Gimnazija Bežigrad

Ljubljana

Slovenska hidrosfera Projektna naloga

Razred: 3. b

Mentorica: Prof. Valentina Maver

2 / 52

Povzetek

Dijaki 3. b razreda Gimnazije Bežigrad, generacije 2012/2013, smo si v raziskovalni nalogi postavili

vprašanje, kakšna je perspektiva trajnostnega razvoja slovenskih voda. Da bi na zastavljeno

vprašanje čim bolje odgovorili, smo zelo natančno preučili vsako komponento slovenske

hidrosfere. Seznanili smo se tako z različnimi oblikami vode, kot tudi z našim vplivom nanjo in

njenimi raznovrstnimi funkcijami. Ker smo se želeli začutiti pristen pomen vode, ki nas obdaja, smo

si v okviru terenskega dela, ki je bilo izvedeno 14. februarja leta 2013, ogledali hidroelektrarno

Medvode. Rezultate naše raziskovalne naloge si lahko ogledate tudi na naši spletni strani

www.slo-hidrosfera.eu.pn.

Slovenija že sama po sebi velja za zelo raznovrstno deželo. Temelj vsega je razgibano površje, ki

se spreminja iz ene oblike v drugo, vse od morja pa tja do Goričkega. Tudi naša hidrosfera sledi tej

pestrosti in nas vedno znova preseneča s svojimi presenetljivimi pojavi. Raziskali smo vse: jezera,

reke, morje, vodo v ozračju, podtalnico in različne možnosti njene uporabe. Vode imamo zavidljivo

veliko, njene nadaljnje koristi pa so odvisne od nas. Z vodo moramo ravnati pametno, posvetiti pa

se moramo tudi nadzoru onesnaževanja in nevarnostim, ki nam jih hkrati tudi predstavlja, kot na

primer s poplavami. Možnosti, ki nam jih ponuja, samo le delno izkoristili. Seveda pa nam vse to

bogastvo lahko tudi obrne hrbet, če ne bomo pazili nanj. Tako smo prišli do zaključka, da imamo v

Sloveniji še veliko skritih zakladov, ki jih je treba varovati, saj nam bodo ob pravi priložnosti in

pametni izrabi prišli še kako prav.

3 / 52

Vsebina

Povzetek ........................................................................................................................................................... 2

1. Uvod ........................................................................................................................................................... 5

2. Značilnosti vode ....................................................................................................................................... 6

2.1 Kemijski vidik .................................................................................................................................... 6

2.2 Biološki vidik ..................................................................................................................................... 8

3. Geološki vidik slovenskih voda ............................................................................................................ 10

3.1 Morje ................................................................................................................................................ 10

3.2 Reke ................................................................................................................................................. 12

3.3 Jezera .............................................................................................................................................. 13

3.3.1 Umetna jezera ............................................................................................................................ 13

3.3.2 Naravna jezera .......................................................................................................................... 13

a) Vglobljena ....................................................................................................................................... 13

b) Tektonska jezera............................................................................................................................ 13

c) Erozijska ledeniška jezera ............................................................................................................ 14

d) Kraška jezera.................................................................................................................................. 14

e) Zajezitvena ..................................................................................................................................... 16

f) Akumulacijska ledeniška jezera .................................................................................................. 16

3.4 Voda v ozračju................................................................................................................................ 17

3.5 Podtalnica ....................................................................................................................................... 18

a) Nastanek podtalnice ...................................................................................................................... 18

b) Gladina podtalnice ......................................................................................................................... 18

c) Izviri .................................................................................................................................................. 18

d) Nahajališča podtalnice .................................................................................................................. 18

4. Onesnaženost voda .............................................................................................................................. 20

4.1 Rek in potokov................................................................................................................................ 20

4.2 Morja ................................................................................................................................................ 22

4.3 Jezer ................................................................................................................................................ 24

4.4 Podtalnice ....................................................................................................................................... 25

4.4.1 Savska kotlina in Ljubljansko barje ......................................................................................... 26

4.4.2 Kraška Ljubljanica ...................................................................................................................... 26

4.4.3 Murska kotlina ............................................................................................................................ 26

5. Poplave ................................................................................................................................................... 27

5.1 Poplavna ogrožena območja v Sloveniji .................................................................................... 27

5.2 Problematika poplav ...................................................................................................................... 29

5.3 Posledice poplav ............................................................................................................................ 30

6. Hidroelektrarne ....................................................................................................................................... 31

6.1 Ali se splača imeti zasebno HE? ................................................................................................. 31

6.2 Hidroelektrarne na Dravi ............................................................................................................... 33

6.3 Hidroelektrarne na Soči ................................................................................................................ 34

6.4 Potencial HE na Savi .................................................................................................................... 36

7. Pomen vode za družbo ......................................................................................................................... 37

4 / 52

7.1 Izkoriščanje vodovja ...................................................................................................................... 37

a) Reke (vodotoki) .............................................................................................................................. 37

b) Energetika ....................................................................................................................................... 37

c) Namakanje ...................................................................................................................................... 37

d) Podtalnica ....................................................................................................................................... 37

e) Morje ................................................................................................................................................ 38

f) Ribištvo ............................................................................................................................................ 39

g) Ribogojništvo .................................................................................................................................. 39

h) Soline ............................................................................................................................................... 40

i) Jezera .............................................................................................................................................. 40

j) Ribištvo ............................................................................................................................................ 40

k) Turizem in rekreacija ..................................................................................................................... 41

8. Zaključek ................................................................................................................................................. 42

9. Literatura ................................................................................................................................................. 44

10. Viri slik ................................................................................................................................................. 50

Zahvala ............................................................................................................................................................ 51

Priloga 1: Poročilo o terenskem delu .......................................................................................................... 52

5 / 52

1. Uvod

Dandanes je veliko govora o različnih naravnih virih in onesnaževanju. To je pogosto povezano z

vodo. Slovenija je v povprečju zelo vodnata država, zato ima voda tudi na nas velik vpliv. V

nadaljevanju so opisani rezultati naše raziskave, v kateri smo želeli odgovoriti na vprašanje,

kakšna je perspektiva trajnostnega razvoja slovenskih voda. Z analizo trenutnega stanja naše

hidrosfere smo poskusili predvideti spremembe, ki se bodo v prihodnosti zgodile v Sloveniji.

Skupina 31 dijakov Gimnazije Bežigrad se je razdelila na sedem podskupin. Vsaka skupina je

imela pomembno vlogo pri preučevanju določenega področja trajnostnega razvoja. Podatke so

dijaki zbirali na različne načine, tudi s terenskim delom, ki so ga opravili v hidroelektrarni Medvode.

Rezultate njihovega dela si lahko ogledate na spletni strani (www.slo-hidrosfera.eu.pn) in v tej

nalogi. Poročilo terenskega dela lahko preberete v prilogi 1.

6 / 52

2. Značilnosti vode

»Mnogi smo lahko presenečeni, ko spoznamo, da je običajna voda največji čudež, ki ga poznamo.

[…] Okoli nas imamo v neposredni bližini toliko čudežev in misterijev, da jih moramo vedno na

novo proučevati, čeprav so že zdavnaj razloženi. Nobena znana substanca ni zavita v toliko

neobičajnosti, misterijev in paradoksov kot prav voda.« (Anžur, 2013). Ravno zaradi tega je nujno

pri govoru o hidrosferi najprej povedati nekaj o snovi, ki jo vsi poznamo, a nihče ne pozna do

potankosti njenih čudežnih lastnosti.

2.1 Kemijski vidik

Voda je kemijska spojina s formulo H2O, brez barve, vonja in okusa. Sestavljena je iz dveh atomov

vodika in atoma kisika. Ti trije atomi skupaj tvorijo molekulo vode. Med atomoma vodika je kot 104,

5°, ki je posledica nepovezanih elektronskih parov na kisikovem atomu. Kotna oblika molekule, ki

jo ima voda, povzroča polarnost. Oba vodikova atoma sta povezana z kovalentno kemijsko vezjo.

Voda se pojavlja v treh agregatnih stanjih, tekočem, trdem (led) in plinastem (para). Je edina snov,

ki se ob običajnih temperaturah pojavlja v vseh treh agregatnih stanjih. Vsaka molekula vode ima

zmožnost tvorjenja vodikovih vezi, iz česar izhajajo nekatere anomalne lastnosti vode. Ena od teh

je visoko vrelišče (100°), ki je glede na njeno majhno molsko maso p resenetljivo. Ker so zaradi

vodikovih vezi molekule med seboj tesneje povezane, je treba dovajati več toplote, kar se kaže v

visokem vrelišču. Prav tako ima visoko talilno, izparilno in specifično toploto. Specifična toplota

vode je nadaljnja drugačnost vode od večine drugih substanc. Ta lastnost se uporablja v

tehnologijah hlajenja in ogrevanja. Tudi znoj, ki ga izločamo, je v največji meri iz vode in je zato

odlično naravno sredstvo za ohlajanje organizma. Zadnja anomalna lastnost vode pa je precej

majhna gostota ledu, ki je za 8 % nižja od gostote vode (gostota vode je1 kg/m³). Ob segrevanju

ledu voda zaradi ponovnega tvorjenja vodikovih vezi spet naraste in doseže najvišjo vrednost pri

4°C, nato pa se z naraš čajočo temperaturo manjša. Če ne bi bilo vodikove vezi, bi bila voda pri

sobni temperaturi plin in ne bi poznali življenja, kot ga poznamo danes. Kot že omenjeno, je voda

polarna molekula in raztaplja neverjetnih 135 snovi, tudi kamnine, kar je med drugim dokazala v

naravi s tvorbo in spreminjanjem reliefa zemeljskega površja. Voda je topilo, ki raztaplja več snovi

kot katero koli drugo topilo. Je namreč topilo za trdne, tekoče in plinaste snovi. Zaradi tega čiste

vode v naravi ne poznamo. Kot topilo deluje tudi v našem telesu, saj vse biokemične reakcije

potekajo v vodnih raztopinah. Je hkrati transportni medij za prenos hranil in kisika do celic ter

odstranjevanje odpadnih snovi presnove. Topnost je odvisna predvsem od vrste snovi in

temperature.

Čista voda zelo slabo prevaja elektriko, saj je električni naboj v molekuli vode zaradi narave

atomov kisika in vodika razdeljen.

V naravi vodo težko srečamo kot čisto snov, ampak so v njej pogosto raztopljene snovi iz okolja.

Njen pH je sicer 7, torej nevtralen, a pogosto prehaja levo ali desno od te vrednosti. Ob

7 / 52

raztapljanju ogljikovega dioksida se pH spusti, torej gre za kislo raztopino, oz. naraste, če so v njej

raztopljeni določeni kovinski kationi, npr. Mg2 +. V naravi se pojavlja kot deževnica, morska voda,

je pa hkrati glavni gradnik človeškega telesa in se pojavlja kot kri, urin itd.

Voda ima izredno sposobnost kroženja, stalno potuje zaradi klimatskih razmer, ki jih tudi ustvarja.

Včasih je ujeta v čvrstih materijah ali v ledu, vendar podzemni in nadzemni tokovi zaradi gravitacije

povzročajo stalno premikanje vode. Kroženje vode ni teritorialno lokalizirano in lahko rečemo, da ni

molekule vode, ki ne bi že večkrat obšla Zemljo ali že bila kdaj ujeta v kakšni rastlini, živali ali

človeku.

