UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

Diplomsko delo

PRAVNI POLOŽAJ VOLONTERSKIH PRIPRAVNIKOV NA OBMOČJU REPUBLIKE

SLOVENIJE

Tjaša Celec

Ljubljana, maj 2013

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO

DIPLOMSKO DELO

PRAVNI POLOŽAJ VOLONTERSKIH PRIPRAVNIKOV NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE

Kandidatka: Tjaša Celec Vpisna številka: 04037417 Študijski program: visokošolski strokovni študijski program Uprava prva stopnja

Mentor: prof. dr. Zvone Vodovnik

Ljubljana, maj 2013

iii

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Podpisana Tjaša Celec, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa Uprava prve stopnje, z vpisno številko 04037417, sem avtorica diplomskega dela z naslovom: Pravni položaj volonterskih pripravnikov na območju Republike Slovenije. S svojim podpisom zagotavljam, da:

- je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovanja, - sem poskrbela, da so dela in mnenja avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili, - da sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili,

- sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisala v predloženim delu,

- se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerimi so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. list RS, št. 21/95), kršitev pa se sankcionira tudi z ukrepi po pravilih Univerze v Ljubljani in Fakulteta za upravo,

- se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo,

- je elektronska oblika identična s tiskano obliko diplomskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«.

Diplomsko delo je lektorirala: Slavica Della Bianca Ljubljana, 20. 05. 2013

Podpis avtorice:

v

POVZETEK

Pripravništvo v Republiki Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pripravništvo po tem zakonu ni obvezno, lahko pa se ga določi za obveznega s posebnim zakonom ali s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Pripravništvo traja največ eno leto, doba pa je odvisna od stopnje izobrazbe, ter od področja opravlja pripravništvo. Večinoma se pripravništvo opravlja na področju zdravstva, javne uprave, pravosodja, ter vzgoje in izobraževanja. Pripravništvo je postalo ključnega pomena za veliko mladih diplomantov v Republiki Sloveniji, saj se pripravništvo smatra za neke vrste prednost, ki si jo pridobi pripravnik za kasnejšo zaposlitev. V Sloveniji se je v zadnjih letih pojavilo volontersko pripravništvo, ki se od pripravništva s pogodbo o zaposlitvi razlikuje po tem, da ni plačano. Volontersko pripravništvo je pripravništvo, ki je sklenjeno na podlagi Pogodbe o opravljanju volonterskega pripravništva, ki jo podpiše volonterski pripravnik z delodajalcem, ki je volonterskega pripravnika izbral na podlagi razpisa. Kot vsa ostala delovna razmerja tudi volontersko pripravništvo ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), za vsako posamezno področje pa še posamezni področni zakon oz. kolektivna pogodba. Volontersko pripravništvo se po večini opravlja v javnem sektorju na področju javne uprave, sodstva, zdravstva, ter vzgoje in izobraževanja. Kljub temu, da pripravništvo v Republiki Sloveniji ni obvezno se za volontersko pripravništvo odloča vedno več mladih, saj si tako pridobijo izkušnje, ki so bolj pomembne od plačila samega. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je pripravništvo možno opravlja tudi v organih Evropske unije. Evropska komisija vsako leto razpiše prosta mesta za pripravništva v organih EU, tako da se lahko diplomanti iz celotne Evropske unije prijavijo na razpis, ter opravljajo pripravništvo v organih Evropske unije. Ključne besede: Pripravništvo, diplomant, volonter, pripravništvo, volontersko pripravništvo, Zakon o delovnih razmerjih.

vi

SUMMARY

LEGAL STATUS OF VOLUNTARY INTERNS IN THE REPUBLIC OF SLOVENIA Internship in the Republic of Slovenia is regulated by the Employment Relationship Act (ZDR-1). According to this act, internship is not obligatory but it can be made obligatory by a special law or collective agreement for individual activities. The duration of an internship is up to one year and it depends on the level of education and the work sector. The internship is mostly performed in health care, public administration, administration of justice and education. It has become of key importance for many young graduates in the Republic of Slovenia, as the internship is considered a kind of advantage that interns gain for their future jobs. Over the last few years, voluntary internship has come to Slovenia; the difference between a voluntary internship and an internship with an employment contract is that the voluntary internship is not paid. A voluntary internship is internship that bases on a voluntary internship contract between a voluntary intern and an employer. The voluntary intern is selected on a tender basis. Like all other employment relationships, the voluntary internship is regulated by the Employment Relationship Act (ZDR-1) and each individual sector by individual sector-specific regulation or collective agreements. Voluntary internship is mostly performed within the public sector in public administration, and the administration of justice, health care and education. In spite of the fact that internship in Slovenia is not obligatory, more and more young people decide to enter voluntary internship because this way they gain experience which is more important than the payment itself. Slovenia is a part of the European Union so internship can be performed in the EU bodies. Every year, the European Commission invites applications for posts for interns in the EU bodies and the graduates from all over Europe can apply and perform their internship there. Key words: internship, graduate, volunteer, internship, voluntary internship, Employment Relationship Act.

vii

KAZALO

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA ................................................................ iii

POVZETEK .................................................................................................................v

SUMMARY ................................................................................................................. vi

KAZALO ................................................................................................................... vii

KAZALO PONAZORITEV ............................................................................................. ix

KAZALO GRAFIKONOV ............................................................................................ ix

KAZALO SLIK ......................................................................................................... ix

KAZALO TABEL ...................................................................................................... ix

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ................................................................................. x

1 UVOD ................................................................................................................ 1

2 ČLOVEK IN DELO ................................................................................................ 5

2.1 PSIHOLOŠKI VIDIK....................................................................................... 5

2.2 SOCIOLOŠKI VIDIK ...................................................................................... 6

2.3 ANTROPOLOŠKI VIDIK ................................................................................. 7

2.4 EKONOMSKI VIDIK ....................................................................................... 7

3 PRAVNE OBLIKE DELA ......................................................................................... 8

3.1 POGODBA O ZAPOSLITVI .............................................................................. 8

3.1.1 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČAS ........................................ 9

3.1.2 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS ............................................ 9

3.1.3 POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM ......................... 11

3.1.4 POGODBA O ZAPOSLITVI S KADROVSKO AGENCIJO ................................ 11

3.1.5 POGODBA O ZAPOSLITVI ZARADI OPRAVLJANJA JAVNIH DEL .................. 12

3.1.6 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE DELA NA DOMU .................... 13

3.1.7 POGODBA O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIMI OSEBAMI ALI PROKURISTI IN Z VODILNIMI DELAVCI ....................................................................................... 14

3.2 AVTORSKA POGODBA .................................................................................. 14

3.3 PODJEMNA POGODBA – POGODBA O DELU ................................................... 15

3.4 ŠTUDENTSKO DELO .................................................................................... 15

3.5 ZAČASNO IN OBČASNO DELO ...................................................................... 16

4 DELOVNO RAZMERJE ......................................................................................... 17

4.1 PRAVNA UREJENOST DELOVNEGA RAZMERJA ............................................... 17

4.2 MEDNARODNO PRAVO IN MEDNARODNI PRAVNI VIRI ................................... 18

viii

4.3 NOTRANJI PRAVNI VIRI .............................................................................. 20

4.3.1 ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH NEKOČ IN DANES ............................... 20

4.3.1.1 Pravna podlaga ZDR-1 ................................................................... 22

4.4 PROST PRETOK LJUDI ................................................................................ 23

5 PROSTOVOLJSTVO ............................................................................................ 24

5.1 PROSTOVOLJSTVO V VLADNIH ORGANIZACIJAH .......................................... 24

5.2 PROSTOVOLJSTVO V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH ...................................... 25

5.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI PROSTOVOLJSTVA ............................................... 26

5.4 STATISTIKA ZA SLOVENIJO ........................................................................ 26

6 PRIPRAVNIŠTVO ............................................................................................... 28

6.1 PRIPRAVNIŠTVO V INSTITUCIJAH EU .......................................................... 28

6.1.1 PRIPRAVNIŠTVO V EVROPSKI KOMISIJI ................................................ 29

6.1.1.1 Statistični podatki za Evropsko komisijo ........................................... 30

6.1.2 STATISTIČNI PODATKI PRIPRAVNIKOV V JAVNI UPRAVI V SLOVENIJI ..... 32

7 VOLONTERSKO PRIPRAVNIŠTVO V SLOVENSKEM PRAVNEM REDU ....................... 33

7.1 UREDITEV V ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1) .............................. 33

7.1.1 DRUGE ZAKONSKE PODLAGE ................................................................ 35

7.2 POZIV K OPRAVLJANJU VOLONTERSKEGA PRIPRAVNIŠTVA IN POGOJI .......... 36

7.3 POGODBA O OPRAVLJANJU VOLONTERSKEGA PRIPRAVNIŠTVA ..................... 37

8 PODROČJA DELOVANJA V VLADNIH ORGANIZACIJAH .......................................... 38

8.1 JAVNA UPRAVA .......................................................................................... 38

8.2 PRAVOSODJE ............................................................................................. 39

8.3 ZDRAVSTVO ............................................................................................... 43

8.4 ŠOLSTVO – VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE ...................................................... 45

9 ZAKLJUČEK ....................................................................................................... 49

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 51

PRILOGE ................................................................................................................. 57

ix

KAZALO PONAZORITEV

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Statistika opravljenih ur 2008 – 2011 ........................................................ 28

Grafikon 2: Število pripravnikov 2003-2012 ................................................................. 30

Grafikon 3: Število slovenskih pripravnikov v organih EU .............................................. 31

Grafikon 4: Število pripravnikov od leta 2009 – 2011 ................................................... 32

KAZALO SLIK

Slika 1: Krivulja delovnega učinka ............................................................................... 5

KAZALO TABEL

Tabela 1: Statistika opravljenih ur 2008 – 2011 ........................................................... 27

Tabela 2: Število pripravnikov od leta 2003-2007 ........................................................ 30

Tabela 3: Število pripravnikov od leta 2008-2012 ........................................................ 30

Tabela 4: Število pripravnikov iz Slovenije .................................................................. 31

Tabela 5: Število pripravnikov iz Slovenije .................................................................. 31

Tabela 6: Število pripravnikov od leta 2009 - 2011 ...................................................... 32

x

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

APZ Aktivna politika zaposlovanja EU Evropska unija ILO Mednarodna organizacija dela MDDSZ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve MIZKS Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport MOD Mednarodna organizacija dela MPJU Ministrstvo za pravosodje in javno upravo OZ Obligacijski zakonik OZN Organizacija združenih narodov OZN Organizacija združenih naroov ZASP Zakon o avtorski in sorodnih pravicah ZDR Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 Novi Zakon o delovnih razmerjih ZEPDSV Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ZJU Zakon o javnih uslužbencih ZOdv Zakon o odvetništvu ZOFVI Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZPDI Zakon o pravniškem državnem izpitu ZPIZ-2 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZProst Zakon o prostovoljstvu ZTPDR Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ZTPDR Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ZUTD Zakon o urejanju trga dela ZUTD-A Sprememba Zakona o urejanju trga dela ZVZD Zakon o varnosti in zdravju pri delu ZZdej Zakon o zdravstveni dejavnosti ZZdrS Zakon o zdravniški službi ZZZPB Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ZZZPB-UPB1 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

1

1 UVOD

Vsak posameznik se želi uspešno zaposliti in si svobodno izbrati delovno mesto, kar je ena od njegovih pravic. Ta pravica je določena tudi z 49. členom Ustave Republike Slovenije: »Zagotovljena je svoboda dela. Vsakdo prosto izbira zaposlitev. Vsakomur je pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Prisilno delo je prepovedano.« Do želene zaposlitve nas lahko vodi veliko poti. Ena od možnih je tudi pripravništvo. V zadnjih nekaj letih se je v Sloveniji pojavila nova oblika, ki se imenuje volontersko pripravništvo. Ta oblika se loči od splošnega in nam poznanega pripravništva po tem, da ni plačano, pripravništvo pa opravljamo na podlagi Pogodbe o volonterskem pripravništvu. Do uvedbe volonterskega pripravništva je prišlo zaradi različnih faktorjev, pomembna pa sta predvsem dva. Prvi faktor je ta, da v Sloveniji ni veliko delovnih mest, saj se ta z gospodarsko krizo zmanjšujejo. Drugi pomemben faktor, ki ga lahko omenimo pa je, da se vedno več ljudi upokoji kasneje in mladi lahko samo s pripravništvom pridejo do želenih izkušenj. Tudi Employment Gazette je že leta 1980 napisal: »Zgodnje upokojevanje je tudi najpogostejša in najbolj priljubljena rešitev za brezposelnost mladih.« (Employment Gazette, avgust 1980, str. 860 v: Sinfield, 1981, str. 77) V slovenskem pravnem redu je temelj delovnega razmerja ter tako tudi pripravništva novi Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1), ki je bil sprejet leta 2013. Kot vemo, se vsako delo prične z nekim razmerjem med delavcem in delodajalcem, ob pomoči Zakona o delovnih razmerjih pa lahko definiramo to razmerje. Z ZDR-1 lahko preučimo, kakšna je pravna ureditev delovnega razmerja oz. ali ima to delovno razmerje zakonsko podlago, saj v slovenskem pravnem redu z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) poznamo 11 pravnih oblik dela. Za dvanajsto posebno obliko dela lahko na nek način smatramo delo po Pogodbi o volonterskem pripravništvu, katera je obravnavana v diplomskem delu in je pravna podlaga pri opravljanju volonterskega pripravništva. Z diplomskim delom želim dokazati naslednji hipotezi: H1: Z analizo različnih pravnih virov je mogoče postaviti domnevo, da je pravna ureditev volonterskega pripravništva sorazmerno popolna, vendar nepregledna. H2: S preučitvijo Zakona o delovnih razmerjih in ostalih zakonskih aktov na področju javne uprave, zdravstva, šolstva in pravosodja, je mogoče domnevati, da imajo volonterski pripravniki podoben pravni položaj kot drugi pripravniki. Volontersko pripravništvo ima kot vsaka stvar veliko prednosti in slabosti. Kljub temu, da z volonterskim pripravništvom pridemo do izkušenj, ki so prednost pri kasnejšem zaposlovanju, pa Sindikat Mladi Plus v Sloveniji opozarja na problematiko volonterskega pripravništva, ki vodi mlade v socialni problem. Sekretar ZSSS Goran Lukić je na novinarski konferenci 13.03.2013 dejal: » Rezultati ankete o pripravništvih in praksi v Sloveniji, katero izvaja Sindikat Mladi plus, namreč jasno kažejo, da volontersko pripravništvo predstavlja vse večji problem. Kar 61% izmed 345 oseb, ki so do danes

2

sodelovale v anketi, namreč v času opravljanja pripravništva ni prejelo nobenega prejemka – niti povračila potnih stroškov in malice. Zato se ne smemo čuditi podatku, da je 67% vključenih v raziskavo pritrdilo, da bi se v primeru ponujene plačane prakse v tujini raje odločili zanjo, kakor za opravljanje prakse v Sloveniji. Obenem pa je treba poudariti, da je veliko število oseb (tj. 38%), vključenih v raziskavo, odgovorilo, da jim opravljanje pripravništva oz. prakse ni pripomoglo k pridobitvi zaposlitve.« (Mladi plus, 2013) Z novim ZDR-1 so tako na podlagi vseh kritik za volonterske pripravnike uvedli vsaj povrnitev potnih stroškov ter malice. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo zaposlitev (s tem pa tudi pripravništvo) za državljane ni več omejeno samo na Republiko Slovenijo. Mogoče ga je opravljati tudi v institucijah Evropske unije in v državah članicah. Tudi Ignjatovič (str. 172, 2002) je zapisal v svojem delu: » Pomen izobraževanja in usposabljanja (posebej na delovnem mestu) ter pridobivanja drugih kvalitet, ki lahko vplivajo na zaposljivost, poudarjajo tudi evropske institucije, ki se zavedajo problema relativno slabe izobraženosti oziroma strokovne usposobljenosti delovne sile v primerjavi z hitrejšim razvojem tehnologije in zahtevnosti delodajalcev.« Lewis (str. 100, 1997) v svojem delu tudi poudarja sledeče: »Druga temeljna svoboščina, ki je zapisana v Rimski pogodbi zahteva pravico do prostega gibanja oseb znotraj evropske skupnosti. Ekonomski namen je ustvariti skupni trg delovne sile.« Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo morajo biti vsi zakoni, ki opredeljujejo volontersko pripravništvo na področju javne uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, ter zdravstva v skladu s splošnimi veljavnimi načeli mednarodnega prava, kar pa je opredeljeno v 8. členu Ustave, ki pravi: »Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.« NAMEN IN CILJ Namen diplomskega dela je, da se preuči zakonske podlage volonterskega pripravništva, ter tako ljudem omogoči dober vpogled na to področje, ki je marsikateremu posamezniku neznan in nejasen. Cilj diplomskega dela je ljudem prikazati, da je tudi volontersko pripravništvo v Sloveniji dobro urejeno, s tem pa je posledično zakonodaja vedno bolj naklonjena volonterjem v vladnih organizacijah.

- predstaviti pravno podlago volonterjev v Zakonu o delovnih razmerjih, - predstaviti vse druge slovenske pravne vire povezane z volonterskim

pripravništvom v vladnih organizacijah, - prikaz statističnih podatkov pripravnikov v Sloveniji in Evropski komisiji.

3

METODOLOGIJA DELA Pri raziskovanju se je uporabljalo naslednje metode:

• Analiza primarnih virov (ustava, zakoni, podzakonski akti, akti EU) • Analiza sekundarnih virov (literatura, članki, internetni viri) • Metoda komplikacije • Metoda deskripcije (opis določenih pojmov in dejstev) • Statistična metoda (statistični podatki Evropske komisije)

Za diplomsko delo sem preučila dosedanjo literaturo na področju pripravništva samega ter volonterskega pripravništva v Republiki Sloveniji. Preučila sem veliko tujih in domačih virov s področja prostovoljstva, pripravništva ter dela samega. Zanimala sem se za socialne, ekonomske, psihološke in antropološke vidike dela, ki nam razložijo, zakaj je delo za človeka tako pomembno. Preučila sem celotno hierarhijo delovnega prava, ki nas privede do različnih zakonov, konvencij EU ter uredb in direktiv. Zanimivo je bilo tudi raziskovanje prostovoljstva, katerega del je tudi volontersko pripravništvo, vendar pa je to volontersko pripravništvo drugače pravno urejeno ter ima drugačno pravno podlago. Volontersko pripravništvo v Sloveniji sega na področja zdravstva, šolstva, vzgoje in izobraževanja ter pravosodja, tako da sem preučila tudi aktualno zakonodajo na teh področjih. Dobro sem preučila, kako se lahko volonterski pripravniki zakonsko vključujejo v organizirano delo na teh področjih ter kakšne so njihove pravice in obveznosti. Za preučitev zakonske podlage volonterskega pripravništva sem preučila celotni novi Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih ter ostale druge zakone, ki so trenutno aktualni in imajo povezavo z volonterskim pripravništvom na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, javne uprave ter sodstva. Preučila sem statistične podatke Evropske komisije o razpisanih mestih za pripravništvo v organih Evropske komisije ter iz tega tudi na kratko vse povzela v tabele in grafikone. Kot zanimivost sem preučila statistiko pripravništev v javni upravi, ki se izvajajo vsako leto v Sloveniji. Iskala sem morebitno statistiko volonterskih pripravnikov, katere pa žal v celoti za enkrat še ni mogoče dobiti. Ker je od leta 2011 aktualen tudi Zakon o prostovoljstvu v neprofitnih organizacijah, sem pregledala statistiko registriranih prostovoljcev od leta 2004, vendar žal tudi ta statistika ni popolna. Za primerjavo sem uporabila le podatke prostovoljcev, ki sem jih našla iz let 2004, 2008 in 2011, ter jih pretvorila v tabele in grafikone. Delo je sestavljeno iz 9 poglavij. Prvo poglavje je uvod. Takoj za uvodom sledi poglavje Človek in delo, v katerem so opisani štirje vidiki dela: psihološki, sociološki, antropološki ter ekonomski vidik dela. Tretje poglavje se imenuje Pravne oblike dela, v katerem je po ZDR-1 opisanih vseh 11 pravnih oblik dela, skupaj z novo obliko zaposlovanja upokojencev.

4

Četrto poglavje je namenjeno delovnemu razmerju, kjer je dobro definirana njegova pravna urejenost, povezava z mednarodnim pravom ter prostim pretokom ljudi, saj si z vstopom Slovenije v EU lahko tudi drugi državljani EU zagotovijo delovno mesto v naši državi oz. mi v tuji državi. V tem poglavju sem se dotaknila tudi zgodovine Zakona o delovnih razmerjih ter novega Zakona o delovnih razmerjih. Peto poglavje je namenjeno prostovoljstvu ter njegovi statistiki za Slovenijo v zadnjih treh primerjavah iz let 2004, 2008 in 2011. Predmet šestega poglavja je pripravništvo in pogoji za nastop pripravništva v organizaciji. Prikazana je tudi analiza pripravništev Evropske komisije, kjer je razvidna statistika števila vseh pripravnikov po obdobjih, ter število slovenskih diplomantov, ki pripravništvo opravljajo v organih EU. Najpomembnejše je 7. poglavje, ki obravnava predvsem pravno podlago volonterskih pripravnikov na območju Republike Slovenije. V 8. poglavju je navedena vsa aktualna zakonodaja, ki se jo poleg ZDR uporablja v javni upravi, pravosodju, vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu.

V 9. poglavju je zapisan zaključek, kateremu sledi literatura in viri, na koncu pa je dodan primer Pogodbe o opravljanju volonterskega pripravništva.

