadrovsko štipen-

dijo makedonske tovarne Teteks; dejansko sohoteli imeti generacijo tehnikov iz Slovenije.Pričakovali so, da se bom vrnil po zaključkusrednje šole. V tretjem letniku sem spoznalsvojo bodočo soprogo Zino, ki je želela osta-ti v Kranju, poleg tega sem želel nadaljevatištudij v Ljubljani. V podjetju, ki me je štipen-diralo, študija niso podprli, so rekli, naj naj-prej pridem na delo. To mi ni bilo po volji invedno znova ponavljam: nikoli ne bom poza-bil odločitve očeta, da bo naredil vse, samoda doštudiram. Štipendijo sem izgubil, medštudijem sem živel skromno, našle pa so serazne oblike pomoči, tudi študentski krediti.”

Od plastičarja do gumarjaKako ste prišli v Savo?”Bil sem tik pred diplomo in še vedno sem

računal, da se bom po študiju vrnil v Tetovo.V zadnjih letnikih fakultete sem se speciali-ziral za področje anorganske kemijske tehno-logije, zaposlil naj bi se v tovarni Ferokrom vbližini Tetova. Na koncu sem uvidel, da izmojih pričakovanj ne bo nič. S soprogo sva sepogajala, kje bova živela, in zmagala je njenaopcija (smeh).

S pomočjo svaka sem prišel do Rudija Šmi-da, direktorja nekdanje tovarne usnja Stan-dard v Kranju, ker sem moral še pred zaključ-kom študija opraviti trimesečno prakso. V to-varni Standard so se ravno v tistem času do-govarjali za priključitev h kranjski Savi, karse je dejansko zgodilo januarja leta 1969. Kersem računal na službo, mi drugega ni pre-ostalo, kot da se tik pred zaključkom študijapreusmerim iz anorganske v organsko tehno-logijo in za diplomsko nalogo izberem po-dročje polimerov, premazov.”

V Savi ste ostali, pravzaprav je bila toprva in edina služba.

”5. maja leta 1969 sem se zaposlil in 30.aprila leta 2010 zaključil kariero. Začel semkot razvojni tehnolog na področju umetnegausnja in nadaljeval kot vodja skupine, vodjaoddelka ...

Leta 1975 so zgradili novo tovarno umet-nega usnja na Laborah, kjer sem vodil tehno-loško pripravo. Od leta 1978, ko se je tovarnaorganizacijsko prestrukturirala, sem začel de-lati v centralnem razvojnem inštitutu kot sa-mostojni raziskovalec. Leta 1987 sem ob delumagistriral. Pozneje sem delal v oddelku zanove proizvode in tehnologije, bil sem vodja,

Za častnega občana sem še premlad

Star je bil petnajst let, ko se je iz rojstnega Tetova z vlakom pripeljal v Kranj po znanje. In ostal. Njegova prva in edina zaposlitev je bila v podjetju Sava, vsa leta je bil predan raziskovalnemu delu,

upokojil se je kot direktor Elastomerov. Makedonijo še vedno nosi v srcu, je predsednik Kulturnega društva sv. Ciril in Metod Kranj. Dr. Ilija Dimitrievski.

Dr. Ilija Dimitrievski v domačem okolju / Foto: Gorazd Kavčič

Pogovor

K R A N J Č A N K A - 9

pomočnik direktorja in vrsto let tudi direktorRazvojnega inštituta.”

Prava karierna lestvica torej ...”Tako je, korak za korakom. Leta 2001 sem

ob delu naredil doktorat in vsa ta leta pred-stavljal podjetje Sava na področju izobraže-vanja in raziskovanja. Glavni produkt so bilinovi izdelki, nove tehnologije, mentorstvosodelavcem. Sava je bila vedno znana potem, da je usposabljala svoje kadre. Pri Go-spodarski zbornici Slovenije (GZS) sem bilnekaj let predsednik Komisije za izobraževa-nje, deloval sem v Svetu za razvoj pri GZS.Vedno so me zanimali tudi organizacijski pri-jemi, kako racionalizirati proizvodnjo. Zago-tovo pa je bil eden mojih najzahtevnejših iz-zivov sodelovanje z evropskim skladom zaregionalni razvoj; štiri slovenska podjetjasmo leto in pol sodelovala v velikem projek-tu, vrednem približno sedem milijonov evrov.Bil sem koordinator tega projekta.

Kot vzporedni produkt mojega delovanjalahko omenim osemindvajset originalnihznanstvenih in strokovnih del, nekaj monogra-fij ter več kot petdeset objav poročil in povzet-kov na raznih strokovnih konferencah.”

Bogorodični piknik se je prijelSte aktiven član, drugi mandat tudi

predsednik makedonskega Kulturnegadruštva sv. Ciril in Metod Kranj.

”Bil sem med ustanovnimi člani društva.Ideja je bila sprva zamišljena kot centralnodruštvo z imenom Makedonija; to društvoobstaja, ustanovljeno je bilo v Ljubljani, mipa smo bili priključeni kot odbori. Videlismo, da to ”ne pije vode” in da se je trebaosamosvojiti. Registrirali smo svoje društvo,ustanovni sestanek je bil 25. maja 1992. Ve-lik pomp je bil to, z okoli tristo ljudmi, iz vseSlovenije so prišli Makedonci. Predsednikdruštva sem postal pred sedmimi leti, bil semtudi predsednik Zveze makedonskih kultur-nih društev Slovenije.

Osnovni namen delovanja društva sv. Cirilin Metod Kranj je ohranitev kulturne identi-tete makedonskega naroda. Zelo pomembencilj, ki smo ga hoteli doseči, je združiti mla-dino na enem mestu, jim ponuditi zanimivovsebino in jo potegniti iz ”ulice”. Zelo prepo-znavna je naša folklorna skupina, poskušamojo ohraniti na visoki kakovostno ravni. Vsakoleto se naučijo vsaj en nov venček plesov, le-tos smo uspeli celo dva. Konec julija smo so-delovali na mednarodnem folklornem festi-valu v Bitoli. Tudi sam sem leta 1963 plesalv folklorni skupini dijaškega doma, bil semcelo predstavnik Slovenije v Makedoniji.

Pred sedmimi leti, ob nastopu mojegamandata, je padla odločitev, da uredimo svo-je prostore. Priložnost se je pokazala na Sav-ski cesti v bivšem Inteksu; dobili smo zapuš-čene prostore, ki smo jih adaptirali, v karsmo vložili več kot 70 tisoč evrov. Najemni-na je bila sprejemljiva, čeprav tudi 300 evrov

na mesec za društvo ni malo. Želeli bi, da bibila okolica in dovozne poti bolj urejene, as-falt namesto makadama in nekoliko več redana dvorišču, na katerem se zbirajo odsluženiavtomobili. Tudi strešna kritina je dotrajana.Vse to ve upravljavec objekta, vendar se za-deve počasi spreminjajo na bolje.”

Nekateri dogodki, kot je Etno folk in kotso slikarske razstave, so se že dobro prijeli...

”Zgodba se piše že od vsega začetka. Prvoleto delovanja društva smo organizirali ”Bo-gorodični piknik” na Sejmišču v Kranju, nakaterega je prišlo več kot petsto ljudi iz vseSlovenije. Pred kratkim smo imeli v Hrastjuže 19. tradicionalni piknik, na katerega je pri-šlo nekaj sto Makedoncev, ki živijo in delajov Sloveniji. Se pravi, da se stvar ni izpela. Dokonca leta načrtujemo otvoritev dveh razstavv naši Galeriji na Savski cesti in izvedbo 12.ETNO-FOLK, folklorne revije etničnih sku-pin, ki delujejo v Sloveniji.”

Odbojkar, dedek, občinski svetnik Kako ste hčerkama Tanji in Nataši pri-

bližali vašo rojstno Makedonijo? ”Predvsem s svojim vzgledom, z oporo in

korajžo. Makedonski jezik razumeta, vendarga ne govorita. Precej se držita maminegakrila (smeh) ... V Makedonijo smo hodili napočitnice. Letos pa sem šel sam, z bratom svabila teden dni na Ohridu, teden dni pa na Po-povi Šapki. Prava sprostitev.”

Tanja je igralka. Ste si ogledali vse njenevloge?

”Od vsega začetka jo spremljam na odru,zdaj je zaposlena v Mestnem gledališču ljub-ljanskem. Tanja je tudi vzrok, da tudi v sklo-pu našega društva poskušamo z gledališkoumetnostjo.”

Nataša pa je zgodovinarka in sociologi-nja.

”Nekaj časa je delala v vzgojno-izobraževalnem zavodu, vendar jo je to pre-več izčrpavalo, čeprav je bila z dušo in srcemučiteljica. Odmaknila se je od tega in trenut-no dela v zastopniški firmi kot menedžerka.To področje res obvlada.”

Imate vnukinji. Ste kdaj tudi varuška?”Kadar je potrebno, seveda.”Dedka ovijeta okrog prsta?”(smeh) Dedek je kar stabilna oseba. Po-

skušam pa pomagati, vedno.”Včasih ste bili kar aktiven športnik ...”Že v srednji šoli sem igral košarko in od-

bojko. Med študijem sem igral odbojko vdrugi slovenski ligi z ekipo Šenčurja. Po po-roki je to odpadlo, ker sva si morala s sopro-go urediti eksistenco, dom. Najprej sva nekajmesecev živela v turistični sobi, zatem svapol leta živela v stari hiši in ko sva jo teme-ljito očistila, so lastniki rekli, da jo bodo pro-dali. Tako sva pristala pri ženini mami. Vdveh prostorih se nas je v Šenčurju stiskalošest. Potem je žena le dobila stanovanje.”

V tem mandatu ste občinski svetnik.Kako ste se kaj vživeli v to novo vlogo?

”Nisem se preveč vključeval v besednedvoboje, ker sem v opoziciji. Opozicija je vmanjšini in imamo bolj malo možnosti uspe-ti s kakšnim predlogom. Uspel pa sem se pla-sirati kot vodja skupine za pripravo dolgoroč-nega razvoja Mestne občine Kranj. Vključensem v ožji strateški svet. Svoj največji prispe-vek vidim ravno v tem delu.”

Kaj mora postati prioriteta v občini? ”Zavzemam se za dvig izobrazbene ravni

ljudi, kar je najboljši predpogoj za razvijanjenovih programov v občini. Zanima me go-renjska univerza, čeprav se zavedam, da jo jetežko umestiti na razdalji petindvajset kilo-metrov od Ljubljane. V zadnjem desetletjuopažam tudi drastično zniževanje pozornostiin sredstev za izobraževanja v podjetjih. Tudištipendij, s katerimi bi pomagali talentom,praktično ni.

Le tam, kjer je dovolj visoka koncentracijavisoko izobraženih kadrov, se porajajo noveideje in programi. Kranj bo v bodoče težkodoživel razvojni preboj, če se ne bo usmeril vto. Obenem je treba animirati podjetja, da seodprejo navzven, zdaj delajo vsak zase. Su-rov kapitalizem jih je prisilil v hude raciona-lizacije, ampak te nikamor ne peljejo. Podjet-ja propadajo. Sam imam dovolj izkušenj inznanja ter elana, da bi še vedno lahko kje kajpomagal s svetovanjem. O tem v tem trenut-ku razmišljam ...”

Kot smo slišali na sredini seji mestnegasveta, ste dobitnik Velike plakete Mestneobčine Kranj za leto 2010 za delovanje napodročju tehnološkega razvoja, znanostiin uvajanje novih tehnologij in aktivno vo-denje Makedonskega kulturnega društvasv. Ciril in Metod Kranj. Torej?

”To me je kar malo presenetilo. Eno občin-sko priznanje za področje raziskovalne in izo-braževalne dejavnosti sem že dobil leta 1984.Tedaj sem bil predsednik občinske razisko-valne skupnosti, pa še več teh funkcij semimel na področju družbenega delovanja. To-rej sem mislil, da je s priznanji konec. Letosso me celo želeli predlagati za častnega ob-čana, pa sem rekel, da je pa za to vendarlemalce prezgodaj (smeh) ...”

Suzana P. Kovačič

TAXI MONET0 51 / 3 2 0 - 5 0 5

NAJCENEJŠI TAXI V MESTU

Pavla

Grč

ar s

.p.,

Savs

ka L

oka

20, K

ranj

Deja

n Ge

ringe

r s.p

.

URARSTVOGERINGER

Župančičeva 2, 4000 Kranj, tel.: 04 233 05 89

PRODAJA IN SERVISP O P R AV I L A S TA R I N S K I H U R

Županova kolumna

10 - K R A N J Č A N K A

Znani so dobitniki priznanj za leto 2010 v Mestni občini (MO)Kranj, ki so dobili večino glasov svetnikov na sredini seji mestnegasveta. Nagrado MO Kranj prejmeta Gimnazija Kranj ob njeni 200-letnici in Fotografsko društvo Janeza Puharja Kranj ob 100-let-nici delovanja. Listino o priznanju MO Kranj prejmejo Drago Štefeza velik doprinos pri razvoju Kranja, Lojze Zavrl za dolgoletnoprostovoljno delo na različnih področjih, dr. Peter Štular za uspeš-no vodenje Zdravstvenega doma Kranj in udejstvovanje na glasbe-nem področju, Marija Šolar za ohranjanje ljudskega izročila, JožeJavornik za uspešno delo na športnem področju, Fakulteta zaorganizacijske vede Kranj za prispevek k razvoju družbene skup-

nosti in Jože Derlink za zasluge pri razvoju gasilstva, zaščite in re-ševanja. Veliko plaketo MO Kranj za leto 2010 pa prejmejo MetkaZevnik za uspešno življenjsko delo na področju izobraževanja in po-vezovanja izobraževanja s trgom dela, dr. Ilija Dimitrievski za de-lovanje na področju tehnološkega razvoja, znanosti in uvajanju no-vih tehnologij in aktivno vodenje Makedonskega kulturnega društvasv. Ciril in Metod Kranj ter Turistično društvo Kranj ob 135-letni-ci delovanja. Veliko Prešernovo plaketo MO Kranj prejme doc. mag.Boge Dimovski za izjemne dosežke na kulturno umetniškem podro-čju. Podelitev priznanj bo decembra ob občinskem prazniku. Za leto2010 pa niso podelili naslova častnega občana. S. K.

Te dni občino večkrat vprašate, kdaj bodo vendarle zaključena dela na cestahv središču Kranja. Potekajo zaključna dela na krožiščih na stiku Bleiweisove inKoroške ceste in pod Jelenovim klancem, ki sta že prevozni. H koncu gre ure-janje Gregorčičeve ulice. Slišim opozorila, da je hkrati odprtih preveč gradbiščna cestah okoli Slovenskega trga. Naj spomnim, da se vsa dela opravljajo v ok-viru projekta urejanja Slovenskega trga z navezujočimi se ulicami, ki je sofi-nanciran iz evropskih sredstev. Rok za dokončanj vseh del v okviru projekta jekonec aprila 2011. To pomeni, da morata biti do takrat na novo urejeni tudi ce-sti med občinsko stavbo in Storžičem ter med Globusom in Storžičem. Sevedatako obsežen projekt uresničujemo po odsekih, da je središče mesta, sicer ne-koliko okrnjeno, pa vendarle ves čas gradnje prevozno. Roki, za katere smo sez izvajalci dogovorili na začetku poletja, predvsem o dokončanju del na obehkrožiščih in Gregorčičevi ulici, so se nekoliko podaljšali, vendar upamo, dabodo dela res zaključena do konca septembra. Prometne zagate nekoliko lajšaprevoznost obeh krožišč.

Posebno poglavje je v tem okviru obnova ceste na Jelenovem klancu, pri ka-teri pa ta trenutek še ne vidimo, kdaj jo bo možno dokončati. Razlog so zahte-ve denacionalizacijskih upravičencev na dveh parcelah, po katerih poteka ce-sta. Mestni svet je na svoji zadnji seji v tem mandatu zavrnil sklep o dodelitvinadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem, ki so zahtevali, daje to v razmerju skoraj 1 : 10. Še naprej si bomo prizadevali za razumen dogo-vor, ni pa izključeno, da bo treba počakati na zaključek izredno dolgotrajnihpostopkov denacionalizacije.

Naj omenim samo še dve veliki investiciji, za kateri sem tudi pogosto vprašan,kako napredujeta. Gradbena dela na stavbi nekdanje blagovnice Globus, v ka-teri bo prostor dobila Osrednja knjižnica Kranj, gredo h koncu. Določen časbo potem potreben, da se namesti notranja oprema in preseli obsežno knjižnič-no gradivo s sedanjih treh lokacij. Vsekakor se bomo potrudili, da bo čas dodejanskega odprtja novih prostorov knjižnice za obiskovalce čim krajši.

Za razloge, da se je podaljšal rok za dokončanje prenove kompleksa graduKhislstein, pa tako vsi veste. Ugodna okoliščina je, da smo se uspeli z izvajal-cem in njegovimi podizvajalci dogovoriti za nadaljevanje del. Načrt je, da segradbeno-obrtniška dela zaključijo v drugi polovici novembra. Tudi tu potemsledi notranja oprema in preselitev muzeja. Prepričan sem, da bo prihodnjoletno sezono prireditev kompleks pričakal povsem pripravljen.

