Organizacija gradbišča in vodenje gradbiščne dokumentacije ...naloge ter uporabljena metodologija. V drugem poglavju, so podatki o nameravani gradnji razdelani natančneje, z več

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Janez Delčnjak

Organizacija gradbišča in vodenje gradbiščne dokumentacije za kompleks stavb s

pripadajočo komunalno infrastrukturo na Frankolovem

Diplomsko delo

Maribor, junij 2015

I

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa

Organizacija gradbišča in vodenje gradbiščne dokumentacije za kompleks stavb s pripadajočo

komunalno infrastrukturo na Frankolovem

Študent: Janez Delčnjak

Študijski program: Visokošolski strokovni, Gradbeništvo

Smer: Operativno-konstrukcijska

Mentor: izr. prof. dr. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž.

Maribor, junij 2015

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju dr. Urošu Klanšku za

strokovno pomoč in vodenje pri pripravi diplomskega

dela. Prav tako se zahvaljujem vsem ostalim, s

pomočjo katerih sem pridobil vso znanje, pridobljeno

na študijski poti.

Posebna zahvala gre moji družini, ki mi je omogočila

študij in mi v družinskem podjetju zagotovila

praktično usposabljanje in pripravo na poklic.

IV

Organizacija gradbišča in vodenje gradbiščne dokumentacije za kompleks stavb s pripadajočo

komunalno infrastrukturo na Frankolovem

Ključne besede: gradbeništvo, gradbena dela, organizacija gradbišča, gradbiščna

dokumentacija

UDK: 69,05+005,92(043.2)

Povzetek

Diplomsko delo predstavlja organizacijo gradbišča in vodenje gradbiščne dokumentacije za

kompleks stavb s pripadajočo komunalno infrastrukturo na Frankolovem. Zajema uvod,

podatke o nameravani gradnji, proučitev pogojev gradnje, organizacijo gradbišča, vodenje

dokumentacije na gradbišču in zaključek. V uvodu so navedene osnovne informacije v zvezi z

organizacijo gradbišča, gradbiščno dokumentacijo, opredeljeni so nameni in cilji diplomske

naloge ter uporabljena metodologija. V drugem poglavju, so podatki o nameravani gradnji

razdelani natančneje, z več informacijami o objektu, udeležencih pri gradnji, načrtovanih

objektih itd. Proučitev pogojev gradnje zajema opis lokacijske dokumentacije, gradbenega

dovoljenja in druge dokumentacije ter okoliščin gradnje. Naslednji dve poglavji, opisujeta

organizacijo gradbišča in vodenje gradbiščne dokumentacije, ki predstavljata osnovno

izhodišče za samo gradnjo. V zaključku, pa je opredeljena pomembnost ogranizacije

gradbišča in vodenja projektne dokumentacije, na primeru tega objekta ter na splošno.

V

Organization and Documentation Management for Complex of Objects with Corresponding

Infrastructure in Frankolovo

Key words: civil engineering, building works, organization of construction site,

construction site documentation

UDK: 69,05+005,92(043.2)

Abstract

Diploma thesis presents and studies the construction site’s organization and required

documentation for complex of the objects with corresponding infrastructure in Frankolovo. In

the thesis the introduction, data about the intentional building, research of location

circumstances, building site organization, building site documentation and the conclusion are

stated. Introduction contains information about construction site’s organization and

documentation, goals and objectives of the thesis and used methodology are stated. Second

chapter represents detailed data about the buildings, everyone involved in the project, etc.

Research of location circumstances represents documentation about location, building

permissions and other location circumstances. Next two chapters construction site’s

organization and required documentation are decribed. As well, construction site’s

organization and required documentation in case of this construction and in general are

evaluated in the conclusion.

VI

VSEBINA

1 UVOD .................................................................................................................................. 1

1.1 SPLOŠNO O ORGANIZACIJI GRADBIŠČA ........................................................................... 1

1.2 SPLOŠNO O GRADBIŠČNI DOKUMENTACIJI ...................................................................... 2

1.3 NAMEN IN CILJ DIPLOMSKE NALOGE ............................................................................... 2

1.4 KRATKA PREDSTAVITEV VSEBINE DIPLOMSKE NALOGE Z METODOLOGIJO ...................... 3

2 PODATKI O NAMERAVANI GRADNJI ....................................................................... 5

2.1 SPLOŠNI PODATKI O PROJEKTU ....................................................................................... 5

2.2 OBJEKTI ......................................................................................................................... 5

2.3 UDELEŽENCI PRI GRADITVI OBJEKTOV ............................................................................ 6

2.4 LOKACIJA GRADBIŠČA .................................................................................................... 6

2.5 ZASNOVA IN NAMEMBNOST ............................................................................................ 8

2.6 KONSTRUKCIJA .............................................................................................................. 9

2.7 DOSTOPNOST ................................................................................................................ 10

2.8 OBDELAVE IN MATERIALI ............................................................................................. 11

2.8.1 Zidovi .................................................................................................................... 11

2.8.2 Notranja obdelava tal ........................................................................................... 11

2.8.3 Obdelava stropov ................................................................................................. 11

2.8.4 Fasada .................................................................................................................. 11

2.8.5 Ostrešje in streha ................................................................................................. 11

2.8.6 Okna in vrata ........................................................................................................ 12

2.8.7 Hidroizolacija ....................................................................................................... 12

2.9 ZUNANJA UREDITEV ..................................................................................................... 12

2.10 KOMUNALNA UREDITEV ............................................................................................. 14

2.10.1 Prometno omrežje ................................................................................................ 14

2.10.2 Splošno o infrastrukturnem omrežju .................................................................... 14

2.10.3 Kanalizacija ......................................................................................................... 15

2.10.4 Odpadki ................................................................................................................ 15

2.11 UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN ZAŠČITO ................................................................... 15

2.11.1 Varstvo voda ......................................................................................................... 15

2.11.2 Varstvo pred požarom .......................................................................................... 15

VII

2.11.3 Varstvo pred prekomernim hrupom ..................................................................... 16

2.11.4 Varstvo pred potresom ......................................................................................... 16

2.11.5 Varstvo zraka ........................................................................................................ 17

3 PROUČITEV POGOJEV GRADNJE ........................................................................... 18

3.1 PREUČITEV DOKUMENTACIJE O LOKACIJI OBJEKTA ...................................................... 18

3.1.1 Lokacijska informacija ......................................................................................... 18

3.1.2 Zemljiško katastrski prikaz ................................................................................... 18

3.1.3 Geodetski načrt .................................................................................................... 20

3.1.4 Situacija priključkov na komunalno infrastrukturo ............................................. 21

3.1.5 Grafični prikaz območja ureditve gradbišča ....................................................... 21

3.1.6 Zemljiškoknjižni izpiski ........................................................................................ 21

3.2 PREUČITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA ........................................................................ 22

3.3 PREUČITEV GEOLOŠKO-GEOMEHANSKEGA POROČILA................................................... 22

3.4 PREUČITEV GRADBENE POGODBE ................................................................................. 23

3.5 PREUČITEV MOŽNOSTI NABAVE SUROVIN IN MATERIALOV ........................................... 25

3.6 PREUČITEV RAZPOLOŽLJIVIH DELOVNIH SREDSTEV IN MOŽNOSTI NJIHOVE NABAVE .... 26

3.7 PREUČITEV ORGANIZACIJSKIH MOŽNOSTI NA LOKACIJI BODOČEGA GRADBIŠČA ........... 26

3.7.1 Topografske razmere ............................................................................................ 26

3.7.2 Geološko-geomehanske razmere .......................................................................... 27

3.7.3 Klimatsko-meteorološke razmere ......................................................................... 27

3.7.4 Hidrološke razmere .............................................................................................. 27

3.7.5 Prometne razmere ................................................................................................ 28

3.7.6 Soglasja ................................................................................................................ 28

4 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA .................................................................................... 30

4.1 TEHNIČNO POROČILO .................................................................................................... 30

4.1.1 Opis gradbišča in gradbene parcele .................................................................... 30

4.1.2 Dostop in transportne poti ................................................................................... 30

4.1.3 Ograja in gradbiščne table .................................................................................. 31

4.1.4 Odpadki in izkopani material ............................................................................... 34

4.1.5 Gradbeni odri na gradbišču ................................................................................. 35

4.1.6 Delovna oprema in mehanizacija ......................................................................... 35

4.1.7 Gradbeni material ................................................................................................ 36

VIII

4.2 SEZNAM DELOVNE SILE IN KADROVSKA STRUKTURA .................................................... 37

4.3 DIMENZIONIRANE ZAČASNIH OBJEKTOV, NAPRAV IN NAPELJAV ................................... 38

4.3.1 Dimenzioniranje velikosti proizvodnih delavnic .................................................. 38

4.3.2 Dimenzioniranje velikosti skladiščnih prostorov in deponij ................................ 38

4.3.3 Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic .............................................................. 41

4.3.4 Dimenzioniranje transportnih sredstev ................................................................ 42

4.3.5 Zapore javnih površin .......................................................................................... 43

4.3.6 Preskrba z električno energijo ............................................................................. 43

4.3.7 Preskrba z vodo .................................................................................................... 44

4.3.8 Odvajanje gradbiščnih vod in odplak .................................................................. 46

4.3.9 Dimenzioniranje velikosti začasnih gradbiščnih prostorov ................................. 46

4.3.10 Komunikacija na gradbišču ................................................................................. 47

4.3.11 Dimenzioniranje pisarniških in garderobnih prostorov....................................... 47

4.3.12 Prehrana in prevoz delavcev ................................................................................ 48

4.3.13 Objekti za sanitarije in garderobe ....................................................................... 48

4.4 ORGANIZACIJSKA SHEMA UREDITVE GRADBIŠČA ......................................................... 49

4.5 VARNOSTNE IN PROTIPOŽARNE ZAHTEVE ..................................................................... 50

4.5.1 Delovna oprema ................................................................................................... 51

4.5.2 Nevarnosti pri izvajanju del ................................................................................. 51

4.5.3 Skladiščenje in nevarne snovi na gradbišču ........................................................ 52

4.5.4 Zemeljska dela ...................................................................................................... 53

4.5.5 Opaževanje, betoniranje in razopaževanje plošč, vezi, balkonov ter polaganje

armature ............................................................................................................... 54

4.5.6 Hidroizolacjska dela ............................................................................................ 54

4.5.7 Zidanje nosilnih sten, izdelava estrihov, ometavanje ........................................... 54

4.5.8 Izdelava ostrešja, krovsko kleparska dela ............................................................ 54

4.5.9 Fasaderska dela ................................................................................................... 54

4.5.10 Ureditev električnih napeljav za pogon naprav in strojev ter razsvetljavo na

gradbišču .............................................................................................................. 55

4.5.11 Gradbeno dvigalo ................................................................................................. 55

4.5.12 Grabeni mešalci, krožna žaga, črpalka za beton ................................................. 55

4.5.13 Ukrepi varstva pred požarom ter oprema, naprave in sredstva za varstvo pred

požarom na gradbišču .......................................................................................... 56

4.5.14 Prva pomoč .......................................................................................................... 57

IX

4.5.15 Vrste potrebne osebne varovalne opreme ............................................................ 57

4.5.16 Skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ................................ 57

4.5.17 Obveznost vodij posameznih del o medsebojnem obveščanju o poteku posameznih

faz dela ................................................................................................................. 58

5 VODENJE GRADBIŠČNE DOKUMENTACIJE ........................................................ 59

5.1 DOKUMENTACIJA NA GRADBIŠČU PRED ZAČETKOM GRADBENIH DEL ........................... 59

5.1.1 Pravnomočno gradbeno dovoljenje ..................................................................... 59

5.1.2 Lokacijska informacija ......................................................................................... 61

5.1.3 Listina, s katero izvajalec imenuje odgovornega vodja del ................................. 62

5.1.4 Listina, s katero investitor imenuje odgovornega vodja gradbišča ..................... 62

5.1.5 Gradbena pogodba med investitorjem in izvajalcem ........................................... 63

5.1.6 Pogodba med investitorjem in nadzornikom ........................................................ 63

5.1.7 Zavarovanje odgovornosti za škodo ..................................................................... 64

5.1.8 Prijava pričetka gradbenih del ............................................................................ 64

5.2 DOKUMENTACIJA ZA UREDITEV GRADBIŠČA ................................................................ 65

5.2.1 Varnostni načrt ..................................................................................................... 66

5.2.2 Načrt organizacije gradbišča ............................................................................... 66

5.2.3 Izjava o varnosti z oceno tveganja in pisna navodila .......................................... 67

5.2.4 Pogodba med investitorjem in koordinatorjem za varnost pri delu ..................... 67

5.3 DOKUMENTACIJA O ZAKOLIČBI OBJEKTA ..................................................................... 67

5.3.1 Zakoličbeni zapisnik ............................................................................................. 68

5.3.2 Zakoličbeni načrt .................................................................................................. 68

5.4 KNJIGE NA GRADBIŠČU ................................................................................................. 68

5.4.1 Gradbeni dnevnik ................................................................................................. 69

5.4.2 Knjiga obračunskih izmer .................................................................................... 69

5.4.3 Ostala dokumentacija na gradbišču ..................................................................... 70

5.5 DOKUMENTI ZA KONTROLO GRADBENIH MATERIALOV IN SISTEMOV ............................ 70

5.6 DOKUMENTACIJA O RAVNANJU Z GRADBENIMI ODPADKI ............................................. 71

5.6.1 Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki ................................................................. 72

5.6.2 Oddaja gradbenih odpadkov pooblaščenemu prevzemniku ................................. 72

5.6.3 Oddaja gradbenih odpadkov pooblaščenemu predelovalcu ................................ 73

5.6.4 Poročilo o gospodarjenju z odpadki .................................................................... 73

5.7 DOKUMENTACIJA OB ZAKLJUČKU DEL NA GRADBIŠČU ................................................. 74

X

5.7.1 Tehnični pregled ................................................................................................... 74

5.7.2 Uporabno dovoljenje ............................................................................................ 77

5.7.3 Primopredajni zapisnik ........................................................................................ 77

5.7.4 Zaključni finančni obračun .................................................................................. 78

5.7.5 Bančna garancija za izvedena dela ...................................................................... 79

5.7.6 Projekt za vpis v uradne evidence ........................................................................ 80

6 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 81

7 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 83

8 PRILOGE ......................................................................................................................... 87

8.1 SEZNAM SLIK ................................................................................................................ 87

8.2 SEZNAM PREGLEDNIC ................................................................................................... 87

8.3 NASLOV ŠTUDENTA ...................................................................................................... 88

8.4 OSTALE PRILOGE .......................................................................................................... 88

XI

UPORABLJENI SIMBOLI

F Tlorisna površina skladiščnega prostora

Pef Potrebna efektivna moč za gradbišče

Pi Inštalirana moč posameznega električnega porabnika

Ptp Potrebna inštalirana moč transformatorske postaje

Q Skupna količina materiala

Qmaks Rezervna urna poraba vode

Qmaks, d Izračunana maksimalna dnevna poraba vode na gradbišču

Qmaks, h Izračunana maksimalna urna poraba vode na gradbišču

R Priključni radij

Rw Zvočna prevodnost

U Toplotna prevodnost

C Kohezija zemljine

D Svetli premer gradbiščnega cevovoda

K Koeficient neenakomernosti porabe materiala

k0 Koeficient obremenjenosti električnega porabnika

ki Koeficient istočasnosti obratovanja porabnikov

kh Koeficient rezervne urne porabe

N Število dni rezerve materiala

nh Število delovnih ur na dan

pd Dopustna nosilnost tal

Q Specifična obremenitev površine skladišča

T Število dni dela z materialom

V Hitrost pretoka vode

Α Koeficient neenakomernosti dobave materiala

Β Manipulativni koeficient

XII

Prostorninska teža

Η Koeficient izkoristka električne moči

Π Ludolfovo število

Kot notranjega trenja zemljine, fazni zasuk

XIII

UPORABLJENE KRATICE

AB Armiranobetonski

ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje

GD Gradbeno dovoljenje

GIS Geografski informacijski sistem

GJI Gospodarska javna infrastruktura

GN Geodetski načrt

GNG Gradbeni normativi GIPOSS

GURS Geodetska uprava Republike Slovenije

IP Idejni projekt

IDZ Idejna zasnova

IZS Inženirska zbornica Slovenije

KV Kvalificirani delavec

NTP Neto tlorisna površina

PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PID Projekt izvedenih del

PK Polkvalificirani delavec

PVC Polivinil klorid – umetna masa

PZI Projekt za izvedbo

TK Telekomunikacijski (npr. priključek)

VKV Visoko kvalificirani delavec

UE Upravna enota

ZGO Zakon o graditvi objektov

Janez Delčnjak, diplomsko delo Stran 1

1 UVOD

1.1 Splošno o organizaciji gradbišča

Organizacija je pomemben del poslovnega in zasebnega življenja. Večji kot so vložki,

pomembneje je pripraviti kakovostno, pregledno in strokovno gradivo z organizacijskim

namenom. Gradnja zaradi svoje kompleksnosti sodi v skupino dejavnosti, ki nujno

potrebujejo ustrezno dokumentacijo, za potrebe organizacije dela. Organizacija gradbišča je

en od ključnih načrtov projekta za izvedbo. Priprava organizacije gradbišča je zelo pomembna

pri gradnji kompleksnih objektov in obsežnih gradenj.

Čas je pokazal, da se s strokovnim predhodnim planiranjem gradbeno-obrtniških del, lažje

pripravi natančnejšo finančno strukturo, ter zagotovi boljšo izvedbo in sam nadzor nad

gradnjo. Organizacija gradbišča običajno zajema v svojih načrtih tehnično poročilo, tehnične

preračune, risbe z organizacijskimi shemami in morebitnimi drugimi prilogami. Načrt

organizacije gradbišča, lahko še zajema terminsko načrtovanje (gantogram) s seznamom

aktivnosti, sestavljeno na podlagi predizmer ter druge planske priloge. Organizacija gradnje

zajema tako organizacijo tehnološkega procesa gradnje, kot organizacijo gradbišča. Namen

organizacije gradbišča, ki je tema tega diplomskega dela, je dobra priprava na samo gradnjo.

V sklopu organizacije gradbišča predvidimo obseg gradbišča, lokacijo in kapacitiete

infrastrukturnih gradbiščnih priključkov, lokacije in kapacitete gradbiščnih objektov in

deponij, samo zašite gradbišča in delavcev itd.

V načrtu organizacije gradbišča se opišejo pripravljalna dela, ki so pomembna, da delo na

gradbišču poteka varno in tekoče. Za izdelavo tega načrta je običajno potrebno preučiti:1

- gradbeno pogodbo,

- dokumentacijo o lokaciji objekta,

- projektno dokumentacijo za izvedbo objekta,

- projekt organizacije tehnološkega procesa grajenja,

1 Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor 2008.


- možnost nabave potrebnih surovin in materialov,

- razpoložljiva delovna sredstva in možnosti njihove nabave,

- organizacijske možnosti na lokaciji bodočega gradbišča.

Ko preučimo zgoraj naštete dokumente, se lahko lotimo aktivnosti za pripravo načrta

organizacije gradbišča, ki navadno potekajo v sledečem sosledju:

- dimenzioniranje začasnih objektov, naprav in napeljav,

- izdelava tehničnega poročila k načrtu organizacije gradbišča,

- izris organizacijske sheme ureditve gradbišča,

- priprava predračuna pripravljalnih in zaključnih del,

- izdelava terminskega plana izvedbe pripravljalnih in zaključnih del,

- po potrebi izdelava elaborat o varnem delu na gradbišču,

- zapis gradbiščnega reda, požarnega reda in havarije,

- priprava prilog po potrebi.

1.2 Splošno o gradbiščni dokumentaciji

Pri gradnji objektov je nujno voditi gradbiščno dokumentacijo. Z njeno pomočjo skrbimo za

ustrezno organiziranost, analizo in nadzor del na gradbišču, za pravno-formalno ustreznost

gradnje, varnost in zdravje na gradbišču ter ustrezno obveščenost in seznanitev investitorja z

napredovanjem del. Gradbiščno dokumentacijo moramo voditi natančno in dosledno.

Informacije, ki jih je potrebno beležiti, morajo biti točne in zanesljive, prav tako pa tudi zanjo

zadolženi projektanti, delovodje, nadzorniki, pomočniki, tehniki in zaposleni na gradbišču.

Ustrezno vodenje, poznavanje in upoštevanje dokumentacije na gradbišču, je potrebno za

učinkovito in kakovostno gradnjo, ter red pri izvajanju posameznih aktivnosti.

1.3 Namen in cilj diplomske naloge

Namen priprave organizacije gradbišča za kompleks stavb s pripadajočo komunalno

infrastrukturo na Frankolovem je čim bolje racionalizirati delo, zmanjšati stroške, predvideti

vire, aktivnosti in roke dokončanja posameznih sklopov del. Smiselno je, da se gradnja dveh

manj zahtevnih objektov (delavnica, enostanovanjski objekt) in enostavnih objektov

komunalne infrastrukture (vodovodni jašek, čistilna naprava, električna omarica, vodi ...),

kakovostno predvidi in se v ta namen pripravi načrt organizacije gradbišča. Obenem, je


namen predstaviti projektno dokumentacijo, potrebno za izvedbo tega projekta. Cilj

diplomskega dela je opisati in ovrednotiti organizacijo gradbišča in potrebno gradbiščno

dokumentacijo.

1.4 Kratka predstavitev vsebine diplomske naloge z metodologijo

V diplomskem delu bodo vsebine pripravljene v ustreznem vrstnem redu. Začele se bodo s

teoretskimi osnovami za načrtovanje organizacije gradbišča, opisom objektov in pogoji

gradnje. V nadaljevanju bodo predstavljeni potrebni delovni viri in delovna sredstva, na

podlagi katerih bodo preračunane potrebne vrste in kapacitete gradbiščnih objektov, oziroma

deponij. V zadnjem delu bo na koncu na kratko zajeta tudi predstavitev vodenja

dokumentacije na gradbišču.

Pri pisanju diplomskega dela bodo uporabljene različne raziskovalne metode: metoda

deskripcije za pregled obstoječega stanja in zapis obstoječih dejstev, povzemanja za pregled

literature z ustrezno tematiko ter dedukcije za sklepanje iz splošnega na konkreten primer.

Preračuni bodo izvedeni po standardiziranih obrazcih in gradbenih normah2. Konkretne

podatke o samih objektih se je pridobilo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja

(PGD). Ta projekt vsebuje:

- vodilno mapo3,

- načrt arhitekture – stanovanjska hiša4,

- načrt arhitekture – gospodarsko poslopje5,

- načrt krajinske arhitekture – gospodarsko poslopje6,

- načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti – stanovanjska hiša7,

2 GIPOSS, Gradbene norme GIPOSS: GNG, GIPOSS, Ljubljana 1984.

3 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Vodilna mapa št.

100309, AR projekt, Sevnica 2009.

4 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Načrt arhitekture

– stanovanjska hiša, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.

5 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Načrt arhitekture

– gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR projekt, Sevnica 2009.

6 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Načrt krajinske

arhitekture – gospodarsko poslopje, št. 100309/1, Sevnica 2009.


- načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti – gospodarsko poslopje8,

- načrt električnih inštalacij in električne opreme – gospodarsko poslopje9,

- načrt strojnih inštalacij in strojne opreme10

,

- elaborat gradbene fizike – toplotne zaščite11

,

- zasnovo požarne varnosti12

,

- oceno zvočne izolacije13

,

- elaborat geodetskega posnetka14

in

- geološko geomehansko poročilo15

.

Vsi načrti, elaborati in druga dokumentacija, so bili potrebni za pridobitev gradbenega

dovoljenja16

. To pomeni, da so bili pravno-formalna podlaga za gradnjo objekta. Zato smo se

odločili, da jih uporabimo tudi za namene tega diplomskega dela.

7 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Načrt gradbenih

konstrukcij in drugi gradbeni načrti – stanovanjska hiša, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.


konstrukcij in drugi gradbeni načrti – gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR projekt, Sevnica 2009.

9 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Načrt električnih

inštalacij in električne opreme – gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR projekt, Sevnica 2009.

10 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Načrt strojnih

inštalacij in strojne opreme, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.

11 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Elaborat

gradbene fizike – toplotne zaščite, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.

12 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Zasnova

požarne varnosti, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.

13 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Ocena zvočne

izolacije, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.

14 Geodetsko podjetje MERA, d. o. o., Elaborat geodetskega posnetka, št. 43-2008/D, Geodetsko podjetje

MERA, Šentjur 2008.

15 Geosvet, geološko svetovanje, Samo Marinc, s. p., Geološko geomehansko poročilo, Geosvet, geološko

svetovanje, Celje 2009.

16 RS, Upravna enota Celje, Gradbeno dovoljenje, izdano ob pogojih odločbe št. 359-347/2010-3(364) dne 6. 7.

2010, RS Upravna enota Celje, Celje 2010.


2 PODATKI O NAMERAVANI GRADNJI

2.1 Splošni podatki o projektu

Projekt obsega gradnjo dveh manj zahtevnih objektov: stanovanjsko hišo in gospodarsko

poslopje na Frankolovem, natančneje na zemljiščih št. 363, 362, 361, *17/1, *17/2, k. o.

Loka. Bruto tlorisna površina stanovanjske hiše znaša 668,92 m2, gospodarskega poslopja pa

419,52 m2. Oba objekta sta dvoetažna, prvega sestavljata klet in pritličje, drugega pa pritličje

in izkoriščeno podstrešje. Oba objekta se bosta gradila klasično, kot kombinacija opečnih

zidov, betonskih AB vezi, lesenega ostrešja itd. Projektanti so predvideli obliko objektov,

skladno z okoliško vaško pozidavo. Gradnja bo umeščena na obstoječe funkcionalno

zemljišče. Gre za nadomestni gradnji enostanovanjske hiše in gospodarskega poslopja.

