1

Univerzitet “Sv. Климент Охридски”- Битола

ПРАВЕН ФАКУЛТЕТ - КИЧЕВО

Дисперзирани студии: Struga

Предмет: Политички систем

Seminarska rabota:

Izbori i izboren sistem

Predmeten profesor: Izraboti:

Prof. Д-r Илија Тодоровски Petrovska Maja 24/S

Асс. D-r Горан Илиќ

2011

Sodr`ina:

2

Voved*Izbornoto pravo i izbira~koto pravo*Karakteristiki na izbira~koto pravo*Izbira~Koto pravo vo Republika Makedonija

Glaven del*Izboren sistem*Izborna tehnika*Raspredelba na prateni~kite mandati*Izbornata tehnika i raspredelbata na mandatite vo Republika Makedonija

Regularnost na izborite *Regularnosta na izborite i nivniot karakter

Zaklu~ok

Koristena literatura

Voved

1.Izbornoto pravo i izbira~koto pravoIzbornoto pravo ima objektiven,a izbira~koto pravo ima subjektiven karakter.Izbira~koto pravo pretstavuva zbir na ovlastuvawa {to gi ima gra|aninot vo postapkata za izbor na dr`avnite organi,vklu~uvaj}i go i pravoto na za{tita na izbira~koto pravo vo slu~aj na negova povreda.Izborno pravo e zbir na ustavni,zakonski i podzakonski normi so koi{to se regulira na~inot na izbor na parlamentot,{efot na dr`avata i organite na lokalnata samouprava.Izbornite pravila se slo`en i dinami~en sistem,podlo`en na promeni.Dinami~nosta na izbornite pravilaproizleguva

3

od politi~kiot karakter na izborite i od natprevaruva~kiot duh na politi~kite partii.Brojot i sodr`inata na normite na izbira~koto pravo zavisat od karakterot na vnatre{noto dr`avno ureduvawe,kako i od socijalnite,ekonomskite i kulturnite uslovi vo opredeleno op{testvo.na primer,slo`enite dr`avni ureduvawa i demokratskite op{testva imaat porazvieni izborni pravila od unitarnite dr`avi i od avtoritarnite re`imi.

2.Karakteristiki na izbira~koto pravoVo demokratskite zemji izbira~koto pravo gi ima slednive karakteristiki:op{to,ednakvo,neposredno i tajno izbira~ko pravo.Op{to izbira~ko pravo go ozna~uva pravoto na gra|anite da izbiraat i da bidat izbrani vo dr`avnite organi,ako se polnoletni gra|ani i ako imaat delovna sposobnost.Negativno opredeleno,izbira~koto pravo e op{to pravo zatoa {to ne postoi diskriminacija me|u polnoletnite i delovno sposobnite gra|ani vo koristeweto na ova pravo.Op{toto izbira~ko pravo kako subjektivno pravo opfa}a dve prava:aktivno i pasivno izbira~ko pravo.Aktivnoto izbira~ko pravo e pravo na gra|aninot da izbira pretstavnici vo dr`avnata vlast,a pasivnoto izbira~ko pravo go ozna~uva pravoto na gra|aninot da bide izbiran vo dr`avnite organi.Po pravilo ovie dve prava gra|aninot gi dobiva pod isti starosni uslovi 18 ili 21 godi{na vozrast.Ima primeri na postoewe na starosni i drugi razliki vo polza na pasivnoto izbira~ko pravo,posebno za izborot na senatorite i {efot na dr`avata.na primer,aktivnoto i pasivnoto pravo za izbor na pratenicite vo Pretstavni~kiot dom vo Italija se dobivaat na 18 godi{na vozrast,a pasivnoto izbira~ko pravo za senatorite na 25 godi{na vozrast.Vo ovaa zemja isto taka postoi razlika me|u aktivnoto pravo(18 godini) i pasivnoto izbira~ko pravo(40 godini)za izbor na Pretsedatel na Republika Italija.Sli~na razlika postoi i vo SAD koga se vo pra{awe aktivnoto i p asivnoto pravo za izbor na ~lenovite na Pretstavni~kiot Dom i na Senatot na Kongresot na SAD.Aktivnoto pravo za izbor na ovie dva organi se dobiva so navr{ena 18 godi{na vozrast,pasivnoto pravo za izbor na Pretstavni~kiot dom so 25 godi{na vozrast,a za Senatot so 30 godi{na vozrast.Pokraj starosta,kako ograni~uva~ki uslov za koristewe na pasivnoto izbira~ko pravo se javuva i dr`avjanstvoto.Primer za ~len na Pretstavni~kiot dom na Kongresot na SAD mo`i da bidi izbrano samo lice koe sedum godini e dr`avjanin na SAD,a za senator lice so najmalku devet godini dr`avjanstvo na SAD.Op{toto izbira~ko pravo pretstavuva relativno nova pridobivka na demokratskite sili.Izbira~koto pravo nikoga{ ne mo`i da bidi op{to pravo bez odredeni ograni~uvawa,zasnovani na vozrasta ili na drugi ograni~uvawa .Bitno e ograni~uvata da nemaaat diskriminaciski karakter i da mo`at da se nadminuvaat na priroden na~in,so nezna~itelni te{kotii na onie lica {to gi trpat takvite ograni~uvawa:navr{uvawe na opredelena vozrast,privremeno ili trajno napu{tawe na dr`avnata funkcija ili dobrovolno otka`uvawe od dr`avnata slu`ba.Ednakvo izbira~ko pravo zna~i ednakva vrednost na glasovite na ~lenovite na izbira~koto telo nezavisno od nivnata socijalna polo`ba,polova pripadnost,stepenot na obrazovanieto ili koe bilo drugo svojstvo.Ednakvo izbira~ko pravo zna~i eden ~ovek da ima samo eden glas na izborite i negoviot glas da ima ista vrednost kakva {to e vrednosta i glasovite na drugite izbira~i.Ednakvoto izbira~ko pravo doa|a do celosen izras eden ~ovek-eden glas.Gra|anite se ednakvi ne samo vo izborot na ~lenovite na dr`avnite organi,tuku se ramnopravni i kako kandidati za ~lenovi na tie organi.Neednakvoto izbira~ko pravo postoi koga oddelni kategorii gra|ani raspolagaat so pogolen broj glasovi od ostanatite sogra|ani.~etiri oblici na neednakvo izbira~ko pravo:pluralen glas,mnogukraten glas,semeen glas i kurijalen sistem na glasawe.

