Japonski dresnik - Vintgar - Ekološko društvo Slovenska … naloga...Raziskovalna naloga SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Japonski dresnik Biologija Mentorica: Ivana Moškotevc,

Raziskovalna naloga

SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA

Japonski dresnik

Biologija

Mentorica: Ivana Moškotevc, prof. bio. in kem. Avtorica: Eva Veler

Somentorica: Mojca Rep, laborantka

Lektorica: Simona Furman, prof. slo. in fil.

Slovenska Bistrica, 2012

XI. Srečanje mladih raziskovalcev srednjih šol Podravja

2

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici Ivani Moškotevc, prof. bio. in kem., somentorici Mojci Rep,

laborantki, Maji Marinček, prof. bio. in kem., Simoni Furman, prof. slo. in fil., dijakom

Srednje šole Slovenska Bistrica in podjetju Komunala Slovenska Bistrica.

Ivana Moškotevc in Mojca Rep sta z zanimanjem sprejeli mojo začetno idejo in mi jo

pomagali preoblikovati v raziskovalno delo. Zelo sta mi pomagali pri organiziranju akcije

odstranjevanja japonskega dresnika in vztrajno delali na terenu. Mentorica Ivana Moškotevc

me je tudi vodila pri pisanju naloge in pri razlagnju rezultatov. Mojca Rep je poskrbela za ves

material, potreben za izvedbo akcije, ki ga ni bilo malo, in podala dodatne predloge, ki so nam

olajšali delo na terenu.

Maja Marinček je pomagala pri organizaciji dela na terenu, sodelovala v akciji in mi

pomagala pri določitvi vrste hrošča.

Simona Furman je popravila jezikovne napake v raziskovalni nalogi.

Dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica so pomagali pri delu na terenu.

Podjetje Komunala Slovenska Bistrica nam je pomagalo pri odstranjevanju japonskega

dresnika s svojimi stroji, pozneje pa je tudi poskrbelo za varno odlaganje odpadnega

materiala.


3

Kazalo

1 UVOD ..................................................................................................................................... 7

1.1 Namen naloge ................................................................................................................... 7

1.2 Hipoteze ........................................................................................................................... 8

1.3 Pričakovani rezultati ......................................................................................................... 8

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................................. 9

2.1 Splošni podatki o vrsti ...................................................................................................... 9

2.2 Opis vrste .......................................................................................................................... 9

2.3 Območje naravne razširjenosti ......................................................................................... 9

2.4 Poti vnosa in širjenje ........................................................................................................ 9

2.5 Pojavljanje v Sloveniji ................................................................................................... 10

2.6 Habitat ............................................................................................................................ 10

2.7 Razmnoževanje in življenjski cikel ................................................................................ 10

2.8 Vplivi tujerodne vrste ..................................................................................................... 11

2.8.1 Vpliv na biotsko raznovrstnost ................................................................................ 11

2.8.2 Vpliv na zdravje ljudi .............................................................................................. 11

2.8.3 Vpliv na gospodarstvo ............................................................................................. 11

2.9 Ukrepi ............................................................................................................................. 11

2.9.1 Preventivni ukrepi ................................................................................................... 11

2.9.2 Odstranitev ali nadzor vrste ..................................................................................... 11

3 EKSPERIMENTALNI ALI EMPIRIČNI DEL .................................................................... 13

3.1 Opis metode dela na terenu ............................................................................................ 13

3.1.1 Rezanje .................................................................................................................... 13

3.1.2 Nalivanje pripravka iz kopriv v porezana stebla ..................................................... 14

3.1.3 Nalivanje 97-odstotne mravljinčne kisline oziroma nasičene raztopine soli v

porezana stebla ................................................................................................................. 15

3.1.4 Nalivanje herbicida v porezana stebla ..................................................................... 15

3.1.5 Injiciranje herbicida v neporezana stebla ................................................................ 15

3.1.6 Škropljenje listov s herbicidom ............................................................................... 15

3.1.7 Pokrivanje porezanega grma s črno folijo ............................................................... 15

3.1.8 Izkopavanje korenin ................................................................................................ 16

3.2 Ozaveščanje ljudi ........................................................................................................... 16


4

3.3 Delo v laboratoriju ......................................................................................................... 17

4 REZULTATI ......................................................................................................................... 18

4.1 Rezultati preizkušanja različnih metod .......................................................................... 18

4.1.1 Rezanje in nalivanje pripravka iz kopriv v porezana stebla ................................... 18

4.1.2 Nalivanje mravljinčne kisline oziroma raztopine soli v porezana stebla ................ 20

4.1.3 Nalivanje herbicida v porezana stebla ..................................................................... 22

4.1.4 Injiciranje herbicida v neporezana stebla ................................................................ 24

4.1.5 Škropljenje listov s herbicidom ............................................................................... 24

4.1.6 Pokrivanje porezanega grma s črno folijo ............................................................... 25

4.1.7 Izkopavanje korenin ................................................................................................ 27

4.2 Rezultati dela v laboratoriju ........................................................................................... 28

4.2.1 Sajenje korenin ........................................................................................................ 28

4.2.2 Sajenje mladih stebel z vršički ................................................................................ 29

4.2.3 Sajenje delov stebel brez listov in sajenje lista ....................................................... 30


5 RAZPRAVA ......................................................................................................................... 31

5.1 Rezanje in nalivanje pripravka iz kopriv v porezana stebla ......................................... 31

5.2 Nalivanje mravljinčne kisline oziroma raztopine soli v porezana stebla ....................... 32

5.3 Uporaba herbicida .......................................................................................................... 32

5.4 Pokrivanje porezanega grma s črno plastično folijo ...................................................... 34

5.5 Izkopavanje korenin ....................................................................................................... 34

5.6 Delo v laboratoriju ......................................................................................................... 35


6 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 37

7 LITERATURA ...................................................................................................................... 39

8 PRILOGE .............................................................................................................................. 40

8.1 Članek, objavljen v Panorami (14. 7. 2011) ................................................................... 40

8.2 Članek, objavljen v Panorami (13. 10. 2011) ................................................................. 41


5

Kazalo slik

Slika 1: Zemljevid z označenimi grmi, na katerih so bile preizkušene različne metode. [8] ... 13

Slika 2: Nalivanje v porezana stebla ........................................................................................ 14

Slika 3: Pokrivanje porezanega grma s črno folijo .................................................................. 16

Slika 4: Drugič porezan del grma po desetih dneh ................................................................... 18

Slika 5: Del grma, v katerega smo nalili pripravek iz kopriv. ................................................. 19

Slika 6: Del grma, ki je bil samo porezan. ............................................................................... 19

Slika 7: Porezana stebla po nanosu mravljinčne kisline .......................................................... 20

Slika 8:Grm, na katerem smo junija uporabili nasičeno raztopino soli, 9 dni po ponovnem

rezanju. ..................................................................................................................................... 21

Slika 9: Grm, na katerem smo junija uporabili mravljinčno kislino, 9 dni po ponovnem

rezanju. ..................................................................................................................................... 21

Slika 10: Grm po opravljeni akciji ........................................................................................... 22

Slika 11: Chrysolina (Syngera) herbacea [7] ........................................................................... 22

Slika 12: Španski lazar ............................................................................................................. 22

Slika 13: Prizadeti listi na novih poganjkih ............................................................................. 23

Slika 14: Cvetoč grm (september) ............................................................................................ 23

Slika 15: Nenavadni listi na novih poganjkih .......................................................................... 23

Slika 16: Krhka stebla neporezanega dela grma ...................................................................... 24

Slika 17: Poškropljeni listi po približno enem mesecu ............................................................ 24

Slika 18: Grm, pokrit s črno folijo, in obveščevalna tabla. ...................................................... 25

