of 230/230
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta UČNI NAČRT PREDMETA 1. Predmet: 2. Koda: Sonaravno gojenje gozdov 3. Študijski program: 4. Študijska smer: 5. Letnik: 6. Semester: Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov II./1 2 7. Steber programa / Vrsta predmeta: Obvezni - stroka 8. Kontaktne ure: Predavanja Seminar Seminarske vaje Laboratorijsk e vaje Terensko delo Drugo Skupaj ur 60 15 15 40 130 9. Število kreditnih točk: ECTS 9 10. Cilji in predmetno specifične kompetence: Cilji: Usposobiti slušatelje za gozdnogojitveno analizo in samostojno reševanje gozdnogojitvenih problemov v sonaravnem gojenju gozdov. Kompetence: Poznavanje razširjenosti in zgradbe naravnih gozdov kot referenčnih objektov za upravljanje v različnih merilih. Prepoznavanje endogenih in eksogenih vplivnih dejavnikov spontanega razvoja gozdov s posebnim poudarkom na obnovitvenih ciklih. Razumevanje zgodovinskega razvoja, namena in možnosti bodočega razvoja gozdnogojitvenih sistemov. Slušatelj si pridobi teoretično in praktično znanje za samostojno gozdnogojitveno načrtovanje. 11. Opis vsebine: Naravne zgradbe gozdov in procesi kot temelj sonaravnega gojenja gozdov: Pragozdovi in gozdni rezervati. Naravne in antropogene motnje in razvoj sestojev (razvrstitev, kompleksnost in vplivi motenj, odzivi dreves in sestojev). Modeli razvoja gozdov (silvigeneza). Prostorska in časovna dimenzija sestojev: starostna zgradba, razvoj in oblike mešanosti, alternacija drevesnih vrst, tekmovanje. Gozdnogojitveni opis gozda. Gozdnogojitveni sistemi: Definicija in zgodovina. Klasični sistemi: golosečno, robno in zastorno gojenje gozdov. Sonaravni sistemi: prebiralno, skupinsko postopno in sproščeno gojenje gozdov. Gojenje posebnih oblik gozdov: panjevec, srednji gozd in prihranjenci. Sonaravnost oblik in zvrsti gojenja gozdov. Gozdnogojitveno načrtovanje: Pomen in zgodovinski razvoj. Faze načrtovanja. 1

 · Web view- poglobljeno povezovanje znanja z različnih področij (geomorfologija, gozdarstvo, gradbeništvo, ekonomika) - razumevanje erozijske problematike, njenimi zakonitostmi

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of  · Web view- poglobljeno povezovanje znanja z različnih področij (geomorfologija, gozdarstvo,...

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Sonaravno gojenje gozdov

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

2

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Obvezni - stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

60

15

15

40

130

9. Število kreditnih točk: ECTS

9

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Cilji:

Usposobiti slušatelje za gozdnogojitveno analizo in samostojno reševanje gozdnogojitvenih problemov v sonaravnem gojenju gozdov.

Kompetence:

Poznavanje razširjenosti in zgradbe naravnih gozdov kot referenčnih objektov za upravljanje v različnih merilih. Prepoznavanje endogenih in eksogenih vplivnih dejavnikov spontanega razvoja gozdov s posebnim poudarkom na obnovitvenih ciklih. Razumevanje zgodovinskega razvoja, namena in možnosti bodočega razvoja gozdnogojitvenih sistemov. Slušatelj si pridobi teoretično in praktično znanje za samostojno gozdnogojitveno načrtovanje.

11. Opis vsebine:

Naravne zgradbe gozdov in procesi kot temelj sonaravnega gojenja gozdov:

Pragozdovi in gozdni rezervati. Naravne in antropogene motnje in razvoj sestojev (razvrstitev, kompleksnost in vplivi motenj, odzivi dreves in sestojev). Modeli razvoja gozdov (silvigeneza). Prostorska in časovna dimenzija sestojev: starostna zgradba, razvoj in oblike mešanosti, alternacija drevesnih vrst, tekmovanje. Gozdnogojitveni opis gozda.

Gozdnogojitveni sistemi: Definicija in zgodovina. Klasični sistemi: golosečno, robno in zastorno gojenje gozdov. Sonaravni sistemi: prebiralno, skupinsko postopno in sproščeno gojenje gozdov. Gojenje posebnih oblik gozdov: panjevec, srednji gozd in prihranjenci. Sonaravnost oblik in zvrsti gojenja gozdov.

Gozdnogojitveno načrtovanje: Pomen in zgodovinski razvoj. Faze načrtovanja. Sestavljanje in izvajanje načrtov. Izbrani primeri: zavarovana območja, primestni gozdovi.

Obnova, ogozditve in premene: Pomladitvena ekologija. Naravna obnova. Obnova s setvijo in sadnjo. Ogozditve: načrtovanje in izbrani primeri. Premena in prevzgoja gozdov.

Gojitveni problemi in praksa ter negovalni modeli za izbrane nižinske, obrežne, mediteranske in visokogorske gozdove.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje:

Študent je sposoben celovite presoje stanja in razvoja gozdnega ekosistema, razume odvisnosti med gozdnimi rastišči, sestoji, družbenim okoljem in gojitvenim ravnanjem. Razumejo osnovne metode raziskovalnega dela v gojenju gozdov in razvijejo sposobnost ocene in kritične razlage raziskovalnih izsledkov.

Uporaba:

Je usposobljen za samostojno izdelavo gozdnogojitvenega načrta in razvije sposobnost prenašanja gojitvenih modelov v primerljive rastiščne in sestojne razmere.

Refleksija:

Teoretična izhodišča sonaravnega gojenja gozdov, preverjajo v sklopu vodenega seminarskega dela in terenskega pouka.

Prenosljive spretnosti:

Preko seminarjev in terenskega dela slušatelji razvijejo spretnosti samostojnega in skupinskega dela.

13. Temeljni študijski viri:

Diaci, J. 2006. Gojenje gozdov. Univerzitetni učbenik. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, str. 207-348

Diaci, J. 2001. Terenski pouk in vaje iz gojenja gozdov II.: organizacija - metode - priloge. Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana. Študijsko gradivo, (loč. pag.).

Priporočena literatura:

Mlinšek, D. 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s.

Bormann, F. H., Likens, G. E. 1986. Pattern and Process in a Forested Ecosystem. Springer-Verlag, New York, 253 s.

Burschel, P. /Huss, J. 1997. Grundriss des Waldbaus: ein Leitfaden für Studium und Praxis. Pareys Studientexte 49, Parey Buchverlag, Berlin, 487 s.

Kotar, M. 1994. Gojenje gozdov. Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, 149 s.

Matthews, J. D. 1999. Silvicultural systems. Clarendon Press, Oxford, 284 s.

Oliver, C. D. / Larson, B. C. 1996. Forest Stand Dynamics. John Wiley & Sons, Inc., New York, 520 s.

Schütz, J.-Ph., 2001. Der Plenterwald und weitere Formen strukturierter und gemischter Wälder. Parey, Berlin, 207 s.

Vsi viri so študentu dosegljivi preko gozdarske knjižnice ali jih posredujemo na elektronskih medijih. Dodatni viri za izdelavo seminarskih nalog so na voljo preko svetovnega spleta.

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

(1) Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija.

(2) Pogoj za opravljanje končnega izpita je pozitivna ocena dveh kolokvijev, seminarja in poročil s terenskega pouka.

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja s sodelovalnim in refleksivnim učenjem / poučevanjem. Vodeno seminarsko delo, terensko delo in eksperimentalne vaje (delno na terenu) v manjših skupinah. Poudarek je na sprotnem učenju in sodelovanju. Končni izpit se opravlja neposredno po opravljenih kontaktnih urah. Sprotno ocenjevanje dosežkov stimulira študenta k rednem delu.

17. Obveznosti študenta:

(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) dva kolokvija, (d) pisni ali ustni izpit, (e) predstavitev individualne naloge, (f) poročila s terenskega pouka.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen (a) sodelovanja na predavanjih (15%), (b) seminarja (15%), (c) dveh kolokvijev (30%) in (d) končnega pisnega ali ustnega izpita (40%). Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen individualnih nalog (50%), sodelovanja na terenskem pouku (10%) in poročil s terenskega pouka (40%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Katedra za gojenje gozdov vzdržuje v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije mrežo referenčnih in poskusnih objektov v gozdovih, namenjenih raziskovalnemu in pedagoškemu delu.

20. Metode evalvacije kakovosti:

Samoevalvacija na osnovi lastne predmetno specifične študentske ankete po koncu kontaktnih ur.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: prof.dr. Jurij Diaci

Ostali izvajalci: Dušan Roženbergar

DIACI, J., 2002. Regeneration dynamics in a Norway spruce plantation on a silver fir-beech forest site in the Slovenian Alps. - Forest Ecology and Management, 161 (1-3): 27-38.

BONČINA, A. / GAŠPERŠIČ F. / DIACI, J., 2003. Long-term changes in tree species composition in the Dinaric mountain forests of Slovenia. - Forestry Chronicle, 79 (2): 227-232.

DIACI, J., 2004. Nazadovanje nege gozdov v Sloveniji: vzroki, posledice, protiukrepi. Gozd. vestn. 62(2): 76-84.

22. Sestavljavec učnega načrta:

prof.dr. Jurij Diaci

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Gozdnogospodarsko načrtovanje

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

2

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Obvezni - stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

45

15

15

75

9. Število kreditnih točk: ECTS

6

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Študent spozna teoretske osnove in praktične načrtovalne metode in postopke, ki so uporabni za gozdnogospodarsko načrtovanje na različnih prostorskih ravneh, seznani se z načini operacionalizacije načel trajnosti / mnogonamenskosti in sonaravnosti pri načrtovanju upravljanja z gozdovi, podrobno spozna osnovne faze načrtovalnega postopka, seznani se z zasnovo načrta za gozdnogospodarsko območje in gozdnogospodarsko enoto, spozna specifične primere gozdnogospodarskega načrtovanja. Študent pridobi podlago za samostojno izdelavo načrtov.

11. Opis vsebine:

Zasnova načrtovanja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Načrtovanje in upravljanje gozdov.

Načrtovalni proces.

Inventura: informacije, gozdne inventure, gozdarski informacijski sistem, vrednotenje gozdnega prostora.

Vzorčne in razvojne analize: vrste in metode prognoziranja, scenarij.

Cilji gospodarjenja: vloge gozda, funkcije gozda, namembnost gozda, javni in zasebni interesi, vrste ciljev, gozdnogospodarski in operativni cilji.

Načrtovanje ukrepov: okvirno in podrobno načrtovanje, modeli in simulacije, presojanje variant, področja načrtovanja (razvoj gozdov, donosi, gojitvena in varstvena dela, tehnologija, odpiranje gozdov, odnosi med živalsko in rastlinsko komponento gozda).

Ekonomska presoja.

Spremljava in kontrola: spremljava-monitoring gospodarjenja in razvoja gozdov, evidence, presoja uspešnosti gospodarjenja, obnova načrtov, inšpekcijski nadzor.

Potrditev, prilagoditev in sprememba načrtov.

Zasnova participativnega načrtovanja (namen, oblike, moderiranje, reševanje konfliktov).

Oblika in predstavitev načrtov.

Vključevanje v prostorsko načrtovanje: oblike, prostorski del načrtov, načrtovanje namenske rabe, načrtovanje za posamično drevje v agrarnem prostoru.

Načrt za gozdnogospodarsko enoto.

Načrt za gozdnogospodarsko območje.

Zasnova načrtovanja v tujini.

Izbrani načrtovalski primeri in vsebine: načrt za gozdno posest, načrtovanje v varovanih območjih, sestojna karta, karta funkcij, stanje gozdov in gozdnogospodarski problemi v Sloveniji, itd.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje načrtovalskega postopka, osnovnih načel pri gospodarjenju z gozdovi, zasnove gozdnogospodarskega načrtovanja.

Uporaba (operacionalizacija) načel o trajnostnem (vzdržnem) razvoju, sonaravnosti in mnogonamenskosti pri načrtovanju upravljanja gozdov, sinteza različnih znanj (fitocenologija, gojenje gozdov, krajinska ekologija, prirastoslovje, daljinsko zajemanje podatkov, itd) pri pripravi gozdnogospodarskih / upravljavskih načrtov.

Refleksija: odločitve o rabi gozdov in ravnanju z gozdovi se opirajo na načela in teoretska znanja z naravoslovnega, družboslovnega in tehničnega področja.

Prenosljive spretnosti: sposobnost analize, sinteze, obvladovanja kompleksnosti, sodelovanja in skupinskega dela.

13. Temeljni študijski viri:

Bončina, A. 2008. Urejanje gozdov. Učbenik (v pripravi). BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.

Bončina, A., Poljanec, A., 2006. Adaptivno gozdnogospodarsko načrtovanje. V: Hladnik, D. (ur.) Monitoring gospodarjenja z gozdom in gozdnato krajino. Studia forestalia Slovenica 127: 11-26.

Bončina, A., Devjak, T., 2002. Obravnavanje prebiralnih gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju. GozdV 60, 7-9: 317-334.

Bončina, A., 2003. Nekatere aktualne naloge v urejanju gozdov. V: Bončina, A. (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Zbornik 21. gozdarskih študijskih dni, Ljubljana, str. 257-270.

Izbrani aktualni članki.

Priporočena literatura

Bachmann P., 2003. Forstliche Planung 1/111. Professur Forsteinrichtung und Waldwachstum ETH Zuerich.

Bončina, A., 2005. Nekateri vidiki načrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. GozdV 63, 7/8: 299-312.

Boncina, A. 2001. Concept of sustainable forest management evaluation in forestry planning at the forest management unit level : some experiences, problems and suggestions from Slovenian Forestry. V: Franc, A. (ur.). Criteria and indicators for sustainable forest management at forest management unit level. EFI Proceedings 38: 247-260.

Gašperšič F. 1995. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi. Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo, 403 str.

Golob, A., 2006a. Izhodišča za monitoring ohranjenosti gozdnih habitatnih tipov in habitatv vrst na območjih Natura 2000 v Sloveniji. V: Hladnik, D. (ur.): Monitoring gospodarjenja z gozdom in gozdnato krajino. Studia Forestalia Slovenica 127: 223-245.

Kimmins, J.P., 1997. Forest ecology. A foundation for sustainbale management. Prentice Hall, New Jersey, 596 str.

Vsi viri so dosegljivi (knjižnica, elektronski mediji).

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Pogoj za vključitev v delo: vpis v prvi letnik.

Pogoj za opravljanje izpita: absolvirano znanje iz prirastoslovja, dendrometrije in daljinskega zajemanja podatkov, fitocenologije, gojenja, ekonomike.

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanje s sodelovalnim učenjem, voden seminar in terenski seminar potekajo individualno in v manjših skupinah. Poudarek je sprotnem učenju, sodelovanju in samostojnem delu.

Študenti na terenskem seminarju samostojno izdelajo izbrane vsebine gozdnogospodarskega načrta. Opravljanje izpita je takoj po zaključku kontaktnih ur.

17. Obveznosti študenta:

a) Akitvno sodelovanje na predavanjih (diskusija), b) priprave in zagovor seminarja, c) priprava indiviudalnih nalog, d) pisni ali ustni izpit, e) aktivno sodelovanje na terenskem pouku, f) poročilo s terenskega pouka.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen a) aktivnega sodelovanja na predavanjih (15%), b) seminarja (15%), priprave individualnih nalog (največ 10%) in d) končnega pisnega ali ustnega izpita (60-70%).

Ocena terenskih vaj je tehtana aritmetična sredina ocen iz e) sodelovanja na terenskem pouku (50%) ter f) poročila s terenskega pouka (50%).

Ocenjevalna lestvica: 51-60% (6 zadostno), 61-70% (7 dobro), 71-80% (8 prav dobro), 81-90% (9 prav dobro), 91-100% (10 odlično)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Terenski pouk poteka na pripravljenih objektih in v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije.

Pri delu (seminarskem, terenskem) uporabljamo podatke in baze Zavoda za gozdove Slovenije. Uporaba računalniškega laboratorija.

20. Metode evalvacije kakovosti:

Študentske ankete, samoevalvacija po zaključku kontaktnih ur, institucionalna samoevalvacija BF.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: Prof. dr. Andrej Bončina

Bončina, A., 1997. Vsebina trajnosti pri gospodarjenju z gozdovi - od začetkov do danes.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, 53: 71-102.

Bončina, A., 2003. Nekatere aktualne naloge v urejanju gozdov. V: Bončina, A. (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva. Zbonik 21. gozdarskih študijskih dni, Ljubljana: 257-270.

Bončina, A., 2005. Nekateri vidiki načrtovanja mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi. GozdV, 63, 7/8: 299-312.

22. Sestavljavec učnega načrta:

Prof.dr. Andrej Bončina

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Gozdarska politika

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

2

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Obvezni - stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

45

10

15

70

9. Število kreditnih točk: ECTS

6

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Študent spozna temeljne značilnosti sodobne gozdarske politike, njene nosilce in ukrepe za usmerjanje razvoja gospodarjenja z gozdovi ob prevladujoči zasebni lastnini gozdov.

11. Opis vsebine:

Cilji in naloge gozdarstva v posameznih obdobjih družbenega razvoja.

Funkcije in raba gozdov. Mnogonamensko gospodarjenje z gozdovi kot temelj sodobnega gozdarstva. Stabilnost (trajnost) mnogonamenskega gozda.

Splošno o ciljih in ukrepih gospodarske politike v gozdarstvu. Specifični cilji gospodarjenja z zasebnimi gozdovi.

Načela gozdarske politike. Gozdarska zakonodaja.

Nosilci gozdarske politike in načini njihovega delovanja. Vpliv javnosti na gozdarsko politiko.

Značilnosti in posebnosti lastnine gozdov. Pravice in obveznosti lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Pogoji in način opravljanja gozdarskih dejvnosti.

Lastninske in posestne razmere v gozdovih. Gozd kot del zasebnega gospodinjstva. Javni interes za gozdove in način njegovega uresničevanja.

Organizacija gozdarstva. Temeljna načela organiziranosti. Možne organizacijske oblike. Povezovanje lastnikov gozdov. Gozdarsko zadružništvo. Posebne oblike organiziranosti za gospodarjenje z gozdovi: koncesija, zakup.

Državni organi za področje gozdarstva. Nadzor nad gospodarjenjem z gozdovi.

Ukrepi gozdarske politike na posameznih področjih gospodarjenja z gozdovi. Financiranje gozdarstva. Instrumenti gozdarske politike in njihova usklajenost. Davčna politika, fiinanciranje in sofinanciranje nekaterih dejavnosti gozdarstvu.

Načrtovanje razvoja gozdov in gozdarstva.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: študent pozna nosilce gozdarske politike in razume njihovo delovanje.

Uporaba: pridobljeno znanje je osnova za sodelovanje z nosilci gozdarske politike in za uporabo njenih inštrumentov.

Refleksija: Študent je usposobljen povezovati splošna spoznanja iz drugih gozdarskih disciplin in jih sintetizirati v ukrepih gozdarske politike.

Prenosljive spretnosti: študent je sposoben uporabljati znanje s področja gozdarske politike v praksi.

13. Temeljni študijski viri:

Koepf. U., 2001. Forstpolitik.Ulmer Verlag, Stuttgart,320 s.

Pelkonen, P., 1999. Forestry in Changing Societies in Europe. Study book I-II. Silva Network, Joensuu, 95, 480 str.

Winkler, I., ,2003. Ekonomika gozdarstva. Ljubljana, Biotehniška fakulteta,

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

(1) Pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija.

(2) Pogoj za pristop k izpitu je opravljena seminarska naloga

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja in seminarski način dela.

17. Obveznosti študenta:

seminarska naloga

ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Seminarska naloga in ustni izpit se ocenjujeta pa leastvici: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Učilnica in študijski viri.

20. Metode evalvacije kakovosti:

Evalvacija poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete (samoevalvacija, študentska anketa).

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: prof.dr. Iztok Winkler

Ostali izvajalci: viš.pred. Milan Šinko

Winkler, I., Značilnosti in posebnosti lastnine gozdov. Zb. Gozd. In les. 1995, 47, s. 181 – 210.

Šinko, M. / Winkler, I., 1998. Koncept nacionalnih gozdarskih programov in primerjava s programom razvoja gozdov v Sloveniji. Zb. gozd. in les. 56, s. 87- 114..

Winkler, I,. 1998.. Zakup gozdov in koncesija za gospodarsko izkoriščanje državnih gozdov v Slloveniji. Zb. gozd. in les. 57, s. 207- 233.

22. Sestavljavec učnega načrta:

Prof. dr. Iztok Winkler

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Krajinsko gozdarstvo

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Obvezni-stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

30

15

10

55

9. Število kreditnih točk: ECTS

4

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Študent se seznani s krajinskimi tipi v Sloveniji, vlogo gozda v njih, mednarodnimi organizacijami, projekti, dokumenti in predpisi na področju varstva narave, povezanimi z gozdnimi ekosistemi in njihovi vpetosti v širši, krajinski, regionalni, državni in meddržavni okvir. Spozna osnove za izdelavo presoj vplivov na okolje, upravljanje zavarovanih območij, spremljanja stanja (s poudarkom na gozd in gozdni prostor).

11. Opis vsebine:

Krajinski tipi v Sloveniji in vloga gozda v njih.

Vrednotenje funkcij gozda, pomen izbranih socialnih funkcij (naravovarstvena, rekreacijska, turistična, poučna, estetska) v različnih krajinskih tipih.

Krajinskoekološki pogled na velike prostorske posege (umeščanje naselij in transportne infrastrukture v gozd in gozdni prostor, komasacije in arondacije).

Ohranjanje naravne in kulturne dediščine v gozdnem prostoru (pregled zakonodaje in metodološka izhodišča).

Pregled zakonodaje s področja urejanja prostora.

Prostorsko načrtovanje v gozdnem prostoru.

Presoja vplivov posegov v gozd in gozdni prostor (celovita presoja vplivov na okolje, presoja vplivov na okolje…)

Mednarodne organizacije s področja varstva narave.

Mednarodni strateški dokumenti na področju varstva narave (s poudarkom na gozdnih ekosistemih)

Mednarodne konvencije (npr. Evropska krajinska konvencija)

Ministrska konferenca varovanja gozdov v Evropi

Evropska unija in ohranjanje gozdne krajine in biotske raznovrstnosti

Evropski pristopi pri spremljanju stanja, poročanju (EIONET, CORINE, EUNIS)

Natura 2000: določitev pravnega statusa, upravljanje in spremljanje stanja

Evropske organizacije in iniciative BIOHAB, BIOPRESS, ECOLAND, Landscape Europe, Landscape Tomorrow, EIONET, CIRCA...).

Organiziranost na področju varstva narave v Sloveniji.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: Študent se seznani s krajinskimi vidiki gozdnih ekosistemov, mednarodnimi organizacijami, projekti, dokumenti in predpisi na področju varstva narave s posebnim poudarkom na gozdnih ekosistemih.

Uporaba: pridobljeno znanje je ena izmed osnov za razumevanje in sodelovanje s strokovnjaki drugih sorodnih področij, pri vrednotenju vplivov posegov na naravo in še posebno gozdne ekosisteme.

Refleksija: Zahteve, ki jih pred študenta prinaša potreba po ohranjeni naravi, zna študent uporabiti na konkretnih primerih v različnih okoljih.

Prenosljive spretnosti: Na podlagi domače in tuje zakonodaje, zna samostojno izdelati presojo vplivov na okolje za gozd in gozdni prostor v gospodarskih gozdovih kot tudi v gozdovih, ki so ali bodo vključeni v območja zavarovane narave.

13. Temeljni študijski viri:

Kobler, A., Cunder, T., Pirnat, J., 2005. Modelling spontaneous afforesation in Postojna area, Slovenia. – Journal for Nature Conservation 13, s.127-135.

Skoberne, P., 2005. Pregled mednarodnih organizaciji in predpisov s področja varstva narave, priročnik, inačica 9.1, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana, 185 str.

Evropska krajinska konvencija, 32 str.

Priporočena literatura:

- Bastian O. / Steinhardt U., (eds.) 2002, Development and Perspectives of Landscape Ecology.

Kluwer, The Netherlands (izbrana poglavja, 2.3 - 2.6, 5.3, 7), 536 str.

- Izbrani članki iz tujih znanstvenih revij s področja krajinske ekologije

(Landscape Ecology, Landscape and Urban Planning…).

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Predstavljen in opravljen seminar skupaj z izdelkom na terenu predstavlja oceno iz vaj in je predpogoj, da lahko študent opravlja izpit. Možno bo del izpita ali tudi izpit v celoti opraviti s sodelovanjem v mednarodno zastavljenem seminarju, kadar bo takšno sodelovanje zaživelo (npr. "Landscape Ambassador" itd.). Praviloma bi se takega seminarja udeležili le posamezni najboljši študenti.

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja s sodelovalnim učenjem na praktičnih primerih; seminarji potekajo v manjših skupinah in v računalniški učilnici.

17. Obveznosti študenta:

Študent mora pridobiti pozitivno oceno pri seminarskem delu in s tem pridobi končno oceno iz vaj. Izpit je lahko ustni, pisni ali kombinacija obojega. Delno oceno je mogoče z aktivnim delom med predavanji pridobiti že med letom.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Ustni ali pisni izpit, zagovor seminarja. Obakrat veljajo ocene 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Sodobno opremljena učilnica, dostop do interneta.

20. Metode evalvacije kakovosti:

Samoevalvacija s pomočjo lastnega anketnega obrazca, ki ga izpolnijo študentje ob koncu predavanj in vaj terinstitucionalna samoevalvacija Biotehniške fakultete in Univerze v ljubljani.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilca: doc.dr. Janez Pirnat, doc.dr. Peter Skoberne

MIRTIČ, Breda, ZUPANČIČ, Tadej, PIRNAT, Janez, POBOLJŠAJ, Katja, POLIČ, Marko, DOLINAR, Janez. Poročilo o vplivih na okolje k ZN za območje urejanja ŠS 3/3 - 2 Podutik. Ljubljana: IMOS GEA, nov. 2000. 25 f., priloge. [COBISS.SI-ID 303198]

KOBLER, Andrej, CUNDER, Tomaž, PIRNAT, Janez. Modelling spontaneous afforestation in Postojna area, Slovenia. J. Nat. Conserv., 2005, vol. 13, str. 127-135, ilustr. [COBISS.SI-ID 1510310]

SKOBERNE, P., 2005. Pregled mednarodnih organizaciji in predpisov s področja varstva narave, priročnik, inačica 9.1, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljan

22. Sestavljavec učnega načrta:

Doc. dr. Janez Pirnat, doc.dr. Peter Skoberne

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Načrtovanje tehnologij pridobivanja lesa

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

2

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Obvezni – stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

30

15

15

60

9. Število kreditnih točk: ECTS

5

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

sposobnost oblikovanja tehnoloških verig v gozdarstvu, sposobnost vodenja gozdarskega podjetja

sposobnost oblikovanja in vrednotenja varnega dela v gozdni proizvodnji na osnovi študija dela, usposobljenost za celostno odpiranje gozdnega prostora in projektiranja gozdne infrastrukture

11. Opis vsebine:

DELOVNA OBMOČJA TEHNIČNIH SREDSTEV IN NAČRTOVANJE SEKUNDARNIH GOZDNIH PROMETNIC (Košir): Vrste tehničnih sredstev in njihove morfološke značilnosti. Tehnološke zahteve uporabe tehničnih sredstev. Povezava sečnje in spravila, povezava spravila in prevoza lesa. Tehnološki sistemi ter vrste in tipi sekundarnih prometnic. Gozdne vlake – značilnosti sistemov gozdnih vlak, sečne smeri, linije žičnih žerjavov, osnove projektiranja žičnih žerjavov. Primerjava sekundarnih prometnic v kombiniranih tehnoloških variantah. Optimalna gostota sekundarnih prometnic. Tehnologije in delovne razmere. Delovna območja in učinki tehničnih sredstev. PROJEKTIRANJE GOZDNIH PROMETNIC (Potočnik): Načela odpiranja gozdov z gozdnimi prometnicami. Načrtovanje in projektiranje gozdnih prometnic. Vplivni dejavniki na konstrukcijske elemente gozdnih prometnic. Postopki projektiranja gozdnih prometnic. Praktično projektiranje in uporaba sodobnih pripomočkov (ortofoto, GPS) in klasičnih metod. Praktično trasiranje gozdnih prometnic. DELOVNE RAZMERE IN TEHNOLOGIJE PRIDOBIVANJA LESA (Krč): uporaba GIS, tehnološka karta, informacijska tehnologija pri načrtovanju tehnologij, tehnološka karta, informacijska tehnologija pri načrtovanju tehnologij, povezava informacijskih sistemov na področju gozdno-lesne verige.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: poznavanje oblik in vrste tehnologij. Tehnološke povezave, zveze med trajnostnim gospodarjenjem in tehniko ter ekonomiko..

Uporaba: znanje načrtovanja ter priprave dela ter povezave z načini izvajanja pridobivanja lesa. Izbira okolju prijaznih ter učinkovitih in varnih tehnologij.

Refleksija: sinteza znanj s področij gozdnih proizvodov, pridobivanja lesa, organizacije del, ergonomije ter varstva pri delu in gozdnih prometnic.

Prenosljive spretnosti: poznavanje in sposobnost organizacije in vodenja varnega in učinkovitega ter gospodarnega dela, poznavanje načel trajnostnega gospodarjenja.

13. Temeljni študijski viri:

KOŠIR, Boštjan. Tehnologija pridobivanja lesa v območnih gozdnogospodarskih načrtih za obdobje od leta 2001 do 2010 = Wood harvesting technologies in regional forest management plans for the period from 2001 to 2010. V: BONČINA, Andrej (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva : zbornik referatov : conference proceedings. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2003, str. 153-165.

KOŠIR, Boštjan. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb = Factors affecting technological changes. Gozd. vestn., 2004, letn. 62, št. 1, str. 3-11.

KOŠIR, Boštjan. Biomasa kot element razvoja energetike = Biomass as an element of power supply development. Gozd. vestn., 1996, 54, no. 3, str. 147-153.

KOŠIR, Boštjan. Perspektive uporabe gozdnih žičnic v Sloveniji = Prospects of forest cableways use in Slovenia. V: MEDVED, Mirko (ur.), KOŠIR, Boštjan (ur.). Mednarodno posvetovanje Spravilo lesa z žičnicami za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije: = Slovenian Forestry Institute, 2004, str. 35-50.

KOŠIR, Boštjan. Optimal line lengths when skidding wood with the Syncrofalke cable crane in Slovenian conditions. V: ARZBERGER, Ulrich (ur.), GRIMOLDI, Madeline (ur.). New trends in wood harvesting with cable systems for sustainable forest management in the mountains : workshop proceedings. Rome: Food and agriculture organization of the United Nations.etc., 2003, str. 81-90.

KOŠIR, Boštjan. Tehnološke možnosti strojne sečnje. V: KRAJČIČ, Darij (ur.). Strojna sečnja v Sloveniji : zbornik ob posvetovanju. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo, 2002, str. 7-20.

KOŠIR, Boštjan. Priprava dela za strojno sečnjo = Operational planning in mechanized cutting. Gozd. vestn., 2004, letn. 62, št. 1, str. 25-31.

POTOČNIK, Igor. Forest road formation width as an indicator of human impact on forest environment. Ekológia (Bratisl.), 2003, letn. 22, št. 3, str. 298-304.

POTOČNIK, Igor. The environment in planning a forest road network. V: SASSA, Kyoji (ur.). Environmental forest science : Proceedings of the IUFRO Division 8 Conference Environmental Forest Science, held 19-23 October 1998, Kyoto University Japan, (Forestry Sciences, Vol. 54). Dordrecht; Boston; London: Kluwer Academic Publishers, cop. 1998, str. 67-73.

