Upload
sasson
View
73
Download
0
Embed Size (px)
DESCRIPTION
PITJE ALKOHOLA iN POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA V SLOVENIJI in v MARIBORSKI regiji. dr. Maja Zorko Tadeja Hočevar, mag . Mercedes Lovrečič, mag. Barbara Lovrečič, mag . Maja Bajt, Katja Kovše, Tina Zupanič, dr. Helena Jeriček Klanšček. KAKO VELIK JE PROBLEM?. - PowerPoint PPT Presentation
Citation preview
PITJE ALKOHOLA IN POSLEDICE ŠKODLJIVEGA PITJA V SLOVENIJI IN
V MARIBORSKI REGIJI
dr. Maja Zorko
Tadeja Hočevar, mag. Mercedes Lovrečič, mag. Barbara Lovrečič,
mag. Maja Bajt, Katja Kovše, Tina Zupanič, dr. Helena Jeriček Klanšček
KAKO VELIK JE PROBLEM?
Viri: 1 Podatki IVZ RS; 2 CINDI 2001, 2008; Zaletel Kragelj, Čebašek-Travnik in Hovnik Keršmanc, 2004; EHIS, 2007; Hovnik Keršmanc, Čebašek-Travnik in Trdič, 2000; SJM-Toš in dr., 1999; Kamin in dr., 2008
REGISTRIRANA PORABA ČISTEGA ALKOHOLA1 na odraslega prebivalca na leto: med 10,3 in 13,5 litra (1999-2009)
POPULACIJSKE ŠTUDIJE2
11 % verjetnost
zasvojenosti
MB: 69 %
MB:10%
5 % popolnih
abstinentov
cca. 70 % zmernih
pivcev (pod mejami manj tveganega
pitja)
10 - 20 % čezmerno
(nad mejami manj tveganega
pitja) Samoocenjevanje problem
podcenjevanja
3
Oseba s čezmernim pitjem je najpogosteje:
-moški-40-45 let; opijanje: 25-39 let-poklicna izobrazba-vzhodnoslovensko področje
Vir: CINDI 2001, 2004, 2008.
Slovenija Mariborska regija
Abstinenca v zadnjem letu
Zmerno pitje = =Čezmerno pitje
4Vir: CINDI, 2008.
5
STAROSTNO STANDARDIZIRANA STOPNJA UMRLJIVOSTI
zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov na 100.000 odraslih (15+) prebivalcev na leto = 46, 3
povprečno 811 smrti na leto, 4.4 % vseh smrti
1
2
3
4
Vir: Kovše, Tomšič, Mihevc Ponikvar, Nadrag, 2012; 2007-2009, Baza podatkov umrlih IVZ RS
10
V vs.Z = 1,7krat večje tveganje
moški 3,8krat večje tveganje9
12
118
stopnja umrljivosti se povečuje z zniževanjem koeficienta razvitosti občin
6
5
7
6
DELEŽ PREZGODAJ IZGUBLJENIH LET ŽIVLJENJA zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov
1
3
24
Vir: Kovše, Tomšič, Mihevc Ponikvar, Nadrag, 2012; 2007-2009, Baza podatkov umrlih IVZ RS
15,4 % vseh izgubljenih let zaradi alkoholu
neposredno pripisljivih vzrokov
2,9 krat več kot v obalno kraški regiji
10
11
12
9
5
6
7
8
Približno četrtina 15-letnikov redno (vsaj enkrat na teden) pije alkohol
2% 7%26%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
11 let 13 let 15 let
manj kot enkrat na teden
vsaj enkrat na teden
Vir: HBSC 2010, IVZ RS
raziskava HBSC; 2002, 2006, 2010
všolani 11-, 13-, 15-letnikireprezentativen vzorecmednarodna raziskava,
43 držav
Delež mladostnikov, ki so bili v življenju že vsaj dvakrat opiti
1% 10%
41%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
11 let 13 let 15 let
Column2
Column1
Vir: HBSC 2010, IVZ RS; ESPAD, 2007
promocija in preventiva
9
NEENAKOSTI V TEDENSKEM PITJU IN OPIJANJU
Ni razlik med vzhodom in zahodom
Vir: HBSC, 2002, 2006 in 2010, IVZ RS,
-najpogostejše pri mladostnikih z obema staršema nezaposlenima
- pogostejše pri mladostnikih s podpovprečnim učnim uspehom in med tistimi, ki obiskujejo poklicno šolo
- pogostejše pri fantih
10Vir: HBSC, 2002, 2006 in 2010, IVZ RS, Currie et al., 2012
NI SPREMEMB V TEDENSKEM PITJU
- 15-letniki presegajo EU povprečje
PORAST ZGODNJEGA PITJA (13 let ali manj)
11Vir: 1HBSC, 2002, 2006 in 2010, IVZ RS, 2Rahav in dr., 2006; 3Jernigan in dr., 2004
ZMANJŠEVANJE RAZLIK MED SPOLOMA V OPIJANJU
vzhodno EU države – izenačevanje socialnih vlog2
alkoholna industrija in
industrija zabave3
- 15-letniki presegajo EU povprečje
VZROKI ZA PITJE?•da se sprostijo, da so bolj pogumni in samozavestni, •da pozabijo na težave v šoli in da premagujejo zaskrbljenost, •prilagajanje posameznika družbi in lažje sklepanje novih poznanstev, •reklamni oglasi, všečen izgled in okus alkoholnih pijač•visoka cena brezalkoholnih pijač . KJE DOBIJO ALKOHOL?•trgovini, gostinskem lokalu, doma, na bencinski črpalkiKAJ MENIJO O ZAKONODAJI?•skeptični, menijo, da nima vpliva na njihovo vedenje
12Vir:Zorko in Bajt, 2009; Zalta in dr., 2007; Kamin in Tivadar, 2005; Kolšek, 2000
MNENJE MLADIH
KAJ PREDLAGAJO:
•spodbujanje in nagrajevanje neuživanja alkohola;
•več prostorov, ki bodo namenjeni aktivnemu druženju med mladimi;
•okusne in privlačne brezalkoholne pijače, ki bodo cenejše od alkohola;
•širjenje informacij o škodljivih učinkih pitja alkohola, ki bodo mladim razumljive.
13Vir:Zorko in Bajt, 2009
MNENJE MLADIH
HVALA ZA POVABILO IN POZORNOST!