2.2 Objekti

Prvi objekt bo stanovanjska hiša. Ta se bo nahajala v severnem delu gradbene parcele. Objekt

bo tlorisnih dimenzij (1,00 m + 16,70 m + 1,40 m) × (1,95 m + 10,35 m + 1,55 m). Vertikalne

dimenzije objekta so klet in pritličje. Objekt bo imel dvokapno leseno streho s polnimi čopi

in frčadami ter naklonom strešin 35° in smerjo slemena S—J. V kleti in pritličju objekta je

predvidena ureditev bivalnih in pripradajočih servisnih prostorov. Objekt bo namenjen

bivanju.17

Drugi objekt bo gospodarsko poslopje, namenjeno opravljanju gospodarske

dejavnosti. Objekt bo velikosti (12,00 m + 3,50 m) × 15,20 m. Objekt bo dvoetažen,

sestavljen iz pritličja in izkoriščenega podstrešja. Konstrukcija bo klasična z armirano-

betonskim okvirjem, polnila iz betonskih votlakov. Streha objekta bo dvokapnica z naklonom

strešin 35°, smer slemena S—J.18

17 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Načrt

arhitekture – stanovanjska hiša, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.


arhitekture – gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR projekt, Sevnica 2009.


2.3 Udeleženci pri graditvi objektov

Pri graditvi objektov poleg investitorja sodelujejo še naslednji udeleženci:

- izvajalec Gradbena mehanizacija, Matjaž Delčnjak, s. p.,

- projektant AR projekt,

- nadzornik Boštjan Gošnjak, s. p.

Vsi sodelujoči na projektu se bodo zavezali k strokovni, stroškovni in družbeni odgovornosti

na svojem področju, ki jih ob koncu gradnje potrdijo z izjavami o skladnosti. Pri tem ima

poseben pomen delo nadzornega organa, ki poleg prej naštetih odgovornosti, ves čas gradnje

skrbi za usklajenost in korektnost izvajalcev in projektantov. Seveda pa ne smemo zanemariti

vloge vodje gradbišča, ki organizira dela in skrbi, da potekajo po terminskem planu19

,

oziroma za prilagajanje terminskega plana, če se dela zaradi nepredvidenih vplivov ne morejo

izvajati, kot so predvidena. Vodja gradbišča mora poskrbeti tudi za redno vodenje gradbenih

dnevnikov, ki pričajo o izvedenih aktivnostih, porabljenih materialih in drugih potroških.

Nadzornik mora vsak dan gradbeni dnevnik tudi pregledati in skrbeti za njegovo avtentičnost.

Gradnja se bo začela na podlagi gradbenega dovoljenja20

. Izvajalec se zaveže, da bodo dela

izvedena po projektni dokumentaciji, do dogovorjenega roka.

2.4 Lokacija gradbišča

Kompleks objektov se nahaja na večji gradbeni parceli v naselju Frankolovo. Gradbena

parcela obsega 9408,00 m2 ozemlja in je sestavljena iz zemljiških parcel št. 361, 362, 363 in *

17 / 1, vse k. o. Loka. Parcela se nahaja zahodno od glavne ceste Vojnik—Frankolovo in ima

svoj obstoječ dovoz, ki se za potrebe gradbišča in uporabe novih objektov posodobi. Zračni

posnetek območja gradbišča se nahaja na sliki 1 na naslednji strani. Okoliška zemljišča, kot

tudi zemljišča z načrtovano gradnjo, so kmetijska in gozdna s posamičnimi stavbnimi

zemljišči. Na obravnavanih parcelah že obstajajo gradbeni objekti, zato gre za t. i.

nadomestno gradnjo.

19 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Terminski plan,

št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.




Slika 1: Območje gradbišča21

Obstoječe gospodarsko poslopje, se je pred gradnjo predvidenih objektov porušilo, zato

rušitev tega objekta ni del obravnavane organizacije gradbišča. Obstoječa enostanovanjska

hiša se nahaja na prostorsko problematičnem območju, zato se nadomestna gradnja ne more

zgraditi na njenem mestu. Zato se lahko obstoječa enostanovanjska hiša uporabi za namene

začasnih gradbiščnih prostorov. Na sliki 2, sta prikazani mikrolokaciji stanovanjskega in

gospodarskega objekta.

Slika 2: Načrtovani mikrolokaciji stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja22

21 iObčina, [online], Citirano dne 6. 4. 2014, dostopno na spletnem naslovu:

http://gis.iobcina.si/gisapp/?a=iObcina

22 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Vodilna mapa



Nova stanovanjska hiša se bo zgradila zahodno od gospodarskega poslopja (gledano z lokalne

ceste; nad njim). Za potrebe gradnje kompleksa je na gradbeni parceli predvidenih tudi 8

opornih zidov. Njihove mikrolokacije so prikazane na sliki 323

.

Slika 3: Načrtovane mikrolokacije opornih zidov23

2.5 Zasnova in namembnost

Kompleks manj zahtevnih in nezahtevnih objektov s komunalno infrastrukturo se bo zgradil

in tehnično prevzel v eni fazi. Na začetku se bo izvedla obnova komunalne infrastrukture, ter

oporni zidovi, nato pa se bo začela gradnja gospodarskega objekta in enostanovanjske hiše

istočasno, saj sta oba podobno konstrukcijsko in oblikovno zasnovana. Izvajalčeve kapacitete,

pa so prav tako dovolj velike, za sočasno gradnjo.

Predvidena enostanovanjska hiša bo tlorisnih dimenzij (1,00 + 16,70 + 1,40) × (1,95 + 10,35

+ 1,55) m. Hiša bo dvoetažna; s kletjo in pritličjem, bo klasična gradnja z leseno dvokapnico s




polnimi čopi in frčadami ter naklonom 35 º in smerjo slemena S—J. Kritina bo opečni

zareznik, obdelava zunanjih zidov pa klasična tankoslojna kontaktna fasada s talnim zidcem

višine 50 cm. V kletni etaži (skupaj NTP 156,66 m2) so načrtovani klet (12,78 m

2), kopalnica

(7,99 m2), klet (7,90 m

2), hodnik (17,05 m

2), stopnišče (5,35 m

2), pralnica (6,48 m

2), kurilnica

(5,94 m2), pisarna (12,60 m

2), vetrolov (2,69 m

2), soba za goste (27,06 m

2), garaža (41,65 m

2)

in hodnik (9,17 m2). V pritličju (skupaj NTP 236,39 m

2) so načrtovani kuhinja (10,80 m

2),

WC (1,90 m2), garderoba (3,61 m

2), predprostor (7,83 m

2), kopalnica (4,73 m

2), soba

(11,84 m2), soba (10,73 m

2), hodnik (7,31 m

2), garderoba (6,11 m

2), kopalnica (7,03 m

2),

spalnica (7,03 m2), dnevna soba (27,06 m

2), hodnik (10,15 m

2), jedilnica (16,52 m

2), terasa

(7,10 m2), terasa (87,16 m

2) in nadstrešek (4,79 m

2).

24

Predvideno gospodarsko poslopje bo velikosti (12,00 + 3,50) × (15,20) m. Objekt bo

dvoetažen, sestavaljala ga bosta pritličje in izkoriščeno podstrešje. V prostori v pritličnem

delu (skupaj NTP 234,43 m2) bodo namenjeni gospodarski dejavnosti, podstrešni prostori

(skupaj NTP 399,52 m2) pa skladiščenju. Konstrukcija bo podobna kot pri stanovanjski hiši,

prav tako oblikovanje objekta.25

Absolutni višinski koti obeh objektov znašata 302,50 ±

0,50 m (stanovanjska hiša) in 301,50 ± 0,50 m (gospodarsko poslopje). Najvišji višini obeh

objektov pa sta 11,38 m (stanovanjska hiša) in 9,39 m (gospodarsko poslopje).

2.6 Konstrukcija

Gre za klasičn gradnji. Tako stanovanjska hiša kot gospodarski objekt, bosta imela betonske

temelje; prva pasovne širine 60 cm in višine 50 cm, drugi pa pasovne temelje širin 40 in

50 cm, kombinirane s točkovnimi (100 × 100 × 40) cm. Vkopani zidovi bodo zidani z

betonskimi votlaki deb. 30 cm, drugi zunanji nosilni zidovi pa z modularno opeko debeline 30

cm, notranji nosilni z modularno opeko deb. 25 cm in notranji predelni zidovi z opečnim

porolitom deb. 10 cm. Na mestih križanj nosilnih zidov in naleganj AB nosilcev se izvedejo


arhitekture – stanovanjska hiša, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.




vertikalne AB ojačitve. Horizontalne AB vezi – plošče stanovanjske hiše pa bodo debeline

najmanj 20 cm, v gospodarskem poslopju bo betonska plošča nad pritličjem debela 15 cm.26

2.7 Dostopnost

Oba objekta bosta imela za dostop rekonstruiran obstoječ cestni priključek, z obstoječe

regionalne ceste RII-430/0281 Stranice—Višnja vas, ter novo dovozno cesto na parcelo

investitorja. Cestna priključka v celoti potekata po investitorjevih parcelah, priključujeta se na

javno pot s parc. št. 1140 / 13 in regionalno cesto parc. št. 1131 / 1, obe k. o. Loka. Glavni

cestni priključek se nahaja južno od obravnavanega kompleksa, obstoječi rekonstruirani

priključek pa vzhodno, pravokotno na regionalno cesto. Oba dostopa sta predstavljena na sliki

4.

Slika 4: Predvidena dostopa do objektov27


konstrukcij in drugi gradbeni načrti – stanovanjska hiša, št. 100309 in gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR

projekt, Sevnica 2009.

27 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, vodilna mapa št.

100309, AR projekt, Sevnica, 2009.


2.8 Obdelave in materiali

2.8.1 Zidovi

Nosilni zidovi se zgradijo klasično. Zunanji nosilni zidovi bodo debeline 30 cm, kletni iz

betonskih votlakov, drugi iz modularne opeke. Notranji nosilni zidovi, bodo opečni debeline

25 cm, predelni pa porolitni debeline 10 cm. Stene bodo pobelili z disperzijsko barvo

(podlaga za beljenje mora biti ustrezno pripravljena). Stene v mokrih prostorih bodo obložili s

keramičnimi ploščicami.28

2.8.2 Notranja obdelava tal

Predvidene talne obloge so keramične ploščice in klasičen parket. Prostori, namenjeni

vzdrževanju, funkcionalni prostori in prostori, namenjeni operativni dejavnosti, se pustijo

betonski (armiranobetonski estrih), mokri prostori in komunikacijske poti se obložijo s

keramičnimi ploščicami, bivalni in spalni prostori pa s parketom.

2.8.3 Obdelava stropov

Stropi se omečejo z apneno cementno malto, na predhodno izdelani cementni obrizg. Strop v

neizkoriščenem podstrešju, se izvede suhomontažno z ognjevarnimi mavčnokartonskimi

ploščami, na kovinski podkonstrukciji. Leseni elementi se zaščitijo z debeloslojni lazurnimi

premazi, kovinski stropovi se zaščitijo s prekrivno barvo za kovino.

2.8.4 Fasada

Fasada na objektu se izvede kot tankoslojna kontaktna z izolacijskim slojem 10 cm in gladkim

apnenocementnim zaključnim ometom svetle barve, v kombinaciji z lesom. Strešni zatrepi se

obijejo z lesenim opažem, deb. 1,2 cm in opleskajo z lazurnim premazom temno rjave barve.

2.8.5 Ostrešje in streha

Obe stehi bosta dvokapnici. Steha stanovanjskega objekta bo imela tudi frčade in čope.

Načrtovani nakloni strešin obeh objektov so 35º. Strešna kritina bo opečni zareznik na leseni

podkonstrukciji iz letev (5 cm / 4 cm) in kontraletev (8 cm / 4 cm). Sloji si proti notranjosti

objekta sledijo na naslednji način: paroprepustna folija, špirovci (12 cm / 14 cm), kapne lege




(20 cm / 20 cm) ter vmesne lege (20 cm / 22 cm) – med špirovci in legami je 25 cm toplotne

izolacije, pod njo pa parna ovira in ognjevarne mavčne plošče.

2.8.6 Okna in vrata

Stavbno pohištvo enostanovanjskega objekta je predvideno v PVC. Okna morajo imeti

toplotno prevodnost največ U = 1,2 W/m2K, zasteklitve dvojne (4 – 16 – 4) z eno plastjo

nizkoemisijskega plina in argonskim polnilom v medsteklenem prostoru. Vhodna vrata so

predvidena z delno zasteklitvijo, minimalne zvočne izolativnosti Rw = 27 dB ter toplotne

prevodnosti U = 1,04 W/m2K. Notranja vrata bodo lesena suhomontažna s furniranimi krili.

Notranje in zunanje okenske police so predvidene iz naravnega kamna.

Okna gospodarskega poslopja bomo izdelali z betonskim okvirjem, zasteklitev bo klasična.

Vhodna vrata za osebni prehod bodo enokrilna lesena masivna in drsna lesena s kovinskim

okvirjem. Gospodarski vhod bo iz nerjaveče pločevine minimalne zvočne izolativnosti

Rw = 27 dB in toplotne prehodnosti U = 1,1 W/m2K. Notranje in zunanje okenske police so

predvidene iz naravnega kamna.29

2.8.7 Hidroizolacija

Hidroizolacija tal nad podložnim betonom se izdela iz bitumenskega traku na predhodni

bitumenski premaz talne plošče. V hiši se izvede tako na tleh v kleti kot tudi na vkopanem

delu sten. Hidroizolacija mora biti ustrezno obstojna in odporna na pritiske. S primernim

postopkom vgradnje in ustreznim številom slojev dosežemo neprepustnost za vodo.

Pomembno je, da je podlaga trdna, gladka in čista, če želimo vgraditi kvalitetno

hidroizolacijo. Hidroizolacijska (bitumenska) folija ima obstojnost na nizkih in visokih

temperaturah, dobro fleksibilnost (prilagaja se premikajočim podlagam), odporna je na UV

svetlobo, na staranje, ima dolgo življenjsko dobo, omogoča kasnejša popravila ter je

enostavna za vgradnjo.

2.9 Zunanja ureditev

Zunanja ureditev zajema ureditev komunalnih priključkov, komunikacij, zunanjih površin in

okoliškega terena po končani gradnji. Objekt bo priključen na komunalne vode. Vsi priključki


arhitekture – stanovanjska hiša, št. 100309 in gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR projekt, Sevnica 2009.


na komunalno infrastrukturo bodo izvedeni pod pogoji upravljavcev. Komunalni odpadki se

zbirajo v tipskih posodah, na vzhodni strani objekta in se odvažajo s strani pooblaščene

organizacije.30

Predvidena je rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka z obstoječe regionalne ceste

RII430/0281 Stranice—Višnja vas. Cestni priključek bo prilagojen niveleti vozišča obstoječe

regionalne ceste, širina vozišča cesnega priključka bo 3,50 m s priključnima radijema R =

3,50 m. V preglednostnem trikotniku ob cestnem priključku ter med objektom in lokalno

cesto ni dovoljeno postavljati ograj, škarp, nasipov ali saditi rastlin, katerih višina presega

70 cm nad voziščno površino ceste, oziroma drugih elementov, ki bi kakorkoli poslabšali

preglednost ceste ali cestnega priključka, ovirali promet na cesti, poškodovali cesto ali

poslabšali njeno urejenost, kot je prikazana na sliki 4.

Slika 5: Zunanja ureditev kompleksa 31






Na vzhodni strani stanovanjske stavbe oz. zahodni strani gospodarskega se uredi asfaltiran

manipulativni plato, na katerem je možno parkiranje in obračanje osebnega vozila. S tem je

omogočeno pravilno vključevanje vozil v promet (v smeri vožnje).

Tudi pred gospodarskim poslopjem se uredi asfaltiran manipulativni plato, na katerem bo

možno parkiranje in obračanje gospodarske mehanizacije. Urediti je potrebno odvodnjavanje

asfaltiranega manipulativnega platoja preko cestnega požiralnika, asfaltne mulde in drenažne

rešetke v zbirni jašek z iztokom v zadrževalni bazen kapacitete 30 m3. Meteorne vode iz

zadrževalnika je potrebno voditi preko zbirnega jaška v odprti jarek na jugovzhodni strani

objekta. Utrjene površine se od zelenih loči z betonskim robnikom. Po gradnji se ponovno

namesti deponiran rodovitni sloj zemljine in se zasadijo zelene površine.

2.10 Komunalna ureditev

2.10.1 Prometno omrežje

Kompleks se priključuje na regionalno cesto Vojnik—Frankolovo po obstoječem dovozu,

vzhodno od objektov. Dodatni dovoz se gradi na južni strani gradbene parcele, zaradi potrebe

po večji varnosti vključevanja vozil z dovoza na glavno cesto. Razen zagotovljenih

manipulativnih površin, opisanih v pogojih zunanje ureditve, je potrebno zagotoviti še dve

parkirni mesti pri stanovanjski hiši.32

2.10.2 Splošno o infrastrukturnem omrežju

Obstoječi objekti so bili priključeni na javne komunalne vode, razpoložljive v območju

gradnje. Vodovodni priključek se za namene gradnje posodobi, saj je dotrajan. Prav tako, se

prej daljnovodno električno omrežje uredi podtalno. Kanalizacija za objekt se izvede lokalno,

na parcelah investitorja. Telekomunikacijske storitve za stanovanjski in gospodarski objekt, se

zagotavljajo brezžično. Po potrebi in soglasju upravljavca se lahko naknadno izvede

priključek na TK omrežje, ki poteka podzemno med kompleksom in regionalno cesto.33






2.10.3 Kanalizacija

Fekalne vode bodo speljane v individualno čistilno napravo PE4, z iztokom v skupni zbirni

jašek. Čiste meteorne vode s strešin objektov in zaledne drenažne vode je potrebno speljati v

predviden 10,00 m3 velik zadrževalni bazen za stanovanjski objekt in 30,00 m

3 velik

zadrževalni bazen za gospodarski objekt z iztokoma v skupni zbirni jašek. Meteorne vode z

asfaltiranega manipulativnega platoja v območju kompleksa, se speljejo skozi požiralnike in

lovilce olj v zadrževalni bazen z iztokom v zbirni jašek. Skupaj se meteorne in prečiščene

fekalne vode izpustijo v obcestni jarek. Revizijski jaški v objektu se izvedejo s

protismradnimi pokrovi. Za izvedbo notranje fekalne kanalizacije so predvidene PVC cevi, za

zunanjo fekalno in meteorno kanalizacijo pa PE-HD cevi.1

2.10.4 Odpadki

Odpadki se bodo zbirali v tipskih posodah na vzhodni strani objekta. Ločeno se bodo zbirali

raznovrstni odpadki – v ta namen, se bosta postavili tipski posodi za embalažo in druge

komunalne odpadke. Odvažale jih bodo pristojne službe. Organski odpadki se bodo v zato

primernih zbirnih posodah, kompostirali na investitorjevi parceli in uporabljali za namene

bogatenja zemljine.34

2.11 Ukrepi za varstvo okolja in zaščito

2.11.1 Varstvo voda

Onesnažene meteorne in fekalne vode se s kanalizacijskim sistemom očistijo, in neoporečne

vračajo v naravo. Oba manj zahtevna objekta sta nadomestna, zato ne bosta doprinesla k

onesnaževanju okoljskih vod. V času pripravljalnih oziroma zemeljskih del, obstaja

nevarnost, da zaradi neustreznega vzdrževanja gradbene in strojne mehanizacije, pride do

onesnaženja tal in vode, vendar bo z ustrezno organizacijo gradbišča to preprečeno.1

2.11.2 Varstvo pred požarom

Za manj zahtevne objekte (manj zahtevni objekt je vsak objekt, ki ni uvrščen med zahtevne,

nezahtevne ali enostavne objekte35

), kot sta primera obravnavane stanovanjske hiše in



35 Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, Ur. l. RS, št. 18/2013


gospodarskega poslopja, je po ZGO36

bilo potrebno k vodilni mapi PGD projekta, priložiti

zasnovo požarne varnosti, z izkazom požarne varnosti37

. Vsak od objektov je ločen požarni

sektor, oba imata nizko požarno obremenitev in imata elemente za zagotavljanje požarne

zaščite (nezasteklene odprtine je mogoče zapreti s protipožarnimi loputami, zunanji kontaktni

materiali so požarno odporni).

Ogrevanje, ki je predvideno na ekstra lahko kurilno olje, ima deponijo v vkopani cisterni

izven objektov; z dovoljšnjimi odmiki, da ne povzroča dodatne požarne ogroženosti objektov.

Tudi sicer, so odmiki med objektoma dovolj veliki, da prenos požara ni mogoč. Vsak od

objektov mora v vsakem nadstropju imeti gasilni aparat, dovozna pot do objektov pa mora biti

dovolj široka za intervencijsko vozilo. V času gradnje objekta je požarna varnost zagotovljena

z varnostnim načrtom.

2.11.3 Varstvo pred prekomernim hrupom

Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje uvršča v območje III.

stopnje varstva pred hrupom. Z obravnavanim posegom se ne predvideva preseganja

dovoljenih vrednosti. Varstvo pred hrupom v Republiki Sloveniji določa tehnična smernica,

Zascita pred hrupom v stavbah38

. V ZGO36

je tehnična smernica (tocka 3.2 prvega odstavka 2.

člena) opredeljena kot dokument, s katerim se za določeno vrsto objekta uredi natančnejša

opredelitev bistvenih zahtev, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih

proizvodov, materialov, ki se smejo vgrajevati, ter načini njihove vgradnje in način izvajanja

gradnje z namenom, da se zagotovi zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe,

kadar je to primerno, pa tudi postopke, po katerih je mogoče ugotoviti, ali so takšne zahteve

izpolnjene.

2.11.4 Varstvo pred potresom

Za namene varovanja objektov pred potresom so v obeh objektih izvedene horizontalne in

vertikalne armiranobetonske vezi. Potresno varnost enostanovanjskega objekta zagotavlja

36 Zakon o graditvi objektov, Ur. l. RS, št. 102/2004

37 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Zasnova

požarne varnosti, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.

38 Tehnična smernica TGS-1-005:2012, Zaščita pred hrupom v stavbah


izjava projektanta konstrukcij, gospodarskega objekta pa sam načrt konstrukcij.39

Iz Potresne

karte Slovenije, prikazane na sliki 6, je razvidno, da je maksimalni potresni pospešek na

območju objektov, ki se bodo gradili, med 0,15 in 0,125 g.

Slika 6: Potresna karta Slovenije40

2.11.5 Varstvo zraka

Objekt lahko povzroči prekomerno onesnaževanje zraka. Z namenom preprečitve tovrstnih

odstopanj je potrebno ustrezno oceniti, katere vrste ogrevalnih inštalacij in strojev bomo

vgradili v objekt. Dimovodne naprave, se bodo zgradile z upoštevanjem varnega, zanesljivega

in trajnega delovanja kurišča. Izpušne snovi pa ne bodo presegale maksimalne dovoljene

emisije, določene v Uredbi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav41

. Varstvo zraka pa ni

pomembno le med uporabo objekta, temveč tudi pri sami gradnji. Med gradnjo škodljive

emisije niso načrtovane. Prašenje, se bo po potrebi lajšalo s škropljenjem ali podobnim

močenjem prašnih površin.42


konstrukcij in drugi gradbeni načrti – stanovanjska hiša, št. 100309 in gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR


40 Agencija Republike Slovenije za okolje, [online], Citirano dne 27. 6. 2014, dostopno na spletnem naslovu:

http://www.arso.gov.si

41 Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, Ur. l. RS, št. 24/2013




3 PROUČITEV POGOJEV GRADNJE

3.1 Preučitev dokumentacije o lokaciji objekta

Lokacija kompleksa se ureja s Prostorskim planom občine Vojnik43

in Prostorskimi

ureditvenimi pogoji za kmetijski prostor občine Vojnik44

. Oba objekta se umeščata v območje

stavbnih zemljišč v naselju Loka. Kot je že bilo omenjeno, sta nadomestni gradnji, katerih

gabariti ustrezajo gabaritom obstoječih objektov.

3.1.1 Lokacijska informacija

Lokacijska informacija je občinski dokument, ki se pripravi na osnovi zahtevka in plačila

upravne takse. Uradnik na oddelku za prostorsko urejanje občine, zbere podatke iz prostorskih

aktov in spletnih elektronskih pomagal geodetske uprave in upravljavcev javne komunalne

infrastrukture. Za kompleks stavb s pripadajočo komunalno infrastrukturo na Frankolovem je

bila na občini Vojnik 6. 3. 2008 pridobljena lokacijska informacija45

.

Po lokacijski informaciji, je gradbena parcela delno kmetijsko in delno stavbno zemljišče.

Objekti ne posegajo v nobeno območje varovalnih pasov ali območij. Objekte je treba

oblikovati usklajeno z okoliškimi oziroma obstoječimi, ter pri komunalnem opremljanju

upoštevati navodila soglasodajalcev. Soglasja so navedena in opisana v nadaljevanju

diplomskega dela, v podpoglavju 3.7.6.

3.1.2 Zemljiško katastrski prikaz

Ta načrt46

je osnova za umeščanje in določanje pogojev gradnje. Potrebno je razumeti, da se

podatki, s pomočjo orto-foto posnetkov in lokalnih razmer vnešeni v GIS in GURS podloge

zaradi napake kota, lahko razlikujejo od dejanskega stanja na terenu. Kljub temu je dovoljšenj

43 Prostorskim planom občine Vojnik, Ur. l. RS, št. 31/04 in spremembe in dopolnitve, Ur. l. RS, št. 14/07

44 Prostorski ureditveni pogoji za kmetijski prostor občine Vojnik, Ur. l. RS, št. 79/04

45 Občina Vojnik, Lokacijska informacija št. 35010-0197-2008-1-15, Občina Vojnik, Vojnik 2008.

46 Prostorski portal RS [online], Citirano dne: 27. 4. 2014, Dostopno na spletnem naslovu: http://prostor3.gov.si


za ugotavljanje lokacij zemljiških parcel in približno umeščanje objektov v katastrski načrt

(točnega mora posneti in vnesti geodet na lokaciji in po potrebi zaprositi za spremembo

obstoječih mej, če se te z dejanskim stanjem ne ujemajo). Na sliki je katastrski prikaz

obravnavanih parcel.