5

2 ČLOVEK IN DELO

» Delo je človekovo smotrno prizadevanje, s katerim tako spreminja naravne predmete, da morejo zadovoljevati človekove potrebe.« (Kogej, 1963, str. 17) Delo je eden temeljnih razlogov za človekovo potrebo po obstoju in razvoju materialnih dobrin, ki jih potrebuje za življenje. Nekatere dobrine so lahko proste in neomejene, druge pa je potrebno obdelati za njihovo uporabo. Vsako delo ima neko uporabno vrednost, ta vrednost pa služi za zadovoljevanje različnih človekovih potreb. Človek si z delom ustvari materialne dobrine, ki mu služijo za obstoj in razvoj, ali pa mu služijo tudi kot za posredno menjavo za dobrine, ki jih potrebuje. (Mežnar, 1998, str. 5) Delo lahko razlikujemo glede na položaj telesa, ustvarjalnost pri delu, samostojnost pri delu ter strokovnost pri delu. (Kompare in Vadnov, 2007, str. 72, povzeto po Sabadin, 1997) Najbolj osnovna delitev dela je telesno in umsko delo. Pri telesnem delu je takrat aktiven mišični sistem oz. motorika, ki giba mišice, da le te lahko gibljejo ude, tako da človek lahko opravlja neko aktivnost. Pri umskem delu je aktivna možganska skorja. Tu prevladujejo duševni procesi, kot so mišljenje, učenje in zaznavanje. (Kompare in Vadnov, 2007, str. 72-73)

2.1 PSIHOLOŠKI VIDIK

Pri človeku je pomemben delovni učinek, ki se skozi dan spreminja, to pa nam dobro prikazuje krivulja dela (slika 1), ki nam prikaže odnos med trajanjem nekega dela in delovnim učinkom. (Sabotin, 1997 v: Kompare in Vadnov, 2007, str. 74,)

Slika 1: Krivulja delovnega učinka

Vir: Lipičnik in Možina (1993, str. 63) v: Kompare in Vadnov (2007, str. 74.)

Krivulje dela so seveda odvisne od vrste dela, ki ga opravlja delavec, vendar se spreminja od delavca do delavca. Krivulja je sestavljena iz štirih faz. Prva je faza uvajanja, ki je ob

6

pričetku dela, ko je delavec še spočit in bolj motiviran za delo, vendar pa takoj ob pričetku prične elan popuščati. Drugo fazo imenujemo faza stabilizacije ali plato. Tu delavec doseže najvišji nivo delovne učinkovitosti. Tretja faza se imenuje faza utrujenosti, saj se tu zaradi utrujenosti delovni učinek prične postopoma, potem pa sunkovito zniževati. Zadnjo fazo imenujemo faza končnega elana. Bližajoč konec delavcu dvigne delovno motivacijo, s tem pa delovni učinek. (Kompare in Vadnov, 2007, str. 74) Pri psihološkem vidiku lahko še omenimo druge dejavnike, ki psihološko vplivajo na delavca. Za delo je poleg delovne učinkovitosti pomembna tudi delavčeva starost. Zelo pomembno je, da ni utrujen, da ne pride do monotonije1 na delovnem mestu, stresa, ki ga lahko občuti tudi organizacija, v kateri delavec dela. Pomembno je tudi, da ne pride do fluktuacije2 delavcev in absentizma3. (Kompare in Vadnov, 2007, str. 75-88)

2.2 SOCIOLOŠKI VIDIK

Človek se je skozi zgodovino spremenil zaradi dela v razumno bitje, saj je delo skozi stoletja razvilo njegov um, čustvovanje in hotenje. Skozi vsa ta stoletja človek zaradi različnih neugodnih razmer ni mogel živeti sam, to pa je bil glavni razlog, da se je pričeli zbirati v skupine. V skupinah se je pričel povezovati z drugimi ljudmi v različne odnose, ki jim rečemo sociološki odnosi. V teh odnosih je prišlo do delitve dela, pri kateri je človek postal sociološko bitje. V teh odnosih so nekateri ljudje postali bolj odvisni od drugih ljudi, zaradi tega je nastal človek socialno bitje. Človek je svobodno bitje in se tako lahko svobodno izbira svoj prav in spreminja svoje aktivnosti. (Jurman, 1981, str. 7 - 8) Ljudje delajo zaradi različnih vzrokov. Prvi pomen je, da delajo za plačilo. Kljub temu da na prvi pogled to zgleda kot najpomembnejši razlog za delo so sociologi dokazali, da kar nekaj ljudi ne gleda na plačilo kot na najpomembnejši razlog za delo. Ljudje delajo tudi zaradi užitka in zadovoljstva, ter druženja, saj večina ljudi spozna prijatelje na delovnem mestu. Zadnji razlog dela je, da si posameznik pridobi občutek identitete in statusa, pri tem pa občutek pomembnosti. Delo vpliva tudi na naše življenje izven delovnega časa. Delo posledično vpliva na družinsko življenje, glede na vrsto dela4, ter koliko ur na dan delamo, koliko imamo potem prostega časa, sektor dela pa je tudi pomemben pri zdravju posameznika. (Moore, 1991, str. 23, 30 in 31)

1 »Monotonijo doživljamo kot naveličanost, dolgočasje in zasičenost, ki nastane zaradi enoličnega in ponavljajočega se dela.« (Sabadin, 1997 v: Kompare in Vadnov, 2007, str. 73) 2 »Fluktuacija je pojav nenehnega prihajanja in odhajanja delavcev iz podjetja.« (Kompare in Vadnov, 2007, str. 82) »Temeljni vzrok temu je nezadovoljstvo pri delu, posledice pa nizka produktivnost, negativna socialna klima in razni konflikti. « (Kompare in Vadnov, 2007, str. 82) 3 Absentizem je izostanek z dela zaradi različnih razlogov, ki so upravičeni ali pa neupravičeni, cilj pa je zadovoljitev potreb izven podjetja. (Kompare in Vadnov, 2007, str. 83) 4 Delo lahko opravljamo na dva ključna načina. Prvi način je manualno oz. ročno delo. To delo zahteva fizični napor pri opravljanju dela. Nasprotje tega je nemanualno delo, ki pa je vrsta dela, ki zahteva več umskega napora. (Moore, 1991, str. 23)

7

2.3 ANTROPOLOŠKI VIDIK

Človek je po mnenju sodobne znanosti bio – psiho – socialna celota. Aristotel je trdil, da je človek sestavljen iz dveh delov: iz organizacijskega principa in iz forme telesa. Človeško telo opisuje kot nekaj velikega, primerja ga celo z veliko hišo. Ta hiša se navzven vidi samo kot kup kamenja, opeke in tramov, kar pa ni popolnoma res. Tisto, kar nam kaže, je tudi namen. Iz tega lahko sklepamo, da človek sam po sebi navzven zgleda kot živo bitje, vendar pa ima tudi določen namen. Organizacijski princip, ki ga Aristotel poimenuje duša telesa, ima moč občutenja, moč mišljenja, moč poželenja ter moč premikanja in celo prehranjevanja. Vse te lastnosti pa Aristotel pripisuje formi telesa. Pri delu je ključnega pomena moč mišljenja, ki pa je v primerjavi z drugimi živimi bitji človeku na prvem mestu. Moči mišljenja sledita še moč prehranjevanja in zaznavanja. (Makarovič, 2003, str. 89 – 90) A. Smithu je bilo popolnoma neznano, da človek pri stabilnem oz. normalnem zdravju, normalni moči in spretnosti dela potrebuje neko delo. Menil je tudi, da ima delo funkcijo žrtve in da je odločitev za delo negativnega pomena. (Marx, 1985, str. 430 v Makarovič, 2003, str, 36 – 37) Marx se z odločitvijo Smitha ne strinja in trdi, da je delo svobodna odločitev človeka, človek pa se za delo odloči na podlagi lastne notranje potrebe. (Markovič, 1986, str. 272 v Makarovič, 2003, str. 37) »Marksistična antropologija opredeljuje delo kot generično bistvo človeka. V tem smislu je delo opredeljeno kot kreativnost, svobodna dejavnost, v kateri človek uresničuje svoje bistvo.« (Kavčič, 1987, str. 14)

2.4 EKONOMSKI VIDIK

Človek dela z namenom, da preživi. Ljudje s svojim delom proizvedejo neko blago ali pa izvajajo neko storitev. Zaradi različnega opravljanja dela je prišlo do različnih gospodarskih dejavnosti. Te dejavnosti so prebudile ekonomski sistem, ki je neke vrste skupna kvota človekovega dela in njegovih želja po opravljanju nekega dela. Nekateri ljudje opravljajo neko delo zaradi tega, ker jih to veseli, drugi pa opravljajo neko vrsto dela zaradi denarnih potreb, saj si človek z zasluženim denarjem kupuje osnovne dobrine za preživetje. (Dosen, 2011) Če bi bile človeku brez truda in dela omogočene vse osnovne dobrine (voda, hrana, obleka), verjetno človek sploh nikoli ne bi delal. Ker pa mora delati za preživetje, dela tudi za luksuzne dobrine, katerih vloga pa je ta, da človeku omogočajo boljše življenje. Tako lahko na kratko povzamemo, da se ekonomija nanaša na vse naše potrebe in želje. (Dosen, 2011)

8

3 PRAVNE OBLIKE DELA

V Sloveniji po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) poznamo naslednje pravne oblike dela:

1. Pogodba o zaposlitvi: - za določen čas/nedoločen čas; - s krajšim delovnim časom; - s kadrovsko agencijo; - zaradi opravljanja javnih del; - za opravljanje dela na domu; - s poslovodnimi osebami ali prokuristi in z vodilnimi delavci.

2. Podjemna pogodba 3. Avtorska pogodba 4. Študentsko delo 5. Začasno in občasno delo

3.1 POGODBA O ZAPOSLITVI

Pogodba o zaposlitvi je urejana v 11. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki nam naroča, da je pogodba temelj za vzpostavitev delovnega razmerja. (11. člen ZDR-1) Pogodbo se lahko sklepa za nedoločen oz. določen čas ter polni oz. krajši delovni čas.5 Delodajalec lahko na svojo željo v pogodbi delavcu določi poskusno dobo, poskusna doba pa je odvisna od njegove stopnje izobrazbe in delovnega mesta. (EUGO, 2012) Pogodbo o zaposlitvi skleneta delodajalec in delavec po dopolnjeni starosti 15 let6. S podpisom pogodbe je delavec vključen v pokojninsko, invalidsko, zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti, vključiti pa ga mora delodajalec v roku 15 dni. (EUGO, 2012) Pogodba o zaposlitvi mora po ZDR obvezno vsebovati podatke o pogodbenih strankah7, datum nastopa dela delavca, vsebovati mora naziv delovnega mesta skupaj s podatki in opisom dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi. V pogodbi je potrebno opredeliti kraj opravljanja dela8 in časovno trajanje delovnega razmerja skupaj z načinom izrabe letnega dopusta9. Določeno mora biti, ali gre za delovno razmerje s polnim oz. krajšim delovnim časom, vsebovati mora določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času ter o njegovi razporeditvi. Določen mora biti znesek osnovne plače delavca v evrih, ki mu pripada za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi. Navedena morajo biti

5 Delavci s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom imajo pravico in obveznost iz delovnega razmerja sorazmerno s časom, za katerega ima sklenjeno delovno razmerje. (EUGO, 2012) 6 21. člen ZDR-1 7 Z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža (31. člen ZDR-1) 8 Če ni navedenega točnega kraja, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca (31. člen ZDR-1) 9 To velja ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas (31. člen ZDR-1)

9

tudi morebitna druga plačila, druge sestavine plače, plačilna obdobja ter plačilni dan in način izplačila plače. Pogodba mora vsebovati določilo o letnem dopustu oz. način določitve le tega ter dolžino odpovednih rokov. Navesti je potrebno kolektivne pogodbe ali splošne akte, ki zavezujejo delodajalca, da na njihovi podlagi določi pogoje dela delavcu. Zapisane morajo biti tudi druge pravice in obveznosti v primerih, ki so določeni z 31. členom ZDR-1. (31. člen ZDR-1) V skladu s prvim odstavkom 15. člena ZDR, ki je z novim ZDR-1 postal 17. člen, mora biti Pogodba o zaposlitvi sklenjena v pisni obliki, sklenjena pa je, ko jo podpišeta obe stranki: delavec in delodajalec.10 Ob morebitnih spremembah11 mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi in istočasno skleniti novo pogodbo. (EUGO, 2012) Če stranki nista v pisni obliki izrazili vseh sestavin pogodbe ali nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki, to po četrtem odstavku 15. člena ZDR oz. po 17. členu ZDR-1 na obstoj in veljavnost pogodbe ne vpliva. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja se domneva, da delovno razmerje obstaja, če se dokaže, da obstajajo vsi elementi, ki prikazujejo delovno razmerje. (Erjavec in dr., 2008, str. 40)

3.1.1 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA NEDOLOČEN ČAS

Pogodba za nedoločen čas je sklenjena, če z ZDR-1 ni določeno drugače. V primeru, da v pogodbi o zaposlitvi ni zapisan čas trajanja oz. če pogodba o zaposlitvi za določen čas, ko sklenemo delovno razmerje, ni v pisni obliki, lahko po ZDR-1 domnevamo kot pogodbo za nedoločen čas. (12. člen ZDR-1)

3.1.2 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

To vrsto pogodbe uvrščamo med posebne, fleksibilne oblike zaposlitve, to pa zato, ker odstopa od točno določene oblike pogodbe o zaposlitvi12 v eni ali v več značilnostih. V prvem odstavku 10. člena ZDR, ki je po novem postal 12. člen ZDR-1, določa, da se pogodbo za nedoločen čas smatra kot nekakšno pravilo, pogodbo za določen čas pa bi uporabljali le kot izjemo.13(Bečan in dr., 2008, str. 231). Pogodba za določen čas se lahko uporablja pri izvrševanju dela, ki po svoji naravi traja dlje časa, za nadomeščanje začasno odsotnega delavca in pri začasno povečanem obsegu

10 »(1) Pogodba o zaposlitvi se sklene v pisni obliki. (2) Delodajalec mora delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi. (3) Če delavcu ni izročena pisna pogodba o zaposlitvi, lahko kadarkoli v času trajanja delovnega razmerja zahteva njeno izročitev od delodajalca in sodno varstvo. (4) Če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse sestavine pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 31. člena tega zakona, to ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi.« (17. člen ZDR-1) 11 Naziv delovnega mesta, kraj opravljanja dela, trajanje pogodbe, delovne obveznosti. (EUGO, 2012) 12 V Sloveniji je povprečno 17,3 odstotkov zaposlitev, sklenjenih za določen čas. (European Communities, 2007 v: Bečan, 2008, str. 231) 13 Če primerjamo Slovenijo z ostalimi članicami EU, lahko iz tega razberemo, da je Slovenija v samem vrhu po obsegu in številu zaposlitev s pogodbo za določen čas. (Bečan in dr., 2008, str. 231)

10

dela. To vrsto pogodbe se sklene tudi pri zaposlitvi tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru, da ima osebno delovno dovoljenje. Veliko krat se pogodba za določen čas sklepa za poslovodne osebe, pri opravljanju sezonskega dela in delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, zaradi usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oz. zaradi izobraževanja. Zaposlitev za določen čas se sklene tudi v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa v postopku priznavanja kvalifikacije po posebnem zakonu. Opravljanja javnih del oz. vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom; pripravo oz. izvedbo dela, ki je projektno organizirano; delo, potrebno v času uvajanja novih programov; nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev, ter zaradi predaje dela se zaposluje tudi na podlagi Pogodbe za določen čas. Predmet Pogodbe za določen čas so tudi voljeni in imenovani funkcionarji oz. drugi delavci, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah in druge primere, ki jih določa zakon oz. kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. (54. člen ZDR-1) Pogodba za določen čas je omejena tudi časovno14, kar je dobro utemeljeno v drugem odstavku 55. členu ZDR-1: « Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon, ter v primerih iz druge, četrte, pete, šeste in štirinajste alineje prvega odstavka prejšnjega člena. Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela lahko traja največ en mesec.« Z novelo ZDR-1 po šestem odstavku 55. člena ZDR velja sledeče: »Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi iz drugega odstavka tega člena.« (55. člen ZDR-1) Bečan (2008, str. 258) je v svojem delu zapisal, da je po 55. členu ZDR, ki je z novelo ZDR-1 postal 57. člen zakona, opredeljeno, da imata delavec s pogodbo za nedoločen čas in delavec s pogodbo za določen čas enake pravice, če ni to drugače določeno z ZDR-1. Ta člen velja na podlagi načela enakega obravnavanja delavcev, kar pomeni, da ni dopustno določiti drugačne plače in drugih denarnih pravic, ker je ena oseba zaposlena za določen čas, druga pa za nedoločen. Delavci s pogodbo o zaposlitvi za določen čas imajo tudi aktivno in pasivno volilno pravico ter druge pravice, ki jih imajo zaposleni za nedoločen čas. Pravica zaposlenih za določen čas je tudi ta, da kasneje pridobijo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.15 Edina razlika med delavci s pogodbo o zaposlitvi za

14 »Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.« (56. člen ZDR-1) 15 »(4) Delodajalec, ki ima zaposlene delavce za določen čas, s krajšim delovnim časom oziroma pri katerem opravljajo delo delavci, zaposleni pri delodajalcu, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in zaposluje za nedoločen čas oziroma s polnim delovnim časom, mora o prostih delih oziroma o javni objavi prostih del pravočasno obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.« (25. člena ZDR-1)

11

določen čas in delavci s pogodbo za nedoločen je ta, da zaposleni za nedoločen čas uživajo varstvo zaposlitve. Ta pravica je posebnost in je dopustna po ZDR-1. (Bečan in dr., 2008, str. 258) Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je prinesel veliko sprememb v zvezi s pogodbo o zaposlitvi. Uvedel je tudi dve novosti na področju pogodbe o zaposlitvi za določen čas:

• pravica do odpravnine ob izteku pogodbe za določen čas, • navesti se mora razlog za zaposlitev za določen čas (Računovodja, 2013)

»S ciljem zmanjšanja dualizma oziroma segmentacije na trgu dela je kot nova rešitev predlagana določitev pravice do odpravnine tudi v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Na drugi strani pa odsotnost te obveznosti v primeru prehoda na pogodbo za nedoločen čas predstavlja spodbudo za sklepanje pogodb za nedoločen čas.« (Računovodja, 2013)

3.1.3 POGODBA O ZAPOSLITVI S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM

Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom se sklene za delovni čas, ki je krajši od polnega delovnega časa pri delodajalcu. Vse pravice in obveznosti delavca so enake, kakor za zaposlene s polnim delovnim časom, vendar pa se nekatere uveljavlja v sorazmerju času, za katerega je sklenil delovno razmerje, so pa tudi izjeme, kot je pravica do letnega dopusta v minimalnem trajanju. (65. člen ZDR-1)

3.1.4 POGODBA O ZAPOSLITVI S KADROVSKO AGENCIJO

Zakon o delovnih razmerjih jo imenuje tudi Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcu drugemu uporabniku. V starem ZDR je opredeljena v členih od 57. do 62, v novem ZDR-1 pa jo zakon opredeljuje od 59. do 63. člena. S to pogodbo pride do večje fleksibilnosti, optimizacije in odzivnosti zaposlovanja. Delavec dejansko opravlja delo pri uporabniku, v delovnem razmerju pa je pri agenciji, ki svojim uporabnikom pošlje delavca.16 (Cvetko in dr., 2004, str. 174) Po 60. členu ZDR-1 se pogodba z Agencijo sklepa za določen oz. nedoločen čas, razlog prenehanja pogodbe o zaposlitvi pa ne sme biti predčasno prenehanje potrebe po delu. (60. člen ZDR-1) Med Agencijo in uporabnikom poteka civilnopravno razmerje, katerega podlaga je sklenjena pogodba o zagotavljanju dela delavcev uporabniku.17 Delavec je na podlagi napotitve Agencije k uporabniku v de facto18 delovnem razmerju, kljub temu da de iure19

16 Prva koncesija v Republiki Sloveniji za posredovanje dela je bila dana leta 1998. Dalo jo je

ministrstvo, pristojno za delo. (Cvetko in dr., 2004, str. 175 – 176) 17 Pri tej pogodbi gre za tristransko pogodbeno razmerje delavcem, delodajalcem, ki je agencija za zagotavljanje dela in uporabnikom. (Bečan in dr., 2008, str. 261) 18 »Dejansko, v resnici.« (Bavcon in dr., 1987, str. 31) 19 »Pravno, s pravnega stališča« (Bavcon in dr., 1987, str. 31)

12

med seboj ne sklepata pogodbe o zaposlitvi. Vse obveznosti iz delovnega razmerja do zaposlenega, kot so plača, varovanje delavčeve osebnosti in druge, izpolnjuje Agencija za zagotavljanje dela, ki je njegov delodajalec. Obveznosti uporabnika, pri katerem delavec opravlja delo, so neposredno povezane z opravljanjem dela pri njem, delavec pa mora opravljati delo s sredstvi in v prostorih uporabnika pod nadzorom in navodili uporabnika , če to ni drugače določeno. Uporabnik mora delavcu zagotavljati pri njegovem delu varne delovne razmere in enake ukrepe za varnost in zdravje pri delu, kot so jih deležni ostali zaposleni pri uporabniku. (Bečan in dr., 2008, str. 261)

