P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Avgust 2010 • Številka 8Leto: XII - ISSN 1408-7103

2 - L O Č A N K A

www.lon.si

Poslovna enota Škofja Loka, Kapucinski trg 2, T. 04 28 00 791

KUPON

Ob plačilu dveh položnic

in predložitvi kupona,

vam provizije ene položnice

NE ZARAČUNAMO.

Za več informacij se lahko oglasite v naši poslovni enoti ali nas pokličete po telefonu.

najboljša obrestna mera – do 5,00 %.VARČEVANJA IN DEPOZITI

POTROŠNIŠKI IN STANOVANJSKI KREDITI

PAKET DOBRODOŠLICE ZA NOVE KOMITENTE

PLAČILO POLOŽNIC

ugodni pogoji in nizke obrestne mere

veliko ugodnosti in posebno darilo

ZA PODJETJA, PODJETNIKE IN DRUŠTVAugodno poslovanje, eLON, krediti, depoziti, odkup terjatev, garancije

provizija plačila ene položnice le 0,79 EUR

L O Č A N K A - 3

Vabimo vas, da se vpišete v programe:

PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI in PT)

EKONOMSKI TEHNIK (SSI, PTI, PT)

ADMINISTRATOR (SPI)

TRGOVEC (SPI)

BOLNIČAR - NEGOVALEC (SPI)

MATURITETNI TEČAJ (MT)

PRIPRAVA NA MATURO

Programi srednjega strokovnega izobraževanja(SSI) trajajo od dve do štiri leta, program poklicno tehniškega izobraževanja (PTI) dve leti, programi srednjega poklicnegaizobraževanja (SPI) eno do dve leti, poklicni in maturitetni tečaj (PT in MT) eno leto.

Informacije: 04/506 13 60 in na www.lu-skofjaloka.si

UNIVERZA NA PRIMORSKEM, FAKULTETA ZA MANAGEMENT KOPERrazpisuje v Škofji Loki:

Študijski program 1. stopnje:MANAGEMENT - redni in izredni študijRedni študij bo potekal večinoma dopoldne inje zato namenjen zgolj nezaposlenim, izredništudij pa bo potekal popoldne; vpis je možen v prvi letnik rednega ter vse tri letnike izrednega študija.

Študijska programa 2. stopnje (strokovna magisterija):MANAGEMENT - redni in izredni študij, 1. in 2. letnikEKONOMIJA IN FINANCE - redni in izredništudij, 1. in 2. letnikRedni študij bo potekal v popoldanskem času inbo za študente brezplačen; do 13. septembra se lahko prijavijo vsi (tudi redno zaposleni), ki izpolnjujejo vpisni pogoj in še niso pridobilisedme ravni izobrazbe. Tisti, ki pa že imajo sedmo raven, se lahko prijavijo kot izredni študenti neposredno v 2. letnik.

INFORMATIVNI DAN bo v četrtek, 2. septembra, ob 17. uri v prostorihLjudske univerze Škofja Loka, Partizanska 1(bivša vojašnica).

Informacije: 04/506-13-70 ali www.fm-kp.si aliwww.lu-skofjaloka.si

AGE

NC

IJA

ČE

LIK

d.o

.o.,

Virm

aše

11

8,

Ško

fja L

oka

d.o.o.

VSA ZAVAROVANJA NA ENEM MESTU!

V Agenciji ČELIK, v Frankovem naselju v Škofji Loki

in na Laborah, Škofjeloška cesta 1, v Kranju.

Mi poskrbimo, da ste ob neurju, strelah intoči brez skrbi za svoje premoženje!

Uredimo vam zavarovanje z najširšim kritjem za vaše aparate, stroje in

elektroniko v hiši ali podjetju.

Agencija ČELIK - MOJA AGENCIJA!

Lahko nas samo pokličete za informacijo! Kar na brezplačno tel. številko - 080 123 5,

med 8. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 11. uro.

ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE

Brunarico Mah smo po dvajsetih letih iz parkirišča ob avtobusni postaji

preselili na novo lokacijo. Najdete nas ob teniških igriščih med šolskim

centrom in športno dvorano Poden.

Za tiste, ki ste lačni že zjutraj, bomo še vedno imeli odprto od 6. ure naprej.Postregli Vas bomo s sendviči, kavo za s sabo,

hamburgerji, fishburgerji, hot dogi, sirovimi zavitki,raznim pecivom, ...

Telefon: 041/413 323

Har

tman

Mat

ej s

.p.,

Šol

ska

ulic

a 4

, Š

kofja

Lok

a

WWW.GORENJSKIGLAS.SI

Oglasi

Uvodnik

4 - L O Č A N K A

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Avgust 2010 • Številka 8Leto: XII - ISSN 1408-7103

je mesečna priloga Gorenjskega glasa za škofjeloško regijo.

Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Bleiweisova cesta 4, Kranj

odgovorna urednica: Marija Volčjak

urednik Ločanke:Boštjan Bogataj(bostjan.bogataj@g-glas.si)

novinarji:Boštjan Bogataj, Vilma Stanovnik, Igor Kavčič, Danica Zavrl Žlebir, Matjaž Gregorič, Alenka Brun, Ana Hartman, Andreja Kopač, Maja Bertoncelj, Jernej Červek

fotografije:Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Polona Mlakar Baldasin

lektoriranje:Marjetka Vozlič

uredništvo, naročnine:Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjtelefon: 04/201 42 00elektronska pošta: info@g-glas.si

oglasno trženje:Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranjza Ločanko: Mirjam Pavlič (gsm 031/698 627)

mali oglasi: telefon: 04/201 42 47Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.

priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranjtehnični urednik:Grega Flajnik

tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središčedistribucija: Pošta Slovenije, Poslovna enota Kranj

Ločanka je priloga 69. številke Gorenjskega glasa,31. avgusta 2010. V nakladi 14.000 izvodov jo do-bijo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov vškofjeloški regiji brezplačno. Naslednja številkaizide 28. septembra 2010.

L O Č A N K A Šport po naše

Na naslovnici: Sara Lavtar iz Škofje LokeFoto: Denis Bozovičar

Ljubitelji športa trenutno uživajo ob predstavah na letošnjemsvetovnem prvenstvu v košarki, ki se je konec tedna začelo v Tur-čiji, velik del minulega poletja pa je bil zaznamovan z nogometom.Začelo se je z evforijo ob svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, na-daljevalo pa z veličastnim odprtjem novega stadiona v Stožicah.

Je v prestolnici lepši in mogočnejši košarkarski ali nogometnistadion? To je bilo pogosto vprašanje prvih radovednežev, ki smodrli v Stožice, da vidimo, kaj Ljubljana ima, in česa mi, ki smopraktično sosedje glavnega mesta, skoraj zagotovo vsaj v prihod-njih desetletjih še ne bomo imeli. Prav za nikogar ne vem, da biob ogledu Stožic, pa naj jih je obiskal ob dnevu odprtih vrat aliob prvih tekmah, ne bil navdušen. Seveda ne mislim na tiste, kiplačila za svoje delo pri gradnji še niso dobili, temveč na vsešportne navdušence, ki jih na škofjeloškem koncu, od Žirov doGorenje vasi, Poljan, Škofje Loke pa do konca Selške doline, resni malo.

Kar malce presunjeni nad veličastnostjo objektov smo skušalipodoživljati slovesno odprtje športne dvorane na Trati, ki je zad-nja pridobitev škofjeloškega športa in v katero radi prihajajo tudišportniki sosednjih občin. Večna gneča s termini treningov in te-kem za različne klube, športna društva in rekreativce se je takomalce zmanjšala, še vedno pa je zanimanja za proste ure v šport-nih dvoranah in telovadnicah več kot terminov.

Toda, če je gradnja športnih dvoran v zadnjih letih na našemkoncu še nekako sledila razvoju (Žiri so pri tem izključene, Gore-nji vasi se menda obetajo boljši časi), pa smo povsem na dnu dr-žave in regije pri gradnji nogometnih igrišč. Da se v Škofji Lokiže cel čas cepeta na mestu in ni nikogar, ki bi nogometašem, ki ča-kajo, do kdaj bodo sploh še smeli brcati v Puštalu, ponudil roko,je jasno že vrsto let. V Železnikih so, po poplavah, sicer dobililepo prenovljeno igrišče, ki pa je po dimenzijah premajhno ravnotoliko, da prave tekme, več kot v gorenjski ligi, niso mogoče.

Nova nogometna zgodba pa se je vendarle začela v Žireh, kjerse že domači nogometaši že leta trudijo, da bi imeli igrišče, kjerbi v miru trenirali, igrali in vzgajali mladino. Prav v dneh, ko jebilo svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki na vrhuncu, paso se vendarle začela gradbena dela za novo igrišče. Res je, da gav tej sezoni še ne bodo mogli uporabljati, res pa je tudi, da so pomučnih desetih letih, ko so iskali lokacijo, sponzorje in se boriliza svoj prostor pod soncem, prepričani, da so blizu cilja in dabodo vsaj naslednjo sezono začeli na primernem igrišču, od ko-der jih ne bo nihče preganjali in kjer bodo imeli priložnost igratitudi v državnih ligah. ”Naš stadion seveda ne bo tako veličastenkot tisti v Stožicah, prepričani pa smo, da bo prav tako lep inpredvsem, da bo na njem veliko mladih,” pravijo v Žireh. In ima-jo prav. Šport po naše namreč niso le svetovni prvaki in prva liga,ampak predvsem mladih in tudi malce manj mladih polne dvora-ne in igrišča.

Vilma Stanovnik

Najave, karikatura

L O Č A N K A - 5

Tradicionalni pohod na RatitovecSeptembrski rekreativni pohod na Ratitovec je kljub obilici podo-

bnih prireditev po Sloveniji med planinci dobro poznan, tokratni, kibo 5. septembra, pa bo že štiriintrideseti po vrsti. Uveljavljenost pri-reditve potrjuje več kot petsto vpisnikov pohoda, ki prihajajo iz vseSlovenije. Med njimi je vsako leto več prejemnikov priznanj za tri-deseto udeležbo. Dostop na Ratitovec za ta pohod ni predpisan in siga vsak udeleženec izbere po svojem okusu. Info: Planinsko društvoza Selško dolino - Železniki (Alojz Lotrič, 031/613 426).

Srečanje harmonikarjev in razstava gobPlaninsko društvo Sovodenj v sodelovanju z Gobarskim društvom

Škofja Loka že v jutranjih urah prve septembrske nedelje, 5. septem-bra, pripravlja oziroma postavi gobarsko razstavo pred planinskokočo na Ermanovcu. Vsako leto na tej prireditvi sodeluje vsaj en vid-nejši slovenski poznavalec gob, ki navzočim posreduje veliko zani-mivega o gobah. Dogajanje bo popestrilo med 20 in 30 harmonikar-jev. Športne in zabavne igre, ki bodo sledile, bodo nedeljsko popol-dne še dodatno popestrile. Informacije: PD Sovodenj (Bojan Filipič,040/632 315).

Škofjeloška mestna avanturaV pustolovski avanturi bodo tekmovalci 18. septembra v petih

disciplinah preizkušali svojo vzdržljivost in znanje: tek, kolesarje-nje, veslanje, plavanje in rolanje bodo tekmovalcem ponudili zadrenalinom nabit dan. Tekmovalci se bodo lahko pomerili na dvehrazličnih razdaljah, krajši 40-kilometrski in daljši 80-kilometrskirazdalji. Informacije: ŠD Vaitapu (Tine Radinja, 041/401 261,www.vaitapu.info).

Z Davčarji po Zgornji DavčiTretji vikend v septembru (19.) se krajani Davče skupaj z obisko-

valci podajo na pešpot po Zgornji Davči in v celoti prehodijo krož-no pot. Ta sprva vodi po markirani poti za Porezen in nato zavije doDavških slapov, ki jih je hudourniška Davščica izoblikovala na potiizpod Porezna. Sledi nadaljevanje poti po grebenu, mimo Smučar-skega centra Cerkno do Okrepčevalnice Čumar. Pot vodi naprej pro-ti Osojni Davči do glavne ceste in mimo cerkve (notranjost je tudi naogled) ter nazaj do gostilne pri Jemcu. Ob začetku poti in med njoje poskrbljeno za okrepčila pohodnikom, po vrnitvi k Jemcu pa jeobiskovalcem na voljo tudi topel obrok. Informacije: TD Davča(Zdenka Kejžar, 031/299 768).