Slika 19: Mlada stebelca, ki so zrastla izven pokritega območja. ............................................ 25

Slika 20: Pod črno folijo so zrastli beli (levo) poganjki, ki so počrneli (desno). ..................... 26

Slika 21: Japonski dresnik je pognal tudi skozi majhne luknjice v foliji. ................................ 26

Slika 22: Poganjki, ki so zrastli skozi asfaltne kamne. ............................................................ 27

Slika 23: Novi poganjki na mestu izkopanega grma ............................................................... 27

Slika 24: Mlade rastline, zrastle iz posajenih korenin. ............................................................. 28

Slika 25: Deli korenin, iz katerih niso zrastle nove rastline. .................................................... 29

Slika 26: Mlad vršiček se je po dveh tednih posušil. ............................................................... 29

Slika 27: Mlado stebelce se je po enem mesecu posušilo. ....................................................... 30

Slika 28: Posajena stebla brez listov in korenin ....................................................................... 30

Slika 29: Posajena stebla brez listov in korenin ....................................................................... 30


6

POVZETEK

Japonski dresnik spada med sto najinvazivnejših rastlin na svetu. Z njegovim širjenjem imajo

težave v številnih državah Evrope, v zadnjih letih pa se hitro širi tudi v Slovenski Bistrici, kjer

je na splošno slabo poznan in občina za njegovo odstranjevanje ne naredi ničesar.

V raziskovalnem delu sem se osredotočila na šest grmov te rastline, na katerih sem

preizkusila 10 metod za odstranjevanje. Nekatere med njimi so že priznane kot uspešne,

preizkusila pa sem tudi nekaj novih, za okolje čim manj škodljivih metod. V laboratoriju sem

ugotavljala, kateri deli rastline so dejansko nevarni za razširjanje rastline. Potek in rezultate

raziskave pa sem objavila tudi v tedniku Občine Slovenska Bistrica Panorama, s čimer sem

poskrbela za ozaveščanje ljudi o tem problemu.

Ugotovila sem, da je poleg že priznane metode za odstranjevanje z uporabo herbicida

uporabna tudi metoda pokrivanja s črno plastično folijo. Za razširjanje japonskega dresnika so

izredno nevarni že majhni koščki korenin, mlada stebelca z listi so zelo občutljiva, vendar so

lahko vseeno nekoliko nevarna. Drugi deli rastline ne povzročijo rasti nove. Ljudje so z

zanimanjem sprejeli podane informacije in tudi sami želeli izvedeti še več o obvladovanju

japonskega dresnika.


7

1 UVOD

Japonski dresnik (Fallopia japonica) je invazivna rastlina, ki je danes prisotna skoraj že ob

vsakem nižinskem vodotoku in na raznih zapuščenih območjih, po katerih se tudi izjemno

hitro širi, poleg tega pa ga ljudje zaradi neseznanjenosti z njegovo invazivnostjo pogosto

naseljujejo kot okrasno vrtno rastlino.

Čeprav imajo ponekod v svetu z njim že velike težave in za njegovo odstranjevanje namenjajo

državna sredstva ter izvajajo razne raziskave na področju odstranjevanja te rastline, pa je v

Sloveniji med ljudmi zelo slabo poznan.

Največ težav z njim imajo po mojih informacijah v Veliki Britaniji, kjer tudi delujejo razne

službe za odstranjevanje te rastline.

Tudi v Slovenski Bistrici se sestoji japonskega dresnika v zadnjih letih vidno širijo in

množijo, kljub temu pa se za njegovo odstranjevanje na tem območju še ni nič naredilo.

To me je spodbudilo, da sem na spletu in v raznih revijah začela iskati informacije o

japonskem dresniku, o konkretnih težavah z njim in o možnostih odstranjevanja te rastline.

1.1 Namen naloge

Namen raziskovalne naloge je:

― S preizkušanjem raznih metod odstranjevanja japonskega dresnika ugotoviti, katera je

najučinkovitejša in najprimernejša za širšo uporabo v prihodnjih letih. Pri tem želim

preizkusiti tudi metode, ki do zdaj še niso bile uradno potrjene za uspešne, in s tem najti

nove možnosti za odstranjevanje te rastline, ki bi bile čim manj obremenjujoče za okolje.

― Z objavo člankov o poteku raziskave v lokalnem tedniku in na spletu širiti ozaveščenost

med ljudmi in s tem preprečevati nadaljnje namerno širjenje rastline s sajenjem v okrasne

namene.

― Ugotoviti, iz katerih in kako velikih delov rastline zraste nova, saj pri odstranjevanju

nastane veliko majhnih koščkov različnih delov rastline, ki naj bi predstavljali nevarnost

za širjenje.


8

1.2 Hipoteze

Z raziskovalnim delom sem preverjala naslednje hipoteze:

1. Med izbranimi bodo najuporabnejše metode z uporabo herbicida, hkrati pa bodo te tudi

najbolj obremenjujoče za okolje.

2. Metoda s pripravkom iz kopriv bo najmanj učinkovita.

3. Nova rastlina ne zraste iz koščka korenine, lažjega od 5 gramov (tako navaja strokovna

literatura [6]).

4. Listi japonskega dresnika niso nevarni za širjenje rastline, saj se ne zakoreninijo.

5. Enkratno rezanje stebel ne bo imelo vidnih pozitivnih učinkov.

6. Mladi poganjki japonskega dresnika ne bodo pretrgali močne črne folije.

7. Nasičena raztopina natrijevega klorida bo prodrla v japonski dresnik in ga posušila,

zato bo ta na novo pognal pozneje in redkeje.

8. Deli stebla brez listov za razširjanje japonskega dresnika niso nevarni.

9. Ljudje bodo s pomočjo člankov, objav na spletu in opozorilnih tabel bolje spoznali

japonski dresnik, težave, ki jih povzroča in možne metode za odstranjevanje te

invazivne rastline.

1.3 Pričakovani rezultati

Pričakujem, da bom s preizkušanjem različnih metod odkrila tisto, ki bo najprimernejša za

odstranjevanje japonskega dresnika na našem območju tudi v prihodnjih letih. Ta bi naj bila

tudi čim bolj ekološka, imela bi naj čim manj negativnega vpliva na druge organizme oziroma

celoten ekosistem. S poskusi v laboratoriju bom ugotovila, kateri deli rastline so resnično

nevarni za razširjanje.


9

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Splošni podatki o vrsti

Slovensko ime: japonski dresnik

Znanstveno ime: Fallopia japonica (Houtt.) Ronse Decraene [6]

2.2 Opis vrste

Podobno kot za ostale predstavnike družine dresnovk (Polygonaceae) je tudi za japonski

dresnik značilno kolenčasto členjeno steblo. Nad kolenci, iz katerih izraščajo listi, steblo

obdajajo v cevasto tvorbo, škornjico, preoblikovani prilisti. Steblo je votlo in zaradi

kolenčaste členjenosti nekoliko podobno steblom bambusa, pogosto rdečkasto lisasto. Za

rastlino je značilna grmičasta razrast. Do dva ali tri metre visoki grmi zrastejo iz podzemnih

delov vsako vegetacijsko sezono, pozimi pa nadzemni deli odmrejo. Podzemne korenike, ki

so zelo razrasle in lahko segajo več metrov stran od materinske rastline, prezimijo. Če rastlino

kosimo, iz njenih korenik na različnih mestih vsakič znova poženejo do nekaj decimetrov

visoka stebla, ki običajno ne cvetijo. Premenjalno nameščeni celorobi listi so široko jajčasti, 5

do 15, redkeje 20 cm, dolgi in do 10 cm široki, s prisekanim dnom in naglo zoženim vrhom.