Na vodo vpliva zemeljsko magnetno polje, zato ima taka voda večji potencial kot kamnine in

rudnine, s tem pa se ustvarjajo določene spremembe v vodi. Spreminjajo se fizikalne lastnosti

vode. Voda, ki teče skozi geomagnetno polje, pridobiva proste elektrone, kar vpliva, če takšno

vodo pijemo, na uravnavanje telesnega magnetizma, ta pa spet nadalje stimulira biokemične

procese, ki so osnova telesnim komunikacijskim sistemom in samozdravljenju telesa. Veliko

znanstvenih študij, ki so proučevale uporabo naravne magnetizirane vode, je pokazalo na

izboljšanje zdravstvenega stanja pri mnogih boleznih, ki so vezane na starost in staranje.

Struktura vode je v kapljevini drugačna kot v ledu. Strukturi se razlikujeta v razdalji med

molekulami vode in koordinacijskem številu, to je v številu molekule vode, ki se vežejo na sosednjo

molekulo vode. Ker so v ledu molekule vode kristalno razporejene v obliki rešetke, lahko s

sosednjimi molekulami vode vzpostavimo vse štiri vodikove vezi. Molekule vode v kapljevini pa

tvorijo največ tri vodikove vezi, saj so molekule v neprestanem gibanju. Zato je gostota ledu, kot že

omenjeno, manjša od gostote vode.

»Kot merilo za čistočo vode uporabljamo prevodnost vode. Popolnoma čista voda ima pri 18°C

prevodnost 4 . 10-8 Ω-1cm-1. Voda, ki jo po navadi uporabljamo v laboratorijih vsebuje sledove CO2

in ima prevodnost 1 . 10-6 Ω-1cm-1 (običajna destilirana voda ima desetkrat večjo prevodnost).

Stalno trdoto vode določa tudi topnosti produkt (v vodi bo zmeraj prisotnih nekaj Ca2+ in CO32-).

Če na koncu povzamemo, lahko rečemo, da je voda nekako vir življenja, katera je prisotna skoraj v

vseh primerih. Odvisna je od okolja, snovi, temperature in še drugih dejavnikov, ki vplivajo nanjo.«

(Strle, 2005).

Slika 1: Model molekule vode

8 / 52

2.2 Biološki vidik

Voda ima za človeka tudi velik biološki pomen. Pa ne le za človeka, pomembna je za vse življenje

na Zemlji. Prvi organizmi so se razvili v vodi in trajalo je kar precej časa, da se je življenje razširilo

tudi na kopno. Na splošno se vodno okolje od kopenskega razlikuje predvsem po amplitudi nihanja

temperature (ker ima voda visoko specifično toploto, je nihanje temperature pri njej manjše),

svetlobnih razmerah (jakost svetlobnega sevanja se zaradi absorpcijskih lastnosti vode z globino

zmanjšuje), hitrosti difuzije plinov (v vodi je manjša), za rastline pa prednost predstavlja predvsem

gostota vode, saj jim nudi oporo, zato lahko rastlina manj vlaga v oporna tkiva.

Večino človeškega telesa sestavlja voda, ki je vir življenja. Njena naloga je, da odnaša odpadne

snovi, ki nastajajo pri presnovi, povečuje obrambne sposobnosti telesa pred strupenimi snovmi,

prenaša informacije po celem telesu in vzdržuje stalno temperaturo. Je tudi medij, kjer potekajo

vse biokemične reakcije.

Zelo pomembno vlogo ima tudi pri rastlinah, saj zaradi svoje prozornosti prepušča vidno svetlobo

in s tem omogoča fotosintezo. Je tudi vir vodika pri tem procesu. Tudi pri rastlinah je glavno

sredstvo prenosa, v njej se topijo mineralne in anorganske snovi. Skupaj z vodo jih rastlina črpa iz

tal (organske snovi rastlina izdeluje sama). V tem sklopu se srečamo tudi s pojmom

evapotranspiracija. Beseda je sestavljena iz dveh pojmov, in sicer iz evaporacije in transpiracije. V

osnovi evaporacija predstavlja izgubo vode, ki izhlapi v atmosfero, in sicer iz tal ali vodnih površin.

Transpiracija prav tako predstavlja izgubo vode, le da tu izhlapeva in se izloča skozi listne reže v

rastlini. Za nastanek evapotranspiracije pa so pomembni trije fizikalni dejavniki, in sicer stalen

dotok vode, zadostna energija za pretvorbo tekoče vode v vodno paro in pa gradient parnega tlaka

(ta vzdržuje stalen pretok energije iz površine v atmosfero).

Pomembno vlogo pa v hidrosferi odigrajo tudi gozdne površine. Gozdna tla imajo sposobnost, da v

sebi zadržijo velike količine vode in le-ta čim počasneje odteče. Ta sposobnost je zelo pomembna

predvsem ob obilnih padavinah, ko se gozdna tla napojijo kot goba in zmanjšujejo odtok vode in s

tem erozijo. V obratnem primeru, torej ob pomanjkanju padavin, pa gozdna tla vodo oddajajo v

svojo okolico. Negozdna tla vsekakor slabše blažijo te podnebne ekstreme. Razporeditev vode v

gozdnem hidrološkem ciklu je odvisna predvsem od tipa vegetacijske odeje, jakosti in vrste

padavin ter prepustnosti tal.

Naše telo vsebuje od 70 % 85 % vode (odvisno od starosti). Največ je je v limfi, slini in krvi, pa

tudi v možganih in pljučih. Najmanj je vsebujejo kosti in zobje. Človek za delovanje obvezno

potrebuje vodo, ki jo mora neprestano vnašati v telo, da ne pride do motenj. Seveda pa mora telo

vodo z odpadnimi snovmi tudi izločati. Največ se je izloči s sečem, potem z dihanjem in znojenjem

ter tudi z blatom.

Da je voda vir življenja, lahko jemljemo dobesedno, saj smo spoznali, kako pomembna je voda za

naše telo. Lahko pa to jemljemo tudi v nekoliko prenesenem pomenu, saj nam voda predstavlja

9 / 52

tudi vir hrane. Služi nam namreč kot ključni dejavnik namakalnih sistemov na kmetijskih površinah.

Večinoma vodo zanje pridobivamo iz zbiralnikov, pa tudi iz podtalnice in tekočih voda. Zanimivo pa

je, da je kmetijstvo v Sloveniji najmanjši porabnik vode v skupni porabi gospodarstva (0, 5 %),

medtem ko je drugod po Evropi največji (38%). Voda pa je vir hrane za nas tudi neposredno. V njej

namreč živijo različne ribe in školjke, ob njej pa rastline, ki jih pogosto uporabljamo za prehrano.

10 / 52

3. Geološki vidik slovenskih voda

Slovenija je dežela, v kateri se prepleta veliko različnih reliefnih tipov. To je razlog, da se naša

hidrosfera izraža v različnih oblikah; morje, reke, jezera. Raznolikost pa je posledica geološkega

razvoja našega površja.

3.1 Morje

Poleg vseh drugih naravnih enot imamo v Sloveniji tudi majhen delček morja. Slovenska obala je

dolga približno 46 kilometrov in spada med najkrajše obale evropskih držav. Skupna površina

morja, ki ga štejemo pod našo republiko, meri nekaj več kot 300 km². Naše morje je del tržaškega

zaliva, ki spada med plitve zalive, saj je povprečna globina le okoli 17 metrov. 97 % našega morja

ne presega 25 metrov, 60 % morja je plitvejšega od 15 metrov in 40 % plitvejšega od 10 metrov.

Najgloblja podvodna točka slovenskega morja je obsežna kotanja pred Piranom, z globino tudi do

38 metrov, imenovana pa je tudi podvodni Triglav. Ta točka je označena z 2500 kg težko betonsko

piramido, na katero je pritrjena kovinska ploščica s prej omenjenim imenom in na glavo obrnjenim

slovenskim grbom.

Jadransko morje je toplo morje, z izrazitimi temperaturnimi nihanji skozi leto. Povprečne mesečne

temperature morja pa so praviloma višje od povprečnih mesečnih temperatur zraka. Te razlike so

največje pozimi, približno enake pa so v spomladanskih mesecih. Povprečna letna temperatura

morja v Portorožu, za obdobje od 1976 do 1985, je bila 15, 8°C, obi čajen razpon pa je med 8°C v

zimskih mesecih, predvsem januarju in februarju, in 28°C po navadi v mesecu avgustu.

Najpogostejši dejavnik, ki vpliva na intenzivno in nenadno ohladitev morja, je močna burja, ki

odriva toplejšo površinsko vodo od obale, tako pa na površje prihaja hladnejša globinska voda. To

se dogaja tako v poletnih kot tudi v zimskih mesecih.

Površinska slanost jadranskega morja je v povprečju okoli 38, 3 ‰, kar je več od povprečja

Sredozemskega morja in tudi od svetovnega povprečja svetovnih oceanov, ki znaša 33 ‰.

Povprečna vrednost površinske slanosti morske vode v Tržaškem zalivu pa je po navadi malce

nižja v primerjavi z ostalim delom Jadranskega morja, saj ima po navadi vrednost od 37 do 38

‰ zaradi pritokov velikih rek, ki s sladko vodo to slanost seveda zmanjšujejo. Občasno, predvsem

poleti, pa se tudi zgodi, da slanost zaradi povečanega pretoka rek močno upade na zgolj 30 ‰.

Ravno obratno pa se pozimi slanost poviša in je tudi bolj konstanta v vseh globinah, saj se dotok

sladke rečne vode zmanjša. Dejavnik, ki je odvisen od slanosti morja in površinske temperature,

pa je tudi površinska gostota morske vode, katere ekstremi so zabeleženi prav na severnem

Jadranu, in sicer od najnižjih okoli 1022 kg/m³ poleti, do najvišjih okoli 1030 kg/m³ pozimi.

Kamninska struktura morskega dna se seveda odraža že v kamninski sestavi morske obale.

Prevladujejo fliš, apnenec in sedimentni rečni nanosi. Najpogosteje se do globine okoli 10 metrov

nahajata predvsem apnenec in fliš, nato pa se v pasu od nekaj 10 metrov do 100 metrov širine

11 / 52

razteza prelom s strmim skokom, ki se nadaljuje do sedimentnega dna. Osrednja uravnana kotanja

morskega dna je prekrita z usedlinami mrtvih organizmov. Glina in mulj, ki ju prinašajo rečni pritoki,

sta glavna materiala, ki sestavljata dno ob flišnih obalah, medtem ko v sestavi ob apneniških delih

obale v sedimentnem dnu prevladuje pesek. Ker v slovenskem morju prevladuje muljasto in

drobnopeščeno dno, kar skupaj z vremenskimi vplivi, kot sta veter in temperatura, močno poveča

kalnost vode in s tem zmanjša vidljivost, je ta običajno le 6 do 8 metrov globine, zelo redko pa 10

metrov ali več.

12 / 52

3.2 Reke

Reke igrajo pomembno vlogo, ne samo v manj razvitih državah, kjer se uporabljajo za namakanje,

temveč tudi pri nas, saj nam omogočajo razvoj turizma, energetike in različnih kmetijskih

dejavnosti. Glede na to, v katero morje se reka izliva, ločimo v Sloveniji dve povodji, črnomorsko in

jadransko. Meja med njima poteka po razvodnici, večina rek pa spada v črnomorsko povodje, kar

je zanimivo, glede na to, da so od Črnega morja veliko bolj oddaljene kot od Jadranskega (Robič,

2009).

