Pobočja - uvod

8/16/2019 Pobočja - uvod

http://slidepdf.com/reader/full/pobocja-uvod 1/32

1

• DEFINICIJA:

• SSKJ: nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba. • Pobočje je nagnjeno površje v naravi.

• Kot med nagnjeno in horizontalno ploskvijo ( ) je naklonski kot,nagnjenost pobočja, nagib terena.

• Strmec je podobno, vendar uporabljamo pri vodotokih.

• Enoti merjenja:

• – kotne stopinje (0 –90o) 1o =1,8 %

• – odstotki (%) 1 % = 0,58o = 0o 34'

• Na pobočjih hkrati poteka: • – odtekanje padavinske vode

• – odnašanje materiala

• Oba procesa sta med seboj neločljivo povezana.



2

• Pobočja so mlade tvorbe, čeprav je oblika lahko zelo stara.

•

Oblika je lahko podedovana iz drugega klimatskega obdobja (pri nas sopobočja še marsikje dediščina pleistocenskih poledenitev in takratnihperiglacialnih razmer), preperelina na pobočjih pa je vedno nova

(hkratno nastajanje s preperevanjem matične podlage in odnašanje).

• V bistvu sploh ne moremo govoriti o "starosti pobočij", saj jih procesineprestano spreminjajo. Ko dosežejo uravnoteženo stanje, imajo odčasa neodvisno obliko in ni na njih ničesar več iz časa, preden sodosegla to stanje.

• Podatki o pobočjih:

• Z lahkoto dobimo podatke o obliki pobočja.• Zelo težko dobimo podatke o procesih (delujejo zelo počasi ali se zelo

redko pojavljajo), saj je v naravi zelo težko izmeriti majhne spremembe.



3

OBLIKA POBOČJA

• Teoretično lahko razlikujemo 3

dele pobočja:

• – DENUDACIJSKO POBOČJE

(prevladuje izgubljanje gradiva z

denudacijo idr. procesi)

• – TRANSPORTNO POBOČJE (ni

niti izgubljanja niti pridobivanja -

- kolikor prinešeno od zgoraj,toliko odnešeno naprej navzdol)

• – AKUMULACIJSKO POBOČJE

(prevladuje pridobivanje oz.

nanašanje gradiva)



4

• Oblika denudacijskega pobočja

odvisna:• – ali od odnašanja (nastajanje

prepereline presega možnostiodnašanja. Odnašanje gradiva jeodvisno od jakosti odnašanja, tegapa ne določa odpornost kamninpred preperevanjem, temvečznačilnosti prepereline)

kadar je debela plast

prepereline.

• – ali od preperevanja (možnostiodnašanja so večje odpreperevanja -- "procesi čakajo vvrsti, da dobijo gradivo") kadar

je na površju gola skala



5

POBOČNI PROFIL

• je prečni prerez skozi pobočje vsmeri največjega naklona.

• Pobočni profil je odraz trenutnegaravnovesja med vsemi procesi, kipreoblikujejo pobočje.

• Odvisen je od mnogih dejavnikov,

mdr. od:• – kamninske zgradbe

• – podnebja

• – tektonike

• – rastja

• – človekovega delovanja idr.

• Deli pobočnega profila so lahko: • – konveksni (izbočeni) • – konkavni (vbočeni) • – ravni



6

• V drobnem so pobočja sestavljena iz številnih drobnih elementov, ki sorazvrščeni v smeri naklona in v smeri prečno nanj. Te elemente pobočja lahkorazdelimo v dve skupini:

• 1. območja enakega naklona (naklon in smer največje nagnjenosti)

•

2. meje med temi območji, ki so lahko v obliki• – pregibov (izrazita sprememba naklona)

• – postopnih prehodov (bolj ali manj počasna sprememba naklona)

• Oboji (pregibi in prehodi) so lahko konveksni ali konkavni.



7



8

POBOČJA V SLOVENIJI

Ker je površje v Sloveniji močno fluvialno ali kraško razčlenjeno, je zelo malo

ravnega površja. Izrazito prevladujejo zmerno strma do strma pobočja (6−32o

)

Naklon Površina(km

2)

Delež (%)

0--2o

1544 7,6

2--6

o

3789 18,76--12o

4741 23,4

12--20o

4947 24,4

20--32o

3574 17,6

Nad 32o

1661 8,2

Skupaj 20.256 100,0



9

MEJNE VREDNOSTI NAKLONOV

Naklon Geomorfni procesi Delovanje človeka

2

o

Šibko površinsko izpiranje,zastajanje vode Ni ovir

6o

Zmerna denudacija, na njivah

možna erozija tal

Možna uporaba vse kmet.

