Pomurski mesečnik · 2010. 5. 10. · POMURSKI MESEČNIK oktober 2009, številka 12 = Novice iz Pomurja = Trezino senje v Murski Soboti Vsakoletno tradicionalno Trezino senje v Mursko

O k t o b e r 2 0 0 9 , š t e v i l k a 1 2O k t o b e r 2 0 0 9 , š t e v i l k a 1 2

Izdajatelj: Društvo za prepih znanja in informacij VöterIzdajatelj: Društvo za prepih znanja in informacij Vöter

Pomurski mesečnikPomurski mesečnik

P O M U R S K I M E S E Č N I K o k t o b e r 2 0 0 9 , š t e v i l k a 1 2P O M U R S K I M E S E Č N I K o k t o b e r 2 0 0 9 , š t e v i l k a 1 2

= Novice iz Pomurja =

Trezino senje v Murski SobotiTrezino senje v Murski Soboti

Vsakoletno tradicionalno Trezino senje v Mursko Soboto privabi številne. Nekateri pridejo nakupovat, drugi iščejo nekaj posebnega, tretji preprosto pasejo radovednost. Skupaj s prodajalci je bilo letos vsem skupno to, da je večino kar pošteno premrazilo, saj narava v tem tednu ni bila ravno prijazna do nas. Se je pa zato prodalo toliko več špricerjev, kuhanega vina in klobas. Marsikdo je ponujal tudi pečene kostanje in mošt. Skratka, vsega je bilo dovolj. Kar okoli 400 stojnic bi lahko našteli, če bi to seveda počeli. Na njih je bilo moč kupiti živila, orodje, oblačila in obutev, igrače ter številne različne predmete za gospodinjstvo. Dogodek so popestrili člani Pihalne godbe Murska Sobota, prisotni smo bili tudi mi. Če ste se ustavili ob naši stojnici, smo vam s pomočjo Okrepčevalnice Na hribu iz Gornjih Črncev ponudili najboljši špricer v Prekmurju, zraven pa dodali še slasten par klobas. In

seveda kakšno rekli, o delu, vremenu, ljudeh in še čem. Kot se za sejem pač spodobi. Med številnimi znanimi obrazi pomurskih gospodarstvenikov, županov in drugih ste lahko opazili tudi dva posebej opazna. S svojim obiskom sta nas namreč počastila glavna mojstra peke kostanjev Lado Bizovičar in Matjaž Javšnik. Posebna atrakcija za obiskovalce senja pa so bili mladi plesalci plesne šole Zeko, letošnji svetovni prvaki v breakdancu. S svojimi spretnostmi jim je uspelo zagreti še tako prezeblega obiskovalca. Če ste nas spregledali, pa nič hudega. Saj smo navsezadnje vsak večer v vaši družbi. Bomo pa le -te deležni tudi ob kakšni naslednji priložnosti.Kmalu bo mesto gostilo še eno veliko sejemsko prireditev – Miklošovo senje.

Renata Zadravec

Trezino senje

Društvo za prepih znanja in informacij Vöter Društvo za prepih znanja in informacij Vöter 22


Zaključek obnove Vrtca Manka Golarja v Gornji RadgoniZaključek obnove Vrtca Manka Golarja v Gornji Radgoni

V začetku Tedna otroka in ob Svetovnem dnevu učiteljev so v Gornji Radgoni lovesno odprli še drugo enoto prenovljenega vrtca Manka Golarja ter s tem zaključili projekt »Energetsko varčen vrtec«. Gre za pionirski projekt na področju energetske in ekološke obnove javnih zgradb pri nas. Celovita energetska prenova obeh enot vrtca Manka Golarja je potekala od marca 2008 ter se je končala s prenovo druge enote na Kocljevi 2. Tokratna otvoritev se je zgodila v okviru praznovanja občinskega praznika. Občina Gornja Radgona je prva v Sloveniji uspela izpeljati tako zahteven projekt kot je celovite energetska sanacija javne zgradbe na pasivni standard.V Sloveniji še ni kraja, ki bi se lahko pohvalil s tako lepo ekološko in energetsko varčnim vrtcem kot je prav Vrtec Manka Golarja. Nove pridobitve v Gornji Radgoni se je razveselilo 225 otrok vrtca Manka Golarja, skupaj s 28 strokovnimi delavkami in delavci. Nastal je tudi s pomočjo donacije Kraljevine Norveške preko Norveškega finančnega mehanizma, za kar se je norveški vladi zahvalil še državni sekretar v kabinetu

predsednika vlade Republike Slovenije. Z dogovorjenim proračunom za naslednji dve leti je pričakovan premik na tem področju tudi na nacionalni ravni, seveda pa slovenska vlada še naprej računa tudi na norveško solidarnost.Z obnovo vrtca otroci pridobivajo kvaliteten prostor za preživljanje svoje aktivnosti, ob energetsko učinkoviti stavbi pa se bodo že v ranih letih naučili, kako varovati naravo. Cilj Norveške pa je vzpodbuditi tudi razmišljanje o podnebnih spremembah in z obnovo javne stavbe, torej vrtca, je ta namen že dosežen.Investitor prenove je Občina Gornja Radgona. Investicija je vredna 3.200.000 €, od tega je vrednost energetske sanacije 1.700.000 €. Obnovljenih je približno 2000 m2 notranjih površin, vsa zunanja okolica, vključno s saniranimi dostavnimi in parkirnimi površinami, ograje, zunanji sanitarni objekti ter povsem prenovljena in posodobljena kuhinja.

Bojana Harkai

Vrtec Manka Golarja v G. Radgoni



Zvezdniška trgatev na Janževem vrhuZvezdniška trgatev na Janževem vrhu

Tako imenovana Zvezdniška trgatev na Janževem vrhu je privabila številne znane slovenske zvezde. Poleg dela v vinogradu so jih v družbi Radgonske gorice razvajali še ob pristni domači kulinariki in glasbi, pripravili so razne aktivnosti ter ogled in degustacijo vin ter penin v kleti. Želja vsakega dobrega vinogradnika je pridelati čim kvalitetnejšo žlahtno kapljico. Vino, rezultat dela tokratne zvezdniške trgatve, bo ob uživanju odražalo, da je nekaj posebnega. Posebej zagnani ob tokratni trgatvi so bili tisti, ki so nosili brente, od energije so kar

prekipevali, pravijo celo, da nositi brento ni težko.Tokratna trgatev pa le ni bila tako navadna, samo zvezdniška kot se je zdelo na prvi pogled. Tudi malce tekmovalnega duha je bilo vmes, kajti grozdje so trgali po vnaprej določenih pravilih. In kot se za trgatev spodobi, ni manjkalo tudi veselega druženja ter ubranega petja, seveda zvezdnikov.

Dorina Veldin

= Mladi v Pomurju =

Literarni večer ob 90 letnici Gimnazije Murska SobotaLiterarni večer ob 90 letnici Gimnazije Murska Sobota

V soboški Pokrajinski in študijski knjižnici so se zbrali Marija Sreš, Bea Baboš Logar, Suzana Tratnik, Lučka Zorko, Katja Eman , Norma Bale, Evald Flisar, Milan Vincetič, Franci Just, Vladimir P. Štefanec in Štefan Kardoš. Vsi našteti so pisatelji, pesniki, literati, skratka ustvarjalci, ki jim je skupno to, da so nekoč obiskovali soboško Gimnazijo ali na nje delovali kot učitelji. Zbrali pa so se na literarnem večeru, posvečenem praznovanju 90 letnice Gimnazije Murska Sobota. Kot vodilo srečanja so izbrali oziroma si izposodili besede Branka Šömna »Proza je zapredla moje prste, kot oko iztekla se je poezija«. Gostje so skozi pogovor s profesorico Danico Muhič spregovorili o tem, kako je Prekmurje vplivalo na njihovo delo, kako kot že dozoreli umetniki gledajo na svoje začetke, skušali so predstaviti tudi trenutno delovanje. Marija Sreš je predstavila svoje delo in življenje v Indiji, kjer deluje kot misijonarka. Izpod njenega peresa je zraslo že nekaj literarnih del, v katerih zelo nazorno opisuje takšno in drugačno Indijo. Indija je zelo privlačna mistična dežela, v kateri pa ženske kot individualne osebe skoraj ne obstajajo. Marija Sreš jih morda prav zato rada opisuje in razkriva njihove zgodbe. Indija je po drugi

strani odprta dežela in zato se je Sreševa odločila boriti predvsem za dostojanstvo indijskih žena, ki tako počasi vstajajo iz anonimnosti in pridobivajo spoštovanje moških. O ženskih usodah pa piše tudi Bea Baboš Logar. Evald Flisar pravi, da je Indijo obiskal mimogrede oziroma tja sploh ni nameraval iti. Na srečanje so povabili tudi Branka Šömna, ki trenutno živi na drugi strani Atlantika, zato se iz opravičljivih razlogov dogodka ni udeležil. Je pa bivša dijakinja Gimnazije Nada Ivanič zapela pesem Človek, ki ga ni, katere besedilo je napisal prav Šömen, v originalu pa jo je pela Majda Sepe. Nekaterim je znano, da je bil omenjeni pisatelj včasih tudi odličen pisec besedil za popevke.Nekoč gimnazijci, danes umetniki, nekateri mednarodnega slovesa, so zbranim v soboški knjižnici podarili zanimiv večer. Ob branju odlomkov iz njihovih del pa je bilo čutiti, da imajo to kar počnejo radi, čeprav jih včasih to, da so uspešni in priznani morda malce bremeni.

Dorina Veldin



Women & YouthWomen & Youth

Projekt Women & Youth oziroma Ženske in mladina je bil odobren v mesecu maju letos s strani Skupnega nadzornega odbora Operativnega programa Slovenija – Madžarska 2007 – 2013. Gre za enega pomembnejših projektov za ženske in mladino na področju podjetništva v Severovzhodni Sloveniji ter Županijah Zala in Vas na Madžarskem. Prijavitelj projekta je Društvo za trajnostni razvoj podeželja Žitek, ki deluje tudi na področju razvoja človeških potencialov podeželja ter razvoja in vzpostavljanja novih oblik sodelovanja ter interesnega povezovanja ljudi. Projekt je vreden čez 600 tisoč €, njegov namen pa je jasen: izboljšanje čezmejnega sodelovanja v zaposlitveni in podjetniški sferi pri ženskah in mladih. Za vse udeležene so v sklopu projekta pripravljene delavnice, usposabljanja, tečaji, izmenjava dobrih praks in nudenje strokovne podpore zaposlenim in brezposelnim. Ciljne

skupine v projektu so, kot pove že njegovo ime, ženske in mladina , pa tudi trajno brezposelni, predvsem ženske, mladi z nedokončanimi šolami, gospodinje iz ruralnega območja in potencialni podjetniki, civilna iniciativa ter člani neprofitnih društev. Društvo Žitek je v projektu vodilni partner.Slovenski partnerji v projektu so še Ekonomski inštitut Maribor, center za lokalni razvoj, svetovanje in storitve EGIDA te Goričko drüjštvo za lepše vütro. V društvu Žitek si prizadevajo za visoko strokovno raven dela, na kar kaže tudi seznam vabljenih partnerjev k projektu. Začetni koraki vstopanja v poslovni svet so namreč polni nevarnosti in pasti, s projektom bodo za koga izmed vključenih morda lažji in hitrejši.

Renata Zadravec

= Jonapot Kivanok – Dober dan =

Praznik občine LendavaPraznik občine Lendava

Občina Lendava od lanskega leta naprej svoj občinski praznik slavi 28. oktobra. Do tedaj so ta dan obeleževali 20. avgusta. Razlog za premik na oktober je bil 28.oktober 1366, ko je kralj Ludvik I. Štefanu in Janezu Banffyju podelil sejemsko pravico na lendavske posesti in v Lendavi so v tistem obdobju pričeli prirejati sejme z enakimi pravicami in značajem kakor v Budimu. Slavnostni govornik na prireditvi v prenovljeni lendavski sinagogi je bil župan občine mag. Anton Balažek, ki je med številnimi izpostavil le nekatere dosežke zadnjega obdobja.V iztekajočem se letu so kraji Mostje, Genterovci in Kamovci dobili nove pločnike, pripravljeni so na izgradnjo 3. faze kanalizacijskega sistema. Nadaljuje se prenova Dvojezične osnovne šole I z okolico, urejajo mestno turistično infrastrukturo. Kot vsako leto so tudi letos ob občinskem prazniku podeljevali občinska priznanja. Veliko spominsko listino za prispevek pri vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je prejel Stanko Gjerkeš, priznanje občine pa Kinološko društvo Lendava. Za najlepše urejeno naselje v lendavski občini so nagradili vas Kot. Častna občana sta postala dolgoletna narodnostna poslanka in lendavska podžupanja Maria Pozsonec ter prvi veleposlanik Republike Slovenije na Madžarskem Ferenc Hajoš. Zveza veteranov vojne za Slovenijo, območno združenje Lendava, pa je županu mag. Balažku izročilo svoje najvišje priznanje, zlati znak. Slovesnost ob občinskem prazniku so popestrili še s koncertom priznane slovenske violinistke Anje Bukovec in pianista Simona Krečiča.

Borut Andrejek



= Šunen le Romen – Prisluhnite Romom =

Pot romske kulturre in dediščinePot romske kulturre in dediščine

Lendava in romsko naselje Kamenci sta 7 in 8. oktobra gostila mednarodno konferenco v organizaciji Urada Vlade RS za narodnosti in Sveta Evrope, s katero bo tudi v praksi zaživel projekt Sveta Evrope Evropska pot romske kulture in dediščine. Na konferenci so poleg slovenskih organizacij, vključenih v projekt (Slovenski etnografski muzej in Društvo Romano pejtaušago/Romsko prijateljstvo), sodelovali tudi partnerske organizacije iz Španije, Nemčije, Velike Britanije, Grčije in Romunije. Vse se v svojih okoljih ukvarjajo s promoviranjem romske kulture in so v omenjeni projekt Sveta Evrope aktivno vključene. S svojimi dejavnostmi, ki bodo »v živo« predstavljene v romskem naselju Kamenci, udejanjajo osnovni namen poti romske kulture in dediščine, tj. ustvarjanje mostu med romskimi in ne-romskimi skupnostmi po vsej Evropi. Osrednja govorca prvega dne konference sta bila ministrica za kulturo Majda Širca in Robert Palmer, direktor Direktorata Sveta Evrope za kulturo, kulturno in naravno dediščino. Ministrica za kulturo Majda Širca je v uvodnem nagovoru poudarila, da ni boljšega načina za spoznavanje drugačnega in drugega kot neposredni stik. Evropska pot romske kulture in dediščine to spodbuja, hkrati pa je precej več kot le turistično romanje od ene do druge izkušnje. Je predvsem pot zavedanja razlik med kulturami in predvsem zavedanje, ki pomaga razbijati egocentristično razumevanje naše lastne kulture. »Zato upamo, da bo v prihodnosti iz poti nastala avtocesta, ki bo povezovala kulture širom evropskega prostora«. Tudi Robert Palmer, direktor Direktorata Sveta Evrope za kulturo, kulturno in naravno dediščino, je izpostavil predvsem pomen neposrednega stika med romsko in neromskimi kulturami v vsakodnevnem življenju, izven institucionalnih in političnih okvirov, pri premagovanju predsodkov in stereotipov. Namen Evropske poti romske kulture in dediščine je premagati ovire med kulturami, ki nastajajo zaradi ignorance in nepoznavanja, in spodbuditi ljudi, da v vsaki, tudi v romski kulturi, najdejo stvari, ki nas povezujejo.

Kamenci: Romska kultura v nastajanju Prvi dan konference je namenjen predstavitvi nastajanja projekta in organizacij, ki so se vanj že aktivno vključile. V četrtek, 8. oktobra, pa se je dogajanje pod sloganom 'Kamenci - včeraj, danes, jutri' preselilo v romsko naselje Kamenci, kjer so pot romske kulture in dediščine v nastajanju »v živo« prikazale posamezne partnerske organizacije. V Kamencih je bil položen tudi temeljni kamen za romski kulturno-informacijski center 'Drom' - 'pot' v slovenščini - , ki predstavlja tudi pomemben korak naprej za prihodnost romske skupnosti v Pomurju. Center bo namenjen promoviranju romske kulture in bolj aktivnemu udejstvovanju Romov v lokalnem okolju. Sredstva za gradnjo so bila pridobljena v okviru instrumenta predpristopne pomoči IPA Slovenija - Hrvaška 2007 - 2013 v partnerstvu občine Črenšovci, hrvaške občine Orehovica, društva za trajnostni razvoj Pomurja 'Misija S', društva 'Romano pejtaušago' in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

pripravila: Mirjana Ropoša

Članek, vir iz spletne stani http://www.zveza-romov.si/index,2,0.htmlČlanek, vir iz spletne stani http://www.zveza-romov.si/index,2,0.html



= Kulturno dogajanje v Pomurju =

Film o Primožu TrubarjuFilm o Primožu Trubarju

Primož Trubar je eden izmed najpomembnejših stebrov slovenske kulture in narodne istovetnosti. V lanskem letu smo praznovali 500 letnico njegovega rojstva, letos pa so svoj prispevek k sicer že minulemu Trubarjevemu letu dodali še dijaki soboške Ekonomske šole, ki so ob 70-letnici obstoja šole ustvarili film o Primožu Trubarju z naslovom Rodoljub Ilirski. Nastal je na pobudo profesorice slovenščine Sonje Černela. In je namenjen tudi kot didaktični pripomoček. Nastajal je leto in pol, v njem je sodelovalo 15 dijakov in pet profesorjev, ki so se podali po krajih, kjer je Trubar živel in ustvarjal; tako so obiskali Rašico, Salzburg, Trst , Nünberg. Povsod so nastali intervjuji s poznavalci Trubarjevega življenja in dela. In nabralo se je za 10 ur materiala Spremljal jih je mojster kamere Ludvik Rogan, sicer tudi absolvent medijskega komuniciranja. Film je dolg 50 minut, sofinanciralo pa ga je tudi Ministrstvo za šolstvo in šport.

Renata Zadravec

Slikarska razstava Saše Bezjak v Dosor-juSlikarska razstava Saše Bezjak v Dosor-ju

Saša Bezjak, akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti, je rojena leta 1971 v Mariboru, odraščala na Tratah v Slovenskih Goricah, diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, leta 2001 pa še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Trenutno zaključuje magistrski študij iz kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Zadnji dve leti kot mentorica pripravlja likovne delavnice za odrasle in tudi razstave nastalih del. Poučuje likovno vzgojo na osnovni šoli v Šentilju in ima od leta 2002 status delavke na področju kulture.Namen njene tokratne razstave je prebuditi ozavestiti in hkrati pomiriti. Ob njej moramo spremeniti svojo miselnost. Trenutno Bezjakova živi v Gornji Radgoni in je novo pridružena članica Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. S svojim delom se je dotaknila tudi svojih prijateljev. Saša Bezjak ustvarja tudi žalostne podobe iz preprostega razloga – da se v njih lahko prepoznamo, se počutimo manj osamljeno, saj se ob njih zavemo, da nekje je nekdo, ki se počuti prav tako. Razstavo si lahko ogledate v avli Dosorja.

Mirjana Ropoša



= Slovenija in EU =

Kulturno in medijsko sodelovanje obmejnega prostora med Rabo in Muro

Projekt »Kulturno in medijsko sodelovanje obmejnega prostora med Rabo in Muro« je delno financiran s sredstvi Evropske Unije in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija – Madžarska 2007-2013. Pri projektu sodelujejo štirje partnerji, dva iz Slovenije in dva iz Madžarske. Vodilni partner v projektu je Regionalna razvojna agencija Mura iz Murske Sobote, od tu prihaja tudi drugi partner in to je naša televizija, torej televizija AS. Skupna vrednost projekta znaša 800.628,83 €, pri čemer sredstva Evropske unije predstavljajo 646.507,75 €, nacionalno sofinanciranje znaša 114.089,62 €, medtem ko projektni partnerji prispevajo lastni delež v višini 40.031,46 €. Televizija v Monoštru deluje že 16 let in v tem času so že pokrivali dogajanje, ki se je odvijalo na območju, kjer živi manjšina. Zdaj želijo to dogajanje prenesti še

na širše območje širši javnosti. Poročali bodo tudi o odprtih vprašanjih. Žal pa Slovenci na Madžarskem tega poročanja niso mogli videti, seveda se bo v prihodnje to bistveno spremenilo. Pomemben delež k temu, da je projekt dobil priložnost uresničitve, je prispeval tudi Generalni konzulat republike Slovenije na Madžarskem.Še vedno velja, da najslabše poznamo ravno naše sosede. S projektom Mura Raba tv bomo tudi mi prispevali k boljšemu poznavanju življenja in navad v vključenih regijah ter seveda krepitvi vezi med ljudmi na obeh straneh meje. Predstavitvi projekta v Monoštru je sledil še slovesen podpis pogodbe o sodelovanju, ki jo je v imenu televizije AS podpisal njen direktor Anton Weingerl.

Renata Zadravec



= Zdravje in zdravo življenje =

Kmečka tržnica v Gornji RadgoniKmečka tržnica v Gornji Radgoni

Kmečko tržnico v Gornji Radgoni že od meseca maja naprej redno vsak prvi petek v mesecu organizirajo Zavod za kulturo, turizem in promocijo iz Gornje Radgone, Zelena koalicija ter Društvo Mura Rafting. Središče Gornje Radgone, natančneje ploščad pred tamkajšnjo Ljudsko univerzo tako oživi, zberejo se številni ponudniki, iz meseca v mesec pa si nakupe na kmečki tržnici privošči tudi vedno več nakupovalcev. Slednji pravijo, da je doma pridelana hrana še vedno daleč najboljša in seveda najbolj zdrava. Vse, kar je ponujeno na Kmečki tržnici, je namreč popolnoma sveže, pridelano na zdrav način, brez kakršnih koli umetnih dodatkov.Tudi na tokratni tržnici je bilo moč dobiti marsikaj. Slastne domače klobase so kar vabile k pokušnji, zraven je bilo moč kupiti dober, svež domači kruh in ostale dobrote iz krušne peči. Izbirali so lahko tudi tisti, ki so želeli podariti sladko srce ali pa preprosto uživati ob izdelkih medičarjev. Za hladne jesenske dneve so ponudniki dodali še med in ostale izdelke iz tega čebeljega pridelka.Društvo Mura Rafting je predstavilo tudi nekaj rezultatov projekta Življenje ob Muri, delili so zloženke o pomenu reke Mure ter nevarnostih, ki ji pretijo.Ker je jesen čas obiranja sadov narave, ni manjkalo sveže zelenjave, kostanjev, posebej zanimivo pa se je bilo ustaviti ob stojnici z gobami. Pridni gobarji so predstavili tako tiste, ki jih z užitkom damo na krožnik kot tudi tiste, ki so nevarne za naše zdravje in celo življenje.Obiskovalci so imeli priložnost pobliže spoznati še Negovo, predstavile so se bližnje turistične kmetije, da bomo bližajočo se zimo preživeli v toplem zavetju, pa so poskrbeli rejci ovc.Organizatorji Kmečke tržnice pravijo, da bo tržnica letos potekala le še v mesecu novembru, prihodnje leto pa se bodo potrudili, da bodo dogodek organizirali vsakih štirinajst dni.

Mirjana Ropoša

= Okolje in mi =

Projekt Panonska vas se uradno zaključujeProjekt Panonska vas se uradno zaključuje

Namen projekta Panonska vas je usposobiti dolgoročno brezposelne osebe iz ciljne skupine invalidov za delo na področju obnove, ohranjanja in vzdrževanja objektov kulturne dediščine. Ureditev Panonske vasi načrtujejo na obrobju vasi Noršinci v občini Moravske Toplice. V sodelovanju z občino, lokalnim prebivalstvom in strokovnjaki s področja ohranjanja kulturne dediščine pa naj bi zgradili tradicionalne panonske hiše. Na kmetiji Korenika v Šalovcih so sklenili usposabljanje vključenih invalidov v projekt. Društvo je ob tokratni prireditvi podelilo tudi potrdila posameznikom, ki so uspešno sklenili enoletno usposabljanje v treh vsebinskih modulih, ki so jih imenovali LES, ILOVICA in SLAMA.Projekt je bil vreden 111 tisoč evrov, izvedli pa so ga s pomočjo Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, ki sta skupaj prispevala 99 tisoč evrov.V projekt sta bila praktično vključena Ekološki center Svit iz Lendave in Pribinovina d.o.o. iz Murske Sobote, izvedli pa so ga v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo, ki je izvedel izobraževanje mentorskih struktur.Invalidi se v Sloveniji, še posebej pa v Pomurju, posebno težko zaposlijo. Ključni problem zaposlovanja invalidov je namreč v njihovi neustrezni usposobljenosti za delo na razpoložljivih delovnih mestih. Društvo Mozaik je bilo za marsikaterega tako že pred samim pričetkom projekta edino pribežališče, kjer so dobili priložnost za delo.Delavnicam v okviru projekta so se občasno pridružili tudi učenci OŠ IV. Murska Sobota, ki so tokrat prikazali dejavnost lončarjenja. Ostali udeleženci dogodka pa so pokazali, kaj so se v zadnjem obdobju že naučili in kako dobro znajo s pomočjo spretnih rok to znanje zdaj tudi izkoristiti.

Renata Zadravec



Zaključek projekta Življenje ob MuriZaključek projekta Življenje ob Muri

Z namenom informiranja javnosti ter iskanja odgovorov na konkretna vprašanja v zvezi s pomenom in ohranjanjem biotske pestrosti ter preprečevanja onesnaženja poplavnega loga reke Mure, je društvo Mura Rafting skupaj s partnerjema Zvezo društev za varstvo okolja Slovenije in televizijo AS izvedlo projekt, poimenovan Življenje ob Muri. Projekt je sofinanciral urad vlade za komuniciranje.Projekt je nastal na osnovi odkritega smetišča ob Muri v Ižakovcih, ki so ga odkrili prav člani društva Mura Rafting in ga tudi prijavili ustreznim organom, ki pa so ukrepali šele po tem, ko so se o smetišču razpisali in razgovorili tudi mediji. Smetišče je bilo sanirano, kljub temu pa je ostal slab priokus in spoznanje, da smo o tem, kaj Mura pravzaprav pomeni, vemo zelo zelo malo. Tako je društvo Mura Rafting prijavilo projekt Življenje ob Muri.Kot zaključek projekta se je odvil spust po reki Muri od Lisjakove struge do Babičevega mlina, ki se ga je udeležilo okoli petdeset zbranih ljubiteljev te vodne lepotice. Med njimi tudi partnerji in sodelujoči strokovnjaki pri projektu.Projekt je poseben pečat dobil tudi z zloženko in DVD-jem, ki ob gledanju razkriva marsikaj do sedaj slabo poznanega o reki Muri.Spusta so se poleg nagrajencev nagradne igre v okviru projekta udeležili tudi tisti, ki jim je reka Mura blizu, ki ob njej živijo, jo poznajo in zato imajo radi.

Renata Zadravec

= Politika v Pomurju =

Slavnostna seja OS občine PuconciSlavnostna seja OS občine Puconci

Še pred pričetkom slavnostne seje Občinskega sveta občine Puconci v okviru praznovanja 12. občinskega praznika se je odvila slovesna položitev venca pri spomeniku Štefana Küzmiča v Strukovcih ob njegovi 230. obletnici smrti. Svoj občinski praznik občina Puconci obeležuje 13. oktobra v spomin na objavo tolerančnega patenta cesarja Jožefa II. iz leta 1781, ki je postal osnova za delovanje vseh cerkvenih skupnosti.

Občina Puconci je dokaz, da to res drži, saj na njenem področju v sožitju živijo pripadniki večih veroizpovedi. Oktober pa so izbrali tudi zato, ker je jesen čas pobiranja sadov, kar v Puconcih tudi počnejo, poleg tega pa občina leži tudi na pretežno kmetijskem območju.Vsak občinski praznik je tudi priložnost za podelitev raznih nagrad, priznanj in nazivov.V Puconcih so letos podelili tri priznanja. Prvi prejemnik je Dušan Horvat iz Moščanec za večletno



ljubiteljsko vodenje folklorne skupne v Moščancih. Štefan Šantavec iz Šalamenec je priznanje prejel za požrtvovalno delo na področju gasilstva in lokalne samouprave ter delo na humanitarnem področju. Zadnje priznanje je prejel Matija Car iz Poznanovec za dolgoletno delo na področju lokalne samouprave. Veliko zahvalno listino je prejel gradbeni odbor iz vasi Lemerje za uspešno izvedeno humanitarno pomoč družini Škrilec, ki jim je pogorela hiša. Denarno nagrado občine Puconci je prejel Klub malega nogometa Strukovci, ki se je po težki preteklosti znova uspel postaviti na noge in tako obeležuje že 30 let

uspešnega delovanja. Priznanje župana je prejela Helena Hajdinjak iz Pečarovec za dolgoletno delo na področju kulturne dediščine in ohranjanja ljudske tradicije. Posebej prijetno presenečen nad izbiro pa je bil letošnji častni občan, po rodu iz Bodonec, živi pa v Murski Soboti. To je postal Štefan Dravec. Ljudje pa radi vidimo tudi lepe stvari okoli nas in lepo urejene vasi so ogledalo vsake občine. Zato so tudi v Puconcih razglasili najlepše urejeni kraj v občini in letos je to postala vas Mačkovci.

Renata Zadravec

=Znanost in raziskovanje =

Otvoritev fotonapetostne elektrarne v Černelavcih

Z električno energijo napajamo električne aparate, ki so vse bolj razširjeni pripomočki za življenje, delo in zabavo. Glede na veliko število sončnih dni v letu so v Pomurju ugodne razmere za pridobivanje električne energije, zato se je odločil tudi svetnik mestne občine Murska Sobota in samostojni podjetnik Robert Celec in sicer za izgradnjo fotonapetostne elektrarne.Naložba je vredna 37.000 evrov, povrnila pa naj bi se v 12 letih. V prihodnje pa se načrtuje tudi razširitev elektrarne, katere moč bi bila približno 15 kilovatov električne energije, s tem bi lahko pokrivali približno 3 gospodinjstva. Z odprtjem nove fotonapetostne elektrarne pa imajo željo sprožiti tako imenovane signale.Podnebne spremembe, segrevanje ozračja, vse večja

nepredvidljivost narave, naravne katastrofe,…. . Vse navedeno je posledica večje energijske potratnosti in izpustov toplogrednih plinov. Osnovni namen sončne elektrarne je proizvodnja električne energije, ki ne onesnažuje okolja. Z vsako proizvedeno kWh električne energije s sončno elektrarno prihranimo 0,7 kg emisije CO2 v ozračje. Da bi povečala delež energije iz obnovljivih virov, država za takšno energijo ponuja ugodnosti oziroma odkup po 415,46 evra za megavatno uro in zanjo zagotavlja nespremenjeno ceno za 15 let. Slavnostna govornica ob odprtju je bila poslanka v Evropskem parlamentu Romana Jordan Cizelj.

Dorina Veldin



= Izobraževanje v Pomurju =

Varuhinja človekovih pravic je obiskala Ekonomsko šolo v Murski SobotiVaruhinja človekovih pravic je obiskala Ekonomsko šolo v Murski Soboti

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik je soboško Ekonomsko šolo obiskala prvič, na obisk pa so jo povabili iz več razlogov. Glavna sta obeležitev 70 letnice delovanja šole in 20 let sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah. Konvencija o otrokovih pravicah se seveda nanaša tudi na učence in dijake srednjih šol. Na to temo so na šoli pod vodstvom koordinatorice in mentorice, profesorice Bernarde Kuzma pripravili kar nekaj projektov. Na obisk varuhinje so se lepo pripravili, počastili so jo tudi s kratkim kulturnim programom. V prijetnem, sproščenem ambientu je gostja tako brez težav navezala stik s poslušalci.Med drugim je beseda stekla tudi o zelo pereči problematiki, s katero se mladostniki danes srečujejo, to je Nasilje nad otroki, nasilje med nami oziroma Kako narediti to državo varno za otroke. Varuhinja je zbranim dijakom najprej razložile osnovne pojme, ki so vezani na Konvencijo otrokovih pravic. Vsi mladoletni v naši državi, ki je podpisnica konvencije, se lahko sklicujejo na pravice napisane v konvenciji. Dijaki pa so varuhinjo tudi lahko spraševali, med drugim kako izgleda njen delovni dan dan, kakšna izobrazba je potrebna za opravljanje funkcije varuha, na katerem področju je v Sloveniji zabeleženih največ kršitev človekovih pravic in katere pravice so najbolj pogosto kršene.V pogovoru z dijaki pa se je Zdenka Čebašek Travnik dotaknila tudi raziskave, ki je pokazala, da imajo prekmurski otroci po končani osnovni šoli slabše rezultate od slovenskega povprečja, po njenem mnenju naj bi bil eden od razlogov zato kršena pravica otrok do optimalnega izobraževanja. Kljub resnim temam pa je skozi ves čas pogovora z varuhinjo vladalo sproščeno vzdušje, v katerem so mladi dijaki tako mimogrede izvedeli marsikaj novega in koristnega.