POTOČNIK, Igor. Possibilities of traffic regulation in protected forest areas. V: Naukovij visnik : zbirnik naukovo-tehničnik pracb, (Vypusk, 14.3). Leviv: Ukrains'kij deržavij listotehničnii universitet, 2004, str. 364-371.

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Vpis v 4. letnik

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, vaje z računalniki in z demonstracijami, terenski pouk

17. Obveznosti študenta:

1) kolokvij, 2) poročila s terenskega pouka, 3) pisni ali ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Ocena se oblikuje kot povprečje iz: 1) kolokvij 30%, 2) poročila s terenskega pouka 30%, 3) pisni ali ustni izpit 40%.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Predavalnica, zbirke slikovnega in filmskega materiala

20. Metode evalvacije kakovosti:

Študentske ankete, samoevalvacija, institucionalna samoevalvacija Biotehniške fakultete in Univerze v Ljubljan

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilci: prof.dr. Boštjan Košir, prof.dr. Igor Potočnik, doc.dr. Janez Krč

Ostali izvajalci: dr. Jurij Marenče, mag. Anton Poje

KOŠIR, Boštjan. Tehnologija pridobivanja lesa v območnih gozdnogospodarskih načrtih za obdobje od leta 2001 do 2010 = Wood harvesting technologies in regional forest management plans for the period from 2001 to 2010. V: BONČINA, Andrej (ur.). Območni gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive slovenskega gozdarstva : zbornik referatov : conference proceedings. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: = Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources, 2003, str. 153-165.

KOŠIR, Boštjan. Dejavniki razvoja tehnoloških sprememb = Factors affecting technological changes. Gozd. vestn., 2004, letn. 62, št. 1, str. 3-11.

KOŠIR, Boštjan. Biomasa kot element razvoja energetike = Biomass as an element of power supply development. Gozd. vestn., 1996, 54, no. 3, str. 147-153.

22. Sestavljavec učnega načrta:

prof.dr. Boštjan Košir, prof.dr. Igor Potočnik, doc.dr. Janez Krč

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Uvod v strokovno in raziskovalno delo

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Obvezni - skupni

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

15

15

30

9. Število kreditnih točk: ECTS

3

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Študent spozna temeljne pristope pri raziskovalnem in strokovnem delu, uporabo dokumentacije, literature, pripravo opisnih izdelkov in javno predstavitev strokovnih izdelkov.

11. Opis vsebine:

Temeljne značilnosti raziskovalnega in strokovnega dela. Pregled razvoja gozdarskega strokovnega dela in razvoja znanosti. Pristop k reševanju strokovnih in raziskovalnih problemov. Splošne metode strokovnega in raziskovalnega dela.

Osnove bibliotekarstva. Knjižnica kot pripomoček pri študiju in raziskovalnemu delu

Osnove informatike. Sistemi znanstveno tehničnega informiranja v gozdarstvu.

Priprava rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela za objavo. Javna predstavitev rezultatov strokovnega in raziskovalnega dela (predavanje) Strokovni seminarji- organizacija in izvedba, posebne oblike seminarjev- terenski seminarji.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: študent spozna osnovne značilnosti znanstvenega in strokovnega dela in osnovne metode.

Uporaba: pridobljeno znanje je osnova reševanje strokovnih in raziskovalnih problemov.

Refleksija: Študent na ustrezen način poišče rešitve za probleme.

Prenosljive spretnosti: študent je sposoben odkrivati probleme, pripraviti rešitve in jih predstaviti na različne načine.

13. Temeljni študijski viri:

Winkler, I.,1999. Pisanje strokovnih sestavkov. Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, Ljubljana., 77+VII s.

Winkler, I., 2003 Temelji znanstveno raziskovalnega dela. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo, 79+ 7 s..

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Vpis v letnik

16. Metode poučevanja in učenja:

kratka, strnjena predavanja, pretežno kot seminar ter praktične vaje in ogled dokumentacijskih centrov in knjižnic.

17. Obveznosti študenta:

Seminarska naloga s katero študent pokaže osnovno obvladovanje zbiranja informacij in uporabo dokumentacijskih virov ter sposobnost javne predstavitve rezultatov strokovnega oz. raziskovalnega dela.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Izpit: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno). Ocena seminarske naloge je ocena končnega izpita.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Niso potrebni posebni materialni pogoji.

20. Metode evalvacije kakovosti:

Evalvacija poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: prof.dr. Iztok Winkler

Winkler, I., 2003, Temelji znanstveno raziskovalnega dela. BF, Ljubljana, 79 s.

Winkler, I., 1998. Pisanje strokovnih sestavkov. BF- gozdarstvo,. BF, Ljubljana, 44 s.

22. Sestavljavec učnega načrta:

prof.dr. Iztok Winkler

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Komuniciranje in odnosi z javnostmi

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

obvezni - skupni

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

15

15

30

9. Število kreditnih točk: ECTS

3

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Temeljni cilj je, da študent pridobi osnove komunikologije v njeni praktični institucionalni aplikaciji, kar pomeni, da dobi osnovni uvid v proces družbenega komuniciranja, da spozna osnove poklicnega področja odnosov z javnostmi ter da razvije osnovno sposobnost praktične rabe teh znanj pri opravljanju dejavnosti gozdarske stroke.

11. Opis vsebine:

Predmet najprej predstavi osnovni model komuniciranja in prikaže, prvič, kako komuniciranje poteka na medosebnem, skupinskem, organizacijskem in množičnem nivoju, ter drugič, kako komuniciranje poteka prek različnih kanalov in medijev v informacijski družbi. Nato definira (Grunig, Cutlip) področje odnosov z javnostmi kot znanstveno disciplino in profesionalno veščino, ki se ukvarja s komunikacijskim upravljanjem s ciljem vzpostavljanja odnosov s tistimi ciljnimi skupinami oz. javnostmi organizacij, ki so pomembne za uspešno poslovanje. Predstavljeni so osnovni programi (odnosi z mediji, zaposlenimi, lokalno skupnostjo, državnimi institucijami, lastniki oz. vlagatelji ter aktivističnimi skupinami) in tehnike (javno nastopanje, sporočila za javnost, novinarske konference, urejanje glasil, raba novih informacijskih tehnologij) odnosov z javnostmi. Predmet zaključi z integracijo obravnavanih tem v model strateškega upravljanja komuniciranja organizacije. V izvedbi je predmet prilagojen posebnim potrebam in zahtevam gozdarske stroke. V okviru vaj se študentje razdelijo v delovne skupine ter kot kolektivni nastop opravijo simulacijo novinarske konference, za katero pripravijo tudi pisna gradiva in multimedijsko prezentacijo.  

12. Predvideni študijski dosežki:

- razumevanje vloge komuniciranja v družbi in v organizacijah ter razumevanje funkcije odnosov z javnostmi kot profesionalne dejavnosti

- obvladovanje elementarnih komunikacijskih veščin v okviru institucionalnega komuniciranja organizacije oz. izvajanja funkcije odnosov z javnostmi za organizacijo

13. Temeljni študijski viri:

Fiske, John. 2005. Uvod v komunikacijske študije, 206 str., FDV Ljubljana. (samo poglavja z osnovami)

Grunig, James, Hunt, Todd, 1995. Tehnike odnosov z javnostmi, 433 str., DZS Ljubljana. (samo poglavja z osnovami)

Priporočena literatura:

Cutlip, Scott et al. 2006. Effective Public Relations, 9th Ed., 486 str., Prentice Hall New York.

Gruban, Brane, Verčič, Dejan, Zavrl, Franci. 1997. Pristop k odnosom z javnostmi, 203 str., Pristop Ljubljana.

Škerlep, Andrej. 1998. Veščina razreševanja interesnih konfliktov in elokventne artikulacije organizacijskega diskurza, Teorija in praksa, 35/4 str. 738-758.

Škerlep, Andrej. 2001. Re-evaluating the role of rhetoric in public relations theory and in strategies of corporate discourse, Journal of communication management, 6/2 str. 176-187.

Škerlep, Andrej. 2004. Retorika, javno nastopanje in spor o racionalnosti. Javnost 11, str. 29-46.

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Vpis v letnik študija in izbran predmet.

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, na seminarjih sodelovanje v diskusijah, oblikovanje delovnih skupin in simulacija novinarske konference kot skupniski projekt, ki vključuje pripravo pisnih gradiv, kolektivni ustni nastop in multimedijsko prezentacijo.

17. Obveznosti študenta:

Obveznosti študenta, ki se podrobneje določijo v izvedbenem načrtu, zajemajo:

- pristotnost na predavanjih in seminarju

- obvezno sodelovanje v simulaciji novinarske konference, ki vključuje pripravo pisnih gradiv, kolektivni nastop in multimedijsko predstavitev.

- pisni izpit z vprašanji esejskega tipa.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Pisni izpit: 6 - 10 (pozitivno), 1 - 5 (negativno)

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

niso potrebni posebni materialni pogoji.

20. Metode evalvacije kakovosti:

študentska anketa

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: doc.dr. Andrej Škerlep

Škerlep, Andrej. 1998. Veščina razreševanja interesnih konfliktov in elokventne artikulacije organizacijskega diskurza, Teorija in praksa, 35/4 738-758.

Škerlep, Andrej. 2001. Re-evaluating the role of rhetoric in public relations theory and in strategies of corporate discourse, Journal of communication management, 6/2 176-187.

Škerlep, Andrej. 2004. Retorika, javno nastopanje in spor o racionalnosti. Javnost 11 S29-46.

22. Sestavljavec učnega načrta:

doc.dr. Andrej Škerlep

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Metode raziskovalnega dela v gozdarstvu II

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

2

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Obvezni - stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

30

10

40

9. Število kreditnih točk: ECTS

4

Študent spozna kvantitativne metode, ki se uporabljajo pri analizi podatkov, ter načela in metode statističnega načrtovanja poskusov. Usposobi se za zahtevnejšo interpretacijo podatkov množičnih pojavov.

Kompetenca: sposobnost vrednotenja podatkov v gozdarstvu; tj. izbira korektnih in učinkovitih metod ter ustrezna interpretacija rezultatov

11. Opis vsebine:

Kratka vsebina.

- Pregled področij oziroma metodoloških sklopov statistike s poudarkom na prikazu možnosti rabe metod posameznega področja v gozdarstvu.

- Urejanje in priprava podatkov za zahtevnejše statistične analize.

- Analiza časovnih vrst

- Osnove multivariatne analize podatkov (multipla in nelinearna regresija, analiza kovariance, metode klasifikacije, metoda glavnih komponent in diskriminativna analiza)

- Načrtovanje poskusov v gozdarstvu (osnovni pojmi, metoda (delnih) blokov, metoda latinskih kvadratov, split-plot, hierarhični poskus)

- Analiza variance pri oceni zanesljivosti meritev (na istih enotah)

- Vrste podatkov v gozdarstvu in njihova kakovostna struktura (lastnosti podatkov, omejitvene značilnosti podatkov za njihovo nadaljno analizo). Možnosti preoblikovanja podatkov ter izbor optimalnih metod. Pasti interpretacije podatkov s področja gozdarstva.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: Študent spozna nabor kompleksnejših statističnih metod, ki se najpogosteje uporabljajo v gozdarstvu. Usposobljen je za izbiro korektnih in optimalno učinkovitih metod za analizo podatkov.