Slika 7: Katastrski prikaz obravnavanih parcel47

Katastrski prikaz omogoča tudi ugotavljanje lastništva objektov, če so ti javnega značaja ali

pod lastništvom gospodarskih družb. Za vse ostale parcele, se lahko preberejo podatki o št.

zemljišč ter njihove katastrske občine in se podatki preverijo v zemljiški knjigi. Vse parcele, v

katere se bo posegalo z namenom gradnje, so investitorjeva last, kar dokazujejo

zemljiškoknjižki izpiski, priloženi PGD projektu48

. Iz katstrskega prikaza lahko vidimo, da so

47iObčina, [online], Citirano dne 6. 4. 2014, Dostopno na spletnem naslovu:





vse obravnavane parcele investitorjeve, in ne bomo posegali v tuje parcele, kar je ugodno tudi

za samo organizacijo gradbišča.

3.1.3 Geodetski načrt

Izdela ga lahko le pooblaščen geodet. Izdela se na terenu, na lokaciji objekta. Prvi geodetski

načrt (GN) se pripravi za namene gradnje – je posnetek obstoječega stanja, na koncu pa se

posname še drugi, ki ga imenujemo geodetski posnetek izvedene gradnje. Geodet na terenu

posname meje, obstoječe objekte, vode gospodarske javne infrastrukture in zasebne

komunalne ureditve. Izsek GN je na sliki 6.

Slika 8: Izsek geodetskega načrta49

Geodetski posnetek se v pisarni običajno vnese v podlogo splošne pregledne karte, kjer je

izrisana tudi topografija posnetega območja. Poleg vseh objektov, se vrišejo tudi značilnosti




posamičnih posnetih površin. Za izdelavo in branje geodetskega načrta, je potrebno poznati

topografski ključ, ki opredeljuje posamične uporabljene simbole.

Za potrebe organizacije gradbišča iz geodetskega načrta razberemo podatke o obstoječih

komunalnih vodih in drugi javni komunalni infrastrukturi. Za obravnavano gradbišče nam

geodetski posnetek stanja pred gradnjo pove, da imamo v neposredni bližini oziroma na

gradbišču vse potrebne priključke za začetek del: vodovodnega, elektroenergetskega, cestnega

in celo telekomunikacijskega. Vsi ti priključki na gradbišču že obstajajo, ker so jih

potrebovali predhodni stanovalci odstranjenih objektov.

3.1.4 Situacija priključkov na komunalno infrastrukturo

Je ena od risb vodilne mape. V njej so označeni vsi priključki, s katerimi je objekt priključen

na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI), ter drugi potrebni elementi komunalne ureditve.

Na situaciji priključkov obravnavanega kompleksa se nahajajo: vodovodni priključek (jašek),

elektroenergetski priključek (omarica), izvedba kanalizacije (peskolov, lovilec olj, zbiralni

jašek, zbiralni bazen, mala komunalna čistilna naprava, zadrževalnik, iztok idr.) in priključek

na cestno omrežje – dovoz. Priključki so razvidni že iz slik 4 in 6.

3.1.5 Grafični prikaz območja ureditve gradbišča

Tudi slednji prikaz je del vodilne mape. Za potrebe upravne enote (UE) in pridobitev

gradbenega dovoljenja, je potrebno označiti območje gradbišča in opraviti načrtovanje

zakoličbe objekta. Poleg naštetih situacij, je potrebno izmeriti tudi oddaljenosti objektov od

parcelnih mej, prikazati njihove tipične prereze skupaj z okolico in izmeriti oddaljenost

najbolj izpostavljenih delov objekta od parcelnih mej.

3.1.6 Zemljiškoknjižki izpiski

Pogoj za pridobitev GD je tudi dokaz, da je parcela, na kateri nameravamo graditi,

investitorjeva last. Lastništvo najbolj običajno dokazujemo z izpisom iz zemljiške knjige.

Včasih objekti posegajo na tuja zemljišča. Takrat je potrebno za gradnjo pridobiti služnostno

pogodbo, ki jo podpišeta investitor in lastnik tujega zemljišča. Za potrebe gradbišča je

potrebno preučiti tudi zemljiškoknjižne izpiske sosednjih parcel, ker lahko ima gradbišče

nanje vpliv. Potrebno je vedeti, kdo so lastniki in se z njimi po potrebi dogovarjati. V našem

primeru z gradnjo nismo posegali v območja parcel, ki niso last investitorja, zato tovrstna

soglasja niso bila potrebna.


3.2 Preučitev gradbenega dovoljenja

Investitor je za gradnjo na upravni enoti Šentjur pridobil gradbeno dovoljenje50

. Gradbeno

dovoljenje dovoljuje gradnjo stanovanjskega in gospodarskega objekta skladno s predloženo

PGD projektno dokumentacijo, z vsemi načrti in elaborati. V gradbenem dovoljenju so

dosledno našteti projektant, odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti posameznih

načrtov ter izdelovalci elaboratov.

3.3 Preučitev geološko-geomehanskega poročila

Geološko – geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti tal, ter pogojih temeljenja je za

namene gradnje kompleksa na Frankolovem izdelalo podjetje Geosvet, geološko svetovanje,

raziskave in šport, Samo Marinc, s. p.51

Pripravljalec poročila si je razmere na terenu ogledal

in prišel, do v nadaljevanju navedenih ugotovitev.

Gospodarski objekt z vidika geološko-geomehanskih okoliščin ni problematičen. Vendar pa je

mikrolokacija obstoječe stanovanjske hiše stabilnostno vprašljiva. Nahaja se namreč tik ob

regionalni cesti, od katere je loči le površinski jarek. Njena okolica je močvirnata, na kar kaže

visok nivo podtalnice. Razpoke, vidne na obstoječem stanovanjskem objektu opozarjajo tudi

na nesorazmerno posedanje objekta in okoliške zemljine. V smeri proti zahodu, se razmere

izboljšujejo, zato je geolog predlagal umestitev stanovanjskega objekta zahodno od

gospodarskega, oziroma po pobočju navzgor in levo.

Kompaktna podlaga je v glavnem sestavljena iz miocenskih peščenih laporjev do

peščenjakov, ki proti severu mejijo na pestre triadne hribine. Miocenska podlaga je na

površini preperela ter tektonsko pretrta. Največja globina kompaktne osnove je od 2,5 m do

3,5 m glede na koto terena. Na lokaciji obstoječega stanovanjskega objekta je nad 4 m.

Naklon kompaktne podlage je podoben naklonu površja oziroma nekoliko večji, zaradi česar

globina narašča po pobočju navzdol. Nosilnost lapornate podlage ni vprašljiva.






Preperina je v glavnem sestavljena iz rjavih peščenih glin do peščenih glinastih meljev. Na

večji globini lahko nastopajo tudi zaglinjeni in peščeni grušči. Zemljina, ki je slabo prepustna,

je v težko gnetnem do poltrdnem kons. stanju, v območju podtalnice pa tudi v srednje

gnetnem kons. stanju. V preperini so lahko tudi večje samice peščenjaka. Dotoke podtalnice

je potrebno pričakovati v času obilnih padavin na različnih nivojih preperine na kontaktu z

neprepustno osnovo.

Pogoji zahtevajo izkop gradbene jame in izgradnje objekta do prve AB plošče v suhem

obdobju in najkrajšem možnem času, zavarovanje izkopa pred zruški zemljine, deponiranje

izkopane zemljine na ustrezno pripravljene in komprimirane deponije.

Dopustna nosilnost tal znaša: pd = 250 kPa, predvideni so minimalni posedki, kot notranjega

trenja zemljine znaša: = 18 º, kohezija zemljine c = 8 kPa, prostorninska teža zemljine pa

= 19 kN/m3. Pri objektih bo potrebno urediti tudi odvodnjavanje v smislu ustreznih drenaž

okrog obeh objektov in odvajanjem vode v odprt obcestni jarek, saj se ponikovalnica

odsvetuje.

3.4 Preučitev gradbene pogodbe

Gradbena pogodba je podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem

načrtu, v dogovorjenem roku, zgradil določeno zgradbo na določenem zemljišču ali da bo na

takem zemljišču, oziroma na že obstoječem objektu, izvedel kakšna druga gradbena dela,

naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal določeno ceno.52

Z gradbeno pogodbo se določijo cena, rok za izdelavo in garancijski rok za objekt, ki je

predmet pogodbe. Preučiti je potrebno pogodbene obveznosti investitorja in izvajalca, rok

izgradnje objekta, ter obseg pogodbenih del.

Pogodba med izvajalcem in investitorjem kompleksa stavb s pripadajočo komunalno

infrastrukturo določa da bo izvajalec v roku iz te pogodbe izvedel dela za dokončanje objekta,

določena s to pogodbo (predmet te pogodbe) in izvedel druga s to pogodbo dogovorjena

pogodbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal s to pogodbo določeno ceno.53

52 Obligacijski zakonik (OZ-UPB1), Ur. l. RS, št. 97/2007

53 Delčnjak, J., Delčnjak, M., Gradbena pogodba št. 1/2010, Matjaž Delčnjak, s. p., Zreče 2010.


Pogodbena dela so vsa dela, zajeta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pa tudi vsa

ostala dela, potrebna, da se dela po projektu sploh lahko začnejo ter da se okolica objektov

povrne v stanje, v katerem bo zemljišče primerno za uporabo. Izvajalec se je zavezal še k

izvedbi morebitnih dodatnih del, investitor pa k pravočasni dostavi primerno pripravljene

projektne dokumentacije.

Skupna cena del je določena po dejanskih količinah in enotnih cenah iz pogodbenega

predračuna. Za vrednost nepredvidenih in dodatnih del, se bosta izvajalec in investitor

dogovorila pred pričetkom del. V kolikor izvajalec tovrstna dela izvede pred dogovorom, nosi

vse posledice finančno in materialno.

Dela se bodo obračunavala z mesečno izstavljenimi situacijami, glede na dejansko

napredovanje del. Gradnja je končana, ko se investitor in nadzornik strinjata, da so bila

izvedena vsa dela. Del pogodbe je terminski plan54

, ki določa pogodbene roke. Garancija

znaša deset odstotkov vrednosti pogodbene cene.

Izvajalec se zavezuje začeti z izvajanjem pogodbenih del takoj po uvedbi v posel. Uvedba

izvajalca v posel obsega zlasti zagotovitev izvajalcu pravice dostopa na gradbišče, izročitev

projektne dokumentacije za izvajanje del izvajalcu v potrebnem številu izvodov in izročitev

gradbenega dovoljenja izvajalcu. O uvedbi izvajalca v posel se sestavi poseben zapisnik in to

ugotovi v gradbenem dnevniku.

Izvajalec mora pred pričetkom izvajanja del in med izvajanjem del zagotoviti vse potrebne

varnostne ukrepe na gradbišču v skladu s predpisi o varstvu pri delu in protipožarni zaščiti.55

Glavni koordinator varnostnih ukrepov je izvajalec. Ureditev gradbišča je v celoti dolžnost

investitorja in mora za to pridobiti vsa potrebna dovoljenja.

Izvajalec se s pogodbo zavezuje, da bo pri izvedbi del naročniku omogočil vpogled v

izvajanje del, obveščal naročnika o vsem, kar bi lahko vplivalo na izvršitev te pogodbe,

upošteval vse utemeljene zahteve naročnika, dela opravljal v skladu s potrjenim terminskim

planom45

in pravočasno obveščal naročnika o manjkajočih elementih projekta in kreativno in

skladno s pravili stroke sodeloval pri njihovi izdelavi.

54 AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309, Terminski plan,


55 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Ur. l. RS, št. 83/2005


Izvajalec se zavezuje izročiti pogodbena dela naročniku do roka, dogovorjenega s to pogodbo,

naročnik pa se jih zavezuje prevzeti (primopredaja). Pogoj za primopredajo je odprava vseh

ugotovljenih napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih med gradnjo in drugih pregledih.

Z dokončnim obračunom se zajame vsa dela, izvedena po pogodbi, vštevši nepredvidena in

poznejša dodatno naročena dela, ki jih je izvajalec dolžan izvesti. Dokončni obračun, vsebuje

predvsem vrednost izvedenih del, vrednost poznejših del, vrednost izplačanih situacij, znesek

končnega obračuna, znesek, katerega mora naročnik še plačati ali pa mu ga mora izvajalec

vrniti, znesek, ki ga naročnik naroči za odpravo pomanjkljivosti, podatek, da je objekt končan

v pogodbenem roku in če ni, koliko znaša prekoračitev, podatek o tem, katera pogodbena

stranka, iz kakšnega naslova in v kolikšnem znesku, zahteva plačilo pogodbene kazni in

povračilo škode, ter njune izpodbijane in neizpodbijane zneske, skupen znesek cene izvedenih

del in podatke o drugih dejstvih, o katerih ni bilo doseženo soglasje pooblaščenih

predstavnikov pogodbenih strank.

Izvajalec se zavezuje vse napake, ugotovljene v garancijskem roku, odpraviti v primernem

roku od pisne reklamacije, v nujnih primerih pa takoj. Naročnik ima pravico, da v primerih,

ko izvajalec ne bi odpravil napak v primernem roku, naroči odpravo napake pri drugih

izvajalcih, v breme dane garancije. Investitor se zavezuje od primopredaje posameznih

objektov le te redno vzdrževati. Pogodbena kazen znaša 5 ‰ pogodbene cene, za vsak

koledarski dan zamude, vendar skupaj ne več od 5 % pogodbene cene. Investitor ima pravico

pogodbene kazni kompenzirati z neplačanim delom pogodbene cene.

3.5 Preučitev možnosti nabave surovin in materialov

Materiale lahko priskrbimo na različne načine. Lahko jih ima že izvajalec v lastnih

proizvodnih obratih, morda jih imajo podizvajalci. Mogoče je tudi načrtovati nabavo pri

trgovskih virov ali z dovoljenjem uporabiti materiale na lokaciji gradbišča. Količine

materialov se določajo na podlagi popisa del, ter iz izvajalskih izkušenj ali s pomočjo

predizmer in standardiziranih preračunov.

Izvajalsko podjetje zagotavlja dobavo vseh materialov, potrebnih za izgradnjo objekta.

Izvajalec beton naroča pri podjetju Pilih beton, d. o. o., les na bližnjih žagah in ostale

materiale v podjetju Merkur, d. d. Na mestu gradnje se bodo materiali, kot so opeka,

armatura, betonski izdelki, les za opaževanje, skladiščili v manjših količinah, ki se bodo sproti

porabljale. Vsi materiali, ki ne smejo biti izpostavljeni zunanjim vplivom ali morajo biti celo


zaščiteni, se bodo ustrezno shranjevali v zaprtih ali pokritih prostorih. Vsi vgrajeni materiali

(razen lesa), morajo imeti certifikate in izjave o skladnosti, vzorce nekaterih (npr. beton) pa je

potrebno laboratorijsko testirati, tudi ko so že vgrajeni.

3.6 Preučitev razpoložljivih delovnih sredstev in možnosti njihove nabave

Katera delovna sredstva bomo potrebovali, lahko določimo iz tehnološkega procesa gradnje.

Za manj zahtevne objekte običajno niso potrebni posebni izračuni, saj izvajalec običajno že iz

izkušenj ve, kakšne kapacitete predvideti, da delo na gradbišču poteka nemoteno. Sicer se je

tudi pri načrtovanju delovnih sredstev mogoče opreti na gradbene normative.56

Enako kot surovine in materiale, tudi delovna sredstva zagotovi izvajalsko podjetje iz svojih

resursov. Med delovna sredstva štejemo orodja, ročne stroje in drugo gradbeno mehanizacijo.

Za izkope se predvidi bager (mini bager za manjše izkope), za odvoz izkopanega materiala

(kamion), za utrjevanje tampona (valjar), za pripravo manjših količin betonskih mešanic na

gradbišču mešalec, za dostavo in vgradnjo večjih količin betona avtomešalec s črpalko.

Viličar (in podobna vozila z dvigali) se bo uporabil v namene nakladanja, razkladanja in

prevoza kosovnih materialov, za delo na višini pa ima izvajalec teleskopski viličar. Za vse

stroje, orodja in mehanizacijo mora izvajalec zagotoviti ustrezno pripravljenost in

vzdrževanost, za njihove operaterje pa ustrezno usposobljenost (najbolj značilen primer so

varilci, ki morajo imeti dokazilo o opravljenem nacionalnem izpitu).

3.7 Preučitev organizacijskih možnosti na lokaciji bodočega gradbišča

Pred gradnjo je treba podrobno preučiti vse načrte, ki opisujejo okoliščine gradnje bodočega

objekta in posledično tudi samega gradbišča. Iz prej naštetih dokumentov, kot so geodetski

načrt, geološko poročilo itd. lahko preberemo nekaj potrebnih informacij o topografskih,

geološko-geomehanskih, klimatsko-meteoroloških, hidroloških, prometnih in drugih

lokacijskih razmerah.

3.7.1 Topografske razmere

Teren na območju gradbišča ima naklon med 10 in 20 % in se vzpenja od ceste navzgor v

smeri V—Z. Za namene gradnje nadomestnega gospodarskega poslopja se bo območje



gradbišča vkopalo v hribino po potrebi na mestu porušenega gospodarskega objekta. Za

namene gradnje stanovanjske hiše še bo izvedel vkop v brežino.

3.7.2 Geološko-geomehanske razmere

Po geološkem poročilu57

so razmere na mestu gradbišča zadovoljive na lokaciji nadomestne

gradnje gospodarskega poslopja. Na lokaciji obstoječe stanovanjske hiše, pa so preslabe za

gradnjo nadomestnega objekta, zato se nov stanovanjski objekt umesti na novo lokacijo, nad

gospodarskim poslopjem.

3.7.3 Klimatsko-meteorološke razmere

Povprečne letne temperarture območja gradbišča po podatkih Agencije Republike Slovenije

za okolje (ARSO) znašajo od 8 do 10º C, karta povprečne letne višine padavin pa 1200—

1300 ml.58

Meteorološki podatki za Celje (l. 2009) znašajo: 195 dni manj od 0 mm padavin,

146 dni do 0,1 mm padavin, 104 dni med 1 in 10 mm padavin, ekstremne padavine nad 50

mm pa so trajale skupaj samo 3 dni. Skupnih dni s snežno odejo je 40, maksimalna višina

snežne odeje pa znaša 22 cm. Posebnih klimatsko-meteoroloških razmer glede na podatke

torej ni opaziti.59

Iz teh podatkov lahko razberemo, da je na leto predvidoma le 43 dni

(ekstremne padavine in snežna odeja), ko bi se zaradi ekstremnih vremenskih razmer na

območju gradbišča dela prekinilo.

3.7.4 Hidrološke razmere

Lokacija načrtovane gradnje po podatkih ARSO ni poplavno ogrožena. Hidrogeološka karta

za območje gradbišča prikazuje manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne

vode. Opozorilo o podzemnih vodah, je že bilo zabeleženo v geološko geomehanskem

poročilu.60

Tudi podzemne vode na območju stare stanovanjske hiše, so krive za slabo

nosilnost zemljine.



58iObčina, [online], Citirano dne 6. 4. 2014, Dostopno na spletnem naslovu:


59 Agencija Republike Slovenije za okolje, Meteorološki letopis 2009, Republika Slovenija, Ministrstvo za

kmetijstvo in okolje, ARSO, Ljubljana 2010.

60 Geosvet, geološko svetovanje, Samo Marinc, s. p., Geološko geomehansko poročilo (Celje: Geosvet, geološko

svetovanje, Samo Marinc, s. p., 2009).


3.7.5 Prometne razmere

Kompleks je lociran tik ob regionalni cesti Vojnik—Frankolovo (»stari« cesti, ki povezuje

Celje in Maribor), na katero se je z območja gradbišča mogoče priključiti z obstoječega ali

novega dovoza. Tudi transportne razmere na območju gradbišča so ugodne. Ker na mestu

gradbišča že obstajajo objekti z manipulativnimi površinami, se bodo v začetku gradnje

uporabile kar te. Z napredkom gradnje, se bodo povečale in utrdile tudi za namene same

uporabe novih objektov. Prikaz prometne povezave med lokacijo gradbišča in sedežem

izvajalca, se nahaja na sliki 9.

Slika 9: Prikaz prometne povezave med lokacijo gradbišča in sedežem izvajalca

3.7.6 Soglasja

V sklopu gradnje objektov je bilo potrebno pridobiti tudi ustrezna soglasja, ki sledijo v

nadaljevanju:

- soglasje upravljavca električnega omrežja,

- soglasje upravljavca vodovodnega, komunalnega omrežja, (vključuje soglasje za

odvod odpadnih vod),

- soglasje za priključitev na prometno omrežje,

- soglasje upravljavca z odpadki.

Upravljavec električnega omrežja navaja, da se soglasodajalec strinja s priključitvijo

objektov, ki se bodo gradili na priključke porušenih objektov. V soglasju k projektnim


rešitvam61

je navedeno, da se bosta nova objekta priključevala na nizkonapetostno omrežje

0,4 kV »izvod Frankolovo«, ki se napaja iz TP 20/0,4 kV Loka.

Upravljavec vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je izdal soglasje k projektnim

rešitvam62

. Soglasje zajema potrditev vseh kanalizacijskih elementov na lokaciji, odmike od

obstoječih komunalnih vodov, ter prestavitev vodovoda na željo in stroške investitorja. V

soglasju je navedeno še, da se objekt mora priključevati na javni vodvod, da je tlak v

vodovodu na lokaciji gradbišča previsok, da ga mora investitor uravnati in da je vodomer

potrebno vgraditi v zunanji vodomerni jašek. S področja kanalizacije soglasodajalec navaja

pogoje, za izvedbo lastnega kanalizacijskega sistema, saj javni tam še ni zgrajen. Odpadne

vode, se bodo prečiščene skozi peskolove, lovilce olj in čistilno napravo, odvajale v odprti

jarek ob cesti.

Soglasje za priključitev na prometno omrežje63

je izdala Direkcija Republike Slovenije za

ceste. Soglasje zahteva rekonstrukcijo obstoječega cestnega priključka na širino 3,5 m, z

upoštevanjem zavijalnih radijev od 3—5 m in maksimalnim vzdolžnim naklonom 4 %. S

priključka mora voda odtekati neovirano, okolica priključka mora biti urejena, tako da je

zagotovljena dovoljšnja preglednost.

Soglasodajalec za upravljanje z odpadki je izdal projektne pogoje,64

ki ob upoštevanju veljajo

kot soglasje k projektnim rešitvam, zato v ta namen ni potrebno pridobivati posebnega

soglasja. Projektni pogoji zahtevajo, da mora zbirno mesto ustrezati funkcionalnim, estetskim,

higiensko-tehničnim in požarnovarnostnim pogojem, ne sme ovirati ali ogrožati prometa na

javnih prometnih površinah, kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta

široka vsaj 0,3 m več kot je širok najširši nameščeni zabojnik, tla zbirnega mesta morajo biti

primerno utrjena zaradi prevoza zabojnìkov, odporna na udarce in obrabo.

61 Elektro Celje, d. d., Soglasje k projektnim rešitvam, Elektro Celje, d. d., Celje 2010.

62 Vodovod - kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., Soglasje k projektnim rešitvam, Vodovod - kanalizacija, javno

podjetje, d. o. o., Celje 2010.

63 Ministrstvo za promet, DRSC, Soglasje za priključitev na cestno omrežje, Ministrstvo za promet, DRSC, Celje

2010.

64 Javne naprave, d. o. o., Projektni pogoji, Javne naprave, d. o. o., Celje 2008.


4 ORGANIZACIJA GRADBIŠČA

4.1 Tehnično poročilo

4.1.1 Opis gradbišča in gradbene parcele

Investitor se je odločil v kraju Frankolovo na naslovu Frankolovo 30 zgraditi nadomestni

gradnji stanovanjskega in gospodarskega objekta. V sklopu gradnje, se bo izvedla še zunanja

ureditev in oporni zidovi okrog objekta. Parcele, v katere se bo posegalo, so parc. št. 361, 362,

363 in *17 / 1, vse k. o. Loka. Gradbišče podolgovate nepravilne geometrijske oblike se bo

nahajalo na vzhodnem delu, veliko bo 3205 m2. Okoli gradbišča se bo postavila gradbiščna

ograja z dvokrilnimi dovoznimi vrati in dvosmerno uvozno-izvozno potjo in osebnim

prehodom.

Obseg gradbene parcele znaša 236,3 m. 54 m znaša najdaljša razdalja V—Z, najdaljša

razdalja J—S pa približno 72 m. Teren je razgiban, parcela se nahaja na pobočju nad

regionalno cesto Vojnik—Frankolovo. Ob cesti je parcela na nadmorski višini cca 300 m n.

m. in se proti vzhodu dviguje. Skrajni vzhodni del gradbene parcele, ki je tudi najvišji, je na

nadmorski višini cca 305 m n. m. Naklon je torej dokaj majhen; na razdalji 54 m se povzpne

za približno 5 m, kar znaša 9,25 %.

V območju stavbnih parcel starih objektov (obstoječe stanovanjske hiše in že odstranjenega

gospodarskega poslopja) je teren že splaniran in dodatni posegi za namene nove gradnje ne

bodo potrebni. Potrebno bo poseči le v zahodnejši del parcele, kjer se bo izvedel delni vkop v

brežino, delno pa se bo izvedlo nasutje, saj bo stanovanjski objekt, načrtovan na tej lokaciji

imel polvkopano klet.