Tako v Sloveniji kot tudi na celotnem planetu so reke od vseh oblik voda preoblikovale največ

površja. Ta proces poteka v več fazah, ki so odvisne od pretoka reke in materiala, iz katerega je

zgrajeno rečno dno. V zgornjem toku reke zaradi največjega padca in posledično največjega

pretoka in hitrosti poteka prva faza erozija, predvsem globinska erozija. Tu rečni tok dolbe in

poglablja strugo, k temu pa pripomore tudi material, ki ga reka nosi s sabo, saj se drgne ob ostale

kamnine. Hitrejši, kot je tok in mehkejše, kot so kamnine, hitreje poteka erozija. Zaradi tega

nastajajo značilni pojavi, kot sta soteska in vintgar. Soteska je rečna dolina v obliki črke V, vintgar

pa je še bolj izdolbena soteska s skoraj navpičnimi stenami (Senegačnik, 2008).

Vintgarji v Sloveniji sodijo med naravne znamenitosti in privabljajo mnogo obiskovalcev, najbolj

znana sta Blejski in Iški vintgar. V fazi erozije se poleg značilnih rečnih dolin začne tudi nastanek

rečne kamnine proda, ki nastane z brušenjem in zaobljanjem rečnega materiala (Senegačnik,

2008).

V srednjem toku poteka druga faza transport rečnega materiala, lahko v obliki lebdečih delcev

(puhlice), večjih delcev, ki se kotalijo po dnu, ali snovi, raztopljenih v vodi. Rečni tok se upočasni,

zato prične reka vijugati in ustvarjati meandre. V srednjem toku reka pogosto priteče iz ozke doline

na ravnino, kjer nastanejo pahljačasti nanosi z rodovitno prstjo, primerno za poljedelstvo – vršaji.

Primer je vršaj reke Iške na Ljubljanskem barju. Čeprav v srednjem toku prevladuje bočna erozija

in ne globinska, pa se ti dve lahko izmenjujeta in povzročita nastanek rečnih teras, primer takšnih

teras lahko najdemo ob reki Savi v Ljubljani (Senegačnik, 2008).

V spodnjem toku reke se tok upočasni, zaradi tega pa poteka tretja faza preoblikovanja reliefa –

akumulacija rečnega materiala. Nastajanje meandrov je tukaj še bolj izrazito in pogosto kot v

srednjem toku. Zaradi nihanje nivoja vode si reka lahko utre pot drugje in za sabo pusti del starega

meandra, kjer voda stoji. To imenujemo mrtvi rokav ali mrtvica, najbolj pa so znane mrtvice reke

Mure (Senegačnik, 2008).

Poleg rečnega reliefa pa v povezavi z rekami najdemo tudi kraški relief, kjer reke velikokrat

poniknejo v jame in pridejo na dan nekje drugje. Takim rekam rečemo ponikalnice. V Sloveniji je to

zelo pogost pojav, eden bolj znanih primerov je reka Pivka, ki je ustvarila najbolj znano slovensko

kraško jamo, Postojnsko jamo (Senegačnik, 2008).

13 / 52

3.3 Jezera

V Sloveniji imamo razmeroma veliko jezer, le-ta so zelo raznolika in edinstvena. Na tako majhnem

območju lahko najdemo več vrst jezer. Osredotočili se bomo predvsem na njihov nastanek, ki je

tudi poglavitni dejavnik tega, katere so značilnosti jezera.

Najbolj osnovna delitev jezer je na naravna in umetna.

3.3.1 Umetna jezera

Umetna jezera so posledica človekovega delovanja in so ustvarjena za potrebe v gospodarstvu,

kot na primer za namakanje in izrabo hidroenergije. Največ je zajezitvenih jezer, ki so nastala s

pregrajevanjem rečnih dolin. Na tak način lahko v hidroelektrarnah pridobivamo energijo in zbiramo

vodo za namakanje ali pitje. Največja umetna jezera so zgradili šele v 20. stoletju. V Sloveniji so

največja umetna jezera na reki Dravi.

3.3.2 Naravna jezera

Jezera lahko delimo glede na nastanek jezerske kotanje na vglobljena in zajezitvena.

a) Vglobljena

Pri vglobljenih jezerih je kotanja nastala s poglobitvijo površja, kot na primer s tektoniko ali erozijo.

Znotraj te skupine jezera ločimo več podskupin.

b) Tektonska jezera

Tektonska jezera so nastala v tektonskih kotlinah in jarkih. Lahko jih delimo še na reliktna in

ognjeniška jezera. Prva so ostanki nekdanjih velikih in obsežnih vodnih površin. Pogosto so

terciarnega izvora. Ognjeniška jezera poimenujemo tudi kraterska jezera, nastala so v kraterjih

ugaslih ognjenikov, zato so po obrisu okrogla. V Sloveniji ni moč najti teh dveh vrst jezer.

Slika 2: Ptujsko jezero

14 / 52

c) Erozijska ledeniška jezera

Nastanejo takrat, ko voda zalije kotanje, ki so nastale zaradi erozijskega delovanja ledenikov.

Značilna je neizrazita vegetacija obrežnega podvodnega pasu in kratek, od sonca segret vrhnji sloj

vode, pod katerim temperatura poleti skokovito pade. Značilnost ledeniških jezer je, da pozimi

prihaja do toplotnega obrata, saj je voda takrat spodaj toplejša kot zgoraj. Ledeniško jezero brez

močnejšega pritoka pa se nasičuje z rudninskimi snovmi, kot sta dušik in fosfor. Posledica je večja

produkcija alg in višjih rastlin, zato prihaja dvakrat na leto do bujnega razvoja planktonskih alg

cvetenja jezera.

Delimo jih na krniška visokogorska jezera in na dolinska ledeniška jezera. Primera dolinskih jezer

sta Bohinjsko in Blejsko jezero.

Slika 3: Bohinjsko jezero

d) Kraška jezera

Kraška jezera so kraška polja, stalno zalita z vodo. V največ primerih je temu vzrok visoka gladina

kraške talne vode. Med kraška jezera bi lahko šteli tudi polja, ki jih je človek spremenil v jezera,

največ zaradi izrabe vodne energije. Presihajoča jezera so v bistvu občasno poplavljena kraška

polja. Lep primer presihajočega jezera oziroma kraškega polja je Cerkniško, ki je čez leto suho, od

jeseni do spomladi pa ob večjih in dolgotrajnejših padavinah ojezeri.

Slika 4: Cerkniško jezero

15 / 52

Slika 5: Struga Stržen

Slika 6: Požiralnik Rešeto

Pivška presihajoča jezera pa so poseben hidrološki primer. Ta jezera so kraške depresije, ki se

napolnijo le ob zelo visokem vodostaju zaradi dviga nivoja podzemne vode nad nivo jezerskega

dna. Polnijo se postopoma, eno za drugim in ne vsa naenkrat. Najbolj očitna razlika med

presihajočimi in običajnimi jezeri je ta, da vodna gladina pri presihajočih zelo niha. Po trajanju

stoječe vode v jezerih ločimo periodično in epizodno jezero. Periodično se pojavlja v točno

določenih intervalih, epizodno pa enkrat na več let. Pivška presihajoča jezera so periodična. Glede

na nastanek jezerske kotanje ločimo korozijske, erozijske, glaciokraške in udorne. Vodne razmere

v jezerih so odvisne od tega, kakšen je v njih vodni dotok ali odtok.

Slika 7: Palško jezero

16 / 52

e) Zajezitvena

Pri zajezitvenih jezerih je jezerska kotanja nastala z zajezitvijo odtoka vode z različnimi nanosi, kot

so ledeniške morene in rečni nanosi.

f) Akumulacijska ledeniška jezera

Akumulacijska ledeniška jezera nastanejo tako, da ledenik jezersko kotanjo naredi ali le poglobi.

Material, ki ga ledenik rine pod seboj (talna morena), je zaradi teže ledu in pritiskov fino zmlet in je

vododržen. Ko se ledenik stali, se v vododržni kotanji nabirata deževnica in snežnica. Ledeniška

jezera lahko nastanejo tudi tako, da ledenik z morenskim materialom zasuje odtok vodi in nastane

zajezitveno jezero.

Prava ledeniška jezera v Sloveniji so le Krnsko jezero, Triglavska jezera (ledeniško-kraškega

nastanka) in Mangartska v Julijskih Alpah.

Slika 8: Krnsko jezero

17 / 52

3.4 Voda v ozra čju

Vlažnost zraka v Sloveniji se spreminja skupaj z letnim časom ter področjem, kjer jo merimo, saj je

količina vode, ki jo sprejme zrak, odvisna od temperature zraka. Ker pa imamo v Sloveniji več tipov

podnebja na različnih delih, se količina vode v zraku razlikuje. Po podatkih Statističnega urada

Republike Slovenije je bila tako na primer leta 2009 najvišja povprečna relativna vlažnost v

Ratečah, Planici (86 %), najnižja pa v Slapu pri Vipavi (68 %), Biljah in Portorožu (69 %). Tudi leta

2010 je bila povprečna relativna vlažnost najnižja v Portorožu, in sicer 72 %, najvišja pa je bila

takrat na Kredarici s 83 %. Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da je najnižja vlažnost ob

morju, kjer je podnebje submediteransko in najvišja vlažnost na severu Slovenije, kjer je podnebje

gorsko.

Prestolnica: pozimi v Ljubljani, ko je povprečna temperatura približno -1 stopinja, je povprečna

relativna vlažnost nekje 78 %. Kubični meter zraka vsebuje pri tej temperaturi in vlažnosti približno

3.8 g vode.

18 / 52

3.5 Podtalnica

Podtalnica ali podzemna voda je vodna zaloga, ki se nabira nad neprepustnimi kamninami pod

zemeljskim površjem. Pod površjem je 2, 5-krat toliko vode kot v vseh rekah in jezerih skupaj.

Podzemeljske vode najdemo skoraj povsod, le dovolj globoko moramo vrtati. Napajajo se iz

padavinske vode, ki skozi prst pronica v notranjost, delno tudi iz rek in jezer.

Skalna voda se nabira v razpokah in votlinah v živi skali (karbonatne kamnine – apnenec). Talna

voda (podtalnica) se nabira v sipkih kamninah (prod, pesek), ki so porozne (luknjičave).

a) Nastanek podtalnice

Padavinska voda pronica s površja najprej skozi prst, nato pa še skozi dva sloja poroznih

(prepustnih) kamnin, kot so na primer prod, pesek, peščenjak, in nato vse do neprepustne podlage

(ilovica, glina). V zgornjem sloju je med kamnitimi zrni še zrak, zato voda počasi prodira navzdol. V

vodonosnem (spodnjem) sloju se vsi votli prostori zapolnijo z vodo, iz njega nato črpamo pitno

vodo.

b) Gladina podtalnice

Gladina podtalnice ni vedno v isti višini, ampak v grobem sledi oblikam površja. Pod hribi se nahaja

v večji nadmorski višini kot pod dolinami. Ker podtalnica sama uravnava svojo gladino, teži k temu,

da se iz višjih delov v smeri nagiba pobočja premika v nižje. Površju pride najbližje na dnu doline.

Kjer pride gladina podtalnice na površje, prihaja voda na dan v obliki izvirov, ali pa je tam gladina

jezer, rek in močvirij. Se pravi, višina podtalnice je odvisna od globine neprepustne podlage in od

količine padavin. Gladina podtalnice je v času deževja visoka, v času suše pa nizka. V času suše

podtalnica napaja reko, v času deževja je obratno. Takrat se podtalnica dvigne tudi prek višine

rečne struge in reka poplavlja.

c) Izviri

Ločimo izlivne, pobočne ali gravitacijske izvire. Voda se steka na površje iz pobočnih sedimentov.