Pohod ob Rapalski mejiTretjo septembrsko nedeljo, 19. septembra, Turistično društvo Žiri

prireja tradicionalni rekreativni pohod ob nekdanji Rapalski meji, kije potekala v neposredni bližini Žirov in tako zaznamovala malegačloveka ob tej veliki meji. Letos mineva natanko 90 let od podpisa po-godbe o vzpostavitvi meje. ”Ob tej priložnosti se bomo spomnili bo-gate zgodovine življenja ob meji,” zagotavlja Vlasta Pečelin. Pohod-niki bodo štartali ob 9. uri iz centra Žirov. Pot bo potekala preko Mrz-lega vrha do Ledinice, kjer bo tudi zaključek s kulturnim programom.

Mala Groharjeva kolonijaV petek, 24. septembra, bodo mladi umetniki ustvarjali na ulicah

Škofje Loke in na svoje slike poskušali ujeti utrinke tisočletnega me-sta. Svoje izdelke bodo zvečer postavili na ogled v vhodno dvoranoSokolskega doma, kjer bodo najboljšim podelili tudi nagrade. Infor-macije: JSKD Škofja Loka (Janez Jocif, 51 57 160). B. B.

Ločanka je redna priloga časopisa

NAROČAM

Ime in priimek: ____________________________________

Naslov:__________________________________________

Podpis:_______________________

Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območje Gorenjske. Časopisz bogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnoteženčasopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenj-cev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti.Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetnavprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In seveda poskrbimo za sprostitevin zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo z brezplačnimi prilo-gami, kot sta npr. Kranjčanka in Ločanka, ter ob koncu leta z letopisomGORENJSKA - darilom pred božično-novoletnimi prazniki.Če vas poleg branja Ločanke zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vasvabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinašali brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vaspresenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

za najmanj eno leto

6 - L O Č A N K A

Oglasi

LUNCA - bar s tradicijo in ščepcem novegaS 1. septembrom vas v baru Lunca v Škofji Loki pričakujemo z osveženo ponudbo. Poleg dobre kave bo zjutraj zadišalo po svežepečenih rogljičkih, pripravljali bomo tudi zajtrke.

● Za osvežitev - limonin sorbet, ledena kava in ledena čokolada, ter penine z različnimi dodatki.

● V hladnih dneh priporočamo domač ”Rožca čaj” z medom, terjak, vročo čokolado, kuhano vino, grog ...

● V ponudbi naravni sok iz neškropljenega sadja, pestra izbira vin, tudi vrhunskih, s poudarkom na avtohtonih slovenskih sortah. Nekatera vrhunska vina na voljo na kozarec po zmernih cenah.

● Če vas zgrabi lakota, vam narežemo domače sire in mesnine iz okoliških hribov.

● Dijakom dnevno na voljo katera od brezalkoholnih pijač po znižani ceni.

● Septembra promocijske cene odličnih vin hiše KUPLJEN iz Jeruzalema.

Vabljeni, veseli bomo vaše družbe.

And

rej K

oman

s.p

.

STROKOVNJAKI ZA KVALITETNO MENJAVO OKENIN VRAT V SODELOVANJU Z M SORA IN LIP BLED

● strankam nudijo brezplačne izmere in svetovanje na objektu

● opravijo kvalitetno montažo oken in vrat● izkoristite nepovratna sredstva s strani EKO sklada

v višini 25 % celotne vrednosti investicije

Cesta na Brdo 69, 1000 Ljubljana, tel.: 01/256 17 88, fax: 01/256 17 90, prokurist Matjaž Oblak, ekon, 031/627 981, tel. 04/510 54 20, fax 04/510 54 21, www.mitles-mo.si, matjaz@mitles-mo.si

Hotel Špik, Gozd Martuljek Restavrirana vhodna vrata Državnega zbora RS

www.mitles-mo.si

Bar

in o

krep

čeva

lnic

a Lu

nca,

Sim

ona

Koš

mel

j Jug

ovec

s.

p.,

Na

Pla

vžu

45

, 4

22

8 Ž

elez

niki

Objave Občine Žiri

L O Č A N K A - 7

Žiri - Novo šolsko leto je tu, jutri se bodoosnovnošolci znova podali v šolske klopi.Žirovska osnovna šola že nekaj let čaka naobnovo, nekateri zagovarjajo rušenje inpostavitev nove. Kaj od tega je bolj realno,smo vprašali župana Bojana Starmana:

”Letos je občina namenila 70 tisoč evrov zaobnovo sanitarij v starem delu šole, hkrati sodelno obnovili tudi talne obloge. V zadnjih le-tih smo v šolo in tudi spremljajoče objektevložili veliko denarja, saj menimo, da so ob-stoječi prostori še vedno primerni za izvajanjepouka. Prav pa je, da gledamo naprej, v pri-hodnosti bo treba nekaj narediti predvsem napodročju nove dvorane in tudi novega šolske-ga objekta. To že delamo. Letos tudi obnavlja-mo atletsko stezo oziroma žirovski stadion, insicer v sklopu gradnje nogometnega igrišča.”

Občinski svet je pred časom sprejel sklepo nadzidavi šole. Zakaj se projekt še ne iz-vaja?

”Projekt je v delu. Do konca leta naj bi pri-dobili gradbeno dovoljenje, v prihodnjihdveh letih pa investicijo zaključili. V osnovnišoli je že dlje časa pomanjkanje prostora zaspremljajoče dejavnosti in tudi pouk, tudizbornica je premajhna. Hkrati bi radi organi-zirali pouk tako, da bomo lahko obnovili alidozidali šolo, kar sem omenil že prej.”

Kako kaže z evropskim projektom Ob-novljivi viri v Alpskem prostoru izboljša-nja energetske učinkovitosti šole?

”S strani švicarske vlade je bilo obljublje-no, da naj bi fotovoltaika, celice za ogrevanjesanitarne vode in toplotna črpalka začela de-lovati že letos. Zaradi dodatnih pogojev Švi-carjev se je projekt zamaknil v prihodnjeleto. S tem projektom bo šola prihranila veli-ko energije, hkrati ima tak projekt tudi izob-raževalne učinke. Občina bo ob vsem tem šeprihranila, po prvih izračunih, več kot polovi-co stroškov za ogrevanje šole in sanitarnevode v šoli.”

Kako kaže s sprejemom občinskega pros-torskega načrta, ki bo številnim v občiniodprl pot do gradnje in tudi do legalizaci-je črnih gradenj?

”Sprejetje načrta se vleče kot jara kača, ven-dar ne naša ne druge občine na tem področjunimamo veliko vpliva. Procedure soglasoda-jalcev, predvsem ministrstev, so zelo dolge,vmes se kaže njihova medsebojna neusklaje-nost, občine pa lahko le gledamo in čakamo.Kljub temu pričakujem, da bo v naslednjemmesecu ali dveh načrt dokončno potrjen.”

Je občina že izvedla letošnje asfaltiranjeobčinskih cest in ulic?

”Letos smo skupaj s Panoramsko cesto v Ži-rovskem vrhu asfaltirali več kot pet kilome-trov občinskih cest, med njimi tudi odseke vPlastuhovi, Štrajtovi in Snopkovi grapi, isto-časno smo preplastili najbolj dotrajani del ce-ste v Račevi (od Debenca do Anžona). V tehdneh se bo začela izvajati tudi ureditev Jezer-ske ulice, za katero smo se več let usklajevaliz občani. Zgradili bomo novo cesto in tudipločnike, javno razsvetljavo, pod cesto pa ure-dili komunalno opremo. Ob pogledu v zadnjeobdobje 15 let smo skoraj v celoti realiziralizastavljene cilje in asfaltirali večino cest, ki sojih krajani pripravili (prijavili) za asfalt.”

Koliko kilometrov ste uredili v času sa-mostojne občine?

”Natančnega podatka nimam, zagotovo pagre za več kot 50 kilometrov cest, nekaj ulicv Žireh pa je bilo asfaltiranih že prej. Od 110kilometrov občinskih cest in javnih poti v ob-čini je danes asfaltiranih več kot 80 odstot-kov, uredili smo skoraj vse glavne poti, le šemanjši cestni odseki do oddaljenih domačijso makadamski. Vse to se nam krepko poznapri vzdrževanju cest, saj smo veliko prihrani-li. Po naših izračunih in izkušnjah bi nas, innas na nekaterih odsekih še vedno, vzdrževa-nje kilometra makadamske ceste stalo med500 in tisoč evri na leto.”

Zakaj se evropski projekt Urejanja po-rečja Sore še vedno ne premakne z mrtvetočke, čeprav je bil potrjen že pred skorajletom dni?

”Pri projektu sodelujemo štiri občine naŠkofjeloškem. Žirovci imamo že več kot letopridobljena gradbena dovoljenja za gradnjokanalizacije v Rakulku in na Dobračevi, zakatere upam, da ne bodo propadla. Zaradi dr-žavnih birokratskih ovir projekta še vedno nesmemo začeti izvajati. Konec prejšnjega ted-na pa je bil zaključen razpis za izbiro izvajal-ca za izvedbo del, zato lahko računamo, če sele ne bo kak neizbrani izvajalec pritožil, da biz deli začeli septembra ali oktobra.”

Projekt je zahteven, tako gradbeno kottudi finančno. Ali ima občina zagotovljendenar za izvedbo?

”Finančno politiko občine smo načrtovalitako, da bo pred zaključkom mandata prora-čun v pozitivnih številkah in ne bom za sebojpuščal bremen nasledniku. Za omenjeni pro-jekt smo v letošnjem proračunu rezervirali1,3 milijona evrov, podoben znesek pa bomoprihodnje leto namenili za gradnjo čistilnenaprave. Naj poudarim, da bo večji del tegazneska, med 60 in 70 odstotki, Evropska uni-ja vrnila nazaj.”

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Bojan Starman, župan občine Žiri

Asfaltirali pet kilometrov cestKmalu naj bi začeli z urejanjem porečja Sore, saj imajo Žirovci že skoraj leto dni v rokah

pridobljeno gradbeno dovoljenje za ureditev kanalizacije v Rakulku in na Dobračevi.

Občina Žiri je pred kratkim preplastila prej zelo slab cestni odsek v Račevi.

OB

ČIN

A ŽI

RI,

TRG

SVO

BO

DE

2,

ŽIR

I

Bojan Starman

Žirovske novice

Žiri - ”Vsi v Nogometnem klubu Alpinasmo zelo zadovoljni, da se je igrišče začelograditi. Je v fazi, ko ni poti nazaj. Sedajvemo, da bo enkrat tudi dograjeno,” je občut-ke po desetletnem opozarjanju na težave zigriščem opisal predsednik kluba DragoKramperšek. Le malokdo je verjel, da igriščena Polju bo, dodaja, sam pa je bil med redki-mi, ki je verjel v novo igrišče in posledično vnov razvoj kluba in nogometa.

Že leta 2001 so se v klubu ob sprejetju no-vega prostorsko-ureditvenega plana začelizavedati, da sedanja lokacija v industrijskiconi kmalu ne bo več namenjena njim. Takratso z dopisom opozorili občino in občinskesvetnike, vendar pravega odziva ni bilo.”Šele pred dvema letoma pa se je začela ak-cija. Občina je odkupila zemljišča na Polju,”pojasnjuje Kramperšek. NK Alpina s šestimimlajšimi selekcijami in člansko ekipo nasto-pa v gorenjskih nogometnih ligah. ”Gre zavelik pogon nogometašev in trenerjev, ki skr-bi, da se mladi ukvarjajo s športom,” pravipodpredsednik Tomaž Vehar.

Danes je v klubu od 110 do 120 aktivnih ig-ralcev. V klubu so ponosni, da že več let kon-tinuirano sodelujejo v tekmovanjih, z novimigriščem pa se pojavljajo tudi nove ambicije.”V prihodnje bi lahko naskakovali preboj vtretjo slovensko ligo, kjer je članska ekipa žebila,” pravi Vehar, ki tudi meni, da lahko kboljšemu odzivu prispevajo tudi uspehi re-

prezentance, zanimanje za nogomet pa bo ponovem večje tudi zaradi novega igrišča in bli-žine osnovne šole. Razen glavnega nogomet-nega igrišča bo na Polju zgrajen tudi vodovodin atletska steza za osnovno šolo ter igriščeza malčke, zato gre investicija v več sto tisočevrov. Gradbena dela naj bi bila zaključena vseptembru, ko bo tudi posejana trava na no-vem igrišču.

”To ne pomeni, da bomo igrišče lahko takojuporabljali. Najprej mora nastati ruša, kar pabo možno šele konec pomladi,” pravi pred-sednik, ki opozarja na novo težavo: ”Prihod-

nje leto bomo morali zgraditi tudi garderobe.Upam, da bodo na občini pokazali še nekajrazumevanja in bomo projekt speljali skozi.”Žirovski šaljivci sicer pravijo, da bi bil nogo-met brez garderob sicer zanimivejši za gle-dalke ... Projekt v večjem delu financira Ob-čina Žiri, del prispeva ministrstvo za šolstvoin šport, del naj bi prispevala Fundacija zašport, del pa bodo nogometaši s svojimi roka-mi naredili sami. Oziroma to že počno.