4

Pluralniot glas se sostoi vo toa {to oddelni kategorii izbira~i,formirani vrz imotna,obrazovna ili semejna sostojba,raspolagale so pogolem broj glasovi za izbirawe na odreden organ od ostanatite gra|ani.Mnogukratkiot glas se sostoel vo toa {to site gra|ani imale po eden glas na izborite za odreden organ,so toa {to opredeleni grupa gra|ani imale pravo da glasaat vo pogolen broj izborni edinici,ako imale opredeleni svojstva.Semeen glas e onoj vid pluralen glas koj mu obezbeduva na {efot na semejstvoto tolku glasovi kolku {to ~lenovi ima negovoto semejstvo.Kurijalniot sistem na glasawe ovozmo`uva oddelni grupi izbira~i da imaat ist broj pretstavnici vo pretstavni~koto telo iako ovie grupi me|usebno se razlikuvaat po brojot na izbira~ite.Primer na vakov oblik na neednakvo izbira~ko pravo pretstavuva sistemot na glasawe predviden so Ustavnata povelba na Prusija od 1850 godina.Navedeniot ustaven dokument predviduval tri kategorii izbira~i:Vo prvata kategorija vleguvale izbira~ite {to pla}ale najvisok danok,vo vtorata spa|ale izbira~ite so sredna vrednost na danokot i tretata vleguvale onie izbira~i koi pla}ale najnizok danok.Neednakvosta na izbira~koto pravo na ovie grupi gra|ani proizleguvala ottamu {to sekoja grupa opfa}ala razli~en broj izbira~i,a izbirale po edna tretina ~lenovi vo pretstavni~koto telo vrz osnova na ednotretinsko u~estvo vo formiraweto na vkupnata suma na dr`avniot danok.Teoriskoto obrazlo`enie za voveduvawe na neednakvoto izbira~ko pravo se zasnovuvalo na pretpostavkata deka imotnite i semejnite lu|e pove}e se zainteresirani za re{avawe na op{rtestvenite problemi otkolku {to e slu~aj so {iroma{nite i so nesemejnite gra|ani.Isto taka pluralniot glas na obrazovanite gra|ani se obrazlo`uval so potrebata na dr`avnite funkcii da dojdat prossveteni i umni lu|e,ako se posakuva razvieno op{testvo.Fakti~ka neednakvost postoi koga e evidentna golemata razlika me|u izbira~kite edinici vo koi{to se izbira ist broj pratenici,kako i vo slu~ai koga vo izbornite edinici so ist broj izbira~i se izbira neednakov broj pretstavnici.Neposredni izbori postojat koga gra|aniteneposredno gi izbiraat svoite pretstavnici vo dr`avnite organi.Izborot se vr{i so glasawe na gra|anite na izbira~koto mesto vrz osnova na nivniot upis vo izbira~kite spisoci.Glasaweto pretstavuva slobodno izrazuvawe na voljata na gra|anite vo vrska so izborot na odredeno lice za pretstavnik na narodot.Vo soglasnost so toa glasaweto e neposredna primena na aktivnoto izbira~ko pravo vo konkreten izbor na odredena li~nost za naroden pretstavnik.Neposrednite izbori zna~at otsustvo na ~ie bilo posreduvawe me|u gra|anite i izborot na nivnite pretstavnici.Tie se preminuvaat vo izborot na prviot dom vo pretstavni~kite tela,a vo golema mera i vo izborot na {efot na dr`avata.Posrednite izbori se forma na izbirawe na opredelen organ od strana na posebni izborni kolegiumi.Vo delegatskite izbori ~lenovite na povisokoto pretstavni~ko telo go izbiraat poniskoto pretstavni~ko telo,neposredno izbrano od strana na gra|anite.Neposrednite izbori se li~ni izbori odnosno izbori preku koi neposredno doa|a do izraz voljata na gra|aninot.Tie se forma na li~no glasawe {to se ostvaruva neposredno na izbira~koto mesto.Li~noto glasawe ne mo`i da se ostvaruva preku po{ta ili preku nekoe drugo lice.Neposrednite izbori se podemokratska forma od posrednite i delegatskite izbori poradi dve pri~ini:prvo,neposrednite izbori se forma na neposredna demokratija i vtoro,manipulaciite so izborot na pratenicite i na drugite izborni organi se pomali vo uslovi na neposredni izbori otkolku vo uslovi na posredni i demokratski izbori.Leon Digi smetal deka posrednite izbori se porazumen oblikk na izbirawe vo zemjite so nizok stepen na obrazovanie i politi~ko vospituvawe.Tajnoto glasawe zna~i oblik na glasawe {to obezbeduva celosna anonimnost.Ovoj oblik na glasawe ne mo`i da se kontrolira od drqavnite organi,od politi~kite partii ili od drugi subjekti.Tajnosta na glasaweto se obezbeduva so zatvoreni glasa~ki kutii i zatskrieni glasa~ki mesta.

5

Tajnoto glasawe obezbeduva dve su{tinski svojstva na izborite:prvo,nezavisnost na izbira~ite vo glasaweto i vtoro,~esnost na izborite.Ottuka ne e slu~ajno {to tajnite neposredni izbori se ozna~uvaat kako slobodni i ~esni.

3.Izbira~Koto pravo vo Republika MakedonijaUstavot na Republika Makedonija od 1991 godina izre~no go garantira op{toto,ednakvoto i neposrednoto izbira~ko pravo,kako i pravoto na tajno glasawe.Ovie svojstva podetalno se uredeni so Izborniot Zakonik od 2006 godina(izmeni i dopolnuvawa 2008 godina).Izbira~koto pravo gi opfa}a pravnite propisi i nepravnite pravila za izbor na pratenicite vo Sobranieto na Republika Makedonija,~lenovite na sovetite na lokalnata samouprava i za izgbor na gradona~alnicitei pretsedatelot na Republika Makedonija.Vrz osnova na ovie propisi i pravila,gra|anite na Republika Makedonija so navr{ena 18 godi{na vozrast imaat aktivno i pasivno izbira~ko pravo za izbor na pratenici i ~lenovi na op{tinskite soveti,kako i akivno izbira~ko pravo za izbor na pretsedatel na Republika Makedonija i gradona~alnici na op{tinite i na gradot Skopje.Pasivnoto izbira~ko pravo e potesno od aktivnoto izbira~ko pravo.Na primer,Izborniot zakonik od 2006 godina predviduva zabrana za izbor na lice za pratenik,ako se nao|a na izdr`uvawe kazna zatvor za storeno krivi~no delo.Osven toa,edno lice ne mo`i da bidi izbrano za pretsedatel na Republika Makedonija,ako vo vremeto na pretsedatelskite izbori nema navr{eno 40 godini `ivot i ako ne bilo `itel na Republika makedonija najmalku deset godini vo poslednite petnaeset godini.Od op{toto izbira~ko pravo se isklu~eni licata na koi{to im e odzemena delovnata sposobnost.Delovnata sposobnost se odzema so pravosilna sudska presuda.Op{toto izbira~ko pravo se potvrduva vo Izbira~kiot spisok.Izbira~kiot spisok se vodi na celata teritorija na Republika Makedonija.Formalno pravno ednakvoto izbira~ko pravo mo`i da se transformira vo fakti~ki neednakvo poradi postoewe na golemi razliki vo brojot na izbira~ite vo oddelnite izborni edinici.Tajnosta na izborite kako pravilo,iam eden isklu~ok.Izborniot zakonik od 2006 godina mu dozvoluva na nepismeniot izbira~ koj ima fizi~ki nedostatok ili e nepismen,da dovede so sebe lice koe }e mu pomogne pri glasaweto.Ako takviot izbira~ ne dovede so sebe lice,toga{ izbira~kiot odbor }e opredeli drugo lice od redot na izbira~ite.Liceto koe mu pomaga na drugo licepri glasaweto ne smee da bide od redot na ~lenovite na izbira~kiot odbor,od podnesitelite na listata ili od nabquduva~ite.

Glaven del

1.Izboren sistemIzborniot sistem mo`i da se definira kako zbir na normi so koi se reguliraat izbornite principi i odnosi,kako i zbir na postapku i dejstva so koi{to se vr{i izborot na dr`avnite i na drugi organi,kako i zbir na postapki i dejstva so koi{to se vr{i izborot na dr`avnite i na drugi organi,a posebno na parlamentot,sovetite na op{tinite,gradona~alnicite i {efot na dr`avata.Izborniot sistem pretstavuva slo`en mehanizam na normi i dejstva ~iito nositeli se brojni subjekti.Ovoj poim gi opfa}a kako pravnite taka i fakti~kite odnosi i dejstva {to nastanuvaat vo postapkata na izborot na pretstavni~kite tela i na drugite organi i tela.Jadroto na izborniot sistem go so~inuva izbira~koto pravo i tehnikata za ostvaruvawe na toa pravo vo praktikata.Od nego zavisat karakterot na izbranite tela i polliti~kite slobodi na gra|anite.Ottuka ne

6

slu~ajno,Monteskje smetal deka izbornite zakoni se osnovni zakoni na edna zemja.

2.Izborna tehnikaIzbornata tehnika pretstavuva zbir na dejstva i instrumenti za ostvaruvawe na izbira~koto pravo vo izborniot proces.Iako stanuva zbor za tehnika sepak prezemenite dejstva i instrumenti za realizacija na izbira~koto pravo nemaat samo tehni~ki i organizaciski karakter.Izbornata tehnika e politi~ko pra{awe zatoa {to od nea su{tinski zavisi ostvaruvaweto na izbira~koto pravo i negovite efekti vrz razvojot na demokratijata vo odredeno op{testvo.Pozna~ajno mesto zazemaat slednive dejstva i instrumenti na izbornata tehnika:kandidirawe,izborni edinici,poedine~ni izbori i glasawe za liata i raspredelba na pretstavni~kite mandati.Kandidiraweto ili predlagaweto kandidati pretstavuva pojdovna faza na izborniot proces.Od ovaa faza vo zna~itelna mera zavisi demokratskiot karakter na izborite.Ako izbira~ite imaat vlijanie vrz predlagaweto kandidati za nositeli na politi~ki i drugi funkcii,vo takov slu~aj izborite mo`at da bidat demokratski ~in.I obratno,ako izbira~ite nemaat takva mo`nost,vo takov slu~aj izborot se trsnsformira vo potvrduvawe na prethodno izbranite kandidati od strana na politi~Kite partii ili na drugite faktori.Dominiraat tri subjekti na predlagawe kandidati za izborni funkcii:politi~kite partii,gra|anite i politi~kite dvi`ewa.Pritoa,dominira ulogata na politi~kite partii.Politi~kite partii se odreduva~ki faktor vo predlagaweto na kandidatite i sledstveno na toa-klu~en faktor na izborite:Pred izbira~ite da go izberat pratenikot nego go izbira partijata.Izbira~ite samo go potvrduvaat toj izbor.Toa e jasno vidlivo vo ednopartiskiot sistem koj {to na izbira~ite ne im dozvoluva izbor.Vo pove}epartiskiot sistem e isto,iako e toa pomalku vidlivo.Za volja na vistinata izbira~ot mo`i da izbira me|u pove}e kandidati,no sekoj od niv prethodno e opredelen od partijata.Politi~Kite partii go vr{at kandidiraweto na tri na~ini:opredeluvawe na kandidati od partiskoto rakovodstvo,opredeluvawe na kandidati od ~lenovite na partijata i opredeluvawe na kandidati od simpatizerite na partijata.Kandidiraweto ima demokratski oblik ako e zasnoano vrz slednive principi :prvo,postoewe na pove}e kandidati za edno izbira~ko mesto i vtoro,postoewe na povea}e kandidati so razli~ni izborni programi.Prviot princip mu ovozmo`uva na gra|anot da bidi izbira~ vo vistinskata smisla na zborot zatoa {to mo`i da izberi eden kandidat od pove}e predlo`eni mkandidati.I obratno,vo slu~aj na postoewe samo na eden kandidat ne postoi izbor tuku potvrduvawe na kandidatot.Izborite som eden kandidat se nedemokratski izbori.Vtoriot princip ovozmo`uva gra|aninot da glasa za kandidat so politi~ka programa.Demokratski izbori se izborite me|u pove}e kandidati so razli~ni politi~ki programi.Pove}e kandidati so ista ili so sli~na izborna programa se nedemokratski izbori.Izbornite edinici se pomali ili pogolemi delovi na koi se deli dr`avnata teritorija vo koi {to se izbiraat narodnite pretstavnici.Izborna edinica mo`i da bidi i celata dr`avna teritorija ,ako se vo pra{awe malite dr`avi ili ako se primenuva proporcionalniot sistem kako na~in na raspredelba na mandatite na dr`avno nivo.Sveduvaweto na dr`avnata teritorija samo na edna izborna edinica odgovara na teorijata za nacionalniot suverenitet,spore koja pratenicite se pretstavnici na nacijata,a ne na izbira~ite {to gi izbrale.Izbornite edinici se formiraat vrz teritorijalniot princip.Vo soglasnost so toa izbornata edinica ja so~inuvaat site izbira~i ili site `iteli na opredelana teritorija,a ne pripadnicite na oddelni profesii ili socijalni grupi,nezavisno od toa kade `iveat nivnite pripadnici.Izbornite edinici se teritorijalni edinici,a ne ekonomski,socijalni ili profesionalni edinici.Narodnite pretstavnici vo izbornite edinici gi izbiraat gra|anite kako dr`avjani,a ne kako pripadnici na oddelni profesii ili socijalni grupi.

7

Izbornite edinici se formiraat vrz tri kriteriuma:brojot na izbira~ite vo izbornita edinica,brojot na `itelite vo izbornata edinica i sofpa|aweto na izbornite edinici so administrativno teritorijalnata podelba na dr`avata na op{tini i na drugi teritorijalni edinici.Osnoven princip za opredeluvawe na izbornata edinica e ednakvosta na izbira~koto pravo.Poradi podvi`nosta na naselenieto objektivno ne e mo`no izbornite edinici da imaat ist broj izbira~i ili `iteli,osobeno ako se sofpa|aat so administrativno-teritorijalnata podelba na dr`avnata teritorija.Bidej}i e nevozmo`no da se formiraat izborni edinici so ist broj izbira~i,preovladuva praktikata na opredeluvawe na razli~en broj prateni~}i mesta vo izbornite edinici,vo zavisnost od brojot na izbira~ite {to `iveat vo izbornata edinica.Brojot i goleminata na izbornite edinici zavvisat od toa dali vo izbornata edinica se izbira eden kandidat ili pove}e kandidati.Ako se izbira samo eden kandidat,vo takov slu~aj izbornite edinici se teritorijalno pomali i sledstveno na toa postoi pogolem broj izborni edinici vo odredena dr`ava.(mnozinski princip)I obratno,ako vo izbornata edinica se vr{i izbor na pove}e pratenici vrz osnova na lista na kandidati,vo takov slu~aj izbornite edinici se teritorijano pogolemi i brojno pomalku vo ramkite na dr`avnata teritorija(proporcionalen princip)Vo princip,pogolemite teritorijani edinici im odgovaraat pove}e na politi~kite partii,a pomalku na izbira~ite kako gra|ani.I obratno,pomalite izborni edinici pove}e im odgovaraat na izbira~ite,a pomalku na politi~Kite partii.Poedine~nite izbori i glasaweto za lista na kandidati imaat neposredno dejstvo vrz demokratskiot karakter na izborite.Poedine~nite izbori ili izborot na eden kandidat vo ramkite na izbornata edinica ovozmo`uvaat pogolemo vlijanie na gra|aninot vrz izborot na predlo`eniot kandidat za pratenik.I obratno,glasaweto za lista na kandidati ja slabee ulogata na izbira~ite vo izborniot proces,a ja zajaknuva ulogata na politi~kite partii,posebno ulogata na nivnite rakovodstva.Poedine~nite izbori zna~at izbor na eden pretstavnik vo ramkite na edna izborna edinica.Ovie izbori pretpostavuvaat postoewe na pogolem broj mali izborni edinici kolku {to pratenici se izbiraat.Prednosti na ovoj vid izbori se:prvo,poedine~nite izbori imaat karakter na li~en izbor(izbira~ite go poznavaat kandidatot),vtoro,poedine~nite izbori ja izrazuvaat avtenti~no voljata na izbira~ite i nivnite interesi vo odnos na izbraniot pretstavnik i treto,ovie izbori ovozmo`uvaat izbraniot pretstavnik da se ~uvstvuva pove}e odgovoren pred izbira~koto telo,a pomalku pred politi~kata partija {to stoi zad negovata kandidatura.Negativnosti na ovie izbori:Poedine~nite izbori gi pretpo~itaat lokalnite lokalnite na {teta na op{tite interesi,izbranite kandidati se pove}e svrteni kon parcijalnite interesi na svoite izbira~i,a pomalku kon op{tite interesi i korupcijata ima po{irok prostor vo uslovi na primena na poedine~nite izbori zatoa {to postojat neposredni odnosi me|u izbira~koto telo i predlo`eniot kandidat za pratenik.Glasaweto za lista na kandidati zna~i izbor na pove}e kandidati vo ramkite na edna izborna edinica.Ovoj vid izbori pretpostavuva postoewe na pomal broj izborni edinici so pogolema teritorija i pogolem broj izbira~i.Glasaweto za lista mo`i da bidi:glasawe za vrzana lista i glasawe za kombinirana lista.Vo prviot vid glasawe,izbira~ite mo`at da glasat samo za kandidatite koi se na listata,a vo vtoriot imaat pravo na predlowenata lista da vr{at opredeleni korekcii so dopi{uvawe na novi kandidati(kombinirana lista)

3.Raspredelba na prateni~kite mandatiPrateni~kite mandati se raspredeluvaat vrz osnova na mnozinskiot sistem,proporcionalen sistem,Badenov sistem,Harov sistem i kombiniran sistem.

8

Mnozinskiot sistem na raspredelbata na mandatite se javuva vo dve varijanti:sistem na relativno mnozinstvo i sistem na apsolutno mnozinstvo na glasovi.Sistem na relativno mnozinstvo na glasovi postoi vo slu~aj koga mandatot go dobiva onoj kandidat koj{to osvoil najgolem broj glasovi vo izbornata edinica.Rodno mesto na ovoj sistem e Velika Britanija.Sistemot na apsolutno mnozinstvo postoi vo slu~aj koga izborite gi dobiva onoj kandidat koj {to osvoil polovina plus eden glas od vkupniot broj zapi{ani izbira~i vo izbornata edinica.Ako pak ni eden kandidat ne dobil apsolutno mnozinstvo glasovi vo prviot krug se pristapuva kon vtor krug glasawe,pri {to za pratenik e izbren kandidatot {to osvoiol najmnogu glasovi (relativno mnozinstvo glasovi)Vtoriot krug na glasawe e poznat pod imeto balota`a zatoa {to vo vtoriot krug se glasa samo za kandidatite {to vo prviot krug dobile opredelen procent glasovi.Rodno mesto na ovoj sistem e Francija.Mnozinskiot sistem se primenuva vo uslovi na poedine~ni izbori ili vo uslovi koga izbira~koto telo se deli na pogolem broj izbira~ki edinici vo koi{to samo edno lice se izbira za pratenik.Mnozinskiot sistem so relativno mnozinstvo glasovi go pottiknuva smaluvaweto na brojot na politi~kite partii,na dve pogolemi partii(dvopartiski sistem).Mnozinskiot sistem so glasawe vo dva kruga go stimulira povrzuvaweto na politi~kite partii vo koalicii,bez da se smaluva nivniot broj(pove}epartiski sistem).Proporcionalniot sistem ovozmo`uva raspredelba na mandatite me|u politi~kite partii vo zavisnost od brojot na dobienite glasovi vo izbornata edinica.Ovoj sistem go ovozmo`uva pretstavuvaweto na politi~kite partii vo zavisnost od vkupniot broj dobieni glasovi.Proporcionalniot sistem e mo`en samo vo uslovi na postoewe na pove}epartiski sistem,na pogolemi izborni edinici i na glasawe za lista na kandidati.negovo rodno mesto e Belgija.Vo dosega{nata praktika na izborite dominiraat nekolu oblika na primena na proporcionalniot sistem:Sistem na izboren koli~nik,Dontov sistem,Badenov sistem i Harov sistem.Spored sistemot na izborniot koli~nik,brojot na glasovite se deli so brojot na pretstavnicite koi{to se izbiraat vo ramkite na izbornata edinica.Na toj na~in se dobiva izboren koli~nik kkao osnova za raspredelba na mandatite vo izbornata edinica.Sekoja izborna lista dobiva tolkav broj pretstavni~ki mandati kolku {to iznesuva brojot na koli~nicite sodr`ani vo vkupnata suma na glasovite {to gi ima dobieno taa lista.Dontoviot sistem e sistem na najgolem izboren koli~nik so koj{to se nastojuva da se otstranat nedostatocite na sistemot na izborniot koli~nik na nivo na izbornata edinica.Ovoj sistem e sozdaden vo 1882 godina od strana na matemati~arot Dont. Badenskiot sistem e voveden so Ustavot na Baden od 1919 godina so cel da gi otstrani nedostatocite na Dontoviot sistem.Spored ovoj sistem,politi~kite partii za vreme na izborite istaknuvaat dve kandidatski listi:lista za sekoja izborna edinica i op{ta lista za celata zemja.Neiskoristenite glasovi od posebnite listi na site izborni edinici se prenesuvaat na op{tata lista i se delat so koli~nik utvrden so ustav ili so zakon,kako osnova za dodeluvawe na pretstavni~kite mandati.Haroviot sistem ovozmo`uva pretstavuvawe na site delovi od izbira~koto telo na najsovr{en na~in.Spored ovoj sistem izbira~ite glasaat za eden eden kandidat od listata so pove}e kandidati,no po utvrden red na glasawe.Za pratenici se izbrani onie kandidati {to najvisok procent na prvi mesta,pa postoa kandidatite so vtori mesta itn.vo zavisnost od toa kolku pretstavni~ki mandati ima izbornata edinica.