Japonski dresnik pri nas vzcveti konec julija. Podobno kot številne druge invazivke (npr.

žlezava nedotika, topinambur, deljenolistna rudbekija) je to pozno poleti cvetoča rastlina, z

drobnimi belkastimi do zelenkastimi cvetovi, združenimi v pokončna latasta socvetja. Cvetovi

so enospolni, z zakrnelimi, vendar opaznimi zasnovami organov drugega spola (npr. ženski

cvetovi imajo zasnove prašnikov). Cvetnih listov je pet, zunanji trije se s širokimi robovi

stikajo in obdajajo razvijajoč plod, trikotni orešek, ki je zrel črno obarvan. [6]

2.3 Območje naravne razširjenosti

Vzhodna Azija: Japonska, Koreja, Tajska in Kitajska

Prenesen v Avstralijo in na Novo Zelandijo, močno invaziven v Severni Ameriki in Evropi.

[6]

2.4 Poti vnosa in širjenje

V Evropo so japonski dresnik zanesli leta 1823. Začeli so ga kultivirati v vrtovih in parkih kot

okrasno rastlino, in sicer iz potomcev rastline, ki so jo v 20. letih 19. stoletja iz Japonske

uvozili Nizozemci. Prisotnost te vrste v naravi je bila v Evropi prvič zabeležena leta 1892.


10

Japonski dresnik so sadili tudi za utrjevanje brežin in preprečevanje erozije, a tudi kot krmno

oziroma medonosno rastlino. [6]

2.5 Pojavljanje v Sloveniji

Za ozemlje Slovenije japonski dresnik prvi omenja Hayek (1908: 210), in sicer ob Savinji pri

Celju, leta 1937 pa je bil nabran podivjan v Ljubljani (LJU 01892, leg. A. Budnar in LJU

01993, leg. M. Zalokar) in ob Bohinjskem jezeru (LJU 01890, leg. R. Justin). Strgar (1981,

1982) je poročal o njegovem širjenju po Sloveniji. Danes je japonski dresnik z izjemo

submediteranskega fitogeografskega območja pogost po vsej Sloveniji, kjer ga srečamo zlasti

ob rekah in potokih. Tudi v alpskem fitogeografskem območju je vrsta manj pogosta, saj le

redko doseže 1000 m nadmorske višine, npr. ob potoku Lobnica na Pohorju. [6]

2.6 Habitat

Japonski dresnik najraje naseljuje zmerno vlažna rastišča, najpogosteje ob rekah in potokih.

Uspeva na različnih tipih prsti, tako na zakisani kot tudi bazičnih, najdemo pa ga tudi na

nekoliko slanih tleh. Čeprav mu najbolj ustrezajo osončeni kraji in tudi polsenca, ga srečamo

tudi na zasenčenih krajih, npr. pod drevesnimi krošnjami. Najhitreje poseli ruderalna rastišča,

nastala pod vplivom človekovega delovanja, vendar se zaradi svoje izredne konkurenčnosti

vse bolj vključuje v naravno rastje, kjer izpodriva samonikle rastline. [6]

2.7 Razmnoževanje in življenjski cikel

Na območjih, kjer je japonski dresnik samonikel, se pojavljajo dvospolne rastline, ki imajo v

cvetovih razvite tako pestič kot tudi prašnike, in ženske rastline, ki imajo razvite le pestiče. V

takšnih mešanih populacijah se rastlina lahko razmnožuje spolno in razvije semena. Rastline,

ki so jih na začetku 19. stoletja prinesli v Evropo, so bile ženske, ki se na spolni način niso

mogle razmnoževati, in potomci teh rastlin naj bi bili še danes prisotni v Evropi. Zelo uspešno

se razmnožujejo na vegetativni način, saj se stebelni členki zlahka zakoreninijo, rastlina pa

tvori tudi dolge podzemne korenike, s katerimi se lahko močno razraste. Iz koščkov korenike

lahko poženejo mlade rastline. Ugotovljeno je bilo, da nova rastlina zraste iz samo pet gramov

težkih koščkov korenike. Pri raznašanju koščkov rastline in njenem razširjanju imata

pomembno vlogo vodni tok rek in potokov ter tudi človek. V populacijah, kjer so prisotne

tako ženske kot moške rastline, se japonski dresnik razmnožuje tudi spolno in tvori semena, ki

prav tako prispevajo k njegovemu širjenju. [6]


11

2.8 Vplivi tujerodne vrste

2.8.1 Vpliv na biotsko raznovrstnost

Japonski dresnik je uvrščen med 100 najinvazivnejših rastlin sveta. Zlasti ob vodah Evrope in

Severne Amerike tvori goste sestoje, ki izpodrivajo naravno rastje ter tako spreminjajo videz

krajine in negativno vplivajo na biotsko pestrost. Podobno je tudi pri nas, kjer ta vrsta tvori

sklenjene sestoje na številnih mestih ob Dravi, Savi, Savinji, Muri in drugih rekah ter potokih.

[6]

2.8.2 Vpliv na zdravje ljudi

Japonski dresnik je vir snovi resveratrol in emodin, zaradi katerih ekstrakt te rastline

uporabljajo v tradicionalni kitajski in japonski medicini. [6]

2.8.3 Vpliv na gospodarstvo

Korenike japonskega dresnika lahko prodrejo skozi 5 cm debele plasti asfalta, zato ima lahko

negativen vpliv na stavbe in druge objekte, kot so ceste, nasipi, jezovi … Zaradi invazivnosti

lahko hitro preraste tudi obdelovalne površine, zlasti travnike, ki jih ne kosijo redno. [6]

2.9 Ukrepi

2.9.1 Preventivni ukrepi

Smiselna bi bila prepoved gojenja japonskega dresnika v okrasne, čebelarske in druge namene

ter zasajevanje brežin rek in drugih območij, podvrženim človekovemu delovanju, s

samoniklimi vrstami. Priporočljivo je tudi zmanjševanje eutrofikacije voda (in njihovih

nabrežij) ter ozaveščanje javnosti o invazivnosti te vrste. [6]

2.9.2 Odstranitev ali nadzor vrste

Zaradi izredne invazivnosti se z japonskim dresnikom že več let spopadajo v številnih

evropskih državah. Njegovo odstranjevanje je izredno težaven in dolgotrajen proces, zlasti

zaradi njegove sposobnosti regeneracije že iz majhnih koščkov korenike. Fizično

odstranjevanje rastline je zelo dolgotrajen proces, ki zahteva veliko mero vztrajnosti. Redno

in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je

z odpadnim materialom potrebno previdno ravnati (ga npr. posušiti in sežgati), saj se sicer

lahko neprimerno odvržen zopet zakorenini. Fizično odstranjevanje je uspešno pri manjših

populacijah, zlasti na začetku njihovega širjenja. Mlade poganjke se lahko uporablja tudi kot


12

spomladansko zelenjavo, npr. namesto rabarbare ali belušev. Veliko uspešnejše je kemično

odstranjevanje s pomočjo herbicidov, kar pa lahko ima ob nenadzorovani rabi zelo negativen

vpliv na okolje. Zlasti škropljenje herbicidov je lahko zelo nevarno, izredno pazljivi moramo

biti ob vodah. Veliko priporočljivejše in tudi učinkovitejše je nanašanje herbicidov (npr.

glifosfat ali triklopir) na približno 5 cm visoka pokošena stebla ali injiciranje herbicidov v

stebla. Proces je včasih potrebno ponoviti, vendar je z vztrajnostjo mogoče vrsto na omejeni

površini iztrebiti. [6]