Prelivni izviri nastanejo, kjer se zaradi neprepustne pregrade čez njen rob preliva podtalnica. Med

prelivne izvire sodijo tudi kraški izviri.

d) Nahajališ ča podtalnice

Podtalnico v Sloveniji najdemo v vseh kotlinah, dolinah in kraških jamah. Največje območje

podtalnice je v Ljubljanski, Krški, Celjski in Mariborski kotlini. Na spodnji karti so tudi prikazana vsa

večja nahajališča podzemne vode oz. podtalnice.

19 / 52

Slika 9: Nahajališča podtalnice

Podtalnico črpamo s črpalkami in vodnjaki. Gladina vode v vodnjaku je po navadi tudi gladina

podtalnice. Če so vodnjaki izvrtani preplitvo, vodnjak presahne. Pri črpališčih in njihovih okolicah

se lahko zaradi prehitrega črpanja gladina podtalnice zniža. Ujeta (arteška) voda je podtalnica,

ujeta v vodonosni sloj med dvema nagnjenima neprepustnima plastema. Če prevrtamo zgornji

neprepustni sloj, brizgne voda na površje in nastane arteški vodnjak – voda se izliva pod pritiskom.

20 / 52

4. Onesnaženost voda

Vsa živa bitja potrebujejo vodo za rast in razvoj. Vendar mora biti bistra in brez nečistoč, da jo

lahko uživamo. V nasprotnem primeru je onesnažena.

4.1 Rek in potokov

Onesnaževanje rek in potokov je lahko naključno in izvira tudi iz naravnih vzrokov, a ga največkrat

povzročajo snovi, ki jih proizvaja človek, od njega prihajajo v obliki odplak. Med našimi vodnimi viri

so najbolj onesnažene reke.

Čistost vode, tako rek kot potokov, je določena s posebno zakonodajo.

Pri ocenjevanju stopnje onesnaženosti rek razlikujemo štiri kakovostne stopnje. V 1. stopnjo sodijo

neoporečne vode, ki jih označujem kot čista pitna voda, v 2. stopnjo tiste, ki so uporabne s

kloriranjem, to je delno onesnažena voda. V 3. stopnjo sodijo za pitje neuporabne vode, to so

tehnološke vode, ki so uporabne v industriji in sodijo pod onesnaženo vodo. V 4. stopnjo sodijo

popolnoma onesnažene vode ali mrtve reke.

V Sloveniji ni nobene reke oziroma potoka v celoti, ki bi spadal v 1. stopnjo – neoporečna voda.

Samo nekatere reke so primerne za uporabo ob izvirih, prav tako se najde nekaj potokov. V prvo

do drugo kategorijo spadajo le še zgornji tokovi rek v alpskem in predalpskem svetu, posebej

zaskrbljujoče pa je stanje obpanonskih rek. V drugi do tretji razred uvrščamo večino večjih in

pomembnejših rek v Sloveniji, kot na primer Dravo v Dravski dolini; v zadnji razred pa le

posamezni odseki rek, ki tečejo na primer skozi mesta ali industrijska središča. Najbolj

onesnažene reke v Sloveniji, ki spadajo v 4. stopnjo so Sava, Ljubljanica, Voglajna, Ščavnica,

Lendava, Sava skozi Zasavje in Sora. Stopnja onesnaženosti predvsem zaradi industrije je

največja na Savi in Dravi, zaradi kmetijstva pa na Muri.

Glavni onesnaževalec tako rek kot potokov pa je zagotovo prav človek.

V vseh slovenskih vodah so glavni onesnaževalci dušikove in fosforjeve spojine. Takoj za njimi so

kovine, ki so posledica dolgoletnega odlaganja kovin iz industrijskega onesnaževanja in odpadnih

voda rudnikov. Prevelika količina fosforja in dušika povzroči evtrofikacijo vode. To je glavna težava

sladkovodnih ekosistemov.

Na onesnaženost rek in potokov v Sloveniji s strani človeka vplivajo:

• Komunalne odpadne vode (vode iz gospodinjstev) in predstavljajo 10 odstotkov

onesnaženja.

• Prav tako je velik onesnaževalec industrija s strupenimi snovmi in prispeva okoli 60

procentov vsega onesnaženja. Le-to je večje na območjih, kjer so pomembni industrijski

objekti. Največji delež kovin v vode prispevajo industrijski obrati za proizvodnjo kovin in

21 / 52

kovinskih izdelkov, sledijo obrati za proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov, umetnih

vlaken, proizvodnjo usnja in obutve.

• Kmetijski in drugi viri predstavljajo 30 odstotkov onesnaženja. Kmetijski nastajajo s

spiranjem mineralnih gnojil in pesticidov iz kmetijskih zemljišč. V zadnjem času »hiper«

kmetijske pridelave se je v Sloveniji močno povečal odstotek onesnaženja s pesticidi, razen

v Prekmurju, na Dravskem in Ptujskem polju, kjer so zaznali upad. Onesnaženje s pesticidi

je posledica prekomerne in nepravilne rabe sredstev za uničevanje plevela, škodljivcev ali

plesni. Predvsem onesnaženost potokov se kaže tudi v številnih divjih odlagališčih

gradbenega materiala. Svoj delež pa prispeva tudi promet.

Poznamo pa tudi naravno onesnaževanje, ki ga povzroča narava s svojim spreminjanjem. Tako

dobimo onesnaženje zaradi odpadnega listja, raztapljanje določenih kamnin, prek katerih teče

voda, in ne nazadnje onesnaženje z zemljo, ki ga povzroča močno deževje.

Na vse to pa vplivajo tudi dejavniki, kot so npr. razpršena poselitev, razpršenost industrijskih in

kmetijskih dejavnosti, pomanjkanje čistilnih naprav in velika pretočna nihanja. Na vodotoke vpliva

tudi onesnažen zrak.

Pomembno je omeniti samočistilno sposobnost rek, ki jo je človek zmanjšal z regulacijami rečnih

strug, gradnjo jezov in prevelikimi obremenitvami z odpadnimi vodami. Reke so razkrojile in

nevtralizirale onesnaževanje. Dobro stanje voda je odvisno predvsem od ohranjenosti vodnega

ekosistema. Vendar se pritiski človeka na vodno okolje odražajo v spremenjenem vodnem režimu,

onesnaženosti in spremenjeni hidromorfologiji. Primer reke, kjer se na številnih predelih kažejo

človekovi posegi, je prav gotovo Ljubljanica.

Da bi se stanje in samočistilne sposobnosti obnovile, pa bo potrebno veliko časa in truda. S tem

gre z roko v roki tudi biotska raznovrstnost živih bitij, katerih življenjski habitat so prav potoki in

reke. Mnoge živalske in rastlinske vrste so zaradi drastičnega spreminjanja le-tega zavedno

izginile.

Z odstranitvijo oz. zmanjšanjem dejavnikov, ki so v največji meri prispevali k takšnemu stanju, se je

stanje počasi začelo izboljševati do te mere, da se je življenje začelo vračati nazaj v svoj prvotni

prostor (ribe, raki, alge …).

Reke niso le pomemben vir pitne vode, ampak so tudi pomembne kot obnovljivi vir energije

(hidroelektrarne) in življenjski prostor mnogim živalskim in rastlinskim vrstam. Pogosto vidne

prebivalke rek so npr. nutrije ali bobrovke, ki jih najdemo ob rekah Savi, Ljubljanici, Muri in Rižani.

Prav tako se vračajo v vodovje skoraj izumrli potočni raki, ki so bili nekdaj eni izmed najbolj

pogostih prebivalcev čistih potokov.

22 / 52

4.2 Morja

Slovensko morje predstavlja del severnega Jadrana, del Tržaškega zaliva, ki sprejema dobro

četrtino vseh rek, ki se izlivajo v Sredozemsko morje. Glede na to, da imamo obale le okoli 43 km,

je ta precej naseljena in pozidana v 80 odstotkih. Ostalih 20 odstotkov obale sestavlja prvotno

ohranjeno naravno površje. Presenetljivo je, da spadata del Tržaškega zaliva in morje zahodno od

Istre med biotsko najbogatejša mediteranska območja. Tu najdemo precejšnje število vrst, njihove

populacije pa so številčno relativno majhne in zato še toliko bolj občutljive na spremembe.

»Z izlivom reke Pad se vanj stekajo odplake 70 odstotkov prebivalcev Italije in 75 odstotkov vseh

odplak italijanske industrije, Soča pa prispeva tudi dobršen del slovenskih odplak, včasih

obogatenih tudi s svincem. Vpliv na onesnaženost je v rokah kar 20 milijonov ljudi.« (Ogrožanje

morja in obale)

Glavni del onesnaženja prispevajo reke, sicer pa morje onesnažujemo tudi neposredno ali pa se

pozna vpliv obale. Strokovnjaki opozarjajo, da naše morje ni primeren odvodnik večjih količin

odplak, še najmanj pa industrijskih, tudi če bi bile te predhodno nevtralizirane. Koprski zaliv je že

sedaj v kritičnem stanju.

Glavni viri onesnaženja (povzeto s strani Ogrožanje morja in obale):

- Pomorski promet

- Komunalne odplake (Prekomerna količina organskih odplak, gnojil in detergentov stimulira

prekomerno razmnoževanje vodnih rastlin, predvsem alg. Ko ogromna količina teh

organizmov odmre, potone na dno in razpada. Za njihovo razgradnjo se porabljajo velike

količine kisika in pogosto se zgodi, da ga tudi povsem zmanjka, kar ima za posledico pogin

vsega življenja na tistem delu morja. Bili smo priča ekološki katastrofi, ko je prišlo zaradi

pomanjkanja kisika v osrednjem delu Tržaškega zaliva do pomora petine vsega živega v

Tržaškem zalivu.)

- Industrijske in rudniške odplake (Te odplake nosijo s seboj tudi strupene snovi, kot sta

svinec in živo srebro, pa tudi strupene organske kemikalije. Naštete snovi lahko povzročijo

pogin ali neuspešno razmnoževanje morskih živali. Poleg tega pa se kopičijo v tkivu živali,

ki jih tudi človek uporablja v prehrambni industriji. Nevarne snovi se kopičijo tudi v

usedlinah, prodrejo pa lahko tudi v pitno vodo. Vse to predstavlja veliko tveganje za človeka

na daljši rok.)

- Spiranje s kmetijskih površin

- Uničevanje pomembnih življenjskih prostorov (Na primer mokrišča, ki s svojo čistilno

sposobnostjo vplivajo na kvaliteto vodnih virov. Njihovo uničevanje pa prispeva k

degradaciji obalnega morja.)

- Vnos tujerodnih vrst

- Izlivi nafte in njenih derivatov ter mineralnih olj (Do sedaj sicer še ni prišlo do velikega

izlitja, če pa bi se to zgodilo v Trstu ali v Kopru, bi bila to popolna katastrofa.)

23 / 52

- Nekontroliran ribolov (Le-ta predstavlja grožnjo preživetju ribjih populacij.)

- Turizem

- Plovba in sidranje na zavarovanih obmo čjih

24 / 52

4.3 Jezer

Ekološko delimo jezera na tri pasove: litoralni, trofogeni in trofolitični pas. Za litoralni je značilno

stalno valovanje in močna svetloba, v njem pa živijo le močvirske rastline ter vodne cvetnice.

Trofogeni pas je najobsežnejši in bogat s kisikom. Za ta pas so značilni prosto plavajoči organizmi.

Trofolitični pas pa ne vsebuje veliko kisika in je tudi slabo osvetljen. Tu živijo le porabniki in

razkrojevalci. Po proizvodnosti pa jezera delimo na malo hranljiva in hranljiva. Malo hranljiva jezera

so globoka, čista in prozorna. Vsebujejo malo hranilnih snovi in veliko kisika. Hranljiva pa so plitva

jezera z motno vodo. Pri dnu je malo kisika, zato tam potekajo procesi razkrojevanja.