4.1.2 Dostop in transportne poti

Do mikrolokacije gradbišča vodi obstoječi dovoz starih objektov na gradbeni parceli. Ta se bo

lahko uporabljal v začetku izvajanja pripravljalnih del, nato pa se bo uredil dovoz na mestu

predvidenega novega dovoza. Na južnem delu parcele je torej potrebno urediti nov dovoz,

zato je do mikrolokacij predvidenih objektov potrebno utrditi vozno in manipulativno

površino. Z namenom utrjevanja površin pa bo predvidoma potrebno utrditi tudi pobočje, kjer


so načrtovani oporni zidovi. Takoj ko bodo dovozi urejeni, se bo postavila gradbiščna ograja z

vso varnostno opremo in signalizacijo.

Obstoječi asfaltiran cestni priključek, ki se navezuje neposredno na regionalno cesto, bo

potrebno razširiti na 3,5 m, z upoštevanjem zavijalnih radijev od 3—5 m in maksimalnim

vzdolžnim naklonom 4 %. S priključka bo voda odtekala neovirano v odprti jarek pod njim.

Ob priključku ne bo zazelenitve okolice, da bo zagotovljena dovoljšnja preglednost. Nov

asfaltiran cestni priključek se bo zgradil kot dvosmerni priključek, ki ga bo investitor kasneje

obdržal za namene uporabe gradnje. Širok bo pet metrov, njegova dolžina bo znašala cca 25

m in se bo na regionalno cesto priključeval preko lokalne ceste za Rakovo stezo. Ta

priključek je varnejši za vključevanje v promet, saj ni neposredno vezan na regionalno cesto.

Njegovo varnost se bo dodatno zagotovilo z možnostjo obračanja in s tem preprečitvijo

vzvratnega vključevanja na cesto višjega reda ter z ustrezno ureditvijo okolice. Ob priključku

se ne bo sadilo rastlin, ki bi lahko poslabšale preglednost priključka.

Širina regionalne ceste na odseku Vojnik—Frankolovo znaša 8 m. Gre za t. i. »staro cesto«

Celje—Maribor, na kateri dovoljujejo vožnjo gradbene mehanizacije, tovornih vozil in ostalih

na gradbišču potrebnih gradbenih strojev, ki se vključujejo v promet. V območje regionalne

ceste se ne z rekonstrukcijo in novo gradnjo priključkov ne bo posegalo, bo se pa posegalo v

njen varovalni pas, za kar je bilo pridobljeno soglasje65

. Prav tako zaradi gradbiščnih posegov

ne bo prišlo do cestnih zapor. V začetku del bodo vozila na gradbišče vozila po obstoječem

priključku, takoj po izdelavi novega pa bosta vsa mehanizacija in transport za gradbišče

potekala po novem, varnejšem in ustreznejšem dvosmernem priključku. Tudi vse transportne

in manipulacijske poti na gradbišču bodo asfaltirane, celotno območje teh površin omogoča

obračanje vseh vozil na gradbišču. Vertikalni transport bo zagotovljen s kamionom z

dvigalko.

4.1.3 Ograja in gradbiščne table

Najprej je potrebno urediti postavitev gradbiščne ograje. Ta bo za kompleks objektov na

Frankolovem postavljena tudi v namene uporabe posestva in objektov po gradnji. Ograj na

parcelah še ni zgrajenih, zato jih izvajalec postavi pred začetkom gradbenih posegov na

celotno območje gradbene parcele (obseg parcele znaša 236,31 m). Predvidena je panelna

ograja, višine 2,0 m, iz tipskih elementov.

65 RS, Ministrstvo za promet, DRSC, Sektor za upravljanje cest, Soglasje k projektnim rešitvam št. 37167-

1013/2008, RS, Ministrstvo za promet, DRSC, Sektor za upravljanje cest, Celje 2010.


Na vidno mesto ob vhod na gradbišče je potrebno postaviti tudi gradbiščno tablo, prikazano

skupaj z opozorilno tablo gradbišča na sliki 10, ki vsebuje66

:

- naziv objekta in vrsta del,

- številko in datum gradbenega dovoljenja,

- ime oz. naziv investitorja (če je podjetje) in sedež,

- naziv in sedež projektanta PGD in ime odgovornega projektanta z izobrazbo in IZS

šifro,

- naziv in sedež projektanta PZI in ime odgovornega projektanta z izobrazbo in IZS

šifro,

- naziv in sedež izvajalca in ime odgovornega vodja del (oz. vodja gradbišča) z

izobrazbo in IZS šifro,

- naziv in sedež nadzornika ter ime odogovrnega nadzornika z izobrazbo in IZS šifro,

- ime, priimek in naslov koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbišču v

primeru zahtevnih objektov: objekta sta manj zahtevna, navedba koordinatorja VZD ni

potrebna.

Slika 10: Gradbiščna tabla in opozorilna tabla gradbišča

67

66 Pravilnik o gradbiščih, Ur. l. RS, št. 55/2008

67 Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja dnevnika o

izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču, Ur. l. RS, št. 66/04 in 55/08


Za namene gradnje je potrebno gradbiščno tablo postaviti ob vhodu na gradbišče na vidno

mesto. Izdelati jo je potrebno iz obstojnega materiala in barv. Dimenzije morajo biti najmanj

1,5 m × 1,0 m. Velikost pisave mora biti dovoljšnja, da je čitljiva z razdalje 15 m, črke

morajo biti velike najmanj 8 cm. Podatke na tabli je potrebno navesti v slovenskem jeziku.

Gradbiščno tablo moramo postaviti, takoj ko izvajalca uvedemo v delo ali najkasneje dva

tedna začetku gradbenih del na gradbišču. Odstraniti jo smemo šele, ko bodo vsa dela na

gradbišču končana.68

Potrebno je namestiti tudi opozorilno tablo, ki opisuje gradbiščni red,

prepoveduje vstop nezaposlenim, opozarja na omejitev hitrosti in viseča bremena. Gradbiščna

in opozorilna tabla sta prikazani na sliki 10 na naslednji strani.

Začasni objekti in skupne deponije bodo locirani vzhodno in zahodno od načrtovanih

objektov v okviru gradbene parcele. Druge, manjše deponije materiala, ki se bo porabljal

sproti, se bodo locirale bližje posamičnima objektoma, da bo delo teklo hitreje. Največje bodo

deponije izkopanega materiala, ki se odlaga dlje od bodočih objektov na območju

investitorjevih parcel in se po izvedenih izkopih odpelje iz območja gradbišča. Deponije

gradbenih materialov, kot so pesek, cement, zidaki, opažni les, armatura, bodo manjše,

zadoščale bodo tekočim delovnim potrebam. Vse deponije bodo med seboj odmaknjene vsaj

60 cm, da se lahko vmes normalno prehaja. Razen armature, ki se mora deponirati dvignjena

od tal, se bo vse materiale deponiralo na prostem.

Transportne poti oziroma dostopi do deponij bodo urejeni v sklopu manipulacijskih površin

na gradbišču. Utrjeno območje gradbišča, ki bo ostalo tako tudi za namene uporabe objektov,

se razteza med obema načrtovanima objektoma, deponije pa bodo razporejene tik ob utrjenih

površinah oziroma na njenih robovih. Razvrstitev deponij in dostopnost sta bolje razvidna iz

same risbe organizacije gradbišča, podrobneje pa so predvidene lokacije posameznih deponij

opisane v kasnejših podpoglavjih.

Večina materialov se bo deponirala na gradbišču, kar je podrobneje opisano v nadaljnjih

podpoglavjih dela. Nekateri materiali pa se na gradbišču ne bodo deponirali. To so sveže

betonske mešanice, betonski montažni elementi (npr. preklade), konstrukcijski les (ki se na

gradbišče pripelje, ko se gradi streha) in morebitni specialni ali nepredvideni materiali, za

katere bi se potreba pokazala med gradnjo.



4.1.4 Odpadki in izkopani material

Pogoje za ravnanje z odpadki predpisujejo izvajalci storitev odvoza, predelave in skladiščenja

odpadkov. Tudi ti imajo svoje pogoje za skladiščenje odpadkov na gradbišču, njihov transport

in oddajo. Odpadke je potrebno klasificirati po Klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki je

priloga Uredbe o ravnanju z odpadki69

. Predvidevamo naslednje odpadke, navedene v

preglednici 1.

Preglednica 1: Predvideni gradbeni in drugi odpadki

Vrsta odpadka Klasifikacijska

številka1

Vir odpadka Način zbiranja

odpadka

beton 17 01 01 ostanki betoniranja Vsi odpadki se

ločujejo in zbirajo na

ustreznih deponijah.

Nevarni odpadki pri

gradnji niso

predvideni. Poleg

deponij bo na območju

gradbišča lociran tudi

ekološki otok za

ločevanje splošnih

komunalnih odpadkov.

mešanice z

betonom, opeko itd.

17 01 07 ostanki zidanja

les 17 02 01 opaž

železo in jeklo 17 04 05 ostanki armature

kabli 17 04 11 obnova

infrastrukture

plastika 17 02 03 obnova

infrastrukture

zemljina 17 05 06 izkop

mešani gradbeni

odpadki

17 09 04 splošni delovni

proces

Različne vrste odpadkov se bodo zbirale na ločenih deponijah, priročno čim bolj ob virih

nastanka (v kolikor je to glede na vrsto in nevarnost odpadka mogoče), oziroma na mestih, ki

so dostopna po pogojih upravljavca odpadkov. Za namene gradbišča so v organizacijski

shemi gradbišča predvideni trije kontejnerji za tri vrste odpadkov (betonski, opečni ostanki;

les; železo in jeklo), zemljina se bo odložila na zanjo predvideni deponiji, opisani v

nadaljevanju, odpadki iz umetne mase se bodo shranjevali v manjše posode, mešani gradbeni

odpadki pa v kontejner za ostale odpadke.

Gradbene odpadke bo ob presežnih količinah odvažal izvajalec sam, v kombinaciji s

transportom materiala, surovin in izdelkov na gradbišče. Odpadki se bodo odvažali v najbližji

zbirni center v Bukovžlaku. Zbirni center Bukovžlak je v lasti podjetja Simbio, d. o. o., nahaja

se na naslovu Bukovžlak 30, 3000 Celje. Drugih zbirnih centrov ne potrebujemo, saj se v

navedenem lahko odloži vse vrste naštetih odpadkov.

69 Uredba o ravnanju z odpadki, Ur. l. RS, št. 34 / 2008


Odpadke, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti, se bo ustrezno predelane skladiščilo ločeno in

po potrebi uporabilo oziroma vgradilo na lokalnem ali drugem bližnjem gradbišču izvajalca.

Izvajalec se ukvarja tudi z reciklažo materialov, ki jih lahko uporabi kot agregat za betone ali

nasutja. Dostavljali se bodo na sedež izvajalca, kjer se nahajajo tudi za to primerni stroji.

Tovrstna odpadka sta predvsem odpadni beton in opeka.

4.1.5 Gradbeni odri na gradbišču

Izvajalec bo uporabi klasične gradbene cevne fasadne odre in odre na kozah. Dostavil jih bo s

svojega sedeža. Delovni in varovalni odri morajo biti strokovno postavljeni. Njihovo

postavljanje, prestavljanje, sestavljanje in sestavljanje mora izvajati za to posebej

usposobljena oseba. Morajo zadostovati standardom varnosti pri delu in imeti ustrezne

nosilnosti. Kot vsa ostala delovna mesta na višini vsaj 2 m od tal morajo biti tudi odri

zavarovani proti padcu. Varovalna ograja mora biti visoka 100 ± 5 cm, prenesi vodoravno

obremenitev najmanj 300 N/m, imeti največ 47 cm razdalije med polnili in varovalni rob

širine vsaj 15 cm.70

Deponija gradbenega opaža je prikazana v organizacijski shemi gradbišča.

4.1.6 Delovna oprema in mehanizacija

Potrebo po delovni opremi, strojih in mehanizaciji smo obravnavali že v poglavju 3.6.

Oprema, uporabljena pri gradnji, mora biti ustrezno vzdrževana in pregledana. Vsak

uporabnik delovne opreme in mehanizacije mora biti za to usposobljen. Vse informacije o

delovnih strojih in njihovih uporabnikih morajo biti ustrezno dokumentirane in kot dokazilo

predložene pred začetkom gradnje.1

Pri gradnji kompleksa bo predvidoma potrebno uporabiti naslednjo delovno opremo in stroje:

- bager,

- kamion prekucnik za odvoz in dovoz materialov,

- valjar,

- teleskopski viličar,

- avtomešalec za beton,

- mešalec za beton in malto,

- vibracijsko iglo za beton,

- ročno električno orodje (brusilke, rezalke, vrtalne stroje, kompresorsko kladivo,

varilne aparate),



- verižno motorno in krožno žago,

- rezalni stroj za keramiko,

- lestve,

- odre,

- stroje za izdelavo estrihov in strojnih ometov.

Vso opremo bo zagotavljal izvajalec, saj je posredovanje in izposoja delovne opreme ena od

njegovih dejavnosti.

4.1.7 Gradbeni material

Seznami s podatki o potrebnem materialu, izdelkih, mehanizaciji, opremi in delavcih so

osnova za dimenzioniranje začasnih objektov na gradbišču. Sezname s količinami bomo

pridobili iz gradbenih popisov71

in s pomočjo gradbenih norm72

. Glavni gradbeni materiali so

našteti v preglednici 2.

Preglednica 2: Pregled glavnih gradbenih materialov

Material Enota Količina

Hidroizolacija m2 679,00

Drenažna cev m1 73,70

Betonske cevi za peskolove kos 11,00

Betonske cevi za jaške kos 13,00

PVC kanalizacijske cevi Ø 50 mm m1 9,10



Beton C 8 / 10 m3 45,90

Beton C 25 / 30 m3 261,50

Armatura kg 28255,00

Betonska opeka debeline 30 cm m3 206,20

Betonska opeka debeline 25 cm m3 21,00

Modularna opeka debeline 30 cm m3 41,20

Modularna opeka debeline 25 cm m3 28,30

Opečni porolit debeline 10 cm m3 40,10

Malta m3 27,27

Toplotna izolacija m2 636,90

Konstrukcija za leseni ostrešji m3 28,94

Ometi debeline 1,50 cm m2 1485,10

Tankoslojna kontaktna fasada m2 636,90





Materiali se bodo na gradbišče dostavljali sproti, po potrebi posameznih aktivnosti gradnje.

Vse vire, dobavitelje in načine pridobivanja po svojih utečenih poteh in postopkih ureja

izvajalsko podjetje. Beton se bo jemal pri podjetju Pilih beton Celje, ostali materiali pri

Merkur d.d. Celje, les pa na bližnjih žagah.

4.2 Seznam delovne sile in kadrovska struktura

Izvajalec ima lastno kvalificirano delovno silo. Na gradbišču bo potrebnih največ 22

gradbenih delavcev. Obrtniška in inštalaterska dela bodo izvajali drugi strokovnjaki. Vsi

delavci morajo imeti opravljen zdravniški pregled, izpit iz zdravja in varstva pri delu ter

požarne varnosti.73

Morajo biti psiho-fizično sposobni in usposobljeni za dela, ki jih bodo

opravljali. Nekateri delavci so kvalificirani za različna dela, vendar jih številčno ni smiselno

pisati dvakrat.

Predvidevamo tudi, da bodo navedeni delavci na gradbišču v času izvajanja posameznih del.

Na primer, ko bodo zemeljska dela opravljena, bodo delavci, ki so jih opravljali, prevzeli

druga dela. Tisti, ki za druga dela ne bodo kvalificirani, ne bodo več opravljali del na tem

gradbišču, temveč jih bo izvajalec premestil na drugo gradbišče. Skupno bo delavcev 22, pri

izračunih pa smo upoštevali število delavcev, ki bodo na gradbišču istočasno. Ni potrebe, da

bi vsi našteti delavci bili na gradbišču ves čas. So pa tudi delavci, ki v času obratovanja

gradbišča ne smejo manjkati; to so odgovorni vodje del oz. vodja gradbišča in osebe, ki

skrbijo za gradbiščno dokumentacijo. V našem primeru torej tehnik in iženir.

Preglednica 3: Seznam potrebnih delavcev

Vrsta dela Število delavcev po kvalifikaciji

PK KV VKV tehnik inženir

Zemeljska dela 1 1 1

Betonska dela 1 2 1

Železokrivska dela 0 2 0

Zidarska dela 1 2 1

Tesarska dela 1 2 1

Odranje 1 1 1

Skupaj 5 10 5 1 1

Skupaj vseh delavcev 22



4.3 Dimenzionirane začasnih objektov, naprav in napeljav

Dimenzioniranje se izvede na podlagi prej predstavljenih podatkov, lastnosti in zahtevnosti

objekta ter izkušenj in resursov izvajalca. Določamo velikosti ali kapacitete74

:

- proizvodnih delavnic na gradbišču,

- prostorov za skladiščenje in deponiranje,

- gradbiščnih prometnic in transportnih sredstev,

- začasnih inštalacij na gradbišču,

- objektov za pisarniške prostore,

- objektov za bivanje, prehranjevanje in zdravstveno varstvo delavcev,

- drugih začasnih objektov, npr. servisnih delavnic, garaž ipd.

4.3.1 Dimenzioniranje velikosti proizvodnih delavnic

Običajno pa se večje proizvodne delavnice ne postavljajo lokalno na gradbišču, temveč se iz

centralnih polizdelki ali izdelki transportirajo na gradbišča. Podobno bo tudi pri gradnji

objaktov in pripadajoče komunalne infrastrukture na Frankolovem. Za gradbišče se predvidi

tesarska delavnica oz. lopa, v kateri bo potekal razrez lesa s krožno žago. Zaradi varnosti je

potrebno tesarsko lopo primerno opremiti z opozorilnimi znaki in navodili za uporabo. Prav

tako je potrebno imeti vso dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila žaga pregledana in

preizkušena ter da je varna za uporabo.75

4.3.2 Dimenzioniranje velikosti skladiščnih prostorov in deponij

Skladiščni prostori in deponije se postavljajo za različne materiale in odpade. Odvisno od

njihove vrste se deponirajo oziroma skladiščijo na prostem, pod streho, nekateri samo pokriti

s folijo ali drugim nepropustnim materialom. Računajo se po enačbi:

𝐹 = 𝑄∙𝑛 ∙𝑘 ∙ 𝛼

𝑡 ∙𝑞 ∙ 𝛽,

kjer so:

F - tlorisna površina skladiščnega prostora v m2,

Q - skupna količina materiala v različnih enotah; npr. m3, t, kom,

n - število dni rezerve materiala,




k - koeficient neenakomernosti porabe materiala,

α - koeficient neenakomernosti dobave materiala,

t - število dni dela z materialom,

q - specifična obremenitev površine skladišča v različnih enotah; npr. m3 / m

3, t / m

3, kom /

m3 in

β - manipulativni koeficient.

Za gradbišče bomo potrebovali naslednje deponije:

- deponijo humusa,

- deponijo izkopane zemlje,

- deponijo za cevni oder,

- tesarsko lopo,

- deponijo opažev,

- deponijo malte,

- deponijo armaturnih palic in mrež,

- deponijo opeke.

Deponije se morajo nahajati čim bližje mesta vgraditve. V našem primeru imamo oba objekta

locirana dovolj skupaj in dovolj prostih površin na parceli, da je to izvedljivo. Kljub temu se

materiala ne bo deponiralo več, kot je nujno potrebno za tekoče aktivnosti. Izjema bo le

deponija humusa, ki bo na lokaciji ostala do konca gradnje.

Deponija humusa

Za gradnjo kompleksa bo potrebno strojno odriniti 158,20 kubičnih metrov humusa debeline

do 30 cm. Deponiral se bo na gradbišču, severno od obstoječe stanovanjske hiše, kjer se bo

prihranil do konca gradnje, saj se bo nato uporabil za zelenitev okolice objektov. Ostala

količina humusa, ki se ne bo porabila za kompleks zgradb, se bo ohranila za zazelenitev po

odstranitvi stare stanovanjske hiše. Deponija bo dimenzije 17 m × 7 m, kar znese 119 m2.

Deponija izkopane zemljine

Izkopana zemljina se bo delno porabila za planiranje površine okolice objektov, del pa se bo

odpeljal na oddaljeno deponijo izvajalca. Na lokaciji se bo uporabil le material, ki bo

primeren za vgraditev in utrditev. Strojno se bo izkopalo skupaj 1447,70 m3 materiala, od

katerega se bo porabilo 534,50 m3 za planiranje in utrjevanje, za zasip temeljev pa je

predvidenega 714,60 m3 materiala, vendar izkopana zemljina zanj ni primerna. Prihraniti bo

torej potrebno cca 750 m3 izkopane zemlje, kar je polovica celotnega izkopa. Manjša začasna


deponija bo locirana vzhodno od obstoječe stanovanjske hiše in bo dimenzij 12 m × 8 m, kar

znese 72 m2. Večja deponija, locirana pri izvajalcu pa bo velika 20 m × 25 m = 500 m

2.

Deponija za cevni oder

Izvajalec bo uporabi klasične gradbene cevne fasadne odre in odre na kozah. Odri se bodo

pripeljali po potrebi in so na voljo pri izvajalcu. Zato zanje ne predvidimo deponije. Ker

izvajalec gradi na več gradbiščih hkrati, je potrebno uporabo odra planirati v naprej. Tako

bodo odri pravočasno dostavljeni na obravnavano gradbišče.

Tesarska lopa

Tesarska lopa bo pločevinasta baraka, standardnih dimenzij 6,00 m × 3,00 m. V njej se bo

nahajala krožna žaga, ki bo preizkušena in bo imela v tesarski lopi na vidnem mestu tudi

kontrolne liste in opozorilne table. Locirana bo v jugovzhodnem delu gradbene parcele v

bližini deponije opažev. Leseni elementi se bodo na gradbišče dostavljali že izdelani in

pripravljeni za vgradnjo, zato ni potrebe po večjih prostorih za namene obdelave lesa. Zaradi

varnosti je potrebno tesarsko lopo primerno opremiti z opozorilnimi znaki in navodili za

uporabo.

Deponija opažev

Opaže priskrbi in izdela izvajalec sam. Les za opaže bo kupil na bližnjih žagah, opaže pa

izdelal neposredno na gradbišču. Opaži se bodo uporabljali zaporedno, ko se bodo betonirali

posamezni betonski elementi gradenj. Po vsakem zbetoniranem elementu ali skupku elemetov

se bo opažni material odstranil, očistil in ponovno uporabil na naslednjem elementu.

Potrebujemo 396,50 m2 opaža za podložni beton, 321,90 m

2 za pasovne temelje, 470,57 za

plošče, 417,80 m2 pa za ostali vgrajeni beton. Skupaj torej 1606,77 m

2. Zaradi fazne gradnje

se lahko opaž skladišči pri izvajalcu in se na gradbišče pripelje, ko je na vrsti aktivnost

opaževanja. Posebni kosi opaža se bodo dovažali naknadno in po potrebi na gradbišču

popravili, da bodo primerni za uporabo. Na gradbišču bo za take primere le manjša deponija

za opaže velikosti 30 m2 oziroma dimenzij 5 m × 6 m. Locirana bo v neposredni bližini

tesarske lope. Lokacija je razvidna iz priloge 1.

Deponija malte

Malta se bo deponirala v silosu, katerega mešalno postajo priključimo na vodovod. Zato se bo

silos za malto nahajal v bližini obeh objektov in obstoječe stanovanjske hiše, iz katere je

napeljan vodovodni priključek. Pripravljala se bo z mešanjem suhe mešanice in vode.


Med obema bodočima objektoma je predvidena dovoljšnja površina za dostop in manipulacijo

s kamionom. Območje za postavitev silosa, veliko 3 m × 3 m, bo vedno na razpolago. Teža

polnega silosa je 7 ton, na gradbišču bomo potrebovali dva silosa, kar pomeni deponijo

velikosti 3 m × 6 m.

Deponija armature

Izvajalec bo ustrezne armaturne izdelke pripravil v svoji železokrivnici in jih na gradbišče

dovažal pripravljene za vgradnjo. Na gradbišču se bodo deponirale le armaturne mreže.

Površina potrebne deponije za armaturne palice do Ø 12 znaša 7,74 m2; predvidimo deponijo

dimenzij 6 m × 1,30 m. Površina potrebne deponije za armaturne palice nad Ø 12 znaša 7,20

m2; predvidimo deponijo dimenzij 6 m × 1,3 m. Površina potrebne deponije armaturnih mrež

S 500 tipa Q in R znaša 13,84 m2. Armaturne mreže imajo standardne dimenzije 2,2 m × 6 m,

zato predvidimo dovoljšnjo deponijo za razvrščanje mrež v dve vrsti; 4,4 m × 6 m. Deponije

za vse vrste armature se bodo nahajale v jugozahodnem delu gradbišča, tik ob utrjeni

manipulativni površini. Zato bodo enostavno dostopne. Med posameznimi deponijami

armature je predviden prostor za lažje dostopanje v širini 1,3 m

Deponija opeke

Tudi opeka se bo na gradbišče dobavljala skladno s potekom gradnje. V vsakem primeru pa

bo na gradbišču potrebna večja deponija za oba objekta. Skladiščila se bo po fazah, skladno s

potekom gradnje. Najprej se bo prepeljalo 227,20 m3 betonske opeke, nato 69,50 m

3

modularne in na koncu še 40,10 m3 opečnega porolita za predelne stene. Skupaj je to 336,80

m3 oziroma 31703 kosov opeke.

Potrebna površina deponije znaša 17,40 m2. Locirali jo bomo v bližino obeh objektov.

Dimenzije deponije bodo 4,8 m × 4,0 m. Prvo dostavo opeke predvidimo po izdelavi temeljne

plošče. Opeka bo zložena na EURO paletah in zaščitena s PVC folijo. Dostavil jo bo izvajalec

s svojim kamionom.

