1

Smernice gledezahtev za hidroenergijo v zvezi z zakonodajo EU o varovanju naravePovzetek

Okolje

Po vsej Evropski uniji je na stotine informacijskih točk Europe Direct. Naslov najbližje lahko najdete na spletni strani: https://europa.eu/european-union/contact_sl

Brezplačna telefonska številka: 00 800 67 89 10 11 (nekateri ponudniki lahko klic zaračunajo).

E-pošta prek: https://europa.eu/european-union/contact_sl

Informacije o Evropski uniji v vseh uradnih jezikih EU so na voljo na spletišču Europa: https://europa.eu/european-union/index_sl

Brezplačne in plačljive publikacije EU lahko prenesete s http://publications.europa.eu/sl/publications ali jih tam naročite.

Za več izvodov brezplačnih publikacij se obrnite na Europe Direct ali najbližjo informacijsko točko (https://europa.eu/european-union/contact_sl).

Do podatkovnih zbirk EU lahko dostopate na portalu odprtih podatkov EU (http://data.europa.eu/euodp/sl). Podatke lahko brezplačno prenesete in uporabite tudi v komercialne namene.

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

© Evropska unija, 2018

Ponovna uporaba je dovoljena z navedbo vira. Politiko ponovne uporabe dokumentov Evropske komisije ureja Sklep 2011/833/EU (UL L 330, 14. 12. 2011, str. 39). Za vsako uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, ki ni zaščiteno z avtorskimi pravicami EU, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnikov pravic.

ISBN: 978-92-79-88922-6 doi: 10.2779/734046 KH-02-18-896-SL-N

O tej publikaciji

Voda se za proizvajanje energije uporablja že stoletja, saj vodna kolesa izhajajo že iz časov stare Grčije.

Danes hidroelektrarne igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji obnovljive energije in zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida. Ker deluje na vodo, hidroenergija ne onesnažuje zraka kot elektrarne, k jih poganjajo fosilna goriva. Kljub temu pa lahko ima vrsto negativnih vplivov na rečni rok, habitate rib in drugih vodnih organizmov, kot tudi živalske in rastlinske vrste, ki so zaščitene z evropsko zakonodajo za varovanje narave in katerih preživetje je odvisno od rečnih in jezerskih ekosistemov.

Dokument Smernice glede zahtev za hidroenergijo v zvezi z zakonodajo EU o varovanju narave, ki je povzet v tej publikaciji, je namenjen predvsem tistim, ki so vključeni v hidroenergetsko načrtovanje in projekte ali ohranjanje in upravljanje zaščitenih območij v Naturi 2000. V njem so predstavljene številne praktične študije primerov, kako lahko hidroelektrarne delujejo v skladu z zahtevami direktiv o habitatih in o pticah. Opisani so vplivi, ki jih lahko ima pridobivanje hidroenergije na okolje, in prikazani načini, kako se jim je mogoče izogniti ali jih pod različnimi pogoji vsaj kar najbolj omiliti.

FOTOGRAFIJE naslovnica: M. Perris stran 3: M. Perris

3

Hidroenergija v EU

Evropske reke so bogat vir biotske raznolikosti in pomemben del naše bogate naravne dediščine. Preživetje številnih prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v Evropi je odvisno od rečnih in jezerskih ekosistemov. Reke pa so z več vidikov tudi bistven vir za evropsko gospodarstvo in blaginjo družbe, saj omogočajo dejavnosti v različnih sektorjih in družbi zagotavljajo marsikatero pomembno dobrino in storitev.

Vendar pa so reke v zadnjih desetletjih doživele velike spremembe. Intenzivna uporaba rek, med drugim v povezavi z razvojem mest, obrambo pred poplavami, rečno plovbo in izsuševanjem površin za kmetijstvo, pomeni ogromen pritisk na ta dragoceni vir, zaradi česar so številne evropske reke v zelo degradiranem stanju in bodo nujne ne le aktivnosti za preprečevanje nadaljnjega slabšanja stanja, temveč tudi aktivna sanacija ekoloških razmer. Hidroelektrarne (HE) spadajo med posege, ki vplivajo na rečni tok, naravne procese in vodne skupnosti ter ogrožajo razmnoževanje in preživetje rib ter raznolikost vrst.