Velik ekološki problem je njihovo prekomerno onesnaževanje, zato je prav, da se ga zavemo.

Glavni krivec za onesnaževanje voda je človek. Onesnaževalci pa so umetna gnojila, odplake,

detergenti, škropiva in toplota. Posledica onesnaževanja pa je evtrofizacija. To je množično

razmnoževanje alg ali cvetenje jezera zaradi gnojenja. Naslednja posledica je nastanek H2S,

zaradi česar postane voda težka in se ne meša s površinsko, kar zaustavi letno kroženje vode. A

voda se v zraku lahko onesnaži tudi s plini, raztopinami škodljivih snovi in trdnimi delci, na kopnem

pa z odpadnimi vodami industrije, kmetijskih in prometnih površin, ter z odlagališči odpadkov.

Onesnažena voda vsebuje razpadajoče organske snovi, raztopljene minerale in pline. Čiščenje

jezer je zapleteno. Čistilci jezer z natego odstranijo zastrupljeno vodo in omogočijo okisičeni vrhnji

vodi prodor v globino. Jezero pa ima tudi samočistilno sposobnost.

Najbolj onesnaženo jezero je Blejsko jezero zaradi slabega pretoka in onesnaževanja (neurejena

kanalizacija ter kmetijstvo z umetnimi gnojili). Zdravili so ga z umetnim dotokom sveže, kisika

polne vode. Stanje se je v zadnjih letih izboljšalo zaradi urejanja kanalizacije, a še zdaleč ni

popolno. O onesnaženosti jezer pri nas tudi veliko pove, da so med enajstimi jezeri v Triglavskem

narodnem parku le tri jezera popolnoma čista.

25 / 52

4.4 Podtalnice

Onesnaženost oziroma kemijsko stanje slovenskih podzemnih voda se ugotavlja s primerjanjem

aritmetičnih sredin vseh parametrov na posameznem merilnem mestu, torej delež vsebnosti

določenih kemijskih snovi, npr. pesticidov, nitratov, diklorometana, tetraklorometana idr., s

standardi oziroma vrednostmi praga, ki so določene s strani Evropske unije ali Republike

Slovenije. O dobrem kemijskem stanju govorimo takrat, ko so povprečne vrednosti vseh

parametrov na vseh merilnih mestih nižje ali enake standardom kakovosti oziroma vrednostim

praga. V nasprotnem primeru se vodno telo podzemne vode oceni s slabim kemijskim stanjem in v

takem primeru lahko govorimo o onesnaženosti podtalnice.

Pri oceni kemijskega stanja moramo upoštevati tudi raven zaupanja, saj je verodostojnost meritev

in posledično tudi verodostojnost ocen lahko vprašljiva. Glede na oceno kemijskega stanja

podzemnih voda v obdobju 2006 do 2008 so z zanesljivo ravnjo zaupanja v najslabšem kemijskem

stanju Murska, Savinjska in Dravska kotlina, saj je ta voda prekomerno obremenjena z nitrati,

pesticidi in njihovimi razgradnimi produkti. Z nitrati najbolj obremenjeni območji sta torej prav

Savinjska in Dravska kotlina, kjer je bil standard kakovosti presežen na več kot polovici v Savinjski

in na več kot tretjini vseh merilnih mest v Dravski kotlini. Med omenjenimi merilnimi mesti sta tudi

dve črpališči pitne vode, to sta Medlog in Šikole. Podzemna voda v okolici Savske kotline in

Ljubljanskega barja je onesnažena predvsem v srednjem delu Sorškega polja okoli merilnega

mesta Žabnica in črpališča pitne vode Godešič.

Slovenske podzemne vode so precej obremenjene s pesticidi. Standard je največkrat presežen

zaradi atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina, pojavljajo pa se tudi druge

vrste pesticidov, kot so bentazon, redkeje tudi terbutilazin, izoproturon, kloridazon, metolaklor,

prometrin in mealaksil. V nekaterih primerih gre za lokalno onesnaženje, ki je najverjetneje

posledica nepravilne rabe fitofarmacevtskih izdelkov – pesticidov. V vodah s kraško, razpoklinsko

in mešano poroznostjo je obremenitev s pesticidi manjša. V alpskem predelu Slovenije prisotnost

pesticidov ni ugotovljena.

Raba atrazina je v Sloveniji od leta 2003 prepovedana. Posledica je torej splošno zniževanje

vsebnosti atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina na območju Savske kotline,

Ljubljanskega barja, Savinjske, Dravske in Murske kotline. Leta 2008 je bila Dravska kotlina z

atrazinom obremenjena le še v osrednjem delu, med drugim tudi v prej omenjenem črpališču pitne

vode Šikole.

Podzemnih voda pa ne onesnažuje zgolj raba pesticidov, temveč tudi tovarniški izpusti. Slabo

kemijsko stanje voda je ponekod posledica industrijskih izpustov živosrebrovih in tributil kositrovih

spojin v vodotoke.

Problem onesnaženja podtalnih voda je močno povezan tudi s količinskim stanjem podzemnih

voda, saj so namreč opazili trende zniževanja gladin na Sorškem polju, pomanjkanje pitne vode v

26 / 52

sušnih obdobjih na Goričkem in na Obali. Vsi državljani Republike Slovenije nimajo neposrednega

dostopa do pitne vode iz javnih vodovodnih sistemov, oskrba s pitno vodo pa se v sušnih obdobjih

še dodatno poslabša. V letu 2003, ki je bilo eno najbolj sušnih let zadnjega stoletja, so s cisternami

prepeljali kar 119180 kubičnih metrov pitne vode. Največ so je prepeljali na območja, kjer vodna

oskrba še ni urejena oziroma kjer je odvisna predvsem od količinsko ranljivih lokalnih virov ali pa

od manjših, med seboj nepovezanih vodovodov starejših vodovodnih sistemov z večjimi vodnimi

izgubami. Vzrok za tolikšno preskrbo iz cistern pa je poleg slabe dostopnosti do obstoječih virov in

količinske omejenosti le-teh tudi suša. To lahko namreč sklepamo iz dejstva, da je bilo največ vode

prepeljane prav v poznih poletnih in zgodnjih jesenskih mesecih, kar pa sovpada z obdobjem suše.

Dodaten pokazatelj je tudi dejstvo, da je bilo največ dodatne oskrbe potrebno v skrajnem

severovzhodnem delu Slovenije, kjer je padavin najbolj primanjkovalo.

4.4.1 Savska kotlina in Ljubljansko barje

- Kemijsko stanje v letu 2009: onesnaženje manjše od 30 %

- Ker je tu prisotna intenzivna kmetijska in industrijska dejavnost, so možnosti za

razširitev lokalnih onesnaženj na večji del telesa. Prav tako so z nitratom in desetil-

atrazinom onesnažena tudi tri črpališča pitne vode. Podzemna voda Savske kotline in

Ljubljanskega polja pa je lokalno obremenjena predvsem z nitrati (znotraj vodonosnika

Sorškega polja okoli Žabnice in črpališča pitne vode Godešič so rezultati monitoringa

nad standardi), pesticidi (močno povišane vrednosti na območju Most), atrazin (Hrastje

0344, ne presegajo standarda kakovosti), bentazon (Moste), lahkohlapni halogenirani

ogljikovodiki (vodonosnik Ljubljanskega polja). (Kemijsko stanje, 2009)

4.4.2 Kraška Ljubljanica

- Kemijsko stanje v letu 2009: dobro

- Delež kmetijskih in grajenih območij je tu le 22, 1 %, saj gozd in naravne površine prekrivajo

kar 77, 9 % površine, a je telo visoko do izredno visoko ranljivo. (Kemijsko stanje, 2009)

4.4.3 Murska kotlina

- Kemijsko stanje v letu 2009: slabo, onesnaženje obsega več kot 30 % vodnega telesa.

- Rezultati nadzorovanja kakovosti pitne vode v letu 2009 kažejo onesnaženost virov pitne

vode. V centralnem delu Prekmurskega polja je bila v preteklih letih zabeležena visoka

vsebnost nitrata, atrazina in desetil-atrazina. V letu 2009 je bil standard za nitrat in desetil-

atrazin presežen še na Lipovcih. Vrednost atrazina ni bila presežena nikjer več. Vrednosti

teh onesnaževanj v Murski kotlini padajo, a je v osrednjem delu močnejše lokalno

onesnaženje s kloriranimi organskimi topili, na mestu Rakičan pa je povišana vsebnost

tetrakloroetena, trikloroetena in dikloroetena. Na obmožju Benice se pojavljajo še

kloridazon, izoproturon in makoprop (vsi so zatiralci plevela). (Kemijsko stanje, 2009)

27 / 52

5. Poplave

Kar tretjina vseh naravnih nesreč so poplave, ki zahtevajo tudi največ smrtnih žrtev. Poplava je ena

od naravnih nesreč, zaradi katerih je del površja, ki je navadno suh, prekrit z vodo. S tem

procesom se narava sama uravnava. Za poplave pa je največkrat kriva človekova dejavnost. Tudi

v Sloveniji se pojavijo vsako leto in ob vsakem letnem času, najpogostejše pa so jeseni. Pri nas

poplave ogrožajo okoli 300000 ha površin.

5.1 Poplavna ogrožena obmo čja v Sloveniji

Poleg potresov so v Sloveniji poplave najhujše naravne ujme. Na srečo ne zahtevajo veliko življenj,

vendar pa povzročijo zelo veliko gmotno škodo. Teh naravnih dogodkov ne moremo preprečiti, saj

se pojavljajo ne glede na človekovo prisotnost. Nanje se lahko samo ustrezno pripravimo ali pa se

jim izognemo. Velik del prebivalstva je sicer na varnem območju pred poplavami, precejšen pa tudi

na poplavam izpostavljenih območjih.

Razlikujemo več vrst poplav, saj le-te niso odvisne le od množine padavin, ampak tudi od vrste

drugih geografskih dejavnikov. Vrste poplav so:

- Hudourniške poplave (kratkotrajne, izjemno silovite)

- Nižinske poplave (ob spodnjih tokovih večjih rek, nastanejo zaradi razlike v hitrosti

dotekanja visokih vod in pretočnih zmogljivosti rečnih strug)

- Poplave na kraških poljih (voda več dni ali tednov stoji in počasi odteče skozi kraško

podzemlje)

- Morske poplave (kombinacija visoke plime, nizkega zračnega tlaka in juga, ko se gladina

morja za kratek čas dvigne nad višino običajne plime in preplavi omrežje)

- Mestne poplave (hitro odtekanje padavin s streh in asfaltiranih površin, ki jih kanalizacija ne

more sproti požirati)

Poplavno obmo čje Površina (ha)

Ljubljansko barje 8034

Dravinja 6554

Krka pod Otočcem 6179

Spodnja Savinjska dolina 4289

Sava med Krškim in državno mejo 3455

Sotla 3251

Cerkniško polje 2600

Tabela 1: Največja poplavna območja Slovenije

Zakon o vodah (86. člen) pravi, da se za poplavno območje določijo vodna, priobalna in druga

zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča.