Velikost pokošenih stebel, na katera nanašamo herbicid, se v različnih virih razlikuje. Tako je

možno herbicid nanesti tudi v predel pod drugim kolencem od spodaj navzgor. Tudi količina

vbrizganega herbicida se v različnih virih razlikuje. Nekateri predvidevajo 10 ml, drugi pa

samo 5 ml. [3]


13

3 EKSPERIMENTALNI ALI EMPIRIČNI DEL

3.1 Opis metode dela na terenu

16. in 17. junija 2011 smo organizirali akcijo odstranjevanja japonskega dresnika na območju

zapuščenih vrtov ob Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Izbrali smo šest grmov, na

katerih smo preizkušali naslednje metode:

― rezanje (rdeče),

― nalivanje pripravka iz kopriv v porezana stebla (vijolično),

― nalivanje mravljinčne kisline v porezana stebla (zeleno),

― nalivanje nasičene raztopine soli (NaCl) v porezana stebla (sivo),

― nalivanje 5 ml herbicida v porezana stebla (rumeno),

― nalivanje 10 ml herbicida v porezana stebla (temno modro),

― injiciranje herbicida v ne porezana stebla (oranžno),

― škropljenje listov s herbicidom (svetlo modro),

― pokritje porezanega grma s črno folijo (črno) in

― izkopavanje korenin (rjavo).

Slika 1: Zemljevid z označenimi grmi, na katerih so bile preizkušene različne metode. [8]


14

3.1.1 Rezanje

Grm smo porezali z uporabo vrtnih škarij, motorne ali ročne žage čim nižje pri tleh. Postopek

smo pozneje ponovili.

3.1.2 Nalivanje pripravka iz kopriv v porezana stebla

Koprive smo za 24 ur namočili v deževnico. V vodo naj bi izpustile rahlo mravljinčno kislino.

Z uporabo vrtnih škarij, motorne in ročne žage smo porezali stebla, ki so votla. V njih smo

nato z brizgo nalili precejen pripravek iz kopriv.

21. julija smo ponovno porezali samo približno 4 kvadratne metre grma, 31. julija pa še

preostali del.

Ker japonski dresnik, kmalu po tem ko je odrezan, čez sveže odrezano površino naredi

nekakšno zaščitno plast, smo uporabili izvijač, da smo jo predrli, takoj za tem pa smo v steblo

nalili tekočino. Ta postopek smo ponovili zmeraj, ko smo uporabljali metodo z nalivanjem

določene tekočine v votla porezana stebla.

Slika 2: Nalivanje v porezana stebla


15

3.1.3 Nalivanje 97-odstotne mravljinčne kisline oziroma nasičene raztopine soli v

porezana stebla

Grm smo porezali pod drugim kolencem od spodaj navzgor in v stebla po zgoraj opisanem

postopku z brizgo nalili mravljinčno kislino, v drugi grm pa nasičeno raztopino soli. Oba

grma smo 3. avgusta ponovno porezali, in sicer čim nižje pri tleh. Pri grmu, v katerega smo

prvič nalili sol, pri drugem rezanju nekaterih stebel nismo porezali, ampak smo vanje injicirali

nasičeno raztopino soli.

3.1.4 Nalivanje herbicida v porezana stebla

Uporabili smo herbicid na osnovi glifosfata (Boom efekt). V liter vode smo dodali en

zamašek herbicida. Grm smo porezali pod drugim kolencem od spodaj navzgor in v en del

nalili 5 ml, v drugega pa 10 ml herbicida. Pri delu smo bili zelo pazljivi, da herbicida nismo

polivali mimo stebel oziroma kjer koli drugod.

3.1.5 Injiciranje herbicida v neporezana stebla

Dela grma nismo porezali, v notranji del tega dela pa smo potem injicirali herbicid. Uporabili

smo injekcijske brizge z iglami. Ker se nam je pri direktnem zabadanju v steblo igla mašila,

smo tudi tukaj uporabili izvijač, da smo predrli stebla in nato vanje vbrizgali po 5 ml

herbicida. Vbrizgali smo v vsako steblo, in sicer med prvim in drugim kolencem od spodaj

navzgor.

3.1.6 Škropljenje listov s herbicidom

En zamašek herbicida smo zmešali z litrom vode. Zunanji del neporezanega dela grma smo

nato poškropili s herbicidom, uporabili smo škropilnico. Delali smo v suhem vremenu, in ko

ni bilo vetra.

3.1.7 Pokrivanje porezanega grma s črno folijo

Tudi ta grm smo najprej porezali, tukaj še posebej nizko pri tleh. Nato smo ga prekrili s črno

plastično folijo, ki smo jo obtežili s kosi asfalta. Mlade poganjke, ki so se pojavili okrog

folije, sem sproti potrgala, to sem počela povprečno enkrat na teden.


16

3.1.8 Izkopavanje korenin

Z lopato in motiko smo poskušali natančno izkopati čim več korenin, ki smo jih odlagali na

kos folije, da bi preprečili razširjanje.

3.2 Ozaveščanje ljudi

Eden od namenov te raziskovalne naloge je tudi ozaveščanje ljudi, da bi preprečili namerno

širjenje japonskega dresnika. To smo poskušali izvesti z objavo člankov o problemu

japonskega dresnika in o poteku naše akcije odstranjevanja te invazivne rastline.

Pred izvedbo akcije smo objavili načrt dela na spletni strani Srednje šole Slovenska Bistrica.

Po njeni izvedbi sem za tednik Panorama, ki izhaja v Občini Slovenska Bistrica, napisala

članek, v katerem sem na kratko opisala izvor in problem širjenja japonskega dresnika ter

ljudi seznanila s potekom akcije. Oktobra, ko so bili vidni prvi rezultati, sem tudi te objavila v

Panorami in na spletni strani šole. Ob grme, kjer je potekal eksperiment, sem namestila

opozorilne table s kratkim opisom rastline in pojasnitvijo našega dela.

Slika 3: Pokrivanje porezanega grma s črno folijo


17

3.3 Delo v laboratoriju

V cvetlične lončke premera 11 cm sem posadila različne dele japonskega dresnika, ki so bili

različno veliki in tudi nabrani ob različnem času. Zemlja, ki sem jo uporabila, je bila vzeta iz

narave. Posajeno sem redno zalivala in opazovala morebitno rast posajenih delov rastline.

Tabela 1: Posajeni deli rastline

Del rastline Starost Opis

Koščki korenin

en teden

1,8 g

3,3 g

1,5 g

en dan

3,9 g

2,2 g

5,2 g

4,1 g

2 g koreninskih laskov

Mlada stebelca z vršički

4 ure namočeno v vodi

namočeno v vodi

en dan

na zraku

na zraku

namočeno v vodi

namočeno v vodi

Deli stebla brez listov

4 ure z dvema kolencema

z enim kolencem

en dan z dvema kolencema

z enim kolencem

List 4 ure


18

4 REZULTATI

4.1 Rezultati preizkušanja različnih metod

4.1.1 Rezanje in nalivanje pripravka iz kopriv v porezana stebla

Polovico enega grma smo samo porezali. Po pričakovanjih so kmalu (v roku treh dni) spet

zrastli novi poganjki.

Druga polovica grma, v katero smo nalili pripravek iz kopriv, je prav tako nekaj dni po tem

pognala nova stebla, ki so bila še gostejša in tudi večja kot na polovici grma, ki je bila samo

porezana (sliki na drugi strani).

21. julija smo ponovno porezali samo en del tega grma, in sicer približno polovico dela, v

katerega smo nalili pripravek iz kopriv. Tudi po desetih dneh (slika 4 je bila posneta 31. 7.

2011) iz porezanega dela grma ni zrastel niti en poganjek. Ko smo porezali še preostali del

grma, je tudi ta v približno treh dneh ponovno pognal.

Slika 4: Drugič porezan del grma po desetih dneh


19

Slika 5: Del grma, v katerega smo nalili pripravek iz kopriv.

Slika 6: Del grma, ki je bil samo porezan.


20

4.1.2 Nalivanje mravljinčne kisline oziroma raztopine soli v porezana stebla

Mravljinčna kislina je hitro po vnosu povzročila, da so se porezana stebla še isti dan posušila,

postala so rjava (slika spodaj). Na grmu, na katerem smo uporabili nasičeno raztopino soli pa

ni bilo vidnih sprememb.

Slika 7: Porezana stebla po nanosu mravljinčne kisline

Oba grma sta kmalu pognala nova stebelca, vendar je grm, v katerega smo nalili mravljinčno

kislino, pognal redkejše in manjše poganjke v primerjavi s tistim, v katerega smo nalili solno

raztopino. Ta razlika je bila še opaznejša, ko smo oba grma ponovno porezali.

Sliki spodaj prikazujeta oba grma en teden po tem, ko smo ju drugič porezali. Vidi se, da je

grm, zalit z mravljinčno kislino, v tem času pognal zelo majhna stebelca, ki so v večini še vsa

rdeče barve in visoka do največ 10 cm. Grm, obdelan z nasičeno raztopino soli, pa ima že

večje poganjke, tudi čez 20 cm, z razvitimi zelenimi listi.

Nekaj stebel, ki jih 3. avgusta nismo porezali, ampak smo vanje injicirali solno raztopino, je

brez vidne škode rastlo naprej.


21

Slika 8: Grm, na katerem smo junija uporabili nasičeno raztopino soli, 9 dni po ponovnem rezanju.

Slika 9: Grm, na katerem smo junija uporabili mravljinčno kislino, 9 dni po ponovnem rezanju.


22

4.1.3 Nalivanje herbicida v porezana stebla

Del grma, ki smo ga porezali in v porezana stebla nalili herbicid (na enem delu po 10 ml, na

drugem pa po 5 ml v vsako votlo porezano steblo), je iz korenin kmalu pognal nova stebla,

vendar so bili listi rumeni, so se vihali in sušili.

Predvsem ti poganjki so bili tudi najbolj pojedeni od hroščev vrste Chrysolina (Synerga)

herbacea (Duftschmid 1825) [1] [4] [7] in vrste lazarja, najverjetneje španskega lazarja [2]

[9]. Pozneje, ko so stebla zrastla, je bila škoda vedno manj opazna.

Slika 10: Grm po opravljeni akciji

Slika 12: Španski lazar

Slika 11: Chrysolina (Syngera) herbacea [7]


23

Med temi poganjki so zrasla tudi stebla, na katerih listi sploh niso bili podobni zdravim listom

dresnika. Bili so majhni in ozki. Taki poganjki so se pojavljali predvsem na delu, kjer smo

uporabili 10 ml herbicida za vsako steblo, na drugi strani, kjer smo uporabili 5 ml herbicida za

steblo, pa je bilo takšnih precej manj. Porezani del grma je zacvetel pozneje, septembra.

Slika 13: Prizadeti listi na novih poganjkih

Slika 15: Cvetoč grm (september)

Slika 14: Nenavadni listi na novih

poganjkih


24

4.1.4 Injiciranje herbicida v neporezana stebla

Na zunaj najprej ni bilo vidnih sprememb, so pa postala ta stebla občutno krhkejša. Zlahka se

jih je dalo zlomiti z dvema prstoma. Mnoga od njih so se zato zlomila, vendar niso odmrla.

Pozneje so nekatera izgubila vso listje, avgusta pa so vsa neporezana stebla grma, tudi

polomljena, kljub vsemu zacvetela.

4.1.5 Škropljenje listov s herbicidom

Na delu grma, ki smo ga poškropili, ni bilo bistvenih vidnih sprememb. Listi so se ob robovih

sicer nekoliko posušili, vendar ne toliko, da bi bila rastlina vidno prizadeta. V začetku avgusta

je grm tudi normalno zacvetel.

Slika 16: Krhka stebla neporezanega dela grma

Slika 17: Poškropljeni listi po približno enem mesecu


25

4.1.6 Pokrivanje porezanega grma s črno folijo

Ostanek grma, ki smo ga porezali, smo pokrili s črno folijo. Površina pokritega območja je

približno 30 kvadratnih metrov.

Po štirih dneh so se zunaj pokritega območja pojavili novi poganjki (maksimalno do 1,2 m od

matičnega grma). Ta mlada stebelca sem sproti potrgala, da bi tako preprečila možnost

fotosinteze in s tem preživljanje rastline.

Slika 18: Grm, pokrit s črno folijo, in obveščevalna tabla.

Slika 19: Mlada stebelca, ki so zrastla izven pokritega območja.


26

Pod črno folijo so prav tako zrasla mlada stebelca, vendar so bila bela (brez klorofila), čez čas

pa so vršički počrneli in poganjki propadli.

Tudi kjer se je folija pretrgala ali kjer sta se stikala dva kosa folije, je dresnik pognal nova

stebelca.

Slika 20: Pod črno folijo so zrastli beli (levo) poganjki, ki so počrneli (desno).

Slika 21: Japonski dresnik je pognal tudi skozi majhne luknjice

v foliji.


27

Na robu smo folijo obtežili s kosi odpadnega asfalta. Japonski dresnik je pognal tudi skozi te

kose, ki so zato razpokali. Tudi te poganjke sem sproti potrgala.

Pod folijo je bilo veliko španskih lazarjev in drugih malih polžev s hišico.

Novi poganjki so oktobra nehali rasti in se novembra posušili.

4.1.7 Izkopavanje korenin

Na mestu, kjer smo izkopali grm s koreninami vred, so ponovno pognala nova stebla, vendar

ja bilo za to potrebnega več časa, poganjki pa so bili (v primerjavi s porezanim grmom)

redkejši.

Slika 22: Poganjki, ki so zrastli skozi asfaltne kamne.

Slika 23: Novi poganjki na mestu izkopanega grma


28

4.2 Rezultati dela v laboratoriju

4.2.1 Sajenje korenin

Iz vseh koščkov korenin, ki so bile stare en dan, je zrastla nova rastlina.

Iz korenin, ki so bile nabrane en teden pred posaditvijo, in iz koreninskih laskov pa novih

poganjkov ni bilo.

Posajene korenine Mlade rastline po dveh tednih M

lade rastline po treh tednih

Slika 24: Mlade rastline, zrastle iz posajenih korenin.


29

4.2.2 Sajenje mladih stebel z vršički

Nobeno od teh stebel se ni uspešno zakoreninilo. Poganjka, ki sta bila nabrana prejšnji dan in

do posaditve namočena v vodi, ter poganjek, ki ni bil namočen v vodi, so sicer začeli

poganjati. Ob steblu enega od namočenih je zrastel nov majhen poganjek, preostala dva pa sta

pognala vsak po en nov vršiček. Vsi mladi deli teh treh rastlin in rastline same so se posušili.

Posušile so se tudi preostale posajene rastline.

Slika 26: Mlad vršiček se je po dveh tednih posušil.

Slika 25: Deli korenin, iz katerih niso zrastle nove rastline.


30

4.2.3 Sajenje delov stebel brez listov in sajenje lista

Vsi deli stebel so se posušili, ne da bi se kakor koli spremenili.

Tudi posajen list japonskega dresnika se je posušil.


S članki (v prilogi), objavami na spletni strani šole in obveščevalnimi tablami sem uspela

informirati precej ljudi o samem japonskem dresniku, o težavah, ki nam jih povzroča, in

svojem eksperimentiranju z metodami za odstranjevanje te invazivne rastline. Odziv ljudi je

dober, kar sklepam po mnogih vprašanjih, ki mi jih zastavljajo. Nisem pa utegnila z anketo

preveriti rezultatov tega dela.

Slika 27: Mlado stebelce se je po enem mesecu posušilo.

Slika 28: Posajena stebla brez listov in korenin


31

5 RAZPRAVA

S preizkušanjem različnih metod, med katerimi so bile nekatere sicer že uporabljene in

označene kot učinkovite, smo na terenu ugotavljali učinkovitost posameznih metod, pri čemer

smo vsak postopek izvedli zgolj enkrat. Na rezultate je vplivalo veliko dejavnikov, kot so

vreme, območja rasti posameznih grmov (ob potoku, na soncu, v senci ... ), starost grmov,

gostota korenin itd. Poleg tega je bilo na nekaterih grmih uporabljenih več metod hkrati, zato

so učinki ene metode lahko ponekod vplivali na učinke druge.

5.1 Rezanje in nalivanje pripravka iz kopriv v porezana stebla

Že v teoretičnem delu je omenjeno, da je metoda rezanja učinkovita samo ob pogostem,

večkratnem rezanju rastline tudi več let zaporedoma. Mi smo del grma porezali dvakrat, tako

da je v bistvu služil samo za primerjavo z drugimi grmi. V stebla teh smo nanašali različne

snovi, ki bi naj upočasnile rast ali jo celo popolnoma onemogočile. Normalno je torej, da je ta

grm, ki smo ga samo rezali, vedno ponovno zrastel. Metoda večletnega rezanja bi bila zelo

težavna, ker je sestojev te invazivke res veliko. Ob nestrokovnem odstranjevanju porezanih

delov bi obstajala celo nevarnost pospešene širitve rastline.

Druga polovica tega grma, na katero smo nanesli pripravek iz kopriv, je proti pričakovanju

pognala gosteje, poganjki pa so bili tudi višji kot na delu grma, ki je bil samo porezan.

Pripravek iz kopriv smo izbrali zaradi dejstva, da se tudi v koprivah nahaja mravljinčna

kislina, ki smo jo sicer uporabili na drugem grmu. Pričakovali smo, da bo tudi pripravek iz

kopriv vseboval mravljinčno kislino, ki pa bi bila manj močna in bi posledično tudi manj

vplivala na okolje. Bila bi ekološko primernejša od uporabe koncentrirane mravljinčne

kisline. Pripravek iz kopriv, ki jih 24 ur namakamo v vodi, bi naj bil učinkovito sredstvo proti

listnim ušem. Znano je tudi, da če koprive namakamo 48 ur, nastane gnojilo. Da bi se izognili

temu, smo jih namočili samo za 24 ur, nato pa upali na čim močnejšo in hkrati naravno

raztopino mravljinčne kisline, ki bi lahko škodovala dresniku. Glede na rezultate tega poskusa

pa je videti, da smo ta del dresnika celo pognojili in mu omogočili še boljše pogoje za rast. Če

sklepamo, da gre v našem primeru res za gnojilo, bi tako hiter nastanek le-tega lahko pojasnili

s tem, da je bila temperatura med namakanjem precej visoka, okoli 28 °C in so koprive morda

zaradi tega hitreje zgnile.

Intenzivnejšo rast pa bi lahko pojasnili tudi s tem, da je imel grm na tem delu preprosto

gostejše korenine in je zato bolj pognal, pripravek iz kopriv pa na grm ni imel nobenega


32

vpliva. V vsakem primeru lahko potrdim svojo hipotezo, da bo metoda s pripravkom iz kopriv

najmanj učinkovita.

Del tega grma smo konec julija znova porezali. Zanimivo je, da ta tudi po desetih dneh ni

tvoril niti enega poganjka, dokler nismo porezali celotnega grma. Verjetno v tem času ni

potreboval več zelenih delov, kot smo jih pustili, brez potrebe pa ni poganjal novih stebel in s

tem trošil energije. Ko smo mu odvzeli še preostali del zelenja, sta oba dela znova začela hitro

poganjati nova stebla.

5.2 Nalivanje mravljinčne kisline oziroma raztopine soli v porezana stebla

Grm, v stebla katerega smo nalili nasičeno raztopino soli, je znova pognal enako hitro kot del

grma, ki smo ga samo porezali, torej sol očitno ni imela nobenega negativnega vpliva na

njegovo rast. Pričakovali smo, da bo naše dejanje povzročilo plazmolizo celic japonskega

dresnika, kar bi ga vsaj malo poškodovalo. Do tega očitno ni prišlo. Morda so plazmolizirale

samo tiste celice, na katere smo direktno nanesli solno raztopino, ni pa se ta prečrpala globlje

v stebla in korenine in tako ni imela vpliva na preostali del grma, iz katerega so normalno

pognala nova stebla. Hipotezo, da bo solna raztopina prodrla v japonski dresnik in ga

posušila, zato bo ta na novo pognal pozneje in redkeje, lahko torej ovržem.

Mravljinčna kislina pa je naredila nekaj škode. Ta je bila vidna že isti dan, nekaj ur po

nanosu, ko je kislina zažgala odrezane ostanke stebel, kar je za močne kisline normalno.

Rezultati, da je ta grm pognal pozneje (šele po približno osmih dneh) in redkeje kot tisti, ki

smo ga samo porezali, pa kažejo, da je kislina prodrla tudi globlje v rastlino in jo bolj

prizadela. Kljub temu pa si je rastlina po nekem času opomogla in začela rasti.

5.3 Uporaba herbicida

Nalivanje herbicida v porezana stebla je po pričakovanjih pokazalo precej pozitivne rezultate.

Za herbicid, ki smo ga uporabili, je značilno, da se vsrka globoko v rastlino, vse do korenin,

in jo na tak način uniči. Ker je japonski dresnik zelo velik grm, do popolnega uničenja rastline

ni prišlo, so pa bili skoraj vsi novi poganjki precej prizadeti. Stebla z nenormalnimi listi so

zrastla predvsem na delu grma, kjer smo nalivali po 10 ml herbicida v vsako steblo. Nekaj pa

jih je bilo tudi tam, kjer smo vnesli samo po 5 ml herbicida v vsako steblo. Za dve količini

smo se odločili zaradi različnih podatkov v različnih virih in škodljivosti herbicida za okolje.

Zaradi slednjega smo večji odmerek uporabili na manjšem delu grma. Tako smo pri


33

odstranjevanju hkrati ugotavljali tudi, ali bi lahko bili pri odstranjevanju uspešni tudi z manjšo

količino. Čeprav je bilo na delu, na katerem smo uporabili manj herbicida, manj prizadetih

stebel, pa je bil tudi ta del v celoti prizadet v smislu, da so bili vsi poganjki, s sicer normalno

obliko listov, na pol posušeni, rumeni in tudi zviti.

Zanimivo je, da sem največ hroščev in španskih lazarjev našla prav na tem delu tega grma, na

katerem smo uporabili po 5 ml herbicida za vsako steblo. Da se te živali niso toliko

zadrževale na obrobnem delu, ki je bil poškropljen s herbicidom, je logično, saj je bil tisti del

precej višji, obrnjen proti cesti in listi so bili manj gosti. Živali so imele v delu grma, ki smo

ga pred nanosom herbicida porezali, boljše zavetje. Ne znam pa pojasniti, zakaj so se v veliki

meri zadrževale samo na delu, na katerega smo nanesli manjšo količino herbicida, nekoliko

manj na delu, na katerem smo nanesli večjo količino herbicida, na drugih grmih, ki so bili

prav tako porezani in so tvorili enako gosto krošnjo, pa se skoraj niso zadrževale, čeprav so

bili grmi med seboj oddaljeni samo približno 30 metrov. So hroščem poganjki, zastrupljeni s

herbicidom, ljubši? O tem bi lahko sprožili novo raziskavo.