3.1.5 POGODBA O ZAPOSLITVI ZARADI OPRAVLJANJA JAVNIH DEL

To pogodbo ureja 64. člen ZDR-1. Pogodba je namenjena brezposelnim osebam, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi z delodajalcem, ki je izvajalec javnih del. (64. člen ZDR-1) Zakon, ki ureja področje opravljanja javnih del je tudi Zakon o urejanju trga dela, ki javna dela obravnava od 49. do 53. člena. (49. – 53. člen ZUTD) V skladu s predpisi, ki govorijo o zaposlovanju lokalnih ali državnih zaposlitvenih programov, so javna dela namenjena za spodbujanje k razvoju novih delovnih mest, njihov namen pa je razvoj ali ohranjanje delovnih sposobnosti oseb, ki so brezposelne. Javna dela sodijo k razvoju aktivne politike zaposlovanja (APZ) in so organizirana za izvajanje izobraževalnih, kulturnih, socialnovarstvenih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Njihov program določa Vlada RS za proračunsko obdobje v okviru programa aktivne politike zaposlovanja, program pa sme tudi določiti občina pod pogojem, da zagotavlja sredstva za izvajanje teh javnih del. Javna dela ni dovoljeno organizirati delodajalcem oz. tistim, katerih namen je pridobivanje dobička. (Bečan in dr., 2008, str. 278) Brezposelni pričnejo opravljati dela z dnem sklenitve posebne pogodbe o zaposlitvi pod pogojem, da v pogodbi ni napisan datum nastopa dela. Brezposelna oseba je lahko v program javnih del vključena največ eno leto, za predčasno odpoved pogodbe pa ni odpovednega roka. (Bečan in dr., 2008, str. 297 in ZRSZ, 2012) Z novelo zakona o urejanju trga dela leta 2013 se spremeni drugi odstavek 50. člen ZUTD, ki se glasi: »(2) Brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Ciljne skupine brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela, in obdobje ponovne vključitve se določijo v katalogu APZ.«. Do letnega dopusta je oseba upravičena v trajanju najmanj 4 tedne. Kot polni delovni čas se šteje 40 urna tedenska delovna obveznost, delavec pa ne sme opravljati nadurnega dela (Bečan in dr., 2008, str. 279 in ZRSZ, 2012) Po pogodbeni obveznosti je udeleženec upravičen do plače, ki je izražena v deležu od minimalne plače, ki pa je odvisna od stopnje strokovne usposobljenosti za delo. Poleg plače so mu zagotovljena tudi sredstva za stroške javnega prometa, prehrane med delom, regres za letni dopust in materialni stroški. (Bečan in dr., 2008, str. 279 - 280)

13

3.1.6 POGODBA O ZAPOSLITVI ZA OPRAVLJANJE DELA NA DOMU

Delo na domu je delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu oz. v drugih prostorih, ki jih izbere zaposleni. Bistvo te pogodbe je, da delavec dela izven delovnih prostorov delodajalca. Zaposleni, ki opravlja delo izven delovnih prostorov, ima enake pravice kot zaposleni, ki dela v prostorih delodajalca, odvisno pa je tudi od narave dela na domu. Ena od pravic delavca je tudi povračilo sredstev pri delu na domu in pravica do dolžnosti delodajalca, da preveri in zagotovi varne pogoje dela na domu. Delo na domu lahko prepove inšpektor za delo, katerega mora delodajalec obvestiti o nameravanem organiziranju dela na domu. Inšpektor za delo preveri, ali je delo na domu škodljivo oz. lahko postane škodljivo za delavce ali za življenjsko in delovno okolje. Z zakonom ali nekim predpisom se sme določiti delo, katerega je prepovedano opravljati na domu. (68., 69., 70., 71. in 72. člen ZDR-1) Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je posebna vrsta pogodbe, ki temelji na fleksibilnosti dela. Izvaja se jo zaradi ugodnejšega položaja delavca oz. zaradi zaščite javnega interesa. Posebna oblika dela je »telework« oz. »delo na daljavo«, ki temelji na informacijski tehnologiji, mora biti pa ustrezno prijavljena delovni inšpekciji iz strani delodajalca. (Vodovnik, 2012, str. 109) Ta oblika zaposlitve postaja v svetu zelo razširjena, sploh med mladimi, saj si delavec poleg prostorov sam izbira delovni čas. Je tudi zelo atipična, saj ima zaradi svoje svobode dela možnost vključevanja svojih družinskih članov v delo in tako izgublja element delovnega razmerja, čeprav je pojem »delo na domu« označen za redno delovno razmerje. (Bečan in dr., 2008, str. 295) Kot vse oblike dela ima tudi delo na daljavo prednosti in slabosti. Prednosti dela na daljavo so manjši stroški za nakup in vzdrževanje prostorov ter stroškov poslovanja za delodajalca, zmanjšajo se stroški za prevoz na delo in iz dela za delodajalca, poveča se produktivnost delavcev, posledično se zmanjša število bolniških izostankov, poveča se možnost izbire kandidatov, ki pa so lahko pri tej vrsti dela zunaj sedeža delodajalca, delavci imajo večjo samostojnost in neodvisnost, saj ni stalnega nadzora delodajalca, posledično pa pride do manjšega stresa za zaposlene. Zaradi vseh teh prednosti si lahko delavci sami organizirajo delovni čas, kdor pa ima otroke, ima tudi manjšo potrebo po varstvu otrok. (Bečan in dr., str. 296-297) Pri tej vrsti dela poznamo tudi nekatere slabosti. Slabosti dela na daljavo so slabše komuniciranje in večja skrb za varovanje zaupnih podatkov. Delodajalec ima težji nadzor nad delavcem, saj je delavec socialno izoliran in ima pomanjkanje stikov z drugimi sodelavci, kar ga lahko privede do osamljenosti in slabe informiranosti o poteku dela. Ena od slabosti je tudi ta, da pride delavec preobremenjen zaradi večjega obsega opravljenih družinskih obveznosti. (Bečan in dr., str. 296-297)

14

3.1.7 POGODBA O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIMI OSEBAMI ALI PROKURISTI IN Z VODILNIMI DELAVCI

Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi ureja ZDR-1 v 73. členu, ki se glasi: » Če poslovodna oseba ali prokurist sklepa pogodbo o zaposlitvi, lahko v pogodbi o zaposlitvi stranki ne glede na drugi odstavek 9. člena20 tega zakona drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s:

- pogoji in omejitvami delovnega razmerja za določen čas, - delovnim časom, - zagotavljanjem odmorov in počitkov, - plačilom za delo, - disciplinsko odgovornostjo, - prenehanjem pogodbe o zaposlitvi.«

3.2 AVTORSKA POGODBA

»Po slovenskem zakonu je avtor le fizična (ne pa tudi pravna) oseba, ki je delo ustvarila. Katero delo šteje za avtorsko, je eno temeljnih vprašanj avtorskega prava, odgovor nanj pa je potrebno poiskati v vsakem konkretnem primeru posebej.« (UIL, 2012) V Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) je v prvem in drugem odstavku 5. člena definirano, kaj je avtorsko delo: » Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno. (5. člen ZASP) Za avtorska dela veljajo zlasti: »govorjena dela (govori, pridige, predavanja); pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi); glasbena dela z besedilom ali brez besedila; gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela; koreografska in pantomimska dela; fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju; avdiovizualna dela; likovna dela (slike, grafike in kipi); arhitekturna dela (skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture), urbanizma in krajinske arhitekture; dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja; kartografska dela; predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).« (5. člen ZASP) Avtorska pogodba se sklene med naročnikom in avtorjem. Naročnik je lahko vsaka fizična oz. pravna oseba, avtor21 pa je fizična oseba, ki je ustvarila neko avtorsko delo. Avtorska pogodba je enako sestavljena kakor podjemna pogodba. Zanjo se uporabljajo enaka 20 » (2) S pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon.« (9. člen ZDR-1)

21 Avtor je redno zaposlen oz. v delovnem razmerju (razen, če pogodba vsebuje konkurenčno klavzulo), lastnik pravne osebe, samostojni podjetnik, oseba, ki opravlja dela preko podjemne pogodbe, redni oz. izredni študent. (EUGO, 2012)

15

določila kot za podjemo pogodbo. Pogodbi sta si zelo podobni, ločita pa se le po predmetu pogodbe. (EUGO, 2012)

3.3 PODJEMNA POGODBA – POGODBA O DELU

Podjemna pogodba ima pravno podlago v Obligacijskem zakoniku (OZ). Obravnavana je v XI. poglavju z naslovom Podjemna pogodba (pogodba o delu) v členih od 619 do 648. »S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal.« (619. člen OZ) Predmet podjemne pogodbe je lahko fizično ali umsko delo.22 Podjemna pogodba je pogodba, ki jo lahko sklenemo le za določen čas. To pogodbo sklene delavec, ki ga njegov delodajalec ni zaposlil. Dovoljeno jo je skleniti tudi, če imata delavec in delodajalec pogodbo o delovnem razmerju, vendar pa podjemna pogodba velja za dela, ki niso v okviru opisa delavčevih rednih nalog na delovnem mestu. Podjemna pogodba je po naravi bolj ugodna za delodajalca, če z novim delavcem sklene podjemno pogodbo, vendar pa so v zakonodaji nekatere omejitive. Če obstajajo elementi delovnega razmerja oz. če delavec ustreza pogojem za opravljanje nekega dela, mora to delo opravljati po pogodbi o zaposlitvi, če tem ne ustreza, pa lahko po podjemni pogodbi. (EUGO, 2012)

3.4 ŠTUDENTSKO DELO

»Sistem študentskega dela v Sloveniji je edinstven v Evropi, saj študentu omogoča, da sam poskrbi za svoj socialni položaj v času študija. Študentsko delo je ena izmed fleksibilnih oblik dela in je značilna za mlade, ki so še vedno vključeni v proces izobraževanja, pa si kljub temu želijo vključiti se na trg dela, bodisi iz finančnih razlogov, bodisi zaradi pridobivanja delovnih izkušenj.« (ŠOS, 2012) Za študentsko delo23 smatramo delo, ki ga opravlja študent, dijak ali druga upravičena oseba začasno oz. občasno prek pooblaščene organizacije (študentski servis, agencije za delo,...) Delo se pridobi tako, da delodajalci na organizacijo (študentski servis) sporočijo potrebo po delu, nato pa študentski servis poiščejo primernega dijaka, študenta oz. upravičeno osebo za opravljanje dela. Delodajalci plačajo študente preko napotnice, ki jih izda študentski servis. V tem primeru je napotnica neka pravna podlaga za opravljanje dela preko študentskega servisa. Ob prejemu napotnice jo delodajalec izpolni in potrdi

22 Tu pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj vsebuje elemente intelektualnega dela oz. drugače rečeno, ta pogodba vsebuje elemente avtorskega dela, za katere se po navadi sklene avtorska pogodba. (EUGO, 2012) 23 Študentsko delo lahko opravljajo dijaki v RS, ki so dopolnili 15. let ter imajo urejen status dijaka; študenti v RS z urejenim statusom študenta; udeleženci izobraževanja odraslih, mlajši od 26 let, ki se izobražujejo po javno veljavnih programih; izredni študenti so enakovredni redno vpisanim študentom in lahko opravljajo študentsko delo, vendar pod pogojem, da niso zaposleni oz. v delovnem razmerju. Študentsko delo lahko začasno opravljajo tudi dijaki in študenti, ki so državljani RS, vendar se šolajo v tujini in imajo status urejen v tujini; osebe, ki so zaključile srednjo šolo, jeseni pa bodo pridobile status študenta; študenti tujih univerz, ki se šolajo v RS v okviru mednarodni programov. (ŠOS, 2012)

16

napotnico, nato jo vrne na študentski servis, ta pa kasneje delodajalcu izstavi račun za opravljeno delo študenta. (EUGO, 2012) Zakonska podlaga študentskega dela je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) od 142. do 146. člena, ki ureja delo oseb, ki so mlajše od 18 let. Za dijake oz. študente, ki so mlajši od 18 let, veljajo tud členi od 190. do 194. ZDR-1, ki prepovedujejo nočno delo med 22. ter 6. uro zjutraj. Za vse študente in dijake pa veljajo tudi členi od 154. do 156. ZDR-1, v katerih je opredeljen odmor na delovnem mestu. (E študentski servis, 2013)

3.5 ZAČASNO IN OBČASNO DELO

»Zakon opredeljuje začasno ali občasno delo kot delo, ki se opravlja na podlagi posebnega pogodbenega razmerja med upravičencem in delodajalcem, ki za razliko od podjemne pogodbe in avtorske pogodbe lahko vsebuje elemente delovnega razmerja.« (Zadravec, 2013) Začasno ali občasno delo smejo opravljati ljudje, ki imajo v RS status upokojenca, vendar pa ne smejo biti predčasno upokojeni oz. delno starostno upokojeni. Eden od pogojev je tudi ta, da ne smejo biti delno še delovno aktivni. (Zadravec, 2013) Sprememba Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A) je uvedla nove oblike zaposlovanja upokojencev, ki ga imenujemo začasno ali občasno delo, delo pa se opravlja na podlagi Pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Upravičencu je dovoljeno opraviti največ 60 ur mesečno, ni pa pogojeno, da mora delati samo pri enem delodajalcu. Letni dohodek za opravljeno delo ne sme presegati 6700 evrov, urna postavka pa ne sme biti nižja od 4,20 evra. Višina dohodka ter urne postavke se z rastjo minimalne plače usklajujejo. (Dečman, 2013) Pri delodajalcu lahko opravlja začasno ali občasno delo omejeno število delavcev, številka pa je odvisna od števila zaposlenih v podjetju. Delodajalčeva naloga je poleg rednega izplačevanja delovnih ur do 18. dne v mesecu tudi vodenje evidence ur ter prihodov in odhodov delavcev, ki opravljajo začasno ali občasno delo. (Zadravec, 2013) Začasno in občasno delo je zakonsko urejeno v Zakonu o urejanju trga dela (ZUTD) ter v novem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1). (Dečman, 2013) ZUTD začasno ali občasno delo opredeljuje v točki 1.3., ki nosi naslov Začasno in občasno delo, opredeljeno pa je v prvem odstavku 27.a člena ZUTD. Začasno ali občasno delo temelji na pogodbi o opravljanju začasnega ali občasnega dela. Pogodba mora obvezno vsebovati: – » naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca, – ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca, – vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo, – obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela, – podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela, – datum sklenitve pogodbe,

17

– urna postavka za opravljeno delo in – predviden skupen znesek dohodka.« (27. a člen ZUTD) Za začasno ali občasno delo uporabljamo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) na področju: prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovni čas, odmore in počitek ter odškodninske odgovornosti. Pri tej novi pravni obliki dela uporabljamo tudi predpise, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. (27.a člen ZUTD)

4 DELOVNO RAZMERJE

»(1) S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje.« (11. člen ZDR-1) »(1) Delovno razmerje je razmerje med delavcem24 in delodajalcem25, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. (2) V delovnem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti.« (4. člen ZDR-1) Do 1.1.2009 je veljalo, da je vsak zaposleni ob pričetku dela pridobil delovno knjižico, ki je bila javna listina, s katero je prikazal in dokazal obstoj oz. pričetek in zaključek delovnega razmerja. Ta knjižica je vsebovala vse podatke delavca, delavec pa jo je bil dolžan izročiti delodajalcu ob pričetku dela v hrambo. Ob prenehanju delovnega razmerja je bil delodajalec dolžan vrniti delovno knjižico delavcu. (MDDSZ, 2013) in (Perenič in dr., 2005, str. 204.) Delovna knjižica je bila do 1.1.2009 opredeljena v členih 224. do 226. ZDR. Po 1.1.2009 te delavske knjižice ne veljajo več, svoje pravice v socialnem in zdravstvenem zavarovanju pa lahko zaposleni preverijo preko izpisa o obdobju zavarovanja v RS. Izpis se pridobi pri ZPIZ s posebno vlogo. (MDDSZ, 2013)

4.1 PRAVNA UREJENOST DELOVNEGA RAZMERJA

V Sloveniji je pravna urejenost delovnega razmerja urejena po naslednji hierarhiji pravnih virov:

- Mednarodni pravni viri, - Ustava Republike Slovenije, - zakoni, - kolektivne pogodbe, - splošni akti delodajalca. (Perenič, 2005, str. 205)

Pravne vire lahko razdelimo na dva dela:

- Mednarodni pravni viri

24 Delavec je fizična oseba, ki v delovno razmerje vstopa s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. (Perenič, 2005, str. 204.) 25 Delodajalec je lahko fizična ali pravna oseba oz. drug subjekt, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposli delavca. (Perenič, 2005, str. 204.)

18

- Notranji pravni viri (Perenič, 2005, str. 205)

4.2 MEDNARODNO PRAVO IN MEDNARODNI PRAVNI VIRI

» Mednarodno pravo je množica pravnih norm, pri oblikovanju katerih sodelujeta dve ali več držav in katerih veljavnost se po pravilu razteza preko meje posameznih držav. Glavni vir norm mednarodnega prava so meddržavne pogodbe ali akti mednarodnih organizacij.« (Vodovnik, 2006, str. 27) Mednarodno pravo ima na področju delovnih in socialnih razmerij za glavni vir norm različne mednarodne organizacije. Poznamo: Organizacija združenih narodov (OZN) Organizacija združenih narodov (OZN) je organizacija, ki ohranja mednarodni mir ter varnost, razvija prijateljske odnose med narodi, sodeluje in razrešuje mednarodne probleme, promovira ter spoštuje človekove pravice in svoboščine ter vzdržuje harmonijo aktivnosti med državami članicami. Slovenija je članica OZN od leta 1992. (MDDSZ, 2013a) OZN je sprejela več različnih aktov, ki določajo univerzalne civilizacijske in kulturne temelje, ko vrednostno in pravno opredeljujemo položaj posameznikov na področju dela. (Vodovnik, 2006, str. 28) Pomembni Mednarodni pravni viri OZN:

- » Splošna deklaracija o človekovih pravicah - Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah - Konvencija o otrokovih pravicah - Deklaracija o odpravi diskriminacije žensk - Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk.« (Mežnar, 1998, str. 21)

Mednarodna organizacija dela (MOD ali ILO) MOD je bila ustanovljena po 1. svetovni vojni kot neodvisni organ Društva narodov, njena ustanovitev pa je bila določena v okviru Versajske pogodbe26. (Murray, 2001, str. 35-36) Slovenija je bila sprejeta v MOD leta 1992. (MDDSZ, 2013b) MOD je najpomembnejša organizacija na univerzalni ravni z vidika normativne dejavnosti na področju delovnih in socialnih razmerij. Sedež organizacije je v Ženevi. V to organizacijo je vključena večina držav mednarodne skupnosti, ki so se ob sprejemu ustavne listine MOD zavezale, da si bodo z delovanjem v MOD prizadevale zavarovati pravni položaj zaposlenih, in za

26 Pogodba je bila podpisana 28. junija 1919 z Nemčijo v Versaillesu. Predmet pogodbe je bila ureditev notranje nemške in evropske problematike ter ostale mednarodne probleme. Največji razlog podpisa pogodbe pa je zaključek vojnega stanja. Pogodba je vsebovala 15 poglavij, ki so skupaj vsebovala 440 členov. (Svarog, 2013)

19

postopno izboljšanje delovnih pogojev. MOD je pomembna organizacija, saj sprejema mednarodne konvencije in tako na mednarodnem nivoju ureja delovna in socialna razmerja. Države članice sprejmejo konvencije šele s podpisom, vendar pa kljub podpisu države ne prenesejo še konvencije v svoj notranji pravni red. Te konvencije v večini držav ne veljajo neposredno, zato je potrebno konvencije potrditi oz. ratificirati v zakonodajnem telesu. Akte o ratifikaciji v Sloveniji z zakonom sprejme Državni zbor, ki pa nato omenjeni zakon skupaj s konvencijo objavi v Uradnem listu (UL), prične pa veljati po preteku roka, ki je določen v zakonu, s katerim se ratificirana konvencija objavi (vacatio legis). Naloga MOD je, da stalno nadzoruje izvajanje sprejetih konvencij v državah, ki so te konvencije sprejele in vnesle v svoj pravni red, naloga držav pa je, da v skladu s Konvencijo MOD št. 144 poročajo MOD o svojem izpolnjevanju obveznosti iz sprejetih konvencij. Če država krši konvencije MOD, so za državo kršiteljico predvidene pravne sankcije. Druga vrsta aktov, ki jih sprejema MOD, so priporočila. Priporočila ni potrebno ratificirati in vnesti v notranji pravni red države. To so dokumenti, ki so sprejeti skupaj s posameznimi konvencijami, te pa državam članicam predlagajo, da z vnosom v notranji pravni red vnesejo že naprednejši model ureditve konkretnega vprašanja, sprejetega v pravno zavezujoči konvenciji. (Vodovnik, 2006, str. 28-29) Med mednarodne pravne vire MOD spadajo konvencije in priporočila. Slovenija je ratificirala naslednje konvencije:

- »Konvencija št. 105 o odpravi prisilnega dela - Konvencija št. 108 o nacionalnih osebnih dokumentih pomorščakov - Konvencija št. 147 o minimalnih normativih v trgovski mornarici - Konvencija št. 149 o zaposlovanju in pogojih dela in življenja izvajalcev

zdravstvene nege - Konvencija št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja - Konvencija št. 173 o varstvu zahtevkov delavcev v primeru insolventnosti

njihovega delodajalca - Konvencija št. 175 o delu s krajšim delovnim časom - Konvencija št. 180 o delovnem času pomorščakov in številu članov posadke na

ladji - Konvencija št. 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju

za njihovo odpravo« (MDDSZ, 2013b)

Svet Evrope »Svet Evrope je bil ustanovljen 5. maja 1949 in je najstarejša panevropska mednarodna organizacija. Danes šteje 47 držav članic, ki so se zavezale k spoštovanju človekovih pravic, demokracije in pravne države.« (MZZ, 2013) Cilj te mednarodne organizacije je prizadevanje za uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na vseh področjih, tudi področjih iz delovnih in socialnih razmerij.

