Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike

8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike

http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 1/24

1

DELOVANJE TEKOČE VODEEROZIJSKE IN AKUMULACIJSKE OBLIKE



2

• Reke prenašajo s sabo različno velike delce in z njimi erozijskodelujejo:

• v vodi raztopljene snovi (nimajo erozijskega učinka)

• fini melj in glineni delci v suspenziji, ki jih vrtinčasti vodni tok vzdržuje

v lebdenju,• peščeni delci, ki jih vodni tok prestavlja naprej v kratkotrajnih skokih,

• ter debelejši pesek in prod, ki ga voda rine in kotali po dnu rečnestruge.



3



4

• Pri rečnem transportu se delci tarejo med sabo, zaobljujejo inzmanjšujejo. Da se velikost delcev zmanjša za polovico, jepotrebno 30 –250 km poti, odvisno od kamninske sestave.

Najodpornejši so kremen in finozrnate kristalinske kamnine,najmanj odporni laporji in dolomit.

• Delež debelejših delcev pri rečnem transportu je glede na količinovode zelo majhen in znaša pri večjih alpskih rekah od 10–100

cm3 /m3 vode, t.j. 0,01 –0,1 %o.

• Veliko večji je delež snovi, prenešene v suspenziji. Pri "čisti" vodiznaša ok. 1 %o, v kalni vodi od 1–750 %o (blatni tokovi).

• Velik delež snovi se prenese tudi v raztopini, posebno pri kraškihrekah, kjer se lahko v 1 m3 vode raztopi 60 –220 g CaCO3, t.j.

vsebnost snovi znaša 0,06–0,22 %o.

• V zmerno toplem pasu (razen v gorskem svetu) se največ gradivaprenese v raztopljeni obliki, v savanskem, polpuščavskem inpuščavskem svetu prevladuje gradivo v suspenziji. V gorskemsvetu prevladuje prod.



5

KOLIČINA PRENEŠENEGA GRADIVA

• Tudi v naravi obstajajo območja in obdobja, ko je zelo močna denudacija inreke prenašajo velike količine drobirja, npr.

• – ob klimatskih spremembah

• – v periglacialnem območju ob višku ledene dobe

• – v območjih tektonskega dviganja

• – ob velikih gozdnih požarih

• – ob močnih nalivih (reke večino gradiva prenesejo v zelo kratkem časuvisokih voda. Množina gradiva v suspenziji se npr. ob visoki vodi poveča do10.000-krat).

• K povečanju rečnega transporta je veliko prispeval tudi človek s krčenjemgozda, kmetijstvom, gradnjo cest, urbanizacijo.

• Geomorfološko pomembno je tudi hitro spreminjanje količine drobirja prekoleta, saj je ta mdr. odvisna od:

• – vodnega pretoka

• – rastja

• – človekovega delovanja v različnih letnih časih

• – oblike padavin (ali hudi nalivi ali dolgotrajnejše deževje)



6

• Transport plavja je najsilovitejši v hudournikih.

• V Sloveniji imamo ok. 370 hudourniških območij s površino ok.4000 km2, na katerih vode hitreje odnašajo preperelino kot tanastaja. S teh površin vode letno odnesejo ok. 2,35 mil. m3 plavja

(625 m3 /km2), kar je okrog 37 % vsega plavja v naših vodah (ok.

6,32 mil. m3 /leto). Manjši del te količine je prod in deloma pesek(750.000 m3 /leto), ostalo so delci v suspenziji (5,57 mil. m3).

• Od skupne letne količine 750.000 m3 proda in peska ga vode prek

slovenskih meja odnesejo 335.000 m3, preostalih 415.000 m3 pa

odložijo v rečnih strugah, na poplavnih območjih in vzadrževalnikih HE.



7

Tabela: Jakost erozije in transporta plavja v nekaterih slovenskih rekah

(Vir: Vodnogospodarske osnove, 1978.)Reka Bilančni

profilPovršina (km2)

Letnosprošč.

(m3 /leto)

Spec.sprošč.

