POROČILO Z GRADBIŠČA...Beton kot gradbeni material poznamo že dalj časa. To je mešanica cementa , mineralnega agregata in vode. V začetku so ga vgrajevali brez posebnih pravil

S TA N O VA N J S K A H I Š A V R O Ž N I D O L I N I

Gregor Turnšek2508011909.10

Konstrukcije 1prof. Blaž Vogelnikasist. Josip Konstantinovičteh. sodel. Blaž GoričanFakulteta za arhitekturoUniverza v Ljubljani

P O R O Č I L O Z G R A D B I Š Č A

N A D O M E S T N I S TA N O VA N J S K I O B J E K T N A V I Č U

E N O D R U Ž I N S K E AT R I J S K E H I Š E V M U R G L A H

V I L A K S E N I J A V Š M AT E V Ž U

Š P O R T N I PA R K S T O Ž I C E

KAZALO

STANOVANJSKA HIŠA V ROŽNI DOLINI

OSNOVNI PODATKIPODATKI O OBJEKTUAKSONOMETRIČNI PRIKAZ STAVBE PO ETAŽAHTLORISI - IDZUVODGRADBENA JAMAIZOLACIJA KLETNIH STENARMIRANOBETONSKE PLOŠČE, STENE IN STOPNICEPREGRADNE, NENOSILNE STENELESENO OSTREŠJEPOTEK GRADNJE

OSNOVNI PODATKIPODATKI O OBJEKTUUVODZIDOVI IZ UMETNEGA KAMNAFOTOGRAFIJE Z GRADBIŠČA

OSNOVNI PODATKIPODATKI O OBJEKTUUVODESTRIHIOPEČNA FASADA

OSNOVNI PODATKIPODATKI O OBJEKTUUVODUTRINKI Z GRADBIŠČA

ZAKLJUČEKVIRI

OSNOVNI PODATKIUVODSPLOŠNOZASNOVAKONSTRUKCIJAOBDELAVAIZOLACIJA ZGRADBEPREZRAČEVANJEOGREVANJEINSTALACIJEKOMUNIKACIJE, PARKIRNE POVRŠINEODVODNJAVANJE ZUNANJIH POVRŠINHORTIKULTURNA UREDITEVKANALIZACIJA KOMPLEKSANAČRTISPLOŠNO O TEMELJIHPASOVNI TEMELJI

11234479262829

3232333334

3636373739

63636464

6969

4445454546484848484848494949505457

NADOMESTNI STANOVANJSKI OBJEKT NA VIČU

ENODRUŽINSKE ATRIJSKE HIŠE V MURGLAH

VILA KSENIJA V ŠMATEVŽU

ŠPORTNI PARK STOŽICE

1GREGOR TURNŠEK . KONSTUKCIJE 1 . 09 10 . POROČILO Z GRADBIŠČA

STANOVANJSKA HIŠA V ROŽNI DOLINI

OSNOVNI PODATKI09 10

PODATKI O OBJEKTU

Naročnik

LokacijaRožna dolina, cesta II/6, 1000 Ljubljana

Zavod Tromostovje, Rožna dolina, cesta V/1, 1000 LjubljanaProjektant

Atelje Ambienta d.o.o., Draveljska 16, 1000 LjubljanaIzvajalec

VG5 d.o.o., Pot k sejmišču 26A, 1000 Ljubljana

EtažnostEtažnost objekta je K+P+N+M.

VhodiVhodi v objekt so z vzhodne, južne in zahodne strani.

KonstrukcijaKonstrukcija je v celoti armiranobetonska.

ObjektStanovanjska hiša

GabaritiStavba je prostostoječ objekt. Zunanje tlorisne dimenzije so 21,20m x 14,10m.


AKSONOMETRIČNI PRIKAZ STAVBE PO ETAŽAH

Leseno ostrešje

Mansarda

Nadstropje

Pritličje

Klet

Prikazi niso v merilu


V

objekta v Rožni dolini.

TLORISI - IDZ

1 250

Tloris pritličja . 1:250

1 250

1 250


UVOD

GRADBENA JAMA

Gradbeni postopki- armiranje in vlivanje a.b. plošč- armiranje in vlivanje nosilnih a.b. sten- opaženje za plošče, stene in stopnice- gradnja na licu mesta izvedenih a.b. stopnišč- brušenje a.b. sten in nameščanje toplotne ter hidroizolacije- nameščanje instalacij- zidanje montažnih sten in preklad (porobeton in opeka)- izvlek zagatnic in zasutje gradbene jame- postavljanje ostrešja

Nevarnost dviga konstrukcije zaradi podtalniceŽe med gradnjo bi lahko prišlo pri gradbeni jami, ki je pod nivojem talne vode do dviga gradbene konstrukcije kot posledica dviga temeljnih tal. Temu se izognemo z zavarovanjem brežin gradbene jame.

Na območju Rožne doline je nivo podtalnice relativno visok, kar je potrebno upoštevati predvsem pri podkletenih objektih. Že med gradnjo lahko podtalnica povzroča številne nevšečnosti, zato je potrebno gradbeno jamo ustrezno zavarovati pred vdorom vode. Zaščita seveda preprečuje tudi zdrs zemljine.

Prihod na gradbiščeNa gradbišče v Rožni dolini sem prišel v novembru 2009, ko so delavci ravno pripravljali armaturo za a.b. ploščo v pritličju. Temelji, talna plošča in stene v kleti, ki zadržujejo bočni pritisk zemljine ter vdor podtalnice, so že bili končani. Seznanil sem se z delavci in pomočnikom vodje gradbišča Hasanom. Zaradi precejšnje odsotnosti vodje gradbišča Samirja sem več ali manj pri vsakem obisku gradbišča sodeloval s Hasanom in deloma z ostalimi delavci. Vsi so me dobro sprejeli in z veseljem obrazložili določene detajle med gradnjo, kar mi je bilo v veliko veselje. Poleg tega sem kontaktiral tudi odgovorno projektantko Moniko Cvirn glede načrtov, ki sem jih prav tako želel vključiti v poročilo. Vendar razen tlorisov idejne zasnove objekta in aksonometričnega prikaza stavbe po etažah načrtov nisem mogel dobiti zaradi nestrinjanja investitorja.

Gradbena jama pod nivojem talne vode in dvig gradbene konstrukcije

Teža konstrukcije mora biti večja od morebitne sile vzgona

Fg

Fg >

Fvzg

Fvzg


Za zavarovanje proti površinski vodi, mrazu in izsuševanju je priporočljivo brežino na robu gradbene jame pokriti z zaščitno folijo ali jo zaščititi z betonskim obrizgom in podobno ter z ustreznim odvodnjavanjem na zgornjem robu brežine. Pri izvedbi globokih vkopov pa lahko kljub izvedbi ustreznega naklona pride do zdrsa brežine. Zato je potrebno v takih primerih zagotoviti njeno stabilnost z izvedbo vmesnih berm (stopničasta brežina). Zaščita roba brežine je priporočljiva pri nevarnosti zdrsa roba brežine in v primeru ozkih prehodov. Zaščito izvedemo z vertikalnimi lesenimi deskami, ki jih zavarujemo s sidri ali z ustreznim razpiranjem, z jeklenimi profili in zapolnitvami iz lesenih pravokotnih in okroglih elementov (t.i. berlinska stena) ali s steno iz zagatnic. Težke podpore, ki se lahko pozneje uporabijo tudi za konstrukcijo, se izvedejo s koli ali z zagatnicami ali s stenami z ustreznimi zapolnitvami za podpiranje. Med vznožjem brežine in zunanjim robom stavbe je potrebno predvideti delovni prostor minimalne širine 50cm.

Zaščita gradbene jame pred vdorom zemljine

Zaščita z betonskim obrizgom

Zagatna stena

Izvedba nosilnega ogrodja z betonom

Zaščita stene z okroglim lesom

Pregrada z vertikalnimi deskami z utorom Zaščita stene z vertikalnimi lesenimi deskami


zemljina

objekt

jeklene zagatnice

70cm delovne površine okoli objekta

Na gradbišču so zaradi visokega nivoja podtalnice morali ojačati brežino z zagatnimi stanmi. V splošnem, kadar se pojavlja talna voda nad nivojem temeljnih tal, kar lahko ogrozi nosilnost temeljev, je priporočljivo znižanje talne vode. Talno vodo v tem primeru znižamo pod koto temeljnih tal (z upoštevanjem varnostnega odmika cca. 50cm). Na gradbišču v času, ko sem ga obiskoval, ni bila potrebna uporaba dodatnih črpalk.

Gradbena jama z zagatnimi stenami

Vzdrževanje nivoja talne vode in znižanje nivoja talne vode


kontrolirana razpoka

a.b. stena iz vodoneprepustnega betona

talna plošča iz vodoneprepustnega betona

IZOLACIJA KLETNIH STEN

Postopek polaganja izolacijePred začetkom polaganja izolacije na stene v vkopanem delu stavbe je bila stena surova. Pri vlivanju a.b. sten v kleti je upoštevan princip “bele kadi”, tako da so izvedene kontrolirane razpoke.