Renata Zadravec

= Novice iz pomurskega športa =

Otvoritev igrišča z umetno travo v LendaviOtvoritev igrišča z umetno travo v Lendavi

Rezultat vsebinsko bogatega, delovnega in seveda vrednega truda jesenskega obdobja v občini Lendava je vsekakor dokončanje objekta pri dvojezični osnovni šoli 1, kajti otvorili so nogometno igrišče z umetno travo in 4-stezno atletsko stezo. Kot vemo je sodobna infrastruktura pomembna tako za razvoj športa in turizma, kot tudi za dejavnost športne vzgoje in drugih športnih aktivnosti, ki jih izvajajo na osnovni šoli. Atletska steza, ki poteka okoli igrišča je narejena v standardni meri 400-ih m, kakršne v Pomurju do zdaj še ni bilo moč videti.Vrednost investicije je znašala okoli milijon evrov, od tega je 200 tisoč evrov za umetno travo prispevala Nogometna zveza Slovenije.

Županu občine Lendava Antonu Balažku je Franc Kopatin podaril spominsko zastavico nogometne zveze Slovenije. Pri slavnostnem prerezu traku se je Balažku in Kopatinu pridružil še predsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava Branko Gros. Po uradnem odprtju nogometnega igrišča in nove atletske steze pa je sledila prvenstvena nogometna tekma med NK Petišovci in NK Grad. Končni izid tekme je bil namenjen Petišovcem z rezultatom 2:1. Zelo pa so bili zadovoljni z obiskom tekme saj si je tekmo ogledalo okrog 1000 gledalcev. Seveda pa pričakujejo veliko število obiskovalcev tudi v prihodnje z športnim namenom in kar spada zraven, druženje.

Dorina Veldin



Novo igrišče z umetno travo v LendaviNovo igrišče z umetno travo v Lendavi



= Dogajalo se bo =

Dogajalo se bo:7.11.2009, 10. evropski pohod prijateljstva, ob 9:00 uri v Gerlincih, Gasilski Dom (zbiranje, prijavnina, zajtrk)7.11.2009, 13. Martinov pohod v občini Puconci, pričetek v Dolini7.11.2009, V Radovcih na poti do gradu Grad, 3. KMEČKA TRŽNICA in pokušnja novih vin7.11.2009, Martinovali bodo tudi na Kobilju7.11.2009, Martinovanje v Strehovcih in Dobrovniku8.11.2009, Monošter/Szentgothard, gledališče, SREČANJE SLOVENSKIH GLEDALIŠČNIKOV11. 11. 2009, Martinovanje v Turnišču12. 11. 2009, Murska Sobota , Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota, „Moje zelenjavne in sadne jedi“, predstavitev knjige Prim.mag. Branislava Belović

Podatki o izdajatelju časopisa „POMURSKI MESEČNIK“:Podatki o izdajatelju časopisa „POMURSKI MESEČNIK“:

Društvo za prepih znanja in informacij VÖTER, nevladna organizacijaDruštvo za prepih znanja in informacij VÖTER, nevladna organizacijaGregorčičeva ulica 6, 9000 Murska SobotaGregorčičeva ulica 6, 9000 Murska Sobota

Predsednica društva: Mirjana RopošaPredsednica društva: Mirjana RopošaOdgovorna urednica: Renata ZadravecOdgovorna urednica: Renata Zadravec

telefon: 02/ 521 30 30telefon: 02/ 521 30 30fax: 02/ 521 30 31fax: 02/ 521 30 31gsm: 051 38 77 77gsm: 051 38 77 77

davčna številka: 10688366davčna številka: 10688366matična številka: 1394711matična številka: 1394711

TRR odprt pri Raiffeisen Banka d.d., PE M. Sobota: TRR odprt pri Raiffeisen Banka d.d., PE M. Sobota: 24900-905011529324900-9050115293Društvo za prepih znanja in informacij VÖTERDruštvo za prepih znanja in informacij VÖTER

Gregorčičeva ulica 6, 9000 Murska SobotaGregorčičeva ulica 6, 9000 Murska Sobota

Izdajo spletnega Izdajo spletnega časopisa „POMURSKI MESEČNIK“ sofinanciračasopisa „POMURSKI MESEČNIK“ sofinancira


Trezino senje v Murski SobotiZaključek obnove Vrtca Manka Golarja v Gornji RadgoniZvezdniška trgatev na Janževem vrhuLiterarni večer ob 90 letnici Gimnazije Murska SobotaWomen & YouthPraznik občine LendavaFilm o Primožu TrubarjuSlikarska razstava Saše Bezjak v Dosor-juKulturno in medijsko sodelovanje obmejnega prostora med Rabo in MuroKmečka tržnica v Gornji RadgoniProjekt Panonska vas se uradno zaključujeZaključek projekta Življenje ob MuriSlavnostna seja OS občine PuconciOtvoritev fotonapetostne elektrarne v ČernelavcihVaruhinja človekovih pravic je obiskala Ekonomsko šolo v Murski SobotiOtvoritev igrišča z umetno travo v Lendavi

Documents

Pomurski mesečnik · 2010. 5. 10. · POMURSKI MESEČNIK oktober 2009, številka 12 = Novice iz Pomurja = Trezino senje v Murski Soboti Vsakoletno tradicionalno Trezino senje v Mursko