20

Najpomembnejša akta sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin27 in Evropska socialna listina28. (Vodovnik, 2006, str. 30) Evropska unija EU je pravna naslednica evropskih skupnosti (Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska gospodarska skupnost in Euroatom), te pa so imele skupne organe in so sprejemale različne pravne akte. Organi EU sprejemajo direktive29 (smernice). Direktive nimajo neposredne urejevalne funkcije, zato je naloga držav članic, da pravna pravila direktiv na ustrezen način uveljavijo v svoj notranji pravni red. Teh zadev zaradi svoje narave oz. različnih posebnosti držav članic ni mogoče uveljaviti enotno za vse države. EU ureja tudi drugo vrsto pravnih aktov, to pa so regulative (uredbe) in so neposredno zavezujoče, urejajo pa vprašanja, zaradi katerih so države članice na EU del svoje suverenosti prenesle. (Vodovnik, 2006, str. 30)

4.3 NOTRANJI PRAVNI VIRI

V Republiki Slovenji imamo dobro pravno hierarhijo notranjih pravnih virov. V Sloveniji je najvišji pravni akt v državi Ustava, zato se je pri urejanju delovnega razmerja potrebno sklicevati na Ustavo. Za Ustavo takoj prevladujejo zakoni. V Sloveniji je na področju delovnega razmerja poglavitni Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1), z njim pa so pomembni tudi drugi zakoni, npr. Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,… (Perenič in dr., 2005, str. 206) Kot zadnji notranji pravni akt lahko omenimo kolektivno pogodbo. Ta se sklepa na vseh področjih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. Ta pogodba je sestavljena na podlagi dogovarjanj in usklajevanj stališč med socialnimi partnerji. Poznamo splošne kolektivne pogodbe in branžne kolektivne pogodbe oz. za posamezne dejavnosti30 (Perenič in dr., 2005, str. 207)

4.3.1 ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH NEKOČ IN DANES

Od leta 1989 do 1990 je za Slovenijo in celotno Jugoslavijo na področju delovnega prava veljal Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)31. Skupaj z Zakonom o podjetjih, računovodstvu in ostalimi zakoni, ki so veljali za delovna razmerja, je tvoril kot nekakšno podlago za pripravo novih zakonov o delovnem razmerju za samostojno državo Slovenijo. Leta 1990 je bil za območje Republike Slovenije sprejet nov ZDR32, ki je bil 27 Uradni list RS(13.6.1994) MP, št.7-41/1994 (RS 33/1994) 28 Uradni list RS, št. 24/1999 (10.4.1999)- MP, št. 7/99 29 Sprejeta direktivna je lahko naslovljena na določeno državo EU, lahko pa je določena le za specifično državo. Dokler Vlada ali Parlament neke države ne sprejme določene direktive v svoj notranji pravni red direktiva ni zavezujoča za državljane države EU. (Lewis, 1997, str. 47) 30 Delodajalec s kolektivno pogodbo zagotavlja večjo varnost delavcem, kljub temu, da posega v področje kolektivnega dogovarjanja. (Perenič in dr., 2005, str. 207) 31 Ur.l. SFRJ, št. 60/1989, št. 42/1990, RS, št. 4/1991, 12/1999 Odl.US: U-I-81/97, 97/2001-ZSDP, 42/2002-ZDR, 43/2006-ZKolP 32 Ur.l. RS, št. 14/1990

21

sprejet na podlagi takratne zvezne in republiške ustave. Leta 1991 so ob sprejemu nove ustave v Republiki Sloveniji v ZDR zapisali še temeljne človekove pravice, ki so svoboda dela, prepoved prisilnega dela ter prosta izbira zaposlitve, ki pa mora biti pod enakimi pogoji. (Mežnar, 1998, str. 13) Enako imenovani Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je bil sprejet leta 2002, sledila pa so mu še novela zakona leta 2007, z aprilom 2013 pa je začel veljati nov Zakon o delovnih razmerjih, ki ga imenujemo ZDR-1. Splošni namen ZDR je, da bi preprečeval brezposelnost, vključevanje delavcev v sam proces dela, upoštevanje pravic delavcev.33 Ker pri tem pride tudi do prepletanja interesov delavcev, imajo tukaj veliko vlogo sindikati, katerih naloga je, da se zavzemajo za čim večjo socialno varnost. Na drugi strani imamo delodajalca, katerega predstavnik je Gospodarska zbornica Republike Slovenije, njen cilj pa je čim večja tržna konkurenčnost gospodarstva in vlade, ki je predstavnik države. (Perenič in dr., 2005, str. 206) Iz tega prikaza lahko razberemo, da zakon ureja vsa delovna razmerja, zavzema se tako za delavce kot za delodajalce, če to seveda ni določeno s posebnim zakonom drugače. Moramo pa vedeti, da zakon velja tako za delovna razmerja delodajalcev, ki imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji in pri njih zaposlenimi delavci, kot tudi za delodajalce, ki so tuji državljani in imajo na območju RS sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih omejuje avtonomija pogodbenih strank.34 Če je nek nižji pravni akt bolj naklonjen delavcu, lahko ta akt da več pravic delavcu kot nek višji. To je določeno s pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo in s splošnimi akti delodajalca. Zakon tudi izrecno navaja drugačne pogoje dela, ki so navedeni v kolektivni pogodbi. (Perenič in dr., 2005, str. 206 – 207) Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je bil sprejet 15. 03. 2013, je del celovite reforme trga dela. Namen reforme dela je vzpostavitev primernega razmerja med ustrezno varnostjo delavcev in možnostjo učinkovitejšega prilagajanja razmeram na trgu. Bistven cilj reforme je zmanjšanje razdrobljenosti trga dela. Zmanjša se stroške pri zaposlitvah za nedoločen čas ter destimulira uporabo pogodb za določen čas. Z reformo in novim zakonom se poenostavljajo postopki v zvezi s sklenitvijo in prenehanjem delovnega razmerja, zmanjšujejo pa se tudi administrativne ovire. Z novo zakonodajo je olajšano prehajanje med delovnimi mesti oz. deli pri delodajalcu in med delodajalci. Da bi se v nadaljevanju preprečilo zlorabe, so predvideni ukrepi za zagotavljanje večje pravne varnosti vseh zaposlenih. En od teh ukrepov je tudi povračilo potnih stroškov in malice volonterskim pripravnikom. (Računovodja, 2013)

33 Pravica do svobode dela, dostojanstva in varovanju interesov delavcev v delovnem razmerju (Perenič in dr., 2005, str. 206) 34 Delavec in delodajalec sta pri sklepanju in prenehanju delovnega razmerja zavezana, da morata v času trajanja razmerja upoštevati vse zakone, ratificirane mednarodne pogodbe, druge predpise, kolektivne pogodbe in seveda splošne akte delodajalca. (Perenič in dr., 2005, str. 2007 – 208)

22

4.3.1.1 Pravna podlaga ZDR-1

Z delovno zakonodajo se v notranji pravni red Slovenije vnašajo zahteve mednarodnih dokumentov. Vnašajo se tudi zahteve direktiv EU, ki zavezujejo države članice v zvezi z zagotavljanjem temeljnih upravičenj delavcev. (Računovodja, 2013) Novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ima v 1. členu ZDR-1 zapisane naslednje zahteve direktiv EU:

1. » Direktivo Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L št. 288 z dne 18. 10. 1991, str. 32),

2. Direktivo Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L št. 175 z dne 10. 7. 1999, str. 43),

3. Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC (UL L št. 206 z dne 29. 7. 1991, str. 9),

4. Direktivo Sveta 91/383/EGS z dne 25. junija 1991, s katero se dopolnjujejo ukrepi za spodbujanje izboljšav glede varnosti in zdravja pri delu za delavce z delovnim razmerjem za določen čas ali z začasnim delovnim razmerjem (UL L št. 299 z dne 18. 11. 2003, str. 19),

5. Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa – združena verzija (UL L št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 9),

6. Direktivo Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu (UL L št. 216 z dne 20. 8. 1994, str. 12),

7. Direktivo Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti – združena verzija (UL L št. 225 z dne 12. 8. 1998, str. 16),

8. Direktivo Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov – združena verzija (UL L št. 82 z dne 22. 3. 2001, str. 16),

9. Direktivo 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997, str. 1),

10. Direktivo Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb, ne glede na raso ali narodnost (UL L št. 180 z dne 19. 7. 2000, str. 22),

11. Direktivo Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L št. 303 z dne 2. 12. 2000, str. 16),

12. Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in

23

delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) direktive 89/391/EGS (UL L št. 348 z dne 28. 11. 1992, str. 1),

13. Direktivo 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (UL L št. 204 z dne 26. julija 2006, str. 23),

14. Direktivo 2002/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti (UL L št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 29),

15. Direktivo Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (UL L št. 68, 18. 3. 2010, str. 13),

16. Direktivo 2008/104/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L št. 327 z dne 5. 12. 2008, str. 9).«

4.4 PROST PRETOK LJUDI

Za državljane Evropske Unije velja prost pretok ljudi. S prostim pretokom ljudi se lahko delavci, samozaposleni, družinski člani delavcev in delovno neaktivni delavci35 prosto gibajo po EU. (European union law : 2010-2011, str. 110 -111) Pri prostem pretoku ljudi v EU se govori o izvajanju pravice do vstopa v EU, bivanju v drugih državah EU in delu v drugi državi članici, ki ni njihova matična. Do leta 1993 je bil pretok oseb ekonomsko pogojen, prosto gibanje pa je bilo omogočeno samo posameznikom, ki so samostojno opravljali poklic oz. so bili zaposleni v drugi državi, ki je članica EU. Ob uveljavitvi Maachrichtske pogodbe36 so vsi državljani članice EU pridobili državljanstvo EU, pri tem pa je prost pretok ljudi v EU postal ena izmed temeljnih državljanskih pravic. Ena izmed pravic državljanov EU je tudi pravica do prostega gibanja in prebivanja v EU, pogojena pa je samo s tem, da se je posameznik v drugi državi članici sposoben samostojno preživljati. (Rabzelj, 2007, str. 61) Prost pretok ljudi37 ureja Rimska pogodba38 v tretjem delu, ta pa ureja prost pretok ljudi, storitev in kapitala med državami, ki so članice EU. Po 39. členu Rimske pogodbe je svoboda gibanja za delavce znotraj EU zagotovljena, prepovedana je vsaka

35 Delovno neaktivni prebivalci so študenti, upokojenci in ljudje, ki niso odvisni od države in imajo zadostna sredstva za preživetje. (European union law : 2010-2011, str. 111) 36 Imenujemo jo tudi Pogodba o Evropski uniji. Pogodba je bila podpisana leta 1992, veljati pa je sicer začela leta 1993. S to pogodbo se je uvedlo ekonomsko, politično in monetarno unijo. (Lampe in dr., 2008, str. 10) 37 Svoboda gibanja delavcev, svoboda nastanitve podjetij in svoboda nastanitve pripadnike svobodnih poklicev. (Vršaj, 2002, str. 84 – 85) 38 »Rimska pogodba je bila podpisana 25. marca 1957 na Kapitolu v Rimu. Pod njenim imenom razumemo pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom) in Evropske gospodarske skupnosti (EGS).« (Evropa, 2013b)

24

diskriminacija39 glede zaposlitve, plače oz. drugih delovnih pogojev, ki temelji na delavčevi narodnosti. Dovoljene so le omejitve, upravičene iz razloga javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravstva. Pravice pri prostem pretoku delavcev so: odgovarjanje na ponudbe za delo, svobodno gibanje na ozemlju držav članic, nastanitev v eni izmed držav članic za opravljanje dela, ki temelji na zakonskih in upravnih predpisih, ter da v državi članici ostanejo tudi po zaključku zaposlitve po določilih Evropske komisije40. (Vršaj, 2002, str. 84 - 85)

5 PROSTOVOLJSTVO

»Prostovoljstvo, prostovoljno delo, volonterstvo ali mednarodno prostovoljno delo niso novi pojmi, pomenijo pa nesebično dajanje pomoči oziroma dela, ki ni plačano. Volonterstvo je temelj civilne družbe, predvsem v času globalizacije in nenehnih sprememb, saj oživlja najbolj plemenite vrednote človeštva, kot so mir, svoboda, varnost in pravica ter enakost za vse ljudi, hkrati pa pomaga posameznikom spoznavati pravice in odgovornosti, omogoča učenje in osebnostno rast ter združuje posameznike v skupinskem delu, ki stremi k inovativnih rešitvam in k temu, da ustvarja skupno dobro…« (Kaplja, 2006, str. 63) Področja sodelovanja prostovoljstva so fizično delo, strokovno delo, pisarniško delo, učenje, projekt mreženja, človekove pravice in civilna družba ter solidarnost in navdih. (Kaplja, 2006, str. 72) Zaradi poznavanja velikega števila različnih del poznamo tudi različna področja, na katerih se volonterstvo izvaja. Volonterstvo delimo na dve skupini. Prva skupina je volonterstvo v vladnih organizacijah (zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, sodstvo, javna uprava), druga skupina pa je volonterstvo v nevladnih organizacijah (Karitas, prostovoljna društva,…).

5.1 PROSTOVOLJSTVO V VLADNIH ORGANIZACIJAH

Na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana v zadevi zaposlovanja volonterjev v državnih ustanovah je Vlade RS dne 18.07.2008 odgovorila in utemeljila to vprašanje sledeče: »Uvodno Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da se pri normativnem urejanju volonterstva izhaja iz njegovega pomena, ki ga Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje kot delovno prostovoljstvo oziroma bolje kot neplačano pripravništvo. Volonterstvo predvsem predstavlja dodatno možnost, da mladi, ki so na začetku svoje poklicne poti, neposredno po pridobitvi določene izobrazbe lažje izpolnijo dodaten pogoj,

39 Direktiva 2000/78/EC iz 27.11.2000. Ta direktiva govori o okvirih enakega obravnavanja pri zdravljenju pri zaposlovanju in delu. Poznamo dve obliki diskriminacije: direktna in indirektna diskriminacija. O direktni diskriminaciji govorimo, ko je neka oseba obravnavana drugače kot druga pri neki podobni situaciji. Indirektna diskriminacija pa je, ko bi neko merilo ali določba neko osebo, ki je invalidna oseba, oseba neke starosti, lahko tudi zaradi spola, bila usmerjana v neugoden položaj v primerjavi z drugimi ljudmi. (Blanpain, 2008, str. 347-348) 40 Ta pravica ni veljavna, če gre za delovna mesta na področju javne uprave. (Vršaj, 2002, str. 85)

25

ki je predpisan za vstop na trg delovne sile. Volonterstva nikakor ni možno smatrati kot izkoriščanje, temveč kot dodatno priložnost oziroma možnost.« (Državni svet, 2008) Lahko rečemo, da velja za vse volonterje, da njihovo novo znanje oz. nove spretnosti pomenijo enako plačilo kot ostalim delavcem, ki so deležni denarnega plačila. Volonterji se od ostalih delavcev razlikujejo tudi zato, ker so njihovi pogledi na situacije skupaj z njihovimi potrebami drugačni, kakor je tudi drugače poplačan njihov trud. (Hughes, 2006, str. 10) Prva slabost volonterstva je, da volonterji nimajo nekaterih priložnosti kakor zaposleni delavci, druga slabost pa je, da ne prenesejo celotnega znanja v delovno prakso in tako ne morejo ohranjati svoje stopnje usposobljenosti.41 (Hughes, 2006, str. 10)

5.2 PROSTOVOLJSTVO V NEVLADNIH ORGANIZACIJAH

Leta 2007 je Alenka Gril zapisala, da Slovenija nima zakonskih podlag za legalizacijo prostovoljnega dela, tako da organizacija, financiranje in razvoj prostovoljnih dejavnosti niso urejeni z nekim sistemom. Te dejavnosti so prepuščene posameznikom in njihovemu znanju, zavzetosti in iznajdljivosti. (Gril, 2007, str. 1) To se je spremenilo z uvedbo Zakona o prostovoljstvu (ZProst), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 03.02.2011. ZProst opredeljuje prostovoljnost kot: »Prostovoljstvo je družbeno koristna brezplačna aktivnost posameznikov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljstvo krepi medsebojno solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenjskega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri reševanju problemov posameznikov in družbe.« (ZProst, 2. člen) Kaplja (2006, str. 63) je z drugimi besedami zapisala, da je prostovoljstvo delo, asistenca oz. pomoč brez plačila. Je dejanje, za katerega se odločimo prostovoljno, zanj pa ne pričakujemo materialnega povračila. Prostovoljstvo lahko izvajamo doma ali v tujini. S prostovoljnostjo pripomoremo k ohranjanju blaginje napredka v državah v razvoju kot v industrializiranih državah po svetu. (Kaplja, 2006, str. 63)

41 Po mnenju časopisnih hiš se bo v Sloveniji pričelo obdobje izkoriščanja volonterskih pripravnikov, saj je zaposlovanje v javni upravi vedno manjše. Tudi sindikat Mladi plus je že podal v javnem pozivu opozorilo na problematiko volonterskega pripravništva. Opozarjajo tudi, da kljub temu, da je v tem pozitivna stvar, da si mladi pridobijo delovne izkušnje, ne morejo pa preživeti skozi mesec, ter biti tako odvisni od svojih staršev oz. partnerjev. (Golob, 2012)

26

5.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI PROSTOVOLJSTVA

Prednosti Veliko ljudi volonterstva oz. prostovoljstva ne vidi kot prednost. Ne zavedajo se, da je prednosti prostovoljstva učenje ali razvijanje novih spretnosti. Tu si pridobimo nova spoznanja o nas samih, nove zamisli, predvsem pa nove perspektive. Na ta način lahko pridobimo nove interese in hobije. Pri vsem tem spoznamo nove ljudi in si tako pridobimo nova poznanstva. Spoznamo lahko raznovrstno paleto ljudi, ljudi iz različnih družbenih slojev, iz drugačnih okolij od našega, s tem pa se lahko veliko naučimo in imamo drugačen pogled na svet. Postanemo bolj odprti in razgledani, s tem pa lahko pripomoremo k strpnosti do različnih ljudi. (World Volunteer Web, 2005) Druga prednost prostovoljstva je kulturno zavedanje. V kulturno zavedanje spada spoznavanje novih kultur, pridobivanje novih pogledov na svet, spoznavanje drugačnih načinov življenja, s pridobljenim znanjem o drugačnosti pa se lahko naučimo strpnosti do drugih kultur. Tretja prednost je spremenjena prioriteta, to pomeni, da si posameznik lahko pridobi nov pogled na neko situacijo, ki mu prej ni bila pomembna42. S prostovoljstvom pridemo do poklicnega razvoja. Veliko prostovoljcev deluje na svojem izobrazbenem področju, s tem pa si pridobi nove izkušnje in znanja. Nekateri pa izbirajo neznana področja in s tem odkrivajo nove interese. (Kaplja, 2006, str. 67-70) S pridobitvijo novih izkušenj lahko tako prostovoljec investira za prihodnost, saj prostovoljci pridobijo prednost pred nekom, ki nima neformalnih znanj in izkušenj na nekem področju. (EF, 2011) Slabosti Kljub številnim prednostim prostovoljstva lahko prostovoljca doletijo tudi različne nevšečnosti. Lahko je deležen občutka prikrajšanosti, počuti se izčrpan in izgorel, zaradi veliki pričakovanj lahko pride do razočaranja, lahko pride do slabih izkušenj ali slabih odnosov in konfliktov z mentorji. (Mikuš- Kos 2002 v: Kranjc, 2010, str. 29 – 30 )

5.4 STATISTIKA ZA SLOVENIJO

Na vladnem portalu z informacijami o življenju v Evropski uniji nam navajajo, kolikšen del prebivalstva je leta 2004 sodeloval v prostovoljnih organizacijah43. Podatki so bili pridobljeni z raziskavo »Velikost, obseg in vloga zasebnega neprofitnega sektorja v Sloveniji.« Ugotovljeno je bilo, da je bilo v Sloveniji med 280.000 in 350.000 aktivnih prostovoljcev. Ti prostovoljci so opravili za 1.239.756 delovnih ur (Tabela 1, Grafikon 1), kar lahko enačimo z obsegom ur 7.125 polno zaposlenih delavcev. Podobno raziskavo so 42 Prej smo spregledali druženje s svojo družino, sedaj pričnemo ceniti to, kar imamo, saj drugi nimajo sorodnikov. (Kaplja, 2006, str. 69) 43 Področja delovanja v RS: Varovanje okolja, civilna zaščita in reševanje, kultura, sociala, človekove pravice in civilne svoboščine, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo, turizem, šport, družbena odgovornost, administrativna in visoka strokovna dela (Evropa, 2012)

27

opravili leta 2008. Število prostovoljcev je leta 2008 vpadlo na 183.025 prostovoljcev, ki pa so kljub temu opravili kar 14.694.588 delovnih ur.44 (Evropa, 2012) V letu 2011 sta bila sprejeta Zakon o prostovoljstvu ter Pravilnik o področjih prostovoljnega dela in vpisniku, kar pomeni, da za leto 2011 ni popolnih podatkov, saj so evidentirani samo od dneva sprejetega zakona. Leta 2011 je bilo vpisanih 225 organizacij, skupno število prostovoljcev pa je bilo 27.014, ki so skupaj opravili 4.296.348 ur (Tabela 1, Grafikon 1). Največ je bilo prostovoljnega dela, za katerega so potrebna posebna znanja in veščine. Teh ur je bilo kar 2.923.571 ali 68,04% vseh prostovoljnih ur. 29,38% ur oz. 1.262.291 ur prostovoljnega dela je bilo pri organizacijskem delu, ostalih 110.486 ur, kar je 2,57%, pa je bilo opravljenih kot pomožno delo, za katero ni potrebno imeti posebnega usposabljanja. Izmed vseh prostovoljcev je bilo 58,1% ženske populacije, kar je 15.705 prostovoljnih ur, moške populacije pa je bilo 41,9%, kar je 11.309. (MPJU, 2013)

Tabela 1: Statistika opravljenih ur 2008 – 2011

Vir: Evropa (2012) in MPJU (2013)

Iz grafikona 1, ki sem ga naredila s pomočjo podatkov spletne strani Evropa in Ministrstva za pravosodje in javno upravo, je razvidno, da je bilo največ opravljenih ur v letu 2008 kljub temu, da je bilo največje število prostovoljcev v letu 2004. Če izračunamo, koliko ur je bilo opravljenih v določenem letu na enega prostovoljca, lahko vidimo, da je leta 2004 v povprečju prostovoljec opravil 3,5 ur, v letu 2008 je opravil 80,3 ur in leta 2011 pa 159 ur.