Hidroenergija igra ključno vlogo pri izvajanju direktive o obnovljivih virih energije in prispeva k doseganju energetskih ciljev EU za obdobje 2020–2030. Po uradnih podatkih je bilo leta 2011 v EU okoli 23.000 hidroelektrarn. Velika večina (91 %) je malih naprav (pod 10 MWh), ki proizvedejo okoli 13 % celotne električne energije iz vodnih virov. Velike hidroelektrarne pa predstavljajo le 9 % vseh naprav, a proizvedejo približno 87 % celotne električne energije iz vodnih virov.

Hidroelektrarne so iz tehničnih razlogov pogosto koncentrirane v goratih območjih, a imajo daljnosežen vpliv tako na velike kot na male reke in jezera v vseh vrstah pokrajin. Pri manjših rekah ima že rahlo zmanjšanje toka ali najmanjši poseg v naravne okoljske pogoje lahko obsežne negativne posledice za reko.

Najpogosteje se uporabljajo naslednje vrste hidroelektrarn:• Pretočne hidroelektrarne: Pri pretočnih sistemih se hidroenergija proizvaja z obstoječim tokom in razliko v višini reke. Tovrstne naprave za proizvodnjo elektrike uporabljajo naravni tok struge.

• Pretočno-akumulacijske hidroelektrarne: Akumulacijsko jezero nudi možnost zbiranja vode v času nizke porabe in izpusta vode ob višjih potrebah. Kapaciteta proizvodnje je torej manj odvisna od razpoložljivosti vodnega toka.• Akumulacijske hidroelektrarne: Običajna hidroelektrarna ima akumulacijsko jezero, ki je dovolj veliko, da omogoča hrambo vode tako v mokrih kot v sušnih obdobjih. Voda se zadržuje za jezom in je elektrarni na voljo glede na potrebo.• Črpalne hidroelektrarne: Te naprave delujejo na osnovi višje ležečega akumulacijskega jezera, kar omogoča proizvodnjo dodatne elektrike v času visokega odjema. Vodo se črpa v višje ležeče akumulacijsko jezero v času nizke porabe, v času visoke pa se jo spušča spet navzdol skozi turbine.

4

Direktive EU o varovanju narave

Direktivi o pticah in habitatih sta temelja evropske politike na področju varovanja narave in biotske raznolikosti. Državam članicam EU omogočata, da znotraj skupnega pravnega okvira sodelujejo pri varovanju najbolj ogroženih, ranljivih in dragocenih vrst in habitatov v Evropi po njihovih celotnih naravnih območjih v EU ne glede na politične ali upravne razmejitve.

Splošni cilj obeh direktiv je zagotoviti, da se vrste in habitatni tipi, ki jih ščitita, ohranjajo in obnavljajo v dobro stanje po njihovih celotnih naravnih območjih v EU.

Za doseganje tega cilja evropski direktivi o varovanju narave države članice zavezujeta k izvajanju predvsem teh dveh glavnih vrst ukrepov:• Določitev in ohranjanje osrednjih območij za varovanje vrst in habitatnih tipov. Ta območja po celotni Uniji tvorijo mrežo Natura 2000, ki trenutno obsega preko 27.500 zaščitenih območij. Jezerski in rečni ekosistemi pokrivajo okoli 4 % celotne površine Nature 2000.• Vzpostavitev režima za zaščito vseh evropskih prostoživečih vrst ptic in drugih vrst, opredeljenih v direktivi o habitatih. Ti ukrepi veljajo za celoten naravni življenjski prostor vrst znotraj EU – tako znotraj kot izven zaščitenih območij Nature 2000. Določbe glede zaščite vrst so zelo relevantne tudi za hidroelektrarne, ki obratujejo izven območij Nature 2000, še posebej kadar HE stoji na reki, na kateri se zadržujejo selivske vrste, kot so ptice ali ribe selivke (npr. atlantski jeseter Acipenser sturio ali vrsta ostriža Zingel asper, ki sta oba našteta v Prilogi IV direktive o habitatih).