mehanizacija, ugodno za vsakovrstne

gradnje

12o

Nad to mejo se talni profil zaradi

denudacije ne more več razviti v

celoti, soliflukcija, zemeljski plazovi,polzenje tal

Zgornja meja kmet. mehanizacije

(razen specialnih strojev), zgornja

meja naklona cest

20-24o

Zgornja meja soliflukcije, zelo

močna denudacija, zemeljski

plazovi, polzenje tal

Zgornja meja specialnih strojev,

zgornja meja njiv in gradnje

stanovanjskih hiš32

oNaravni posipni kot nesprijetega

gradiva, zelo močna denudacija,

zemeljski plazovi

Neprehodno za vsa vozila, zelo

omejeno poseganje, varovalni gozd

45o

Nad to mejo preperelina ne more

ostati; graviklastični procesi

Nevarno -- nobenih posegov



10

TEORETIČNI MODELI NASTAJANJA POBOČIJ

Temeljno vprašanje,na katerega še neznamo povsem

odgovoriti, je:

Ali postaja pobočje sčasom:

• – strmejše

• – položnejše

•

– ohranja enakoobliko?



11

• Spreminjanje pobočij: • A. Vsi deli pobočja se odmikajo enako hitro (vzporedno odmikanje pobočij) • B. Spodnji del pobočja se ne odmakne, zgornji del se odmika (idealni primer

zniževanja pobočij) (Davisov model)

• C. Vsi deli pobočja se odmikajo, zgornji deli neznatno hitreje kot spodnji(kombinacija vzporednega odmikanja in zniževanja)

• D. Vsi deli pobočja se odmikajo, zgornji deli precej hitreje kot spodnji(kombinacija zniževanja in vzporednega odmikanja) • E. Vsi deli pobočja se odmikajo, v zgornjem delu vzporedno odmikanje, saj

edino tako lahko nastane konkavni spodnji del profila (Penckov model)

• F. V zgornjem delu pobočja odmikanje in zniževanje pobočja, v spodnjem delunastaja konkavni profil zaradi akumulacije



12

Nastajanje pobočij razlagajo z različnimi teoretičnimi modeli, izmedkaterih so najpomembnejši:

• model zniževanja pobočij (slope decline) – William Morris Davis

•

model nadomeščanja pobočij (slope replacement) – WaltherPenck

• model vzporednega odmikanja pobočij (slope retreat) – Lester C.

King

• Noben od teh modelov ni univerzalen. Zdi se, da veljajo vsi trije,

odvisno od zunanjih okoliščin, predvsem od podnebja.



13

Model Davisov model

zniževanja pobočij

(1899)

Penckov model

nadomeščanja pobočij

(1924)

Kingov model

vzporednega odmikanja

pobočij (1948)

Območje Sv. deli ZDA, Z. Evropa Alpe in Andi Južna Afrika

Podnebje humidno, zmerno toplopodnebje

različno; območjatektonskega dviganja

semiaridno podnebje

Opis pobočja Najstrmejša pobočja na

začetku, nato se s

časom naklon

zmanjšuje; zgornji delpobočja postane

konveksen, spodnji

konkaven

Najbolj strmi del

pobočja je vse manj

obsežen, saj ga od

spodaj navzgor

zamenjuje položnejše,

praviloma konkavno

pobočje

Največji naklon pobočja

ostane nespremenjen,

ker se vsi deli pobočja

vzporedno odmikajo

nazaj, razen pri

najspodnejšem delu, kipostane sčasoma

konkaven in se širi naračun strmejših delov

Spreminjanje

s časom

Model predvideva hiter

tektonski dvig, nato

postopno erozijskozniževanje v okviru t. i.

Davisovega erozijskega

ciklusa. Pobočja so vse

položnejša, dokler ne

nastane skoraj povsem

ravna ravnina

(peneplen)

Na začetku strma

skalnata stena s

povsod enako jakostjopreperevanja. Drobir se

nabira v meliščih na

vznožju stene, ko pa se

stena odmika, jo

nadomešča položnejše

pobočje pod meliščem

Začetno pobočje ima

dva dela -- rahlo

konkaven spodnji del(pediment) in strmi

zgornji del, ki se

odmika vzporedno

nazaj, na njegov račun

pa se povečuje

pediment



14

1. DAVISOV MODEL ZNIŽEVANJA POBOČIJ (slope decline) Model temelji na pobočjih v zmerno toplem pasu (od tod izraz "normalnirelief").

• Na osnovi ugotovitev o uravnoteženem rečnem profilu je postavil hipoteziuravnotežene preperelinske plasti in uravnoteženih dolinskih pobočij. Po njem naj bibila preperelina podobna tekočim vodam, drugačno je le razmerje med vodo intrdnimi delci.

• V mlajši fazi "skalnate stene in robovi še niso uravnotežene: odnašanje prepereline je hitrejše od preperevanja na mestu in dovajanja gradiva z više ležečih delov, zatoso večinoma goli."