44 »V zvezi s številom prostovoljcev je opazen trend povečevanja števila aktivnih prostovoljcev. Med prostovoljci prevladujejo zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe. Pomembno skupino prostovoljcev predstavljajo tudi dijaki in študentje ter upokojenci. Spolna struktura prostovoljcev v Sloveniji pokaže, da je večina prostovoljcev moškega spola (58,7 %), kar je mogoče razložiti z visokim odstotkom nevladnih organizacij, ki delujejo na področju športa. Med mladimi prostovoljci prevladujejo ženske, ki predstavljajo kar 75 % vseh mladih prostovoljcev.» (Evropa, 2012)

št. opravljenih ur št. prostovoljcev

2004 1.239.756 350.000

2008 14.694.588 183.025

2011 4.296.348 27.014

28

Grafikon 1: Statistika opravljenih ur 2008 – 2011

Vir: Evropa (2012) in MPJU (2013)

6 PRIPRAVNIŠTVO

V Sloveniji ureja pripravništvo ZDR-1. Opredeljeno je v členih 120., 121., 122., 123. in 124. Pripravništvo v Sloveniji ni obvezno, za obveznega se ga lahko določi le z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni neke dejavnosti. (Id, 2005) »Pripravništvo je oblika usposabljanja delavcev. Zakon ali kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik oseba, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji njene strokovne izobrazbe. Namen pripravništva je usposobitev za samostojno opravljanje dela. Pripravništvo traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Usposabljanje poteka pod vodstvom mentorja. Pripravništvo se zaključi z izpitom. Posebni zakon lahko predvidi volontersko pripravništvo (pripravnik namesto pogodbe o zaposlitvi sklene Pogodbo o volonterskem opravljanju pripravništva)« (Bavcon in dr., 2003, str. 298)

6.1 PRIPRAVNIŠTVO V INSTITUCIJAH EU

Slovenija je ob vstopu v EU razširila ogromno možnosti za prebivalce Slovenije, slovenski jezik pa si je pridobil naziv enega od uradnih jezikov v EU. S to potezo si je Slovenija odprla tudi trg dela v Evropi in tako svojim prebivalcem omogočila neomejeno preseljevanje, s tem pa tudi pretok blaga in dela, ki je s Schengenski sporazumom45 postal precej hitrejši.

45 Sporazum, podpisan 14.6.1985 v luksemburški vasici Schengen. Je sporazum za odpravo mejnih kontrol, za zagotovitev hitrejšega in učinkovitejšega pretoka oseb. (Evropa, 2013a)

29

S sprostitvijo trga dela smo si Slovenci pridobili nove priložnosti za zaposlitev, izobraževanje ter pripravništvo v tujini. Evropska unija vsako leto razpisuje pripravniška mesta v organih EU, ki pa so časovno različno dolga glede na izobrazbo kandidatov. Večinoma Evropska unija razpisuje pripravniška mesta v naslednjih institucijah:

- Evropska centralna banka - Evropska investicijska banka - Evropska komisija - Evropska služba za zunanje delovanje - Evropski ekonomsko-socialni odbor - Evropski parlament - Evropski varuh človekovih pravic - Odbor regij - Računsko sodišče - Sodišče Evropske unije - Svet Evropske unije (Evropska unija, 2013)

Prosta pripravniška mesta se na spletni strani EU dnevno ažurirajo, tako da lahko diplomanti in tudi študenti dnevno spremljajo prosta mesta za pripravništva. Za volonterske pripravnike se v institucijah EU uporablja izraz atipično pripravništvo, ki pomeni, pripravništvo brez plačila. (EC, 2012b)

6.1.1 PRIPRAVNIŠTVO V EVROPSKI KOMISIJI

Jaz sem za primer pripravništva v Evropski uniji vzela Evropsko komisijo. Evropska Komisija dvakrat letno razpiše pripravništvo, ki traja pet mesecev. Prvi rok pripravništva se prične 1. marca, kjer diplomanti opravljajo pripravništvo v upravnih službah. Drugi rok pripravništva traja od 1. oktobra. V drugem terminu diplomanti opravljajo pripravništvo v službi za pisno prevajanje. Program pripravništva v Evropski komisiji obstaja že 45 let, v njem pa je do sedaj sodelovalo že več kot 30.000 ljudi. (Evropska Komisija, 2013) Pripravništvo je enkratna izkušnja o delu na Evropski komisiji in njenih oddelkih.. Pri tem dosežemo praktične izkušnje skupaj s poznavanjem dela služb Komisije in oddelkov. Pri tem imamo možnost delovanja v medkulturnem, večjezičnem in večnarodnem okolju, s tem pa pričnemo razumevati, razvijati in biti strpni v medkulturnem okolju. Pomembno pa je, da se naučimo prenašati pridobljeno znanje v prakso. (EC, 2012a) Pogoji Pogoji za opravljanje pripravništva v Evropski komisiji so, da je kandidat univerzitetni diplomant in je zaključil najmanj 3 letni prvostopenjski študij. Diplomant mora imeti dobro znanje angleščine, nemščine oz. francoščine ter dobro znanje drugega uradnega jezika, če je državljan druge članice EU. Pripravniki prevajalci morajo za prvi jezik izbrati svoj uradni

30

jezik, če je državljan članice EU oz. hrvaški jezik, prvi jezik mora biti angleščina, nemščina ali francoščina, drugi jezik pa je lahko kateri koli uradni jezik EU. (EC, 2012b)

6.1.1.1 Statistični podatki za Evropsko komisijo

Na spletni strani Evropske komisije lahko vidimo točno statistiko pripravnikov, ki so opravljali pripravništvo v organih EU. Statistiko so pričeli voditi oktobra 2003. Tabela 2 in tabela 3 nam prikazujeta število pripravnikov, ki so opravljali pripravništvo od leta 2003, vključno s podatki pripravnikov, ki bodo opravljali pripravništvo oktobra 2012.

Tabela 2: Število pripravnikov od leta 2003-2007

2003 2004 2005 2006 2007

Marec / 6601 6198 6713 5903

Oktober 7062 8288 8531 8738 8262

Vir: EC (2012a)

Tabela 3: Število pripravnikov od leta 2008-2012

2008 2009 2010 2011 2012

Marec 6093 6384 8194 9632 8778

Oktober 7587 9223 13371 10424 9059

Vir: EC (2012a)

Grafikon 2: Število pripravnikov 2003-2012

Vir: EC (2012a)

31

Iz tabele 2 in tabele 3 je razvidno število sprejetih pripravnikov v organe EU od leta 2003 do zadnjega razpisa za oktober 2012. Kot lahko razberemo iz grafikona 2, ki je narejen na podlagi statističnih podatkov Evropske komisije, je največ pripravnikov opravljalo prevajalsko pripravništvo oktobra 2010, najmanjše zabeleženo število pripravnikov pa je bilo zaslediti med pripravniki upravnih služb marca 2009.

Tabela 4: Število pripravnikov iz Slovenije

2003 2004 2005 2006 2007

Marec 11 23 27 20

Oktober 26 25 40 31 41

Vir: EC (2012a)

Tabela 5: Število pripravnikov iz Slovenije

2008 2009 2010 2011 2012

Marec 17 36 42 46 39

Oktober 34 35 46 51 68

Vir: EC (2012a)

S pomočjo tabel in grafikona (Grafikon 3), narejenih na podlagi statistike Evropske komisije, lahko razberemo, da je bilo pripravnikov iz Slovenije največ oktobra 2012, najmanj pripravnikov pa se je na pripravništvo v upravne službe Evropske komisije odpravilo marca 2004.

Grafikon 3: Število slovenskih pripravnikov v organih EU

Vir: EC (2012a)

32

6.1.2 STATISTIČNI PODATKI PRIPRAVNIKOV V JAVNI UPRAVI V SLOVENIJI

Iz Kadrovskih poročil prejšnjega še ločenega Ministrstva za javno upravo in sedanjega združenega Ministrstva za pravosodje in javno upravo sem razbrala podatke o opravljanju pripravništva v javni upravi za obdobje od 31.12.2009 do 31.12.2011, ki sem jih uredila v spodnjo tabelo (Tabela 6) in grafikon (Grafikon 4). Kadrovska poročila so javno dostopna skupaj s statistiko redno zaposlenih delavcev v javni upravi.

Tabela 6: Število pripravnikov od leta 2009 - 2011

Vir: MJU (2011) in E – uprava (2012)

Tabela 6 je narejena s pomočjo podatkov iz Kadrovskih poročil, ki sta jih naredila Direktorat za organizacijo in kadre leta 2011 in Direktorat za javni sektor leta 2012. Iz nje je razvidno število pripravnikov od 31.12.2009 do 31.12.2011. V letu 2009 je bilo v javni upravi največ pripravnikov, v letu 2011 pa najmanj.

Grafikon 4: Število pripravnikov od leta 2009 – 2011

Vir: MJU (2011) in E – uprava (2012)

Iz grafikona 4 je razvidno, da je bilo največ pripravnikov v javni upravi na dan 31.12.2009, najmanj pa v enakem obdobju leta 2011. Številka pripravnikov se je v letu 2011 v primerjavi z letom 2009 zmanjšala kar za 393 pripravnikov, kar predstavlja slabih 72%.

31.12.2009 31.12.2010 31.12.2011

Pripravniki 546 380 153

33

7 VOLONTERSKO PRIPRAVNIŠTVO V SLOVENSKEM PRAVNEM REDU

7.1 UREDITEV V ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1)

Zakon o delovnih razmerjih je danes v slovenskem pravnem redu zelo dobro urejen na področju pripravništva, dobro pa definira tudi volontersko pripravništvo. V ZDR-1 je pripravništvo urejeno v III. poglavju, ki nosi naslov Pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. V tem poglavju je s 120. členom dobro definirano, da je pripravnik oseba, ki prvič prične opravljati delo, ki je ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, njegov namen pa je, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Oseba, ki uspešno zaključi svoje šolanje, je pripravljena in usposobljena za samostojno opravljanje dela v svoji poklicni izobrazbi in je v delovnem razmerju lahko popolnoma neodvisna. (120. člen ZDR-1) Časovno trajanje pripravništva je opredeljeno v 121. člen ZDR-1, kjer je zapisano, da lahko pripravništvo traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Časovno obdobje se lahko sorazmerno podaljša za največ 6 mesecev, če pripravnik dela s skrajšanim delavnim časom.46 (121. Člen ZDR-1) Delodajalec mora pripravniku po programu zagotavljati, da se bo usposobil za samostojno opravljanje dela. Določi se tudi potek in trajanje ter program in mentorstvo skupaj z načinom spremljanja in ocenjevanja pripravništva.47 Ob končanem pripravništvu mora pripravnik opraviti izpit, ki je sestavni in zaključni del pripravništva. (122. člen ZDR-1) Delodajalcu ni dovoljeno, da pripravniku odpove pogodbo o zaposlitvi pred iztekom pogodbe, razen če pride do izredne odpovedi oz. v primerih, ko delodajalec preneha delovati oz. v primeru prisilne poravnave. (123. člen ZDR-1) ZDR-1 je po svoji naravi naklonjen tudi volonterskemu pripravništvu, opredeljuje pa ga v 124. členu, ki se glasi: » (1) Če se pripravništvo v skladu s posebnim zakonom lahko opravlja, ne da bi delavec in delodajalec sklenila pogodbo o zaposlitvi (volontersko pripravništvo), se za pripravnika uporablja določbe tega zakona o trajanju in izvajanju pripravništva, omejenosti delovnega časa, odmorih in počitkih, povračilu stroškov v zvezi z delom, odškodninski odgovornosti ter zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s posebnim zakonom. (2) Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva mora biti sklenjena v pisni obliki.« Z drugimi besedami lahko 124. člen ZDR-1 opredelimo tako, da za volonterskega pripravnika veljajo določbe tega zakona na področju trajanja in izvajanja pripravništva, omejenosti delovnega časa, pri odmorih in počitkih, odškodninski odgovornosti in pri

46 Podaljša se ga lahko tudi, če je pripravnik odsoten od dela dlje kot 20 dni, razen v primeru letnega dopusta. Če mentor predlaga skrajšanje pripravniškega obdobja, ga ta lahko skrajša, vendar le do polovice prvotno določenega trajanja. (121. člen ZDR-1) 47 Te tri ključne stvari se določi z nekim zakonom, kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti oz. drugim predpisom.

34

zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, novost, ki jo je uvedel ZDR – 1 pa je, da volonterski pripravniki sedaj lahko dobijo povrnjene stroške v zvezi z delom. Trajanje in izvajanje pripravništva Pripravništvo traja največ 1 leto, če zakon ne določa drugače, kar pa je različno glede na področje, kjer opravljamo pripravništvo. (121. člen ZDR-1) Omejenost delovnega časa Omejenost delovnega časa pripravnika je opredeljena v poglavju Delovni čas od 142. do 149. člena ZDR-1. Delovni čas ne sme presegati 40 ur tedensko.48 (142. Člen ZDR-1) V nekaterih primerih je delavec oz. pripravnik dolžan opravljati nadurno delo oz. delo preko polnega delovnega časa. Ti primeri so zapisani v 1. odstavku 144. člena ZDR-1:

- » v primerih izjemoma povečanega obsega dela, - če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se

preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi, - če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila

prekinitev dela, - če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost

prometa, - in v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali

kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.« Drugi odstavek 144. člena ZDR-1 delodajalcu narekuje, da mora nadurno delo odrediti v pisni obliki pred pričetkom dela.49 V tretjem odstavku nam zakon naroča, da nadurno delo v tednu ne sme presegati 8 ur, na mesec 20 ur, na leto pa traja največ 170 ur. Delovni dan sme trajati največ 10 ur. V četrtem odstavku je zapisano, da lahko naduro delo v pisnem soglasju z delavcem presega 170 ur50 na leto, ne sme pa presegati 230 ur. V primeru delavčevega odklona pisnega soglasja, delavec v delovnem razmerju ne sme občutiti neugodnih posledic. (144. člen ZDR-1) Delavec je v nekaterih primerih dolžen opravljati nadure, če pride do naravne ali kakršne koli druge nesreče oz. ko se takšno nesrečo lahko pričakuje. (145. člen ZDR-1) V določenih primerih je prepovedano opravljanje dela preko polnega delovnega časa, če je neko delo mogoče opraviti v polnem delovnem času ob ustrezni organizaciji in pri ustrezni delitvi dela, z uvajanjem novih izmen oz. ob zaposlitvi novih delavcev. (146. člen ZDR-1)

48 S posebnim zakonom oz. kolektivno pogodbo se ga lahko tudi skrajša, vendar ne na manj kot 36 ur. (142. člen ZDR-1) 49 Če to ni mogoče pisno zaradi narave dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V takšnih primerih se pisna odredba delavcu odredi naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenih nadurah. (144. člen ZDR-1) 50 Ob vsakokratni odredbi nadurnega dela nad 170 ur mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca, ki opravlja nadurno delo. (143. člen ZDR)

35

V členih od 147. do 149. člena ZDR-1 je urejeno tudi dopolnilno delo in razporejanje delovnega časa. Odmor in počitek Pripravniki imajo enaka določila tudi pri odmoru in počitku. Delavec oz. pripravnik ima pravico do 30 minutnega odmora ob polnem delovnem času. Čas delovnega odmora je vštet v delovni čas. Delavec oz. pripravnik ima v obdobju 24 ur pravico do počitka, ki nepretrgano traja 12 ur. V obdobju sedmih delovnih dni ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka, tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. (154., 155. in 156. člen ZDR-1) Odškodninska odgovornost Pripravniki oz. delavci, ki na delu ali v neki zvezi z delom namensko oz. iz hude malomarnosti povzročijo škodo svojemu delodajalcu, so to dolžni povrniti.51 Odškodnino se lahko zmanjša oz. oprosti, če je to primerno glede na delavčevo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje. V primerih, ko je situacija obrnjena in je delavcu pri delu povzročena neka škoda oz. je v zvezi z delom, delodajalec škodo povrne v skladu s splošnimi pravili civilnega prava. Za odškodninsko odgovornost delodajalca lahko štejemo tudi škodo, ki jo delodajalec povzroči delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Odškodnina se v primeru, da bi ugotavljanje le te povzročilo še večje stroške, sme odmeriti v pavšalnem znesku, kateri je določen s kolektivno pogodbo, razen v primeru 8. člena ZDR-1. (od 177. člena ZDR-1 do 180. člena ZDR-1) Varnost in zdravje pri delu Volonterji morajo biti po 20. členu ZPIZ-2 zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki nastopijo kot posledica poškodbe pri delu oz. zaradi poklicne bolezni. (Ramšek, Pešec, 2007 in 20. člen ZPIZ-2) Volonterskega pripravnike ne vodimo v sistemu MFERAC, ne štejemo pa ga tudi v kvoto kadrovskega načrta. (Ramšek, Pešec, 2007) Plačilo Volonterskemu pripravniku po novem pripada povračilo stroškov v zvezi z delom in malica. (124. člen ZDR-1)

7.1.1 DRUGE ZAKONSKE PODLAGE

Poleg Ustave Republike Slovenije in Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v Sloveniji na področju volonterskega pripravništva ter pripravništva v delovnem razmerju veljajo na področju javne uprave, zdravstva, pravosodja in vzgoje in izobraževanja še naslednji zakoni in pravilniki.

51 V primeru več povzročiteljev je vsak odgovoren za svoj del povzročene škode, če pa ne morejo določiti, kolikšen del je kdo storil, delavci škodo povrnejo v enakih delih. (177. člen ZDR-1)

36

Najpomembnejša pravna podlaga pri pripravništvu v Republiki Sloveniji:

- Ustava Republike Slovenije - Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)

Druge zakonske podlage:

- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) - Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) - Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) - Zakon o odvetništvu (ZOdv) - Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZdej) - Pravilnik o programu sodniškega pripravnika in pravniškem državnem izpitu - Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih

sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti - Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja - Pravilnik o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja

pripravnikov - Pravilnik o zaposlovanju in financiranju pripravnikov zdravstvenih poklicev razen

zdravnikov in zobozdravnikov

7.2 POZIV K OPRAVLJANJU VOLONTERSKEGA PRIPRAVNIŠTVA IN POGOJI

Država na podlagi poziva razpiše možnost volonterskega pripravništva na področju vladnih organizacij v določenem obdobju. Poziv je sestavljen iz naslednjih 4 delov: Poziv Z javnim pozivom se na podlagi 124. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter prvega odstavka 33. člena in drugega odstavka 108. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) ter Pravilnika o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov določeno ministrstvo poziva zainteresirane kandidate k opravljanju volonterskega pripravništva. Vsi pripravniki, ki so izbrani preko razpisa, se po navodilih vodje oz. mentorja ustrezno usposabljajo za samostojno opravljanje dela delovnega področja ministrstva oz. upravnih enot,… (MPJU, 2012) Obvezna vsebina prijave Kandidati, ki želijo kandidirati za volonterske pripravnike brez delovnega razmerja, morajo na zadnji dan razpisanega roka izpolnjevati pogoje za pripravnika, ki so v skladu z ZJU in Pravilnikom o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov v MPJU oz. s posebnimi pogoji v skladu s tem pozivom.(MPJU, 2012)

37

Obvezna dokazila kandidata sestavljajo fotokopijo dokazila o izobrazbi52 skupaj z letom in ustanovo, na kateri je bila izobrazba pridobljena. Obvezna sestavina je tudi pisna izjava kandidata, in sicer da je: državljan RS, znanje uradnega jezika, da ni bil nikoli pravnomočno obsojen53, izjava, da zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica54, izjava, da za namen volonterskega pripravništva dovoljuje pristojnemu ministrstvu pridobiti podatke iz tretje alinee iz uradne evidence. Obvezno mora kandidat tudi predložiti življenjepis, v katerem poleg izobrazbe navede tudi morebitna druga znanja in veščine, ki jih je pridobil. Navesti je potrebno tudi, ali bi želel kandidat volontersko pripravništvo opravljati na ministrstvu ali poljubni upravni enoti. (MPJU, 2012) Roki Pisno prijavo je potrebno poslati v predpisanem roku, navedenem v razpisu. Kot pisna oblika se šteje tudi po elektronski pošti poslana elektronska oblika, veljavnost prijave pa ni pogojena z elektronskim podpisom. Izbrani kandidati so obveščeni v osmih dneh po opravljeni izbiri. (MPJU, 2012) Sklenitev pogodbe S kandidatom, ki je bil izbran z razpisom, se sklene pogodba za volontersko pripravništvo brez sklenitve delovnega razmerja, pogodba pa se sklene za določen čas, največ eno leto, če zakon ne določa drugače. (121. Člen ZDR-1)

7.3 POGODBA O OPRAVLJANJU VOLONTERSKEGA PRIPRAVNIŠTVA

Pogodba o volonterskem pripravništvu je pogodba, ki jo skleneta volonterski pripravnik in delodajalec. Ta vrsta pripravništva temelji na podlagi 124. člena ZDR-1 in ustreznega področnega zakona. Torej zavisi od področja na katerem volonter opravlja volontersko pripravništvo. Pogodba je napisana v 20. členih, ki pa opredeljujejo predmet sklenitve pogodbe, delovno mesto pripravnika, obdobje opravljanja pripravništva, sedež delodajalca, odmore in počitek, varnost ter zdravje pri delu, plačilo za delo ter povračilo stroškov v zvezi z delom, odškodninsko odgovornost pripravnika, usposabljanje pri samostojnem delu, mentorstvo za pripravnika, stroške strokovnega izpita, prenehanje veljavnosti pogodbe o volonterskem pripravništvu, obveznosti in ravnanje, reševanje morebitnih sporov, število izvodov pogodb ter samo sklenitev pogodbe o volonterskem pripravništvu. (MNZ, 2012)

52 npr. VII. stopnjo izobrazbe pravne, upravne, ekonomske ali družboslovne smeri (MPJU, 2012) 53 zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev (MPJU, 2012) 54 zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (MPJU, 2012)

38

8 PODROČJA DELOVANJA V VLADNIH ORGANIZACIJAH

8.1 JAVNA UPRAVA

Pripravništvo po ZDR-1 ni obvezno, je pa zaželeno, saj si kandidat na ta način pridobi delovne izkušnje in večje možnosti za kasnejšo zaposlitev. S pripravništvom tako postane konkurenčen na trgu zaposlovanja. Na področju javne uprave je najpomembnejši Zakon o javnih uslužbencih (ZJU), ki ureja tudi pripravništvo. Sam potek pripravništva bolj natančno ureja Pravilnik o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov. Volontersko pripravništvo je omenjeno v ZJU, vendar pa je bolje opredeljeno v Pravilniku. Zakon o javnih uslužbencih opredeljuje pripravništvo v XIV. poglavju z naslovom Pripravništvo od 106. do 110. člena. »Za pripravnika se sprejme oseba, ki prvič sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela.55« (106. Člen ZJU) V času pripravništva se pripravnik usposobi za samostojno opravljanje dela, za to pa je odgovoren njegov mentor, ki ga imenuje predstojnik.56 (107. člen ZJU) Zanimivost pripravništva v javni upravi je, da se lahko pripravnik po končanem pripravništvu ter po opravljenem strokovnem izpitu zaposli in sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in to brez javnega natečaja, če je bil že pri pripravništvu izbran na podlagi javnega natečaja oz. je bil štipendist izbran na javnem natečaju. (109. člen ZJU) ZJU je temeljni zakon, ki se ga uporablja skupaj s Pravilnikom o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov (v nadaljevanju Pravilnik). V prvem delu Pravilnika so opisane splošne določbe, ki opredeljujejo vsebino pravilnika, pripravnika in volonterskega pripravnika, kar pa ni zapisano v ZJU. Z drugimi besedami lahko to opišemo tako, da temelj pripravništva v javni upravi je ZJU, pravila pripravništva pa ureja Pravilnik. V 1. členu Pravilnika je zapisano: »Ta pravilnik velja za pripravništva, način, potek in program usposabljanja pripravnikov v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti. Določbe tega pravilnika ne veljajo za pripadnike Slovenske vojske.« (1. člen Pravilnika) V 2. členu Pravilnika je natančno opredeljeno, da je pripravnik oseba, ki v skladu z zakonom nima ustreznih delovnih izkušenj ter prvič sklepa pogodbo o zaposlitvi, ki je ustrezna njegovi stopnji strokovne izobrazbe, njegov namen pa je, da se usposobi za

55 106. člen ZJU lahko tolmačimo tako, da je pripravništvo v javni upravi obvezno, saj si pripravnik le na takšen način usposobi za opravljanje dela. 56 Poleg mentorja, ki pripravniku določi program med pripravništvom, pa njegovo delo spremljajo tudi druge osebe, ki pripravniku ob koncu pripravništva skupaj z mentorjem izdajo pisno mnenje. (107. člen ZJU)

39

samostojno opravljanje tega dela. Trajanje pripravništva je urejeno od 4. do 7. člena Pravilnika. Pripravništvo na uradniškem delovnem mestu se opravlja v uradniškem nazivu, traja pa 10 mesecev za pripravnike z univerzitetno ali visokošolsko strokovno izobrazbo, za druge uradnike traja 8 mesecev. Trajanje pripravništva za strokovno – tehnična delovna mesta po 5. členu Pravilnika za univerzitetno in visoko izobrazbo traja 8 mesecev, za višja strokovna in srednja strokovna ter srednja s splošno izobrazbo 6 mesecev, v primerih, ko imajo pripravniki opravljeno srednjo poklicno izobrazbo, pa pripravništvo traja samo 4 mesece. (2., 4. in 5. člen Pravnilnika) Pripravništvo se po 6. in 7. členu Pravilnika sme skrajšati oz. podaljšati. Pripravniško dobo se sme skrajšati na predlog mentorja, ki mora svoj predlog obrazložiti, skrajšati pa se ga sme za največ eno tretjino pripravniške dobe, vendar komaj po izteku polovice pripravniške dobe. Pripravništvo se sme podaljšati v primeru, ko pripravnik izostaja od pripravništva upravičeno ter neprekinjeno več kot en mesec, podaljša pa se mu jo ustrezno z dobo izostanka. (6. in 7. člen Pravilnika)

V času pripravništva je za pripravnika zadolžen mentor ter druge osebe, ki spremljajo pripravnikovo delo. Pripravništvo se opravlja po določenem programu, ki ga določi mentor. Po zaključenem pripravništvu mentor in osebe, ki so spremljale pripravnikovo delo, izdajo pisno mnenje. (107. člen ZJU)

Volontersko pripravništvo

Z novelo Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-B) iz leta 2005 je v javni upravi dovoljeno opravljati tudi volontersko pripravništvo, kar je opredeljeno v 108. členu ZJU. Način skupaj s programom in potekom usposabljanja za opravo strokovnega izpita, po katerem se pripravnika imenuje v naziv, določi minister, ki je pristojen za upravo. (108. in 109. člen ZJU) Volontersko pripravništvo je dobro opredeljeno predvsem v Pravilniku. Pravilnik volontersko pripravništvo ureja v 3. členu, ki se glasi: »Volonterski pripravnik je oseba, ki sklene pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva v državnem organu ali upravi lokalne skupnosti brez sklenitve delovnega razmerja. S pogodbo o volonterskem opravljanju pripravništva, ki mora biti sklenjena v pisni obliki, se ob upoštevanju tega pravilnika in zakona, ki ureja delovna razmerja, določijo medsebojne pravice in obveznosti, dolžina trajanja ter način izvedbe volonterskega pripravništva.« (3. člen Pravilnika)

8.2 PRAVOSODJE

Pripravništvo pri diplomiranih pravnikih ni več obvezno, je pa pripravništvo pogoj za pristop k državnemu pravosodnemu izpitu. To pripravništvo urejata Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) ter Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu. (Višje sodišče, 2013) Pripravništvo se lahko opravlja v odvetniških pisarnah, na sodiščih, ministrstvih, pravobranilstvu in tožilstvu. Za pripravništvo v odvetniški pisarni se lahko dogovorimo

40

sami, za pripravništvo na ostalih področjih pa se je potrebno prijaviti na razpise, prednost pa imajo kandidati, ki imajo višjo povprečno oceno. (Vodenik, 2012) Pripravništvo, ki se opravlja pri odvetnikih, je urejeno v Zakonu o odvetništvu (ZOdv). ZOdv ureja odvetniško pripravništvo v VI. poglavju z naslovom Odvetniški pripravnik. V 45. členu ZOdv je definirano, kdo ima položaj odvetniškega pripravnika, ter naroča, da mora biti pripravnik vpisan v imenik odvetniških pripravnikov. Po 46. členu pripravniku zbornica zagotovi odvetniško pripravništvo, če si pripravnik v roku, ki je 3 mesece od vpisa v imenik odvetniških pripravnikov, ne zagotovi pripravniškega mesta. Ker je vsak pripravnik po diplomiranju še neizkušen, je za njegovo poklicno izobraževanje dolžan skrbeti mentor, hkrati pa mu mora tudi omogočiti, da se usposobi za samostojno opravljanje svojega poklica, vendar pa to ne pomeni, da sme pripravnik samostojno v svojem imenu opravljati delo. Prednost pripravništva je, da se obdobje pripravništva šteje v obvezno enoletno prakso, ki je določena kot pogoj, da bodoči odvetnik pridobi pravico do opravljanja odvetniške dejavnosti, če ima 4 leta izkušenj, od tega pa najmanj eno leto pri odvetniku. (25., 45., 46., 47., in 48. člen ZOdv) Po 1. členu ZPDI ureja: »Ta zakon ureja pripravništvo po pridobljenem strokovnem naslovu magister prava ali diplomirani pravnik zaradi usposabljanja za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit, ter določa način in pogoje, pod katerimi lahko magistri prava in univerzitetni diplomirani pravniki neposredno pristopijo k opravljanju pravniškega državnega izpita brez opravljanja pripravništva po tem zakonu.«. Po ZPDI pripravništvo v delovnem razmerju traja 2 leti in se po 2. členu ZPDI izvaja na sodiščih ali državnih tožilstvih, zaključi pa se ga s pravniškim državnim izpitom. Pripravništvo ni obvezno. Po 3. členu poznamo tri načine opravljanja pripravništva v delovnem razmerju: pripravnik v delovnem razmerju s sodiščem, pripravnik v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, ter volontersko pripravništvo, ki ima posebno obliko pogodbe, ki jo imenujemo Pogodba o opravljanju volonterskega pripravništva. (3. člen ZPDI) Število pripravniških mest določi Vlada Republike Slovenije na podlagi ministra za pravosodje. Za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, zagotovljenega s strani delodajalca in za volonterske pripravnike pa število mest določi minister za pravosodje, ki predhodno pridobi mnenje od posameznega višjega sodišča. (5. člen ZPDI) V ZPDI je pripravništvo določeno v II. poglavju z naslovom Pripravništvo, ki nam v 6. členu ZPDI in skupaj z novelo zakona ZPDI-D, ki spreminja 6. člen ZPDI, določa pogoje za sodniškega pripravnika, ki pa so s sprejetjem novele naklonjeni tudi drugim državljanom EU. V primeru, da je več prijavljenih kandidatov od razpisanih mest za pripravnike, mora predsednik posameznega višjega sodišča določiti prednostni vrstni red za zasedbo prostih

41

mest. Vrstni red se razdeli na dva dela. Prvi del pripravništev se zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, za katerega je pomembna povprečna ocena, dosežena v času študija. Če ima več kandidatov enako povprečno oceno, imajo prednost kandidati z višjo oceno predmetov iz civilnega in kazenskega prava. Drugi del se zasede na podlagi prednostnega vrstnega reda, katerega pogoj pa je čas vložitve popolne prijave za opravljanje pripravništva. Za kandidate, ki so istočasno vložili prijavo, se izbere tiste, ki imajo višjo povprečno oceno v času študija. Prednostne vrstne rede določi predsednik višjega sodišča največ 4 mesece in najmanj 30 dni pred izpraznitvijo pripravniških mest, objaviti pa jih mora na oglasni deski višjega in okrožnega sodišča. Po 10. členu ZPDI mora objaviti osebno ime posameznega kandidata in njegovo prednostno mesto. Prednostni seznam se objavi tudi v elektronski obliki na način, da je dostopen za javnost. Kandidat, ki pridobi pravico opravljanja pripravništva, je pozvan 30 dni pred nastopom pripravništva s strani predsednika višjega sodišča. (8., 10. in 11. člen ZPDI) Sodniški pripravnik, ki ni bil volonterski pripravnik, je po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu dolžan skleniti delovno razmerje za delovno mesto, ki mu ustreza na sodišču, v enakem časovnem obsegu, kolikor je trajalo pripravništvo s pogodbo o zaposlitvi. Kandidat je pisno pozvan s strani pristojnega organa v imenu ministra za pravosodje 30 dni pred sklenitvijo nove pogodbe. V primeru, da kandidat ne sklene delovnega razmerja, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka bruto plač, ki jih je prejel v času sodniškega pripravništva. (11. a člen ZPDI) Pripravništvo se sme opravljati na sodišču57 (lahko tudi na ustavnem in državnem), pri zakonodajnem organu, lahko se opravlja tudi v državni upravi in v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri notarjih in odvetnikih, državnem pravobranilstvu, pri pravni fakulteti oz. visoki pravni šoli ter na pravnih delih v pravni osebi. (15. člen ZPDI) Ob zaključku pripravništva mora sodniški pripravnik vložiti zahtevo za opravljanje pravniškega državnega izpita, ki pa se jo lahko vloži en mesec pred zaključkom pripravništva. Zahtevi je potrebno predložiti vsa dokazila o opravljanju pripravništva skupaj s pisnimi mnenji. Pripravnik v prejeti odločbi dobi vse informacije o času in kraju opravljanja izpita ter že določeno izpitno komisijo. Pripravnik, ki je opravljal pripravništvo v delovnem razmerju, mora v roku enega leta vložiti vlogo za opravljanje pravniškega državnega izpita, drugače izgubi možnost opravljanja izpita. (19. člen ZPDI) Z novelo ZPDI-D je možno opravljati državni izpit tudi brez opravljana sodniškega pripravništva. Pravico do opravljanja izpita ima tudi oseba, ki ni opravljala pripravništva, po Zakonu je pa bila v rednem delovnem razmerju najmanj 32 mesecev s polnim delovnim časom pri: » … sodnem svetu, sodišču, državnem tožilstvu, državnem pravobranilstvu, odvetniku, notarju, osebi, ki opravlja dejavnost brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje, ali ministrstvu, pristojnem za

57 »Sodniški pripravnik se usposablja pet mesecev na civilnopravnem področju na sodiščih in tri mesece na kazenskopravnem področju na sodiščih ali državnih tožilstvih.« (14. člen ZPDI)

42

pravosodje, na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oz. magister prava.« (19.a člen ZPDI) Pravico do izpita ima tudi oseba v rednem delovnem razmerju najmanj 48 mesecev s polnim delovnim časom pri: »ustavnem sodišču, zakonodajnem organu, v državni upravi, v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, pri pravni fakulteti, visoki pravni šoli, v pravni osebi na pravnih delih po pridobljenem strokovnem naslovu univerzitetni diplomirani pravnik oz. magister prava, ko je opravila obvezne oblike izobraževanja, ki jih s pravilnikom predpiše minister, pristojen za pravosodje, zlasti je prisostvovala na obravnavah in drugih procesnih dejanjih, izdelala osnutke sodnih odločb, se udeleževala seminarjev in drugih primerljivih oblik izobraževanj.« (19.a člen ZPDI) Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu ureja program sodniškega pripravništva ter obvezne oblike izobraževanj, da pripravnik lahko kasneje pristopi k opravljanju državnega pravniškega izpita. Ta pravilnik določa tudi vsebino ter potek izpita. (1. člen Pravilnika) Volontersko pripravništvo Volontersko pripravništvo je urejeno v ZPDI in se ga sme opravljati v pravosodju. Število prostih mest za volonterske pripravnike določi minister, pristojen za pravosodje po predhodnem posvetu v posameznih vrhovnih sodiščih, enako kakor to velja za pripravnike v delovnem razmerju. Kandidate za volontersko pripravništvo se razporedi po prednostnem vrstnem redu, kakor to velja za pripravnike v delovnem razmerju. (3., 5., 8., 10. in 11. člen ZPDI) Iz vidika 11.a člena ZDPI smemo reči, da so volonterski pripravniki na boljšem položaju, saj niso primorani v zaposlitev po opravljenem pravniškem državnem izpitu in jim v primeru, da se ne želijo zaposliti, ni potrebno vračati nikakršnega denarja. Ob pogledu te prednosti iz drugega zornega kota pa lahko to prednost imenujemo slabost, ker v primerjavi s pripravniki v delovnem razmerju nimajo zajamčene zaposlitve. Iz vidika pripravnika v delovnem razmerju lahko rečemo, da je njihov položaj boljši, kajti po končanem pravniškem državnem izpitu lahko pridobijo delovno mesto, ki ga volonterji ne pridobijo. Volonterski pripravniki smejo opravljati pripravništvo na vseh področjih kakor pripravniki v delovnem razmerju iz 15. člena ZPDI, razen pri odvetnikih, kar jim ne dopušča več novela Zakona o odvetništvu (ZOdv-B) iz leta 2008, ki v novem prvem odstavku 45. člena ZOdv narekuje: »Odvetniški pripravnik opravlja pripravništvo pri odvetniku ali v odvetniški družbi na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi.« Kljub temu, da v volonterskem pripravništvu obstajajo elementi delovnega razmerja, pa volonterski pripravnik ni v delovnem razmerju, temveč v posebnem razmerju, ki ga ureja Pogodba o opravljanju volonterskega pripravništva. 45. člen ZOdv tolmačimo tako, da volontersko pripravništvo pri odvetnikih ni mogoče opravljati.

43

Pripravniki v delovnem razmerju na sodišču v skladu z 18. členom ZDPI prejemajo za razliko od volonterjev v času pripravništva tudi plačo in imajo enake pravice in obveznosti kakor javni uslužbenci. Pristop k pravniškemu državnemu izpitu je enak kot za pripravnike v delovnem razmerju.

8.3 ZDRAVSTVO

Na področju zdravstva se uporablja Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZdej), Zakon o zdravniški službi (ZZdrS), Pravilnik o zaposlovanju in financiranju pripravnikov zdravstvenih poklicev razen zdravnikov in zobozdravnikov (Pravilnik o zaposlovanju) ter Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Pravilnik o pripravništvu). (Vodenik, 2012) V zdravstvu se pripravništvo lahko opravlja v zdravstvenih zavodih, pri zdravstvenih delavcih oz. v drugih zavodih oz. povsod, kjer izpolnjujejo predpise, da se tam lahko opravlja pripravništvo. (6. člen Pravilnika o pripravništvu) Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZdej) v zdravstveni in babiški negi opredeljuje pripravništvo v 64. členu tega zakona. ZZdej nam narekuje, da lahko zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, izjeme so le zdravniki, samostojno opravljajo delo na področju zdravstvene nege, ko končajo pripravniško dobo in po njej strokovni izpit. Pripravništvo traja od šest do dvanajst mesecev, kar pa je odvisno od izobrazbe posameznega zdravstvenega delavca. Pri srednji strokovni izobrazbi traja 6 mesecev, pri višji strokovni izobrazbi 9 mesecev, za visoko strokovno izobrazbo pa 12 mesecev. Vsebino pripravništva določi minister, pristojen za zdravje. Njegova naloga je tudi določitev programa in vsebine za opravljanje strokovnega izpita. (Zbornica zdravstvene in in babiške nege, 2013) Diplomirane babice, diplomirane medicinske sestre ter zdravniki, ki so zaključili najmanj tri leta trajajoč študij, oz. študij s 4.600 urami teoretičnega in praktičnega izobraževanja, po prvem odstavku 64. člena ZZdej za samostojno delovanje ne potrebujejo opravljati pripravništva. (Zbornica zdravstvene in in babiške nege, 2013) V Zakonu o zdravniški službi (ZZdrS) je določeno, da se kot pripravnik smatra oseba, ki je pridobila strokovni naslov doktorica ali doktor medicine, lahko pa si je v tujini pridobil enakovrednostno odločbo pridobljenega naslova s slovenskim naslovom doktor oz. doktorica medicine. Ta oseba se lahko zaposli kot pripravnik, pripravništvo traja eno leto, konča pa se s strokovnim izpitom. Vsebino pripravništva in njegov potek predpiše minister v sodelovanju z zbornico. Pripravništvo mora biti vodeno pod nadzorom vodstva in mentorja. Mentorja imenuje na predlog zdravstvenega zavoda zbornica. (13., 14., 15. in 26. člen ZZdrS) Kandidate se izbere tako, da minister na podlagi zbornice predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati zavod ali zasebna ordinacija za izvajanje pripravništva, te zdravstvene zavode

44

in ordinacije pa kasneje minister pooblasti za izvajanje pripravništva. Minister tudi določi število delovnih mest. Naloga zdravstvenih zavodov je, da sproti zbornici sporoča seznam prostih in že zasedenih mest, seznam mentorjev ter seznam zaposlenih pripravnikov in kdaj ti pripravniki predvideno zaključijo pripravništvo. (21., 22., 23., in 24. člen ZZdrS) Pripravništvo v zdravstvu je urejeno tudi s Pravilnikom o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik o pripravništvu). Pravilnik nam pove, da je namen pripravništva, da se pripravnik seznani z vsemi opravili za delo, za katerega se pripravlja po predpisanem programu in je ustrezno njegovi izobrazbi, in se nanj praktično in teoretično pripravi. Če za pripravnika ni predpisanega programa pripravništva, mora delodajalec pripraviti program in ga poslati ministrstvu za zdravje. Pripravnik mora opravljena dela vpisati v list pripravništva in praktičnega usposabljanja, voditi pa mora tudi udeležbo na seminarjih, ki jo potrdi mentor. Po končanem pripravništvu mora mentor izdati pisno poročilo o opravljenem programu pripravništva in mnenje o tem, ali je pripravnik usposobljen za opravljanje preizkusa znanja in strokovnega izpita. Uspešno opravljen preizkus znanja je pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. (4., 6., 9. in 10. člen Pravilnika o pripravništvu) Strokovni izpit se opravlja:

- Pri zdravstvenem zavodu, pooblaščenem od ministra: Pripravnik s srednjo strokovno izobrazbo.

- Pri ministrstvo za zdravje: Pripravniki z višjo strokovno, visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo: (11. člen Pravilnika o pripravništvu)

Pripravnik sme po uspešnem opravljenem strokovnem izpitu samostojno opravljati dela v zdravstveni dejavnosti. (3. člen Pravilnika o pripravništvu) Pripravništvo v zdravstveni dejavnosti ni obvezno, tako da pripravništvo ni več pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Po 30. in 30.a členu Pravilnika smejo k strokovnemu izpitu pristopiti tudi:

- Delavec, ki je že opravil strokovni izpit na področju zdravstvene dejavnosti, pa si je pozneje pridobil drug poklic, mora opraviti pripravništvo in strokovni izpit za ta poklic.

- Minister na predlog delodajalca in na prošnjo delavca lahko delavca z odločbo oprosti opravljanja strokovnega izpita, če s svojim strokovnim delom to opravičuje.

- Strokovni izpit lahko opravlja tudi delavec, ki ima opravljen strokovni izpit na drugem področju in se želi zaposliti na področju zdravstvene dejavnosti.