Člen 6 direktive o habitatih

Zaščito in upravljanje območij Natura 2000 opredeljujejo določbe iz Člena 6 direktive o habitatih, ki določa tudi razmerje med ohranjanjem območij in drugimi namembnostmi, kot je hidroenergija, znotraj in v okolici samega območja.

Člen 6 je razdeljen na dve vrsti ukrepov:• Prvi se nanašajo na upravljanje ohranjanja vseh območij Nature 2000 in določanje ohranitvenih ciljev zanje. Od držav članic zahtevajo, da:

a) določijo in izvedejo pozitivne ohranitvene ukrepe, ki ustrezajo ekološkim zahtevam naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II na teh območjih (Člen 6.1); inb) storijo vse potrebno, da na teh območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatnih tipov in habitatov vrst ter kakršnokoli občutno vznemirjanje tamkajšnjih vrst (Člen 6.2).

• Druga vrsta ukrepov (ki so opredeljeni v Členu 6.3) pa se nanaša na postopek ocenjevanja morebitnih načrtov ali projektov, ki bi lahko vplivali na eno ali več območij Nature 2000. V osnovi postopek zahteva, da se za vsak načrt ali projekt, ki bi lahko pomembno vplival na območje Nature 2000, opravi ustrezno presojo, da se natančno preuči njegove posledice z vidika ciljev ohranjanja tega območja.

Po Direktivi o presoji vplivov na okolje (PVO) je potrebno v primeru, da oceno zahteva tako Direktiva PVO kot prej opisani direktivi o varovanju narave, izvesti usklajen in/ali skupen postopek. V takšnem skupnem postopku morajo države članice izvesti enotno oceno vplivov določenega projekta na okolje, ki jo zahteva zakonodaja Unije.

Kljub temu pa mora ustrezna presoja po zakonodaji EU o varovanju narave ostati jasno razločljiv in prepoznaven del celotnega okoljskega poročila, ker se pri njej ocenjuje drugačne vidike naravnega okolja in uporablja drugačna merila za določanje, kateri vplivi so »pomembni«, kot pri PVO ali strateški okoljski presoji (SOP).

Izgradnja HE in druge dejavnosti na vodah morajo biti skladne tudi z zahtevami okvirne direktive o vodah, poplavne direktive in direktiv o presoji vplivov na okolje (PVO/SOP).

5

Nabor vplivov hidroelektrarn na habitate in vrste:

•spremembe rečne morfologije in rečnih habitatov

•ovire za selitve in širitev zaščitenih vrst

•porušenje dinamike sedimentacije

•spremembe naravnega režima toka

•spremembe režima toka ob prilagajanju HE na odjem

•spremembe letnega hidrološkega cikla

•spremembe kemijske sestave in temperature vode

•poškodbe in ubijanje posameznih živali

•preseljevanje in vznemirjanje

•vplivi na kopenske vrste in habitate

Vpliv hidroenergije na vrste in habitate

Nabor vplivov, ki jih lahko ima hidroelektrarna na vrste in habitatne tipe, se precej razlikuje glede na značilnosti posamezne reke, njeno fizično in ekološko stanje – ali je že v degradiranem stanju ali še neokrnjena, velika ali majhna, gorska ali nižinska itd. – pa tudi glede na vrsto in velikost hidroelektrarne.

Vplivi se lahko pojavijo v katerikoli fazi življenjskega cikla hidroelektrarne, od izgradnje do renovacije, odstranjevanja ali vsakodnevnega delovanja in upravljanja. Privedejo lahko do uničenja, degradacije ali fragmentacije naravnih habitatov in populacij vrst, katerih obstoj je odvisen od teh habitatov. Kako pomembna je izguba, je odvisno od obsega vplivov, pa tudi od redkosti in ranljivosti prizadetih habitatov in vrst.

Celostno načrtovanje

Zagotavljanje, da se pri proizvodnji in uporabi hidroenergije upošteva cilje okvirne direktive o vodah in evropskih direktiv na področju varovanja okolja, lahko predstavlja izziv, ki pa ga je najbolje reševati s pristopom strateškega in celostnega načrtovanja, ki se ga izvaja preko nacionalnih akcijskih načrtov za obnovljive vire, načrtov upravljanja porečij in načrtov upravljanja območij Nature 2000.