Uporaba: Pri tem predmetu študent utrdi oziroma razvija spretnost in iznajdljivost pri reševanju problemov s področja množičnih pojavov. Študent je s pomočjo teh znanj sposoben kritično slediti strokovni literaturi.

Refleksija: Lažje presoja in razume pojave v širši družbi in informacije z najširših področij.

Prenosljive spretnosti: Sposoben je zastaviti poskus, izvesti vzorčenje oziroma pregledati in analizirati lastne podatke.

13. Temeljni študijski viri:

KOTAR M. Raziskovalne metode v upravljanju z gozdnimi ekosistemi. ZGDS/ZGS, Ljubljana 2008, 600 s. (v recenziji) (Poglavja: 300-600)

Priporočena literatura:

LEGENDRE P., LEGENDRE L. Numerical Ecology. Second english edition, Elsevier, 1998, 853 s. (Poglavja: 1-50, 131-184, 303-475, 637-664)

SNEDECOR G. W., COCHRAN W. G. Statistical methods. Iowa State University Press, Eight Edition, 1989, 503 s. (Poglavja: 333-397)

COX D. R., REID N. The Theory of the Design of Experiments. Chapman and Hall/CRC, 2000, 323 s. (Poglavja: 41-168)

SHESKIN D. J. Handbook of Parametric and Nonparametric Statistical Procedures. Chapman and Hall/CRC, Second edition, 2000, 982 s. (Poglavja: 289-299,319-324, 511-564, 625-660)

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Pogoji za vključitev: vpis v letnik, opravljen izpit pri predmetu Metode raziskovalnega dela v gozdarstvu I

Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: opravljen kolokvij in opravljen seminar (seminarska naloga) so pogoj za pristop k izpitu

16. Metode poučevanja in učenja:

V okviru predmeta je predvideno izvajanje predavanj in vaj na računalnikih (laboratorijskih vaj).

17. Obveznosti študenta:

Kolokvij

Seminarska naloga (individualna; analiza kvantitativnih podatkov s področja gozdarstva)

Ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Ocena vaj je določena z oceno kolokvija (100 %).

Ocena predavanj je določena z oceno seminarske naloge (25 %) in z oceno ustnega izpita (75 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Računalniška učilnica za delo s študenti

20. Metode evalvacije kakovosti:

Evalvacija poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: prof.dr. Marijan Kotar

Ostali izvajalci: dr. Aleš Kadunc

KOTAR, Marijan. Povezanost proizvodne zmogljivosti sestoja z njegovo gostoto. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 26, 1985, str. 107-126

KOTAR, Marijan. Določanje načina razmestitve dreves v optimalni razvojni fazi gozda. Zb. gozd. lesar., 1993, št. 42, str.121-153. [COBISS.SI-ID 42886144]

KOTAR, Marijan. Prevrščanje dreves v optimalni fazi bukovega gozda = Differentiation in mature beech stands. Zb. gozd. lesar., 1996, št. 49, str. 5-32. [COBISS.SI-ID 190630]

22. Sestavljavec učnega načrta:

prof.dr. Marijan Kotar

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Opreracijske raziskave

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Izbirni - širše

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

30

15

45

9. Število kreditnih točk: ECTS

4

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Cilji:

- Seznaniti slušatelje z izbranimi metodami in modeli s področja operacijskih raziskav, ki bodo

ilustrirani na problemih iz gozdarske prakse.

- Posredovati študentom primerno poglobljeno znanje, ki bo zagotovilo razumevanje odnosov

med obravnavanimi vsebinskimi kategorijami in metodološkimi orodji, tako da bo študent razumel

domet posameznih metod in občutljivost rešitev konkretnih problemov glede na spremembe vhodnih

podatkov.

Kompetence:

- Študent naj bi bil sposoben tudi v formalno neznanih strukturah prepoznati elemente znanih

orodij in relacij in jih s smiselno povezavo posameznih znanj po načelu mutatis mutandis razgraditi

do obvladljivih modelov. Na njihovi osnovi naj bi nato sintetiziral odgovore z deležem dodane

vrednosti svojega lastnega prispevka.

- Študent naj bi obvladal bistveno terminologijo s področja operacijskih raziskav, seznanjen naj bi bil

z razvojnimi trendi in raziskovalnimi dosežki na področju operacijskih raziskav.

- Študent naj bi pridobil specifična znanja, potrebna za uspešno samostojno iskanje dodatnih

informacij oziroma širjenje akumuliranega znanja na področju gozdarstva in na temeljih izbranih

metod modeliranja.

11. Opis vsebine:

- Principi oblikovanja odločitvenih modelov in metode za iskanje možnih in optimalnih odločitev.

- Linearna odvisnost med spremenljivkami problema in enokriterialni problemi, linearne metode

in teorija občutljivosti na spremembe podatkov (parametrično programiranje)

- Celoštevilsko programiranje

- Teorija iger; osnovni koncepti vseh vrst konkuriranja, opis strateške situacije, koncepti

nekooperativnih iger, Nashovo ravnovesje, dinamične igre, igre nepopolnih informacij

- Stohastični in večstopenjski procesi (odločanje s tveganjem, stohastično dinamično programiranje,

markovski procesi, markovski procesi v poslovnem odločanju, povezava med diskretnimi

in zveznimi procesi, metode mehke logike).

- Večkriterialni problemi odločanja

- Osnove ekspertnih sistemov; operativno upravljanje s procesi

- Metode ocenjevanja investicij

- Metode ekonomskega vrednotenja okolja

- Metode simulacij

- Razvrščanje v skupine

- Multivariatne metode odločanja

- Odkrivanje zakonitosti v podatkih.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje:

Študent bo seznanjen z matematičnimi temelji za odločanje na področju gospodarjenja z obnovljivimi viri. Ob razumevanju principov strateškega odločanja se bo študent usposobil za opisovanje in raziskovanje številnih kvantitativnih problemov s področja gozdarstva.

Uporaba:

Študent bo sposoben ne samo razumeti osnovne koncepte stratešekga odločanja, ampak tudi logično formulirati probleme in izbirati metode za reševanje tega problema ter jih verificirati. Sposoben bo ugotoviti, kako bi lahko problem iz prakse pripeljal do konkretne rešitve.

Refleksija:Predmet predstavlja metodološki predmet, ki usposablja študenta za razumevanje teorije - tudi kvantitativnih pojmov - in uporabo le-te v strokovni praksi. Usmerja študenta v kritično vrednotenje dobljenih rezultatov in zaključkov. Teoretična znanja vnašajo v disciplino razmišljanje o praktični uporabi metod oprimiranja in odločanja in modelov ter omogočajo kritična spoznanja o njeni uporabni vrednosti v stroki.

Prenosljive spretnosti:

Logično sklepanje, natančno izražanje, kritičen odnos do prebranega in lastnih rezultatov, razumevanje procesov, identifikacija, formulacija in reševanje matematičnih modelov, pisno poročanje. Študent bo torej razvil spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugoh virov z relevantnega področja, zbiranja in interpretiranja podatkov, naučil se bo uporabe različnih postopkov in metod, ustnega in pisnega poročanja, identifikacije in reševanja problemov, njihove kritične analize ter tehnike in spretnosti pisanja poročil ter refleksij na prebrano literaturo.

13. Temeljni študijski viri:

Bronson, R., 1996. Theory and Problems of Operations Research. Schaum's Outline Series, McGraw, Singapore, 328 str., ISBN: 0-07-099-075-1 (izbrana poglavja, ki se navezujejo na vsebino predmeta, to je strani 110-139 in 184-234).

Bouyssou, D., Marchant, T., Pirlot, M., Tsoukias, A., Vincke, P., 2006. Evaluation and Decision Models with Multiple Criteria; Stepping Stone for the Analyst. Springer, New York, 445 str., ISBN: 0-387-31098-3 (izbrana poglavja, to je strani 117-167)

Zadnik Stirn, L., 2001. Operacijska raziskovanja (skripta za podiplomski študij biotehnike). Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 308 str. (COBISS.SI-ID: 890278) (izbrana poglavja, ki so snov tega predmeta, to je strani 110-252)..

Zadnik Stirn, L., 2006. Integrating the fuzzy analytic hierarchy process with dynamic programming approach for determining the optimal forest management decisions. Ecol. model. 2006, vol. 194, no. 1/3, str. 296-305.

Zadnik Stirn, L., 2006. Izbira optimalne odločitve z uporabo večkriterialnega programiranja in mehke logike. Uporab. inform. (Ljubl.), 2006, letn. 14, št. 3, str. 123-128.

Priporočena literatura za individualni seminar glede na temo posameznega študenta (ne več kot 50 strani za posameznega študenta):

Dubois, D., Prade, H., 1996. Fuzzy stes and their applications.A professional CD-rom library, Academic Press, new York, 411 str., ISBN: 0-12-059755-1 (uvodno poglavje).

Klein, M., Methlie, L.B., 1990. Expertsystems: a decision support approach with applications. Addison-Wesley, Reading, 539 str., ISBN: 0-201-17562-2 (uvodno poglavje).

Mladenič, D., Lavrač, N., Bohanec, M. Moyle, S., 2003. Data Mining Decision Support. Kluwer, Boston, 275 str., ISBN: 24020-7388-1 (uvodna poglavja).

Hof, J., 1993. Coactive Forest Management. Academic Press, San Diego, CA, 189 str., ISBN: 1-12-351820-2.

Kant, S., Berry, R.A., 2005. Economics, Sustainability and Natural Resources: Economics of Multiple Forest Use. Springer, Dordrecht, The Netherlands, 272 str., ISBN:1-4020-3465-2.

Pukkala, T., 2002. Multiobjective Forest Planning. Kluwer, Dordrecht, The Netherlands, 207 str., ISBN: 1-4020-1097-4.

Članki iz revij kot so Forest Ecology and Management, Ecological modelling in podobne.

Vsi navedeni viri so na razpolago v tiskani ali elektronski obliki ali v knjižnici. Študentom bo na razpolago gradivo s predavanj v elektronski obliki. To gradivo bo objavljeno pred začetkom izvajanja predmeta na spletni strani.

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Pogoj za vključitev v delo predmeta je vpis v program na drugi stopnji in na prvi stopnji opravljen izpit iz Matematike in Metod odločanja na študiju Gozdarstva ali sorodnih predmetov na kakšnem drugem prvostopensjkem študiju v obsegu vsaj 6 KT.