4.3.3 Dimenzioniranje gradbiščnih prometnic

Gradbiščne prometnice, ki so za predmetno gradnjo v celoti predvidene kot cestne poti, se

dimenzionirajo glede na vrsto vozil in njihovo število. Dimenzionira se njihova širina, radij in

omejitev hitrosti.

Uporabili bomo obstoječo lokalno cesto, ki jo bomo dopolnili z na novo izvedenim dovozom,

ki bo kasneje služil kot dovoz do obeh manj zahtevnih objektov. Cesta bo potekala skoraj

vzporedno s plastnicami, zato bo zagotovljen vzpon, manjši od 15 %. Izogibališča niso


potrebna, saj bo promet od obstoječe ceste do lokacij delov gradbišč potekal izmenično

enosmerno, obstoječa cesta pa omogoča dvosmerni promet.

Predvidevamo, da se bodo na gradbišče vozila lahka vozila, občasno s prikolico, skupno do

15 vozil na uro. Iz tega predvidimo minimalno širino voznega pasu 3 m, največjo hitrost

vožnje 15 km / h in zavijalni radij 30 m za obe dovozni poti. Potrebno je zagotoviti tudi

prečni naklon, ki mora biti najman 4 %. Izvedla se bo 5 m široka dovozna pot, obstoječa pa

meri 6 m v širino, kar je prav tako dovolj za naše potrebe.

S padci cestne poti in odvodnimi cevmi se bo poti ustrezno vzdrževalo. Poti se bo po potrebi

tudi očistilo. Po gradnji se jih bo obdržalo, njihova gradnja pa je dovoljena v sklopu zunanje

ureditve PGD projektne dokumentacije76

.

4.3.4 Dimenzioniranje transportnih sredstev

Transportna sredstva se delijo na tista, namenjena notranjemu in druga, namenjena zunanjemu

transportu. Zunanja transportna sredstva povezujejo gradbišče z lokacijami proizvajalcev in

dobaviteljev materialov, surovin, izdelkov itd. Notranja pa so namenjena gibanju in transportu

v območju gradbišča. Vsa transportna sredstva je potrebno uskladiti z delovnimi procesi in

potrebo po njih predvideti glede na lastnosti objekta.

Notranji transport na gradbišču lahko razdelimo na kontinuirni in nekuntirni transport.

Kontinuirni transport na gradbišču običajno izvajamo s transportnimi trakovi, cevmi, polži in

vibracijskimi žlebovi. Nekuntinuirni transport se lahko opravi s kamioni, viličarji, žerjavi,

dvigali, avtodvigali in tudi z gradbeno mehanizacijo za zemeljska dela, npr. vleka bremena z

buldožerjem, spuščanje bremena v jamo z bagrom itd.

Za v tem delu načrtovano gradbišče smo predvideli naslednja transportna sredstva:

- bager Caterpillar na kolesih za zemeljska dela,

- mini bager JCB za manjše izkope

- valjar teže 6 ton za utrjevanje površin,

- kamion prekucnik za odvoz materiala z gradbišča,

- kamion z dvigalko za vertikalni in horizontalni transport.

Vse stroje oziroma vozila zagotavlja izvajalec.




4.3.5 Zapore javnih površin

Včasih se v namen transporta večjih kosov na gradbišče pokaže potreba za zaporo javnih

površin. V primeru objektov predmetne gradnje ta ne bo potrebna, saj ni načrtovan prevoz

nobene večje enote.

V primeru, da bi se pojavila potreba po zapori ceste, se bo to informacijo pristojni policijski

enoti (PU Celje) posredovalo vsaj deset dni pred načrtovano zaporo in se dovoljenja dostavilo

na gradbišče. Čas zaprtja ceste je mogoče po potrebi z dodatnim obvestilom in soglasjem tudi

podaljšati.

4.3.6 Preskrba z električno energijo

Za potrebe gradbišča smo predvideli:

- vir električne energije in način priključka,

- vrsto transformatorja,

- inštalacijske vode s priključnimi mesti,

- gradbiščno nizkonapetostno inštalacijo.

Gradbišče se bo z električno energijo oskrbovalo preko obstoječih priključkov na lokaciji. Na

območju gradbišča se trenutno nahajata dva objekta; stanovanjska hiša in gospodarski objekt,

namenjen reji živali ter skladiščenju pridelka. Trenutno zagotovljena priključna moč na

elektroenergetsko omrežje ni dovoljšnja, zato se bo električna energija dovedla neposredno iz

transformatorske postaje TP LOKA: 475.

Preračunati moramo potrebno efektivno moč, ki se računa po enačbi77

:

𝑃𝑒𝑓 = ∑ 𝑃𝑖 ∙ 𝑘0 ∙ 𝑘𝑖

𝜂

kjer so:

Pef - potrebna efektivna moč za gradbišče v kW,

Pi - inštalirana moč posameznega električnega porabnika v kW,

k0 - koeficient obremenjenosti električnega porabnika brez enote,

ki - koeficient istočasnosti obratovanja porabnikov in

η - koeficient izkoristka električne moči.

77 Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbneištvo, Maribor 2008.


Potreben je tudi preračun inštalirane moči transformatorske postaje po naslednji enačbi:

𝑃𝑡𝑝 = 𝑃𝑒𝑓

𝑐𝑜𝑠𝜑

kjer so:

Ptp - potrebna inštalirana moč transformatorske postaje v kVA,

Pef - potrebna efektivna moč za gradbišče v kW,

cosφ - fazni zasuk v radianih.

Za preračun električne moči moramo predvideti uporabo strojev. Predvidevamo naslednje

porabnike:

- krožna žaga; 1 kos; 5 kW,

- mešalec za beton; 1 kos; 6 kW,

- električno ročno orodje; 6 kosov; 48 kW,

- razsvetljava; 4 kosi; 8 kW in

- pomožni prostori; 25 kW.

Na gradbišču bomo potrebovali priključno moč približno 100 kVA. Postavila se bo elektro

omarica tipa PGEO63, ki ima skupno priključno moč 100 kW ter pet 220 V in tri 380 V

priključke. Locirana bo ob severovzhodnem vogalu lokacije bodoče stanovanjske hiše

(kasneje se bo obdržala). Zunanji razvod se bo uskladil z bodočo pozidavo, na prostem pa so

lahko položeni le kabli tipa HO 7 RN – F, ki morajo biti mehansko zaščiteni ali nameščeni na

predpisani višini na vseh prehodih za vozila in območjih, kjer se opravlja delo s težko

gradbeno mehanizacijo. Dela v nočnem času niso predvidena, kljub temu pa je urejena

možnost priključitve osvetljave gradbišča.

4.3.7 Preskrba z vodo

Voda je en od bistvenih gradbenih materialov. Poleg mešanja je potrebna tudi za čiščenje,

hlajenje itd. Gradbiščni vodovodni priključek se bo izvedel iz lokalnega vodovoda, ki se

obnovi, iz katerega se bosta z dodatnimi razvodi napajala oba dela gradbišča. Za namene

gradbišča zgrajeni vodi se bodo uporabljali tudi po koncu gradnje, za namene uporabe

objekta.

Tudi količina potrebne vode se preračunava glede na predvideno porabo. Specifična poraba

vode je določena po standardizirani preglednici in preračunana s pomočjo enačb za rezervno

urno porabo vode in svetli premer gradbiščnega cevovoda. Upoštevano bo tudi, da pritsk


tehnološke vode na gradbišču mora znašati od 2 do 3 bare, minimalni pritisk vode 2 m nad

najvišjo točko objekta pa ne sme biti manjši od 0,8 bara.

Izračun rezerve urne porabe vode:

𝑄𝑚𝑎𝑘𝑠 = 𝑘ℎ ∙ 𝑄𝑚𝑎𝑘𝑠, 𝑑

𝑛ℎ

kjer so:

Qmaks - rezervna urna poraba vode v m3/h,

kh - koeficient rezervne urne porabe brez enote (za 50 % rezervno urno porabo vzamemo

vrednost 1,50),

Qmaks, d - izračunana maksimalna dnevna poraba vode na gradbišču v m3/h in

nh - število delovnih ur na dan v h.

Enačba za izračun svetlega premera gradbiščnega cevovoda:

𝑑 = √4∙𝑄𝑚𝑎𝑘𝑠,ℎ

𝑣 ∙ 𝜋

kjer so:

d - svetli premer gradbiščnega cevovoda v m,

Qmaks, h - izračunana maksimalna urna poraba vode na gradbišču v m3/h,

v - hitrost pretoka vode v m/h (običajno med 5 in 15 dm/s) in

π - Ludolfovo število.

Preglednica 4: Izračun količine vode za potrebe gradbišča

Vrsta potrošnje Enota mere Izračun Potrošnja

Tehnološka voda

Priprava malte m3 / dan 0, 62 × 0,30 0,19

Zidanje m3 / dan 2,00 × 0,09 0,18

Ometavanje m2 / dan 300 × 0,02 6,00

Vlaženje opaža m3 / dan 500 × 0,01 5,00

Pranje mehanizacije kos / dan 5,00 × 0,20 1,00

Pranje vozil kos / dan 2,00 × 0,2 0,40

Pitna voda

Na gradbišču del / dan 20 × 0,03 0,60

Zidanje del / dan 20 × 0,01 0,20

Skupaj 13,57

Za gradbiščni vodovodni priključek se dobi soglasje podjetja VO-KA Celje. Izvede se na

lokaciji bodočega vodomernega jaška objektov. Soglasje se pridobi naknadno, trenutno je


pridobljeno le soglasje za priključitev končnih objektov na vodovodni sistem, ki pa ne zajema

priključitve vode za potrebe gradbišča.

4.3.8 Odvajanje gradbiščnih vod in odplak

Odvajanje vode iz gradbene jame in gradbiščnih poti bo po potrebi urejeno z izkopom jarkov

in drenaže. Na mikrolokacijah bodočih objektov in pod utrjeno površino se bo izvedla tudi

meteorna kanalizacija.

Ostale odpadne vode na gradbišču se bodo zbirale v predvidenem kanalizacijskem sistemu.

Meteorne vode se bodo skozi peskolove in lovilce olj odvajale v meteorno kanalizacijo PE-

HD ø 200 mm – po soglasju upravljavca78

k PGD projektu skozi zbiralnik in zbiralni jašek v

odprti jarek. Fekalne odplake se bodo odvajale v čistilno napravo, iz katere se bo PVC ø 150

mm cevovod priključil PE-HD cevovodu meteorne kanalizacije. Vsakemu od delov gradbišč

se izvede svoj ločen kanalizacijski sistem, ki se bo ohranil in koristil tudi v namene in v času

uporabe kompleksa stavb.

4.3.9 Dimenzioniranje velikosti začasnih gradbiščnih prostorov

Na gradbišču je potrebno poskrbeti za prehrano, varnost in druge potrebe delavcev.

Obravnavano gradbišče, predvidoma ne bo potrebovalo začasnih prostorov za namene

zagotavljanja prehrane, zdravja in varnosti pri delu. Ti prostori se bodo uredili v obstoječi

stanovanjski hiši, ki zagotavlja elektroenergetsko in vodovodno opremljenost. V pritličje stare

kmečke enostanovanjske hiše je mogoče umestiti garderobo z umivalnico in straniščem (v

obstoječi kopalnici), začasno kuhinjo (v obstoječi), pisarno, v kateri se bo nahajala tudi

oprema za prvo pomoč in jedilnico.

Za bivanje delavcev na gradbišču ni potrebno poskrbeti, saj se bodo na delovišče

vsakodnevno vozili. Potrebe po stalnem bivanju delavcev na gradbišču ni. Prevoz delavcev

organizira izvajalec na standarden način. Na gradbišče se bodo vozili s službenimi kombiji v

skupinah po 7. Prostor za parkirišče bo urejen pred gradbiščem ob predvidenem dovozu na

južni strani na investitorjevi parceli št. 362, k. o. Loka.




Skladišče za orodje

Orodje se bo shranjevalo v tipskem pocinkanem zabojniku z leseno talno oblogo, dimenzije

5,00 m × 2,50 m. Potrebni so za shranjevanje ročnega orodja in drobnega pomožnega

materiala. Zabojnik se umesti na južni del gradbene parcele.

Na gradbišče ga bo izvajalec dostavil pred začetkom gradnje, pripeljal ga bo s kamionom in

odložil s pomočjo kamiona z dvigalko. Umeščen bo ob obstoječo stanovanjsko hišo na

utrjeno površino. Po koncu gradnje ga bo investitor odstranil tako, da ga bo s pomočjo

kamiona z dvigalko naložil na kamion, s katerim ga bo odpeljal nazaj na sedež podjetja ali pa

na novo gradbišče.

Skladišče za nevarne odpadke

Odpadke na gradbišču, ki lahko onesnažijo okolje; vodo, prst ali zrak, je potrebno posebej

shranjevati v prezračevanih in ustrezno zavarovanih ter označenih kontejnerjih. Primeri

takšnih snovi so goriva, olja, razni aditivi ipd. Na gradbišču se bo skladišče za nevarne

odpadke zagotovilo na južnem delu parcele. Pripeljalo se bo tipski kontejner za nevarne

odpadke SRC W, katerega stranice so izdelane iz ojačane jeklene pločevine.

4.3.10 Komunikacija na gradbišču

Izvajalec bo s svojimi podrejenimi in morebitnimi podizvajalci komuniciral po mobilnem

telefonu. Internetna povezava za računalnike se bo prav tako uredila preko brezžičnega

omrežja. Za skrajne primere se lahko uporabi tudi fiksna telefonska linija v obstoječem

stanovanjskem objektu. Vsa komunikacija bo potekala elektronsko, tudi tiskane dopise bodo

skenirali in pošiljali po elektronski pošti. Za tiskanje, skeniranje in multipliciranje tiskane

vsebine bodo na gradbišču zagotovili večfunkcijski tiskalnik. Uradne dopise, ki jih bo

potrebno pošiljati po pošti, se bo dnevno dostavljalo na pošto v Vojniku.

4.3.11 Dimenzioniranje pisarniških in garderobnih prostorov

Pisarniški in garderobni prostori se bodo uredili v obstoječi stanovanjski hiši. Potrebujemo

prostor za pisarno izvajalca, delovodjo, garderobo in sanitarije. V pritličju obstoječe

stanovanjske hiše je dovolj ločenih prostorov za zadovoljitev vseh zahtev. Po potrebi se lahko

uporabi tudi podstrešje stanovanjske hiše. Zaradi boljših sanitarnih pogojev bo potrebno na

gradbišče dostaviti le še dodatno kemično stranišče (eno se nahaja v stanovanjski hiši).


4.3.12 Prehrana in prevoz delavcev

Prehrana bo omogočena v bližini gradbišča v gostinskem lokalu z raznovrstno ponudbo.

Lokal se nahaja v bližnjem kraju, oddaljenem cca 1 km. Na gradbišču je zagotovljena tudi

pitna voda. Delavce bo na gradbišče pripeljal izvajalec s sedeža podjetja, ki se nahaja v

neposredni bližini gradbišča. Delavci za prevoz na lokacijo sedeža podjetja poskrbijo sami.

4.3.13 Objekti za sanitarije in garderobe

Delavci lahko kot garderobo izkoristijo prostore obstoječe stanovanjske hiše, kamor se

namestijo omarice. Sicer pa imajo delavci že zagotovljene garderobne prostore na sedežu

podjetja izvajalca, kjer se uredijo, preden jih pripeljejo na delo. Potreben je prostor velikosti 9

m2. Za 20 delavcev je potrebno predvideti dve stranišči. Eno se nahaja v obstoječi

stanovanjski hiši, drugo pa izvajalec zagotovi s pomočjo partnerskega podjetja, ki posoja in

vzdržuje kemična stranišča. Popis pripravljalnih in zaključnih del

Gradnja bo potekala na že uporabljenem stavbnem zemljišču. Ker pa je enostanovanjska hiša

predvidena na novi lokaciji, star gospodarski objekt pa je že bil porušen pred predvideno

gradnjo, je kljub temu potrebno pripraviti gradbišče. Po končanih delih bo izvajalec gradbišče

tudi počistil.

Preglednica 5: Popis pripravljalnih in zaključnih del

Št.

postavke

Opis postavke EM Količina

1. Izdelava elaborata pripravljalnih del – ureditev gradbišča,

obračun po dejanskih stroških (ocena) kos 1,00

2. Zakoličba objekta z določitvijo in preverjanjem položajev,

višin in smeri kos 2,00

3. Postavitev in zavarovanje prečnih in vzdolžnih osi objekta kos 2,00

4. Postavitev in zavarovanje prečnih profilov za komunalni

vod kos 2,00

5. Posnetek višine in položaja točke na terenu kos 1,00

6. Izdelava, montaža in demontaža gradbiščne table in

opozorilnih tabel kpl 1,00

7. Postavitev in odstranitev ograje m1 244,00

8. Izdelava, postavitev in odstranitev vhodnih dvokrilnih vrat

velikosti 500 cm × 245 cm kos 2,00

9. Postavitev, odstranitev, najem in vzdrževanje kemičnega

stranišča kpl 1,00

10. Postavitev, amortizacija in odstranitev tesarske lope kos 1,00

11. Postavitev in odstranitev skladišča za orodje kos 1,00

12. Postavitev in odstranitev skladišča za nevarne snovi kos 1,00


13. Postavitev, odstranitev in odvoz kontejnerjev komunalnih

odpadkov v času gradnje kos 3,00

14. Oprema stanovanjske hiše s potrebnim pisarniškim

pohištvom in garderobami, materialom in napravami kpl 1,00

15. Dobava, namestitev in odstranitev gasilnikov na gradbišču kos 2,00

16. Dobava, namestitev in odstranitev omarice za prvo pomoč kos 2,00

17. Izdelava zaščitnih ograj na stopniščih in po robu objekta kpl 1,00

18. Montaža, najem in demontaža glavne el. omarice in

izdelava zaščitne nadstrešnice kpl 1,00

19. Razvod električnega omrežja za potrebe gradbišča kpl 1,00

20. Izvedba vodomernega jaška z namestitvijo in odstranitvijo

odštevalnega števca, namestitev točilnih pip z izolacijo

cevi.

kpl 1,00

21. Lociranje podzemnih vodov podzemne infrastrukture v

sodelovanju s soglasodajalci. Izdelava profilov za

označevanje tras in križanj pred pričetkom del.

kpl 1,00

22. Izvedba kanalizacije kpl 1,00

23. Izvedba gradbiščnih transportnih poti širine 5,00 m,

debeline 30 cm, odriv humusa, nabava in vgradnja gramoza

z utrjevanjem.

m2

150,00

24. Prestavitev obstoječega vodovoda in izdelava začasnega

priključka v času gradnje. kpl 1,00

25. Prevozi opažev, odrov, strojev in opreme kpl 1,00

26. Čiščenje gradbišča med in po gradnji kos 2,00

4.4 Organizacijska shema ureditve gradbišča

Organizacijsko shemo ali situacijo ureditve gradbištva lahko pripravimo na osnovi vseh

podatkov tehničnega poročila in dimenzioniranj iz prejšnjih poglavij. Je risba oziroma

grafična priloga načrta organizacije gradbišča, glej prilogo 1.

Na organizacijski shemi so označeni potrebni stroji, oprema ter resursi za gradnjo in njihova

skladišča, deponije ali drugi gradbiščni prostori. Poleg tega je prikazana izvedba varovanja

gradbišča, komunalni vodi in ureditev ter načrtovani objekti.

Posebnih načrtov za gradbiščne prostore se za potrebe predmetne gradnje ne pripravlja. Vsi

pomožni objekti so tipski oziroma premični, izposojeni pri ponudniku, ki zagotavlja njihove

kapacitete in druge potrebne karakteristike.


4.5 Varnostne in protipožarne zahteve

En od pogojev za začetek gradnje je izdelan varnostni načrt. Varnostni načrt je ločen

dokument, ki je del projekta za izvedbo (PZI). Da ga je potrebno imeti na vsakem gradbišču,

predpisuje Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih

gradbiščih79

. V načrtu so opredeljena pravila, kako se morajo zaposleni na gradbišču vesti in

opravljati dela, da bi ostali zdravi in varni. Podatki iz varnostnega načrta morajo biti usklajeni

tudi z načrtom organizacije gradbišča, v katerem so povzeta glavna navodila v zvezi z

gradnjo. Varnostni načrt običajno vsebuje:

- podatke o gradbišču, investitorju, izvajalcu in gradnji,

- ureditev gradbišča,

- ureditev in vzdrževanje prometnih komunikacij,

- določitev kraja, prostora in načina razmestitve in shranjevanja gradbenega materiala,

- shranjevanje in delo z lahko vnetljivimi in eksplozivnimi snovmi in tekočinami ter

plini,

- načine prevažanja, nakladanja in skladiščenja raznih vrst gradbenega materiala in

težkih predmetov,

- način zaznamovanja oziroma zavarovanja nevarnih mest in ogroženih območij na

gradbišču (nevarne cone),

- način dela v neposredni bližini ali na krajih, kjer nastajajo zdravju škodljivi plini, prah

in hlapi ali kjer lahko nastane požar ali eksplozija,

- ureditev električnih naprav za pogon naprav in strojev ter razsvetljavo na gradbišču,

- določitev vrste in mest za postavitev gradbenih strojev in naprav ter zavarovanja, ki

ustrezajo lokaciji na gradbišču,

- določitev vrste in načina izvedbe gradbenih odrov,

- način zavarovanja pred padcem z višine ali v globino,

- določitev delovnih mest, na katerih je večja nevarnost ter vrste in količine potrebnih

varovalnih sredstev in opreme,

- ukrepe in sredstva požarnega varstva na gradbišču,

- zgraditev, ureditev in vzdrževanje sanitarnih vozlov na gradbišču,

- prvo pomoč in organizacijo prve pomoči na gradbišču,

- osebna zaščitna sredstva.



Na vsakem gradbišču je za namene zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev in drugih

udeleženih upoštevati navodila varnostnega načrta. Podrobnosti o posameznih področjih, ki

jih varnostni načrt pokriva, so navedene v nadaljnjih podpoglavjih.

4.5.1 Delovna oprema

Vsa delovna oprema mora biti, preden je premeščena na delovišče – gradbišče, pregledana,

preizkušena in biti brezhibna. s stroji lahko upravljajo samo delavci, ki so strokovno

usposobljeni v skladu s predpisi ter so bili o varnem delu predhodno poučeni in preizkušeni.80

V gradbiščni pisarni mora biti vodena in spremljana dokumentacija o rednih pregledih,

preizkusih in vzdrževanjih delovne opreme.

4.5.2 Nevarnosti pri izvajanju del

Večina del pri gradnji je lahko ob nepravilnem izvajanju nevarnih ali vsaj zdravju škodljivih.

Posamezne aktivnosti ob neupoštevanju varnostnih navodil lahko ogrožajo delavca na

različnih področjih, kot so naslednja:

- postavljanje in obratovanje gradbenega stolpnega dvigala, avtodvigala (nevarnost

prevrnitve, padcev delov dvigala ali upravljavca dvigala ...),

- odstranitvena dela in nenačrtovane porušitve (padci materiala; tudi z višine, zasutje

delavca),

- dela z ročnim in mehaniziranim orodjem (okvare, poškodbe zaradi nepravilnega

ravnanja),

- postavljanje, odstranjevanje, vzpenjanje, sestopanje, delo na delovnih odrih (padci,

porušitve),

- obratovanje delovne opreme, delo z visečimi bremeni (udarci, poškodbe),

- delo z inštalacijami ali napravami, priključenimi na električni tok (električni udar),

- delo na višini, zemeljska dela, izkopavanja (padec v globino ali z višine),

- varjenje hidroizolacije ali kovinskih elementov (opekline),

- splošen delovni proces (vbodi štrlečih delov, vdihavanje prahu, izpostavljenost

prekomernemu hrupu itd.).

Za zagotavljanje varnosti na gradbišču je pomembno načrtovati tudi naslednje aktivnosti

oziroma okoliščine81

:


81 SLONEP, [online] Citirano dne: 16. 5. 2014, Dostopno na spletnem naslovu: http://www.slonep.net


- pridobitev podatkov (podzemni in nadzemni kataster, situacije, načrti) o obstoječih

instalacijah in napravah ter drugih vplivih okolice gradbišča na varnost delavcev, s

poudarkom na preverjanju okoliščin, ki bi lahko na mestu gradbišča zaradi pretekle

rabe terena ali objekta nakazovale prisotnost nevarnih snovi ali predmetov ter

potrebnih ukrepih za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter potrebnih ukrepih v

zvezi z zagotovitvijo varnosti in zdravja delavcev:

- ureditev zavarovanja gradbišča proti okolici,

- ureditev in vzdrževanje pisarn, garderob, sanitarnih vozlov in nastanitvenih objektov

na gradbišču,

- ureditev prometnih komunikacij, zasilnih poti in izhodov, določitev kraja, prostora in

načina razmestitve in shranjevanja gradbenega materiala,

- ureditev prostorov za hrambo nevarnega materiala, način prevaûanja, nakladanja in

razkladanja gradbenega materiala in težkih predmetov,

- način označitve oziroma zavarovanja nevarnih mest in ogroženih področij na

gradbišču (nevarne cone),

- način dela v neposredni bližini ali na krajih, kjer nastajajo zdravju škodljivi plini, prah

in hlapi ali kjer lahko nastane požar ali eksplozija,

- ureditev električnih napeljav za pogon naprav in strojev ter razsvetljavo na gradbišču,

- določitev mest za postavitev gradbenih strojev in naprav ter zavarovanja, glede na

lokacijo gradbišča,

- določitev vrst in načina izvedbe gradbenih odrov,

- ukrepe varstva pred požarom ter opremo, naprave in sredstva za varstvo pred požarom

na gradbišču,

- organiziranje prve pomoči na gradbišču,

- organiziranje prehrane in prevoza delavcev na delovišče / gradbišče in z gradbišča, če

je to potrebno.