Župan Damijan Perne

Z jesenjo večina gradenj zaključenih

Znani občinski nagrajenci za leto 2010

K R A N J Č A N K A - 11

Dogodek po izboru župana

Pogovor gostitelja, celjskega župana Bojana Šrota in župana Damijana Perneta

Prikaz domače obrti Škrat Kranček in Krtek, maskoti kranjskih rovov

Predsednik Območne obrtne zbornice Kranj Ludvik Kavčič (levo) v družbi predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefana Pavlinjeka

Mestna občina Kranj je javno razgrnila dopolnjeni osnutek Občinskegaprostorskega načrta (OPN) z Okoljskim poročilom. Razgrnitev Strateške-ga in Izvedbenega prostorskega načrta ter stališča do pobud občanov(V OPN so obravnavane pobude, ki jih je občina prejela do 31. maja 2007)bo potekala od 6. septembra 2010 do 6. oktobra 2010 v preddverju spre-jemne pisarne Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. V tem času so mož-ne tudi oddaje pripomb na razgrnjeni OPN in Okoljsko poročilo.

Poleg tega bo MOK v svojih prostorih (sejna dvorana 15) organiziralaločene javne razgrnitve za posamezne krajevne skupnosti (po makro-enotah prostora):

● mesto KranjSreda, 22. septembra 2010, ob 16. urikrajevne skupnosti: Bratov Smuk, Center, Čirče, Gorenja Sava, Huje, Orehek - Drulovka, Planina, Primskovo, Stražišče, Struževo, Vodovodni stolp in Zlato polje

● DobraveSreda, 22. septembra 2010, ob 19. urikrajevne skupnosti: Golnik, Goriče, Tenetiše, Trstenik, Kokrica, Predoslje in Britof

● Škofjeloško hribovjeČetrtek, 23. septembra 2010, ob 16. urikrajevne skupnosti: Besnica, Jošt in Podblica

● Kranjsko-Sorško poljeČetrtek, 23. septembra 2010, ob 19. urikrajevne skupnosti: Bitnje, Žabnica, Hrastje in Mavčiče

Podrobnosti v zvezi z Občinskim prostorskim načrtom ter vse tekstov-no in grafično gradivo lahko najdete tudi na spletni strani MOKwww.kranj.si. Informacije na sedežu občine in po telefonu 04/2373 364.

ME

STN

A O

BČ

INA

KR

ANJ,

SLO

VEN

SK

I TR

G 1

, K

RAN

J

Območna obrtno-podjetniška zbornicaKranj je skupaj z Mestno občino Kranj, Za-vodom za turizem Kranj in Gorenjskim mu-zejem Kranj v četrtek organizirala predsta-vitev na Mednarodnem obrtnem sejmu(MOS) v Celju, ki poteka med 8. in 15. sep-tembrom. Skupaj so pripravili razstavo in

pokazali obiskovalcem, kaj je bil Kranj ne-koč in kaj znamo narediti danes. Kranj ssvojo okolico je že od nekdaj veljal za pod-jetno okolje in številni po vsej Sloveniji intujini znani obrtniški in podjetniški izdelkiizhajajo od tod; nekoč so bila to sita, kam-noseški izdelki-mlinska kolesa, danes je

Kranj poznan po izdelkih, kot je kranjskaklobasa, pa vse do vrhunskih tehnološkihizdelkov. Ugodno podjetniško okolje in po-vezovanje odpirajo nove poslovne priložno-sti za dobre posle in s tem zaslužek. Pravzato so se povezali tudi na celjskem sejmu.

S. K.

Odlična priložnost za predstavitev

Karikatura

12 - K R A N J Č A N K A

Šole

K R A N J Č A N K A - 13

V razredu jim družbo dela želvaPodružnično šolo v Mavčičah v letošnjem šolskem letu obiskuje enajst prvošolcev,

ki so nad šolo čisto navdušeni.”V šoli se kaj novega naučiš, veliko tudi

ustvarjamo in se igramo,” je z navdušenjempripovedovala Dina Drnda, ena izmed enaj-stih prvošolcev v podružnični šoli v Mavči-čah. Da bi bili njihovi prvi koraki v svet uče-nja čim prijetnejši, se trudi učiteljica Gor-dana Hrestak, družbo v razredu pa jim delatudi želva, ki so jo že prvi šolski dan krstiliza Počasnelko.

V prvem razredu je še vedno velik poudarekna igri, je pojasnila Gordana Hrestak, kljubtemu pa so to, da so zdaj šolarji, otroci vzelizelo resno. ”Včasih imajo občutek, da se samoigrajo, zato me večkrat vprašajo, kdaj se bomopa učili,” se posmeje Gordana Hrestak in doda,da učenje poteka tudi skozi igro. ”Tistega pra-vega sedenja v klopeh je na začetku zelo malo,veliko dejavnosti izvajamo v krogu ali po kotič-kih.” Kot so nam zaupali otroci, jim je v šolizelo všeč. ”Tu je lepše kot v vrtcu, ker nam všoli ni treba spati,” je bila iskrena Katja. TudiLoti je priznala, da je v šoli bolje kot v vrtcu.”V vrtcu smo imeli vedno iste igrače. Tu pa serada igram v kotičku, rišem in ustvarjam,” jenavdušeno pripovedovala in k sebi stiskalamehko igračko zajčka, ki jo vsak dan spremljav šolo. Žan pa nam je zaupal, da se v šoli naj-raje igra s kockami, pozna pa že tudi črke. Nato, da se bodo v šoli naučili brati in pisati, pakomaj čaka tudi Aljaž. A na to bodo morali pobesedah Gordane Hrestak še kar nekaj časa po-čakati, saj prvo leto predvsem spoznavajo črkein številke, resno branje in pisanje pa pride na

vrsto v 2. razredu. ”Otroci sicer že imajo delovne zvezke, ki jih jemljejo skrajno resno.Imajo občutek, da zdaj se pa res učimo.” A tra-janje dejavnosti ta čas še zelo prilagaja njihovizbranosti. Po zajtrku se tako najprej zberejo vkrogu, potem pa si povedo, kako so preživeliminuli dan, kako se počutijo in podobno. ”Domalice sledita dve dejavnosti, recimo slovenskijezik in glasbena vzgoja, ki se prepletata medsabo. Preberemo na primer pravljico, nato pa se naučimo še pesmico na to temo,” je razloži-la Gordana Hrestak. Na začetku dejavnostimposvetijo krajši čas, tako da je vmes še velikoigre, nato pa ga postopoma podaljšujejo. Ta čas, je poudarila Gordana Hrestak, se na-

mreč še bolj spoznavajo, otroci se prilagajajonovemu okolju in novim pravilom. ”Trudim se,da bi jim učilnica predstavljala okolje, v kate-rem se počutijo varne in sprejete. V njej vladasproščeno vzdušje, učenje pa je zabava.” Ktemu zagotovo pripomore tudi njihova želvica.”Z nami bo tri leta, tako da jo bodo lahko opa-zovali, kako raste, in skrbeli zanjo. S tem sebodo učili tudi odgovornosti,” je pojasnilaGordana Hrestak, ki je letošnje prvošolčkeocenila kot zelo vesele in vedoželjne. ”Pa zeloradi se imajo, zlasti fantje, saj se večina poznaže iz vrtca.” Le dve deklici sta prišli iz drugihvrtcev, a tudi onidve sta se vklopili brez težav,je še dejala Gordana Hrestak. Mateja Rant

Vabimo vas, da se vpišete v programe:

PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)

EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI, PT)

ADMINISTRATOR (SPI)

TRGOVEC (SPI)

BOLNIČAR - NEGOVALEC (SPI)

MATURITETNI TEČAJ (MT)

PRIPRAVA NA MATURO

Programi srednjega strokovnega izobraževanja(SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnegaizobraževanja (SPI) eno do dve leti, poklicni in maturitetni tečaj (PT in MT) eno leto.

Informacije: 04/506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si

Želvica Počasnelka je njihova ljubljenka.

Vsako jutro se otroci zberejo v krogu in si povedo, kako so preživeli minuli dan.

14 - K R A N J Č A N K A

Šole

Informacije: www.luniverza.siTelefon: 04/280 48 00

LJUDSKA UNIVERZA KRANJ inEKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA inFAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR

vabijo v izredni študij

➨ EKONOMIJE ➨ STROJNIŠTVAdiplome, ki jih delodajalci upoštevajo

V sodelovanju sPEDAGOŠKO FAKULTETO KOPERpridobitev PAI - pedagoško andragoške izobrazbe

JEZIKOVNA ØOLAs tradicijo in inovativnostjo

ANGLEØŒINA NEMØŒINAITALIJANØŒINA FRANCOØŒINAØPANØŒINA RUØŒINAHRVAØŒINA SRBØŒINASLOVENØŒINA

in ostali jeziki, ki jih potrebujete …pišem, govorim, poslušam, œutim, pa tudi sanjam o njih …individualno, skupinsko, verificirano, certificirano

Znanje je kot zlato, oplemeniti naøe æivljenje.

i Informacije04 280 48 16 • 041 86 15 38mateja.smid@luniverza.si

www.luniverza.si

uporabno, učinkovito, multimedijsko, elektronskonadstandardno, najboljše za VAS!

NOVO: popotna nemščina za upokojence - še 5 prostih mestNOVO: možnost sofinanciranja MŠŠ

Vpisuje v jesensketečaje ANG, NEM, FRA.(splošne in poslovne na vsehstopnjah, konverzacijske).

Ter priprave na:■ Mednarodne izpite■ Izpite državnega izpitnega

centra za aktivno znanje■ Maturo

POSEBNA PONUDBA:INTENZIVNI TEČAJI VSKUPINAH Z 2 - 5 UČENCI

JEZIKOVNA ŠOLA, d.o.o.SELJAKOVO NAS. 33,

4000 KRANJ

TEL.: 04/2310 644, GSM 031/666 380

www.wrs1.com/progress/

Montessori urice tudi v KranjuSeptembra odpira svoja vrata Zavod Montessori urice v prostoru Po-

slovnega centra, Planina 3 v Kranju. Montessori urice v popoldanskemčasu bodo namenjene otrokom od tretjega do šestega leta starosti. Odprtje, na katerem boste dobili tudi vse informacije, bo v soboto, 18.septembra, ob 9. uri in v ponedeljek, 20. septembra, ob 18. uri. Dejav-nosti bosta vodili učiteljici montessori Bojana Repolusk in Maja Aleš.”Maria Montessori je s svojim izjemnim čutom za otroke spremenilavzgojni pristop do otroka in poudarila spoštovanje otroka, svobodo izražanja, samoizobraževanje in učenje skozi uporabo gibanja in čutov.Pristop montessori prepoznamo po umirjenosti, samostojnosti otrok inindividualnem pristopu,” je poudarila Bojana Repolusk. S. K.

”Ni vseeno, kdaj, kaj in kako otroku ponudimo aktivnost, zato je prav, da izkoristimootrokova občutljiva obdobja in ga s svobodno izbiro in notranjo disciplino pripeljemodo srečnega in zrelega posameznika,” pravita učiteljici montessori Bojana Repo-lusk in Maja Aleš.

Šole

K R A N J Č A N K A - 15

JEZIKOVNI TEČAJI

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

Angleščina Nemščina ItalijanščinaŠpanščina Francoščina RuščinaJaponščina Poljščina Arabščina

Slovenščina Latinščina Kitajščina

TEČAJI ZA PROSTI ČASMozaik Klekljanje Nakit Keramika Slikanje Risanje Poslikava stekla, svile,...

Windows Word Excel Power Point

MEKON LOKA D.O.O.Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka

tel.: 04 51 50 590info@mekon-loka.siwww.mekon-loka.si

ZA:učencedijake

študenteodrasle

upokojence

KDAJ?Pričetki od

20.septembra dalje.

Na voljo je več kot 200

različnih terminov.

PONUDBAjezikovni tečaji

60 učnih ur odrasli

249 EURCena vsebuje 20% DDV.

Krice krace v novo sezonoUstvarjalna druščina Krice krace vas bo v novo sezono popeljala v

petek, 24. septembra, ob 17. uri na Glavnem trgu v Kranju. Pozdravi-la vas bosta priljubljena Mojca in Kaličopko. Čajanka s Piko Noga-vičko pa bo že na novi lokaciji Krice krace na Tomšičevi ulici, urad-no odprtje hiše bo istega dne ob 18. uri, kjer boste dobili informacijeo dejavnostih, vpisih, pa še kak piškotek zraven. Ob 18.15 bo v novihprostorih lutkovna predstava Krice krace lutkarnice, ob 18.45 pa vab-ljeni na lutkovno predstavo Hekec v izvedbi skupine Malakap. V so-boto, 25. septembra, ob 10. uri bo na Glavnem trgu nastopila Alja inspectacolo, čajanka s Piko Nogavičko in delavnice pa bodo potekalev hiši Krice krace. Za letošnjo sezono Natalija Herlec iz Krice kracnapoveduje številne dejavnosti, kot so lutkarnice, gledališka šola,glasbene kricekracke, improliga, keramična delavnica, biodansa zaotroke in srečevalnica za starše. S. K.

Foto: arhiv Krice krace iz 501. lutkovne predstave Ojoj, boli.

BE

RLI

TZ S

LOVE

NIJ

A, D

.O.O

., G

OS

PO

SVE

TSK

A C

. 2

, LJ

UB

LJAN

A

16 - K R A N J Č A N K A

Šole

Informacije: www.luniverza.siTelefon: 04/280 48 00

NO

VO

NOVO

NOVO

NO

VO

znanje za nove priložnosti

IZREDNI ŠTUDIJ 2010/11

SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI➨ PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)➨ BOLNIČAR NEGOVALEC➨ EKONOMSKI TEHNIK (PTI in PT)➨ TRGOVEC PRODAJALEC

V sodelovanju s Srednjo zdravstveno šolo Ljubljana➨ SREDNJA MEDICINSKA SESTRA/

SREDNJI ZDRAVSTVENIK Informativna dneva: 8. 9 in 9. 9. 2010

VIŠJEŠOLSKI PROGRAMIV sodelovanju z IZ Hera Ljubljana

➨ ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽEInformativni dan: 13. 9. 2010

NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE - NPK➨ SOCIALNI OSKRBOVALEC➨ RAČUNOVODJA KNJIGOVODJA➨ VIZAŽIST ➨ POMOČNIK KUHARJA

Dokler teče vse tako, kot je tre-ba, tudi pri tem sodelovanju ni za-znati težav. Ko zaškriplje pri vzgo-ji ali pri učenju, pa je seveda dru-gače. Nekatere šole odprto rešuje-jo probleme, nekatere jih še vednoraje pometajo pod preprogo. Tisteprve so danes v večini in mednjespada tudi OŠ Franceta Prešer-na Kranj.

Po besedah Urške Ude, socialnepedagoginje na tej šoli, si s staršiželijo predvsem odprte komunika-cije in medsebojnega zaupanja.Medsebojno zaupanje je ključne-ga pomena pri tem, kako se učite-lji in starši pogovarjajo. Po njenemmnenju je zelo pomembno, da takomunikacija poteka dvosmerno.Staršem je treba dati možnost, dapovedo svoje občutke, da izrazijosvoje dileme, vprašanja, proble-me. Le tako se lahko problemi re-šujejo v pravo smer. Odnos starševin šole naj bo odnos medsebojne-ga spoštovanja in zaupanja. Če jeodnos šole do staršev pozitiven,potem se starši tudi odzovejo ta-krat, kadar se pojavijo kakršneko-li težave in so pripravljeni sodelo-vati. Zatrjuje, da se na njihovi šoliredkokdaj zgodi, da starši ne bibili pripravljeni na skupno reševa-nje problemov.

Sodelovanje šole s starši je zelopomembno, je predpogoj za to, daje šola pri svojem vzgojnem po-

slanstvu lahko učinkovita. Zato sina šoli prizadevajo, da bi staršenajprej seznanili s tem, kako po-membni sta njihova vloga in nji-hovo sodelovanje za uspešen učniproces. Starši morajo biti vnaprejseznanjeni s tem, kakšne so oblikein načini sodelovanja, je prepriča-na Urška Ude. Le-to je skrbno na-črtovano in poteka vse šolsko leto.In kako je videti? Poleg formalnihoblik, kot so na primer govorilneure, roditeljski sestanki, šola spod-buja tudi drugačno sodelovanje sstarši, na primer medsebojno ko-munikacijo med starši, prireja raz-lična predavanja z vzgojno temati-ko, starše vključujejo v akcije šole,prireditve, srečanja in praznova-nja. Trudijo se, da bi starše na raz-lične načine vključili v vsako-dnevno delo šole. Poleg naštetegase starši lahko udeležujejo tudi de-lavnic v okviru Šole za starše, kipri njih poteka že četrto leto, in jovodijo zunanji, priznani strokov-njaki.

Zelo pomembno je tudi to, dastarši zaupajo v strokovno uspo-sobljenost učitelja. Naj mu prepu-stijo delati tisto, za kar je uspo-sobljen in kompetenten. Vendarpa, pravi Urška Ude, nepotrebnihvmešavanj in dvomov o delu uči-telja ni, kadar so starši dovoljvpeti v delo šole in svojega otro-ka spodbujajo pri šolskem delu.