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Za šolo rastejo žirovske StožiceŽirovskim nogometašem so se končno začele uresničevati sanje - groba gradnja igrišča bo končana v

mesecu dni, za igro pa bo nared prihodnje leto.

Nova pridobitev gasilcev z DobračeveŽiri - Prostovoljno gasilsko društvo Dobračeva iz Žirov je pred kratkim postalo bogatej-

še za novo opremo - osnovno hidravlično orodje za tehnično reševanje. ”Dolgo smo čaka-li na to orodje. Po ogledih in zbiranju denarja pa smo ga kupili zato, ker se zavedamo, dase operativni gasilci vse pogosteje srečujemo s tehničnimi intervencijami, kjer rešujemotako življenja kot premoženja,” je ob nakupu povedala Maja Kumer Trček.

Dobračevski gasilci so sedaj opremljeni za reševanje iz vozil ali pa za reševanje pri de-lovnih nesrečah v industriji (ukleščen delavec v delovnem stroju ali pod delovno opremo).Kakovostno tehnično orodje je za gasilce nepogrešljivo tudi v primeru intervencij, pred-vsem ko je treba zagotoviti dostop do zagrajenih in varovanih industrijskih poslopij. ”Ponovem bomo lahko opravljali tudi nove naloge, za katere bi sicer morali čakati pomoč izŠkofje Loke,” so zadovoljni gasilci z Dobračeve. Nakup so omogočila, poleg domačih ga-silcev samih, tudi nekatera žirovska podjetja in Občina Žiri.

Boštjan Bogataj

8 - L O Č A N K A

Predsednik Drago Kramperšek je prepričan, da bo novo nogometno igrišče privabilo številne mlade, vsi Žirovci pa bodo ponosni na žirovske Stožice.

Sveže mleko s kmetije Pr’ Bukovcu dobite na mlekomatu v Žireh.

Možna dobava predplačniškega ključka

Tel.: 041 864 152

KR

EK

ALO

JZ,

ŽIR

OVS

KI V

RH

44

, ŽI

RI

Reportaža

L O Č A N K A - 9

Žiri - Nogometna evforija se je dober me-sec in pol po velikem finalu svetovnega pr-venstva, ko sta se za veliki pokal udarili Špa-nija in Nizozemska, le nekoliko umirila. Tudiv Žireh, odkoder se je skupinica znova poda-la na veliko prvenstvo. Nogomet ali 16-dnevne počitnice za več tisoč evrov? ”Imamodobre izkušnje iz Južne Koreje. Poleg nogo-meta spoznaš tudi novo deželo, prijazne lju-di. Ja, nekateri mislijo, da smo nori, ampakmi smo se odločili, da bo nakup novega avtapočakal, prvenstvo pač ne,” pravi Tomaž Ve-har, ki nam je skupaj z ženo Mihaelo OblakVehar spregovoril o potovanju v JAR: ”Žele-la sem doživeti nogometno vzdušje, kot ga jeTomaž ob obisku Južne Koreje. Načrtovalismo potovanje vse družine, a toliko denarjares nismo imeli.”

Skupina Žirovcev, ne le naštetih, sestavljazelo zveste navijače slovenske nogometne re-prezentance. Na tekme v Sloveniji, tudi naavgustovsko z Avstralijo v Stožicah, se pona-vadi odpravi kar velika skupina. Junijska odi-sejada pa je bila nekoliko bolj posebna. VJAR je bilo v tistem času od 800 do 1500Slovencev, število pa je raslo z uspehi. ”Predprvo tekmo smo se družili z Alžirci, ki soostali prijazni tudi po izgubljeni tekmi,” ovzdušju nekoliko pove Mihaela Oblak Vehar,mož Tomaž pa doda: ”Tako je na vseh večjihtekmovanjih. Skupni cilj vseh navijačev jedruženje ob nogometu. Seveda pa vsi navija-mo za svoje.”

Odlično vzdušje pokvarili Američani

Prva tekma: zmaga, druga tekma: remi,tretja tekma: poraz. Na koncu pa še slaba no-vica o golu Američanov v zadnjih sekundah... ”Vzdušje se je stopnjevalo. Do zadnjegasmo upali, da gre Slovenija naprej. Zato smose imeli stalno maksimalno dobro. Vse smodoživljali v vzhičenem stanju,” opisuje Mi-haela. Tudi stavili so. ”Pri vseh hotelih so ba-zeni. Obljubil sem, da se bom ob zmagi ko-pal. Gol. Žal je bilo tako le po prvi tekmi,”smeje razloži Tomaž. Na vprašanje, kako ra-zočarani bi bili, če bi se slovenska reprezen-tanca uvrstila naprej, njih pa ne bi bilo zra-ven, zamahneta z roko: ”Vse smo tako načr-tovali, da bi v Žireh skupaj s prijatelji sprem-ljali tekme. Pričakovali smo uvrstitev naprej.Verjeli smo v naše fante.”

Kljub porazu Slovenije na tretji tekmi (zAngleži) bi se Slovenija lahko uvrstila na-prej. Edini pogoj je bil, da Američani nevknjižijo zmage. ”Ob zaključku tekme z An-gleži smo imeli še vedno dober rezultat. To-maž je že tekel proti igrišču, po dres enegaod fantov. Prijatelji na tribuni so povedali, daše ni konec. Sledil je šok,” se je spominjalaMihaela. Veliko Slovencev se je še vedno ve-selilo, skakalo Kdor ne skače ni Sloven’c, ...,nato pa so opazili sklonjene glave slovenskihreprezentantov. ”Obnemeli smo. Po tekmismo šli kar hitro v avtobus in v hotel. Pov-sem drugače kot po prvih dveh tekmah, kosmo šli na gostijo, zavrteli tudi slovenskoglasbo. Žal. Veliko smo pričakovali,” pa jedodal Tomaž Vehar.

Četrt ure opazovali levjo družinoNogometne tekme trajajo dvakrat po 45 mi-

nut, s prevozom in navijanjem pred tekmo inpo njej morda vzamejo tri popoldneve, kaj sonavijači počeli ostalih 14 dni? ”Imeli smo od-lično vodičko, ki nas ni pustila pri miru, vse-skozi smo bili po ogledih,” je pojasnil To-maž. Tako so spoznavali življenje v Afriki,lokalnih posebnostih, politiki, apartheiduoziroma napetostih med belimi in temnopol-timi državljani. ”Celo organizatorji so se baliza turiste, vendar je bil ves strah odveč. Var-nostnikov skoraj nismo opazili,” dodaja Mi-haela Oblak Vehar. Domačini, pri katerih sospali, so jih pričakali s plesom, odnosi so bilipristni, nekateri so celo potočili solze ob nji-hovem odhodu.

Udeležili so se tudi safarija, ki je v JARzelo slikovit. ”Vozili smo po cesti, vse na-okoli narava. Od velikih pet smo videli štiri:levjo družino, slona, nosoroga in bivola, leleopard je bil preveč plašen (smeh),” poveVehar. V Afriki živi skoraj 20 milijonov lju-di, sogovornika sta opazila, da so mesta raz-vita, najrevnejši predeli ob mestu pa so ne-pregledno veliki. Tako kot marsikje drugjepo svetu so tudi v tem delu sveta največji problem - službe. Za konec vprašamo še ponaslednjem prvenstvu? ”Če se Slovenija uvr-sti, gremo zagotovo vsi. Vsa družina, tudihčeri Estera in Špela, ki igrata nogomet,”družno povesta zakonca Vehar. Priložnost zanavijanje pa bo že to soboto. Slovenija igra sSeverno Irsko. Za omenjeno prvenstvo naPoljskem in v Ukrajini.

Boštjan Bogataj

Tekel po dres, nato pa šokMilan Oblak, Jože Oblak, Robert Krvina, Tomaž Vehar in Mihaela Oblak Vehar je skupinica Žirovcev,

ki so se sredi junija podali v Južnoafriško republiko. Razlog: svetovno prvenstvo v nogometu. Epilog: ponovitev sledi na Poljskem in v Ukrajini.

Milan in Jože Oblak: ”Kdor ne skače, ni Sloven’c!”

Tomaž Vehar in Mihaela Oblak Vehar pred prvo tekmo z Alžirijo

Objave Občine Škofja Loka

10 - L O Č A N K A

Sredi avgusta so v Ljubljani podpisalipogodbo z izvajalcem gradbenih del za na-daljevanje gradnje poljanske obvoznice.Vrednost pogodbe za drugo in tretjo grad-beno fazo skupaj znaša 15,6 milijona ev-rov. Župan Igor Draksler je ob tem odgo-voril na pomisleke, ali bi bilo lahko ogro-ženo črpanje evropskih sredstev, če bi segradnja obvoznice zavlekla:

”Pričakujemo, da bodo z gradnjo druge intretje faze obvoznice začeli sredi septembra.Izvajalec gradbenih del Primorje, d. d., je bilnamreč že uveden v posel. Najprej se bo za-čela gradnja predora Pod Stenom s suškesmeri, v nadaljevanju pa bo sledila gradnjaviadukta od Zminca proti Bodovljam v dolži-ni 130 metrov. Na preostalem delu trase bodopotekala pripravljalna dela. Izvajalec ima popogodbi čas, da v treh letih dokonča drugo intretjo fazo, torej bo gradnja končana znotrajobdobja, v katerem bo možno črpati evrop-ska sredstva, se pravi do leta 2013. Ob tem pase je treba zavedati, da se bo z začetkomgradnje povečal promet težkih vozil.”

Nekateri se zato že sprašujejo, kje bodoob gradnji predora vozili tovornjaki, kibodo dovažali in odvažali gradbeni mate-rial?

”Vozili bodo po državnih in lokalnih ce-stah, saj gradnje s čelne strani ni mogočeorganizirati zaradi stalnih pritožb občana naSuhi. Občane bomo o režimu teh prevozov vprihodnjih dneh še podrobneje obvestili.”

Tudi dela na gorenjski panoramski cesti,ki povezuje najbolj atraktivna turističnaobmočja regije, potekajo z veliko vnemo.Kdaj bosta urejena tudi odseka ceste v ob-čini Železniki in Škofjeloški odsek pano-ramske ceste na Križno goro?

”Pričakujemo, da bodo zadeve urejene v za-četku jeseni. Na našem odseku naj bi delakončali v drugi polovici septembra in ta za-ključek del že z veseljem pričakujemo. Ta časso na našem odseku večino ceste že asfaltira-li, končati pa morajo še ureditev obračališčain panoramske točke na Križni gori. Sloves-no odprtje ceste pričakujemo konec septem-bra. Ob tem bi rad poudaril, da gre za enegaredkih zares konkretnih regionalnih projek-tov, s katerim bomo dejansko pridobili cesto,s čimer bomo omogočili boljši in varnejši do-

stop tako občanom kot turistom v celotniškofjeloški regiji. Poleg tega bo s tem projek-tom na Škofjeloško prišlo približno dva mili-jona evrov dodatnega nepovratnega denarjaiz evropskih sredstev.”

Drug pomemben medobčinski projektna Škofjeloškem je celovita komunalnaureditev v okviru projekta ureditve poreč-ja Sore. Kako daleč ste pri tem projektu?

”Po izdanih pozitivnih odločbah za izgrad-njo kanalizacije in čistilnih naprav na pristoj-nem ministrstvu se projekt odvija naprej. NaŽirovskem so pred izbiro izvajalcev, v ŠkofjiLoki pa smo celotno zajetno dokumentacijoza izbiro izvajalca oddali v pregled na minis-trstvo za okolje in prostor. Ko bomo dobilipotrditev z njihove strani, bomo začeli s po-stopkom javnega naročanja. Približno enoleto pa imamo vse štiri občine že popolnovlogo za vodooskrbni del projekta, kjer pa sezadeva trenutno premika bolj počasi. Čaka-mo torej na pozitivno rešitev s strani ministr-stva za okolje in prostor.”

Našo bralko zanima, kaj se dogaja zgradnjo čistilne naprave v Retečah ingradnjo kanalizacijskega omrežja v nase-ljih Godešič, Reteče in Gorenja vas?

”Takoj, ko bo ministrstvo potrdilo doku-mentacijo, bo občina izvedla javni razpis zata del omrežja. Predvideno je, da se bo čistil-na naprava in kanalizacijsko omrežje v Rete-čah zgradilo do leta 2015.”

Kaj pa je s Tehnološkim parkom na Tra-ti? Lahko zdaj, ko nova ministrica za go-spodarstvo prihaja iz gorenjske regije, pri-čakujemo večjo naklonjenost temu po-membnemu razvojnemu projektu?

”Ministrstvo za gospodarstvo je že pod prejš-njim ministrom ob obisku Gorenjske izrazilopodporo projektu, ki smo ga Ločani zastaviliskupaj z jeseniško občino. Glede na dobro pri-pravljenost so ocenili, da bi bil naš projekt lah-ko uspešen na razpisu ministrstva. Ta čas raz-vojna agencija s partnerji iz gospodarstva pri-pravlja projekt in ga bomo v razpisanem rokuoddali na ministrstvo. S tem projektom želimozagotoviti dodaten tehnološki razvoj na škofje-loškem območju in dati podjetjem razvojnospodbudo, po drugi strani pa s podjetniškim in-kubatorjem odpreti tudi zaposlitvene možnostimladim, ki nimajo materialnih možnosti za za-četek lastnega podjetništva.”

Na zadnji seji občinskega sveta ste spre-jeli odločitev za selitev klavnice iz mestne-ga središča v industrijsko cono na Trati. Stem se bo ohranil pomemben živilsko-pre-delovalni obrat, sprostil pa se bo zeloatraktiven zemljiški kompleks ob reki Sel-ščici oziroma ob sotočju, ki kar kliče pocelostni urbanistični ureditvi.

”Občina Škofja Loka je že v preteklosti lega-lizirala na črno zgrajeno moderno klavnico obsotočju Sor in obenem postavila rok za njenoizselitev, to je do leta 2015. Hkrati smo na ob-

Igor Draksler, župan občine Škofje Loka

Do trgovin na Grencu bo ponovem vozil avtobus

Gradnjo poljanske obvoznice bodo nadaljevali sredi septembra, najprej bo prišel na vrsto predor Pod Stenom, nadaljevali pa bodo gradnjo viadukta od Zminca proti Bodovljam.

Igor Draksler

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Gradnja poljanske obvoznice se bo nadaljevala s predorom Pod Stenom.

Objave Občine Škofja Loka

L O Č A N K A - 11

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

čini v okviru sprejetih razvojnih programov inprogramskih usmeritev za regijo poskrbeli, daima tako v razvojnem kot prostorskem planuklavnica svoje mesto, kar predstavlja tudi te-melj za kandidiranje za pridobitev evropskihsredstev. Občina bo s klavnico zamenjala zem-ljišče v industrijski coni na Trati za zemljiščaob sotočju obeh Sor, selitev pa bo pokazala,kdo od partnerjev bo moral doplačati za pros-tor, kjer je zdaj klavnica. Glede na to, da sebliža tudi selitev glavnine prometa s ceste naSpodnjem trgu na obvoznico, smo naročili ur-banistične strokovne podlage za določitev pri-hodnje namembnosti sedanjega kompleksaklavnice v starem mestnem jedru.”

Prebivalce okoliških krajev pa zanima,kdaj bodo tudi v njihovem kraju prišli doširokopasovnega omrežja?

”Glede na to, da to postaja čedalje večjiproblem, je občina že lani pridobila vlogidveh interesentov, ki bi gradila širokopasovnisistem za celotno območje občine ŠkofjaLoka. Žal pa je kriza zaenkrat obema prepre-čila, da bi dejansko izvedla projekt. Ta častako lahko samo čakamo, da bomo lahkopodpisali ustrezne pogodbe, ki bodo podjetjazavezala h gradnji širokopasovnega omrežjatudi v malce odročnejših krajih.”

Septembra naj bi z novo avtobusno pove-zavo mestnega prometa obisk trgovsko-poslovne cone na Grencu omogočili tudimanj mobilnim občanom.

”Na osnovi pobud naših občanov in predlo-ga, ki so ga pripravili v podjetju Alpetour,bodo po novem za poskusno obdobje šestihmesecev avtobusi mestne linije Podlubnik-Lipica-Podlubnik vozili še do trgovskegacentra na Grencu, kjer bo urejeno tudi novoavtobusno postajališče. Iz Podlubnika in izLipice bo med tednom šest odhodov avtobu-sov proti trgovskemu centru na Grencu. Novopostajališče bo pred Merkurjevim trgovskimcentrom in bo ustrezno označeno s prometnosignalizacijo ter opremljeno z voznim redom,shemo avtobusnih linij, košem za smeti inklopjo za čakajoče potnike.”

V Virmašah sta bila zgrajena dva večsta-novanjska objekta, na Trati pa se prenav-lja še en večstanovanjski objekt, v kateremnaj bi uredili neprofitna stanovanja. Koli-ko neprofitnih stanovanj boste s tem pri-dobili in kdaj boste razdelili ključe prvimstanovalcem?

”V občini Škofja Loka smo letos izvedlinov razpis za najem neprofitnih stanovanj. Vskladu s tem smo oblikovali dokončno listoprosilcev, ki obsega 67 imen. Ob tem je trebapoudariti, da smo pred tem poskrbeli za reši-tev stanovanjskih potreb iz prejšnjega razpi-sa, saj smo pokrili vse dosedanje potrebe poneprofitnih stanovanjih. S postopkom dode-ljevanja stanovanj smo že začeli, pri tem paponovno preverjamo, ali vsi statusi, ki so jihv razpisu navajali upravičenci, še vedno ve-ljajo. V mesecu septembru in oktobru bodoupravičenci tako že prejeli ključe za prvih 25stanovanj. Počasi se končuje tudi gradnjadveh večstanovanjskih objektov v Virmašah,kjer bomo pridobili še dodatna občinska ne-profitna stanovanja, v odkupljeni hiši na Tra-ti pa bomo v kratkem uredili dve stanovanjskienoti, tri enote pa še spomladi.”

Letos ste uvedli subvencije za otroke, kiniso vpisani v vrtec. Kako poteka zbiranjevlog in kakšen je odziv staršev?

”Izkazalo se je, da je bila odločitev, da sedodeli subvencija v višini sto evrov staršem,ki imajo svoje otroke v starosti do treh let vdomačem oziroma v zasebnem varstvu, pra-vilna. Želeli smo namreč pomagati tistim, kiso kot enakopravni občani ravno tako upravi-čeni do vrtčevskega varstva, pa jim žal zasvojega malčka ni uspelo pridobiti prostora vvrtcu. Zaenkrat smo prejeli 194 vlog za sub-vencijo, kar je približno toliko, kolikor smotudi načrtovali. Ob začetku šolskega leta pase bo povsem realno pokazalo, koliko je biloizpisov iz vrtca in koliko je zato še ostalopraznih mest za tiste otroke, ki vrtec potrebu-jejo. Na občinskem svetu pa smo sicer žesprejeli tudi prostorski akt za nov vrtec naobmočju nekdanje vojašnice.”

Je kakšna novost v zvezi s prenosomzemljišč na območju nekdanje vojašnice zministrstva za obrambo na občino?

”Ta čas še nimamo pozitivnih novic o pre-nosu zemljišč na občino, saj ministrstvo zajavno upravo še ni izdalo pričakovanega so-glasja. Kljub temu da imamo tu težave in smozato v neenakopravnem položaju z občinoVrhnika, kjer so tak prenos že izvedli, občinaišče še dodatne možnosti. V usklajevanju staprojekta za rekonstrukcijo dveh novih oddel-kov za prvo starostno obdobje v enoti vrtcana Trati. Pričakujem, da bomo z novimi ka-pacitetami razpolagali že v začetku prihod-njega šolskega leta.”

Poleti Škofjo Loko obišče precej turistov.Poletno dogajanje ste popestrili s številnimiprireditvami, pri čemer ste se letos poveza-li tudi s festivaloma v Kamniku in Kranju.Kako ste zadovoljni z letošnjim poletnimkulturnim in turističnim utripom?

”Moram reči, da že sam pogled skozi oknomoje pisarne da vedeti, da smo imeli avgustamnogo turistov, a žal so bili to povečini eno-dnevni gosti, ki si pridejo ogledat mesto, po-sedijo v mestnih lokalih in kaj malega zapra-vijo. Prireditve pa privabijo predvsem doma-če goste. Pri stacionarnih gostih smo letoszaznali nekoliko manj nočitev v primerjavi sprejšnjimi leti, saj v preteklosti v avgustupraktično ni bilo mogoče dobiti proste poste-lje. Na splošno menim, da so prireditve lepouspele, saj ima mesto kaj ponuditi, vprašanjepa je, koliko Ločanov želi zares živeti od tu-rizma. Veliko pričakujemo tudi od nove turi-stične organiziranosti na Škofjeloškem. LTOsmo namreč ukinili, delavce pa je prevzelaRazvojna agencija Sora, ki zdaj skrbi za ko-ordinacijo vseh razvojnih projektov.”

Prostorski akt za vzhodni del vojašnicepredvideva postavitev novega vrtca, viso-košolskega centra in tudi mladinskegacentra. V vmesnem času pa ste prispevalidel sredstev za spremembo namembnostiin preureditev obstoječih prostorov mla-dinskega centra v vojašnici. Kako sicerpodpirate njihovo delovanje?

”Na vzhodnem delu nekdanje vojašnice že-limo postaviti sodoben družbeni center, ki boŠkofji Loki lahko v ponos, saj bo tam locira-na paleta družbenih institucij: od vrtca inljudske univerze do visokošolskih institucij,svoj prostor pa naj bi tam našli tudi mladinain starejši občani. Moram reči, da poznamotežave znotraj mladinske organiziranosti vnaši občini, zato občinski svet že nekaj letnamenja precej sredstev za delovanje mladin-skega kluba. Letos je občina dodatno finanč-no podprla tudi legalizacijo njihovega objek-ta, s čimer smo omogočili pogoje za njihovonadaljnje delovanje. Menimo, da je to potreb-no, saj mladim moramo zagotoviti prostor,kjer se lahko zbirajo, družijo, zabavajo inustvarjajo.”

Mateja Rant, foto: Tina Dokl, Gorazd Kavčič

Poletje so v Škofji Loki zaznamovale številne prireditve.

Objave Občine Škofja Loka

12 - L O Č A N K A

Škofja Loka - Pogodbo o gradnji poljan-ske obvoznice so podpisali direktor DRSCGregor Ficko, župan Občine Škofja LokaIgor Draksler in direktor gradbenega pod-jetja Primorje Dušan Črnigoj. Gre za grad-njo druge in tretje faze poljanske obvoznice,ki obsegata gradnjo predora pod Stenom(660 metrov) in nadaljevanje trase obvozniceod izhoda iz predora v Puštalu do že zgraje-nega cestnega krožišča v Zmincu (nekaj večkot dva kilometra). S tem se je dokončno raz-pletel postopek izbire izvajalca, potem ko jedržavna revizijska komisija konec meseca ju-lija potrdila pravilnost postopka javnega na-ročila za izbiro izvajalca druge in tretje fazeobvoznice, na katerem je državna direkcija zaceste kot najboljšega ponudnika že pred ča-som izbrala podjetje Primorje.

Pogodbena vrednost gradbenih del za obedve fazi znaša 15,6 milijona evrov, skupnavrednost celotne investicije pa je 43 milijo-nov evrov in je del operativnega programarazvoja okoljske in prometne infrastruktureod leta 2007 do 2012. Operacijo delno finan-cira Evropska unija iz sklada za regionalnirazvoj v višini 85 odstotkov upravičenih stro-škov. Rok za dokončanje del je tri leta posklenitvi pogodbe.

”V naslednjih tednih bo sledila uvedbagradbenega izvajalca v delo, priprava grad-bišča (ustrezna zaščita, prometna ureditev nagradbišču) na manipulativnem platoju predvhodom v predor, ki je bil zgrajen že v sklo-

pu prve faze obvoznice. Realno računamo dabodo delavci Primorja v začetku septembraže začeli z gradbenimi deli,” sporočajo z Ob-čine Škofja Loka.

Poljanska obvoznica je za slovenske cestnepovezave širšega, čezmejnega pomena. Gre zapovezavo od Robiča (meja z Italijo) čez Tol-min, Cerkno in Škofjo Loko do Jeprce. Trasaobvoznice Škofja Loka bo nadomestila odsekregionalne ceste Jeprca-Zminec-Želim, ki se-daj poteka skozi staro mestno jedro ŠkofjeLoke in hudo moti ob cesti živeče meščane.Pred poletjem so prebivalci najbolj obreme-

njenega Spodnjega trga in Poljanske ceste pri-pravili protest, s katerim so znova opozorili,kako potrebna je poljanska obvoznica, ki boglavnino prometa speljala ven iz mesta.