Kadar so gradbeni elementi potopljeni v talni vodi, morajo biti izvedeni iz vodoneprepustnega betona ali pa je treba tla in stene zaščititi s plastjo, ki ima funkcijo zaščite pred vodnim tlakom ter funkcijo tesne zapore. Zaščita pred vodnim tlakom mora biti neobčutljiva na agresivne vode in mora gradbene elemente zavarovati pred hidrostatičnim tlakom. Pri tem pa ne sme izgubiti na učinkovitosti pri zaščiti gradbenih elementov, tudi če pride do nastanka posedkov ali temperaturnih sprememb.Načrt take izolacije se izdela ob upoštevanju vrste zemljine, najvišjega nivoja talne vode in njenih kemičnih sestavin. Za izolacijo uporabimo večplastne bitumenske materiale, kovinska tesnila ali folije iz umetnih materialov (ČRNA KAD), vodoneprepustni beton (BELA KAD) ali betonitno zaščito (RJAVA KAD). V splošnem se danes uporablja princip bele kadi, ki se ga uporablja za izoliranje gradbenih elementov oziroma za zaščito pred hidrostatičnim tlakom. Ker je treba talno ploščo kleti ločiti od stene z delovno fugo, je treba le-to zaščititi s fugirnimi trakovi ali predpisanimi tesnili. Za dodatno zaščito zunanje površine “bele kadi” se izvede zaščitna prevleka, ki je izdelana na bazi bitumna ali umetnih materialov. Pri “črni kadi” praviloma izvedemo zaščitno plast na vodni strani gradbenega elementa in jo vodimo do 30cm prek najvišjega nivoja talne vode.

Izolacija zidu pred hidrostatičnim tlakom v primeru vezljivih tal, ko lahko podtalnica doseže nivo površja

Izolacija zidu pred hidrostatičnim tlakom v primeru prepustnih tal

Zagatnice so obkrožale rob gradbene jame dokler niso zaključili izolacije in zasuli delovnega pasu okoli objekta. Nato so jih s pomočjo buldožerja izvlekli iz zemlje. Objekt je bil v tem času zgrajen že do druge etaže.

Izvlek zagatnic


bitumen

bitumenska hidroizolacijska plast

brušena a.b. stena

termoizolacija

oznaka višine bitumenske plasti

DELTA - MS bradavičasta drenažna membrana

Stene se pripravi na izolacijo z brušenjem. Tako se zagotovi popoln stik bitumenske hidroizolacijske plasti z a.b. steno. Višino bitumenske zaščite vnaprej začrtajo na stene.

Na osnovno bitumensko hidroizolacijsko plast so nato položili še termoizolacijo, saj bodo v kleti tudi prostori kot so telovadnica, knjižnica, računalniška soba ipd. Na termoizolacijsko plast so nato pritrdili še DELTA - MS bradavičasto, drenažno membrano, ki ima primarni namen zaščite zasutih zidov oziroma v našem primeru tudi izolacijskih plasti. Posebej pomembno je brezhibno stikovanje na vogalih in drugih zaključkih.

Brušenje a.b. sten Bitumenska plast izolacije

Sestava izolacije

Vogalni spoj izolacijske plasti


Kratka zgodovina armiranega betonaBeton kot gradbeni material poznamo že dalj časa. To je mešanica cementa , mineralnega agregata in vode. V začetku so ga vgrajevali brez posebnih pravil. Armirani beton so prvič uporabljali v Franciji. Leta 1849 je Joseph Lambot strukturiral prvi čoln iz jeklene mreže v cementni malti, debel nekaj centimetrov. Joseph Monier, po poklicu vrtnar, je leta 1849 izdelal prve cvetlične lonce z jekleno mrežo. Kasneje je patentiral nekatere konstrukcije, cevi in mostove. Izdelal je tudi prvi največji razervar za vodo s prostornino 130m3. Patente so odkupili Nemci in Avstrijci.

Nemec Koenen je prvi teoretično obdelal področje armiranega betona in njegove izsledke so upoštevali pri klasični teoriji armiranega betona. Francozi so leta 1880 prvi za armiran beton porabili jeklene okrogle palice. S tako armaturo je leta 1888 zgradil prvo stropno ploščo. Kot prvi so tudi uporabili stropno ploščo z rebri in pri tem v nosilcih uporabil stremena (leta 1892). Z vedno višjimi kvalitetami osnovnih materialov so raziskovalci dosegli vedno boljše rezultate in gradili vedno bolj zahtevne konstrukcije. Zaradi vedno hitrejšega razvoja armiranega betona ter vedno večji uporabnosti in zahtevnosti objektov so začeli v posameznih državah uvajati predpise za gradnjo armiranobetonskih konstrukcij. Po letu 1900 so v Franciji začeli graditi mostove večjih razpetin. Razvoj armiranega betona je s tem dobil nove razsežnosti in se pravzaprav še do danes ni končal. Za prvega arhitekta, ki je znal mojstrsko izkoristiti konstrukcijske zmožnosti armiranega betona, velja Le Corbusier.

ARMIRANOBETONSKE PLOŠČE, STENE IN STOPNICELambotov armiranobetonski čoln

Levo: Monierjeve skice cvetličnih loncev z jekleno armaturoDesno: Joseph Monier

Po namestitvi zaščitne membrane se je sproti izvajalo zasipanje gradbene jame. To je potekalo v plasteh, tako da se je zasipan material sproti stiskal.


Danes je že dalj časa poznan izračun armiranobetonskih konstrukcij po metodi mejnih stanj. Pri nas je bila ta metoda usklajena leta 1987 s pravilnikom o tehničnih normativih za beton in armiran beton. S to metodo je konstruktorju omogočena predvsem zanesljivejša presoja varnosti konstrukcije proti porušitvi. Armiran beton je postal gradbeni material, ki ga uporabljamo skoraj na vseh področjih gradbeništva, in to so : za gradnjo cestnih in železniških predorov, za gradnjo poslovnih in industrijskih objektov, za hidrotehnične objekte, za temelje strojev, za kesone, oporne in podporne zidove, za dimnike, daljnovode in antenske stebre, za stanovanjsko gradnjo, za gradnjo zaklonišč in drugih objektov za zaščito. Vila Savoye

jeklena armatura

beton

izolacija

zemljina


Armiranobetonske ploščeStropne konstrukcije - stropi - ločujejo nadstropja med seboj in imajo poleg statične funkcije tudi nalogo zvočne in ognjevarne zaščite. Glede na glavne gradbene elemente (naravni/umetni kamen, beton, jeklo, les in lahki beton) in glede na statični sistem razlikujemo tlačne in upogibne stropne konstrukcije. Izvedemo jih lahko iz posameznih elementov plošč ali nosilcev. Stropne konstrukcije sestavljene iz plošč prevzemajo upogibno obtežbo ter eno- ali dvoosno površinsko obtežbo z linijskimi ali točkovnimi podporami. Zelo uporabne vrste teh konstrukcij so armiranobetonske polne plošče, ki jih izvedemo na gradbišču, ter iz montažnih ali predizdelanih elementov, armirano opečne strope, sestavljene iz votle opeke, prednapete betonske plošče, sestavljene iz prednapetih votlih montažnih elementov, in sovprežni stropi. Stropna konstrukcija sestavljena iz nosilcev je sestavljena iz nosilnih elementov, ki so prednapeti in odporni na upogib. Poleg stropov iz lesenih nosilcev se izvajajo tudi stropi iz masivnih nosilcev in stropi iz montažnih jeklenih nosilcev. Za večje razpone in obremenitve uporabljamo strope iz armiranobetonskih reber, in kombinacijo plošče z armiranobetonskimi nosilci, kar je statično najbolj optimalna sestavljena konstrukcija.

Pri gradnji stanovanjske hiše v Rožni dolini so uporabili na licu mesta izvedene polne armiranobetonske plošče. Uporabljali so rebrasto mrežno armaturo različnih tipov. Kjer je predviden raznos obtežbe večinoma v eni smeri, so uporabili R mreže, kjer pa bo raznos v obeh glavnih smereh, so uporabili Q mreže. Morda najbolj zanimiv del stavbe z vidika horizontalnih konstrukcij, je bila 4,5m dolga konzola, v katero so morali vstaviti nadpovprečno veliko armature. Ta del konstrukcije je bil bržkone najdražji.

Strop iz montažnih jeklenih nosilcev s polnili Sovprežni strop Prednapete votle betonske plošče

Strop iz predizdelanih a.b. elementov

TT - plošče (“pi” plošče)

Penobetonske plošče A.b. polne plošče


Za izdelavo polne armiranobetonske plošče je najprej potrebno ustrezno opažiti in armirati območje plošče, nato pa s pomočjo brizgalne cevi vlivati beton.

Preden se zaćne vlivati beton, je potrebno zagotoviti natančno nameščenost armature. Predpisana prekrivanja posameznih mrež, spajanja in ojačitve stikov z dodatnimi armaturnimi palicami morajo biti brezhibne. Poskrbeti je potrebno tudi za ustrezno zaščito vseh instalacij in za pravilne napeljave.

Armaturne mreže, pripravljene za namestitev na ustrezno mesto Jeklene varjene armaturne mreže proizvajalca Kovinar d.o.o. Jesenice


Na licu mesta grajena armiranobetonska konstrukcija ima eno poglavitno slabost. To je opaženje, za katerega se porabi veliko časa in nenazadnje tudi denarja.

Pri konzoli, kot je ta, se mora zagotoviti 100% stabilnost samega opaža. Ob delu je potrebna varnost, tako da so večkrat delavci poskrbeli za začasne ograje, opozorila, kljub vsemu pa niso vedno nosili čelad.

