Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN Predstavitev knjige: dr. Zora Rutar Ilc

Predstavitev prevoda publikacije O naravi učenja dr. Zora Rutar Ilc

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje,

znanost, kulturo in šport.

• Prvič v slovenskem jeziku na enem mestu reprezentativni članki svetovno priznanih teoretikov in raziskovalcev učenja

• Doslej več pozornosti stroki, didaktiki, kurikulu, sistemu … kot procesom učenja in spoznavanja

• Razumeti, kaj se dogaja „v“ učencih, je podlaga vsemu in v pomoč učiteljem pri podpiranju učenja

Izjava učiteljice iz prakse:

„Šele ko sem prebrala članke o poučevanju za razumevanje, se mi je sestavilo, kaj počnemo učitelji! Zdaj šele razumem, kaj se dogaja v glavah učencev, če poučujem na tak ali drugačen način, kaj dosegam s tem, ko uporabljam take ali drugačne metode. In zakaj je vredno in celo znanstveno utemeljeno iskati načine, kako učencem približati znanje po raznolikih poteh …“

„Uporabiti raziskave za navdih prakse!“

• Premoščanje prepada z osvetljevanjem procesov učenja in vloge poučevanja pri njegovem podpiranju

• Ne recepti in nasveti, ampak opozorila, na kaj

biti pozoren v zvezi pri spodbujanju učinkovitega

učenja.

„Dobre izobraževalne izkušnje lahko dramatično izboljšajo razvoj možganov, slabe pa ga ogrozijo“

Razkorak med raziskavami in prakso

kljub premiku od izoliranih laboratorijskih eksperimentov k raziskovanju realističnega učenja v učilnici.

Razlogi:

- stabilnost zdravorazumskih prepričanj, razumevanj in praks

- (pre)obširni seznami vsebin

- pretirana pozornost na metode poučevanja, ne na učence

- izsledki raziskav niso neposredno prevedljivi v recepte

- neupoštevanje zakonitosti spoznavanja pri učencih in

vzpostavljanja razumevanja na različnih razvojnih fazah

… dobiti vpogled v proceseučenja, v to, kaj jih omogočain pospešuje, kaj jih ovira,pa tudi, kako lahko k učinkovitemu učenjuprispevajo učitelji, šole in kurikulum.

Pomen uporabe učinkovitih načinov predstavljanja

Z različnimi učinkovitimi načini predstavljanja je moč učencem odpreti različne „vstope“ v razumevanje jedrnih pojmov in konceptov

in jih s tem podpreti pri konstruiranju kompleksnih mentalnih reprezentacij oz. povezav med elementi znanja.

Poučevanje s pomočjo tehnologije (Meyer)

Poučevanje … kot odmerjeno in premišljeno podpiranje učenčevega aktivnega kognitivnega procesiranja med učenjem

in reguliranje stopnje obremenjevanja kognitivnih zmožnosti (npr. zmanjševanje nebistvenega, obvladovanje bistvenega in spodbujanje generativnega procesiranja)

1 Analiziranje in oblikovanje učnih okolij za 21. stoletje Hanna Dumont in David Istance

2 Zgodovinski razvoj razumevanja učenja Erik de Corte

3 Kognitivni pogled na učenje: deset temeljnih ugotovitev Michael Schneider in Elisbeth Stern

4 Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju Monique Boekaerts

5 Učenje iz razvojne in biološke perspektive Christina Hinton in Kurt W. Fischer

6 Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih Dylan Wiliam

7 Sodelovalno učenje: kaj naredi skupinsko delo uspešno? Robert E. Slavin

8 Učenje s tehnologijo Richard E. Mayer

9 Obeti in izzivi za pristope k učenju, temelječe na raziskovanju Brigid Barron in Linda Darling-Hammond

10 Skupnost kot vir učenja: analiza učenja z družbenokoristnim delom Andrew Furco

11 Vplivi družine na učenje in socializacijo otrok Barbara Schneider, Venessa Keesler in Larissa Morlock

12 Uvajanje inovacij: od vizionarskih modelov do vsakodnevne prakse Lauren B. Resnick, James P. Spillane, Pam Goldman in Elisabeth S. Rangel