- Minister lahko delavca, ki je nezaposlen, z odločbo oprosti opravljanja strokovnega izpita, če je pred vložitvijo prošnje tri leta v zadnjih petih letih samostojno delal v zdravstveni dejavnosti.« (30. člen Pravilnika)

- »Delavec, ki je v Republiki Sloveniji pridobil najmanj srednjo strokovno izobrazbo zdravstvene ali druge ustrezne usmeritve, ni pa opravil pripravništva in strokovnega izpita za poklic, ki ustreza njegovi pridobljeni izobrazbi, lahko v Republiki Sloveniji opravlja samo strokovni izpit, če je v drugih državah članicah Evropske unije delal v zdravstveni dejavnosti najmanj tri leta v zadnjih petih letih.« (30. a člen Pravilnika)

45

Državljani RS smejo opravljati pripravništvo tudi v tujini, po opravljenem pripravništvu pa opravijo strokovni izpit v Sloveniji. Pogoj za opravljanje izpita je le ta, da je program enak programu v RS, kar pa ugotavlja ministrstvo. (32. člen Pravilnika o pripravništvu) Pravilnik o zaposlovanju in financiranju pripravnikov zdravstvenih poklicev razen zdravnikov in zobozdravnikov ureja način ter pogoj za zaposlovanje pripravnikov zdravstvenih poklicev. Ta pravilnik ne velja za zdravnike in zobozdravnike. (1. člen Pravilnika o zaposlovanju) Volontersko pripravništvo Po 5. členu Pravilnika je volonterskim pripravnikom dovoljeno opravljanje pripravništva, poteka pa skladno z zakonom. Pripravništvo poteka enako kot pri pripravniku v delovnem razmerju. Razlika se le v tem, da volonterski pripravnik ne prejema plačila za svoje delo. V skladu s 13. členom Pravilnika o pripravništvu mora volonterski pripravniki po opravljenem pripravništvu vložiti prijavo za opravljanje strokovnega izpita pri:

- Pooblaščenem zavodu: volonter z srednjo strokovno izobrazbo - Pri ministrstvu: volonterski pripravnik z višjo ali visoko strokovno izobrazbo ali

univerzitetno izobrazbo. (13. člen Pravilnika o pripravništvu)

8.4 ŠOLSTVO – VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

V Sloveniji je pripravništvo v vzgoji in izobraževanju urejeno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ter s Pravilnikom o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Pripravništvo v vzgoji in izobraževanju je zaželeno, vendar pa ni obvezno. (Vodenik, 2012) »Pripravnik je strokovni delavec, ki izpolnjuje z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje pripravništva in začne v vrtcu oz. šoli prvič opravljati delo, ustrezno predmetu in predmetnemu oz. strokovnemu področju, za katerega se usposablja z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela.« (2. člen Pravilnika) Za opravljanje pripravništva na področju vzgoje in izobraževanje se mora posameznik prijaviti na razpis pripravniških mest, ki ga objavi šolsko ministrstvo. Ministrstvo kasneje na podlagi prednostnega vrstnega reda razporedi kandidate na mesta za pripravnike. Kandidat podpiše pogodbo o zaposlitvi pripravnika oz. volontersko pogodbo z vrtcem oz. šolo. (MIZKS, 2012) Pripravnik mora v času pripravništva, ki traja od šest do deset mesecev, pripraviti 30 praktičnih nastopov v skupini, sodelovati mora v pripravi vzgojno – izobraževalnega dela, komunicirati mora s starši, pripravljati ekskurzije in sodelovati pri izvedbi ocenjevanja znanja. (Vodenik, 2012) Pripravnik prejme plačilo, ki jo sestavlja:

- Osnovna plača (70%) - Del plačila za delovno uspešnost

46

- Dodatek za posebne pogoje dela za delovno dobo - Osebni prejemki (prevoz, prehrana in regres za letni dopust) - Pokojninske premije (MIZKS, 2012)

Pripravništvo je določeno v ZOFVI v II. poglavju z naslovom Pripravništvo. Pripravništvo je opredeljeno v 110., 111., 112., 113., in 114. členu ZOFVI. V 110. členu ZOFVI je opredeljeno časovno obdobje pripravništva, ki narekuje, da pripravništvo traja najmanj 6 mesecev in največ 10 mesecev. Po izobrazbi ga natančneje opredeljuje Pravilnik:

- Pripravniki s srednješolsko izobrazbo 6 mesecev - Pripravniki z višješolsko izobrazbo 8 mesecev - Pripravniki z visokošolsko izobrazbo 10 mesecev (3. člen Pravilnika)

Pripravnika vodi mentor, ki je strokovni delavec iz vzgojno-izobraževalnega področja, mentorja pa mu določi ravnatelj. Naloga mentorja je priprava programa za pripravnika, katerega namen je, da pripravnika metodično, didaktično ter še drugačne pripravi za opravljanje strokovnega izpita. Pripravniška mesta po 111. členu razpiše ministrstvo, ki je pristojno za šolstvo enkrat letno, na mesta pa se lahko prijavijo kandidati z ustrezno izobrazbo, ki je določena za razpisano pripravniško mesto. Izbor in razpored kandidatov, ki so se prijavili, opravi uprava šole. MIZKS mora v skladu s 112. členom ZOFVI voditi evidenco kandidatov ter razpisanih pripravnikov:

- »ime in priimek, - spol in rojstni podatki, - podatki o bivališču in - podatki o izobrazbi;«

Evidenco pa mora tudi voditi za razporejene pripravnike, v kateri morajo biti:

- »podatki o vrtcu oziroma šoli, na katero je razporejen, - ime in priimek mentorja - podatki o izobrazbi ter naziv mentorja.«

Kandidati z vrtcem oz. šolo sklenejo pogodbo o zaposlitvi za obdobje, ko opravljajo pripravništvo. V primeru počitnic se pogodba podaljša za obdobje počitnic. (113. člen ZOFVI) Poleg ZOFVI pa na področju vzgojne in izobraževanja uporabljamo tudi Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik se uporablja subsidiarno z ZOFVI. V II. poglavju Pripravništvo je nazorno razporejeno trajanje pripravništva in razporeditev pripravnikov. Mesta razpiše MIZKS enkrat letno, šolske uprave pa morajo pred oblikovanjem razpisa ugotoviti, kateri vrtci in šole ustrezajo pogojem za opravljanje

47

pripravništev, potem pa morajo skupaj z ravnateljem teh šol in vrtcev določiti, koliko pripravnikov lahko sprejmejo. (4. člen ZOFVI) Na razpis se s pisnim obrazcem, določenim s strani ministrstva, prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca v šoli oz. vrtcu, lahko pa tudi kandidati, ki nimajo pedagoške izobrazbe, vendar pa morajo izpolnjevati druge pogoje za strokovnega delavca, ki so določeni z zakonom ter drugimi predpisi. Kandidate izbere šolska uprava na podlagi dokazil o ustreznosti kandidatov in jih kasneje pozove, da v roku 15 dni sklene delovno razmerje z ustrezno šolo oz. vrtcem (5., 6., 7., 8. člen ZOFVI) Pripravniku mentorja določi ravnatelj šole ali vrtca med vsemi strokovnimi delavci, ki z zakonom izpolnjujejo določene pogoje. Mentorjeva naloga je, da pripravi program pripravniku, svetuje pripravniku, kako opravljati naloge, ki jih mora izvesti, mentor mora sodelovati z ravnateljem, šolsko svetovalno službo, spremljati mora tudi pripravnikove priprave in njegov dnevnik ter ga na koncu oceniti. Mentorjeva naloga je tudi, da potrdi, da je pripravnik usposobljen za samostojno opravljanje dela. (13. in 14. člen ZOFVI) Ocena mentorja mora vsebovati:

- poročilo o poteku pripravnikovega usposabljanja - pisno oceno o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela - oceno nastopa pripravnika (14. člen ZOFVI)

Po uspešno končanem pripravništvu pripravnik opravlja strokovni izpit, prijavi pa se preko posebnega obrazca, ki ga določi minister za šolstvo in šport. Poleg prijave mora pripravnik predložiti:

- overjen prepis spričevala oz. diplome, - dokaz o pedagoško-andragoški izobrazbi, - poročilo mentorja o poteku pripravnikovega usposabljanja, - poročilo o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno delo. (28. člen Pravilnika)

Pripravništvo po pravilniku ni pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. V III. poglavju Strokovni izpit je v 19. členu Pravilnika ter v 96. členu ZOFVI zapisano, da lahko pristopijo k strokovnemu izpitu:

- kdor nima pripravništva po Pravilniku, je pa v vrtcu ali šoli opravljal vzgojno-izobraževalno delo v enakem časovnem obsegu, kolikor traja pripravništvo v skladu s Pravilnikom, in izpolnjuje pogoje izobrazbe, ki so določeni z zakonom ali drugimi predpisi. (19. člen Pravilnika)

- Vzgojitelji, pomočniki, učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji, … oz. strokovni delavci, ki so potrebni, da vrtec ali šola nemoteno deluje. (19. člen Pravilnika)

- Kdor ne izpolnjuje pogojev v skladu s Pravilnikom, je pa učitelj praktičnega pouka in veščin, imeti mora pa najmanj srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj iz pedagoško-andragoške izobrazbe, ter opravljeni mojstrski izpit (96. člen ZOFVI)

48

Volontersko pripravništvo

Volonterski pripravniki se razlikujejo od pripravnikov s pogodbo o zaposlitvi po tem, da jim ne pripada plačilo za delo, po novem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa jim po novem pripada tudi pravica do povračila potnih stroškov ter malica, kar jim s starim Zakonom o delovnih razmerjih ni pripadalo. Prednost volonterskega pripravništva je ta, da se kandidati lahko prijavijo k opravljanju te vrste pripravništva tudi po izteku razpisa, vendar pod pogojem, da je bilo v času razpisa manj prijavljenih od razpisanih mest.58 Volonterski pripravnik se na strokovni izpit lahko prijavi po 6 mesecih opravljanja pripravništva. (MIZKS, 2012) V primeru da je volonterski pripravnik študent oz. ima status študenta II. stopnje (podiplomski študij), študent sme med volonterskim pripravništvom obdržati status in vse pripadajoče pravice, med drugim je to tudi štipendija. (MIZKS, 2012b) Iz pogodbe o volonterskem pripravništvu izhajajo vse pravice in obveznosti za volonterskega pripravnika. Te vrste pripravnik je tud strokovni delavec, s programom pripravništva pa se določi njegovo neposredno delovno obveznost, ki pa ne sme presegati obveznosti, ki jih ima pripravnik v delovnem razmerju. Volonterske pripravnike je potrebno na primeren način vpeljati v njihovo delo in jim nuditi osebnostno podporo. (MIZKS, 2012) Volonterji so pred zakonom enaki pripravnikom s pogodbo o zaposlitvi, njihov trud enačimo s trudom pripravnikov, ki so zaposleni v šoli ali vrtcu. Moje mnenje je, da bi volonterji s časom postali zaradi varčevanja v državi vedno bolj priljubljeni in iskani delavci v šolah in vrtcih, saj bi na ta način postali poceni delovna sila. Z druge strani lahko vidimo, da je njihovo plačilo že to, da si lahko na tak način pridobijo izkušnje, ki so v današnjem svetu zelo cenjene, še bolj kot izobrazba sama. Če se bo trend zaposlovanja volonterskih pripravnikov povečeval, lahko v nekaj letih pričakujemo, da bodo šole vedno manj razpisovale mesta za pripravnike s pogodbo o zaposlitvi. Menim, da lahko volonterji tudi bolje delujejo v šoli ali vrtcu, ker so motivirani na drugačen način kot pripravniki s pogodbo o zaposlitvi, vendar to ne pomeni, da so pripravniki s pogodbo o zaposlitvi slabši oz. obratno.

58 Vsak prvi torek v mesecu se odpre vse vloge, kandidate za volontersko pripravništvo pa se na mesta razporedi naslednji mesec. (MIZKS, 2012b)

49

9 ZAKLJUČEK

Človek se je z delom preživljal že tisočletja nazaj in tako se je pričel zbirati v skupine. Prišlo je do delitve dela in s tem do različnih nalog. Delitve dela in različne zadolžitve v delu so se ohranile vse do danes, vendar pa danes to zgleda nekoliko drugače. Pripravništvo je v Sloveniji pridobilo velik pomen za neizkušene diplomante na področju zdravstva, sodstva, javne uprave ter vzgoje in izobraževanja. Kljub temu, da pripravništvo v Sloveniji ni obvezno, ima veliko vlogo, saj prihaja do zahtevnih pogojev za zaposlitev, kar pa je pričelo predstavljati vedno večjo problematiko zaposlovanja. Diplomanti s teh štirih področij po zaključenem študiju kljub izobrazbi ne dobijo zaposlitve, ker nimajo želenih izkušenj. Zanje igra veliko vlogo pripravništvo, ki jih tako omogoči usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 smo sprejeli Zakon o delovnih razmerjih, ki definira različne pravne oblike dela, njihov obstoj pa temelji na različnih vrstah pogodb o zaposlitvi. V Sloveniji je osnovna pravna podlaga za delo Pogodba o zaposlitvi. Najbolj pogosta in od vsakega zaposlenega zaželena pogodba je Pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Ker nam narava dela ne more vedno zagotoviti stalnega dela in tako tudi zaposlitve, je pravno dovoljena Pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je časovno določena oz. omejena. Poznamo tudi Pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, sledijo pa ji še Pogodba o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del, Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu ter Pogodba o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi. Med mladimi je zelo priljubljeno študentsko delo, ki jim omogoča, da se preživljajo ob študiju, drugi pomen študentskega dela pa je tudi ta, da si nekateri na ta način že pred zaključkom študija pridobijo določene izkušnje. Podjetja velikokrat zaposlujejo tudi na podlagi Podjemne pogodbe in Avtorske pogodbe, ki pa sta v primerjavi z ostalimi pogodbami zelo dragi za delodajalca. Z novim Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je stopil v veljavo leta 2013, lahko po novem začasno in občasno opravljajo delo tudi upokojenci na podlagi Pogodbe o začasnem oz. občasnem delu. Pripravništvo samo je v Sloveniji urejeno z Zakonom o delovnih razmerjih, s pripravnikom pa se podpiše tudi Pogodba o zaposlitvi. Pripravnikom pripada 70% plače ter povračilo za malico, povrnitev potnih stroškov ter morebitni ostali dodatki. Pripravništvo v Sloveniji ni obvezno, je pa določeno z nekaterimi področnimi zakoni. Vsako področje poleg ZDR ureja še področni zakon, ki se ga uporablja subsidiarno z Zakonom o delovnih razmerjih. Na podlagi postavljenih hipotez lahko obe hipotezi potrdim. Prva hipoteza govori o sorazmerni popolnosti zakonodaje volonterskega pripravništva, vendar pa jo opredeljuje za nepregledno, kar je z diplomskim delom dokazano za pravilno hipotezo. Za razumevanje področja volonterstva je potrebno pregledati ogromno zakonodaje, kar pa je zelo zamudno in nepregledno. Druga hipoteza govori o podobnem položaju volonterskih pripravnikov in pripravnikov v delovnem razmerju. To hipoteza je tudi pravilna. Z

50

diplomskim delom je prikazana razlika med volonterskimi pripravniki in pripravniki v delovnem razmerju. Ti dve vrsti pripravništva se razlikujeta po tem, da pripravniki v delovnem razmerju prejemajo plačo in vse ostale dodatke, sklenjeno pa imajo Pogodbo o zaposlitvi. Volonterskim pripravnikom plačilo ne pripada, po novem ZDR-1 pa jim pripadata dodatek za malico in potni stroški, njihovo delovno razmerje pa velja s Pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva. Volontersko pripravništvo se v Sloveniji vedno bolj širi, vendar ne iz priljubljenosti, temveč zaradi potrebe, saj denarja za pripravnike v javnem sektorju tako rekoč ni. Denarja primanjkuje tudi za pripravnike štipendiste s strani Vlade RS, tako da so skoraj prisiljeni opravljati volontersko pripravništvo. Volontersko pripravništvo je sedaj ena najbolj aktualnih tem v državi, saj mnogo ljudi meni, da na ta način izkoriščajo mlade in neizkušene diplomante kot poceni delovno silo. O volonterstvu lahko slišimo ogromno kritik s strani Sindikata Mladi plus, ki zagovarjajo mlade, da si ne morejo privoščiti volonterstva, saj v sedanjih razmerah v državi nimajo denarja niti za preživetje. Večino diplomantov, ki ne dobijo zaposlitve po opravljeni diplomi, vzdržujejo starši, saj denarja v proračunu za pripravnike ni, z vsakim dnem pa je vedno več ljudi, ki izgubijo službo. V javni upravi je problematika tudi to, da so trenutno prepovedali zaposlovanje novega kadra, ljudi, ki se upokojijo pa morajo nadomeščati ostali zaposleni. V Sloveniji otežuje stanje tudi nova pokojninska reforma, po kateri se bodo lahko starostno ljudje upokojili komaj pri 65 letu starosti, kar pa bo privedlo do tega, da mladih ne bodo zaposlovali, saj je slovenska populacija, ki je trenutno delovno aktivna, še kar precej v »srednjih letih« in tako za mlade diplomante ne bo še nekaj let delovnih mest. Z novelo Zakona o urejanju trga dela se je uvedla nova oblika zaposlovanja upokojencev, ki bi lahko dodatno zapirala pot mladim pri iskanju zaposlitve, ker bo z uvedbo začasnega in občasnega dela upokojencev prihajalo do selekcije, ter zmanjšalo študentsko delo. Kljub temu pa bo z novelo marsikateremu upokojencu sedaj lažje, saj si bo lahko ob manjši pokojnini dodatno zaslužil nekaj denarja, če bo seveda še delovno aktiven. Zaradi vseh teh različnih razmer v Slovenji se mladi selijo v tujino oz. na celotno območje Evropske unije. Mladi diplomanti so se pričeli od leta 2003 prijavljati na razpise za pripravniška mesta v organih Evropske unije in tako pričeli iskati izkušnje navzven. Menim, da se bo trendu iskanja izkušenj navzven pridružil še marsikateri diplomant, ki v rodni državi ne bo mogel priti do zaposlitve.

51

LITERATURA IN VIRI

Literatura

1. Bavcon, Ljubo, Igličar, Albin, Ilešić, Marko, Kobe, Peter, Končar, Polonca, Kranjc, Janez, Pavčnik, Marijan, Polajnar-Pavčnik, Ada, Ribičič, Ciril, Šelih, Alenka, Škrk, Mirjam, Trpin, Gorazd, Vodopivec, Katja, Wedam-Lukić, Dragica, Žibert, franc, Kristan, Ivan, Simič, Vladimir, Türk, Danilo, Filipčič, Katja, Jakulin, Vid, Korošec, Damjan, Novak, Barbara, Pogačnik, Miha, Zajc, Katarina (2003). Pravo. Cankarjeva založba. Ljubljana.

2. Bavcon, Ljubo, Kristan, Ivan, Pavčnik, Marijan, Türk, Danilo, Igličar, Albin, Ilešič, Marko, Kobe, Peter, Končar, Polonca, Kranjc, Janez, Polajnar-Pavčnik, Ada, Ribičič, Ciril, Šelih, Alenka, Škrk, Mirjam, Trpin, Gorazd, Vodopivec, Katja, Wedam-Lukić, Dragica, Žibert, Franc, Perenič, Anton, Simič, Vladimir (1987). Leksikoni Cankarjeve založbe: Pravo. Cankarjeva založba. Ljubljana.

3. Bečan, Irena, Cvetko, Aleksej, Klampfer, Marta, Končar, Polonca, Korpič-Horvat, Etelka, Kresal, Barbara, Kresal Šoltes, Katarina, Novak, Janez, Novak, Mitja, Plešnik, Tatjana, Vodovnik, Zvone (2008). Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem. GV Založba, Ljubljana.

4. Blanpain, Roger (2008). European Labour Law. Kluwer Law International BV. Alphen aan der Rijn.

5. Cvetko, Aleksej, Kalčič, Miran, Klampfer, Marta, Korpič Horvat, Etelka, Novak, Mitja, Senčur Peček, Darja (2004). Pogodba o zaposlitvi in podjetniška kolektivna pogodba. GV Založba. Ljubljana.

6. Erjavec, Klavdija, Jereb, Urška, Zapušek, Brina (2008). Delovnopravni priročnik s sodno prakso. Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana.

7. Gril, Alenka (2007). Prostovoljstvo je proizvodnja smisla. Pedagoški inštitut. Ljubljana.

8. Ignjatović, Miroljub (2002). Družbene posledice povečanja prožnosti trga delovne sile. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana.

9. Jurman, Benjamin (1981). Človek in delo: psihologija dela za vodstveni in vodilni kader v delovnih organizacijah. Mladinska knjiga. Ljubljana

10. Kaplja, Špela (2006). Pejmo drugače: priročnik za odgovorni turizem in prostovoljno delo. Založba ICO, Kamnik.

11. Kavčič, Bogdan (1987). Sociologija dela. Delavska enotnost. Ljubljana. 12. Kogej, Pavle (1963). Organizacija in psihologija dela. Založba Življenje in tehnika.

Ljubljana. 13. Kompare, Alenka, Vadnov, Nada (2007). Razumeti psihologijo dela: učbenik za

višje strokovne šole program poslovni sekretar. Šolski center Postojna. Postojna. 14. Kranjc, Tadeja (2010). Kritična ocena prostovoljnega dela. Fakulteta za varnostne

vede, Maribor. 15. Lampe, Rok, Drenik, Simona, Grasselli, Neža (2008). Lizbonska pogodba z

uvodnimi pojasnili. Doba Epis. Maribor.

52

16. Lewis, Arthur (1997). European Communitiy Law. Tudor Business Publishing Limited. Eastham.

17. Makarovič, Jan (2003). Antropologija ustvarjalnosti: biologija, psihologija, družba. Nova revija. Ljubljana.

18. Mežnar, Drago (1998). Delovno pravo: temeljno o individualnem in kolektivnem delovnem pravu. Moderna organizacija. Kranj.

19. Moore, Stephen (1991). Sociologija: ključni pojmi in dejstva. Znanstveno in publicistično središče. Ljubljana.

20. Murray, Jill (2011). Transnational labour regulation: the ILO and EC compared. Kluwer Law International, the Hague.

21. Perenič, Anton, Juhart, Miha, Grilc, Miha, Kuzma, Bernard, Igličar, Albin (2005). Uvod v pravo. DZS. Ljubljana

22. Rabzelj, Darja (2007). Slovenija v Evropski uniji: 160 vprašanj in odgovorov o članstvu Slovenije v EU. Urad Vlade RS za komuniciranje, Ljubljana.

23. Sinfield, Adrian (1981). What unemployment means. Oxford. London. 24. Taylor & Francis Group (2010). European union law: 2010-2011. Taylor & Francis

Group. London; New York: Routledge. 25. Vodovnik, Zvone (2006). Poglavja iz delovnega in socialnega prava. Fakulteta za

upravo. Ljubljana. 26. Vodovnik, Zvone (2012). Labour Law in Slovenia. Kluwer Law International.