Pogoj za pristop h končnemu izpitu pa je pozitivno ocenjen seminar.

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja in seminarske vaje potekajo na sodoben način v računalniško opremljeni predavalnici. Teoretični del je na kratko razložen in ilustriran s primeri iz stroke.

Seminarsko nalogo izdela študent po naslednji shemi: opis problema s podatki, izbor problemu ustrezne metode, izračun, po možnosti tudi z uporabo računalniškega programa, interpretacija rezultatov. Seminar odda v pisni obliki.

17. Obveznosti študenta:

a) aktivno sodelovanje pri predavanjih in seminarskih vajah (razprava, vprašanja, komentarji)

b) izdelava in zagovor seminarske naloge

c) pisni ali ustni izpit.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Ocena vaj je tehtana aritmetična sredina ocen: sodelovanje na seminarskih vajah in predstavitvi seminarjev (20%) in ocene seminarske naloge (80%).

Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: sodelovanje na predavanjih (10%) in končnega izpita (90%).

Ocene: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno.

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Avdiovizualna in informacijsko opremljena predavalnica; seminar v manjših skupinah, lahko tudi s konzultacijami individualno.

20. Metode evalvacije kakovosti:

Samoevalvacija, institucionalna samoevalvacija, študentska anketa, anonimna študentska mnenja, analiza obiska predavanj in seminarja in analiza uspešnosti opravljanja izpita

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilka: prof. dr. Lidija Zadnik Stirn

Ostali izvajalci: mag. Gregor Dolinar

ZADNIK STIRN, Lidija. Integrating the fuzzy analytic hierarchy process with dynamic programming approach for determining the optimal forest management decisions. Ecol. model.. [Print ed.], 2006, vol. 194, no. 1/3, str. 296-305, ilustr. http://dx.doi.org/10.1016/j.ecolmodel.2005.10.023. [COBISS.SI-ID 1673638], [WoS, št. citatov do 3.10.06: 0, brez avtocitatov: 0]

JCR IF (2005): 1.7, IFmax: 2.667, IFmin: 1.401, x: 1.95; ecology; 43/112

tipologija 1.08 -> 1.01, kategorija: 1A2 (Z1); tipologijo je verificiral OSICN

točke: 64.72, št. avtorjev: 1

ZADNIK STIRN, Lidija. A multi-criteria optimization approach to forest management regarding its multiple-use. V: Naukovij visnik : zbirnik naukovo-tehničnik pracb, (Vypusk, 14.3). Leviv: Ukrains'kij deržavij listotehničnii universitet, 2005, str. 42-53. [COBISS.SI-ID 1732518]

kategorija: 3C1 (Z2); tipologijo je verificiral OSICB

točke: 25, št. avtorjev: 1

ZADNIK STIRN, Lidija. Izbira optimalne odločitve z uporabo večkriterialnega programiranja in mehke logike. Uporab. inform. (Ljubl.), 2006, letn. 14, št. 3, str. 123-128, ilustr. [COBISS.SI-ID 1746342]

kategorija: 1D1 (Z2); tipologijo je verificiral OSICN

točke: 20, št. avtorjev: 1

22. Sestavljavec učnega načrta:

prof.dr. Lidija Zadnik Stirn

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Kvantitativne metode v ekologiji

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Izbirni - širše

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

30

15

45

9. Število kreditnih točk: ECTS

4

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Namen je spoznati študente z najuporabnejšimi področji statističnih metod za potrebe ekologije. Študent pridobi znanja s področja multivariatnih metod (ordinacija, klasifikacija, kanonična analiza; osnove teh poglavij so zajete že v okviru Metod raziskovalnega dela v gozdarstvu in so tu podane širše in bolj poglobljeno), analize časovnih vrst, prostorske statistike in analize kategorialnih spremenljivk. S tem se študent usposobi za branje sodobne strokovne in znanstvene literature ter pridobi osnoven nivo znanja za lastne potrebe proučevanja oziroma analize podatkov.

11. Opis vsebine:

Vsebina je zajeta v naslednjih poglavjih:

- multivariatna analiza (klasifikacija, ordinacija, kanonična analiza; klasifikacija združb, ordinacija združb, podobnost med združbami)

- porazdelitve (teoretične porazdelitve; porazdelitev osebkov)

- indeksi diverzitete

- medvrstna asociacija in kovariabilnost

- analiza kategorialnih spremenljivk (večdimenzionalne kontingenčne tabele, logistična regresija, ordinalna regresija)

- osnove prostorske statistike (analiza razmestitve enot)

- osnove analize časovnih vrst

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: Študent se spozna z najpogosteje uporabljanimi statističnimi metodami v ekoloških raziskavah.

Uporaba: Izvajanje ststističnih metod v ekoloških raziskavah.

Refleksija: Študent je sposoben branja sodobne znanstvene in strokovne literature s področja ekologije in sorodnih ved.

Prenosljive spretnosti: Študent osvoji znanje za samostojne analize podatkov s področja ekologije.

13. Temeljni študijski viri:

KOTAR M. Kvantitativne metode v ekologiji. Skripta, 2004, 91 s.

LEGENDRE P., LEGENDRE L. Numerical Ecology. Second english edition, Elsevier, 1998, 853 s. (Poglavja: 575-615, 665-690, 707-737)

SIMONOFF J. S. Analyzing Categorical Data. Springer, 2003, 496 s. (Poglavja: 125-181, 309-347, 365-411, 427-448)

Priporočena literatura:

KLEINBAUM D. G., KLEIN M. Logistics Regression (A Self-Learning Text). Second Edition, Springer, 2002, 513 s. (Poglavja: 1-31, 74-91, 101-119, 161-182, 191-220)

ISAAKS E. H., MOHAN SRIVASTAVA R. An Introduction to Applied Geostatistics. Oxford University Press, 1989, 561 s. (Poglavja: 249-456)

PIELOU E. C. The interpretation of ecological data: a primer on classification and ordination. New York, John Wiley and Sons, 1984, 263 s. (Poglavja: 10-75, 130-250)

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Pogoj za vključitev: vpis v letnik

Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: opravljen kolokvij in opravljen seminar (seminarska naloga) so pogoj za pristop k izpitu

16. Metode poučevanja in učenja:

V okviru predmeta je predvideno izvajanje predavanj in vaj na računalnikih (laboratorijskih vaj).

17. Obveznosti študenta:

Kolokvij

Seminarska naloga (individualna; analiza kvantitativnih podatkov s področja ekologije oziroma upravljanja z gozdnimi ekosistemi)

Ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Kolokvij: od 6-10 pozitivno, 1-5 negativno

Seminarska naloga: opravil/ni opravil

Ustni izpit: od 6-10 pozitivno, 1-5 negativno

Ocena vaj je določena z oceno kolokvija (100 %).

Končna ocena predavanj je določena z oceno seminarske naloge (25 %) in ustnega izpita (75 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Računalniška učilnica za delo s študenti

20. Metode evalvacije kakovosti:

Evalvacija poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilca: prof.dr. Marijan Kotar, prof.dr. Anton Cedilnik

Ostali izvajalci: dr. Aleš Kadunc

CEDILNIK, Anton. Aproksimacija rastnih funkcij s kubičnimi zlepki. Zb. gozd. lesar., 1991, let. 37, str. 117-123. [COBISS.SI-ID 36000512]

CEDILNIK, Anton, KOTAR, Marijan. Razmestitev dreves v sestoju. Zb. gozd. lesar., 1992, let. 40, str.15-40. [COBISS.SI-ID 36061440]

KOTAR, Marijan. Določanje načina razmestitve dreves v optimalni razvojni fazi gozda. Zb. gozd. lesar., 1993, št. 42, str.121-153. [COBISS.SI-ID 42886144]

22. Sestavljavec učnega načrta:

prof.dr. Marijan Kotar, prof.dr. Anton Cedilnik

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Modeliranje razvoja gozdnih sestojev

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Izbirni - stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

30

15

45

9. Število kreditnih točk: ECTS

4

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Namen predmeta je predstaviti vlogo in poučni ter aplikativni pomen modeliranja na področju rasti oziroma razvoja gozda. Študenti naj bi spoznali konstruiranje, apliciranje in evalvacijo modelov. Najpomembneje je, da dobijo kritičen vpogled nad modeliranjem kot pripomočkom za razumevanje razvojne dinamike gozdov in kot pripomočkom pri gospodarjenju z gozdnimi sestoji.

Kompetenca: sposobnost uporabljanja računalniških simulacij razvoja gozdnih ekosistemov kot pripomoček pri delu.

11. Opis vsebine:

Vsebina zajema naslednja poglavja:

1. namen oziroma uporaba modeliranja (operacijsko in strateško načrtovanje v gozdarstvu, modeliranje dobro nakazuje raziskovalne potrebe ter preverja raziskovalne izsledke, modeliranje služi tudi za izobraževanje in je v pomoč pri komuniciranju z javnostmi)

2. predstavitev dosedanjega razvoja (od donosnih tablic naprej, več kot 200-letna tradicija)

3. vrste modelov z ozirom na različne delitve (raven proučevanja, mešani-čisti sestoji, vrsta pristopa, lociranost proučevanih elementov, ipd.) in njihova najustreznejša raba

4. predstavitev nekaterih aktualnih modelov (SILVA 2.2, BWIN, …)

5. analiza zgradbe oziroma konstrukcije modelov (elementi, submodeli, predpostavke, vhodni in izhodni podatki)

6. aplikacija modelov s poudarkom na dveh glavnih aplikacijah (A – ocene rasti in donosa, predvidevanje in upoštevanje učinkov ukrepanj; B – dinamika gozda in sukcesije, ki vključuje učinke naravnih motenj).

7. preverjanje modelov (validacija, verifikacija; natančnost točnost simulacij)

8. kritika modelov, njihove pomanjkljivosti in omejitve rabe

9. primer modela SILVA 2.2 (razvila ga je ekipa na gozdarski fakulteti v Freisingu pod vodstvom Pretzscha), ki je verjetno najbližji našim potrebam in značilnostim gozdov ter gospodarjenja. Model oziroma rastni simulator ima izredno zanimive izhodne podatke (A – klasični podatki o rasti, donosih in različnih parametrih na nivoju drevesa ali sestoja; B – denarni tok stroškov in prihodkov; C – kazalci nedenarnih vrednosti habitatne, biodiverzitetne, rekreacijske primernosti oziroma ustreznosti gozda)

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: Slušatelj osvoji osnove in načela modeliranja razvoja gozdnih sestojev. Usposobi se za kritično presojo modeliranja kot pripomočka. Spozna delovanje, možnosti in pasti računalniških simulacij.

Uporaba: Študent se usposobi za uporabo modeliranja pri delu v gozdarstvu.

Refleksija: Študent dodatno razvija in izboljša sposobnost abstraktnega razmišljanja.