• Uravnoteženo stanje se najprej vzpostavi v spodnjem delu pobočja in se nato širinavzgor. "V poznejši fazi goli deli (stene, robovi) izginejo pod plastjo počasi polzečeprepereline. Na vsaki točki pobočja so dejavniki premikanja ravno zmožni odnestivso preperelino, ki je na tej točki nastala s preperevanjem in vso, ki prihaja z višeležečih delov pobočja." To je uravnoteženo pobočje.



15

• Na tej osnovi je Davis prišel do hipoteze o zniževanju pobočij, po analogiji zrekami:

• "Uravnoteženo pobočje je ob nastanku strmo, preperelina pa grobo zrnata intanka... V poznejših fazah postaja gradivo v preperelini vse finejše, plastprepereline pa debelejša. Agensi odnašanja so v prednosti zaradipočasnejšega preperevanja matične kamnine in zaradi finejše tekstureprepereline, tako da se naklon pobočja zmanjšuje."



16

• Končni rezultat zniževanja pobočij je PENEPLAIN, proces pa

PENEPLAINIZACIJA.

Devon Island (Nunavut)



17

2. PENCKOV MODEL NADOMEŠČANJA POBOČIJ

• Izhodišče je strma stena iz

homogene kamnine, nad njo

ravno površje, ob vznožju reka, ki

sproti odnese vso preperelino, ane erodira.

• "V časovni enoti se sprosti inodstrani določena plast kamninein to povsod enako. Prepereli

delci padejo navzdol in se spodaj

ustavijo." Tako se celotno

pobočje umakne vzporednosamemu sebi, razen

najspodnejšega dela, kjer jestrmec premajhen za odnašanjegradiva.

• Skalna stena se s časom odmika

nazaj in pri tem ohranja prvotninaklon. Na njen račun vspodnjem delu nastaja pobočje zmanjšim naklonom in postopomanadomešča prvotno steno.



18



19

• W. Penck je isti model uporabil za pobočje, prekrito s preperelino.

• Iz stene po zgornjem postopku nastane enakomerno pobočje, na katerem potekapreperevanje, dokler ni preperelina tako 'predelana', da postane mobilna in sezačne premikati (ker je naklon manjši, mora gradivo razpasti na manjše delce).

•

"Vsi delci prepereline se premikajo navzdol, razen v najspodnejših delih pobočja,kjer naklon ni dovolj velik za odnašanje".

• Na ta način se pobočje, razen najspodnejšega dela, vzporedno odmakne, vendarse zmanjševanje nagnjenosti pobočja širi navzgor po pobočju.

• Z meritvami so dokazali, da Penckov model verjetno velja v 2 primerih, sicer pa

verjetno ne:• kjer je odnašanje prepereline takojšnje (v stenah in na zelo strmih golih pobočjih) • kjer je odnašanje pretežno v raztopini (na krasu)



20



21



22



23



24

Č



25

3. KINGOV MODEL VZPOREDNEGA ODMIKANJA POBOČIJ

• Izhaja iz trditve, da je 'normalni' relief tisti v subtropskem vlažno-sušnem(savanskem) podnebju in ne v zmerno toplem humidnem (kot trdil Davis).

• Njegov model temelji na procesu nastajanja erozijskih uravnav z zraščanjemPEDIMENTOV; proces se imenuje PEDIPLENIZACIJA.

• Izhodiščno pobočje je sestavljeno iz 4 delov:

• ovršni del (konveksen) – v ravnotežnem stanju in ne spreminja oblike

• stopnja (raven) – odmika se vzporedno nazaj in to kontrolira razvoj pobočja

• akumulacijski del (konkaven) – se ne širi navzgor (kot pri Pencku), saj jenanašanje in odnašanje gradiva v ravnovesju

• pediment



26



27

• Z odmikanjem vseh elementov pobočja se širi pediment.

• Če bi se konkavna oblika pedimenta širila navzgor, bi prej ali slej izločilozgornje tri dele pobočja. Torej se mora s širjenjem pedimenta njegov naklon

nekoliko zmanjševati.



28



29



30



31



32

• Pobočja so praviloma nagnjena v različne smeri, t. j. k vodam, kamor odteka

padavinska voda, saj obstaja zelo tesna povezanost med odtekanjem padavinske

vode in pobočnimi procesi (neločljivo povezano).

• Površje je sestavljeno iz mozaika različno usmerjenih pobočij, in sicer:

• v fluvialnem površju so pobočja usmerjena k najbližji vodi, saj poteka odtekanjevečine padavinske vode in s tem tudi geomorfnih procesov vzporedno s pobočji(dominantna je horizontalna komponenta).

• v kraškem površju so pobočja usmerjena konvergentno proti dnu bolj ali manjzaprtih kotanj, saj je prevladujoča smer vodnega odtoka in odnašanja materiala(večinoma v raztopini) navpično navzdol (dominantna je vertikalna komponenta).

• To je ena od temeljnih razlik med nekraškim in kraškim površjem.

Documents

Pobočja - uvod