Posebno poroilo Pomorski promet vEU: vnemirnih vodah veliko neuspenih in netrajnostnih nalob

SL 2016 t. 23

EVROPSKO RAUNSKOSODIE

EVROPSKO RAUNSKO SODIE 12, rue Alcide De Gasperi 1615 Luxembourg LUKSEMBURG

Tel. +352 4398-1Vpraanja: eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspxSpletie: eca.europa.euTwitter: @EUAuditorsECA

Veliko dodatnih informacij oEvropski uniji je na voljo na internetu. Dostop je mogo na streniku Europa (http://europa.eu).

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2016

Print ISBN 978-92-872-5796-3 ISSN 1831-094X doi:10.2865/577571 QJ-AB-16-023-SL-CPDF ISBN 978-92-872-5818-2 ISSN 1977-5784 doi:10.2865/18570 QJ-AB-16-023-SL-NEPUB ISBN 978-92-872-5772-7 ISSN 1977-5784 doi:10.2865/931026 QJ-AB-16-023-SL-E

Evropska unija, 2016Reprodukcija je dovoljena znavedbo vira.Za dovoljenje za uporabo ali reprodukcijo slik1 in 5 ter fotografij na sliki 2 je treba zaprositi neposredno imetnika avtorskih pravic.

http://eca.europa.eu/sl/Pages/ContactForm.aspxhttp://eca.europa.euhttp://europa.eu

Pomorski promet vEU: vnemirnih vodah veliko neuspenih in netrajnostnih nalob

(v skladu zdrugim pododstavkom lena287(4) PDEU)

Posebno poroilo

SL 2016 t. 23

02Revizijska ekipa

Posebna poroila Evropskega raunskega sodia predstavljajo rezultate njegovih revizij smotrnosti poslovanja in skladnosti za posamezna proraunska podroja ali upravljavske teme. Raunsko sodie izbira in nartuje revizijske naloge tako, da je njihov uinek kar najveji, in pri tem upoteva tveganje za smotrnost ali skladnost, viino ustreznih prihodkov ali porabe, prihodnji razvoj ter politini in javni interes.

To revizijo smotrnosti poslovanja je opravil senatII, ki ga vodi lan Evropskega raunskega sodia Henri Grethen in ki je specializiran za podroja porabe nalob vkohezijo, rast in vkljuevanje. Revizijo je vodil lan poroevalec Oskar Herics. Pri reviziji so sodelovali atae vnjegovem kabinetu Thomas Obermayr, vodilni upravni uslubenec Pietro Puri-cella, vodja naloge Luc TJoen ter revizorji Kurt Bungartz, Luis de la Fuente Layos, Rafal Gorajski, Enrico Grassi, Di Hai, Aleksandra Kli-Lemieszonek, Afonso Malheiro de Castro in Christian Wieser.

Od leve proti desni: T. Obermayr, E. Grassi, C. Wieser, P. Puricella, A. Malheiro de Castro,A. Kli-Lemieszonek, O. Herics, L. TJoen, R. Gorajski, D. Hai.

03Kazalo

Odstavek

Glosar

IIV Povzetek

125 Uvod

17 Glavne znailnosti pristanikih storitev vEvropi

89 Storitve, ki jih ponujajo upravljavci pristani

1016 Glavne politine in zakonodajne pobude vzvezi spristanii

1724 Financiranje pristanike infrastrukture

25 Prejnje posebno poroilo Evropskega raunskega sodia opristaniih

2630 Obseg revizije in revizijski pristop

31101 Opaanja

3149 Pristanike strategije EU in nacionalne pristanike strategije: glavna slabost je bilo nepravoasno in neusklajeno izvajanje dobro nartovanih dodatnih pristanikih zmogljivosti

3337 Vseh pet drav lanic, ki smo jih obiskali, je pripravilo nacionalne strategije za razvoj pristani, problem pa je bil vzanesljivih izvedbenih nartih in usklajevanju

3849 Strategija EU za pristania je bila sasoma pripravljena, zanesljivih informacij onartovanju zmogljivosti pa je e vedno premalo

5081 Pristanika infrastruktura, financirana ssredstvi EU: neizkoriena in premalo izkoriena infrastruktura, zamude in prekoraitve strokov ter netrajnostne nalobe zaradi financiranja podobne infrastrukture vsosednjih pristaniih

5255 Nalobe iz sredstev EU so velikokrat vodile do neizkoriene ali premalo izkoriene infrastrukture

5661 Pri ve projektih je prilo do zamud in prekoraitev strokov

6265 Slab izkoristek finannih sredstev EU

6673 S financiranjem podobnih infrastrukturnih projektov se je povealo tveganje netrajnostnih nalob

7481 Neuspeno usklajevanje med Komisijo in Evropsko investicijsko banko glede financiranja pristanike infrastrukture

04Kazalo

82101 Ustvarjanje enakih konkurennih pogojev za pristania: treba je bolje zagotoviti dosledno uporabo skupnih pravil, kot so pravila odravni pomoi in carinski kontroli

8387 Potreba po boljem izvajanju pravil odravni pomoi za pristania na ravni drav lanic in Komisije

8892 Potrebna je proaktivneja vloga Komisije pri dravni pomoi za pristania

9399 Nadzor Komisije nad izvajanjem carinskih kontrol vdravah lanicah ne zajema kljunih informacij

100101 Modri pas ali slabi poloaj pomorskega prevoza vprimerjavi scestnim prevozom

102114 Zakljuki in priporoila

PrilogaI Poraba sredstev EU za projekte pomorskega prometa (obdobje 20002013)