Prenosljive spretnosti: Sposobnost kritične presoje razhajanj med teoretičnimi načeli in prakso.

13. Temeljni študijski viri:

HASENAUER, H. Sustainable Forest Management: Growth Models for Europe. Berlin, Heidelber: Springer, 2006, 398 s. (Poglavja: 19-84, 93-193)

PRETZSCH H. Modellierung des Waldwachstums. Berlin, Parey Buchverlag, 2001, 341 s. (Poglavja: 135-304)

Priporočena literatura:

PRETZSCH H. Konzeption und Konstruktion für Rein- und Mischbestände. Forstliche Forschungsberichte München 115, 1992, 358 s. (Poglavja: 163-244)

PORTE A., BARTELINK H. H. Modelling mixed forest growth: a review of models for forest management. Ecological Modelling 150, 2002, 141-188

PRETZSCH H., BIBER P., DURSKY J. The single tree-based stand simulator SILVA: construction, application and evaluation. Forest Ecology and Management, 162, 2002, 3-21

BOSSEL H. TREEDYN3 Forest simulation model. Berichte des Forschungszentrums Waldökosysteme. Univ. Göttingen, Reihe B, Vol. 35, 1994, 118 s.

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Pogoji za vključitev: vpis v letnik.

Pogoji za opravljanje študijskih obveznosti: uspešno opravljen seminar (seminarska naloga) je pogoj za pristop k izpitu

16. Metode poučevanja in učenja:

V okviru predmeta je predvideno izvajanje predavanj in vaj na računalnikih (laboratorijskih vaj).

17. Obveznosti študenta:

Seminarska naloga (individualna; modeliranje razvoja sestoja na danih konkretnih podatkih ali teoretični-vsebinski problem)

Ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Seminarska naloga:od 6-10 pozitivno, 1-5 negativno

Ustni izpit: od 6-10 pozitivno, 1-5 negativno

Ocena vaj temelji na oceni seminarske naloge (100 %).

Ocena predavanj temelji na oceni ustnega izpita (100 %).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Računalniška učilnica za delo s študenti.

20. Metode evalvacije kakovosti:

Evalvacija poteka v okviru evalvacijskih aktivnosti Univerze v Ljubljani in Biotehniške fakultete.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: prof. dr. Marijan Kotar

Ostali izvajalci: dr. Aleš Kadunc

KOTAR, Marijan. Prevrščanje dreves v optimalni fazi bukovega gozda = Differentiation in mature beech stands. Zb. gozd. lesar., 1996, št. 49, str. 5-32. [COBISS.SI-ID 190630]

KOTAR, Marijan. Volume and height growth of fully stocked mature beech stands in Slovenia during the past three decades. V: SPIECKER, Heinrich (ur.). Growth Trends in European Forests : studies from 12 countries, (European Forest Institute Research Report, 5). Berlin [etc.]: Springer, 1996, str. 291-312. [COBISS.SI-ID 169638]

KOTAR, Marijan. Ugotavljanje, spremljanje in pomen uravnoteženega stanja v prebiralnem gozdu. Gozd. vest. 2002, 60, 7-9, 291-316

22. Sestavljavec učnega načrta:

dr. Aleš Kadunc

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Informatika v gozdarstvu

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Izbirni – stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

30

15

45

9. Število kreditnih točk: ECTS

4

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Namen predmeta je posredovanje temeljnih znanj iz informatike. Študentje se pri predmetu seznanijo z osnovnimi pojmi in kategorijami iz področja informacijskih sistemov in sodobnimi koncepti informacijske infrastrukture. Nadalje slušatelji spoznajo metodološka izhodišča razvoja, možnosti izvedbe in praktične izkušnje na področju vzpostavljanja, upravljanja, uporabe in vzdrževanja podatkovnih baz in ostalih informacijskih virov v gozdarskih organizacijah (podjetjih, zavodih in upravi), ki so namenjeni optimalnemu odločanju pri upravljanju z gozdom. Študent naj bi bil tudi sposoben kritično oceniti možne pristope na področju informatike v gozdarstvu, dobil znanja s področja uporabe informacijskih orodij v gozdarstvu ter obvladal temeljne koncepte obdelave in prenosa gozdarskih podatkov s pomočjo računalniške in komunikacijske tehnologije.

11. Opis vsebine:

- Uvod: Opredelitev informatike kot znanstvene discipline in njene vloge v moderni družbi in gozdarstvu.

- Sistemski pristop: Splošna teorija sistemov. Cilj sistema. Organizacijski in poslovni sistemi.

- Informacija in odločanje: Podatek. Informacija. Količina in vrednost informacije. Proces odločanja in modeli.

- Informacijski sistemi: Vrste in tipi informacijskih sistemov. Uporaba informacijskih sistemov v okolju.

- Načrtovanje in razvijanje informacijskih sistemov:

- Osnove informacijske tehnologije. Programi in programiranje: Operacijski sistemi.

- Baze podatkov: Sistemi za upravljanje podatkovnih baz.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: Poznavanje gozdarskega informacijskega sistema, aktivna uporaba baz podatkov in poizvedb v relacijskih bazah podatkov. Spoznavanje logike računalniškega programiranja in pomena osnov informacijske tehnologije. Raba različnih vrst podatkov, njihovo terensko pridobivanje, obdelava ter združevanje z obstoječimi podatkovnimi sloji, ki so pomembni za izvedbo del v gozdarstvu. Poznati svetovne trende rabe specifičnih programskih orodij na gozdarskem področju (Precision Forestry)

Uporaba: Informacijski sistemi, vzpostavitev, delovanje, kakovost in vrednotenje njihovih učinkov v proizvodnih procesih na področju gozdarstva. Temeljne zakonitosti delovanja informacijskih sistemov so potrebna za ustrezno podporo odločanju na vseh področjih gospodarjenja z gozdovi.

Refleksija: Sinteza znanj iz strokovnih področji, ki so povezana s trajnim gospodarjenjem z gozdnimi ekosistemi ter organizacije ter vodenja procesov, v katerih sodeluje in jih usmerja človek. Pri tem potrebuje organizacijsko strukturo in orodja za podporo odločanju, ki je potrebno za uspešno gospodarjenje z gozdnimi ekosistemi.

Prenosljive spretnosti: Poznavanje in obvladanje vzpostavitve informacijskih sistemov ter upravljanja s podatki za namene pridobivanja informacij pri podpori odločanju. Sistemi za podporo odločanju so sestavni del na vseh področjih človekovega življenja in delovanja in z moderno informacijsko ter comunikacisko tehnologijo postaja njihov pomen vse bolj primaren.

13. Temeljni študijski viri:

KRČ, J. Računalniški praktikum: (študijsko gradivo za predmet Praktikum iz računalništva). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2005. 54 s.

Priporočena literatura:

GRADIŠAR, M., RESINOVIČ, G. Informatika. Kranj: Moderna organizacija, Fakulteta za organizacijske vede Kranj. 1994. 427 s.

GSPAN, B. Visual Basic 3.0 / 1. izdaja - Ljubljana: Atlantis, 1994. 706 s.

VEHOVAR, V. (1998, urednik). Internet v Sloveniji. FDV., 350 s.

WECHTERSBACH, R., Lokar, M., (1998). Informatika. Učbenik. DZS. 187 s.

VIDMAR, T. (2002): Informacijsko komunikacijski sistem. Pasadena. Ljubljana. 864 s.

GRIČAR, J. (urednik): Revija Organizacija (periodika), tematske številke "Elektronsko poslovanje"3 (2000), 3(2001), 3(2002).

KRISPER,M. in sod. (druga izdaja 2003): Enotna metodologija razvoja informacijskih sistemov. Vlada Republike Slovenije, Center Vlade RS za informatiko, 149 s.

GRADIŠAR, M: Uvod v informatiko, EF, Ljubljana, 2003. 516 s.

K. C. LAUDON, J. P. Laudon: Essentials of Management Information Systems, 4th Edition, Prentice-Hall, Upper Saddle River, New Jersey, 2005. 636 s.

Zborniki posvetovanja (vsakoletni): Dnevi slovenske informatike, Slovensko društvo Informatika, Portorož.

Revija (perodika): Uporabna informatika, Slovensko društvo informatika, Ljubljana.

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenščina

Slovenščina

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

b) posebni pogoji za pristop k končnemu izpitu

Izpit iz Praktikuma iz računalništva ter izdelana in zagovarjana seminarska naloga.

16. Metode poučevanja in učenja:

Predavanja, računalniško podprto učenje

17. Obveznosti študenta:

(a) aktivno sodelovanje pri predavanjih (diskusija, vprašanja, hitri preskusi znanja), (b) javni zagovor seminarske naloge, (c) pisni ali ustni izpit

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

V okviru predavanj je predvideno sodelovanje zunanjih izvajalcev iz prakse. Končna ocena predmeta je tehtana aritmetična sredina ocen: (a) sodelovanja na predavanjih (15%), (b) seminarja (35%), in (c) končnega pisnega ali ustnega izpita (50%).

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Računalniška učilnica, sistemi za terenski zajem podatkov!

20. Metode evalvacije kakovosti:

Študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: doc.dr. Janez Krč

KOŠIR, B., KRČ, J. 2000. Where to Place and Built Forest Roads - Experience From the Model. Journal of Forest Engineering 11, 1, s. 7-19.

KRČ, Janez. Uporaba GIS tehnologije pri izbiri smeri prevoza lesa = Selecting a wood transportation route with GIS technology. Zb. gozd. lesar., 2000, št. 61, str. 49-73.

KRČ, J., 1996. Application of forest inventory databases in computer simulations - Phyton, Bioindication of Stress in Forest Trees and Forest Ecosystems, Vol. 36, fasc. 3, Horn, Austrija, s. 174-180

22. Sestavljavec učnega načrta:

doc.dr. Janez Krč, prof.dr. Lidija Zadnik Stirn

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Upravljanje s populacijami prostoživečih živali

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Izbirni - stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

60

15

30

105

9. Število kreditnih točk: ECTS

8

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Usposobljenost za analizo velikosti populacij in habitatnih značilnosti ciljnih vrst divjadi in sposobnost uporabe znanj v okviru različnih ravni lovnogospodarskega in gozdnogospodarskega načrtovanja

Poznavanje poglavitnih vrst divjadi. Vplivi ekoloških dejavnikov na pojav in širjenje bolezni. Pomen zdravstvenega varstva divjadi v prosti naravi. Spoznavanje poglavitnih bolezni divjadi v Sloveniji.

Poznavanje temeljnih značilnosti fiziologije prebave pri različnih vrstah prostoživečih živali. Pridobitev temeljnega znanja o prehrani, sestavi krme in krmil, prehranskih navadah in potrebah pri različnih živalskih vrstah.