”Obvoznica bo izboljšala dostopnost, skraj-šala potovalne čase, povečala prometno var-nost ter znižala operativne stroške vozil, iz-boljšala življenjske in bivalne pogoje, hkrati pabo imela pomembno vlogo pri večji dostopno-sti in povezanosti z mednarodnimi tokovi,” soprepričani v gradbenem podjetju Primorje, kinaj bi septembra že začelo graditi.

Danica Zavrl Žlebir

Septembra predviden začetek gradnjeSredi avgusta je bila podpisana pogodba med Direkcijo Republike Slovenije za ceste, Občino Škofja

Loka in gradbenim podjetjem Primorje o nadaljevanju gradnje poljanske obvoznice.

Pisana Loka poživila mestoŠkofja Loka - Iztekel se je letošnji poletni festival Pisana Loka, ki

je dogajanje na prostem spet poživilo tisočletno lepotico. Šest za-porednih sobot so se vrstile delavnice in glasbeni dogodki. Letošnjaprogramska novost so bile delavnice, namenjene otrokom. Šestsobotnih dopoldnevov so lahko otroci na Mestnem trgu ustvarjali:enkrat s prstnimi lutkami, drugič ob izdelavi dražgoških kruhkov, paob spoznavanju mitoloških bitij in preizkušanju sposobnosti vrokodelnicah, izdelavi vetrnic ali ob mačjih dogodivščinah. Večernodogajanje na Placu pa so vse poletne sobote oblikovali glasbeniki,od obetavnih mladih talentov, med katerimi je bilo tudi več domačih,loških ali gorenjskih, do uveljavljenih slovenskih posameznikov inskupin. In ne le slovenskih: v goste so prišli tudi Dalmatinci, klapaKumpanji, ki so kot vsako leto najbolj napolnili staro mestno jedroin navdušili škofjeloško občinstvo. Tudi sicer so bile sobotne prire-ditve dobro obiskane, pove Mateja Hafner Dolenc iz projektneskupine Pisana Loka, ki vsako leto pripravlja poletno dogajanje. Zaletošnje pa je značilna še ena novost: organizatorji treh gorenjskihmest, poleg Škofje Loke še Kranja in Kamnika, so pred poletjem iz-dali skupno publikacijo z naslovom Festivalsko poletje 2010 in po-

vabili občinstvo na poletne dogodke. Ti so se zadnji avgustovskikonec tedna v Škofji Loki iztekli, kar pa ne pomeni, da bo kulturnodogajanje zamrlo. Nasprotno, seli se v Sokolski dom!

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Igor Draksler, Gregor Ficko in Dušan Črnigoj so podpisali pogodbo o nadaljevanju del na Poljanski obvoznici.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Z nastopa Braca Doblekarja z Dom Big bandom in mlado pevko Nino Strnad

Objave Občine Gorenja vas-Poljane

L O Č A N K A - 13

Gorenja vas - Že jutri je pred šolarji innjihovimi starši novo šolsko leto. Med po-čitnicami je čas, da občina poskrbi za inve-sticijska vlaganja v šolske prostore, enakotudi vrtec. Ali je občina tudi letos vlagalav prenovo šolskih prostorov, smo najprejvprašali župana Milana Čadeža:

”V začetku letu leta sem se v Osnovni šoliIvana Tavčarja natančno pozanimal o prihod-njih investicijah in ugotovil, da bo treba zeloveliko vlagati. V šoli smo med počitnicamizamenjali podboje in vrata v prvem nadstrop-ju, prihodnje leto pa nas enako delo čaka vpritličju. Kmalu bomo morali zamenjati po-hištvo, ki je še iz sedemdesetih let ... Letossmo zamenjali tudi vsa preostala okna, prednami pa je še en velik zalogaj: streha. Le ra-čunalniška učilnica je prava, šola pa jo je ure-dila sama. V Poljanah je šola novejša in jeposledično manj investicijskega vzdrževanja.Prejšnji teden sem imel sestanek z novo rav-nateljico Metko Debeljak, oba sva si bilaenotna, da sodelovanje z obema šolama inobčino še poglobimo. Čaka nas zahtevna ure-ditev varne poti otrok v šolo, pri nadaljevanjuprojekta bo tudi vključena OŠ Poljane.”

V Gorenji vasi šolarji in tudi občani zelopogrešajo sodobno športno dvorano, kinaj bi jo gradili v prihodnjih letih. Kdaj sebo njihova želja uresničila?

”Občina trenutno pripravlja občinski po-drobni prostorski načrt, ki med drugim obrav-nava tudi območje, namenjeno izgradnjišportne dvorane. Projekt gradnje športnedvorane so potrdili tako v šoli kot uporabnikiin občina. Čim hitreje želimo projekt pripra-viti vse do pridobitve gradbenega dovoljenja,da bomo lahko kandidirali za pridobitevsredstev za sofinanciranje izgradnje športnedvorane, tako na ministrstvu za šolstvo inšport kot tudi na kakem drugem razpisu.”

Za predšolsko varstvo vsako leto poskr-bite z odprtjem novih oddelkov. Tudi tokrat bo tako, saj občina na Dobravi obnavlja objekt za nove oddelke vrtca. Bojutri vse nared?

”Približno 200 tisoč evrov vredno investici-jo naj bi dokončali v roku. Ta trenutek težkonapovem (z županom smo se pogovarjaliprejšnji teden, op. a.), vendar bo vrtec na Do-bravi zagotovo odprt v začetku septembra, čese le ne bi kaj nepredvidenega zataknilo. Sštirimi oddelki vrtca bomo razbremenili se-danjo preobremenjenost vrtca v Gorenji vasiin tudi v Poljanah. Trije oddelki bodo odprti

takoj, enega pa bomo napolnili z začetkomprihodnjega leta. Na ta način sledimo moje-mu cilju, da bodo vsi otroci dobili varstvo.”

V Poljanah sanirate oporni zid strugepotoka Ločivnica.

”Dogovori za izvedbo celovite sanacijestruge potoka Ločivnica v naselju Poljanepotekajo že skoraj desetletje, oporni zid je bilže nevarno nagnjen proti strugi, obstajala jevelika nevarnost zrušitve v strugo. Odločilismo se, da izvedemo sanacijo najbolj kritič-nega dela opornih zidov s sredstvi občinske-ga proračuna. Celotna investicija, ki smo jozačeli izvajati v začetku julija in bo zaključe-na v teh dneh, bo stala dobrih 70 tisoč evrov.V sklopu te sanacije bo izvedena tudi zame-njava vodovodnih cevi, ureditev fekalne inmeteorne kanalizacije ter potrebna priprav-ljalna dela za kasnejšo možnost ureditve jav-ne razsvetljave. Na območju gradnje bodo vceloti urejene tudi vozne površine.”

Pred meseci je bila na novo asfaltiranaregionalna cesta od Poljan do Srednje vasi.Kdaj se bo nadaljevala obnova do Gorenjevasi, kjer je gradnja krožišča skoraj žekončana?

”Krožišče v Gorenji vasi dva meseca žefunkcionira, kdaj bo uradno odprtje, niti nitako pomembno. Navsezadnje gre za projektdržave, enako je tudi z urejanjem regionalk.Seveda pa imamo koristi predvsem lokalniprebivalci. Zato sem vesel, da bo DirekcijaRS za ceste kmalu sanirala 300-metrski od-sek na relaciji Trebija-Fužine, prihodnje letopa še prav toliko dolg odsek na isti relaciji in

nadaljevanje odseka od Srednje vasi protiGorenji vasi. To si v naši občini zaslužimo.”

Zaradi gospodarske krize je državni pro-račun vse bolj osiromašen. Ali bo v skladuz letošnji načrti izpeljana obnova cesteTrebija-Sovodenj?

”Žal ne, saj je državni proračun vse tanjši inz manj možnosti podpore investicij. Rebalansdržavnega proračuna je za omenjeni odsekvzel kar nekaj letošnjih sredstev, zato se bonamesto načrtovanih štirih odsekov letos za-čelo urejati le najstarejši del pri Bucku. Pri-hodnje leto se bo urejanje nadaljevalo, saj sosredstva zagotovljena. Naj ob tem omenim,da je občina na DRSC oddala tudi identifika-cijski dokument za celotno rekonstrukcijo ce-ste Trebija-Sovodenj. Razlog je preprost: dr-žava se je očitno določila, da bo Gorenjsko inSeverno Primorsko povezovala preko Kopač-nice, zato zahtevamo, da rekonstruira tudi ce-sto proti Sovodnju.”

Kaj se dogaja s projektom oživljanja po-sestva Visoko?

”Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila 1.junija, smo sprejeli sklep, da občina z vso od-govornostjo kot partner vstopi v novoustanov-ljeno družbo, ki jo mora kot razvojni investitorustanoviti Hosting. Enako potrditev morajosprejeti še v Občini Škofja Loka, ki je na pote-zi ... Veseli me, da sta se na predlog projektaoživitve dvorca Visoko pozitivno odzvala dvaobčinska matična odbora v Škofji Loki. Nanaši občini smo vložili veliko dela, energije inčasa, zato srčno upam, da bo projekt uspel.”

Boštjan Bogataj, foto: Denis Bozovičar

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane

Kmalu štirje novi oddelki vrtcaS 1. septembrom v šolo in vrtec pridejo novi otroci. Šola mora sprejeti vse prvošolčke,

v vrtcih le toliko, kot je prostora. V občini Gorenja vas-Poljane ga je dovolj za vse.

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

. 87

, G

OR

EN

JA V

AS

Milan Čadež

Vrtec na Dobravi bo odprt v nekaj dneh.

Podblegaške novice

14 - L O Č A N K A

Hotavlje - Turistično društvo Slajka - Hotavlje je tokratni Večer slo-venskih podoknic z veseloigro združilo s Semanjim dnevom. ”Kultur-ni program smo izpeljali na praznično nedeljo, ko smo predstavilinovo igro Mama Monika, nastopil pa je tudi ansambel Saša Avseni-ka. Bil je lep, sončen dan, zato je bil tudi odziv obiskovalcev dober,”je povedal Janez Filipič, predsednik društva.

Po odpovedi sobotnega programa, so v nedeljo začeli z mašo, nada-ljevali s sprevodom do sejma kmetijskih dobrot okoliških kmetij. Obdobri pijači in hrani so domačini nekoliko poklepetali, nato odšli do-mov. ”Po kosilu smo našo prireditev začeli s pesmijo. Tokrat s Slove-nija, od kod lepote tvoje, ki smo jo namenili sovaščanu, maratoncuTonetu Kosmaču. Prepričani smo, da nas bo dostojno zastopal tudi naolimpijskih igrah v Londonu, kar so potrdili tudi obiskovalci z dolgo-trajnim aplavzom,” je povedal Roman Demšar.

Pred igro Mama Monika je nastopil Trio Šubic, ki poje v poljan-skem narečju, za njimi pa še popularna in talentirana (soseda) TinaDrole z jodlanjem. Pri letošnji igri je sodelovalo 31 domačinov, ki soskupaj z režiserjem Demšarjem spletli novo zgodbo o preprostem inpoštenem človeku iz Poljanske doline, v njem pa so nastopali tudi res-nični liki (Topličar, Svislarjeva Micka, ...), druge pa so si preprostoizmislili. ”Naš namen je zabavati, nasmejati ljudi. Po odzivih sodečse nam je to posrečilo,” je povedal režiser.

Dogajanje je postavljeno ob hišo družine ata Metoda in mame Mo-nike, eno glavnih (moralnih) avtoritet družine predstavlja teta Pavla.Tako kot vedno, je bilo tudi tokrat predstavljenih več tem, ki burijoduhove na vasi, tako na primer za marsikoga nepotrebna ženska telo-vadba za čvrsto zadnjico, vsakoletno nabiranje prostovoljnih prispev-

kov gasilcev in podobno. Igro so zaznamovali izvrstni dialogi v do-mačem narečju. ”S prireditvijo v enem kosu smo izpeljali zadnjo le-tošnjo prireditev. Poleg te je lepo uspelo tudi Vasovanje na Hotavljah,ki je bilo v čast 40-letnice društva,” je povedal predsednik Filipič indodal, da pa pri njihovi prvi akciji sodelujejo le domačini - gre za lep-šanje Hotavelj, ki pa je namenjeno tako njim kot obiskovalcem. Vdruštvu sicer deluje sto članov, skoraj iz vsake hiše vsaj po en člandružine, njihova skupna želja pa je, da bi bila vas prijazna za obisko-valce, ki bi ostali v teh krajih več kot le en dan.