(m3 /km2 /leto)

Letnidotok

(m3 /leto)

Spec.letni

dotok(m3 /km2 /

leto)

Transp.proda

(m3 /leto)

Trans. vsuspenz

.(m3 /leto)

Skupajprod in

v susp.(m3 /leto)

Zastajan je

(m3 /leto)

Op

.

Sava Moste 279 301.770 1105 158216 580 22000 68366 90216 136500

Sava Šentjakob 2292 1009538 440 407599 178 40500 104599 145099 281500 1

Sava Radeče 7133 2249227 315 913500 128 61500 521500 583000 330500

Sava Dr ž. meja 10869 2816588 259 1011009 93 63300 612209 680509 330500

Drava Izliv Meže 556 136000 244 54800 99 12440 57000 69400Drava Marib. otok 916 193130 211 118989 130 2

Mura Izliv

Ščavnice1254 330740 264 153207 122

Soča Kobarid 451 596250 1322 306795 680 73000 57000 130000 176795 3

Soča Kanal 1407 1204470 856 582420 414

Idrijca Pred

izlivom

624 301950 483 140830 225 16000 65000 81000 59830

Vipava 189 132380 702 77330 409

Reka 150 59280 395 24100 161

Rižana 37 24600 665 10340 279

Dragonja

546 30630 561 14580 267

1 Med Medvodami in Šentjakobom jemlje Sava iz struge do 19.000 m3 /leto.

2 V bazenih zastane letno do 1.000.000 m3 plavja.3 V bazenu HE Doblar zastane letno 142.000 m3 plavja.



8

REČNE STRUGE

• nastanejo z neposrednim delovanjem tekoče vode. So rezultat

razmerja med erozijskimi, transportnimi in akumulacijskimi

procesi na celotnem podolžnem profilu. Njihova oblika terhorizontalno in vertikalno spreminjanje so odvisni od geomorfnih

procesov na celotnem podolžnem profilu in od značilnosti rekesame (predvsem od pretoka).

• Ko ima reka veliko potencialno in kinetično energijo, je njenastruga praviloma ozka in globoko zarezana, z zmanjšanjemmehanske energije oz. strmca se struga širi in dobiva trapezastoobliko.





10

Radoljna



11

• Debelejši delci delujejo kot močno dleto in z udarjanjem v

skalno dno trgajo iz njega nove delce in jih prenašajo naprej.



12

Pogosto se v kotanjo v dnu (ali v bregu) ujamejo prodniki ali peščenidelci, ki jih vrtinčasti vodni tok hitro vrti in na ta način nastaneerozijski lonec ali draslja.



13

Draslja na desnem bregu Soče pri Kobaridu



14

Dravinja nad Poljčanami



15

MEANDER

• Ob majhnem strmcu vodni tok

zavija po ravnini v značilnihOKLJUKIH ali MEANDRIH (ime po

antični reki Meander v Mali Aziji,danes Büyük Menderes).

• Njihova velikost odvisna

predvsem od pretoka in strmca (velika reka -- veliki meandri,

majhna reka -- majhni meandri).

Ko meander doseže določenovelikost, ne raste več.

• Meandriranje je značilno za vsetokove kapljevin, npr. pri morskih

tokovih, plimskih tokovih, vetrnih

strženih (jet stream) v ozračju idr.



16

Prosti meandri so izdelani v rečni naplavini in se prestavljajo ponaplavni ravnici v horizontalni smeri in po rečnem toku navzdol



17





19





21

• Eden najbolj znanih

primer so Niagarski

slapovi na ameriško-

kanadski meji. Nastaliso po zadnji ledeni dobi

(pred ok. 12.000 leti), ko

je nastala reka Niagara

kot iztok iz takrat

nastalega Eriejskega

jezera. Reka je v slapupadala prek Niagarske

strukturne stopnje,

odtlej pa se je slap

počasi zadenjskopremikal nazaj, tako da

je zdaj odmaknjen že 11km od strukturne

stopnje. Do tja sega 11

km dolg in ok. 60 m

globok kanjon.



22

Niagarski slapovi



23

Ujeti meandri so vrezani (ujeti) v živoskalno podlago in nastanejozaradi hitrega naknadnega vrezovanja



24

Sevnična 22.8.2005

Documents

Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike