Posodobitev kurikularnega procesa na OŠ in GIMN

Samomotivacijske strategije: primeri iz prakse mag. Jasna Vesel

Kranj, 28.1.2012

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport.

Dve zgodbi

• Dijakinja L. • Dijak E.

Vprašanja:

1. Kateri med njima ima bolj zrelo samoregulacijo motivacije - več samomotivacijskih strategij?

2. Poimenujte vsaj nekaj samomotivacijskih strategij, ki jih je mogoča prepoznati iz opisov.

Strategije za:- vzdrževanje motivacije za učenje,- ohranjanje namere učenja- vztrajanje kljub oviram, težavam, izgubi zanimanja ali

distraktorjem (prijetni, neprijetni)- Regulacijo negativnih emocij – negotovost, brezup, dolgočasje,

razočaranje

3. Kateri med njima je dijak s posebnimi potrebami?

L.

– Albanska družina, več kot 20 let v istem kraju, oče prodajalec zelenjave (46 let), mati gospodinja (37 let), muslimanske veroizpovedi, tradicionalnih muslimanskih vrednot, dve hčeri, obe v srednji šoli

– L. (18 let), 2. letnik ET, starejša, DPP: – Samozavestna, manj družabna, raje se pogovarja s

starejšimi kot z vrstniki, koleričen temperament, vljudna, zabavna, smisel za humor

– Skromno povprečne sposobnosti, izrazite težave pri jezikih, rada ima matematiko, ki ji tudi najbolje gre

Osnovna šola

• Pri 12. letih pride iz Makedonije, znanje slovenščine: 0• V osnovni šoli vedno v najnižjih nivojih,• Večina predmetov v 9. razredu je zadostnih• s strani učiteljev percipirana kot nesposobna: ko se javi za

oceno (3), se čudijo zakaj se trudi, saj je zanjo dobra tudi 2• Tak odnos čuti kot omejevanje, krivico in to jo ves čas

močno jezi• Ko napove, da bo šla v 4-letno šolo, ji napovedo popoln

neuspeh, še posebno pri matematiki

Srednja šola in cilj naprej

• prvi letnik, enormno veliko se uči• Pri tem ji pomaga mati, ki je doma in sama ni imela možnosti študirati, čeprav si

je to želela• Dober kontakt naveže z novim učiteljem matematike, ki velja sicer za zelo

strogega in zahtevnega• Posebno veliko se uči matematiko in piše obsežno kontrolno nalogo 4 (!); to

kontrolno nalogo nese pokazati bivšemu učitelju matematike v OŠ• ob koncu leta ima matematiko ocenjeno z oceno: 4, • doseže pd uspeh konec 1. letnika, pohvala šole za izjemni učni dosežek• Ves čas se Veseli se visokih ocen, doživlja jih kot zmagoslavje• Postane ambiciozna, če piše nižjo oceno od pričakovane, se dogovarja za

ponovno pisanje• Pri predmetu, ki jo veseli, zvišuje ocene tudi dvakrat• Cilj po srednji šoli: nejasen

Vrednotenje šole, znanja in učenja• šola je najpomembnejše področje njenega življenja• Vsa njena energija je posvečena šoli, stikov z vrstniki izven šole je

malo• Dobro pozna vse učitelje, ima do vseh pozitivno naklonjenost, dobro

tolerira tudi njihove napake• Dokaj zrelo in objektivno oceni, kaj učitelj pričakuje in koliko je treba

znati• Rada se pogovarja o šoli in šolskih temah• V razredu je vključena med vrstnike, ima občasne resne konflikte s

sošolko, ki izjemno moti pouk

Ohranjanje napora

• Doživlja šolo kot naporno, vendar pouk in obveznosti zdrži

• Pogosto je utrujena, vendar ne manjka pri pouku (ne zboleva)

• Praviloma ima vedno domače naloge, se drži dogovorjenih rokov

• Kadar je naveličana, uporablja humor in pove kakšno smešno zgodbo iz razreda

• Zelo malo se pritožuje

Kako se uči?

• Vsak dan več ur• Veliko ponavlja• Izbere poglavja, ponavlja bistvene povedi, veliko

računa in vadi mat ali strokovne predmete• Večino naučene snovi se trudi razumeti, ne pa vedno• Velikokrat ponavlja isto snov• Veliko ji pomaga mati, ki ji razlaga naravoslovne

predmete (kemija, biologija)• Angleščine se ne zna učiti, ne ve, kaj početi, ima nzd

oceno

E.

– Povprečna meščanska družina, mati zdravnica, dobro situirana, samohranilka po lastni izbiri, oče živi v istem kraju vendar nimata kontaktov, lastna hiša, edini otrok

– Visoke intelektualne sposobnosti, logično sklepanje, izrazite verbalne sposobnosti, fluentno govori angleško

– Socialno vključen, prijeten, neformalni vodja razreda, flegmatičen temperament,

Osnovna šola

• V osnovni šoli odličnjak brez učenja, • nekaj priznanj, vendar nobenega izrazitega

zanimanja za kakšno področje• Talentiran za angleščino• mati ga ob vpisu opisuje kot bistrega, vendar

lenega• Na njega ne vpliva oz. ne more vplivati, njegovo

učenje • Gimnazija kot priprava študij

Srednja šola in cilj naprej

• uspeh v šoli pd, veliko trojk, tudi dvojke, vendar z veliko sreče ocene vedno na koncu leta “raztegne” ravno toliko, da še dobi pd uspeh

• Vsa 4 leta deluje v šoli približno enako, v 4. letniku ima opazno več težav z učenjem, začne dobivati nzd ocene

• Ob koncu leta z veliko sreče in nekaj prepiranja z učitelji za ocene - pd

• Maturo opravi nadpovprečno dobro (22 točk), vendar ima premalo točk za medicino v Lj.

• Čeprav je sprejet na pravo, se izpiše, pavzira in hospitira ponovno v 4. letniku gimnazije, da bi bolje opravil maturo

• Cilj po srednji šoli: medicina v LJ.

Kako se uči?

• malo ponosno pove, da se sploh ne uči

• Nikoli se ni učil, zna toliko, kolikor si zapomni od pouka

• Ničesar mu ni treba delati, tudi v stanovanju ne

• Cele dneve in pogosto noči zapravi za računalniške igrice

• Mati obupuje, vendar ničesar ne zmore doseči

• E. je vsak dan je na računalniku 6 do 8 ur

– Pogovor z mamo: natančno je izračunal, kaj se mu izplača in kaj ne

– Pogovor z njim: zakaj bi spreminjal učenje, če je bil do sedaj vedno prav dober brez učenja

– Poskus izboljšanja učenja: želel bi spremeniti, vendar ne izpelje

• Letos: Ponovno hospitira v četrtem letniku:

– K pouku hodi občasno

– Se ne uči

– Računalniška odvisnost

Kdo je DPP? L ali E?

– L.–Cerebralna paraliza–Odločba o usmeritvi, 4 kategorije:

•težja govorno jezikovna motna, •zmerna motorična oviranost: ne more veliko pisati•zmerna naglušnost (dva slušna aparata), •primanjkljaji na posameznih področjih učenja