Vse naštete aktivnosti bistveno pripomorejo k večji varnosti na gradbišču, zato je bistveno, da

jih izvedemo. Na gradbiščih je izpostavljenost različnim nevarnostim, kot so padec z višine

ali v globino, udarec ob izpostavljen gradbeni element ali spregledan material, manipulacija s

težkimi stroji in mehanizacijo ipd. že tako velika, brez navedenih ukrepov pa bi se še

povečala.

4.5.3 Skladiščenje in nevarne snovi na gradbišču

Ves gradbeni material na gradbišču mora biti razporejen tako, kot je to določeno v shemi

organizacije gradbišča. Material, ki ga zlagamo, mora biti zložen tako, da ni možnosti


porušitve in da je lahko dostopen. Največja teža posameznega predmeta pri ročnem

prenašanju sme znašati 50 kg na delavca. Na gradbišču bodo težji predmeti prenašani s

pomočjo kamiona z dvigalko.

Med težke predmete in materiale štejemo predmete in materiale težje od 100 kg. Za vsa

transportna sredstva mora gradbišče imeti ustrezno dokumentacijo, in sicer interno uporabno

dovoljenje (pregled ipd.), navodila za upravljanje, navodila za vzdrževanje, potrdilo o

strokovni in psihofizični sposobnosti delavca za upravljanje s temi stroji in napravami.

Nevarne snovi morajo biti ustrezno ločene od drugih materialov in delovnih sredstev.

Skladiščene morajo biti, kot je opisano v poglavju o dimenzioniranju skladišča za nevarne

odpadke.

4.5.4 Zemeljska dela

Izkop v globino več kot 100 cm je potrebno obvezno opravljati ob izvajanju varnostnih

ukrepov, ki preprečujejo zrušitev zemeljskih plasti z bočnih strani in usip izkopanega

materiala (z zagatnimi stenami, razpiranjem ali ureditvijo brežin ob upoštevanju kota

notranjega trenja zemljine). Ob zgornjem robu izkopa je obvezno zagotoviti vsaj 100 cm

širokega prostega pasu (prostora), na katerem ni dovoljeno odlaganje materiala ali ga

uporabljati za transportne poti. Izkop kakor tudi razpiranje brežin je potrebno izvajati

strokovno, po ustreznih normativih in statičnih izračunih pod neposrednim vodstvom vodje

posameznih del. Ob tem je upoštevati tudi možnost vdora vode in povečanega tlaka v

izkopanih stenah ali zagatah. Ob površinah, po katerih se odvija promet, morata biti

zavarovanje in stabilnost breûin predhodno dokazana z upoötevanjem pričakovane obtežbe.82

Gradbene jame in izkopi, ki so globlji od 2 metrov in imajo brežine urejene pod kotom,

večjim od 45º (bolj strmo), morajo imeti najmanj 100 cm od zgornjega roba postavljeno

varnostno ograjo ali urejeno zavarovanje nevarnega območja izkopa.

Odkopavanje zemlje mora potekati od zgoraj navzdol. Podkopavanje ni dovoljeno. Pri

strojnem kopanju ni dovoljeno zadrževanje v delovnem območju stroja. Ročna dela smejo

delavci opravljati le, ko stroj miruje.

Za kompleks zgradb na Frankolovem bo potrebno izvajati izkope, globlje od 100 cm, zato bo

izkope potrebno izvajati skladno s predpisi, jih zavarovati in paziti, da se v času gradnje na

lokaciji izkopa ne bo nahajala nobena nepooblaščena oseba.



4.5.5 Opaževanje, betoniranje in razopaževanje plošč, vezi, balkonov ter polaganje armature

Pred uporabo je odre potrebno strokovno pregledati in očistiti (zakriviti, zaščititi) kakršnihkoli

ostrih in izstopajočih elementov (žebljev, cevi itd.), ki so lahko za delavca ali konstrukcijo

nevarne. Enako velja za opaže. Tudi pred razopaževanjem je potrebno pregledati in strokovno

oceniti ustreznost odstranitve.

Železokrivska dela lahko izvajajo le delavci, ki so za to kvalificirani, varijo lahko le delavci s

certifikati o opravljenem varilskem izpitu. Na višini je potrebno betonske plošče zaščititi z

ograjo, visoko vsaj en meter, da se prepreči padec z višine. Betoniranje bo potekalo delno s

črpalko in delno ročno. Za betoniranje s črpalko sta na mestu izliva potrebni dve osebi

(delavca).

4.5.6 Hidroizolacijska dela

Pri montaži bitumenskih hidroizolacijskih trakov se uporablja plinski gorilec. Gre za t. i.

varjenje, za katerega mora biti delavec ustrezno usposobljen (certifikat) in nositi osebno

varovalno opremo (zaščitno delovno obleko, čevlje, rokavice, očala ter čelado). Poleg

poškodb je potrebno preprečiti tudi opekline.

4.5.7 Zidanje nosilnih sten, izdelava estrihov, ometavanje

Oba manj zahtevna objekta bosta pozidana z različnimi vrstami modularnih zidakov, kot so

naštete v prejšnjih poglavjih. Delo na višini se izvaja na strokovno načrtovanih in izvedenih

odrih. Delavci morajo biti za delo na višni pripravljeni in usposobljeni, odri pa pregledani in

od zidov umaknjeni največ 30 cm.

4.5.8 Izdelava ostrešja, krovsko kleparska dela

Ukrepi za varovanje pri gradnji strehe so odvisni od konkretnih okoliščin, kot so višina

delovnega mesta, naklon površine, vrste in nosilnosti kritine ter trajanja in vrste del. Na

predmetnih manj zahtevnih oblekih naklon strehe znaša 35 stopinj, kar jo uvršča v naklon

med 20 in 45 odstotki. Potrebno je postaviti varnostne ograje ali lovilne odre ali mreže na

previsnih robovih streh na taki razdalji, da je višina zdrsa nižja od 5 m.

4.5.9 Fasaderska dela

Oba objekta se bosta toplotno izolirala. Za namestitev fasade je potrebno zgraditi cevni oder,

katerega ustreznost in dokumentacijo pred uporabo odra pregleda usposobljena oseba.

Delavci morajo biti za delo na višni pripravljeni in usposobljeni, odri pa pregledani in od

zidov umaknjeni največ 30 cm. Čista širina odra mora znašati najmanj 60 cm.


4.5.10 Ureditev električnih napeljav za pogon naprav in strojev ter razsvetljavo na gradbišču

Za varno uporabo električnih napeljav in delovnih sredstev, priključenih na električno

energijo morajo biti delavci ustrezno poučeni in usposobljeni. Potrebno je predvideti ustrezno

jakost in vrsto električne energije napeljane inštalacije. Na gradbišču ne smejo biti naključno

dostopna mesta, na katerih bi lahko delavec bil ogrožen zaradi neposrednega dotika ali

električnega toka.

Sama napeljava mora biti izvedena strokovno in skladno s projektno dokumentacijo ter pogoji

soglasodajalcev. Potrebno je preprečiti nevarnost eksplozije ali požara zaradi

elektroenergetske napeljave. Gradbiščni priključek se mora nahajati v izpravni električni

omarici; namestiti je potrebno električne varovalke in podobna varnostna stikala. Električno

napeljavo je potrebno tudi strokovno pregledati.

4.5.11 Gradbeno dvigalo

V okviru priprave dela se določi tudi lokacije dvigalni naprav. Avtodvigalo, ki bo uporabljeno

pri gradnji kompleksa, mora imeti ustrezno dokumentacijo, biti pregledano ter izpravno za

delo. V obratovanje sme biti predan, ko je opravljen njegov pregled s strani članov prevzemne

komisije. Potrebno je izvajati tudi redne preglede in morebitne pomanjkljivosti tudi pisno

dokumentirati.

Za premične stroje in naprave je potrebno uporabljati navodila za varno delo in vzdrževanje

proizvajalca. Dokumentacijo zagotovi izvajalec, ki je tudi lastnik gradbenega dvigala, ki se bo

uporabljalo na predmetnem gradbišču.

4.5.12 Grabeni mešalci, krožna žaga, črpalka za beton

Gradbeni mešalec je potrebno postaviti na trdna tla in ga z nepoškodovanim električnim

podaljškom priključiti na električno omrežje. Mešanico je potrebno pripraviti po navodilih

proizvajalca. Med polnjenjem ali praznjenjem mešalec ne sme biti prižgan. Po koncu

delovnega dne je mešalnik potrebno izključiti iz električnega omrežja in očitstiti. Skladišči se

v suhih in zaprtih prostorih, na mesti, kjer ni možnosti za nastanek mejanskih poškodb ali

zlorabe nepooblaščenih oseb.

Krožno žago je pred uporabo potrebno pregledati. List krožne žage mora biti dobro nabrušen

in čvrsto pritrjen. Razdalja med obdelovancem in kapo sme biti največ 5 mm, razdalja med

spodnjim robom kape in obodom lista pa vsaj 5 cm. Delavec sme obdelovanec potiskati v

stroj le z rokami, v nobeni fazi roka krožni žagi ne sme biti bližje od 10 cm. Odpadno


žagovino se odstranjuje z metlico. Žago je potrebno vsakodnevno očistiti in shraniti, da ni na

dosegu nepooblaščenim osebam.

Cev, priključeno na črpalko za beton morata na mestu izliva držati dve osebi. Na gradbišču jo

imamo samo v času betoniranja. Lokacija črpalke mora biti določena pred njeno namestitvijo

in označena z opozorilno vrvico.

4.5.13 Ukrepi varstva pred požarom ter oprema, naprave in sredstva za varstvo pred požarom

na gradbišču

Gradbišče mora biti opremljeno z ustreznim številom gasilnih sredstev, ki morajo biti redno in

pravilno vzdrževana in pregledana s strani pristojnih institucij. Vsi delavci na gradbišču

morajo biti teoretično in praktično poučeni o nevarnosti nastanka požara in o ravnanju z

ročnimi gasilnimi aparati. Odgovorni vodja del zadolži osebo za preventivno varstvo pred

požarom in za nadzor nad sredstvi za gašenje.

Vnetljive tekočine moramo skladiščiti ločeno od ostalih objektov v posebnih skladiščih.

Bitumen smemo taliti samo v ustreznih atestiranih kotlih na trdo gorivo ali tekoči naftni plin.

Taljenje bitumna s tekočimi naftnimi plini moramo izvajati po navodilu za upravljanje,

obratovanje in vzdrževanje naprave. Delavec mora biti poučen za upravljanje take naprave.

Jeklenke in baterija jeklenk mora biti oddaljena od kotla najmanj 10 m. S kotlom za taljenje

bitumna na naftni plin sme upravljati samo oseba, ki je usposobljena teoretično in praktično o

delu z naftnimi plini. Poučevanje izvršuje distributer tekočega naftnega plina. V neposredni

bližini kotla, v katerem topimo bitumen, ne glede na vrsto goriva, mora biti v pripravljenosti

zadostno število gasilnih aparatov.

Na gradbišču morajo biti urejene poti za dostop intervencijskih vozil. Na delovnih mestih in v

neposredni bližini delovnih mest, kjer se uporabljajo vnetljive tekočine, plini in vnetljivi

materiali, sme biti le tolikšna zaloga kot je enodnevna poraba. Na gradbišču je potrebno

odrediti posebno mesto za skladiščenje lahko vnetljivih materialov in sicer lopa minimalne

velikosti 2 × 4 m z lahko streho.

Lopa za lahko vnetljive materiale mora biti opremljena z ročnim gasilnim aparatom S- 9 kg in

opozorilnimi tablami:

- prepovedana uporaba odprtega ognja,

- nevarnost eksplozije.

Lopa za lahko vnetljive materiale mora biti zaklenjena, ključ pa čuva skladiščnik gradbišča.

Za ogrevanje gradbenih provizorijev smemo uporabljati samo ustrezna grelna telesa.


Gasilni aparati morajo biti razporejeni tudi po vseh delovnih prostorih na gradbišču. Ti aparati

morajo biti na vidnih mestih, enostavno dostopni in njihovih lokacij se morajo zavedati vsi

zaposleni na gradbišču.

4.5.14 Prva pomoč

Na gradbišču moramo imeti predpisano opremljeno omarico prve pomoči, ki jo moramo

sproti in stalno dopolnjevati. Prvo pomoč smejo nuditi samo usposobljeni delavci. Na omarici

mora biti napisan priimek in ime osebe, ki nudi prvo pomoč. Na vratih omarice za prvo

pomoč morajo biti razločno napisane telefonske številke reševalne postaje, najbližje

ambulante, oddelka za varstvo pri delu in koordinatorja za varnost na gradbišču v fazi

izvajanja. Na notranji strani vrat omarice za prvo pomoč mora biti nalepljen seznam potrebnih

sredstev za nudenje prve pomoči.

4.5.15 Vrste potrebne osebne varovalne opreme

Na gradbiščih so dela in naloge, kjer ni možno nuditi varstva pri delu drugače, kot z osebnimi

zaščitnimi sredstvi. Osebna zaščitna sredstva se uporabljajo za zaščito posameznih delov

telesa. Za posamezna dela in naloge so osebna zaščitna sredstva predvidena z uredbo o

zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, priloga 4. Vsi

zaposleni na gradbiščih so dolžni redno uporabljati vsa predpisana osebna zaščitna sredstva in

jih redno vzdrževati. Neuporaba osebnih zaščitnih sredstev je hujša kršitev delovnih

obveznosti. Delovodja in odgovorni vodja del morata odstraniti z gradbišča vse tiste delavce,

ki ne uporabljajo osebna zaščitna sredstva.

4.5.16 Skupni ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Na deloviščih, na katerih hkrati opravlja dela dvoje ali več delodajalcev in samozaposlenih

delavcev, morajo ti s pisnim sporazumom določiti skupne ukrepe za zagotavljanje varnosti in

zdravja pri delu. Vsak delodajalec mora v sporazumu, iz prejšnjega odstavka določiti delavca

za zagotovitev varnosti svojih delavcev. Delodajalci morajo sporazumno določiti delavca, ki

zagotavlja usklajeno izvajanje ukrepov, določenih s pisnim sporazumom.83

Sporazum o

skupnih ukrepih za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za gradbišče, obravnavano v tem

diplomskim delom, zajema:

- zavarovanje, označevanje gradbišča in preprečevanje dostopa nezaposlenim,

83 Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Ur. l. RS, št. 43/2011


- ureditev transportnih poti in zavarovanje nevarnih con,

- uporaba samo pregledane in preizkušene delovne opreme z veljavno listino –

obratovalnim dovoljenjem,

- ustrezna izvedba elektroinštalacije ter njenih meritev pred uporabo,

- prepoved uporabe lestev, ročnih električnih orodij in pripomočkov, če niso brezhibni,

predhodno pregledani in preizkušeni,

- dovoljenje opravljanja dela le v primeru, da so delavci usposobljeno za varno delo in

varstvo pred požarom in imajo opravljen ustrezen zdravstveni pregled,

- zagotavljanje vse predpisane opreme za osebno varnost pri delu,

- prepoved gibanja zunaj delovišča in zunaj določenih in varno urejenih površin,

- prepoved zadrževanja na površinah, kjer bi lahko padli predmeti z višine,

- prepoved opravljanja del brez uporabe predpisanih sredstev in opreme za osebno

varnost pri delu.

4.5.17 Obveznost vodij posameznih del o medsebojnem obveščanju o poteku posameznih faz

dela

Med izvajanjem gradnje je potrebno vse načrtovane aktivnosti in nepričakovane dogodke

beležiti v gradbiščno dokumentacijo. Vodje posameznih del se morajo medsebojno obveščati

o napredku del ter zapisovati svoje ugotovitve. Tako se preventivno ugotovijo tudi situacije, v

katerih bi lahko različni izvajalci medsebojno ogrožali en drugega. V takih primerih je

potrebno zagotoviti ukrepe, s pomočjo katerih se grožnje preprečijo in jih zapisati v gradbene

dnevnike udeleženih izvajalcev posameznih del.


5 VODENJE GRADBIŠČNE DOKUMENTACIJE

Vsaka gradnja potrebuje tudi ustrezno dokumentacijo. Pri gradbenih objektih gre običajno za

visoke investicije, velike posege v prostor pa tudi za naporno in marsikdaj nevarno delo. Z

gradbeno dokumentacijo lahko predvidimo potek gradnje in se s tem izognemo tveganjem,

povezanim z gradnjo. Dokumentacija za potrebe gradbišča se ksladno z ZGO84

pridobiva pred

začetkom gradbenih del, med gradnjo ter po zaključku gradnje.

5.1 Dokumentacija na gradbišču pred začetkom gradbenih del

Da bi sploh lahko začeli z gradbenimi deli oziroma samo graditvijo objekta, moramo pridobiti

določene listine, za katere je potrebno pridobiti tudi ustrezno tehnično oz. projektno

dokumentacijo. Pred pričetkom del moramo torej pridobiti pravnomočno gradbeno

dovoljenje, izpolniti listini za imenovanje odgovornega vodja del in vodja gradbišča, skleniti

gradbeno pogodbo, pogodbo investitorja in nadzornika, urediti zavarovanje odgovornosti za

škodo in izvesti prijavo pričetka gradbenih del.85

5.1.1 Pravnomočno gradbeno dovoljenje

En od pogojev za pričetek graditve je pravnomočno gradbeno dovoljenje. Investitor ga

pridobi na podlagi vloge, ki ji priložimo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).

Skozi postopek projektiranja PGD projektanti pridobivajo projektne pogoje oziroma soglasja

različnih soglasodajalcev in jih vključujejo v sam projekt. Obsegi PGD se razlikuje glede na

vrsto gradnje. Njegova bistvena sestavina je vodilna mapa, katere vsebina je podprta in

podrobneje utemeljena s posameznimi načrti, izkazi in elaborati.


85 Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Gradbeno poslovanje, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor 2008.


Za namene gradnje enodružinske stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja na

Frankolovem je bilo na UE Celje pridobljeno gradbeno dovoljenje86

. Gradbeno dovoljenje

izda upravna enota, na območju katere leži predvidena gradbena parcela. Na UE Celje so torej

preverili in ugotovili, da z dovoljeno gradnjo ne bo prišlo do navzkrižij z zakonodajo;

prostorski akti, zagotavljanje tehničnih, sanitarnih in okoljskih standardov ipd., zato so

dovoljenje tudi izdali.

Vlogi za graditev kompleksa stavb na Frankolovem je bilo v sklopu PGD priloženi naslednji

dokumenti, ki so vključeni v vodilno mapo PGD87

:

- dokazilo o pravici graditi (zemljiškoknjiški izpisek, služnostna pogodba ipd.),

- lokacijsko dokumentacijo ter utemeljitev skladnosti s prostorskim aktom (v vodilni

mapi PGD),

- projektno dokumentacijo v sklopu PGD, ki ga izdela projektantsko podjetje z

odgovornim vodjem projekta,

- potrdilo o plačanem delu stroškov za opremljanje stavbenga zemljišča,

- potrdilo o nosilnosti tal (geološko-geomehansko poročilo),

- soglasja, ki se idajo po predložitvi dokazil o plačanih prispevkih (izdajajo jih lastniki

ali upravljavci omrežij, kot so elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko,

telekomunikacijsko, plinsko, cestno oz. prometno ter soglasodajalci v varovanih

območjih in območjih varovalnih pasov, npr. ARSO, DRSC ipd.)

Investitor ali projektant (v investitorjevem imenu) lahko iz prostorskih aktov in aktov

posameznih soglasodajalcev razbere informacije o pogojih gradnje in priključevanja na

gospodarsko javno infrastrukturo. Ker pridobivanje projektnih pogojev s spremembo ZGO88

ni več potrebno, je smiselno na lokacijah, kjer so možnosti priključitve enoznačno

opredeljene, dokumentacijo pripraviti za soglasje. Na območjih, kjer nimamo podatkov o

gospodarski infrastrukturi in pogojih soglasodajalcev pa je smiselno pridobiti projektne

pogoje, za katere je dovolj geodetski posnetek z vrisom idejnega tlorisa in vsaj enega







značilnega prereza objekta. V vodilni mapi PGD predmetne gradnje89

so navedena naslednja

soglasja:

- soglasje k projektnim rešitvam90

,

- soglasje za priključitev na električno distribucijsko omrežje91

,

- soglasje za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko infrastrukturo92

,

- vodno soglasje93

,

- soglasje za ureditev dovoznega priključka94

,

- soglasje k projektnim rešitvam95

,

- projektni pogoji96

.

Vsa soglasja je v investitorjevem imenu pridobilo pooblaščeno projektantsko podjetje. S tem

so udeleženci v projektu skrajšali pretok informacij od soglasodajalcev do projektantov in

pospešili sam postopek izdelave projekta in torej pridobitve gradbenega dovoljenja.

5.1.2 Lokacijska informacija

Lokacijska informacija je dokument, v katerem dobimo podatke, izpisane iz prostorskih

aktov, ki veljajo na območju predvidene oz. želene gradnje. To so podatki o splošnih

prostorskih, oblikovnih, priključitvenih pogojih in pogojih za posege v varovana območja ali

varovalne pasove.

Pridobitev lokacijske informacije sicer ni obvezna, vendar je lahko koristna dokumentacija, ki

za uporabnika ne predstavlja bistvenega stroška. Mnogi projektanti se jo odločijo pridobiti





91 Elektro Celje, d. d., Soglasje k projektnim rešitvam, Elektro Celje, d. d., Celje 2010.

92 Vodovod - kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., Soglasje za priključitev na vodovodno in kanalizacijsko

infrastrukturo , Vodovod - kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., Celje 2010.

93 Agencija Republike Slovenije za okolje, Oddelek območja Savinje, Vodno soglasje, ARSO, Celje 2010.

94 Občina Vojnik, Soglasje za ureditev dovoznega priključka, Občina Vojnik, Vojnik 2008

95 RS, Ministrstvo za promet, DRSC, Sektor za upravljanje cest, Soglasje k projektnim rešitvam št. 37167-

1013/2008, RS, Ministrstvo za promet, DRSC, Sektor za upravljanje cest, Celje 2010.

96 Javne naprave, d. o. o., Projektni pogoji, Javne naprave, Celje 2008


kljub temu, saj so informacije v njej izpisane iz pravih prostorskih aktov in zgoščene v

zaključeno celoto. Namesto pridobitve lokacijske informacije lahko projektanti sami raziščejo

prostorske akte in iz njih izpišejo potrebne pogoje in podatke o dovoljenih posegih. Za projekt

PGD je bilo potrebno preveriti Prostorski plan občine Vojnik97

ter Prostorsko ureditvene

pogoje za kmetijski prostor občine Vojnik98

.

5.1.3 Listina, s katero izvajalec imenuje odgovornega vodja del

Izvajalec je podjetje, ki ima v sodni register vpisano ali podjetnik, ki ima pri pristojni davčni

uporavi priglašeno dejavnost gradbeništva. Izvajalec je torej organizacija, ki mora pooblastiti

oz. imenovati kompetentnega posameznika za vodenje del. Odgovrni vodja del na gradbišču:

- podpisuje vso tehnično dokumentacijo na gradbišču,

- sprejema tehnična navodila nadzorega organa,

- organizira gradbišče,

- zagotovi gradnjo po terminskem planu,

- skrbi za izvajanje del po veljavnih predpisih, normativih in standardih,

- preverja, da se vgrajuje material in oprema z a-testom in s certifikatom kakovosti,

- skrbi, da izvajanje del poteka skladno s tehnično dokumentacijo,

- odgovarja za izvajanje sistema kakovosti in ravnanja z odpadki.

V primeru sodelovanja s podizvajalskimi podjetji ima običajno vsak od podizvajalcev svojega

odgovornega vodja del. Vse odgovorne osebe na gradbišču – tako vodja gradbišča kot vodji

posameznih del – morajo imeti opravljen strokovni izpit pri IZS, za katerega sta pogoj

ustrezna izobrazba in dovolj delovnih izkušenj.

5.1.4 Listina, s katero investitor imenuje odgovornega vodja gradbišča

V primeru več udeleženih podizvajalskih podjetij poleg glavnega izvajalca mora investitor na

gradbišču imenovati tudi odgovornega vodja gradbišča. Odgovoren je za koordinacijo vodij

posameznih del. Odgovorni vodja gradbišča mora prav tako kot odgovorni vodji del

izpolnjevati pogoje za imenovanje in izvajati opravila, kot odgovorni vodji del.

97 Prostorski plan občine Vojnik (Ur. l. RS, št. 31/04 in spremembe in dopolnitve Ur. l. RS, št. 14/07

98 Prostorski ureditveni pogoji za kmetijski prostor občine Vojnik, Ur. l. RS, št. 79/04


5.1.5 Gradbena pogodba med investitorjem in izvajalcem

Tudi gradbeno pogodbo je potrebno skleniti pred pričetkom gradbenih del. Gre za podjemno

pogodbo, s katero investitor najame izvajalca za izvedbo del. Izvajalec se z njo zaveže, da bo

zgradil objekt po ustrezni projektni dokumentaciji, v določenem roku in po določeni ceni.

Investitor pa se zaveže, da bo priskrbel ustrezno projektno dokumentacijo ter dogovorjeno

ceno plačal. Pogodba z vsemi aneksi mora biti za primere sodnih (ali drugih) sporov sklenjena

pisno. Vsebovati mora vse elemente, zahtevane z obligacijskim zakonikom, običajno se v njej

upoštevajo tudi gradbene uzance.

Sestavine pogodbe so: predmet, cena, rok in druge morebitne sestavine. Tako izvajalec kot

investitor morata do potankosti poznati zahteve gradbene pogodbe in sklenjenih aneksov, saj

je lahko vsako odstopanje sporno. Npr. če izvajalec opazi, da je potrebno izvesti dodatna dela

in jih izvede, ne da bi se dodala v pogodbo, jih nima pravice zaračunati. Cena je določena v

predračunu, plačilo pa se definira na enega od treh načinov:

- cena na enoto; izvajalec poda cenik za posamezne učinke (izdelke, materiale, storitve)

in ceno obračuna glede na izvedene količine;

- skupaj dogovorjena cena; izvajalec je postavil končno ceno za celoten objekt,

- cena »na ključ«.

