Petdeset let srednje

zdravstvene šole v

pomurski regiji

2

Petdeset let srednje zdravstvene šole v Murski Soboti

Zbornik ob petdesetletnici Srednje zdravstvene šole Murska Sobota

Izdajateljica: Srednja zdravstvena šola Murska Sobota

Odgovorna urednica: Zlatka Lebar

Zbrala, uredila in jezikovno pregledala: Judita Kalamar

Strokovno pregledala: Zlatka Lebar

Izdelava seznamov zakljuĉnih letnikov: Mira Vaupotiĉ

Raĉunalniško urejanje in oblikovanje naslovnice: Dejan Lebar

Fotografije na naslovnici: mag. Marjan Vaupotiĉ

Izšlo v obliki tiskane publikacije: 100 izvodov,

e-publikacije na zgošĉenki: 100 izvodov in objavljeno na spletni strani šole

CIP - Kataloţni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiţnica Maribor

377.3:61(497.4Murska Sobota)"1960/2010"

ZBORNIK ob petdesetletnici Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti / [odgovorna urednica Zlatka

Lebar ; zbrala, uredila Judita Kalamar]. - Murska

Sobota : Srednja zdravstvena šola, 2010

1. Lebar, Zlatka 2. Kalamar, Judita 3. Srednja

zdravstvena šola (Murska Sobota)

COBISS.SI-ID 65571073

CIP - Kataloţni zapis o publikaciji Univerzitetna knjiţnica Maribor

377.3:61(497.4Murska Sobota)"1960/2010"

ZBORNIK ob petdesetletnici Srednje zdravstvene šole v Murski Soboti [Elektronski vir] /

[odgovorna urednica Zlatka Lebar ; zbrala, uredila

Judita Kalamar]. - El. zbornik. - Murska Sobota :

Srednja zdravstvena šola, 2010

1. Lebar, Zlatka 2. Kalamar, Judita 3. Srednja

zdravstvena šola (Murska Sobota)

COBISS.SI-ID 65571329

Murska Sobota, september 2010

3

Zlatka Lebar

ZLATIM SPOMINOM NA POT

Doĉakali smo posebno ĉast. Zlatih 50 let obstoja in hkrati razvoja srednje

zdravstvene šole v naši domaĉi regiji.

Šolo in ţivljenje na njej ustvarjajo ljudje in brez njih tudi letošnje obletnice

ne bi bilo. Zato je osrednja pozornost namenjena vsem, ki ste bili kakor

koli povezani z delovanjem in ţivljenjem naše šole. Pet desetletij je dovolj

dolga doba, da se da nanizati ogromno dragocenih spominov, zato se

zavedamo, da je naš zbornik, ki je izšel ob tej priloţnosti, samo delĉek v

mozaiku zgodovine šole. Nemogoĉe je objaviti vsako fotografijo, zapisati

vsak doseţek, nanizati vsa imena, ki so se pojavljala na tej zlati dobi

ustvarjanja in razvoja, ţal pa je tudi nemogoĉe napovedati prihodnje poti

naše slavljenke.

Kljub vsemu pa smo ţeleli ujeti srce in dušo naše ustanove, katero ste

soustvarjali vsi, ki ste na kakršen koli naĉin bili povezani z njo, ali ste še,

in ste zato tudi del nje.

Naši slavljenki je zagotovo ljubo in najlepše darilo ob njenem praznovanju,

da je vstopila v prihodnost mladih rodov s spoštovanjem tradicije, kajti z

njeno pomoĉjo lahko ustvarimo kvalitetnejši in s tem lepši jutri.

4

»Ţivljenjska knjiga šole« - kakor smo zbornik ĉustveno poimenovali,

vsebuje Vaše dragocene spomine, doţivljanja, uspehe ovekoveĉene s

fotografijami in tudi morebitne neuresniĉene sanje.

Hvala Vam zanje.

Ker je zgodovina

pisateljica ĉlovekovega

ţivljenja in ustvarjanja,

je prav, da se malo

ozrem tudi v preteklost.

Po drugi svetovni je

bilo pomursko zdravstvo kadrovsko šibko. Poleg zdravnikov je

primanjkovalo tudi šolanih medicinskih sester, kar je bilo še bolj oĉitno po

letu 1948, ko so oblasti prepovedale delo medicinsko izobraţenim

redovnicam. Vrzel je zdravstvo zapolnilo z zaposlovanjem vojaških

bolniĉarjev in teĉajnic z bolniškim teĉajem.

Vedno bolj oĉitna je postajala potreba po ustanovitvi šole, ki bi

usposabljala in izobraţevala srednji medicinski kader. V razvoju zdravstva

v Pomurju ne moremo prezreti vloge srednje zdravstvene šole, ki je bila

ustanovljena 30. junija 1960. Prvo leto je delovala v prostorih ekonomske

šole in šolskega centra za blagovni promet v Murski Soboti. V šolskem

letu 1960/61 je imela dva oddelka s 73 uĉenkami. Leta 1963 je dobila šola

prostore v Trstenjakov ulici v Murski Soboti, deset let pozneje, leta 1973,

pa novo zgradbo v bolnišniĉnem kompleksu v Rakiĉanu, kjer deluje še

danes.

Skrbno hranimo kroniko za prva štiri leta Svečana otvoritev nove zgradbe, 17.

delovanja šole oktober 1973

5

V zaĉetku je imela šola redno zaposleni le dve medicinski sestri, pozneje

se je zaposlilo veĉ stalnih uĉiteljev.

Strokovne predmete so pouĉevali in

še pouĉujejo zdravniki iz Splošne

bolnišnice Murska Sobota in drugih

zdravstvenih ustanov in le-tem bi se

za sodelovanje rada še posebej

zahvalila.

V teh letih so dobili priloţnost in se

ob delu došolali tudi bolniĉarji.

Dragoceni zapiski za poučevanje zdravstvene

nege, ki segajo v leto 1935.

In kakšna je vloga šolskega sistema danes ...

Naĉin izobraţevanja se z razvojem druţbe z leti vse bolj spreminja.

Izobraţujemo mlade, ki bodo po konĉanem šolanju delali z ljudmi, ki so

izgubili svoje najveĉje bogastvo – svoje zdravje. Zato je potrebno

izobraziti in vzgojiti odgovorne zdravstvene delavce. Prenovljeni program

zdravstvene nege z modularnim naĉinom izobraţevanja nam omogoĉa, da

upoštevamo potrebe delodajalcev in vkljuĉujemo vsebine, ki jih trenutno v

izobraţevalnem programu pogrešamo. Vsako leto v doloĉenem segmentu

izobraţevanja (odprti kurikul) dodajamo nove vsebine, ki jih prilagodimo

zahtevam delodajalcev in potrebam na trgu. Za 20 % ur šola skupaj z

delodajalci in okoljem ponudi strokovne/splošne vsebine, ki so pomembne

za okolje v katerem šola deluje.

Tesno sodelovanje med šolami in delodajalci bo prav gotovo pripomoglo k

izobraţevanju bolj kakovostnega zdravstvenega delavca.

Vsaka izmed mojih predhodnic je zagotovo prispevala dragocen deleţ v

razvoju in kvaliteti vizije šole. Ob tej priloţnosti bi se jim rada iskreno

zahvalila.

Srednjo zdravstveno šolo Murska Sobota so do zlatih 50 let vodile:

Helena Ravniĉ, višja medicinska sestra, prva ravnateljica šole (1960-1964),

Katarina Vinĉec, višja medicinska sestra (1964-1987),

Darinka Škrjanec, industrijski psiholog, višja medicinska sestra (1987-

1994),

6

Marija Zadravec, višja medicinska sestra, dipl. organizator dela (1994-

2002) in od leta 2002 sem te odgovornosti deleţna jaz.

Še posebej smo vse ponosne na to, da je bil marsikateri slovenski zdravnik

dijak prav naše šole, da so mnogi dijaki in dijakinje pozneje konĉali višje

in visoke zdravstvene šole in danes pomagajo s svojim znanjem v razliĉnih

slovenskih in tujih bolnišnicah, domovih za ostarele, delajo v patronaţni

sluţbi, v varstveno delovnih centrih, nekateri pa so danes tudi med

zaposlenimi na naši šoli.

V svojem ĉasu ravnateljevanja se trudim našo zgradbo, ki jo je ţe dodobra

naĉel zob ĉasa, zunanje in notranje polepšati, seveda pa jo tudi vsebinsko

obogatiti.

Sodelovanje naše šole z Augustinumom iz Münchna

Naša šola je dolgoletno sodelovanje z Augustinumom intenzivirala leta

2001. Augustinum je eno izmed vodilnih socialno-storitvenih podjetij v

Nemĉiji. V veĉ kot 40-ih ustanovah svoje delo posveĉa starejšim, bolnim,

mladim in prizadetim. Spoštovanje, dostojanstvo do vsakega ĉloveka,

kršĉanska zapoved, ljubezen do bliţnjega in bratstvo (filadelfija), to so

temeljna naĉela njegovega dela.

Uĉenci in uĉenke tretjih in ĉetrtih letnikov lahko v poletnih poĉitnicah

opravljajo 4-tedensko poĉitniško prakso v eni izmed ustanov Augustinuma

v Münchnu ali okolici Münchna. Praksa se priznava v okviru 42 ur

obveznih izbirnih vsebin. Po konĉani praksi dobijo dijaki Europass,

potrdilo mobilnosti.

Pogoj za poĉitniško

prakso je seveda

znanje nemškega

jezika. Dijaki imajo

moţnost, da se le-tega

dobro nauĉijo na naši

šoli, saj naš

predmetnik vsebuje

dva tuja jezika, in ta

drugi je ravno jezik

stroke.

7

Septembra 2006 se je tudi kolektiv naše šole odpravil po poteh odkrivanja

ideje Collegium Augustinuma in utrinek z našega potepanja ponazarja

slika.

8

RAVNATELJICE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE

Helena Ravniĉ, ravnateljica v letih 1960-1964

To je bilo moje sanjsko delovno mesto

Katarina Vinĉec, ravnateljica v letih 1964-1987

Spomini na mojih petindvajset let na srednji medicinski šoli

Darinka Škrjanec, ravnateljica v letih 1987-1994

Ljubljančanka v Pomurje …

Marija Zadravec, ravnateljica v letih 1994-2002

Začetek in razvoj SZŠ Murska Sobota

9

Helena Ravnič

TO JE BILO MOJE SANJSKO DELOVNO MESTO

Gospa Ravniĉeva je bila prva ravnateljica pomurske zdravstvene šole.

Torej je orala ledino in utirala pot svojim naslednicam v pomurski regiji.

Pouĉevala je strokovne predmete, napisala uĉbenik za pouĉevanje

zdravstvene nege z naslovom Higiena in bila prva predsednica Društva

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Pomurja. V zborniku, ki je

izšel ob 40-letnici delovanja Društva medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Pomurja, je objavila dragocen ĉlanek z natanĉnim

popisom razvoja pomurskega zdravstva od 30. let prejšnjega stoletja.

Za svoje ravnateljsko poslanstvo je ob obisku kolegici Joţici Jordan Eman,

aprila letos dejala: »To je bilo moje sanjsko delovno mesto«. Poleg

zahtevnega in odgovornega dela, ki je bilo leta 1990 odlikovano z zlatim

znakom Zveze zdravstvene in babiške nege Slovenije, je našla ĉas za

pisanje ĉudovitih pesmi. Pesmi so zbrane v zbirkah Vnuka in Jesen.

Za ravnateljsko mizo

10

Ko še ni bilo učbenikov …

11

12

13

14

Mladim kolegicam

Ko si izbrala ta poklic, Gledala boš trpljenje ljudi,

tedaj še nisi vedela, vendar obupati ne smeš,

kaj je medicinska sestra, če te bo presunila njih beda.

samo lepo uniformo si videla

in kako boš tudi ti v njej Vse, kar izveš od njih

delala ob posteljah bolnic. in kar boš ob tem čutila,

naj ostane skrito v sebi.

Toda dobra medicinska sestra

mora biti kakor sestra vsem, Za delo boš rabila vse več znanja,

pomagati jim vselej in povsod, toda bodi skromna in poštena,

mnoge teţave premagovati čeprav si z vsem obdarjena.

in še osebno srečo ţrtvovati.

15

Med svojimi dijaki in dijakinjami

Ljudje smo različni

Ljudje smo si podobni, Mnogi srce na dlani nosijo,

pa vendar različni. drugi pa nikogar ne prosijo.

Nekateri le zase skrbijo,

Zdravje, lepota, drugi pa v delu za druge

modrost in bogastvo - cele noči bedijo

vse to je nekaterim dano, in pomanjkanje trpijo.

drugim pa so bolezni,

hibe, nakazanost in bedo Zavidaš prvim, pa tudi ne,

dodelila narava in svet krivični. ker tako sebično in

prazno ţivljenje ţivijo.

Na podlagi ustnih in pisnih virov pripravila Judita Kalamar.

16

Katarina Vinčec

SPOMINI NA MOJIH PETINDVAJSET LET DELA NA SREDNJI

MEDICINSKI ŠOLI

»Posodo lahko okrušiš, razbiješ, ĉe jo ţeliš, toda vonj cvetlice

bo ostal.« (Thomas Moore)

Tako kot vonj cvetlice ostane, ostanejo tudi doţivetja, spomini, ĉeprav si

nehal z delom na delovnem mestu. Spomini so lahko grenki, ţalostni pa

tudi veseli in sreĉni. Ĉloveška narava je taka, da se slabi spomini poĉasi

izgubijo, njihova grenkoba zbledi in ostanejo le dobri, veseli spomini.

Tako se tudi jaz v glavnem spominjam lepih in uspešnih dni, ki sem jih

preţivela dolgih petindvajset let na Srednji zdravstveni šoli v Murski

Soboti. Tu sem se zaposlila le dve leti po ustanovitvi šole, ki je prav tega

leta, 1962, dobila lepe nove prostore na Trstenjakovi ulici. Odloĉitev za

delo na šoli je bila moja neizpolnjena ţelja in ţelela sem postati pedagoški

delavec. Ţe v gimnaziji sem razmišljala o pouĉevanju in vzgajanju

mladega ĉloveka. Toda ko je prišla moţnost, da se izpolnijo moje ţelje,

sem bila pred veliko in teţko odloĉitvijo. Spraševala sem se, ali sem dovolj

usposobljena, ali sem na višji triletni zdravstveni šoli v Ljubljani dobila

dovolj medicinskega in psihološkega znanja za odgovorno pouĉevanje

nege bolnika.

17

Toda sprememba delovnega mesta in ţelja po dodatnem izobraţevanju in

usposabljanju je bila odloĉilna, da sem se odloĉila za delo na šoli. Tu sem

preţivela svoja najlepša leta. Ĉe delaš s srcem in dušo in se trudiš razumeti

mladega ĉloveka, ki je prišel na šolo z ţeljo, da postane medicinska sestra

oz. tehnik zdravstvene nege, noben trud in priprava na pouk ni v breme,

ampak uţivaš, ko ugotoviš, da si mladi ţelijo znanja. Tako je poplaĉan ves

trud.

Po dveh letih mojega pedagoškega dela je prišlo do velike spremembe na

šoli. Gospa Helena Ravniĉ, ki je bila prva ravnateljica, se je upokojila.

Delo ravnateljice je bilo ponujeno meni. Vendar sem nekaj ĉasa bila

prepriĉana, da še nimam dovolj strokovnega znanja, ki zahteva zrelost in

smisel za delo z ljudmi in za vodenje ter poznavanje problemov šolskega

dela. Kolektiv je bil homogen, dobro smo se razumeli, ţelela sem ostati v

razredu. Vendar, nekdo je moral prevzeti vodenje šole. S strokovno sluţbo

smo se dogovorili, da sem pripravljena sprejeti obveznost za eno leto, in

sicer kot vršilka dolţnosti ravnateljice. Po preteku enega leta sem postala

ravnateljica z vsemi pooblastili in dolţnostmi, vse do leta 1987, ko sem se

upokojila.

Po letu 1964 se je vpis na šolo, ki je tega leta postala popolna 4-letna šola,

vsako leto veĉal. Prostori šole so postajali premajhni. Ko je bila zgrajena

tretja osnovna šola, smo eno nadstropje vzeli v najem. Razvijala se je tudi

18

osnovna šola in prostorska stiska je bila vsako leto veĉja. Razmišljali smo

o prizidku šole, vendar v javnosti nismo dobili podpore. V tem ĉasu je šolo

uspešno konĉalo vedno veĉ uĉencev. Nekateri so imeli teţave z

zaposlitvijo. Povezali smo se s Kliniĉnim centrom v Ljubljani, ki so nujno

rabili medicinske sestre. Bilo je tako hudo, da je grozilo zapiranje

nekaterih oddelkov. Problem je bil s stanovanji. Ker je bil zgrajen novi

kliniĉni center in so nekateri oddelki (npr. interni), ostali prazni, so tam

uredili stanovanja za sestre.

Teţave so se pojavile tudi doma. Nekatere obĉine niso bile pripravljene

prispevati denarja za delovanje šole. Bili so celo predlogi, da naj

zmanjšamo vpis, medtem kot je bilo prijav vsako leto vedno veĉ. Uvesti

smo morali sprejemne izpite. To so bili teţki in ţalostni ĉasi, ko si moral

otroku ali staršem povedati, da ni sprejet v šolo. Iskali smo prostorsko

rešitev. V tem obdobju se je pri bolnišnici gradil otroški oddelek.

Ustanoviti je bilo potrebno tudi pediatriĉno smer. Tukaj smo imeli sreĉo,

saj smo takoj dobili dovoljenje zdravstvenega ministrstva in zavoda za

šolstvo. Potrebno je bilo pripraviti nove programe, uĉne naĉrte in dobiti

nove kadre za pouk. Opremiti smo morali kabinet za nego otroka. Ĉas je

hitro tekel, otroški oddelek je bil zgrajen, uĉenci pediatriĉne smeri pa so

bili šele v tretjem letniku. Tako je bil oddelek odprt z uĉenci naše šole. S

pomoĉjo starejših sester pediatriĉne smeri in naših inštruktoric smo tudi to

teţavo prebrodili, sodelovanje z bolnišnico je bilo odliĉno, tako da so

uĉenke po delu na oddelku imele popoldne pouk in sreĉno konĉale tudi

ĉetrti letnik ter zakljuĉne izpite. Še vedno so potekale razprave, kako rešiti

prostorsko stisko. V bolnišnici je bilo veĉina zdravstvenih delavcev s

konĉano bolniĉarsko šolo. Zakon o zdravstvenem varstvu je izdal predpis,

da si morajo vsi, v najkrajšem ĉasu, pridobiti srednješolsko izobrazbo. Pri

prvem razpisu se je prijavilo dovolj kandidatov, da smo lahko odprli

oddelek za izobraţevanje odraslih. Tako smo po konĉanem izobraţevanju

prve skupine, vpisali še drugo skupino. Povedati moram, da so ti

zdravstveni delavci imeli veliko motivacijo in so izredno uspešno

opravljali vse izpite, tudi praktiĉni del zakljuĉnih izpitov. Spomnim se

izpitov na internem oddelku, kamor sem v komisijo za izpite povabila tudi

direktorja bolnice dr. Starca. Ko je nekaj ĉasa poslušal odgovore

19

kandidatov, mi je rekel: » Ĉe bi meni toliko znanja pokazali staţisti, bi bil

zadovoljen.«

Z maturantkami pred novo šolo

V tem ĉasu je v bolnici primanjkovalo babic. Šola za babice je bila le v

Ljubljani. V dogovoru z direktorjem bolnišnice, dr. Vargom in ljubljansko

babiško šolo, smo vpisali en oddelek. Uĉenci te smeri so po konĉanem

drugem letniku morali tretji in ĉetrti letnik konĉati v Ljubljani, ker na naši

šoli nismo imeli primernih pogojev.

Diplomanti naše šole so bili iskani doma v Sloveniji in tudi v tujini,

predvsem v Nemĉiji. O izobraţenosti in znanju strokovnih predmetov,

predvsem pa praktiĉne usposobljenosti, smo dobivali, predvsem iz

Kliniĉnega centra v Ljubljani, veliko pohval. Za tako priznanje so zasluţili

pedagoški delavci šole, višje medicinske sestre inštruktorice, ki so

pouĉevale teorijo in praktiĉne vaje, nega bolnika, na bolnišniĉnih oddelkih.

Veliko so sodelovale tudi oddelĉne medicinske sestre. Veliko zaslug za

strokovno usposobljenost pa pripada mnogim zdravnikom, ki so, poleg

dela v bolnici, bili pripravljeni v svojem prostem ĉasu uĉiti strokovne

predmete. Poleg pouka so se na šoli odvijale tudi druge dejavnosti. Zelo je

bilo razvito taborništvo, športna vzgoja, teĉaji prve pomoĉi, teĉaji

higienskega minimuma za streţno osebje v bolnici. Ob kulturnih in

drţavnih praznikih smo pripravili proslave.

20

Ob vsem tem pedagoškem in vzgojnem delu pa se je odvijal še problem v

pomanjkanju prostora. Nekateri so bili celo mnenja, naj se preneha vpis v

medicinsko šolo.

Mnogo energije, ĉasa in prepriĉevanja je bilo potrebno, da medicinska šola

rabi nove prostore, da v Pomurju moramo omogoĉiti mladi generaciji, da

se izobraţuje. Ob ustanovitvi republiške skupnosti za vzgojo in

izobraţevanje se je problem financiranja prenesel v Ljubljano. Teţko bi

navedla, koliko razgovorov je bilo potrebno opraviti na ministrstvu za

zdravje. Kolikokrat je bilo potrebno stopiti na zeleni vlak na razne seje in

prisotne prepriĉevati, kako pomembna je medicinska šola za pomursko

mladino. V spominu imam sestanek na izvršnem svetu, kjer so bili prisotni

ravnatelji vseh medicinskih šol, zavod za šolstvo in mnogo drugih

politikov. Glavna tema je bila, investicije v šolstvu. V tistem ĉasu smo

imeli ţe pripravljene projekte za prizidek. Ravnatelji ostalih šol so bili

seveda seznanjeni z našim problemom ter nakazano rešitvijo in zadovoljni

ugotavljali, da se nekaj le premika. Niso pa vedeli, da je v tem ĉasu projekt

propadel, ker so na izvršnem svetu ţeleli, naj se preselimo v prostore

kmetijske šole. Ko sem jaz prišla na vrsto za razpravo in omenila, da

prizidka ne bo, ker nimamo dovoljenja, me je tovarišica, ki je sejo vodila,

prekinila rekoĉ: »Ja, uĉitelji medicinske šole se ne bi rabili voziti v

Rakiĉan.« Ostala sem brez besed, sedla sem in nisem veĉ imela kaj reĉi. Ni

me sram povedati, da sem jokala do ţelezniške postaje. Stvari so se poĉasi

razvijale naprej. S pomoĉjo izobraţevalne skupnosti in kliniĉnega centra

ter obĉine Murska Sobota ter Kmetijskega gospodarstva v Rakiĉanu, ki

nam je podarilo zemljišĉe za šolo, je konĉno bila sprejeta odloĉitev, da se

bo gradila šola v Rakiĉanu. Vabilo na sestanek sem dobila en dan prej, ko

sem se ravno odpravljala na dopust. Reĉeno mi je bilo, naj v štirinajstih

dneh predloţim idejni naĉrt, ki smo ga na šoli ţe imeli. Teţko je napisati,

koliko vrat sem morala odpreti, koliko znoja preliti, koliko dokazov

predloţiti, da Prekmurje rabi šolo. Decembra istega leta so zahrumeli stroji

in naslednje leto, 17. oktobra leta 1973, je bila šola slovesno odprta.

Prostorski problem je bil rešen, so se pa 10 let pozneje zaĉele teţave z

vpisom. Ta se je iz leta v leto zmanjševal, finanĉnih sredstev je bilo manj,

uĉitelji niso imeli dela. Iskali smo dopolnjevanje na drugih šolah.

21

Izobraţevalna skupnost nam je za šolsko leto 1987/88 tako predpisala vpis

samo za 30 uĉencev.

Spet se je zaĉel boj za dovoljenje za vpis 60 uĉencev. Stvar je postala tako

resna, da sem zahtevala na izobraţevalni skupnosti v Ljubljani, sestanek na

naši šoli. Pri tem mi je veliko pomagal predsednik izvršnega sveta Murske

Sobote, g. Štatl, ki je predstavnike s svojo zavzetostjo prepriĉal, da so

dovolili vpis za dva oddelka. Tako se je moj mandat konĉal. Zadovoljna

sem odhajala, saj sem šolo zapustila brez rdeĉih številk, brez groţnje, da bi

se šola ukinila in s poveĉanjem vpisa v prvi razred.

Šola še stoji mnogo lepša, uspešna, razcvetela se je in doĉakala svojih 50

let.

Vsem sedanjim delavcem na šoli in uĉencem ţelim še mnogo veselih in

uspešnih dni.

Generacija maturantov 1981/82

Darinka Škrjanec

LJUBLJANČANKA V POMURJE …

Je bila prof. psihologije in zdravstvene nege in svoje dragocene pedagoške

izkušnje je prenašala na profesorski rod tudi kot ravnateljica. V njenem 7-

letnem ravnateljevanju se je poveĉal vpis in število oddelkov in leta 1992

so bili ţe trije oddelki 1. in 2. letnika. Rojena Ljubljanĉanka se je enkratno

vţivela v pomursko pokrajino in njene preproste ljudi. Skozi uĉiteljsko

22

kariero je pouĉevala strokovne predmete, saj je bila po stroki tudi višja

medicinska sestra.

Kasneje pa se ji je s pouĉevanjem psihologije uspelo vţivljati v nemirno

dijaško dušo in strpno reševati njihove stiske.

Spomnim se dogodka iz leta 1992, ko sem zamenjala delovno mesto, iz

velike ljubljanske šole sem prišla v majhen kolektiv.

Na 1. avgustovski konferenci je ravnateljica prosila, da se trije novo

sprejeti profesorji – Zlatka Lebar, Boţidar Šalamon in jaz - diskretno

umaknemo, da se bo posvetovala s kolektivom, ĉe je bila njena odloĉitev

pravilna.

Tudi kasneje se je mnogokrat posvetovala z nami in rada upoštevala naše

predloge.

Zaključek 4. letnikov

Na podlagi gradiva in spominov zapisala Brigita Štumpf Soviĉ.

23

Marija Zadravec

ZAČETEK IN RAZVOJ SZŠ MURSKA SOBOTA

Z dovoljenjem Sveta za šolstvo RS je okrajni ljudski odbor Murska Sobota

dne 30. junija 1960 sprejel odloĉbo o ustanovitvi Srednje zdravstvene šole

v Murski Soboti. Šola je zaĉela delovati s šolskim letom 1960/61 v najetih

prostorih ekonomske šole v Murski Soboti. Vpisanih je bilo 73 uĉencev ali

2 oddelka. Takrat sta bila na šoli stalno zaposleni dve uĉiteljici, višji

medicinski sestri, ostali delavci šole so bili pogodbeni. Ravnateljica šole je

bila višja medicinska sestra Helena Ravniĉ.

V tretjem letu svojega delovanja, leta 1963, je šola dobila svojo lastno

šolsko zgradbo v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti. V šoli se je zaposlilo

veĉ novih uĉiteljev. Leta 1964 je uspešno opravilo zakljuĉne izpite 47

kandidatov z nazivom medicinska sestra ali medicinski tehnik ambulantno-

bolniĉne smeri. Tega leta je naloge ravnateljice prevzela višja medicinska

sestra Katarina Vinĉec, ki je vodila šolo vse do leta 1987.

Ves ĉas vzgojno-izobraţevalnega dela se je šola uspešno povezovala s

Splošno bolnišnico Murska Sobota in Zdravstvenim domom Murska

Sobota, kjer so uĉenci opravljali praktiĉni pouk ali poĉitniško delo oziroma

delovno prakso. Poleg stalnih uĉiteljic praktiĉnega pouka so to delo

opravljale tudi višje medicinske sestre iz bolnišnice in zdravstvenega

doma. Številni zdravniki soboških zdravstvenih ustanov so na naši šoli

pouĉevali zahtevane strokovne predmete.

V šolskem letu 1965/66 je šola poleg dveh oddelkov ambulantno-bolniĉne

smeri vpisala še oddelek pediatriĉne smeri. Veĉina prvih absolventk te

smeri se je zaposlila na pediatriĉnem oddelku, ki ga je takrat vodil pediater

dr. Štefan Varga. V tem ĉasu so opravili dopolnilno izobraţevanje v dveh

skupinah tudi bolniĉarji iz soboške bolnišnice in zdravstvenega doma ter

uspešno konĉali program ambulantno-bolniĉne smeri.

Absolventi naše šole so se vsako leto redno zaposlovali v zdravstvenih

ustanovah pomurske regije in tudi izven Pomurja. Z ustanovitvijo

24

kliniĉnega centra v Ljubljani pa je veliko medicinskih sester in tehnikov

dobilo delo v Ljubljani. Zaradi obĉasnega pomanjkanja delovnih mest v

Pomurju so absolventi odhajali tudi v tujino, predvsem v Avstrijo in

zahodno Nemĉijo. Povsod so cenjeni in spoštovani, kar potrjujejo tudi

pisna priznanja šoli od zdravstvenih ustanov doma in v tujini.

Šolsko poslopje v Trstenjakovi ulici v Murski Soboti je zaradi poveĉanega

vpisa novincev postalo pretesno, zato so se dijaki in delavci šole leta 1973

preselili v novo šolsko zgradbo v Rakiĉanu, ki se nahaja zraven Splošne

bolnišnice Murska Sobota in Doma starejših Rakiĉan.

Z usmerjenim izobraţevanjem, v šolskem letu 1981/1982, je šola zaĉela

izvajati vzgojno-izobraţevalni program zdravstveno varstvo za poklic

zdravstveni tehnik. Na ta naĉin se je poveĉal obseg splošnoizobraţevalnih

predmetov in dijaki so imeli veĉ moţnosti za nadaljnji študij na višjih,

visokih šolah in univerzah. Šola je v zaĉetku vpisovala dva oddelka.

Kmalu pa je bila dveletna omejitev vpisa na en oddelek, in sicer v šolskih

letih 1985/86 ter 1986/87. Na sreĉo šola ni bila ukinjena in vpis se je

poveĉal na dva oddelka.

Med poučevanjem

Leta 1987 je konĉala 23-letno ravnateljevanje šole Katarina Vinĉec in

ravnateljica je postala profesorica Darinka Škrjanec, ki je to delo opravljala

do leta 1994, torej 7 let.

25

Od šolskega leta 1990/91 so se dijaki osmih oddelkov izobraţevali po

prenovljenih programih zdravstvenega tehnika.

V šolskem letu 1991/92 je šola vpisala v program zdravstveni tehnik 3

oddelke z moţnostjo zakljuĉka izobraţevanja z maturo ali zakljuĉnim

izpitom. Od leta 1996 je šola v 1. letnik vpisovala ţe 4 oddelke. V Srednjo

zdravstveno šolo Murska Sobota se vpisujejo novinci iz Pomurja in

severovzhodnega dela Štajerske.

Na naši šoli se je do leta 2000 usposobilo za delo v zdravstveni dejavnosti:

77 medicinskih sester pediatriĉne smeri,

1279 medicinskih sester in tehnikov ambulantno-bolniĉne smeri,

64 odraslih slušateljev ambulantno-bolniĉne smeri,

244 zdravstvenih tehnikov, absolventov usmerjenega izobraţevanja,

699 zdravstvenih tehnikov z zakljuĉnim izpitom in 232 zdravstvenih

tehnikov z maturo,

21 bolniških streţnikov,

22 bolniĉarjev, 2-letni srednji poklicni program

31 bolniĉarjev-negovalcev, 3-letni srednji poklicni program.

Šola ni imela telovadnice, zato se je

pouk športne vzgoje izvajal v

soboškem Partizanu, trim kabinetu

šole in na športnih igrišĉih. Vizija

naše šole je bila ţe takrat prostorska

prenova šole z izgradnjo nove

telovadnice.

Naši dijaki so dosegali dobre rezultate

na regijskih, drţavnih in mednarodnih

znanjih. Šola je vrsto let ohranjala stike s srednjo zdravstveno šolo in

gimnazijo v Budimpešti in zdravstvenimi ustanovami v Avstriji in

Nemĉiji. Marca 1997 se je naša šola tudi uspešno predstavila na

mednarodni razstavi v Ingolstadtu v Nemĉiji, in sicer na temo “Šolstvo”.

26

V mojem mandatu ravnateljice smo

bili organizatorji 3. drţavnega

tekmovanja srednjih zdravstvenih

šol Slovenije. Dijaki in uĉitelji naše

šole smo bili ponosni, da nam je

bila zaupana organizacija in izvedba

tako pomembnega tekmovanja.

Prepričana sem, da se bo na šoli

še naprej vzgajal in izobraţeval

mladi rod v poštene in marljive

zdravstvene delavce.

Ples z maturantom

27

SODELOVANJE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE S

SOSEDNJIMI USTANOVAMI

Milka Kavaš

Zdravstvena šola praznuje častitljivih 50 let delovanja

28

Milka Kavaš

ZDRAVSTVENA ŠOLA PRAZNUJE ČASTITLJIVIH 50 LET

DELOVANJA

Jubileji so priloţnost, da pogledamo nazaj in prouĉimo prehojeno pot, ter

ob rezultatih sedanjosti zaĉrtamo vizijo in cilje za prihodnost.

Mislim, da ni nakljuĉje, da letos poleg Srednje zdravstvene šole Murska

Sobota praznuje 50 let organiziranega delovanja tudi Strokovno društvo

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, kajti prva

predsednica društva medicinskih sester v Pomurju je bila prav prva

ravnateljica zdravstvene šole, gospa Helena Ravniĉ, ki je ena izmed prvih

medicinskih sester, ki so v Pomurju orale ledino stroki zdravstvene nege.

Z ustanovitvijo zdravstvene šole v Pomurju je stroka zdravstvene nege in

poklic medicinske sestre ter pozneje tehnika zdravstvene nege dobil prave

strokovne temelje za dober strokovni razvoj in kvaliteten doprinos pri

zdravstveni negi in oskrbi pomurskega ĉloveka.

Zdravstvena šola Murska Sobota je bila skozi vseh 50 let strokovno in

vzgojno ter izobraţevalno gonilo na podroĉju zdravstvene nege v

pomurskem prostoru, pa tudi širom Slovenije in po svetu, kjer so dobro

izobraţeni in srĉni ter empatiĉni kadri razvijali stroko zdravstvene nege ter

pacientom prinašali, poleg strokovnega dela, še topel ĉloveški odnos,

varnost in kakovostno zdravstveno nego.

Medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki so konĉali Srednjo zdravstveno

šolo Murska Sobota, so imeli dobre strokovne temelje ter ĉloveške vrline,

ki so jim odpirala vrata zaposlovanja v vseh zavodih v Sloveniji in drugod

po svetu.

Od mnogih glavnih medicinskih sester in stanovskih kolegic ter vodstev

zavodov sem ţe od ĉasa študija in pozneje kot zaposlena medicinska sestra

slišala, da so medicinske sestre iz Srednje zdravstvene šole Murska Sobota

ene najboljših, in da jih povsod radi zaposlujejo, ker imajo strokovno

znanje in human odnos, pomursko gostoljubnost in prijaznost ter odprtost.

29

Zbornica Zveza zdravstvene in babiške nege Slovenije podeljuje zlate

znake in priznanja za najbolj zasluţne medicinske sestre, posameznike in

skupine. Med njimi so tudi zaposleni na zdravstveni šoli Murska Sobota

(Helena Ravniĉ, Katarina Vinĉec, Gena Virag, Irena Šumak). Ko pa

pregledamo lastnike zlatih znakov, ki so jih dobile medicinske sestre v

Sloveniji vidimo, da mnoge stanovske kolegice prihajajo prav iz Pomurja

in so paĉ po konĉani Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota odšle delat

drugam ter tako dale peĉat stroki zdravstvene nege ter humanega odnosa

do sodelavcev, bolnikov in druge strokovne in laiĉne javnosti.

Tokom vseh 50 let je šola in strokovni kader dobro sodeloval s

Strokovnim društvom medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Pomurja. Ĉlani izvršilnega odbora, drugi ĉlani iz šole ter vodstva šole so

razvijali društvo, dajali svoj strokovni peĉat ter ĉloveške vrline in svoj

prosti ĉas za delovanje društva. Strokovno društvo danes šteje 1050 ĉlanov

in je po zaslugi vseh, ki prostovoljno delujejo v organih društva, predavajo

ter se udeleţujejo izobraţevanj in druţenja strokovno dobro, vidno in ima

pomembno vlogo za razvoj stroke in poklicev na podroĉju zdravstvene

nege ter kakovostne in varne zdravstvene oskrbe v Pomurju.

Za dobro strokovno delo in doprinos pri razvoju in delovanju društva so

dobili priznanja: Olga Lenart kot nekdanja predsednica društva, Gena

Virag, razred maturantk iz 4. b, letnik 1966, in srebrni znak sedanja

ravnateljica Zlatka Lebar.

Kot predsednica društva, višja medicinska sestra, glavna medicinska

internega oddelka in tudi kot pomoĉnica direktorja za podroĉje zdravstvene

nege Splošne bolnišnice Murska Sobota, sem s srednjo zdravstveno šolo,

vodstvom in zaposlenimi ter dijaki veliko sodelovala in delovala. V veselje

mi je, da smo lahko delali in sodelovali skupaj ter dajali mladim, ki so

prišli na izobraţevanje za poklic v zdravstveni negi, dobre temelje s

praktiĉnim delom, humanim odnosom in uvajanjem ter vzori na poti

izobraţevanja in zorenja za poklic medicinske sestre.

Rada sem sodelovala in sodelujem z zaposlenimi iz zdravstvene šole, z

uĉitelji praktiĉnega pouka, z ravnateljico in ostalim kadrom v zavodu, kjer

sem delala ter preko delovanja društva. Skupaj z njihovim strokovnim

znanjem, ĉloveško toplino in zavzetostjo smo razvijali stroko zdravstvene

nege in gradili pripadnost poklicem v zdravstveni negi in z veseljem sem

30

pomagala pri strokovnem in ĉloveškem razvoju dijakov srednje

zdravstvene šole.

Ob tej priliki se v svojem imenu in v imenu Strokovnega društva

medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja zahvaljujem

šoli, ravnateljici in vsem, s katerimi sem sodelovala, za vzorno

sodelovanje, pomoĉ pri predavanjih, seminarjih, pri organizaciji dela in

uporabi prostorov ter drugih pripomoĉkov. Skupaj smo gradili in razvijali

stroko zdravstvene nege in ĉloveka v njej z namenom, da ima pomurski

bolan ali zdrav ĉlovek kakovostne in varne storitve ter topel ĉloveški

odnos.

Iskrene čestitke ob 50-letnici delovanja in na mnoga plodna, uspešna,

vzgojno- izobraţevalna leta v skrbi za dober strokovni in human

kader na področju stroke zdravstven nege.

31

SPOMINI NA POMURSKO ZDRAVSTVENO ŠOLO V 60.

IN 70. LETIH

Gena Virag

Bila sem dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota

konec 60. let

Barica Kralj

Moji spomini seţejo v daljne leto 1961

Ema Mesariĉ

Nekoč in danes

Katarina Berglez

Moji spomini ob obletnici

Erika Ţilavec

Draga naša slavljenka

Meta Tinev

40-letna čudovita naveza

32

Gena Virag

BILA SEM DIJAKINJA SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE

MURSKA SOBOTA KONEC 60. LET

Misli mi vĉasih odtavajo 40 let nazaj, ko sem tudi jaz bila mlada,

vedoţeljna srednješolka. Takrat v sebi zaĉutim globoko spoštovanje na

vse, kar je povezano z dijaškim ţivljenjem in poklicem srednje medicinske

sestre. Od kar se zavedam, je bila moja ţelja postati medicinska sestra.

Najverjetneje so k temu veliko pripomogli starši, predvsem oĉe, ki je ţe

zgodaj zbolel in sem mu morala z ambulante prinašati zdravila.

Prijazne sestre v sneţno-belih uniformah so se mi zdele kot ĉudeţna bitja.

Kljub obilici dela so našle ĉas, da so se z mano pogovorile, me poboţale in

mi stisnile v roko kak bombon.

V srednjo šolo sem se vpisala, zdaj še daljnega leta 1967, in sicer po

predhodno opravljenem sprejemnem izpitu.

Moj razred na Trstenjakovi v Murski Soboti

V 1. letniku smo imeli vaje v kabinetih, od 2. letnika naprej pa v razliĉnih

zdravstvenih ustanovah. Praktiĉnega pouka je bilo zelo veliko, potekal je v

dopoldanskem ĉasu, teoretiĉni pouk na šoli pa je bil realiziran popoldne.

Tako smo bili mladostniki zaposleni ves dan, od 6 ure zjutraj do 6 oz. 8 ure

zveĉer. Med prakso in poukom je bil ĉas za kosilo, pol bele štruĉke s

33

pašteto in jogurtom. To je bilo kosilo vozaĉev. Malo boljše se je godilo

dijakinjam iz Murske Sobote oz. tistim, ki so stanovale v dijaškem domu.

Vozaĉem je bilo hudo tudi zato, ker je bil avtobusni promet prilagojen

delavcem. Tako se je nemalokrat dogodilo, da smo se dijaki vraĉali proti

domu šele ob 22. uri. Rekli smo mu Murin avtobus. Zaradi teh neljubih

dogodkov sem se raje v domaĉe Dokleţovje vozila kar s kolesom, seveda

po makadamski cesti, a me je bilo ponoĉi pošteno strah.

Posebej hudo je bilo, ko je obilno sneţilo, na oddelku pa smo morali biti ţe

ob 6. uri zjutraj, in to z zlikano uniformo, poštirkanim belim ovratnikom in

ĉepico. Nemalokrat se je pripetilo, da sem padla v sneg in si brezhibno

pripravljeno uniformo pošteno umazala.

Nihĉe nas ni vprašal, od kod se vozimo, kje stanujemo, biti smo morali

toĉni tako pri pouku kot na vajah.

Delovne obleke v 60. letih

Štipendij ni bilo, razen Titovih, katero pa sta prejemali le dve dijakinji za

posebne doseţke na športnem podroĉju.

Med predavatelji je bilo precej zdravnikov, ki so predavali kliniĉne

predmete. Le-te smo izredno spoštovali, lahko zapišem, da smo se jih kar

bali. V razredu je gospodovala smrtna tišina. Ob prihodu uĉitelja v razred,

smo vstali in dijak, ki je sedel pri vratih, mu jih je odprl. Pozimi smo imeli

dva tedna poĉitnic, tako je šola privarĉevala tudi nekaj goriva. Dobili smo

polletna in letna spriĉevala.

34

V teh letih nam je bilo seveda tudi lepo. Bili smo mladi, nagajivi, radoţivi,

marsikaj smo marsikdaj ušpiĉili. V razredu nas je bilo 20 in seveda so

takrat dekleta prevladovala. Bilo nas je kar 18 in le 2 fanta. Med seboj smo

si radi pomagali, v razredu je vladal kolektivni duh, ki se je odraţal v

izposojanju zapiskov, uĉbenikov, brezplaĉnih inštrukcijah, v bratski delitvi

kruha in jabolk …

Na naši šoli sem se zaposlila po 25 letih delovne dobe. Bila sem mati dveh

otrok, in kot vsak izmed staršev, sem tudi jaz skrbno spremljala njuno

odrašĉanje. Tako sem razmišljala o prijaznejši šoli, da bi otroci z veseljem

vstopili vanjo in imeli prijetne spomine nanjo. Za prvi šolski dan nam je

mama vedno spekla makovo potico, da bi se v šoli dobro uĉili, in nekega

dne sem ge. ravnateljici Mariji Zadravec predlagala, da bi tudi mi lahko

»prvĉke« pogostili z makovkami. Ravnateljica se je strinjala s predlogom

in tako ţe 14 let dijake 1. letnikov pogostimo s to »pametno« sladico.

Najbolj pa sem vesela, da smo se povezali s Kulturnim društvom Bratonci,

s katerimi ţe 12 let, skupaj s prostovoljci, na boţiĉni popoldan bolnikom

poskušamo priĉarati košĉek boţiĉa, in sicer s prepevanjem boţiĉnih pesmi

in priloţnostnimi darilci.

Boţič v Splošni bolnišnici Murska Sobota

35

Do letošnjega novega šolskega leta sem bila na šoli predavateljica

strokovnih predmetov, in ĉe primerjam ţivljenje pred 40 leti in zdajšnjim,

se je seveda vse moĉno spremenilo. Dijaki seveda uĉiteljem veĉ ne

odpirajo vrat, v letošnjem letu je bila malica zastonj, pa je marsikateri dijak

ni vzel, v šolo prihajajo zaspani zaradi noĉnega dela z raĉunalniki …

In kdo je temu kriv? Verjetno mi vsi. Druţba, ki je usmerjena

pridobitniško. »Kaj bom dobil, ĉe bom …«, se vpraša dijak pred

doloĉenimi, njemu koristnimi zadolţitvami.

Na roditeljskem sestanku sem rada povprašala starše, kaj najprej vprašajo

svojega otroka, ko pride iz šole. Veĉina jih je odgovorilo, ĉe je bil mogoĉe

kaj vprašan oz. kakšno oceno je dobil. Matere pred 40 leti je zanimalo

poĉutje otroka v šoli …

Otroci so pa le otroci. Ti, današnji, in oni izpred 40 let. Ţelijo si topline,

ljubezni, pohval in strpnosti. Zato je dobro, da išĉemo trenutke, ko lahko

otroka pohvalimo, kajti le tako mu dvigujemo samopodobo, s pomoĉjo

katere bo odrasel v ĉloveka koristnega sebi, druţini in druţbi.

Barica Kralj

MOJI SPOMINI SEŢEJO V DALNJE LETO 1961

Moji spomini na delo na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota seţejo v

leto 1961, ko sem v 2. polletju zaĉela s honorarnim pouĉevanjem biologije

1. generacije uĉencev. Spomnim se, da smo gostovali v kletnih prostorih

ekonomske srednje šole. Kakšni so bili tam pogoji za pouk, raje ne bi

govorila. Delovni pogoji so se izboljšali, ko smo leta 1962 dobili novo šolo

na Trstenjakovi ulici.

Zaposleni na zdravstveni šoli

36

Takrat sem se zaposlila

za nedoloĉen ĉas. Ker

se je število oddelkov

veĉalo, smo uĉitelji

splošnih predmetov

(Lidija Beloglavec,

slov. j., Amalija Prelog,

angl.-nem., Vera

Jagliĉiĉ, zgod.-zem.,

Barica Kralj, biol.-

kem.) dopolnjevali uĉno obveznost na srednji šoli za telesno vzgojo

(dislocirani oddelek mariborske šole). Tja, v »Partizan«, so hodili naši

uĉenci k telovadbi, saj svoje telovadnice nismo imeli. Tam smo imeli tudi

skupne proslave, jelkovanja, ker je bila telovadna dvorana primeren prostor

za take prireditve. Moji prvi uĉenci, katerim sem bila razredniĉarka, so bili

uĉenci 2. letnika 2. generacije. To so bila dekleta in 2 fanta (Joţe Mesariĉ

in Joţe Magdiĉ). Rada se jih spominjam in redno se sreĉujemo na

obletnicah njihove mature.

Zaĉeli smo vpisovati po 3 oddelke in tako je kljub gostovanju na 3.

osnovni šoli prostora zaĉelo primanjkovati. Zaĉela se je gradnja šole v

Rakiĉanu; tako so uĉenci imeli tudi prakso bliţje, ker se je v Rakiĉanu

gradila tudi nova bolnišnica. Ko je na šolo prišla prof. Irena Jakus, ki je

uĉila kemijo in matematiko, sem jaz prevzela še pouk mikrobiologije in

nato še anatomije. Z veseljem sem uĉila svoje predmete, dobili smo lepo

opremljeno biološko uĉilnico. Tudi za uĉila in literaturo ni ravnateljica

nikoli skoparila. Po tolikih letih moram priznati, da sem res uţivala pri

svojem pedagoškem delu; nikoli ne bi izbrala drugega poklica. Mogoĉe so

takrat uĉenci res bili bolj spoštljivi, vse je bilo bolj skromno in bili smo

sreĉni in zadovoljni. Seveda so nam vĉasih tudi kaj ponagajali. Kot na

primer, da so nam po dvorišĉu razmaknili avtomobile v vse smeri. Zakaj

pa nismo zategnile roĉnih zavor …

Ne smem pa pozabiti, poleg šolskega dela, na moje drugo veselje z

mladino: moje tabornike, odred »Ţitnih plavic«, ki sem ga ustanovila še na

stari šoli leta 1969. Koliko lepih spominov- izleti v planine, taborjenja,

37

Faţana (kjer smo taborili s škofjeloškimi taborniki), zleti, zbori, sreĉanja z

drugimi taborniki iz Prekmurja (Rdeĉi maki, Vitki topoli, Podlesne

vetrnice, Ĉrni telohi, Tiskarski škrati) in vse Slovenije. Pripravljali smo

kvize, orientacijske pohode, razstave (enkrat smo imeli na šoli

razstavljenih 60 razliĉnih vrst gob)… Pri delu s taborniki sta mi pomagali

tudi moji pridni sodelavki: Danica Mörec in Olga Lenart, ki je za mano

prevzela starešinstvo.

Vsako leto se je nekaj naših tabornikov udeleţilo gozdne šole v Bohinju,

da so spoznavali taborniške vešĉine in se usposabljali za vodstvene

funkcije v taborniški organizaciji. Nekateri so bili izredno zavzeti in

delavni ter si pridobili razliĉne pohvale in priznanja.

To so bili: Marjana

Kološa, Helena Kazar,

Joţica Klekl, Dragica

Vuĉko, Zlatka Kološa (ki

je izvezla naš lepi prapor

– ţitno klasje in ţitno

plavico na modrem polju

– koliko truda), Martin in

Marta Kolbl, Anka Olah,

Majda in Mira Rac,

Dragica in Marinka

Horvat, Elizabeta Kardoš, Marko Nabergoj, Joţe Trajbar, Jasna Zver,

Janez Voroš, Andrej Virag, Milan Skledar in še bi lahko naštevala – naj mi

oprostijo, ker vseh posebno prizadevnih ne morem našteti.

Rada bi omenila še skrb za splošno izobrazbo naših uĉencev, ker v

predmetniku niso imeli likovne in glasbene vzgoje, smo jih vsako leto

peljali v Ljubljano ali druga mesta, da so si ogledali razne operne, baletne

in dramske predstave. Tudi maturantske izlete in strokovne ekskurzije smo

skrbno naĉrtovali in imamo vsi lepe spomine na te ĉase, ki jih obujamo na

obletnicah matur. Z uĉenci smo se znali poveseliti tudi na športnih dnevih,

npr. ko smo imeli zimski športni dan v Petrovcih in smo svoje sanke

38

posodili uĉencem, sami

pa smo se na

polivinilastih vreĉah

spušĉali po strmini – v

zabavo sebi in njim.

Lepe spomine imam

tudi na naše sindikalne

izlete – npr. v Istanbul,

na Poljsko, v Švico ...

Izlet na Poljsko leta 1977

Lepo mi je bilo na zdravstveni šoli, saj sem prišla po diplomi (na

naravoslovni fakulteti leta 1959), mlada, polna veselja in energije do dela

in sem tu preţivela 20 svojih najlepših let ţivljenja.

Bili smo mlad kolektiv in mladina ima rada mlade uĉitelje, znali smo se

jim pribliţati, jih razumeli in kot nam povedo na obletnicah matur, so tudi

oni imeli radi nas. To ĉutimo in smo jim hvaleţni za vse lepo, kar smo

skupaj doţiveli.

39

Ema Mesarič

NEKOČ IN DANES

Moji spomini segajo v mlada leta, ko sem zaĉela izoblikovati svojo

poklicno kariero. Dozorela je odloĉitev »ţelim postati medicinska sestra».

Po konĉani osnovni šoli, sem se leta 1972 vpisala v medicinsko šolo.

Medicinska šola je bila takrat še v Murski Soboti. Novo okolje, nove

sošolke, novi profesorji. Šola je bila majhna, pritliĉna zgradba. Nekaj

pouka smo imeli v mali pritliĉni zgradbi, nekaj pa poleg v »visoki«

Osnovni šoli III. Ob odmorih je bilo dvorišĉe šole polno mladih deklet,

fantje so bili takrat izjema. Dvorišĉe je bilo prekrito s temno modro barvo.

Zakaj? Vsi dijakinje in dijaki smo morali nositi šolske halje, ki so bile iz

temno modrega najlona, s pepita ovratnikom. Marsikatera uĉenka je

morala zakriti svojo novo oblekico, ki bi jo še kako rada pokazala,

marsikatera pa skrila staro in sprano pod šolsko haljo. Bili smo vsi enako

obleĉeni in sreĉni.

Proti koncu drugega letnika smo dobili informacijo, da se bomo naslednje

šolsko leto preselili v novo moderno zgradbo. »Kam?«, se nam je takoj

pojavilo vprašanje. V Rakiĉan. Tega kraja do takrat nisem poznala, vedela

sem le, da obstaja tam porodnišnica, otroški in infekcijski oddelek. Z

naslednjim šolskim letom se je veliko spremenilo. Ţe v ĉasu poĉitnic smo

zaĉeli obiskovati novo šolo, toda ne s torbami, ampak s starimi cunjami in

metlami. Razdelili so nas v skupine, poprijeli smo za delo in zaĉeli ĉistiti

in urejati okolico šole. Ĉe pobrskam po mojem spominu, se spomnim,

kako razoĉarana sem bila, ko sem prviĉ stopila v zgradbo. Sive betonske

stene, brez topline. Razoĉaranje … Moderno? »V Soboti je bilo boljše« se

je slišalo od dijakov, toda to je bilo samo trenutno. Zagledali smo

laboratorij, kabinet, kuhinjo, fonolaboratorij …

Uĉilnica angleškega in nemškega jezika je bila še posebej zanimiva. V njej

smo sedeli za klopmi, ki so imele mikrofon in slušalke, tako kot ĉe bi bili v

parlamentu. V trenutku smo spremenili mnenje. Ta siva in turobna zgradba

je postala prijetna uĉna ustanova. V letu 1976 se je konĉalo moje šolanje

na srednji medicinski šoli. Pridobila sem veliko znanja, izkušenj ter dobrih

prijateljic. Ker sem bila tri leta tudi predstavnica razreda, sem imela veliko

stikov tudi s profesorji. Na marsikateri konferenci sem morala braniti barve

40

razreda. Velikokrat sva prišli v konflikt z razredniĉarko, gospo Kuminovo.

Profesor Pavliĉ pa me je vedno znova podprl in njegove besede so mi

ostale še danes v spominu: »Pusti jih, ne vidiš, da so mlade!«. Reke

dijakov so se zvalile skozi ta leta.

Stika z ustanovo nisem izgubila do danes. Takoj po konĉanem šolanju je

bilo tega manj. Ţe ĉez nekaj let me je sluţbena obveznost ponovno

povezala. Vedno znova, ko prihajam na šolo, se mi naslikajo zgodbice iz

obdobja, ko sem hodila po tej šoli kot dijakinja. Tokrat delujem v drugi

vlogi. Zaposlena sem na Zavodu za zdravstveno varstvo, ki je regijska

ustanova javnega zdravja. Sodelovanje med zavodom in zdravstveno šolo

smo v zadnjih letih zelo okrepili. Vzpostavili smo partnersko sodelovanje.

Gospa ravnateljica Zlatka Lebar nam s svojim timom veliko pomaga pri

realizaciji razliĉnih programov promocije zdravja, ki ga izvajamo.

Dijakinje in dijaki sodelujejo na razliĉnih stojnicah, kjer se deli

zdravstveno vzgojno gradivo in opravljajo meritve dejavnikov tveganja.

Vkljuĉujejo se kot mladi ambasadorji zdravja. Zdravstvena šola je

vkljuĉena tudi v mreţo zdravih šol. Vodja tima je profesor Edvard Jakšiĉ.

Celoten tim deluje zelo usklajeno in strokovno. Polni so idej, ki jih z dijaki

udejanjajo. V tej skupini delujem kot zunanji ĉlan. Izmenjujemo mnenja,

izkušnje, spoznavam njihovo delo. Vsebine programa so zelo zanimive.

Opaziti je, da imajo velik poudarek na odnosih, predvsem pa odnosih med

generacijami. Ker so zdravstvena šola, so v program vkljuĉili prioriteto

PROSTOVOLJSTVO IN HUMANOST.

Pridobljeno znanje in izkušnje, ki sem si ga pridobila v tej hiši, sem s

pridom uporabila pri svojem poklicem delu in tudi v privatnem ţivljenju.

Ta šola mi je dala dobro popotnico za ţivljenje. Hvala vsem predavateljem,

da so me usmerjali in me spodbujali pri padcih, da sem konĉala

izobraţevanje na tej šoli in mi dali predznanje za nadaljnji študij.

Celotnemu kolektivu ţelim še naprej veliko zadovoljstva in uspeha pri

vzgoji in izobraţevanju bodoĉih zdravstvenih delavcev in da bi le-ti pri

svojem delu upoštevali znanja, etiĉna in moralna naĉela, dobronamernost

in ohranili obĉutek za odgovornost.

41

Katarina Berglez

MOJI SPOMINI OB OBLETNICI

»V sakon poklici si lejko dobra, vej pa se za vse sama odloĉiš in te nišĉe

nemre v slabo prisiliti, ĉe sama v tou ne privoliš. Zatou nega slabih

poklicov. Vseposedi si lejko dobra ali pa slaba« so bile besede moje stare

mame. Tolaţila me je, ko sem bila vsa iz sebe, po obisku sorodnika, ki se

je zgraţal nad mojo odloĉitvijo za poklic in šolo. Ni se mogel sprijazniti s

poklicem, v katerem je videl vse najslabše. Ene dobre besede ni znal

povedati. Trdil je, da to ni poklic za ţenske, ker je preteţek in v tem

poklicu ne moreš ostati pošten.

Kakšen cirkus bi šele zagnal, ko bi vedel, da sem se odpovedala

mednarodni koloniji, ki je bila kot nagrada za odliĉen uspeh, samo da sem

lahko opravila sprejemne izpite za vpis na zdravstveno šolo. Sprejemni

izpiti so bili razpisani v ĉasu trajanja kolonije. Obeh stvari se ni dalo

uskladiti brez odpovedi.

Za dva razreda dijakov, sprejetih v šolskem letu 1962/63 so bili to zlati in

nepozabni ĉasi.

Nova zgradba s svetlimi uĉilnicami, opremljenimi kabineti za praktiĉni

pouk, so dajali veselje in pogum za pridobivanje novega znanja. To je bila

tudi najboljša šola za uĉenje medsebojnega prijateljstva, razumevanja in

strpnosti.

Skupaj smo se znašli sošolci (v manjšini) in sošolke iz celotnega

Prekmurja in Prlekije, z razliĉnimi izkušnjami in iz razliĉnih druţbenih

okolij.

V razredu vse to ni bilo pomembno, ko smo pridobivali nova znanja, ali ko

smo skupaj pripravljali kulturne toĉke za proslave in skeĉe za zabave.

Pomagali smo si med seboj pri uĉenju in pri vajah v kabinetu.

Med glavnim odmorom ali med prosto uro smo hodili po pašteto in kruh v

Delikateso na vogalu Titove in Kolodvorske ulice, nasproti porodnišnice.

To je velikokrat bil tudi za premnoge edini dnevni obrok hrane.

Dvodnevni izlet v Plitvice po konĉanem 1. letniku je bil nepozaben.

Fotografij sem imela za škaf. Sama sem razvijala ĉrno bele fotografije, ker

pa nisem imela sušilca za slike, so se fotografije sušile kar po oknih.

42

V poĉitnicah smo šli posamezni dijaki iz vseh letnikov za mesec dni v

brigado. Delali smo avtocesto od Mojkovca do Kolašina. Delovnih strojev

ni bilo in vse se je delalo roĉno. To je bila doba mladinskega brigadirstva v

Jugoslaviji. Zanimivo je bilo to, da je bilo iz Slovenije v brigadi celo veĉ

deklet kot fantov.

Dijaki iz višjih letnikov so hodili na poĉitniško prakso in delo v Ljubljano,

kjer so se pozneje tudi zaposlili, ali pa nadaljevali študij na Višji

zdravstveni šoli.

Zašĉitna delovna obleka je bila siva s kratkimi rokavi, z okroglim

ovratnikom, spredaj zapeta do vratu, bel predpasnik z modrim emblemom

šole na prsih, bela kapa in primerni delovni ĉevlji v beli barvi.

Praktiĉni del pouka je potekal v kabinetu za nego bolnika in se pozneje

nadaljeval v dopoldanskem ĉasu po razliĉnih oddelkih bolnišnice pod

budnim oĉesom mentorjev. Pouk pa smo imeli popoldne.

Še danes se ţivo spomnim svoje prve delovne nezgode. Na praksi, na

internem oddelku, mi je zdrsnila iz rok polna posoda irigatorja na napokan

umivalnik, ki se je zlomil. Starši so kupili novega in ĉeprav je bila škoda

popravljena, mi je grenak priokus še dolgo ostal. To pa je bila hkrati zame

tudi dobra šola za naprej.

Po konĉanem 2. letniku se je iz obeh letnikov odloĉilo 23 dijakinj za

pediatriĉno smer. Nastal je nov razred, ki se je hitro poenotil z jasnim

ciljem, da bomo po konĉanem šolanju delali na otroškem oddelku Splošne

bolnišnice Murska Sobota v Rakiĉanu, ki je bil zgrajen po najsodobnejših

kriterijih.

Potrebe pomurskega zdravstva po organizirani hospitalni pediatriĉni sluţbi

so bile velike.

Dr. med. Štefan Varga, specialist pediater, prvi predstojnik otroškega

oddelka, je organiziral prvo hospitalno pediatriĉno sluţbo takoj po uradno

odprtem otroškem oddelku, 1. julija 1965.

V zaĉetku je delal kot zdravnik sam. Pridruţile smo se vse dijakinje

pediatriĉne smeri. Stalno sta bili zaposleni dve srednji medicinski sestri in

43

višja medicinska sestra Marjeta Drvariĉ, ki je bila tudi prva glavna sestra

oddelka. Delo je bilo organizirano v turnusih.

Po enem mesecu sta se osebju pridruţili še dve otroški negovalki. Prav

tako pa se je okrepila tudi zdravniška pomoĉ predstojniku, ki so se mu

konĉno pridruţili tudi novi zdravniki.

Iz tega obdobja so se vsakemu globoko vtisnili v spomin prvi bolniki, ki so

nam bili zaupani, in trud vseh, da je bilo delo vestno in poţrtvovalno

opravljeno. Ob vsem tem pa se niso mogli skriti mladostna razigranost,

optimizem in veselje. Nevede nam je uspelo postaviti temelje za razvoj

pediatriĉne sluţbe v Pomurju.

Ob vsem tem pa dijakinje nismo pozabile na zakljuĉek šolanja. Ob delu,

uĉenju in osebnih zgodbah, smo opravile tudi zakljuĉni izpit na

Zdravstveni šoli Murska Sobota.

Stalno zaposleni so nam ob tem pripravili prisrĉen sprejem v uĉilnici na

otroškem oddelku. To je bilo za vse resniĉno veselje in olajšanje.

To so bila najlepša leta mladosti, kjer smo se skupaj kalili za lepši jutri. Te

medsebojne povezanosti, predanosti in medsebojnega zaupanja se ne da

prikriti tudi po 45 letih obstoja otroškega oddelka in ob 50-obletnici

zdravstvene šole, ki je imela in še ima globok posluh za svoje poslanstvo v

ĉasu in prostoru ter je s svojimi vrednotami pravzaprav opraviĉila svoj

obstoj.

In danes? Veselim se, da nam je skupaj uspelo postaviti osnovo za zdrav in

izobraţen mladi rod, ki smelo išĉe nove poti do znanja in do osebne sreĉe,

ki pa je toliko veĉja ob zavesti, da delamo dobro, se plemenitimo in se za

to zavestno odloĉamo.

Vsakokrat, ko grem mimo stare zgradbe zdravstvene šole, s ponosom

dojemam, da nam je le ta dala veliko veĉ kot samo znanje in vešĉine za

opravljanje poklica.

Navedla sem le nekaj podrobnosti, zavedam pa se, da jih je še veliko veĉ.

Prav zaradi tega srednji zdravstveni šoli ţelim vse najboljše ob jubileju,

44

predvsem pa veliko dijakinj in dijakov, ki bodo ponosni na svojo šolo in

svoj poklic.

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota; maturantke pediatrične smeri, letnik 1965/66

V 1. vrsti sedijo od leve proti desni: Katarina Köveš, predavatelj g. Salubier, ga. Silva Luthar,

ravnateljica ga. Katarina Vinčec, razredničarka 4. b, ga. Ema Kneţevič; razredničarka 4. a,

ga. Vera Jagličič; prof. Anton Praček in ga. Darinka Škrjanec.

V 2. vrsti stojijo od leve proti desni: Katarina Söke, Majda Potočnik, Dragica Ţökš, Nada

Klukovič, Martina Dokl, Albina Horvat, Anica Nemec, Joţica Rauter, Nada Flisar.

V 3. vrsti stojijo od leve proti desni: Darja Klement, Joţica Panič, Marjana Horvat, Marija

Skuhala, Marija Ropoša, Dragutina Kolar, Gizela Pozderec, Erna Šiftar, Olga Fekonja,

Angelca Knaus Na sliki manjkata Elizabeta Horvat in Elizabeta Poredoš.

45

Srednja zdravstvena šola Murska Sobota; 4. b med poukom, šolsko leto 1965/66

V 1. vrsti sedijo od leve proti desni: Dragica Ţökš, Joţica Panič, Elizabeta Horvat, Dragutina

Kolar. V 2. vrsti sedijo od leve proti desni: Marija Ropoša, Martina Dokl, Marjana Horvat,

Anica Nemec, Katarina Söke, Albina Horvat. Stoji predavatelj prof. Marjan Pavlič.

V 3. vrsti od leve proti desni sedijo: Majda Potočnik, Erna Šiftar, Olga Fekonja.

V 4. vrsti od leve proti desni sedijo: Angelca Knaus, Darja Klement, Gizela Pozderec,

Elizabeta Poredoš, Nada Klukovič, Katarina Köveš, Pavla Menhart, Joţica Rauter, Marija

Skuhala.

Erika Ţilavec

DRAGA NAŠA SLAVLJENKA

Je to mogoĉe, da ţe praznuješ Abrahama? Saj je minilo le krajše obdobje,

ko sem še ne 15-letno dekle stopila skozi tvoja mogoĉna vrata »male« šole

za zdravstvene delavce na Trstenjakovi ulici v Murski Soboti.

Veliko deklet, pešĉica fantov, prijazne mlade profesorice z dvema

profesorjema, nekoliko starejša in resna tovarišica ravnateljica. Leto

1964… Stopila sem skupaj s sošolci, katerih obrazi, pa tudi njih govorica

mi je bila v glavnem nepoznana, v uĉilnico z napisom 1. letnik,

razredniĉarka prof. Barica Adamiĉ Kralj.

46

Zadrega zaradi vsega novega, je v nekaj dneh splahnela, kajti na velikem

hodniku, ki je povezoval štiri uĉilnice, tri kabinete in mladinsko sobo, smo

se hitro vsi spoznali, prejeli hišni red šole in urnik dela, ter hiteli z

izobraţevanjem, ki je vodilo k našemu ţelenemu poklicu.

Da bom medicinska sestra, sem vedela ţe kmalu po rojstvu, zagotovo pa v

prvem razredu osnovne šole, kjer sem z recitacijo »Rdeĉi kriţ na vratih«

ob svetovnem dnevu zdravja zagotovila, da bo Erika, ko doraste stala v

vrsti tistih, ki pomagajo trpeĉim, bolnim, starejšim in vsem pomoĉi

47

potrebnim. Kako veliko sreĉo sem imela, da so se sanje dekletca uresniĉile

…

Ponosna sem nate, draga moja šola, ki si mi nudila preko odliĉnih

pedagogov, sester mentoric, izrednih predavateljev iz vrst zdravnikov in

razumevajoĉih zaposlenih v zdravstvenih ustanovah, kjer smo opravljali

prakso vsa leta šolanja, ogromno znanja, na katerem sem lahko gradila

naprej. Pri nadaljnjem šolanju na višji šoli za zdravstvene delavce, na

oddelku za medicinske sestre v Ljubljani, sem zlahka nadgrajevala

strokovno znanje, pridobljeno pod »tvojo streho«.

Kako vaţno je pridobiti in osvojiti dobro strokovno znanje, povedo

številne sošolke, ki so iskale zaposlitev kot medicinske sestre v tujini in

skoraj praviloma dosegle blešĉeĉe kariere v svoji stroki.

48

Na vseh nivojih izobraţevanja smo dobili nauke, da vse to, kar dobro

znamo, mora biti v dobrobit bolnikom, varovancem in na drugi strani

predajati to bogastvo znanja in izkušenj naprej mladim generacijam. Tako

smo v glavnem delali, kajti Kodeks etike zdravstvenih delavcev je kot

Sveto pismo, ki pelje ĉez vse ovire in zagotavlja blaţenost.

Sedaj kot upokojena medicinska sestra gledam nazaj na minulo obdobje

kot na pravljico s sreĉnim koncem.

Tebi, draga slavljenka, pa ţelim nadaljevanje uspešne poti, ki se vzpenja in

z odliĉnim pedagoškim ter strokovnim kadrom doseţe cilje – visoko

stopnjo kakovostnega izobraţevanja na vseh nivojih zdravstvene nege.

Meta Tinev

40-LETNA ČUDOVITA NAVEZA

V bistvu sem s srednjo zdravstveno šolo povezana skoraj štiri desetletja.

Štiri leta kot nadebudna srednješolka, ki jo je vodila cenjena ravnateljica,

ga. Helena Ravniĉ, pionirka zdravstvenega izobraţevanja v Pomurju, ki

nam je tudi z zgledom vcepljala pomen preventivnega razmišljanja ...

Bili smo štirje splošni razredi in eden otroške smeri, vsi smo se med seboj

poznali. Kot se za najlepša srednješolska leta spodobi, smo se med

tekanjem iz praktiĉnega pouka k teoriji na šoli veselili tudi na mnogih

proslavah, zabavah in vsebinskih druţenjih na športnih dnevih. Posebej sta

se me dotaknila razrednika, ţal ţe pokojni Anton Praĉek in ga. Barica

Kralj, ki sta starševsko skrbela za nas.

1972 leta sem se vrnila v to isto šolo, ki je postala pretesna in smo jo tudi

fiziĉno selili v sedanjo stavbo v Rakiĉanu, takrat prilagojeno za dvanajst

oddelkov. Vrnila sem se med nekdanje uĉitelje, ki so mi sedaj tudi z

mnogimi prihajajoĉimi mladimi, postajali dobri kolegi. Dobra tri desetletja

sem se preizkušala v vlogi uĉiteljice strokovno teoretiĉnih predmetov. Ko

se poveţeta, zdruţita dve stroki, pedagoška in zdravstvena, to od ĉloveka

zahteva velik angaţma in veliko odgovornost.

49

Program se je veĉkrat spreminjal, od poudarka na stroki do usmerjenega

izobraţevanja. Ko se ozrem nazaj, naštejem iz redovalnic štirinajst

predmetov, ki sem jih pokrivala. Preteţno brez uĉbenikov, kar je

narekovalo potrebo po oblikovanju zapisov, ki so dijaku pomagali pri

pridobivanju znanj. Poldrugo desetletje sem z dijaki gostovala na

kirurškem oddelku, kar je omogoĉalo dobro povezovanje teorije s prakso

in obratno.

Omenila bi rada posluh kolegov na oddelku za dobro sodelovanje, kar je

omogoĉilo pribliţati dijakom kvaliteten vpogled v celostno obravnavo

kirurškega bolnika s poudarkom na kvalitetnem strokovnem znanju in

empatiĉnemu pristopu k bolniku. Nastalo je tudi nekaj filmskih zapisov.

Delo, ki sem ga opravljala, sem opravljala kot poslanstvo, vanj sem

vloţila, kar sem zmogla. V razred sem vstopila skoraj kot vrstnik dijakom,

iz njega odšla kot uĉitelj otrok prvih dijakov. Priĉakovanj mnogih gotovo

nisem uspela uresniĉiti. A, ko sem v mladem ĉloveku s sodelavci uspela

doseĉi, da je motiviran, da ima voljo znati, da se zaveda, da je tako kot se

uĉi prav, je v duši igralo.

Neizmerno me veseli, ko mnogi bivši dijakinje in dijaki dosegajo priznanja

na podroĉju zdravstvene nege in širše ter se uspešno borijo za ustrezno

mesto v zdravstveni stroki. Delo z mladimi in bivanje s sodelavci mi je

bilo v veliko veselje. Prav tako mi veliko pomeni nasmeh ali topla beseda

vseh "bivših", meni dragih, kar dokazuje, da smo se imeli radi in se

vzajemno spoštovali.

50

IZSEKI IZ OSEBNEGA IN POKLICNEGA ŢIVLJENJA

Ema Gjörek

Kot bi obrnila list v knjigi, tako hitro je minilo polnih 35 let

dela na »moji« šoli

Franc Duh

To, kar človeku ostane, so trenutki, so utrinki, katerih nit je

stvarnost, ki ji pravimo ţivljenje …

51

Ema Gjörek

KOT BI OBRNILA LIST V KNJIGI, TAKO HITRO JE MINILO

POLNIH 35 LET DELA NA »MOJI« ŠOLI

Niti teh let segajo v leto 1975, ko sem po konĉani Visoki šoli za telesno

kulturo v Ljubljani stala pred odloĉitvijo, kam zdaj. Odloĉala sem se, ali

ostati v Ljubljani, kjer sem si ustvarila krog prijateljev in znancev, ali

pustiti vse to in se vrniti v rodno Prekmurje.

Peĉat vsemu temu je dala sestra Gena, ki je bila do pred kratkim tudi moja

sodelavka, takrat pa absolventka te šole, in je oddala prošnjo za sprejem v

delovno razmerje brez moje vednosti. Prav tisto leto se je namreĉ sprostilo

delovno mesto, kakor smo vĉasih rekli, uĉitelja telovadbe. Prošnja je bila

ugodno rešena, in tako sem pristala na šoli, kjer še danes pouĉujem športno

vzgojo.

Dovolite, da naštejem moje predhodnike, torej uĉitelje, ki so pouĉevali

športno vzgojo od ustanovitve šole do mojega prihoda na šolo, torej prvih

15 let.

Od leta 1960 do 1963 je pouĉevalo športno vzgojo veĉ honorarnih

uĉiteljev. Leta 1963 je prevzel dela in naloge mag. Tone Praĉek, ki je bil

tudi ustanovitelj 1. šolskega športnega društva SVIT. V okviru tega društva

je delovalo veĉ športnih sekcij. Zasluţen je prav gotovo za nastanek

uĉbenikov za pouĉevanje metodike odbojke, ki jih je napisal, ko je

sluţboval kot svetovalec za športno vzgojo na Zavodu za šolstvo OE

Murska Sobota.

Leta 1967 ga je zamenjal prof. Franc Zrinski, ki je še razširil dejavnost

športnega društva in uvedel za 1. razrede obvezno preverjanje plavalnih

sposobnosti in za neplavalce zaĉel tudi s plavalnimi teĉaji.

V ĉasu sluţbovanja na šoli je dosegel zelo dobre rezultate v košarki,

rokometu in tudi posamiĉne tekaĉice, so bile zelo uspešne, tudi naša

sodelavka Gena Virag se je kot dijakinja uvrstila v sam vrh na 1500 m.

Leta 1975 sem naloge uĉitelja športne vzgoje prevzela sama. Z znanjem, ki

sem ga pridobila na visoki šoli, sem se trudila, da bi motivirala dijake za

pouk športne vzgoje.

52

Kljub skromnim pogojem, predvsem v zimskem ĉasu, ko smo imeli na

razpolago za pouk le trim kabinet, pribl. v izmeri 7 krat 5m, sem se trudila

pouk športne vzgoje izpeljati ĉim bolj kakovostno.

Na razpolago smo imeli tudi telovadnico na Srednji kmetijski šoli Rakiĉan,

ki smo si jo glede na urnik delili. Po odhodu otroškega vrtca iz iste

zgradbe, smo pridobili dva manjša prostora, ki sta bila namenjena za

namizni tenis. Tudi s pridobitvijo teh dveh prostorov se situacija glede

pogojev vadbe ni izboljšala. Da bi rešili problem, je bila marsikatera ura v

zimskem ĉasu tudi tek po bliţnjem parku ali pa orientacijski pohod.

Ker smo se veliko gibali v naravi, so dijaki pridobivali na vzdrţljivosti. Da

bi preverili svoje sposobnosti, smo se številĉno udeleţili 1. maratona Treh

src. Med dijaki in dijakinjami je bilo veliko tistih, ki so se odloĉili za mali

maraton, 21 km. Ti maratoni in pohodi so

postali stalnica izbirnih vsebin in športnih

dni še danes in rezultati v kategoriji mladink

in mladincev so bili zato tudi v samem vrhu.

Poleg obveznih teĉajev plavanja za 1.

razrede, kar je bilo uvedeno ţe pri mojem

predhodniku, smo vsa leta sodelovali v

okviru ŠŠD v srednješolski košarkarski ligi,

v vseh tekmovanjih v okviru pomurskih

srednjih šol, bili smo prisotni na vseh

53

mnoţiĉnih tekaških in drugih prireditvah. Veĉ let smo se udeleţevali tudi

pohodov in štafete zmage v Ljubljani. Imeli smo dobro nogometno ekipo

in to dalj ĉasa, saj smo imeli igralce ekip iz prve zvezne lige. Tudi moški

rokomet ni bil zanemarljiv, saj smo se uvrstili na srednješolsko drţavno

prvenstvo. Dekleta so bila v 80-tih in 90-letih nepremagljiva ekipa med

srednjimi šolami. Ta ekipa je celo dve leti sodelovala v pomurski ĉlanski

ekipi.

Del članske ekipe v pomurski ligi

Prav gotovo so dali velik prispevek tudi posamezni atleti v drţavnem

merilu, v sprintu 2. mesto, tek na 800 m 1. mesto. Veĉ let se je strelska

ekipa uvršĉala med 1. tri mesta v drţavi. Imeli smo tudi posamiĉnega

drţavnega prvaka.

Odlična strelska ekipa v letih 2005-2009

54

V okviru izbirnih vsebin smo na šoli gostili znanega alpinista Dava Karničarja

Upam, da bodo generacije, ki se vpisujejo, le doĉakale prepotreben športni

objekt na katerega ĉaka šola ţe kar desetletja in tako bodo športni rezultati

zagotovo še odliĉnejši.

Franc Duh

TO, KAR ČLOVEKU OSTANE, SO TRENUTKI, SO UTRINKI,

KATERIH NIT JE STVARNOST, KI JI PRAVIMO ŢIVLJENJE …

Kako ĉudno je pravzaprav to. Nobeden izmed komaj preštevnih svetlobnih

izvirov nas ne oĉara tako kot tanka medla svetlobna sled na noĉnem nebu.

Morda je to samo ena od številnih prevar, ki jih je ĉlovek deleţen od

svojih, tako pogosto nepokornih ĉutov, lahko pa, da ja to posledica

prirojenega prastrahu pred nedoumljivo veliĉino tega, kar se skriva na in za

noĉnim nebom.

Z nostalgijo se spominjam noĉi, ko smo kot mulci, v toplih poletnih noĉeh

sedeli z babico in dedom v travi za hišo, klepetali in se obĉasno ozrli v

nebo. Vselej, ko je »zvejzda dol spadnula«, kakor je babica imenovala

utrinek, je dedek dejal: »Nikak je mrl. Boug daj mir njegovoj düuši«, nato

pa za kakšno minuto obmolknil. Priznam, da me je ob tem pogosto postalo

tako strah, da so se mi dlake najeţile, skoraj tako kot takrat, ko sta

pripovedovala zgodbe o nemirnih »dţilejrih«, glasnih nevidnih jezdecih v

55

neskonĉno temnih noĉeh in coprnicah, ki v temnih noĉeh ĉloveka tako

dolgo nosijo, da se zjutraj zbudi na pokopališĉu kraj cerkvenega zidu.

Pogosto smo ob tem bili vsi trdi, kakor je zateĉenemu stanju rekla babica,

tako da tistega veĉera nobeden izmed mularije še pisnil ni. Smo le

poslušali, poslušali in ţiveli v svetu, ki si ga je ob dedkovih besedah vsak

sam ustvaril. Kolikor poslušalcev, toliko svetov, skrivnostnih, mraĉnih, a

tako vabljivih, da se jim preprosto nisi mogel odpovedati.

Ĉas je otroška leta pobasal v svojo pogoltno malho in z njimi vred tudi

dobršen del tega, kar je ţivljenju dajalo ĉar. Vĉasih se mi je ţivljenje

zazdelo kot juha, ki so ji odvzeli poper in sol in Vegeto, mesa pa tako in

tako v tistem ĉasu skorajda nismo poznali.

Potem je lepega dne »tršica« v šoli razloţila, da utrinek z zvezdami nima

niĉ skupnega, da je to le šĉepec prahu, ki tam nekje daleĉ, pa niti pribliţno

tako daleĉ, kot smo nekoĉ verjeli, da je, zagori in slehernemu, ki ga vidi,

da vedeti, da je bil in ga ni veĉ. Takrat tega nisem popolnoma razumel,

danes pa vidim v tem zgleden simbol minljivosti. Prideš bog ve od kod,

gostuješ trenutek, dva v svetu, za katerega v omejenosti svojega duha tako

zmotno misliš, da mu gospodariš, in potem odideš, spet bog ve kam in ĉez

ĉas nihĉe ne ve, da si sploh bil.

Pa so z mladostjo prišle »dekle«, ki so osiromašeni ţivljenjski juhi dodale

krepko merico soli, popra, Vegete in gotovo še kakšnega boga, da je

ţivljenje postalo miĉno in “jako” razgibano, z njimi pa tudi drugaĉen

pogled na utrinke. Da si je ob tem, ko vidiš utrinek, treba nekaj zaţeleti in

se ti bo ţelja zagotovo uresniĉila, le da nihĉe ne sme izvedeti zanjo. Ţe

takrat sem se prepriĉal, pa tudi danes vem, da to drţi, le dovolj skromen

moraš biti.

Ko se danes ozrem na morje dni za mano, vse bolj spoznavam, da je to

naše ţivljenje tako zelo podobno noĉnemu nebu: vĉasih razgibano, vĉasih

mraĉno, obĉasno dolgoĉasno, a vedno lepo in vselej prekratko. To, kar

ĉloveku nekako ostane, so trenutki, so utrinki, katerih niz je stvarnost, ki ji

pravimo ţivljenje. Nekateri izmed njih so tako moĉni, da te prevzamejo

vselej, ko jih moţgani po bog ve kakšnem kljuĉu vĉasih izbrskajo, kakor

56

tisti zgodnje popoldanski utrinek nekega pozno jesenskega dne, ki se je

raztegnil ĉez pol neba in pošteno razsvetlil dan, ali tisti, ki se je v dan

prehajajoĉem julijskem jutru nad ravensko goriĉko mejo razcvetel v veliko

megleno roţo nad prostranim ţitnim poljem nad Moravskimi Toplicami,

da je cela okolica zadišala po oţganem pertinaksu.

Kakšnega od teh bi rad potegnil iz zaprašene malhe potepuško goljufivega

ĉasa.

Dogodki na graškem sejmu

Zaljubljeni robot

Tiste dni, ko je rajnka Jugoslavija bila še v polnem razcvetu, smo tisti manj

zavedni drţavljani radi hodili ĉez mejo, v sosednjo Avstrijo, smo radi rekli.

Denarja je bilo takrat še manj kot danes, zato je veĉina dijakov le redko

pogledala ĉez mejo, nekateri pa nikoli. Bil je to ĉas velike popularnosti

graškega sejma. Še sam ne vem, kako smo prišli na to idejo, vem samo, da

sem na avtobusnem podjetju naroĉil avtobus in smo se, zdi se mi, neke

septembrske nedelje odpeljali v Gradec na sejem. Takšnih, ki bi jih

zanimalo razstavljeno, je bilo bolj malo, veĉina jih je takoj mahnila v

zabavišĉni park, ki je bil za tiste ĉase prava paša za naše oĉi. Bila je med

izletniki tudi miĉna ĉetrtošolka, dama v pravem pomenu besede, ki je to,

kar je imela, znala pokazati s pravo mero okusa. V krilu visoko nad koleni

se je dolgonoga lepotica sprehajala med paviljoni, nakar se ji pribliţa

debelušni robot velikosti odraslega moţa, rekel bi, na velikem sodu manjši

sod in na tem eden še manjši, na vsem tem pa buĉasto okrogla glava z

dvema antenama namesto ušes in spretno skritimi kolesi v podnoţju.

»Hellooo, baby,« zakliĉe med pribliţevanjem in radoţivo maha z rokami,

ĉe bi tistima dvema štrcljema lahko tako rekli. Dekle se je za hip zmedlo, a

le za hip, kajti naslednji trenutek se je široko zasmejala in sprejela igro.

Robot se je trkal po prsih in s kretnjami rok nakazal, da pošilja poljube, ob

tem pa veselo ţlobudral.

57

Mira Vaupotič in Franc Duh med prepevanjem pesmi Mala terasa

Kar ţal mi je postalo, da sem po nemško tako zelo bos. Kako zelo sem pri

nemšĉini bos, bi najbolje znali povedati moji gimnazijski sošolci.

Nemšĉino nas je uĉila stara gospa, ki je tudi z nami mulci, res smo bili

mulci letom navkljub, znala delati kot to delajo dame z gospodi, celom

vikala nas je. Nekje sredi tretjega letnika smo se morali na pamet nauĉiti

pesmico, katere tretja kitica se je zaĉela z »Ich liebe dich…«. Zaĉne se ura

nemšĉine, gospa vpiše v dnevnik, kar paĉ mora, ga zapre, pobrska pa svoji

redovalnici in pokliĉe:»Duh, pridite, prosim in povejte pesmico!«. Štor,

kakršen sem bil in sem po mnenju mnogih še danes, sem se tako zmedel,

da nekaj minut sploh do besede nisem prišel. Ko sem konĉno prišel do

sape, sem zaĉel kar s tretjo kitico »Ich liebe dich« trdno prepriĉan, da se

tako paĉ pesem zaĉne. Razred je bruhnil v krohot, da ga je profesorica

komaj ukrotila, nato pa rekla:»No, Duh, zdaj pa ţe pretiravate.«

Ne vem veĉ, a se je zgodba konĉala s cvekom ali ne, vem le, da je bil prvi

verz tretje kitice edino, kar sem spravil na plano.

Zdaj morda razumete, zakaj ne vem, kaj je robot dekletu govoril. Lahko

poroĉam le o tem, kar sem videl. Pogovarjala sta se, dekle se je obĉasno

sreĉno zasmejalo, vĉasih malce zardelo in potem spet na veliko razlagalo

robotu, ki ji je dal vedeti, da ga je prevzelo, ponudbe robota, kakršne koli

so ţe bile, so bile dane prisrĉno, tako da se je mnoţica, ki se je zbrala

okrog njiju, do solz nasmejala. Sreĉanje sta konĉala pri šanku, kjer jo je

robot ĉastil s kozarcem soka. Ob povratku sem jo na avtobusu opazoval.

58

Zdela se mi je presreĉna. Meni pa je bilo lepo ob misli, da se, ĉetudi si

daleĉ od doma, najde nekdo, ki ti zna polepšati dan z drobno gesto

pozornosti.

Ĉeprav sem se na vso moĉ trudil, da bi ugotovil, kaj se skriva za tem

robotom, mi tistega leta to ni uspelo. Uspelo pa mi je v enem od naslednjih

obiskov sejma, saj so ti postali nekajletna tradicija. Na koncu smo prišli ţe

tako daleĉ, da smo morali najeti tri avtobuse, da kakšen od obiska ţeljnih

dijakov ne bi ostal doma. Trije avtobusi in en sam spremljevalec, kako

preprosto je bilo takrat ţivljenje …

Zrelost ţivljenja …?

Slap kovancev

Spomin je vse manj moj zaveznik, zato bi teţko rekel, a je bilo to na

zadnjem ali predzadnjem obisku sejma. Tudi sam se ţe naveliĉal

ogledovanja vsako leto enakih stojnic, zato sem jo mahnil v zabavišĉni

park. Ena od veĉjih atrakcij parka je bila gusarska ladja, ki je obiskovalce

dvignila visoko nad sejmišĉe z glavami navzdol.

Sam takrat, hvala bogu, nisem našel dovolj korajţe, da bi se vkrcal, sem pa

to neumnost napravil ĉez leta v Gardalandu na podobno hudobni napravi.

Ne vem, kako sem sestopil z jeklene hudobe, verjetno me je morala kar

ţena zvleĉi, vem pa, da sem debeli dve uri bled kot stena skušal odmotati

ta vrteĉi se svet.

59

Ladja je zaĉela potnike gugati. Najprej narahlo, potem zmeraj moĉneje in

zmeraj višje, dokler se ni postavila v navpiĉno lego. Tisti trenutek so zaĉeli

z višine, rekel bi, kašnih trideset metrov, deţevati kovanci in udarjati v

lesena tla pod ladjo tako, da je kar bobnelo. Reveţ, eden od naših dijakov,

ki so mu kovanci ušli iz ţepa, jih je ob pristanku ladje našel bolj malo, a se

mi je zdelo, da zato ni bil preveĉ ţalosten.

Na odstavnem tiru

Ĉetrto leto sem sluţboval v Medicinski šoli v Rakiĉanu, kot se je takrat

reklo, ko so me nenadoma vpoklicali v vojsko, v Tetovo na vojaško

letališĉe, kar je bilo za priĉakovati, saj tam rabijo meteorologe, jaz pa sem

bil eden od tri ali petintridesetih meteorologov, ki so konĉali šolanje na

ljubljanski FNT. Ni se mi šlo v vojsko, tako daleĉ pa še posebno ne. Iskal

sem bolj ali manj neumne izgovore, tako se mi vsaj zdi danes, ko na

takratne dogodke gledam z nekaj desetletnim zamikom, ki pa so zaĉuda

vţgali. Vojašĉino so mi preloţili, a kaj, ko ĉas teĉe in se leta nabirajo.

Ko jih je bilo 27, sem vedel, izmikanja je konec. Vĉasih sem se o tem

pogovarjal z dijakinjami, dijakov je bilo le za vzorec, nakar me eno od

deklet vpraša: »Kam bi pa vi šli v vojsko, ĉe ţe morate?« Ne vem, kaj mi

je bilo in od kod je to prišlo, iz glave, pa ĉeprav vĉasih zataji, zagotovo ne,

sem kar izstrelil: »V Šumadijo, v Kragujevac bi pa šel, ĉe ţe moram.« Še

danes ne vem, kdo je bilo to dekle, vem le to, da ni bila navadni smrtnik,

kajti ĉez ĉas sem prejel vpoklic v vojsko, na katerem je pisalo

“Kragujevac, artiljerija specialistiĉka”.

Vojska kot vojska. Ĉe bi ne jedel in ne pil in niĉ potrošil, bi zapravil veĉ,

kot sem si s svojim delom zasluţil. Cirkus je bil v vseh rodovih vojske

enak, s tem, da smo mi imeli vsaj zanimivo delo. Pet nas je bilo v skupini,

imeli smo svoj kamion, plinsko bombo vodika, nekaj balonov, teodolit,

nekaj mehanskih raĉunal in nekaj lampijonov.

Najbolj pestro je bilo, ko so nas zjutraj ob dveh pri minus dvajset poslali na

teren merit višinski veter. Stvar je preprosta: napolniš balon z vodikom, da

ima kakšen meter premera, ga zaveţeš, mu pripneš priţgani lampijon in ga

spustiš, da odfrĉi v višine, eden mu s teodolitom sledi, drugi sporoĉa

koordinate temu, ki preraĉunava in izraĉunava jakost vetra na dani višini.

To, da artiljerijci, ki streljajo na osnovi teh podatkov, potem zgrešijo za cel

60

hrib, sploh ne pomeni, da so meritve slabe, lahko ga fušajo oni, no, tako

smo v vojski iskali krivce za neuspeh.

Najlepše, kar se mi je v vojski zgodilo, se mi je zgodilo na poti domov, na

redovno, kot so rekli stari vojaki. Potoval sem za vlakom, ĉe se je le dalo

najti, sem poiskal prazen kupe, kar pa je bilo na poti od Beograda do

Zagreba skoraj nemogoĉe. Malo pred Zagrebom sem ga res našel. Tako

imenitno se mi je zdelo. Dobro sem se ţe namestil, ko se je vlak ustavil na

zagrebškem kolodvoru. Potem se je nekaj premikal, malo naprej, malo

nazaj, pa spet malo naprej, dokler ni obstal. Pa, saj je normalno, da na tako

veliki postaji vlak stoji malo veĉ ĉasa. Ĉez ĉas se mi je zazdelo, da zdaj pa

malce ţe pretiravajo, saj stojimo ţe celo veĉnost. Pogledam skozi okno,

tema. Naslonim uho k šipi, tišina. Zdaj mi je ţe kliknilo, da nekaj ni v

redu. Poišĉem izhod in stopim iz vagona, tema, tema in tema, le tam nekje

daleĉ nekaj luĉi. Šele takrat mi je postalo jasno, zadnje vagone so odklopili

in me pustili na stranskem tiru.

Kaj mi je ostalo? Poiskal sem avtobusno postajo in proti jutru prispel z

avtobusom v Maribor, od tam pa pol peš, pol s prvimi jutranjimi,

»delavskimi« avtobusi do doma.

Resen razrednik, resni dijaki 3. a razreda v šolskem letu 1995/96

61

Trobentač čaka, dijakov pa od nikoder

Konec osemdesetih in v zaĉetku devetdesetih let je v drţavi bila ne ravno

preveĉ lepa navada, da smo dijakom spriĉevala razdelili kar tako, na »ho-

ruk« kot bi rekla moja babica, brez “bilo kakšne” slovesnosti. Le zakaj ne

bi tega malo popestrili, sem si rekel in stopil do dobrega beltinskega

trobentaĉa, sinu enako dobrega, ĉe ne celo boljšega. Kar nekaj ĉasa sem ga

moral prigovarjati, da je konĉno privolil. Zmenila sva se, katere pesmi bo

zaigral in kdaj.

Tistega jutra sem se res praţnje oblekel, to priznavajo tudi tisti, ki imajo za

to malce drugaĉna merila. Poln priĉakovanja sem prikolesaril, vešĉine

voţnje avtomobila so mi takrat bile še tuje, ĉeprav sem skoraj edini, ki

meni, da mi danes niso veĉ, v šolo. Kmalu za mano je prispel trobentaĉ, pa

ne s kolesom. Ura se je ţe bliţala ĉasu podelitve, midva pa sva bila še

zmeraj sama. Šele, ko sva priţgala radio, sva izvedela, da so nekatere ceste

zaprte in da ljudem priporoĉajo, naj ostanejo doma, ker se je zaĉela vojna,

vojna za Slovenijo.

Res, da je ta podelitev padla v vodo, a so bile vse naslednje slavnostne,

tudi v drţavnem merilu.

Končam. Naj to ne bo meteorski deţ. Pustimo utrinkom, da eden po

eden poskrbijo, da se nam izpolni vsaj kakšna od nepreštevnih ţelja.

Sanje

Sanjam tisti dan:

visok strop, nekaj neonskih luĉi,

ţvenket epruvet v umirjenem toku vode,

zunaj pomlad, cvetoĉa ĉešnja,

zadnje ĉebele pred prihodom noĉi,

cmok v grlu zaradi vabila brez odziva,

neţni stisk roke in tvoj »zbogom«.

Sanjam, da sem veter:

ujet v tvoje lase

išĉem sebe, svoj smisel, svojo bit

in najdem tebe, tvojo dušo,

62

tvoje angelsko obliĉje,

tvoje drobne ĉvrste prsi

in pod njimi zlato srce.

Sanjam, da sem sonĉev ţarek:

ujet v oblak pravil in svojih nezmoţnosti

išĉem tebe,

in najdem tvoj »dobro jutro«,

tvojo sapo v prebujajoĉem se dnevu

zvok tvojih korakov

na hladnih tleh tovarniške hale.

Sanjam, da sem sel lune:

ujet v spone ţivljenja

tavam nad neskonĉnimi gozdovi

sveta, ki mu pripadaš,

da bi se dotaknil tega, kar je samo tvoje,

da bi za hip, samo za hip,

zaĉutil tako kot ti ĉutiš.

Sanjam, da ne sanjam,

da je vse to res,

da to niso tiste vĉerajšnje sanje,

da je to ţivljenje,

tisto pravo, v katerem je ĉlovek sreĉen.

Sanjam, da si, kjer koli si ţe, sreĉna

in ţelim, da to ne bi bile le sanje.

63

SPOMINI NA ŠOLO V 80. IN 90. LETIH

Romana Vozliĉ

Moji spomini na šolo v času usmerjenega izobraţevanja

Tanja Flegar

In miši so zaplesale, se zabavale in se imele fajn …

Sabina Šebjan Jaklin

S ponosom povem, da sem bila tudi jaz dijakinja naše šole

Jerneja Šavel

Takrat mi ni bilo jasno, kako zahteven in odgovoren poklic

me vabi …

64

Romana Vozlič

MOJI SPOMINI NA ŠOLO V ČASU USMERJENEGA

IZOBRAŢEVANJA

Veliko let je ţe minilo od takrat, ko sem prviĉ prestopila prag srednje

zdravstvene šole.

Je lahko moj spomin na tista leta objektiven? Ga ni ĉas obarval malo po

svoje? Kakor koli, nekatere slike so v meni ostale ţive. Zagotovo pa je bila

takrat šola zame najlepša, najzanimivejša in najbolj pomembna stvar na

svetu.

Po šolski stavbi smo takrat hodili v copatah, saj smo na šolskem hodniku

ob vstopu v uĉilno zidano imeli namešĉene garderobne omare, ki smo si jih

delili z enim izmed sošolcev. Na šolo je bilo vpisano manjše število

dijakov. V šolskem letu 1986/87, ko sem zaĉela obiskovati srednjo

zdravstveno šolo, je bil samo en prvi letnik, en drugi letnik, ter po dva

tretja in ĉetrta letnika. Prav zaradi manjše številĉnosti smo se dijaki med

seboj poznali in si, kolikor je bilo mogoĉe, medsebojno pomagali.

Vrata uĉilnic niso bila zaklenjena, pa kljub temu smo dijaki poĉakali na

uĉitelja pred vrati. Ob vstopu uĉitelja v razred, smo mu dijaki spoštovanje

izkazali tako, da smo v pozdrav vstali.

65

Tudi kazni za neupoštevanje šolskih pravil so bile stroge. Ravno zaradi

neupoštevanja šolskih pravil si je marsikateri dijak tekom svojega šolanja

prisluţil kakšen ukor.

Zelo strogo pa je bilo še toliko bolj pri strokovnih predmetih, zlasti pri

praktiĉnem pouku in pri vajah v kabinetu.

Naj še dodam, da smo bili generacija, ki ni imela številĉno veliko ur

praktiĉnega pouka.

Ĉeprav je minilo ţe 20 let, odkar sem obiskovala šolo kot dijakinja, pa

mislim, da je bila šola v primerjavi z današnjim ĉasom drugaĉna; bila je

skromna, bila je takšna, da smo bili v njej sreĉni in veseli najstniki, ki so

ĉutili svoje strahospoštovanje do svojih uĉiteljev in uĉiteljic, za katere pa

mislim, da so nas kljub vsemu imeli radi.

Tanja Flegar

IN RES SO MIŠI ZAPLESALE, SE ZABAVALE IN SE IMELE

FAJN …

Po dolgih sedemnajstih letih se spet vraĉam v šolske klopi, tokrat obujat

spomine na listu papirja. A je res minilo ţe toliko ĉasa, ko sem sedela v teh

klopeh, kot nadobudna najstnica, polna priĉakovanj, ţelja, ţeljna znanja?

Štiri leta srednje šole minejo in sploh ne veš, kdaj. Veš samo, da si enkrat

»fazan«, v naslednjem trenutku pa tik pred zrelostnim izpitom. Vmes, pa

se zgodi tisoĉ in ena stvar. Od prvih ljubezni, prvih nezadostnih ocen,

prvega stika z bolnikom in še veliko tega, kar nosi oznako prviĉ.

Na maturantskem izletu

66

Hodila sem v šolo v ĉasu, ko so bili uĉitelji še tovariši in tovarišice, ko smo

v trenutku, ko je kateri izmed njih vstopil v razred, vsi vstali in pozdravili,

šele nato se usedli, ko smo imeli pred njimi neke vrste strahospoštovanje in

zbornice ni nihĉe videl od znotraj v vseh štirih letih, razen tistih najveĉjih

grešnikov.

Bili smo še kvalificirani »fazani«, ko nas je razredniĉarka obvestila, da

bomo imeli na šoli slovo od starega leta v naši najljubši razliĉici – zabavi.

Bili smo popolnoma preseneĉeni, ĉe ne ţe rahlo šokirani, ker na

zdravstveni šoli ni zabave, to ni šola za hec, to je resna šola, z vsemi

obveznostmi, odgovornostmi in zrelim obnašanjem, no, vsaj tako smo

poslušali od prvega dne, ko smo prestopili njen prag. Zabavo smo si lahko

pripravili sami, poskrbljeno je bilo za glasbo, od doma smo celo prinesli

domaĉe pecivo, pa tudi kakšen kozarec brezalkoholne pijaĉe si našel kje v

kakšnem kotu. Skratka ĉisto vse, kar mladina potrebuje za zabavo. In se je

zaĉelo …

Bilo je veselo, bilo je glasno in nekateri izmed sošolcev so si privošĉili tudi

obisk v slavnem M 5. Vmes je bil obhod tovarišev in tovarišic, uh, kako

smo se takrat vzorno obnašali, odgovarjali, in niĉ plesali. Ampak teh

obhodov ni bilo veliko in potem se zgodi tisto, kar ţe star pregovor pravi:

»Kadar maĉke ni doma, miši plešejo«. In res so miši plesale, se zabavale in

se imele fajn … Bilo je noro. Ĉe si v tistem trenutku pogledal na šolo s

ptiĉje perspektive, ti ni bilo jasno, kje so zdaj te medicinske sestre, ki

hodijo v to resno, niĉ zabavno šolo. Bilo je res pravo silvestrovanje. Meni

je ostalo v enem izmed najlepših spominov, ampak še sedaj mi ni ĉisto

jasno, zakaj veĉ nikoli potem nismo imeli podobnega slovesa od starega

leta. Mogoĉe so pa miši le malo preveĉ plesale in se zabavale …

Res so bila nepozabna štiri leta v zgradbi srednje zdravstvene šole. Bilo je

vĉasih tudi hudo, uĉiti smo se morali veliko, odrasti smo morali, mislim,

da hitreje kot dijaki drugih šol, saj so bile obveznosti in odgovornosti iz

letnika v letnik veĉje. Ĉeprav smo si vĉasih mislili, da tole pa ne bomo

zdrţali, da to pa je preveĉ, smo vse zdrţali, vse preţiveli in smo prišli do

ciljne ravnine. Dobili smo v roke papir, ki nam omogoĉa opravljati enega

izmed najlepših, najbolj humanih in meni osebno najbolj zanimivih

poklicev – postali smo zdravstveni delavci. V sluţbi ĉloveka in za ĉloveka.

Vseeno ali delamo s starostnikom, bolnikom, poškodovancem s ceste ali z

67

malim pacientom, ki si ţeli le materinega objema, smo mi tisti, na katerega

se vsi obraĉajo in vejo, da bodo deleţni ĉloveške topline in razumevanja.

Takrat ugotoviš, da si res dobil v tistih štirih letih tisto, kar potrebuješ, da

si dober v svojem poklicu, da so ti dali svoj najveĉ, da bi bil res ĉlovek in

pol na svoji poklicni poti.

In danes v vlogi učiteljice zdravstvene nege …

Po sedemnajstih letih spet stopam skozi prag srednje zdravstvene šole,

tokrat ga prestopim vsakdan, veliko stvari je drugaĉe, ampak veliko jih je

ostalo istih. Sem na drugi strani katedra in pomislim, glej nas, saj se je ĉas

ustavil, to smo mi, sedimo v klopeh, ţelimo si znanja, ţelimo se nauĉiti

kako dobro opravljati ta svoj poklic. Ţelimo hoditi v šolo, kjer je doma

znanje, odloĉnost, odgovornost, ampak tudi razumevanje za vse tiste

najstniške teţave, ki so nas in še vedno pestijo mlade v tem obĉutljivem in

vendar enem izmed najbolj odloĉujoĉih trenutkov posameznikovega

ţivljenja.

Lepa leta ţe šteje ta naša stara gospa, Abrahama praznuje in ob tem ji

ţelim le tisto standardno, ţe rahlo oguljeno frazo ob vošĉilu za rojstni dan

– ostani takšna kot si, ker si takšna res najboljša.

68

Sabina Šebjan Jaklin

S PONOSOM POVEM, DA SE BILA TUDI JAZ DIJAKINJA NAŠE

ŠOLE

Ko sedaj po dobrih desetih letih razmišljam, kako napisati zgodbo s

srednješolskih dni, išĉem navdihe vse naokoli. Za zaĉetek pregledam

fotografije s šolskih dni.

Ob skupni fotografiji s prvega letnika, se spomnim tistega prvega

septembra pred 14 leti, ko sem prviĉ prestopila prag šole. Na šolskem

dvorišĉu je vse zbrane dijake pozdravila takratna ravnateljica Marija

Zadravec in nam predstavila naše razrednike, ki so nas potem kot

prestrašene ovĉice prevzeli in varovali vsa štiri leta šolanja. Prvi letniki so

bili trije, sama sem bila dijakinja 1. c razreda, katerega je skrbno varovala,

vodila in kar nekaj krat potrpeţljivo in vztrajno zagovarjala pri ravnateljici,

naša razredniĉarka Saša Šabjan.

Brezskrbna srednješolska leta …

Na šoli je bilo manj dijakov in vsi smo se ob vstopu v šolo morali preobuti

v sobne copate, katere smo imeli spravljene v garderobnih omarah, ki so

stale takoj pri vhodnih vratih. Ravno ob garderobnih omarah se je

izmenjalo kar nekaj zvezkov, knjig in plonk listkov, prav tako pa se je

tam zaĉelo kar nekaj šolskih romanc.