Alphen aan den Rijn. 27. Vršaj, Egidij (2002). Slovenija v Evropski uniji. Ognjišče, Koper.

Pravni viri

1. (1989). Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Ur.l. SFRJ, št. 60/1989, št. 42/1990, RS, št. 4/1991, 12/1999 Odl.US: U-I-81/97, 97/2001-ZSDP, 42/2002-ZDR, 43/2006-ZKolP.

2. (1991) Ustava Republike Slovenije (URS). Ur. list RS, št. 33I/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006.

3. (1992) Zakon o zdravniški dejavnosti (ZZdej). Ur.l. RS,

št. 9/1992 (26/1992 popr.), št. 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 37/1995, 8/1996, 59/1999 Odl.US: U-I-77/98, 90/1999, 98/1999-ZZdrS, 31/2000, 36/2000-ZPDZC, 45/2001, 131/2003 Odl.US: U-I-60/03-20, 135/2003 Odl.US: U-I-137/01-23, 2/2004,36/2004-UPB1, 80/2004, 23/2005-UPB2, 15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr, 40/2012-ZUJF, 14/2013.

4. (1993) Zakon o odvetništvu (ZOdv). Ur.l. RS, št. 18/1993, 24/1996 Odl.US: U-I-201/93-19, 24/2001, 48/2001 Odl.US: U-I-371/98-34, 111/2005 Odl.US: U-I-212-03-14, 54/2008, 35/2009.

5. (1994) Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI). Ur. list RS, št. 13/1994, 71/1994, 5/1999, 55/2003, 83/2003-UPB1, 13/2006 Skl.US: U-I-242/03-12, 111/2007, 46/2009 Skl.US: U-I-160/07-16, 40/2012-ZUJF.

53

6. (1995) Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP). Ur. list RS, št. 21/1995, 9/2001, 30/2001, 85/2001 Skl.US: U-I-149/98-36, 43/2004, 58/2004 Odl.US: U-I-200/02-12, 94/2004-UPB1, 17/2006, 44/2006-UPB2, 139/2006, 16/2007-UPB3, 68/2008, 85/2010 Skl.US: U-I-191/09-7, Up-916/09-16.

7. (1996) Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Ur. list RS, št 12/1996 (23/1996 popr.), 101/1999 Odl.US: U-I-215/96, 22/2000-ZJS, 64/2001, 101/2001 Odl.US: U-I-68/98-42, 108/2002, 14/2003-UPB1, 34/2003, 55/2003-UPB2, 79/2003, 115/2003-UPB3, 65/2005, 98/2005-UPB4, 117/2005 Odl.US: U-I-240/04-11, 129/2006, 16/2007-UPB5, 101/2007 Odl.US, 36/2008, 22/2009 Odl.US: U-I-205/07-10, 55/2009 Skl.US: U-I-356/07-13, 58/2009 (64/2009 popr., 65/2009 popr.), 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 47/2010 Odl.US: U-I-312/08-31, 20/2011, 34/2011 Odl.US: U-I-205/10-23, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D.

8. (1999) Zakon o zdravniški službi (ZZdrS). Ur. list RS, št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008, 49/2010 Odl.US: U-I-270/08-10,107/2010-ZPPKZ.

9. (2001) Obligacijski zakonik (OZ). Ur.l. RS, št. 83/2001, 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25, 29/2007 Odl.US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1, 30/2010 Odl.US: U-I-207/08-10, Up-2168/08-12.

10. (2001) Pravilnik o zaposlovanju in financiranju pripravnikov zdravstvenih poklicev razen zdravnikov in zobozdravnikov. Ur.l. RS, št. 60/2001, 59/2003, 96/2004, 97/2005.

11. (2002) Zakon o delovnih razmerjih (ZDR). Ur. list RS, št. 42/2002, 103/2007,

45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26.

12. (2002) Zakon o javnih uslužbencih (ZJU). Ur. List RS, št. 56/2002, 110/2002-ZDT-B, 2/2004-ZDSS-1 (10/2004 popr.), 23/2005, 35/2005-UPB1, 62/2005 Odl.US: U-I-294/04-15, 75/2005 Odl.US: U-I-90/05-13, 113/2005, 21/2006 Odl.US: U-I-343/04-11, 23/2006 Skl.US: U-I-341/05-10,32/2006-UPB2, 62/2006 Skl.US: U-I-227/06-17, 131/2006 Odl.US: U-I-227/06-27, 11/2007 Skl.US: U-I-214/05-14, 33/2007, 63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13, 40/2012-ZUJF.

13. (2003) Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu. Ur.l. RS, št. 86/2003, 50/2004, 56/2005, 26/2008.

14. (2004) Pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti. Ur. list RS, št. 33/2004, 38/2006, 84/2009, 107/2010-ZPPKZ, 42/2012.

15. (2006) Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Ur. list RS, št. 23/2006, 72/2007.

16. (2010) Zakon o urejanju trga dela (ZUTD). Ur.l. RS, št. 80/2010, 40/2012-ZUJF, 21/2013.

17. (2011) Zakon o prostovoljstvu (ZProst). Ur. l. RS, št. 10/2011.

54

18. (2012) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ur.l. RS, št. 96/2012, 39/2013.

19. (2013) Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ur.l. RS, št. 21/2013. Internetni viri

1. Dečman, Simona (2013). Začasno ali občasno delo za upokojence, novost Zakona o urejanju trga dela. Privzeto 15.04.2013 iz: http://data.si/blog/2013/03/13/zacasno-ali-obcasno-delo-za-upokojence-novost-zakona-o-urejanju-trga-dela/

2. Dosen, Irine (2011). 2nd Meeting economic activity the science of economics. Privzeto 05.03.2013 iz: http://irine.dosen.narotama.ac.id/files/2011/04/2nd-Meeting-Economic-Activity-The-Science-of-Economics.pdf

3. Državni Svet (2008). Odgovor Vlade RS na vprašanje državnega svetnika dr. Zoltana Jana glede zaposlovanja volonterjev v državnih ustanovah. Privzeto 09.03.2012 iz: http://www.ds-rs.si/kb/seje/?View=entry&EntryID=937

4. E Študentski servis (2013). Pogosta vprašanja. Privzeto 19.04.2013 iz: http://www.studentski-servis.com/podjetja/pogosta-vprasanja#9-3

5. EC (2012a). European Commission – Traineeships Office. Privzeto 10.03.2012 iz: http://ec.europa.eu/stages/index_en.htm

6. EC (2012b). Pripravništvo. Privzeto 12.03.2012 iz: http://ec.europa.eu/slovenija/kaj_mi_eu_ponuja/delo_v_evropskih_institucijah/pripravnistvo_za_mlade/index_sl.htm

7. EC (2013). Who can apply?. Privzeto 19.03.2013 iz: http://ec.europa.eu/stages/about/who_en.htm

8. EF (2011). Tudi s prostovoljnim delom do kariere. Privzeto 12.03.2012 iz: http://efnet.si/2011/09/tudi-s-prostovoljnim-delom-do-kariere/

9. EUGO (2012). Oblike zaposlovanja. Privzeto 24.07.2012 iz: http://www.eugo.gov.si/si/poslujem/zaposleni/

10. E-uprava (2012). Kadrovsko poročilo za leto 2011. Privzeto 21.02.2013 iz: http://e-uprava.gov.si/eud/ispo/zaposleni/Kadrovsko_porocilo_2011.pdf

11. Evropa (2012). Prostovoljstvo v Sloveniji. Privzeto 12.03.2012 iz: http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novice/aktualne-teme/2010/evropsko-leto-prostovoljstva/prostovoljstvo-v-sloveniji/

12. Evropa (2013a). Kaj je Schengen oz. schengenski sporazum? Privzeto 10.04.2013 iz: http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novice/aktualne-teme/2006/schengen-vse-kar-si-zelite-izvedeti-o-evropi-brez-meja/kaj-je-schengen-oz-schengenski-sporazum/

13. Evropa (2013b). Rimska pogodba, 25. marec 1957. Privzeto 27.02.2013 iz: http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/novice/aktualne-teme/2007/50-obletnica-rimske-pogodbe-50-let-evropske-unije/rimska-pogodba-25-marec-1957/

14. Evropska Komisija (2013). Pripravništvo. Privzeto 19.03.2013 iz: http://ec.europa.eu/civil_service/job/trainee/index_sl.htm

55

15. Evropska unija (2013). Pripravništvo za diplomante. Privzeto 19.03.2013 iz: http://europa.eu/about-eu/working-eu-institutions/graduates/index_sl.htm

16. Golob, Tatiana (2012). Volontersko pripravništvo-pridobivanje izkušenj ali izkoriščanje?. Privzeto 10.09.2012 iz: http://savinjske.com/?p=4095

17. Hughes, Lewis (2006). A guide for training volunteers (Part A). Privzeto 19.02.2012 iz: http://www.volunteeringaustralia.org/files/XWC9JMVYVK/VA_Part%20A.pdf

18. MDDSZ (2012). Pripravništvo. Privzeto 30.05.2012 iz: http://www.id.gov.si/si/storitve/pogosta_vprasanja_in_odgovori/delovna_razmerja/11_pripravnistvo/

19. MDDSZ (2013). Delovne knjižice. Privzeto 18.04.2013 iz: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/delovna_razmerja/zdr/delovne_knjizice/

20. MDDSZ (2013a). Organizacija združenih narodov (OZN). Privzeto 18.04.2013 iz: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/enake_moznosti_in_evropska_koordinacija/mednarodne_organizacije/ozn/

21. MDDSZ (2013b). Mednarodna organizacija dela. Privzeto 18.04.2013 iz: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/enake_moznosti_in_evropska_koordinacija/mednarodne_organizacije/mod00/

22. MIZKS (2012). Pripravništvo. Privzeto 29.08.2012 iz: http://www.mizks.gov.si/si/storitve/izobrazevanje/pripravnistvo/

23. MIZKS (2012b). Kadri v šolstvu: Pripravništvo. Privzeto 06.03.2013 iz: http://www.mizks.gov.si/si/medijsko_sredisce/pogosta_vprasanja_in_odgovori/kadri_v_solstvu/

24. MJU (2007). Volontersko pripravništvo – pravno mnenje. Privzeto 10.09.2012 iz: http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/SOUS/mnenja/volontersko_pripravnistvo.pdf

25. MJU (2011). Kadrovsko poročilo za leto 2010. Privzeto 21.02.2013 iz: http://www.arhiv.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/DOK/Kadrovsko_porocilo_2010-verzija_oktober_2011.pdf

26. Mladi plus (2013). Izjava za javnost po novinarski konferenci odbora za mlade ZSSS in Sindikata Mladi plus. Privzeto 19.03.2013 iz: http://mladiplus.si/zakaj-mladi-plus/novice/201-izjava-za-javnost-po-novinarski-konferenci-odbora-za-mlade-zsss-in-sindikata-mladi-plus-

27. MNZ (2012). Vzorec volonterske pogodbe. Privzeto 12.03.2012 iz: https://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:yzd3SJh8iPgJ:www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/razpisi/kadri/JR_pripravnistvo_2012_2013_sole_pogodba_volonterji.doc+volonterska+pogodba&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESihNg3ACK3By1rkdtJD3SwEM8TUrdCDTGdDkZfiMq30VMd_PDxdT9JpRiDlRLRno_a3W0AMd_hlHMFf0NplLoeXNggnYf9Mt6u4Rk1mpBlS6LQ28r65btnlEe4g84m5nQx7Rxl1&sig=AHIEtbTyEbK4DOEMbLl0QnIxTykA44fbLg

28. MPJU (2012). Poziv zainteresiranim kandidatom k opravljanju volonterskega pripravništva. Privzeto 09.08.2012 iz:

56

http://www.upravneenote.gov.si/ravne_na_koroskem/splosno/novice/novica/article/4589/10089/1aaeacdc5737c7c6f429585923676055/

29. MPJU (2013). Poročilo o prostovoljstvu v Republiki Sloveniji za leto 2011. Privzeto 08.02.2013 iz: http://www.mpju.gov.si/fileadmin/mpju.gov.si/pageuploads/NVO/Porocilo_za_prostovoljstvo_2011.pdf

30. MZZ (2013). Svet Evrope. Privzeto 18.04.2013 iz: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/zunanja_politika/svet_evrope/

31. Računovodja (2013). Zakon o delovnih razmerjih - ZDR-1 - predstavitev ključnih novosti. Privzeto 16.04.2013 iz: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=7029/Zakon_o_delovnih_razmerjih_-_ZDR-1_-_predstavitev_kljucnih_novosti

32. Ramšek Pešec, Mojca (2007). Volontersko pripravništvo – pravno mnenje. Privzeto 09.03.2012 iz: http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/pdf/volontersko_pripravnistvo.pdf

33. Svarog (2013). Mirovna pogodba z Nemčijo. Privzeto 27.02.2013 iz: http://www.svarog.si/zgodovina/4/index.php?page_id=7851

34. ŠOS (2012). Študentsko delo. Privzeto 11.09.2012 iz: http://www.studentska-org.si/studentsko-delo

35. UIL (2012). Avtor in avtorsko delo. Privzeto 06.08.2012 iz: http://www.uil-sipo.si/uil/dejavnosti/avtorska-in-sorodne-pravice/avtor-in-avtorsko-delo/

36. Višje sodišče (2013). Odgovor na pismo "Mladi in sodstvo". Privzeto 18.04.2013 iz: http://www.sodisce.si/okrolj/objave/2013011815421385/

37. Vodenik, Vanja (2012). Koristi, ki jih prinese pripravništvo. Privzeto 20.02.2013 iz: http://www.absolventbom.si/kariera-delo/koristi-ki-jih-prinese-pripravnistvo/

38. World Volunteer Web (2005). Benefits of volunteering. Privzeto 19.02.2012 iz: http://www.worldvolunteerweb.org/resources/how-to-guides/volunteer/doc/benefits-of-volunteering.html

39. Zadravec, Brina (2013). Začasno ali občasno delo upokojencev. Privzeto 15.04.2013 iz: http://www.pravninasvet.com/Blog/zaasno-ali-obasno-delo-upokojencev/

40. Zbornica zdravstvene in babiške nege (2013). Pripravništvo v zdravstveni in babiški negi. Privzeto 07.03.2013 iz: http://www.zbornica-zveza.si/pripravniki.aspx

41. ZRSZ (2012). Navodila za izvajanje programov javnih del v letu 2012 za izvajalce programov. Privzeto 11.09.2012 iz: http://www.ess.gov.si/_files/3852/JD_2012_II_Navodilo.pdf

57

PRILOGE

Priloga 1: Vzorec pogodbe o opravljanju volonterskega pripravništva

Na podlagi 124. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/02, 21/2013 – ZDR -1), sedmega odstavka 110. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo), Pravilnika o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 23/06 in 72/07) in Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96, 51/98, 28/99, 39/99, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01, 56/02 in 52/07) sklepata pogodbeni stranki

1. ………….. (ime in sedež zavoda), ki ga zastopa ravnatelj(-ica) ………………, (v

nadaljevanju: delodajalec)

in 2. volonterski pripravnik(-ca) ………… (ime in priimek), rojen(-a) ……………(datum in kraj rojstva), stanujoč(-a)……… (naslov stalnega oz. začasnega bivališča) ………. naslednjo

POGODBO O OPRAVLJANJU VOLONTERSKEGA PRIPRAVNIŠTVA

I. SKLENITEV POGODBE

1. člen

Pogodba o opravljanju volonterskega pripravništva se sklene za pripravniško mesto ………………. (učitelja, Svetovalnega delavca…… - šifrant strokovnih delavcev) za opravljanje nalog …………………….. (navedba nalog, npr. z naštevanjem vseh predmetov, ki jih poučuje - šifrant) v skladu z zakonom, drugimi predpisi in drugih nalog po navodilih delodajalca.

2. člen Stranki sklepata pogodbo za določen čas zaradi usposabljanja volonterskega pripravnika(-ce) za samostojno opravljanje dela, in sicer od dne nastopa opravljanja volonterskega pripravništva ……………..(datum nastopa pripravništva) do ……………….(datum zaključka

58

pripravništva), z možnostjo skrajšanja ali podaljšanja v primerih in za čas, kot to določa zakon in drugi predpisi. II. KRAJ IN ČAS DELA

3. člen

Neposredna delovna obveznost volonterskega pripravnika se določi s programom pripravništva v skladu z določili Pravilnika o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju: pravilnik). Njegova delovna obveznost pa ne sme presegati obveznosti, ki bi jo imel, če bi imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pripravnika na pripravniškem mestu. Volonterski pripravnik nima neposredne pedagoške obveznosti, tekom pripravništva se volonterskega pripravnika vključuje v neposredno samostojno vzgojno-izobraževalno delo, vendar tako, da skupni obseg nalog ne presega polovice pripravniške dobe.

4. člen Volonterski pripravnik (-ka) bo pripravništvo opravljal(-a) v ……………………. (točen naslov sedeža delodajalca) in njenih podružnicah (oz. enotah) ………………….. …………………. (izpišejo se tudi podružnice in enote). V primeru potrebe pedagoškega procesa se volonterskega pripravnik(-ca) lahko napoti na opravljane dela v kraj, kjer poteka pedagoški proces (npr. ekskurzije, šola v naravi). III. ODMORI, POČITKI, DOPUSTI IN DRUGE ODSOTNOSTI

5. člen Volonterski pripravnik(-ca) ima pravico do odmora med opravljanjem dela v skladu z zakonom. Čas odmora se všteva v delovni čas volonterskega pripravnika(-ce). Volonterskemu pripravniku(-ci) pripada najmanj toliko dni počitka kolikor bi imel letnega dopusta, če bi imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Volonterski pripravnik(-ca) ima pravico do drugih odsotnosti v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. IV. VARSTVO PRI DELU

6. člen Delodajalec zagotavlja volonterskemu pripravniku pogoje za varnost in zdravje v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

59

Volonterski pripravnik(-ca) se zavezuje spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalec je dolžan volonterskega pripravnika(-co) zavarovati za primer invalidnosti, telesne okvare ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V. PLAČILO ZA DELO

7. člen Volonterski pripravnik opravlja delo na pripravniškem mestu, določenim v 1. členu pogodbe prostovoljno in za opravljeno delo ne prejme denarnega nadomestila. VI. POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

8. člen Pripravniku(-ci) se povrnejo stroški za prehrano med delom.

9. člen Pripravniku(-ci) se povrnejo stroški za prevoz na delo in z dela. VII. IZVAJANJE PRIPRAVNIŠTVA

10. člen V času trajanja volonterskega pripravništva se pripravniku(-ci) zagotavlja usposabljanje za samostojno opravljanje dela. Volonterski pripravnik(-ca) se usposablja po programu pripravništva, ki ga v skladu z zakonom in drugimi predpisi določi mentor v soglasju z ravnateljem.

11. člen Za mentorja je v skladu s predpisi določen(-a) ……………….. (ime in priimek strokovnega delavca), ki ima strokovni naslov …………………. in naziv …………………….., pridobljen z dnem ……………….. . Razmerje med mentorjem in pripravnikom ter pravice in obveznosti mentorja so urejeni z zakonom in drugimi predpisi.

12. člen

Strokovni izpit je sestavni del pripravništva in ga volonterski pripravnik opravlja pred iztekom pripravniške dobe, kot to določa zakon in drugi predpisi. V primeru, da volonterski pripravnik nima opravljene pedagoške, pedagoško-andragoške oziroma specialno-pedagoške (v nadaljevanju pedagoško-andragoške) izobrazbe, ki je

60

zahtevana za opravljanje dela na delovnem mestu za katerega se pripravnik usposablja, lahko strokovni izpit opravlja po uspešno opravljenem pedagoško-andragoškem izpopolnjevanju.. VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI POGODBENIH STRANK

13. člen

Za pravice, obveznosti in odgovornosti pogodbenih strank, ki niso urejene s to pogodbo, se kot njen sestavni del uporabljajo določila zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o opravljanju volonterskega pripravništva.

14. člen

Volonterski pripravnik (-ca) je za svoje delo disciplinsko in odškodninsko odgovoren (-na). VIII. PRENEHANJE POGODBE O OPRAVLJANJU VOLONTERSKEGA PRIPRAVNIŠTVA

15. člen Pogodba o opravljanju volonterskega pripravništva preneha s potekom časa, določenega v 2. členu te pogodbe. Pogodbeno razmerje preneha pred časom iz prejšnjega odstavka v primerih: - sporazumne razveljavitve, - redne ali izredne odpovedi pogodbe v skladu z zakonom, - s sodbo sodišča, - v drugih primerih, ki jih določa zakon. Dolžina odpovednih rokov je določena z zakonom in kolektivno pogodbo. XII. KONČNE DOLOČBE

16. člen Vsaka od pogodbenih strank lahko predlaga spremembo oz. dopolnitev te pogodbe ali sklenitev nove pogodbe.

17. člen V primeru spora iz razmerij, ki jih ureja ta pogodba, bosta stranki spor skušali rešiti sporazumno, če to ne bo mogoče, pa je za rešitev spora pristojno krajevno pristojno delovno sodišče.

18. člen Za vsa vprašanja iz pogodbenega razmerja, ki niso urejena s to pogodbo, se kot njen sestavni del uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oz. splošnih aktov

61

delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o opravljanju volonterskega pripravništva.

19. člen Ta pogodba je sklenjena v štirih enakih izvodih, od katerih enega dobi volonterski pripravnik(-ca), po en izvod pa se shrani v arhivu delodajalca in v personalni mapi volonterskega pripravnika(-ce), en izvod pa se pošlje Ministrstvu za šolstvo in šport. V skladu z zakonom je bil volonterskemu pripravniku(-ci) tri dni pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju volonterskega pripravništva izročen v pregled pisen predlog te pogodbe. Delodajalec je pred sklenitvijo pogodbe seznanil volonterskega pripravnika(-co) z delom, pogoji dela ter pravicami in obveznostmi obeh strank, ki so povezane z opravljanjem dela na pripravniškem mestu, za katerega se ta pogodba sklepa.

20. člen

Pogodba o opravljanju volonterskega pripravništva začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank. Kraj: , datum: Volonterski pripravnik(-ca): Delodajalec: