IZOBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE OTROK IN ŠOLSKE …mag. J. PAPEŽ - 121 - UREJANJE POVIRIJ KOT UKREP ZA ZMANJŠANJE EROZIJSKE IN POPLAVNE OGROŽENOSTI 29. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2018

mag. J. PAPEŽ - 120 - UREJANJE POVIRIJ KOT UKREP ZA ZMANJŠANJE

EROZIJSKE IN POPLAVNE OGROŽENOSTI

29. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2018

mag. Jože PAPEŽ *

IZOBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE OTROK IN ŠOLSKE MLADINE, ZA SAMOZAŠČITNO RAVNANJE PRED, MED IN PO

NARAVNIH NESREČAH, S POMOČJO FIZIČNIH INTERAKTIVNIH PROTIPOPLAVNIH MAKET/MODELOV

POVZETEK

V prispevku je predstavljen koncept in praktične izkušnje izobraževanja in ozaveščanja otrok in šolske mladine, da bi le-ti bili bolje usposobljeni za samozaščitno ravnanje pred, med in po naravnih nesrečah, zlasti poplavah, z uporabo interaktivnih fizičnih modelov oz. maket.

Makete so bile kot »dodana vrednost« zasnovane in uporabljene v okviru izvajanja ozaveščevalnih dogodkov za osnovnošolsko mladino in občane v projektu »Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti 1 – negradbeni ukrepi« (Flood Risk Slovenia-Croatia operations 1; FRISCO1). Izvedbo dogodkov je v okviru javnega naročila Ministrstva za okolje in prostor (MOP) izvedel Hidrotehnik d.d., na dogodkih pa je sodelovala tudi profesionalna strokovnjakinja za odnose z javnostmi, na dogodkih za občane pa tudi vabljeni predavatelji iz MOP-a, Agencije RS za okolje in Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR). Že v času priprav dogodkov pa je bila velika pozornost posvečena tudi sodelovanju s predstavniki lokalnih uprav, predstavniki šol ter z poplavno ogroženim prebivalci z območji dogodkov.

Razpisni pogoji so dopuščali inovativno zasnovo ozaveščevalnih dogodkov na osnovnih šolah. V projektni nalogi je bil sicer jasno predstavljen namen in cilji, zasnova unikatnega koncepta izvedbe pa je bila prepuščena izvajalcu. To je bilo s strani izvajalca prepoznano kot enkratna priložnost, da se uporabi in v enovito učno uro združi najboljše možne pristope za delo z mladimi. Ob tem se je meni, kot vodji projekta, porodila zamisel, da bi učencem naša sporočila prenesli tudi s pomočjo njihovega aktivnega sodelovanja. Čeprav je pri obravnavi tematik povezanih z vodotoki in poplavami smiselno najprej pomisliti na terensko delo, je bil tokratni razmislek - predvsem zaradi letnega časa izvedbe (februar-marec), kot tudi zaradi kratkega razpoložljivega časa za delo z mladimi - usmerjen v zasnovo kratkih kabinetnih delavnic. Tako se mi je porodila zamisel za zasnovo maket/modelov, s pomočjo katerih bi mladim ob njihovem aktivnem sodelovanju lažje in bolj učinkovito razložil pojave in procese v pokrajini, vključno z grajeno (protipoplavno) infrastrukturo, z vidika medsebojnega učinkovanja, povezanosti, soodvisnosti in zlasti z vidika pomena njihovega »previdnostnega« ravnanja v času nevarnih naravnih dogodkov.

Po uspešni izvedbi serije šestih ozaveščevalnih dogodkov na slovenskih osnovnih šolah (OŠ Podčetrtek, OŠ Fara, OŠ Markovci, OŠ Velika Dolina, OŠ Razkrižje, OŠ Sečovlje), so bile makete, kot osnovni pripomoček, uporabljene tudi na šestih podobnih dogodkih na Hrvaškem, na štiridnevnih dnevih civilne zaščite republike Slovenije v Murski Soboti, na dnevu občine Škofljica, na dnevih Savinje …; delo z maketami pa je bilo na več demonstracijskih dogodkih predstavljeno tudi drugim ciljnim skupinam doma in v tujini. Simulacije naravnih procesov in pojavov ter delovanja in omejitve nekaterih protipoplavnih objektov so bile sicer le del multisenzorno zasnovane učne ure ozaveščanja in svetovanja mladim (poimenovane: »KAKO SE LAHKO TUDI SAMI ZAŠČITIMO PRED POPLAVAMI – bodimo pripravljeni!«), vendar pa je njihov učinek in odziv otrok in mladine različnih starosti (tudi predšolskih otrok in dijakov) presegal vsa pričakovanja.

Izkazalo se je, da lahko mladi prek takega načina podajanja informacij in aktivnega sodelovanja bolj »realistično« dojamejo potek in vzročno-posledične povezave nevarnih naravnih procesov, »bolj zares« ponotranjijo situacije in previdnostne nasvete v primeru njihove potencialne ogroženosti zaradi naravnih nesreč (ki smo jim lahko dejansko lahko izpostavljeni vsi v Sloveniji: poplave, hudourniški izbruhi, erozija, zemeljski plazovi in usadi, padajoče kamenje), pomen varovalne, zaščitne, hidrološke in protipoplavne vloge gozdov, pomen ohranjanja tal in varstva pred erozijo in tudi namen, funkcioniranje in omejitve (preostala ogroženost!) nekaterih gradbenih protipoplavnih ukrepov. Izkazalo se je tudi, da so bili ob aktivnem (in zabavnem!) izvajanju poskusov in sproščenih diskusijah zelo radovedni, vedoželjni, samoiniciativni in zelo dojemljivi za – s strani vodarskega strokovnjaka - posredovane

* mag. Jože PAPEŽ, HIDROTEHNIK Vodnogospodarsko podjetje, Slovenčeva 97, Ljubljana ([email protected])




nasvete o previdnostnih samozaščitnih ukrepih, ki jih morajo izvajati v času povečane nevarnosti, med poplavnimi in erozijskimi dogodki in tudi v obdobju po dogodkih, ko marsikdaj nevarnosti še nekaj dni ni konec (npr. proženje zemeljskih plazov in erozijskih usadov ob vodotokih tudi še nekaj dni po poplavah)

Osnovni namen spremljajoče razlage mladim udeležencem je bil, da se jih opremi z vedenjem in večjo gotovostjo/samozavestjo, da bodo v času ob naravnih nevarnostih znali bolj poskrbeti za svojo varnost, da bodo opozorila vzeli resno, da ne bodo ravnali panično, da bodo bolj previdni, da se bodo v stiskah odločali pravilno in na ta način zmanjšali nevarnost za izgubo življenj in nastanek poškodb njih samih – v določenih primerih pa tudi njihovih bližnjih in sovrstnikov. Rdeča nit razlage je torej bila zaščita njihovih dragocenih življenj, kajti kljub zgledni ureditvi področja varstva pred naravnim nesrečami in velikemu trudu, ki ga vlagamo v zmanjševanje ogroženosti pred naravnimi nevarnostmi v Sloveniji bo vedno preostala neka »preostala ogroženost«/«preostalo tveganje« in vedno se bodo dogajali tudi nepredvidljivi scenariji razvojev dogodkov .. skratka scenariji, kjer je pomembno, da ljudje ravnajo samozaščitno in aktivno sodelujejo pri izvajanju ukrepov vzajemne zaščite. V razlagah je bilo poudarjeno, da namen moderatorjev ni »strašenje«, ampak ozaveščanje o realno-možnih nevarnih situacijah, da jih bodo znali pravočasno prepoznati, znali upoštevati opozorila in napotke ter predvsem, da bodo čim bolj usposobljeni za ustrezno previdnostno samozaščitno ukrepanje.