Opaž 4,5m dolge konzole

jeklene podporevzdolžni lesen nosilec opažne deske prečni leseni nosilci začasna zaščitna ograja


Kakor sem opazil, ostane opaž na mestu kar najdlje, torej dokler ga zaradi potrebe naslednjega dela morajo nujno odstraniti.

opaž je prek lesenih “rok” privit v obstoječe stene

Opaž se pogosto pritrjuje na že zgrajene strene prek posebnih spojev

Montaža opaža

Prerez opaža

glavni vzdolžni leseni nosilec opažaprečni leseni nosilci lesene deske - opaž zaključna, robna deska


Ko je opaž nameščen in armatura ustrezno vstavljena, sledi vlivanje betona. Dandanes priprava in mešanje betona ne poteka več ročno, saj mora biti mešanica skrbno in natančno narejena.

Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode ter cementa, ki deluje kot vezivo. Ko se beton posuši doseže veliko trdnost in trdoto. Ima zelo dobre tlačne lastnosti in precej slabše natezne. Z dodatkom železne armature dobimo armirani beton, ki ima še boljše lastnosti.Trdnostni razred betona je tlačna vrednost betona po 28 dneh izražena v N/mm². Trdnostni razred ugotavljajo s preizkusom vzorčnih kock, ki jih strejo 28 dni po izdelavi in ugotovijo dejansko trdnost. Tlačna trdnost betona s starostjo narašča (tudi po 28 dneh, pa tudi še več kot po 20 letih) Dokazovanje trdnostnega razreda je obvezno za vsak objekt, oziroma za vsak konstrukcijski element.Poznamo naslednje marke betona (MB): MB 10, MB 15, MB 20, MB 25, MB 30, MB 35 in MB 45Ker so v uporabi že evropski standardi Eurocode, se je izraz MB zamenjal za trdnosti razred. Trdnosti razredi (npr.): C30/37 C40/50 (prva številka je vrednost tlačnega testa narejenega na vzorcu valjaste oblike, druga pa na kocki, prizmi).

Na gradbišče je beton pripeljan direktno iz betonarne

Vlivanje betona poteka s črpanjem direktno iz tovornjaka


Dodatna previdnost je potrebna na robnih delih in ob instalacijah

a.b. plošča

lesene deske - opaž

lesen prečni nosilec

lesen vzdolžni nosilec

jeklena podpora

Z manjšim hidravličnim batom delavec poskrbi, da beton doseže tudi bolj nedostopne kotičke

Prerez plošče po vlitju betonaNa posušeni plošči se takoj začnejo odvijati nova dela


Armiranobetonske steneArmiranobetonske stene izvedemo ali na gradbišču ali iz že izdelanih armiranobetonskih montažnih elementov. Enoslojne armiranobetonske stene lahko uporabimo za zunanje stene praviloma le z dodatno toplotno izolacijo. Ta pa lahko nastopi v obliki topolotnoizolacijskega veznega sistema ali pa v sklopu večslojnih sten s sredinsko izolacijo in zračno plastjo. Pri dvoslojno armiranobetonskih stenah z izolacijo pridejo v poštev tudi zunanji stenski montažni elementi, ki so večjih dimenzij in jih vstavljamo.

Postopek gradnje na licu mesta grajenih armiranobetonskih sten je precej podoben postopku gradnje armiranobetonske polne plošče. Prav tako je najprej potrebno narediti ustrezen opaž, nato postaviti jekleno armaturo na pravilno mesto, zagotoviti dobro stikovanje na ključnih mestih in tam, kjer se pojavijo izrazite obremenitve (na primer pri veliki konzoli), dodati armaturne palice, nato pa sledi vlivanje betona po istem principu kot pri vlivanju plošče. Posebno pozornost je potrebno posvetiti opaženju in armiranju na območju oken, vrat in instalacijskih odprtin. To velja tudi za armiranobetonske plošče, kjer se na primer pojavijo odprtine za stopnišča, instalacije, dvigalo ... Opaž za stene je drugačen kot za a.b. plošče. Za stene so namreč uporabili montažne modularne panele, ki so jih sestavljali kot “lego kocke”. Kljub temu da je opaženje načeloma zamudno in podraži gradnjo, se zdi takšna rešitev, kot je bila uporabljena tukaj, relativno hitra in precej učinkovita. Pri delu ni bilo zaznati posebnih težav. Ko se del konstrukcije posuši (beton), ga razopažijo in iste opažne panele lahko uporabijo na drugem mestu.

Beton v dveh slojih

Razvrščanje montažnih panelov za opaž Nameščanje opažnih panelov poteka s pomočjo žerjava

Beton s toplotno izolacijo kot vezni sistem


Poleg armaturnih mrež se uporabljajo za armiranje sten dodatne armaturne palice, stremena, povezne palice ...

Pripravljena armatura za del stene, kjer so okna

opažena stena, pripravljena za vlivanje betona

montažni modularni paneli za opaž

instalacije opaž za vratno odprtino deloma opažena stena

armaturne mreže

vertikalne armaturne palice

stremena

križanje horizontalnih in vertikalnih armaturnih palic

horizontalne armaturne palice


Pripravljena armatura za del stene, kjer so okna; deloma že opaženo

Detajl armature na območju med dvema oknoma

Nameščanje armaturnih palic Speljevanje instalacij poteka pred vlivanjem betona

vertikalne armaturne palice

streme


Opažene stene, pripravljene na vlivanje betona

Detajl armature na vogalnem stiku dveh sten

vertikalne armaturne palice iz spodnjega nivoja

vertikalne armaturne palice novega zgornjega nivoja

armaturna mreža v steni

instalacije

dodatne horizontalne armaturne palice, ki se v vogalu zvijejo tako, da delujejo kot stremena

na območju cca. 1m je število vertikalnih armaturnih palic podvojeno; šele z zagotovitvijo zadostnega spojnega območja palic zagotovimo, da je prenos sil (tlačnih ali nateznih) v armaturi nemoten, posledično lahko obravnavamo dve palici kot eno


Če se kje prehitro vlije beton v neko steno ali steber, je lahko odstranjevanje betona in popravljanje napake zelo dolgotrajno.

Vlivanje betona

Delno razopažena armiranobetonska stenaodstranjevanje opažnih panelov opaž za odprtino v steni za vertikalne instalacije


Opaž pri vratnih in okenskih odprtinah ostane na mestu še dolgo po vlitju betona

Razopažena okna

Razopažene stene in amratura pripravljena za vlivanje sten neposredno pod ostrešjemOdstranjevanje opaža


Na licu mesta izdelana armiranobetonska stopniščaPostopek gradnje na licu mesta izdelanih armiranobetonskih stopnišč je praktično identičen gradnji a.b. plošč ali a.b. sten. Res pa je, da je gradnja a.b. stopnišč najzahtevnejša, saj pri izdelavi na licu mesta zahteva precej komplicirano opaženje, za kar je potrebnega precej časa.V principu se lahko obravnava a.b. stopnišča kot poševne plošče

Jašek za dvigalo

Razopažene stene v prvem nadstropju Odprtina v stropu za potek vertikalnih instalacij

Zaščiten jašek za dvigalo

armatura, pripravljena na spojitev s ploščo oziroma s stenami naslednje etaže

statična “višina” poševne plošče stopnišča


Zlasti pri gradnji a.b. stopnišč sem opazil, da so bile včasih armaturne palice, ki skrbijo za povezavo armature, prekratke. Posledično je lahko delovenje armature ob nateznih, tlačnih, upogibnih ali celo strižnih napetostih vprašljivo in neustrezno. Je že res, da je razlika med teorijo in prakso precej velika.

Armatura v stopniščni rami

Armaturne palice, ki štrlijo iz že vlite a.b. plošče, bodo poskrbele za vezanje z armaturo stopniščne rame

Opaž pred vlitjem betona

prekrivanje armaturnih palic iz spodnje plošče in armaturne mreže v stopniščni rami

prekrivanje armaturnih palic iz vzporedne plošče in armaturne mreže v stopniščni rami

armaturna mreža


Na zgornji sliki je vidno, da je prva stopnica navidezno višja kot vse ostale, vendar je to pravilno, saj bo na plošči izveden še a.b. estrih in zaključni tlak. Pri izvedbi a.b. stopnišč sem opazil, da je v vseh fazah gradnje precej improvizacije delavcev - od nameščanja armature in opaža do vlivanja betona.

Opaženje zavitih stopnišč je še posebej komplicirano in dolgotrajno Že vlito, a še ne razopaženo stopnišče


Gradnja pregradnih, nenosilnih sten je potekala naknadno, ko je nosilna konstrukcija a.b. sten, plošč in stopnišč že bila končana. Večino pregradnih sten so izvedli iz porobetonskih zidakov proizvajalca Ytong. Porobetonski zidaki so strokovno poimenovani zidne plošče. Namenjene so ravno za izgradnjo notranjih nenosilnih pregradnih zidov. Zaradi nizke teže, hitre in čiste gradnje ter lahke obdelavnosti se uporabljajo pri novogradnjah, še zlasti pa pri prenovah in adaptacijah obstoječih stanovanj in prostorov. Debelina pregradnih zidov je odvisna od dolžine in višine zidu in od obremenitve z raznimi elementi, ki se pritrjujejo na zid.

Izdelava predelne stene iz porobetonskih zidakov1. Na tleh, stropu in stenah označimo potek stene. Pred začetkom postavitve prve vrste zidakov preverimo, ali je površina, na katero bomo zidali ravna. Po navodilih proizvajalca zmešamo malto.