69

Ko takole gledam fotografije, katerih se je nabralo kar nekaj, se spomnim

svojih sošolcev in sošolk in našega razreda. Bili smo res poseben razred,

vsak s svojega konca Pomurja, pa vse do Ljubljane, vsak s svojo zgodbo,

trdoglav prepriĉan v svoj prav, ampak tudi vsak z velikim srcem - ţeljnim

pomagati sošolcu. Tako smo marsikateri odmor kar vsi presedeli v jedilnici

in premetavali matematiĉne raĉune ali pa nemške zloge.

Tukaj pa se spomnim dogodka, kako enotni smo bili, ko smo odšli vsi,

razen enega dijaka, ki pa nikakor ni smel, saj bi mu še ena neopraviĉena

ura prinesla izkljuĉitev iz šole, od ure fizike, ker nam profesor ni ţelel

preloţiti kontrolne naloge. Razredniĉarka nas je iskala s kolesom in nas

zalotila v bliţnjem parku, tako nas je zopet morala zagovarjati, ne le pri

profesorju fizike, ampak tudi pri ravnateljici in tako sem si sama prisluţila

edino neopraviĉeno uro v srednji šoli. Takrat so kazni za neupoštevanje

šolskih pravil bile stroge in so se tudi dosledno izvrševale. Ravno zaradi

neupoštevanja šolskih pravil si je marsikateri dijak tekom svojega šolanja

prisluţil ukor ali celo izkljuĉitev iz šole.

Kar veliko fotografij se je nabralo z naših piknikov, novoletnih zabav,

maturantskega izleta in nenazadnje tudi z maturantskega plesa in s konĉne

valete. Radi smo bili skupaj in se druţili tudi zunaj šolskih klopi, prav tako

pa smo radi sodelovali na razliĉnih prireditvah v okviru šole in na šolskih

tekmovanjih.

Pa ostali profesorji; bili so strogi, vendar tudi pripravljeni oĉetovsko in

materinsko poslušati naše teţave in pomagati. Zaĉutili smo, da nas imajo

radi tudi tedaj, ko so od nas zahtevali znanje in pri tem niso bili popustljivi,

za kar smo jim vsi hvaleţni, saj so nam s tem pomagali, da smo laţje

dosegli zastavljene cilje.

Nazadnje se ustavim pri edini fotografiji, ki je nastala na internem oddelku

tekom praktiĉnega pouka in se spomnim tistih negotovih juter polnih

priĉakovanja, ko smo s sošolci odhajali na vaje v bolnišnico in smo ĉakali,

kaj bomo novega videli, delali in se znova in znova spraševali, ĉe smo se

prav odloĉili pri izbiri poklica, ĉe smo iz pravega testa, da postanemo dobri

zdravstveni delavci.

V najlepšem spominu so mi ostale vaje z otroškega oddelka pri mentorici

prof. Lenartovi, ki je bila sicer zelo stroga, ampak oddelek je bil vedno

poln otrok in dela, a je kljub temu vedno ostalo kaj ĉasa, da smo se z otroki

igrali in se zabavali.

70

Ja, lepi so spomini na srednješolska leta in s ponosom povem, da sem tudi

jaz bila dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.

Jerneja Šavel

TAKRAT MI NI BILO JASNO, KAKO ODGOVOREN IN

ZAHTEVEN POKLIC ME VABI …

Kot najstnik odloĉati se za vse ţivljenje, ni lahko. A bolj se je bliţal konec

osnovne šole, intenzivnejša je postajala ţelja postati babica, prisostvovati

pri enkratnem, edinstvenem dogodku, ko se rojeva majhno nebogljeno

bitjece, pomagati mamici in novorojenemu otroĉiĉku … Danes pa vem, da

mi takrat niti najmanj ni bilo jasno, kako odgovoren in zahteven poklic me

vabi.

Po ugotovitvi, da srednje babiške šole pri nas ni veĉ, se je bilo potrebno

odloĉiti med gimnazijo in srednjo zdravstveno šolo.

Da je vzdušje na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota prijetno, je bilo

zaĉutiti ţe na informativnem dnevu. Po ogledu kabinetov za zdravstveno

nego in zdravstveno nego otroka ter seznanitvi s predmetnikom, je tehtnica

dokonĉno prevesila na stran srednje zdravstvene šole. V to šolo ţelim, tega

poklica se bom z lahkotnim veseljem uĉila!

In tako sem 1. 9. 1995, malce prestrašena, a še bolj radovedna in ţeljna

novih izzivov, stala pred vrati moje srednje šole. Sledilo je spoznavanje

novih sošolcev, razredniĉarke, gospe Zlatke Lebar in ostalih uĉiteljev.

Ujeli smo se, skupaj preţiveli štiri leta, zaznamovana s številnimi doţivetji.

Z razredničarko Zlatko Lebar

71

Na šoli je bilo ĉutiti domaĉnost, pripadnost, pristnost, prijaznost. Bilo nas

je dosti manj kot danes, vsi smo se poznali, praktiĉno vsi uĉitelji so nas kaj

uĉili, bili smo kot ena velika druţina. Šola je bila do nas dijakov prijazna,

vsekakor pa stroga in nikakor ne lahka. Predmetnik, ki se je skozi štiri leta

precej spreminjal, je pozitivno vplival na našo motiviranost, saj je bilo tako

še bolj pestro in zanimivo obiskovati pouk.

Štiri leta so hitro minila in odšli smo vsak svojo pot. Jaz po svoji zaĉrtani,

eni so se zaposlili, drugi nadaljevali šolanje v zdravstvenih smereh,

nekateri v katerih drugih.

Sama sem po treh letih dela v porodnišnici, izbrala vrnitev v uĉilnice

srednje zdravstvene šole prenašat znanje in izkušnje na mlade, ţeljne in

potrebne tega znanja. In moja nekdanja razredniĉarka mi je takrat kot

ravnateljica ponudila priloţnost, ki sem jo zagrabila, ţeljna novih izzivov,

podobno kot na isti dan pred natanko dvanajstimi leti.

Od takrat, ko sem to šolo obiskovala kot dijakinja, pa do danes, se je

marsikaj spremenilo, marsikaj ostaja enako. Gneĉa je veĉja, prostorov

premalo in premajhni. Predmetnik se je kar precej spremenil, spremenili so

se tudi razni pravilniki. A tisto, kar se mi zdi zelo pomembno, da se šola

trudi ostati domaĉa, pristna, prijazna, pozitivna, ostaja. S skupnimi moĉmi

se trudimo biti ĉim bolj odprti, dostopni in tolerantni do vseh in vsega.

Navsezadnje smo na šoli, ki usmerja dijake in jim posreduje znanja ter

vodi po poti do najhumanejšega poklica, ki ne prenaša hladnih uradniških

pogledov in besed, paĉ pa zahteva od slehernega, ki se za ta poklic odloĉi,

se v njem najde in ostane, ogromno znanja, pridne marljive roke, obĉutljiv

um in toplo srce.

72

DOMAČI UTRINKI

Irena Šumak

Prostovoljstvo je srce druţbe

Edvard Jakšiĉ

Učenje dijakov zdravega načina ţivljenja

Mira Vaupotiĉ

Pouk tujih jezikov skozi čas

Jana Buĉar

Poučevanje prve pomoči na naši šoli

Irena Šumak

Poučevanje in zdravstvena nega otroka

Danijela Zelko-Škaliĉ

V skrbi za duševno zdravje naših mladostnikov

Tatjana Pernat

Uspehi dijakov na vsakoletnem drţavnem tekmovanju iz zdravstvene

nege in prve pomoči

Brigita Štumpf Soviĉ

Slovenska beseda v očeh najstnika

Metka Prelog

USTVARJALNOST JE NAGRAJENA

Marjeta Bagola

Biologija je ţivljenje

Ivan Ropoša

Športni doseţki v zadnjih 10. letih

Bojan Šebjan

Odlični športniki

Tajda Gredar

Prva zlata medicinka v matematiki na SZŠ Murska Sobota

Laura Bertalaniĉ

V skrbi za starostnika

73

Irena Šumak

PROSTOVOLJSTVO JE SRCE DRUŢBE

»Malo dobrote človeka do človeka je vredno več, kot silna ljubezen do

človeštva.« (R. Delen)

Dijaki naše šole ţe vrsto let pomagajo starejšim, sodelujejo na razliĉnih

humanitarnih prireditvah, pomagajo invalidom in onemoglim ter drugim

pomoĉi potrebnim.

Od ideje k dejanjem

Idejo za organizirano obliko prostovoljnega dela sem dobila leta 1997 na

celjski zdravstveni šoli. Dijaki so nam uĉiteljem zdravstvene nege

predstavili delo prostovoljcev. Ţe takrat sem ĉutila, da bi bilo to delo zame.

Z dijaki sem zaĉela s prvimi pogovori o prostovoljstvu. V veliki meri so se

dijaki pozitivno odzvali. Pisalo se je šolsko leto 1997/98. Dogovorila sem

se s pionirji prostovoljstva starejših, z Emo Kolmanko, Violo Bertalaniĉ in

Sonjo Kolbl za prve obiske naših dijakov prostovoljcev v Domu starejših

Rakiĉan. Zaĉetki so bili teţki. Pri dijakih sem ĉutila strah pred neznanim, a

je veĉina skrbi minila ob sreĉanju s stanovalci. Naslednje šolsko leto smo

prostovoljstvo razširili v Dom starejših obĉanov Lendava, Dom Lukavci in

v Vrtec Lavra Murska Sobota. Za prostovoljno delo v Lukavcih je zasluţna

Metka Moĉnik, v domu starejših Lendava Joţica Hozjan in v vrtcu Lavra

Joţica Merlak in Damjana. Sledilo je prostovoljno delo naših dijakov v

bolnišnici. Veĉ kot deset let sta to delo iz srca opravljali Anica Cor iz

bolnišnice in mentorica šole Gena Virag. Sledilo je prostovoljstvo v Domu

starejših Ljutomer, pod okriljem Nataše Šumak, vdane prostovoljstvu in

pomoĉi potrebnim.

Mreţa prostovoljstva zdravstvene šole se širi in dobiva svoje razseţnosti.

V lanskem šolskem letu je prostovoljstvo zaţivelo v DOSOR-ju, Domu

starejših obĉanov Radenci, v Domu Janka Škrabana Beltinci in v Društvu

paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Pridruţile so se nam nove mentorice

prostovoljstva: Danijela Zelko Škaliĉ, Tatjana Pernat, Romana Vozliĉ in

Sabina Jaklin.

74

Vodstvo šole in prostovoljstvo

Pri prostovoljstvu je gotovo najpomembnejši prostovoljec. Pravo

prostovoljstvo lahko zaţivi le ob povezovanju in delu vseh subjektov:

mentor, prostovoljec, varovanec, gostujoĉa organizacija in ravnatelji šol.

Razumevanje in podpora ravnateljev sta kljuĉnega pomena za razvoj

prostovoljstva. V ĉasu ravnateljice Marije Zadravec je prostovoljstvo

zaţivelo, zdaj zori pod ravnateljevanjem Zlatke Lebar. Obe sta poklicno in

osebno predani prostovoljstvu in mladim, za kar smo jima vsi, dijaki in

uĉitelji, zelo hvaleţni.

Namen in cilji prostovoljnega dela

Namen prostovoljnega dela je prispevati k razvijanju prostovoljskih in

humanitarnih dejavnosti, socializacija dijakov za aktivno socialno delo,

preventiva psihosocialnih motenj v mladosti in izkustveno uĉenje.

Cilji prostovoljstva so: razvijanje odgovornosti pri mladostniku,

spoštovanje soĉloveka, sprejemanje drugaĉnosti, strpnost, spoznavanje

sebe in osebnostna rast, sposobnost videti drugega ĉloveka in ga

razveseliti, koristna uporaba prostega ĉasa …

Dober začetek in dobro počutje prostovoljcev

Zaĉetna faza v projektu prostovoljnega dela je informiranje dijakov. To

izvedemo obiĉajno v mesecu septembru, v zaĉetku novega šolskega leta.

Prve informacije o prostovoljstvu posredujemo dijakom preko oglasne

deske z razliĉnimi plakati in z brošuro o izbirnih vsebinah šole. Naslednji

korak so pogovori o prostovoljstvu v razrednih skupnostih. Dijaki, ţe

izkušeni prostovoljci, in mentor predstavimo delo prostovoljcev. V

posameznem razredu si dijaki izberejo dijaka – prostovoljca –

koordinatorja. Le-ta je poglobljena vez med prostovoljci razreda in

mentorjem. Po informiranosti sledi dijakova odločitev, da postane

prostovoljec. Zdaj smo dolţni ugotoviti interese in ţelje posameznika

prostovoljca. V pomoĉ so nam razliĉni vprašalniki in intervjuji, bistvo pa

je ugotoviti pri posamezniku njegove interese in lastnosti in le-te uskladiti

z lastnostmi, potrebami in ţeljami organizacije in oseb, katerim bodo

prostovoljci nudili pomoĉ. Pri tem upoštevamo naĉelo: POSTAVIMO

PRAVEGA ČLOVEKA NA PRAVO DELOVNO MESTO!

75

Prostovoljec se mora vedno sam odloĉiti, v kateri dejavnosti bo delal. Ĉe

bomo to upoštevali, bo zadovoljstvo pri prostovoljcu, prejemniku pomoĉi

in osebju organizacije oziroma zavoda. Ko smo skupaj s prostovoljcem

doloĉili podroĉje delovanja, sledi uvajanje v delo. To so sestanki

prostovoljcev v manjših skupinah na istem podroĉju delovanja. Uvajanje je

kratko, izkušnje kaţejo, da se prostovoljci najbolj izobraţujejo ob samem

delu.

Za vse dijake – prostovoljce, mlajše od osemnajst let, moramo imeti

soglasje staršev. Starši morajo podpisati, da se strinjajo z delom svojega

otroka.

Uvodnim sreĉanjem, sestankom in pogovorom z mentorjem, sledi

konkretno prostovoljno delo z bolnikom, starostnikom, invalidom,

otrokom ... Sreĉanja so lahko tedenska, trajajo od 6 mesecev do veĉ let,

tako kot podpišemo pogodbo o prostovoljstvu – pravi prostovoljci pogodbo

podaljšujemo, iz leta v naslednje leto, iz dijaka v študenta.

Spremljanje dela in supervizija prostovoljcev

Spremljanje in vodenje prostovoljcev je hkrati najveĉja podpora

posamezniku prostovoljcu. To najveĉkrat opravlja mentor oziroma

organizator, lahko tudi druga strokovna oseba in izkušeni prostovoljci,

vendar ti le ob rednih stikih z mentorjem. Ĉe prostovoljce usmerimo zgolj

v delo in njihovega dela ne spremljamo sistematiĉno, jih bo veĉina delo

kmalu opustila. Vsako spremljanje in vodenje prostovoljcev mora biti

opravljeno na naĉin, ki ni ţaljiv za prostovoljca. Še posebej je pomembno

podpreti prostovoljca ob kriznih situacijah. Prostovoljci, ki so deleţni

dobre podpore, opravljajo svoje delo bolj zavzeto in boljše. Tudi priznanja

in majhne nagrade bodo prostovoljcem v spodbudo in motivacija za

nadaljnje delo.

Najpogostejše aktivnosti naših prostovoljcev:

obiski varovancev in razliĉne aktivnosti v Domu starejših Rakiĉan,

Splošni bolnišnici Murska Sobota, Domu Janka Škrabana Beltinci,

DOSOR-ju Radenci, Domu starejših Lendava, domu Lukavci, Domu

starejših Ljutomer;

76

Društvo paraplegikov Prekmurja in Prlekije: tedensko spremljanje

pri kegljanju v Radencih, sodelovanje pri razliĉnih aktivnostih

društva;

Vrtec Lavra Murska Sobota: tedenski obiski in varstvo otrok;

Obmoĉno zdruţenje Rdeĉega kriţa Murska Sobota: sodelovanje pri

razliĉnih aktivnostih;

Hiša sadeţi druţbe Murska Sobota: vkljuĉevanje v veĉ aktivnosti;

Slovenska filantropija: sodelovanje na Festivalu prostovoljstva

mladih in drugih aktivnostih;

sodelovanje na Festivalu starejših v Cankarjevem domu v Ljubljani;

sodelovanje na razliĉnih prireditvah in okroglih mizah v okviru

prostovoljstva v Pomurju in v Sloveniji;

sodelovanje pri aktivnosti Društva medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov Pomurja;

sodeluje na Forumu o prostovoljstvu na Ministrstvu za šolstvo in

šport;

sodelovanje na kongresih prostovoljstva;

sodelovanje v razpravah pri predlogu Zakona o prostovoljstvu;

sodelovanje s prostovoljci pomurskih srednjih in posameznih

osnovnih šol;

mnoge druge aktivnosti.

Mladi člani Rdečega kriţa sodelujejo v tekmovanju prve pomoči kot modeli, maj 2007

77

Druţabne igre v Domu starejših Rakičan z nekdanjo ravnateljico Heleno Ravnič, april 2008

78

Tamara Car in Barbara Kralj

skupaj z go. Frančiško prepevata

SVETO NOČ, december 2008

Predstavniki Slovenske

filantropije, Sadeţi druţbe,

Pomursko društvo za krepitev

socialnega dela in prostovoljke

Anja, Patricija in Katja, april 2009

Okrogla miza o prostovoljstvu –

sodelujejo Viola Bertalanič,

Marija Horvat, Irena Kumer,

Angelca Sobočan, dijaki

pomurskih šol, april 2005

79

Anja, Katja, Patricija merijo krvni

pritisk v BTC-ju, april 2008

Boţič v Domu starejših Rakičan,

december 2009

Druţenje v Domu starejših

Rakičan, Uroš in Egon spremljata

pevke

80

Zasluţna priznanja prostovoljcem

V veĉ kot desetletnem prostovoljnem delu naše šole smo dobili veliko

ustnih in tudi pisnih priznanj tako dijaki, kot tudi mentorji. Priznanja in

pohvale šole je prejelo veĉ kot 200 dijakov. Leta 2003 je bil NAJ

PROSTOVOLJEC SLOVENIJE Tomaţ Rantaša, ki je vestno opravljal

veĉletno prostovoljstvo v Domu starejših Rakiĉan. Uroš Raščan je

opravljal prostovoljno delo v Domu starejših Rakiĉan in v Splošni

bolnišnici Murska Sobota. Uroš je bil NAJ PROSTOVOLJEC leta 2005.

Istega leta je dobila priznanje Mojca Matiš, ki je opravljala prostovoljno

delo v Domu starejših Rakiĉan. Letos so dobili priznanje na drţavnem

nivoju dijaki 4. d razreda, kot Razred prostovoljstva - za opravljanje

prostovoljstva v razliĉnih organizacijah in dejavnostih.

Tomaţ Rantaša, Naj prostovoljec z ravnateljico Zlatko Lebar in koordinatorico prostovoljstva

v Domu starejših Rakičan Sonjo Kolbl v Ljubljani , maj 2004

81

Sprejem priznanja Razred prostovoljstva na Brdu pri Kranju, junij 2010

Nov zagon za delo

Na svoji poti prostovoljstva sem doţivela veliko lepega. Nikoli ne bom

pozabila dneva, ko sta se prišla od mene poslovit moja prostovoljca Grega

in Leon. Podarila sta mi brošuro o prostovoljstvu. V njej sta z besedami in

slikami opisala naše skupno triletno delo. Danes je Grega dipl. socialni

delavec, Leon pa dipl. zdravstvenik, sama pa iz njunih besed dobivam nov

zagon za delo z mojimi dijaki in prostovoljci.

Gregove in Leonove besede o prostovoljstvu

Za prostovoljno delo sva prviĉ slišala v drugem letniku srednje

zdravstvene šole, ko sva na panoju zagledala velik plakat, ki naju je

pritegnil. Takrat še nisva vedela, v kaj se podajava, a sva dojela bistvo

takšnega dela skozi vsa leta, ko sva obiskovala predvsem otroke v vrtcu

Lavra. To je potekalo kot sprošĉeno druţenje in igra z otroki. Nanje sva se

zelo navezala. Postali smo prijatelji in vedno se veseliva ponovnega

sreĉanja z otroki, kot tudi otroci z nama.

82

Edvard Jakšič

UČENJE DIJAKOV ZDRAVEGA NAČINA ŢIVLJENJA

Naša šola je v šolskem letu 2008/09 kandidirala za naziv zdrave šole in ga

je tudi dobila. Naziv podeljuje Inštitut za varovanje zdravja RS, neposredni

partner in pomoĉnik v lokalnem okolju pa je Zavod za zdravstveno varstvo

Murska Sobota.

Na šoli smo izdelali plan dela, ki smo ga uspešno uresniĉili in realizirali ţe

drugo leto.

V programe zdrave šole so se

v obliki razliĉnih aktivnosti

prostovoljno vkljuĉili naši

uĉitelji. V teh dveh letih smo

bili uspešni predvsem v

naslednjih aktivnostih:

- ĉez celo leto spremljamo

koledar zdravja in

posameznemu dnevu

namenimo nekaj minut

šolskega radia, postavimo

stojnico v šoli ali v centru mesta (svetovni dan zdravja, dan boja proti

AIDS-u, …),

83

- skrbimo za ĉistoĉo v okolici šole in organiziramo ĉistilne akcije po

posameznih razredih,

- ob dnevu zemlje v okolici šole posadimo nekaj dreves,

- veĉkrat na leto v nakupovalnem centru ali v centru mesta organiziramo

brezplaĉno merjenje krvnega pritiska,

- na šoli dajemo poudarek zdravi prehrani in dijake spodbujamo, da se

redno udeleţujejo dopoldanske malice, ki jo imamo organizirano na šoli,

ter z vodstvom šole poskušamo najti moţnost preskrbe sveţega sadja za

dijake kar dnevno,

- sodelujemo z mediji javnega obvešĉanja, ki širši javnosti predstavljajo

naše delo,

- v sodelovanju z Rdeĉim kriţem Slovenije na šoli organiziramo

krvodajalske akcije in s tem dejanjem smo marsikateremu bolniku ali

poškodovancu rešili ţivljenje,

- s svojim delovanjem vzpodbujamo lokalno skupnost za skrb za zdravje,

- v sodelovanju z ZZV Murska Sobota delimo brošure za promocijo

zdravja,

- sodelujemo z okoliškimi vrtci in otrokom predstavljamo naše delo,

- organiziramo zbiranje odpadnih kartuš.

Z aktivnostmi bomo vsekakor nadaljevali in tako pripomogli k lepšemu

jutri.

Mira Vaupotič

POUK TUJIH JEZIKOV SKOZI ČAS

Nemščina

Spomladi leta 1985 sem diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani na

smeri germanistika. Takoj sem zaĉela z iskanjem sluţbe. Prijavila sem se

na razpise na šestih šolah in na razliĉnih koncih Slovenije. Pozitiven

odgovor sem dobila od petih šol. Odloĉila sem se za srednjo zdravstveno

šolo v Murski Soboti. Tistega davnega leta 1985, pred ĉetrt stoletja torej,

sem tudi prviĉ prestopila prag te ustanove. Prišla sem na razgovor k

takratni ravnateljici, gospe Katarini Vinĉec. Spominjam se, kako sem z

mešanimi obĉutki ĉakala na tedaj zelo temaĉnem hodniku. Bilo me je

84

strah, ĉe sedaj pomislim nazaj, so me obdajali obĉutki groze. Vendar je ta

groza minila tekom razgovora z ravnateljico, ki mi je ostala v spominu kot

korektna oseba. Prvega septembra 1985 sem zaĉela pouĉevati nemšĉino in

anglešĉino. Kot uĉiteljica zaĉetnica sem bila le nekaj let starejša od svojih

uĉencev. Sprva ni bilo lahko, vendar sem se kar hitro vklopila v uĉni

proces. Na šolo sem prišla ravno tistega leta, ko je šoli grozila ukinitev

zaradi upada vpisa.

Tega leta me je takratni ravnatelj ljutomerske gimnazije povabil, naj

menjam šolo in zaĉnem pouĉevati v Ljutomeru. Ĉeprav mi je gimnazija v

Ljutomeru bila bliţe domu, se nekako nisem mogla posloviti od šole, ki

sem jo tekom prvega leta pouĉevanja vzljubila. Tega ne obţalujem, ĉeprav

moram vsak dan zato prevoziti kar nekaj kilometrov.

Danes poskušam primerjati materiale in pripomoĉke, ki smo jih imeli na

razpolago takrat, s temi, ki jih imamo na voljo sedaj. Vse, kar smo imeli,

sta bili kreda in tabla. Ĉe je bil sluĉajno v uĉilnici grafoskop, je bilo to ţe

pravo razkošje. Fotokopiranje? Iluzija. Prviĉ sem se sreĉala s

fotokopiranjem uĉnega gradiva leta 1989 v Nemĉiji, ko sem dobila

štipendijo na Goethe Institutu v Göttingenu.

Z leti je potem postalo tudi pri nas vse drugaĉe. Prva novost je bil

fotokopirni stroj, postopoma sem dobila v uĉilnico, v kateri pouĉujem,

kasetofon, pa projekcijsko platno, LCD projektor in raĉunalnik. Zdelo se

mi je, da ne potrebujem niĉesar veĉ. Vendar sem razmišljala napak.

Današnja ravnateljica, Zlatka Lebar, mi je avgusta 2005 ponudila

interaktivno tablo za uĉilnico nemšĉine. To je bila takrat novost, za katero

še nisem slišala. Moram priznati, da nisem bila prav niĉ navdušena.

Vendar so tablo, kljub mojemu negodovanju, namestili v uĉilnico. Hoĉeš

noĉeš sem se paĉ zaĉela z njo ukvarjati. Danes si veĉ ne predstavljam dela

v razredu brez interaktivne table, saj z njeno pomoĉjo razvijamo in

preverjamo bralno razumevanje, slušno razumevanje, ustvarjamo situacije

za igranje vlog ter urimo pisanje. Tablo uporabljamo za bogatenje

besednega zaklada in utrjevanje slovnice. Veliko se posluţujemo PRS-

odzivnikov. Te uporabljamo preteţno za preverjanje besedišĉa in slovnice,

saj uĉitelju omogoĉajo sprotno kontrolo in stalno spremljanje napredka

dijakov. V minulih štirih letih, odkar imamo na šoli te odzivnike, sem za

85

pouk pripravila ţe kar lepo število vaj, v zadnjih petih letih se je nabrala

kar obseţna zbirka gradiva za delo z interaktivno tablo.

Ko sem prišla na šolo, je pouĉeval nemšĉino in anglešĉino Marjan Pavliĉ.

Tekom let se je vpis poveĉal in pridruţili so se nama še Daniel Donša, Saša

Utroša, Andrea Benkoviĉ, Slava Just. Danes pouĉujeva nemšĉino s

kolegico Alenko Lapoši Škafar, nekaj ur pa dopolnjuje kolegica Slava Just

z Biotehniške šole v Rakiĉanu. Pred mojim prihodom na šolo so pouĉevali

nemšĉino še Dora Minko, Amalija Prelog in Vlado Kolmaniĉ.

Naši dijaki so dosegali lepe uspehe na razliĉnih tekmovanjih tako doma kot

tudi v tujini. Veĉ let smo sodelovali na mednarodnem literarnem nateĉaju

»Literatur überwindet Grenzen«, ki ga je organizirala zaloţba Perplex iz

Gradca. Tako so moje dijakinje dosegle na mednarodnem tekmovanju

dvakrat drugo in enkrat tretje mesto. Leta 2005 je Ljiljana Bruĉić zasedla

tretje mesto s svojim esejem na temo »Abschied« (Slovo), leta 2007

Sandra Topiĉ drugo mesto s sestavkom na temo »Vertrauen« (Zaupanje),

leta 2008 Patricija Bratuša drugo mesto z besedilom na temo »Sehnsucht«

(Hrepenenje).

Vsako leto se udeleţujemo drţavnega tekmovanja v znanju nemšĉine za

druge in tretje letnike. Tudi na tem tekmovanju smo dosegli ţe lepe

uspehe, imeli smo dijake, ki so bili med najboljšimi, dva sta dosegla celo

zlato priznanje: Ciril Ošlaj pod mentorstvom profesorice Alenke Lapoši

Škafar in Damir Grlec pod mojim mentorstvom. V letošnjem šolskem letu

smo dosegli dve bronasti priznanji in štiri srebrna priznanja.

Dijaki vsako leto tekmujejo na bralnem maratonu in bralnem tekmovanju

Pfiffikus, ki ju organizira Center Oxford. Zanimanje pri dijakih je vsako

leto veliko.

V okviru odprte šole smo posneli nekaj skeĉev v nemšĉini, izdelovali pa

smo tudi pustne maske in se predstavili na Festivalu vzgoje in

izobraţevanja v Celju, kjer smo bili prava atrakcija. Vsako leto na šoli

obeleţimo 26. september, evropski dan jezikov.

86

Ob mojem prihodu je na šoli prevladovala nemšĉina, le nekaj uĉencev se je

uĉilo anglešĉino, danes pa je to precej drugaĉe, saj je tudi pri nas zaĉela

anglešĉina izpodrivati nemšĉino. S prenovitvijo programov pa smo dobili

na šolo tudi drugi tuji jezik oziroma tuji jezik stroke, ki ga imajo dijaki vsa

štiri leta. Torej se vsak dijak naše šole uĉi tako nemški kot tudi angleški

jezik. Pouk jezika stroke zahteva veliko dodatnega dela, saj v okviru

drţave niso pripravljeni ustrezni programi in gradiva, tako da moramo

uĉitelji vso naĉrtovanje opraviti sami. Trenutno se jezika stroke uĉijo dijaki

prvih, drugih in tretjih letnikov. Zanje sem pripravila ustrezne skripte.

Latinščina

Vse od ustanovitve šole pa do prenove programov je bila latinšĉina

obvezni predmet.

Ţal pa prenovljeni program izobraţevanja tega jezika veĉ ne vsebuje, kar je

nedvomno osiromašenje za boljše dijake, ki se odloĉijo za študij medicine.

Latinšĉino so pouĉevali Vincenc Lenart, Štefan Smej, Joţe Sukiĉ, Ciril

Koštrica, Avgust Kociper in Klaudija Sedar.

Angleščina

Anglešĉino so na šoli razen naju z Marjanom Pavliĉem pouĉevali še Irena

Gabor, Amalija Prelog, Joţe Hradil, Daniel Donša, Tanja Bela, Tina Kur.

Danes ta jezik pouĉujeta Renata Roţanc in mag. Sonja Slana.

Tudi pri anglešĉini se dijaki udeleţujejo razliĉnih tekmovanj in dosegajo

lepe rezultate. Vsako leto imajo moţnost udeleţbe na bralnih tekmovanjih,

in sicer Epi Reading Badge in Bookworm, kjer dobivajo razliĉna priznanja.

Zanimanje dijakov za bralna tekmovanja je vsako leto veĉje.

Prav tako se udeleţujejo regionalnih in drţavnih tekmovanj v znanju

anglešĉine za tretje letnike. Vzporedno potekata dve tekmovanji; Poliglot,

tekmovanje, ki je namenjeno srednjim poklicnim in tehniškim šolam,

tekmovanje IATEFL pa je namenjeno vsem srednješolcem. V šolskem

letu 2009/10 je IATEFL prviĉ organiziral tudi tekmovanje za druge letnike,

kjer so tri naše dijakinje dosegle zlato priznanje na drţavni ravni.

Dijaki imajo tudi moţnost tridnevne ekskurzije v London, kjer lahko

praktiĉno preizkusijo, kar so se nauĉili.

87

V šolskem letu 2001/2002 so dijaki pod mentorstvom Daniela Donše

pripravili skeĉe v angleškem jeziku. Istega leta sta pod najinim

mentorstvom izšli dve številki angleško nemškega ĉasopisa z naslovom

ENDE (English – Deutsch).

Jana Bučar

POUČEVANJE PRVE POMOČI NA NAŠI ŠOLI

Znanje prve pomoĉi v primerih, ko je ogroţeno naše zdravje ali ţivljenje je

izredno pomembno in nepogrešljivo za vse, še posebej pa v srednjih

zdravstvenih šolah, kjer »kujemo« bodoĉe zdravstvene delavce.

V programu tehnik zdravstvene nege, ki se z letošnjim šolskim letom

izteka, je bila in je še prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ del predmeta

zdravstvena nege in prve pomoĉi, prav tako je v prenovljenem programu

zdravstvena nega in programu bolniĉar-negovalec. Število ur je ostalo

nespremenjenih in obsega 70 ur.

Pouk: teorija, vaje, praksa

Pouk poteka v dveh oblikah: 35 ur teoretiĉnega dela s celotnim razredom

in 35 ur vaj, pri katerih se razred deli v dve skupini. V zadnjem desetletju

pouĉuje teorijo in vaje en uĉitelj in na ta naĉin uĉinkoviteje povezuje

obravnavane uĉne vsebine pri teoriji in vajah. Zaradi manjšega števila

dijakov pri vajah, te omogoĉajo praktiĉno urjenje, preverjanje in utrjevanje

praktiĉnih in teoretiĉnih vsebin. Poseben poudarek je na oţivljanju,

zaustavljanju krvavitev, imobilizaciji pri zlomih in oskrbi razliĉnih

poškodb. Pri pouku uporabljamo sodobna uĉila: lutke za oţivljanje

odraslega, malega otroka in dojenĉka, improvizirane in standardne

opornice za imobilizacijo, dijaki pa se seznanijo tudi s pripomoĉki, ki se

uporabljajo pri nujni medicinski

pomoĉi.

Pouk prve pomoči pri vajah v kabinetu

Vsako leto v okviru strokovne

ekskurzije obišĉemo Reševalno

postajo v Ljubljani, kjer si dijaki

88

ogledajo dispeĉerski center, spremljajo sprejem nujnih klicev ter pripravo

in izvoz reševalcev na intervencijo. Tako lahko neposredno zaĉutijo

delovni utrip njihovega vsakdanjika in zaĉutijo odgovornost, ki jih ĉaka v

bodoĉem poklicu.

Za boljšo povezanost z resniĉnim ţivljenjem in prakso smo v izbirnih

vsebinah dijakom ponudili tudi ogled reševalne postaje v našem okolju. V

preteklih letih smo sodelovali s pomurskimi reševalci Zdravstvenega doma

Murska Sobota, ki so nam omogoĉili ogled reanimobila z vso pripadajoĉo

medicinsko tehniĉno opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu ter

pokramljali z dijaki o njihovem zahtevnem delovniku. Taka sreĉanja so

nadvse dobrodošla, saj dijakom predstavljajo strokovni in karierni izziv in

si jih ţelimo tudi v bodoĉnosti. Morda bi si morali cilje zastaviti bolj smelo

in del praktiĉnega pouka razširiti tudi na to podroĉje.

Tekmovanja

Praktiĉno znanje dokazujemo in izboljšujemo tudi z udeleţbo na

tekmovanjih. Udeleţujemo se tekmovanj srednjih zdravstvenih šol in

regijskih preverjanj usposobljenosti ekip prve pomoĉi civilne zašĉite in

rdeĉega kriţa pod okriljem Uprave RS za zašĉito in reševanje. Na teh

tekmovanjih ima poleg teoretiĉnega in praktiĉnega znanja posebno vlogo

timsko delo, s katerim se dijaki sreĉujejo pri praktiĉnem pouku. Skupina

ima vodjo, ki mora usklajevati delo ĉlanov ekipe in se prilagajati trenutni

situaciji. Resniĉnost in nepredvidljivost situacij ter timsko delo sta eni

pomembnejših izkušenj, ki si jih pridobijo sodelujoĉi dijaki.

89

Zmagovalna ekipa iz leta 2007, v

Murski Soboti, na delovni točki

pri oskrbi poškodovancev pod

budnim očesom ocenjevalne

komisije

Dijaki: Domen Gujtman.

Barbara Košalin, Ksenija

Kuzma, Andrej Ţerdin, Helena

Rojko in Sandra Klemenčič.

Mentorja: Jana Bučar in Silvo

Kociper

Pogosto organizatorji sreĉanja povabijo na preverjanja znanja tudi ekipe iz

sosednjih drţav, Hrvaške in Madţarske. Na teh tekmovanjih z mednarodno

udeleţbo se naši dijaki odliĉno znajdejo, kar potrjujejo njihovi uspehi. V

letih 2007 in 2008 so naše ekipe zasedle v svoji kategoriji zasluţeno prvo

mesto, v absolutni konkurenci med vsemi sodelujoĉimi ekipami pa so

zasedli ĉetrto oziroma tretje mesto. Naš uspeh je bil odmeven tudi v širšem

pomurskem prostoru in medijih.

Zmagovalna ekipa z mentorico Jano Bučar leta 2008 v Ljutomeru

Dijaki: Valentina Smodiš, Damir Grlec, Anita Gorčan, Marko Novak, Sandra Lesic - vodja

ekipe, Katja Fodor in Mateja Mencigar

90

Medpredmetno povezovanje

Sodobna tehnologija je vplivala tudi na

pouk prve pomoĉi. Ĉeprav na šoli za

pouk prve pomoĉi nimamo stalne

uĉilnice z raĉunalnikom, smo iznajdljivi

in se kot pri prvi pomoĉi na kraju

dogodka tudi tu prilagajamo

okolišĉinam.

Mladi odrašĉajo z raĉunalniško

tehnologijo in z veseljem brskajo po

internetu, kjer z usmerjanjem uĉitelja

tudi na ta sodoben in njim blizu naĉin,

pridobivajo znanja na strokovnem

podroĉju. Bolj radovedni in nadobudni

pripravijo del uĉne snovi in jo z uporabo interaktivnih tabel in e-gradiv

predstavijo sošolcem.

Lep primer je plakat, ki ga je leta 2007 prevedel iz anglešĉine naš dijak

Dominik Lebar.

Dijaki predmet poleg tesne povezanosti z drugimi strokovnimi predmeti

kot sta zdravstvena nega in anatomija ter kot z ţe omenjeno informatiko,

povezujejo tudi z znanjem tujih jezikov. Novosti na strokovnem podroĉju

povzemamo tudi v teh.

Znanje prve pomoči je naš vsakodnevni spremljevalec

Vsakodnevno smo priĉe nesreĉam in dogodkom, ko se nenadno poslabša

zdravje posameznika, ali pa je celo v nevarnosti njegovo ţivljenje. Pravni

predpisi republike Slovenije obvezujejo vsakega obĉana, da v nujnih

primerih po svojih moĉeh nudi prvo pomoĉ ogroţenemu. Nujnost je

opredeljena kot edina prednost in pomeni za vsakega zdravstvenega

delavca dolţnost nudenja prve pomoĉi, ki je mnogo širša, saj je

opredeljena kot nujna medicinska pomoĉ. Poleg pravne in kazenske

odgovornosti pa zdravstvene delavce obvezuje tudi etiĉni vidik, ki ima

izhodišĉe v naĉelih strokovnih kodeksov. Ravno etiĉni vidik je tisti, ki naj

bi bil spodbuda za visoko profesionalnost in strokovnost ter pridobivanje

novega znanja.

91

Prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ so zaradi vsega navedenega

strokovne vsebine, ki morajo imeti v izobraţevanju bodoĉih zdravstvenih

tehnikov, medicinskih sester in zdravstvenikov pomembno mesto.

Irena Šumak

POUČEVANJE IN ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA

Kakšen čudeţ je novo ţivljenje, kakšen čudeţ je rojstvo in rast!

To novo ţivljenje je samo tvoje, a je v njem kri moje krvi.

Sebe vidim v tvojih pogledih, v gibih in hoji, v barvi oči.

Sebe slišim v tvojih besedah, v glasu in molku, v sli besedi.

V tvojih korakih so moji koraki. In so nadaljevanje moje poti. (Tone Kuntner)

Dijaki prihajajo v srednje zdravstvene šole v Sloveniji s petnajstimi leti.

Na šolanje prihajajo z razliĉnimi interesi in z razliĉnimi videnji svojega

bodoĉega poklica. Uĉitelj zdravstvene nege ima zelo pomembno vlogo, saj

je dolţan dijaka popeljati v zdravstveno nego kot stroko, ki deluje v okviru

zdravstvenega varstva in obsega razliĉne druţbene aktivnosti, ravnanj

posameznikov in skupin, ki so usmerjene v ohranitev, krepitev in povrnitev

zdravja.

Zdravstvena nega otroka in mladostnika

Modul zdravstvena nega otrok in mladostnikov vsebuje naslednje

vsebinske sklope:

- zdravstvena dejavnost in ţivljenjske aktivnosti v zdravstveni negi

otroka in mladostnika

92

- diagnostiĉno-terapevtski posegi in postopki v zdravstveni negi otroka

in mladostnika

- zdravstvena nega otroka in mladostnika pri razliĉnih bolezenskih

stanjih

Dijaki morajo znati, razumeti in uporabljati definicijo zdravstvene nege po

Virginii Henderson.

Dijake nauĉimo aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z osnovnimi

potrebami ĉloveka, otroka in mladostnika. Naloga medicinske sestre

(vkljuĉujem srednjo medicinsko sestro in diplomirano medicinsko sestro)

je, da ĉloveka, bolnega ali zdravega, podpira pri izvajanju aktivnosti, ki bi

jih sicer izvajal sam, da bi zadovoljil svoje osnovne potrebe, ĉe bi imel za

to voljo, moĉ ali znanje. Pacientu pomagamo, da postane ĉim prej

neodvisen. Ĉe pa pacient (otrok, starostnik, huda bolezen) ne more sam

zadovoljiti osnovnih ĉlovekovih potreb, mu pri tem pomaga medicinska

sestra. Vedno dela tako, kot bi to nemoĉen storil sam, ĉe bi bil zato

sposoben. Aktivnosti so torej pomoĉ, vzpodbuda in vĉasih posamezne

aktivnosti namesto pacienta. Ko ĉlovek ne more zadovoljiti ene ali veĉ

osnovnih potreb, je naloga medicinske sestre, da z aktivnostmi pripomore

k zadovoljevanju le-teh.

Urška Lang z dojenčkom

93

Delo po procesu zdravstvene nege poteka skozi pomembne faze, ki se med

seboj povezujejo in nadgrajujejo. Potekajo lahko zaporedno ali pa se

prepletajo.

Prva faza procesa zajema sistematiĉno zbiranje podatkov o pacientu,

identificiranje splošnih in specifiĉnih problemov, analiza podatkov,

oblikovanje negovalnih diagnoz in ciljev zdravstvene nege. Cilji

zdravstvene nege so postavljeni na osnovi negovalne diagnoze in so vedno

usmerjeni k bolniku kot ĉloveku. Dijak mora razlikovati negovalno in

zdravniško diagnozo. Sledi naĉrtovanje intervencij zdravstvene nege,

izvajanje in vrednotenje zdravstvene nege. S sprotnim vrednotenjem

pravoĉasno ugotavljamo spremembe pri pacientu in neuĉinkovitost

intervencij zdravstvene nege. Na spremembe moramo pravoĉasno reagirati.

Konĉno vrednotenje je potrebno izvesti za vsako negovalno diagnozo

posebej. Vrednoti se skupaj s pacientom, ĉe je potrebno tudi s ĉlani

druţine. Oceni se vrednotenje ciljev. Ĉe so cilji doseţeni, je proces

zdravstvene nege zakljuĉen. Doseţeni cilji se odraţajo v stanju, obnašanju

in ravnanju pacienta. Vrednotenje se zapiše v poroĉilo o zdravstveni negi.

Dokumentiranje negovalnih intervencijDokumentiranje negovalnih intervencij

Darjan Zorko in Martina Kramberger

Z dijaki opravljamo praktiĉni pouk na otroškem oddelku v zadnjem,

ĉetrtem letniku šolanja, na oddelku za dojenĉke in malĉke ter predšolske,

šolske otroke in mladostnike do 18. leta starosti.

Zjutraj, ko pridemo na praktiĉne vaje, nam medicinska sestra poda ustno in

pisno poroĉilo o stanju in potrebah otroka. Pregledamo temperaturni list in

negovalno dokumentacijo. S pomoĉjo podanih informacij in ocene

94

otrokovega stanja, glede na 14 ţivljenjskih aktivnosti, izpostavimo

negovalne probleme pri otroku.

Postavimo si cilje, naĉrtujemo negovalne intervencije in jih tudi izvajamo.

Opazujemo reakcijo pacienta na intervencije. Rezultate vrednotimo.

Danes govorimo o sodobni zdravstveni negi, katere izvajalec je medicinska

sestra. Prav mladi – dijaki so posebej sprejemljivi za nova znanja, zato

menim, da smo uĉitelji zdravstvene nege poklicno odgovorni za

pouĉevanje in izvajanje sodobne zdravstvene nege. Sodobna zdravstvena

nega pa poleg teoretiĉnih in praktiĉnih znanj, mora vkljuĉevati zlasti veliko

pozitivnih vrednot v podobi sleherne medicinske sestre.

Dijaki 4. d razreda, šol. l. 2006/2007

95

Danijela Zelko-Škalič

V SKRBI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE NAŠIH MLADOSTNIKOV

ČESAR SE MLADOST NAVADI, STAROST OHRANI. (angleški pregovor)

Ko slika pove več kot tisoč besed …

Pri vsakodnevnem delu z mladimi

opaţamo, da je mladostništvo res

obdobje nasprotij. Je obdobje

pospešenih telesnih sprememb, obdobje

psihološkega dozorevanja in razvoja

socialnih spretnosti in vešĉin. Gre pa

tudi za obdobje ogromnih zmogljivosti

za izpolnjevanje ciljev, vendar ne pa

tudi ĉas za njihove izpolnitve. Zaradi številnih razvojnih nalog in

sprememb, s katerimi se mladostniki sooĉajo v adolescenci, jih

strokovnjaki obravnavajo ţal kot ranljivo skupino, ki pa si mora zasluţiti

posebno pozornost.

Pa se sprašujemo, kateri so tisti kriteriji, kazalci, po katerih lahko

sklepamo na duševno zdravje naših mladostnikov.

Ĉe ţe uporabljamo klišejske pregovore, da na mladih svet stoji, naj dodam,

da gredo vsi današnji svetovni nazori na tem podroĉju v prid mladih.

Mladi so danes tu, odprti in pripravljeni na sodelovanje in mnogokrat so

lahko enakovreden partner v vseh pogledih. Mladi s svojo

neobremenjenostjo in z inovativnimi pogledi preseneĉajo tudi najveĉje

skeptike. Pomembno je, da dobijo priloţnost, da svoje znanje dokaţejo in s

tem opozorijo druţbo nase. Odrasli se morajo znebiti stereotipov in

pozabiti morajo na to, kako je bilo vĉasih. Temeljna napaka, ki jo na ţalost

delajo mnogi, je mišljenje, ko smo bili mi mladi ... Strinjamo se, da je bila

vloga mladih pred petdesetimi leti drugaĉna kot je danes, a ne pozabimo

tudi, da se ĉasi spreminjajo. Pomembno se je zavedati, da mladi svetovno

predstavljajo ogromno populacijo in dejstvo je, da nekoĉ bodo oni tisti, ki

bodo imeli ta svet v svojih rokah. Lahko bodo postali med drugim

gospodarstveniki, politiki, novinarji, zdravniki, ekonomisti, pravniki,

96

uĉitelji in tudi mi bomo v tretjem ţivljenjskem obdobju odvisni od njih.

Dajmo jim moţnost, da se zaĉnejo uĉiti ţe danes, saj bo jutri lahko ţe

prepozno. Da bodo uspeli v 21. stoletju, morajo mladi izuriti svoje zanje na

mnogih podroĉjih, kot so medsebojni odnosi, kreativno reševanje

problemov in planiranje za prihodnost.

Poudarila bi rada, da se mladi zavedajo pomembnosti izkušenj in cenijo

ter spoštujejo vlogo starejših v druţbi. Ĉe le dobijo priloţnost …

Mladi si ţelijo spoznavati in odkrivati svet, zato pogosto lovijo vsak

ţivljenjski trenutek, da bi spoznali in doţiveli ĉim veĉ. V šolo prihajajo

vedno znova, iz dneva v dan, s svojimi ţeljami, upanji in priĉakovanji.

Prihajajo pa tudi s skrbmi, strahom in nemirom.

Ali sploh znamo prisluhniti nemiru mladega ĉloveka?

Šola v sodobni druţbi bi naj bila šola za ţivljenje. Torej pomembno

poslanstvo šole kot institucije je vzgoja mladega ĉloveka. Bistvo šolanja ni

proizvajati uspešne posameznike, ampak pošteno in zdravo prihodnjo

generacijo. Poslanstvo zdravstvene šole pa je še toliko veĉje, saj se

pripravljajo na poklic, ki je neposredno povezan s potrebo po kvalitetni

zdravstveni vzgojenosti. Vrednot se mladostnika ne da nauĉiti, potrebno

mu jih je posredovati z naĉinom ţivljenja, skratka, vrednote mora uĉitelj

ţiveti. Neposredna vzgoja mladostnika s strani šole je moţna le, ĉe

mladostnik ĉuti, da ga sprejemamo takšnega kot je, da ga znamo usmerjati

k pozitivnim ciljem in da je pozoren na tisto, kar je v njih še zdravega.

Vzgoja je podroĉje srca.

Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota ţelimo prisluhniti mladim,

bodisi pri uĉnih predmetih, na praktiĉnih vajah ali pa preko najrazliĉnejših

dejavnosti in projektov.

PROJEKTNI TEDEN - UČNI PROCES KOT ODPRTOST ŠOLE

Vsebine projektnega uĉnega dela so zajete iz vsakodnevne ţivljenjske

situacije. Zahtevajo drugaĉno organizacijo (sama dejavnost se izvaja

veĉinoma izven šolskega prostora), metodo in tehnike dela kot pa

tradicionalni pouk. Najpomembnejši element projektnega dela pa je prav

gotova aktivna udeleţba dijakov, z upoštevanjem interesov, potreb in

sposobnosti. Tudi naravnanost projektnega uĉnega dela ţe sama po sebi

97

spodbuja udeleţence k medsebojnemu sodelovanju. Uĉna vsebina ni

omejena na en sam vir znanja, niti na en uĉni predmet.

V skladu z letnim delovnim naĉrtom smo v šolskem letu 2008/2009 izvedli

t. i. projektni teden za vse prve letnike, z naslovom Odnos mladih do

zdravja. Projektni uĉni proces je potekal v strnjeni obliki pet dni maja 2009

in je bil razdeljen na pet glavnih aktivnostih povezanih z zdravjem.

Dijaki vnašajo podatke v računalnike ţe na terenu. Dodatne informacije so v tem

trenutku iskali samo v knjigah, ker tam ni bilo internetne povezave

Katera vrsta polţa je ţe to?

98

Tatjana Pernat

USPEHI NAŠIH DIJAKOV NA VSAKOLETNEM DRŢAVNEM

TEKMOVANJU IZ ZDRAVSTVENE NEGE IN PRVE POMOČI

TER DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ POMOČI IN OSKRBE

Od leta 1996 se dijaki Srednje zdravstven šole Murska Sobota vsako leto

udeleţijo drţavnega tekmovanja iz zdravstvene nege in prve pomoĉi, kjer

preverijo svoje znanje na doloĉenem podroĉju in naveţejo stike z dijaki

ostalih srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji.

Prva tri tekmovanja iz podroĉja zdravstvene nege in prve pomoĉi so

obsegala dve temi za dijake 3. in 4. letnikov, kasneje pa samo eno. Poleg

tekmovanja na strokovnem podroĉju pa dijaki sodelujejo tudi na literarnem

in likovnem nateĉaju – na temo razpisanega gesla ob svetovnem dnevu

zdravja - 7. aprilu.

Leta 2004 so se dijaki prviĉ udeleţili drţavnega tekmovanje iz pomoĉi in

oskrbe, ki je potekalo v Celju in od takrat smo redni udeleţenci tudi tega

tekmovanja.