13 Smernice za učna okolja v 21. stoletju David Istance in Hanna Dumont

Pogledi na učenje (deCorte)• Kognitivna in nevroznanost, kognitivna in

razvojna psihologija, biologija (nevrologija in nevrofiziologija), genetika, sociologija, antropologija …

• Teorije odzivanja na dražljaje in preslikavanja • Koncepcije procesiranja informacij (mentalni

procesi in strukture znanja – učenje kot usvajanje znanja, ki ga učenec organizira s pomočjo kognitivnih operacij)

• Aktivne koncepcije učenja (konstruiranje znanja in reorganizacija lastnih mentalnih struktur - učenje kot samorazlaga, ustvarjanje pomenov …)

Kako možgani sodelujejo pri učenju in kako učenje vpliva na možgane (Fischer…)

Kognitivna znanost preučuje mehanizme usvajanja

in shranjevanja znanja ter načine procesiranja. .

Genetika določa načrt za temeljno organiziranost

možganov, učenje pa z zadostnim št učnih izkušenj

krepi in spreminja povezave med nevroni. Pod vplivom učnih izkušenj se nevronska omrežja

postopoma reorganizirajo.

Implikacije za razvijanje različnih vrst zmožnosti – interakcija med biološkimi dispozicijami in izkušnjami

• Možgani so od začetka pripravljeni za usvajanje jezika, medtem ko se zmožnost pismenosti gradi šele kasneje skozi postopne spremembe možganov.

• Strukture možganov, posvečene usvajanju jezikov, so v različnih obdobjih različno sprejemljive za učenje jezikov.

• Posebej so napredovale raziskave nevronskih omrežij, ki sodelujejo pri branju.

• Pri matematiki so biološki nastavki za osnovni številski občutek, formalne matematične zmožnosti pa se razvijejo postopoma in v interakciji z izkušnjami.

• Eksperimentalne ugotovitve o večji uspešnosti s krepitvijo intuitivnega matematičnega razumevanja

• Poučevanje, ki s strateško odmerjenimi izkušnjami podpira izgradnjo področij možganov, odgovornih npr. za formalno matematiko, odločilno prispeva k oblikovanju nevronske podlage matematičnih zmožnosti.

Pomen uporabe učinkovitih načinov predstavljanja

Z različnimi učinkovitimi načini predstavljanja je moč učencem odpreti različne „vstope“ v razumevanje jedrnih pojmov in konceptov

in jih s tem podpreti pri konstruiranju kompleksnih mentalnih reprezentacij oz. povezav med elementi znanja.

•Učenje kot konstrukcija znanja se odvija, ko učenec na osnovi svoje učne izkušnje oblikuje kognitivno reprezentacijo o predstavljenem gradivu: z aktivnim procesiranjem ga organizira v dobro povezano mentalno reprezentacijo in integrira s predznanjem.

•Predpostavka o učenju kot dolgotrajni spremembi v učenčevem znanju, ki je posledica njegovih učnih izkušenj oz. premišljene priprave le-teh s strani učitelja.

•Poučevanje kot „manipuliranje“ učnega okolja z namenom spodbujanja učenja.

Podpirati učence pri usvajanju bogatih, uravnoteženih in dobro organiziranih struktur znanja s takimi učnimi situacijami, ki so v pomoč “pri urejanju informacij v glavi”.

Premišljeno vključevanje podpor/opor, da učenci pospešijo svoje učenje z razumevanjem.