Medsebojno spoštovanje in zaupanje

Urška Ude, socialna pedagoginja / Foto: Maja Korošak

Aleš Žitnik, ravnatelj / Foto: Maja Korošak

Krepko smo že zakorakali v novo šolsko leto, ne samo otroci, pač patudi starši in učitelji. In prav sodelovanje med šolo in starši je naj-večkrat odločilnega pomena pri tem, kako uspešno bo otrok izdelo-val šolo. Ne samo s pozitivnimi ocenami, pač pa tudi s pozitivnimodnosom do vseh, ki soustvarjajo njegovo šolo, z dobrim odnosomdo sošolcev in seveda v prvi vrsti do samega sebe.

Šole

K R A N J Č A N K A - 17

znanje najdete na www.icvedi.si

DARILO:BREZPLAČNO ENOLETNO

TRENIRANJE V E-UČILNICI

DARILO:VSTOPNICA

ZA MINIMUNDUS

“POPOTOVANJE

OKOLI SVETA”

Jezikovni tečaji za odrasleANG, NEM, FRA, ITA, ŠPA,

RUŠ, JAP, SLO …

popusti za dijake in študente

popusti za upokojence

obročno odplačevanjewww.jeziki.si

Jezikovni tečaji za otrokeANG, NEM, FRA, ŠPA

30-urne igralne urice za predšolske otroke

60-urni tečaji za šolarjewww.jeziki.si

Tečaji retorike in delavnice nastopanja Znebite se treme pred javnim nastopanjem ter postanite odličen (so) govornik.www.icvedi.si

Tečaji masaže intenzivni tečaji klasične masaže telesa

pripravljalni tečaj za certifikat NPK maser

tečaj refleksoconske masaže stopal

tečaj limfne drenažewww.masaza.si

Cen

ter m

ladi

h, G

lavn

i trg

20,

Kra

nj

Prihaja Jesen 2010!

Izobraževalni center Vedi | Prešernova ulica 2 | 4000 Kranjtel: 04 238 06 08 | fax: 04 238 06 09 | GSM 051 33 65 75

Če komunikacija med staršem inučiteljem ni ustrezna, potem selahko zgodi, da starši gredo pre-daleč in da posegajo v delo učite-lja ter poskušajo urejati stvari, zakatere niso kompetentni. Na stra-ni učitelja in tudi starša torej je,

kakšna bo ta komunikacija. Oce-njevanje znanja je na primer iz-ključno v domeni učiteljev. Oniso strokovnjaki in imajo pravaorodja za to, da znajo pravilnoovrednotiti znanje otrok.

Maja Korošak

Aleš Žitnik, ravnatelj: ”Starši so tisti, ki dajejo oporo otroku, inso praktično edini, ki lahko vplivajo na to, kako se otrok in učiteljdogovarjata. Mislim, da smo vzpostavili vse možne kanale, da lahko starši z učitelji komunicirajo. Pomembno se nam zdi, da takrat, kadar ima učenec težave, s starši lahko vzpostavimo stik, dase lahko z njimi pomenimo in da si izmenjamo čim več informacij.Zavedamo se, da ni nujno, da ima šola vedno prav. Vsak otrok jenekaj posebnega in edinstvenega in enaki ukrepi ne učinkujejoenako pri vseh. Med seboj so osebnostno različni, živijo v različnihsocialnih okoljih. Prepričan sem, da v večini primerov poskušamoreševati težave v dobro otroka. Kadar se starši ne strinjajo z našimravnanjem, potem prisluhnemo in skušamo njihove pripombeupoštevati. Kadar starši menijo, da šola nepravilno ali krivično ravna z njihovim otrokom, je prav, da se o teh stvareh skupaj pogovorimo in da razčistimo. Velikokrat se zgodi, da učitelj in staršistega otroka vidita povsem različno, saj ga gledata v različnih oko-ljih. V šoli otrok funkcionira kot član neke celote in tak, kot se kažetam, dejansko tudi je. Pa čeprav starši včasih temu težko verjamejo.Koliko je smiselno, da starši sodelujejo s šolo? Učitelj je strokovnjakna svojem področju in ve, kakšne rezultate in v kakšnem času lahko pričakuje. Starši pa prevečkrat pričakujejo takojšnje rezultate.V teh primerih naj bi starš poslušal nasvet učitelja. Včasih je potrebnih tudi nekaj let in veliko potrpljenja na obeh straneh.”

Knjižica, 56 strani.

Redna cena knjige je 11 EUR

Če knjižico kupite ali naročite na Gorenjskem glasu

je cena le 10 EUR.

"V mraku se rodi,

zunaj noč prespi,

v zarji jutranji hitro se zgubi."

Knjižica, polna ugank

za bistre glave, ki rade

prevetrijo svoje

razmišljanje na malce

drugačen način.

Uganke so sicer

namenjene šolarjem,

a se z njimi lahko

pozabava vsak,

ne glede na starost.

Skratka, zabava za

vso družino!

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,

Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.:

04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

18 - K R A N J Č A N K A

Moj dom

Rušenje sončnih elektrarnV Združenju slovenske fotovoltaične industrije opozarjajo na odločbe inšpektorjev, ki za sončne elektrarne

po novem zahtevajo gradbeno dovoljenje. Padla je tudi prva odločba o rušenju elektrarne.

Kranj, Ljubljana - ”Z ministrstva za oko-lje in prostor smo v letu in pol prejeli popol-noma nasprotujoča si mnenja glede nujnostigradbenih dovoljenj za sončne elektrarne nastrehah,” je pred kratkim povedal Uroš Merc,vodja Združenja slovenske fotovoltaične in-dustrije. Še pred letom je ministrstvo zago-tavljajo, da za nameščanje sončnih elektrarnna obstoječe objekte ali ob njih v sklopu in-vesticijskih vzdrževalnih del ni potrebnogradbeno dovoljenje oziroma ga mora inve-stitor pridobiti le v primeru, če posega v kon-strukcijo objekta.

Razmere pa se kljub pozivu ZdruženjaVladi in pristojnim ministrstvom zaostrujejo.”Nekatera elektrodistribucijska podjetja sozačela odklanjati priključitev novih sončnihelektrarn na omrežje, ker naj bi dobili takš-na navodila okoljskega ministrstva. Tako sonekatere sončne elektrarne trenutno le zaokras, namesto da bi proizvajale zelenoenergijo,” pravijo v Združenju. Menijo, daza postavitev sončne elektrarne na strehi ob-stoječega objekta po obstoječi zakonodaji v

nobenem primeru ni treba pridobiti gradbe-nega dovoljenja, zato jih odločitev ministr-stva preseneča.

”Trditev, da MOP od maja letos zahtevagradbena dovoljenja za postavitev sončnih

elektrarn, ki so postavljene na obstoječe ob-jekte, ni točna. Ta zakonodaja je veljala žeprej,” odgovarjajo na okoljskem ministrstvu,ki ga vodi Roko Žarnić. V določenih prime-rih lahko investitorji postavijo sončne celice

20%POPUST

Otroška sobaTEMPO X

Akcijski popust traja do 30. 9. 2010

KRANJ Žabnica, Dorfarje 17, tel.: (04) 502 19 00, e-pošta: info@prevc.siLJUBLJANA BTC HALA 10, tel.: (01) 541 18 20, e-pošta: prevc@btc-city.si

za vzmetnico ORTOPEDICO ob nakupu otroške sobe nad 1.000 EUR

50%POPUST

Moj dom

K R A N J Č A N K A - 19

brez gradbenega dovoljenja, v drugih primerih je dovoljenje nujno.”Gradbeni inšpektor preverja, ali je za izvedena dela potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma je bilo pridobljeno, tertudi, ali se dela izvajajo v skladu z njim. Gradnja fotonapetostneelektrarne predstavlja gradnjo objekta, za njih pa je potrebno grad-beno dovoljenje,” pojasnjujejo na ministrstvu. Dodajajo, da postavi-tev elektrarne na starejši objekt praviloma predstavlja rekonstruk-cijo, zato je potrebno gradbeno dovoljenje, enako ob spremembi videza objekta.

Predstavniki Združenja so se sestali s predsednikom vlade Boru-tom Pahorjem in ministrom Rokom Žarnićem, vendar se ni zgodilonič. Začudeni so, da so elektrodistributerji začeli odklanjati priklju-ček sončnih elektrarn brez gradbenega dovoljenja, prej pa je bil to povsem normalen ukrep. ”Če pa so dve leti kršili zakonodajo, jihje treba kaznovati, saj so ti dve leti omogočali priključitev nedovo-ljene gradnje na objekt gospodarske javne infrastrukture oziroma izdajali dovoljenja in soglasja za takšno priključitev. Če kršijo zako-nodajo danes, pa so elektrodistributerji odgovorni za škodo. To namni prav, vendar želimo opozoriti na absurd,” sporočajo iz združenja,ki ga vodi Uroš Merc.

Kako se zgoraj opisani spor oziroma različno razlaganje zakonov inpredpisov kaže na terenu, smo vprašali znanega gorenjskega izvajal-ca sončnih elektrarn na strehe, ki pa želi ostati neimenovan. ”Za in-špektorja, ki bi hodil do investitorjev in zahteval gradbeno dovoljenje,še nisem slišal. Morda tudi zato, ker dovoljenja do sedaj nikomur nibilo potrebno pridobiti, razen za integrirane fotovoltaične elektrarnev streho,” pravi. Dodaja, da so doslej (brez gradbenih dovoljenj) vsedelali pravilno in zakonito, sicer ne bi uspeli pridobiti subvencij drža-ve za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

Na spletni strani okoljskega ministrstva Direktorat za okolje inprostor na vprašanje: ali je po novi uredbi možna namestitev(sončnih zbiralnikov in sončnih celic oziroma naprav, ki sledijonapredku tehnike) na objektu brez gradbenega dovoljenja, preddvema letoma odgovarja: ”Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, ..., določa, da so investicijska vzdrževalna dela na objektu ali za potrebe objekta in vključujejo izvedbo popravil,gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijonapredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objektain tudi ne spreminja njegova zmogljivost, velikost, namembnost inzunanji videz. Omenjena uredba določa, da med investicijskavzdrževalna dela iz prejšnjega odstavka spadajo zlasti: (med drugimi) namestitev agregata za proizvodnjo električne energije,naprave za ogrevanje, sončnega zbiralnika ali sončnih celic, ...

LIP

D.D

., R

EČ

IŠK

A C

ES

TA 6

1A,

BLE

D

20 - K R A N J Č A N K A

Moj dom

������������ ��� �����������������������������������

Sedež podjetjaTodraž 11, 4224 Gorenja vastel.: 04 510 54 00, fax: 04 510 54 01e-pošta: info@int-vrata.si

Salon LjubljanaŠmartinska c. 106, 1000 Ljubljanatel.: 01 600 80 30, fax: 01 600 80 31e-pošta: salon.lj@int-vrata.si �������������

��������������� �!"#�

JUBILEJNIH -10%

Letos mineva deset let, odkar je mizarsko podjetje INT vrata začelo z lastnoproizvodnjo in prodajno dejavnostjo. Začeli so v garažnih prostorih v Žireh, nadaljujejo pa v modernejših prostorih v Gorenji vasi, kamor so se pred dvemaletoma preselili. Februarja letos pa so odprli tudi salon v Ljubljani, na Šmartinski c. 106, poleg nakupovalnega središča BTC. Zakaj se odločiti prav za INT vrata?Prepričali vas bodo z lastnim razvojem in designom ter natančno in visoko kvalitetoizdelave. Izbirate lahko med programi TREND, RUSTIKAL ali LES-ALUMINIJ. Za zahtevnejše kupce pa izdelujejo tudi PASIVNA vrata. Odlikuje jih prilagodljivost in izdelava po željah strank.Ob 10-letnici poslovanja vam nudijo 10-odstotni popust na vse izdelke iz njihovegaprodajnega programa. Izberite najboljše, izberite INT vrata.

INT vrata praznuje 10-letnico poslovanja

Razkošje vrta se poslavlja

Vrt nam daje številne možnosti za popestritev. Kot se spreminja narava, se spreminjajo tudivrtna opravila. Spomladi ga pripravimo na novo rastno sezono, poleti skrbimo za rast, predvsem z zadostnim zalivanjem, jeseni pobiramo pridelke, pozimi načrtujemo za novo sezono. Nekateri pa imate radi v vrtu čim manj sprememb in tako, kot je posajen star štor, vam bo zasaditev v okras celo leto - celo več sezon. Dobro, da je okusov veliko, in da je vsak vrt urejen po svoje. Sicer pa september prinaša hladne dni, le ob opoldnevih še posijetoplo sonce, zato so taki dnevi za zadnja opravila v vrtu zelo primerni. S tem mislim na sajenjezimskih solat, zimskega česna, ... in v cvetličnem vrtu za presaditev trajnic. Proti koncu meseca že lahko po-sadite čebulice tuli-panov in s tem poskr-bite za pomladno bar-vitost vrta. Igor Pavlič

FASADERSTVO ● STROJNI OMETI

GSM: 041 584 227, FAX.: 04/ 583 62 31

Fasa

dars

tvo

Dam

jan

Vajd

ec s

.p.,

Ulic

a pr

vobo

rca

6,

Jese

nice

K R A N J Č A N K A - 21

Moj dom

BOEN PARKETI

PVC podi FLOOR DESIGN

Dobava in montaža ZUNANJIH TERAS

Čistila in premazi za parket,

laminat, pluto, linolej in TERASE

Kutin d. o. o., Golniška c. 63, Mlaka pri Kranju, gsm: 040/316-816

AKCIJA 2– in 3–slojnih parketov vrhunskega proizvajalca BOEN:jesen, hrast, doussie, bukev in oreh

10% popusta na vse PVC pode FLOOR DESIGN

Spet jesenPoletje je bilo vroče in vrtovi so bili lepo

cvetoči. Ko pridejo močnejše deževje in ohla-ditve, kot se je zgodilo letošnjega septembra,pa rože čez noč propadejo. Tako nam ostanele, da naredimo selekcijo, katere pospraviti inkatere še tja do oktobra obdržati. Nekateri hi-tro pospravite okrog hiše, drugi imate radivsaj kakšno cvetočo lepotico do pozne jese-ni. V tem času rožam v koritih odstranite po-škodovane cvetove, gnile liste, pa bodo še na-redile kak cvet. Kmalu pa bo čas za zasaditevcvetličnih posod z jesenskim cvetjem. Odlo-čite se, tudi pozna jesen nudi veliko zanimi-vih rastlin za okras vašega doma. Igor Pavlič

Iz energijske bilance zgradbe izhaja, daprav skozi okna pri dobro izolirani fasadi instrehi uhaja največ toplote.

Sodobna varčna okna morajo torej imeti dobro toplotno prehodnost (U = 1,2 W/m2K inmanj) in tudi dobro zvočno izolacijo (Rw = 32dBin več). Zelo pomembno je, da ima okno ustre-zen atest in da je kvalitetno vgrajeno.

Okna in vrata SIBAU te dobre lastnostiimajo. Narejena so iz PVC profilov Trocal, kislovijo po trdnosti, pomembnem sredinskemtesnilu in preverjeni že večdesetletni upo-

rabi. Okna SIBAU so zastekljena standardnos steklom 4-16-4 Ug = 1,0 Wm2/K s PVC di-stančnikom, kar bistveno znižuje nastanekkondenza in plesni.

Dobri profili v kombinaciji z okovjem Wink-haus, dobrim steklom, izkušenimi delavci,monterji in dovršeno tehnologijo pomenijogarancijo za dobro narejeno okno.

Dela, ki jih opravijo na montaži, so kompletna:demontaža in odvoz starih oken, montaža novih izdelkov, finalno zaključevanje oken (letvice, kit, mavčne plošče ...), osnovno

čiščenje. V ponudbi imajo tudi vse vrste rolet,žaluzij, polic pa tudi notranjih vrat.

V obdobju praznovanja 10-letnice, t. j. od 1. 9. do 30. 9. 2010, se je podjetje odločilo ponuditi svojim strankam bistveno znižano osnovno ceno okna SIBAU in ponuditiše dodaten 10-odstoten jubilejni popust.

Za izračun vrednosti novih oken, za brezplačen ogled, svetovanje in meritve naobjektu jih pokličite na tel.: 04/515 38 78,031/707 484 ali pišite na e-naslov: sibau.tatjana@gmail.com.

Kvalitetno okno SIBAU in kvalitetna vgradnja

OB 10. OBLETNICI

PODJETJA SMO

ZNIŽALI OSNOVNO

CENO OKEN

IN VRAT SIBAU.

POLEG ZNIŽANIH

OSNOVNIH CEN

VAM V MESECU

SEPTEMBRUDAMO ŠE

10-ODSTOTENJUBILEJNI

POPUST.

Okna SIBAU slovijo po vrhunskih PVC profilih Trocal nemškega podjetja ProfineGmbH in po kvalitetnem varnostnem okovjuWinkhaus. Okna SIBAU so standardno zastekljena s steklom 4-16-4 Ug = 1,0 Wm2/Ks PVC distančnikom.

Okna in vrata SIBAU si lahko ogledate v razstavnem prostoru v Formah 12, Žabnica,in sicer:■ od ponedeljka do četrtka:

od 7. do 17. ure,■ v petek: od 7. do 15. ure.