Boštjan Bogataj, foto: Nejc Pajer

Lepo življenje na vasiHotaveljčani so tudi ob tokratnem Semanjem dnevu z igro v poljanskem narečju navdušili

več kot tisoč obiskovalcev.

Za oglarjenje veliko zanimanjaStari vrh - Na prvo avgustovsko nedeljo je bil na Grebljici na Sta-

rem vrhu že 39. Dan oglarjev. Tradicionalna kulturno-etnografskaprireditev, s katero Turistično društvo Stari vrh (TD) pod vodstvomJaneza Dolenca ohranja stare, že skoraj pozabljene običaje, poveza-ne s spravilom lesa, pripravo drv za kopo, koparjenje, in uporabooglja, je tudi letos privabila veliko obiskovalcev. Ti so se na Greblji-ci ustavljali tudi v dneh po prireditvi, njihovo radovednost pa je po-tešil Anton Kokelj, ki je tudi letos skrbno kuhal kopo in tako osemdni preživel v skromni koparski bajti. ”Imel sem dosti obiskovalcev,tudi turistov, številnim sem moral razložiti vse v zvezi s koparje-njem. Družbo sem imel ves čas, nekajkrat je celo kazalo, da bommoral spati pred bajto. Očitno jo bo treba povečati,” je v smehu de-jal Kokelj. Kot pravi, se je kopa lepo skuhala: ”Iz dvajsetih ‘kubi-kov’ bukovih drv je nastalo od 1.600 do 1.700 kilogramov oglja,‘karbinov’ oz. nekuhanih drv je ostalo manj kot ‘kubik’.”

K dobremu kuhanju pa je morda tokrat pripomogel tudi blagoslovkope, ki ga je na Dnevu oglarjev opravil nekdanji nadškof metropo-lit Alojz Uran. Slednji je skupaj z javorskim župnikom CirilomIsteničem in županom občine Gorenja vas-Poljane Milanom Čade-žem tudi prižgal kopo. Koparji so na prireditvi predstavili tudi podi-ranje kope. ”Ko bo kuhana, bo trikrat manjša kot sedaj. Z ‘bukovni-co’ se jo prebode, če ne gre skozi, so kriva drva, kar pomeni, da šeni kuhana. Kopo se z lopato začne podirati spodaj, nato pa se z grab-ljami loči zemljo od oglja,” je obiskovalcem pojasnil Kokelj. Oboglarjenju so prikazali še druge običaje, povezane s tem opravilom.

Drvarji so se tokrat precej modernizirali, saj so pokazali cepljenjedrv z novim cepilcem, ob tem pa so poudarili, da še vedno znajo roč-no cepiti drva, dobro pa jim je šlo od rok tudi žaganje z ‘amerikan-kami’. Anica Ramovš je poskrbela za koparsko malico - koruznežgance z ocvirki, Franc Bizovičar pa je predstavil uporabo oglja vkovaštvu.

Prikazom je sledil zabavni del prireditve z ansamblom Saša Avse-nika in skupino Strmina.

Ana Hartman, foto: Tina Dokl

Dan oglarjev je tudi letos na Stari vrh privabil množico obiskovalcev.

Igra Mama Monika je tudi letos privabila okoli tisoč obiskovalcev.

Objave Občine Železniki

L O Č A N K A - 15

Železniki - O nujno potrebni obnovi propa-dajočega dražgoškega spomenika se govoriže vrsto let, v začetku septembra pa se bo lezačela. Več o tem župan Mihael Prevc:

”Postopek izbire izvajalca smo že zaključi-li, pred kratkim smo podpisali pogodbo znajugodnejšim izvajalcem, podjetjem Maptrade iz Slovenske Bistrice. Celotno sanacijobo izvedel za 136 tisoč evrov, kar je manj odprojektantske cene, ki je znašala skoraj 180tisoč evrov. Prva faza sanacije - zavarovanjeŠubičevega mozaika pod regionalno cesto -se bo začela v začetku septembra, končati pase mora do 30. oktobra. Prihodnje leto bo pri-šla na vrsto še druga, obsežnejša in zahtev-nejša faza, ki obsega sanacijo spomenika.Rok za izvedbo je do konca novembra 2011,a se bomo z izvajalcem skušali dogovoriti, dabo dela opravil prej. Obnovo spomenika bo vvišini 62 tisoč evrov sofinanciralo ministr-stvo za kulturo, pogodbo imamo že podpisa-no, prihodnje leto pa računamo še na dobrih28 tisoč evrov s strani ministrstva za delo,družino in socialne zadeve, saj je v spomeni-ku tudi kostnica.”

V teh dneh zaključujete kar nekaj po-membnih investicij. Pri koncu je obnovaŠportnega parka Dašnica, ki je zaradi za-pletov z izvajalci in posodobitve projektatrajala kar tri leta ...

”Po začetnih težavah so dela nemoteno ste-kla, izbrali smo novega izvajalca Cestno pod-jetje Kranj, v Dašnici pa imamo zdaj eneganajmodernejših športnih parkov na Gorenj-skem. V njem so uredili atletsko stezo, pros-tor za skok v daljino in višino ter met krogle,igrišča za odbojko na mivki, košarko, roko-met in mali nogomet z umetno travo. Sled-njega bo pozimi možno zaledeniti, da boomogočal drsanje in hokej. Otroci in tudi nji-hovi starši so se razveselili otroškega igrišča,ki so ga uredili s pomočjo evropskih sredstev.Obnova parka, ki ga bo upravljal Javni zavodRatitovec, je občino stala dobrih 600 tisočevrov. V nadaljevanju nas čaka še tehničnipregled in pridobitev uporabnega dovoljenja.Slavnostno odprtje načrtujemo 17. septembraz atletskim mitingom, ki se ga bodo udeleži-li tudi znani slovenski atleti.”

Bo novo parkirišče pred šolo zaključenodo novega šolskega leta?

”Med gradnjo so se pokazala dodatna dela,zamenjati je bilo treba nekaj komunalnih vo-dov, zato se zna zgoditi, da se bo gradnja zakakšen dan zavlekla. Bomo pa z dodatnimi

38 parkirnimi mesti zagotovo razbremeniliprometni kaos pred šolo, z nivojsko dvignje-nim prehodom čez lokalno cesto proti Pod-lonku pa bomo poskrbeli tudi za varnejšo potod šole do športne dvorane in športnega par-ka, v nadaljevanju pa še do najbolj urbaneganaselja Dašnica. Varno pešpot smo že zgradi-li ob gradnji športnega parka, prihodnje letopa načrtujemo še gradnjo nove brvi preko po-toka Dašnica, ki bo pešcem in šolarjem omo-gočala, da se bodo izognili najbolj nevarnegadela in prometne ceste na začetku Dašnice.Naj ob tem dodam, da je tudi dodatna vrtčev-ska igralnica že opremljena in bo s septem-brom sprejela prve malčke, kar je v času, konam kronično primanjkuje prostora v vrtcih,zelo pomembno. Počasi gre h koncu tudi pro-jektna dokumentacija za prizidek k obstoje-čemu vrtcu, še vedno računamo, da ga bomozačeli graditi v začetku prihodnjega leta.”

Pri koncu je tudi gradnja širokopasovne-ga omrežja elektronskih komunikacij.Kdaj bodo možni priklopi nanj? Bodo go-spodinjstva res morala plačati dobrih 200evrov priključnine?

”Nekomercialni del projekta - gradnjaosnovne konstrukcije omrežja - bo zaključendo konca avgusta, torej v skladu s pogodbe-nim rokom. Gre za tri milijone evrov vrednoinvesticijo, ki jo financirata EU in država, iz-vajalec pa bo nato v komercialni del investici-je - naročniško razvodno omrežje do gospo-dinjstev - vložil še dobrih 800 tisoč evrov.Gradnja naročniških priključkov se bo začela

ob koncu leta, nadaljevala pa spomladi 2011in bo za vse ne glede na oddaljenost od hrbte-nice optičnega kabla enako. Potekala bo nanaslednji način: izbrani operater (Amis, Tele-kom, Telemach ...) sklene pogodbo o gostova-nju v omrežju, ki ga upravlja upravitelj (pod-jetje Tritel), stranka sklene naročniško pogod-bo z operaterjem za najem ali zakup ene aliveč telekomunikacijskih storitev operaterja,operater pa izda delovni nalog upravitelju zaizvedbo naročniškega priključka. Naročnikbo plačal 230 evrov upravitelju, ta pa bo izdalinterni delovni nalog in v predvidenem rokuizvedel priključek, kar pomeni izkop, polaga-nje cevi, vlačenje kabla, montaža CPE enote,konfiguracija in zagon naročnika, na koncupa bo o tem obvestil operaterja.”

Krajani Selc in Dolenje vasi se bojijo vi-sokih komunalnih prispevkov za novo-zgrajeno kanalizacijo, ki naj bi bili mendaobčutno višji od napovedi izpred let, nakar so opozorili tudi na nedavnem zborukrajanov ...

”V času gradnje javne fekalne kanalizacijeSelca-Dolenja vas je občinski svet sprejelOdlok o odmeri komunalnega prispevka, kiga občani plačajo pred priključkom na javnokomunalno infrastrukturo. Koliko in na kak-šen način pa bodo občani Selc in Dolenjevasi plačali komunalni prispevek za priključi-tev na javno kanalizacijo, pa se bo na osnoviizračunov vrednosti investicije in finančnihvložkov občanov treba še dogovoriti.”

Ana Hartman

Mihael Prevc, župan Občine Železniki

Kmalu obnova spomenikaV Dražgošah se bo v prihodnjih dneh začela obnova dotrajanega spomenika padlim

v dražgoški bitki.Mihael Prevc

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

Otroci so se v obnovljenem Športnem parku Dašnica razveselili otroškega igrišča, ki so ga uredili s pomočjoevropskih sredstev.

Železnikarske novice

16 - L O Č A N K A

Davča - ”Veseli smo, da nam je prireditevznova uspela, letos je v dveh dneh privabilaveč tisoč obiskovalcev. Glavni namen jeohranjanje tradicije predelave lanu, ki je vDavči po drugi svetovni vojni zaradi razvojaindustrije zamrla,” je dejala Zdenka Kejžar,predsednica Turističnega društva Davča, ki jeorganiziralo Dan teric. Na kmetiji pr’ Vrhov-cu predelavo lanu prikazujejo že od leta1969, prireditev pa po mnenju župana Želez-nikov Mihaela Prevca pripomore tudi kohranjanju tako razseljene vasi, kot je Davča:”Nedolgo nazaj ji je grozilo izseljevanje, da-nes pa lahko rečemo, da vas živi.”

Postopke predelave lanu od bilke do platnaso kot ponavadi prikazali na tretjo avgustov-sko nedeljo. Lan v Davči sejejo le še za po-trebe Dneva teric, letos pa še ni bil zrel, saj

so ga zaradi dolge zime pozno sejali. Kljubtemu so ga nekaj populili in zvezali v snop-ke, ki so jih osušili v laneni jami. Od tam solan, zavit v rjuhe, prinesli do teric. ”Snopkimorajo ostati topli, saj se ohlajen lan ni do-bro trl. Včasih so ga terice dajale tudi podkrila, me pa tega nismo storile, ker smo pre-vroče in bi se lahko vžgal,” je v smehu deja-la Milena Čemažar, ena od sedmih teric.Kot je pojasnila, trenje lanu ni bilo lahko,spremljali so ga žulji: ”Sicer pa je bilo men-da včasih pri tem opravilu veselo, zbrala seje cela vas. Terice so veljale za klepetave, je-zične in opravljive. Lan so hodile tret od hišedo hiše. Pošaliti so se znale iz samskih fan-tov, zato so se jih kar malo bali.” Na priredit-vi pa so tericam - podobno kot včasih - po-nagajali fantje, slamnatega moškega so to-

krat namenili Mariji Prezelj. ”Ta bo vsajtiho,” se je pošalila. Obiskovalci so z zani-manjem spremljali tudi mikanje, s katerimdobro predivo ločijo od slabega, tresenjeprediva, predenje na kolovratu, zvijanje zvretena na motovilo, pranje štren, zvijanje vklovčke in tkanje platna na statvah. Če jetkalec zelo priden, se na statvah lahko nare-di od pet do šest metrov platna na dan. Pri-kazali so še vrtanje lesenih cevi in pletenjelanenih vrvi, prikazom pa je sledila veselicaz Veselimi svati.

V Davči pa je bilo živahno že dan pred tem,saj so igralci TD Sovodenj s komedijo Zadre-ga nad zadrego napolnili šotor, ki pa je zve-čer, ko je zbrano množico zabavala Tanja Ža-gar s skupino Allegro, pokal po šivih.

Ana Hartman

Zaradi zime lan sejali poznoV Davči so sredi avgusta pripravili že 25. Dan teric s prikazi predelave lanu od bilke do platna.

Obisk tudi tokrat odličen.

V Lajšah veseli širše cesteLajše - Prejšnji mesec so vaščani Lajš dočakali težko pričako-

vano odprtje razširjene in obnovljene ceste. Z rezanjem traku sojo simbolično predali namenu župan Mihael Prevc, občinskisvetnik Mirko Berce in predsednik vaškega odbora Bojan Pfaj-far. Izvajalec Cestno podjetje Kranj je z deli začel že lani, zara-di zime in slabega vremena pa so se končala julija letos. Obno-vili so 400-metrski odsek od ‘Tomaža’ do Spodnjih Lajš, investi-cija pa je bila vredna 105 tisoč evrov. Nova cesta je za vaščanepomembna pridobitev, zato ne čudi, da je bilo odprtje zelo dobroobiskano, člani vaške skupnosti pa so ob tej priložnosti organizi-rali tudi vaški piknik, ki se je zavlekel pozno v noč. A. H.

PopravekPeter Mesec, ki je konec junija prejel priznanje občine Želez-

niki, nas je opozoril, da ga je prejel kot idejni oče humanitarneakcije po katastrofalnih poplavah in ne kot njen koordinator, ka-kor smo zapisali v zadnji Ločanki. A. H.

Predenje na kolovratu sta prikazali Ivanka Ambrožič (levo) in Marica Prezelj. Klepetavim in jezičnim tericam je šlo trenje lanu dobro od rok.

Ob odprtju nove ceste so v Lajšah pripravili tudi vaški piknik.

Volitve 2010

L O Č A N K A - 17

Volilna opravila so se že začela. Kandidati ževlagajo kandidature, zadnji rok za oddajo pa je15. september ob 19. uri. Na upravnih enotah jetudi že mogoče pisno potrditi podporo posa-meznemu kandidatu za župana ali občinskegasvetnika. Organizatorji volilne kampanje somorali odpreti poseben transakcijski račun zazbiranje sredstev za volilno kampanjo, občinepa so morale v avgustu (najpozneje 60 dni predglasovanjem) objaviti pogoje za uporabo brez-plačnih plakatnih mest, ki bodo namenjenaosnovni predstavitvi in morajo biti vsem orga-nizatorjem kampanje zagotovljena pod enako-pravnimi pogoji. O plakatnih mestih se vsakaobčina odloča sama, poleg brezplačnih pa lah-ko ponudi tudi dodatna, plačljiva plakatna me-sta. Tudi mediji so že morali določiti pravila vzvezi z volilno kampanjo.

Splošno glasovanje bo torej 10. oktobra. Do30. septembra morajo volivci, ki bodo glaso-vali po pošti, o tem vložiti zahtevo. 5., 6. in 7.oktobra bo predčasno glasovanje. 7. oktobra,tri dni pred dnevom glasovanja, morajo vo-livci, ki zaradi bolezni ne morejo na volišče,vložiti zahtevo za glasovanje na svojemdomu. Enako velja tudi za volivce, ki želijoglasovati na volišču, dostopnem invalidom.8. oktobra opolnoči se konča volilna kampa-nja in začne volilni molk, ki traja še ves dansplošnega glasovanja 10. oktobra. Dan potemže vemo, kako bo z mandati v občinskih sve-tih, praksa pa kaže, da so že v prvem kroguizvoljeni tudi nekateri župani. Kjer pa še nisoizvoljeni, državna volilna komisija razpišedrugi krog volitev. Ta mora biti najpozneje tritedne po prvem. Ker se bo ta rok letos iztekel

31. oktobra, na državni praznik, bo drugikrog glasovanja 24. oktobra.

Pred koncem avgusta se je domala že povsodpo občinah vsul plaz napovedi kandidatur.Vlagajo jih stranke, pa tudi neodvisne liste inposamezni kandidati. Kako bo s kandidatura-mi po občinah na Škofjeloškem? V ŠkofjiLoki se bo aktualni župan Igor Draksler(SLS) na volitvah za župansko mesto potego-val že za peti mandat. Doslej je še vselej pre-magal nasprotnike, tudi na zadnjih volitvah2006, ko mu je bil le za nekaj glasov za petamiDušan Krajnik. Slednji je potem zaradi do-mnevnih nepravilnosti vložil pritožbo in za-hteval ponovne volitve, kar so na treh voliščihv občini leta 2007 tudi izpeljali. Za škofjelo-ške volitve je bil to ”tretji krog”, v katerem paje znova slavil Draksler. Zaradi dogajanj v

zvezi z loškimi volitvami je prišlo tudi dospremembe zakonodaje, po katerih v volilnihodborih ne smejo biti sorodniki kandidatov. Inkdo vse se bo letos še potegoval za županskipoložaj v občini Škofja Loka? Prvi je vstop vvolilno tekmo napovedal Bojan Luskovec,pravzaprav stranki SD in LDS, ki ga pri kan-didaturi podpirata. Že spomladi se je odločilakandidirati tudi Tinka Teržan iz stranke Za-res, ki sicer ne skriva strankarske pripadnosti,vseeno pa bo šla na volitve s podpisi volivcev.Za vložitev kandidature jih potrebuje 213, ena-ko tudi Miha Ješe, ki na volitvah za župananastopa kot strankarsko neodvisni kandidat,pri kandidaturi pa ga podpira lista PrijateljiLoke. Ti kandidati so o svoji kandidaturi žejavno spregovorili, ostali (vsaj do zaključkaredakcije) še ne. Tako naj bi bil neuradno kan-

didat SDS za župana Milenko Ziherl, ki je žedva mandata poslanec državnega zbora, Kle-men Štibelj, sedanji podžupan, pa kandidatN.Si. Ali se bo znova spustil v župansko tek-mo tudi Dušan Krajnik, ki je na zadnjih volit-vah nastopal z listo Napredek in tradicija?Pred kratkim je dejal, da z odločitvijo še čaka,ker ima še drugo železo v ognju.

V Železnikih bo za župana vnovič kandidi-ral sedanji župan Mihael Prevc (SLS), ki jebil en mandat tudi poslanec državnega zbora.Kandidaturo pa je uradno napovedal tudiJože Prezl iz SD, ki je član občinskega sveta,prejšnji teden pa je kandidaturo z novo stran-ko Premik napovedal tudi Igor Nastran. Vobčini Gorenja vas Poljane znova kandidiražupan Milan Čadež, ki je hkrati tudi posla-nec SDS v državnem zboru, slišati je tudi, da

bo kandidat tudi Janez Pelipenko (SLS). Za-nimiva pa utegne biti županska tekma v Ži-reh. Ugibanj, ali bo vnovič kandidiral sedanjižupan Bojan Starman, ki je na čelu občine ževes čas, odkar imamo sedanjo lokalno uredi-tev, je sedaj konec. Govorilo se je namreč, najbi Starman, ki je bil dolgo član SDS, potempa se je s stranko razšel, nastopil kot kandidatSLS. Vendar se je gospodarstvenik, ki se tre-nutno ukvarja z reševanjem Mure, očitno po-slovil od politike in tudi županovanja. Za žu-pansko mesto v Žireh pa je kandidaturo žezgodaj napovedal Branko Jesenovec, sedanjisvetnik SD. Kandidata sta še Janez Žakelj inMilan Oblak, neuradno pa je slišati tudi oViktorju Žaklju in Martinu Kopaču, ki sta ži-rovskim volivcem znana že iz prejšnjih let.

Danica Zavrl Žlebir

Oktobra bomo spet volili županeDesetega oktobra bodo lokalne volitve, ko bomo volivke in volivci po občinah spet izbirali župane in

člane občinskih svetov, takrat pa bodo tudi volitve v svete krajevnih skupnosti.

Bojan Luskovec / Foto: T. D. Igor Nastran / Foto: T. D. Branko Jesenovec / Foto: P. M. B.

18 - L O Č A N K A

Kdo je PREMIK?Premik je skupina ljudi, polna energije in zanosa, ki želijo bistvenoizboljšati delovanje občine. Zato smo letos uradno ustanovili novostranko PREMIK, ki je prva in edina stranka s sedežem v Železnikih.Njeni ustanovni člani smo se prek programa z naslovom ”Premak-nimo Železnike na bolje” obvezali, da bomo z veliko zdravega ra-zuma, delavnosti in vztrajnosti, a brez velikih besed, skrbeli za boljučinkovito delovanje občine. Prizadevali si bomo usklajevati inpredstavljati interese ter podpirali delovanje številnih društev, ne-vladnih organizacij, interesnih skupin, klubov, zadrug ter po-membnih drugih institucij civilne družbe.

Zakaj PREMIK?Ker bi radi premaknili stvari naprej. Delovanje večine institucij v okvirulokalne samouprave je netransparentno in ne dovolj strokovno. Pro-jekti so neoptimalno zastavljeni, gore denarja se zapravlja za projekte,ki so na koncu slabo izvedeni. Če želimo resnično izboljševati kakovostživljenja za vse sloje ljudi, mora pobuda za premik v pravo smer izvira-ti iz ljudi, društev in drugih dobrohotnih skupin, ne pa iz uveljavljenihcentrov moči in zakulisnega odločanja. Zato nas prepričajo vsi koristniin odprti predlogi, izvedljive ideje, odgovorno konkretizirani projekti vkonkretnih občinah; ne pa politično leporečenje ter prerekanje. Verja-memo, da podobno kot mi glede razvoja svojega zaselka, kraja, obči-ne, regije in države čuti in si želi večina slovenskih državljanov.

PREMIK ima zavzeto ekipo, strokovnjaka za župana, za konkretnetežave pa pripravljene konkretne rešitve, ki si jih lahko vsak dando 10. septembra naprej ogledate v naši pisarni na Češnjici 54 v Železnikih (vhod iz spodnje strani stavbe, zraven Društva upoko-jencev za Selško dolino).

Vse, kar obljubljamo, lahko uresničimo. Premaknimo Železnike nabolje.

Vaš kandidat za župana Igor Nastran in stranka PREMIK

PREMIK - prva in edina slovenska stranka s sedežem v Železnikih

Na pobudo novousta-novljene stranke PREMIKsem se odločil za kandi-daturo za župana v našiprelepi občini Železniki.Tukaj živim že celo življe-nje. Ker se dnevno sreču-jem z zaskrbljenimi ob-čani, ki mi dajejo vedeti,da nas je ogromno, ki siželimo v domači občiniveč novega, boljšega, jebila ta odločitev še tolikolažja. Vsi hočemo pozitivne spremembe, vsi želimo še boljši jutri zavse že danes. Ker želje niso dovolj, so potrebni pravi izzivi, rešitvein dejanja.Sosedi, sokrajani, soobčani so mi potrdili glavne izzive. Proučil sem,kaj so prave rešitve, ki vodijo k pospešenemu razvoju, in katera de-janja so nujna za boljši razvoj, ki bo premaknil Železnike na pravopot. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami, ki sem jih pridobil vdolgoletni karieri, sem sposoben izboljšati kakovost življenja obča-nov občine Železniki. Kot župan bom delal v dobro ljudi, za ljudi inmed ljudmi. Nikoli ne bom dovolil, da bi se dogajalo to, na kar meopozarjajo občani, da se včasih zdi, kot da so tu zaradi funkcionar-jev na občini, ne pa obratno. Občina mora čim prej postati učinko-vit servis občanov! Ključen korak bi bila optimizacija delovanja ob-činske uprave in boljše finančno upravljanje. Ali obstajajo rezervein možnosti za večjo učinkovitost? Ali lahko zgradimo, razvijamo,obnovimo, investiramo več in bolje? Da!