11. Opis vsebine:

Zakonski (prostorski in časovni) okviri lovnogospodarskega načrtovanja v Sloveniji. Načela adaptivnega (odzivnega) upravljanja s populacijami divjadi in habitati. Monitoring odzivnosti populacij. Lovnogospodarsko načrtovanje kot sestavina upravljanja in ohranjevanja gozdnih in izvengozdnih ekosistemov. Položaj in vloga deležnikov v procesu lovnogospodarskega načrtovanja.

Živaloslovje poglavitnih vrst divjadi v Sloveniji. Preventivni ukrepi zdravstvenega varstva divjadi - ekološka in gospodarska izhodišča. Reguliranje velikosti in strukture populacij, reguliranje številčnosti predatorjev, veterinarsko sanitarni ukrepi, zakonsko - administrativni ukrepi vezani na zdravstveno varstvo. Poglavitne bolezni divjadi: v prosti naravi, v oborah, ograjenih loviščih. Epizootije, zoonoze.

Prehranske zahteve posameznih živalskih vrst in praktični načini krmljenja. Nepravilnosti dopolnilnega krmljenja in posledični nastanek presnovnih bolezni pri živalih ter škode od divjadi na gozdnih in kmetijskih površinah. Higienska oporečnost krme. Bolezenska stanja, ki se pojavijo kot posledica neustreznega krmljenja.

12. Predvideni študijski dosežki:

a.) Znanje in razumevanje: Študent spozna poglavitne vrste divjadi v Sloveniji, pridobi osnovna znanja o boleznih in bolezenskih znakih pri obolenjih, ki povzročajo večje izgube pri divjadi. Posebej se seznani z zoonozami, katerim so (bodo) slušatelji, kot bodoči terenski gozdarji, neposredno izpostavljeni. Spozna oblike naravnega prehranjevanja in dopolnilnega krmljenja divjadi, prehranske navade in potrebe različnih vrst divjadi ter nevarnosti nepravilnega krmljenja divjadi.

b.) Uporaba: Spoznanja o načelih upravljanja s populacijami prostoživečih živali poveže študent z vsebinami predmetov: Gospodarjenje z zavarovanimi območji, Gozdnogospodarsko načrtovanje, Sonaravno gojenje gozdov, Vodenje naravovarstvenih in gozdarskih projektov, Komuniciranje z javnostmi in drugih.

c.) Refleksije: poznavanje vsebin upravljanja s populacijami prostoživečih živali omogoča razumevanje izhodišč adaptivnega (odzivnega) usmerjanja dinamike populacij divjadi in drugih na gozd navezanih prostoživečih živali

Prenosljive spretnosti: pri predmetu se se študent usposobi za povezovanje različnih znanj, pridobljenih na predavanjih, praktičnih seminarjih, terenskem delu in v literaturi

13. Temeljni študijski viri:

Boch J., Schneidawind H.: Krankheiten des Jagdbahren Wildes - Paul Parey 1988; 398 str.

Pestevšek U.(1998, 2002) Prehrana divjadi - študijski pripomoček za slušatelje gozdarstva, 141 str..

Jacobson,S.K. (editor) 1995. Conserving Wildlife. Columbia University Press, New York. 302 str.

Priporočena literatura:

Robbins C.T. (1993). Wildlife feeding and nutrition. Academic Press, San Diego, 395 str.

Desetletni lovsko upravljavski načrti za posamezna lovsko-upravljavska območja (ZGS)

Individualni izbor literature (članki, separati) pri nosilcih predmeta .

14. Jezik:

Predavanja

Vaje

Slovenski

Slovenski

15. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti:

Prisotnost na predavanjih, vajah in laboratorijskih vajah. Pisne seminarske naloge. Ustni izpit.

16. Metode poučevanja in učenja:

Predmet se izvaja v obliki predavanj, praktičnih vaj v laboratoriju in seminarskih vaj

17. Obveznosti študenta:

Priprava pisnih seminarskih poročil, ustni izpit.

18. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

Ocena pisnega seminarskega dela in ustnega izpita

Ocene od 6 do 10

19. Materialni in drugi pogoji za izvedbo predmeta:

Oprema za raziskovalno delo v laboratoriju

20. Metode evalvacije kakovosti:

Študentska anketa

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta:

Nosilec: prof.dr. Miha Adamič

Ostali izvajalci: prof.dr. Andrej Bidovec, prof.dr. Uroš Pestevšek

GULIČ, Jurij, KOTAR, Marijan, ČAS, Miran, ADAMIČ, Miha. Ovrednotenje vegetacijske primernosti habitata ruševca (Tetrao tetrix L.) na Pohorju = Vegetation requirements of the black grouse habitat (Tetrao Tetrix L.) in Pohorje MTS. Zb. gozd. lesar., 2003, št. 71, str. 41-70, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 1150630]

CURK, Aleš, HOSTNIK, Peter, BIDOVEC, Andrej, POGAČNIK, Milan. Vztrajnost pojavljanja stekline pri lisici v Sloveniji = Preservance of fox rabies in Slovenia. Zb. Vet. fak. - Univ. Ljubl.. [Slovenska izd.], 1997, 34, št. 1, str. 81-90. [COBISS.SI-ID 268922]

VENGUŠT, Gorazd, BIDOVEC, Andrej, PESTEVŠEK, Uroš. Nutrition of fallow deer (Cervus dama dama L.1758) in enclosures and consequences of inapropriate nutrition. V: ZADNIK, Tomaž (ur.), JAZBEC, Ivan (ur.), FATUR, Bogo (ur.). 6th Congress of Mediterranean Federation for Health and Production of Ruminants, May 14-16, 1998, Postojna. Proceedings. Ljubljana: Slovenian Buiatric Association, 1998, str. 548-551. [COBISS.SI-ID 535418]

22. Sestavljavec učnega načrta:

prof.dr. Miha Adamič, prof.dr. Andrej Bidovec, prof.dr. Uroš Pestevšek

Univerzav Ljubljani

Biotehniška fakulteta

UČNI NAČRT PREDMETA

1. Predmet:

2. Koda:

Urbano gozdarstvo

3. Študijski program:

4. Študijska smer:

5. Letnik:

6. Semester:

Gozdarstvo in upravljanje gozdnih ekosistemov

II./1

1

7. Steber programa / Vrsta predmeta:

Izbirni - stroka

8. Kontaktne ure:

Predavanja

Seminar

Seminarske vaje

Laboratorijske vaje

Terensko delo

Drugo

Skupaj ur

60

30

15

105

9. Število kreditnih točk: ECTS

8

10. Cilji in predmetno specifične kompetence:

Študent spozna posebnosti in vloge drevesa ter gozda v urbanem okolju ter vloge, ki jih imata drevo in gozd za dobro počutje ljudi v urbanem okolju. Spoznava in vrednoti dekorativne, oblikovne, prilagoditvene in meliorativne lastnosti lesnatih rastlin in dendroflorne elemente za urbano okolje. Spozna teoretične osnove sodobne arboristike in praktične postopke za vzgojo in nego drevesa v urbanem okolju.

11. Opis vsebine:

Razvoj in vloga urbanega gozdarstva v svetu, Evropi ter pri nas, stiki z javnostmi in izobraževanje.

Mesto kot ekološki sistem - organska snov v mestu.Nekatere socio-ekonomske značilnosti urbanega okolja - odnos do narave, vrednote, potrebe in zahteve, vezane na urbano drevnino. Ekonomske razsežnosti odnosa do drevnine v mestu. Drevnina v mestnem okolju - pojem drevnine in njena ureditev, ekologija urbane drevnine. Značilnosti rastiščnih razmer v urbanem okolju in potrebne lastnosti rastlin v takšnem okolju. Sistematika in nomenklatura okrasnih rastlin. Vzgoja okrasnih lesnatih rastlin: osnovne tehnike razmnoževanja ter načini njihove selekcije, vzgoje in sadnje.

Skupine drevesnih in grmovnih vrst za posebne namene:( dekorativno-oblikovne in prilagoditvene lastnosti). Prepoznavanje okrasnih sort in kultivarjev. Pomen in funkcije drevesa v urbanem okolju in zgodovina drevesne nege. Osnove drevesne biologije – rast drevesa, funkcionalna anatomija, osnove drevesne fiziologije, osnove biomehanike drevesa. Odziv urbanega drevja na mehanska poškodovanja, zbitost tal, kontaminacija sistema tla-voda-drevo s polutanti, vpliv suše, učinek biotskih dejavnikov na fiziologijo drevesa. Vrednotenje vitalnosti in varnosti mestnih dreves.

Kakovosti sadik, pravilno sajenje, oskrba po presaditvi, presajanje velikih dreves. Obžagovanje mestnega drevja in druge metode nege drevesa.Inventure in popisi dendroflore v urbanem okolju.

Daljinsko pridobivanje podatkov za potrebe urbanega gozdarstva in GIS. Urbano gozdarstvo in urbanistično načrtovanje - cilj, načrtovanje, vzdrževanje, varstvo. Domača in tuja zakonodaja ter standardi v urbanem gozdarstvu.

12. Predvideni študijski dosežki:

Znanje in razumevanje: študent spozna sodobne teoretične in praktične koncepte urbanega gozdarstva in arboristike ter bistvene značilnosti dendroflore, primerne za urbano okolje.

Uporaba: pri vseh predmetih in dejavnostih, ki zahtevajo poznavanje drevesnih in grmovnih vrst. Hkrati je to znanje osnova za upravljanje z urbano drevnino in urbanim gozdom.

Refleksija: kritično ovrednoti uporabo določenih vrst in išče možnosti uporabe še drugih.

Prenosljive spretnosti: študent je sposoben znanje uporabiti v praksi pri negi drevesa ter pridobi pregled nad domačo in svetovno strokovno literaturo.

13. Temeljni študijski viri:

Brus, R., 2004. Drevesne vrste na Slovenskem. Mladinska knjiga, 399 s.

Šiftar, A., 2001. Izbor in uporaba drevnine za javne nasade. Zavod za tehnično izobraževanje, Ljubljana, 193 s.

Konijnendijk C. C., Nilsson K., Schipperijn J. (ur.). Urban Forests and trees. Springer, 520 str. (poglavja 1 - 8, 11)

Priporočena literatura:

Rollof, A., Bärtels, A., 1996. Gehölze. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart, 694 s.

Krüssmann, G., 1964. Die Baumschule. Paul Parey Verlag, Berlin und Hamburg, 680 s.

Pirnat, J., 2005: Multi-functionality in urban forestry – a dream or a task? V: Konijnendijk, C.C.,

Schipperijn, J., Nilsson. K. (ur.). Urban Forests and trees, Proceedings No.2., Bruselj, s. 101 - 118.

Miller, R.W., 1997. Urban Forestry. Prentice-Hall, New Jersey, 502 s. (poglavja 1 - 9)

Izbrani članki iz tuj