4.Izbornata tehnika i raspredelbata na mandatite vo Republika Makedonija

9

Vo parlamentarnite izbori vo Republika Makedonija od 1990 i 1994 godina primeni se slednive elementi od izbornata tehnika:kandidirawe na naj{iroka osnova,mali izborni edinici,poedine~ni izbori i raspredelba na mandatite so primena na mnozinskiot sistem so apsolutno(vo prviot krug) i relativno mnozinstvo glasovi(vo vtoriot krug)Ovie principi se utvrdeni so Zakonot za izbor i otpovik na pratenici i odbornici od 1990 godina.Kandidiraweto e postaveno vrz naj{iroka osnova,so pravo na predlagawe na kandidati za pratenici i odbornici od strana na politi~ki partii,zdru`enija na gra|ani i grupa gra|ani pod uslovi utvrdeni so zakon.Izbornite edinici za odbornici se opredeluvaa so odluka na op{tinskoto sobranie,a izbornite edinici za izbor na pratenici so zakon za izbornite edinici na Sobranieto na Republika Makedonija.Izbornite edinici se formirani vrz osnova na dva principi:eden pretstavni~ki mandat-edna izborna edinica i ist broj izbira~i vo izbornata edinica.Vrz osnova na prviot princip formirani se 120 izborni edinici vo 34 op{tini za izbor na 120 pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija.Vtoriot princip ne e konsekventno sproveden vo praktikata bidej}i postoeja golemi razliki vo brojot na izbira~ite me|u izbornite edinici.Palamentarnite izbori vo 1990 i 1994 godina se sprovedeni kako poedine~ni izbori.Vrz osnova na ovie izbori,pratenicite se izbrani vrz osnova na principot:eden prateni~ki mandat-edna izborna edinica.Raspredelbata na mandatite na Sobranieto na Republika Makedonija e izvr{eno vrz osnova na mnozinskiot sistem so apsolutno ili relativno mnozinstvo glasovi.Imeno,za pratenik vo prviot krug e izbran onoj kandidat {to dobil najmalku polovina plus eden glas od glasovite na zapi{anite gra|ani vo izbira~kite spisoci(apsolutno mnozinstvo).Ako,pak,prateni~kite mesta ne se popolneti vo prviot krug-izborute prodol`uvaat vo vtoriot krug,samo za onie kandidati koi vo prviot krug dobile najmalku 7% glasovi od izbira~Koto telo vo izbornata edinica(balota`a).Za pratenik vo vtoriot krug e izbran kandidatot koj dobil najgolem broj glasovi(relativno mnozinstvo).Vo 1998 godina se napus{ta apsolutnata dominacija na mnozinskiot model.Vo 2002 godina se voveduva proporcionalniot model za raspredelba na site 120 prateni~ki mesta so podelba na dr`avnata teritorija na {est izborni edinici.Od sekoja izborna edinica se izbiraa po 20 pratenici.Ova e utvrdeno so Zakonot za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija od 25 juni 2002 godina i Zakonot za izbornite edinici za izbor na pratenici vo Sobranieto na Republika Makedonija od 26 juni 2002 godina.

Regularnost na izborite

1.Regularnosta na izborite i nivniot karakterRegularni izbori se izborite {to se sprovedeni vo soglasnost so Ustavot i Zakonite,kako i so po~ituvawe na etni~kite pravila,odnosno legalni i fer izbori.Od regularnosta na izborite zavisi stepenot na legitimnosta na izbranite organi.Regularnosta na izborite e delikatna od slednive pri~ini:izborite spa|aat vo grupata najslo`eni pravni instituti,vo izborniot proces u~estvuvaat golem broj subjekti so sprotivstaveni interesi i izborite se najzna~aen politi~ki nastan za sekoja zemja.Izborite se ispolneti so tvore{tvo,no i so silna borba za vlast {to se vodi so legalni,a ponekoga{ i nelegalni sredstva.Izborite nalikuvaat na politi~ki karneval so golem broj u~esnici,so ricerstvo i so novi idei,no i so mnogu lagi,potkup i so niska kultura.Regularnosta na izborite e indikator za funkcioniraweto na pravnata dr`ava.

Zaklu~ok

10

Regularnosta na izborite najmnogu zavisi od:utvruvaweto na izbira~koto pravo,od organite za sproveduvawe na izborite kako i od mehanizmite za za{tita na izbira~koto pravo od povredi.Regularnosta se odnesuva na:izgotvuvawe na izbira~kite spisoci,sproveduvawe na izborite od strana na izbornite organi,pravnata za{tita na izbira~Koto pravo,i verifikacijata na pretstavni~kite mandati od novoformiraniot parlament.Izbira~kite spisoci se postojani,edinstveni i javni akti vo koi{to se zapi{uvaat site gra|ani so izbira~ko pravo(navr{eno polnoletstvo,delovna sposobnost i dr`avjanstvo).Organite za sproveduvawe na izborite rakovodat so izborniot proces i se gri`at za regularnosta na izborite.Tie se samostojni,nezavisni,dr`avni organi.Tie se izbornite komisii i izbira~kite odbori.Vo nivniot sostav se zastapeni nekolku strukturi:dr`avni slu`benici,politi~ki partii i gra|ani.Najzna~aen organ za sproveduvawe na izborite e Dr`avnata(centralnata)izborna komisija koja{to dejstvuva na celoto dr`avno podra~je.Za{tita na izbira~koto pravo e mnogu zna~aen institut na izborniot sistem.Praniot mehanizam za za{tita na ova pravo ovozmo`uva izborite da ja postignata svojata cel-demokratsko legitimirawe na dr`avnata vlast.i obratno,povredite na ova pravo go transformiraat izborniot proces vo farsa i nedemokratski ~in.Za{tita na pravata na izbornite subjekti se ostvaruva na nekolku nivoa:prvo,od strana na organite zadol`eni za sproveduvawe na izborite,vtoro od strana na sudovite i treto od strana na parlamentot kako centralna institucija.Izbira~koto pravo se povreduva od brojni subjekti so razli~ni postapki:pritisok vrz gra|anite vo vrska so koristeweto na nivnoto izbira~ko pravo,sozdavawe na neednakvi uslovi za nastapot na kandidatite vo izbornata kampawa,potkup,falsifikuvawe na izbira~kite spisoci i na glasa~kite liv~iwa,povreda na tajnosta na glasaweto,nosewe na oru`je na izbira~koto mesto,upotreba na fizi~ka sila na izbira~koto mesto,falsifikuvawe na izbornite rezultati itn.Povreda na izbira~koto pravo mo`i da bidi izvr{ena od nekolku grupi subjekti:od gra|anite,od ~lenovite na organite za sproveduvawe na izborite i od dr`avnite slu`benici.

Koristena literatura:

*Jonh Stuart Mill,Izbrani politicki spisi,Informator,Zagreb,1989

11

*Jean Jacques Rousseau,Emil,1911

*Wiliam Blacckstone,Comentaries on the laws of England,Chicago,1899

*Filip Lovo,Velike savremene demokratije,Sremski Karlovco,1999,Novi Sad

*Svetomir Skaric,Democratic Elections in Macedonia 1990-2002

*Gordana-Siljanovska-Davkova,Electoral models(in:Constitutionalism,Universalism and Democracy),The Fifth International Congress of Constitutional Law,Erasmus University,Rotterdam 1999

*Strong F.Modern Political Constitution,London 1970

*Marika Ristovska,Raspredelba na prateni~kite mandati Sobranieto na Republika Makedonij,Praven Fakultet Skopje,2005

*Svetomir [kari} i Gordana Siljanovska-Davkova,Ustavno pravo,2009