2. Prvo vrsto porobetonskih zidakov postavimo v plast malte. Na vsakem koncu vrste, kjer je stik z nosilno steno, pustimo prazno 1-centimetrsko fugo.

3. Drugo in vse ostale vrste lepimo z lepilno malto. Z nazobčano lopatico jo v debelini 2 – 3 mm nanašamo na vrhnjo stran spodnjega zidaka in na stranico sosednjega zidaka. Pazimo, da je sloj lepila enakomeren, presežek pa odstranimo z lopatico.

4. Na tako pripravljeno lepilno malto postavimo zidak, ga pritisnemo in utrdimo z gumijastim kladivom.

PREGRADNE, NENOSILNE STENE

Potek gradnje zunanjega, vhodnega stopnišča - priprava armature, detajl armature stene pod stopniščem, opaženo in vlito stopnišče


5. Vsako drugo vrsto začnemo zidati s polovičnim zidakom, saj s tem zagotovimo ustrezno trdnost stene. Zidake iz porobetona skrajšamo enostavno – z žaganjem. Najprimernejša je žaga za porobeton, žaganje pa je enostavno tudi z običajno žago.

6. Pri zidavi z vodno tehtnico sproti kontroliramo, ali stena stoji navpično. Obdelovalni čas lepilne malte je kratek, zato morebitne nepravilnosti popravljamo sproti, prav tako sproti odstranjujemo odvečno lepilno malto.

7. Vsako tretjo vrsto po višini s sidri pritrdimo na nosilni zid. Podobno postopamo v zadnji vrsti, kjer s sidri v strop pritrdimo vsak drugi zidak. V zadnji vrsti pustimo prosto 2-centimetrsko fugo, ki jo po pozidavi zapolnimo s poliuretansko peno. Na enak način obdelamo tudi stranski fugi (kjer je stik z nosilno steno).

Pregradna stena iz porobetonskih zidakov

Pregradna stena iz porobetonskih zidakov z opečnimi prekladami nad vratnimi odprtinami

Opečna preklada nad vrati Detajl konca pregradne stene pri vratni odprtini

Napaka pri pregradni steni pri stopnišču - stena ni dovolj dolga in ne zakrije celega stopnišča


Konstrukcija ostrešja je bila izvedena iz masivnega smrekovega lesa. Gre za klasično ostrešje z dvema slemenskima legama, dvema vmesnima legama in kapnima legama ter špirovci. Na nekaterih delih je streha ravna (z minimalnim naklonom).

LESENO OSTREŠJE

Opaž za streho Kapna lega, sidrana v a.b. steno

Natančno nameščanje špirovcev Tesarski spoji pri prehodu poševne strehe v ravno, spodaj odmik kapne lege od a.b. stene

kapna lega distančnikisidrne vezišpirovec


Na naslednjih fotografijah je viden napredek gradnje hiše v treh mesecih. POTEK GRADNJE

Prenos termoizolacije na streho Prenos lesenega opaža na streho

špirovcislemenska lega tesarska vez špirovca in slemenske lege

sidrna vez tesarska vez dveh delov slemenske lege



Ko sem zaključil z ogledi na gradbišču, je bila stavba v fazi izdelovanja ostrešja.


NADOMESTNI STANOVANJSKI OBJEKT NA VIČU

OSNOVNI PODATKInov09

PODATKI O OBJEKTU

Naročnik

LokacijaLangusova ulica 11, 1000 Ljubljana

Boštjan PrebilProjektant

Slovenija projekt podjetje za projektiranje d.d., Pod hribom 55, 1000 LjubljanaIzvajalec

Zidarstvo Črnivec d.o.o., Javor 26, 1261 Ljubljana - Dobrunje

EtažnostEtažnost objekta je P+2N.

KonstrukcijaKonstrukcija je opečnata z armiranobetonskimi vezmi.

ObjektNadomestna stanovanjska hiša

GabaritiStavba je prostostoječ objekt. Zunanje tlorisne dimenzije so cca. 12m x 12m.


UVOD

ZIDOVI IZ UMETNEGA KAMNA

Gradbeni postopki- vlivanje a.b. vezi

Prihod na gradbiščeGradbišče sem obiskal v novembru 2009 in sem upal, da bom lahko spremljal nadaljnji potek gradnje nadomestnega stanovanjskega objekta, saj je konstrukcija opečnata z armiranobetonskimi vezmi, pa še objekt je bil tik pred prekritjem strehe in ostalimi bolj ali manj zaključnimi gradbenimi deli. Toda na mojo nesrečo se izvajalci niso strinjali s tem, da bi prihajal na gradbišče bolj pogosto, ker menda nočejo prevzeti odgovornosti za mojo (ne)varnost na območju gradbišča. Zato sem se moral zadovoljiti z nekaj fotografijami izven območja gradbišča.

Nosilne stenske konstrukcijeGlede na odgovarjajočo statično funkcijo razlikujemo: Nosilne stene , ki lahko prenašajo vertikalne obremenitve, večje od njihove lastne teže (t.j. teže enega nadstropja), ter nenosilne stene in stene, ki poleg vertikalnih obremenitev prevzamejo tudi horizontalne obremenitve (npr. obtežba vetra). V obsegu nosilnih zunanjih sten razlikujemo enoslojne konstrukcije (z ali brez toplotne izolacije) in dvoslojne konstrukcije (kot vezne konstrukcije, z zračno plastjo, notranjo izolacijo, z zračno plastjo in toplotno izolacijo.Enoslojni zidovi so z gradbeno-fizikalnega vidika neproblematični, vendar jih zaradi visokih zahtev glede toplotne zaščite lahko izdelamo le iz visoko kakovostnih materialov (npr. zidaki iz porobetona), specialnih termoizolacijskih malt in ometov. Enoslojni zidovi z dodatno plastjo toplotne izolacije (zunanja izolacija, notranja izolacija) so zato zelo razširjena alternativna možnost. Dvoslojni zidovi so sestavljeni iz notranje stene, zunanjega neobremenjenega sloja, ki je namenjen vremenski zaščiti, in iz vmes ležeče toplotne izolacije. Med toplotno izolacijo in zunanjim slojem lahko izvedemo dodatno prezračevanje (zračna plast 4-6cm) z namenom preprečitve difuzije in vlage zaradi premočenja.

Za izdelavo zidanih sten iz umetnega kamna imamo na razpolago veliko zidakov različnih oblik, velikosti in kakovosti. Glede na mero zidakov (”format za zidake”) praviloma razlikujemo normalne zidake (NF) in male zidake (MF).

Izbor nekaj mer različnih zidakovj

Enoslojni ometan zid Enoslojni neometan zidEnoslojni zid s toplotno izolacijo

Enoslojni zid z obešeno fasado

Enoslojni zid z notranjo toplotno izolacijo

Obloga s ploščami na močno toplotno izolativnem zidu Dvoslojni zid z oblogo

Dvoslojni zid brez zračne plasti

Dvoslojni zid z zračno plastjo

Ometan zid z zračno plastjo ali brez nje


FOTOGRAFIJE Z GRADBIŠČANa gradbišču sem najprej opazil, da je pristop h gradnji v celoti nekoliko drugačen kot na gradbišču v Rožni dolini. Gre namreč za manjši objekt, prav tako pa je izvajalec manjše zidarsko podjetje. Prva razlika je denimo ta, da so betonsko mešanico pripravljali kar na licu mesta.

Druga razlika je ta, da na gradbišču ni bilo toliko delavcev, temveč le trije, morda štirje. Nadalje sem opazil, da je način opaženja nekoliko drugačen. Ker ne gre za armiranobetonske stene, ni potrebno toliko opažati, posledično se ne splača uporaba montažnih opažnih panelov, temveč so opažali s preprostimi lesenimi plohi. Opaž za armiranobetonsko ploščo je bil tudi tu praktično identičen tistemu v Rožni dolini.

Mešanje betona

Opažen strop v prvem nadstropju

Prenašanje betonaVlivanje betona


Opažen strop v prvem nadstropju

Razopažen konzolni del a.b. plošče

Opečne stene z a.b. vezmi

vertikalna armiranobetonska vez

horizontalnaarmiranobetonska vez

opečni zid (polnilo)


ENODRUŽINSKE ATRIJSKE HIŠE V MURGLAH

OSNOVNI PODATKInov09

PODATKI O OBJEKTU

Naročnik

LokacijaPod jeseni 10, 1000 Ljubljana

MIjaks investicije d.o.o., Staničeva ulica 14, 1000 LjubljanaProjektant

nepoznanIzvajalec

Eurogradnje d.o.o., Robova cesta 6, Vrhnika

EtažnostEtažnost objekta je P.

KonstrukcijaKonstrukcija je opečnata z armiranobetonskimi vezmi.

ObjektEnodružinske atrijske hiše in garaže

GabaritiStavba je prostostoječ objekt. Zunanje tlorisne dimenzije so cca. 20m x 10m.


UVOD

ESTRIHI

Gradbeni postopki- polaganje plavajočih estrihov- oblaganje fasade z opečno oblogo

Prihod na gradbiščeGradbišče sem obiskal v novembru 2009. Dela so že bila v zaključni fazi, to pomeni, da so ravnokar polagali estrihe, oblagali fasado, finalizirali instalacije ipd. Ker so bila glavna gradbena dela že zaključena, sem se odločil, da tega gradbišča ne bom pogosteje obiskoval, kljub temu pa sem spoznal dva gradbena postopka.