V prispevku je za vsak od štirih/petih fizičnih modelov/maket opisan osnovni koncept izvedbe (vključno z opisom izdelave fizičnega modela in fotografijami) ter namen, način dela in glavna sporočila, ki so bila ob interaktivnem delu večkrat predana udeležencem poskusov. V zaključkih so opisana opažanja, izkušnje in priporočila za izvajanje podobnih ozaveščevalnih aktivnosti v prihodnje. Avtor izraža trdno prepričanje, da se lahko vodarji, hudourničarji, gozdarji … s svojim bogatim znanjem o naravnih procesih, s svojimi zanimivimi osebnimi izkušnjami s področja urejanja voda in s pravim (poljudnim, iskrenim in zavzetim) pristopom do mladih, uspešno vključujemo v ozaveščevalna prizadevanja tako učiteljev na šolah kot kolegov s širšega področja izvajanja varstva pred naravnimi nesrečami (civilna zaščita, gasilci, …) za večjo varnost naših otrok in mladine pred naravnimi nesrečami.

Občutek zadovoljstva, da obstaja velika verjetnost, da mladi tvoje nasvete jemljejo res zelo zares in da bodo svoja nova spoznanja doživeto prenašali na sovrstnike in svoje najbližje, je neopisljiv. Vendar pa bo polni učinek dosežen samo, če jim bomo mi odrasli ustrezen vzgled in če bomo tovrstne ozaveščevalne in izobraževane aktivnosti izvajali kontinuirano in tudi prilagojeno lokalnim naravnim posebnostim in družbeni ureditvi lokalnega bivalnega okolja in aktualnemu sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je v Sloveniji na zelo visoki ravni.

POMEN INFORMIRANJA IN OZAVEŠČANJA OTROK IN MLADINE

Na področju informiranja in ozaveščanja otrok in mladine o varstvu pred naravnim in drugimi nesrečami je zagotovo največ naredila URSZR, ki je leta 2010 celo uspela v osnovnošolsko izobraževanje vključiti izbirni predmet »Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami« in dodatno usposobiti številne učitelje, ki predavajo ta predmet. Predmet poudarja pomen vključenosti in povezav med učenci, šolo, starši in lokalno skupnostjo in spodbujanjem vseh deležnikov k aktivnemu odnosu do pripravljenosti na naravne in druge nesreče. Predmet je priložnost za uspešnejše vključevanje razvitih didaktičnih materialov in pripomočkov, tako promocij številke 112 (zgibanke, kazala za knjige, urniki, obeski za ključe, torbice, žoge, lončki, kresničke …), plakati, namizne igre, računalniška igrica Znajdi se, internetne strani URSZR namenjen otrokom, knjige v angleškem jeziku, likovni natečaj in gledališka predstava Pikec Ježek in gasilko jež. Za predmet je URSZR pripravila tudi poseben, obširen Priročnik za učitelje. Nasploh URSZR delu z mladimi posveča veliko pozornost, pri čemer je odprta tudi za dodatne ideje, zato ne preseneča, da je tudi zelo pozitivno sprejela in podprla v prispevku opisan inovativen pristop ozaveščanja mladih o naravnih nesrečah z delavnicami s pomočjo maket.

OZAVEŠČEVALNI DOGODKI V OKVIRU PROJEKTA FRISCO 1

Makete so bile kot »dodana vrednost« zasnovane in uporabljene v okviru izvajanja ozaveščevalnih dogodkov za osnovnošolsko mladino in občane v projektu »Čezmejno usklajeno slovensko-hrvaško zmanjševanje poplavne ogroženosti 1 – negradbeni ukrepi« (Flood Risk Slovenia-Croatia operations 1; FRISCO1). Izvedbo dogodkov je v okviru javnih naročil izvedel Hidrotehnik d.d., na dogodkih pa je sodelovala tudi profesionalna strokovnjakinja za odnose z javnostmi, na dogodkih za občane pa tudi vabljeni predavatelji iz MOP-a, Agencije RS za okolje in URSZR. Že v času priprav dogodkov pa je bila velika pozornost posvečena tudi sodelovanju s predstavniki lokalnih uprav, predstavniki šol ter z poplavno ogroženim prebivalci z območji dogodkov.




Razpisni pogoji so dopuščali inovativno zasnovo ozaveščevalnih dogodkov na osnovnih šolah. V projektni nalogi je bil sicer jasno predstavljen namen in cilji, zasnova unikatnega koncepta izvedbe pa je bila prepuščena izvajalcu. To je bilo s strani izvajalca prepoznano kot enkratna priložnost, da se uporabi in v enovito učno uro združi najboljše možne pristope za delo z mladimi. Ob tem se je meni, kot vodji projekta, porodila zamisel, da bi učencem naša sporočila prenesli tudi s pomočjo njihovega aktivnega sodelovanja. Čeprav je pri obravnavi tematik povezanih z vodotoki in poplavami smiselno najprej pomisliti na terensko delo, je bil tokratni razmislek - predvsem zaradi letnega časa izvedbe (februar-marec), kot tudi zaradi kratkega razpoložljivega časa za delo z mladimi - usmerjen v zasnovo kratkih kabinetnih delavnic. Tako se mi je porodila zamisel za zasnovo maket/modelov, s pomočjo katerih bi mladim ob njihovem aktivnem sodelovanju lažje in bolj učinkovito razložil pojave in procese v pokrajini, vključno z grajeno (protipoplavno) infrastrukturo, z vidika medsebojnega učinkovanja, povezanosti, soodvisnosti in zlasti z vidika pomena njihovega »previdnostnega« ravnanja v času nevarnih naravnih dogodkov.

Pred izvedbo delavnic je bil pripravljen program, ki je vseboval koledar dogodkov/delavnic, komunikacijski načrt: izhodišča, ciljne javnosti, komunikacijska sporočila, komunikacijsko strategijo, in komunikacijske aktivnosti. Pripravljena je bila tudi zloženka – zbirka koristnih napotkov in virov informacij, ki je primerna tako za splošno javnost kot osnovne šole in se je delila na vseh delavnicah, na občinskih info točkah, na preostalih osnovnih šolah v porečju, na sestankih, prav tako pa obstaja e-različica, ki je vsem prosto dostopna na spletni strani projekta FRISCO1 (www.frisco-project.eu).

Pri določitvi najprimernejših lokacij dogodkov so sodelovale občine, lokalna gasilska društva, sektorji območij Direkcije RS za vode in izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, osnovne šole. Delavnice za širšo javnost in učence so bile izvedene na šestih porečjih (na mednarodnih porečjih rek Dragonje, Kolpe, Bregane, Sotle ter delih porečja Drave in Mure) v kombinaciji po dve na isti dan – dopoldan, v času pouka za učence in popoldan, po delovnih obveznostih, za širšo javnost.

Skupno je bilo zajetih 250 učencev. Glavni namen je bil, da učenci prevzamejo sporočilo o pomenu preventivnega ravnanja glede poplavne ogroženosti, in da to sporočilo potem širijo tudi dalje med svojimi starši, družinskimi člani, vrstniki in prijatelji. Delavnice so potekale v razredih, in sicer v dveh delih. V eni šolski uri, ki se je vedno začela s sireno o nevarnost poplav, so bile v prvem delu učencem najprej predstavljene vrste poplav (4 kratki video predstavitve poplavljanja nižinskih rek, hudourniške poplave, poplave na kraških poljih in ob slovenski morski obali), vzroki zanje, značilnosti vodnega režima okolja, v katerem živijo, tudi pozitivna vloga voda in ohranjanje okolja in podani so jim bili ključni nasveti za ravnanje pred, med in po poplavah. S pomočjo videogradiv o preteklih poplavnih dogodkih jim je bil predstavljen pojem moč vode in ob tem podrobneje razložena različna dejstva. Delavnice so bile zasnovane interaktivno, močan poudarek je bil na vzpodbujanju razprave oziroma na dialogu z učenci, ki so aktivno sodelovali in tudi delili svoje izkušnje, če so poplave že doživeli.

Po uvodnem delu so se učenci razdelili v skupine. Sledil je praktični del delavnic, kjer so vodarski strokovnjaki moderirali delo s štirimi oziroma petimi različnimi maketami. Učenci so bili povabljeni k praktičnemu delu in preko vprašanj na način “ali ste že slišali, ali poznate, ali veste, kaj je prav in kaj narobe« ipd., spodbujeni k razmisleku in aktivnemu sodelovanju. Pri demonstracijah na maketah so lahko tudi fizično pomagali in simulirali močne in dolgotrajne padavine, ob tem pa opazovali dogajanje.

Na prvi maketi (odtok voda) je bila predstavljena razlika zadrževalne sposobnosti pri dveh različnih rabah tal s poudarkom na vodozadrževalni, varovalni in zaščitni funkciji gozda. Učenci so hitro spoznali, da gozd predstavlja prostor z večjo sposobnostjo zadrževanja vode kot na primer travišča, polja in njive. Pri tem modelu jim je bila tudi predstavljena pravilna kmetijska obdelava.

Pri drugi maketi so učenci spoznali pojave, ki skoraj vedno spremljajo poplave. To so plazovi. S zalivalko so pobočje toliko časa zalivali, dokler ni prišlo do plazenja (prikazana sta bila dva tipa plazov: usadi na poteh zaradi zamakanja vode in pobočni plitvi školjkasti plazovi) in hudourniškega izbruha. Nevarne so lahko tudi bližine rek in s pomočjo te makete, so uvideli, da se ob poplavah in dolgotrajnem ali močnem deževju, ne zadržujejo na območjih, kjer lahko pride do plazov.

Tretja maketa je prikazala strugo hudournika in z njim povezano leseno kašto ali kranjske steno, ki je vpisana v Register žive kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS v skladu z Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Pojasnjeno jim je bilo, da kranjska stena predstavlja tradicionalno tehniko s slovenskim geografskim poreklom na področju urejanja vodotokov. Kranjska stena je tehnična rešitev, ki povezuje rabo naravnih materialov v lokalnem okolju (kamen, debla) in je hkrati sonaravna in okolju prijazna (zelena) infrastruktura.

Četrta maketa je prikazala delovanje suhega protipoplavnega zadrževalnika. Tu je bilo učencem pojasnjeno, da ponekod poplave sicer lahko omejimo tudi s pomočjo zadrževalnikov, vendar se kljub temu lahko zgodi, da je vode preveč, več kot jo lahko zadrževalnik sprejme, in se zato lahko razlije tudi tam, kjer nas ogroža. Pomembno je, da se mladi zavedajo, da ne obstaja 100% poplavna varnost.




Na peti maketi so učenci videli, kako se lahko zaradi preveč vode zgodi preboj nasipa.

Delavnice so se zaključile tako, da so učenci skupaj z izvajalci ponovili ključne nasvete glede ukrepanja pred, med in po poplavi ter poudarili, da se poplavni dogodki iz preteklosti lahko ponovijo. To je bila iztočnica za odhod na teren, kjer so učenci sami privili tablice, ki označujejo in opozarjajo na višino, do katere je segala voda ob najvišji izmerjeni in dokumentirani poplavi na predmetnih lokacijah. Na terenu so jim bile ob tej aktivnosti prikazane še fotografije poplav, ko je bila izmerjena najvišja visoka voda, da so si lažje predstavljali, kako visoko je voda takrat segala in kaj poplave ogrožajo.

RAZVOJ PRISTOPA INTERKATIVNEGA DELA S ŠOLARJI S POMOČJO MAKET

Izhajamo iz sporočil, ki jih želimo prenesti učencem in iz želenega učinka

V nadaljevanju bom opisal kako se mi je porodila ideja o »maketah/modelih« in kakšen je bil razvojni proces od same ideje do realizacije. Osnova vsega je bil seveda namen dogodkov in želeni končni rezultat, ki smo ga želeli doseči. Temu je bilo podrejeno vse ostalo. Iz razmeroma kompleksnega - sicer s strani Uprave zaščite in reševanja dobro razdelanega in tudi z različnimi brošurami in zgibankami podprtega - področja previdnostnega ravnanja pred, med in po poplavah, je bilo najprej treba »izluščiti« nekaj kratkih in jasnih sporočil, ki smo jih želeli izpostaviti učencem. Pri tem naj poudarim pomen sodelovanja s strokovnjakinjo s področja komunikacij in odnosov z javnostmi. Namreč, zelo dobrodošlo je, da pri tem sodeluje nekdo, ki morda strokovno sicer ni dnevno v obravnavani problematiki, je pa zelo dojemljiv za vsebine in je predvsem osredotočen na učinek sporočil na ciljne skupine. Poenostavljeno lahko rečem, da inženirji pogosto rabimo pomoč »nekoga«, da nam pri komunikaciji z različno javnostjo pomaga prevesti naš »jezik« v bolj poljudni, bolj enostavni, manj »obložen« (z morda nepomembnimi razlagami) jezik – pomoč predvsem pri oblikovanju bolj usmerjenih in učinkovitih sporočil, ki jih želimo prenesti na ljudi ali skupine, ki jih nagovarjamo.

Tako sva s kolegico zasnovala pet ključnih sporočil, ki so bili rdeča nit skozi celotno učno uro:

1. Upoštevajte navodila staršev, učiteljev, reševalcev

2. Poplavna voda ni šala/igrača (moč vode in „skrite pasti“ ..)

3. Zaščitite se pred in med poplavami (oprema, na višje ležeče mesto ...)

4. Če potrebujete pomoč: 112

5. Ko se voda umakne, nevarnost še ni mimo (plazovi, spodjedene brežine, poplavljena hrana, voda)

Omenjena sporočila/priporočila so bila učencem večkrat prikazana in pojasnjena, ponavljala pa so se tudi pri razlagah na interaktivnih delavnicah in kasneje pri skupnem obisku bližnjega vodotoka. Tako pri ponovitvah kot zaključnih intervjujih se je izkazalo, da so si učenci zapomnili glavna sporočila in jih predvsem tudi razumeli. Iz odziva je bilo moč zaključiti, da se jim zdijo zelo smiselni .. in da, čeprav so morda nekateri na prvi pogled dokaj »samoumevni«, pa je pravilna »osvetlitev ozadja« njihovega pomena še kako zanimiva in dobrodošla. Pri komuniciranju teh sporočil je pomembno, da moderator v svojo razlago vključi tudi svoje osebne izkušnje in da učencem izkaže spoštovanje do njihovega znanja in prek poznavanja lokalne problematike tudi do njihovega lokalnega bivanjskega okolja.

Treba je pritegniti pozornost učencev, jih povabiti k aktivnemu sodelovanju

Ko je tako nastajal koncept »multisenzorne« »učne ozaveščevalne šolske ure«, sem še bolj jasno dojel (idejo sem potihoma v sebi premišljeval vse od trenutka, ko sem prebral »razpis«), da moramo poleg uporabe zamišljenih obstoječih, dokaj običajnih didaktičnih orodij in metod, najsodobnejših informacijskih tehnologij (ustne razlage, računalniške foto in video predstavitve, igranje vlog, diskusije, zvočna sporočila …) učencem ponuditi še »nekaj več«. Nekaj, največ, kar je mogoče ponuditi v okviru izvedbe kabinetne ure – nekaj, kar bi jih dodatno »zbudilo«, pritegnilo vso njihovo pozornost, nekaj, kar bi jih ob sicer korektnih vsebinah tudi »zabavalo«, nekaj pri čemer bi lahko aktivno sodelovali in pri tem bolj doživeto (sproščeno, tudi nezavedno) prejemali naša sporočila. Odločil sem se, da bomo v koncept ure vključili mini delavnice z delom na fizičnih maketah. Makete, ki sem jih imel v mislih, se jih žal ni dalo nikjer sposoditi, niti doma niti v tujini, tako, da je bilo treba vzeti v roke svinčnik in papir in se lotiti izdelave idejne zasnove. Bolj za šalo kot zares naj omenim, da sem pri tem naletel na nekaj dobrohotnih pomislekov mojih kolegov o smiselnosti tovrstnega početja – ali ni to morda korak nazaj v času naprednih video simulacij, video iger in ostalih digitalnih interakcij. Ne znam pojasniti, zakaj so se mi tovrstni pomisleki zdeli neumestni in od kje sem imel tako zelo trdno prepričanje v svoj prav, čeprav seveda nimam pedagoške izobrazbe. Priznam sicer, da nisem predvideval tako dobrega odziva, vendar me je trdno prepričanje v svoj prav dajalo moči, da sem se zamišljene ideje tudi izpeljal. Brez tega prepričanja mi namreč ne bi nikoli uspelo, ker – čeprav se na koncu morda večini zdijo makete enostavne




– je bilo treba v njih vložiti veliko časa, energije, vztrajnosti in potrpežljivega dela. Pri tem je bil av veliko pomoč namišljena vizualizacija dela z maketami in verjetni odziv mladih, kot tudi občasno »testiranje« z devetletnim sinom in trinajstletno hčerko. Najstarejši sin (16 let) pa je bil glavni kritik glede zamišljene spremljajoče razlage ob maketah: »ne dolgovezi in ne nalagaj preveč!«.

Pred izvajanjem delavnic z maketami je potreben temeljit razmislek

Pri zasnovi maket si je bilo treba najprej postaviti nekaj osnovnih izhodišč, glede njihove funkcionalnosti in uporabnosti:

Makete morajo prikazovati vsebine, ki bodo podprle osnovni namen delavnic: da so določeni naravni procesi in pojavi v določenih okoliščinah lahko zelo nevarni (tudi grožnja življenju, zdravju, ne zgolj kot materialna škoda);

Makete morajo omogočati aktivno, interaktivno sodelovanje učencev, predvsem delo z »živo« vodo; na njih se mora »nekaj« dogajati, kar bo dodatno podprlo naša osnovna sporočila

Makete morajo v kar največji meri verodostojno prikazovati naravne procese in pojave. Dinamika simuliranih procesov in pojavov na maketah mora biti tako zelo realistična, da so med poskusom povsem izključeni moteči dvomi o verodostojnosti in pomanjkljivosti prikazov, ampak morajo biti tako prepričljivi, da bo vsa pozornost učencev usmerjena v »občudovanje«, »navdušenje«, v zbujanje njihovih notranjih asociacij njim poznanih teoretičnih in osebnih preteklih izkušenj (bodisi iz učnega procesa, osebnih izkušenj …);

Makete moraj omogočati zaznavanje in diskusijo vzročno-posledičnih procesov v naravi in urbanih okoljih, ki so pomembni za varstvo pred naravnimi nesrečami – spodbujati morajo razmislek sodelujočih zakaj se nekaj zgodi, kako se zgodi, kakšne posledice ima to lahko za okolje in za njih same in kakšne nevarnosti se ob tem pojavljajo za njihova življenja in zdravje;

Makete morajo v kar največji meri verodostojno prikazovati določene protipoplavne objekte in njihovo funkcioniranje – predvsem z vidika prikaza njihovih omejitev. Učencem naj pomagajo sporočiti, da ne obstaja 100% varnost pred naravnimi nesrečami, da se (žal?) ne morejo 100% zanašati na zgrajene protipoplavne objekte, da morajo v kritičnih situacijah ravnati previdno ;

Makete in diskusija, ki spremlja poskuse, naj pri učencih spodbuja zavedanje, da je lahko vsak izmed njih (ne glede kje živijo, kajti nevarni dogodki jih lahko zalotijo tudi med obiski, izletih, na dopustih …) lahko v času naravni nesreč ogrožen, da je lahko ogroženo njihovo življenje in da je zelo veliko odvisno tudi od njih samih (ne zgolj od reševalcev, gasilcev …) kako in s kakšnimi posledicami bodo preživeli taka nevarna kritična obdobja (ki so sicer lahko zelo redka, pa vendar);

Makete morajo podpreti sporočanje in diskusijo o vseh vrstah samozaščitnih ukrepov pred, med in po poplavami, vključno z diskusijami »kaj če v času nesreče vaša družina ne bo skupaj«

Makete naj v čim večji meri – kljub osnovni osredotočenosti na varstvo pred poplavami – omogočajo tudi diskusijo o zasledovanju ostalih ciljev upravljanja z vodami (ne samo varstvo pred škodljivim delovanjem voda) in vzdržnega odnosa do okolja in narave kot je skrb za čiste vode in okolje, skrb za trajnostno rabo vode in .. glede na dejstvo, da ima Slovenija 60% gozdnatost, tudi pomen gozda na protipoplavno in protierozijsko varnost ter oskrbo s čisto pitno vodo. Makete naj torej omogočajo diskusijo o »celostnem pristopu« pri obravnavi vode (seveda prilagojeno starostni skupini učencev ali dijakov .. ali celo odraslih!)

Makete naj – če je le mogoče – pomagajo učence ozavestiti tudi o »kulturnem in zgodovinskem vidiku« urejanja vodotokov v Sloveniji (maketa kranjske stene/lesene kašte)

In ja, makete naj bodo v čim večji meri tudi zabavne – naj vsebujejo elemente, ki bodo morda dodatno pritegnile nekatere sodelujoče na posebni način (oprema z »lego« figuricami, živalmi, imitacijami rastlinja, maketami hiš, ograj …)

Pri zasnovi maket si je bilo treba prav tako najprej postaviti nekaj osnovnih izhodišč, glede njihove operativne uporabnosti:

Makete morajo biti ravno dovolj velike, da bo simulacija naravnih procesov in pojavov učinkovita, dobro vidna in primerna za delo tako s posameznikom kot s skupinami do ca. 10 oseb naenkrat;

Makete morajo biti hkrati lahke, prenosljive in enostavne a dovolj robustne, da se med poskusi ne bodo poškodovale in da bodo lahko brez večjih vzdrževalnih del prestale vsaj nekaj deset poskusov (po možnosti trajne). Časa za popravila med izvajanjem učnih ur ne bo!

Makete naj bodo zasnovane tako, da bo na njih mogoče izvesti poskuse v 5 – 10 minutah;




Makete morajo biti enostavne in robustne, da se lahko po izvedenem poskusu v ca. 3 minutah ponovno vzpostavijo za nov poskus z novo skupino učencev ali posameznikov – torej njihovo čiščenje in opremljanje mora biti enostavno;

Makete morajo biti neprepustne za vodo, varne za delo v zaprtih prostorih učilnic v smislu, da ob uporabi vode in mivka ne bomo umazali prostora v katerem bomo izvajali poskuse.

Izdelava koncepta in skic maket ob hkratni raziskava trga, tehnologij dela z materiali in postopki praktične izdelave

Glede na predvideno število hkrati sodelujočih učencev (med 20 in 30) na učni uri, je bilo jasno, da moram zasnovati vsaj 4 različne makete, da bi se lahko skupina razdelila na 4 skupine in da bi lahko hkrati vse štiri skupine izvajale poskuse, potem pa bi se po ca. 5-7 minutah skupine zamenjale. Na koncu sem prišel do številke 5. Ena maketa je nastala med samim izvajanjem delavnic – ko smo se premikali v smeri SV Slovenije, kjer je več primerov protipoplavnih nasipov, sem zasnoval in izdelal maketo, ki je prikazovala tovrstne objekte, ob katerih so bile šole z našimi dogodki.

Najprej je bil treba ideje »prenesti na papir«. Prve skice so nastale na podlagi »mešanice« težko ubesedljivega miselnega ustvarjalnega procesa, ki je črpal iz profesionalnega znanja in izkušenj, iz izkušenj izdelovanja arhitekturnih maket, poznavanja in igranja z lego kockami, otroškega igranja z mivko … i osnovne rdeče niti – zamisli o predvidenem praktičnem delu z učenci v sklopu zamišljenih delavnic. Prve skice so sicer nastale v »enem zamahu«, vendar so se v nekaj dneh precej spreminjale. Na to je v veliki meri vplivala raziskava trga, tehnologij dela z materiali in postopki praktične izdelave. To sem izvedel z raziskovanjem spletnih gradiv in prek obiskov številnih trgovin z gradbeno opremo in specializiranih trgovin za prostočasne aktivnosti. Ko stojiš pred policami razno-raznega materiala je treba v glavi ves čas premišljevati in simulirati možno izvedbo – ob tem nujno prihaja do sprememb prvotno zamišljene izvedbe in celo izgleda in funkcionalnosti makete – torej, ja, na končni izgled je vplivalo zelo veliko dejavnikov.

Morda se sliši domišljavo, ampak vsekakor je treba za izdelavo tovrstnih maket imeti določeno stopnjo t.i. »ročne spretnosti« in veliko mero domišljije in odprtosti za nove pristope in postopke. Ključno je tudi orodje – nujna je izposoja (za obdelavo večjih kosov) ali nabava posebnega orodja za obdelavo stirodurja. Prav tako je treba veliko mero potrpežljivosti, saj je vmes kar veliko neuspelih poskusov in ponesrečenih različic bodisi posameznih sklopov, bodisi cele makete. Pred izoblikovanjem končne skice in operativnega načrta je bilo treba narediti kar nekaj preizkusov dela z možnimi materiala in orodji, načina lepljenja ipd. Sčasoma so skice prerasle v konkretni operativni načrt, v katerem so bili določeni vsi materiali (tudi dimenzije in količine), orodja za izdelavo (večina sicer iz lastne delavnice, nekaj pa je bil treba dokupiti in nekaj tudi sposoditi) ter načini in vrstni red postopkov (postopne) izdelave tako osnovnih delov maket, kot njihovih posameznih sestavnih delov, načinov lepljenja in končne obdelave. Hkrati sem dokupoval in preizkušal tudi dodatno opremo za interakcijo z maketami (mivka, kamenčki, zalivalke, škropilnice, lopatke …). Seveda pa med izgradnjo maket ni šlo brez presenečenj in razočaranj – dejansko sem zelo veliko materiala kupil napačnega – ampak »nič ni bilo zaman« - treba je bilo iti skozi proces preizkušanja in učenja.

Predhodni opis sem v svoj prispevek vključil zaradi vzpodbude ostalim in tudi zaradi prikaza, da je proces izdelave maket sicer tudi »nepredvidljiv« in zelo ustvarjalen, da pa je treba biti vztrajen. To je mogoče – kot sme že omenil – le na način, da imaš ves čas pred očmi osnovni namen, zakaj to počneš – da imaš vse čas pred očmi učence zaradi katerih to počneš, da niti za trenutek ne pozabiš na sporočila, ki jih želiš prenesti učencem in da si le-ti zaslužijo največ in najboljše, kar lahko daš v danem trenutku, ne glede na vložen trud …, da si zaslužijo vse tvoje spoštovanje.

OPIS MAKET, NAMEN, SPOROČILA IN IZVEDBA DELAVNIC Z MAKETAMI

Fotografije dela z maketami in video zapisi izvedbe ozaveščevalnih delavnic na vseh 6 šolah so na razpolago na spletni strani projekta Frisco 1 (https://frisco-project.eu/sl/).




Slika 1: Razstavljene makete v preddverju stavbe Ministrstva za okolje in prostor (Jože Papež)

Vodozadrževalna in varovalna sposobnost gozda

Namen delavnice: Gozd varuje sebe in nižje ležeče površine pred erozijo, zadržuje, hrani in čisti vodo, upočasnjuje odtok in blaži poplave

Izzivi: Na površini, ki ponazarjata gozdna in gola tla zlijemo enako količino vode in opazujemo ...

o Z gozdnih tal voda počasneje odteka – ZAKAJ? JE TO POMEMBENO ZA POPLAVE?

o Z gozdnega pobočja odteče manj vode – ZAKAJ? KJE JE RAZLIKA?

o Na golih površinah prihaja do erozijskih pojavov – ZAKAJ? POMEN OBDELAVE TAL?

Sestava in izdelava makete: Maketa je sestavljena iz plastičnega zaboja 70x50x50cm, v katerega je umeščena imitacija (iz stirodurja) dveh med sabo ločenih pobočij z enakim nagibom, iz območja stekanja vode iz pobočja, iz dveh usmerjevalnih cevi in dveh sprejemnih ½ l plastenk z oznakami nivoja napolnjenosti. Na levem pobočju je za učinek poraščenosti z gozdno vegetacijo poleg posameznih imitacij dreves in grmovja uporabljena posebna zelena vpojna tkanina, ki imitira delovanje gozdnih tal. Na desnem golem pobočju pa so v površino vrezane imitacije oranja pravokotno ali vzporedno s plastnicami ter posledični erozijski pojavi pri nepravilnem kmetovanju.

Priprava makete: Moderator napolni dva enaka kozarca z enako količino vode. Tkanino na pobočju z gozdom predhodno ožame in namesti. Izprazni obe plastenki in vanju namesti usmerjevalne / zbirne cevi, ki zbirajo vodo. V »orne in erozijske brazde« na goli površini namesti mivko. Zlasti na pobočje z gozdom razmesti lego figurice in živali.

Učenci: Dva učenca pod vodstvom moderatorja istočasno zlivata (dežuje) vodo na ločeni pobočji. Vsi opazujejo kaj se dogaja. Ko izpraznita kozarce moderator vzame obe plastenki, v kateri se je stekla voda in vpraša pod katerim pobočjem smo zbrali več vode in zakaj. Učenci seveda pravilno ugotovijo, njihov odgovor pa moderator podkrepi z ožemanjem z vodo prepojene tkanine in poudari, da se v gozdni tleh nahaja velik del razlike v količini vode med obema površinama.

Sporočila: Med poskusi in diskusijo skupaj izpostavimo nekaj pomembnih ugotovitev. Med drugim:

o Bogastvo voda in gozdov (prek 60% ozemlja države) je za Slovenijo neprecenljivo. Gozdovi zmanjšujejo obseg poplav in vplivajo, da poplavni valovi pridejo do naselij manjši in kasneje.

o Gozdovi pomagajo, da imamo dlje časa pitno vodo. Varujmo vode in gozdove!

Delovanje vodnega protipoplavnega suhega zadrževalnika (… in kje so meje) Namen: Spoznavanje delovanja zadrževalnika visokih voda, ki je pogost protipoplavni ukrep v

Sloveniji in pogosto v bližini ali celo neposredno v naselju

Izzivi: Akumulacijo zadrževalnika polnimo z vodo in opazujemo kaj se dogaja dolvodno:

o Do določene količine dotoka vode ostaja voda izza pregrade v strugi – ZAKAJ?

o Ko je vode preveč, se voda prelije prek pregrade in poplavlja – KAJ TO POMENI?

o Ali obstaja 100% varnost pred poplavami? Zakaj ne? Kaj vse se lahko zgodi?

Sestava in izdelava makete: Maketa je sestavljena iz plastičnega zaboja 70x50x50cm, v katerega je umeščena imitacija (iz stirodurja) suhega zadrževalnika (pregrade) s hribovitim vodozlivnim zaledjem, imitacija dolinskega ravninskega območja pod pregrado s strugo vodotoka, imitacijo naselja (hiške iz stirodurja), mostov (iz stirodurja) in okoliškega dvignjenega sveta z naselji. V




pregradi je grajena plastična cevka, ki iz akumulacijskega bazena v strugo prepušča samo toliko vode, da ne pride do preplavljanja iz struge in da voda ne odnese mostov in hiš.

Priprava makete: Moderator na ustrezna mesta namesti imitacije mostov in hiš, ter razpostavi lego figurice in živali. Za poskus potrebuje dve zalivalki – eno manjšo in drugo večjo.

Učenci: eden izmed učencev moderatorju pomaga z manjšo zalivalko imitirati polnjenje zadrževalnika v času padavin. Otroci opazujejo, da voda v bazenu izza pregrade hitro narašča, iz vznožja pregrade pa se v strugo vodotoka steak samo toliko vode, da le-ta ne poplavlja doline, vasi in mostov. Potem moderator vzame veliko večjo zalivalko in napove, da prihaja veliko hujše deževje in učencem pove naj bodo pozorni kaj se bo zgodilo, ko je vode “preveč”. Ob dolivanju vode izza pregrado gladina zelo hitro pride do vrha pregrade in pride do prelitja vode čez pregrado, pri čemer voda zalije vso dolino, odnese mostove in prevrne hiše.


o Suhi in mokri zadrževalniki zmanjšujejo poplavno ogroženost, vendar ne zagotavljajo 100% varnosti pred poplavami.

o V kritičnih situacijah dosledno upoštevajmo opozorila in napotke in se po potrebi umaknimo na višje ležeča mesta oz. na vnaprej določena zbirališča.

Delovanje protipoplavnih nasipov (… in kaj gre lahko narobe)

Namen: Spoznavanje omejitev in nepravilnosti pri protipoplavnih nasipih ter previdnostni ukrepi

Izzivi: Rečni strugi polnimo z vodo in opazujemo kaj se dogaja na zračni strani protipoplavnih nasipov. Dijakom lahko osvetlimo pojem »preostala ogroženost«.

o Pri prvem nasipu se zgodi zdrs / usad in delna porušitev/preboj nasipa – ZAKAJ?

o Pri drugem primeru se zgodi preboj vode pod nasipom (arteški vodnjak) – ZAKAJ?

o Ali obstaja 100% varnost pred poplavami? Zakaj ne? Kaj vse se lahko zgodi?

Sestava in izdelava makete: Maketa je sestavljena iz plastičnega zaboja 70x50x20cm, v katerega je umeščena imitacija (iz stirodurja) dveh med sabo ločenih protipoplavnih nasipov. V levem nasipu je oblikovana »poškodba«, ki imitira izgled po porušitvi nasipa, v desnega pa je pod nasip vgrajena plastična cev, ki zajema vodo iz omočene rečne strani nasipa in jo pretaka in izliva skozi pripravljeno vdolbino v vznožju »suhe« strani nasipa (pojav znan tudi kot »arteški« vodnjak«).

Priprava makete: Moderator z mivko zapolni in z lopatico oblikuje manjkajoči del na levem nasipu in v desno vdolbino na zračni strani nasipa namesti majhno količino mivke. Na območje nasipa namesti lego figurice, ki bodo pomagale ponazoriti, kaj se lahko zgodi, če se v času visokih voda nahajamo na napačnem mestu. Predhodno pripravi polno zalivalko vode.

Učenci: Eden izmed učencev moderatorju pomaga z zalivalko polniti vodno / rečno stran levega nasip in tako imitirati naraščanje vodotoka. Učenci opazujejo, kako ob namočenosti mivke najprej polagoma prihaja do namočenosti in premikov poškodovanega dela nasipa in nato do nenadne porušitve nasipa in močnega toka in preplavitve mešanice poplavne vode in mivke na varovano območje izza nasipa. Ob porušitvi voda s sabo odnese tudi figurice, ki se nahajajo na poškodovanem delu nasipa. Nato eden izmed učencev pomaga moderatorju z zalivalko polniti reko izza nasipa na desni strani makete, pri čemer učenci opazujejo brbotanje in vse bolj intenzivno izlivanje (z naraščanjem nivoja in pritiska voda na omočeni strani nasipa) vode skozi odprtino v tleh na varovani strani nasipa. Sčasoma je območje izza nasipa povsem poplavljeno.


o Med kritičnimi situacijami zelo visokih voda se nikoli ne zadržujmo na nasipih in po možnosti tudi ne izza nasipov; počakajmo da visoke vode v vodotoku upadejo

o Včasih z zamikom pride do poplavljanja kleti podtalnice v hišah blizu nasipov

Hudourniki in spremljajoči erozijski pojavi ob poplavah Namen: Spoznavanje hudourniških izbruhov, zemeljskih plazov na pobočjih, usadov na cestah,

erozijskih zajed in usadov brežin vodotokov, padajočega kamenja ...; ko se poplavna voda umika, nevarnost še ni mimo! Hudourniški izbruhi in nekateri plazovi so lahko nenadni in uničujoči.

Izziv: Na pobočje dolivamo in škropimo vodo in opazujemo kako potekajo nevarni naravni erozijski procesi ...

o Nenadni usad ob prometnici in plaz na pobočju – ZAKAJ? NEME PRIČE? OPOZORILA?

o Hudourniški izbruh – KAJ JE ZNAČILNO ZA HUDOURNIKE? RAZLIKA OD POPLAVLJANJA?

o Erozijske zajede in usadi ob rekah, padajoče kamenje? KAKO BLIZU REČNI STRUGI?




o Padajoče kamenje? KDAJ JE NAJBOLJ NEVARNI ČAS V LETU?

Sestava in izdelava makete: Maketa je sestavljena iz plastičnega zaboja 70x50x50cm, v katerega je umeščena kompleksna imitacija (iz stirodurja) plazljivega hribovitega pobočja z umeščeno prometnico, cestnim usadom, školjkastim plazom na travnem pobočju, imitacijo hudournika z mostom, imitacijo obrežnega usada, imitacijo območja proženja padajočega kamenja in imitacijo odseka zavarovanega brega struge z leseno kašto. Nad delu imitacije cestnega usada je v telo makete vgrajena plastična cevka, ki iz višje ležečega zbiralnika vode povzroča zamakanje usada in njegovo postopno splazitev.

Priprava makete: Moderator z mivko zapolni in z lopatico oblikuje oblikovano vdolbino na območju sprožitve cestnega usada, školjkasto vdolbino na imitaciji travnega pobočja, ter imitacijo erozijske zajedo na brežini vodotoka. Potem v vodozlivno območje hudournika namesti nekaj mivke in drobnega kamenja za ponazoritev erozijskega drobirja, ki »čaka« v zaledjih hudournikov ter v pripravljene vdolbine na vrhu makete nekaj kamenčkov, ki bodo kasneje ob sprožitvi ponazorili padajoče kamenje. Potem na most namesti »lego ograjo«, na bermo pod usad in plaz hiško iz lego kock in po vsej maketi razmesti lego figurice živali – vsaj eno postavi na most nad hudournikom. Pred pričetkom potrebuje napolnjeno škropilko za vodo in zalivalko.

Učenci: eden izmed učencev v roke vzame škropilnico in začne imitirati dež, ki pada na travno pobočje, kjer je skrit pobočni plitki plaz, drugi pa pomaga moderatorju z zalivalko polniti vdolbino nad cestno prometnico iz katere se voda prek vgrajene cevke pretaka v “mivkasti del” ceste. Otroci pri tem opazujejo, kako se na pobočju po določeni stopnji razmočenosti dejansko sproži zemeljski plaz in kako na območju prometnice najprej pride do razpoke v cesti in potem do porušitve oz. imitacije usada in sprožitve zemeljskega plazu v vznožje pobočja kjer se nahajajo hiše. Potem se moderator in oba učenca premakneta na desni del makete, kjer zopet imitirajo dež, ki pada na hudourniško območje, pri čemer se s pomočjo zalivalke imitira zelo hud naliv, ki zelo na hitro privede do imitacije hudourniškega izbruha = iz zaledja se do mostu izlije mešanica vode, mivke in kamenja, kar privede do zamašitve mostne odprtine in običajno do porušitve ograje, učenec nato s škropilnico sproži tudi usad neposredno ob vodotoku, ki se zruši v vodotok in na bregu za sabo pusti erozijsko zajedo zajedeno v breg vodotoka. Moderator s curkom sproži tudi nekaj kamenja na vrhu makete, kar ponazori nevarnost padajočega kamenja.


o Kadar na prometnicah v času ujme opazimo sveže razpoke ali so na njih zapore in opozorila se vedno odločimo za obvoznice oz. take nevarne odseke ne prečkamo

o Kadar smo opozorjeni na nevarnost pobočnih plazov se med poplavami in še nekaj dni po poplavah ne odpravljamo na nevarna pobočja

o V primeru naraslih hudournih voda se hudourniku ne približujemo in nikoli ne opazujemo visokih hudournih voda z mostov ali drugih objektov v neposredni bližini hudournika

Kranjska stena / lesena kašta (slovenska tradicionalna tehnika urejanja voda in hudourniških območij)

Namen: Spoznavanje slovenske kulturne nesnovne tehnične dediščine s področja urejanja voda – zelena infrastruktura. Op.: zraven je bil prikazan še model hudourniškega vodozlivnega območja.

Izziv: Ogled in otip makete kranjske stene in diskusija o materialih, zgradbi konstrukcije; kulturnemu izročilu ...

o Zgradba zgolj iz lesa in kamenja – ZAKAJ je to pomembno? V čem je posebna?

o Namen zgradbe (varovanje, podajnost, precejnost)? Ali ste jo že kdaj opazili?

o Kranjska stena in urejanje hudourniških območij? Pomen tradicije!

Sestava in izdelava makete: Izdelava makete kranjske stene je za razliko od ostalih maket terjala pripravo natančnega »projektantskega« načrta, saj je to povsem tehnično vnaprej določena rešetkasta konstrukcija iz lesenih oblic in poloblic. Seveda je vodarju načrt najlažje narediti v obliki AutoCAD risbe. Načrt sem prilagodil znanim dimenzijam lesenih izdelkov iz gradbenih trgovin, za lepilo sem uporabil električno lepilno pištolo, izbor kamenja za polnilo sem prilagodil odprtinam v rešetki, vse skupaj pa sem umestil v podlago iz stirodurja. Zadnja faza izdelave je bila namestitev leseni poloblic na preliv in krila kaštne pregrade. Seveda je taka maketa razmeroma težka.

Priprava makete: makete ni potrebno posebej pripravljati, je pa zaželeno, da je njena predstavitve podprta s prikazom dodatne makete, ki prikazuje celotno vodozlivno hudourniško območje z imitacijami erozijskih območij, umeščenih ustalitvenih in zaplavnih pregrad in hudourniškega vršaja. Na ta način se lahko učencem še dodatno pojasni kaj je to hudournik in erozija.




Učenci: Učenci imajo ob spremljajoči razlagi moderatorja maketo opazovati iz vseh strani, jo otipati in potežkati in zastavljati vprašanja. Dejansko imitacija zelo realistično odslikava primere pravih kranjskih sten (prečni in vzdolžni objekti), tako da se lahko razvije zanimiva diskusija, zlasti če je kdo od udeležencev tovrstni objekt že kje opazil.

Sporočila: Med poskusi in diskusijo izpostavimo nekaj pomembnih ugotovitev. Med drugim:

o Na slovenskem prostoru je organizirano urejanje hudourniških območij prisotno od leta 1884

o To je le eden izmed možnih ukrepov za umirjanje erozijskih območij in visokih hudournih voda – v prvi vrsti se že pri umeščanju hiš in cest umaknemo iz območja vpliva visokih voda

o Kranjska stena je vpisna v register nesnovne tehnične kulturne dediščine Slovenije ..

DISKUSIJA

Delo z različnimi ciljnimi skupinami Pri izvajanju delavnic v okviru štiridnevnih Bogatajevih dnevov v Murski Soboti sem se srečal z izzivom predstavitve delavnic različnim starostnim skupinam (od predšolskih otrok do dijakov in njihovih staršev ali odraslih posameznikov), različno velikim skupinam (od posameznika do večjih skupin). Izkazalo se je, da makete omogočajo prilagojeno izvedbo in razlago vsaki od omenjenih ciljnih skupin primerno. In to zelo uspešno. Razlika ni toliko v izvedbi poskusa kot v spremljajoči razlagi, ki je seveda bolj obširna in bolj strokovna in lahko vključuje tudi kakšne strokovne izraze, če so poslušalci starejši. Pri demonstraciji odraslim se je praviloma nakazala možnost zelo zanimive debate, ki pa sicer nikoli ni mogla razviti, ker so se obiskovalci in udeleženci nenehno menjavali. Najmanjši obiskovalci iz vrtcev so zelo pozitivno presenetili – za njih sem predhodno pripravil in razmestil na vidno mesto dodatne ilustracije, ki so ponazarjale maskoto Uprave SR za reševanje »ježka«, ki se je med poplavami znašel v težavah. Morda najzahtevnejša skupina so dijaki oz. srednješolci. Občutek sem imel, da bi za njih potreboval še dodatno pripravo, morda inštrukcije katerega izmed njih samih.

Povabilo k sodelovanju je marsikdaj odvisno od konteksta, od prve interakcije s skupino (vsaka je drugačna), od njihove ev. pobude; pogosto v skupini tudi nekdo izstopa in hitro izreče morda zabavno domislico, pripombo .. vsako tako priložnost je treba izkoristiti in jih čim prej pritegniti k delu. Izkazalo se je, da je že sama pojavnost, zanimivost, posebnost in opremljenost (z lego figuricami ipd.) maket bila dovolj, da je šolarjem nemudoma zbudila pozornost, toliko bolj pa potem, ko so dojeli, da se lahko z maketami »igrajo«, da lahko uporabijo »živo« vodo (kot s je izrazil eden izmed šolarjev v intervjuju na vprašanje, kaj mu je bilo všeč; seveda se zamisliš, ko otrok reče, da mu je bilo všeč, da smo delali poskuse z »živo vodo«; takoj dobiš asociacijo, da se morda pozitivno zavedajo, da imajo takih priložnosti pravzaprav zelo malo in da so v šolskem procesu bolj ali manj redko deležni »pravih poskusov« ampak so pogosto omejeni na gledanje video simulacij; ugibam .. – seveda se gledanje simulacij pogosto nadaljuje tudi doma, ko se »priklopijo« na ekrane pametnih telefonov.

Odzivi otrok po končanih delavnicah

Odziv otrok na izvedene delavnice smo ugotavljali tako prek spletnega obrazca, kot tudi neposredno po končanih delavnicah, ko so nekateri učenci v obliki intervjuja (posnetega na video zapis) odgovarjali na vprašanja o svojih vtisih. Kar nekaj odgovorov je razvidnih tudi iz video zapisov o delavnicah, ki so objavljeni na spletni strani projekta Frisco 1. Naj poudarim, da so vsi njihovi odgovori zelo pozitivni obenem pa zelo raznoliki in izvirni. Odgovori nakazujejo, da otroci ves čas pozitivno presenečajo in da jih v nobenem primeru ne smemo podcenjevati. Odgovori tudi jasno kažejo, da so si otroci in mladina osebnostno zelo različna, da različno odreagirajo na določene vsebine in da jih impresionirajo različne stvari. Lahko posplošimo, da jim je bilo ravno delo z maketami najboljši del delavnic. Ena izmed učenk je izpostavila, da ji je bila najbolj všeč maketa kranjske stene in to zato, ker je bila lepo izdelana in ker je cenila da smo se za njih tako zelo potrudili. Eden fant iz Pomurja pa je izjavil morda najbolj posrečen komentar, ki ga tudi ne bom nikoli pozabil: »Dobro je, da mi mladi več vemo o poplavah, ker je na nas prihodnost – morda pa se bo kdo od nas navdušil in našel kakšno boljšo rešitev kot vi.«

Razširjanje izkušenj doma in v tujini

Makete so bile uporabljene v podobnih ozaveščevalnih dogodkih na hrvaških šolah, na dnevih civilne zaščite v Murski Soboti, na dnevih Savinje, na občinskem prazniku Škofljice … ,kot demonstracija pristopa dela z mladimi pa je bilo delo z njimi prikazano tako doma (MOP, II. Kongres o vodah, Blejski vodni festival, SOBRA ..) kot v tujini (Evropska komisija, skupinama PLANALP in EUSALP AG8, dogodek RISK DIALOG v Avstriji). V tujini je koncept naletel celo na tako dober odziv, da bo v letu 2019




izmenjavi tovrstnih izkušenj na območju Alp namenjen posebni, medijsko podrt dogodek, PLANLP pa je izobraževanje in ozaveščanje mlade generacije predlagal kot del svojega mandata v letih 2019-2020.

ZAKLJUČEK

Ključno je, da nam je resnično pomembno, da nam je resnično mar, da imamo otroke, učence, dijake - sodelujoče pri demonstracijah in delavnicah dobesedno radi »kot svoje« in da damo vse od sebe kar v danem trenutku zmoremo – otroci to čutijo in se temu primerno odzovejo. Prepričan sem, da čutijo, da je naš namen iskren in dobesedno goreč, da je naša želja da bi za njih storili nekaj dobrega globoko iskrena in da je vse kar počnemo skupaj z njimi naš iskreni poskus (bolj ali manj posrečen – toda taki pač smo) da bi jim predali nekaj, za kar smo prepričani, da bo njim in njihovim bližnjim koristilo v njihovem življenju. Skratka, sporočila jim moramo predati s strastjo!

In tu trčimo na »mehka znanja, mehke sposobnosti. Svoja znanje in priporočila moramo otrokom predajati z žarom in strastjo, če hočete .. potruditi se moramo iz sebe izbrskati otroka v sebi, poskušati se jim približati in jim sporočiti, da jih spoštujemo, da jih imamo radi in da nam je resnično zelo mar za vsakega izmed njih, ne glede na njihovo starost, spol, raso, morebitne pomanjkljivosti (nikoli ne bom pozabil izvedbo delavnice z gluhonemim otrokom, za katerega so se starši opravičevali, da »to ni za njega«, potem pa sem uporabil vse svoje risarsko znanje in spretnosti pantomime, da sem mu obrazložil kar sem mu želel sporočiti in sva šla skozi vse 4 poskuse in .. njegov zadovoljni in nasmejan obraz .. in obrazi njegovih staršev mi še danes privabljajo nasmeh na obraz). Moramo se poskusiti povsem vživeti v svoje osnovno poslanstvo, ki ga želimo doseči. Pri pripravi na delo z otroki »se ne sprašujmo samo, kako naj vplivamo na otroke, da bom dosegli svoje, ampak predvsem kako vplivati nase, da bi bili sposobni videti in čutiti, kaj se v resnici dogaja v otroku in v njih samih – in katera pot lahko vodi do srečanja«, kot nam sporoča naša pisateljica Alenka Rebula. »Znanje samo ne bo osrečilo ne otrok ne odraslih, če ga ne bomo dopolnili z etično oblikovanim sočutjem«.

Tukaj je morda točka, kjer moram priznati, da ti tako delo tudi ogromno, ogromno vrača. Sicer je veliko napornega sklanjanja, prenašanja mivke in vode sem in tja, veliko razlaganja in improviziranja novih in novih razlag – ampak otroki in učenci moderatorju obilno »vračajo« s svojo energijo, vedoželjnostjo, čudenjem, navdušenjem, iskrivimi domislicami in zadovoljstvom v takšni meri, da ni bilo težko 4 dni zaporedoma od jutra do večera moderirati poskuse na dnevih civilne zaščite v Murski Soboti. O.k. zvečer je bilo treba nekako preživeti bolečine v križu, ampak .. vredno je bilo vsake minute in počutiš se pravzaprav .. priviligiranega, da ti je bila dana ta izkušnja in želiš si narediti še več.

No, če grem spet malo ven iz morda netipično opisovanja za inženirski strokovni prispevek in strokovno publikacijo – zaključil bi rad s prepričanjem, da je v otroke, v šolsko mladino še kako potrebno in vredno – na doživet in njim primerni način - »vlagati« tudi na področju varstva pred naravnim nesrečami. Obenem pa bi rad opozoril, da si pri tem vseeno ne smemo preveč domišljati o svojem enkratnem in trajnem uspehu – to ni enkratna naloga, ampak jo je treba izvajati kontinuirano in na različne načine in ob različnih priložnostih. Predvsem pa si ne domišljajmo, da je pozitivni učinek samoumeven in da je razširjanje pozitivnih izkušenj in novih znanj in spoznanj z njihove strani na njihove vrstnike in domače, svojce nekaj samoumevnega. Namreč, zelo, zelo pomemben je zgled nas odraslih, ki so ga deležni v šolah, doma, na ulici, v javnem prostoru. Samo s pozitivnim in odgovornim ravnanjem nas odraslih lahko bolj upravičeno upamo, da bodo naša sporočila tudi resnično »zalegla« in da jih bo naša mladina ponotranjila in prakticirala v vsakdanjem življenju. Sicer pa je to splošno znano osnovno pravilo vsake vzgoje.

Viri

Fotografije in video zapisi z dogodkov v 6 osnovnih šolah. Medmrežje (5.11.2018): https://frisco-project.eu/sl/rezultati/rezultati-delovni-paket-t8-ozavescanje-o-poplavni-ogrozenosti/:

Dogodek – Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami – OŠ Podčetrtek (Sotla) https://frisco-project.eu/sl/2017/02/16/kako-se-lahko-ob-sotli-tudi-sami-zascitimo-pred-poplavami/ Video zapis: Medmrežje (5.11.2018): https://www.youtube.com/watch?v=aj6CCxl0Yjs

Dogodek – Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami – OŠ Fara (Kolpa) https://frisco-project.eu/sl/2017/02/22/kako-se-lahko-ob-kolpi-tudi-sami-zascitimo-pred-poplavami/ Video zapis: Medmrežje (5.11.2018): https://www.youtube.com/watch?v=Q905ecT2NXU

Dogodek – Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami – OŠ Markovci (Drava) https://frisco-project.eu/sl/2017/03/02/kako-se-lahko-ob-dravi-tudi-sami-zascitimo-pred-poplavami/ Video zapis: Medmrežje (5.11.2018): https://www.youtube.com/watch?v=nengWAiuiio




Dogodek –Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami – OŠ Velika Dolina (Bregana) https://frisco-project.eu/sl/2017/03/09/kako-se-lahko-ob-bregani-tudi-sami-zascitimo-pred-poplavami/ Video zapis: Medmrežje (5.11.2018): https://www.youtube.com/watch?v=9cm66c3_guY

Dogodek – Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami – OŠ Razkrižje (Mura) https://frisco-project.eu/sl/2017/03/16/kako-se-lahko-ob-muri-tudi-sami-zascitimo-pred-poplavami/ Video zapis: Medmrežje (5.11.2018): https://www.youtube.com/watch?v=4c84ZmVn2Ig

Dogodek – Kako se lahko tudi sami zaščitmo pred poplavami – OŠ Sečovlje (Dragonja) https://frisco-project.eu/sl/2017/03/22/kako-se-lahko-ob-dragonji-tudi-sami-zascitimo-pred-poplavami/ Video zapis: Medmrežje (5.11.2018): https://www.youtube.com/watch?v=nq26fD7kOnc

Skupni video posnetek z 12 ozaveščevalnih dogodkov na porečjih Dragonje, Kolpe, Sotle, Bregane, Drave in Mure. Medmrežje (5.11.2018): https://www.youtube.com/watch?v=ObzyMZbF3bc

Informativna zloženka »Kako se lahko tudi sami zaščitimo pred poplavami«. Medmrežje (5.11.2018): https://frisco-project.eu/files/2017/03/Kako-se-zascitimo-pred-poplavami_WEB.pdf)

Fotografije predstavitve maket v Pulju. Medmrežje (5.11.2018): https://frisco-project.eu/sl/multimedija/fotografije/nggallery/fotografije-dogodkov/Pula_MC_junij2018/

URSZR novica »Otvoritev Bogatajevih dnevov zaščite in reševanja 2017« s predstavitvijo delavnic z maketami (obisk vrtca). Medmrežje (5.11.2018): http://www.sos112.si/slo/clanek.php?catid=27&id=8314

MOP novica »Voden ogled razstave FRISCO1 maket na MOP«. Medmrežje (5.11.2018): https://frisco-project.eu/sl/2017/05/25/voden-ogled-razstave-frisco1-maket-na-mop/

Projekt FRISCO1 (demonstracija maket) na mednarodnem Blejskem vodnem festivalu Medmrežje (5.11.2018): https://frisco-project.eu/sl/2018/07/12/projekt-frisco1-na-mednarodnem-blejskem-vodnem-festivalu/

Maja Jelen, Barbara Potočnik, Aleš Bizjak. Ozaveščanje prebivalstva o poplavni ogroženosti, Zbornik II. Slovenski kongres o vodah, Podčetrtek 2017, s. 478-483

Documents

IZOBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE OTROK IN ŠOLSKE …mag. J. PAPEŽ - 121 - UREJANJE POVIRIJ KOT UKREP ZA ZMANJŠANJE EROZIJSKE IN POPLAVNE OGROŽENOSTI 29. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2018