Ponujamo tudi široko izbiro kvalitetnihlesenih notranjih vrat avstrijske blagovneznamke Solido - z montažo.

K R A N J Č A N K A - 23

Nasvet arhitekta

Podstrešje polno otroškega smehaBralka Urška iz Kranja ureja dom za svo-jo družino. Predlagana ureditev sobe vzgornjem delu dupleksa se ji zdi prevečklasična, zato prosi za nasvet. Prostor veli-kosti 28 kvadratnih metrov je namenjenotroški sobi za dva otroka. Trenutno po-trebuje eno otroško sobo in delovni koti-ček, ki bo kasneje spremenjen v dodatnootroško sobo. Namesto predelnih sten želivgradne omare, v vsaki sobi pa je nujnapostelja in pisalna miza.

Podstrešna soba je velika 28 kvadratnihmetrov, kar je veliko za dve otroški sobi, ven-dar ima kolenčni zid višine enega metra, nadkaterim se dviguje dvokapnica. Soba ima naeni strani dve trikotni okni, na višini 1,6 me-tra in dve strešni okni na drugi strani sobe.Dostop v podstrešno sobo je po polžastihstopnicah. Glede na vaše želje, sem se odlo-čil, da že na začetku razdelim prostor na dvesobi s predprostorom. Na razdelitev podstreš-ne sobe na tri dele je vplivala postavitevoken, stopnišče in steber v sredini sobe. Takosta nastali dve otroški sobi, ena pod strešnimiokni in druga pri trikotnem oknu. Preostalidel je namenjen stopnišču z dodatnim večna-menskim prostorom.

Prva otroška soba je velika približno devetkvadratnih metrov in se nahaja pod trikotnimoknom. Soba je od preostalega dela ločena zvgradno omaro v enem delu ter s predelnosteno pri stopnišču. Del predelne stene je izstekla, za boljšo osvetlitev. V sobi je prostorza posteljo, pisalno mizo s stolom in prosto-rom za igro. Druga otroška soba je velika pri-bližno sedem kvadratnih metrov in se nahajapod strešnimi okni. Od preostalega prostoraje ločena z dvema vgradnima omarama. Vsobi je prostor za posteljo in pisalno mizo sstolom ter prostorom za igro.

Preostali del podstrešja je namenjen stop-nišču in večnamenskemu prostoru. V njem senahaja vgradna omara, preostali del je name-njen za igro otrok, lahko pa ga tudi uporabitekot delovni kotiček. Pohištvo je izbrano vslovenskih in tujih trgovinah. Cena za dvepostelji in dve mizi s stoli znaša 500 evrov.Vgradne omare dobite pri različnih proizva-jalcih, lahko jih naročite tudi pri mizarju.

Jernej Červek, u.d.i.a.

Če iščete rešitev za preureditev vašegastanovanja in ste v zadregi, nam opišitein skicirajte vaš problem. Ne pozabitena mere in druge pomembne podatke,dopišite tudi vaše želje. V čim večjimeri jih bomo skušali upoštevati. Pis-ma pričakujemo na naslov: Gorenjskiglas, ”za Kranjčanko - ARHITEKT”,Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj.

Sta

ra c

esta

25

, 40

00

Kra

nj, t

elef

on:

04

20

18

90

0

Del

ovni

čas

od

pone

deljk

a do

sob

ote

od 8

.00

do 2

0.0

0ur

e, n

edel

je o

d8

.00

do 1

3.0

0ur

e

se

da

j v

Kra

nju

v c

en

tru

Su

pe

rno

va

, n

a S

avs

ke

m o

tok

u!

Ne

zam

udite

odl

ične

pon

udbe

: ●

Pre

nosn

i rač

unal

nik

HP

62

0 s

pre

dna

lože

nim

o

per

acijs

kim

si

stem

om

Win

do

ws

7, d

arilo

to

rbic

a - 5

99

,90

EU

R●

Mul

tifun

kcijs

kitis

kaln

ikH

PD

eskj

etF

24

80

tiska

sken

ira

AKTUALNO:

Šolsk

i lek

sikon

iNe

pogr

ešljiv

i prip

omoč

ki z

a vs

e na

jpom

embn

ejše

šol

ske

pred

met

e!

Redn

a ce

na: 1

9,90

EUR

- 23

,90

EUR

Slov

ar tu

jkM

očno

razš

irjen

sta

ndar

dni

šols

ki s

lova

r tuj

k, p

rilag

ojen

sl

oven

skem

u up

orab

niku

.Re

dna

cena

: 49,

90 E

UR

SUPE

RCE

NA

14,9

9 EU

R

Dekl

e, ki

se

je ig

ralo

z

ognj

em

Najb

oljš

i krim

inal

ni

rom

an le

ta 2

006

zdaj

tu

di v

Žep

ni k

njig

i!Re

dna

cena

: 14,

90 E

UR

Trgo

vina

Com

shop

je s

edaj

na

novi

loka

ciji

v K

ranj

u v

cent

ru S

uper

nova

na

Sav

skem

oto

ku.

Izbi

rajte

med

nam

izni

mi a

lipr

enos

nim

i ra

čuna

lnik

ivs

eh v

rst

in v

elik

osti

s pr

edna

lože

nim

i op

erac

ijski

mi

sist

emi

ali

brez

njih

. D

opol

nite

jih

s

tipko

vnic

o, m

iško

, mon

itorje

m. Z

mre

žno

opre

mo

se p

ovež

ite s

sve

tom

, stis

kaln

ikis

i nat

isni

te s

voje

naj

pom

embn

ejše

doku

men

te a

li po

čitn

iške

spo

min

e. P

ovpr

ašaj

te tu

di z

ate

levi

zor

razl

ični

h ve

likos

ti, z

nam

k in

mož

nost

i.

Pozd

ravlj

en, d

ojen

ček!

(alb

um)

Ujem

ite in

shr

anite

naj

lepš

e tre

nutk

e v

življe

nju

vaše

ga d

ojen

čka!

Re

dna

cena

: 19,

90 E

UR

SUPE

RCE

NA

14,9

9 EU

R

SUPE

RCE

NA

9,99

EUR

Krat

ko d

rugo

živl

jenj

e Br

ee T

anne

rNo

va, ž

e 5.

knj

iga

v sa

gi

Som

rak

- sve

tovn

a us

pešn

ica

avto

rice

Step

heni

e M

eyer

zda

jtu

di v

slo

venš

čini

.Re

dna

cena

: 24,

90 E

UR

PS

ME

RC

ATO

R d

. d.

, D

unaj

ska

c. 1

07

, Lj

ublja

na

Com

shop

, d.

o.

o.,

posl

oval

nica

Kra

nj,

Sta

ra c

esta

25

, 4

00

0 K

ranj

, te

lefo

n: 0

1/6

20

78

40

, 0

51/3

45

90

8.

op

erac

ijski

m

sist

emo

m W

ind

ow

s 7

, dar

ilo t

orb

ica

- 59

9,9

0 E

UR

●M

ultif

unkc

ijski

tis

kaln

ik H

P D

eskj

et F

24

80

- tis

ka, s

keni

ra,

kop

ira,

vse

v b

arva

h - 6

4,9

9 E

UR

Pon

udba

vel

ja d

o ra

zpro

daje

zal

og.

Sv

ež

e i

n k

ak

ov

os

tno

me

so

ali

ok

us

en

me

sn

i o

bro

k

V H

iper

mar

ketu

Mer

cato

r S

avsk

i oto

k va

s ve

dno

prič

akuj

ejo

poln

o za

lože

ni z

vse

m,

kar

potre

bu-

jete

za

gosp

odin

jstv

o, p

rost

i čas

, šo

lo,

pa š

e ka

j bi s

e na

šlo.

K

ot v

sak

kone

c te

dna

so v

am t

udi t

okra

t pr

ipra

vili

akci

jo T

OP

3,

v ka

teri

vam

tokr

at p

onuj

ajo

sir

Jošt

, kru

h G

ozd

arte

r otro

ško

hran

o čo

kolin

o.C

ene

so n

ižje

za

20

do

53

ods

totk

ov. N

a od

delk

usa

dja

in z

elen

jave

im

ajo

od č

etrt

ka,

9.

sept

embr

a, d

alje

pol

eg p

estre

pon

udbe

sve

žega

sad

ja

in z

elen

jave

v p

onud

bi tu

di o

zim

nico

po

zelo

ugo

dnih

cen

ah:

bel

a p

apri

ka(0

,99

evr

a),

pap

rika

kurt

ovs

ka(3

kg,

2,6

9 e

vra)

, če

bul

a (1

0 k

g, 4

,99

evr

a),

kro

mp

ir(1

0 k

g, 2

,69

evr

a),

čese

n(1

kg,

4,8

9 e

vra)

, fiž

ol č

ešnj

evec

(5 k

g, 8

,79

evr

a) te

r fiž

ol b

eli(

5 k

g 6

,79

evr

a).

Poh

valij

o se

lahk

o z

dobr

o za

lože

nim

odd

elko

m m

esni

ce,

kjer

ved

no d

obite

sve

že m

eso

dobr

eka

kovo

sti,

pa t

udi

cene

so

ugod

ne.

Pos

trež

ba n

a m

esar

skem

odd

elku

je

odlič

na,

mes

arji

sost

roko

vno

uspo

sobl

jeni

, ta

ko d

a va

m l

ahko

tud

i sv

etuj

ejo.

Ta

kone

c te

dna

pa l

ahko

po

zelo

ug

odni

cen

i kup

ite s

vinj

ska

reb

ra b

rez

kože

(3,7

5 e

vra)

ter

mla

do

go

veje

ple

če b

rez

kost

ipo

6,4

9 e

vra.

Č

e pa

vam

za

kuho

in

peko

zm

anjk

uje

časa

, si

kup

ite o

kuse

n m

esni

obr

ok v

njih

ovi

topl

otek

i, kj

er v

as b

odo

prija

zne

prod

ajal

ke z

ves

elje

m p

ostre

gle.

V

Hip

erm

arke

tu S

avsk

i oto

k se

ves

elijo

vaš

ega

obis

ka v

sak

dan

odpo

nede

ljka

do s

obot

e, o

d 8.

do

20. u

re te

r ob

nede

ljah

od 8

. do

13. u

re.

Foto: Matic Zorman

26 - K R A N J Č A N K A

Stara cesta 25, Kranj, tel.: 04/20 18 900

Četrtek in petek, 16. in 17. septembra

Dnevi kranjskega kolačka

Petek, 17. septembra, od 17. ure

Vrečke za šolske copateMuca Copatarica še vedno pobira nepospravljenecopatke po vrtcih in šolah. So tudi vaši vedno razmetani? Jih postavimo v vrečke za copate, ki jihboste izdelali sami?

Petek, 24. septembra, od 17. ure

Zaboj za pripomočke likovnega poukaVodene barvice, tempere, tuš, plastelin, voščenke,... Koliko pripomočkov za likovni pouk! In kam vseto pospraviti? Obstaja rešitev: vse našteto bomozložili v ličen in unikaten zaboj za likovni pouk.

Odpiralni časi: od ponedeljka do sobote: od 8. do 20. ure,Nedelje in prazniki: od 8. do 13. ure

PS

ME

RC

ATO

R d

. d.

, D

unaj

ska

c. 1

07

, Lj

ublja

na

Od 1 do 5 vas odpelje na izlet!Zaradi velikega zanimanja in odziva spet začenjamo z na-gradno igro: zbirajmo številke od 1 do 5 (ponavadi smo jihzbirali od 1 do 4, tokrat pa morate počakati še številko 5).Številke bodo objavljene na celostranskem Mercatorjevemoglasu v Kranjskem glasu, Kranjčanki, Jeseniških in Deželnihnovicah. Številko izrežite in jo prilepite na kartonček, ki ga boste našli v Mercatorjevih prodajnih centrih Savski otok,Primskovo, Lesce in Jesenice. Toda pozor: številke nebodo objavljene čisto vsak mesec, zato morate počakatitoliko časa, da boste zbrali vseh pet številk. Ko jih bosteimeli, boste polepljene kartončke oddali v nabiralnike vomenjenih Mercatorjevih centrih. Izžrebali bomo 48srečnežev, ki se bodo z nami odpravili na enodnevni izlet presenečenja. Vabljeni k sodelovanju!

V nagradni igri lahko sodelujete večkrat, stari pa morate biti najmanj 18 let. Pravila nagradne igre najdete na www.gorenjskiglas.si.

Kranjčanka predstavlja

chocolate

ŽIVA

LSK

I VR

T LJ

UB

LJAN

A, V

EČ

NA

PO

T 7

0,

LJU

BLJ

ANA

K R A N J Č A N K A - 27

Kranjčanka predstavlja

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJČisto je lepo.

Ločeno zbiranje odpadkov po tako imenovanem sistemu od vrat dovrat je v Kranju, z izjemo strogega mestnega jedra, že vzpostavljeno.Pred hišami in večstanovanjskimi objekti imate tako gospodinjstva lahkotudi po tri različne zabojnike: za zbiranje odpadne embalaže, za bi-ološke odpadke in za vse tiste odpadke, ki se ne predelajo. Prepričanismo, da smo vam z dodatnimi načini zbiranja odpadkov ločevanje šebolj približali in poenostavili.

Sedaj je pomembno samo še to, da so odpadki pravilnoodloženi. O tem odločate vi!

Zato vas prijazno pozivamo, da upoštevate navodila, ki smo jih zapisaliv priročniku za ravnanje z odpadki KrLočuj. Odpadke ustvarjamo vsi insmo zanje v prvi vrsti odgovorni sami. S pravilnim odlaganjem odpadkovv ločene zabojnike, bomo zmanjšali količine odloženih odpadkov na od-lagališčih, ki zelo obremenjujejo naše okolje. Ko boste naslednjič stalipred zabojniki, pomislite, ali ste odpadke pravilno in dosledno ločili.

Le ob sodelovanju in zavedanju, da je zelo pomembno da prav vsakod nas pravilno ločuje odpadke, bomo sebi in našim otrokom zago-tovili čisto, urejeno in zdravo okolje.

Pravilno ločevanje odpadkov je ZAKON!

Pri pregledovanju vsebin zabojnikov žal prepogosto odkrijemo nepravilno odložene odpadke. S tem ko posameznik odloži odpadek v nepravi zabojnik, onemogoči nadaljnjo predelavo odpadkov.

V mesecu septembru bomo tudi stanovalcem strogega mestnega jedra Kranja predstavili možnosti ločenega zbiranja odpadne embalaže in bioloških odpadkov.

V rjavi zabojnik ne smemo odlagati odpadne embalaže in ne mešanihkomunalnih odpadkov.Odlagamo samo biološkekuhinjske in vrtne odpadke.

V zabojnik za odpadnoembalažo ne smemo odlagati bioloških odpadkov in ne mešanihkomunalnih odpadkov. V zabojnik z rumenimpokrovom odlagamosamo odpadno embalažo.

Zelo pogosto občani vprašanja, kdo zeleniceureja, naslavljajo na občino, kjer pa dobijo leodgovore, kot je: ”Vseh zelenic namreč ne mo-remo urediti v enem dnevu. To se dela ciklič-no.” In čeprav minevajo meseci, nekatera zele-na območja ne dočakajo košnje trave in obre-zovanja dreves. Podjetje Flora, ki ima s kranj-sko občino koncesijo za urejanje zelenih povr-šin v Kranju, je pojasnilo, da vsa zelena ob-močja le niso v pristojnosti kranjske občine.”Občina oz. mi v podjetju Flora urejamo le ze-lenice ob blokih. Drugo urejajo cestna in ko-munalna podjetja,” je povedal njihov predstav-nik Matjaž Kumer. V Kranju so tudi območ-ja, ki niso v lasti kranjske občine, ampak so za-sebna zemljišča. Taka območja so na Planiniob Cesti 1. maja pred križiščem s Savsko cesto,na Hujah, ob kranjskem pokopališču (med Tu-šem in pokopališčem) ... Glavni razlog pritože-vanja kranjskih občanov, da zelenice niso ure-jene, pa je strah, da kmalu ne bo več ničesarurejati. V Kranju se gradi vedno več parkirnihmest in to žal na račun zelenih površin. ”Zele-nic, ki se spremenijo zaradi gradnje cestne in-frastrukture, ni mogoče vrniti v nekdanji obli-ki. Zato Odlok o zelenih površinah v MOK do-loča, da mora dokumentacija za novogradnjenaselij ali večstanovanjskih zgradb vsebovatitudi ureditveni načrt zelenih površin, na podla-gi katerega se pridobi soglasje h gradnji,” jepovedal Stanislav Koren, odgovoren za drev-je na Mestni občini Kranj.