Podi so praviloma večplastni in so sestavljeni iz obrabne plasti (obloge), estriha (v povezavi s spodnjo konstrukcijo) ter ločilne, tesnilne in izolacijske plasti. Zaporedje in debeline posameznih plasti določimo glede na toplotno izolacijo, zvočno izolacijo in zaščito pred vlago (preprečitev pred vdorom vode z zgornje strani). Glede na to poznamo vezni estrih, estrih z ločilno plastjo in plavajoči estrih. Pri tem razlikujemo cementne estrihe, anhidridne in anhidridne-plavajoče estrihe kot tudi litoasfaltne estrihe. Prevzem obremenitve estrihov je odvisen od debeline in kakovosti estrihov kot tudi od prevzema obremenitve preostalih plasti (npr. izolacije). Pri tem moramo paziti tudi na navodila za izvedbo dilatacijskih stikov.

Vezni estrih (za industrijske površine), višina cca. 4cm in za obremenitve 10kN/m2

Izvedba poda za stranske prostore v kleti, debelina 6cm, za obremenitve 2kN/m2

Izvedba poda na nadstropjih med bivalnimi prostori: debelina cca. 14,5cm, za obremenitve 2kN/m2

Pod na nadstropjih med bivalnimi prostori kot suhi estrih, debelina cca. 10,5cm, za obremenitve 2kN/m2


Spremljal sem polaganje oziroma vlivanje plavajočih estrihov s talnim gretjem.

Pod za bivalne prostore v hladnih območjih (talno ogrevanje): debelina cca. 19cm, za obremenitve 2kN/m2

Pod za bivalne prostore v hladnih območjih brez talnega ogrevanja: debelina cca. 17cm, za obremenitve 2kN/m2

Polaganje cevi, po katerih bo tekla vroča voda in ogrevala tla

Tla za obrtniške prostore na temeljnih tleh, vendar za večje obremenitve: debelina cca. 19cm, za obremenitve 10kN/m2

Tla za obrtniške prostore na temeljnih tleh: debelina cca. 19cm, za obremenitve 10kN/m2


OPEČNA FASADAPri opečnih zidovih razlikujemo med nosilnim opečnim zidom in opečno oblogo. Slednja načeloma služi kot zaščita pred vremenskimi vplivi ter najbrž dodaja estetsko vrednost stavbi, vendar nima konstrukcijske vloge. Med nosilnim zidom in opečno oblogo je lahko zračna plast ali pa je ni.

Ko so nosilni zidovi postavljeni, jih omečejo s tankim ometom, nato pa na omet položijo in pritrdijo toplotno izolacijo.

ojačitev vogala s kovinsko mrežico

omet

opečni zidaki(votlaki)

Polaganje cevi za ogrevanje tal, vlivanje betona in izravnava zgornje površine estriha, na kateri bo izveden končni pod

Izravnava površine Končni - izdelan plavajoči estrih

Dvoslojni zid z zračno plastjo

toplotna izolacija


Na tej stopnji so zlasti pomembni vogalni zaključki in robna izvedba izolacije pri oknih in vratih. Spredaj vidimo ometan zid, pripravljen na končni fasadni omet, zadaj pa že “oblečen” zid s končno opečno oblogo

Kjer ne bo fasada obložena z opečno oblogo, je bil izveden omet s tanko mrežo za utrditev. Nato bo fasada ometana še s končnim fasadnim ometom.

Med toplotno izolacijo in opečno oblogo je zračna reža, široka približno 4cm. S tem se preprečita difuzija in kondenzacija, fasada je bolj zračna.

Pri okenski odprtini je pravilno, da sega toplotna izolacija preko roba zidarske odprtine

končana fasada z opečno oblogo

toplotna izolacija sega preko roba ziduometana fasada, pripravljena na končni omet ali oblogo


Fasada

špirovec

armiranobetonska vez

opaž letve strešna kritina kapna lega

nosilni opečni zid opečna oblogatoplotna izolacija


Ostrešje je nekoliko dvignjeno nad zaključek stene

Prerez zaključene fasade

Polaganje opečne obloge

opečni zidaki(votlaki)

notranji omet omet toplotna izolacija

zračna reža

opečna obloga


Zanimiv detajl opečne obloge pri okenski odprtini - a.b. preklada in opečne ploščice

Detajl stika a.b. plošče, izolacije in fasadne obloge pri tleh

Pogled na gradbišče ob mojem obisku

a.b. nosilna stena

a.b. okenska preklada

opečne ploščice

toplotna izolacija

opečna obloga

zračna reža

opečna obloga

a.b. plošča

omet

toplotna izolacija


VILA KSENIJA V ŠMATEVŽU

OSNOVNI PODATKImaj07 - jul08

Naročnik

LokacijaGlinje 10A, 3314 Braslovče

Ksenija PovšeProjektant

Probus d.o.o., Kermaunerjeva ulica 15, 1000 LjubljanaIzvajalec

več različnih izvajalcev

ObjektStanovanjska hiša


UVOD

SPLOŠNO

Gradbeni postopki- temeljenje (pasovni temelji)- zidanje opečnih sten in sten iz porobetonskih zidnih blokov z armiranobetonskimi vezmi- armiranje, opaženje in vlivanje a.b. plošč- izkop za temelj dvigala

Dovoz in dostop je z zahodne strani parcele iz poti na sosednji parceli. Glavni vhod v stanovanje je na Z strani. Parkirišče je ob severni fasadi za dva avta, ki služi kot dovoz za manipulativno dvorišče iz uvoza na parcelo.

Objekt je priključen na javno električno omrežje, vodovod in telefon. Fekalna kanalizacija je speljana v malo čistilno napravo, meteorna pa preko lovilcev olj v zbiralnik vode za zalivanje vrta in delno v ponikovalnico. Meteorne vode so z manipulativnih površin speljane v linijske požiralnike, ki imajo funkcijo lovilcev olj.

Simetrična dvokapnica naklona 40°. Kritina je opečnati bobrovec. Sleme je na višini +9,45m.

Stavba je prostostoječ objekt, višinski gabarit je K+P+N.Zunanje tlorisne dimenzije:

Objekt enojne pravokotne oblike v črki L členjene oblike z izzidanim delom na JZ fasadi. Osnovni gabarit objekta: 21,5m x 18,0m. Zastekljen zimski vrt: 14,2m x 9,2m. Vkopana garaža: 12,0 x 19,0m.Etažnost

Etažnost objekta je K+P+N.Višinski gabarit

Višina kapi je +6,25m. Višina slemena je +9,45m.Višinski nivoji objekta

Kota tlaka v priličju je ±0,00m = 300,00nmv. Kota terena pred vhodnim platojem je 299,95nmv.Naklon strehe

Naklon strehe je 40°.Vhodi

Vhod v objekt je iz Z strani.

Prihod na gradbiščeTo gradbišče je v bližini mojega domačega kraja, gradnja pa je potekala v času od pomladi 2007 do jeseni 2008. Izvajalcev je bilo več, vendar nihče ni nasprotoval obiskovanju gradbišča. V nadaljevanju sem v poročilo vključil izvlečke iz tehničnega poročila projekta in nekaj načrtov iz projekta za gradbeno dovoljenje, nato pa sem kakor pri ostalih gradbiščih opisal še gradbene postopke s poudarkom na temeljenju.

Gabariti objekta

ZASNOVAStreha

Fasadne površine so obdelane v grobem svetlem in temnem ometu kot podnožje hiše. Cokl - temno podnožje stavbe sega do plošče pritlične etaže, na zadnji strani hiše pa 50cm nad tlemi. Okna na fasadi so obrobljena s kamnitimi irtami v sivem naravnem kamnu.

Fasade

Dostop

Komunalne napeljave


KONSTRUKCIJA

Pod obodnimi nosilnimi zidovi so vsi temelji armiranobetonski pasovni MB 30, širine 0,60m ter globine temeljne pete 0,70m. Temelji segajo najmanj 0,80m v raščen teren. Pod nosilnimi zidovi v zaledju hiše so vsi temelji armiranobetonski pasovni MB 30, širine 0,60m ter globine temeljne pete 0,70m; na JZ strani objekta pa so 0,60m x 0,70m kot osnova za temeljno ploščo. Temelji pod terasami, ki preidejo v prvo stopnico terase so dimenzij 0,30m x 0,90m. Temelji, ki so osnova za objekt v pritličju, so podloženi s stopničastim temeljem iz pustega betona MB 10.

Neto površine in tlaki v prostorih

Temelji

Pritličje

Nadstropje

Klet

Dnevni prostor keramika/parket 104,4m2

Bazen keramika 70,4m2

Sauna les na keramiki 5,1m2

Kopalnica keramika 3,1m2

Telovadnica tapison 18,8m2

Kuhinja keramika 16,4m2

TV soba parket 23,1m2

WC keramika 3,0m2

Kabinet parket 10,3m2

Prostor parket 2,6m2

Hodnik keramika 3,0m2

Stopnišče keramika 6,7m2

Garderoba parket 3,7m2

Vetrolov keramika 4,1m2

Predprostor keramika 12,2m2


Kopalnica 1 keramika 16,4m2

Hodnik keramika 7,2m2


Spalnica parket 19,2m2

Soba 1 parket 22,1m2


Galerija parket 38,7m2

Soba 2 parket 24,0m2


Stopnišče keramika 6,7m2

Utility keramika 12,6m2

Tehnični prostor 1 kvarc 10,8m2

Tehnični prostor 2 kvarc 13,6m2

Hodnik 1 keramika 12,6m2

Spalnica parket 8,9m2


Čajna kuhinja parket 4,0m2



Garderoba keramika 4,7m2

Kmečka soba keramika/parket 49,6m2

Spalnica 2 parket 13,7m2

Hodnik 2 keramika 10,9m2

2Skupaj cel objekt 607,8m


Plošče (pritlična in nadstropna) so armiranobetonske in debeline 0,15m, podstrešna plošča je debeline 0,15m, v kleti pa je klasična izvedba z estrihom, toplotno izolacijo in podložnim betonom MB 10 z vsemi pripadajočimi hidroizolacijami.

Plošče

Vse nosilne stene v kleti so iz porobetonskih zidakov debeline 0,30m in iz armiranega betona ojačane v vogalih v rastru objekta z vertikalnimi armaturnimi vezmi ali armiranobetonskimi stebri oziroma okvirji ter v višini medetažne konstrukcije s horizontalnimi vezmi. Vse nosilne zunanje stene v pritličju in nadstropju so debeline 0,30m, izvedene iz modularnega opečnega bloka, ojačane v vogalih in na stikih nosilnih sten ter v rastru objekta z vertikalnimi armiranobetonskimi vezmi ali armiranobetonskimi stebri oziroma okvirji ter v višini medetažne konstrukcije s horizontalnimi armiranobetonskimi vezmi. Notranje nosilne stene v kleti, pritličju in mansardi so pozidane enako kot obodne z modularnim opečnim blokom debeline 0,20m ali 0,30m in prav tako kot obodne ojačane s horizontalnimi in vertikalnimi armiranobetonskimi vezmi. Predelne stene v celotnem objektu so debeline 0,10m ali 0,20m, pozidane iz opečnih zidakov.

Stene

Plošča nad kletjo objekta je armiranobetonska monolitna debeline 0,15m, marke betona MB 30, podprta na obodnih stenah objekta in vmesnih a.b. nosilcih - okvirjih. Plošča nad pritličjem objekta je armiranobetonska monolitna debeline 0,15m, marke betona MB 30, podprta na obodnih stenah objekta in vmesnih a.b. nosilcih - okvirjih. Plošča ima odprtino nad vhodno vežo, ki služi kot galerija. Plošča nad nastropjem je armiranobetonska monolitna debeline 0,15m, marke betona MB 30. podprta na obodnih stenah in vmesnih a.b. nosilcih - okvirjih. Plošča ima okroglo odprtino za dovod sončne svetlobe preko štirih strešnih oken interpoliranih v strešni sestav.

Medetažne konstrukcije

Streha - simetrična dvokapnica naklona 40° je krita z opečnim bobrovcem v kronski shemi, položenim na letvah. Strešna konstrukcija je lesena. Špirovci nalegajo na kapne lege in vzdolžne vmesne lege, ki so podprte nad zunanjimi in notranjimi nosilnimi stenami, vmesnimi sohami v rastru objekta. Lege so sidrane v horizontalne a.b. vezi in vmesne a.b. stebre z vijaki M 16 na razdalji cca. 2m. A.b. napušči so široki 0,80m. Ob odprtinah za zračnike in dimnike je izvedena obroba iz barvne pločevine RAL. Žlebovi so prav tako iz barvne pločevine; vse pločevine na objektu so v kvaliteti alu barvne pločevine RAL po izboru.

Streha - strešna konstrukcija

V objektu so glavne a.b. stopnice d=14cm, obložene s keramično oblogo. Zunanje stopnice so a.b. in položene na teren d=14cm, obložene so z nedrsečim granitpom. Stopnice v zuannji ureditve teras so obložene z grobo obdelanim granitom. Dvigalo v objektu je troetažno.

Stopnice in vertikalna komunikacija

Vgrajena so lesena in alu okna s termopan zasteklitvijo, s tipskimi nasadili, okovjem za odpiranje po horizontalni in vertikalni osi. Notranja vrata v stanovanju so tipska panelna lesenega izgleda, suho vgrajena, s tipskimi nasadili in navadno ali cilindrično ključavnico ter kljuko. Vratni okviri so z ozirom na namembnost in obdelavo prostorov leseni.Dvoje vratnih drsnih kril je steklenih (dnevni prostor in kuhinja). Notranja vrata v kurilnico so lesena protipožarna T30, suho vgrajena, s tipskimi nasadili in navadno ali cilindrično ključavnico ter kljuko in kovinskimi okviri. Vhodna vrata v stanovanjski del objekta so lesena, iz hrastovih profiliranih letev na zunanji strani, s stranskim svetlobnim delom, zastekljenim s steklom in z vmesno zvočno izolacijo, ki mora znašati vsaj RW=52dB. Vhodna vrata so opremljena s tipskimi nasadili, cilindrično ključavnico in inox kljuko. Vse kljuke in nasadila so mat inox.

Okna in vrata


IZOLACIJA ZGRADBE

Vsi temelji in temeljni nastavki so izolirani s horizontalno hidroizolacijo - z izotekt varilnimi trakovi V4, kakor tudi vsi tlaki v stiku z zemljino, kjer polagamo hidroizolacijo na podložni beton, s predhodnim nanosom cementne prevleke in hladnega bitumenskega premaza. Obodne kletne stene so izolirane z izotekt varilnimi trakovi V6, na predhodno ometane zidove s cementno malto in obdelane z nanosom hladnega bitumenskega premaza. Hotizontalna hidroizolacija na stenah je zaščitena.

Hidroizolacija

PREZRAČEVANJEV objektu je prezračevanje naravno (preko okenskih in vratnih odprtin), vzgonsko (z vertikalnimi prezračevalnimi kanali) in prisilno (z ventilatorji).

OGREVANJEOgrevanje v objektu je centralno na plin z radiatorji vezanimi na centralno peč v sklopu objekta.

INSTALACIJEV objektu so izvedene elektroinstalacije za moč in razsveljavo ter strojne instalacije .

KOMUNIKACIJE, PARKIRNE POVRŠINEDostop z glavne poti po dovozni poti na tlakovano dvorišče je izveden po tlakovani polkrožni poti širine 4,0m.Interne komunikacije do objekta so dostop do vhoda oziroma dovoz do garažnih vrat. Vse glavne komunikacije, parkirne in dvoriščne površine so obdelane s tlakovci dveh videzov. Interne komunikacije do objekta in na kompleksu so dovoz do vhoda v kompleks, manipulacijsko dvorišče s

Vse fasadne oziroma obodne stene objekta so izolirane pod fasadnim ometom s ploščami combiwoll debeline 8cm. Vse medetažne konstrukcije so pod plavajočim estrihom izolirane s 5cm toplotne izolacije tervol.

Toplotna izolacija

Vse medetažne konstrukcije so betonske monolitne plošče debeline 15cm in 16cm, izolirane s 5cm toplotne izolacije in PVC folijo pod 5cm debelim slojem plavajočega estriha ter finalno obdelavo glede na namembnost prostora. Stene so monolitne debeline: notranje 20cm in 30cm ter zunanje 30cm + 8cm. Glede na obdelavo gradbenih elementov bo hrup zaprt z zvočno dušenim sistemom.

Zvočna zaščita

OBDELAVA

Tlaki v objektu so obdelani različno z ozirom na namembnost prostorov. Tlaki

Stene v vseh prostorih so ometane z apnenim grobim in finim ometom ter opleskane z jubcolor disperzijskimi barvami. Keramične obloge sten so v sanitarijah do platfona.

Stene

Platfoni v kleti in pritličju so oemtani z grobim in finim apnenim ometom ter pobarvani z jubocolor disperzijskimi barvami.

Stropi

Fasada stanovanjskega objekta je obdelana v grobem izravnalnem ometu debeline 1cm do 2cm. Finalna obdelava fasade je fasadna barva v pastelnih naravnih odtenkih. Vse fasadne stene so toplotno izolirane s ploščami combiwoll debeline 8cm, stiki plošč so bandažirani z Rabitz mrežo. Barva fasade je po izboru investitorja in arhitekta.

Obdelava fasade

Dimnik za kurjavo (kamin) je Schiedel premera tuljave 20cm, prav tako za centralno ogrevanje plinski Schiedel premera tuljave 14cm. V kleti in na podstrešju so v dimniku vgrajena čistilna vratca. DImniška tuljava je nad streho in delu podstrešja obzidana s fasadno NF opeko.

Dimnik


ODVODNJAVANJE ZUNANJIH POVRŠINOdvodnjavanje metrornih voda z manipulacijskih površin je omogočeno z ustreznim prečnim oziroma vzdolžnim sklonom. Prečno se voda zbira, kjer so nameščeni vtočni jaški - požiralniki z lovilci olj in derivatov tipske izvedbe.

HORTIKULTURNA UREDITEVPo dokončanju objektov se vse drugače neobdelane površine nasuje do višine betonskega robnika s plastjo humusa, zatravi in zasadi. Pri obdelavi zunanje ureditve se uporabvi obstoječ krajinski vzorec z avtohtono vegetacijo.

KANALIZACIJA KOMPLEKSANa območju obravnavanega objekta ni obstoječe javne kanalizacije, zato vodimo odpadne fekalne vode iz objekta v malo čistično napravo. Čiste padavinske vode preko ločenega sistema meteorne kanalizacije vodimo v ponikalnico in vrtni razervoar za zalivanje vrta. V celotnem kompleksu so predvideni ločeni sistemi: - fekalne kanalizacije za odvajanje odpadnih sanitarnih voda iz objekta v malo čistilno napravo - meteorne kanalizacije padavinskih odpadnih voda manipulativnih in parkirnih površin preko lovilcev olj in ustreznih jaškov v ponikalnico - meteorne kanalizacije za odvajanje čistih padavinskih voda iz strešin preko lovilcev olj in ustreznih jaškov v ponikalnico in vrtni rezervoar Vse vode, kot sta odšpadna sanitarna voda in odpadna padavinska voda, se odvodnjava v skladu in po pogojih, ki so podani z lokacijskim dovoljenjem in soglasji pristojnih komunalnih organizacij ter ostalih institucij.

petimi parkirnimi mesti in pešpoti širine 1,0m, ki so urejene in obdelane z betonskimi tlakovci. Vse glavne komunikacije, parkirne in dvoriščne površine so obdelane s tlakovci, robovi pa so obdelani z betonskimi robniki, prav tako pešpoti in poti okoli objekta. Vse komunikacijske in dvoriščne oziroma parkirne površine, ki so obdelane s tlakovci, so po robovih obdelane z bordurami - betonskimi robniki dimenzij 5cm x 25cm, vgrajenimi v betonski temelj MB 10, stiki robnikov pa so obdelani s cementno malto. Pešpoti in urejene zelenice so od parkitnih površin in cest dvignjene za višino robnika h = 10,0cm.

Tloris zunanje ureditve . 1:200


NAČRTI

Tloris pritličja . 1:200


Tloris nadstropja . 1:200


Tloris ostrešja . 1:200


Prerez B-B . 1:200

Prerez A-A . 1:200


SPLOŠNO O TEMELJIHPri izvedbi temeljev razlikujemo med plitvim temeljenjem (točkovni temelji, pasovni temelji in temeljne plošče) in globokim temeljenjem (temeljenje na kolih).

Plitvo temeljenjeZidani temelji so tehnično izvedljivi, vendar jih v praksi zelo redko izvejamo zaradi visokih stroškov izvedbe.Nearmirane betonske temelje uporabljamo pri manjših širinah temeljev in so običajni za manjše objekte.Armirane betonske temelje uporabljamo pri širokih temeljih in pri visokih zunanjih pritiskih. Natezne sile prevzamemo z armaturo. Armirani betonski temelji so v primerjavi z nearmiranimi nižji in lažji, s čimer prihranimo pri stroških betona in opaža. Načrtovanje temeljev ob že zgrajenih objektih in ob dilatacijah mora biti še posebej skrbno in nadzorovano. Temeljne plošče se uporabljajo pri slabo nosilnih tleh, kadar za prevzem obtežbe ne zadoščajo točkovni ali pasovni temelji. Temeljna tla morajo biti zunaj globine zmrzovanja, kar pomeni, da zemljina pod temeljem ne sme biti izpostaljena vplivu zmrzovanja in odtaljevanja. Meja zmrzovanja je določena pri 0,80m, pri inženirskih zgradbah pa 1,0m do 1,5m.

Točkovni temelji za lahke nepodkletene zgradbe

Armiranobetonska temeljna plošča Temeljenje na kolih in vodanjakih

Pasovni temelji


Izboljšanje nosilnosti temeljnih talVibriranje izvajamo z vibrirnimi napravami (vibratorji) in sicer z zgoščevanjem v krogu 2,0m do 3,0m. Razdalja med vibratorji je približno 1,5m. Tla zapolnjujemo. Izboljšanje je odvisno od zravnanosti zemljine in zatečenega stanja. Zgoščevanje s koli, pri katerem praznino ob izvlečenju kola zapolnimo z dodatnim materialom različnih zrnatosti brez veziva. Zgoščevanje in utrjevanje tal - cementne injekcije ne uporabljamo v vezljivih tleh in zemljinah, ki vsebujejo za cement škodljive snovi. Injiciranje s kemikalijami (kremenčeva kislina, kalcijev klorid), pri kateri nastopi takojšna in trajna okamnitev. Uporabljamo ga lahko le v tleh, ki vsebujejo kremen (prod, zemljina).

Pri širokih temeljih nastajajo višje dodatne napetosti kot pri ozkih temeljih pri enakih kontaktnih napetostih (tlakih v tleh). Pri dimenzioniranju temeljev vedno izhajamo iz enakih posedkov temeljev, zato morajo biti zaradi različnih širin temeljev tudi kontaktne napetosti različne.

Pri temeljenju na peščeni blazini debeline 0,80m do 1,20m, ki jo delamo v slojih debeline 15cm, se obtežba raznese na večjo ploskev.

Temeljenje na brežini. Kot raznosa obtežbe je enak kotu nagiba temeljnih tal.

Zaradi prekrivanja vplivnih območij temeljev se pojavlja nevarnost posedanja in nastanka razpok. To je pomembno pri novogradnjah ob že zgrajenih obstoječih objektih.

Enostaven temelj iz pustega betona

Stopničasto razširjen nearmiran betonski temelj

Nearmiran piramidni temelj Široka armiranobetonska temeljna plošča (pasovni temelj)


Globoko temeljenjeZa globoko temeljenje se odločimo, ko tla pod stavbo niso nosilna na površini, ampak dosežemo zahtevano nosilnost tal šele v večjih globinah. Temelje izvedemo po navodilih stroke za izvedbo armiranobetonskih kolov, tako da koli prenesejo obtežbo stavbe na nosilno podlago. Kadar nimamo dovolj podatkov o nosilnosti tal, se izvedejo poskusna sondažna vrtanja, s katerimi dobimo podatke o dopustni obtežbi, ki jo prevzamejo zemeljski sloji, o njihovi trdnosti, raztezanju, načinih izboljšanja tal in načinih deponiranja.

Zabiti koli (shematski prikaz)

Priporočljiva globina nosilnega sloja zemljine pri uvrtanih kolih

Armiranobetonski koli (sistem Brechtel)


Glavni ukrepiSila v kolu se prenaša na nosilna tla s trenjem na plašču, prek noge kola ali s kombinacijo obeh. Način prenašanja sile je odvisen od vrste temeljnih tal in lastnosti kola. Stoječi koli: sila se prenaša na nosilna tla prek noge kola, dodatno pa še s trenjem na plašču. Lebdeči koli: noga kola ne leži na nosilnih tleh. Slabo nosilne zemljine zgostimo pri zabijanju kola. Glede na način prenosa obtežbe razlikujemo trenjske kole, ki prenašajo obtežbo na nosilne plasti tal s trenjem med plaščem kola in zemljino, ter tlačne kole, ki prenašajo obtežbo na nosilna tla prek noge kola. Trenje na plašču pri tem ni pomembno. Dopustno obtežbo pri tlačnih kolih lahko povečamo z razširitvijo noge kola. Glede na lego kolov v tleh razlikujemo temeljne kole, ki so v celotni dolžini v tleh, ter prosto stoječe kole, ki so v tleh samo v spodnjem delu in so v zgornjem delu prosti in obremenjeni na uklon. Glede na način vgrajevanja kolov v tla razlikujemo med koli, ki zemljino zgostijo, izpodrivajo ali rahljajo. Zabite kole v zemljino zabijamo, vtisnjene kole v zemljino potiskamo, na mestu izdelane kole vgradimo v vnaprej pripravljene vrtine. Uvrtane kole v zemljino uvrtamo in lite kole v zemljino vlivamo. Glede na vrsto obremenitev razlikujemo osno obremenjene kole ter natezne kole, ki so obremenjeni z natezno silo, ki jo prenašajo v zemljino zgolj s trenjem na plašču. Tlačni koli so obremenjeni s tlačno silo, ki jo prenašajo v zemljino prek noge kola ali s trenjem na plašču. Koli, ki so obremenjeni na upogib, npr. koli s horizontalno obtežbo. Glede na izdelavo in vgrajevanje razlikujemo vnaprej izdelane kole, na mestu izdelane kole in kole iz montažnih elementov. Vnaprej izdelane kole ustrezne dolžine dostavimo na mesto vgradnje in jih v zemljino zabijemo, vtisnemo, uvrtamo ali vstavimo v vnaprej pripravljene vrtine. Na mestu izdelane kole izdelamo na gradbišču. Kole lahko izdelamo tudi iz montažnih elementov, ki jih sestavimo na gradbišču. Prednost na mestu izdelanih kolov je v tem, da njihovo pravo dolžino lahko določimo med gradnjo na gradbišču glede na rezultate preiskave tal.

PASOVNI TEMELJIPasovni temelji spadajo poleg točkovnih temeljev in temeljnih plošč v kategorijo plitvih temeljev. Ti se uporabljajo, kadar je nosilnost temeljnih tal relativno visoka. Na omenjeni lokaciji v Šmatevžu so bila tla prodnato gramozna. Potek gradnje pasovnih temeljev sem spremljal od začetka do konca, torej od izkopa gradbene jame, zalitja s podložnim betonom do opaženja, armiranja in vlitja betona samih temeljev ter v nadaljevanju še zasutje vmesnih prostorov ter vlitje temeljne plošče iz pustega betona. Kot je razvidno v nadaljevanju so pasovni temelji izredno časovno pa tudi stroškovno potratni.

Izravnava tal gradbene jame z vlitjem pustega betona Ko se pusti beton utrdi, se takoj začne označevanje poteka temeljev

Začetki opaženja za pasovne temelje Armatura pasovnega temelja z nastavkom (cevjo) za preboj temelja


Armiranje in opaženje pasovnega temelja porabi zelo veliko opaža, poleg tega je delo precej časovno zamudno

Sledilo je vlivanje betona in sprotno razopaževanje temeljev

Nepravilna geometrija celotnega objekta se zrcali že pri temeljih, ki potekajo v različnih oseh in predstavljajo dodatno težavo (dolgotrajnejše delo, več možnosti za napake).