28 / 52

Izjemna raznolikost med vrstami poplav je vidna na območjih, ki jih visoke vode bolj ali manj redno

poplavljajo, in kjer so poplave prevladujoč pokrajinotvorni dejavnik. Ob pogostem pojavljanju

poplav na kraških poljih se jim je človek brez težav prilagodil, ko se je z naselji, polji in glavnimi

prometnicami umaknil na nekoliko višje obrobje. Pri nižinskih poplavah je ravno tako dokaj dobro

vidna zunanja meja poplavnih območij v pokrajini v nizu naselij, bolj ali manj varno odmaknjenih od

območij poplavljanja (npr. ob spodnji Krki, Dravinji, Muri).

Zelo aktivna (ogrožena) območja hudourniških poplav so tudi ozka, le nekaj deset metrov široka

dolinska dna ob manjših potokih v gričevnatih in hribovitih pokrajinah. Nekatere ocene kažejo, da

je takšnih površin v Sloveniji okrog 231000 ha oziroma 12 % celotnega slovenskega ozemlja. Med

hudourniška poplavna območja moramo prišteti še recentne vršaje, ki jih današnji potoki ob

močnejših neurjih nasipavajo ob izstopu iz ožjih v širše doline. Dolinska dna so ob hudournikih v

veliki meri ohranila funkcijo poplavnih strug in ostala razmeroma neposeljena. Medtem pa so vršaji

zelo privlačni za poselitev in kot takšni praviloma zelo ogroženi.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ocenjuje, da bi za obvladovanje poplavne ogroženosti na najbolj

kritičnih območjih Slovenije potrebovali okoli 600 milijonov evrov.

29 / 52

5.2 Problematika poplav

Poplavna območja so zelo pozidana in zaradi tega ranljiva. Ne govorimo toliko o varnosti pred

poplavami, temveč o zmanjševanju ogroženosti zaradi njih. Ker je v poplavnih območjih vse več

poslovnih objektov in infrastrukture, imamo več škode. Problem poplav na pozidanih območjih

vidimo kot problem iskanja novega prostora za tiste volumne vode, ki so prej naravno poplavljala ta

območja.

Problemi nastajajo tudi pri rešitvah, kako zmanjšati nevarnost poplav. Ena od rešitev je gradnja

zadrževalnikov vode, ki zmanjšujejo nevarnost poplav, vendar pa se država, občine in ljudje težko

dogovorijo, kam jih postaviti. Problem nastane, ker je za zaščito nekega območja zadrževalnike

potrebno postaviti višje ob toku reke, praktično v druge občine. Gradnja zadrževalnikov in

reguliranje struge z namenom varovanja posameznih hiš pa se navadno zaplete tudi zaradi

ekonomskih razlogov. Zaradi tega se lahko zgodi, da okoliška nepozidana zemljišča postanejo s

takimi ukrepi zazidljiva. Tu se srečamo z največjim problemom. Evropsko uveljavljena načela

upravljanja s poplavami ne podpirajo takih načrtov. Tudi Slovenija tega skoraj ne dopušča več.

Seveda so tu tudi drugi problemi kot pomanjkanje prostora za gradnjo zadrževalnikov in ostali

ekološki problemi. Pomembno je tudi, da en ukrep ni dovolj, učinkovite so kombinacije ukrepov, ti

pa morajo biti izvedeni korektno.

30 / 52

5.3 Posledice poplav

Ob katastrofalnih poplavah lahko pride do korenite spremembe površja. Lahko pride do erozije

celinskih voda, ki so lahko površinske, globinske ali bočne. Pri površinski eroziji pride do

odnašanja delcev s površine zemljišča, globinska erozija močno poglablja strugo in naredi pobočja

bolj strma, bočna erozija pa se pojavi, ko vodotok spodjeda breg na eni strani svoje struge. Ob

obalah lahko zasledimo erozijo morja. Ta je omejena na ozek pas kopnega, kjer morski valovi

butajo ob obalo, jo izpodjedajo in rušijo. Nastajajo klifi, morje pa nato odkrušen material nalaga v

obalni ravnici. Na strmih in golih pobočjih pogosto pride do zemeljskih plazov. Ti se pojavljajo v

obdobjih daljšega deževja.

Ker človek poseljuje velik del zemeljskega površja, poplave pogostokrat ogrožajo infrastrukturo in

bivališča, ki jih je tu zgradil. Človeka in njegove materialne dobrine lahko ogrožajo posredno ali

neposredno. Neposredno ogrožajo z delovanjem vodnega vala, posredno pa s poškodovanjem

objektov in naprav, uničenjem električnih, plinskih in drugih napeljav … Obstaja tudi velika

nevarnost, da ob poplavi zaradi poškodb na objektih in napravah, kjer se proizvajajo, uporabljajo,

hranijo ali prevažajo nevarne snovi, pride do nenadzorovanega uhajanja le-teh v okolje. Tako

lahko pride do številnih zastrupitev z različnimi nevarnimi kemikalijami ali razlitij. Možna je tudi

povečana nevarnost požarov, če se na primer bencin razlije iz poškodovane cisterne.

Sanacija posledic poplav je lahko zelo dolgoročna, saj katastrofalne poplave lahko povzročijo

težke gospodarske razmere zaradi začasnega upada turizma, stroškov obnove, pomanjkanja

hrane, ki vodi do povišanja cen … Zelo dolgotrajno je tudi obnavljanje ekosistema, ki so ga

poškodovale dlje časa trajajoče poplave, še posebej, če je poplavna voda onesnažena.

Onesnažene poplavne vode se lahko razširijo tudi na območja zajetja pitne vode Zaradi

onesnažene poplavne vode obstaja tudi možnost izbruha bolezni, kot so kolera, malarija in griža.

Nevarnost za pojav nalezljivih bolezni je odvisna od številnih dejavnikov, kot so vpliv poplav na

vodo in sanitarne sisteme, razpoložljivost zavetij, dostopnost zdravstvenih storitev in hitrost, obseg

in trajnost odziva po nesreči itd.

Poplave imajo veliko slabih vplivov na poselitev ljudi in gospodarsko dejavnost, vendar pa lahko

zlasti pogostejše in manjše prinesejo tudi veliko prednosti. Periodične poplave so bile včasih

ključnega pomena za razvoj prvih visokih civilizacij ob rekah Tigris, Evfrat, Nil, Ind, Ganges in

Rumeni reki. Poplave lahko napolnijo podtalnico, povečajo rodovitnost tal in zemlji prinašajo

manjkajoča hranila. Ključnega pomena so za nekatere ekosisteme, saj zagotavljajo napolnitev

vodnih virov, zlasti v sušnih in polsušnih regijah, kjer so padavine skozi vse leto neenakomerno

porazdeljene. Sladkovodne poplave imajo pomembno vlogo pri ohranjanju rečnih ekosistemov in

so ključni dejavnik pri ohranjanju biotske raznovrstnosti poplavnih ravnic.

Poleg tega ne smemo zanemariti tudi blagodejnega učinka na biotsko raznovrstnost, saj se s

poplavami širijo mokrišča in s tem tudi biotska raznovrstnost.

31 / 52

6. Hidroelektrarne

Hidroelektrarna je objekt, ki vodno energijo pretvarja v elektriko. Hidroenergija pa predstavlja

najpomembnejši obnovljivi vir energije v Sloveniji. Predstavlja namreč 25 % pri proizvodnji

elektrike. Možnost izrabe slovenskih rek v ta namen je velika, a ni povsem izrabljena. Slovenske

reke imajo namreč velik padec. Hidroelektrarne bi lahko postavili še na Savi in Muri, medtem ko je

Drava skoraj popolnoma izkoriščena. Najbolj neizkoriščena ostaja Sava, na kateri bomo morali v

prihodnosti zaradi Kjotskega protokola zgraditi še veliko hidroelektrarn, saj so dela na vetrnih

elektrarnah zastala. Reka Mura je neizkoriščen hidroenergetski potencial severovzhodne

Slovenije, čeprav ima zelo dobre hidrološke danosti za Dravo najugodnejše v Sloveniji. Možnost

energetske izrabe Mure je postala pri nas aktualna potem, ko je bila reka Drava bolj ali manj

izkoriščena.

6.1 Ali se spla ča imeti zasebno HE?

Med male hidroelektrarne spadajo vse hidroelektrarne z močjo manjšo od 10 MW. V Sloveniji male

hidroelektrarne predstavljajo 10 % vse hidroenergije in so večinoma v zasebni lasti, kjer jih

uporabljajo kot dodaten vir zaslužka ali za proizvodne dejavnosti. V Sloveniji jih je po nekaterih

podatkih okoli 350. Evropska unija spodbuja gradnjo le-teh, saj proizvedena energija spada pod

zeleno energijo, ki je prihodnost našega planeta. Na splošno imajo male hidroelektrarne še

posebej v Sloveniji velik potencial, žal pa okoljsko ministrstvo trenutno ne podeljuje koncesij za

izgradnje novih malih hidroelektrarn ali pa je koncesijo zelo težko pridobiti.

Prve male hidroelektrarne so bile v uporabi kot žage in mlini, to se pravi pred letom 1900. Sploh

prva elektrarna, ki ni bila namenjena proizvodnji oziroma lastnim potrebam, je bila zgrajena leta

1894 v Škofji Loki, sledila je mala hidroelektrarna Kokra (1898) in pa hidroelektrarna Majdič (1914).

Večina malih hidroelektrarn je bila zgrajena še pred slovensko osamosvojitvijo, saj so po

osamosvojitvi spremenili zakonodajo, ki je bila sprejeta v 80. letih in je spodbujala gradnjo. Zato je

bila večina malih hidroelektrarn zgrajena še pred letom 1991, današnje novogradnje pa so, kot je

bilo že omenjeno, prava redkost.

V letu 2009 so vse male hidroelektrarne proizvedle 427, 8 GWh energije, kar predstavlja približno

10 % vse energije, proizvedene s pomočjo vode na območju Slovenije v letu 2009.

Izgradnja male hidroelektrarne, ki je v tem trenutku sicer nemogoča, je visoka investicija, ki pa se

pokaj letih tudi vrne. Posledično je življenjska doba malih hidroelektrarn od 50 pa vse tam do 100

let, za kar se gradnja po preprostih kalkulacijah nedvomno izplača, čeprav niti pod razno ne

poznamo odkupne cene elektrike, ki bo veljala čez 50 let.

32 / 52

Slika 10: Mala hidroelektrarna

Do izgradnje hidroelektrarne v Sloveniji pa nas vodi trnova pot, z nemalo preprekami. Potencialni

graditelj nove male hidroelektrarne pa bi moral čez naslednje postopke:

- Analiza potencialne lokacije objekta (ekonomsko vzdržna investicija)

- Vložitev vloge za vodne pravice oziroma koncesije za proizvodnjo električne energije v

mHE. Ta postopek vključuje izjemno zapleteno zakonodajno dokumentacijo, ki lahko

projekt zaustavlja.

- Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pošlje dokumentacijo na Inštitut za vode RS, ki izda

strokovno mnenje o možnosti podelitve koncesije.

- Na podlagi strokovnega mnenja MOP-a in Agencije republike Slovenije za okolje (ARSO)

izdelata koncesijski akt, ki je skladen z zakonom. Sklenjena koncesijska pogodba se mora

izvesti v roku, sicer pogodba preneha.

- Sledi izbira idejne zasnove in projektiranje – gradbeno dovoljenje, k temu pa je treba dodati

soglasja vseh soglasodajalacev – v tem primeru tudi elektrodistribucijsko podjetje.

- Izvedba gradnje male hidroelektrarne, pridobitev uporabnega dovoljenja in priključitev na

električno omrežje.

Načeloma mHE lahko postavi kdorkoli, ki se prepozna za potencialnega izvajalca projekta. Vendar

je brez hidroenergetskih strokovnjakov projekt izvesti skoraj nemogoče, kljub temu da so mnogi

projekt uspešno izvedli brez njihove pomoči.