Poučevanje s pomočjo tehnologije (Meyer)

Poučevanje s pomočjo tehnologije - odmerjeno in premišljeno podpiranje učenčevega aktivnega kognitivnega procesiranja med učenjem in reguliranje stopnje obremenjevanja kognitivnih zmožnosti (npr. zmanjševanje nebistvenega, obvladovanje bistvenega in spodbujanje generativnega procesiranja)

Učenje, temelječe na raziskovanju (Barron in Darling Hammond)• Projektno učenje: organizirano okrog usmerjevalnih

vprašanj, ki učence vodijo k izgradnji ali uporabi znanja Potencial za: zmožnost sinteze, napovedovanja, produktivnosti, vrednotenje in relfeksijo, za reševanje problemov, občutljivost za občinstvo in sodelovalne ter organizacijske zmožnosti

• Problemsko učenje: opredeljevanje problema in razvijanje strategij iskanja rešitev Potencial za oblikovanje hipotez, prožno reševanje problemov, uporabo znanja, povezane razlage in konceptualno razumevanje

• Učenje z odkrivanjem: organizirano okrog usmerjevalnih vprašanj, ki učence skozi dejavnosti odkrivanja („postaje“) vodijo k osrednjim konceptom

Vzajemna povezanost emocij in kognicije (Boekaerts)

• Pomen interesa, pripravljenosti, celostne vključenosti,• Samopodobe, občutkov (ne)adekvatnosti oz. prepričanj

o sebi, lastnih zmožnostih in učenju,• strahov in skrbi,• odpora,• izgorelosti, občutka (pre)obremenjenosti in zasičenosti

ali pa izpraznjenosti, nesmiselnosti,• stresa …

Sodelovalno učenje (Slavin)

Nekritično omalovaževanje ali poveličevanje

Nedvoumen pozitiven vpliv na afektivne cilje,na učinkovito učenje pa pri kombinaciji skupnih ciljev in individualne odgovornosti

Če je skupni cilj, da se vsak nečesa nauči, vsi pridobijo.

Avtentičnost učnih situacij

• Izgrajevanje in uporaba znanja v situacijah, podobnih realističnim življenjskim problemom, osmišljena raba disciplinarnih konceptov in njihovo povezovanje

• Jasna navodila, kultura spoštovanja dogovorov in rokov, disciplino načrtovanja, organiziranost, sodelovanje, predstavljanje idej, refleksijo …

• Učenje z družbeno koristnim delom: vključevanje učencev v delo za skupnost (ki postane vir učenja), integrirano z učnimi cilji – pedagogika angažiranja in opolnomočenja

Kompetence – izziv za 21. stoletje?

NE pragmatistično priučevanje nereflektiranih rutinskih veščin, PAČ pa znanje, zasnovano na kompleksnem in konceptualnem razumevanju, ki je v stanju pripravljenosti za reflektirano, premišljeno in osmišljeno uporabo, kar terja:

- dobro organizirano temeljno področno znanje,

- hevristike (strategije za problemsko analizo in transformacijo),

- samoregulacijo

- in pozitivna prepričanja o sebi kot učencu in učenju.

Kaj želimo?• Ne spreminjanje šol v igrišča,

• ampak ustvarjanje takšne podpore učencem, ki upošteva zakonitosti učenja

• in pospeši povezovanje znanja na osnovi jedrnih disciplinarnih konceptov za razlaganje sveta oz. pojavov in dogodkov okrog sebe in za reševanje problemskih situacij,

• kar osmišlja znanje in učenje in naredi trdo delo za izziv, ne pa obremenitev!

• 1 Analiziranje in oblikovanje učnih okolij za 21. Stoletje

Hanna Dumont in David Istance• 2 Zgodovinski razvoj razumevanja učenja

Erik de Corte• 3 Kognitivni pogled na učenje: deset temeljnih ugotovitev

Michael Schneider in Elsbeth Stern• 4 Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju

Monique Boekaerts• 5 Učenje iz razvojne in biološke perspektive

Christina Hinton in Kurt W. Fischer• 6 Vloga formativnega vrednotenja v učinkovitih učnih okoljih

Dylan Wiliam• 7 Sodelovalno učenje: kaj naredi skupinsko delo uspešno?