Pristop strateškega načrtovanja je nujen, ker:• je odlična priložnost za usklajevanje ciljev politik na področjih vode, narave in energetike ter drugih ključnih področjih;• omogoča, da se poveže strateško načrtovanje za vodno okolje in ohranjanje narave z nacionalnim energetskim načrtovanjem glede obnovljivih virov;• omogoča vključitev vseh zainteresiranih strank, kar lahko zmanjša možnost morebitnih naknadnih konfliktov in zagotovi razvoj projektov;• uporablja proces načrtovanja za lažje določanje prioritet (npr. usklajevanje prioritet glede energije, narave in upravljanja z vodami);• prispeva k lažjemu postopku odobritve predlaganih novih hidroenergetskih projektov in izboljša transparentnost in predvidljivost za izvajalce hidroenergetskih projektov;• omogoča primerno presojo najboljših možnosti za okolje in prevlade javnega interesa v projektih;• izvajalcem projektov nudi neposredne informacije, kje (geografsko) je odobritev projekta bolj verjetna, saj opredi, katera območja so najbolj in katera manj primerna;• uporablja vzpostavljene politike in merila za boljše obvladovanje tveganj za kumulativne učinke hidroelektrarn;• preko načrtovanja upravljanja porečij nudi priložnost za uporabo pristopa strateškega načrtovanja za hidroenergetske projekte.

6

Omilitveni ukrepiZa zmanjšanje okoljskih vplivov hidroelektrarn je na voljo širok nabor ukrepov tako za obstoječe kot za nove hidroelektrarne. Ti ukrepi lahko omilijo možne vplive, preden do njih pride, ali pa pomagajo odpraviti že storjeno škodo.

Tabela: Pregled najpogostejših ukrepov pri zadrževanju vode Vir: Prilagojeno iz tabele 3 iz poročila delovne skupine ECOSTAT o skupnem razumevanju uporabe omilitvenih ukrepov za doseganje dobrega ekološkega potenciala močno spremenjenih voda, 2. del: Pod vplivom zadrževanja vode.

Hidromorfološke spremembe Glavni vpliv na okolje Omilitev česa Možni omilitveni ukrepi

Zmanjšana ali prekinjena možnost selitve rib po reki navzgor

Ribe: odsotnost ali zmanjšanje populacij rib selivk in drugih rečnih rib

Prehodnost rek za ribe navzgor

• Drča• Ribji prehod• Obtočni kanal

Zmanjšana ali prekinjena možnost selitve rib po reki navzdol

Ribe: odsotnost ali zmanjšanje populacij rib selivk in drugih rečnih rib

Prehodnost rek za ribe navzdol

• Manj nevarne turbine za ribe• Pregrade za ribe• Obtočni kanal• Ribji prehod

Umetno povzročen zelo nizek ali dolgotrajno nizek pretok

Zmanjšanje obilja ali spremembe v razmerjih živalskih in rastlinskih vrst

Nizek pretok • Zagotavljanje večjega toka• Spremembe rečne morfologije

Zmanjšanje pretoka do mere, ki ni zadostna za sprožanje in ohranjanje selitve rib

Odsotnost ali zmanjšanje števila rib selivk

Prehodnost za ribe • Zagotavljanje prehodnosti za ribe

Zmanjšanje ali odsotnost sprememb pretoka, ki bi zadoščale za splakovanje

Sprememba/zmanjšanje obilja ribjih in nevretenčarskih vrst

Spremenljiv pretok • Pasivna spremenljivost pretoka• Aktivna spremenljivost toka

Hitro spreminjanje pretoka (vključno s proizvodnjo elektrike samo ob konicah porabe)

Zmanjšanje obilja živalskih in rastlinskih vrst zaradi stoječe vode in izpraznjevanja

Hitro spreminjanje pretoka

• Rezervoar(ji) za uravnavanje (notranji)• Premik odvodnega dela• Zmanjšanje obsega delovanja• Spreminjanje rečne morfologije• Rezervoarji za uravnavanje (zunanji)

Spremembe splošnih fizikalno-kemijskih pogojev po toku navzgor in navzdol (npr. temperatura)

Spremembe v sestavi ali rast skupnosti makronevretenčarjev in rib ali pogin rib

Fizikalno-kemijske spremembe

• Prilagodljiv zajem• Več vtočnih delov• Prilagajanje ravni v rezervoarjih

Prekinitev ali zmanjšanje dinamike sedimentacije, ki vodi v spremembe v sestavi substrata

Zmanjšanje obilja rib in nevretenčarjev ter spremembe v razmerjih med vrstami

Spremembe sedimentov • Mehansko drobljenje utrjenega rečnega dna• Odstranjevanje sedimenta• Vračanje sedimenta (iz zajemnih delov)• Vračanje sedimenta (iz rezervoarjev)• Ponovno vzpostavljanje bočne erozije• Vzpostavljanje toka, ki pobira usedline

Umetno povzročene skrajne spremembe v jezerskem vodostaju, zmanjšanje kakovosti in obsega plitkega območja in obrežnega habitata

Zmanjšanje obilja rastlinskih in živalskih vrst ter spremembe v razmerjih med vrstami

Spremembe v jezerskem vodostaju

• Zmanjšanje odvzema vode• Povečanje pritoka• Dodatne notranje zajezitve• Upravljanje obrežnih/plitkih habitatov• Povezovanje na pritoke• Umetni plavajoči otoki

Presušeno obrežje in zmanjšanje rečnega toka – zajezena reka

Sprememba v sestavi rastlinskih in živalskih vrst (npr. ugodne razmere za vrste, ki niso odporne na spremembe ali živijo v stoječi vodi)

Zajezitev rek • Obtočni kanal• Zmanjšanje ravni zadrževane vode• Izboljšanje habitatov v kanalih• Ponovno povezovanje s strani

7

Projekt Kembs: okoljska integracija velikega hidroenergetskega projekta – Francija

Jez Kembs preusmerja vodo iz Rena v Grand Canal d’Alsace, na katerem stojijo štiri hidroelektrarne. Ker projekt Kembs vpliva na tri države, ki imajo različne poglede na varovanje okolja, so se pri Électricité de France odločili za celostni pristop k okoljskemu napredku namesto, da bi se držali togega uravnoteževanja med vplivi in omiljevanjem.

Primeri izvedenih ukrepov vključujejo:• povezava Grand Canala z mokriščem;• nadzorovana erozija: ta inovativni koncept izkorišča naravno sposobnost poplav, da reke ponovno oskrbijo z usedlinami, potem ko se odstrani nasipe;• ponovna oživitev starega rečnega rokava in z njim povezanega okolja.

Rezultati so bili:• pomembno povečanje ekološkega pretoka,• veliki geomorfološki premiki v Starem Renu z dotokom proda iz novega objekta in uvedbo izvirnega koncepta nadzorovane erozije,• dejavnosti za zagotavljanje selitev rib (vzdolžno in stransko) in obnavljanje mokrišč.

Več informacij najdete na:http://alsace.edf.com/wp-content/uploads/2015/06/20150610-Renaturation-Kembs-EDF-PCA.pdf

Reaktivacija prenosa sedimentov preko 11 hidroelektrarn na čezmejnem Visokem Renu

Skupno 73 km Rena med Bodenskim jezerom in Baslom je zajezenih in samo na treh prosto pretočnih delih so pogoji bolj naravni. Prenos in ravnovesje sedimentov sta porušena, močno pa ju motijo ne le različni jezovi na glavnem vodotoku, temveč tudi močno znižan dotok sedimentov iz večjih pritokov in manj erozije obrežij zaradi obsežne regulacije strug.

Leta 2006 se je 11 hidroelektrarn, ohlapno povezanih v hidroenergetsko združenje, odločilo vzpostaviti skupno platformo ter v sodelovanju s pristojnimi vladnimi službami zagnati in financirati celosten načrt za reaktivacijo prenosa sedimentov in ekološko revitalizacijo Visokega Rena.