Najbolj uporni na tem področju pa so brezdvoma prebivalci Stošičeve ulice, ki so se od-

ločili, da dreves ne dajo kar tako. Glavna te-žava je, da stanovalci o posegu na zelenice obblokih sploh niso bili obveščeni; niti takrat,ko so jim predstavniki MOK predstavljali iz-gradnjo krožišča pri avtobusni postaji, ki najbi ga gradili v prihodnosti, čeprav so imelitakrat za Koroško cesto pripravljene že vseprojekte. ”Glede na dejstvo, da poseg na Ko-roško cesto onemogoči sušenje perila in igrootrok, menimo, da bi morala MOK z nami odzačetka ”igrati igro odprtih kart”, nas infor-mirati ter nam tudi omogočiti normalno upo-rabo pripadajočih funkcionalnih površin,” jepovedal Jure Ramovš, koordinator Stošičeve5. Prebivalci blokov na Stošičevi bodo takomorali perilo sušiti dobesedno na cesti (vblokih namreč nimajo sušilnic, balkonovprav tako ne; perilo lahko sušijo le še v sta-novanjih), igra otrok pa zaradi bližine cesteodpade. Zaradi krčenja zelenih površin v ob-segu, ki je predviden, ne glede na morebitnozasaditev novih dreves, se bistveno znižavrednost njihovih nepremičnin. StanovalciStošičeve so na MOK naslovili pritožbo, že-lenega odgovora niso prejeli. Prejeli so le do-pis, ki natančno opredeljuje, kaj bodo stano-valci izgubili, in pojasnilo, da bodo tam dre-vesa zasajena na novo. Popolnoma razumemprebivalce Stošičeve ulice. Drevesa pač nerastejo od danes do jutri. Kot je rekel v starizgodbi neki dedek: ”Jablane ne sadim zase,pač pa za svoje vnuke.”

Kristina Dželilović, foto: Gorazd Kavčič

Moj dom

28 - K R A N J Č A N K A

Kaj se dogaja z zelenicami Ljudje se vedno pogosteje pritožujejo, da kranjske zelenice niso le

neurejene in na njih namesto rož rastejo kar avtomobili, ampak celoizginjajo. Vedno več parkirišč tako nastaja na račun zelenic in dreves.

Stanovalci Stošičeve zaradi podiranja dreves in uničenja zelenice kmalu ne bodo mogli več sušiti perila na prostem.

Težava zelenic ni le njihova neurejenost, pač pa dejstvo da se uporabljajo kotparkirni prostor.

Ljudje in dogodki

K R A N J Č A N K A - 29

Območno združenje Rdečega križa Kranj poziva krvodajalce, najse udeležijo krvodajalskih akcij. Ena bo v petek, 24. septembra, vSplošni bolnišnici Jesenice. Avtobusi bodo vozili po naslednjem raz-poredu: ob 6. uri izpred avtobusne postaje Duplje, ob 8. uri izpredavtobusne postaje Cerklje, ob 10. uri pa bo zbor pred Krajevno skup-nostjo Zlato polje na Cesti Staneta Žagarja 13 v Kranju.

Na Zavodu za transfuzijsko medicino bo krvodajalska akcija v po-nedeljek, 27. septembra. Avtobusi bodo vozili: ob 7. uri izpred av-tobusne postaje v Predosljah, ob 8.30 bo avtobus odpeljal izpreddoma krajanov na Primskovem, ob 8.35 izpred Krajevne skupnostiBratov Smuk na Likozarjevi 29, ob 8.40 bo odhod izpred avtobusnepostaje v Čirčah. Ob 10. uri bo avtobus odpeljal izpred avtobusne po-staje na Gorenji Savi.

Na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani bo krvodajalska ak-cija tudi v torek, 28. septembra. Avtobusi bodo vozili: ob 6. uri izpredavtobusne postaje na Kokrici, ob 7.30 izpred avtobusne postaje v Stra-žišču (pred pošto), ob 9. uri izpred doma kulture Naklo, ob 9.50 izpredhotela Creina Kranj, ob 10. uri izpred avtobusne postaje Orehek, Dru-lovka, ob 10.05 pa izpred avtobusne postaje Mavčiče. S. K.

Razvoz dobrin in materiala nadom (vsak dan, za samo 2 evra)

Hišni servis (hišna opravila - košnjatrave, urejanje okolice, odmetavanjesnega, čiščenje, gospodinjska dela,hišna popravila - menjava žarnic,montaža ter prestavljanje pohištva,zamenjava bele tehnike, servis računalnikov, popravila oken, vrat)

Prevoz oseb(k zdravniku, prijateljem, v lekarno,v trgovino, skratka po želji)

MI MISLIMO NA VAS!www.senior-vizija.si

ME

GA

SIS

, AN

DR

EJA

ZU

PAN

S.P

., T

OM

AŽIČ

EVA

ULI

CA

21

, K

RAN

J

Tomažičeva ulica 21,4000 Kranj

e: info@senior-vizija.siwww.senior-vizija.si

T.: 031 80 99 90

Krvodajalske akcije v septembru

Taijiquan (taj či čuan) in qigong (či gung) sta tradicionalni kitajskiveščini gibanja za negovanje in ohranjanje zdravja z večtisočletnotradicijo. Predstavljata umirjeno vadbo, ki poudarja predvsemkrepitev notranje moči. Vadba je primerna za vsakogar, ne glede nastarost, spol ali fizično pripravljenost, saj se napreduje postopoma,prilagojeno lastnim zmožnostim. Na Kitajskem ju ljudje vseh starostivsako jutro izvajajo po parkih in dvoriščih. Njuna priljubljenost rastetudi pri nas, saj najdete njune privržence že po vsej Sloveniji.

Slovensko združenje taijiquan hram CSN vas vabi na predstavitevnovega tečaja in poskusno vajo v Kranju. Celoletna vadba potekapod strokovnim vodstvom kitajskega mojstra Chen Shi Ninga.

Celoletna vadba v šoli mojstra Chen Shining-a

Predstavitev, vpis in poskusna vaja:KRANJ: OŠ Staneta Žagarja(C. 1. maja 10a)Ponedeljek, 27. septembra, ob 18. uri

TAIJIQUAN (tai či) in QIGONG (či gung)

Tradicionalna kitajskaveščina gibanja

www.taiji.si ● 041/446 488 ● info@taiji.si

Taijiquan in qigong - starodavni kitajskiključ do trdnega zdravja, dobrega počutja

in umirjenostiSl

oven

sko

zdru

ženj

e Ta

ijiqu

an, H

ram

csn

, Lju

blja

nska

ces

ta 2

0, 1

351

Brez

ovic

a pr

i Lju

blja

ni

Moda

30 - K R A N J Č A N K A

Met

ro t

rgov

sko

druš

tvo

d.d.

, Lav

a 8,

Cel

je

V sredo so v naši prestolnici ob zaključkuModnega natečaja za okolju prijazno naku-povalno torbo - prispelo je kar 194 čudovitihtorbic, pripravili zanimiv modni dogodek, kiima v končnem tudi dobrodelno noto. Nanjem so predstavili dvajset izvrstnih finalnihtorbic, po modni reviji pa je sledila javnadražba nagrajenih torb in odprtje prodajnerazstave vseh prijavljenih nakupovalnih tor-bic. Vsa zbrana sredstva bodo šla v dobrodel-ne namene.

Z natečajem želijo organizatorji izpostavitislovensko ustvarjalnost in hkrati okoljskoozaveščenost ter spodbuditi avtorje k ustvar-janju modnih izdelkov v sožitju z naravo.

Izmed dvajsetih finalnih so nagradili tri tor-be: Ekobejba Metke Štrukelj, Rožice rastejoAne Hribar - nad njo se je navdušila žirija, terEkopika Snežane Madić - Lešnik, ki naj bibila najbolj primerna za kupce najboljšegasoseda.

Za dobrodelno dražbo pa je žirija poleg tor-be Rožice rastejo (na licitaciji je dosegla fan-tastično ceno 4100 evrov) in Ekobejbe izbra-la še Multifunkcionalna torba mlade obliko-valke Petje Zorec ter torbo Ekologika obliko-valke Gojke Rak, ki naj bi nosila najboljšesporočilo.

Alenka Brun, foto: Zaklop

Moda

K R A N J Č A N K A - 31

KOMISIJSKA TRGOVINAZ RABLJENO OTROŠKO OPREMO

Donova c. 2, 1215 Medvodetel.: 01/36 16 126

pon. - pet.: 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30sob.: 9.00 - 12.00

MO

BIL

IA P

LUS

, d.

o.o.

, S

tara

Lok

a 1

31

, 4

22

0 Š

kofja

Lok

a

kavitacija ● nege ● masaže ● tretmaji z raznimi aparaturami depilacije ● epilacije ● manikure ● pedikure ● frizerske storitve

KVALITETA IN NORE CENEPOZOR, HUD SALON!

Lepotni salon, ki pride na dom!

AMC

Stu

dio

d.o.

o.,

Dun

ajsk

a ce

sta

15

8,

Ljub

ljana

V pravo smerModni natečaj, ki je prikazal pestro paleto uresničenih idej za okolju

prijazno nakupovalno torbo. Zmagala je torba Rožice rastejo.

Sanja Grohar je na modni reviji predstavila naj torboRožice rastejo.

S KLASIČNO MASAŽO DO BOLJŠEGA POČUTJA

GSM: 040/795-696masiranje@gmail.com, www masiranje.net

Poslovno Svetovanje Branislav Jurgec, s. p.Partizanska ul. 2, 2319 Poljčane, PE Mobilna Masaža Kranj

Moda

32 - K R A N J Č A N K A

Škornji ostajajoMehki materiali, laskave poteze in več plasti

polzečega blaga, to so glavne značilnosti prihajajoče jesenske in zimske mode.

Tudi v prihajajoči jesensko-zimski sezoni igrajo škornji še naprejglavno vlogo; razpon seže od ultra nizkih gležnjarjev in škornjev dovišine meč ter vse do škornjev, ki segajo nad kolena, ki poudarjajo ob-liko noge, v gladkem usnju ali semišu kot škornji z vezalkami, kot ro-kerski čevlji ali povsem klasični in elegantni. Posebne pozornosti soletos deležni zgornji deli, ki se kažejo raznoliko kot še nikoli prej. Po-leg njih se najdejo za prehodno obdobje z manšeto okoli gležnja alizakovicami modno poživljeni salonarji in balerinke.

A. B., foto: Deichmann

Kozmetičnisalon Kozmetičnisalon

Petra Belančič s.p.Škofjeloška cesta 8, 4000 KranjTelefon: 040/833-094

Delovni čas:Pon., čet. 15.00-20.00Tor., sre. 8.00 -16.00Pet. 14.00 - 20.00Sobote po dogovoru.

78 EUR

37 EUR

Zmanjšanje obsega in preoblikovanje telesa s kavitacijo in limfno drenažo za samo 78 EUR.

Pri paketu treh kavitacij in limfnih drenaž podarimo 3 električnestimulacije mišic z infrardečo lučjo.

Glajenje gubic z jade liftingom; cena obiska je 37 EUR.

Ponujamo vam še druge storitve, kot so umetni nohti, geliraninaravni nohti ter geliranje nohtov na nogah, pedikura, negaobraza, protibolečinska masaža hrbta, depilacija, anticelulitna vakuum terapija ter body wrapp.

Dobrodošli v našem salonu, veseli bomo vašega obiska.

Moda

K R A N J Č A N K A - 33

✄

059 07 02 50Art optika, Bleiweisova 14, KranjT: 059/07 02 52, optikaart@gmail.comDelovni čas: vsak dan od 8. do 18.30,sobote od 9. do 12. ure.

S tem kuponom vam priznamo

na vsa korekcijska insončna očala

So vam sonce, morska voda, klor in veterpustili precej nelepih posledic na laseh? Sovaši lasje presušeni, poškodovani, brez le-ska? Barva se iz las intenzivno izpira in bledi.Potem je čas, da si jih okrepite s posebno te-rapijo LiteRAM. Terapija temelji na izbranih naravnih sestavi-nah, ki obnovijo las od znotraj. S posebnoosvetlitvijo se aminokisline trajno vežejo v no-tranjost lasu in tako znova ustvarijo zdravo,gladko in sijoče naglavno okrasje. Ta inova-cija je bila nagrajena na bruseljskem sejmuodkritij in tehničnih izumov. Po terapiji Lite-RAM so lasje spet zdravi in sijoči, lahko jihnormalno barvamo, belimo ali trajno kodra-mo. Pričeska je seveda potem tudi v domačinegi lažje obvladljiva. Terapijo LiteRAM vam naredijo v FRIZER-SKEM SALONU VANJA.POSEBNA UGODNOST: cena tretjega obis-ka tretmaja LiteRAM je 30 % nižja. Za žen-ske, ki imajo rade dolgotrajno lepe zdrave insijoče lase.

Poškodovani lasje po vročem poletju

Večni pulover s kapuco

Simpatični spremljevalec obeh spolov.Trenutno so najbolj popularni tisti z naj-bolj ‘cool’ napisi, zanimivimi potiski, za-nimivih barv. A.B., foto: NY

Art

opt

ika

d.o.

o., G

oriš

ka c

. 78,

Ajd

ovšč

ina

Kultura

34 - K R A N J Č A N K A

V poslovnih prostorih Domplana so naogled njegove slike, olja in akrili, predstavljapa se predvsem z motivi krajine in arhitektu-re. Z nekaterimi slikami se približuje impre-sionizmu, spet druge so bolj ekspresivne. Za-gotovo pa je Franc Branko Škofic eden naj-bolj pojavnih kranjskih ljubiteljskih likovni-kov. Enkrat na Glavnem trgu, spet drugič naPungertu ali pa na vogalu Prešernove uliceali pa kar sredi polja, iščoč motiv Karavankza svoje platno, ponavadi stoji ob štafelaju(slikarskem stojalu). Zaverovan v svoje delo,a venomer na voljo za pogovor z mimoido-čim. Na glasbenih koncertih, različnih kul-turnih in turističnih dogodkih, ali pa kar takov lokalu, ga srečujemo ”tistega majhnega, su-hega s skicirko”.

Portreti z olimpijadeNjegova slikarska pot se je začela ... uuuh,

dolga zgodba. Brane je po poklicu graver, vCelju je namreč opravil poklicno šolo za testvari. ”Tam sem se prvič srečal s svojo so-šolko umetnostjo,” pove v duhovitem tonu,da je že takrat vedel, da bo njegov poklic po-vezan z umetnostjo. Nekaj časa je kot graverdelal v Tekstilindusu, leta 1969 pa se je s tre-buhom za kruhom, pa tudi, da bi se o svojempoklicu in umetnosti naučil še kaj več, od-pravil v Nemčijo. Skoraj štiri leta je preživelv zdomstvu, v Essnu, Nürnbergu, Bonnu,Hamburgu, Stuttgartu, Münchnu ... ”Dopol-dne sem kot graver delal ”štance”, popoldnepa obiskoval tečaje za kiparstvo in slikar-stvo. Zraven sem tudi slikal in recimo v časuolimpijade v Münchnu kar dobro zaslužil sportreti številnih športnikov, ki so mu pozi-rali v parku, lokalu, na ulici ... Takrat sem venem dnevu lahko zaslužil tudi za še enoplačo.”

Po olimpijadi se je vrnil v Kranj in štiri letain pol iskal službo. Takrat je začel tudi inten-zivneje slikati. Vsako leto je pol leta preživelv Opatiji, kjer je slikal portrete ljudi, turi-stov. Na svoj način. In kadar je zamujal, sože spraševali, kje je ”onaj Slovenac”. Spo-znal je svojo bodočo ženo, na poti je bilotrok in moral si je poiskati redno službo.Zaposlil se je v Puškarni Kranj, kjer je gra-viral puške, tudi tisto, ki jo je, ne vem kdože, potem podaril Titu. Ko je konec osemde-setih puškarna propadla, je šel v Savo, kjerje delal gravure v kalupe za avtomobilskepnevmatike. Začel je sodelovati s savsko li-kovno skupino in bil kar nekaj let tudi njenpredsednik. Prišla so devetdeseta, leta 1999

odhod na čakanje in po petih letih v pokoj. Vbloku, kjer živi, si je uredil atelje.

Prisega na prvi vtis”Najbližje mi je impresionizem, nad kate-

rim sem se navdušil že v Nemčiji, in v tej ma-niri največ slikam tudi sam. Moja prva raz-stava leta 1978 v Kranju je bila zelo pohvalje-na,” razlaga Brane, ki je, kot pravi, vsa letana različne načine dopolnjeval svoje slikar-sko znanje, začel pa je tudi kipariti. Pet me-secev se je učil pri kamnoseku Udoviču.Tako marsikje srečamo njegove ulitke od re-liefov Kranja, do malih kipcev znanih sloven-skih književnikov: Prešerna, Cankarja, Tru-barja, Jenka ... ”Rad slikam krajino, arhitek-turo, portret, blizu mi je skiciranje na licumesta. Sicer pa so moje slike polne toplihbarv, ki izžarevajo neko harmonijo.” Olja naplatnu, akrili, zdaj pogosto tudi akvareli, skaterimi hitreje doseže želeni cilj. Brane jeeden tistih likovnikov, ki prisegajo na prvivtis. ”Ko te stisne v prsih, ko vidiš nekaj in si

želiš gledati, ker je lepo ... Če oči obrnemdrugam, ali se vrnem drugič, lahko izgubimta občutek,” je prepričljiv Brane, ki tako kotmačka hodi po Kranju in išče prave trenutkeza svoje slike.

”Skiciranje me je navduševalo že v Nemči-ji, ko sem hodil po lokalih in skiciral ljudi, kipijejo kavo, berejo časnike, so v klepetu s pri-jatelji. Spomnim se, na mizo so mi prinesliviski od gospoda na oni strani lokala ... Insem mu nesel skico.”