Injiciranje herbicida v neporezana stebla se je izkazalo za prezahtevno v primerjavi z

učinkom, ki ga s tem dosežemo. Čeprav je na začetku kazalo dobro, saj so stebla postala zelo

krhka in so pozneje nekatera izgubila listje. Žal pa po prvi uporabi ne morem trditi, da je bil

učinek boljši kot pri nalivanju herbicida v porezana stebla.

Pri metodi škropljenja listov s herbicidom sem pričakovala boljše rezultate. Herbicid bi se

moral vsrkati v japonski dresnik in za začetek povzročiti vsaj propad nadzemnih delov,

vendar do tega ni prišlo. Ponekod so bili listi nekoliko posušeni, na nekaterih steblih pa skoraj

ni bilo videti škode. Najverjetneje koncentracija ni zadostovala za nastanek večje škode,

čeprav se je trava okrog grma, kjer je herbicid kapljal z listov, posušila.

V literaturi je sicer navedeno, da je uporaba tega herbicida najučinkovitejša, če se izvede v

jesenskem času. Takrat namreč rastlina pospešeno prečrpava hranila v korenine, ki prezimijo,

medtem ko nadzemni deli odmrejo. Posledično v korenine prečrpa tudi več herbicida, zato ta

učinkoviteje deluje. Mi smo odstranjevanje izvedli poleti, ko smo jeseni želeli poskus

ponoviti, pa je bilo na tem grmu, ki je zaradi tega, ker je bil poleti porezan, cvetel pozneje,

veliko čebel. Zato smo se odločili, da poskusa ne ponovimo.

Na začetku sem predvidevala, da bodo med izbranimi najuporabnejše metode z uporabo

herbicida, hkrati pa bodo te tudi najbolj obremenjujoče za okolje. Res smo pri postopkih


34

pokrivanja rastišča s črno plastično folijo in uporabo herbicida dosegli najboljše rezultate.

Predvsem kjer smo herbicid nalivali v porezana stebla ali pa smo ga injicirali vanje, so bili

novi poganjki precej prizadeti. Ali je ta metoda še uspešnejša kot metoda pokrivanja s folijo,

pa se bo videlo čez nekaj let, ko bomo to folijo odstranili. Videli smo, da se je trava okoli dela

grma, ki smo ga poškropili, posušila, kar je eden od negativnih učinkov na okolje. Po drugi

strani pa so se na novih steblih porezanega dela, bolj kot kjer koli drugod, hranili hrošči in

polži, torej poseg najverjetneje ni slabo vplival nanje. Kljub temu so bili, vsaj kratkotrajno,

pri uporabi te metode vplivi na okolje še najbolj negativni v primerjavi z drugimi. Prvega dela

hipoteze tako še ne morem potrditi, drugega pa za zdaj lahko.

5.4 Pokrivanje porezanega grma s črno plastično folijo

Mladi poganjki tega grma skozi folijo niso mogli zrasti, kar potrjuje mojo hipotezo. Če smo

rastišče odkrili, smo videli mnoga stebla, ki so začela rasti, vendar so vsa sproti propadala.

Grm je ves čas poganjal mlada stebla tako pod črno folijo kot tudi okrog nje. Ker tista pod

folijo niso imela klorofila, ostala pa so bili sproti potrgana, japonski dresnik v bistvu ni imel

možnosti izvajanja fotosinteze in je ves čas črpal zaloge iz korenin. Če bi ta grm zdaj odkrili,

bi najverjetneje znova pognal, zato bo ostal pokrit še vsaj eno dodatno leto ali še več. Če je

naše predvidevanje pravilno, bo ta metoda poleg herbicida zelo uspešna. Za razliko od

herbicida, pa se lahko uporabi tudi v neposredni bližini voda, kjer raste japonski dresnik.

Čeprav folija na okolje nima neposrednih negativnih vplivov, pa smo s tem, ko smo jo

položili na tla, pod njo ustvarili dobre pogoje za razne polže; čeprav je poleti, ko nanjo sije

sonce, zelo vroče, se pod njo vseeno, predvsem v senčni legi, zadržuje vlaga. Obstaja torej

možnost, da bi se povečale populacije polžev (morda tudi invazivnih španskih lazarjev), kar bi

negativno vplivalo na rastlinstvo. Na to moramo biti pozorni.

5.5 Izkopavanje korenin

Grm, pri katerem smo poskusili izkopati korenine, je ponovno zrastel. Ta grm se nahaja med

skalami brežine potoka Bistrica, zato je bilo odstranjevanje njegovih korenin še toliko

napornejše in v bistvu skoraj nemogoče. Če bi želeli odstraniti vse korenine, bi morali

izkopati še skale, pod katerimi jih je bilo največ. Ta metoda je po mojem mnenju

učinkovitejša, kot se je pokazala pri nas, če le niso korenine zarastle med kamenjem. Ker torej

nismo mogli odstraniti večine korenin, smo pravzaprav pričakovali, da bo grm na novo

zrastel.


35

5.6 Delo v laboratoriju

Vse posajene korenine, ki so bile nabrane dan pred posaditvijo, so pognale mlade poganjke,

čeprav so bile nekatere tudi lažje od 5 gramov, kar je bilo v literaturi navedeno kot najnižja

teža korenine, iz katere še zraste nova rastlina. Res pa je, da sem (na žalost po že opravljenem

poskusu) v drugem viru [5] našla podatek, da naj bi nova rastlina zrastla že iz 0,7 grama težke

korenine. Tako lahkega koščka korenine pa sploh nisem posadila zaradi podatkov, ki sem jih

zasledila že prej in so navedeni tudi v teoretičnem delu raziskovalne naloge. Svojo hipotezo,

da nova rastlina ne bo zrastla iz koščkov korenine, lažjih od 5 gramov, lahko s tem ovržem.

Zanimivo bi bilo poskusiti, ali japonski dresnik zraste tudi iz koščkov korenin, lažjih od 0,7

grama.

Korenine, stare en teden, so bile posušene in niso pognale mladih stebel. V literaturi je

navedeno, da je potrebno odpadni material posušiti in sežgati. Moj poskus pa dokazuje, da

sežiganje ni potrebno. Menim, da so korenine najnevarnejše za razširjanje. In če en teden stare

korenine niso nevarne, potem tudi drugi deli rastline, če jih posušimo, za razširjanje niso

nevarni.

V literaturi je navedeno, da se stebelni členki zlahka zakoreninijo. Ko sem v laboratoriju

posadila mlada stebelca z vršički, se nobeno od njih ni zakoreninilo. Tri od šestih so sicer

začela poganjati nove dele, vendar sta se dve od njih posušili že po desetih dneh, tretje pa po

slabem mesecu. Zanimivo je, da so bila vsa tri, ki so pognala nove dele, nabrana en dan pred

saditvijo, eno od njih pa je bilo 24 ur celo na suhem. Nobeno od sveže nabranih stebelc ni

pognalo ničesar.

Rastline so bile redno zalivane, imele so svetlobo in toploto. Res pa je, da so bile iz narave

vzete 28. oziroma 29. septembra, torej na začetku jeseni. Takrat so se dnevi krajšali, zato

rastline niso imele vira svetlobe dlje od 12 ur na dan. Morda je to razlog, da se niso

zakoreninile, morda pa so mlada stebelca z vršički preprosto preobčutljiva in tako niso

pretirano nevarna za razširjanje. Poskus bi bilo dobro ponoviti še spomladi.