Leta 1996:

1. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči -

Novo mesto

Zdravstvena etika

Zgodovina zdravstvene nege

o 4. mesto – Marija Brest – mentorica Saša Šabjan

Leta 1997:

2. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Maribor

Prva pomoĉ in nujna medicinska pomoĉ

Zdravstvena nega otroka

o Priznanje – Evgen Šoštarič – mentorica Olga Lenart

Leta 1998:

3. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Murska Sobota

99

Zdravstvena nega ţene in matere

o 1. mesto – Nina Makovecki – mentorica Olga Lenart

o 1. mesto – Sandra Pučko – mentorica Olga Lenart

o 1. mesto – Petra Serec – mentorica Olga Lenart

Zdrava prehrana

o 2. mesto – Monika Ţalik – mentorica Zlatka Lebar

o 3. mesto – Jerneja Zavec – mentorica Zlatka Lebar

o 4. mesto – Sabina Jaklin – mentorica Zlatka Lebar

Leta 1999:

4. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Celje

Zdravstvena nega infekcijskega bolnika

o Bronasto priznanje – Sabina Jaklin – mentorica Irena Šumak

Leta 2000:

5. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Ljubljana

Zdravstvena nega starostnika

o Bronasto priznanje – Aleksandra Reţonja – mentorici Jana Buĉar in

Gena Virag

Leta 2001:

6. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Jesenice

Zdravstvena nega kirurškega bolnika

Leta 2002:

7. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Slovenj Gradec

Preventiva in zdravstvena nega bolnika s

kardiovaskularnimi obolenj

o Bronasto priznanje – Daniela Henzel – mentorica Gena Virag

Leta 2003:

100

8. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Izola

Duševno zdravje in zdravstvena nega duševnega

bolnika

Leta 2004:

9. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči -

Nova Gorica

Prva pomoĉ in droga

1. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Celje

Pomoĉ in oskrba

o Bronasto priznanje – Leja Horvat – mentor Edvard Jakšiĉ

o Bronasto priznanje – Darja Smej – mentor Edvard Jakšiĉ

Leta 2005:

10. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Novo mesto

Prehrana dojenĉka

o Bronasto priznanje – Uroš Raščan – mentorica Irena Šumak

o Bronasto priznanje – Kristjan Vozlič – mentorica Irena Šumak

o

2. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Novo mesto

Pomoĉ in oskrba - Zdravo staranje

Leta 2006:

11. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Maribor

Zdravstvena nega onkološkega bolnika

3. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Maribor

Pomoĉ in oskrba starostnika

o Srebrno priznanje – Natalija Banfi – mentorica Joţica Jordan Eman

Leta 2007:

12. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Murska Sobota

Prepreĉevanje bolnišniĉnih okuţb

o Srebrno priznanje – Maja Broder – mentorica Irena Šumak

101

o Srebrno priznanje – Tadeja Dolinščak – mentorica Irena Šumak

o Srebrno priznanje – Darijan Zorko – mentorica Irena Šumak

o Bronasto priznanje – Silvija Jurkovič – mentorica Irena Šumak

o Bronasto priznanje – Ksenija Lutar – mentorica Irena Šumak

4. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Murska Sobota

Druţabništvo in komunikacija s starostnikom

o Srebrno priznanje – Tjaša Jaušovec – Danijela Zelko Škaliĉ

Leta 2008:

13. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Celje

Zdravstvena nega bolnika z obolenji prebavil

5. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Celje

Upoštevajmo ergonomska naĉela ter varujmo svoje

in varovanĉevo zdravje

o Srebrno priznanje – Tadeja Potrč – mentorica Tatjana Pernat

Leta 2009:

14. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Ljubljana

Zdrav stil ţivljenja mladostnika

6. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Ljubljana

Demenca

o Zlato priznanje – Andreja Lukač – mentorica Joţica Jordan Eman

102

o Bronasto priznanje – Sandra Jerebic – mentorica Joţica Jordan

Eman

o Bronasto priznanje – Aleksandra Novak – mentorica Joţica Jordan

Eman

Leta 2010:

15. drţavno tekmovanje iz zdravstvene nege in prve pomoči –

Jesenice

Moţganska kap in poškodbe glave

7. drţavno tekmovanje iz pomoči in oskrbe – Jesenice

Starostnik s posebnimi potrebami

o Srebrno priznanje – Tadeja Golob – mentor Silvo Kociper

o Bronasto priznanje – Santana Horvat – mentor Silvo Kociper

Ĉeprav naši dijaki vedno niso osvojili priznanj, se lahko pohvalijo z

mnogimi uspehi in doseţki na teh podroĉjih, saj ne šteje najveĉ priznanje,

temveĉ prijetno druţenje in novi prijatelji ter seveda najpomembnejše -

izkušnje in pridobljeno znanje.

Vsem udeleţencem in mentorjem iskrene ĉestitke za pogum in doseţene

rezultate.

103

Brigita Štumpf Sovič

SLOVENSKA BESEDA V OČEH NAJSTNIKA

Cankarjevega tekmovanja so se v preteklosti veĉinoma udeleţevali

gimnazijci, srednje strokovne šole smo se vkljuĉile razmeroma pozno; s

tekmovalkami iz naše šole smo se pridruţili leta 1997. Tekmovanje je bilo

stopenjsko, kar pomeni, da so osnovnošolci predstavljali 1. stopnjo, 1. in 2.

letnik srednješolcev je bila 2. stopnja, 3. in 4. letnik srednje šole pa 3.

stopnja.

Ponosni tekmovalci z zlatimi in srebrnimi priznanji leta 2004

Četica zlatih in srebrnih na podelitvi v Verţeju leta 2005

Zaĉeli smo s prvimi in z drugimi letniki. Gradivo je bilo enako, prav tako

toĉkovanje, ĉeprav je imel tudi takrat gimnazijski program veĉ ur

slovenšĉine, zato smo morali v strokovni šoli nameniti za priprave veliko

prostega ĉasa tekmovalcev in mentorjev. In tako smo bili tudi uspešni.

Zaĉeli smo leta 1997 in za šolsko tekmovanje se je prijavilo malo

104

dijakinj, šest deklet se je odloĉilo za dodatno delo – branje predpisane

knjige in dodatne literature, reševanje nalog objektivnega tipa in pisanje

literarnega spisa. Kot mentorica sem bila zadovoljna in ponosna na

takratne rezultate.

Leta 2005 se mi je kot mentorica pridruţila Judita Kalamar, naslednje leto

pa še Metka Prelog.

Za nami je 12 tekmovalnih let in dosegli smo ĉudovite rezultate, in sicer

183 priznanj od 302 tekmovalcev.

Po svečani podelitvi pred soboškim gradom leta 2007

Bronastih priznanj je bilo 133 (šolsko tekmovanje):

Andreja Huber, Jana Kosi, Pavla Premoša in Simona Trstenjak (1997),

Barbara Buĉek, Pavla Premoša in Martina Roudi (1998), Jana Kosi in

Simona Trstenjak (1999), Barbara Buĉek, Pavla Premoša in Simona Šinko

(2000), Mojca Gomboc, Mirjana Flajšaker, Iztok Lah, Ksenja Prkiĉ in

Danijel Škafar (2003), Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Mojca Matiš,

Andreja Mlinariĉ, Anita Prajnar, Ksenja Prkiĉ, Barbara Ritonja, Danijel

Škafar in Petra Veren (2004), Maja Broder, Liljana Bruĉiĉ, Monika

Camplin, Mirjana Flajšaker, Tina Hercan, Petra Kotnik, Martina

Kramberger, Mojca Matiš. Andreja Mlinariĉ, Anita Prajnar, Danijel

Škafar, Sabina Zamuda in Darijan Zorko (2005), Monika Camplin,

Danijela Ĉuriĉ, Mirjana Flajšaker, Valentina Koštric, Martina Kramberger,

Andreja Mlinariĉ, Blaţ Nemec, Anita Prajnar in Darijan Zorko (2006),

105

Maja Broder, Janja Bradaĉ, Monika Camplin, Danijela Ĉuriĉ, Tadeja

Dolinšĉak, Ksenija Duh, Sabina Glavaĉ, Tajda Gredar, Damir Grlec,

Domen Gujtman, Urška Halabarec, Sandra Huber, Sanja Ivanuša, Silvija

Jurkoviĉ, Sandra Klemenĉiĉ, Janja Knez, Saška Kološa, Lea Kovaĉec,

Martina Kramberger, Anja Lehar, Klaudija Lozanĉiĉ, Melita Maĉek,

Mateja Mencigar, Blaţ Nemec, Nina Pucko, Lea Sabotin, Sanja Seĉko,

Sandra Slokan, Sanja Vozliĉ, Tjaša Vuĉkiĉ, Darijan Zorko in Laura Ţigert

(2007), Nina Abraham, Adrijana Bogdan, Adrijana Braĉko, Danijela Ĉuriĉ,

Tajda Gredar, Domen Gujtman, Sanja Ivanuša, Martina Janeţiĉ, Janja

Knez, Anja Lehar, Blaţ Nemec, Ciril Ošlaj, Miha Rašĉan, Sandra Topiĉ,

Simona Tratnik, Filip Vlaj, Lea Zadravec, Sabina Zamuda in Laura Ţigert

(2008), Nina Abraham, Adrijana Braĉko, Sabina Glavaĉ, Sara Gregorec,

Maja Hul, Martina Janeţiĉ, Janja Knez, Joţef Kolariĉ, Sara Koler, Barbara

Kralj, Mateja Maĉek, Manuela Makovec, Erik Mertik, Nina Miholiĉ, Anja

Novak, Miha Rašĉan,Tadeja Šbul, Filip Vlaj, Sandra Vratar in Laura

Ţigert (2009), Nina Abraham, Anja Fister, Urška Godvajs, Tajda Gredar,

Sara Gregorec, Tadeja Grlec, Sara Koler, Manuela Makovec, Urška

Rebernak, Sandra Vratar in Laura Ţigert (2010).

Srebrnih priznanj je bilo 37 (drţavno tekmovanje):

Andreja Huber in Pavla Premoša (1997), Pavla Premoša in Martina Roudi

(1998), Pavla Premoša in Simona Šinko (2000), Mojca Gomboc, Ksenja

Prkiĉ in Danijel Škafar (2003) Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Mojca

Matiš, Andreja Mlinariĉ, Barbara Ritonja in Petra Veren (2004), Maja

Broder, Liljana Bruĉiĉ, Mirjana Flajšaker, Martina Kramberger, Anita

Prajnar in Darijan Zorko (2005), Martina Kramberger, Danijela Ĉuriĉ,

Valentina Koštric, Andreja Mlinariĉ, Blaţ Nemec (2006), Mateja

Mencigar, Urška Halabarec (2007), Tajda Gredar, Filip Vlaj in Laura

Ţigert (2008), Nina Abraham, Sara Koler, Manuela Makovec, Erik Mertik

in Laura Ţigert (2009), Tajda Gredar, Sandra Vratar in Laura Ţigert

(2010).

Zlatih priznanj je bilo 13 (drţavno tekmovanje):

Mirjana Flajšaker (2003), Anita Prajnar in Danijel Škafar (2004),

Monika Camplin in Sabina Zamuda (2005), Mirjana Flajšaker in

106

Anita Prajnar (2006), Janja Knez in Laura Ţigert (2007), Danijela

Čurič in Tajda Gredar (2008), Sandra Vratar in Laura Ţigert (2010).

Tekmovalke, ki so se dvakrat pozlatile, so: Mirjana Flajšaker, Anita

Prajanar in Laura Ţigert, mentorica Brigita Štumpf Soviĉ.

Vse mentorice smo z zanosom in dobrohotnostjo pripravljale in spremljale

naše tekmovalce in se veselile njihovih uspehov.

Metka Prelog

USTVARJALNOST JE NAGRAJENA

Ţivljenje in delo v šoli je zelo dinamiĉno in kreativno, je polno izzivov,

trdega dela in odpovedovanja, je pa tudi polno lepih in veselih trenutkov.

Profesorji in dijaki si skupaj prizadevamo, da bi šola dosegla le najboljše

rezultate, zato delamo usklajeno in gradimo prijazne medsebojne odnose in

delovno disciplino. Prepriĉana sem, da le razvoj in izboljševanje lastne

prakse vodita v odliĉnost in dobre rezultate. Ĉe se dijaki razvijajo v

primernem okolju, sami usmerjajo svoje uĉenje na najuĉinkovitejši naĉin,

na ta naĉin pa se kaţejo uspehi tako pri pouku kot izven njega, v prostem

ĉasu. Vsa leta pridno sodelujemo na Cankarjevem tekmovanju,

udeleţujemo se tudi drugih razpisov.

o V šolskem letu 2005/2006 so nas dijaki naše šole predstavljali celo v

Evropskem parlamentu, kar je bila nagrada za zavzeto sodelovanje

na esejistiĉnem nateĉaju z naslovom Za in proti.

o Leta 2007 je bila naša šola gostiteljica drţavnega tekmovanja

srednjih zdravstvenih šol. Na razpisano literarno temo Vlagajmo v

zdravje - gradimo varno prihodnost je ustvarjalo 7 naših dijakov in

dijakinj; dva sta se odrezala odliĉno - Domen Gujtman je zasedel 3.

mesto, Sandra Topič pa je za svoje delo dobila priznanje.

o Naslednjega leta se je dijak, Domen Gujtman; spet odliĉno odrezal.

Na drţavnem tekmovanju srednjih zdravstvenih šol je na literarnem

nateĉaju z naslovom Kako zavarovati zdravje pred klimatskimi

107

spremembami je bil nagrajen, prav tako na esejistiĉnem nateĉaju

Zaloţbe Obzorja Maribor.

o V šolskem letu 2008/09 smo se udeleţili drţavnega tekmovanja Eko

šol, kjer je naš dijak, Jernej Turha, na literarnem nateĉaju na temo

Podnebne spremembe osvojil 2. mesto. Na esejistiĉnem nateĉaju

Zaloţbe Obzorja Maribor pa je Nina Abraham prejela priznanje.

Marjeta Bagola

BIOLOGIJA JE ŢIVLJENJE

Na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota smo v šolskem letu 2009/10

izvedli projektni teden z naslovom Odnos mladih do zdravja. Vsebine so se

povezovale s kemijo, biologijo, zdravo prehrano, športom in z zdravstveno

nego.

V okviru vsebin iz biologije smo spoznavali ţivljenjsko pestrost Ĉrnec in

ţivljenjsko zdruţbo ĉrne jelše, ki tvori sestoj Ĉrnega loga v Veliki Polani.

Dijaki so bili organizirani v manjše skupine in tako so en dan zamenjali

šolske klopi za teren ob lovski koĉi v Mali Polani.

Dijakom je bilo zanimivo, ker so delali v skupinah, vsak je imel kakšno

nalogo, doloĉali so kemijske parametre pitne vode, z vodno mreţo so lovili

vodne ţivali, identificirali so rastlinske vrste v gozdni zdruţbi ĉrne jelše,

poiskali rastline v potoku in ob njem.

Tako so dijaki teoretiĉno znanje nadgradili s praktiĉnim delom. Povezovali

so znanje biologije in kemije, kajti izvajali so kemijsko analizo vode.

V potoku in ob njem so našli pestro zdruţbo rastlin: mala vodna leĉa,

vodna meta in ţivali: polţi, raki postranice, vodni osliĉek, liĉinke kaĉjih

pastirjev, paglavci ...

Dnevi v naravi nas dodatno obogatijo z razgledanostjo glede pestrosti

narave, ki je v našem koncu še posebej bogata. Ĉe bomo mladino pouĉili o

ţivljenjski pestrosti vseh najmanjših kotiĉkov, lahko od njih priĉakujemo,

da jo bodo kot odrasli ljudje spoštovali in jo ohranjali za naslednje rodove.

108

Laborant DragoVaupotič in dijaki

identificirajo vodne ţivali. V potoku Črnec

je bilo nekaj vrst polţev, rakov,

Dijakinji in prof. Lea Flisar Miholič

merijo temperaturo zraka. Merili so

temperaturo vode, prsti, zraka na različnih

višinah od tal.

postranic, vodni osliček, ličinke kačjih

pastirjev…

Kako je ime tem drevesom in katere zeli

rastejo pod njimi?

109

Dijakinji jemljeta vzorec vode za kemijsko

analizo vode.

Ivan Ropoša

ŠPORTNI DOSEŢKI V ZADNJIH 10. LETIH

Z letom 2000 se je zaĉel veĉji vpis dijakov na našo šolo. S poveĉanjem

vpisa je poslediĉno raslo tudi število dijakov športnikov. Naše ekipe so bile

sestavljene iz igralk in igralcev, ki so svoj prosti ĉas namenjali tudi

športnemu udejstvovanju na razliĉnih podroĉjih. Sestava ekip je bila laţja.

Posledica tega so bile naše zmage in lepe uvrstitve na šolskih športnih

tekmovanjih v regiji, kakor tudi na podroĉnih in drţavnih tekmovanjih.

Najveĉje uspehe beleţimo v zadnjih letih predvsem na podroĉju velikega

nogometa, saj smo bili prvaki ţe pet krat, potem smo bili uspešni z

odbojko na pesku, saj so se naše ekipe skoraj vsako leto uvršĉale na

podroĉno tekmovanje, kjer smo se pomerili z ekipami iz celotne vzhodne

Slovenije (Maribor, Celje, Koroška …).

Moška nogometna ekipa

110

Ţenska ekipa

Naši dijaki so v individualnih športih najveĉje uspehe beleţili v strelstvu

in judu. Dijakinja Urška Potoĉnik je bila udeleţenka olimpijade mladih in

je v Parizu usvojila srebrno medaljo, letos pa bronasto medaljo v

Singapurju. Po pravilu smo se pogosto uvršĉali v same finalne dvoboje in

smo poleg gimnazije z našega podroĉja najuspešnejša poklicna šola v

Pomurju.

Zahvala gre tudi mentorjem, ki jim ni ţal ĉasa za pripravo in izbor ekip ter

spremljanje dijakov na tekmovanja širom po Sloveniji. Ţeleli bi si še veĉ

dijakov športnikov. Ĉas, v katerem ţivimo, na ţalost ne vzpodbuja mladih

k telesni dejavnosti. Poslediĉno so klubi tudi slabo organizirani, poleg

vsega pa ne namenjajo dovolj sredstev za delo z mladimi.

V zadnjih letih, v okviru izbirnih vsebin, ponujamo razliĉne športne

vsebine, za katere se dijaki

odloĉajo po svojih interesih.

Tako izvajamo smuĉarske

dneve, odigravamo bowling

turnirje, organiziramo daljše

pohode in se udeleţujemo

velikih rekreativnih prireditev

v širšem okolju.

Organiziramo plavanje, igre

na prostem in ostale vsebine,

ki so dijakom zanimive.

111

Uĉitelji športne vzgoje vsako leto sodelujemo tudi s športnimi vsebinami

pri izvedbi projektnih tednov za razliĉne letnike. Tako v okviru tega tedna

opravimo preverjanje plavanja vseh dijakov prvih letnikov. Drugim

letnikom organiziramo prave planinske pohode v Julijcih …

Stalnica naših športnih vsebin pa je tudi vsakoletno športno sreĉanje

Srednjih zdravstvenih šol Slovenije, kjer odigramo turnir v odbojki na

pesku v konkurenci uĉiteljev in dijakov. Igramo v mešanih trojicah.

Koristno druţenje pripomore k boljši prepoznavnosti naših šol kot tudi

izmenjavi mnenj uĉiteljev in dijakov, ki obiskujejo zdravstvene šole v

razliĉnih slovenskih mestih. Tudi tam smo ţe posegli po najvišjem mestu,

saj smo zmagovalci turnirja iz leta 2007, ki je bilo v Slovenj Gradcu. Ĉast

organizatorjev nam je pripadla v letu 2008, ko smo v Murski Soboti gostili

veĉ kot sto udeleţencev našega športnega sreĉanja. Takrat se je udeleţilo

sreĉanja kar 10 šol v obeh konkurencah. Tekmovanje je potekalo na

kopališĉu v Murski Soboti in na novo zgrajenih igrišĉih pri ekonomski šoli

v Murski Soboti. Veĉ o tem si lahko preberete na spletni strani šole. Dan je

bil vsekakor prekratek za vse, kar smo si hoteli povedati, udeleţenci pa so

našo šolo zapustili z nasmehom na obrazu.

Za kvalitetno delo na športnem podroĉju v šolah so vsekakor potrebni tudi

dobri pogoji. Teh na ţalost na naši šoli še ni, zato moramo biti še bolj

zadovoljni z doseţenim. Motivacija dijakov pada prav na tem segmentu in

ţal smo edina šola v regiji in širše brez lastnih prostorov za izvajanje

športne vzgoje.

Bojan Šebjan

ODLIČNI ŠPORTNIKI

ATLETIKA

2005: Finale srednješolskega prvenstva Slovenije v atletiki

DAVOR GREGORINČIČ, 3. mesto v teku na 1000 metrov

2006: Finale srednješolskega prvenstva Slovenije v atletiki

112

DAVOR GREGORINČIČ, 1. mesto v teku na 2000 metrov

STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO

2005: Drţavno prvenstvo za srednje šole

KRISTIJAN BERTALAN, 1. mesto

Ekipa (KRISTIJAN BERTALAN, JERNEJ FERČAK, MITJA

JEREBIC) 2. mesto

2006: Drţavno prvenstvo za srednje šole

Ekipa (MARKO NOVAK, MITJA JEREBIC, JERNEJ

FERČAK), 3. mesto

2007: Drţavno prvenstvo za srednje šole

LAURA ŢERDIN, 3. mesto

Ekipa (KRISTIJAN BERTALAN, MITJA JEREBIC, JERNEJ

FERČAK), 3. mesto

2008: Drţavno prvenstvo za srednje šole

Ekipa (LAURA ŢERDIN, ANEMARI STANKO, VALENTINA

ZELKO), 3. mesto

Ponosni smo na Vas!

113

Tajda Gredar

PRVA ZLATA MEDICINKA V MATEMATIKI

Odloĉitev za srednjo šolo ni bila lahka. Kot

majhna deklica sem hotela postati zdravnica,

zato sem sledila tej ţelji. Tako sem se vpisala

v srednjo zdravstveno šolo. Tu sem se dobro

poĉutila. K temu je najbolj prispevala

prijaznost - prijazni so bili tako dijaki kot tudi

profesorji. Tudi vzdušje je bilo prijetno.

V šoli so mi bili zanimivi skorajda vsi predmeti, zato nisem imela teţav.

Da mi ne bi postalo dolgĉas, sem se udeleţevala razliĉnih tekmovanj,

najraje tistih, ki so imela naravoslovni pridih, saj sem po srcu

naravoslovka. V prvem letniku sem se preizkusila v tekmovanju iz znanja

matematike. To je bilo zame novo tekmovanje, saj se ga v osnovni šoli

nisem nikoli udeleţila.

Zdelo se mi je nemogoĉe poseĉi po dobrem rezultatu. Vendar pa sem pod

okriljem profesorice Simone Šavora dosegla lep uspeh, kar mi je dokazalo,

da vendarle ni tako teţko. Uvrstila sem se celo na drţavno raven in to mi je

dalo veliko spodbude, da se ga naslednje leto zopet udeleţim. Na Vegova

priznanja sem najbolj ponosna, saj sem se vsa štiri leta udeleţila drţavnega

tekmovanja. Pod mentorstvom profesorja Simona Pertocija pa sem v

tretjem letniku posegla po najsvetlejšem priznanju - zlatem priznanju. To

je zame enkraten doseţek, tudi zato, ker sem prva »medicinka«, ki je to

dosegla. In prviĉ je zagotovo najlepše in najslajše. Na to sva oba z

mentorjem zelo ponosna. Res je lepo, ĉe se na takšen naĉin vpišeš v

zgodovino šole.

Vesela sem, da sem se odloĉila za to šolo, ĉeprav mi poklic medicinske

sestre ni všeĉ. Na tej šoli sem dodobra spoznala ţivljenje ĉloveka.

Spoznala sem, da ţivljenje res ni veliko, je pa vse, kar imamo.

Mnogokrat sem videla, kako se posameznik opira na zdravstveno stroko

kot na rešilno bilko in išĉe tam rešitev. Nekoĉ je Albert Schweitzer zapisal:

»V vsaki stvari lahko spoznaš samega sebe. Mladi hrošĉek, ki mrtev leţi

114

na poti, je bilo ţivo bitje, ki se je kakor ti veselilo sonca in poznalo strah in

boleĉino, kakor ju poznaš ti.«

To povezanost in minljivost nas in drugih sem hitro spoznala. Sedaj bi rada

odkrivala skrivnosti ţivljenja, zato sem se odloĉila za študij biologije. Te

moĉne vezi ţivljenja bi nekoĉ rada razkrivala tudi drugim.

Laura Bertalanič

V SKRBI ZA STAREJŠE

Skupaj z Zemljo in Vesoljem je vse podvrţeno staranju in postopnemu

minevanju. Ĉloveka je groza minevanja in le od osebnostnih lastnosti je

odvisno, ali se bo prepustil strahu in negotovosti. Le vsakdo sam ve, kako

bo ţivel z edinim gotovim dogodkom (razen rojstva), ki je njegova lastna

smrt. V svojem ţivljenju se nenehno sreĉuje s protislovjem, ko bi radi

dolgo ţiveli, a ne bi ţele biti stari in bolni. Ţiveti polno in smiselno

starost je nekaterim dano, drugim je to ţal nikoli doseţen cilj.

Z roko v roki je vse laţje …

Naĉinov staranja in preţivljanja starosti je prav toliko, kolikor je starih

ljudi. V vsej populaciji je to skupina ljudi, ki se najbolj razlikuje med

seboj. Zelo teţko najdemo lastnosti, ki bi bile znaĉilne za vse stare ljudi.

Ni nujno, da biti star, pomeni tudi biti bolan in ţalosten. Ko pomislimo na

starega ĉloveka, si v mislih predstavljamo osebo, ki je vsa skljuĉena, hodi s

palico, obleĉena v nemoderno obleko, ki ves ĉas sitnari, se prepira, sproti

115

vse pozabi in v vseh pogledih potrebuje našo pomoĉ. Ali je res tako? Niso

to morda zgolj stereotipi, ki so znaĉilni za druţbo današnjega ĉasa.

Na sprehodu …

Kot zdravstveni delavci in kot

individuumi, se ţe ali pa se še bomo

vsakodnevno sreĉevali tudi s

starostniki. Za uĉinkovito in dobro

delo se moramo potruditi in jih

poskušati razumeti. Ĉloveška narava

je naravnana na ''predalĉkanje'', vsi radi predalĉkamo in rangiramo ljudi.

To delamo zavestno, še veĉkrat pa podzavestno. Verjetno se nam zdi, da

tako laţje ocenimo ljudi ter z njimi vsakodnevno komuniciramo, saj se

glede na to, kako smo jih opredelili, na sreĉanje z njimi pripravimo

oziroma vklopimo primerno obnašanje in odnos. Starostniki so mi med

našo prakso na razliĉnih oddelkih prirasli k srcu, saj vedno znova znajo

presenetiti. Mislim, da vsi poznamo fraze v stilu stereotipov, npr.: »Vemo,

da so vsi malo naglušni, na pol slepi, zmedeni, konzervativni, pretirano

verni, sovraţijo današnjo, tako imenovano pokvarjeno mladino, zaostali za

vse bolj razvijajoĉo se tehniko in nikoli nimajo kaj pametnega za

povedati«.

AMPAK TO SO STEREOTIPI.

Res so malo naglušni, slabovidni, verni … Vse to pa je posledica

njihovega dolgega ţivljenja, bogatih izkušenj, lepih in manj lepih

dogodkov, ki jih je v spominu ţe rahlo naĉel zob ĉasa. Še vedno imajo

ĉustva, svoja naĉela, misli, pa naj bodo te optimistiĉne ali pesimistiĉne.

Imajo izkušnje in znanje o ţivljenju, katere lahko in bi radi delili z nami,

vendar smo jih premalokrat pripravljeni poslušati. Mi, današnja mladina,

za katero sem prepriĉana, da bi nas srĉno radi razumeli, ampak vse se

spremeni, in tudi mi smo se. Saj so naši starostniki prav tako bili mladi in

polni ţivljenja, priĉakovanj ter zagona in to so verjetno njihovi najlepši

spomini.

116

Zato bodimo dobri zdravstveni delavci oziroma dobri in srĉni posamezniki.

Poglejmo ĉloveka od znotraj in se spomnimo, da smo vsi samo ljudje, tako

ravnajmo drug z drugim in pozabimo na stereotipe.

117

UTRINKI IZ TUJINE

Mira Vaupotiĉ

Literarni natečaj »Literatur überwindet Grenzen«

(Knjiţevnost premaguje meje)

Renata Roţanc

Z angleščino v svet – London

Vida Tivadar Mesariĉ

Pomladni dan na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota

118

Mira Vaupotič

LITERARNI NATEČAJ

Veĉ let smo sodelovali na mednarodnem literarnem nateĉaju »Literatur

überwindet Grenzen«, ki ga je organizirala zaloţba Perplex iz Gradca.

Glavni pobudnik in organizator tega nateĉaja je bil avstrijski publicist

Franz Kirnbauer. Z njegovo smrtjo pa je zamrl tudi nateĉaj, saj v lanskem

šolskem letu novega razpisa ni bilo.

Drţave, ki so na nateĉaju tekom desetih let sodelovale: Albanija, Avstrija,

Belgija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Ĉeška, Ĉile, Egipt,

Estonija, Hrvaška, Italija, Jugoslavija, Juţna Afrika, Latvija, Litva,

Luksemburg, Madţarska, Makedonija, Namibija, Nemĉija, Poljska,

Romunija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Srbija in Ĉrna Gora,

Švedska, Švica, Ukrajina, Zdruţene drţave Amerike.

Nagrajeni eseji naših uĉencev

V šolskem letu 2004/2005 je Ljiljana Bruĉić zasedla tretje mesto s svojim

esejem na temo »Abschied« (Slovo). V tem letu je na nateĉaju sodelovalo

3000 udeleţencev iz 20 drţav.

ABSCHIED

„Ihre Pässe bitte,“ habe ich eine Stimme gehört.

„Ja, sofort, hier, bitte!“ habe ich wieder gehört.

„Sind wir an der Grenze?“ habe ich meine Bruder gefragt.

„Wir sind an der Grenze, ja.“ hat meine Mutter geantwortet.

„An der Grenze Mutti, an der Grenze?“ habe ich gefragt.

„Ich sage dir nur einmal, dass wir jetzt über die Grenze gehen...“

Ich habe gar nichts verstanden, welche Grenze, worüber sich die

Erwachsenen unterhalten haben...... nichts habe ich verstanden, überhaupt

nichts.

119

Mein Leben und das Leben meiner Familie endete am 7. Juni des Jahres

1991, damals war ich 4 Jahre alt und mein Bruder 7 Jahre, als an diesem

gewissen Tag, die Armee einmarschierte. Die Männer waren auf der einen

Seite, die Frauen und Kinder auf der anderen. Ich verstand überhaupt

nichts. Alle haben geweint, den Gott um Hilfe gebeten, dass wir am Leben

bleiben. Aus der Ferne haben wir Schüsse gehört. Ich habe mich eng an

meine Mutter gedrückt, weil ich Angst hatte. So war es Tag für Tag, Nacht

für Nacht. Alle verängstigt, hungrig, durstig ......... in der Ferne Schüsse,

Schreie ........... ich habe nicht gewusst woher das alles kommt.

So war es eine Zeit lang, dann hat man uns in einen Laster gesteckt und

uns bis Tenje gebracht. Da war die Grenze zwischen der kroatischen und

serbischen Armee und wir wurden von der serbischen Armee der

kroatischen Armee übergeben.

„Wir sind gerettet, wir sind über der Grenze...“ haben die Leute gejubelt.

Wir sind nach Osjek gekommen, aber der Krieg dauerte noch. Allein in

Vukovar wurden mindestens 7000 Leute umgebracht. Jetzt weiß ich was es

hieß: „Wir sind über die Grenze gegangen...“

Die Tage vergingen sehr schnell, ich erinnere mich nicht mehr an die

Schule and das Spielen, ich erinnere mich nur an die Lieder und an den

Sand, mit dem wir die Säcke gefüllt haben und sie dann vor die Fenster

gelegt haben. Viele meiner Freunde haben das nicht überlebt. Die Schüsse

haben sie „gefunden“.

Meine Mutter, mein Bruder und ich das goldene Trio. Und mein Vater? Er

ist einfach verloren gegangen. Er ist seinen eigenen Weg gegangen. Meine

Mutter sagt jetzt: „Der Krieg ist schuld, er konnte den Druck und die reale

Welt nicht aushalten. Alle, die im Krieg waren, haben sich einigermaßen

geändert.“

Sehr oft erinnere ich mich an den Tag, wo ich ihn gefragt habe: „Vati,

wohin gehst du?“ „Ich gehe Zigaretten holen.“ hat er mir gesagt. Aber seit

dieser Zeit sind schon 12 Jahre vergangen und er ist nicht wieder

gekommen. Er hat sich von uns nicht verabschiedet und ist zwischen den

Wolkenkratzern der Stadt Osijek verschwunden.

120

Meine Mutter hat oft geweint.

„Warum weinst du Mutti?“

„Ich weine nach dem Leben......?“

Eines Tages kam ein Herr mit einem weißen Wagen und er hat gefragt:

„Wohnt hier eine Katica Bruĉić?

„Ja.“ haben ihm unsere Nachbarn gesagt.

Unser Heim war schrecklich. 150 Leute in 25 Zimmern, schrecklich. Jetzt

weiß ich, dass wir an der Grenze des unmöglichen waren. Der Herr kam in

unser Zimmer. Er stellte sich vor:

„Mein Name ist Vinko, nehmt euere Pässe und dann gehen wir.“

Meine Mutter hat sich umgeschaut. Das Zimmer 2,5 mal 3 Meter. Den

Blick richtete sie auf mich und meinen Bruder und fragte:

„Gehen wir?“

„Ja.“ haben wir geantwortet.

Wir verließen das Zimmer, uns noch einmal umgeschaut...... Wir

überquerten die Grenze. Wir waren in Slowenien. Die ersten Tage in

Slowenien. Die Jahre sind vergangen. Die Großmutter, die ich sehr liebe

ist in Kroatien. Eigentlich sind alle meine Verwandten dort. Wir konnten

uns von niemanden verabschieden, nicht einmal von der Großmutter, die

ich über alles Liebe.

Seit Jahren war ich schon nicht dort, vielleicht deswegen, weil uns damals

niemand helfen wollte.

Jetzt bin ich 18 Jahre alt. Vieles verstehe ich noch immer nicht. Ich weiß

nur, dass ich über die Grenze Kroatien-Slowenien gegangen bin, aus einer

Sprache in die andere, aus einer Kultur in die andere, von den Freunden,

die ich dort hatte, zu den Freunden, die ich hier habe, aber... Ich habe mich

damals nicht verabschiedet, bzw. verabschieden können.

Vielleicht werde ich eines Tages so viel Mut haben und nach Vukovar

fahren, um mich dann von all dem, was ich da gelassen habe, zu

verabschieden.

Aus meinen Überlegungen hat mich meine Mutter geweckt:

121

„Warum nur eine Zwei bei Psychologie?“ hat sie zornig durch das Haus

geschrieen.

Ich denke nicht an die Zwei, aber daran, dass ich in meinem Leben etwas

mache, das mehr wert ist als nur eine Zwei. Wie lange werde ich noch

sinken, dass ich wissen werde, wo eigentlich der Grund ist. Nach sieben

Jahren Unglück kommt doch Glück, oder?

Wir drei sind wie das Volk von Israel, das 40 Jahre durch die Welt zog,

bevor es sein Heim gefunden hat. Ich möchte nicht, dass noch jemand das

erleben müsste, was wir erlebt haben. In meiner neuen Heimat bin ich zwar

glücklich aber, der Abschied von meiner eigenen Heimat tut noch immer

weh.

V šolskem letu 2006/2007 Sandra Topiĉ zasedla drugo mesto s sestavkom

na temo »Vertrauen« (Zaupanje). Na nateĉaju sodelovalo 1200

udeleţencev iz 23 drţav.

VERTRAUEN

Ich sitze auf meinem Bett, vor einer kleinen Kerze, die angenehm leuchtet.

Ihre kleine Flamme gibt dem Raum einen gewissen Charme und wärmt ihn

langsam auf. Draußen ist schon ganz dunkel. Wegen der Kälte ist der

Himmel ganz heiter und die Sterne leuchten in ihrer ganzen magischen

Pracht.

Es weht ein kalter Wind und tanzt mit leichten Schneeflocken im weißen

Wirbel. Im Hintergrund spielt eine angenehme Melodie und die ganze

Atmosphäre weckt in mir warme Gefühle und alte Erinnerungen. Diese

sind weit weg und gleichzeitig so nahe und kindlich. Als Kind war ich sehr

lebhaft, verspielt und lebensfroh. Ich habe viel gesungen und getanzt wie

kleine Prinzessinnen in ihren schönen Kleidern auf einer Burg. Die Tage

habe ich spielend angefangen und sie auch so beendet. Ich erinnere mich

noch ganz genau an die Spiele, die ich gespielt habe, die Torten aus dem

Sand und die langen Spaziergänge im Wald. Ich war sehr lange ein

Einzelkind. An Abenden hat mir meine Mutter verschiedene Märchen

vorgelesen. Ich habe mir ihre Märchenstimme, die noch heute in meinen

122

Ohren klingt, sehr gerne angehört. In diesen sorglosen Tagen habe ich

mich nie gefragt, was einmal wird, wenn sie zu Ende gehen und wie sehr

ich sie vermissen werde.

In meiner Kindheit habe ich mich niemals damit beschäftigt, dass ich allein

mit meiner Mutter lebe. Ich habe mich damit abgefunden, dass ich keinen

Vater habe, so wie alle anderen. Ich habe ihn nicht vermisst und nie

darüber geweint. Vielleicht weil ich ihn gar nicht gekannt habe und er nie

ein Teil meines Lebens war. So fühle ich noch heute und er spielt keine

Rolle mehr in meinem Leben.

In der Zeit, wo ich in die Pubertät gekommen bin, habe ich mir viele

Fragen gestellt. Ob er an mich denkt, bin ich ihm egal, will er mich

überhaupt sehen... Für ihn habe ich auch manchmal gebetet.

Als ich erkannt habe, dass ich meinem Vater nichts bedeute, dass ich ihm

nicht vertrauen kann und dass ich nichts von ihm habe außer dem

monatlichem Geld, ist auch das kleine Stück Liebe für ihn in mir

gestorben. Ich habe mir gewünscht, dass mein Lebensweg weit weg von

seinem verläuft. Das ist aber nicht immer möglich, denn das Schicksal

führt uns immer wieder in dieselbe Richtung. Mein Leben war nie leer

ohne ihn, aber jetzt ist auch kein Platz für ihn mehr da.

Mehrmals wenn ich mich schlecht fühle, verspreche ich mir selber, dass

meine Kinder nicht ohne Vater aufwachsen werden. Sie werden sich nie

fragen müssen, wo ihr Vater ist, was er macht, warum er sie verlasen hat

und warum sie ihm nicht vertrauen können.

Heute bin ich überaus dankbar, für das was ich habe. Jetzt habe ich neben

meiner Mutter, einen Stiefvater und zwei Halbschwestern. Am wichtigsten

ist aber, dass ich nicht mehr alleine bin und ich spüre den Familiengeist der

von der gegenseitigen Liebe und Vertrauen kommt.

Die Flamme der Kerze erlischt langsam und mit ihr auch meine dunklen

Gedanken. Dann kommen meine beiden Halbschwestern in mein Zimmer

um mir einen Gutenachtkuss zu geben. Ich weiß jetzt, dass ich nicht alleine

bin und dass ich eine Familie habe, der ich vertrauen kann.

123

V šolskem letu 2007/2008 je Patricija Bratuša zasedla drugo mesto z

besedilom na temo »Sehnsucht« (Hrepenenje).

SEHNSUCHT

Fallschirmspringen – das war einmal meine große Sehnsucht, die größte

Sehnsucht. Schon immer war ich den Vögeln neidisch, die hoch am

Himmel unter den Wolken fliegen und uns aus der Weite ohne Sorgen

beobachten.

Immer habe ich Fallschirmspringer gerne beobachtet. Das was meine

tägliche Augenweide. Als ich dann 16 wurde, alt genug um einen

Fallschirmspringkurs zu machen, habe ich diesen Wunsch meinen Eltern

geäußert. Meine Mutter hat nur große Augen gemacht, und hat dann ganz

deutlich gesagt, dass das nicht in Frage kommt. So war dieses Thema fürs

Erste abgeschlossen.

Eines Tages habe ich dann die Zeitung durchgeblättert. Ich entdeckte da

etwas für mich. Es war ein Artikel über Fallschirmspringen in Tandem. Da

stand groß geschrieben: „Für einen Tandemsprung, brauchst du nur viel

Mut um zu springen. Du erlebst einen freien Fall. Für alles andere sorgt der

Fallschirmspringlehrer.“ Diese Idee habe ich dann meinen Eltern

vorgestellt. Diesmal war ich auch viel entschlossener. Ich bin doch

schließlich ein selbstständiges junges Mädchen und ich weiß doch, was ich

will. Die Eltern waren nicht dagegen. Es schien so als ob meine Träume

wahr werden könnten.

Nun musste ich zu Vorlesungen gehen. Alles was man über das

Fallschirmspringen wissen muss, wurde uns da vorgestellt. dann wurde es

ernst. Der Lehrer hat uns gesagt, dass wir am nächsten Tag aus einer Höhe

von 1000 Metern springen werden. In diesem Moment kriegte ich es mit

der Angst zu tun. Ich dachte: ´Was? Schon morgen?´

Am nächsten Tag haben wir uns dann am Flugplatz getroffen. Zuerst haben

wir uns den Fallschirm angeschaut. Dann kam das Übungsspringen, zuerst

von einem Geländer und dann aus einem Flugzeug, das auf dem Boden

124

stand und viel Wind machte. Wir haben viel geübt, wie man aus einem

Flugzeug springt, was man macht wenn der Fallschirm aufgeht, was man

in der Luft macht, wie man landet …

Am Nachmittag wurde es dann so weit. Wir mussten jetzt den Mut zeigen.

Zuerst waren Jungs an der Reihe. Schon das zu sehen, war etwas

Besonderes. Dann waren wir Mädchen an der Reihe. Wir kamen in eine

kleine Kabine, die ohne Sitze und ohne Türen war. Auf einmal übergaben

mich unbeschreibliche Gefühle. Ich konnte unsere bildschöne Landschaft

bewundern. Gut, dass ich den Fallschirm schon an hatte. Sonst wäre ich

nicht so entspannt gewesen, denn das Flugzeug wurde geschüttelt.

Mein Puls raste, und es wurde immer lauter. Ich war als zweite an der

Reihe. Langsam kam ich zu der Öffnung. Ich sah meinen Lehrer an, ohne

in die Tiefe zu schauen. Er nickte mit dem Kopf. Das bedeutete: ´Spring!´

Ich fasste all meinen Mut zusammen und dann sind wir gesprungen. Es

war unbeschreiblich. An den freien Fall kann ich mich fast nicht mehr

erinnern. Mir scheint es, dass ich geschrieen habe und dann ist der

Fallschirm aufgegangen. Dann erlebte ich etwas, womit ich nicht gerechnet

habe. Das Rauschen des Windes, vollständige Ruhe und wunderschöne

Aussicht. ´Bin ich schon im Himmel?´ Obwohl ich mich am liebsten den

himmlischen Gefühlen überlassen hätte, musste ich nachdenken. Ich

wusste ganz genau, was zu tun ist. Wir sind dann glücklich auf dem Boden

gelandet.

Ich war überglücklich. Es war noch viel besser als ich mir das vorgestellt

hatte. Meine Sehnsucht ist Wahrheit geworden. Es bleibt nur die Sehnsucht

danach, dass ich es noch einmal, zweimal, hundertmal versuchen möchte.

Hör auf deine Träume und verwirkliche sie. Dann lebe deinen Traum aus

oder gehe weiter zu der Verwirklichung von anderen Träumen.

125

Renata Roţanc

Z ANGLEŠČINO V SVET - LONDON

Z nekaj dijaki smo se pozimi 2009

odpravili na ekskurzijo v London.

Polni priĉakovanj smo prileteli na

londonsko letališĉe Stansted in se

prvi veĉer opravili do St. Paul's

Cathedral in si ogledali tudi Tower

Bridge.

Po poĉitka potrebni noĉi smo si

drugi dan ogledali Greenwich, se z ladjico popeljali po Temzi mimo vseh

pomembnejših znamenitosti. Obiskali smo Tudi Natural History Museum

ter se v druţbi svetovno znanih oseb nastavljali fotoaparatom v muzeju

vošĉenih lutk Madame Tussaud. Na Leicester Squaru smo nakupili

spominke in si napolnili ţelodce.

Tretji dan smo izstopili na Trafalgar Squaru, si ogledali The Houses of

Parliament, Big Ben, se sprehodili mimo konjeniške straţe do Downing

Street, skozi St. James Park in ţe smo bili pri Buckinghamski palaĉi.

Preostal nam je še ĉas za pohajanje in zapravljanje na znani ulici Oxford

Street in sledila je prijetna vrnitev domov.

Dijaki bi se z veseljem še vrnili v angleško prestolnico in obujali spomine.

Teh po vsej verjetnosti mi ne bomo veĉ peljali, bomo pa ekskurzijo v

London organizirali za sedanje in prihajajoĉe generacije, saj le spomini so

tisti, ki ti nekoĉ ostanejo.

Utrinki s potovanja

126

Vida Tivadar Mesarič

POMLADNI DAN NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA

SOBOTA

Oliver Wendell Holmes je dejal:

„Ugotovil sem, da v ţivljenju ni tako pomembno, kje smo, ampak kam

smo namenjeni.”

Da bi pripluli do nebeškega pristana, moramo pluti, vĉasih z vetrom,

vĉasih proti njemu - toda pluti moramo - ne smemo se ustaviti na naplavini

ali se zasidrati pred ciljem."

Ta misel nas je spremljala v ekodan, ki smo ga na šoli zdruţili z

dejavnostmi Pomladnega dne.

Ker je bila tema Pomladnega dne tudi boj proti revšĉini, smo na šoli

gostovali študente medicine Medicinske fakultete iz Maribora. Le-ti so se

odpravili v Afriko, in sicer v okviru humanitarne akcije ODPRAVA

MALAVI 2010.

Odpravo Malavi 2010 sestavljajo štirje študentje 6. letnika medicine

Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in absolvent Fakultete za

zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Od avgusta do oktobra 2010 bodo

po svojih najboljših moĉeh priskoĉili na pomoĉ slovenskemu misijonarju

in njegovi ekipi pri osvešĉanju, oskrbi in zdravljenju lokalnega

prebivalstva v mestecu Kasungu in okolici.

127

Mlada zdravniška odprava

Ljudje si tam ne morejo privošĉiti stroškov za zdravila, zato jim bodo le-ta

nudili oni. Njihov slogan se glasi: VSI ZA DOBRO, DOBRO ZA VSE.

In svoj piskrček dobrote smo v obliki prostovoljnih prispevkov na tuje

odposlali tudi dijaki in učitelji naše šole.

128

ZASLUŢNA PRIZNANJA NA PODROČJU

ZDRAVSTVENE NEGE

Tatjana Pernat

Zlati znaki in srebrno odličje na področju zdravstvene nege

129

Tatjana Pernat

ZLATI ZNAKI IN SREBRNO ODLIČJE NA PODROČJU

ZDRAVSTVENE NEGE

Zlati znak - priznanje zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege

Slovenije so prejele:

1. Helena Ravnič, vms – prva ravnateljica Srednje zdravstvene šole

Murska Sobota, in sicer leta 1990.

2. Genovefa Virag, dipl. m. s. – uĉiteljica ZNPP in praktiĉnega pouka,

je zlati znak prejela leta 2006.

3. Irena Šumak, dipl. m. s. – uĉiteljica ZNPP in praktiĉnega pouka, je

zlati znak prejela leta 2007.

Srebrni znak – priznanje strokovnega Društva medicinskih sester, babic in

zdravstvenih tehnikov Pomurja je prejela:

Zlatka Lebar, vms, univ. dipl. pedagog – ravnateljica Srednje zdravstvene

šole Murska Sobota.

Pohvalo za ţivljenjsko delo zbornice Zveze zdravstvene in babiške nege

Slovenije je prejela Katarina Vinčec, vms – nekdanja ravnateljica

Srednje zdravstvene šole Murska Sobota.

Priznanje strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih

tehnikov Pomurja je prejela Olga Lenart, višja medicinska sestra.

Genovefa Virag je svoje delo kot srednja medicinska sestra v

patronaţnem varstvu opravljala z vsem entuiziazmom, s polno ljubezni do

soĉloveka in njej zaupanega bolnika in druţine. S svojo vztrajnostjo,

nasmehom in optimizmom je dajala vzgled upanja v najteţjih situacijah.

Ţelja, da še bolj kvalitetno dela, jo je popeljala v študij, ki gaje uspešno

konĉala. Ker se zaveda, kako pomembno je, da mlade nauĉimo

strokovnega dela, ljubezni do soĉloveka in poštenosti, je postala uĉiteljica

praktiĉnega pouka in predavateljica, ki to delo opravlja z vso zavzetostjo in

ljubeznijo do bolnikov in njej zaupanih dijakov.

Gena Virag je v vseh njenih vlogah in zaupanih delih ostala medicinska

sestra, ki ljubi svoj poklic, ki ima rada svoje delo in to prenaša s svojo

130

pozitivno naravnanostjo in vztrajnostjo na sodelavce, dijake in

prostovoljce, ki rada podari svoj ĉas za dobrobit vseh. S tem bogati sebe

in druge, ki so ob njej.

Svečana podelitev zlatega znaka leta 2006

Irena Šumak

Ţelja pomagati soĉloveku, humani ĉut do bliţnjega, širiti znanje in

pridobiti širok horizont spoznanj, je Ireno pripeljalo k odloĉitvi, da postane

medicinska sestra. Delo v razliĉnih zdravstvenih ustanovah ji je prineslo

bogate strokovne izkušnje. Z leti je ĉutila, da mora svoje široko strokovno

zanje dograditi ter ga deliti med mlade, zato je postala uĉiteljica

zdravstvene nege. Znanje je prelila na papir.

Svečana podelitev zlatega znaka leta 2007

131

Napisala je strokovne ĉlanke in učbenik Zdravstvena nega infekcijskega

bolnika za srednje zdravstvene šole, ki jo je izdala leta 2006. Tako je

pustila trajni peĉat na strokovnem podroĉju, kjer je strokovna literatura še

kako pomembna pri razvoju stroke zdravstvene nege in kakovosti dela ter

varnosti za bolnika.

Poleg razvoja stroke zdravstvene nege, dobrega strokovnega dela ter

raziskav je Irena Šumak uĉiteljica in mentorica ter medicinska sestra, ki

goji topel ĉloveški odnos do sodelavcev, bolnikov in dijakov. S svojim

delom prenaša vrednote srĉne kulture in ljubezni do bliţnjega.

Irena Šumak je človek z velikim srcem, ki nosi v sebi vrednote

strokovne preciznosti, humanosti, empatije in optimizma, s katerim zre s

svetlim pogledom v prihodnost na vseh podroĉjih dela.

Irena Šumak je medicinska sestra, ki ljubi svoj poklic, uţiva v svojem delu

ter to prenaša na ljudi, ki so v njeni bliţini.

Energijo ĉrpa iz svoje druţine, ki ji pomeni prvo vrednoto in iz

prostovoljstva ter globoke duhovne razseţnosti dobrote in spoštovanja.

Zlatka Lebar

Poklicna pot jo je vodila od Ljubljane do Murske Sobote, kjer je bila na

Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota uĉiteljica strokovno teoretiĉnih

predmetov in praktiĉnega pouka. Zadnjih 8 let pa je ravnateljica Srednje

zdravstvene šole Murska Sobota.

Zlatka Lebar, vms, univ. dipl. pedagog, ravnateljica srednje zdravstvene

šole, opravlja svoje delo zavzeto, strokovno, srĉno, empatiĉno in predano

dijakom, sodelavcem na šoli ter sodelavcem pri izvajanju praktiĉnega

pouka, v skrbi, da izobrazijo in vzgojijo svoje dijake za strokovno, humano

in ĉloveku varno ter kakovostno izvajanje zdravstvene nege. Zavzeta je za

132

stalno izobraţevanje na podroĉju strokovne in osebne rasti, ker se zaveda,

da z znanjem bogati svoje strokovno delo, daje kakovost izobraţevalnemu

delu bodoĉih izvajalcev zdravstvene nege ter tako posredno prinaša

bolniku kakovostno in humano opravljene storitve, ki nudijo varovancem,

bolnikom in vsem uporabnikom varnost. Svoje izkušnje in strokovno

znanje ter topel, empatiĉni in ĉloveški odnos prenaša tudi na svoje

sodelavce na šoli in partnerje v okviru praktiĉnega pouka.

Zlatka Lebar ima izreden čut do sočloveka in do svojih sodelavcev.

Zlatka Lebar je srebrni znak prejela leta 2010

Zgoraj napisano in še veliko veĉ dobrega in pohvalnega so o njih napisale

predlagateljice za dodelitev zlatega znaka, priznanja zbornice Zveze

zdravstvene in babiške nege Slovenije in srebrnega znaka, priznanja

strokovnega Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov

Pomurja.

133

POSODOBITVE POKLICNIH ŠOL

Edvard Jakšiĉ

Značilnosti srednješolskega izobraţevanja v zdravstveni negi

Danijela Zelko-Škaliĉ

Tudi bolničar-negovalec v prenovljeni obliki – izziv

prihodnosti

Mateja Jakšiĉ

Projekti na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota

134

Edvard Jakšič

ZNAČILNOSTI SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŢEVANJA V

ZDRAVSTVENI NEGI

Na podroĉju zdravstva in zdravstvene nege je v slovenskem prostoru kar

nekaj srednjih zdravstvenih šol in šolskih centrov, ki izobraţujejo dijake za

ta druţbeno pomemben poklic. Skozi leta je srednješolsko izobraţevanje

zdravstvene nege doţivljalo številne spremembe glede izobraţevalnega

programa kot tudi naziva. Trenutno se dijaki srednjih zdravstvenih šol v

izobraţujejo po programu zdravstvena nega, kjer dobijo naziv tehnik

zdravstvene nege in po prenovljenem programu zdravstvena nega, kjer

pridobijo naziv srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik. Novi

program trenutno poteka v prvem, drugem in tretjem letniku v vseh

srednjih zdravstvenih šolah v slovenskem prostoru.

IZOBRAŢEVANJE V ŠOLSKEM OKOLJU PRI

SPLOŠNOIZOBRAŢEVALNIH IN STROKOVNIH PREDMETIH

V okviru srednješolskega izobraţevanja so programi razdeljeni na srednje

strokovno izobraţevanje (tehnik zdravstvene nege), ki traja štiri leta in

poklicno tehniško izobraţevanje (3+2), ki traja 2 leti. Poklicno tehniško

izobraţevanje smo ohranili tudi v novem izobraţevalnem programu

zdravstvene nege.

Pogoj za vkljuĉitev v izobraţevalne programe je uspešno konĉana osnovna

šola. Pogoj za vpis v program poklicno tehniškega izobraţevanja pa je

konĉana izobrazba bolniĉar-negovalec.

Na podlagi sprejetega Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju

(2006) je na podroĉju srednješolskega izobraţevanja zdravstvene nege

prišlo do številnih sprememb. Omenjeni zakon, v 12. ĉlenu, izobraţevalni

program srednješolskega izobraţevanja razĉleni v posamezne

izobraţevalne module. Modul pa opredeli kot programsko enoto ciljev in

vsebin, ki se doloĉi v skladu z izhodišĉi za pripravo izobraţevalnih

programov.

135

V 13. ĉlenu kot spremembo uvaja odprti kurikul, kjer se izobraţevalni

programi strokovnega izobraţevanja, v skladu z izhodišĉi za pripravo

izobraţevalnih programov, oblikujejo tako, da del izobraţevalnega

programa doloĉijo šole skupaj s socialnimi partnerji. V našem primeru so

to Splošna bolnišnica Murska Sobota in domovi za starejše obĉane, kjer

naši dijaki opravljajo praktiĉni pouk.

Odprti kurikul je novost v izobraţevalnih programih in je namenjen

hitremu odzivanju na potrebe delodajalcev in novostim v stroki. Odprti

kurikul dijakom omogoĉa izvajanje bolj prilagojenega izobraţevanja.

Doloĉi ga šola v sodelovanju z delodajalci in drugimi zainteresiranimi iz

lokalnega okolja.

V 14. ĉlenu Zakon o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (2006),

izobraţevalni program ovrednoti s kreditnimi toĉkami, ki so merska enota

za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povpreĉen dijak za

doseganje izobraţevalnih ciljev.

Kot spremembo glede na prejšnji izobraţevani program, pa omenjeni

zakon v 31. ĉlenu uvaja praktiĉno usposabljanje z delom pri delodajalcu.

Za izvedbo praktiĉnega usposabljanja z delom se z delodajalci dogovori

šola, ki tudi poskrbi za spremljanje dijakov med praktiĉnim

usposabljanjem.

Ob celotni prenovi izobraţevalnega programa zdravstvena nega v

modularni sistem se spremeni tudi naziv izobrazbe. Tako bodo naši dijaki

ob zakljuĉku srednješolskega izobraţevanja zdravstvene nege pridobili

naziv srednja medicinska sestra oz. srednji zdravstvenik.

Tako so srednje zdravstvene šole v slovenskem prostoru v šolskem letu

2008/2009 vpisale prve dijake, ki se izobraţujejo po prenovljenem

programu zdravstvena nega. Dijaki, ki so bili vpisani po starem programu,

bodo izobraţevalni program tako tudi zakljuĉili, kar pomeni, da bo v

šolskem letu 2011/2012 novi izobraţevalni program v celoti nadomestil

starega.

Glede na specifiĉne zahteve poklica program zagotavlja teoretiĉna,

strokovna in praktiĉna znanja, na katerih lahko dijak po konĉanem

izobraţevanju in usposabljanju v ĉasu pripravništva zaĉnejo samostojno

opravljati svoj poklic.

136

Dijaki se v ĉasu izobraţevanja navajajo na sistematiĉno, strokovno in

utemeljeno delo v okviru zdravstvenega varstva, predvsem pri vzdrţevanju

fiziĉnega okolja, zdravstveni negi in prehrani pacientov. Dijaki tako

sodelujejo pri diagnostiĉnih in terapevtskih posegih, pri medikamentoznem

zdravljenju, opazovanju, merjenju in poroĉanju ter pri zdravstveno-

vzgojnem delu. Poudarek izobraţevanja je na odgovornosti do dela z

moralno-etiĉnimi naĉeli zdravstvenega delavca.

V ĉasu izobraţevanja dijaki poleg strokovnih predmetov pridobijo veliko

potrebnega splošnega znanja pri splošnoizobraţevalnih predmetih (po

novem modulih). Program izhaja iz problemske naravnanosti in

analitiĉnega razmišljanja, ki je potrebno za razvoj poklicne spretnosti. Ob

tem pa razvijejo sposobnost povezovanja teoretiĉnih in praktiĉnih znanj in

jih znajo ustrezno uporabiti.

V skladu s 3. ĉlenom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju

(2006), se srednja strokovna izobrazba zdravstvene nege zakljuĉi z uspešno

opravljeno poklicno maturo.

IZOBRAŢEVANJE PRI PRAKTIČNEM POUKU

Dijaki srednjih zdravstvenih šol v tretjem letniku izobraţevanja na šoli

prviĉ prestopijo prag kliniĉnih vaj v bolnišnici in domu starejših obĉanov.

Ves praktiĉen pouk je mentorsko voden, tako da dijaki opravljajo naloge in

zadolţitve pod skrbnim nadzorstvom svojega šolskega mentorja.

Ker poteka praktiĉni pouk v bolnišniĉnem okolju, ki je uĉna baza srednje

zdravstvene šole, se celotni proces izobraţevanja mora prilagajati

standardom in kriterijem, ki veljajo na posameznem oddelku strokovnega

podroĉja.

Bolnišnico sestavljajo posamezne organizacijske enote - oddelki. Bolniški

oddelek je zakljuĉena enota za opravljanje nalog s podroĉja zdravljenja.

Oddelki so poimenovani po posameznih organskih sistemih, ki jih

zdravimo. Splošne bolnišnice so zavodi za zdravljenje veĉ vrst bolezni, ki

ima zmogljivosti za najmanj naslednja podroĉja: interno medicino,

kirurgijo, pediatrijo in ginekologijo s porodništvom (Kisner et al., 1998,

str. 7).

137

Medsebojno sodelovanje in prilagajanje je za uspešno delo nujno. Od

dijakov se priĉakuje, da je njihovo delo in prisotnost ĉim manj opazno in

zmotljivo. Ker v bolnišniĉnem okolju še vedno velja sistem hierarhije, se

od dijakov priĉakuje, da upoštevajo in spoštujejo proces dela. Za uspešno

delo in sodelovanje se morata tako dijak kot tudi šolski mentor vkljuĉiti v

negovalni tim, kot tudi širši zdravstveni tim.

Dijaki morajo nenehno spremljati spremembe in razvoj stroke, ter si na tak

naĉin pridobivati nova znanja. Sodelovanje srednje zdravstvene šole in

bolnišnice kot uĉne baze je nujno.

Zato morajo pripadniki stroke znanje stalno in neprekinjeno dopolnjevati

in posodabljati.

Le z veliko motivacije za izobraţevanje in pridobivanjem novega znanja

lahko raĉunamo na razvoj stroke zdravstvene nege.

Danijela Zelko-Škalič

TUDI BOLNIČAR-NEGOVALEC V PRENOVLJENI OBLIKI –

IZZIV PRIHODNOSTI

Izobraţevanje je kljuĉnega pomena, saj brez kakovostnega izobraţevanja

ne more biti kontinuiranega in sistematiĉnega razvoja v zdravstvu in

zdravstveni negi kot stroki. Vsebine izobraţevalnega procesa so

prilagojene posamezniku - dijaku, ki stopa v evropski sistem zdravstva in

sociale, ţivi v ĉasu spreminjajoĉe se morale, vedenjskih pravil in mnogih

socialnih, kakor tudi ekonomskih ovir; zanesti se bo moral nase in prenesti

veĉjo odgovornost za svoje zdravje, izobrazbo in socialne sisteme.

Na osnovi Zakona o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (2006) se je

pripravil sodobno modularno zasnovan izobraţevalni program srednje

poklicnega izobraţevanja bolniĉar-negovalec (trajanje izobraţevanja tri

leta). Potrebne spremembe so nastale zaradi laţje primerljivosti Slovenije z

Evropo.

Prenovljeni program bolniĉar-negovalec je bil pripravljen na osnovi

poklicnih standardov bolniĉar-negovalec v socialno varstvenih zavodih in

bolniĉar v zdravstvenem zavodu, kakor tudi na osnovi poklicnega

standarda socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka. Program je

138

pripravljen skladno z Izhodišĉi za pripravo izobraţevalnih programov

niţjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraţevanja

(Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraţevanje, 2001) ter

metodološkim priroĉnikom Kurikul na nacionalni in šolski ravni v

poklicnem in strokovnem izobraţevanju (CPI, 2006). Povezovanje

splošnega, strokovnega in praktiĉnega znanja v problemsko strukturiranem

izobraţevalnem programu je uresniĉen skozi koncept generiĉnih, kljuĉnih

in poklicnih kompetenc. Prenova uvaja tudi novo strokovno terminologijo,

nekdanji predmeti se imenujejo moduli, programske enote.

Programska enota za dosego poklicnih kompetenc je modul. Moduli

obsegajo vsebinsko-didaktiĉne sklope ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih

delovnih nalog, so didaktiĉno utemeljeni in vodijo do poklicnih

kompetenc. V okviru modulov se povezuje praktiĉno izobraţevanje,

strokovna teorija in kljuĉne kompetence. Upoštevani so vsi pomembni

elementi, ki doloĉajo podroĉje socialnih in zdravstvenih dejavnosti:

socialno varstveni, komunikacijski, okoljevarstveni in zdravstveni,

podjetniški.

Katalogi znanja za strokovne module so naĉrtovani uĉno ciljno. Cilji so

razĉlenjeni v formativne in informativne cilje. Pri informativnih ciljih so

zapisana znanja, ki so pogoj za razumevanje in obvladovanje poklicnih

kompetenc, ki so kot sposobnost opravljanja nalog na doloĉenem podroĉju

zapisane pod formativnimi cilji. Zapisane spretnosti, znanja, vešĉine in

kompetence se kot uĉni doseţki preverijo in ocenijo pri vsakem

strokovnem modulu. Socializacijski cilji kot rdeĉa nit potekajo skozi ves

program in se uresniĉujejo pri vseh modulih, zato so zapisani v

usmerjevalnih ciljih programa in v modulih. Zajemajo razvoj osebnostne in

profesionalne drţe (osebnostni in etiĉni vidik): odgovornost, avtonomnost,

zmoţnost uĉenja, razvoj stališĉ.

Cilji kljuĉnih kompetenc so vgrajeni v strokovne module ali se kot naĉin in

metoda dela uresniĉujejo skozi celoten program: kompetenca uĉiti se uĉiti,

socialne spretnosti, razvoj sporazumevalnih zmoţnosti (ustne

komunikacije in bralne pismenosti), informacijsko-komunikacijska

pismenost, podjetništvo ter varstvo in zdravje pri delu. Kljuĉno

kvalifikacijo graditev kariere je mogoĉe razviti v okviru interesnih

dejavnosti ali odprtega kurikula.

139

Cilji prenove so naslednji:

• Povezovanje izobraţevanja in prakse – nosilci so delodajalci in

izobraţevalna ustanova, ki skupaj izpeljujejo izobraţevalni program.

• Socialno partnerstvo – socialni partnerji sodelujejo v naĉrtovanju,

izobraţevanju, programiranju in pri izvajanju praktiĉnega usposabljanja.

• Programska fleksibilnost in izbirnost – široko zasnovan

izobraţevalni program z modularno pripravo omogoĉa udeleţencem

uspešnejše zaposlovanje.

• Horizontalna in vertikalna prehodnost – omogoĉa pridobivanje

razliĉnih poklicnih kompetenc na razliĉnih poklicnih podroĉjih in

napredovanje do najvišje

izobrazbene stopnje.

• Medpredmetno povezovanje – bolj smiselna povezanost splošnega

s strokovnim in praktiĉnim izobraţevanjem in nadgradnja znanja dijakov,

da bo znanje bolj uporabno in tako bolj ţivljenjsko.

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU (PUD)

Problem odnosa med teorijo in prakso v zdravstvu je bil od nekdaj deleţen

posebne pozornosti, razreševal pa se je razliĉno. Spoznanje, da se ne uĉimo

samo v šoli, temveĉ tudi v ţivljenju in na delu, je ţe zelo staro. Lahko bi

rekli, da je eno najstarejših pedagoških resnic. Ta klasiĉna misel,

uporabljena v poklicnem in strokovnem izobraţevanju, pomeni, da dijaki

poklicnega znanja ne pridobijo le v šoli, temveĉ tudi neposrednem

delovnem procesu. Poĉasi se uveljavlja prepriĉanje, da je tudi praksa

drugaĉen vir znanja in da je praktiĉno znanje modrost prakse ter

predstavlja enakovreden del.

Praktiĉno izobraţevanje se v programu bolniĉar-negovalec izvaja kot

praktiĉni pouk in praktiĉno usposabljanje z delom. Praktiĉni pouk se lahko

izvaja v šoli in v socialno varstvenih zavodih in tudi v zdravstvenih

zavodih. PUD pri delodajalcih šteje v skupnem obsegu 912 ur.

PUD omogoĉa predvsem doseganje ciljev, ki jih šola sama ne more v

celoti uresniĉiti, zlasti poklicno socializacijo, razvoj osebnostnih

potencialov in poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela na

podroĉju nege in oskrbe.

140

Na Srednji zdravstveni šola Murska Sobota smo v šolskem letu 2008/2009

vpisali en oddelek izobraţevalnega programa bolniĉar-negovalec po

prenovljenem programu.

S PUD-om so se dijaki sreĉali na koncu drugega letnika, skupno dva

meseca (maj, junij) ter v zakljuĉnem letniku jih ĉakajo še štirje meseci

usposabljanja pri delodajalcu (od septembra do januarja).

Šola uspešno sodeluje z naslednjimi institucijami: Splošna bolnišnica

Murska Sobota (Oddelek za neakutno bolnišniĉno obravnavo), Dom

starejših Rakiĉan, Dom starejših obĉanov Radenci, Dom Janka Škrabana

Beltinci, Dom starejših Lendava, Dom starejših Ljutomer, Dom starejših

Lenart. V oporo dijaku v ĉasu kliniĉnih vaj (PUD-a) je mentor, oseba, ki

ima ustrezno poklicno izobrazbo in delovne izkušnje v poklicu, za katerega

usposablja dijaka. »Naši« mentorji so se udeleţili tudi usposabljanja za

izobraţevalca dijaku na praktiĉnem usposabljanju, organiziranega na

Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Sodelovanje med mentorji in šolo

je potrebno tudi zaradi boljšega spoznavanja in razumevanja dijaka in

spremljanja in spodbujanja njegovega razvoja na praktiĉnem in

teoretiĉnem podroĉju. Ĉe je ustvarjena komunikacija med mentorjem in

šolo in bo medsebojno delovanje naĉrtno, organizirano in nadzorovano,

lahko govorimo o pedagoških prizadevanjih, ki vodijo dijak k poklicni

zrelosti. Trenutno navajajo dijaki (drugi letnik B-N) zelo dobre izkušnje s

strani PUD-a.

Posameznik s svojim vedenjem in ravnanjem kaţe tudi moralne vrednote,

ki jih je usvojil in jih še usvaja v dolgoletnem, procesu vzgoje in

samovzgoje (lahko mu reĉemo tudi vseţivljenjskim uĉenjem). Za

oblikovanje osebnosti mladega ĉloveka za poklicno delo so zlasti

pomembne moralne vrednote, ki jih dijak vsakodnevno doţivlja v šoli,

doma, med sovrstniki in na praktiĉnem usposabljanju. Dijak na praktiĉnem

usposabljanju sprejema kulturo delovnega okolja, katere sestavni del so

delovne in obĉe ĉloveške vrednote. Posnema ravnanje in vrednote svojega

mentorja in sodelavcev, zato ni vseeno, kakšna je kultura delovnega okolja.

141

Razvoj čuta odgovornosti na PUD-u

Razvoj osebne in poklicne

odgovornosti na PUD-u

Preprečevanje tveganj za prenos

bolnišničnih okuţb na PUD-u

Mateja Jakšič

PROJEKT PUPO (PREVENTIVNI UKREPI ZA PREPREČEVANJE

OSIPA) IN DELO Z NADARJENIMI UČENCI NA SREDNJI

ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA

Naša šola je bila tri leta vkljuĉena v projekt PUPO, in sicer od leta 2004 do

2007 .

Projekt PUPO (preventivni ukrepi za prepreĉevanje osipa) je eden od

poskusov razvijanja uspešnega modela za zmanjševanje šolske

neuspešnosti v Sloveniji. Kot uĉno oz. šolsko neuspešnost razumemo ne

le-to, da uĉenec prekine šolanje, ampak tudi, ko posameznik subjektivno

obĉuti, da dosega bistveno manj kot zmore, ko mora ponavljati razred, ko

sicer konĉa šolanje, pa na trgu zanj ni dela. Projekt je potekal pod okriljem

142

in koordinacijo Centra za poklicno izobraţevanje Slovenije, vanj pa je bilo

vkljuĉenih 20 poklicnih in strokovnih šol iz cele Slovenije. Iz naše regije

so v projektu poleg nas sodelovale še naslednje srednje strokovne in

poklicne šole: Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Srednja

šola za gostinstvo in turizem Radenci in Dvojeziĉna srednja šola Lendava.

Šole, ki so sodelovale v projektu, so izhajale iz naslednjega vprašanja oz.

vprašanj: Kaj lahko stori šola sama, da bi se kot sodelavka pribliţala

gospodarstvu, izboljšala svojo popularnost in poslediĉno zmanjšala osip ter

se razvila v suveren izobraţevalni in druţbeni prostor, v katerem mlada

osebnost priĉne dejavno oblikovati svojo ţivljenjsko pot in vzpostavljati

dejaven odnos s pomembnimi subjekti v druţbi …

Ugotovili smo, da ĉe ţelimo odgovoriti na zastavljeno vprašanje in se

pribliţati mladim v ĉasu oblikovanja lastne identitete in osebnostne

podobe, se morajo šole ozreti v svoje delovanje in premisliti o tem, kakšne

bi hotele postati in kaj morajo za to storiti.

Šole so skozi triletno delo iskale ustrezne preventivne ukrepe za

prepreĉevanje osipa in so jih tudi kot primere dobrih praks predstavile v

priroĉniku Ostani v šoli! (CPI, Center za poklicno izobraţevanje, Ljubljana

avgust 2007).

Naš primer dobre prakse:

SPOZNAVNI (KOSTANJEV) PIKNIK

Zavedamo se, kako pomembna je v današnjem ĉasu izobrazba, zlasti se

zavedamo pomena izobraţevanja za mladega ĉloveka, ki šele vstopa na pot

odraslosti, kajti brez izobrazbe so njegove moţnosti za zaposlitev majhne

in postopoma je lahko tudi izkljuĉen iz sveta dela ter prikrajšan za

vkljuĉevanje v druţbeno ţivljenje nasploh.

143

Vemo, da za mlade šola ne pomeni izziva, s šolo morda nimajo pozitivnih

izkušenj, vendar pa, ĉe so se odloĉili nadaljevati šolanje na naši šoli, izziv

oz. ţelja po dosegu višjega cilja, dokonĉanja izobrazbe in poklica, vendarle

obstaja. Zavedamo se, da tudi naša šola, kakor seveda vsaka druga, nosi

odgovornost za poĉutje dijakov na šoli, njihovo motivacijo pri šolskem

delu, njihovo varnost, njihovo razvijanje zaupanja v ljudi in šolski sistem

nasploh, in seveda odgovornost, da poskrbimo za uspešno socialno

vkljuĉenost slehernega našega dijaka, zlasti pa novinca, ki na našo šolo

šele pride.

Zato je bila naša ţelja izpeljati spoznavni piknik in z njim poveĉati in

izboljšati socialno integracijo novincev na naši šoli. Ţeleli smo jim

pripraviti sprejem, pokazati, da jih šola potrebuje, da so za nas pomembni,

in jim zaţeleti dobrodošlico. S piknikom smo ţeleli pri dijakih kot tudi

njihovih starših vzbuditi obĉutek pripadnosti, ker menimo, da je ta izjemno

pomembna tudi za kasnejšo lastno in šolsko uĉinkovitost ter zavzetost za

delo, ne samo na naši šoli ampak v ţivljenju nasploh.

Druga stvar, ki smo jo ţeleli s piknikom doseĉi, je izboljšati komunikacijo

med starši in uĉitelji, odpraviti tabuje o nedostopnosti in vzvišenosti

uĉiteljev in zmanjšati strah in zadrego staršev, da bodo pogosteje prihajali

v šolo (govorilne ure, roditeljski sestanki, druga neformalna in formalna

sreĉanja) ter se tudi pogosteje in aktivneje vkljuĉevali v delo na šoli.

Spoznavni piknik se nam je zdel zelo primerna preventivna rešitev oz.

ukrep, s katerim lahko ţe na zaĉetku šolanja pribliţamo naše šolsko okolje

novincem.

S tem ukrepom smo ţeleli doseĉi naslednje:

- ustvariti pozitivne emocionalne vezi z vrstniki, starši in kolektivom,

144

- ustvariti zaupanje in jim pokazati, da jih sprejemamo kot pripadnike naše

skupine, se pravi naše šole, tako njih kot tudi njihove starše,

- pokazati jim, da jih sprejemamo kot sebi enakovredne, ĉeprav so šele na

zaĉetku srednješolske poti, jim vliti pogum, da bodo zmogli, ter jim jasno

nakazati, da jim bomo stali ob strani in da smo jim vedno na voljo,

- izboljšati komunikacijo med starši in uĉitelji, med dijaki in uĉitelji in tudi

med uĉitelji,

- vplivati na njihovo samozaupanje in pozitivno samopodobo, da so

sposobni, in da bodo zmogli.

Komu je bil ukrep namenjen

Aktivnost smo prviĉ izpeljali oktobra leta 2005, ob koncu tedna, v petek

popoldan, na šolskem igrišĉu. Namenjena je bila zlasti dijakom prvih

letnikov za ĉim uspešnejšo socialno integracijo v novo šolsko okolje.

Spoznali so se z uĉitelji, ki jih bodo pouĉevali, in tudi z dijaki višjih

letnikov, ki so jim lahko podali svoje izkušnje o delu in poĉutju na šoli.

Aktivnost oz. ukrep je bil namenjen tudi staršem, zlasti za spoznavanje

staršev med seboj, spoznavanja staršev in uĉiteljev, zmanjševanju strahu,

izboljšanju komunikacije med starši in uĉitelji ter za ĉim boljše

sodelovanje med starši in šolo. Piknik je bil zelo dobrodošel tudi za

uĉitelje, saj so imeli priloţnost na enem mestu in v sprošĉenem ozraĉju

spoznati starše veĉine dijakov (prvi letniki); z njimi so se lahko

pogovarjali, sodelovali pri športnih aktivnostih in tako zmanjšali dvome v

uspešno komunikacijo in sodelovanje med starši in uĉitelji, kar je pogosto

ovira za kakovostno delo med starši in šolo.

Izvajalci ukrepa in opis izvedbe

Naš najveĉji uspeh je seveda številna udeleţba na pikniku, tako staršev,

dijakov kot tudi uĉiteljev. Rezultat je, da so bili dijaki prvih letnikov

prijetno preseneĉeni nad pripravljenim sprejemom in dobrodošlico.

Poĉutili so se prijetno, kar so nam povedali pri kasnejših razgovorih z

njimi, ko smo zbirali vtise. Zadovoljni so bili tudi starši, saj so nam ţe na

samem pikniku povedali, da se jim zdi ideja zelo pozitivna. Menijo

namreĉ, da je ravno na srednjih šolah takih neformalnih stikov premalo.

145

Najveĉ jih je v vrtcu, pozneje pa vedno manj, zato so bili zelo prijetno

preseneĉeni nad vabilom. Nekaj staršev je tudi povedalo, da so preprosto

morali priti, saj se bodo tu sreĉali z uĉitelji, s katerimi se bodo lahko tudi

kaj pogovorili, jih kaj povprašali … Spraševali so tudi, ali bo piknik vsako

leto.

Uĉiteljem je bila ideja o pikniku všeĉ, saj menijo, da ljudje v neformalnem

okolju in sprošĉeni veliko laţje povedo kaj o sebi, kaj povprašajo in tudi

izgubijo strah in nezaupanje v nasprotno stran.

Rezultat je tudi ta, ki si ga štejemo v dobro, da je ta generacija bila po

uspehu zelo uspešna, izpisal se ni noben dijak in tudi izostankov je bilo

malo. Zavedamo se, da to ni le rezultat spoznavnega piknika, ampak tudi

vseh drugih ukrepov, ki smo jih za to generacijo izvajali. Vsekakor se je

vredno potruditi za dijake tudi v bodoĉe, saj bomo le tako imeli zadovoljno

generacijo, kar se bo poznalo tudi pri njihovih uspehih. Tudi z majhnimi

koraki se daleĉ pride.

Samorefleksija

Seveda je spoznavni piknik le eden od ukrepov, ki jih moramo izvajati, ĉe

ţelimo imeti uspešne in zadovoljne dijake in starše ter seveda uĉitelje,

vendar pa je piknik taka stvar, ki lahko ima z malo truda velik uĉinek in

pusti dober vtis na vseh udeleţencih. Smiselno se nam zdi zlasti za

novince, kar pa ne pomeni, da ne bi mogel biti tradicionalno izveden tudi

za vse ostale dijake višjih letnikov. Izkušnje imamo, da dijaki zelo radi

sodelujejo pri takih neformalnih aktivnostih, le ĉe se jih zaposli in se jim

razdeli delo. Delo zavestno in dobro izvajajo, poĉutijo se pomembne, kar

ugodno vpliva na njihovo samopodobo. Zato smo pri organizaciji in

izvedbi piknika veliko vlogo namenili dijakom višjih letnikov, ki so se

izkazali kot zelo dobri izvajalci, vredni zaupanja.

Nadaljevanje dobre prakse

Ker se je ţe prvi spoznavni piknik zelo dobo »prijel« med dijaki, starši in

uĉitelji, smo nadaljevali te aktivnosti tudi v naslednjem šolskem letu in jih

izvajamo še sedaj. Za izvedbo piknika ni potrebna nobena posebna

literatura, še manj seminarji, le nekaj dobre volje in ljudi, ki so pripravljeni

146

v doloĉenem trenutku pomagati (dijaki, starši in uĉitelji) ter organizator, ki

bo nadziral in koordiniral vso stvar.

Ni potrebno preveĉ zapletati, stvari je treba poenostaviti, ljudje so

zadovoljni, da se bodo sreĉali med seboj, ko se bodo pogovarjali, in sreĉni,

ker so bili povabljeni na to spoznavanje. Vseh povabljenih staršev ni bilo

in jih tudi nikoli ne bo, vendar to tudi ni naš cilj. Pride tisti, ki mu ni

vseeno za svojega otroka, ki se rad zabava, in ki mu šola in izobrazba nekaj

pomenita. Poleg dela mora biti tudi sprostitev in to smo ţeleli in še vedno

ţelimo, vsako leto znova s piknikom tudi pokazati.

Letos praznujemo ţe peto, tradicionalno obletnico naših spoznavnih

piknikov in se ga ţe veselimo. Vabljeni so vsi, ki bi radi doţiveli šolo

drugaĉe, lepše, sprošĉeno in z veliko mero dobre volje. Potem bo vsak

delovni dan za vsakega izmed nas vedno znova laţji.

DELO Z NADARJENIMI UČENCI

»Na šoli verjamemo, da dijaki so sposobni, da skrivajo v sebi številne nadarjenosti in talente

in pripravljeni smo se potruditi in jih poiskati. Veseli bomo, pa četudi nam uspe le pri enem.«

147

Leta 2007 smo se prijavili na projekt, ki ga koordinira Zavod Republike

Slovenije za šolstvo, in sicer »Uvajanje koncepta vzgojno-izobraţevalnega

dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraţevanju«. Trajanje projekta:

zaĉetek 2007/2008, konec 2010/2011.

Vizija naše šole na področju vzgojno-izobraţevalnega dela z

nadarjenimi dijaki

Na šoli bomo marljivo delali in si nabirali znanje, izkušnje in razvijali

sposobnost za sedanjost in za prihodnost. Zaĉutili bomo potrebe, interese,

znaĉilnosti dijakov in posredno staršev ter prilagodili delo njihovim

zahtevam. Trudili se bomo za svoj uspeh, skupaj z dijaki in podporo

staršev. Potrudili se bomo biti strpni, posebni, spoštovali bomo drug

drugega. Pridobivanje znanja in vešĉin bo popestreno z obilo dobre volje,

smeha in humorja.

Analiza stanja

Skupaj z razširjeno skupino (vsemi uĉitelji, ki bodo pouĉevali v prvem

letniku in mentorji) smo analizirali stanje in prišli do naslednjih

ugotovitev:

PREDNOSTI:

- strokovno izpopolnjevanje uĉiteljev na podroĉju dela z nadarjenimi

dijaki.

- notranja diferenciacija pridobivanja znanja in reševanja nalog ter

problemov pri posameznih predmetih,

- fleksibilnejši programi, prehajanja med posameznimi predmeti,

zdruţevanje in poglabljanje podobnih vsebin,

- moţnost hitrega napredovanja dijakov na razliĉnih podroĉjih,

- individualne zadolţitve, individualno prilagojeni programi,

- osebnostna rast, samozavest, pozitivnejša samopodoba dijakov.

SLABOSTI:

- dijak zanemarja neka druga podroĉja šolskega dela,

- veliki razredi, teţave pri odkrivanju.

148

PRILOŢNOSTI:

- z vodenim delom ga popeljemo do uspeha, potrditev, podroĉja, ki ga

zanima in svoje sposobnosti in znanje samo še dodatno razvije in

poglobi,

- prepoznavnost šole po dijakih, ki so nadarjeni, uspešni.

DOLGOROČNI CILJI KAZALCI REZULTATOV

- laţja izbira študijskega programa,

- kvalitetno delo z nadarjenimi dijaki in kvalitetnejše delo uĉiteljev,

- priprava dijakov za udeleţbo na tekmovanjih, raziskovalnih

projektih, taborih,

- projektno delo, povezovanje z nadarjenimi na naši šoli in drugimi šolami,

- veĉja mreţa poznanstev, laţja pot pri uveljavljanju samega sebe,

svojega znanja v domaĉem in širšem okolju.

Kazalci rezultatov:

- uĉna uspešnost,

- uspešnost pri študiju,

- zadovoljstvo staršev, dijakov in uĉiteljev, veĉja motivacija in zagnanost za sodelovanje pri raziskovalnih nalogah in projektih,

- veĉ dijakov vkljuĉenih v interesne dejavnosti,

- uspehi, doseţki na razliĉnih podroĉjih,

- vzpostavljena socialna mreţa, bolj socializirani in odprti dijaki,

- veĉji vpis na šolo.

Seveda pa smo si za posamezno šolsko leto postavljali sprotne,

kratkoroĉne cilje in kazalce rezultatov, ki smo jih ob koncu vsakega

šolskega leta tudi evalvirali, in o njih poroĉali na projektni skupini.

V šolskem letu 2007/2008 smo torej zaĉeli z dejavnostmi, ki potekajo v

skladu s konceptom vzgojno-izobraţevalnega dela z nadarjenimi dijaki v

srednjem izobraţevanju ter oblikovali projektno skupino, ki nadaljuje s

svojim delom.

149

ŠOLSKA KNJIŢNICA, SVETOVALNA SLUŢBA IN

DODATNA STROKOVNA POMOČ

Judita Kalamar

Tudi naša knjiţnica je hranilnica znanja in učiteljica ţivljenja

Mateja Jakšiĉ

Naj duša ne boli …

Vida Tivadar Mesariĉ

Dodatna strokovna pomoč

150

Judita Kalamar

TUDI NAŠA KNJIŢNICA JE HRANILNICA ZNANJA IN

UČITELJICA ŢIVLJENJA

»Če ne bomo brali, nas bo pobralo«. (Tone Pavček)

Knjige so najbolj tihe in trajne prijateljice, najlaţje

dosegljive in najbolj modre svetovalke ter najbolj

potrpeţljive uĉiteljice. Ljudje namreĉ hranimo na

knjiţnih policah knjige, ki smo jih prerasli, pa jih

nikakor ne moremo zavreĉi. Med svojimi listi namreĉ

hranijo naša otroška leta – ĉudovit pravljiĉni svet, našo

mladost in so kot cvetje, ki smo ga stisnili v herbarij.

Branje knjig nas lahko osreĉuje, opogumlja in tolaţi v

vsakdanjem ţivljenju in ne le takrat, ko zaidemo v

teţave.

Narisala Katja Lebar

Tudi naša knjiţnica skrbno hrani knjige, med drugimi tudi take, za katere

dijaki pravijo, da niso veĉ »v modi«. Vse res niso, so pa del naše

preteklosti, preteklost naših prednikov in prav zato so tudi za prihodnje

generacije neprecenljive. Dijake rada mimogrede opomnim, da tudi

marsikatere današnje knjige lepega dne veĉ ne bodo »kul«, toda v njih bo

zapisan prav njihov ĉas in ĉas današnjega rodu. In strinjajo se, da bodo

prav zato dragocene.

Koristen pomenek dijakinj in učiteljev v naši »stari« knjiţnici v »odmoru« na informativni

dan v februarju 2004

151

Naša knjiţnica ima zelo pester izbor literature in vsebuje veliko knjig s

preventivno vsebino, ki je mladostniku velikokrat »prva pomoĉ« pri

njegovem razburljivem odrašĉanju.

Razred 4. d, 2003-2007, je veliko časa preţivel v naši knjiţnici; z odličnimi šolskimi

rezultati in kar tremi zlatimi maturanti – Maja Broder, Leon Šajt in Darijan Zorko

Ko dijaka vidim, po katerih zvrsteh brska, po navadi ugotovim, kaj ga

zanima, ali mogoĉe celo tare. Z veseljem mu v roke porinem gradivo, ki

mu bo v pomoĉ pri razumevanju samega sebe. Knjiga mu kaj kmalu

pritrdi, da z njim ni niĉ narobe, da doţivlja in preţivlja le doloĉene faze v

zapletenem ĉloveškem razvoju, in da bo kaj kmalu vse v najlepšem redu.

V »novi« knjiţnici je prav gotovo pestrejše Tudi revije nam pomagajo odraščati

Ko takole opazujem zamišljene dijake ob knjiţnih policah, vedno znova in

znova ugotavljam, da je knjiga energija, ki nam pomaga v ţelene svetove.

Je energija, skozi katero duhovno rastemo, se utrjujemo in nadgrajujemo.

Je uĉni pripomoĉek, informacija, estetski uţitek … Je energija, ki ostaja in

deluje na nas kljub temu, da je le papir in tiskarska barva.

152

Sandra, Miha, Nastja, Beti, Alen in Violeta med proučevanjem strokovne literature

Srednješolska besedila so kanonska, torej loĉujejo

spoznavno, etiĉno in estetsko podobo in namen teh

gradiv je, da bi prispevala k vzgoji posameznika in

pozitivnemu razvoju vrednot.

Uĉiteljice se tako pri slovenšĉini z dijaki sreĉujemo s

knjiţevnostjo, ki je vedno povezana

z vzgojo, etiko, s strpnostjo,

drugaĉnostjo, torej z vsem tistim, kar

naj bi mladega ĉloveka oblikovalo in

ga kot zrelega za presojanje in

vrednotenje pripravilo za ţivljenje.

Sodobna srednješolska berila vsebujejo besedila, ki so se

izoblikovala skozi razliĉne generacije, brali in vrednotili

so jih tisti pred nami, nekatera zamolĉana v doloĉenem

ĉasu pa šele prihajajo v, nam tako znani, knjiţevni svet.

153

Recital pesmi naših dijakov in dijakinj (Sabina Glavač, Dominik Lebar, Matic Maruško,

Melita Maček, Filip Vlaj in Katja Lebar) pod mojim mentorstvom, ob dnevu upora, v

soboškem gradu aprila 2009; Uroš Raščan, Miha Raščan in Grega Benko – glasbene točke

Kako bo z našo knjiţnico v prihodnje …

Naša knjiţnica bo tudi v prihodnje prostor, kjer se

bomo pripravljali na Cankarjeva tekmovanja; bo

prostor, kjer se bomo pripravljali na radijske ure in

kulturne programe; bo prostor, kjer bomo

ustvarjali strokovna in literarna glasila;

bo kraj, kjer s bo iskalo

gradivo za pisanje

referatov in seminarskih

nalog, ali jo bomo tam

celo napisali; bo še

naprej prostor, kjer se

bomo ubadali s prevajanjem zapletenih

strokovnih izrazov v »domaĉ« jezik; in bo

prostor, kjer bomo brskali po medmreţju, kjer

bomo napisali kakšno domaĉo nalogo, ustvarjali

spise za nateĉaje, pripravljali plakate; kjer se

bomo ubadali z vĉasih nerazumno slovnico, kjer si bomo lahko ĉas krajšali

s celo paleto revij in tudi tako prihajali do aktualnih informacij; bo še

naprej prostor, kjer se bomo pripravljali na razliĉna tekmovanja, kjer bodo

tudi v bodoĉe potekale ure dodatne strokovne pomoĉi, kjer se bomo

154

pripravljali na zakljuĉni izpit oz. poklicno maturo; knjiţnica bo tudi v

prihodnje prostor, kjer se bo pisala kronika tekoĉega šolskega leta; skratka

bo prostor, ki bo stalno zaseden.

In tako naj bo tudi prihodnjih 50 let.

Mateja Jakšič

NAJ DUŠA NE BOLI …

Povsem normalno je, da imamo ljudje teţave, in smiselno je, da jih

poskušamo reševati. Osebne teţave lahko odloĉilno vplivajo na kvaliteto

našega ţivljenja ter na zmoţnost uĉinkovitega dela in izobraţevanja. Še

posebej to velja, kadar v zvezi z njimi niĉesar ne ukrenemo in jim tako

dovolimo, da usmerjajo naše ţivljenje.

Kadar se znajdemo pred dilemami in vprašanji, na katere sami ne najdemo

odgovorov, nam najveĉkrat pri iskanju odgovorov pomaga pogovor s

prijatelji, starši in drugimi ljudmi, ki nam veliko pomenijo. Vsak od nas

ima zagotovo kakšno izkušnjo s tem, da mu je prav pogovor s prijateljem

ali bliţnjim olajšal stisko, mu pomagal v teţavah, ali ga vodil do

sprememb v reševanju problema. Svetovanje nam je lahko v pomoĉ tudi

pri spoznavanju samega sebe in osebnostnem razvoju. Seveda pa lahko

pomoĉ poišĉemo tudi v razliĉnih sluţbah pomoĉi in svetovanja. Svetovanje

je namreĉ oblika pomoĉi, ki ne temelji na dajanju nasvetov, ampak nas

podpira v iskanju lastnih rešitev.

Obdobje mladostništva in ţivljenja mladostnikov v srednji šoli je moĉno

povezano z zastavljanjem lastnih ciljev ter sprejemanjem odgovornosti za

lastne odloĉitve.

Svetovalec je tisti, ki vas bo skušal usmerjati v raziskovanju vaših lastnih

zmoţnosti in ovir, kar vam bo v konĉni fazi pomagalo pri tem, da boste

bolje razumeli svojo situacijo, ter da se boste laţje odloĉili. Svetovanje je

ne direktivna oblika pomoĉi, ki temelji na podpori vaših lastnih moĉi in

sposobnosti za odloĉanje. Za razliĉne oblike svetovanja se srednješolci

lahko obrnejo tudi na šolsko svetovalno sluţbo.

155

Svetovanje jim lahko pomaga pri teţavah s/z:

- šolo, uĉenjem (strah pred predmetom ali uĉiteljem);

- teţavah pri uĉenju;

- obĉutki manjvrednosti, slaba samopodoba;

- obĉutki praznine, nesmiselnosti, nezadovoljstva v ţivljenju;

- medosebnimi odnosi;

- travmatiĉnimi dogodki;

- razliĉnimi ţivljenjskimi izzivi, ki jim sami niso kos.

Šolska svetovalna sluţba seveda ni namenjena samo dijakom. Namenjen je

tudi uĉiteljem in staršem. Svetovalna sluţba Srednje zdravstvene šole

Murska Sobota se tako vkljuĉuje v kompleksnejšo reševanje pedagoških,

psiholoških in socialnih vprašanj dijakov šole in vseh, ki v šoli in s šolo

sodelujejo.

V okviru svojih del, svetovalna sluţba izvaja svetovalno delo in razliĉne

razvojno analitiĉne preventivne naloge. Svetuje dijakom z uĉnimi,

razvojnimi, ĉustvenimi, socialnimi in drugimi teţavami psihiĉne narave,

sicer pa za dijake izvaja tudi poklicno svetovanje in informiranje ter

svetovanje na podroĉju pridobivanja spretnosti uĉinkovitega komuniciranja

in reševanja konfliktov. Svetovanje se izvaja tudi za starše dijakov in

uĉitelje.

Svetovalna sluţba si prizadeva za dobrobit dijakov, spoštuje naĉelo

prostovoljnosti za vkljuĉitev v svetovalni odnos ter naĉelo zaupanja in

zaupnosti v svetovalnem odnosu.

S ponudbo raznolikih svetovalnih aktivnosti si svetovalna sluţba prizadeva

ustvariti optimalne pogoje za uĉinkovito izobraţevanje dijakov, za njihovo

strokovno in osebnostno rast ter razvoj poklicne poti dijakov. Ĉeprav je

šola prvenstveno namenjena pridobivanju znanja, pa za mladostnika

predstavlja tudi prostor, kjer se uĉi ţiveti z drugimi, sprejemati druge in

prilagajati drug drugemu. Na šoli si ţelimo, da bi se naši dijaki dobro

poĉutili, da bi radi hodili v šolo in odnesli ob odhodu iz šole lepe spomine,

ki bodo ostali za vse ţivljenje. Trudimo se dijakom stati ob strani, jih

podpiramo in jim priskoĉimo na pomoĉ, ĉe jo le-ti potrebujejo.

156

Dragi dijak-inja !

»Ne morem rešiti tvojih problemov, lahko pa ti pomagam, da najdeš

načine, da jih boš rešil sam.«

In na koncu vsem nam nekaj samo za našo »DUŠO«

Je »murski kamen«, »murski zrak«, je mivka iz Mure. In je »murska

ljubezen«. Sega od cvetenja zvončkov dalje: do sladkega vonja cvetoče

vrbe; do prvih visokih zelenih trav med suhimi lanskimi; do noči,

napojenih s kovačnikom in čremso; do ros s polj, ki so pile cvetni prah ţit;

do plitvin, v katerih drstijo kleni; do polnih poletnih noči, ko si luna naredi

pajčevinasto rumeno pot po reki; do megle zgodnje jeseni, ki je legla po

loki, do prgišč listja, ki ga vrbe mečejo na vodo; do zvenenja tišine pod

snegom; do ledu, ki poka hitreje kot leti vodomec; do zvončkov …(Štefan

Smej, Tu bi lahko lebdela duša).

Spokojni mir ob Muri

Verjamem:

- da je človek dober,

- da je človek dober, tudi če včasih dela traparije,

- da se vsak trudi po svojih močeh, da bi bil in dobil, kar si ţeli,

- v zmoţnost ljudi, da rešujejo svoje teţave učinkovito.

157

Vida Tivadar Mesarič

DODATNA STROKOVNA POMOČ NA SREDNJI ZDRAVSTVENI

ŠOLI MURSKA SOBOTA

V šoli ţe nekaj let posameznim dijakom z razliĉnimi uĉnimi teţavami

nudimo individualno dodatno strokovno pomoĉ. V to skupino otrok s

posebnimi potrebami spadajo nadarjeni uĉenci, slepi in slabovidni, gluhi in

naglušni uĉenci, gibalno ovirani, uĉenci s primanjkljaji na posameznih

podroĉjih uĉenja, dolgotrajno bolni uĉenci, uĉenci z govornimi teţavami,

uĉenci z motnjami vedenja in osebnosti in drugi z motnjami v duševnem

razvoju.

Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami lahko dijake glede na

vrsto oz. stopnjo primanjkljajev, ovir in motenj doloĉi ustrezen

izobraţevalni program z enakovrednim ali niţjim izobrazbenim

standardom.

Dijaki lahko pridobijo praviloma najveĉ 5 ur dodatne strokovne pomoĉi, ki

se izvajajo v posebni skupini ali individualno v oddelku ali izven oddelka.

Dijaka v teh urah pouĉuje posebni uĉitelj.

V individualni situaciji dijak pridobi veĉ dodatne razlage, podrobneje

utrjuje snov, se uĉi novih strategij in odpravlja pomanjkljivosti, ki ga

ovirajo na poti k veĉji uspešnosti.

V skladu s strokovnimi priporoĉili šola lahko prilagodi organizacijo pouka,

naĉin preverjanja in ocenjevanja znanja, napredovanje dijaka, ĉasovno

razporeditev pouka, zagotovi individualiziran uĉni program za predpisane

predmete, po potrebi tudi prostor, dodatne pripomoĉke, za gibalno ovirane

ali slepe pa stalnega spremljevalca ipd.

Zahtevo za pridobitev tovrstne pomoĉi, ki jo omogoĉa veljavna

zakonodaja, lahko sproţijo starši ali šola na predpisanih obrazcih, ki jih

hrani šolska svetovalna sluţba.

Z dodatno strokovno pomoĉjo imamo zelo pozitivne izkušnje. Uspeh ne

izostane, ĉe dijak dela sproti in zavzeto, tako v šoli kot doma. Starši so

nepogrešljivi sodelavci in otrokovi pomoĉniki. Otrok s teţavami ne zmore

priĉakovane odgovornosti za samostojno delo, zato potrebuje odgovorno

spremljanje, vzpodbude in skrb s strani staršev, vĉasih celo do konca

izobraţevanja, saj gre za otroka s posebnimi potrebami.

158

Skupno prizadevanje tako rodi sadove. Na dolgi rok tako komaj uspešni

dijaki postanejo bolj samozavestni, bolj zaupajo v svoje zmoţnosti,

odpravljajo vrzeli in utrjujejo svoje znanje.

159

IZPOD PRSTOV LITERARNIH IN LIKOVNIH

USTVARJALCEV

Martin Tine Mlinarič, pesnik in pisatelj

Maša Klarič

Tina Hercan

Martina Jerebic

Anita Prajnar

Urška Horvat

Anita Fridau

Samanta Bauer

Nina Abraham

Katja Lebar - likovna stvaritev

Tamara Mesarec

Domen Gujtman

Danijela Čurič

Maja Broder

Blaţ Nemec in Danijela Čurič

160

Martin Tine Mlinarič

STOPNJE LJUBEZNI

MILOSTNI ČAS

Bilo je na binkoštni dan.

Rosilo je slino, seme in ĉrnilo.

Konoplje so rasle na zemlji,

od zgoraj navzdol,

o Emanuel, jeziki iz kljunov

pesnikov–

za pešĉico laĉnih in ţejnih resnice,

za brstiĉje in dušo,

in za najin med nama…

BLIŢINE, BLIŢINE, BLIŢINE

Razprodal sem imetje,

v zameno dobil biser.

Nisem ga zase,

v sebi zadrţal. Sejal sem ga po

panonskem morju.

Tistikrat so školjke priplavale na

površje

in vodne kaplje so jim navlaţile

skrita oĉesa. –

Duh v temi.

Biser v školjkah. Pogledi v

biserih.

Školjke v nas. Valovi ust so jih

pokrili.

Pnk!

Izza oĉesnih vek razprtje ĉrke H.

Bliţine, bliţine, bliţine,

obroĉkasto dvojne,

razmuljene. Vse drugo

je oţivljanje kipov.

PEŠČENE ROKE

Niĉ manj niso zelene veje rok,

ki boţajo ĉelo,

in kodrajo lase.

V globoĉinah odsevajo ĉloveške

dlani.

Ţenska eleganca vej se je preselila

k telesom.

Mamini prsti, so kot vrbove veje,

molzeĉe v vedro.

Jutranji podrgnejo ĉelo in trebuh.

Sklepom ukaţejo premikati se

in strunam boţati,

boţati.

Magdalenini so odrekli grešnost.

Harfistkini predrli vrh šotora

in zagradili robove telesa.

Le pešĉene roke zasujejo semena

zemeljskih orešĉkov.

161

ALKIMISTKA

Ulita v rumeni baker

in vidna v ĉasu vroĉe megle,

prediraš oblake.

V lesketajoĉem kristalu

prebivaš,

vznemirjena bakrena voda.

Za ĉistost snovi odloĉena.

Po zakonih dereš strugo,

globoko, globoko,

da bi te za dne izsledili.

Skrita je tvoja ţelja raztapljati

rudo,

iskati v rovih ţareĉi kamen

zemlje,

spuţvasto preoblikovan

po ţenski podobi,

s preseţkom, ki se elastiĉno

razpre,

kot pomaranĉa v krhlje.

JUTRANJA PESEM

Ob zori,

ko je nebo še brezbarvno,

sem prašek jutranjega svita

zamesil

v zamrak.

Natovoril temne oblake in

teţnosti,

ki odjezdijo na belih konjih,

sprostijo prostor,

odstopijo ga.

NA ROŢI CVET

Kar ţeli upogniti klas

ali nagubati koţo,

mora zaĉeti z razdalje,

in po oprimkih in centimetrih biti

vse bliţe

govorici mlinskih koles,

drgnjenju kamnov, prevajanju

toka,

in sreĉi,

imenovani dan odprtih vrat, v hiši

pitja,

v katero se vstopa brez trkanj

in predhodnih najavljanj.

Na krilih ĉebel padat v njeno

roţo

odpret okna, zatemnit stekla,

sesat mleĉek, štet liste,

vpletat lase v kite.

Naslonit glavo na roţe cvet.

KREATURE DUHA

Slišim glas.

Odpiraš vrata.

Skupaj bova veĉerjala, poiskala

jaso v gozdu,

jamo v tleh. Kurila bova ogenj.

162

Dim se bo dvigoval,

kadeĉ se iz nepokvarljivih smol.

Z vseh strani neba bo zapihalo,

prineslo vodo, sol in pravico.

Voda se bo odkrila vetru.

Veter bo imel oblast nad vodami,

prestol na njih.

Gonil jih bo in prinašal sporoĉila,

od neţne miline do siline.

V jadrih in napolnjenih prazninah

se razkriva stvariteljstvo duha.

Ki odplavlja v odprte vode.

(Martin Tine Mlinariĉ je pesnik in

pisatelj, ĉlan Društva slovenskih

pisateljev in nekdanji dijak

Srednje zdravstvene šole Murska

Sobota)

Maša Klarič

LJUBEZEN

Ko prideš na svet

obĉutiš veliko, neizmerno –

materino ljubezen.

V prvih urah in dneh ţivljenja,

zaĉutiš oĉetovo, bratovo, sestrino

– druţinsko ljubezen.

Pri igri, konfliktih, pretepih in

premirjih

spoznaš prijateljsko ljubezen.

In poĉasi hodiš naprej,

dan za dnem,

dokler se ĉisto tiho,

kot megla med gore spusti v tvoje

srce:

neizprosna,

neukrotljiva,

nemirna,

nezamenljiva,

nepogrešljiva,

neustavljiva …

Ĉisto prava in

samo tvoja prva ljubezen.

Tina Hercan

SMISEL ŢIVLJENJA

Šla bi v levo …

V desno me vleĉe ponos.

Ţelim si kvišku …

A tla kar ljubijo moj nos.

Razpiram krila,

ko potegne me v prepad.

Pozna izbira

mi postavlja ultimat.

Pa krivim asimetrijo,

ki mi jemlje energijo.

S prstom kaţem na nebo,

kot da krivo bi bilo.

A smisel ţivljenja je veĉna uganka

–

sreĉa v roki,

nad glavo pa zanka.

163

Martina Jerebic

»SONČNI ZAHOD«

Ti si kot sonĉni zahod,

obdan sam z modrim nebom in

kapljicami, katere sestavljajo to

neskonĉno morje.

Morje je edino neskonĉno, ko ga

opazuješ

s pešĉene obale z ljubljeno osebo,

s katero si

delita prtljaţnik avtomobila.

A, ko sonce zaide, pride solz v

oĉi,

ter poĉasi polzi po licu in ko se

pribliţa

ustnicam, to kapljo solze deliva

skupaj

z zdruţenimi ustnicami.

Ţelim si, da se nikoli ne konĉa ta

dotik, poljub,

kateri odpusti vse zlo, poljub in

objem

katera te poneseta z mislimi

nazaj na opazovanje sonca…

dejanje na prtljaţniku,

ter poljubov neskonĉnih …

ZAKAJ?

Zakaj se vse lepo v trenutku

konĉa?

Zakaj se dan s tabo preţivet vrti

hitreje,

kot obiĉajen dan, presedet v šoli?

S tabo vedno lepo je.

Skupaj se smejiva, smeh deliva,

osreĉujeva ter pomagava.

Sva angela zdruţena, saj en angel

ima samo eno krilo, dve pa

potrebuje za polet.

S tabo vedno lepo je.

Angela s krili, ki veĉno plapolajo

v vetru, soncu,

ĉasu zaljubljenosti, pomladi in ĉez

vse noĉi in dni ter leta.

S tabo vedno lepo je.

Vendar enkrat vsega konec bo,

ostal bo le spomin na skupno

prehojeno in

prevoţeno pot, ki bo vsak hip

biser brez cene.

S tabo vedno lepo je.

Anita Prajnar

TI

Iskala sem te med oĉmi,

iskala!

164

A te nisem našla!

Ţelela sem,

ţelela,

a moja sreĉa ni dozorela!

Hotela sem, hotela,

da bi te še zadnjiĉ objela.

Nisem te našla, moja ţelja

ni dozorela,

le moja sreĉa je zbledela.

Rekel si,

da je zate najpomembnejše to,

da sem sreĉna,

da me ljubiš bolj kot sebe

in da upaš,

da tudi jaz tako ljubim tebe.

To si rekel,

se poslovil,

mene pa samo med tujci pustil.

Upala sem in jokala,

ĉeprav tega nikomur nisem

priznala.

Zdaj tebi povem,

da še zdaj si mi vse!

Anita Fridau

ČUDNA MOČ

Kakšne ĉudne sile

so se vame naselile,

kaj telo me ne posluša,

kaj povedati mi poskuša?

Zakaj me niĉ veĉ ne uboga,

da sebi in drugim sem nadloga?

Kam so pošle mi vse moĉi,

kaj meni sploh rešitve ni?

To ĉudna moĉ je moje usode,

da tak ţivljenja kriţ moj bo,

da hrabro lahko nosim ga,

to sreĉo zdaj mi usoda da.

RAZLIČNA ŢIVLJENJA

Grem po svetu in gledam ljudi,

kako svet okoli njih se vrti.

Eni zbolijo, ko se drugi rodijo,

nekateri umirajo, ko drugi uţivajo.

Ţivljenje je zelo razliĉno:

ko je enim lepo, je drugim hudo.

Takšno je paĉ ţivljenje,

ki je za nas veĉno uĉenje.

Otroci brez staršev moĉno trpijo,

ko drugi v maminem naroĉju

zaspijo.

Imeti starše je velik zaklad

in vsak od nas imel bi ga rad.

Ko gledam bolne ljudi,

solza po licu mi drsi.

Sprašujem se, zakaj toliko trpijo,

zakaj niĉ veĉ ne govorijo?

Ko objamem osebo, ki umira,

v srcu ne da mi miru.

165

Zdaj jo poljubljam, se z njo

veselim,

potem pa je veĉ ni in jokam za

njo.

Zakaj je ţivljenje tako kruto?

Zakaj je na svetu toliko trpljenja,

ki ga ne bi bilo potrebno?

Vsi bi se morali ljubiti in prijatelji

biti,

kajti nikoli se ne ve, kdaj nas kaj

doleti.

Lahko bo danes, lahko bo jutri,

ko nas veĉ ne bo, zato pa:

radi se imejmo, pa nam bo lepo.

ZELENE OČI

Sreĉala sva se neke poletne noĉi,

ko prviĉ sem videla tvoje zelene

oĉi.

Tisti trenutek sem spoznala, komu

srce bi dala.

In še vedno sreĉujem zelene oĉi,

še vedno spominjam se tiste

poletne noĉi.

Ko govoril si, da rad me imaš,

takrat nisem vedela, da je to laţ.

Sedaj še vedno sreĉujem zelene

oĉi

in v solzah v oĉeh se spominjam

tiste poletne noĉi!

Urška Horvat

ZAKAJ ?

Zakaj ĉlovek ne leti?

Zakaj polţ molĉi?

Zakaj veter piha?

Zakaj temperatura niha?

Zakaj na znanih planetih zraka ni?

Zakaj se Zemlja vrti?

Veĉno obstajal bo neki zakaj…

Zakaj pa sploh obstaja zakaj?

PRIJATELJ

Prijatelj je oseba,

ki rada ti pomaga

in ima te rada.

Prijatelj je oseba,

ki vedno te spoštuje,

vĉasih pa te sam potrebuje.

Prijatelj je oseba,

ki vse ti nudi,

za tebe se veliko trudi.

Prijatelja vsak ĉlovek ima,

za njega vse narediti zna.

LJUBEZEN

Ljubezen je za dva,

ki se ljubita.

Ljubijo se ţivali,

ljubijo se ljudje,

ljubijo se vsi.

Ljubezen je lepa in odkrita

in v naših srcih skrita.

166

Samanta Bauer

SPRAŠUJEM SE …

Sprašujem se, kaj narobe je šlo,

kaj se je zgodilo,

zakaj tako je bilo.

Zakaj trpljenje se je razvilo?

Ko te pogledam v te lepe oĉi,

se mi zdi, da v njih svet se vrti.

Zdi se mi, da te poznam,

ĉeprav boli, tega ne priznam.

A vseeno nekako razumem te,

da ti zame vseeno je.

Ampak vseeno upam še,

da nekoĉ z drugaĉnimi oĉmi

pogledaš me.

Veš, ni preprosto ţiveti v boleĉini

in se izogibati veĉini.

Se zbujati in ţiveti zate,

ker enostavno sem nora nate.

Ko se pogovarjaš z mano, srce

ponori,

hitreje bije in pobesni.

Zakaj se to zgodi ne vem,

vem pa, da si ţe dolgo moj

problem.

Ţivim v pravljici, ki je ţe dolgo

ni.

V tej pravljici tebe ni,

v tej pravljici sem samo jaz,

ko z rokami si pokrivam solzni

obraz.

Nina Abraham

ZDRAVJE

V nas je kot ogledala odsev,

globoko v nas je odmev,

ne zmenimo se zanj,

ko smo ga bogati kot panj.

A prideta kašelj in vroĉina,

iz nas izgine vsa toplina,

ne zmoremo niti hoditi.

Kaj šele se uĉiti!

V glavi imamo skale,

v grlu male mravlje,

radi bi le spali,

niti tablet ne veĉ jemali.

Sedaj vemo vsi prav dobro,

da skrbeti za zdravje je modro!

A niĉ ni tako hudo,

da pozdraviti se ne bi dalo!

NOVO ŢIVLJENJE

Prišla je pomlad,

drevesa zelenijo

in od vseh strani,

se sliši otroški smeh.

Dekleta si oblaĉijo mini krila,

fantje pa s svojimi osvajalskimi

triki upajo,

da jih ne bi katera spodila!

Vrtovi so vsak dan lepši.

Mame sadijo roţe,

167

oĉetje kosijo travo,

a previdno,

ker pazijo, da ne bi kakšnemu

skritemu fakinu

zapeljali ĉez glavo.

Zaĉenjajo se nove,

skrite ljubezni,

ki jih nihĉe ne razume,

zato kar hitro prerasejo v

namišljeno resne bolezni!

Da tako se zgodi takrat,

ko se menja letni ĉas.

In ĉeprav marsikdo taji, ima rad

pomlad,

ker je to letni ĉas, ko lahko na glas

priznaš …

Da imaš nekoga rad!

Prva medicinska sestra Florence Nightingale – ţena s svetilko

(1820-1910)

Naslikala Katja Lebar

168

Tamara Mesarec, 3. nagrada na 12. drţavnem tekmovanju Srednjih zdravstvenih šol

Slovenije, (Vlagajmo v zdravje, marec 2007)

Mira Pušenjak – dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v letih 1969-1972

Izvir Soče Soline

169

Šmarnice Piran

Underground

Kristina

170

Domen Gujtman

KOT HIŠA IZ KART

Klima (SSKJ, str. 401) = povpreĉne vremenske razmere znaĉilne za

doloĉen kraj ali podroĉje. Kaj dejansko so podnebne spremembe? Kaj

pomenijo za ĉloveka? Kaj nam prinašajo?

Kot sem ţe razloţil, je klima nekaj naravnega, nekaj, kar mora biti. Eno

izmed esencialnih stvari, ki omogoĉajo ĉloveku preţivetje. Toda, kako smo

lahko ljudje spremenili nekaj, kar je obstajalo ţe tisoĉletja pred nami?

Ĉlovek si je za svoje ugodje gradil ceste za laţje potovanje, tovarne za

izdelovanje luksuznih stvari, predelovalnice hrane ipd. Toda vse te stvari

imajo poleg tega, da nam prinašajo ugodje, eno slabo lastnost, in sicer

onesnaţujejo okolje. Toda ĉlovek se za to dolgo ĉasa ni zmenil. Saj si bo

narava opomogla, je bilo razmišljanje mnogih. Toda po mnogih letih

izpušĉanja avtomobilskih plinov v ozraĉje, strupenega dima iz dimnikov

tovarn in izpušĉanje odplak v reke, se je naravno ravnovesje zaĉelo rušiti.

To je, kot ĉe postavimo hišo iz kart in vzamemo spodnjo ven. Karte se

poderejo. Isto je storil ĉlovek. S tem ko je škodoval naravi, je le odstranil

eno karto iz hiše, posledice pa so ţe vidne. In kako se odraţajo te

posledice? Zaĉnimo z neĉim, kar je ţe zastarelo dejstvo. Ozonska luknja.

Vsako leto veliko ljudi zboli za koţnim rakom, dobi opekline in podobno,

saj nas veĉ ne varuje ozon, ki je imel to funkcijo, a so ga plini uniĉili.

Sonce je »moĉnejše« kot kdaj koli prej in ĉloveško telo te temperature

oziroma direktne izpostavljenosti ne prenese. Nadaljujmo z morjem in

Antarktiko. Vsako leto se stali nekaj kilometrov ledu, a se obnašamo, kot

da se to nas ne tiĉe. Pa se nas. Kot posledico otoplitve lahko opazimo

neverjetno narašĉanje morske vode, ki bi naj v stoletju poplavila

marsikatero veĉje mesto: New York, Rotterdam, Gdansk … Zaradi

pregrevanja ozraĉja je tudi vedno veĉ orkanov, kar se je v preteklih letih

lepo pokazalo v Zdruţenih drţavah Amerike, saj je orkanov veĉ kot kdaj

koli prej in tudi moĉnejši so.

Naj nakaţem še en domaĉ pokazatelj segrevanja ozraĉja. Spomnim se, ko

mi je mama govorila, da je bila v njeni mladosti zima od novembra do

171

aprila. Imeli so do meter snega in ta sneg je ostajal in se ni talil. Kaj smo

pa imeli snega letos? To, da sta bili dve plohi snega, ki nista niti vredni

omembe? To so dokazi. Dokazi za tiste, ki to zanikajo. In seveda kot

domine, to tudi vpliva na ljudi. Kot sem izvedel, smo ljudje vedno manj

odporni na razliĉne viruse, ki vĉasih sploh niso bili omembe vredni.

Prehlad in gripa nam vraĉata udarec, saj veĉ ni zime, da bi se ĉloveško telo

navadilo na mraz in postalo odporno. No, in še ena velika polemika.

Alergije. Izvedel sem, da je v Sloveniji vedno veĉ alergij na razne stvari,

saj ljudje niso zmoţni prenesti doloĉenih stvari. Tudi posledica segrevanja

ozraĉja.

In sedaj komaj pridemo do tega, kako se zavarovati. Problem je, da rešitve

skorajda ni, a saj kar je storjeno, je … Pred soncem se moramo obvezno

varovati z moĉnimi kremami za sonĉenje, saj so lahko posledice tudi

pogubne. Glede razliĉnih drugih bolezni pa je problem, da se je teţko

zavarovati. Vsa obolenja dihal nas napadajo in mi na njih nismo odporni.

Preostanejo nam le cepljenja, izogibanje ljudi, ki so oboleli ter oblaĉenje

toplih oblek. Pomembno je, da se zaĉnemo zavedati, kaj lahko in ĉesa ne!

Da zaĉnemo ĉim manj uporabljati avtomobile, da nehamo stalno škropiti

zemljo, nehamo saditi gensko spremenjena semena … S temi dejanji si le

oteţujemo in skrajšujemo ţivljenje. Vedno manj je pitne vode, triglavski

ledenik izginja, v Grĉiji in Franciji je izjemno veliko gozdnih poţarov in

vedno veĉ je zemeljskih plazov.

Kako pa bi lahko pregrevanje ozraĉja prepreĉili? Zaĉnimo z najbolj

osnovnim onesnaţevanjem. To so avtomobili. Ko je ţivel Nikola Tesla, so

se pojavili avtomobili z notranjim izgorevanjem na bencin. On je izdelal

avto na elektriko. Avto je bil popolnoma funkcionalen, v tistih ĉasih

hitrejši od bencinskega. A naletel je na eno oviro. Oseba, ki je izdelovala

bencinske avtomobile, je imela svojo vizijo. Vse za svoj kapital. Odkupil

je ta patent in idejo zavrgel ter uniĉil. Koliko ozona in vseh drugih stvari,

kot so drevesa in reke, bi s tem prihranili? Koliko manj onesnaţevanja bi

bilo? Potem pa pridemo do tovarn, ki so tudi neverjetno velike

onesnaţevalke okolja. Izpušĉajo veĉ plinov kot kar koli drugega. Kje so

bili zakoni o onesnaţevanju takrat, ko so te tovarne gradili? Zdaj, ko je ţe

skorajda prepozno, pa se dobesedno muĉimo še ohraniti Zemljo pri

172

ţivljenju. Zdaj, ko je ţe vse skoraj mimo. Zdaj, ko je ţe dvajset let

prepozno … Išĉemo smisel v nesmislu in odkrivamo »toplo vodo«.

Kaj pa hrana? Biohrana je veliko draţja od umetno vzgojene, intenzivne

pridelave s škropivi in umetnimi gnojili.

V »boljših« trgovinah imamo police z napisi BIO. Jabolka niso tako

debela, so malce zgubana. Pa so nam taka všeĉ? Vemo, da so neškropljena,

pa jih le redko izberemo. Kupujemo z oĉmi, ne pa s pametjo. Nismo še

dovolj osvešĉeni, da integrirana pridelava zahteva kemijske pripravke od

kalitve do zorenja. Vendar pa je naše ţivljenje zaĉaran krog. Kupujemo,

ker je lepo. Kupujemo, kar nam je cenovno dosegljivo. Vse drugo

prezremo. Še ĉrv se ne zarije v to prelepo jabolko! Zato pa se bogati

zdravilna industrija, kajti strupi, ki jih iz dneva v dan tlaĉimo v naše telo,

nam povzroĉajo razliĉne bolezni in alergije. Uniĉujemo sami sebe.

Kdaj bomo prišli do toĉke 0? Kmalu. Prekmalu.

Narava nam ţe sporoĉa, da ji je dovolj. Nje ne zanima, da je naša

kopalnica lahko brezhibno ĉista le z najboljšim ĉistilom, zanima pa jo, kaj

bomo rekli ĉez nekaj let, ko si kljub tej naši ĉistoĉi ne bomo mogli umiti

zob z vodo iz pipe.

Koliko se tega zavedamo? Premalo. Ĉas pa teĉe. Še sonce bo postalo naš

sovraţnik, plastika pa bo prekrila rodovitna polja in bo edini okras.

In pa res, da ne pozabim. Zdravje (SSKJ, str. 1654) = stanje telesnega in

duševnega dobrega poĉutja, brez motenj v delovanju organizma. Koliko

nas je popolnoma zdravih?

Danijela Čurič

KO NEKOMU POMAGAŠ, OSREČIŠ NJEGA IN SEBE

Srednja šola. Veliko novosti, rahla obĉasna zmedenost, praksa, maturantski

ples, novi ljudje v mojem ţivljenju, prostovoljno delo, prva velika

razoĉaranja … Le nekaj utrinkov, ki se jih na hitro spomnim s srednje

173

zdravstvene šole. Nekaj, kar me je zaznamovalo, pa je pomoĉ ljudem. To

je moje »poslanstvo«, ki mi je bilo dano ţe zgodaj. Srednja zdravstvena

šola mi je pomagala to nadgraditi in zaradi tega sem se odloĉila za

zdravstveno pot. V njej sem pridobila potrebno znanje za pomoĉ ljudem, ki

ga danes nadgrajujem kot študentka delovne terapije. Vesela sem, da bom

lahko ĉez nekaj let opravljala to delo.

Ljudje smo si razliĉni. Vsak ţal nima osebnosti oblikovane za zdravstveno

delo, saj za to moraš imeti nekaj v sebi prirojenega. Veliko veĉ ga pridobiš

z izkušnjami. Kot prostovoljka v Domu starejših obĉanov v Rakiĉanu, sem

se stalno sreĉevala z ljudmi, ki so osamljeni. Osreĉi jih ţe nasmeh, stisk

roke ali pogovor. Ţe majhna pozornost, da nekomu prisluhneš, je veliko

vredna. Tako malo je potrebno, da nekomu pomagaš in s tem osreĉiš njega

in hkrati sebe.

Pisanje…

Kot srednješolka sem rada pisala, še danes rada pišem in to pisanje me bo

spremljalo celo ţivljenje. V ĉasu, ko sem obiskovala srednjo zdravstveno

šolo, sem dobila najveĉ motivov in inspiracije za pisanje. Vse, kar sem

videla, doţivela, sem potem prenesla na list papirja v razliĉnih oblikah.

Pisanje o doţivljanju sreĉevanja novih ljudi, prostovoljnem delu,

ekskurzijah, razliĉnih oblikah sodelovanja med ljudmi, predvsem pa

razmišljanje o tem, kako si ljudje med sabo pomagajo, in zakaj si ne

pomagajo. Veliko vprašanj sem imela zastavljenih, ĉeprav na nekatera še

danes nisem našla odgovora. Morda imam prav zaradi tega rada pisanje,

ker lahko odgovarjam na vsa moja vprašanja kar sama s svojimi

»teorijami«. To me notranje pomiri.

Smisel v ţivljenju mi predstavlja pomoĉ ljudem, ki jo potrebujejo.

Nekateri morda zaidejo s prave poti in jih je potrebno voditi nazaj na pravo

pot. Spet drugi si ţelijo našo bliţino, saj trpijo zaradi osamljenosti in rabijo

nekoga, da bi se mu izpovedali. Posebej starejši ljudje se poĉutijo

osamljene in ne vidijo nobenega smisla v ţivljenju. Naša naloga ja, da jih

spodbujamo in jim damo vedeti, da je njihovo mesto v druţbi pomembno.

Kako zelo pomembno je to, sem se nauĉila ţe v srednji zdravstveni šoli.

Zaradi tega vem, da opravljam dobro in hvaleţno delo.

174

Maja Broder

KO SO NAŠI PREDNIKI V ŠOLO HODILI …

Ko so naši predniki v šolo hodili, so se iz izkušenj uĉili.

Ko smo mi v šolo hodili, smo polno znanja pridobili.

A vsem nam je skupno, da smo v uĉilnico hodili,

kjer smo si moţgane budili.

Ko bodo drugi za nami hodili, se bodo ţe doma uĉili.

Nekateri veĉ, drugi manj,

nekateri dlje ĉasa, drugi manj se bodo za raĉunalnikom potili.

A mi smo v uĉilnici spomine pustili, ki jih bodo drugi izgubili,

a mi jih ne bomo pozabili.

V uĉilnici namreĉ še vedno znanje dobimo,

ki ga nato mlajšim rodovom naj delimo.

V uĉilnici pa uĉeni uĉitelji stojijo,

ki nam znanje delijo.

To so verzi, ki so se mi porodili v mojih mladih moţganih, ko sem prebrala

naslov nateĉaja. Ker se mi je naslov zdel zelo zanimiv in pouĉen, sem se

odloĉila, da o šolskem okolju nekoĉ povprašam tudi babico in dedka, ki

pogosto pripovedujeta zanimive zgodbe in dogodke, ki sta jih doţivela v

svojem otroštvu in mladosti.

175

Babica mi je z navdušenjem zaĉela pripovedovati: »Šola je bila nekoĉ

precej drugaĉna kot danes, ne samo po svoji strukturi, ampak tudi po

velikosti … Danes so visoke, urejene, moderno opremljene stavbe, v

preteklosti pa so bile precej manjše, uĉilne pa veĉje in višje.« Hitro ji

skoĉim v besedo in jo vprašam: »Uĉilne?« Babica se nasmehne in

odgovori: »Da, prav si slišala. Ĉeprav je ta izraz za vas mlade ţe popoln

arhaizem, ga starejši še zmeraj s pridom uporabljamo, predvsem takrat, ko

se spominjamo dobrih starih ĉasov. To je namreĉ starinski izraz za

uĉilnico.«

Ugotovila sem, da je babico zagrabila prava nostalgija, v oĉeh pa so se ji

zaĉele lesketati solze. Zato sem hitro preusmerila vso pozornost na dedka,

ki je ves ĉas pogovora modro molĉal. Še preden sem ga uspela kaj vprašati

je spregovoril: »Ja, draga vnukinja, šolska klima je bila nekoĉ veliko

prijetnejša kot danes, pa ĉeprav ni bilo vse tako udobno in moderno. Sedeli

smo na starih, na pol razpadajoĉih lesenih stolih. Ob lesenih mizah je bila

poliĉka za torbe, ki so bile takrat zelo skromne. Na steni je v vsaki uĉilnici

visela slika tovariša Tita. Po koncu pouka smo se uĉenci postavili v vrsto

med klopmi in pozdravili: Za domovino, s Titom naprej!« Babica je k temu

hitro dodala še tole: »Nauĉili smo se, da je bilo treba biti nekoĉ veliko bolj

discipliniran, med šolsko uro imeti ĉiste roke, sicer si bil kaznovan z

udarcem s šibo po prstih.« »Auuuuuuuuuuuu! To je pa bolelo!« Babica je

moje besede pokomentirala takole: »Ni bilo ravno prijetno, vendar pa bolje

kot ĉe si moral v kot kleĉat na kolena. Ta kazen je vĉasih lahko trajala tudi

nekaj ur.«

Ob tem sem se zamislila in prisluhnila dedku, ki je veselo nadaljeval s

svojo razlago, da so imeli pouk v dveh izmenah. V šolo so morali hoditi en

teden dopoldan, drugi teden pa popoldan. Pouk so imeli tudi ob sobotah.

Vse predmete je navadno pouĉeval en sam uĉitelj, v razredu pa so sedeli

otroci iz iste vasi.

Danes temu ţal ni veĉ tako. V istem prostoru sedimo vrstniki z razliĉnih

koncev Pomurja, ki uĉno snov zapisujemo v svoje zvezke z razliĉnimi

barvnimi pisali. Aja, saj res! Še ena zanimivost! Naši predhodniki sploh

niso imeli knjig in zvezkov, ampak so vse pisali le na manjše tablice. Na

176

kos lesa so si tako zapisali šolsko snov in jo doma ponovili. Samo

vprašanje, koliko so od tega odnesli. Po moje so morali biti pravi geniji, saj

danes imamo kup raznih priroĉnikov in drugih uĉil, pa nam snov ne gre in

ne gre v glavo.

Zanimivo je bilo tudi z domaĉimi nalogami. Le-te si moral prinesti

napisane na tablici in ĉe si se na koga razjezil ter ga udaril s tablico, si ostal

brez naloge. Zanimivo bi bilo videti tedaj reakcijo uĉitelja! Po moje, bi te

doletela kakšna fiziĉna kazen ali pa bi ti bila koruza pod koleni v nadlego.

Verjamem, da je bilo šolanje v tistem ĉasu ĉisto drugaĉno kot je danes.

Tako kot vsaka stvar, je tudi to imelo številne prednosti, pa tudi slabosti.

Menim, da je bila prednost takratnega ĉasa ta, da so bile druţine zelo

navezane in so se med seboj precej druţile. Otroci so preţiveli veliko ĉasa

v naravi, pasli ţivino … V šolah so se uĉili predvsem za ţivljenje, danes pa

zaradi poplave številnih informacij nismo veĉ sposobni loĉiti »semena od

plevela«.

Mladi namreĉ vedno veĉ ĉasa preţivimo za raĉunalnikom in televizijo. In

prav tukaj se mi riše tudi vizija sodobnega šolstva. Uĉilnice bodo po

mojem mnenju kmalu postale nepotrebne, saj se bo kmalu zaĉelo »uĉenje

na daljavo«. Naši prijatelji veĉ ne bodo sošolci, s katerimi ušpiĉimo takšno

ali drugaĉno vragolijo, ampak raĉunalnik. Ta majhna škatla, ki programira

svet, bo naš uĉitelj. Po eni strani zelo zanimivo in omamno, vendar pa po

drugi plati vseeno mislim, da ne najboljša moţnost izobraţevanja.

Sprašujem se, kaj se bo zgodilo z našimi medsebojnimi odnosi? Bomo

znali biti še soĉutni ljudje? Se bomo trudili iskati v ĉloveku dobro? Se

bomo sploh še znali pogovarjati? To so le ena izmed mnogih vprašanj, ki

mi ta trenutek rojijo po glavi.

Toda ĉas teĉe in se ne ozira na moja vprašanja in strahove. Iz dneva v dan

me vleĉe v svoje dlani, od mene pa je odvisno, koliko mu sledim.

Velikokrat si ţelim, da bi se vsaj za trenutek ustavil in me vrnil v

preteklost, ko je bilo vse bolj enostavno in manj stresno. Morda v šolah res

ni bilo tako udobno kot danes, je pa bilo bolj ţivljenjsko, domaĉe in

preprosto.

177

Ĉas je in bo tudi v prihodnje marsikaj spremenil. Prepriĉana sem, da ne bo

prizanesel niti šolam niti uĉilnicam 21. stoletja. Kakor koli ţe bo, vsaka

generacija bo v šolskem okolju pustila svoj peĉat, svoja otroška in

najstniška leta, ki se jih bo ĉez nekaj desetletij, z veseljem spominjala, še

posebej takrat, ko bomo razne šolske dogodivšĉine prenašali na mlajše

rodove.

Blaţ Nemec

NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU

Naša pustolovšĉina se je zaĉela v ponedeljek, 8. 5. 2006, ţe zelo zgodaj,

saj smo morali z vlakom priti v Ljubljano. Odhod iz Murske Sobote je bil

ob 5.40. V Ljubljano smo prispeli okrog desete ure. Ker smo imeli do

12.30 še ogromno ĉasa, smo se najprej ustavili v McDonaldsu, saj smo bili

laĉni kot volkovi. Po obilnem obroku je bil ĉas, da se poĉasi odpravimo

proti Kongresnemu trgu. Ko smo prišli na trg, smo še malo posedeli, kajti

imeli smo še nekaj ĉasa do odhoda. Avtobus za Strasbourg je iz Ljubljane

odpeljal okrog pol dveh. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke, mimo

Salzburga v Avstriji in nato po Nemĉiji skozi München in Stuttgart. Naš

cilj je bilo mesto Strasbourg v Franciji. Pot je trajala pribliţno dvanajst ur

in pol. Po prihodu v motel smo se takoj odpravili spat, saj smo bili od

voţnje zelo utrujeni.

V torek smo vstali ţe zelo zgodaj, ker je bil odhod v parlament ob 7.30. Po

prihodu v parlament je sledil varnostni pregled, ki smo ga seveda vsi dobro

opravili. Sledil je zajtrk v menzi in oblikovanje delovnih skupin.

Udeleţenci razprave smo bili razdeljeni v 6 delovnih skupin, v katerih smo

razpravljali o aktualnih temah današnjih dni. V vsaki delovni skupini smo

»izvolili« predsednika, tajnika in govorca skupine. V naši skupini smo

razpravljali o prihodnosti Evropske unije, natanĉneje o šolanju.

178

Ob pol dvanajstih je bil ţe ĉas za kosilo. Po kosilu je sledila zakljuĉna

prireditev ter razprava v veliki dvorani Evropskega parlamenta.

V evropskem parlamentu

Danijela Čurič

Naša pustolovšĉina se je zaĉela v ponedeljek, 8. 5. 2006, ţe zelo zgodaj,

saj smo morali z vlakom priti v Ljubljano. Odhod iz Murske Sobote je bil

ob 5.40. V Ljubljano smo prispeli okrog desete ure. Ker smo imeli do

12.30 še ogromno ĉasa, smo se najprej ustavili v McDonaldsu, saj smo bili

laĉni kot volkovi. Po obilnem obroku je bil ĉas, da se poĉasi odpravimo

proti Kongresnemu trgu. Ko smo prišli na trg, smo še malo posedeli, kajti

imeli smo še nekaj ĉasa do odhoda. Avtobus za Strasbourg je iz Ljubljane

odpeljal okrog pol dveh. Pot nas je vodila skozi predor Karavanke, mimo

Salzburga v Avstriji in nato po Nemĉiji skozi München in Stuttgart. Naš

cilj je bilo mesto Strasbourg v Franciji. Pot je trajala pribliţno dvanajst ur

in pol. Po prihodu v motel smo se takoj odpravili spat, saj smo bili od

voţnje zelo utrujeni.

V torek smo vstali ţe zelo zgodaj, ker je bil odhod v parlament ob 7. 30. Po

prihodu v parlament je sledil varnostni pregled, ki smo ga seveda vsi dobro

opravili. Sledil je zajtrk v menzi in oblikovanje delovnih skupin.

Udeleţenci razprave smo bili razdeljeni v 6 delovnih skupin, v katerih smo

razpravljali o aktualnih temah današnjih dni. V vsaki delovni skupini smo

»izvolili« predsednika, tajnika in govorca skupine. V naši skupini smo

razpravljali o prihodnosti Evropske unije, natanĉneje o šolanju.

Ob pol dvanajstih je bil ţe ĉas za kosilo. Po kosilu je sledila zakljuĉna

prireditev ter razprava v veliki dvorani Evropskega parlamenta.

179

Iz Evropskega parlamenta smo se odpeljali v stari del Strasbourga. Tam

smo imeli ĉas za ogled mesta, nakupovanje, za sprehod itd. Jaz sem si

ogledala nekaj zgradb, kupila razglednice ter si privošĉila kosilo, nad

katerim pa nisem bila najbolj navdušena. Zanimivo je, koliko razliĉnih

ljudi si lahko sreĉal v tem mestu.Lahko bi rekla kar Evropa v malem. Po

preţivetih štirih urah v starem delu Strasbourga smo se odpeljali nazaj v

motel

Vsi smo bili ţe pošteno utrujeni, a smo se vseeno spoznavali z drugimi

dijaki iz Slovenije. Skupaj smo preţiveli lep dan, zato nam je bilo ţal, da

moramo ţe naslednji dan domov. Odhod iz motela je bil ob8.15. Ĉakala

nas je dolga pot, ki pa je hitro minila. Nekateri so spali, drugi poslušali

glasbo, se pogovarjali, uĉili. V Ljubljano smo prispeli ob 8. uri zveĉer.

Nas, dijake iz Prekmurja, so na Kongresnem trgu v Ljubljani priĉakali

sorodniki, pri katerih smo lahko prespali. Zjutraj pa smo se z vlakom

odpravili iz Ljubljane v Mursko Soboto. Po dobrih treh urah voţnje smo

prispeli v Mursko Soboto.

V treh dneh smo doţiveli veliko lepega in si pridobili tudi veliko novih

izkušenj. Imeli smo se lepo. Francija je lepa drţava, a še vedno zagovarjam

pregovor – povsod je lepo, a doma je najlepše.

180

ZAPOSLENI, ZLATI MATURANTI IN ZAKLJUČNI

RAZREDI

Zaposleni na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota v obdobju

od leta 2000-2010

Zlate maturantke in zlati maturanti Srednje zdravstvene šole

Murska Sobota

Zakljuĉni razredi Srednje zdravstvene šole Murska Sobota od leta

2000-2010

Zakljuĉni razredi od zaĉetka do leta 2000

181

ZAPOSLENI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA

SOBOTA V OBDOBJU OD LETA 2000 DO 2010

Splošnoizobraţevalni predmeti

Slovenščina Obdobje zaposlitve

Brigita Štumpf Soviĉ celotno obdobje

Metka Prelog celotno obdobje

Judita Kalamar od šol. l. 2001/2002 naprej

Alenka Lapoši Škafar od šol. l. 2002/2003 naprej

Vida Tivadar Mesariĉ od šol. l. 2010/2011 naprej

Marija Bugar do leta 2004

Larisa Konkoliĉ 2000−2002 (dopolnjevanje)

Nemščina

Mira Vaupotiĉ celotno obdobje

Alenka Lapoši Škafar od šol. l. 2002/2003 naprej

Slava Just od šol. l. 2009/2010 naprej (dopolnjevanje)

Saša Utroša do leta 2002

Angleščina

Renata Roţanc od šol. l. 2005/2006 naprej

mag. Sonja Slana od šol. l. 2009/2010 naprej

Daniel Donša v obdobju 2000−2004

Tanja Bela v šol. l. 2004/2005

Matematika

Boţidar Šalamon celotno obdobje

(od šol. l. 2004/2005 pomoĉnik

ravnateljice)

Goran Špilak celotno obdobje

Mira Ambruš v obdobju 2000−2002 (dopolnjevanje)

Štefan Hozjan v obdobju 2006−2008 (dopolnjevanje)

Simon Pertoci od šol. l. 2007/2008 naprej

mag. Simona Šavora v obdobju 2007−2009 (dopolnjevanje)

182

Umetnost

Anton Buzeti od šol. l. 2005/2006 naprej (dopolnjevanje)

Edith Petkoviĉ do leta 2005 (dopolnjevanje)

Polona Meke v šol. l. 2005/2006 (dopolnjevanje)

Joţe Tivadar v obdobju 2006–2009 (dopolnjevanje)

Druţboslovje

Ciril Lovrenĉec celotno obdobje

Metoda Perger v šol. l. 2006/2007 (dopolnjevanje)

Marija Tratnjek v obdobju 2007−2008 (dopolnjevanje)

Naravoslovje

mag. Marjan Vaupotiĉ celotno obdobje

Marjeta Bagola od šol. l. 2002/2003 naprej

Lea Flisar Miholiĉ od šol. l. 2003/2004 naprej

Saša Babiĉ do leta 2003

Biljana Kramberger do leta 2003

Helena Lonjak v šol. l. 2005/2006

Mojca Valenko v šol. l. 2004/2005

Tamara Hodţar v šol. l. 2005/2006

Jana Kriţe v šol. l. 2006/2007

Fizika, informatika

Franc Duh celotno obdobje

Mitja Ambruš v obdobju 2002–2007 (dopolnjevanje)

Psihologija

Mateja Jakšiĉ celotno obdobje

Športna vzgoja

Ema Györek celotno obdobje

Bojan Šebjan celotno obdobje

Ivan Ropoša od šol. l. 2001/2002 naprej

Franc Tratnjek od šol. l. 2006/2007 naprej

(dopolnjevanje)

183

Olena Gabor v šol. l. 2008/2009 (dopolnjevanje)

Strokovnoteoretični predmeti

mag. Marjan Vaupotiĉ celotno obdobje

Jana Buĉar celotno obdobje

Tanja Flegar od šol. l. 2007/2008 naprej

Renata Golob celotno obdobje

Sabina Šebjan Jaklin od šol. l. 2008/2009 naprej

Edvard Jakšiĉ od šol. l. 2001/2002 naprej

Joţica Jordan Eman od šol. l. 2003/2004 naprej

Silvo Kociper od šol. l. 2006/2007 naprej

Marija Kolenko od šol. l. 2003/2004 naprej

Zlatka Lebar do leta 2002 (od šol. l. 2002/2003

ravnateljica)

Olga Lenart do leta 2005

Sonja Lovenjak v šol. l. 2005/2006

Tadeja Lenart-Puhek od 2000−2002

Tatjana Pernat celotno obdobje

Saša Šabjan celotno obdobje

Jerneja Šavel od šol. l. 2007/2008 naprej

Irena Šumak celotno obdobje

Marjeta Tinev do leta 2001

Genovefa Virag celotno obdobje

Romana Vozliĉ od šol. l. 2005/2006 naprej

Danijela Zelko-Škaliĉ od šol. l. 2001/2002 naprej

Mihaela Vuĉina od šol. l. 2002/2003 naprej

Elizabeta Perša od šol. l. 2008/2009 naprej

Praktični pouk

Mojca Arko Cipot

Angela Benko Lang

Olga Fartelj

184

Nataša Fujs

Vlasta Glavaĉ

Nataša Gomboc

Jasenka Hrebak

Emilija Kavaš

Ema Kolmanko

Tomislav Kolmanko

Vesna Krof

Evgen Kuzma

Metka Moĉnik

Irena Nerad

Janko Rešeta

Leon Šabjan

Petra Tkalec

Sandra Vrbanec

Stanka Vozliĉ

Dušica Vukan

Drugi strokovni delavci

Judita Kalamar - knjiţniĉarka od šol. l. 2001/2002 naprej

Samuela Zadravec - knjiţniĉarka do 2001

Mateja Jakšiĉ - svetovalno delo celotno obdobje

Vida Tivadar Mesariĉ - koordinatorka za dijake s posebnimi potrebami

od šol. l. 2009/2010 naprej

Drago Vaupotiĉ - laborant celotno obdobje

Zunanji sodelavci

Avgust Đarmati, dr. med.

Gabrijela Jelka Ĉop, dr. med.

Danijel Grabar, dr. med.

mag. Alojz Horvat, dr. med.

Janja Horvat, dr. med.

185

Mateja Horvat, dr. med.

Dean Köveš, dr. med.

Rudolf Mikoliĉ, dr. med.

dr. Tatjana Puc Kous, dr. med.

Edith Sapaĉ Ţiţek, dr. med.

Milorad Skoĉić, dr. med.

Tibor Škaliĉ, dr. med.

asist. mag. Erika Zelko, dr. med.

Staša Kocjanĉiĉ, dr. med.

Edita Jošar - farmakologija

Alenka Premuš Marušiĉ – farmakologija

Nada Bernat - farmakologija

Avgust Kociper - zdravstvena terminologija

Klaudija Sedar - zdravstvena terminologija

Pripravnici

Suzana Petroviĉ (slovenšĉina) v šol. l. 2005/2006

Danijela Satler (biologija) v šol. l. 2009/2010

Drugi zaposleni

Blanka Zadravec (poslovna sekretarka - celotno obdobje)

Lidija Kuzma (raĉunovodkinja - celotno obdobje)

Matej Gruškovnjak (hišnik - celotno obdobje)

Bernarda Špilak (ĉistilka - celotno obdobje)

Marija Vogrin (ĉistilka - celotno obdobje)

Dušan Novak (ĉistilec - od leta 2003 naprej)

Ciril Benko (vzdr. uĉn. tehn. - do leta 2002)

186

Boţidar Šalamon

ZLATE MATURANTKE IN ZLATI MATURANTI SREDNJE

ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA

Zakljuĉevanje štiriletnega izobraţevanja na zdravstveni šoli je v zadnjih

dvajsetih letih šlo skozi razliĉne faze. V zaĉetku devetdesetih letih, v ĉasu

usmerjenega izobraţevanja, so dijakinje in dijaki ob letnem spriĉevalu

dobili še diplomo o konĉanem izobraţevanju. Nato je sledil ĉas zakljuĉnih

izpitov, katerih odliĉnim v ĉetrtem letniku ni bilo potrebno opravljati. V

ţelji po nadaljnjem univerzitetnem izobraţevanju je v ĉasu od 1995 do

2002 na šoli 63 dijakinj in dijakov opravilo splošno maturo. V tem ĉasu so

ostali zakljuĉevali izobraţevanje z zakljuĉnimi izpiti. Zaradi poenotenega

zakljuĉevanja izobraţevanja na srednjih šolah in enakovrednega

obravnavanja pri vpisu v nadaljnje izobraţevanje - se je leta 2002 uvedla

poklicna matura. Poklicno maturo dijakinje in dijaki opravljajo iz štirih

predmetov. Dva predmeta sta strokovna in dva splošnoizobraţevalna.

Dijakinje in dijaki dobijo ob izjemnem uspehu diplomo s pohvalo. V

javnosti so imenovani kot zlati maturanti. Te dijakinje in dijaki so potem

tudi povabljeni na sprejem k ministru za šolstvo in šport in k predsedniku

Republike Slovenije. Veseli nas, da je tudi na naši šoli vse veĉ takih zlatih

maturantk in maturantov. Skozi vsa ta leta so to diplomo s pohvalo dobili:

Sonja OZMEC 7. 7. 2004

Danijel ŠKAFAR 8. 7. 2005

Janja BRUNEC 7. 7. 2006

Mirjana

FLAJŠAKER

7. 7. 2006

Uroš RAŠĈAN 7. 7. 2006

Maja BRODER 9. 7. 2007

Sneţana RAJBAR 9. 7. 2007

Leon ŠAJT 9. 7. 2007

Darijan ZORKO 9. 7. 2007

Tadeja

DOLINŠĈAK

7. 7. 2008

Urška LANG 14. 7. 2008

187

Sabina GLAVAĈ 6. 7. 2009

Doris HORVAT 6. 7. 2009

Nives MARIĈ 6. 7. 2009

Nives OLAJ 6. 7. 2009

Darko HORVAT 1. 3. 2010

Natalija GORIĈKI 5. 7. 2010

Tajda GREDAR 5. 7. 2010

Janja KNEZ 5. 7. 2010

Laura ŢIGERT 5. 7. 2010

Sandra ŢUNIĈ 12. 7. 2010

Ponosni smo na vse te naše zlate maturantke in maturante.

Zlata maturanta Leon Šajt in Sneţana Rajbar z drţavno sekretarko MŠŠ Alenko Šverc in

ravnateljico Zlatko Lebar leta 2007

Zlati maturantki Sabina Glavač in Nives Olaj z ministrom za šolstvo in šport, Igorjem

Lukšičem in ravnateljico, Zlatko Lebar leta 2009

188

ZAKLJUČNI RAZREDI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE

MURSKA SOBOTA V OBDOBJU OD LETA 2000-2010

Šolsko leto 2000/2001

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razrednik Ciril

Lovrenčec

Antolin, Boţica

Baroviĉ, Darja

Bobovec, Tanja

Bot, Andreja

Danĉ, Anita

Danĉ, Valerija

Dolamiĉ, Lea

Ficko, Robert

Hajdinjak, Miro

Hauko, Simon

Horvat, Tomaţ

Hozjan, Jernej

Jug, Tomaţ

Kolariĉ, Katja

Koltaj, Bojan

Kuzmiĉ, Lea

Lampret, Tanja

Majeriĉ, Nina

Marhold, Cvetka

Mauĉec, Martin

Miholiĉ, Matjaţ

Miholiĉ, Uroš

Moţina, Mateja

Nemec, Tina

Nerad, Katja

Sever, Sandra

Soviĉ, Sandra

Škerlak, Danilo

Topolovec, Miha

Tratnjek, Andreja

4. b, razredničarka Olga

Lenart

Bogdanoviĉ, Kristjan

Bot, Denis

Feher, Nataša

Gajšek, Jana

Kjerkeš, Ksenija

Horvat, Martina

Kolbl, Ksenija

Kološa, Anita

Krojs, Saša

Luk, Mojca

Masten, Kristjan

Mešiĉ, Gregor

Mudrov, Jasmina

Papiĉ, Andrejka

Potoĉnik, Mihaela

Rajnar, Robert

Ruţiĉ, Nataša

Slemenšek, Leon

Soboĉan, Petra

Šantavec, Jasna

Šinko, Aleš

Škafar, Marjan

Šober, Stanka

Štefanec, Jasmina

Vidic, Romana

Vuĉko, Maja

Ţekš, Sebastjan

Ţiviĉ, Jasmina

4. c, razredničarka

Brigita Štumpf

Dervariĉ, Romana

Domanjko, Irena

Flisar, Ferdo

Fridau, Nadja

Gomboc, Nataša

Horvat, Igor

Horvat, Simona

Ivankoviĉ, Jasmina

Juranoviĉ, Ines

Klemenĉiĉ, Urška

Klobasa, Nataša

Kološa, Teja

Kovaĉiĉ, Nina

Mesariĉ, Andrej

Mihoriĉ, Maja

Muršec, Blanka

Nedelko, Denis

Nemeš, Silvija

Novak, Simona

Panker, Irena

Papiĉ, Maja

Petek, Manuela

Sedonja, Simon

Tetiĉkoviĉ, Nataša

Tušek, Monika

Zelko, Mojca

Ţiţek, Petra

4. d, razredničarka Irena

Šumak

Buĉek, Barbara

Ĉep, Nino

Ĉuk, Kaja

Divjak, Jasmina

Frĉko, Simon

Gomboc, Metka

Györköš, Timea

Horvat, Romana

Huber, Danijela

Kerec, Natalija

Klemenĉiĉ, Elvira

Kolmaniĉ, Aleš

Nedelko, Erik

Pal, Tatjana

Paniĉ, Borut

Pauša, Katja

Puĉko, Andreja

Ribiĉ, Ţaneta

Sarjaš, Renata

Slekovec, Damjan

Šipliĉ, Damir

Škraban, Zvonko

Tominc, Sašo

Topolnik, Nataša

Vrbnjak, Sabina

4. e, razredničarka Jana

Bučar

Baksa, Silvija

Ĉrnjaviĉ, Anja

Domitric, Karmen

Fekonja, Igor

Frumen, Mateja

Grah, Andreja

Gregur, Katja

Holsedl, Ingrid

Kauĉiĉ, Nataša

Koudila, Mihaela

Kovaĉ, Petra

Kovaĉ, Urška

Lutar, Aleksandra

189

Mikuliĉ, Ivana

Miško, Metka

Muhiĉ, Vesna

Ošlaj, Jernej

Reţonja, Aleksandra

Sabo, Klavdija

Štabuc, Natalija

Štefanec, Klavdija

Šticl, Tadej

Vegi, Matej

Zadravec, Andreja

Zver, Vesna

Šolsko leto 2001/2002

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Marija Bugar

Boroviĉ, Maja

Duh, Renata

Erniša, Petra

Gaberšĉek, Silvija

Herbaj, Valentina

Kauĉiĉ, Aleš

Kerec, Aleš

Ketiš, Nina

Konkoliĉ, Andreja

Korpiĉ, Silvo

Kosi, Andrej

Kraljiĉ, Larisa

Kranjc, Andrej

Krojs, Aleš

Krţiĉ, Damjana

Kulĉar, Tadeja

Legen, Simon

Luthar, Rok

Majcen, Martina

Novak, Aleš

Novak, Jana

Peĉek, Katja

Rituper, Valentina

Roţman, Iztok

Šimonka, Brigita

Štuhec, Doris

Vöröš, Petra

Zakojĉ, Aleksandra

Zakojĉ, Jernej

Zumeri, Melita

Ţitek, Daniela

4. b, razrednik Boţidar

Šalamon

Benko, Beno

Cigan, Petra

Ĉrepinko, Damjan

Fekonja, Luka

Granfol, Brigita

Hodošĉek, Primoţ

Horvat, Andrej

Hozjan, Darja

Kardinar, Zdenka

Kaštrun, Vesna

Kolariĉ, Nina

Kous, Polona

Markoja, Tadeja

Mavriĉ, Nataša

Nedelko, Urška

Radonjić, Dubravka

Rauter, Nina

Sabotin, Maša

Stajnko, Martin

Škerget, Martina

Škrobar, Jasmina

Temlin, Dejan

Trstenjak, Danijela

Vesel, Boštjan

Zadravec, Marinka

Zver, Sonja

4. c, razredničarka

Genovefa Virag

Bezjak, Jolanda

Celec, Peter

Dani, Kristjan

Farkaš, Petra

Farkaš, Sandra

Fujs, Jerneja

Henzel, Daniela

Hodošĉek, Andreja

Horvat, Jasmina

Horvat, Tanja

Kerin, Marko

Kolar, Niko

Kovaĉ, Matej

Kranjc, Aleš

Kreft, Tadej

Lašiĉ, Mateja

Magdiĉ, Andreja

Maruško, Matej

Kranjec, Simona

Puhar, Barbara

Smej, Martina

Šalamun, Manja

Šef, Ljudmila

Šimon, Marinela

Ternar, Dominik

Turha, Daniel

Vajda, Anita

Zakoĉ, Daniela

Ţilavec, Mihaela

Šolsko leto 2002/2003

TEHNIK

ZDRAVSTVENE NEGE

4. a, razredničarka

Mateja Hladen

Balaţic, Nina

Boţiĉ, Dejan

Bejek, Sandra

Blaţekoviĉ, Tjaša

Deutsch, Melisa

Feher, Edina

Ficko, Andreja

Flisar, Gorazd

Gjergjek, Martina

Gomboc, Roman

Hari, Simona

Horvat, Maša

Horvat, Tea

Hozjan, Roman

Juterša, Anita

Kerec, Mirjana

Kreslin, Štefan

Krţiĉ, Romana

Kurbos, Anita

Lapoši, Davor

Muhiĉ, Mitja

Perša, Martina

Poţgai, Rimonda

Raduloviĉ, Goran

Roţman, Matej

Ruţiĉ, Mateja

Samec, Iztok

Slemenšek, Nina

Tkalec, Peter

Tratnjek, Leonida

Viher, Valentina

Vinko, Biljana

190

Ţabota, Janja

4. b, razrednik Goran

Špilak

Balaţic, Benjamin

Bertalaniĉ, Sonja

Bokan, Janja

Emberšiĉ, Gregor

Fleisinger, Lea

Fras, Nina

Gomboc, Blaţ

Hochegger, Petra

Irgoliĉ, Nataša

Jankoviĉ, Dragan

Kociper, Natalija

Kolbl, Suzana

Korez, Maja

Lapoši, Mateja

Lukaĉ, Dominik

Mavriĉ, Uroš

Menciger, Gabrijela

Müller, Nataša

Potoĉnik, Meri

Puĉko, Tatjana

Recek, Mihaela

Ritlop, Mihaela

Škaliĉ, Andreja

Titan, Sandra

Trajber, Tatjana

Vogrinĉiĉ, Mateja

Vukoviĉ, Aleksandra

Zorjan, Sandi

Ţajdela, Mateja

4. c, razredničarka

Biljana Kramberger

Andreĉ, Anita

Bogar, Teodor

Braĉiĉ, Mojca

Ĉontala, Darjan

Domainko, Tomaţ

Fister, Jasmina

Gjura, Klementina

Gomboc, Mojca

Horvat, Monika

Horvat, Tanja

Hudin, Andrej

Karba, Boštjan

Kocon, Joţica

Koler, Jelka

Kovaĉ, Goran

Kriţan, Petra

Lasbaher, Branka

Malaĉiĉ, Sabina

Meolic, Simona

Pavel, Damir

Petek, Tamara

Pintariĉ, Simona

Ritlop, Natalija

Rogan, Maja

Sagaj, Ksenja

Slaviĉ, Anja

Škafar, Mateja

Štimec, Tatjana

Tkalec, Arsen

Ungar, Danijel

Voršiĉ, Zdravko

Zemljiĉ, Manja

Ţuniĉ, Rene

Šolsko leto 2003/2004

TEHNIK

ZDRAVSTVENE NEGE

4. a, razrednik Daniel

Donša

Abraham, Nina

Babiĉ, Andrej

Babiĉ, Samo

Belak, Melita

Belec, Simona

Bokan, Jasmina

Fras, Andreja

Gašpar, Petra

Hahn, Manuel

Hari, Mitja

Horvat, Nives

Hunjadi, Mihaela

Jerebic, Darja

Jureš, Nuša

Kegl, Katja

Kerec, Marko

Klemenĉiĉ, Valter

Koĉar, Karina

Kovaĉ, Andreja

Lukman, Jasmina

Hauko, Denis

Nerad, Tanja

Rijavec, Tadeja

Sapaĉ, Boštjan

Sever, Manuela

Sever, Mojca

Šic, Andreja

Vršiĉ, Urška

Varga, Natalli

Viljevac, Elvira

Zadravec, Natalija

Ţekš, Robert

4. b, razredničarka

Renata Golob

Bedekoviĉ, Ksenija

Bernad, Kristian

Bernad, Rok

Bogdan, Klaudija

Bot, Bernarda

Buĉek, Gordana

Dajĉ, Nina

Gomboc, Sandra

Gyoha, Blaţ

Horvat, Jasmina

Hozjan, Adrijana

Huzimec, Evelina

Kontrec, Denis

Koša, Helena

Krajcar, Andreja

Kuzma, Jasmina

Laslo, Jana

Laslo, Robert

Lipiĉ, Urška

Magyar, Betti

Mohorko, Mirjana

Nedok, Elvis

Perdigal, Mihaela

Ratnik, Sašo

Ribiĉ, Doris

Ropoša, Mihaela

Širol, Zlatko

Škrilec, Nina

Török, Ladislav

Turk, Jasmina

Vrabel, Dunja

Ţökš, Tanja

4. c, razredničarka Ema

Györek

Balaţic, Domen

Borovnjak, Leon

Fajfar, Gabrijela

Gregoran, Sabina

191

Ivanuša, Darinka

Jeriĉ, Jasmina

Jurša, Andreja

Klemenĉiĉ, Staša

Krznar, Dominik

Kulĉar, Rosana

Lašiĉ, Marko

Lazar, Mateja

Lukaĉ, Štefan

Mihaliĉ, Mateja

Obal, Urška

Ozmec, Sonja

Pucko, Simon

Rituper, Bojana

Simonĉiĉ, Petra

Sreš, Jasna

Šalamon, Mateja

Škaliĉ, Monika

Škraban, Tadeja

Šmid, Grega

Tkalec, Katja

Tratnjek, Zoran

Vukoviĉ, Mateja

Zadravec, Tatjana

Zorjan, Lejla

Zorjan, Tadej

Zver, Lucian

Zvonar, Matej

Šolsko leto 2004/2005

TEHNIK

ZDRAVSTVENE NEGE

4. a, razredničarka Jana

Bučar

Cvetko, David

Ficko, Martina

Gerenĉer, Doris

Granfola, Saša

Harc, Denis

Hegeduš, Blanka

Hercan, Tina

Juvan, Amanda

Kovaĉiĉ, Maja

Kraljiĉ, Dragana

Kranjec, Tadej

Kukec, Andreja

Kuzma, Doris

Lapoši, Katja

Lebar, Katja

Marijanoviĉ, Tomaţ

Miliĉ, Anita

Nagy, Silvija

M. Pintariĉ, Dejan

Poljanec, Marko

Prša, Manuela

Šemen, Darko

Škafar, Danijel

Vrbanĉiĉ, Karmen

Vöröš, Marko

Zemljak, Alen D.

Ţerdin, Miha

4. a, razrednik Edvard

Jakšič

Berden, Jernej

Bruĉić, Ljiljana

Fras, Blaţ

Farkaš, Martina

Gorĉan, Edita

Hauko, Zalika

Horvat, Jure

Horvat, Kristjan

Kovaĉiĉ, Maja

Lebar, Elizabeta

Lotriĉ, Saša

Lutar, Jasmina

Malaĉiĉ, Marko

Mihaliĉ, Matej

Felkar, Renato

Ošlaj, Aleksandra

Ošlaj, Emanuela

Pocak, Simona

Prkiĉ, Ksenja

Rantaša, Tadeja

Ritonja, Barbara

Šandor, Simon

Šarkezi, Zvezdana

Titan, Gregor

Zamuda, Martina

Ţohar, Mateja

4. c, razredničarka Irena

Šumak

Bertalaniĉ, Mojca

Bohar, Andreja

Budja, Ludvik

Cupar, Matej

Dominiĉ, Joţica

Filipiĉ, Sandra

Gašparac, Tadeja

Klariĉ, Maša

Liner, David

Kandriĉ, Marina

Martinec, Mirjana

Mateĉko, Danijel

Novak, Aleš

Panker, Denis

Peĉek, Maja

Puhan, Urška

Reţonja, Mitja

Ropoša, Jasmina

Roškar, Zvonka

Rogaĉ, Andreja

Škrlec, Sandi

Topolovec, Marko

Trplan, Matej

Vajs, Andreja

4. d, razredničarka

Genovefa Virag

Antoliĉ, Petra

Balaţic, Uroš

Ĉernela, Miha

Ĉinĉ, Tine

Erdelji, Petra

Flisar, Petra

Glavaĉ, Joţica

Kauĉiĉ, Maja

Korent, Joţe

Koroša, Gregor

Korpiĉ, Martina

Kosi, Jasmina

Košnik, Tadej

Kranjec, Sandra

Lah, Sabina

Matjašec, Nina

Rudolf, Natalija

Šarkan, Lea

Šĉavniĉar, Jani

Škafar, Katja

Veberiĉ, Evgen

Vuĉko, Alen

Zorec, Nastja

192

Šolsko leto 2005/ 2006

TEHNIK

ZDRAVSTVENE NEGE

4. a, razrednik Ivan

Ropoša

Bagari, Jasmina

Balaţic, David

Belec, Mojca

Berki, Sandra

Bernjak, Bojana

Boţiĉ, Anita

Cigut, Matej

Cipot, Aljoša

Ficko, Gordana

Flisar, Danijel

Forjan, Joţica

Gorĉan, Nuša

Hajdu, Robert

Halabarec, Barbara

Hertariĉ, Maja

Horvat, Jasmina

Horvat, Saša

Horvat, Tamara

Kišfalvi, Nikolaj

Kos, Nina

Kovaĉ, Matej

Prelec, Egon

Pušenjak, Klavdija

Rašĉan, Uroš

Širovnik, Tjaša

Škraban, Milan

Titan, Matjaţ

Tratnjek, Leon

Varga, Erik

Vuĉak, Nina

Volf, Anita

4. b, razrednik Boţidar

Šalamon

Balaţic, Boštjan

Brunec, Janja

Bukovec, Ksenija

Bukovec, Mihael

Ĉinĉ, Andrej

Dervariĉ, Blanka

Fartek, Jasmina

Feuš, Andreja

Flajšhaker, Mirjana

Forjan, Katja

Gönc, Monika

Havoj, Dario

Holc, Klavdija

Horvat, Anja

Ivanuša, Nastja

Jeneš, Simon

Jerebic, Martina

Karba, Sandi

Kelnariĉ, Sara

Kozar, Jasmina

Majeriĉ, Tilen

Matiš, Mojca

Mlinariĉ, Tadeja

Puĉko, Mateja

Sever, Sandra

Soviĉ, Iztok

Šajnoviĉ, Ksenija

Veren, Petra

Vindiš, Joţica

Vnuk, Tomi

4. c, razredničarka

Brigita Štumpf Sovič

Bukovec, Nina

Dobaj, Alen

Gomboc, Tanja

Jaušovec, Jasmina

Jaušovec, Mirjana

Jug, Sandra

Kauĉiĉ, Anja

Kosednar, Patricija

Kosi, Simona

Kovaĉ, Joţe

Kozar, Denis

Lah, Iztok

Majc, Tadeja

Meznariĉ, Mateja

Mlinariĉ, Andreja

Novak, Mateja

Pelcl, Aleksandra

Prajnar, Anita

Pucko, Tamara

Slatinšek, Eva

Šadl, Tomaţ

Šnurer, Leon

Štefanec, Gregor

Vozliĉ, Kristjan

Vuĉko, Dušan

Vuĉko, Rebeka

Šolsko leto 2006/2007

TEHNIK

ZDRAVSTVENE NEGE

4. a, razrednik Goran

Špilak

Bediĉ, Rahela

Benkoviĉ, Tomaţ

Bratkoviĉ, Milena

Bromše, Tanja

Bunderla, Denis

Fajfar, Barbara

Gomboc, Vasja

Grah, Egon

Himelrajh, Blaţ

Horvat, Sandi

Ivanec, Matjaţ

Janţa, Jernej

Jaušovec, Damjan

Jerebic, Patricija

Jurkoviĉ, Silvija

Kolenoviĉ, Estera

Kovaĉ, Petra

Magdiĉ, Nataša

Novak, Liljana

Pavalec, Andreja

Petković, Martina

Puĉko, Tamara

Roudi, Milena

Smodiš, Matej

Šonaja, Rok

Vuĉak, Daniel

Ţalik, Tadeja

4. b, razredničarka Saša

Šabjan

Bauer, Samantha

Buĉek, Mihaela

Bunderla, Andrej

Ĉuriĉ, Dejan

Erjavec, Mojca

Finster, Klaudija

Franko, Anita

Fridau, Anita

Haklin, Kristjan

Horvat, Andreja

Horvat, Jasna

Horvat, Urška

Kolariĉ, Matej

193

Lulik, Mateja

Matiš, Manuela

Mekiš, Martina

Muršiĉ, Mihael

Orgoliĉ, Anja

Pelcl, Sandra

Pozman, Melita

Recek, Suzana

Roţman, Tadeja

Sever, Dejan

Šauperl, Nina

Trstenjak, Anja

Zelko, Aleksandra

Ţelezen, Gregor

4. c, razrednik Bojan

Šebjan

Balaţic, Matjaţ

Berki, Tanja

Bogdan, Danijel

Cajnkar, Aleksandra

Đuran, Denis

Fartek, Sandra

Gojnik, Ivana

Gregorinĉiĉ, Davor

Gutman, Tina

Hozjan, Luka

Janeţiĉ, Mitja

Jurišaga, Veronika

Kocon, Renata

Kodela, Davorin

Kolariĉ, Monika

Kranjec, Anita

Kukolj, Sašo

Kuzma, Patricija

Lutar, Ksenija

Mesariĉ, Saša

Obal, Petra

Prša, Blanka

Rajbar, Sneţana

Sreš, Primoţ

Šiško, Darko

Titan, Janja

Vratar, Damjan

Vukoviĉ, Milena

Ţelezen, Anja

4. d, razredničarka Judita

Kalamar

Belna, David

Benko, Patrik

Bradaĉ, Janja

Broder, Maja

Camplin, Monika

Cep, Tina

Cvetko, Nina

Flegeriĉ, Tadej

Gajšek, Urška

Hari, Sanja

Horvat, Mihaela

Kramberger, Martina

Kranjec, Jure

Lesjak, Betina

Magdiĉ, Irena

Majcen, Maja

Mariĉ, Marjan

Mesariĉ, Ksenja

Müller, Melita

Nuhija, Arben

Slana, Mihael

Seĉko, Sanja

Sreš, Dejan

Šajt, Leon

Verbanĉiĉ, Doris

Vuĉkiĉ, Tjaša

Zelko, Katja

Zemljak, David

Zorko, Darijan

Ţigo, Igor

Šolsko leto 2007/2008

TEHNIK

ZDRAVSTVENE NEGE

4. a, razredničarka Ema

Györek

Ĉuriĉ , Danijela

Ĉuriĉ, Julija

Ferĉak, Jernej

Ferencek, Matevţ

Goluboviĉ, Miloš

Hozjan, Danijela

Petra, Koren

Lešnik, Julija

Magdiĉ, Martina

Markoja, Ksenija

Moţiĉ, Monika

Nemec, Blaţ

Panker, Metka

Poĉiĉ, Mitja

Polajnar, Urška

Rous, Marko

Šemen, Sanja

Tišiĉ, Aleksandra

Tkalec, Mirjana

Tratnik, Simona

Vaš, Arpad

Vindiš, Dominik

Zadravec, Davor

Zadravec, Viktorija

Zver, Vanja

Ţerdin, Laura

4. b, razrednik Franc Duh

Bednjaniĉ, Jelka

Belec, Maja

Cvetko, Saša

Ĉasar, Tadej

Ĉernjaviĉ, Zvonka

Gomboc, Dajanz

Gomboc, Dušan

Gujtman, Domen

Hodošĉek, David

Horvat, Monika

Horvat, Tomaţ

Hozjan, Maja

Kerĉmar, Sanja

Kolariĉ, Ramona

Kosi, Dejan

Košalin, Barbara

Kozar, Denis

Krajnc, Tina

Kuzma, Ksenija

Lang, Urška

Makoter, Barbara

Makoter, Mirjana

Pintar, Ines

Sekereš, Benjamin

Slekovec, Andrej

Šipoš, Megi

Škvorc, Patricija

Zver, Tadeja

Ţerdin, Andrej

4. c, razredničarka

Danijela Zelko-Škalič

Azola, Tadeja

Bratuša, Patricija

Ĉeke, Silvija

Dora, Benjamin

194

Horvat, Andrej

Ivanuša, Sanja

Jerebic, Mitja

Kisilak, Uroš

Klemenĉiĉ, Sandra

Koštomaj, Davor

Kotnik, Petra

Kovaĉec, Lea

Kozar, Stanko

Kriţman, Marko

Kuronja, Sandra

Lebar, Klementina

Lehar, Anja

Lipiĉ, Rene

Lozanĉić, Klaudija

Mesariĉ, Sandra

Osterc, David

Pal, Mario

Rojko, Helena

Slokan, Sandra

Šebjaniĉ, Ines

Štefanicki, Mitja

Topić, Sandra

Zamuda, Sabina

4. d, razredničarka

Mateja Jakšič

Bertalaniĉ, Janja

Bohnec, Beatris

Celec, Sandra

Dolinšĉak, Tadeja

Drvariĉ, Tanja

Flisar, Uroš

Geld, Romana

Gorenji, Goran

Hajdinjak, Tadeja

Hozjan, Nina

Hozjan, Primoţ

Kavaš, Leon

Koštric, Damjan

Kustec, Anja

Lovrenĉec, Klavdija

Nemec, Tanja

Ošlaj, Domen

Peĉek, Anica

Pertoci, Urška

Pirc, Jani

Polanec, Daniel

Smej, Sara

Stranjšak, Jana

Sukiĉ, Nina

Šijanec, Martin

Šterman, Keni

Štuhec, Sandra

Varga, Štefan

Vozliĉ, Sanja

Ţiţek, Andrejas

Šolsko leto 2008/2009

4. a, razredničarka

Renata Golob

Andrejek, Melisa

Antolin, Petra

Banko, Nuša

Buĉek, Nina

Casar, Nuša

Donoša, Urška

Duh, Ksenija

Fajs, Tadeja

Gregorinĉiĉ, Nina

Grlec, Damir

Halabarec, Urška

Horvat, Anja

Huber, Sandra

Kriţaniĉ, Anja

Laĉen, Petra

Lukaĉ, Borut

Matjašec, Alen

Novak, Marko

Perdigal, Denis

Radanoviĉ, Dajen

Rajtar, Anita

Sarjaš, Silvija

Sedlak, Tilen

Vogrinec, Dominik

Ţnidariĉ, Dejan

Ţohar, Mojca

4. b, razredničarka Metka

Prelog

Balaţic, Erik

Balaţic, Jernej

Belec, Aleksandra

Braĉko, Adrijana

Hari, Anita

Horvat, Denis

Horvat, Doris

Janĉar, Monika

Janeţiĉ, Martina

Kocet, Katja

Kodeliĉ, Aleksandra

Markoviĉ, Aleksandra

Medvar, David

Milošiĉ, Matej

Nemec, Luka

Ošlaj, Ciril

Podnar, Aleksandra

Prša, Gabrijela

Rajnar, Sanja

Sabotin, Leja

Tišler, Elvira

Trstenjak, Nina

Vrbanĉiĉ, Sandra

Vuĉak, Klaudija

Zadravec, Lea

Zekoviĉ, Suzana

Ţibrat, Damjan

Ţiţek, Tadej

4. c, razrednik Ciril

Lovrenčec

Atanasov, Darko

Benkiĉ, Martin

Braĉko, Tadeja

Flisar, Mitja

Fras, Dominik

Horvat, Olivera

Kikec, Lea

Klemenĉiĉ, Katja

Kocjan, Sabina

Koĉar, Karina

Kolenko, Saša

Kuronja, Greg

Lesic, Sandra

Litrop, Aleksandra

Mencigar, Mateja

Mlinariĉ, Laura

Ozvatiĉ, Katja

Pevec, Klementina

Poredoš, Mitja

Prajnar, Maja

Serdt, Nina

Smodiš, Valentina

Soboĉan, David

Šemen, Sanja

Vizjak, Vesna

Vrzel, Jasmina

Ţganjar, Anita

Ţiţek, Goran

195

4. d, razredničarka

Genovefa Virag

Balaţic, Marko

Cifer, Mihael

Fodor, Katja

Glavaĉ, Sabina

Gorĉan, Anita

Grah, Marko

Hajdiĉ, Nina

Horvat, Anita

Horvat, Jacinta

Kardoš, Sandra

Kološa, Saška

Koštric, Matej

Lebar, Dominik

Lebar, Katja

Lebar, Vanesa

Lovenjak, Maja

Majc, Sašo

Mariĉ, Nives

Maruško, Matic

Miholiĉ, Danijel

Murg, Anja

Olaj, Nives

Rous, Aljoša

Strniša, Martina

Škafar, Martina

Šumak, Jasna

Tubikanec, Jerneja

Vrbanĉiĉ, Laura

Ţiţek, Boris

Šolsko leto 2009/2010

TEHNIK

ZDRAVSTVENE NEGE

4. a, razrednik Boţidar

Šalamon

Antolin, Aleksandra

Cigan, Tamara

Farkaš, Danijela

Holsedl, Janez

Kerĉmar, Marko

Kolman, Nataša

Lepoša, Maja

Lovenjak, Jasmina

Maĉek, Mateja

Maĉek, Melita

Mauĉec, Polona

Mörec, Maja

Novak, Sabina

Novak, Tina

Potoĉnik, Nina

Prelec, Mitja

Recek, Klaudija

Sabotin, Tamara

Špilak, Ines

Šterman, Tim

Topolovec, Tina

Zrim, Primoţ

Zver, Sara

Ţigert, Laura

4. b, razredničarka

Brigita Štumpf Sovič

Ĉergoli, Ana

Ĉiriĉ, Natalija

Fajs, Nataša

Ficko, Sara

Gergar, Rok

Horvat, Tina

Katona, Nino

Kovaĉ, Rihard

Lepoša, Zoran

Matko, Nina

Đem, Miloševiĉ

Nemet, Melani

Novak, Sanela

Ozmec, Aljaţ

Pleĉko, Jurij

Pleĉko, Marko

Prkiĉ, Doris

Ritlop, Silvija

Seršen, Julija

Slavic, Mateja

Svetec, Andreja

Šalamun, Aljaţ

Štraus, Karmen

Tkalec, Tjaša

Tot, Sara

Vajda, Gregor

Zavec, Štefan

4. c, razredničarka

Renata Roţanc

Abraham, Simona

Baĉiĉ, Anja

Bernjak, Barbara

Bertalaniĉ, Laura

Golob, Larisa

Goriĉki, Natalija

Gredar, Tajda

Hodošĉek, Nuša

Kauĉiĉ, Maša

Knez, Janja

Kokol, Nuša

Magdiĉ, Tamara

Markoviĉ, Denis

Merklin, Kaja

Nerat, Lidija

Novak, Mihaela

Pap, Zoltan

Pestner, Damijana

Prelog, Primoţ

Prendl, Patrik

Pucko, Nina

Puhan, Niko

Sabotin, Lojska

Smodiš, Marko

Sušec, Matjaţ

Špilak, Grega

Topolovec, Tanja

Vinĉec, Smiljana

Zver, Sanja

Ţalig, Kristjan

4. d, razredničarka Irena

Šumak

Bedernjak, Tjaša

Bezjak, Primoţ

Brunec, Marjan

Gomboc, Saša

Hari, Saša

Hercan, Grega

Hozjan, Špela

Jelen, Patrick

Karlovĉec, Katja

Kolariĉ, Joţef

Koren, Sandi

Krajnc, Patricija

Leštan, Saša

Markoja, Luka

Martinjak, Sven

Mauĉec, Klementina

Mesarec, Tamara

Mihoriĉ, Matej

Raduha, Evelina

Šalika, Tadeja

Šimon, Martina

Škrget, Anja

Vlaj, Filip

Vrbnjak, Ksenija

Zadravec, Iris

Zadravec, Urška

Ţuniĉ, Sandra

196

BOLNIČARJI-NEGOVALCI

Tečaj za dokvalifikacijo

bolničarja

Šolsko leto 1962/1963

Razredničarka Helena

Ravnič

Bec, Neţka

Ĉervek, Aleksandra

Erjavec, Cilka

Gabor, Olga

Gomboši, Ida

Klajderman, Irena

Kolariĉ, Alojzija

Kološa, Kristina

Korošec, Mimica

Kseneman, Joţica

Lopert, Justina

Lukner, Verona

Markoviĉ, Ludvik

Mlinariĉ, Marija

Novak, Rozalija

Ozvatiĉ, Alojz

Ozvatiĉ, Anica

Pavel, Terezija

Petroviĉ, Antonija

Petroviĉ, Joţica

Plohl, Joţica

Puĉko, Terezija

Serec, Franc

Solar, Ludvik

Štefanec, Krista

Vlah, Polonca

Zidar, Anica

BOLNIČAR-

NEGOVALEC

Šolsko leto 2000/2001

3. d, razrednik Franc

Duh

Balaţic, Anica

Baranja, Dejan

Bruner, Robert

Ĉolnik, Tadeja

Erhatiĉ, Biserka

Erhatiĉ, Mojca

Fujs, Natalija

Kocuvan, Jasmina

Laba, Anja

Lutar, Alenka

Majcen, Jasmina

Mauko, Martina

Meznariĉ, Martina

Miholiĉ, Lea

Mulec, Sabina

Nemet, Klavdija

Petovar, Boštjan

Reţonja, Petra

Sabo, Joţef

Smej, Martina

Šebjaniĉ, Sandra

Topolnik, Andreja

Trplan, Joţica

Vitez, Darko

Zadravec, Anita

Zadravec, Darja

Zadravec, Lidija

Zelko, Martina

Tmazek, Teja

Zver, Joţica

Šolsko leto 2001/2002

3. d, razredničarka

Tatjana Pernat

Bajiĉ, Štefanija

Baranja, Petra

Ciglar, Suzana

Denša, Mateja

Gjergjek, Melita

Hajdinjak, Joţica

Horvat, Andreja

Horvat, Doroteja

Horvat, Gorazd

Horvat, Leonardo

Horvat, Milan

Hozjan, Mateja

Jeneš, Lilijana

Kozic, Mitja

Linhard, Gabrijela

Lukaĉ, Štefan

Lütar, Suzana

Maĉek, Klaudija

Škerget, Monika

Turha, Tamara

Zupaniĉ, Petra

Zver, Sabina

Ţökš, Klaudija

Šolsko leto 2002/2003

3. d, razredničarka

Metka Prelog

Baranja, Andreja

Domitrica, Leonida

Domjan, Smiljana

Ferĉak, Jernej

Forjan, Daniel

Hajdinjak, Andrejka

Hozjan, Mateja

Kirec, Renata

Kociper, Nives

Lesjak, Gabrijela

Lesjak, Nina

Leţ, Natalija

Obal, Mateja

Rantaša, Tomaţ

Rudolf, Ksenja

Seršen, Melita

Šef, Mirka

Šinko, Niko

Škraban, Mojca

Tanacek, Darja

Titan, Martina

197

Vegi, Darja

Vegiĉ, Klaudija

Vodovnik, Jasmina

Vrabiĉ, Boris

Vreĉiĉ, Peter

Zelko, Nataša

Zelko, Zlatko

Zelko, Zoran

Ţerdin, Sonja

Ţganjar, Petra

Šolsko leto 2003/2004

3. e, razredničarka

Danijela Zelko-Škalič

Agiĉ, Eldin

Baranja, Larisa

Berden, Polona

Cmor, Melani

Denša, Dominik

Fras, Vesna

Gerenĉer, Andrej

Grah, Zvonka

Horvat, Imana

Horvat, Leja

Horvat, Meri

Horvat, Zdravko

Kolar, Martin

Kotnik, Rok

Lebar, Miran

Miholiĉ, Ingrid

Mitnjek, Martina

Peternel, Sašo

Ritlop, Maja

Smej, Darja

Šiftar, Boštjan

Špari, Saša

Vogrinĉiĉ, Danilo

Vuĉko, Petra

Zadravec, Lidija

Zadravec, Matej

Šolsko leto 2004/2005

3. e, razredničarka

Alenka Lapoši Škafar

Abraham, Ines

Baša, Lidija

Baša, Robert

Benko, Andreja

Bertalan, Kristija

Ĉrnel, Maja

Domitrica, Marinka

Filipiĉ, Mateja

Forjaniĉ, Valerija

Gjerek, Mojca

Golob, Rajko

Gomboc, Aleš

Habjaniĉ, Robert

Horvat, Andreja

Kleiderman, Igor

Kociper, Milojka

Kovaĉ, Nina

Kustec, Laura

Litrop, Jernej

Magdiĉ, Katja

Megliĉ, Matjaţ

Novak, Nataša

Ošlaj, Sašo

Peĉek, Simona

Pertoci, Denis

Sapaĉ, Mateja

Šebjaniĉ, Barbara

Šnepf, Livijana

Stojisavljeviĉ, Katja

Sukiĉ, Alen

Ţupanec, Mateja

Zver, Anja

Šolsko leto 2005/2006

3. e, razredničarka

Joţica Jordan Eman

Banfi, Natalija

Brunec, Jasmina

Ĉontala, Polona

Frumen, Polonca

Gjergjek, Petina

Grah, Andreja

Halas, Janja

Horvat, Denis

Horvat, Valerija

Hozjan, Mario

Kauĉiĉ, David

Majcen, Mojca

Makovec, Bojana

Mikuţ, Monika

Novak, Luka

Ozmec, Ivica

Polak, Maja

Sarjaš, Andrej

Smodiš, Teja

Šegovc, Boris

Škrjanec, Sandra

Titan, Marjana

Vidnar, Nuša

Voĉanec, Danijela

Vogrinec, Saša

Zoboviĉ, Karin

Ţohar, Andreja

Graj, Stanislav

Šolsko leto 2006/2007

3. e, razredničarka

Marija Kolenko

Antolin, Janja

Borovnjak, Leon

Dominko, Danica

Filipiĉ, Monika

Forjan, Alen

Glavaĉ, Laura

Grah, Patricija

Horvat, Andreja

Horvat, Đenifa

Jaušovec, Tjaša

Korent, Martina

Kralj, Natalija

Liner, Matej

Mesariĉ, Anja

Mlinariĉ, Mario

198

Plahut, Nina

Pucko, Mateja

Rašĉan, Peter

Roškar, Dejan

Sapaĉ, Sašo

Soviĉ, Marjana

Tišlar, Klavdija

Tušek, Uroš

Vida, Denis

Virag, Liljana

Vuĉko, Davor

Vukoviĉ, Blaţ

Šolsko leto 2007/2008

3. e, razrednik Edvard

Jakšič

Anderliĉ, Laura

Blaţeviĉ, Nataša

Bogdan, Adrijana

Cetl, Sandra

Ficko, Danijela

Gorĉan, Melani

Gorza, Doroteja

Halabarec, Laura

Henzel, Maja

Horvat, Melisa

Horvat, Mihaela

Hul, Leon

Karakatiĉ, Denis

Kerman, Ines

Kranĉiĉ, Nina

Magyar, Viktorija

Markoĉ, Petra

Merklin, Matej

Mihoriĉ, Monik

Pergar, Blaţ

Potrĉ, Tadeja

Predojeviĉ, Domen

Ruţiĉ, Anja

Starman, Tina

Štuhec, Alen

Tomaţiĉ, Gregor

Toplak, Denis

Votek, Mirjana

Vrabelj, Dušan

Vukoviĉ, Nina

Šolsko leto 2008/2009

3. e, razredničarka

Joţica Jordan Eman

Antolin, Doroteja

Benkiĉ, Monika

Ficko, Doroteja

Filipiĉ, Olivija

Flisar, Dajana

Forjan, Anja

Horvat, Zena

Hozjan, Denis

Jerebic, Sandra

Kerman, Lidija

Košar, Sandra

Lah, Aleksandra

Lukaĉ, Andreja

Lukman, David

Mariĉ, Tamara

Moĉnik, Damjana

Novak, Aleksandra

Petek, Mateja

Ratej, Metka

Roţman, Martin

Roţman, Tanja

Šimuniĉ, Tilen

Škerget, Andreja

Varga, Maja

Vidonja, Mateja

Vidonja, Sandra

Vöröš, Nino

Vršiĉ, Nina

Šolsko leto 2009/2010

3. e, razrednik Silvo

Kociper

Balaţic, Danijela

Banfi, Borut

Brunec, Ţan

Ĉiriĉ, Mateja

Erţen, Kaja

Golob, Tadeja

Gungl, Uroš

Horvat, Jan

Horvat, Sanja

Horvat, Santana

Kelenc, Niki

Kerman, Špela

Koltaji, Benjamin

Leandres, Damjan

Markoja, Marija

Perkiĉ, Uroš

Poredoš, Tina

Pucko, Sara

Ropoša, Sabina

Šalika, Janja

Škraban, Iva

Štrakl, David

Štrakl, Petra

Vršiĉ, Jernej

Vršiĉ, Nina

199

ZAKLJUČNI RAZREDI DO LETA 2000

Šolsko leto 1963/1964

4. a, razredničarka

Alojzija Obal

Bagari, Terezija

Berke, Jelka

Brumen, Irena

Ĉrnko, Terezija

Hari, Cvetka

Horvat, Anica

Karakati, Dragica

Kolmaniĉ, Marjeta

Koštrica, Marta

Kozic, Katarina

Kranjec, Ema

Petek, Daniela

Rajh, Nada

Sraka, Matilda

Toth, Elvira

Treppo, Nada

Veren, Milica

Virag, Marija

Vujnović, Nada

Vütek, Ibolka

4. b, razredničarka

Amalija Prelog

Babiĉ, Marta

Balaţic, Sofija

Belec, Antonija

Cipot, Marjeta

Ĉerpnjak, Marija

Doma, Anica

Domjan, Irma

Donša, Marija

Gyöfi, Jolanda

Kelenr, Vera

Kos, Vera

Košalin, Šarika

Lukovnjak, Matilda

Magaši, Joţe

Mekiš, Zora

Peĉek, Marjana

Rajtar, Angela

Recek, Francka

Smej, Katarina

Šalika, Marija

Šinko, Marija

Tratnjek, Joţefa

Vogrin, Genovefa

Vogrinec, Helena

Vukan, Greta

Zrim, Marjeta

Ţelodec, Štefan

Šolsko leto 1964/1965

4. razred, razrednik

Anton Praček

Abraham, Eva

Bojnec, Amalija

Ĉuriĉ, Rozalija

Erlaĉ, Ivica

Glavaĉ, Katica

Glavaĉ, Slavica

Glavaĉ, Terezija

Grand, Renata

Heindler, Marija

Hirei, Elizabeta

Huzjan, Nataša

Horvatiĉ, Štefka

Kavaš, Marija

Kovaĉiĉ, Anica

Kuhar, Olga

Kutoša, Marija

Lajnšĉek, Irena

Legen, Slava

Magdiĉ, Angela

Meolic, Rozalija

Pauĉiĉ, Nada

Potoĉnik, Joţica

Prašnikar, Marija

Ritlop, Agneza

Soboĉan, Marija

Stojko, Vera

Šadl, Štefka

Šĉanĉar, Nada

Šĉavniĉar, Ema

Talaber, Terezija

Vegiĉ, Marija

Zamuda, Joţica

Šolsko leto 1965/1966

4. a, razredničarka Vera

Jagličič

Arnšek, Breda

Baša, Bernarda

Casar, Vera

Cimerman, Gabrijela

Doma, Marija

Domitic, Katarina

Domijan, Anka

Duh, Irena

Edšid, Ivan

Farkaš, Elizabeta

Gubiĉ, Sidonija

Horvat, Karel

Jeriĉ, Danica

Kohek, Marjeta

Kornhausler, Marija

Kerec, Joţica

Koroša, Janez

Kuzma, Evgen

Laci, Pavel

Lipai, Zdenka

Majc, Joţe

Meolic, Marija

Mesariĉ, Franc

Peterka, Cecilija

Potoĉnik, Joţica

Rous, Cecilija

200

Stanek, Vera

Sukiĉ, Lidija

Šebjan, Joţica

Šinkec, Sidonja

Šparaš, Eva

Tušek, Elizabeta

Virag, Marija

Ţerdin, Anica

4. b, razredničarka Ema

Kneţevič

Dokl, Martina

Fekonja, Olga

Horvat, Marjana

Klement, Darja

Klukoviĉ, Nada

Knaus, Angela

Kolar, Dragotina

Köveš, Katarina

Lendvaj, Nada

Menhart, Pavla

Nemec, Anica

Obal, Albina

Paniĉ, Joţica

Poredoš, Elizabeta

Potoĉnik, Majda

Pozderec, Gizela

Rauter, Joţica

Ropoša, Marija

Skuhala, Marija

Söke, Katarina

Šiftar, Erna

Ţekš, Dragica

Šolsko leto 1966/1967

4. razred, razrednik

Anton Praček

Balaţic, Marta

Baligaĉ, Marija

Bencik, Slavica

Bunderla, Vera

Ĉarni, Erika

Celec, Vera

Duh, Sidonija

Gonza, Metka

Gorĉan, Zita

Gruškovnjak, Franc

Horvat, Joţe

Kmetec, Miran

Kofjaĉ, Majda

Kolariĉ, Anica

Korošak, Lidija

Korpiĉ, Gizela

Kozic, Erika

Kreslin, Joţe

Mauĉec, Angela

Mlinariĉ, Marija

Pintariĉ, Helena

Prašnikar, Ana

Štaus, Marija

Vuĉko, Katarina

Vuĉko, Marija

Zafošnik, Miroslava

Ţnuderl, Silva

Šolsko leto 1967/1968

ODSEK

AMBULANTNO-

BOLNIČNI

4. a, razredničarka

Alojzija Obal

Fariĉ, Franc

Flegar, Miran

Forjan, Nada

Graj, Martin

Györek, Angela

Hafner, Marija

Holcman, Štefan

Jambor, Elza

Kikec, Veronika

Kolmanko, Kristina

Kološa, Emilija

Kustec, Terezija

Lepoša, Štefan

Martinec, Stanko

Maroša, Marija

Matjašec, Margareta

Mešiĉ, Nada

Nemec, Alojzija

Novak, Regina

Panker, Anica

Potoĉnik, Vincencija

Rajnar, Anica

Smodiš, Marija

Tkalec, Štefan

Topolnik, Nada

Trajber, Marija

Treppo, Dragica

Weingerl, Marija

Vukan, Irma

Ţganjar, Regina

ODSEK PEDIATRIČNI

4. b, razredničarka

Lidija Kumin

Berdon, Majda

Beţek, Rozalija

Ĉarni, Darinka

Ferfolja, Angela

Forjan, Anica

Fras, Bernarda

Horvat, Gizela

Horvat, Marta

Kološa, Jelka

Kološa, Majda

Kramberger, Sidonija

Lük, Marija

Maroviĉ, Silvo

Meriĉnjak, Angela

Mlinariĉ, Katarina

Nemet, Hermina

Pintariĉ, Bernarda

Pojbiĉ, Olga

Razdevšek, Dragica

Recek, Štefka

Šinkec, Olga

Škafar, Marija

Vugrinec, Terezija

Vrtiĉ, Ema

201

Šolsko leto 1968/1969

ODSEK

AMBULANTNO-

BOLNIČNI

4. a, razrednik Marjan

Pavlič

Berendijaš, Marija

Bjedor, Olga

Ficko, Nada

Gomboši, Joţica

Grabar, Majda

Horvat, Bernarda

Horvat, Cvetka

Hozjan, Marija

Kornhausler, Ivanka

Makovec, Majda

Meolic, Olga

Mohar, Helena

Perdigal, Mira

Pintariĉ, Gizela

Poĉiĉ, Milena

Soboĉan, Gabrijela

Šĉavniĉar, Vera

Weindorfer, Emilija

Vohar, Bernarda

Vohar, Dragica

4. b, razredničarki Ema

Kneţevič in Marija

Bratkovič

Bagola, Karolina

Balaţic, Marta

Bratinšĉak, Marjana

Dittrich, Elizabeta

Fujs, Majda

Kauĉiĉ, Vekoslava

Jeriĉ, Alojzija

Kerĉmar, Slavica

Kiraly, Helena

Koĉar, Nada

Lebar, Olga

Lovenjak, Jelka

Mesariĉ, Ana

Mesariĉ, Marija

Perdigal, Štefanija

Prizmiĉ, Miroslava

Puĉko, Miroslava

Rantaša, Helena

Svatina, Antonija

Šaruga, Neţika

Zver, Matilda

Šolsko leto 1969/1970

ODSEK

AMBULANTNI

4. a, razredničarka

Marjeta Drvarič

Barbelj, Valerija

Brešĉak, Majda

Careviĉ, Helena

Ĉontala, Kristina

Debeleak, Dušica

Dervariĉ, Gizela

Forjan, Stefanija

Fošner, Nada

Hartman, Joţe

Hiršl, Marja

Kolmanko, Ida

Kastelic, Olga

Kafjaĉ, Marjan

Kranjec, Štefan

Kuzma, Bernarda

Lainšĉak, Alojzija

Markoviĉ, Franĉiška

Meško, Nada

Mlinariĉ, Nada

Nemec, Nada

Orban, Nada

Piškur, Olga

Podlesek, Danica

Poredoš, Margareta

Sabotin, Kornelija

Sancin, Nevenka

Sukiĉ, Marjeta

Šeruga, Mirko

Šiftar, Andrej

Tratnjek, Anastazija

Tratnjek, Kristina

Tratnjek, Nada

Vidic, Mija

Vrabelj, Rosvita

Vugrinec, Marija

ODSEK PEDIATRIČNI

4. b, razredničarka

Barica Kralj

Bot, Marija

Ĉinĉ, Marija

Dittrich, Ana

Duh, Marija

Dţuban, Zdenka

Forjan, Nada

Frumen, Darinka

Gregorec, Danica

Glaţar, Milena

Grajner, Marija

Horvat, Bernarda

Horvat, Danica

Janĉar, Marta

Kerec, Antonija

Kodila, Marta

Kous, Greta

Litrop, Alojzija

Magdiĉ, Marjeta

Miloševiĉ, Nada

Molnar, Zdenka

Petek, Angela

Petek, Cecilija

Pintariĉ, Justina

Slana, Zvonka

Rus, Boţena

Trajber, Pavla

Trajber, Terezija

Tratnjek, Terezija

Vegi, Ivanka

Ţibrik, Ana

Ţitek, Olga

202

Šolsko leto 1970/1971

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4.a razredničarka Vera

Jagličić

Ambroţ, Cvetana

Antolin, Vera

Arnuš, Mira

Gaberc, Vida

Gašpar, Marta

Goldinskij, Nada

Gomboc, Branko

Horvat, Agata

Koĉar, Marija

Kolar, Vida

Kološa, Marjana

Miklavţina, Nevenka

Milušiĉ, Gordana

Ovĉek, Cveta

Radkoviĉ, Joţica

Striĉević, Jadranka

Števanĉec, Cveta

Vuĉko, Katarina

4.b, razredničarka

Marija Bratkovič

Bauer, Anica

Bergles, Dragica

Györek, Genovefa

Hleb, Dragica

Kisilak, Marija

Korošec, Irena

Kramar, Terezija

Kutoša, Albina

Lang, Milena

Novak, Biserka

Pavel, Milan

Penhofer, Valerija

Peterka, Tatjana

Pozniĉ, Silva

Roţman, Ana

Tibaut, Helena

Vogrinĉiĉ, Zorica

Ţalik, Joţef

Ţekš, Majda

Ţibrik, Cvetka

Šolsko leto 1971/1972

4. a, razredničarka

Alojzija Obal

Andejek, Joţe

Beloglavec, Blanka

Eman, Anton

Gabor, Marija

Hašaj, Mira

Jeriĉ, Marija

Kovaĉ, Šarika

Lang, Milena

Lešnik, Šreĉko

Mauĉec, Marjan

Meško, Daniela

Moĉnik, Metka

Perko, Irma

Peterka, Angela

Pertoci, Marjeta

Pintariĉ, Franc

Roţman, Alojzija

Ainic, Marta

Smodiš, Majda

Sreš, Alojz

Šadl, Marjeta

Šoštariĉ, Marija

Šormaz, Ivanka

Štaus, Joţica

Tratnjek, Marija

Vidoviĉ, Majda

Vinšek, Joţefa

Vihar, Alojzija

Zadravec, Martina

Zelko, Danica

Zver, Ana

Ţagar, Bojana

Ţitek, Joţica

4. b, razredničarka

Lidija Kumin

Berglez, Bojana

Ĉavĉiĉ, Marica

Donša, Ana

Gajser, Darinka

Gomboši, Marija

Gutman, Anica

Holcman, Marija

Horn, Ljudmila

Hozjan, Marija

Kozar, Helena

Klekl, Joţefa

Kološa, Irma

Korent, Ruţa

Kozic, Marija

Kutoš, Zdenka

Lutar, Vlasta

Matjašiĉ, Mira

Meško, Albina

Potoĉnik, Sonja

Pukljavec, Ana

Radišiĉ, Marta

Reţonja, Zdenka

Rodi, Mirjana

Sušnik, Vera

Špindler, Marija

Ternek, Vilma

Vuĉko, Bernarda

Zarka, Zdenko

Šolsko leto 1972/1973

4. a, razrednik Franc

Zrinski

Auer, Melita

Baligaĉ, Blanka

Boroviĉ, Darinka

Drvariĉ, Marija

Fujs, Marjana

Horvat, Brigita

Horvat, Hermina

Horvat, Joţica

Letonja, Metka

203

Lejko, Zdenka

Kolbl, Cvetka

Košnik, Štefka

Kovaĉiĉ, Lidija

Poropat, Ibolka

Rengeo, Darinka

Reţonja, Majda

Ropoša, Lidija

Ropoša, Marija

Šimon, Miljana

Tušak, Marica

Vegi, Valerija

Virag, Cvetka

Vuĉko, Dragica

Zver, Ana

4. b, razrednik Marjan

Pavlič

Domajnko, Danica

Drvariĉ, Irma

Felkar, Joţe

Ferencek, Irena

Flegar, Marija

Gergoriĉ, Helena

Glaţar, Lidija

Grajfoner, Darinka

Hari, Helena

Ivkov, Zora

Kovaĉeviĉ, Cvetka

Kerec, Marija

Klar, Štefka

Klemar, Slavica

Kološa, Zlata

Korpiĉ, Ivanka

Kos, Pavel

Kovaĉ, Terezija

Kuzmiĉ, Lidija

Luthar, Aleksander

Magdiĉ, Ksenija

Pihlar, Slavica

Pozvek, Brigita

Prelog, Danica

Šarkezi, Cvetka

Šavel, Dragica

Širovnik, Mira

Volmut, Marjan

Ţinkoviĉ, Cvetka

Ţnuderl, Zdenka

Šolsko leto 1973/1974

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4. a, razredničarka

Darinka Škrjanec

Berc, Nada

Ĉerni, Angela

Faršang, Joţica

Gregorec, Joţica

Glavaĉ, Terezija

Hamler, Ljudmila

Karba, Sonja

Kološa, Majda

Makovec, Jelislava

Melasko, Bogdana

Novak, Irena

Papiĉ, Zdenka

Pauĉiĉ, Lilija

Pintariĉ, Cvetka

Seĉkar, Marija

Skledar, Marija

Slavinec, Majda

Smodiš, Olga

Smodiš, Silva

Stajnko, Irena

Šaruga, Majda

Temlin, Bernarda

4. b, razredničarka

Barica Kralj

Bagoroš, Jordanka

Bavĉar, Vida

Ciglar, Joţe

Gregor, Majda

Györek, Felicita

Kardoš, Agneza

Kardoš, Elizabeta

Koĉar, Štefka

Kohek, Joţe

Kolbl, Martin

Kološa, Majda

Kovaĉ, Darinka

Kovaĉiĉ, Zdenka

Kurbus, Anica

Makoter, Ljudmila

Nemec, Oton

Norĉiĉ, Magda

Pucko, Bojan

Rus, Nada

Serec, Ana

Soviĉ, Vida

Ţerdin, Marija

Ţinkoviĉ, Zora

Šolsko leto 1974/1975

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4. a, razredničarka Vera

Jagličič

Bagari, Majdica

Balaţic, Ignac

Ferenĉak, Marija

Gabor, Zorica

Halabarec, Silva

Herman, Eta

Holcman, Olga

Holsedl, Vida

Husar, Marija

Jendriĉ, Joţica

Koroša, Danica

Korpiĉ, Alojz

Kuzma, Zdenka

Mihelj, Dušan

Miholiĉ, Marta

Mlinariĉ, Martin

Ogrinec, Majda

Peršak, Janez

Reţonja, Emilijana

Šipoš, Zdenka

204

Temlin, Milena

Verbanĉiĉ, Štefan

Virag, Andrej

Vuk, Irena

Zorjan, Anton

4. b, razredničarka

Barica Kralj

Banko, Violeta

Barber, Nada

Berc, Nada

Bohar, Vesna

Bukovec, Marija

Cmager, Joţica

Ĉolnik, Majdica

Filipiĉ, Zvonka

Glavaĉ, Marija

Gumilar, Erika

Horvat, Sonja

Kiselak, Olga

Kozar, Marija

Krampaĉ, Ivka

Lepoša, Slavica

Magdiĉ, Cecilija

Markoja, Ivanka

Pozder, Sneţana

Puhan, Ana

Rajner, Marija

Rous, Marija

Sukiĉ, Erika

Šabjan, Darinka

Šantavec, Marija

Šteiner, Sonja

Števanĉec, Marjeta

Treppo, Breda

Vitez, Marija

Vreĉiĉ, Sabina

Vunderl, Silva

Šolsko leto 1975/1976

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4. a, razredničarka

Alojzija Obal

Andrejek, Stanko

Beznec, Sonja

Bogdan, Olga

Cipot, Blanka

Dervariĉ, Irena

Dervariĉ, Zdenka

Filipiĉ, Danica

Gjerkeš, Matilda

Huber, Angela

Jelen, Tatjana

Jerebic, Marija

Juhnov, Cvetka

Kolbl, Marta

Kostric, Vlasta

Matko, Marija

Nemeš, Milan

Pušenjak, Zdenka

Solar, Mira

Šavel, Olga

Šinkec, Marjana

Turner, Zinka

Urbanĉiĉ, Marija

Vinko, Mira

Vöröš, Janez

Vrabl, Majda

Zver, Emilija

4. b, razredničarka

Lidija Kumin

Antolin, Brigita

Bagoroš, Biserka

Brus, Zvonka

Ĉinĉ, Danica

Forjan, Cvetka

Glavaĉ, Terezija

Gutman, Ema

Jerman, Sonja

Kapun, Marija

Kociper, Ana

Kolbl, Sonja

Kodila, Bernardka

Mekicar, Marjana

Merklin, Danica

Merklin, Zdenka

Mihoriĉ, Janja

Muhiĉ, Vida

Ouĉek, Marta

Papiĉ, Olga

Sitar, Milena

Smej, Genovefa

Sršen, Bernarda

Stajnko, Marjeta

Vidoviĉ, Irena

Zorko, Marija

Zver, Katarina

Ţökš, Majda

Šolsko leto 1976/1977

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4. a, razredničarka

Marija Zadravec

Balaţic, Anica

Bedekoviĉ, Marina

Cipot, Nada

Ĉurman, Angela

Ficko, Anica

Grabar, Majda

Gyergyek, Darja

Horvat, Darinka

Horvat, Nadica

Jerebic, Joţe

Kostrica, Majda

Kozlar, Marija

Krajnc, Anica

Kulĉar, Magdalena

Lutar, Nada

Murkoviĉ, Marta

Novak, Marjeta

Prša, Silva

Raduha, Vera

Recek, Štefka

Škrobar, Lidija

Vuĉko, Luĉka

205

Vuĉko, Marija

Vuk, Slava

Ţuniĉ, Neţka

4. b, razredničarka

Irena Jakus

Barbariĉ, Vida

Bauman, Brigita

Dajĉar, Milica

Farkaš, Marina

Gomboc, Cvetka

Hoheger, Joţica

Horvat, Marinka

Husar, Majda

Jaušovec, Marjana

Koĉar, Hilda

Kozar, Marija

Mariĉ, Marija

Mesariĉ, Milena

Olah, Anica

Pergar, Hilda

Rac, Majda

Šadl, Joţica

Štajer, Marija

Štesl, Darinka

Štotl, Marija

Tratnjek, Slavica

Vogrinĉiĉ, Angela

Zrinski, Joţica

Zver, Pavla

Ţilavec, Majda

4. c, razredničarka

Majda Beer

SMER PEDIATRIČNA

Biro, Marija

Dettelbach, Bernarda

Felkar, Vesna

Gönc, Elizabeta

Grah, Marija

Hamler, Cvetka

Horvat, Angela

Jeriĉ, Marija

Jošar, Terezija

Kavaš, Helena

Kuhar, Dragica

Lepoša, Dragica

Novak, Olga

Peterka, Angela

Sever, Olga

Šadl, Nada

Šebjan, Ivanka

Škafar, Irena

Škaliĉ, Silva

Škraban, Valerija

Škrlec, Milena

Špindler, Marta

Vidner, Emilija

Zrinski, Danica

Zanjkoviĉ, Joţica

Ţekš, Cvetka

Šolsko leto 1977/1978

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4. a, razredničarka

Darinka Škrjanec

Baša, Cvetka

Bunderla, Evgen

Ĉrnko, Joţe

Glavaĉ, Nada

Gomboc, Hermina

Horvat, Ivan

Horvat, Lidija

Horvat, Zdenka

Hozjan, Olga

Kolbl, Marija

Kozlar, Milena

Kumin, Erna

Lenić, Ivica

Lutar, Majda

Menciger, Dragica

Nabergoj, Marko

Poredoš, Bernarda

Rola, Milan

Sinic, Helga

Špilak, Marta

Štuhec, Mira

Trajber, Joţe

Zrim, Viktor

Ţerdin, Joţica

Ţitek, Koloman

4. b, razredničarka

Meta Tinev

Balek, Majda

Balaţic, Joţica

Beĉan, Vida

Boţiĉ, Evgenija

Ĉerpnjak, Bernarda

Flegar, Majda

Gašpariĉ, Zarja

Gomboši, Zlatka

Janeţiĉ, Marjana

Kardoš, Majda

Kokol, Bernarda

Korţe, Martina

Kukovec, Cvetka

Meckar, Darinka

Meolic, Joţica

Mikec, Ivanka

Puĉko, Sonja

Rajnar, Dragica

Šavel, Majda

Viher, Darinka

Vogrinĉiĉ, Vera

Zorko, Jelka

SMER PEDIATRIČNA

4. c, razredničarka

Daniela Mörec

Belaj, Metka

Bencik, Eva

Ĉolig, Elizabeta

Fartelj, Vanda

Fehir, Ţuţana

Filip, Emilijana

Gujtman, Zdenka

206

Horvat, Vida

Kelenc, Cilka

Kepe, Majda

Kiraly, Elizabeta

Kous, Zalika

Kralj, Cvetka

Kramar, Marinka

Kukojca, Dragica

Lackoviĉ, Lidija

Legen, Erika

Novak, Dragica

Seĉko, Dragica

Šteiner, Sida

Tonĉiĉ, Vlasta

Vogrinĉiĉ, Marija

Vrbnjak, Vekoslava

Ţalik, Ivanka

Šolsko leto 1978/1979

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4. a, razredničarka

Marjeta Drvarič

Berke, Štefan

Budja, Silvestra

Flisar, Branko

Gabor, Joţica

Goriĉanec, Marina

Hozjan, Zdenko

Janĉar, Franc

Kerec, Milena

Koren, Vera

Kovaĉiĉ, Marina

Maroh, Milena

Mencigar, Mileva

Mihaliĉ, Mira

Novak, Daniel

Perša, Bojana

Preinšperger, Ibolka

Rajner, Lidija

Rascan, Vida

Saver, Dragica

Serec, Olga

Sedonja, Branko

Škodnik, Joţe

Vrankar, Alenka

Volf, Joţica

Vereš, Joţef

Zadravec, Jadranka

Zadravec, Terezija

4. b, razredničarka

Barica Kralj

Adaniĉ, Marjeta

Bekö, Helena

Buĉek, Irena

Bukovec, Anica

Bukovec, Zlatka

Ĉerneka, Vlasta

Ĉernjaviĉ, Slavica

Fehér, Erika

Gider, Cvetka

Gyergyek, Marija

Gjerek, MArija

Horvat, Marija

Klovar, Marina

Krajnc, Majda

Lenarĉiĉ, Zdenka

Makovecki, Majda

Nemeth, Elizabeta

Norĉiĉ, Zorica

Novak, Silva

Pergar, Marina

Petroviĉ, Helena

Plohl, Marija

Poredoš, Brigita

Prša, Silva

Špilak, Nada

Zrim, Olga

Ţilavec, Joţefa

4. c, razredničarka Ema

Györek

Babiĉ, Mirjana

Benko, Angela

Cimerman, Sonja

Gavez, Marjana

Gjerek, Marija

Gjerkeš, Olga

Hanc, Marija

Hozjan, Verona

Ivanšiĉ, Ingrid

Jeriĉ, Nevenka

Kuhar, Ana

Küplen, Marija

Martinec, Helena

Prelec, Anica

Pušenjak, Sonja

Simoniĉ, Darja

Solar, Ivanka

Somi, Gizela

Sraka, Stanislava

Šabjan, Alenka

Šibanko, Mira

Škafar, Marija

Tot, Gizela

Tola, Nevenka

Zavec, Danica

Ţiţek, Klara

Šolsko leto 1979/80

4. a, razredničarka Olga

Lenart

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

Bauer, Jolanka

Benko, Franc

Bokan, Cvetka

Bertalaniĉ, Andrej

Brenĉiĉ, Zvonko

Cvetko, Bernarda

Denša, Stanislav

Domainko, Milena

Drvariĉ, Alenka

Gaber, Milena

Hamler Bosilj, Ana

Hozjan, Angela

Jakiša, Liljana

Jakiša, Zlatko

207

Jakloviĉ, Magda

Jošar, Dragica

Jug, Drago

Juhnov, Peter

Kolariĉ, Cvetka

Kolenko, Marija

Kovaĉiĉ, Ivan

Moţi, Anica

Serec, Bernarda

Sreš, Ţarko

Škaliĉ, Slavko

Šoštarec, Cvetka

Škaliĉ, Ljudmila

Ţinkoviĉ, Majda

Ţoldoš, Franc

4. b, razredničarka

Marjeta Drvarič

Andrejek, Olga

Bagar, Marjeta

Barber, Cvetka

Baţika, Slavica

Barat, Marija

Belcl, Darinka

Ĉervek, Erika

Fuis, Angela

Glavnik, Olga

Gomboc, Marjeta

Gregorec, Joţefa

Györek, Štefanija

Horvat, Dragica

Horvat, Erna

Jakopec, Breda

Kar, Simona

Kovaĉ, Cecilija

Kozlar, Katarina

Kranjec, Marija

Kolariĉ, Marija

Lajovic, Tatjana

Lipiĉ, Marjeta

Maĉek, Majda

Matko, Vesna

Mesariĉ, Bernarda

Ploj, Erna

Ritlop, Majda

Vindiš, Joţica

Vohar, Gabriela

Zver, Jasna

4. c, razredničarka

Lidija Kumin

SMER PEDIATRIČNA

Balaţek, Valerija

Berden, Majda

Ĉasar, Angela

Duh, Gabriela

Glavaĉ, Terezija

Graber, Eva

Hauko, Lidija

Jaklin, Marijana

Jeriĉ, Antonija

Karlovĉec, Nada

Kepe, Dragica

Klepec, Petra

Kokot, Nevenka

Kovaĉiĉ, Ivanka

Krĉmar, Majda

Lopert, Joţefa

Martinec, Marija

Molnar, Darinka

Petek, Martina

Prelog, Joţica

Puhar, Bernarda

Škafar, Rozalija

Škrebiĉ, Vilma

Zanjkoviĉ, Jerka

Šolsko leto 1980/ 81

4. a, razredničarka

Marija Apšner

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

Balaško, Marta

Flisar, Cvetka

Gjergek, Rozvita

Gorĉan, Zora

Gregorec, Ivanka

Hercan, Janko

Horvat, Jasna

Horvat, Lilijana

Jaroš, Nada

Kavaš, Marija

Kisilak, Daniel

Kisilak, Drago

Kojić, Ţeljko

Kous, Helena

Kovaĉiĉ, Vida

Kozic, Štefan

Kunšek, Jerica

Longer, Koţica

Mariĉ, Oto

Mlinariĉ, Mihael

Müller, Mirjana

Roškar, Zvonka

Skledar, Milan

Soviĉ, Blanka

Špilak, Franc

Vogrinĉiĉ, Stanko

Zadravec, Marjana

Ţalig, Zdenka

Ţemliĉ, Katarina

4. b, razredničarka

Anica Urbančič

Balaţic, Marija

Breznik, Majda

Buĉek, Brigita

Cimerman, Zdenka

Ĉrnko, Terezija

Fujs, Dragica

Gregorec, Ivana

Horvat, Antonija

Horvat, Vera

Ivaniĉ, Marijana

Jug, Tatjana

Kisilak, Slavica

Kornik, Ana

Koroša, Vera

Leskovšek, Joţica

Magdiĉ, Bernarda

Mord, Dragica

208

Norĉiĉ, Jasna

Panker, Ana

Šebjaniĉ, Marija

Vogrin, Majda

Vuĉko, Breda

Zver, Bernarda

Ţabot, Zdenka

Ţinko, Jelka

Ţiţek, Lidija

SMER PEDIATRIČNA

4. c, razredničarka

Darinka Crnkovič

Bakan, Marija

Ĉontala, Majda

Flegar, Cvetka

Flisar, Milena

Fujs, Nada

Horvat, Irena

Horvat, Marija

Ivanec, Katarina

Juranoviĉ, Marjeta

Jus, Gizela

Kerec, Verica

Kociper, Zlatka

Korošec, Marjeta

Kramar, Mirjana

Magdiĉ, Terezija

Norĉiĉ, Vlasta

Petek, Cvetka

Reţonja, Irena

Širovnik, Joţica

Špilak, Magdalena

Varga, Lidija

Vuĉak, Erika

Vuĉko, Marija

Vuĉko, Nada

Ţalik, Cecilija

Ţiţek, Anastazija

Šolsko leto 1981/1982

4. a, razredničarka

Marija Zadravec

Balaţic, Alojz

Bokan, Nada

Cvetko, Dušan

Ĉergöli, Bernarda

Ferĉak, Marija

Fric, Vida

Frumen, Cvetka

Gazdag, Marija

Hari, Milan

Horvat, Marija

Horvat, Marjeta

Kalamar, Drago

Kolbl, Anica

Kozar, Ciril

Kozar, Metod

Mariĉ, Dragana

Mariĉ, Joţefa

Mihaliĉ, Svetlana

Moršiĉ, Darinka

Novak, Miran

Pirnat, Janja

Puĉko, Amor

Rogan, Joţefa

Sapaĉ, Helga

Smodiš, Štefan

Tratnjek, Drago

Unger, Silva

Vlaj, Janez

Vrzel, Marija

4. b, razredničarka

Meta Tinev

Antolin, Štefanija

Babiĉ, Milena

Balaţic, Marija

Blagoviĉ, Cvetka

Buĉek, Ana

Ĉrĉek, Ana

Fajfar, Brigita

Glavaĉ, Terezija

Gorenji, Majda

Hajdinjak, Marija

Horvat, Nadja

Hozjan, Katarina

Kapun, Marina

Karas, Joţefa

Kosi, Joţefa

Lebar, Ana

Mariniĉ, Gabrijela

Pivar, Milena

Rac, Mira

Rajnar, Lea

Ribnikar, Nataša

Sreš, Marija

Števanĉec, Mirjana

Šticl, Simona

Temlin, Mojca

Tibaut, Cvetka

Uzelac, Lilijana

Vogrinec, Nada

Ţekš, Gabrijela

SMER PEDIATRIČNA

4. c, razredničarka

Majda Beer

Buzeti, Lidija

Drekoviĉ, Ljubica

Geder, Tatjana

Huber, Tatjana

Kalamar, Danica

Kauĉiĉ, Nada

Kavaš, Tatjana

Kolmaniĉ, Milena

Koren, Marija

Kranjec, Anica

Lovernĉec, Joţica

Nemec, Milena

Novak, Brigita

Pisnjak, Marta

Pleĉko, Brigita

Prša, Rozina

Šeruga, Milena

Tratnjek, Marjana

Trstenjak, Stanka

Vogrinĉiĉ, Danica

Zavec, Angela

Zidariĉ, Marjana

Ţalik, Zdenka

209

Šolsko leto 1982/1983

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4. a, razredničarka

Darinka Škrjanec

Balaţic, Martin

Bašiĉ, Silvo

Berden, Melita

Berke, Marjan

Dokl, Miroslav

Gašpar, Danica

Horvat, Erika

Janţa, Joţe

Jandriĉ, Tatjana

Horvat, Ladislav

Kolariĉ, Štefan

Kranjec, Simon

Küplen, Terezija

Markoja, Zlatko

Mataj, Suzana

Šipliĉ, Marija

Števanec, Joţe

Tivadar, Elizabeta

Utroša, Brigita

Varga, Rozalija

Vida, Elizabeta

Vratar, Zdenko

Vuk, Miroslav

Vukeliĉ, Gojko

Zadravec, Milena

Zver, Irena

Zemljiĉ, Marta

4. b, razrednik Drago

Kuhar

Babiĉ, Silva

Bohnec, Milena

Duh, Majda

Forjan, Darinka

Gerlec, Liljana

Horvat, Minka

Kociper, Milena

Koĉar, Silva

Kolar, Marija

Lackoviĉ, Irena

Lang, Nada

Lipiĉ, Suzana

Luk, Liljana

Lutrov, Vesna

Mauĉec, Vesna

Pavlinjek, Joţica

Puvar, Liljana

Rengeo, Marija

Skremka, Anica

Stanek, Helena

Šĉap, Bernarda

Šoštariĉ, Spomenka

Temlin, Suzana

Tratnjek, Bernarda

Vidnar, Majda

Vogrinĉiĉ, Cvetka

4. c, razredničarka

Ema Györek

Arvaj, Gabrijela

Benko, Darinka

Bukovec, Majda

Ĉiĉek, Zlatka

Dajĉar, Mira

Dugar, Terezija

Felkar, Lilijana

Gjerek, Terezija

Jaklin, Gizela

Jerebic, Emilija

Kovaĉ, Sabina

Kšela, Martina

Kuzma, Anemarija

Matjašec, Cecilija

Mencigar, Joţica

Mešiĉ, Martina

Moge, Majda

Ošlaj, Marjana

Raduha, Mira

Rihar, Milena

Rihar, Stanka

Skledar, Vida

Tratnjek, Edita

Trstenjak, Elizabeta

Zadravec, Ema

Zavec, Suzana

Zorec, Irena

Šolsko leto 1983/1984

SMER

AMBULANTNO-

BOLNIČNA

4. a, razredničarka

Marjeta Drvarič

Albert, Marija

Bagari, Vera

Banfi, Brigita

Brenĉiĉ, Lea

Bertalaniĉ, Herman

Copot, Benjamin

Devetak, Romana

Dubrovski, Suzana

Drlc, Marija

Gajšek, Damjana

Godvajs, Roman

Golob, Robert

Györköš, Gabriela

Juhovac, Zdenka

Janĉariĉ, Joţe

Jelenovec, Tatjana

Kavaš, Anica

Kavaš, Bernarda

Kodela, Rastko

Lajnšĉek, Majda

Lornsak, Goran

Lebar, Alenka

Lepoša, Desanka

Müller, Janez

Obal, Dušan

Piberĉnik, Magdalena

Sukiĉ, Joţe

Šeruga, Slava

Špes, Milena

Šturm, Jasna

Vogrinec, Branka

Zemljiĉ, Mojca

210

Ţiţek, Ingrid

4. b, razredničarka

Daniela Mörec

Antolin, Marija

Bagari, Irena

Borko, Irena

Caharijas, Tatjana

Cunk, Milena

Ĉiriĉ, Dušica

Fajfar, Anica

Felbar, Terezija

Fiala, Vladimira

Gomboc, Zinka

Holcman, Zdenka

Horvat, Janja

Huber, Mirjana

Janĉar, Cvetka

Juriĉ, Klavdija

Juršnik, Olga

Kavaš, Ana

Kerec, Danica

Kološa, Albina

Merklin, Lea

Ošlaj, Anica

Oršoš, Zdenka

Podnar, Alenka

Rantaša, Joţica

Sapaĉ, Marta

Šĉavniĉar, Joţica

Štuhec, Natalija

Trop, Jolanda

Török, Milena

Utroša, Ivanka

Zver, Bernarda

Ţupec, Kristina

Šolsko leto 1984/1985

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Darinka Crnkovič

Balaţic, Štefan

Bogdanoviĉ, Aleksandra

Dokl, Robert

Domjan, Roman

Dšuban, Darko

Gabor, Milena

Gjerek, Gabriela

Horvat, Matija

Iliĉ, Robert

Jenko, Marta

Jerebic, Zvonko

Jug, Alenka

Jureš, Bojana

Kerĉmar, Metka

Kokol, Tanja

Kolmanko, Bojan

Labazan, Metka

Lidiĉ, Metka

Luthar, Leonida

Marjanoviĉ, Vlasta

Mencigar, Janko

Mesariĉ, Joţefa

Mihaliĉ, Marjana

Novak, Desanka

Ostanek, Lea

Petroviĉ, Mojca

Prkiĉ, Irena

Radman, Daniela

Rajbar, Joţica

Rajner, Renata

Schnabl, Petra

Štaman, Bojan

Tomašiĉ, Manja

4. b, razrednik

Tone Novak

Ĉeh, Olga

Ĉeh, Stanislava

Ĉerĉinović, Nevenka

Ĉuriĉ, Cecilija

Ĉuriĉ, Marija

Feher, Jolanda

Feješ, Liljana

Fideršek, Simona

Frumen, Marjeta

Gabor, Marija

Golob, Jelka

Holsedl, Bernardka

Horvat, Antonija

Hrnĉiĉ, Marjetka

Jurkoviĉ, Irena

Kardoš, Metka

Kerec, Helena

Kolenko, Marija

Krajnc, Ksenija

Kreslin, Zdenka

Lašiĉ, Martina

Maruško, Andreja

Matko, Melita

Mlinariĉ, Anica

Novak, Liljana

Pozderec, Marija

Šipec, Ester

Šipec, Marija

Števanec, Marjana

Tropenauer, Suzana

Ţekš, Mojca

Šolsko leto 1985/1986

4. a, razredničarka

Marija Zadravec

Bakan, Branko

Bencik, Darinka

Benko, Marjeta

Bukovec, Liljana

Divjak, Danica

Fašalek, Angela

Fras, Marjetka

Grah, Vera

Heric, Suzana

Kavaš, Ciril

Ketiš, Rudolf

Kociper, Marija

Kornik, Marija

Kramberger, Natalija

Krpiĉ, Edita

Rajner, Maksimiljana

Roškar, Ksenija

Roţanc, Robert

211

Smodiš, Karlo

Škerget, Tatjana

Škrjanec, Franc

Šobar, Barbara

Špur, Melita

Vrbanjšak, Greta

Zadravec, Izidor

4. b, razredničarka

Majda Beer

Brunec, Zdenka

Fekonja, Mihaela

Flisar, Olga

Forjan, Bernarda

Gider, Lidija

Kardoš, Sonja

Kiralj, Doris

Koša, Rozalija

Kranjec, Suzana

Kreft, Dragica

Kreft, Suzana

Kuĉan, Metka

Lebar, Cilka

Lovrec, Brigita

Meznariĉ, Irena

Mlakar, Lidija

Ošlaj, Metka

Raj, Joţica

Rogan, Breda

Seretin, Alenka

Smej, Marija

Sukiĉ, Bernarda

Treiber, Estera

Vogrinec, Marjana

Vrbnjak, Cvetka

Ţiţek, Marjana

Šolsko leto 1986/1987

ZDRAVSTVENO

VARSTO –

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Darinka Škrjanec

Balaţic, Marjeta

Benko, Bernardka

Cigan, Andreja

Donša, Stanko

Grah, Robert

Grnjak, Irena

Habjaniĉ, Joţe

Horvat, Ciril

Horvat, Silvija

Jerebic, Katica

Lovrenĉiĉ, Ana-Zalika

Mariĉ, Boris

Mlakar, Bernarda

Novakoviĉ, Liljana

Osterc, Majda

Pörš, Štefan

Raduha, Joţica

Rob, Radojka

Šafariĉ, Valerija

Šĉanĉar, Darko

Špur, Lidija

Števanĉec, Silva

Vuĉkiĉ, Robert

Vöröš, Kornelija

Zelko, Erika

4. b, razredničarka

Ema Györek

Boroviĉ, Suzana

Ĉarni, Klavdija

Firman, Erika

Hofman, Marta

Horvat, Martina

Hödl, Irena

Iliĉ, Suzana

Kavĉiĉ, Alenka

Kerec, Marjeta

Kovaĉ, Olga

Kovaĉiĉ, Marjana

Kriţan, Nada

Matjašiĉ, Darja

Sabo, Renata

Sraka, Julijana

Sukiĉ, Alenka

Šadl, Sabina

Štefanec, Anica

Šuman, Irena

Vuĉko, Slavica

Ţerdin, Cilka

Šolsko leto 1987/1988

ZDRAVSTVENO

VARSTO –

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Meta Tinev

Bojnec, David

Gider, Andrej

Iskra, Antonija

Jantolek, Sabina

Karba, Dragica

Kerec, Lidija

Klobasa, Andreja

Knupleţ, Maja

Kološa, Anna

Lutar, Ivanka

Manić, Vera

Manić, Vesna

Matis, Miran

Novak, Milena

Prem, Bernarda

Sedonja, Karmen

Strah, Daniela

Vezer, Sonja

Vreĉa, Mirjana

Ţerdin, Sonja

4. b, razredničarka

Ema Györek

Bagari, Simona

Bernjak, Lea

Dettelbach, Blanka

Fašalek, Angela

212

Filipiĉ, Klavdija

Granfola, Alenka

Janţekoviĉ, Nataša

Kaiser, Karmen

Kavaš, Eva

Kociper, Danica

Korpiĉ, Tanja

Kovaĉ, Terezija

Krpan, Natalija

Magdiĉ, Marta

Mikec, Mirjam

Obal, Marjana

Poredoš, Majda

Rajsar, Irena

Roškar, Andreja

Sukiĉ, Cvetka

Ţnidariĉ, Irena

Šolsko leto 1988/1989

ZDRAVSTVENO

VARSTO –

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Olga Lenart

Balaţic, Sandra

Baranja, Mišel

Bencik, Robert

Ĉurman, Anita

Donša, Irena

Flisar, Edita

Forjaniĉ, Andreja

Fartelj, Sonja

Hauţar, Alenka

Kelemen, Sandra

Koter, Tanja

Lenart, Simona

Lük, Renata

Lukinoviĉ, Metka

Misleta, Benjamin

Mlinariĉ, Karmen

Sabo, Suzana

Šemen, Joţica

Trnjek, Marko

Vereš, Alenka

Zanjkoviĉ, Petra

Zelko, Bernarda

Zorko, Mateja

Ţnuderl, Tamara

Šolsko leto 1989/1990

ZDRAVSTVENO

VARSTO –

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Marija Bugar

Antoliĉ, Alenka

Bakan, Igor

Bac, Nada

Balaţic, Boštjan

Bencik, Darja

Brković, Irena

Copot, Metka

Gaber, Erika

Gjuran, Joţe

Horvat, Aleš

Jelenovec, Natša

Jurinec, Marjan

Kavaš, Tomaţ

Kociper, Bernarda

Kolbl, Renata

Košar, Romana

Kovaĉ, Stanislav

Kukovec, Tanja

Kutoš, Sonja

Lang, Monika

Lenarĉiĉ, Sebastjan

Lutar, Bernarda

Meriĉnjak, Ivanka

Mihoriĉ, Darja

Rehar, Suzana

Stanko, Dragica

Šabjan, Leon

Šavel, Renata

Štajer, Andrej

Vajs, Mateja

Šolsko leto 1990/1991

ZDRAVSTVENO

VARSTO –

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razrednik

Franc Duh

Bencik, Suzana

Ĉurman, Vesna

Forjan, Mihaela

Fujs, Sandra

Horvat, Petra

Kocuvan, Rihard

Kozloviĉ, Suzana

Kriţaniĉ, Matej

Kuzma, Mihaela

Lainšĉak, Drago

Mesariĉ, Simona

Norĉiĉ, Marija

Novak, Boţa

Rac, Štefan

Šek, Marjan

Škraban, Peter

Tinev, Sonja

Vaupotiĉ, Saša

Vehar, Sabina

Verban, Zdenka

Vinkoviĉ, Riharda

Vrbnjak, Robert

Zelko, Suzana

4. b, razredničarka

Mira Vaupotič

Bagari, Mirjana

Dunaj, Marjanca

Gergar, Brigita

Gider, Lidija

Glavaĉ, Anica

Godina, Lidija

Gomboc, Zdenka

213

Karoli, Tadeja

Kerĉmar, Majda

Koren, Melita

Krizmaniĉ, Mateja

Kuzma, Mateja

Majstorović, Nuša

Mekiš, Bernardka

Nemec, Nataša

Recek, Melita

Rihtaršiĉ, Alma

Sakoviĉ, Gabriela

Števanec, Ivanka

Turin, Jana

Vogrin, Mateja

Ţiţek, Cecilija

Šolsko leto 1991/1992

ZDRAVSTVENO

VARSTO –

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Ema Györek

Baĉi, Simona

Baĉiĉ, Petra

Balaţic, Dejan

Baranja, Dijana

Barbariĉ, Janez

Bencak, Bojan

Berendijaš, Robert

Ĉarni, Tomaţ

Flegar, Sandi

Friškiĉ, Samuel

Gaberc, Bojan

Gazdag, Magdalena

Geld, Romana

Hodţar, Boštjan

Kegelj, Aleš

Koltaj, Valerija

Legen, Zdenka

Lehner, Tatjana

Puhan, Dejan

Rajner, Tatjana

Selĉan, Nina

Seršen, Darja

Sinic, Urška

Sinokapĉev, Aleksander

Šiftar, Boris

Zajmi, Leonard

4. b, razredničarka

Meta Tinev

Bencik, Alison

Bencik, Martina

Broder, Mojca

Bunderla, Angela

Ĉurman, Rosvita

Dolgov, Maja

Donko, Ksenija

Fartek, Bernarda

Ficko, Jelka

Grebenar, Natalija

Hari, Marjana

Horvat, Anita

Horvat, Joţica

Jug, Tatjana

Kerec, Josefine

Kohek, Marija

Majc, Renata

Mauĉec, Mirjana

Mlakar, Mihaela

Sabathy, Maša

Sakoviĉ, Sonja

Vaupotiĉ, Lolita

Zadravec, Andreja

Zadravec, Natalija

Šolsko leto 1992/1993

ZDRAVSTVENO

VARSTO –

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Marija Zadravec

Bavĉar, Vladimira

Bogdan, Damjan

Boškoviĉ, Liljana

Casar, Nada

Cigüt, Natalija

Ĉepin, Elizabeta

Dolamiĉ, Simona

Farizi, Ali

Ficko, Melita

Gazdag, Magdalena

Gomboc, Bernartka

Horvat, Ivan

Jambrošić, Julija

Karlovĉec, Alenka

Kos, Vojka

Kosednar, Mateja

Kosmajer, Andrejka

Kuĉan, Darja

Kukovec, Damir

Magdiĉ, Mihael

Lebar, Melita

Oĉek, Roland

Panker, Melita

Plohl, Nataša

Reţonja, Renata

Sever, Klaudija

Slana, Elvira

Šadl, Irena

Toplak, Renate

Varga, Suzana

Vogrinĉiĉ, Anita

Vogrinĉiĉ, Sabina

Vrtiĉ, Robert

4. b, razredničarka

Olga Lenart

Balaţic, Dragica

Berendijaš, Robert

Derviši, Afrima

Ficko, Alenka

Ficko, Jelka

Flisar, Danijel

Fras, Melita

Gumilar, Anita

Henzlin, Natalija

Horvat, Darja

214

Klanĉar, Tamara

Kovaĉ, Simon

Kovaĉiĉ, Tomislav

Kranjec, Simona

Krauthaker, Melita

Kustec, Marko

Martinuzzi, Mario

Mauĉec, Danijel

Mihaliĉ, Karmen

Miklošiĉ, Renata

Novak, Alenka

Pozderec, Sandra

Seĉko, Simona

Serec, Dejan

Smolko, Anita

Sovar, Blaţenka

Šeruga, Damir

Šijanec, Marjana

Šparaš, Mihaela

Štefanec, Klaudija

Vogrinec, Alenka

Vörös, Metka

Vratariĉ, Simona

Zadravec, Andreja

Šolsko leto 1993/1994

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razrednik

Saša Babič

Bergles, Ciril

Cigüt, Anita

Dominko, Klavdija

Domonkoš, Tomaţ

Farkaš, Erika

Felbar, Simon

Fujs, Mihaela

Gerenĉer, Renata

Horvat, Marko

Karlovĉec, Lidija

Karoli, Barbara

Kerec, Marjana

Kociper, Štefka

Kolmanko, Melita

Kuhar, Nataša

Lendvai, Mihaela

Lilek, Tomislav

Mauĉec, Suzana

Milinkoviĉ, Milena

Pozdrec, Petra

Pörš, Dušanka

Pušenjak, Aleksandra

Rautar, Boštjan

Ropoša, Maja

Sukiĉ, Jasna

Vinkoviĉ, Matjaţ

Vlaj, Robertina

Vouri, Bojana

Wernig, Darko

Zadravec, Klavdija

Zrim, Marija

4. b, razredničarka

Marija Bugar

Dervariĉ, Simona

Erjavec, Liljana

Franc, Claudija

Herman, Aleksander

Kerec, Sonja

Klement, Mojca

Kovaĉ, Jernej

Kozlar, Renata

Krpiĉ, Dejan

Lazar, Monika

Lovrenĉiĉ, Mihaela

Lukaĉek, Dušica

Lutar, Mateja

Misleta, Ksenija

Mörec, Darja

Novak, Tamara

Ozvatiĉ, Bojana

Pajnhart, Tomaţ

Pal, Kristina

Peterka, Marija

Rakovec, Primoţ

Romih, Boštjan

Roţman, Jasna

Sabotin, Mihaela

Šipoš, Judita

Šĉavniĉar, Irena

Štaman, Branka

Ziernfeld, Vesna

Šolsko leto 1994/1995

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Mira Vaupotič

Ajdnik, Andrej

Berden, Urška

Bojnec, Tadeja

Ciglar, Dejan

Cipot, Fabijan

Gomboc, Darija

Habot, Karmen

Hegeduš, Leon

Jakšiĉ, Edvard

Kolmanko, Tomislav

Korošec, Jerica

Mariĉ, Simona

Mencigar, Danilo

Murtiĉ, Zlatka

Novak, Dominik

Ošlaj, Marija

Papiĉ, Nataša

Peĉek, Darja

Rašĉan, Matej

Škrilec, Mateja

Štefanec, Darja

Štrakl, Bernarda

Turk, Roberta

Valec, Kristjan

Vogrinĉiĉ, Bojan

Zelko, Danijela

Ţohar, Silvija

4. b, razrednik

Drago Vaupotič

Bunderla, Anita

Copot, Anita

Debelak, Saša

215

Fekonja, Denis

Gjörek, Mateja

Horvat, Tatjana

Horvat, Suzana

Imre, Klaudija

Kardinar, Marko

Kurnjek, Silvana

Macun, Karmen

Martinuzzi, Manuela

Pahor, Saša

Pušenjak, Darko

Šiftar, Vesna

Štefanec, Tanja

Trstenjak, Laura

Veberiĉ, Karmen

Zver, Andejka

Ţalman, Polonca

4. c, razredničarka

Zlatka Lebar

Balaţic, Mateja

Casar, Anita

Cener, Drago

Domajnko, Sonja

Emberšiĉ, Smiljana

Flegar, Andreja

Gomboc, Anton

Hanţel, Daniela

Herma, Joţe

Kerman, Lidija

Kovaĉiĉ, Monika

Magdiĉ, Martina

Mauĉec, Joţek

Novak, Anita

Radoviĉ, Vanda

Roţman, Monika

Sukiĉ, Milanka

Šantavec, Darja

Trajbariĉ, Simona

Petek, Sabina

Šolsko leto 1995/1996

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Meta Tinev

Baumgartner, Karmen

Bobovec, Katja

Ferĉak, Martina

Gomboc, Janja

Gomboc, Simona

Gostan, Bojana

Hari, Simona

Horvat, Andreja

Janĉar, Darja

Jeriĉ, Andreja

Kuhar, Danijela

Lapoša, Melita

Mikoliĉ, Damjan

Mörec, Tinkara

Pihlar, Sebastijan

Pintariĉ, Robert

Püvar, Andreja

Rengeo, Nataša

Škraban, Blanka

Šlebinger, Petra

Štesl, Andreja

Šuklar, Suzana

Tibaut, Brigita

Vašcer, Martina

Vogrinec, Andreja

Ţlebiĉ, Joţe

4. b, razredničarka

Ema Györek

Bauer, Sandi

Bergles, Liviana

Bodanec, Andreja

Ermenyi, Beata-Diana

Feuš, Aleksandra

Fras, Bojana

Gabor, Gabrijela

Golob, Mitja

Horvat, Erik

Jaušovec, Irena

Karas, Borut

Kutnjak, Daniela

Kuzma, Nina

Ledinšek, Marjan

Lesjak, Mateja

Mohar, Tomaţ

Perša, Dejan

Ploj, Natalija

Pušenjak, Tadeja

Sever, Simona

Šipliĉ, Vesna

Škrbiĉ, Daniel

Štelcl, Andreja

Tonkoviĉ, Sanja

Vogrinĉiĉ, Ludvik

Weit, Anabela

4. c, razredničarka

Brigita Štumpf

Boţiĉ, Dejan

Cipot, Simona

Ĉizmazija, Simona

Fartek, Bernarda

Ferenĉak, Klavdija

Gider, Jana

Horvat, Roman

Hozjan, Damjan

Keţmah, Janja

Kocet, Sabina

Kozar, Bernarda

Kramar, Sandra

Krempl, Gabrijela

Krenos, Sonja

Lajnšĉek, Branko

Magdiĉ, Mateja

Marĉeta, Suzana

Oletiĉ, Lidija

Perš, Mojca

Sapaĉ, Leon

Šebjaniĉ, Boštjan

Turha, Brigita

Utroša, Dejan

Varga, Regina

Vöröš, Damjana

216

Šolsko leto 1996/1997

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razrednik

Franc Duh

Balaško, Dejan

Balaţic, Aleksandra

Bratkoviĉ, Tanja

Brest, Marija

Brümen, Sandra

Ĉaĉinoviĉ, Peter

Erlih, Tjaša

Habjaniĉ, Gordana

Kapun, Urška

Kauĉiĉ, Danijela

Kociper, Silvo

Kralj, Matej

Lonĉar, Sandra

Malaĉiĉ, Kristjan

Malaĉiĉ, Stanislav

Mariĉ, Simona

Mikoliĉ, Boris

Peršak, Daniela

Osterc, Nataša

Škrlec, Simona

Šoštariĉ, Evgen

Vereš, Dušan

4. b, razredničarka

Olga Lenart

Banfi, Petra

Bukviĉ, Ksenija

Ĉasar, Simona

Donša, Danijela

Fekonja, Katarina

Gajšek, Metka

Gomboc, Marjetka

Graj, Amadea

Hari, Aleksandra

Hodţar, Simona

Horvat, Danilo

Horvat, Joţica

Ivaniĉ, Daniel

Kauĉiĉ, Polonca

Kolariĉ, Dejan

Kovaĉ, Sabina

Krištof, Viktorija

Lejko, Dragica

Mesariĉ, Alen

Palatin, Melita

Pergar, Anita

Petek, Štefka

Pleĉko, Miro

Recek, Gabrijela

Rudolf, Dejan

Šardi, Andreja

Šinko, Sabina

Škrlec, Mihaela

Vuĉak, Uroš

Zadravec, Jasmina

Zver, Monika

Ţiviĉ, Ljubiša

4. c, razrednik

Boţidar Šalamon

Bagoroš, Suzana

Belec, Damjana

Bencak, Melita

Berden, Borut

Domajnko, Natalija

Donša, Monika

Dţuban, Darja

Feuš, Boštjan

Flisar, Agica

Gašpar, Tatjana

Haloţan, Lidija

Hari, Danijela

Horvat, Dejan

Horvat, Tomaţ

Hozjan, Joţica

Jeneš, Robert

Kamniĉar, Peter

Kreslin, Mirjana

Lebar, Aleksandra

Lonĉar, Mojca

Magyar, Melinda

Majc, Danijela

Moršiĉ, Mojca

Petroviĉ, Klaudija

Sokler, Andreja

Šijanec, Angelca

Škraban, Lidija

Šoštariĉ, Uroš

Štof, Mateja

Vida, Konrad

Vrbanĉiĉ, Mirta

Vrbanĉiĉ, Sonja

Zorjan, Daniela

Ţabot, Tatjana

Šolsko leto 1997/1998

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Marija Bugar

Bedök, Monika

Bugar, Katja

Bunderla, Edita

Ĉasar, Matej

Ĉeh, Martin

Ficko, Matjaţ

Flac, Jasmina

Karas, Danijel

Kenda, Manja

Knafelj, Ivor

Kuĉan, Melita

Kuhar, Milena

Kukec, Mojca

Kuzma, Martina

Madjar, Tanja

Makovecki, Nina

Marhold, Jurij

Mlinariĉ, Monika

Novak, Tanja

Podlesek, Petra

Serdt, Tanja

Sever, Joţef

Šebjaniĉ, Aleksandra

Šenveter, Petra

Šilec, Mario

217

Škrget, Polonca

Veseli, Jasmina

Vogrin, Gabrijela

Zeĉeviĉ, Suzana

Zver, Sonja

Ţalik, Karolina

4. b, razrednik

Saša Babič

Balaţic, Borut

Bertalaniĉ, Sandra

Bošnak, Barbara

Brilej, Andreja

Bukošek, Rebeka

Ćosić, Aleksandra

Erniša, Dejan

Erniša, Mitja

Flisar, Aleš

Horvat, Andrej

Horvat, Darko

Horvat, Mojca

Jelenovec, Simon

Kerĉmar, Janez

Koren, Vesna

Kovaĉec, Miroslav

Kralj, Matej

Laĉen, Drago

Legen, Tadeja

Makovec, Metka

Oblak, Stanko

Petek, Darja

Puĉko, Aleksandra

Pušenjak, Nina

Slana, Sanja

Smej, Simona

Stariĉ, Irena

Sukiĉ, Melita

Šimonka, Urška

Štefanec, Jernej

Štrakl, Daša

Tibaut, Jasna

Zver, Klavdija

4. c, razredničarka

Genovefa Virag

Babiĉ, Edita

Balaţic, Nataša

Cimbola, Klavdija

Celec, Branka

Crnkoviĉ, Marino

Denša, Andreja

Drvariĉ, Štefan

Filipiĉ, Tomaţ

Fujs, Anita

Gerebic, Štefan

Gorĉan, Daša

Gorza, Valentina

Lazar, Simona

Maršiĉ, Martina

Matis, Martin

Neţiĉ, Alenka

Polaniĉ, Peter

Potoĉnik, Sebastijan

Rajnar, Katja

Rajnar, Klavdija

Rantaša, Branko

Serec, Petra

Simoniĉ, Brigita

Soboĉan, Metka

Stojanovska, Hristina

Šparakl, Andrej

Štunf, Simona

Tivadar, Anita

Vukan, Gregor

Zadravec, Simon

Zemljiĉ, Irena

Šolsko leto 1998/1999

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razredničarka

Zlatka Lebar

Abraham, Tanja

Ĉurin, Damjana

Dumić, Dušan

Fükaš, Denis

Gutman, Silvestra

Györek, Tomaţ

Hren, Tonĉka

Huber, Andreja

Jakob, Monika

Kavaš, Damjan

Kociper, Matej

Mauĉec, Jana

Ritonja, Tadeja

Rogaĉ, Matej

Šinko, Uroš

Vernik, Mateja

Vodeb, Bojana

Zavec, Jerneja

Ţalik, Martina

4. b, razredničarka

Saša Šabjan

Broder, Mirjana

Cajger, Dejan

Denša, Boštjan

Fajfar, Janja

Fujs, Nataša

Gaber, Sandra

Gomboc, Nataša

Hajdinjak, Andreja

Hedţet, Simon

Jaklin, Sabina

Ješovnik, Valerija

Kokot, Valentina

Kosec, Tjaša

Koveĉec, Miroslav

Kozlevĉar, Andrejka

Kuhar, Petra

Lovrenĉiĉ, Jasna

Mihoriĉ, Daniela

Novak, Bojan

Pavalec, Daniela

Pertoci, Aleš

Pintariĉ, Aleš

Potoĉnik, Martina

Rogaĉ, Andrej

Roškar, Petra

Sedonja, Simon

Strniša, Daniela

Svetec, Aleš

Šarkezi, Zdenka

218

Šiftar, Simona

Šlatau, Tadeja

Vršiĉ, Suzana

Ţalik, Monika

4. c, razredničarka

Mira Vaupotič

Buĉek, Melita

Crnkoviĉ, Petra

Ĉasar, Nadja

Dajĉar, Dušan

Galoviĉ, Mojca

Golinar, Janja

Grah, Manuela

Grašiĉ, Renata

Gutman, Vanja

Hanţel, René Branko

Herzog, Matevţ

Jakopec, Karin

Jug, Manuel

Knez, Zlatka

Kosi, Renata

Kovaĉiĉ, Valerija

Lindiĉ, Ines

Maĉek, Stanka

Moĉnik, Maja

Mulec, Matej

Novak, Anita

Perĉić, Kristijana

Prajndl, Dušanka

Sedmak, Simona

Segeri, Vesna

Šadl, Mojca

Turza, Boštjan

Vargazon, Zoran

Veindorfer, Damijan

Volf, Edita

Zamuda, Andreja

Zajnkoviĉ, Matevţ

Šolsko leto 1999/2000

ZDRAVSTVENI

TEHNIK

4. a, razrednik

Daniel Donša

Ajanović, Lejla

Anţelj, Borut

Berden, Petra

Berden, Renata

Bizilj, Tamara

Camplin, Miran

Denša, Tatjana

Harej, Mateja

Hozjan, Jasna

Jerebic, Daniel

Koren, Danijel

Kosi, Jana

Lukaĉ, Monika

Nerad, Nina

Pal, Joţica

Premoša, Pavla

Roudi, Katarina

Stajnko, Robert

Šemrl, Simon

Trstenjak, Simona

Zver, Mojca

Ţuljeviĉ, Ivana

4. b, razredničarka

Meta Tinev

Bagarai, Urška

Bombek, Sabina

Farkaš, Simona

Fujs, Gordana

Fekonja, Martina

Horvat, Renata

Jakob, Sebastian

Jošar, Saša

Koren, Jasmina

Koroša, Polonca

Kranjec, Konrad

Lovenjak, Sonja

Majcenoviĉ, Andrej

Marušiĉ, Andrej

Nagy, Aleksandra

Novak, Martina

Peršoh, Brigita

Petroviĉ, Zoran

Polanec, Klavdija

Pucko, Anita

Raduha, Sabina

Rajh, Andrej

Rogaĉ, Polonca

Sintiĉ, Alenka

Sreš, Nina

Šiško, Kristjan

Tonkoviĉ, Robert

Vereš, Bojan

Vuĉko, Roman

Zavec, Martina

4. c, razredničarka

Ema Györek

Breznik, Maja

Brunĉiĉ, Natalija

Celec, Natalija

Ĉinĉ, Martina

Dani, Primoţ

Đukiĉ, Vanja

Grah, Matej

Hajdinjak, Anita

Horvatiĉ, Blanka

Hrastiĉ, Mateja

Kardoš, Darja

Kauĉiĉ, Tanja

Luci, Rok

Mariĉ, Darjan

Mariniĉ, Sonja

Mencigar, Mateja

Nemec, Vito

Pelcar, Boštjan

Raduha, Boris

Reţonja, Majda

Rojht, Natalija

Roţman, Petra

Sraka, Monika

Škrlec, Simona

Štivan, Lidija

Vuĉak, Damjan

Vuĉko, Andreja

Zrim, Jasmina

219

4. d, razredničarka

Brigita Štumpf

Bauman, Mojca

Benko, Dejan

Bohanec, Marina

Cmor, Veronika

Ĉiriĉ, Marija

Erjavec, Damjana

Hüll, Matej

Jakiĉ, Darja

Kosi, Silvija

Koudila, Sašo

Kranjec, Zoran

Lendvaj, Jana

Melin, Metka

Mihoriĉ, Sašo

Perša, Simon

Peršak, Branka

Ploj, Simona

Rašĉan, Sonja

Rogan, Joţe

Roţman, Mojca

Rus, Mateja

Sabotin, Damjana

Soviĉ, Matej

Sukiĉ, Sreĉko

Veren, Nataša

Zemljiĉ, Aleš

Zemljiĉ, Klaudija

Ţökš, Gabrijela

220

ČAS V SLIKI …

221

222

223

224

225

226

LITERATURA IN VIRI

Nekateri avtorji prispevkov so se pri pisanju opirali tudi na literaturo in

vire, navedene v nadaljevanju.

LITERATURA

Pajnkiher M. Teoretiĉne osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka

zdravstvena šola Maribor, 1999.

Gordon M. Negovalne diagnoze-priroĉnik. Maribor: Radizel: Rogina,

2003.

Ivanuša A, Ţeleznik D. Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor:

Fakulteta za zdravstvene vede, 2008.

Hajdinjak G, Megliĉ R. Sodobna zdravstvena nega. Ljubljana: Visoka šola

za zdravstvo, 2006.

VIRI

Arhivsko gradivo Srednje zdravstvene šole Murska Sobota

227

K BESEDILOM, SLIKOVNEMU GRADIVU IN SEZNAMOM

DIJAKOV

Posebna zahvala velja vsem, ki ste se odzvali našemu povabilu k

sodelovanju s pisanjem besedil ali s posredovanjem slikovnih gradiv.

Zahvala pa velja tudi vsem ostalim, ki ste kako drugaĉe prispevali k izidu

zbornika ob 50-letnici srednje zdravstvene šole v domaĉi regiji.

Organizacijski odbor, katerega smo sestavljali ravnateljica Zlatka Lebar,

Mira Vaupotiĉ, pomoĉnik ravnateljice Boţidar Šalamon, Danijela Zelko-

Škaliĉ in Judita Kalamar, si je zastavil cilj, da zberemo ĉim veĉ prelomnih

trenutkov, ki so se odvijali skozi pestro 50-letno zgodovino. K sodelovanju

smo povabili lepo število nekdanjih dijakov, uĉiteljev in sodelujoĉih z našo

ustanovo, in tako je nastal naš prvi zbornik, ki zajema delovanje vseh

petdeset let.

V besedilih, kjer so pisci to sami ţeleli, so slogovno zaznamovane besede

zaradi izvirnosti ostale nespremenjene.

Z novim šolskim letom smo zakorakali novemu desetletju naproti, zato je

prav, da pet desetletij obeleţimo tudi s slavnostno akademijo, tokrat pod

mentorstvom kolegice Brigite Štumpf Soviĉ.

Kolegica Mira Vaupotiĉ se je potrudila, da je posebej za to priloţnost

zbrala in zapisala vse dijake zakljuĉnih letnikov. Delo je bilo zelo oteţeno,

saj so se vrsto let evidence dijakov vodile le roĉno in s tem teţko berljivo,

zato se iskreno opraviĉujemo za morebitne napake v zapisu imena oz.

priimka. Zaradi natanĉne evidence bi bili veseli, ĉe nam posredujete

pravilen zapis.

Judita Kalamar

228

KAZALO VSEBINE

ZLATIM SPOMINOM NA POT ........................................................................................... 3

RAVNATELJICE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE......................................................... 8

Helena Ravniĉ ................................................................................................................... 9

TO JE BILO MOJE SANJSKO DELOVNO MESTO .................................................... 9 Katarina Vinĉec ............................................................................................................... 16

SPOMINI NA MOJIH PETINDVAJSET LET DELA NA SREDNJI MEDICINSKI

ŠOLI ............................................................................................................................ 16

Darinka Škrjanec ............................................................................................................. 21 LJUBLJANĈANKA V POMURJE … ......................................................................... 21

Marija Zadravec .............................................................................................................. 23 ZAĈETEK IN RAZVOJ SZŠ MURSKA SOBOTA..................................................... 23

SODELOVANJE SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE S SOSEDNJIMI USTANOVAMI .. 27

Milka Kavaš .................................................................................................................... 28

ZDRAVSTVENA ŠOLA PRAZNUJE ĈASTITLJIVIH 50 LET DELOVANJA.......... 28

SPOMINI NA POMURSKO ZDRAVSTVENO ŠOLO V 60. IN 70. LETIH ...................... 31

Gena Virag ...................................................................................................................... 32 BILA SEM DIJAKINJA SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA

KONEC 60. LET ......................................................................................................... 32 Barica Kralj ..................................................................................................................... 35

MOJI SPOMINI SEŢEJO V DALNJE LETO 1961 ..................................................... 35 Ema Mesariĉ .................................................................................................................... 39

NEKOĈ IN DANES .................................................................................................... 39 Katarina Berglez .............................................................................................................. 41

MOJI SPOMINI OB OBLETNICI ............................................................................... 41 Erika Ţilavec ................................................................................................................... 45

DRAGA NAŠA SLAVLJENKA.................................................................................. 45 Meta Tinev ...................................................................................................................... 48

40-LETNA ĈUDOVITA NAVEZA ............................................................................ 48

IZSEKI IZ OSEBNEGA IN POKLICNEGA ŢIVLJENJA .................................................. 50

Ema Gjörek ..................................................................................................................... 51 KOT BI OBRNILA LIST V KNJIGI, TAKO HITRO JE MINILO POLNIH 35 LET

DELA NA »MOJI« ŠOLI ............................................................................................ 51 Franc Duh ........................................................................................................................ 54

TO, KAR ĈLOVEKU OSTANE, SO TRENUTKI, SO UTRINKI, KATERIH NIT JE

STVARNOST, KI JI PRAVIMO ŢIVLJENJE … ........................................................ 54

SPOMINI NA ŠOLO V 80. IN 90. LETIH .......................................................................... 63

Romana Vozliĉ ................................................................................................................ 64

MOJI SPOMINI NA ŠOLO V ĈASU USMERJENEGA IZOBRAŢEVANJA ............. 64 Tanja Flegar .................................................................................................................... 65

IN RES SO MIŠI ZAPLESALE, SE ZABAVALE IN SE IMELE FAJN … ................ 65 Sabina Šebjan Jaklin ........................................................................................................ 68

229

S PONOSOM POVEM, DA SE BILA TUDI JAZ DIJAKINJA NAŠE ŠOLE ............. 68

Jerneja Šavel .................................................................................................................... 70 TAKRAT MI NI BILO JASNO, KAKO ODGOVOREN IN ZAHTEVEN POKLIC ME

VABI … ...................................................................................................................... 70

DOMAĈI UTRINKI ........................................................................................................... 72

Irena Šumak .................................................................................................................... 73 PROSTOVOLJSTVO JE SRCE DRUŢBE .................................................................. 73

Edvard Jakšiĉ................................................................................................................... 82 UĈENJE DIJAKOV ZDRAVEGA NAĈINA ŢIVLJENJA .......................................... 82

Mira Vaupotiĉ ................................................................................................................. 83 POUK TUJIH JEZIKOV SKOZI ĈAS......................................................................... 83

Jana Buĉar ....................................................................................................................... 87 POUĈEVANJE PRVE POMOĈI NA NAŠI ŠOLI ....................................................... 87

Irena Šumak .................................................................................................................... 91 POUĈEVANJE IN ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA ............................................ 91

Danijela Zelko-Škaliĉ ...................................................................................................... 95 V SKRBI ZA DUŠEVNO ZDRAVJE NAŠIH MLADOSTNIKOV ............................. 95

PROJEKTNI TEDEN - UĈNI PROCES KOT ODPRTOST ŠOLE .......................... 96 Tatjana Pernat .................................................................................................................. 98

USPEHI NAŠIH DIJAKOV NA VSAKOLETNEM DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ

ZDRAVSTVENE NEGE IN PRVE POMOĈI TER DRŢAVNEM TEKMOVANJU IZ

POMOĈI IN OSKRBE ................................................................................................ 98 Brigita Štumpf Soviĉ ......................................................................................................103

SLOVENSKA BESEDA V OĈEH NAJSTNIKA .......................................................103 Metka Prelog ..................................................................................................................106

USTVARJALNOST JE NAGRAJENA ......................................................................106 Marjeta Bagola ...............................................................................................................107

BIOLOGIJA JE ŢIVLJENJE ......................................................................................107 Ivan Ropoša ....................................................................................................................109

ŠPORTNI DOSEŢKI V ZADNJIH 10. LETIH ..........................................................109 Bojan Šebjan ..................................................................................................................111

ODLIĈNI ŠPORTNIKI ..............................................................................................111 Tajda Gredar ...................................................................................................................113

PRVA ZLATA MEDICINKA V MATEMATIKI .......................................................113 Laura Bertalaniĉ .............................................................................................................114

V SKRBI ZA STAREJŠE ...........................................................................................114

UTRINKI IZ TUJINE ........................................................................................................117

Mira Vaupotiĉ ................................................................................................................118 LITERARNI NATEĈAJ .............................................................................................118

ABSCHIED ............................................................................................................118 VERTRAUEN ........................................................................................................121

SEHNSUCHT .........................................................................................................123 Renata Roţanc ................................................................................................................125

Z ANGLEŠĈINO V SVET - LONDON......................................................................125

Vida Tivadar Mesariĉ .....................................................................................................126 POMLADNI DAN NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA.......126

ZASLUŢNA PRIZNANJA NA PODROĈJU ZDRAVSTVENE NEGE .............................128

230

Tatjana Pernat .................................................................................................................129

ZLATI ZNAKI IN SREBRNO ODLIĈJE NA PODROĈJU ZDRAVSTVENE NEGE

...................................................................................................................................129

Genovefa Virag .......................................................................................................129 Irena Šumak ............................................................................................................130

Zlatka Lebar............................................................................................................131

POSODOBITVE POKLICNIH ŠOL ..................................................................................133

Edvard Jakšiĉ..................................................................................................................134 ZNAĈILNOSTI SREDNJEŠOLSKEGA IZOBRAŢEVANJA V ZDRAVSTVENI

NEGI ..........................................................................................................................134 IZOBRAŢEVANJE V ŠOLSKEM OKOLJU PRI SPLOŠNOIZOBRAŢEVALNIH IN

STROKOVNIH PREDMETIH ...................................................................................134 IZOBRAŢEVANJE PRI PRAKTIĈNEM POUKU .....................................................136

Danijela Zelko-Škaliĉ .....................................................................................................137 TUDI BOLNIĈAR-NEGOVALEC V PRENOVLJENI OBLIKI – IZZIV

PRIHODNOSTI..........................................................................................................137 PRAKTIĈNO USPOSABLJANJE PRI DELODAJALCU (PUD) ...............................139

Mateja Jakšiĉ ..................................................................................................................141 PROJEKT PUPO (PREVENTIVNI UKREPI ZA PREPREĈEVANJE OSIPA) IN

DELO Z NADARJENIMI UĈENCI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA

SOBOTA ....................................................................................................................141

SPOZNAVNI (KOSTANJEV) PIKNIK ......................................................................142 DELO Z NADARJENIMI UĈENCI ...........................................................................146

ŠOLSKA KNJIŢNICA, SVETOVALNA SLUŢBA IN DODATNA STROKOVNA POMOĈ

...........................................................................................................................................149

Judita Kalamar ................................................................................................................150 TUDI NAŠA KNJIŢNICA JE HRANILNICA ZNANJA IN UĈITELJICA ŢIVLJENJA

...................................................................................................................................150 Kako bo z našo knjiţnico v prihodnje … .................................................................153

Mateja Jakšiĉ ..................................................................................................................154 NAJ DUŠA NE BOLI … ............................................................................................154

Vida Tivadar Mesariĉ .....................................................................................................157 DODATNA STROKOVNA POMOĈ NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA

SOBOTA ....................................................................................................................157

IZPOD PRSTOV LITERARNIH IN LIKOVNIH USTVARJALCEV ................................159

Martin Tine Mlinariĉ ......................................................................................................160 STOPNJE LJUBEZNI ................................................................................................160

MILOSTNI ĈAS ........................................................................................................160 BLIŢINE, BLIŢINE, BLIŢINE ..................................................................................160

PEŠĈENE ROKE .......................................................................................................160 ALKIMISTKA ...........................................................................................................161

JUTRANJA PESEM ...................................................................................................161 NA ROŢI CVET .........................................................................................................161 KREATURE DUHA...................................................................................................161

Maša Klariĉ ....................................................................................................................162 LJUBEZEN ................................................................................................................162

Tina Hercan ....................................................................................................................162

231

SMISEL ŢIVLJENJA .................................................................................................162

Martina Jerebic ...............................................................................................................163 »SONĈNI ZAHOD«...................................................................................................163

ZAKAJ? .....................................................................................................................163 Anita Prajnar ..................................................................................................................163

TI................................................................................................................................163 Anita Fridau ...................................................................................................................164

ĈUDNA MOĈ ............................................................................................................164 RAZLIĈNA ŢIVLJENJA ...........................................................................................164

ZELENE OĈI .............................................................................................................165 Urška Horvat ..................................................................................................................165

ZAKAJ ? ....................................................................................................................165 PRIJATELJ ................................................................................................................165

LJUBEZEN ................................................................................................................165 Samanta Bauer ................................................................................................................166

SPRAŠUJEM SE … ...................................................................................................166 Nina Abraham ................................................................................................................166

ZDRAVJE ..................................................................................................................166 NOVO ŢIVLJENJE ....................................................................................................166

Prva medicinska sestra Florence Nightingale – ţena s svetilko ........................................167 (1820-1910) ....................................................................................................................167

Mira Pušenjak – dijakinja Srednje zdravstvene šole Murska Sobota v letih 1969-1972....168 Domen Gujtman .............................................................................................................170

KOT HIŠA IZ KART .................................................................................................170 Danijela Ĉuriĉ ................................................................................................................172

KO NEKOMU POMAGAŠ, OSREĈIŠ NJEGA IN SEBE ..........................................172 Maja Broder ...................................................................................................................174

KO SO NAŠI PREDNIKI V ŠOLO HODILI … .........................................................174 Blaţ Nemec ....................................................................................................................177

NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU .......................................................177 Danijela Ĉuriĉ ................................................................................................................178

ZAPOSLENI, ZLATI MATURANTI IN ZAKLJUĈNI RAZREDI ....................................180

ZAPOSLENI NA SREDNJI ZDRAVSTVENI ŠOLI MURSKA SOBOTA V OBDOBJU

OD LETA 2000 DO 2010 ...........................................................................................181 Splošnoizobraţevalni predmeti................................................................................181

Strokovnoteoretiĉni predmeti ..................................................................................183 Praktiĉni pouk .........................................................................................................183

Drugi strokovni delavci ...........................................................................................184 Zunanji sodelavci ....................................................................................................184

Pripravnici ..............................................................................................................185 Drugi zaposleni .......................................................................................................185

Boţidar Šalamon ............................................................................................................186 ZLATE MATURANTKE IN ZLATI MATURANTI SREDNJE ZDRAVSTVENE

ŠOLE MURSKA SOBOTA ........................................................................................186

ZAKLJUĈNI RAZREDI SREDNJE ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA V

OBDOBJU OD LETA 2000-2010 ..............................................................................188

BOLNIĈARJI-NEGOVALCI .....................................................................................196 ZAKLJUĈNI RAZREDI DO LETA 2000 ..................................................................199

ĈAS V SLIKI … .........................................................................................220 LITERATURA IN VIRI .............................................................................................226

LITERATURA .......................................................................................................226

232

VIRI .......................................................................................................................226

K BESEDILOM, SLIKOVNEMU GRADIVU IN SEZNAMOM DIJAKOV ..............227