Robert E. Slavin• 8 Učenje s tehnologijo

Richard E. Mayer• 9 Obeti in izzivi za pristope k učenju, temelječe na raziskovanju

Brigid Barron in Linda Darling-Hammond• 10 Skupnost kot vir učenja: analiza učenja z družbenokoristnim delom

Anrew Furco• 11 Vplivi družine na učenje in socializacijo otrok

Barbara Schneider, Venessa Keesler in Larissa Morlock• 12 Uvajanje inovacij: od vizionarskih modelov do vsakodnevne prakse

Lauren B. Resnick, James P. Spillane, Pam Goldman in Elisabeth S. Rangel• 13 Smernice za učna okolja v 21. Stoletju

David Istance in Hanna Dumont

• Učinkovito učenje terja specifično mentalno aktivnost, zato potreba po znanju o tem, kako učenci konstruirajo znanje in razumevanje.

• Optimalno učenje upošteva že pridobljeno znanje, zato preverjati ga in pomagati aktivirati in povezovati z novo pridobljenim.

• Kompleksno učenje terja integracijo struktur znanja; pomoč učencem po korakih iz delčkov sestaviti celoto in sistem,

• pomoč učencem pri smiselnem in kritičnem povezovanju konceptov s postopki,

• pomoč pri reševanju problemov z razstavljanjem na manjše, obvladljive.• Organizacija učnih izkušenj in način predstavitve pomembno vpliva na

organiziranje znanja v umu: urejenost informacij, slikovito predstavljeni koncepti, mreže povezav, navodila in delovni listi, ki “odrajo”, strukturiranje razprave, časovna organiziranost ...

• Upoštevati zmožnosti učencev za procesiranje informacij; v podporo čim bolj optimalnemu orgniziranju informacij npr. hierarhično urejanje množice informacij v visoko organizirane enote, ki zasedajo manj delovnega spomina in omogočajo boljši pregled, priklic in so v podporo integrativnim “idejam”.

• Učenje je učinek delovanja spoznavanja, čustev in motivacije.• Učinkovito učenje se izrazi v učnem transferju, zato spodbujati k

iskanju globinskih struktur (npr. s strategijo stopnjevanjega primerjanja primerov, z uporabo analogij, z rabo grafičnih podpor …) in k reševanju življenjskih problemskih situacij.

• Optimalno učenje uravnotežuje usvajanje konceptov, veščin in metakognitivnih kompetenc.

• Učinkovito učenje terja čas in napor: bolj izziv kot obremenitev!

Reprezentacijski in izvedbeni model razumevanja

Reprezentacijski: vpogled v koncept(e), reprezentacija odnosov Izvedbeni model: zmožnost misliti pridobljeno znanje na nov način, npr. pojasniti, dokazati, podpreti s primeri, sklepati in posplošiti, uporabiti…- povezovanje konceptov z novimi konteksti (Perkins,Cerbin)

„Učenje z razumevanjem proizvede dobro diferenciran mentalni model, v katerem vzpostavljamo odnose in povezave med dejstvi in idejami, kar pa hkrati omogoča uporabo znanja na tak način, ki kaže … učenčev vpogled v problematiko.“ (Cerbin 2000)

Način organizacije znanja odločilno prispeva k učinkovitosti učenja - omogoča gibek dostop do konceptov, priklic in uporabo:

kondicionalizirano (conditionalised), organizirano, konstruirano izvršilno (constructed executive), izvedbeno oz. delovno (workable) znanje …

Konceptualno razumevanje (conceptual understanding): „Misliti „s“ koncepti, ne le „o“ njih …“ (Bransford idr. 2000)Vpogled v to, kako so koncepti povezani s problemskimi situacijami:

•Znanje organizirano v takih konceptualnih strukturah oz. shemah, ki usmerjajo to, kako so problemi opaženi, predstavljeni in rešeni(ibid).

•Ključni koncepti, organizirani v sheme, pomagajo pri organiziranju, in priklicu primernega znanja ter pomagajo „konceptualizirati“ (misliti) dogodke in pojave na nove, prej neopažene načine (Bransford idr. 2000, 1987).

•„… omogoča izločiti stopnjo pomena iz informacij […] in pomaga selekcionirati in pomniti relevantne informacije … ter gibko pristopati k relevantnemu znanju na osnovi hitre identifikacije tega, kaj je tisto, kar je v dani situaciji relevantno.“ (Ibid.)