33 / 52

6.2 Hidroelektrarne na Dravi

Reka Drava je poleg Save in Mure največja reka na ozemlju Slovenije. Njeno glavno značilnost

predstavlja veriga hidroelektrarn med Dravogradom in Ormožem. Do Maribora so HE pretočnega

tipa, zato sta naravna struga in pretočni režim prilagojena predvsem energetski izrabi. Struga je

globoka, vrezana v ozko dolino, poselitev pa je pomaknjena v višje lege. Do večjih problemov v

zvezi s poplavno varnostjo zaradi tega ne prihaja. Drugače je na odseku med Mariborom in

Ormožem, kjer sta zadnji dve slovenski HE na Dravi, HE Zlatoličje in HE Formin. Ti dve HE sta

derivacijskega tipa (kanalski HE), zato je naravna struga Drave ohranjena, spremenjen je le

pretočni režim pri nizkih vodah. Reka Drava tu teče po široki dolini (Dravsko polje), kjer je struga

plitkejša, kar ima za posledico dokaj pogoste večje poplave. Vse HE na Dravi sodjo pod podjetje

Dravske elektrarne Maribor in so največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v

Sloveniji. Z osmimi hidroelektrarnami na reki Dravi (Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, Fala, Mariborski

otok, Zlatoličje, Formin), s tremi malimi hidroelektrarnami in dvema sončnima elektrarnama

Dravske elektrarne Maribor proizvedejo kar 25, 5 % električne energije v Sloveniji. To predstavlja

80 odstotkov slovenske električne energije, ki ustreza kriterijem obnovljivih virov in standardom

mednarodno priznanega certifikata RECS (Renewable Energy Certificates System). Kakovostno

energijo zagotavljajo na okolju prijazen način in s spoštovanjem načel trajnostnega razvoja.

Sklenjena veriga 8 elektrarn na Dravi je bila zgrajena v obdobju od leta 1918 do leta 1978. Prva

dravska hidroelektrarna v Sloveniji, HE Fala, je bila v času svojega nastanka nosilec industrijskega

razvoja in električnega omrežja v osrednji in severovzhodni Sloveniji. Med drugo svetovno vojno

sta nastajali HE Dravograd in HE Mariborski otok, rečni elektrarni stebrnega tipa. HE Zlatoličje je

bila prva elektrarna rečno-kanalskega tipa. Elektrarna, ki ji vodo zagotavlja 17, 2 km dolg dovodni

kanal od zajezitve v Melju, voda pa se v strugo Drave vrača po 6, 2 km dolgem odvodnem kanalu,

je najmočnejša HE v Sloveniji. Ta proizvede dobro petino vse energije, ki jo v omrežje oddaja

družba Dravske elektrarne Maribor. Kanalskega tipa je tudi HE Formin, ki je začela obratovati

kasneje. Njen veliki akumulacijski bazen povečuje prilagodljivost obratovanja in zagotavlja večjo

proizvodnjo v konicah. V zadnjih dveh desetletjih je bilo prenovljenih večina gornjedravskih

elektrarn, s čimer sta bili povečani zmogljivost in konična moč vsake elektrarne, skupno povečanje

pa je primerljivo z obratovanjem še ene dodatne elektrarne.

34 / 52

6.3 Hidroelektrarne na So či

Leta 1947 je bila ustanovljena družba Soške elektrarne d.o.o., ki je prevzela deset delujočih

elektrarn na Soči. To je bilo največje proizvodno podjetje v Sloveniji, saj je s skupno močjo

elektrarn okrog 52 MW pokrivalo več kot 40 odstotkov potreb slovenskih porabnikov. Skozi čas se

je družba uspešno spopadala s številnimi spremembami v organizaciji ter tudi v tehnologiji. A

vodnega potenciala Soške elektrarne ne izrabljajo za vsako ceno, temveč odgovorno in v sožitju z

okoljem. To želijo ohraniti tudi za prihodnost in tako zagotoviti oskrbo z okolju prijaznimi viri

energije tudi prihodnjim rodovom.

Hidroelektrarne na Soči delimo na tri dele. Poznamo črpalno hidroelektrarno Avče, velike

hidroelektrarne in male hidroelektrarne. Soča in njeni pritoki danes poganjajo 5 velikih, 21 malih

hidroelektrarn in črpalno hidroelektrarno Avče. Velike hidroelektrarne so Solkan, Doblar I., Doblar

II., Plave I. in Plave II. Vseh 5 velikih in 21 malih hidroelektrarn, ki jih danes poganjajo Soča in njeni

pritoki, je popolnoma avtomatiziranih, daljinsko vodenih in brez stalne posadke, kar je redkost tudi

v najbolj razvitih državah.

Soške elektrarne imajo pri upravljanju s hidroelektrarnami samo eno vodilo, in sicer njihovo

večnamensko izrabo. Ob načrtovanju novih hidroelektrarn želijo biti povezani z vsemi, kot npr.

občino, turističnimi društvi, muzeji itd. Njihov namen je, da vzeto energijo vračajo nazaj okolju.

Večnamensko izrabljanje hidroelektrarn je tesno povezano z lokalnimi skupnostmi in Soškimi

elektrarnami pri skrbi za poplavno varnost, odstranjevanje naplavin, gradnji lokalnih cest in čistilnih

naprav ter pri ohranjanju kulturne dediščine. Povezovanje hidroelektrarn in lokalnega okolja je

vidno pri HE Doblar ter HE Solkan. Tu se je najbolj razširil turizem, kot so veslanje s kajaki, čolni,

ribolov itd. Njihova skrb je predvsem pitna voda, saj je ena najpomembnejših surovin. S skrbnim

ohranjanjem tehniške dediščine pa so se Soške hidroelektrarne povezala z idrijskim muzejem in

obnovile idrijske in kanomeljske plavže.

Črpalna hidroelektrarna je bila zgrajena zaradi velikih potreb po vršni energiji. S svojim delovanjem

pa omogoča bolj ekonomično izrabo vodnega vira. Hidroelektrarna ob času nizkih cen električne

energije porablja energijo za črpanje vode v akumulacijski bazen, v času visokih cen pa

akumulirano vodo uporablja za proizvodnjo električne energije.

Nacionalni energetski program in Direktiva EU o spodbujanju energije iz obnovljivih virov, ki na

vseslovenski ravni opredeljujeta strategijo ravnanja z energijo do leta 2014, predstavljata osnovo

za naložbene aktivnosti Soških elektrarn. Evropska unija spodbuja uporabo obnovljivih virov

energije, kakršna je iz hidroelektrarn, saj je okolju prijaznejša. V Sloveniji raste potreba po

električni energiji.

Naložbe Soških elektrarn so usmerjene v:

• širitev zmogljivosti: izraba obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije;

35 / 52

• obnova obstoječih hidroelektrarn: zamenjava iztrošene hidromehanske opreme na

pregradah in agregatov;

• uvajanje novega koncepta obratovanja hidroelektrarn, ki predvideva združevanje

hidroelektrarn na Soči. Prednosti enotne verige hidroelektrarn so optimizacija poslovanja,

zmanjševane stroškov in fleksibilnejše razporejanje zaposlenih;

• vzdrževanje hidroelektrarn: nadgradnja in posodabljanje informacijskega sistema, uvedba

novih tehnik opazovanja, analiz in razvrščanja potencialnih vzrokov odpovedi in njihovih

posledic.

36 / 52

6.4 Potencial HE na Savi

Reka Sava je najpomembnejša med slovenskimi vodotoki. Njeno porečje obsega 53, 6 % (10872

km^2) površine celotne Slovenije. Reko Savo napajata: glavni tok Sava Dolinka z izvirom v

Zelencih pri Ratečah (833 m n. m.) in stranski tok Sava Bohinjka iz Bohinjskega jezera (526 m n.

m.), ki se pod Radovljico združita v Savo (411 m n. m.). Glavni tok reke Save do meje s Hrvaško

(134 m n. m.) meri v celoti 219 km.

Slika 11: Izvir Save Dolinke v Zelencih

Pri neizkoriščenemu potencialu slovenskih rek izstopa reka Sava z Ljubljanico, na kateri je možno

v sklenjeni verigi pridobiti do tretjino celotnega ekonomskega potenciala slovenskih vodotokov.

Trenutno je izkoriščenih samo 18 % tehničnega potenciala reke Save. To obsega 19 elektrarn,

dodatnih 13 pretočnih pa naj bi bilo v izgradnji. Nekaj teh naj bi bilo končanih do 2018.

Med savske hidroelektrarne sodi tudi hidroelektrarna Medvode, ki smo jo obiskali v sklopu

terenskega dela. Izčrpno poročilo o tem obisku si lahko preberete v prilogi 1.

Slika 12: Obisk HE Medvode

37 / 52

7. Pomen vode za družbo

Vsi vemo, da je voda pogoj za nastanek življenja, prav tako pa je tudi potrebna za njegov nadaljnji

obstoj. Tako v Sloveniji, kakor tudi drugod, izkoriščamo svoje številne vodne vire.

Naši predniki Slovani so se začeli na današnje ozemlje Slovenije preseljevati okrog leta 550,

predvsem ob rekah, in sicer Donavi, Muri in Dravi, saj so ob teh imeli dobre možnosti za ugodno

življenje. Imeli pa so tudi izredno spoštljiv odnos do vode. Naše babice in dedki se še spomnijo,

kako so gnali napajat živino h kalu, kako so se perice zbirale z » žehto« ob pralnih kamnih in si

pripovedovale slabe in dobre novice.

Mnoge vodne vire, ki so bili nekoč ključni za preživetje, smo danes po izgradnji vodovodov

zanemarili, onesnažili in ponekod celo zasuli in pozidali. Vendar vode kljub našemu brezbrižnemu

odnosu do njih še vedno ostajajo življenjski prostor za ljudi, živali rastline in enocelične organizme.

7.1 Izkoriš čanje vodovja

a) Reke (vodotoki)

Izmed vseh vodnih virov so reke najbolj številne, na žalost pa tudi najbolj onesnažene. Reke

uporabljamo predvsem za energetiko (torej za hidroelektrarne), namakanje, rekreacijo, ribištvo,

turizem, ponekod tudi za pitno vodo.

b) Energetika

Izraba rek za energetiko je v Sloveniji razširjena, a po mnenju številnih ne izrabljamo celotnega

potenciala rek. Na slovenskih rekah je veliko manjših hidroelektrarn, 26 večjih, v načrtu pa jih je še

12.

c) Namakanje

Reke so ljudje že v daljni preteklosti uporabljali za namakanje. Znanstveniki ugotavljajo, da začetki

namakanja segajo v šesto tisočletje pred našim štetjem, ko so ljudje v Mezopotamiji namakali polja

ječmena zaradi premajhnih količin padavin. Danes namakanje v Sloveniji ni tako zelo razširjeno

zaradi zadostne količine padavin. Vseeno pa je registriranih kar 15000 hektarjev namakalnih

površin. Večinoma gre za sadne nasade in zelenjavne vrtove. Posebej za namene namakanja so

zgradili akumulacije Požeg, Vogršček, Vanganel in Trnavca.

d) Podtalnica

Podzemno vodo lahko izkoristimo kot odličen toplotni vir za toplotno črpalko. »Uporaba podzemne

vode ali tudi podtalnice za potrebe ogrevanja in hlajenja s toplotno črpalko je optimalna, če se na

zemljišču, kjer stoji zgradba, podtalnica ne nahaja globlje od 20 do 40 m. S tem je zagotovljeno, da

38 / 52

bo energija, potrebna za dvig podzemne vode, minimalna proti pridobljeni toplotni energiji.