PrilogaII Pregled preuenih projektov po dravah lanicah

PrilogaIII Pregled nedokonanih projektov

PrilogaIV Glavne znailnosti pristanikih sistemov drav lanic ter pregled podpore EU in EIB za revidirana pristanika obmoja (obdobje 20002013)

PrilogaV Pregled nadgradenj, vezanih na uporabnike, ki so bile sofinancirane ssredstvi EU

PrilogaVI Pregled sklepov odravni pomoi po letu2007

Odgovori Komisije

05Glosar

Dravna pomo: Dravna pomo je vsaka oblika neposredne ali posredne finanne podpore, ki jo javni organi zagotovijo podjetjem vzasebnem sektorju. Pogodba odelovanju Evropske unije (PDEU) na splono prepoveduje dravno pomo na skupnem trgu, razen e ni ustrezno utemeljena. Pravila EU odravni pomoi doloajo, kdaj ta podpora ne izkrivlja (ali ne bi mogla izkrivljati) konkurence. Evropska komisija ima izkljuno pristojnost za oceno zdruljivosti dravne pomoi, ki jo dodelijo drave lanice, stemi pravili. Za pregled postopkovnih sklepov in ukrepov, ki jih sprejme Evropska komisija, sta pristojna Splono sodie in Sodie Evropske unije.

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR): Evropski sklad za regionalni razvoj je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije vEvropski uniji zodpravljanjem glavnih regionalnih neravnovesij sfinanno podporo za izgradnjo infrastrukture in za donosne nalobe za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za podjetja.

Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI): Evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) zajemajo pet loenih skladov, katerih cilj je zmanjati neravnovesja med regijamiEU in katerih politini okviri so doloeni za sedemletno proraunsko obdobje veletnega finannega okvira. Skladi zajemajo: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad (KS), Evropski kmetijski sklad za razvoj podeelja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribitvo (ESPR).

Finanni popravki: Finanni popravki so namenjeni zaiti prorauna EU pred bremenitvijo znapanimi ali nepravilnimi odhodki. Pri odhodkih, za katere se uporablja deljeno upravljanje, so za izterjavo nepravilno izplaanih plail vprvi vrsti odgovorne drave lanice. Finanni popravki se lahko izvajajo zumikom nepravilnih odhodkov iz izjav drav lanic oodhodkih ali znjihovo izterjavo od upraviencev. Finanne popravke lahko odredi tudi Komisija.

Glavna pristania: Glavna pristania so tista morska pristania vEU, ki so stratekega pomena. Komisija je leta2013 doloila seznam 104 takih glavnih pristani. Drave lanice morajo do leta2030 zagotoviti primerne povezave med temi pristanii ter eleznikimi in cestnimi omreji in omreji celinskih plovnih poti.

Instrument za povezovanje Evrope (IPE): Instrument za povezovanje Evrope (IPE) od leta2014 zagotavlja finanno pomo trem sektorjem: energetskemu, prometnemu ter informacijsko-telekomunikacijskemu (IKT). Na teh treh podrojih se vokviru IPE ugotovijo prednostne nalobe, ki bi jih bilo treba izvesti vnaslednjem desetletju, kot so elektroenergetski in plinski koridorji, uporaba obnovljivih virov energije, medsebojno povezani prometni koridorji in okolju prijazneja prevozna sredstva, hitre irokopasovne povezave in digitalna omreja.

Izvajalska agencija za inovacije in omreja (INEA): Izvajalska agencija za inovacije in omreja (INEA) je nasledila Izvajalsko agencijo za vseevropsko prometno omreje (TEN-T EA), ki jo je Evropska komisija ustanovila leta2006 za upravljanje tehninega in finannega izvajanja svojega programa vseevropskega prometnega omreja (TEN-T). INEA je uradno zaela delovati 1.januarja2014, njena naloga pa je izvajanje posameznih delov naslednjih programov EU: instrumenta za povezovanje Evrope (IPE), programa Obzorje 2020 in obstojeih programov (TEN-T in Marco Polo 20072013).

Kohezijska politika: Kohezijska politika je eno od najobsenejih podroij porabe EU. Njen cilj je zmanjati razvojne razlike med razlinimi regijami sprestrukturiranjem nazadujoih industrijskih obmoij in diverzifikacijo podeelja ter spodbujati ezmejno, transnacionalno in medregionalno sodelovanje. Financira se iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (ESS) in Kohezijskega sklada (KS).

06Glosar

Kohezijski sklad (KS): Kohezijski sklad je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije vEvropski uniji sfinanciranjem okoljskih in prometnih projektov vdravah lanicah, vkaterih je BNP na prebivalca niji od 90% povpreja EU.

Modri pas: Okvir politik za okolje modrega pasu sta sestavljala dva ukrepa, in sicer nadaljnja poenostavitev sistema storitev rednega ladijskega prevoza, ki velja od marca2014, ter razvoj elektronskega manifesta (manifest za carinsko blago). Ta omogoa razlikovanje med tovorom na krovu plovila, ki prihaja iz EU, in tistim, ki ne prihaja iz EU, da se olaja prevoz blaga EU. Ta novi manifest bo orodje (med drugimi), ki bo na voljo izdajatelju za prijavo statusa blaga EU. Ta ukrep velja od 1.maja2016 za pooblaene izdajatelje. Nepooblaeni izdajatelji bodo lahko od oktobra2019 evidentirali dokazila ostatusu EU vnovi centralni zbirki podatkov, ki jo upravljajo carinski organi. Priakuje se, da bo postala vceloti funkcionalna oktobra2019. Za harmo