Biznis? ”Ah, biznis je bolj tako. Imam niz-ke cene, da si ljudje lahko privoščijo slike.Tako lahko poleg slabe pokojnine zaslužimše sto, dvesto evrov za priboljšek in slikarskimaterial. Še dobro, da mi gredo marsikdaj vHobby artu zelo na roko z materialom.” Bra-ne pogosto obišče tudi kakšno likovno kolo-nijo, kjer izmenjuje izkušnje, kontakte. ”Predmano je velika odgovornost do umetnosti,čaka me še ogromno stvari, ki jih moram na-rediti ...,” konča Brane. Sicer se pa vidimokje v mestu, če ne danes ali jutri, pa nasled-nji dan. Igor Kavčič

Tisti majhen, suh s skicirko Franc Branko Škofic svoje slike trenutno razstavlja na Domplanu, pravzaprav pa je v Kranju in okolici skoraj dnevno na razstavi kar sam. Ob štafelaju, s skicirko v roki ali pa za stojnico,

ko prodaja Prešernove kipce.

Brane sredi ustvarjalnega navdiha na eni od likovnih kolonij na Brdu

Prva predstava letošnje sezone bo nedvomno prvi letošnjivrhunec. Predstava, v kateri se bomo spoznali, mi Slovenci, čepravse mogoče ne bi želeli. Avtor igre Lovske scene s SpodnjeBavarske, Martin Sperr je bil izjemno senzibilen opazovalecdružbenih razmer in je že kmalu po padcu nacizma opozoril nadejstvo, da je ta še zmeraj živ in navzoč v mentaliteti povprečnihljudi. Prav na to je opozoril v Lovskih scenah s Spodnje Bavarske.Drama ni zgolj zgodba o vaški nestrpnosti do homoseksualcev,ampak simptom nečesa globljega in širšega. Sperr namreč v njejjasno izpostavi nestrpnost do vseh, ki so kakorkoli drugačni ali štr-lijo iz povprečnosti. Obeta se nam odlična igralska zasedba, odvedno navdušujočih domačih igralcev tudi gostje, kot so MilenaZupančič, Marko Mandič in drugi ... Režiser Ivica Buljan je vKranju v preteklosti že režiral in sicer kontroverzno uprizoritevDrame princes po motivih Elfride Jelinek.

Tudi letos pa v Prešernovem gledališču sledijo tematiki in kon-ceptu, ki ga nadaljujejo iz prejšnjih sezon - gledališče je namrečtisto, ki mora pred družbo in svet vedno znova nastavljati ogleda-lo. ”Repertoar letošnje sezone govori o družbenih razmerah in pravprimer naše prve letošnje premiere je lep dokaz, kako te lahkoneposredno vplivajo tudi na gledališče,” razmišlja Poštrakova. No-vembra bo na sporedu nova premiera, drama Jakob Ruda IvanaCankarja, ki jo bo režiral Sebastijan Horvat, ki se je v zadnjih letihtako rekoč specializiral za Cankarja. Marca bo sledila še premieradrame Zaprta vrata J. P. Sartra, režiral pa jo bo režiser mlajše ge-neracije Mare Bulc. Tu je še predstava za otroke, ki nastaja v ko-produkciji z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, Mala in velika lunaBorisa A. Novaka, ki je v režiji Vinka Möderndorferja premierodoživela že v Ljubljani, v začetku oktobra pa bo na sporedu tudi vKranju.

Razpisanih je devet abonmajev, pet običajnih, dva super resna indva super vesela, v katerem bosta poleg treh domačih predstav navoljo še gostujoči predstavi Dueti Petra Quilterja v izvedbi SSGTrst in Jesenska sonata Ingmarja Bergmana v izvedbi SLG Celje.Super resnemu abonmaju sta dodani še predstavi Črnec TatjaneGromače v izvedbi HNK Ivana pl. Zajca z Reke in drama DušanaJovanovića Znamke, nakar še Emilija Gledališča Koper. Superveseli abonma pa poleg drugih predstav prinaša še glasbenogledališki projekt Janje Majzelj Krizantema na klavirju in komedi-jo Chicchignola v izvedbi Gledališča Koper. V koprskem gleda-lišču bo v abonmaju gostovalo kranjsko gledališče in sicer s pred-stavo Steklena menažerija, medtem ko bodo ”kranjskega” Revizor-ja lahko videli abonenti Mestnega gledališča ljubljanskega in vNovi Gorici.

V Prešernovem gledališču se obeta tudi nekaj sprememb vigralskem ansamblu, saj konec septembra Igor Štamulak odhaja vGledališče Koper, Primož Pirnat pa konec leta v Mestno gledališčeljubljansko. O novih igralskih okrepitvah se bo odločala nova di-rektorica Ivana Djilas, ki v Kranj prihaja februarja prihodnje leto.

Igor Kavčič

K R A N J Č A N K A - 35

Kultura

Ujemite jih z nami!

Ujeti resničnost, ujeti impulze …

VPIS SMO PODALJŠALI - POHITITE IN UJEMITE TO SEZONO Z NAMI! www.pgk.si

REDNI ABONMA:M. Sperr LOVSKE SCENE S SPODNJE BAVARSKE � I. Cankar JAKOB RUDA

� J.-P. Sartre ZAPRTA VRATA � P. Quilter DUETI SSG Trst � I. Bergman JESENSKA SONATA SLG Celje

in še več v SUPERABONMAJSKI ponudbi:T. Gromača ČRNEC HNK Ivana pl. Zajca Reka � D. Jovanović ZNAMKE, NAKAR ŠE EMIIJA Gledališče Koper � S. Makarovič KRIZANTEMA NA KLAVIRJU SMG Ljubljana � E. Petrolini CHICCHIGNOLA Gledališče Koper

Za začetekLovske scene

V petek bodo v Prešernovem gledališču premier-no uprizorili predstavo nemškega avtorja Martina

Sperra Lovske scene s Spodnje Bavarske. Tudiletos bogata abonmajska ponudba.

S prve letošnje premiere Lovske scene na Spodnjem Bavarskem Foto: Miha Fras

Kultura

36 - K R A N J Č A N K A

www.tourism-kranj.si

Redni vodeni ogledi vsak torek in petek ob 17. uri, soboto in nedeljo ob 10.00 uri.

Zbirno mesto in vstopnice v Kranjski hiši, Glavni trg 2

Ogled rekostruiranega zaklonišèa iz leta 1944

Razstava fotografij “Kranj iz zraka”

1.300 m podzemnih rovov

Simulacija letalskega napada

Èisto pravi kapniki

17.9. ob 18.00Predavanje o netopirjih in

poslušanje netopirjev v naravi

(v rovih pod starim Kranjem)

EVROPSKA NOÈ NETOPIRJEVEVROPSKA NOÈ NETOPIRJEV

Vinska potdrugi vikend v novembru 184 strani, vezano s špiralo; redna cena je 12,50 EUR

Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je

cena le 10,50 EUR. Če vam jo pošljemo po pošti,

prištejemo še poštnino.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

V priročni knjigi

boste našli več kot 150

domačih receptov za

slastne sladice. Recepti

so enostavni, vsaka

sladica je tudi na sliki

(kokosove rezine, pecivo

iz kremnih banan,

lešnikove rezine,

čokoladna rulada,

pomarančne kocke,

rafaelo kocke,

kocke iz piškotov,

išlerji, bele trobente,

orehovi panji,

breskvice, pijane

kocke, žele rezine,...).

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,

Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel.:

04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si.

Komedijo Na vrat na nos je napisal, potempa tudi režiral Jaka Šuštar, srce in dušaGledališkega društva Gardelin. Doslej so jouprizorili desetkrat, tokratna predstava pa jebila poslovilna ob odhodu igralca LovraFinžgarja iz Gardelina. Komedija govori ofantu, ki je pravkar izvedel rezultate mature.Ker je maturo uspešno opravil, seveda priderazmišljanje, kam naprej na fakulteto. Sku-paj s prijateljem se spomnita na Petra, ki jepred časom uspešno opravil zahtevno avdici-jo ... Je mogoče z različnimi spletkami us-pešno opraviti zrelostni izpit, ki je prednami? Poleg treh igralcev Lovra Finžgarja,Anžeta Cunka in Jake Šuštarja so predstavopripravili Kaja Šuštar (kostumi), Andrej Rat-nik (luč), Aleš Šušnik in Anže Ambrožič(tehnika). Kot je povedal Jaka Šuštar, imajov GD Gardelin že v načrtu novo predstavo,ki naj bi jo premierno uprizorili v začetkuprihodnjega leta. Satirična komedija bo, večo tem pa kdaj drugič.

Igor Kavčič

Zadnjič na vrat na nos Minulo soboto so v Kulturnem domu na Kokrici mladi igralci Gledališkega društva Gardelin še zadnjič

uprizorili uspešno komedijo Na vrat na nos.

Na vrat na nos so se še zadnjič postavljali: (z leve) Anže Cunk, Jaka Šuštar in Lovro Finžgar.

Ljudje in dogodki

K R A N J Č A N K A - 37

Četrti Naaj dan v Predosljah, ki je potekalzadnji konec tedna v avgustu, je bil s številni-mi dogodki dobro obiskan. Dogodek so orga-nizirali Krajevna skupnost (KS) Predoslje indruštva, ki delujejo v vasi Predoslje in Suha.Danilo Šenk, predsednik KS Predoslje jepovedal, da so v dveh dneh gostili približno 15tisoč obiskovalcev. Na soboto popoldne je bilna prizorišču ob kulturnem domu Freestyle

show s štirikolesniki, zvečer pa zabava vdružbi Pop Designa, Veselih Svatov, DJ-Sebeter ob polnoči ognjemet. V nedeljo so siobiskovalci ogledali sprevod starodobnihvozil, nastop pihalnih godb, prikaz dela kran-jskih poklicnih gasilcev in prostovoljnih gasil-cev iz društev Predoslje, Britof in Suha, Pre-hospitalne enote nujne medicinske pomočiKranj in policije, sodeloval je tudi Svet za pre-

ventivo in varnost v prometu Kranj. Otroke jeobiskal Čarovnik Grega. Veliko zanimanja jebilo za ogled tekmovanja za NajmočnejšegaGorenjca, zmagal je Grega Stegnar. Naaj danso sklenili v nedeljo zvečer v družbi Čukov.Organizator je prireditev zaznamoval s ”coj-zom”; cojz je bil plačilna valuta in tudi diša-lo je po dobrotah iz Cojzove kuhinje ...

S. K., Foto: Matic Zorman

Dobro obiskan Naaj dan

Zadnjo počitniško nedeljo v avgustu so domačini s Kokrice naobrobju nogometnega igrišča v Krajevni skupnosti Kokrica že tradi-cionalno zaigrali etnološko predstavo Življenje v času mamuta.Predstava je nekaj posebnega, ker so rekviziti igralcev ”vzeti iz na-rave”, kot so koža, lesene palice, rog za nošenje žerjavice ... ”Zaletošnjo predstavo sem sodelovala s krajanko Ireno Čadež, ki imaveliko izkušenj na področju knjig. Scenarij je bil povzet po knjigiJeana M. Auela, Rod jamskega medveda iz zbirke Otroci zemlje,založbe Učila, 2005 (ponatis),” je povedala glavna organizatorkaIrena Hudobivnik, ki nadaljuje delo pokojne Olge Lombar, ki jebila idejni vodja, scenaristka in režiserka te predstave.

Hudobivnikova se je ob tej priložnosti zahvalila igralcem (neka-teri so člani Turističnega društva Kokrica), vodji predstave IreniČadež in Stanetu Lombarju, ki vsako leto skupaj s sinom priskrbirekvizite.

Delček predstave so zaigrali tudi v soboto na tradicionalnem Po-hodu po mamutovi deželi. ”Vizija v prihodnosti je, da bi obdržalipredstave in se povezali s tistimi, ki ohranjajo kulturno dediščino napodoben način,” je še povedala Hudobivnikova.

S. K., foto: Marjan Čadež

Življenje v času mamutaČasovni stroj se je zavrtel tisočletja nazaj, v čas, ko so živeli še mamuti in to tudi na Kokrici pri Kranju.

Starodobna vozila so pritegnila pozornost. Priletel je helikopter Slovenske policije.

Šport in rekreacija

38 - K R A N J Č A N K A

Obetavna kranjska šahistka Monika Roz-man je na avgustovskem kadetskem prven-stvu v Cmureku na avstrijskem Štajerskemdosegla svoj največji uspeh - po devetih par-tijah, dolgih od dveh do štirih ur, je postalaprvakinja Evropske unije med deklicami dodeset let. Devetletno članico Šahovske sekci-je Tomo Zupan Kranj, ki je letos osvojila tudinaslov državne prvakinje v svoji kategoriji, jeza šah že pri štirih letih navdušil oče FranciRozman, ravnatelj Gimnazije Kranj, s kate-rim odigrata približno dve partiji na teden.Eno smo si pred kratkim ogledali tudi mi.

Monika in njen oče sta otvoritev tokrat pre-skočila, partijo sta začela iz postavljene sre-diščnice, ki je bila za oba enakovredna. Podobrih tridesetih minutah premikanja figurpo šahovnici si je Franci pridobil kmeta pred-nosti in je hčerki ponudil remi, ki ga je tudisprejela. ”Zmaga je bila negotova. Ne moremsi privoščiti poraza, saj bo rezultat objavljenv Kranjčanki,” je po partiji malce v šali dejalFranci, ki šah ljubiteljsko igra že od malihnog, naučila pa sta ga starša.

”Jaz dobro igram otvoritve, oči pa končni-ce. Najine partije trajajo od petnajst minut dodveh ur. Sicer pa imava vsak približno polovico zmag,” pove Monika, njen oče padoda, da se mora v zadnjem času včasih žekar namučiti, da jo premaga: ”Šah igram so-lidno zaradi matematike, teorijo, kar je po-znam, pa sta me naučila hči in sin Mitja, ki jeprav tako uspešen šahist. V končnici sem resmočnejši od Monike, še zdaleč pa ni šibka.Kot matematik namreč lahko v končnici mar-sikaj nadoknadim, tam teorija ni več bistve-na. Vsak matematik lahko solidno igra šah,obstajajo pa šahisti, ki so antimatematiki. Je

pa šah vsekakor super za razvijanje intelektu-alnih sposobnosti.”

Monika zatrjuje, da je šah zanimiv kljubveč ur trajajočim partijam. ”Vsaka igra jedrugačna, kombinacij je ogromno. Znati mo-raš logično razmišljati, a je treba biti tudi po-trpežljiv,” je dodala. Čeprav naj bi veljajo, daga bolj obvladajo fantje, pa jim Monika vča-sih dokaže nasprotno: ”Nekateri so kar uža-ljeni in razočarani, ko jih premaga punca.”Franci pove, da gre Monika včasih v prav ne-verjetne kombinacije za svoja leta: ”Za razli-ko od mnogih svojih vrstnikov žrtvuje tudikraljico. No, saj je ne kar tako, to se ji potemhitro obrestuje.” Obetavna šahistka se ta čas

skupaj s trenerjem Alešem Drinovcem pri-pravlja na svetovno prvenstvo, ki bo oktobra vGrčiji. Monika ima tam možnost doseči vid-no uvrstitev, meni njen oče: ”Močnejših ig-ralcev se ne ustraši, uvrstitev bo pa odvisnaod znanja, sreče, živcev, kondicije. Šah je vsmislu kondicije zagotovo šport, saj brez do-bre telesne pripravljenosti ne bi mogel štiriure držati koncentracije.” Prav zato Monika strenerjem včasih tudi teče. Na svetovnem pr-venstvu pa bo v kategoriji do osemnajst letnastopil tudi njen brat Mitja, zanj bo to žetretje po vrsti.

Ana Hartman, foto: Gorazd Kavčič

Hčerki otvoritve, očetu končnice Ogledali smo si šahovsko partijo med Moniko Rozman, prvakinjo Evropske unije med deklicami

do deset let, in njenim očetom Francijem, ravnateljem kranjske gimnazije.

Monika Rozman in njen oče Franci na teden odigrata približno dve partiji šaha.

V sodelovanju s Cafe Galerijo Pungert bodo v akademiji za giban-je Migimal septembra in začetku oktobra izvajali športne delavnicena prostem ob četrtkih od 17. do 18. ure. Tako 23. septembra Migi-malova Urša Mihalič napoveduje lov na zaklad, 30. septembrašportne igre z Migimiško in 7. oktobra plesne igre in otroško plesnodelavnico. V primeru slabega vremena delavnica odpade. Ker bododnevi vse hladnejši, bodo zatem preselili dejavnosti na toplo, v telo-vadnico Osnovne šole Simona Jenka Kranj; spoznavni dan zapredšolske Migimalčke bo v četrtek, 7. oktobra, ob 17. uri.

Že tradicionalno bo potekalo tudi plavanje za dojenčke od četrtegameseca dalje in malčke od enega do četrtega leta ter plavalna šola zamalce starejše junake. Brezplačno predavanje za starše bo v torek,28. septembra, ob 17. uri na Osnovni šoli Jakoba Aljaža v Kranju vprvem nadstropju. Izvajalec tečajev je Migimal v sodelovanju sPlavalno zvezo Slovenije. S. K., foto: Matic Zorman

Novost na Pungertu

Nekaj četrtkov bo še na prostem animacija za otroke. Na sliki: Urša Mihalič v najboljši družbi ...