Kot župan bom najprej optimiral občinski proračun. Župan morabiti odgovoren skrbnik denarja davkoplačevalcev. K temu bo pri-pomogla reorganizacija občinskega upravljanja in javnega zavoda.Sedanji način delovanja občine poglablja neodzivnost na zahteveobčanov, kar ne vodi v splošno zadovoljstvo. Vsak od občanov, skaterimi sem se pogovarjal, je nemudoma naštel vsaj pet zadev, kiga v naši občini izjemno motijo. Prav ta področja pa kot župan mo-ram izboljšati. Seveda nihče ne more uresničiti vseh želja, lahko paprisluhne in sliši ter pomaga po najboljših močeh. Zato so mojiosrednji cilji ambiciozni in uresničljivi:

● izgradnja tržnice v Železnikih (povečanje samooskrbe kraja),● izgradnja doma za ostarele, ki nam bo v ponos,● izgradnja sodobnih gasilskih domov v Železnikih in Selcih,● izgradnja zares varne poti v šolo,● rekonstrukcija bazena (izgradnja letnega in zimskega kopališča),● izgradnja mladinskega centra in mladinskega hotela v Železnikih,● urejene kolesarske steze in rekreativne poti (poživitev turizma),● varnost občank in občanov (urejene pešpoti, aktivno reševanje

zasvojenosti z drogo in preprečevanje uporabe le-te s pomočjopristojnih organov, ...),

● odprtje regionalne ceste Sorica (v zimskem času),● ureditev regionalne ceste v Davčo,● zagotovitev večnamenskosti kulturnega doma (naj bo odprt za

vsa društva in vse ustvarjalne posameznike), skozi to bo omogo-čena tudi poživitev kulturnega in družabnega programa v občini.

Več o našem delovanju in programu si lahko ogledate na našispletni strani www.premik.org in v prostorih naše stranke.

Igor Nastran za župana občine Železniki

PR

EM

IK,

Češ

njic

a 5

4,

ŽELE

ZNIK

I

Volitve 2010

L O Č A N K A - 19

S kakšnimi pričakovanji ste začeli svoj mandat svetnika So-cialnih demokratov (SD) v Občinskem svetu Občine Železni-ki pred nekaj manj kot štirimi leti?”Izvolitev za svetnika pred štirimi leti je bil zame nov izziv, ki sem sega zelo razveselil. Kljub temu da nisem bil del vladajoče koalicije,sem želel uresničiti predvolilni program, ki smo si ga zastavili v ob-činskem odboru SD in tako s svojim strokovnim znanjem prispevatik optimalnim rešitvam za našo občino. Tako sem podprl tudi vsepredloge županske koalicije, ki so bili dobri, žal pa so naši dodat-ni konstruktivni predlogi ponavadi naleteli na gluha ušesa.”

Katere uspešne projekte ste v občini speljali v tem mandatutudi z vašo podporo in glasom na občinskem svetu? Na ka-terih področjih in zastavljenih projektih pa je po vašem mne-nju narejeno premalo?

”Kot član odbora za gospo-darstvo sem, denimo,

podprl idejo o široko-pasovni povezanostiza celo občino.Predlog je bil potemna občinskem svetusoglasno sprejet. Za-mujeno priložnost pa

vidim v tem, da namza izvedbo ni

uspelo pridobiti domačega izvajalca, saj bi denar tako ostal v našiobčini.Leta 2007 smo ob hudih poplavah, ki so zajele Železnike, znalistopiti skupaj in takrat smo svetniki na izredni seji občinskega sve-ta prav enoglasno odločili, da bomo denarno pomoč, ki je prišlav občino, pravično razdelili oškodovancem in ga ne bomo delili vobliki kredita. Na tem mestu bi se še enkrat rad zahvalil vsem, kiso pomagali Železnikom.Tudi sicer se je v tem mandatu velikokrat pokazalo, da so bili naj-bolje izpeljani tisti projekti, ki so imeli popolno podporo v občin-skem svetu, ko smo vsi stopili skupaj v dobro Železnikov. Žal pa seje marsikaj delalo z namenom, da nekdo pobere vse zasluge zasein zato dela niso bila kakovostno in v celoti izpeljana. Moje mne-nje je, da več glav več ve in da le široka javna razprava lahkoomogoči, da se projekt izpelje uspešno in v zadovoljstvo vseh. Menim, da bi se pri nekaterih projektih lahko privarčevalo več de-narja, ki bi ga uporabili za druge namene, in bojim se, da bo pri-hodnje leto zelo malo denarja v proračunu.”

Kakšne načrte imate za Železnike kot kandidat za županaobčine Železniki na letošnjih županskih volitvah?”Odprtje Mladinskega centra je ena izmed prioritet, ker mladinarabi prostor za druženje in ker za mlade v našem kraju ni dobroposkrbljeno.Urediti moramo poplavno varnost s sprejetjem Načrta poplavnevarnosti, ki se že predolgo izdeluje, in nadaljevati s projekti, ki sože začrtani v občinskem prostorskem načrtu. V Železnikih potrebu-jemo tudi novo gradbeno cono za individualno gradnjo in nenazad-nje želim oživeti in speljati projekt Doma starejših občanov.” L. P.

Pogledi Jožeta Prezla, svetnika SD v občini Železniki

SD

, Le

vstik

ova

15

, 1

00

0 L

JUB

LJAN

A; O

O Ž

elez

niki

Splača se biti naročnik Gorenjskega glasaZ naročnino prihranite 10, 20 ali celo 25 odstotkov! Čaka vas tudi darilo in kup drugih ugodnosti.

Pridružite se naši veliki družini naročnikov in skupaj bomo potovali, tekli, kolesarili, se udeleževali zanimivih predavanj, kupovali cenejše knjige ... Veseli vas bomo!

Pokličite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si www.g

oren

jski

glas

.si

Novice

20 - L O Č A N K A

Ob tej priložnosti je takole ocenil delo dru-gega doma slovenskega parlamenta: ”Držav-ni svet ima tri najpomembnejša področja de-lovanja: sodelovanje v zakonodajnem proce-su (mnenja, veti, zakonodajna iniciativa, re-ferendumi,...), sodelovanje s civilno družboin mednarodna dejavnost. Na vseh področjihsmo delovali zelo aktivno. Naj izpostavimsamo predlog zakona o zavarovalnici Triglav,kjer je bil že v prejšnjem mandatu izpeljan zaDržavni svet uspešen referendum, ki smo gav tem mandatu nadgradili s predlogom zako-na o Zavarovalnici Triglav. Verjetno smo stem dosegli, da je šlo večinsko lastništvo za-varovalnice v roke Pokojninske blagajne in nidoživelo dokaj nesrečne usode prodaje večin-skega deleža NKBM. Mnenja o uspešnih ve-tih Državnega sveta so različna. Veliko prahuje povzročil tudi v DZ potrjeni veto na usta-navljanje novih občin Ankaran in Mirna, kjerje prevladalo mnenje, da nadaljnje drobljenjeslovenskih občin ni v javnem interesu.Uspešni smo bili tudi z našo zakonodajnoiniciativo v zvezi z azbestozo, skrajšanim de-lovnim časom ... Velik del aktivnosti ni pravna očeh javnosti, ker so številna mnenja, kijih predvsem vladi posreduje Državni svet,upoštevana (ali pa tudi ne) v fazi zakonodaj-nega postopka, ki jo javnost bolj malo sprem-lja. Število posvetov v sodelovanju z organi-zirano strokovno civilno družbo smo laniskoraj podvojili na 50. Gre za obravnavo naj-aktualnejših družbenih vprašanj s področijekologije, energetike, gospodarstva, nacio-

nalne identitete, medgeneracijske solidarno-sti, arhitekture in prostora, zgodovine in dru-gih. Pomembno je, da vsebino teh posvetovobdelajo organi Državnega sveta in zaključkeposredujejo vladnim sektorjem in drugim.Ne gre torej zgolj za debato, ampak imajoproblemi svojo vstopno fazo, obdelavo inkonkreten proizvod - zaključke. Državni svetje med ustanovnimi polnopravnimi člani Ev-ropske zveze senatov. Kar 13 od 27 članic EUima neko obliko dvodomnosti parlamenta,poleg tega pa so članice tudi Ruska Federaci-ja, Švica, BIH, status opazovalca pa imaLuksemburg. V tem zelo izbranem krogu po-membnih evropskih politikov smo vložili ve-liko naporov v komuniciranje slovenskih sta-lišč tudi o odnosih s Hrvaško. Parlamentarnadiplomacija sploh postaja vse pomembnejša,še posebej po sprejetju Lizbonske pogodbe.”

Blaž Kavčič je bil za državnega svetnika iz-voljen na Gorenjskem, kjer sodeluje pretežnoz zainteresiranimi župani, ki jim pomaga priurejanju vprašanj na državni ravni. Ugotav-lja, da Gorenjska žal ne deluje dovolj prodor-no kot pokrajina, za skladnejši regionalnirazvoj v Sloveniji manjkajo prav te. ”Za škof-jeloški del Gorenjske smo ustanovili nefor-malni Klub 6, ki ga sestavljajo župani občin,poslanci in jaz. Namen je, da združimo infor-macije in moči preko morebitnih strankarskopolitičnih plotov. Nekaj stvari smo uspeli re-šiti, je pa sodelovanje v zadnjem času nekoli-ko upadlo,” pa ocenjuje sodelovanje z lokal-nim loškim okoljem. Še vedno pa je tudi ob-činski svetnik LDS. Blaž Kavčič pa je tudipredsednik Kinološke zveze Slovenije (nje-gova družina se ukvarja z vzrejo psov). Vodidelovno skupino, ki bo predlagala zakono-dajne rešitve za izboljšanje na področju vzre-je in lastništva psov. Pri tem se zavzema zapreventivo na tem področju, za označevanjepsov pred oddajo novim lastnikom, za repro-dukcijo psov, ki bo izključno na družinskiravni, saj je pomembno, da se s psi ukvarjajoljudje, ki imajo živali radi in bodo znali po-skrbeti za to, da te pridejo v prave roke. Obtem meni, da sta pomembna vzgoja ljudi invzpostavljanje pogojev za odgovorno lastni-štvo psov, ni pa pristaš hudih sankcij in pre-povedi. Sicer pa se kinološka zveza ta časpripravlja na veliko mednarodno razstavopsov, ki bo jeseni v Celju.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Dokl

Prvi svetnik pogreša pokrajineŠkofjeločan Blaž Kavčič je bil na ponovnih volitvah vseh predsedniških funkcij v državnem svetu

na sredini mandata znova izvoljen za predsednika državnega sveta.

Škofja Loka - V Gorenjski predilnici Škofja Loka bodo z različni-mi ukrepi zmanjšali količino odpadkov, s tem pa tudi stroške. ”V pri-hodnjih mesecih nas čaka višanje stroškov dela in energije, po drugistrani pa jih bomo vsaj delno zmanjšali z drugimi ukrepi. Kljub vse-mu ob koncu leta pričakujemo polno zasedeno proizvodnjo in poslo-vanje z minimalnim dobičkom ter 10-odstotno razdolžitev,” napove-duje direktor Miha Ješe in preseneti z napovedjo, da bo podjetje dokonca leta zmanjšalo količino komunalnih odpadkov kar za 90 od-stotkov.

Tekstilna podjetja se v Sloveniji in tudi širše že dlje časa spopada-jo s preživetjem. Tudi zato v Gorenjski predilnici (in hčerinskem Lo-kateksu) stalno znižujejo stroške. ”Ugotovili smo, da lahko ukrepa-mo tudi pri odpadkih oziroma ostankih materialov, saj je velikoostankov znova uporabnih,” pojasnjuje Ješe. Zaenkrat v podjetju pri-delajo dva zabojnika komunalnih odpadkov na mesec, cilj do koncaleta pa je optimističen: en zabojnik odpadkov na četrtletje.

Z njimi se bodo spopadli že na izvoru, zato bodo namestili več po-sod za papir in tekstil, seveda pa ostaja v rabi tudi dosedanje ločeva-

nje drugih frakcij. ”Zaposlene smo podrobno seznanili z ukrepom,izvajati ga bomo začeli prvega septembra. V drugi fazi bomo komu-nalne odpadke še enkrat prebrali, na koncu pa ostanek ostanka bali-rali. Računamo, da bomo mesečno prihranili 450 evrov,” pravi MihaJeše. S pilotskim projektom, ki se v teh dneh zaključuje, so ugotovi-li, da lahko prihranijo tudi pri porabi vode, vendar bo uprava predodločitvijo za nakup potrebne opreme preverila zmožnosti takšne in-vesticije za Gorenjsko predilnico.

Podjetje se namreč skoraj vso poosamosvojitveno obdobje srečujes težavami, gospodarska kriza tudi njim ni prizanesla. Danes zapo-sluje okoli 170 sodelavcev, približno desetina se vsako leto upokoji,da bi proizvodnja tekla nemoteno, pa tudi v času krize zaposlujejo.”Deset sodelavcev, ki so sedaj na uvajanju, smo že našli, še dva, kibi bila pripravljena za delo v triizmenskem turnusu, pa še čakamo,”pravi direktor. Gorenjska predilnica je polletje sicer zaključila z iz-gubo, ki pa naj bi jo do konca leta nadomestili. Tudi s pomočjo re-zerv iz osnovnih sredstev, ki jih letos še niso prodajali.

Boštjan Bogataj

Smel načrt nižanja s