Delovno srečanje svetovalcev ZŠ Katja Pavlič Škerjanc, 16/1 - 2008

POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških

virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

POSODOBITEVGIMNAZIJE

POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV:

Vpeljevanje in spremljanje ter

usposabljanje učiteljev

POSODOBITEVNAČRTOVANJA IN IZVAJANJA

KURIKULA(PNIK)

PODPORA ŠOLAM ZA VPELJEVANJE

SPREMEMB

Podprojekt POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA KURIKULA

• temelji na teoriji/konceptih in prenosljivih dosežkih projektov – DIDAKTIČNA

PRENOVA (sodobni pristopi k učenju in poučevanju)

– EVROPSKI ODDELKI (integrativni kurikulum - kurikularne povezave in sodelovalno poučevanje, odprti kurikulum – nova vloga izbirnega dela/izbirnih predmetov) in

• predvideva spremembe,– ki ne terjajo formalnih

odločitev (npr. Strokovnega sveta za splošno izobraževanje) – KURIKULARNE OBOGATITVE

in take,– ki jih lahko verificira

(sprejme, določi…) le Strokovni svet za splošno izobraževanje – KURIKULARNE NOVOSTI

POSODOBITEV NAČRTOVANJAIN IZVAJANJU

KURIKULA

KURIKULARNE OBOGATITVE

(od 2008/09 dalje)

KURIKULARNE NOVOSTI

(od 2009/10 dalje)

• sodobni pristopi k učenju/poučevanju

• INTEGRATIVNI KURIKULUM

• novi izbirni predmeti

• programski moduli

NE terjajo FORMALNIH SPREMEMB

zahtevajo FORMALNE SPREMEMBE

POSODOBITEV GIMNAZIJE

Šole za 21. stoletje: Ključne kompetence za vse

Dva nova strateška dokumenta EU :

• ŠOLE ZA 21. STOLETJE

http://ec.europa.eu/education/school21/index_sl.html (11/7 – 2007)

• Izboljšanje kakovosti izobraževanja učiteljev

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2007/com2007_0392sl01.pdf (3/8 – 2007)

VPRAŠANJE 1: Kako naj bodo šole

organizirane, da bodo učencem lahko zagotovile vse ključne kompetence?

• Kako preseči razdrobljenost na “tradicionalne” predmete?

• Kako reorganizirati šole, da bodo upoštevale tudi neformalno (zunaj šole pridobljeno) znanje?

KLJUČNI PREMIKI

KURIKULUM• osredinjen na predmete fragmentirano znanje

▼• povezano, celovito,

interdisciplinarno, transdisciplinarno znanje → holistično znanje

→ integrativni kurikulum (kurikularne povezave in

sodelovalno poučevanje)

UČNI PROCES• osredinjen na učitelja

▼• osredinjen na

učenca

INTEGRATIVNI KURIKULUM

?

? AN SLO MAT

BIO

NE

KEM

GEOFIZ

ZG ŠVZ

GL LUMINF

FIL

SOCPS

SLO

MAT

AN NE

KEM

GEOŠVZ

ZGFIZ

BIO

ZG

SOC

PS

FIL

GL

INF

?

Kurikulum, osredinjen na predmete

LUM

Integrativni kurikulum

INTEGRATIVNI KURIKULUM

CELOTA:

GIMNAZIJSKI KURIKULUM

DELI:

• Predmeti• Nepredmetni deli:

– obvezne izbirne vsebine– obšolske dejavnosti

MEDSEBOJNI ODNOSI (interakcije):• zakonitosti – pravila?

►KURIKULARNE POVEZAVE

KURIKULARNE POVEZAVE: POVZETEK

enopredmetne =monodisciplinarne

večpredmetne =pluridisciplinarne

• intradisciplinarne • multidisciplinarne• interdisciplinarne

vertikalne horizontalne vertikalne horizontalne

• delne • celovite*

• delne• celovite

• delne• celovite

• delne• celovite

*celovite = kroskurikularne

Kurikularne povezave temeljijo na sodelovalnem poučevanju

SKUPNE FAZE

Vrste / Faze Načrtovanje Izvajanje Vrednotenjerefleksija–evalvacija

Načrtnosodelovanje

Timsko poučevanje B

Timsko poučevanje A

SODELOVALNO POUČEVANJE

• izmenjava idej• diskusijske skupine• medsebojna opazovanja• skupne učne dejavnosti