Šport

K R A N J Č A N K A - 39

”Gorenjska je zmaga, nam trma pomaga!”je novo geslo nogometašev Triglava Gorenj-ske, ki so v prvem delu jesenskega tekmova-nja v elitni slovenski nogometni ligi zado-voljni zlasti z izkupičkom točk na domačemigrišču. V Kranju so namreč v 2. krogu z re-zultatom 1:1 iztržili točko proti CM Celju, v4. krogu so se veselili zmage s 3:2 proti eki-pi Primorja, na zadnji domači tekmi pa so v7. krogu ekipo Rudarja premagali z 1:0.

”V našem klubu so domači igralci osnova,saj smo ponosni na našo nogometno šolo,”pravi trener Siniša Brkič, ki daje precej pri-ložnosti mladim domačim igralcem. AnžeJelar, Matej Pirc, Danijel Stanarevič, Dra-gan Jurič so stari komaj 19 let, le leto starej-ši so Žan Pelko, David Jerkovič, Matic Se-ver in Damir Marijan.

”Ekipo smo skušali sestaviti tako, da lahko zvsakim nasprotnikom odigramo borbeno. Pri-hodi Jalna Pokorna, Dragana Ovčine, JosipaŠpeliča so to potrdili,” dodaja športni direktorRobert Misja. Polno uveljavitev v sedmih kro-gih so potrdili 23-letni Miha Gracar, 22-letniNejc Potokar, Bernard Stjepanovič in AlenKrcič, ki prvič igrajo prvoligaški nogomet.Rok Brajič, Uroš Smolej, Dejan Burgar, RokDolžan, Janez Zavrl in Robert Najdenov tvo-

rijo jedro kranjske ekipe, ki je zagotovo pozitiv-no presenečenje prvoligaškega začetka.

Kaj vse zmorejo Triglavovi nogometaši zla-sti na domači zelenici, bo moč videti že jutri,v sredo, 15. septembra, ko v pokalnem tek-movanju gostijo ekipo Rudarja. Konec tedna

jih nato čaka še prvoligaški obračun z ekipoOlimpije, naslednji teden, 22. septembra, paprihaja Maribor. Obeta se torej več kot dostipriložnosti za nova dokazovanja, pa tudi užit-kov za nogometne navdušence!

Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič

Doma še ne poznajo porazaNogometaši Triglava Gorenjske so se kot novinci v prvi slovenski ligi izkazali zlasti na domači zelenici,

kjer so doslej na treh tekmah iztržili dve zmagi in en neodločen poraz, pomembni obračuni pa jih nakranjskem stadionu čakajo že v prihodnjih dneh.

Nogometaši Triglava so se na domačem igrišču izkazali s pravo gorenjsko trmo, kar jim je prineslo dve zmagi in en neodločen rezultat.

Vabilo v judo vrtec in šoloJudo klub Triglav Kranj vabi otroke, da se vpišejo v judo vrtec in

šolo. Program judo vrtec je primeren za otroke, stare od 5 do 7 let,judo šola pa za otroke, stare od 7 do 10 let in več. ”Vadba v judo vrt-cu temelji na zabavi in druženju ter poteka predvsem preko iger. Vjudo šoli se poleg iger pripravljamo tudi že na nekoliko bolj zahtev-no vadbo, ki je potrebna za tekmovanja. Otroci spoznavajo judo pre-ko elementarnih in borilnih iger, s poudarkom na učenju varnega pa-danja. V šoli skrbimo za vsestranski gibalni razvoj, grajenje samo-zavesti, odgovornosti, vztrajnosti ter sodelovanje v skupini,” pravijov Judo klubu Triglav, kjer imajo mladi tudi možnost tekmovanj naslovenskih tekmah. Vpis ob pokritem olimpijskem bazenu (vhoddesno od vhoda v bazen) bo potekal še do konca tega meseca in ok-tobra, vadba pa se začne z oktobrom. V. S.

Kranj 75 prvi v RovinjuV Rovinju je bil odigran 4. mednarodni veteranski turnir, na kate-

rem je, poleg domačega Delfina in Špilje Danče (oba Hrvaška), na-stopila tudi ekipa Kranja 75 (Slovenija). Prav ekipa Kranj 75 pa jepokazala največ. Premagali so Špiljo s 17:11 (4:4, 4:2, 4:2, 5:3), natopa izgubili z domačini z 11:10 (2:3, 4:4, 4:3, 1:0). Tako je o zmago-valcu turnirja odločala prva tekma, ki je bila odigrana v Rovinjumed domačim Delfinom in Šplijo iz Danče. To srečanje so dobili va-terpolisti Špilje s 13:10 (4:4, 3:2, 2:2, 4:2). Vse tri ekipe so po en-krat zmagale, o vrstnem redu pa je odločala gol razlika. Vratar Kra-nja 75 Roman Naglič je bil proglašen za najboljšega vratarja turnir-ja. J. M.

Srbski vaterpolisti na pripravah v KranjuNa pripravah na evropsko člansko prvenstvo v vaterpolu so se ev-

ropski prvaki iz leta 2006 in podprvaki iz leta 2008, reprezentancaSrbija, tri dni mudili tudi v Kranju. Stanovali so v hotelu Kokra, tre-ninge pa so opravljali v športnem centru Kranja, v letnem bazenu intrim kabinetu. S povabilom jih je presenetil znani gostinec iz KranjaMatjaž Sedej - catering, ki jih je povabil na piknik na Polici, obiskalpa jih je tudi podžupan Igor Velov. Vaterpolisti so hkrati spoznalitudi nekaj lepot Kranja. Škoda le, da treninga reprezentance Srbijeni izkoristila slovenska reprezentanca, ki jo čakajo kvalifikacije zauvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2012. J. M.Trenerki Špela in Anja Šimec skrbita za mlade judoiste.

Šport

40 - K R A N J Č A N K A

Odbojkarski klub Triglav v letošnjem letupraznuje 50 let ustanovitve. Ustanovljen jebil leta 1960. Odbojka pa se je v Kranju igra-la že prej. Začetki segajo v predvojno leto1939, ko se je v okviru Akademskega klubaKranj oblikovala odbojkarska sekcija.

Anton Sajovic o začetkih v gimnaziji

Spomine na začetke OK Triglav pred pe-timi desetletji smo obujali s 67-letnim Anto-nom Sajovicem, Kranjčanom, ki je bil zravenod samega začetka, takrat kot gimnazijec.Drugo obdobje kranjske odbojke ima začetkena kranjski gimnaziji. ”Za odbojko je fantenavdušil profesor Žagar. Hkrati je profesori-ca Ekarjeva navdušila tudi ženske. Dekleta infante je nato kot trener združil Milan Turel. Vtistem času je bila odbojka tudi v Šenčurju inzdružili smo se v klub Triglav. Prvi predsed-nik je bil dr. Jaka Vadnjal. Prvo leto smo iz-padli iz druge slovenske lige in se preimeno-vali v Gimnazijo Kranj. Ta klub z istimi ig-ralci je šel v kvalifikacije, kjer smo uspeli,naslednje leto igrali kot gimnazija, ostali vligi in se potem znova preimenovali v Tri-glav,” se začetkov spominja Anton Sajovic.Med odbojko pred petimi desetletji in danesje seveda velika razlika. Sajovic pravi: ”Izamaterstva je prišla v profesionalizem ali vKranju vsaj v pol profesionalizem. Takratsmo trenirali dvakrat na teden, danes trenira-jo dvakrat dnevno. Odbojko sem imel zahobi, za druženje in naša skupina od takrat ješe danes skupaj, se dobiva na rekreaciji. Za-radi bolezni sem pred dvema letoma prenehaligrati, pridem pa k njim na kašen klepet. Od-bojko imam še vedno rad in kot gledalec natribuni ne zamudim nobene Triglavove član-

ske tekme in prav tako ne nobene tekme Blej-cev v Ljubljani.”

Sajovic je po koncu igralske kariere delo vodbojki nadaljeval kot trener deklet, nato paše moških. Nekaj časa je delal z obema eki-pama. Z žensko je prišel v prvo slovenskoligo, z moško pa v drugo. ”V ekipi fantov jebil na primer tudi Miro Ambrožič, sedanjipredsednik društva. Fante sem vodil tri letadlje kot dekleta, potem pa so to funkcijo pre-vzeli drugi,” je povedal. Kar nekaj let je vklubu delal tudi kot funkcionar: ”Bil sem zavse, ker drugega iz moje generacije ni bilo. Vtistem času odbojka ni morala napredovati,saj ni bilo kadra, prav tako nismo delali zmlajšimi. Poleg tega v Kranju odbojka niimela podpore pri športnih funkcionarjih alipolitikih.” Od takrat pa do danes se je velikospremenilo. ”Mislim, da je odbojka trenutnov Kranju najbolje organizirana športna ekipa.Presegli so vse, kar smo prej delali, tako re-zultatsko, po kadru in organizacijsko. Upam,da bodo vsaj tako uspešni še naprej,” kranjskiodbojki ob jubileju vse dobro želi Sajovic.

V odbojkarski šoli več kot dvestomladih

Danes je v klubu prvenstvena vzgoja mla-dih odbojkarjev, ki se uresničuje v programuOdbojkarska šola Triglav. Le ta predstavljaosnovo delovanja kluba in kvaliteten pro-gram za razvoj domače baze mladih odboj-karjev. Vodja odbojkarske šole je Matej Ma-ček: ”Šola je razdeljena na delo z mladimi naklubski ravni in na interesne dejavnosti naosnovnih in srednjih šolah. Zanimanje je vsa-ko leto večje. Delamo na dolgi rok in siste-matično. Na klubski ravni vadi sto fantov innekaj deklet, na interesnih dejavnostih pa še

120 fantov in deklet. V odbojkarsko šolo sovključeni od 10. do 19. leta starosti. Boljšigredo potem v prvo člansko ekipo, imamo patudi drugo člansko ekipo, ki nastopa v tretjislovenski ligi, namenjena pa je uvajanju mla-dih igralcev in privajanju na tekmovalni ri-tem.”

Igralci Triglavove odbojkarske šole so pov-sem konkurenčni najboljšim v državnem pr-venstvu, nastopajo pa tudi v reprezentančnihselekcijah v različnih starostnih kategorijah.”V šoli odbojke imamo na klubski ravni se-dem skupin in na vsaki šoli še po dve, tri sku-pine. Zanje skrbi osem trenerjev, ki vsako letoobnavljajo in nadgrajujejo svoje znanje,” po-jasnjuje Maček. V Triglavu je kot trener do-brih deset let, napredek pravi, da je viden že vtem času: ”Šli smo korak za korakom. Z mla-dimi se danes v klubu res veliko dela, vsakoleto zadevo razširjamo, tako kvantitativno kotkvalitativno. Napredek je očiten, se pa bomotrudili za še več in skušali navdušiti še večotrok za ta šport, ki ga sam ocenjujem kot

Abraham Odbojkarskega kluba TriglavOdbojkarski klub Triglav letos praznuje 50 let ustanovitve. S člansko ekipo so lani prvič zaigrali v

evropskem pokalu, prioriteta pa je vzgoja mladih odbojkarjev, ki se uresničuje v programu Odbojkarske šole Triglav.

Anton Sajovic je bil zraven že ob ustanovitvi kluba./ Foto: Maja Bertoncelj

VITA

CE

NTE

R d

.o.o

., P

IVK

A 2

3 A

, N

AKLO

K R A N J Č A N K A - 41

Športzelo družabnega. Naše poslan-stvo ni samo ustvarjati vrhunskihigralcev, temveč predvsem nav-dušiti otroke za odbojko, za ko-ristno preživljanje prostega časa.”

Velik korak naprej je bil nare-jen tudi v članski konkurenci inslogan strategije 2007-2009 ”Zodbojkarji Triglava v Evropo”, seje uresničil prav v letu 2009, koso odbojkarji Triglava prvič vsvoji zgodovini nastopili v ev-ropskem pokalu in dosegli tudiprvo evropsko zmago. Začetekletošnjega državnega prvenstva vprvi slovenski odbojkarski ligijih čaka v začetku oktobra, šeprej, 19. septembra, pa bo vŠportni dvorani Planina turnirPokal Cores Kranj ob 50. letnicikluba. Ob 10. uri se bosta na prvitekmi pomerila domači AstecTriglav in italijanska ekipa Bibi-one Mare Volley. Ob 12.15 bouradno odprtje, ob 12.30 tekmamed nemškim Generali Hachin-gom in avstrijsko PosojilnicoDob, ob 15. uri tekma za tretjemesto, ob 17.30 pa še za prvo.

Maja Bertoncelj

PROŠPORT CENTER SVOJIM STRANKAM NUDI● FITNES CENTER: Sodobno opremljen z trenažerji vrhunskega proizvajalca technogym,.Urejen je tudi prostor za funkcionalni trening, vključno z medicinkami ter kettlebeli.

● SKUPINSKE VADBE: V novi sezoni čaka stranke še več skupinskih vadb: vadba za mamice z dojenčki in nosečnice, TNZ, seniorji, fit-step, salsa, aerobika, body pump, pilates, power mix ... licenca Les mills

● WELNES CENTER ... v prostornem savna centru so infra, finska ter aroma savna, masažnibazen in počivališče ... Svoje telo lahko prepustite izkušenim rokam maserke. Nudimo patudi depilacijo in pedikuro.

● ZA NAJMLAJŠE ... dvakrat na teden ob 16.30 je v telovadnici organizirana telovadba za najmlajše, kjer se malčki od 2. do 6. leta spoznavajo s prvimi koraki v svetu športa ... Ob vikendih organiziramo rojstnodnevne zabave za najmlajše, v ceni 110 EUR je vključena triurna animacija, pica in krompirček ter pijača za deset otrok ...

Fit

Tim

d.o

.o.,

Jern

ejev

a ul

ica

12

, Kra

nj

TEDEN ODPRTIH VRATV času odprtih vrat od 20. do 26. septembra 2010 bomo vsem našim strankam nudili

● brezplačen vstop na skupinsko vadbo oziroma v fitnes● brezplačno uro vadbe z osebnim trenerjem

● darilo ob nakupu vztopnice● promocijske popuste in akcijske cene

Mladi v odbojkarski šoli Triglav vadijo v več skupinah. Na sliki skupina male odbojke, ki jo trenira Ema Vratarič (levo).Desno vodja šole Matej Maček. / Foto: Matic Zorman

www.cresnik.si Tel: 051/ 612-888Prodaja in odkup rabljenih vozil vseh znamk

ČREŠNIK, d.o.o., MEDVODE, Spodnja Senica 20, MedvodeTRGOVINA IN SALON: tel.: 01/ 361 22 55, 01/ 361 22 50

NOVO

KIA SPORTAGE 2011

ŽE V NAŠEM SALONUKIA SPORTAGE 2011

ŽE V NAŠEM SALONU

OMEJENA KOLIČINA POSEBNO UGODNIH VOZIL KIA CEE,D in VENGA

Avt

o Č

rešn

ik, d

.o.o

.

OGLASITE SE IN SE ZAPELJITE!

Avto

42 - K R A N J Č A N K A

Orlando, novi Chevroletov avtomobil, ki bopovečal gnečo v evropskem segmentu eno-prostorcev, bo ena glavnih zvezd letošnjegaavtomobilskega salona v Parizu. Orlando, kije bil kot koncept prvič predstavljen preddvema letoma, je družinski avtomobil, prila-gojen sodobnemu času, združuje pa praktič-nost prilagodljive notranjosti s sedmimi sede-ži in privlačno obliko večnamenskega vozila,z nakazovanjem na športnega terenca.

Ob dinamični zunanjosti so tudi v notranjo-sti vidne najnovejše Chevroletove oblikovnepoteze. Sedem sedežev je razporejenih v trivrste, zadaj je velik prtljažni prostor in števil-ni odlagalni prostori za shranjevanje predme-tov. Verjetno najbolj inovativna prostorskarešitev je skrita pod sprednjo ploščo zvočne-ga sistema in je dosegljiva tako vozniku kotsovozniku. Pod pokrovom zvočnega sistemaje velik in priročen prostor za shranjevanje, vkaterega je oblikovalcem uspelo vgraditi raz-delke za shranjevanje MP3-predvajalnika,sončnih očal, denarnic in podobnega. V pros-toru je tudi USB priključek, za priključekMP3 predvajalnika ali iPoda. Tehnično Or-

lando temelji na mehaniki modela Cruze,pod pokrovom pa je na voljo eden od trehnajnovejših Chevroletovih varčnih motorjev,1,8-litrski bencinski motor s 103 kilovati (141KM) in dva najnovejša Chevroletova 2,0-litrska dizelska motorja s 96 kilovati (131KM) (manjša moč), 120 kilovati (163 KM).

Kupci bodo lahko od začetka prihodnjegaleta, ko se začne prodaja, izbirali med tremirazličicami notranje opreme - standardna raz-ličica vključuje elektronski nadzor stabilnosti(ESP), šest zračnih blazin, klimatsko napravoin električno pomična ogledala.