Stebla brez listov in vršičkov prav tako niso pognala. Rast rastlin pospešuje hormon avksin, ki

nastaja v vršičkih. Ker ta stebla niso imela vršičkov, tudi ni bilo avksina, ki bi povzročil rast

rastline, in stebla so se posušila. Posušil se je tudi list. Taka stebla in listi japonskega dresnika

torej za razširjanje niso nevarni. S tem potrjujem svoji hipotezi.


36


Predvidevala sem, da bodo ljudje s pomočjo člankov, objav na spletu in opozorilnih tabel

bolje spoznali japonski dresnik, težave, ki jih povzroča, in možne metode za odstranjevanje te

invazivne rastline. Ankete nisem izvedla, sem pa dobila kar nekaj vprašanj ljudi, ki so članke

prebrali. Vprašanja so ljudje zastavljali tudi mentoricam, ki so bile imenovane v člankih. Bila

nam je ponujena tudi pomoč pri nadaljnjih akcijah. Vse to nakazuje, da so ljudje spoznali

nevarnosti japonskega dresnika, da jih stvar zanima in da so se najverjetneje tudi sami že

srečali z njim, vendar mu zaradi nevednosti niso posvečali pozornosti. Tudi brez izvedene

ankete lahko svojo hipotezo potrdim. Kljub vsemu bi bilo zanimivo to anketo še izvesti.


37

6 ZAKLJUČEK

Z opravljenimi raziskavami sem potrdila šest od devetih hipotez, dve sem ovrgla, ene pa za

zdaj ne morem v celoti niti potrditi niti zavreči. Zavedam se, da rezultatov ne morem

popolnoma posplošiti, zaradi vzrokov, omenjenih na začetku razprave. Kljub temu lahko

povzamem nekaj ugotovitev, ki pa temeljijo na enkratni uporabi posamezne metode na

začetku poletja:

1. Pripravek iz kopriv ni učinkovit za odstranjevanje japonskega dresnika. Prav tako ni

vidnih rezultatov niti pri uporabi nasičene solne raztopine.

2. Mravljinčna kislina zavre rast japonskega dresnika bolj kot katera koli druga

preizkušana metoda, vendar pozneje ni vidnih vplivov.

3. Izkopavanje korenin je smiselno samo pri majhnih grmih, ki rastejo na območju z

malo kamenja.

4. Kot najuporabnejši sta se izkazali metodi odstranjevanja s črno plastično folijo in

herbicidom. Pri slednji je najboljša metoda z nalivanjem herbicida v porezana stebla.

5. Na žalost sta zgoraj omenjeni metodi tudi najbolj zamudni in dragi, uporaba herbicida

pa tudi ni dovoljena vsem. Za uporabo Boom efekta je namreč potrebno imeti posebno

dovoljenje. Uporaba herbicida je tudi ekološko sporna.

6. Španski lazarji in Chrysolina (Synerga) herbacea se prehranjujejo z mlajšimi poganjki

japonskega dresnika in na njem povzročijo vidno škodo.

7. Za razširjanje japonskega dresnika sami listi in stebla brez listov in korenin niso

nevarni.

8. Mlada stebla z listi so zelo občutljiva, vendar ne upam z gotovostjo trditi, da za

razširjanje niso nevarna.

9. Korenine so zelo nevarne za razširjanje, saj vse, ki niso suhe, poženejo nove rastline.

10. Če so korenine posušene, iz njih ne zrastejo nove rastline. Tudi iz koreninskih laskov

ne poženejo nova stebla.

11. Ljudje o japonskem dresniku zelo malo vedo in ga v bistvu ne poznajo, vendar so

zavzeti za spoznavanje te rastline in njene invazivnosti. Zato razne objave, ki ljudi

seznanjajo z japonskim dresnikom, niso samo priporočljive, ampak celo nujne.


38

Možnosti nadaljnjih raziskav:

― Raziskati, zakaj so se hrošči in polži zadrževali večinoma samo na delu grma, ki je bil

porezan, stebla pa so nato bila kontanimirana s herbicidom.

― Preveriti, ali lahko nova rastlina resnično zraste že iz 0,7 grama težkega koščka

korenine in ali lahko v idealnih pogojih zraste tudi iz lažjega koščka.

― Zaradi možnosti, da so krajši dnevi vplivali na zakoreninjenje mladih posajenih stebel,

bi bilo dobro ponoviti poskus še spomladi, ko rastlina tudi v naravi tvori nove

poganjke.

― Za natančnejši vpogled v znanje ljudi o japonskem dresniku bi bilo dobro izvesti

anketiranje.

― Rezultati dela bodo morda še bolje vidni spomladi, ko bodo, upam, nekateri grmi

pognali redkeje in pozneje kot ostali. Zato bi bilo celotno raziskavo dobro nadaljevati.

Z raziskovalnim delom sem se na lastne oči prepričala o trdovratnosti japonskega dresnika.

Opazno širjenje te rastline v okolici mojega doma v zadnjih štirih letih me je spodbudilo, da

sem se poskusila tudi sama, z veliko pomočjo mentoric, spopasti s tem problemom. Kljub

temu da smo se pred delom precej pozanimali o japonskem dresniku, pa smo bili na začetku

dela presenečeni nad dejansko velikostjo grmov in količino dela, ki smo ga morali za uspešno

izvedeno akcijo opraviti.

Menim, da bo japonski dresnik v prihodnjih letih tudi pri nas postal večji problem, zato je

ključno, da ga ljudje čim prej spoznajo in že zdaj začnejo ukrepati proti širjenju te rastline.


39

7 LITERATURA

1. K. W. H., F. S. 1988. Der Kosmos – Käferführer. Stuttgart: Franckh'sche

Verlagshandlung. str.: 182.

2. Arion_lusitanicus. pdf (Predmet application/pdf). [online]. [citirano 25. jul. 2011;

18:05]. Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.nobanis.org/files/factsheets/Arion_lusitanicus.pdf

3. B. W. 2007. Japanese knotweed, Polygonum cuspidatum (Fallopia japonica). A new

threat to wisconsin’s waterways, lakeshores, and wetlands. [online]. UW-extension.

[citirano 3. jun. 2011; 17:20]. Dostopno na spletnem naslovu: http://clean-

water.uwex.edu/pubs/pdf/knotweed.pdf

4. Chrysolina (Synerga) herbacea herbacea – Coleoptera@PL. [online]. [citirano 11. jan.

2012; 22:45]. Dostopno na naslovu:

http://coleoptera.ksib.pl/search.php?taxonid=24744&l=en

5. Current control methods. [online]. [citirano 3. feb. 2012; 17:05] Dostopno na naslovu:

http://www.cabi.org/japaneseknotweedalliance/default.aspx?site=139&page=49

6. F. B. 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1. [online] Projekt

Thuja. [citirano 1. jun. 2011; 16:45]. Dostopno na spletnem naslovu:

tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf.

7. Fauna Europaea: Taxon details. [online]. [citirano 11. jan. 2012; 22:55]. Dostopno na

spletnem naslovu: http://www.faunaeur.org/full_results.php?id=242209

8. Google Zemljevid. [online]. [citirano 4. jun. 2011; 18:55]. Dostopno na spletnem

naslovu: http://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl

9. Polži – vrste polžev|Forum Kaktusi in druge eksotične rastline. [online]. [citirano 25.

jul. 2011; 17:55]. Dostopno na spletnem naslovu:

http://www.kaktusi.si/forum/pol%C5%BEi-vrste-pol%C5%BEev


40

8 PRILOGE

8.1 Članek, objavljen v Panorami (14. 7. 2011)


41

8.2 Članek, objavljen v Panorami (13. 10. 2011)

Documents

Japonski dresnik - Vintgar - Ekološko društvo Slovenska … naloga...Raziskovalna naloga SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA Japonski dresnik Biologija Mentorica: Ivana Moškotevc,