(projekti, domače naloge ipd):– med oddelki/dijaki iste šole– med oddelki/dijaki različnih šol

v kraju, regiji, državi, na mednarodni ravni

• zamenjave učiteljev– med oddelki iste šole– med različnimi šolami v kraju,

regiji, državi, na mednarodni ravni

• timsko poučevanje

KURIKULARNE OBOGATITVESodobni pristopi

k učenju in poučevanjuIntegrativni kurikulum

učnociljni, procesno-razvojni in kompetenčni pristop

avtentično učenje• aktivno učenje• problemsko učenje• raziskovalno učenje • projektno učenje

nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja: avtentično vrednotenje učnih

dosežkov razvojno spremljanje učnih

dosežkov sodelovalno učenje in poučevanje individualizirano učenje uporaba novih tehnologij itd.

KURIKULARNE POVEZAVE• enopredmetne in večpredmetne• delne (parcialne) in celovite

(kroskurikularne)• vertikalne in horizontalne • multidisciplinarne in

interdisciplinarne

▼

• Medkulturna zmožnost kot kroskurikularni cilj

▼

• Medijska pismenost kot kroskurikularni cilj

KURIKULARNE NOVOSTI• Določitev globalnega obsega ur predmetov in drugih

elementov kurikula (ne po letnikih)• Kreditno vrednotenje elementov kurikula in/oz. učnih

dosežkov dijakov• Fleksibilni kurikulum:

– Novi izbirni predmeti (v povezavi s podprojektom PUN in nalogami PRS):

• kompetenčni pristop• učnociljno in procesno-razvojno načrtovanje, vzvratno načrtovanje;• modularni pristop:

– fleksibilnost in odprtost (jedrni del + izbirni del + dodatni del),– večja avtonomija učitelja (rastoča notranja izbirnost);

• interdisciplinarni in transdisciplinarni pristop;• projektni pristop

– Izbirni predmeti, s specifičnimi cilji medsebojno in z jedrnim (obveznim) delom kurikula povezani v programske module (naloga KRS)

KURIKULARNE NOVOSTI:Fleksibilni kurikulum

Obvezni del

+

IZBIRNI DEL: Odprti kurikulum

=Del, ki ga določi

šola

Obvezni del

+

IZBIRNI DEL:

Polodprti kurikulum

=Programski modul

+Del, ki ga določi

šola

ali

izbira šole !

AKTIVNOSTI IN ČASOVNA DINAMIKA

2007/08 Priprava in usposabljanje za vpeljevanje sprememb

2008/09

2009/10

2010 do 2013

Paket A Paket B Paket C

UN+SPPUN+SPP

kurikularne povezave

UN+SPP

kurikularne povezave

kroskurikularne povezave

Vpeljevanje kurikularnih obogatitev in novosti:

kreditni sistem; novi izbirni predmeti, povezani v programske module; fleksibilni kurikulum…

UN+SPP

kurikularne povezave

UN+SPP

kurikularne povezave

kroskurikularne povezave

UN+SPP

kurikularne povezave

kroskurikularne povezave (nad.)

PROJEKTNA SKUPINA NA ZŠ vodja podprojekta

+ ožja PS + širša PS (= ožja PS + vodje KRS)

ORGANIGRAM

PODPROJEKTA

Kurikularne razvojne skupine (KRS)

•Predmetne razvojne skupine (PRS)

•Šolski razvojni timi (ŠRT)•Posamezni učitelji

ZUNANJI ◄SODELAVCI

(ravnatelji in učitelji)

▼

• KRS za posamezne programske module (medkulturni modul , naravoslovni modul, medijski modul itd.)

• KRS za specifične cilje (kurikularne povezave, medkulturnost, medijsko kulturo, kreditni sistem itd.)

Vloge in naloge svetovalcev ZŠ

VLOGE• člani ožje in širše

projektne skupine podprojekta PNIK

• konzulenti kurikularnih razvojnih skupin

NALOGE• priprava strokovnih

podlag (moduli in UN znotraj modulov itd.)

• konzulentstvo KRS (sklicevanje in /so/vodenje sestankov, /so/načrtovanje dela, pisanje gradiv, evidenca in izvrševanje sklepov in dogovorov itd.)

Kako v času negotovosti in naglih sprememb ohraniti dovolj delovne

energije?

I am neither an optimist nor pessimist, but

a possibilist. Max Lerner

Nisem niti optimist niti pesimist, ampak

posibilist.