Tudi sam projekt je bil z izvajalskega stališča precej kompleksno zastavljen, npr. polkrožni pasovni temelj in konstrukcija stene nad njim


Razopaženi pasovni temelji s pripravljeno armaturo za a.b. vezi v stenah

Nasutje prostorov med pasovnimi temelji in utrjevanje podlage

“Vlivanje” talne plošče


Ko je talna plošča končana, sledi polaganje hidroizolacije (zlasti pod zunanjimi stenami) in nato zidanje sten - na sliki so vidni pripravljeni porobetonski zidaki

Zidovi iz porobetonskih zidakov so zunanji kletni zidovi. Na njih bo večinoma bočno pritiskala zemljina, zato morajo biti ti zidovi še posebej trdni.

Notranji nosilni zidovi so iz opečnih zidakovNa predpisanih razdaljah v rastru objekta so a.b. vezi - na sliki je pripravljen opaž in armatura za vertikalno armiranobetonsko vez


Zidanje sten je potekalo precej hitro zavoljo lepega vremena Nad kletno garažo so najprej začeli s pripravo opaža za a.b. ploščo

Ko so bili kletni zidovi že zgrajeni, se je moral narediti še izkop za temelj jaška za dvigalo. Slednje je bilo namreč izbrano šele naknadno, kar pomeni, da so tudi dela za ta del stavbe nekoliko zamujala. Pri izkopu za temelj jaška za dvigalo je bilo precej težav zaradi visoke podtalnice. Potrebno je bilo črpanje vode in izsuševanje tal.

Opaženje a.b. plošče


Stanje gradnje - že vlita plošča v pritličju in zidanje sten v nadstropju

Stanje objekta po končanem večjem delu zidarskih del, prav tako je objekt že prekrit s streho

Vlivanje betona s črpanjem direktno iz tovornjaka

Armatura plošče in nosilcev

Opaž za odprtino za vertikalne instalacije Odprtina v plošči za jašek za dvigalo

Vlivanje a.b. plošče


ŠPORTNI PARK STOŽICE

OSNOVNI PODATKIdec09

PODATKI O OBJEKTU

Naročnik

LokacijaStožice, 1000 Ljubljana

Grep d.o.o. in Mestna občina LjubljanaProjektant

SVA - Sadar Vuga Arhitekti, Tivolska 50, 1000 LjubljanaIzvajalec

Več izvajalcev (SCT, Primorje, Gradis ...)

EtažnostStadion - 3K+P, športna dvorana - 2K+P+3N, trgovski center in parkirišča - 3K+P

KonstrukcijaArmiranobetonska s prefabriciranimi elementi, jeklena konstrukcije strehe stadiona

ObjektStadion, športna dvorana, trgovski center, garaža, park

GabaritiStadion - 33738m2, športna dvorana - 35496m2, podzemna garaža - 134247m2, trgovski center - 91600m2 , park - 122973m2


UVOD

UTRINKI Z GRADBIŠČA

Gradbišče novega športnega parka v Stožicah sem obiskal le enkrat v manjši skupini skupaj z nekaj drugimi študenti in asistentom Josipom Konstantinovičem. Vsi skupaj smo spoznali, da gre za zares veliko gradbišče, vsaj v slovenskem merilu. Na gradbišču se neprestano vzporedno dogaja več različnih stvari, tako da bi morali napredek spremljati vsakodnevno, če bi želeli podrobneje spoznati postopke. Prav zaradi tega je to poglavje poročila nekoliko drugačno, saj ne opisuje posameznih gradbenih postopkov, temveč bolj poljudno podaja nekaj utrinkov z gradbišča v mesecu decembru 2009.

Športna dvoranaŠportna dvorana bo sprejela 12500 gledalcev in bo zasedala severnozahodni del celotnega kompleksa. Štrije nivoji tribun, VIP prostori in ostali prostori bodo prekriti z lupinasto kupolo. Vhodi v dvorano bodo neposredno z nivoja zunanjega parka, tako da bosta zunanjost in notranjost povezani v kontinuirano celoto. Kupola bo nad celotno okolico, odprtine bodo ponujale poglede na park. Strešna obloga kupole bo neprestano menjala svojo podobo glede na zunanje vremenske razmere in zorni kot gledanja. Ob obisku so gradili zadnjo etažo osrednje dvorane pred strešno konstrukcijo

Vizualizacija dela športne dvorane

Ogrevalna telovadnica z a.b. stenami, strop podpirajo prednapeti a.b. nosilci z odprtinami za instalacije

Detajl konca prednapetega nosilca z vidnima jeklenima kabloma za prednapenjanje

Pogled na tribune med gradnjo - vidimo že razopažene a.b. tribune (klopi) z odprtinami za zračenje, v zgornjem delu pa opažene in podprte zgornje tribone, čisto zgoraj so vidni nastavki armature za a.b. podporne stebre


StadionNogometni stadion bo sprejel 16000 gledalcev in bo situiran na parkovnem nivoju. Zato je nekako potopljen oziroma pogreznjen v park. Samo streha bo vidna nad nivo parka kot monoliten krater.

Pogled na del gradbišča, kjer “raste” stadion

Največji žerjav potuje po tirnicah na sredi bodočega igrišča

Prednapete votle plošče

Strop z a.b. nosilci in s prednapetimi votlimi ploščami - razpon približno od 8m do 12m


Zanimiv je tudi potek gradnje na licu mesta zgrajenih poševnih a.b. nosilcev za tribune. Na sliki vidimo levo opaž za nosilec, v sredini in na desni pa že deloma razopažena nosilca Ker gre za relativno veliko število istih nosilcev bi bila najbrž bolj smiselna gradnja iz prefabriciranih elementov.

Konstrukcija strehe nad tribunami stadiona je bila sprva načrtovana kot jeklena konstrukcija, nato pa je cena jekla na tržišču dosegla rekordne vrednosti, kar bi povzročilo prevelike stroške. Zato so v vmesni fazi projekta konstrukcijo strehe spremenili v armiranobetonsko, posledično so morali prereze podpornih stebrov precej povečati. Gradnjo stebrov vidimo na spodnjih dveh fotografijah. Vendar je v nadaljevanju projekta cena jekla ponovno padla, tako da so se ponovno odločili za jekleno konstrukcijo, stebri pa so predimenzionirani.


Jekleno ostrešje nad tribunami stadiona Stik a.b. nosilca in jeklenega nosilca

Spoj jeklene konstrukcije na a.b. stebru

primarna lega

sekundarni nosilec

terciarni nosilec

podporni steber


Nakupovalno središčeNakupovalno središče bo v celoti pod nivojem parka. Konstrukcija je armiranobetoska iz prefabriciranih elementov. Izvajalec je družba Primorje d.d., ki je vodilna v Sloveniji na področju montažne gradnje.

Armatura za čašo točkovnega temelja

Hrapava čaša je boljša od gladke

Pogled na nakupovalno središče med gradnjo

Gradnja iz prefabriciranih a.b. stebrov, nosilcev ter prednapetih votlih plošč - kot velike lego kocke

Točkovni temelji so razporejeni v rastru objekta Vlita a.b. hrapava čaša točkovnega temelja


ZAKLJUČEKZ obiski različnih gradbišč sem spoznal veliko gradbenih postopkov. Pomembno se mi zdi, da sem spremljal gradnjo v armiranem betonu kot tudi gradnjo z opeko in a.b. vezmi. Spoznal sem uporabo različnih materialov, postopke izolacije, gradnje lesenega ostrešja itd. Bistveno pa je spoznanje, da se delo na gradbišču v mnogih rečeh razlikuje od idealnega plana dela. Na gradbišču je namreč veliko spremenljivk, ki neposredno vplivajo na potek dela - od vremenskih razmer, do odvisnosti enega podizvajalca od drugega podizvajalca. Možne so tudi nepričakovane situacije, kot je bila na primer visoka podtalnica pri gradnji vile Ksenija v Šmatevžu. Če je arhitektova natančnost običajno do 1cm in je gradbenikova do 1mm, se to na samem gradbišču lahko krepko spremeni. Je pa res, da različni materiali in načini gradnje zahtevajo različne nivoje natančnosti. Jeklena konstrukcija strehe stadiona Stožice je morala biti izvedena do mm natančno, medtem ko so bila odstopanja pri pasovnih temeljih vile Ksenija bistveno večja. Kakorkoli, spremljanje del na gradbišču je bilo dokaj prijetno, včasih zaradi mraza precej surovo, sicer pa mislim, da je to koristen del študija, saj dejansko na licu mesta (v merilu 1:1) vidiš, kar rišeš pri svojih projektih.

VIRI- E. Neufert: Projektiranje v stavbarstvu, Tehniška založba Slovenije, 2008- http://www.sadarvuga.com/- http://www.xella.si/- http://www.mijaks.si/- http://www.kovinar.pittini.it/slo/- http://194.249.235.235/~riko/dijaki09/splet_salamun/ab2.htm- http://sl.wikipedia.org/

Documents

POROČILO Z GRADBIŠČA...Beton kot gradbeni material poznamo že dalj časa. To je mešanica cementa , mineralnega agregata in vode. V začetku so ga vgrajevali brez posebnih pravil