Matjaž Gregorič

Veliko prostora in še kajChevrolet bo predstavil enoprostorski model Orlando.

Avto

K R A N J Č A N K A - 43

Fiat Abarth 695 Tributo Ferrari, ki je biljavnosti prvič predstavljen na lanskem salonuv Frankfurtu, je odslej na voljo tudi sloven-skim kupcem. Ekskluzivnega malčka izomejene serije odlikujejo slogovne spremem-be ter številne prilagoditve, ki so jih razviliAbarthovi in Ferrarijevi inženirji. Opremljenje s prisilno polnjenim bencinskim motorjem1.4 Turbo T-jet 16v, ki razvije več kot 132 ki-lovatov (180 KM). Petstopenjski avtomatizi-rani ročni menjalnik omogoča popolnomasamodejno ali ročno upravljanje z obvolan-skimi ročicami. Najvišja hitrost je 225 kilo-metrov na uro, od 0 do 100 kilometrov pa po-speši v manj kot sedmih sekundah.

Športnost je vidna tudi v notranjosti, po-udarjajo jo Abarthov škorpijon na stopalkahter ploščica na armaturi s serijsko številkovozila. Instrumente na armaturni plošči sozasnovali pri podjetju Jaeger po vzoru Ferra-rijevih avtomobilov, merilniki imajo belopodlago, poleg je večfunkcijski zaslon z digi-talnim prikazom nivoja goriva in temperatu-ro motorja ter analogni merilnik tlaka turbi-ne. Abarth 695 Tributo Ferrari je serijskoopremljen s petimi varnostnimi blazinami terz najnovejšimi asistenčnimi sistemi. Za udo-bje med vožnjo skrbi tudi komunikacijski si-stem, na voljo pa je še mnogo drugih dodat-kov. Mišičasti malček je na voljo v rdeči, ru-meni, modri in sivi barvi, cena od 47.900 ev-rov navzgor pa je primerno zasoljena.

Matjaž Gregorič

Malčka razganja od močiFiat 500 Abarth 695 Tributo Ferrari na voljo tudi slovenskim avtomobilskim sladokuscem

AVTOSTEKLA

MONTAŽA,POPRAVILO IN PRODAJA

MENJAVA STEKEL OSEBNIM IN TOVORNIMVOZILOM, BAGERJEM, TRAKTORJEM ...

AVTOSTEKLA JELOVČAN, d. o. o., Žabnica 24, Žabnicatel.: 04/231 02 22, GSM: 041 756 188

ZAPOSLIMO DELAVCA PRI MONTAŽI STEKEL. ZAŽELENE IZKUŠNJE.

Prihranimo vam pot na zavarovalnico. Cenitev poškodb ali razbitega stekla vam

ocenimo mi. Smo partnerji vseh zavarovalnic

NOVO!

Kia Pop na elektriko Južnokorejska Kia bo na bližnjem avto-

mobilskem salonu v Parizu postavila naogled električni konceptni avtomobil zimenom Pop. Gre za nadaljevanje tradici-je predstavitve neobičajnih in nadvseatraktivnih konceptnih vozil na avtomo-bilskih salonih. Novi malček je tri metredolg trisedežnik, ki zaradi električnegamotorja v zrak ne bo spuščal škodljivihemisij, poleg tega pa ga odlikuje inovativ-no oblikovanje. Drugih podrobnosti izKie še niso sporočili in jih bodo skrivalido uradne predstavitve. M. G.

Avto

44 - K R A N J Č A N K A

Japonska Mazda je v okviru svoje nove oblikovalske smeri za letoš-nji avtomobilski salon v Parizu pripravila oblikovalski koncept šport-nega kupeja s štirimi vrat. Poimenovali so ga Shinari, kar po japon-sko pomeni močno, a hkrati enostavno zasnovo, ki je obenem tudi trd-no zgrajena. Shinari prav tako označuje gibanje človeka ali živali, kis svojim premikanjem nakazuje hitro gibanje.

Oblikovalce je pri snovanju vodila ideja, da mora moč izžarevatiprav vsak izmed sestavnih delov zunanjosti, kar jim je pri Shinarijutudi uspelo, saj je videti, kot da bo avtomobil začel pospeševati tudi v

popolnem mirovanju. Na agresivno zasnovanem sprednjem delu jemogoče opaziti tudi evolucijo oblike blatnikov, ki se harmonično zli-vajo z zasnovo zadnjega dela, kar daje občutek nenehnega spreminja-nja oblike. Seveda pa tudi pri Shinariju ne gre brez peterokotne ma-ske hladilnika, ki ponosno razkazuje Mazdino poreklo in aerodina-mične zasnove koncepta, v katero sodijo tudi vzvratna ogledala, obli-ka platišč in zaključki izpušne cevi.

Oblika notranjosti koncepta prav tako služi vpogledu v oblikovanjenotranjosti Mazdinih vozil prihodnosti. Velik poudarek so snovalcinamenili oblikovanju armaturne plošče, ki vozniku ponuja vse po-trebne informacije, pregled nad dogajanjem pred avtomobilom inokoli njega ter seveda visok nivo udobja, ki ga pri Mazdi označujejokot ergonomijo med vožnjo.

Matjaž Gregorič

Hitro gibanje, ki vzbuja čustvaMazda bo na avtomobilskem salonu predstavila koncept športnega kupeja Shinari.

����

�����

��

���

���� ��

����

�����

����

������������

Kmalu električni Mitsubishi i-MiEVZ januarjem se na slovenskem trgu obeta prihod prvega serij-

skega električnega avtomobila Mitsubishi i-MiEV. Baterije bomogoče polniti na domači električni vtičnici z napetostjo 230voltov. Vozilo poganja elektromotor z močjo 49 kilovatov, vgra-jene litij-ionske baterije z energijo 16 kilovatnih ur pa muomogočajo doseg do 150 kilometrov. Cena na slovenskem trgu bo34.490 evrov, napovedujejo pri uvozniku AC Konimu. M. G.

Zanimivosti

K R A N J Č A N K A - 45

Skupina Laibach bo to soboto zvečer nagradu Khislstein ogrela občinstvo z novimiverzijami legendarnih ‘industrijskih’ skladbiz začetka njihovega delovanja (Laibach Re-visited). V četrtek, 23. septembra, ob 21. uribo v Prešernovem gledališču kabarejskapredstava Patty Diphusa, izpovedi pornodive. V duhu nemških kabarejev iz tridesetihlet prejšnjega stoletja in v režiji Ivane Djilasprinaša vrhunsko glasbeno-vokalno zasedbo(Boštjan Gombač, Sergej Randjelović inŽiga Golob), provokativno vsebino inkabarejsko-cirkuško estetiko ter zgodbe zroba urbanega življenja, ki drzno poveličuje-jo vse, kar je človeškega: ljubezen, nasilje,romantiko, hrepenenje in seks.

V soboto, 25. septembra, ob 21. uri bo vKongresnem centru Brdo komična operaApotekar, gostili bodo ansambel SNG Ope-ra in balet Ljubljana. Carniolo bodo skleniliv nedeljo, 26. septembra, ob 21. uri v Kon-gresnem centru Brdo z nastopom Velikegasimfoničnega orkestra (dirigent Lojze

Krajnčan). Tokratni koncertni program je se-stavljen iz Krajnčanove avtorske glasbe inzdružuje najboljše iz obeh glasbenih svetov:zvok simfonikov z jazz improvizacijo, klasič-ne soliste z jazzovskimi. Na koncertu bodo -poleg posebne gostje, vokalistke RomaneKrajnčan - nastopili tudi solisti Benjamin Zier-vogel (violina), Tarek Yamani (klavir), Pri-mož Grašič (kitara), Gašper Primožič (har-monika) in Kristijan Krajnčan (bobni).

”Tako kot vsako leto doslej smo želeli na fe-stivalu zajeti čim več različnih žanrov; kon-certe klasične kot popularne glasbe, gledali-ške predstave, opero, filmski večer, otroškiprogram,” je povedala predstavnica za stike zjavnostmi Špela Sila, ki je del mladega ko-lektiva, ki je letos poskrbel za program inorganizacijo festivala. Odpadel je samo endogodek, predstava Skopuh, sicer je šlo do-slej vse po načrtih. Špela je izpostavila še ne-kaj večjih dogodkov, ki so že bili, med dru-gim dobro obiskan nastop mariačijev, pa na-stop skupine Terrafolk in Simboličnega orkes-

tra ter vrhunec festivala, koncert Josipe Lisacv Kongresnem centru Brdo. ”Letos je nekajveč plačljivih dogodkov, ampak smo se trudi-li, da pripeljemo bolj znana imena iz svetaglasbe in gledališča,” je povedala Špela Silain poudarila, da imajo vse dogodke in more-bitne spremembe tekoče objavljene na splet-ni strani www.festivalcarniola.com. Na splet-ni strani so objavljena tudi prodajna mestavstopnic, ki so v predprodaji cenejše.

Suzana P. Kovačič, foto: Matic Zorman

Velika imena na CarnioliTo soboto v vsakem vremenu bo nastopila skupina Laibach z legendarnimi uspešnicami na graduKhislstein. Naslednji konec tedna sledijo kabarejska predstava Patty Diphusa, izpovedi porno dive,

opera Apotekar in nastop Velikega simfoničnega orkestra pod vodstvom Lojzeta Krajnčana.

laibach revisited

Medijski pokrovitelji:

grad khislsteinsobota, 18. september ob 21.00 vstopnice: 20 eur / 25 eur na dan dogodka

naro

čnik

ogl

asa:

Art

Cen

ter,

des

ign:

Alja

ž Pr

imož

ič, i

Lab

d.o

.o.

Predprodaja vstopnic:na vseh prodajnih mestih Eventim-a, Petrol, Big Bang, Kompas, e-Študentski Servisi, 3DVA trafike, kiosk Delo prodaja, Alpetour,

Technomarket poslovalnice ter ostala pooblaščena prodajna mesta po Sloveniji.

Čivkarije

46 - K R A N J Č A N K A

Odprto prvenstvo Kranja v golfu za prehodni pokal mesta Kranj sta tudi letossestavljala športni in družabni del. Prvi je potekal že od jutra na Kraljevemigrišču Bled, drugi pa v popoldanskih urah na Račjem otoku na Brdu pri Kranju.Takole sta se na igrišče podala zobozdravnik Tomaž Slavec in Ana Tacer, ki jebila na koncu najboljša med damami.

Edo Žibert, Andrej Potočnik in Admir Memič. Fante smo srečali med kolesarjenjem v Kranjsko Goro ravno v času, ko je potekalo kolesarsko osvajanje Vršiča - kot da so startali že v Kranju. Včasih so bili aktivni v rokometu in nogometu, trenutno se navdušujejo nad košarko. Edo že dalj časaživi na Bregu ob Savi, Andrej je iz Šiške, Admir pa je Kranjčan.

Ljubljanske Križanke so v začetkuseptembra gostile POP-ovo promenado.Na prizorišču smo naleteli tudi na Gregorja Ušeničnika in njegovo Jano.Gregor je sicer Kranjčan, ki pa že daljčasa živi v okolici Ljubljane.

Plavalni miting je ob 60-letnici delovanja Plavalnega kluba Triglav Kranj na Letni bazen v Kranj privabil kar lepo število gledalcev. Zagotovo pa sta simesto najbolj vztrajnih na mitingu prislužila legenda Darjan Petrič in voditelj dogodka Sašo Hribar, ki sta se pomerila na 1500 metrov, za kar sta porabilaokoli 29 minut. Zanimiv prizor kranjskega plavalnega mitinga: Žarko Bundalo,izzivalec Sašo Hribar, izzvani Darjan Petrič in Uršula Majcen.

Slovenski športniki in estradniki so naplavalnem mitingu v Kranju merili močiskupaj. Televizijski voditelj in manekenTaiji Tokuhisa ter znani kranjski smučarski demonstrator, pa zadnje časetudi pevec, Sandi Murovec.

Belvijeva ženska trojka: Saša Zadnik, Katja Tratnik in Maruša Kobal. Noč RadiaBelvi je spet uspela. Ogromno število nastopajočih, še več pa mladih pododrom, ki so komaj dočakali nastop mladega talenta Petra Vodeta.

Alenka Brun, foto: Anka Bulovec, AB

Živahen septemberPopova promenada, Belvijeva noč, plavalni miting in trije kolesarji, ki smo jih srečali na poti v Kranjsko

Goro kar trikrat, tako da je bilo videti, kot da se že od Kranja naprej pripravljajo na osvojitev Vršiča.

Polni energije boste pripravljeni storiti vse, da do-sežete svoj cilj. Svoja čustva vse preveč skrivate,

saj ste prepričani, da vam je usojeno, da ste vedno znova ra-zočarani. Nekdo vas bo končno le prepričal, da se motite.Razpoloženje bo na vrhuncu, in tudi drugi, čeprav čemerni,se bodo nalezli vaše dobre volje.

RIBI 20. februarja – 20. marca

V prihodnjih dneh vam bo razpoloženje precej ni-halo. Malo bodo za to krivi drugi, malo pa tudi vi

sami. Ker boste določene besede preslišali, se boste neve-de izognili prepiru. V ljubezni boste upoštevali star nasvet inuspeli v svojih željah. Obeta se vam pozitiven razgovor, pove-zan z zaposlitvijo.

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

Prišel je čas, ko boste morali izpolniti svojo oblju-bo, ki ste jo dali že pred časom. Ker boste od

tega imeli tudi sami kar nekaj koristi, bo veselje večstransko.Alarm, ki ga boste slišali, ne bo brez razloga, in dolgo se neboste mogli več delati, da ga ne slišite. Nekdo, od kogarsploh ne pričakujete, vas bo presenetil.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Nehali si boste zatiskati oči pred resnico. Poti jeveč in vsaka je prava. Spremembe v vašem življe-

nju so zelo potrebne in tega se zavedate. Nehali se bosteoklepati preteklosti in začeli korakati vzporedno s prihodnost-jo. Tudi sam čas bo pokazal svoje, in mirne duše se bostelahko sprostili in čakali.

LEV 23. julija – 23. avgusta

Ljudje v daljši okolici vam bodo preveč obljublja-li, zato se kar pripravite na razočaranje. Preveč

se ne boste obremenjevali, saj boste takoj začeli kovati na-črt, kako se jim boste maščevali. Maščevanje bo sladko. Po-stavili boste meje sebi in drugim in si s tem polepšali marsi-kateri dan.

RAK 22. junija – 22. julija

Obljubo, ki ste jo izrekli pred časom, boste tuditokrat izpolnili, čeprav malo z zamudo. Kar se

tiče financ, stojite na trdnih tleh, a vedno bolj bo v vas preki-pevala želja, povezana ravno z denarjem. Sreča v ljubeznivam bo dala samozavesti, s tem pa se vam marsikaj spreme-ni na bolje.

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Upočasnite tempo in nikar ne prehitevajte. Želja,ki jo imate, se vam bo izpolnila čisto ob pravem

času. V delovnem okolju boste v tem obdobju bolj opazovali,kot pa bili sami dejavni. Razne malenkosti bodo šle mimo vas.Okoli nas je vedno vse v ravnovesju, pa naj bo to v material-nem ali nematerialnem smislu.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Nepričakovani dogodki vam bodo odprli novemožnosti, ki jih niti pod razno ne pričakujete. Pr-

votni načrt se bo v celoti spremenil. Za trenutek se bo spro-žila slaba volja, a zmaga bo na vaši strani in to bo najbolj po-membno od vsega. Poslovno se vam obetajo boljši časi.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

Z vsemi izzivi v tem mesecu se boste spoprijelibrez omahovanja. Cilji, ki so pred vami in si jih že-

lite doseči, so trdni in tudi odskočna deska za prihodnost. Vljubezni boste uživali in boste sproščeni kot že dolgo ne. Pre-pirom v družinskem krogu se boste spretno izogibali in tobrez nasvetov in pozitivnega vmešavanja.

BIK 22. aprila – 20. maja

Vso pozornost v vsakem dnevu sproti boste po-svetili zgolj sami sebi. Seveda boste deležni raz-

nih očitkov, kar pa vam ne bo mar, saj boste vi že poznali svo-jo resnico. Vedno moramo sebe imeti najraje. Končno vambo uspelo, da se otresete skrbi, ki so vas dolgo časa pritiska-le k tlom in vam črpale energijo.

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

Marsikaj bi bili pripravljeni storiti, če bi vedeli, davam to prinese pozitivne rešitve. A ni kaj, sedaj je

prišel čas za tveganje, saj drugače nikoli ne boste izvedeli,kaj bi vse še lahko bilo. Vztrajnost vam bo sedaj prišla zeloprav. Nepričakovano in v zadnjem trenutku vam bo nekdo pri-skočil na pomoč.

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Skrajni čas je, da se začnete zavedati, da tako negre več naprej. Obtožujete sebe in druge. Že prav

kmalu boste povabljeni v dobro družbo. Naklepetajte in na-smejte se, saj je to za vas najboljša sprostitev. Kljub raznimbremenom boste imeli dovolj energije, da boste za vse našlipravo rešitev.

Sestavila: Tanja - 040 514 975

OVEN 21. marca – 21. aprila

K R A N J Č A N K A - 47

Horoskop