Cilji celostnega načrta so:• pripraviti znanstven pregled naravnega in trenutnega stanja prenosa sedimentov (z in brez hidroelektrarn),• zagotoviti osnovno znanstveno poznavanje o mehanizmih in modeliranju prenosa sedimentov ter• opisati vse možne in tehnično izvedljive ukrepe in scenarije za izboljšanje prenosa sedimentov in ribjih habitatov po celotnem prizadetem delu reke.

Več informacij najdete na www.energiedienst.de

Razvoj trajnostne hidroenergije v Podonavju

Leta 2010 so ministri podonavskih držav pozvali k pripravi smernic za vključevanje okoljskih vidikov v uporabo hidroenergije, da bi zagotovili uravnotežen in celosten razvoj ter da bi že vnaprej razrešili morebitne konflikte interesov.

Te smernice so bile razvite v širokem participativnem procesu, ki je vključeval predstavnike služb, pristojnih za energetiko in okolje, hidroenergetskega sektorja, nevladnih organizacij in znanstvene skupnosti.

Smernice je Mednarodna komisija za varstvo reke Donave (ICPDR) sprejela leta 2013.

Smernice vsebujejo naslednja poglavja:• splošna načela za razvoj trajnostne hidroenergije,• tehnična nadgradnja obstoječih hidroelektrarn in ekološki sanacijski ukrepi,• strateško načrtovanje razvoja novih hidroelektrarn in• omilitveni ukrepi za hidroenergijo.

Več informacij najdete na:https://www.icpdr.org/main/activities-projects/hydropower

Dobre prakse uporabe pristopa celostnega načrtovanja v hidroenergetikiSpodnji primeri prikazujejo dobre prakse omiljevanja vplivov in izvajanja sanacijskih ukrepov pri hidroelektrarnah.

http://alsace.edf.com/wp-content/uploads/2015/06/20150610-Renaturation-Kembs-EDF-PCA.pdfhttp://alsace.edf.com/wp-content/uploads/2015/06/20150610-Renaturation-Kembs-EDF-PCA.pdfhttp://alsace.edf.com/wp-content/uploads/2015/06/20150610-Renaturation-Kembs-EDF-PCA.pdfwww.energiedienst.dehttps://www.icpdr.org/main/activities-projects/hydropowerhttps://www.icpdr.org/main/activities-projects/hydropower

Nadaljnje branjeTa publikacija je povzetek dokumenta Evropske komisije Smernice glede zahtev za hidroenergijo v zvezi z zakonodajo EU o varovanju narave. Celoten dokument najdete na: http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm

»Working towards creating synergies between the WFD, MSFD and the Habitats and Birds directives« http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/Compilation%20WFD%20MSFD%20HBD.pdf

»Common implementation strategy for the Water Framework Directive 2006: WFD and hydro-morphological pressures – policy paper« (december 2006) https://circabc.europa.eu/sd/a/3dac5b10-1a16-4a31-a178-2f5401f30c50/.pdf

»Overview on the main provisions of the Water Framework Directive, the Marine Strategy Framework Directive, the Birds and Habitats Directives, and the Floods Directive: similarities and differences« http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/starter_guide.pdf

Komisija je pripravila dokumente s smernicami za lažje razumevanje in uporabo postopka ustrezne presoje. Na voljo so na spletni strani Komisije, namenjeni Naturi 2000. http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htm

Iskanje po Naturi 2000: http://natura2000.eea.europa.eu/

KH-02-18-896-SL-N

http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/Compilation%20WFD%20MSFD%20HBD.pdfhttp://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/Compilation%20WFD%20MSFD%20HBD.pdfhttps://circabc.europa.eu/sd/a/3dac5b10-1a16-4a31-a178-2f5401f30c50/.pdfhttps://circabc.europa.eu/sd/a/3dac5b10-1a16-4a31-a178-2f5401f30c50/.pdfhttp://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/starter_guide.pdfhttp://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/docs/starter_guide.pdfhttp://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htmhttp://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/management/guidance_en.htmhttp://natura2000.eea.europa.eu/