Gradbena dela se običajno obračunavajo in plačujejo po obdobjih v obrokih, ki jih imenujemo

situacije. Investitorjevi finančni prilivi so skladni z napredovanjem del, kar je za izvajalca

veliko ugodneje kot končno plačilo v enem kosu.99

5.1.6 Pogodba med investitorjem in nadzornikom

Vsako gradbišče mora imeti nadzornika. Nadzornik je lahko kar projektant PGD ali PZI, če

izpolnjuje pogoje (strokovni izpit, delovno področje). Ko investitor izbere nadzornika, mora z

njim podpisati pogodbo o izvajanju nadzora. Nadzornik na gradbišču skrbi, da dela potekajo,

kot je bilo predvideno v projektu PGD, obenem pa tudi za kakovostno izvedbo del in

ustreznost vgrajenih materialov na gradbišču.

Odgovorni nadzornik je odgovoren za nadzor nad celotno gradnjo in pri zaključku gradnje

poda izjavo k vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja, s katero potrdi, da so bile med gradnjo v

projekt vnesene vse spremembe in so te skladne z izdanim gradbenim dovoljenjem, ter po

končani gradnji tudi podpiše tudi dokazilo o zanesljivosti objekta.



Ker odgovorni nadzornik torej odgovarja za zanesljivost objekta, je potrebno, da ima možnost

nadzora nad vgradnjo vseh pomembnih konstrukcijskih elementov in drugih sklopov. Zato je

predpisan način kontrole, pri katerem je dolžnost izvajalca, da omogoči nadzor, dolžnost

nadzornika pa, da ta nadzor opravi in to potrdi z vpisom v gradbeni dnevnik.

5.1.7 Zavarovanje odgovornosti za škodo

Investitor nameravanega objekta, projektant, ki je izdelal projektno dokumentacijo za takšen

objekt, izvajalec gradnje takšnega objekta, nadzornik nad gradnjo takšnega objekta in revident

projektne dokumentacije za takšen objekt odgovarjajo za neposredno škodo (neposredna je

škoda, kadar ni vmesnih dogodkov med škodljivim dogodkom in škodo), ki nastane tretjim

osebam in izvirajo iz njegovega dela in njegovih pogodbenih obveznosti.100

Projektant, izvajalec, nadzornik in revident morajo pred začetkom opravljanja dejavnosti

zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki bi

utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti.

Zavarovanje za povzročeno neposredno škodo je obvezno za udeležence (izvajalce in ostale).

Podjetje se lahko prostovoljno zavaruje tudi za posredno povzročeno škodo, za nepravočasno

predan objekt ali za čisto premoženjsko škodo. Zavarovanje odgovornih oseb na gradbišču ni

zakonsko predpisano, lahko pa svoje zaposlene zavaruje podjetje.

5.1.8 Prijava pričetka gradbenih del

Naročnik oz. investitor gradnje pred začetkom del prijavi gradbišče v primerih, ko je:

- predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot

20 delavcev ali

- je predviden obseg dela 500 »človek dni« ali več.101

Prijava del mora biti izvedena po predpisanem obrazcu102

, ki mora vsebovati točno določene

podatke, kot sledijo:

- datum odpošiljanja (vpiše se datum, ko prijavitelj prijavo odda na pošto ali pošlje

faxu),



102 Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Citirano dne: 8. 3. 2015, Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.id.gov.si/si/storitve/obrazci/prijava_gradbisca/


- popoln naslov gradbišča (kraj ter ulica in hišna številka objekta; kadar imena ulice in

hišne številke še ni, pa poleg kraja vpišete še podatke o katastrski občini; v primeru

gradnje na večjem območju – cesta, železnica ipd. – pa imena krajev na obeh koncih

gradbišča, lahko tudi stacionaža),

- podatki o naročniku (če je fizična oseba, ime in priimek, poln naslov in telefonsko

številko naročnika; če je pravna oseba, naziv, poln naslov in telefonsko številko

naročnika),

- vrsta gradnje (podatke o vrsti del, številu in vrsti objektov, ki jih gradimo),

- nadzornik projekta (vnesemo ime, priimek, poln naslov in telefonsko številko

nadzornika),

- koordinator(ji) za varnost in zdravje pri delu v pripravljalni fazi projekta (podamo

ime, priimek, poln naslov in telefonsko številko koordinatorja),

- številka, verzija in datum varnostnega načrta ter njegov izdelovalec,

- predvideni datum začetka del,

- predvideno trajanje del,

- ocenjeno največje število delavcev na objektu (gre za največje število delavcev, ki

bodo na gradbišču hkrati; ocenimo v območjih: do 5; od 6 do 20; od 21 do 50; več kot

50),

- planirano število pogodbenih izvajalcev in samostojnih podjetnikov na objektu

(ocenim v območjih: do 5; od 6 do 10; več kot 10),

- podatki o pogodbenih izvajalcih, ki so že izbrani.

Poleg vseh navedenih podatkov mora prijavo obezno podpisati odgovorna oseba naročnika ali

njegov nadzornik projekta. Koordinator za varnost in druge osebe, ki so mogoče sodelovale

pri pripravi prijave, so lahko samo sopodpisniki prijave.

5.2 Dokumentacija za ureditev gradbišča

Pred začetkom gradnje je treba gradbišče primerno pripraviti, zavarovati in organizirati, da bo

delo na njem varno, učinkovito in brez večjih posledic za okolje. Za to in nemoten ter varen

potek del na gradbišču mora poskrbeti investitior. Vsem zahtevam mora ugoditi s t. i.

dokumentacijo za ureditev gradbišča, ki jo sestavljata načrt organizacije gradbišča in


varnostni načrt103

. Izvajalec najprej izdela načrt organizacije gradbišča. Na podlagi tega načrta

se pripravijo varnostni načrti za posamezne izvajace in dogovorijo skupni varnostni ukrepi.

5.2.1 Varnostni načrt

Za izdelavo in upoštevanje varnostnega načrta za ureditev gradbišča mora poskrbeti

investitor. Izvajalci pa morajo poleg tega upoštevati tudi dodatna določila v knjigi ukrepov za

varno delo. Varnostni načrt odgovorni projektant pripravi v skladu z Zakonom o varnosti in

zdravju pri delu104

in Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in

premičnih gradbiščih105

.

Za knjigo ukrepov za varno delo skrbi tudi koordinator za varnost in zdravje pri delu.

Potrebujemo ga, če imamo na gradbišču vsaj dva izvajalca. Knjiga mora ostati na gradbišču in

vsi izvajalci jo morajo upoštevati. Koordinator za varnost in zdravje pri delu je strokovnjak s

strokovnim izpitom in mora imeti ustrezno izobrazbo ter žig oz. licenco za opravljanje

tovrstne dejavnosti.

5.2.2 Načrt organizacije gradbišča

Izdelan načrt organizacije ureditve gradbišča, ki ga za investitorja izdela izvajalec (tudi

projektant ali koordinator za varnost in zdravje pri delu). Načrt mora izvajalec pripraviti glede

na pogoje v gradbenem dovoljenju in varnostnem načrtu. Posledično mora biti tudi skladen s

PGD. Načt organizacije gradbišča smo za to gradnjo napisali skladno z vsebino, ki jo ta

zahteva.

V načrt organizacije gradbišča vpišemo podatke, kot so območje, kjer se bodo odvijala dela

na gradbišču, parcelne meje, prostori za začasne deponije materialov in odpadkov, deponije

opreme in delovnih priprav, gradbiščni provizoriji (pisarne za vodstvo in nadzor, objekti za

bivanje in odmor, garderobe, jedilnice, sanitarni objekti, prostor za prvo pomoč, laboratoriji,

začasna skladišča itd.), vse kar je potrebno za izvajanje del. Predvideti moramo namestitev

stalnih in začasnih gradbiščnih ograj in zapor, če je potrebno tudi prometna obvestila.

preusmeritev in zavarovanje prometa, namestitev prometnih in drugih znakov za obvestila,

prepovedi dostopov ali gibanja itd. V sklopu načrta organizacije gradbišča se navedejo in





opišejo tudi potrebne zunanje in notranje komunikacijske poti, prehodi, vhodi in dovozi,

izhodi iz območja gradbišča in priključki na javno cesto ipd.

5.2.3 Izjava o varnosti z oceno tveganja in pisna navodila

Za vsako delovišče – tudi gradbišče – je po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu106

potrebno

pridobiti izjavo o varnosti z oceno tveganja. Dokumentacijo, ki opredeljuje vse možne

nevarnosti pri delu na določenem gradbišču, smernice za izogib tem nevarnostim ter njihovo

upoštevanje, pripravi pristojna organizacija in jo potrdi strokovnjak s področja varnosti in

zdravja pri delu (npr. varnostni inženir s priznanim ustreznim strokovnim izpitom).

Izjava o varnosti z oceno tveganja zajema preučitev delovnega procesa in na podlagi vseh

aktivnosti, ki jih opravlja posamezni delavec, določi nevarnosti in škodljive vplive na

delovnem mestu (oz. delovnem okolju). Nadaljevanje ocene tveganja pa so tudi pisna

navodila, ki se jih mora delavec držati, da se nevarnost za nastanek poškodb ali zdravstvenih

okvar na delovnem mestu zmanjša ne minimalno možno raven oz. da do njih ne pride. Za to

dokumentacijo poskrbi delodajalec (posamezni izvajalec, pogodbeni sodelavci ipd.) v sklopu

svoje organizacije in za delovna področja, ki jih pokriva. Odgovornost v primeru

neupoštevanja navodil pa je subjektivna oziroma se ugotavlja (in običajno deli) glede na

naravo posameznih škodnih dogodkov.

5.2.4 Pogodba med investitorjem in koordinatorjem za varnost pri delu

V skladu z varnostnim načrtom in izjavo o varnosti z oceno tveganja je potrebno na gradbišču

določiti koordinatorja za varnost pri delu, ki je lahko tudi avtor ocene tveganja ali drug

strokovno usposobljen inženir. Nikakor pa to ne more biti oseba, ki je zaposlena pri enem od

izvajalcev. Koordinator za varnost pri delu skrbi, da dela na gradbišču (oz. delovišču)

potekajo varno tako za delavce kot za obiskovalce in okolico. Njegova naloga je upoštevati

(in običajno tudi sodelovati pri pripravi) varnostni načrt in pisni sporazum ter glede na svoje

izkušnje in strokovnost skrbeti, da so na gradbišču upoštevane vse varnostne zahteve.

5.3 Dokumentacija o zakoličbi objekta

V sklopu dokumentacije o zakoličbi objekta je potrebno za gradbišče pripraviti zakoličbeni

zapisnik in zakoličbeni načrt. Že v sklopu PGD projekta je potrebno predvideti zakoličbo



objekta. Zakoličba pomeni fizično umestitev objekta iz načrta v prostor; označitev območja,

kjer bi naj stal objekt na lokaciji in v gabaritih, ki jih priznava gradbeno dovoljenje. Zakoličbo

lahko opravi le odgovorni geodet, smiselno je, da isti, ki je izdelal geodetski načrt107

. Pri

zakoličbah so lahko prisotni tudi pooblaščeni predstavniki občine, izvajalec pa mora v ta

namen zakoličbo pri pristojni občini napovedati napozneje 8 dni, preden jo izvede.

5.3.1 Zakoličbeni zapisnik

Zakoličbeni zapisnik vsebuje podatke o izvedbi zakoličbe. Glede na zapisnik bi naj vsak

udeleženec; investitor, predstavnik občine, geodet, izvajalci, nadzorniki ipd., vedel, kako je

bila zakoličba izvedena. Zapisnik je del same zakoličbe in ga izvajalec mora predati

investitorju. Poleg tega mora vpisati tudi stanje zemljišča pred začetkom gradnje v gradbeni

dnevnik in podpisati izjavo, da gradnja poteka v skladu z izvedeno zakoličbo. Dokument

podpišeta odgovorni geodet in izvajalec; če je prisoten, tudi pooblaščen predstavnik občine. K

zakoličbenem zapisniku moramo priložiti tudi zakoličbeni načrt.

5.3.2 Zakoličbeni načrt

Zakoličbeni načrt projektanti izdelajo glede na geodetski posnetek zemljišča pred gradnjo.

Geodetski posnetki so izvedeni na terenu, zato odražajo realno stanje lokacije predvidene

gradnje. Običajno se za zakoličbeni načrt odmerijo in označijo vogali objektov (ali os in

robova trase pri linijskih objektih), ki jih odmerimo od nekaterih značilnih točk na terenu; npr.

mejnikov. Poleg tlorisnih gabaritov je nujno potrebno označiti tudi višinske. Da bi ustrezno

pripravili območje gradbišča in začeli z deli, moramo označiti tudi relativno višino pritlične

etaže. Tudi višina se določi glede na višino ene od znanih geodetskih točk.

5.4 Knjige na gradbišču

Na vsakem gradbišču predstavnik izvajalca (oz. predstavniki izvajalcev) vodi knjige na

gradbišču. Običajno je to inženir pomočnik, ki vnaša podatke glede na stanje gradbišča,

nadzirata pa ga vodja gradbišča oz. vodja posameznih del in nadzornik. Knjige na gradbišču

potrebujemo z vidika nadzora napredovanja gradnje. Ker se vanje beležijo vse spremembe na

gradbišču, lahko enostavno preverimo, če je napredek skladen s terminskim planom, poleg

tega pa na podlagi zapisov izstavljamo tudi obračune oz. situacije za opravljeno delo.




Najpomembnejši knjigi, ki ju je potrebno voditi na gradbišču, sta gradbeni dnevnik in knjiga

obračunskih izmer, ki ju skupaj imenujemo »dnevnik o izvajanju del«. Vsi zapisi in skice se v

knjige vnašajo s kemičnim svinčnikom oz. drugim pisalom, ki pušča trajno sled, popravki se

delajo s čitljivim prečrtavanjem.

5.4.1 Gradbeni dnevnik

V gradbeni dnevnik se vpisujejo vsa dogajanja na gradbišču od prvega dne izvajanja del. Vanj

vsak delovni dan vpišemo naslednje podatke:

- datum in čas opravljanja del na gradbišču,

- vremenske pogoje,

- število in sestava delavcev,

- seznam uporabljene gradbene mehanizacije ter

- tisti dan opravljena dela.

Bistven del vsakodnevnega dnevniškega zapisa so tudi podpisi na dnu strani. Vsak list

podpišejo vodja del (oz. gradbišča), odgovorni nadzornik (posameznih del) in oseba (običajno

tehnik), ki skrbi za gradbeni dnevnik.

Gradbeni dnevniki morajo biti vodeni na vseh gradbiščih, na katerih se izvajajo gradnje, za

katere je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za zahtevne objekte mora skrbnik dnevnika

dnevno vpisovati spremembe, za manj zahtevne dvakrat tedensko in z zahtevne vsaj enkrat na

teden. Vsak dnevnik se vodi v dvojniku, vanj pa lahko svoje pripombe vpisujejo tudi

investitior, projektant, izvajalec, nadzornik, revizor in razni inšpektorji.

V primeru večih dnevnikov, je te treba oštevilčiti glede na časovni razpored pisanja.

Mnogokrat se zgodi, da ima vsak izvajalec svoj gradbeni dnevnik in je za vsako vrsto del

(gradbena dela, strojnoinštalacijska dela, elektroištalacijska dela ipd.) drug dnevnik. Vse

dnevnike je potrebno shraniti in original predati investitorju po prevzemu objekta. Investitor

mora dnevnik hraniti ves čas obstoja objekta, kopijo pa izvajalec hrani 10 let.

5.4.2 Knjiga obračunskih izmer

Drug del dnevnika o izvajanju del je knjiga obračunskih izmer. Vanjo vnašamo izmere in

izračune obsegov izvršenih del v posameznem obračunskem obdobju. V knjigo obračunskih

izmer je potrebno vpisovati tudi vsa odstopanja in spremembe od predvidene izvedbe. Vse te

podatke izvajalci vnašajo v ustrezne strani knjige obračunskih izmer in v risbe načrtov PZI.

Vsaka sprememba mora biti natančno prikazana in jasna, da jo projektanti lahko ob zaključku

del preverijo in vnesejo v projekt PID.


Knjige obračunskih izmer morajo izvajalci na gradbišču prav tako kot gradbeni dnevnik voditi

od prvega dne izvajanja del. Kot že ime pove, izvajalci na podlagi vpisov obračunajo dela in

izstavijo situacije. Običajno so dela obračunana po fiksnih cenah na enoto za dejanske

količine, vpisane v knjigo. Cene potrdi tudi nadzornik.

Knjigo obračunskih izmer sestavljajo uvodni list, seznam vloženih listov, obračunski list,

obračunske priloge in obračunski načrti. Vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo

mora biti posebej prikazana na samostojnem listu knjige obračunskih izmer. Vsi listi morajo

biti razvrščeni v istem zaporedju in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu. Za

nepredvidena dela in dodatna dela, ki niso zajeta v pogodbenem predračunu, in za morebitne

izpuščene postavke se obračunski listi po enakem postopku kot predračunske postavke

dodajajo na koncu knjige kot posebno poglavje, imenovano »nepredvidena dodatna dela«.

Večji ali manjši obseg del pa se ugotovi in prikaže na hrbtni strani obračunskega lista za

posamezno postavko.

5.4.3 Ostala dokumentacija na gradbišču

Čeprav sta prvi dve knjigi najpomembnejši za gradbišče, mora na gradbišču biti tudi druga

dokumentacija, potrebna za nemoten in varen potek dela. Med to dokumentacijo spadajo:

- delovni nalog, ki je pisna odobritev graditve,

- terminski plan projekta,

- obrazci za naročanje materiala (računovodsko »naročilnice«),

- podizvajalske pogodbe,

- dokumentacija o prevzemu dostavljenega materiala (»dobavnice«),

- kadrovska evidenca o delavcih in

- zapisniki operativnih sestankov.

Našteti dokumenti so na gradbišču nujni zaradi pravno-formalnih zahtev, pa tudi s

praktičnega vidika samih izvajalcev ter lažjega nadzora dogajanja na gradbišču. Le s pomočjo

celotne dokumentacije dela na gradbiščih lahko potekajo transparentno in nemoteno.

5.5 Dokumenti za kontrolo gradbenih materialov in sistemov

Vsak vgrajen material mora biti ustrezno certificiran. Poleg certifikata pa mora vsak

dobavitelj za vsaj material, (pol)izdelek ipd. izdati tudi t. i. »izjavo o skladnosti«, s katero

zagotavlja, da izdelek ustreza predpisanim standardom in ga je varno uporabiti za namen, za


katerega se vgrajuje. Izjave o skladnosti morajo biti napisane v slovenskem jeziku (tudi če je

dobavitelj tuj, jih je potrebno prevesti).108

Skladnost vgrajenih materialov in izdelkov s predpisi ugotavljajo pooblaščene institucije (npr.

v Sloveniji Inštitut za meroslovje, gradbeni laboratoriji ipd.), ki ustrezen izdelek označijo z

oznako CE (»ce« znak). Dobavitelji na podlagi teh certifikatov, preizkusov in drugih testiranj

lahko ustreznost zagotavljajo z izjavo o skladnosti, ki mora vsebovati:

- ime in naslov proizvajalca,

- opis proizvoda,

- standarde, ki jim ustreza,

- kraj in datum podpisa izjave ter datum veljavnosti,

- druge zahteve, povezane z uporabo proizvoda ter

- navedbo inštituta oziroma drugega organa, ki je izvedel preizkuse oz. je certificiral

material ali izdelek.

Bistveno je, da se ti dokumenti na gradbišču pridobivajo in shranjujejo sproti. Izvajalec jih

mora pridobiti od dobaviteljev in izročati investitorju oziroma nadzorniku. Če kakšen material

ne ustreza zahtevam, ga je potrebno izločiti in o tem opozoriti odgovornega vodja del,

tehnična služba pa pri tem ustrezno ukrepa.

5.6 Dokumentacija o ravnanju z gradbenimi odpadki

Na gradbišču kot pri večini drugih proizvodnih dejavnosti nastajajo odpadki. Gradbene

odpadke ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih109

. Za ustrezno

upravljajnje z gradbenimi odpadki je v celoti odgovoren investitor. Dokumentacija o ravnanju

z gradbenimi odpadki zajema načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, zadolžitev gradbenega

izvajalca za redno oddajo odpadkov zbiralcu, oddaja odpadkov neposredno predelovalcu in

poročilo o gospodarjenju z odpadki.

108 Velkovrh, A., Pririočnik za gradbene izvajalce za pripravo gradnje, gradnjo in predajo objekta, OZS,

Ljubljana 2007.

109 Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Ur. l. RS, št. 34/2008


5.6.1 Načrt ravnanja z gradbenimi odpadki

Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki je potreben za vsako gradnjo, katere investitor ni

fizična oseba oziroma za vsako gradnjo, katere izkop presega 1000 m2 oziroma je izkopana

zemljina tako onesnažena, da jo moramo uvrstiti v nevarne gradbene odpadke.110

V načrtu

gospodarjenja z gradbenimi odpadki po vrsti sledijo:

- opis objekta,vrste gradnje in del,

- razdelitev odpadnih materialov po klasifikaciji in njihove predvidene količine,

- opis ločevanja, shranjevanja in splošnega ravnanja z gradbenimi odpadki.

V primeru rekonstrukcije ali odstranitve objektov, pri katerih nastajajo nevarni odpadki,

moramo v načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki predvideti izločitev nevarnih odpadkov

pred drugimi posegi. Poleg tega vsak načrt vsebuje še:110

- navodila o ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na gradbišču,

- načrt obdelave gradbenih odpadkov na gradbišču,

- predvideno prostornino zemeljskega izkopa, nastalega zaradi izvajanja gradbenih del

na gradbišču, in ravnanju z njim,

- predvideno prostornino uporabe zemeljskega izkopa na gradbišču, ki ni nastal zaradi

izvajanja gradbenih del na gradbišču,

- količine in vrste gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo zbiralcu gradbenih

odpadkov,

- količine in vrste gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo v obdelavo,

- predvidene načine obdelave gradbenih odpadkov in izvajalce obdelave gradbenih

odpadkov.

Pomembno je, da se gradbeni odpadki na gradbišču shranjujejo ločeno v za to namenjenih

prostorih ali posodah, da jih sproti popisujemo in ne puščamo na nedovoljenih mestih.

Gradbeni odpadki se lahko na mestu gradnje tudi predelajo (reciklirajo) in ponovno uporabijo,

če je izvajalec pristojen in ima ustrezne stroje ter dokumentacijo, ki dokazuje, da recikliran

material ustreza standardom.

5.6.2 Oddaja gradbenih odpadkov pooblaščenemu prevzemniku

Pri graditvi objektov mora investitor poskrbeti, da se bodo gradbeni odpadki z gradbišča

predajali zbiralcu ali predelovalcu gradbenih odpadkov. To zagotovi z naročilom za prevzem



ali obdelavo, ki ga uredi pred začetkom graditve. Naročilo mora vsebovati naslednje

podatke:111

- podatke o prevzemniku,

- klasifikacijske številke gradbenih odpadkov,

- ocenjeno količino nastalih gradbenih odpadkov,

- naslov gradbišča, ki ga zadeva prevzem gradbenih odpadkov in

- podatke o gradbenem dovoljenju.

Za vsako oddajo odpadkov investitor mora od prevzemnika pridobiti evidenčni list, v katerem

izpolni podatke o vrstah in količinah dejansko nastalih odpadkov na gradbišču. Dovoljeno in

smiselno je, da za to pooblasti izvajalca, ki ima nad odpadki tudi večji pregeld in več

izkušenj.

5.6.3 Oddaja gradbenih odpadkov pooblaščenemu predelovalcu

V primerih, ko se odpadki predajajo neposredno pridelovalcu, je potrebno izvesti naročilo

predelovalcu odpadkov. V naročilo mora zapisati iste podatke kot pri naročilu za redno

oddajo odpadkov. Ob vsakem odvozu odpadkov mora prav tako izpolnjevati evidenčne liste

in jih shranjevati. Za predajo odpadkov in z njo povezane aktivnosti investitor običajno

pooblasti izvajalca.

5.6.4 Poročilo o gospodarjenju z odpadki

Ob koncu gradnje mora investitor predati poročilo o gospodarjenju z odpadki. Poročilo je

sestavni del projekta PID, na podlagi katerega se izvede tehnični pregled objekta in pridobi

uporabno dovoljenje. Poročilo o gospodarjenju z odpadki je potrebno oddati vedno, ko je pri

projektu PGD priložen načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. Poročilo vsebuje:

- količine in vrste gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov,

- količine in vrste gradbenih odpadkov, oddanih v obdelavo,

- količine in vrste gradbenih odpadkov, ponovno uporabljenih na kraju nastanka,

- količine in vrste gradbenih odpadkov, ki jih je obdelal sam, in o nadaljnjem ravnanju s

produkti obdelave,

- prostornino zemeljskega izkopa, nastalega zaradi gradbenih del na gradbišču, ki je bil

na gradbišču tudi ponovno uporabljen,



- sestavi zemeljskega izkopa ali izvedenih analizah zemeljskega izkopa s preskusnimi

metodami, če količina na gradbišču ponovno uporabljenega zemeljskega izkopa,

nastalega zaradi gradbenih del na gradbišču, presega 30.000 m3,

- prostornino na gradbišču uporabljenega zemeljskega izkopa, ki ni nastal zaradi

izvajanja gradbenih del na gradbišču,

- prostornino zemeljskega izkopa, ki je bil odpeljan z gradbišča, in način nadaljnjega

ravnanja z njim,

- podatke o zbiralcih gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave odpadkov,

- potrjenih evidenčnih listih o pošiljanju gradbenih odpadkov.

V načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki predvidene količine nastalih gradbenih

odpadkov se morajo ujemati z dejanskimi. Odstopanje mora biti manjše od 50 %. Če glede na

predvideno količino odpadkov ob koncu gradnje v poročilu »manjka« vsaj polovica

odpadkov, mora biti poleg poročila tudi obrazložitev, zakaj je odpadkov nastalo manj.

Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi je treba izdelati na obrazcu, ki je

objavljen na spletni strani ministrstva.112

5.7 Dokumentacija ob zaključku del na gradbišču

Vsa dela, opravljena na gradbišču, morajo ob koncu gradnje biti preverjena, ovrednotena in

skladna z vsemi predpisi, zakoni in drugimi akti, ki se nanje nanašajo. Za predajo objekta

investitorju in začetek uporabe objekta je potrebno izvesti tehnični pregled, na podlagi

katerega se izda uporabno dovoljenje. Za sam tehnični pregled je potrebno pripraviti

projektno dokumentacijo PID, dokazilo o zanesljivosti in v primeru zahtevnih objektov

navodila za obratovanje in vzdrževanje. Uporabno dovoljenje, ki ga izda pristojna upravna

enota na podlagi uspešno opravljenega tehničnega pregleda pregledov, zagotavlja, da je

objekt grajen po predpisih, izpraven in varen za uporabo. Investitor in izvajalec zaključita

posel s primopredajnim zapisnikom, zaključnim finančnim obračunom in bančno garancijo za

izvedena dela. Investitor mora po izgradnji objekt prijaviti tudi v uradno evidenco GURS-a.

5.7.1 Tehnični pregled

Ko vsi udeleženci v gradnji ugotovijo, da je objekt končan in pripravljen za uporabo, mora

investitor vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Uporabno dovoljenje izda isti



upravni organ, ki je izdal gradbenega. Če investitor vloge ne odda v osmih dneh po prejemu

obvestila, da so dela na gradbišču končana, lahko to stori sam izvajalec.113

Vlogi mora

investitor (ali pooblaščeni projektant, ki vodi upravni postopek pridobitve uporabnega

dovoljenja) priložiti projekt PID z dokazilom o zanesljivosti in navodila za obratovanje in

vzdrževanje.

Po prejemu vloge z dokumentacijo upravni organ s sklepom imenuje komisijo za tehnični

pregled in določi datum tehničnega pregleda. Komisijo vodi uradna oseba (referent iz upravne

enote ali predstavnik ministrstva). V komisiji so predstavniki soglasodajalcev in glede na

vrsto objekta tudi strokovnjaki. Po svoji presoji lahko sodelujejo tudi pristojni inšpektorji. Če

se soglasodajalec tehničnega pregleda ne udeleži, se šteje, da nima pripomb. Soglasodajalec

lahko upravnemu organu tudi pisno sporoči, da nima pripomb.114

Investitor mora s priporočeno pisemsko pošiljko vsaj 8 dni pred tehničnim pregledom

obvestiti vse udeležence pri gradnji in zagotoviti njihovo udeležbo pri tehničnem pregledu.

Vsi izvajalci morajo poskrbeti za dokazila o zanesljivosti objekta. Komisije na tehničnih

preverjajo114

:

- skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem,

- ali je dokazilo o zanesljivosti objekta ustrezno,

- ali je iz dokazila o zanesljivosti razvidna skladnost gradnje z gradbenimi predpisi in da

so na najmanjšo možno mero omejeni vplivi objekta na okolico,

- ali so inštalacije, tehnologija in oprema kvalitetno vgrajeni glede varnosti, zdravja,

varstva pred požarom in varstva okolja,

- ali je izdelano navodilo za vzdrževanje in obratovanje ter

- ali je izdelan geodetski posnetek novega stanja zemljišča.

V primeru, da upravni organ ugotovi prevelika neskladja z gradbenim dovoljenjem,

uporabnega dovoljenja ne more izdati. Namesto uporabnega dovoljenja izda odločbo, s katero

odredi odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Po vsakem tehničnem pregledu posamezni

strokovnjaki ogledniki v zapisnik vpišejo pomanjkljivosti ali neskladja, za katera zahtevajo

odpravo, investitor jih mora upoštevati in po odpravi predložiti dopolnjeno in popravljeno

dokazilo.


114 Velkovrh, A., Pririočnik za gradbene izvajalce za pripravo gradnje, gradnjo in predajo objekta, OZS,

Ljubljana 2007.


Projekt izvedenih del

PID ali projekt izvedenih del je zbor načrtov, enakih kot pri PGD ali PZI, z vsemi vnešenimi

spremembami, ki so se zgodile tekom gradnje.115

Sestavljati ga morajo vsi načrti, ki so bili

sestavni del PGD, vodilna mapa, ki ima v tem primeru vlogo zbirnega projektnega poročila,

izkazi, geodetski posnetek po zaključeni gradnji in vodilna mapa dokazila o zanesljivosti

objekta. V primeru, da med gradnjo ni prišlo do sprememb, načrti ostanejo enaki kot PGD oz.

PZI, skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem pa mora potrditi tudi odgovorni nadzornik.

V primeru gradnje enostanovanjske hiše se projekt PID naredi le na zahtevo investitorja, saj

se uporabno dovoljenje pridobiva po skrajšanem postopku. Nadzornik in projektant PGD (ki

je lahko tudi ena in ista oseba, saj ne gre za navzkrižje interesov) podpišeta izjavo o

skladnosti gradnje s PGD, investitor pa to izjavo priloži vlogi za pridobitev uporabnega

dovoljenja. V primeru, da je med gradnjo enostanovanjske hiše prišlo do odstopanj od PGD

projekta, jih mora projektant opisati in obrazložiti.

Dokazilo o zanesljivosti objekta

Dokazilo o zanesljivosti objekta je elaborat, ki je nujna priloga projekta PID. V dokazilu o

zanesljivosti objekta si sledijo osnovni podatki o objektu in izvajalcih, podpisane izjave o

zanesljivosti objekta, podpisani seznami prilog, pogodbe z izvajalskimi podjetji in priloge.

Med priloge morajo izvajalci uvrstiti certifikate, izjave o skladnosti, poročila o preizkusih in

pregledih, izkaze, navodila za uporabo vgrajenih naprav ali enostavnih objektov (npr. čistilne

naprave) ter geodetski posnetek po končani gradnji.

Izvajalci sami priskrbijo dokumente, ki jih morajo vključiti v dokazilo o zanesljivosti objekta,

zato se dogaja, da vsak izvajalec pripravi svoje dokazilo. Običajna praksa je, da se vsi

izvajalci vpišejo v eno dokazilo, v katerega vložijo tudi vse podpisane izjave in zahtevane

priloge. Za namene tehničnega pregleda je potrebno pristojnemu organu oddati dve popolni

dokazili in posebej pripraviti še vodilno mapo dokazila o zanesljivosti, ki zajema vse

dokumente razen prilog.

Navodila za obratovanje in vzdrževanje

Navodilo za obratovanje in vzdrževanje lahko izdelajo ali investitor ali projektant ali

dobavitelji opreme ali kombinacija naštetih. Oblika in način podpisovanja in s tem

prevzemanja odgovornosti nista predpisana. Poudariti pa je potrebno, da morajo biti navodilo



za obratovanje in vzdrževanje, tako kot je predpisano za celotno projektno dokumentacijo,

izdelana v slovenskem jeziku.116

Ta del dokumentacije sestavljajo obratovalna in vzdrževalna navodila objekta, opreme in

inštalacij, predpisuje pa tudi način spremljanja obratovanja celotnega objekta in njegovih

delov. Vsebuje tudi popis potrebnih rezervnih delov. Ta vrsta projektne dokumentacije je

pomembna predvsem za varnostno zahtevnejše objekte in v nekaterih primerih vsebuje tudi

postopke zagona, zaustavitve in varnostne zaustavitve delovanja objekta.

5.7.2 Uporabno dovoljenje

Uporabno dovoljenje je dokument, ki ga izda pristojna upravna enota. V primeru gradnje

kompleksa na Frankolovem je to UE Celje. Po opravljenem tehničnem pregledu in ko vsi

pristojni ugotovijo, da je gradnja skladna z gradbenim dovoljenjem in pripravljena na

uporabo, investitor dobi uporabno dovoljenje za uporabo objekta.

Pridobi ga na podlagi vloge za pridobitev uporabnega dovoljenja, v kateri navede:

- da je objekt zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem,

- številko in datum gradbenega dovoljenja,

- projektanta projektov za pridobitev gradbenega dovlojenja in projekta za izvedbo,

- projektant projekta izvedenih del,

- podatki o izvajalcu/ih.

Vlogi, ki jo investitor odda, mora priložiti še prej navedeno dokumentacijo. Običajno

postopke pridobivanja uporabnega dovoljenja vodijo pooblaščeni projektanti ali vodje

projektne pisarne investitorja. Za objekte, ki se gradijo v sklopu obravnavane gradnje je

potrebno uporabno dovoljenje pridobiti za gospodarski objekt. Enostanovanjska hiša pa

uporabnega dovoljenja ne potrebuje oz. zanjo ga investitor pridobi po skrajšanem postopku.

Skrajšan postopek pomeni, da projektant PGD podpiše, da je objekt bil zgrajen skladno s

PGD ter s podpisom odgovarja za ustreznost gradnje. S tem lahko upravna enota uporabno

dovoljenje za enostanovanjsko hišo izda le na podlagi te izjave.

5.7.3 Primopredajni zapisnik

Izvajalec mora objekt investitorju predati do roka, navedenega v pogodbi o izvajanju del.

Primopredajni zapisnik obsega:



- opis stanja nepremičnine s podatki, ali ustreza lastnostim, določenimi s pogodbo,

- izjavo naročnika o prevzemu nepremičnine oziroma izjavo o tem, zaradi katerih napak

odklanja prevzem nepremičnine,

- izjavo naročnika o prevzemu kopije uporabnega dovoljenja, projekta izvedenih del in

predpisanih certifikatov, garancijskih listov in izjav o skladnosti,

- morebitno zahtevo kupca za odpravo napak, ki so bile ugotovljene ob prevzemu, in

roke, v katerih bo prodajalec te napake odpravil,

- morebitno izjavo kupca o uveljavljanju pravice do pogodbene kazni zaradi

prodajalčeve zamude in

- izjavo kupca, da ga je prodajalec poučil o pravicah in pravnih posledicah iz prejšnjega

odstavka z navedbo vsebine tega pouka.

Ob primopredaji nepremičnine mora prodajalec kupca opozoriti, da ima pravico zahtevati

odpravo napak, ki se ugotovijo ob prevzemu, zahtevati plačilo pogodbene kazni zaradi

morebitne zamude z izročitvijo nepremičnine ter ga poučiti, da bo te pravice izgubil, če jih ob

prevzemu nepremičnine ne bo uveljavil. Če prodajalec ob primopredaji kupca ne pouči o

zgoraj naštetih pravicah in pravnih posledicah, kupec ne izgubi pravice zahtevati odpravo

napak, ki bi jih bilo mogoče ugotoviti ob prevzemu, tudi če odprave teh napak ob prevzemu ni

zahteval, oziroma pravice zahtevati plačilo pogodbene kazni zaradi zamude z izročitvijo

nepremičnine, tudi če ob prevzemu nepremičnine ni izjavil, da uveljavlja to pravico.

S podpisom primopredajnega zapisnika za kupca in prodajalca nastopijo pravne posledice,

zato je pomembno, da stranki skrbno pregledata nepremičnino, popišeta stanje števcev

obratovalnih stroškov, preizkusita delovanje vgrajenih naprav, inštalacij, skupaj prebereta ta

zapisnik, uveljavljata svoje pravice za očitne napake in ga po skrbnem pregledu podpišeta.117

5.7.4 Zaključni finančni obračun

Zaključni finančni obračun se opravi po kvalitetnem pregledu in ga pripravi ista komisija, ki

je opravila kvalitetni pregled. Rok za izvedbo obračuna je najkasneje 60 dni po prvem

kvalitetnem pregledu. Primopredajna komisija sestavi zapisnik končnega obračuna zgrajenega

objekta s sledečimi podatki118

:

- vrednost izvedenih del po pogodbenih cenah,

117 Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES), Ur. l., št. 18 / 2004



- znesek razlike v ceni zaradi nepredvidenih, poznejših, manjkajočih in presežnih del,

- znesek izplačan po začasnih situacijah,

- končni znesek, ki ga mora gradbeni izvajalec prejeti ali vrniti po nespornem delu

obračuna,

- morebitni znesek cene, ki ga investitor obdrži za odpravo napak,

- podatek ali je objekt izveden v roku, in če ni, za koliko je bil rok prekoračen,

- podatek o zahtevku za plačilo pogodbene kazni,

- skupni znesek cene izvedenih del,

- podatek o drugih dejstvih, o katerih ni bilo doseženo soglasje pogodbenikov.

Komisija pripravi končno situacijo po naslednjem postopku:

- najprej pregledajo gradbeno knjigo,

- izpišejo količino opravljenih del,

- vsako obračunsko postavko pomnožijo s prej določeno ceno,

- seštejejo vse pomnožene postavke in dobijo končni obračun.

Investitor mora glede na ta obračun poplačati razliko, ki je še ni plačal s preteklimi

obračunskimi situacijami. V primeru penalov se ti odštejejo od zneska za plačilo, investitor pa

končni znesek plača v roku, določenem s pogodbo (običajno v dveh tednih).

5.7.5 Bančna garancija za izvedena dela

Izvajalec se v pogodbi med naročnikom in izvajalcem119

zavezuje izročiti naročniku bančno

garancijo za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % vrednosti

pogodbene cene in sicer v desetih dneh od sklenitve te pogodbe. Izročitev te bančne garancije

je bistveni sestavni del te pogodbe in tako ta pogodba avtomatično preneha veljati na podlagi

zakona, če izvajalec ne izpolni tega pogoja. Garancija mora veljati še en mesec po poteku

roka za izročitev pogodbenih del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki za

izvedbo posla, se mora temu ustrezno podaljšati tudi garancija.

Kot pogoj za plačilo zadržanih 10 % pogodbene cene izvajalec izroči naročniku bančno

garancijo za odpravo napak v splošnem in posebnih garancijskih rokih. K besedilu bančne

garancije mora naročnik dati vnaprejšnje pisno soglasje, sicer je naročnik ni dolžan sprejeti.

Bančna garancija mora biti izdana od prvovrstne banke pristojne na območju RS ter mora biti



brezpogojna in nepreklicna ter ne glede na kakršenkoli ugovor unovčljiva na prvi poziv.

Bančna garancija se mora glasiti v korist naročnika.120

5.7.6 Projekt za vpis v uradne evidence

Projekt za vpis v uradne evidence (PVE), s katerim se omogoči vpis objekta v zemljiško

knjigo in druge uradne evidence oziroma omogoči, da se gradbena parcela, na kateri stoji

objekt, evidentira v zemljiškem katastru oziroma če gre za stavbo, tudi v katastru stavb in da

se objekt gospodarske javne infrastrukture evidentira v katastru gospodarske javne

infrastrukture.121

To je tudi zadnji dokument projektne dokumentacije, potreben v sklopu

gradnje objekta.




6 ZAKLJUČEK

Kompleks stavb s pripadajočo komunalno infrastrukturo na Frankolovem, pomeni vzporedno

gradnjo dveh manj zahtevnih objektov, ter posodobitev in prilagoditev elektroenergetskega in

vodovodnega priključka. Zaradi večjega obsega del, izvajanih istočasno, je bilo smiselno

natančno preučiti okoliščine in pogoje na gradbišču, ter skladno z ugotovitvami pripraviti

organizacijo gradbišča. S predvidevanjem in načrtovanjem gradnje, se je delo racionaliziralo,

stroški zmanjšali, dela pa so bila izvedena v dogovorjenih rokih. K vsemu napisanemu, je v

veliki meri pripomoglo tudi nasledmnje in sicer, da so delovni viri in sredstva bili na

gradbišče dostavljani v okviru dogovorov izvajalca z dobavitelji, poleg tega pa je koristila

tudi prilagodljivost izvajalca, na manjša odstopanja pri dejanskih lokacijskih pogojih.

Z organizacijo gradbišča je bilo lažje predvideti lokacije posameznih delov gradbišča, kot so

deponije, delavnice, shrambe (kontejnerji), gradbiščni prostori za delavce itd. Veliko

poenostavitev je doprinesla tudi obstoječa gradnja – stanovanjska hiša, ki je bila dodatno

opremljena z opremo, potrebno za gradbišče; pisarniška oprema in stroji, garderobne omarice

ipd. Pred začetkom gradnje, ko je načrt gradbišča izrisan, se je izvajalcu veliko lažje odločiti,

če bi bilo kakšno deponijo ustrezneje umestiti kam drugam, ali kakšno transportno pot

premakniti zaradi drugačnih potreb. Vedno pa je potebno uskladiti realno stanje na lokaciji z

načrtom. Čedalje večji pomen se v slovenski gradbeni praksi pripisuje varnemu izvajanju

gradnje. Pravilniki, ki določajo pogoje za ohranjanje varnosti in zdravja delavcev (ter požarne

varnosti), natančno obravnavajo različne situacije, ki bi lahko ogrozile zaposlene na

gradbišču. Obvladovanje in upoštevanje navodil, namenjenih preprečevanju groženj, se redno

preverja in v primeru neupoštevanja, tudi kaznuje s strani pooblaščenih organov.

Za transparentno in kakovostno gradnjo se na gradbišču zahteva tudi različna dokumentacija,

s katero se dokazuje, da dela potekajo po pogodbi in skladno s projektom za pridobitev

gradbenega dovoljenja. Gradbeni dnevniki in knjiga obračunskih izmer, so dokazi in podlaga

za izstavljanje situacij po pogodbi. Prav tako vsem udeleženim v gradnji (investitorju,

izvajalcem, nadzornikom), omogočajo popoln vpogled v dogajanje na delovišču. S projektno

dokumentacijo pred in po gradnji (PGD in PID), se skladno s slovensko zakonodajo dodatno

doprinese k skladnosti in legalnosti gradnje, mnogokrat pa se zaradi same birokratizacije prav


zaradi pridobivanja in vodenja ustrezne dokumentacije, delo na gradbiščih lahko še podaljša,

zaključek gradnje ter izdaja gradbenega dovoljenja, pa se odložita tudi za daljše obdobje.

Gradbeno proizvodnjo je smiselno načrtovati in planirati, pa naj gre za manj zahtevne ali

zahtevne objekte oz. gradbišča. Z ustrezno dokumentacijo se zaščiti vsaka od udeleženih

strank in obstaja večja možnost, da bodo dela izvedena v slogu dobre prakse, ter v

predvidenih rokih, za opredeljeno ceno.


7 VIRI IN LITERATURA

Agencija Republike Slovenije za okolje, Meteorološki letopis 2009, Republika Slovenija,

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ARSO, Ljubljana 2010.

Agencija Republike Slovenije za okolje, Oddelek območja Savinje, Vodno soglasje, ARSO,

Celje 2010.

Agencija Republike Slovenije za okolje, [online], Citirano dne 27. 6. 2014, dostopno na

spletnem naslovu: http://www.arso.gov.si

AR projekt, s. p., Enodružinska hiša in gospodarsko poslopje, Projekt PGD - št. proj. 100309,

Vodilna mapa št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.


Načrt arhitekture – stanovanjska hiša, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.


Načrt arhitekture – gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR projekt, Sevnica 2009.


Načrt krajinske arhitekture – gospodarsko poslopje, št. 100309/1, Sevnica 2009.


Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti – stanovanjska hiša, št. 100309, AR



Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti – gospodarsko poslopje, št. 100309/1,

AR projekt, Sevnica 2009.


Načrt električnih inštalacij in električne opreme – gospodarsko poslopje, št. 100309/1, AR



Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.


Elaborat gradbene fizike – toplotne zaščite, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.



Zasnova požarne varnosti, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.


Ocena zvočne izolacije, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.


Terminski plan, št. 100309, AR projekt, Sevnica 2009.

Delčnjak, J., Delčnjak, M., Gradbena pogodba št. 1/2010, Matjaž Delčnjak, s. p., Zreče 2010.

Elektro Celje, d. d., Soglasje k projektnim rešitvam, Elektro Celje, d. d., Celje 2010.

Geodetsko podjetje MERA, d. o. o., Elaborat geodetskega posnetka, št. 43-2008/D,

Geodetsko podjetje MERA, Šentjur 2008.

Geosvet, geološko svetovanje, Samo Marinc, s. p., Geološko geomehansko poročilo, Geosvet,

geološko svetovanje, Celje 2009.

GIPOSS, Gradbene norme GIPOSS: GNG, GIPOSS, Ljubljana 1984.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Citirano dne: 8. 3. 2015, Dostopno na spletnem

naslovu: http://www.id.gov.si/si/storitve/obrazci/prijava_gradbisca/

iObčina, [online], Citirano dne 6. 4. 2014, Dostopno na spletnem naslovu:


Javne naprave, d. o. o., Projektni pogoji, Javne naprave, d. o. o., Celje 2008.

RS, Ministrstvo za promet, DRSC, Sektor za upravljanje cest, Soglasje k projektnim rešitvam,

RS, Ministrstvo za promet, DRSC, Sektor za upravljanje cest, Celje 2010.

Ministrstvo za promet, DRSC, Soglasje za priključitev na cestno omrežje, Ministrstvo za

promet, DRSC, Celje 2010.

Občina Vojnik, Lokacijska informacija št. 35010-0197-2008-1-15, Občina Vojnik, Vojnik

2008.

Občina Vojnik, Soglasje za ureditev dovoznega priključka, Občina Vojnik, Vojnik 2008

Obligacijski zakonik (OZ-UPB1), Ur. l. RS, št. 97/2007

Pravilnik o gradbiščih, Ur. l. RS, št. 55/2008

Pravilnik o načinu označitve in organizaciji ureditve gradbišča, o vsebini in načinu vodenja

dnevnika o izvajanju del in o kontroli gradbenih konstrukcij na gradbišču, Ur. l. RS, št.

55/2008

Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, Ur. l. RS, št. 66/2004



Prostorski portal RS [online], Citirano dne: 27. 4. 2014, Dostopno na spletnem naslovu:

http://prostor3.gov.si

Prostorski ureditveni pogoji za kmetijski prostor občine Vojnik, Ur. l. RS, št. 79/04

Prostorski plan občine Vojnik, Ur. l. RS, št. 31/04 in spremembe in dopolnitve, Ur. l. RS, št.

14/07

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Gradbeno poslovanje, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor 2008.

Pšunder, M., Klanšek, U., Šuman, N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbneištvo,

Maribor 2008.

PTS VAUDA, d. o. o. [online], Citirano dne 6. 5 2014, Dostopno na spletnem naslovu: iz

http://www.vauda.si

RS, Upravna enota Celje, Gradbeno dovoljenje, izdano ob pogojih odločbe št. 359-347/2010-

3(364) dne 6. 7. 2010, RS Upravna enota Celje, Celje 2010.

SLONEP, [online], Citirano dne 16. 5 2014, Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.slonep.net

Tehnična smernica TSG-1-005:2012, Zaščita pred hrupom v stavbah.

Uredba o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav, Ur. l. RS, št. 24/2013

Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Uradni list RS, št. 34 / 2008

Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, Ur. l. RS, št. 18/2013

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, Ur. l.

RS, št. 83/2005

Velkovrh, A., Pririočnik za gradbene izvajalce za pripravo gradnje, gradnjo in predajo

objekta, OZS, Ljubljana 2007.

Vodovod - kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., Soglasje k projektnim rešitvam, Vodovod -

kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., Celje 2010.

Vodovod - kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., Soglasje za priključitev na vodovodno in

kanalizacijsko infrastrukturo, Vodovod - kanalizacija, javno podjetje, d. o. o., Celje 2010.

Zakon o dopolnitvah in spremembah zakona o graditvi objektov (ZGO-1D), Uradni list RS,

št. 57/2012

Zakon o graditvi objektov, Ur. l. RS, št. 102/2004

Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Ur. l. RS, št. 43/2011

http://prostor3.gov.si/


Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES), Ur. l., št. 18 / 2004


8 PRILOGE

8.1 Seznam slik

Slika 1: Območje gradbišča ........................................................................................................ 7

Slika 2: Načrtovani mikrolokaciji stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja ...................... 7

Slika 3: Načrtovane mikrolokacije opornih zidov ...................................................................... 8

Slika 4: Predvidena dostopa do objektov ................................................................................. 10

Slika 5: Zunanja ureditev kompleksa ...................................................................................... 13

Slika 6: Potresna karta Slovenije .............................................................................................. 17

Slika 7: Katastrski prikaz obravnavanih parcel ....................................................................... 19

Slika 8: Izsek geodetskega načrta ............................................................................................ 20

Slika 9: Prikaz prometne povezave med lokacijo gradbišča in sedežem izvajalca .................. 28

Slika 10: Gradbiščna tabla in opozorilna tabla gradbišča......................................................... 32

8.2 Seznam preglednic

Preglednica 1: Predvideni gradbeni in drugi odpadki .............................................................. 34

Preglednica 2: Pregled glavnih gradbenih materialov .............................................................. 36

Preglednica 3: Seznam potrebnih delavcev .............................................................................. 37

Preglednica 4: Izračun količine vode za potrebe gradbišča ...................................................... 45

Preglednica 5: Popis pripravljalnih in zaključnih del ............................................................... 48


8.3 Naslov študenta

Janez Delčnjak

Nova Cerkev 71

3203 Nova Cerkev

8.4 Ostale priloge

Tloris organizacijske sheme gradbišča

Documents

Organizacija gradbišča in vodenje gradbiščne dokumentacije ...naloge ter uporabljena metodologija. V drugem poglavju, so podatki o nameravani gradnji razdelani natančneje, z več