Pomembno je, da je voda na razpolago v zadostnih količinah in je struktura tal primerna. Posebno

pozornost je pri vsem tem potrebno nameniti temu, da je vode zadosti tudi v sušnem obdobju.

Običajno najprimernejši vodonosniki za rabo podtalnice so plitvi odprti vodonosniki v peščenih in

prodnih naplavinah.« (Raba podtalnice).

Prav tako lahko podtalnico uporabljamo za polnjenje rezervne cisterne, ki skrbi za napajanje

straniščnih kotličkov, vodo za tuširanje itd. Uporabna je tudi za zalivanje obdelanih površin (njive,

vrtovi, polja), napajanje živine in splošno rabo na domu, kjer ne potrebujemo prefiltrirane vode

(neoporečne za pitje). Če pa podtalnico prefiltriramo, jo lahko tudi pijemo.

»Za enodružinsko hišo […] potrebujemo konstantnega pretoka podzemne vode okoli 2, 5 m3/h.

[…] Bistven dejavnik za odločitev za uporabo podtalnice je vsekakor kvaliteta vode. Pogosto je

potrebno pridobiti analizo vode. […] Na podlagi vseh potrebnih raziskav in analiz se izdela

potrebna dokumentacija in pridobi dovoljenje od pristojnih institucij za uporabo podtalnice. Izvedbo

vrtine in vodnjaka lahko izvede samo za to pristojno podjetje.« (Raba podtalnice).

e) Morje

Slovenija ima le 47 km obale, a ima ta velik pomen za državo. Pomembno je za pomorstvo, torej

za transport in prometno povezanost z drugimi obmorskimi državami. Morje seveda izkoriščamo

tudi za turizem, rekreacijo (in sicer za različne vodne športe, kot so plavanje, potapljanje, surfanje,

jadranje …), ribištvo, ribogojništvo, soline …

Eden od načinov izkoriščanja morja je tudi za pridobivanje elektrike. Energija plimovanja je po

svetu še precej neizkoriščen potencialni vir hidroenergije. Elektrarna na plimovanje je sestavljena

iz jezu ta po navadi zajezuje rečno ustje – in iz turbin v njem. Ko se nivo vodne gladine na

morski strani vzdiguje, voda teče preko odprtin v jezu in poganja turbine. Ko je gladina najvišja, se

zapornice v jezu zaprejo in v tem stanju ostanejo do dela dneva, ko je gladina na morski strani spet

primerno nižja od rečne. Takrat se zapornice spet odprejo in voda steče v drugo smer skozi kanale

in pri tem proizvaja elektriko.

Prednosti izkoriščanja plimovanja so predvsem v njegovi obnovljivosti in stalnosti. Hkrati pa se

jezove lahko uporabi tudi za razne ceste, kar je dobro za razvoj prometne povezanosti. Z jezovi na

rečnih ustjih se tudi zaščiti obalo pred abrazijo. Slabosti pa so predvsem v dragem in zahtevnem

vzdrževanju konstrukcije.

V Sloveniji take elektrarne nimamo in tudi v prihodnosti ni veliko možnosti, da bi jo dobili. Imamo

namreč le majhen košček obale, ki je že preveč obremenjen in izkoriščen z drugimi dejavnostmi.

39 / 52

Slika 13: Shema elektrarne na plimovanje

f) Ribištvo

V Sloveniji predstavlja morski gospodarski ribolov edino vrsto gospodarskega ribolova. Pomemben

je predvsem za mesta ob morju, saj je od tega odvisno pravzaprav skoraj celotno gospodarstvo

obmorskih regij. Tako so od ribolova neposredno odvisni ribiči, posredno pa je z ribištvom povezan

tudi turizem. Ne glede na to, da imamo v Sloveniji le 47 km morja, imamo kar tri ribiška pristanišča,

in sicer Piran, Koper in Izolo.

Poleg gospodarskega ribištva pa poznamo tudi negospodarsko, pri katerem ločimo športni in

rekreacijski ribolov. Za športni ribolov potrebujemo letno dovoljenje, ki ga omejuje dovoljena

količina dnevnega ulova, za rekreacijski ribolov pa lahko kupimo dnevno ali pa tedensko

dovolilnico.

g) Ribogojništvo

V Sloveniji imamo samo eno ribogojnico, ki se nahaja v najjužnejšem delu Piranskega zaliva, kjer

se poleg gojenih rib nahaja tudi največje število prostoživečih rib. Gre za ribogojnico Fonda, kjer

gojijo piranskega brancina. Zaradi ugodnih razmer pa je na tem območju poleg ribogojnice tudi

gojišče školjk klapavic.

40 / 52

Ribogojnice imajo včasih zelo velik in škodljiv vpliv na okolje. Z vnašanjem tujih vrst in uporabo

'tuje' hrane in kemikalij ter zaradi številni posegov v okolje se pojavijo negativne posledice za

okoliški ekosistem, predvsem za divje vrste in njihov življenjski prostor. Kljub temu pa naj bi bila

ribogojnica Fonda po mnenju okoljevarstvenikov ekološko sprejemljiva.

h) Soline

Na spletni strani Wikipedija o solinah piše: ''Soline so prostor ob morju, ki je urejen za

pridobivanje soli poleti iz morske vode. Sestavljajo jih solna polja, kanali, bregovi s kamnitimi

zidovi, zapornice, solinske hiše, poti mostovi, črpalke ... Zapuščene oz. opuščene soline nudijo

zatočišče številnim živalim, saj v solinah najdemo raznovrstne ekosisteme.'' (Wikipedija,

Soline, dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Soline)

V Sloveniji imamo veliko solin, najbolj znane pa so največje, še vedno delujoče, Sečoveljske

soline. Dandanes soline nimajo več velike gospodarske vloge, so pa zelo pomembne iz

naravovarstvenega in kulturnega vidika.

Naravovarstveno so pomembne predvsem za različne živalske in rastlinske vrste, ki so se naselile

na območju solin. Med rastlinskimi vrstami tu najdemo predvsem halofite, to so rastlinske vrste, ki

so se prilagodile na življenje v okolju z visoko koncentracijo soli. Med živalskimi vrstami pa so

soline znane po številnih pticah, katerih vrst naj bi okoljevarstveniki na območju Sečoveljskih solin

našteli kar 282.

Pomemben pa je tudi kulturni vidik solin. Kljub temu, da soli ne pridobivajo več veliko, se ohranjajo

številni solinarski običaji. Tako se na primer v času solinarske sezone v solinah odvija solinski

praznik. Na območju solin se nahaja tudi muzej, posvečen zgodovini solinarstva.

i) Jezera

Zasledimo lahko podatek, da je v Sloveniji (registriranih) kar 321 jezer. Najbolj ''značilno''

izkoriščanje jezer so na primer ribištvo, namakanje, rekreacija in turizem. Zadnja leta pa so se tej

rabi jezer pridružile še številne nove, kot na primer Dragon Boat festival, ki so ga prvič izvedli leta

2012 na Blejskem jezeru. Gre za tradicionalno aktivnost, ki izvira iz Kitajske, pri kateri med seboj

tekmujejo preprosta plovila, ki jih poganja večja skupina ljudi.

j) Ribištvo

Ribištvo v jezerih je razširjeno, a gre predvsem za manjši prostočasni ribolov, saj je slovenski

gospodarski ribolov omejen na morski gospodarski ribolov, kot je že bilo omenjeno. Seveda je tudi

prostočasni ribolov v jezerih strogo nadzorovan, saj zanj, kakor tudi za morsko ribištvo,

potrebujemo dovolilnico.

41 / 52

k) Turizem in rekreacija

Jezera izkoriščamo tudi za rekreacijo in turizem. Glede na to, da ribištvo in namakanje nista zelo

razširjena zaradi naravno-geografskih značilnosti, bi lahko rekli, da sta turizem in rekreacija ob

jezerih najbolj razširjena izraba jezer. Tako v okolici le-teh najdemo številne čolnarne, teniška,

odbojkarska, nogometna, odbojkarska idr. igrišča, kopališča, kolesarske in pohodniške poti,

drsališča, ribiške koče, stadione, konjušnice ter seveda tudi restavracije in hotele.

42 / 52

8. Zaklju ček

Voda, prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa, je del našega univerzalnega izkustva na

Zemlji, iz katerega ni izvzeto nobeno živo bitje. V naših skupnostih se navzema barve, vonja in

okusa po družbenih, gospodarskih, političnih in kulturnih svetovih. Vzorci njene rabe in znanja o

njej pa so manifestacija razmerij, ki vladajo v teh svetovih in med njimi.

Danes se soočamo z velikimi ekološkimi problemi v naši ekosferi. Številni prebivalci planeta se

soočajo s pomanjkanjem vode. Na nekaterih območjih prebivalci zaradi geografskih ali

infrastrukturnih ovir nimajo zagotovljene temeljne človekove pravice dostopa do čiste vode.

Obstaja velika verjetnost, da bomo lahko čez nekaj let namesto vojn za črno zlato priča vojnam za

vodo. Že v zadnjem času se veliko govori o novo predlagani direktivi EU, ki bi lahko omogočala

privatizacijo vode. To pa je seveda nedopustno, saj je voda temeljna človekova pravica. Vodo

znajo ceniti le tisti, ki jim jo primanjkuje ali pa je celo nimajo. V Sloveniji imamo srečo, saj je naša

dežela bogata z raznimi viri vode, kar smo že podrobneje omenili v poglavju geološki vidik

slovenskih voda. V primerjavi z večino ljudi po svetu, ki jo kupujejo v plastenkah, lahko še vedno

skoraj povsod pijemo vodo iz pipe. Zato »svetovna žeja« in »vojna za vodo« za večino Slovencev

za zdaj zvenita kot nekaj, kar se nas ne tiče, kar se pri nas ne dogaja.

Dr. Janez Potočnik, evropski komisar, je vodo opisal kot: »Ni pomembna le za zdravje in kakovost

življenja, temveč tudi za razvoj gospodarstva in socialnega razvoja. Pomanjkanje naravnih virov

pomeni zmanjšanje razvoja in konkurenčnosti gospodarstva.« (Posvet o vodah). Da pa bomo

ohranili in celo povečali konkurenčnost našega gospodarstva, je nujno ohraniti vodo v dobrem

stanju tudi za naslednje rodove.

Za ohranitev vode lahko poskrbimo že pri dnevnih opravilih: skrbi za higieno, umivanju, pranju

avtomobila, zalivanju itd. Glavni predpogoj za razvoj dejavnosti na in ob vodi, kot so na primer

turizem in ostale gospodarske panoge, o čemer je več povedanega v poglavju pomen vode za

družbo, je seveda njena čistost. Paziti moramo, da v naravo ne odlagamo nevarnih odpadkov, ki bi

lahko onesnažili podtalnico. Pri nas je 20 % vode onesnažene s fekalijami. Vseeno pa lahko iz

podatkov iz poglavja onesnaženost voda sklepamo, da so naše celinske vode v dobrem stanju, le

nekatere so onesnažene zaradi preobremenjenosti s hranili, organsko maso in posebnimi

onesnaževali. V slabem kemijskem stanju ostaja le morje zaradi preseganja vsebnosti spojin, ki so

se uporabljale v premazih za zaščito proti obraščanju ladij. Vse to zmanjšuje uporabnost vode, ne

le za pitje, temveč tudi za druge namene. Nepovratno ali za daljše obdobje uničuje floro in favno v

vodah in ogroža zdravje in življenje prebivalstva.

Država izvaja ukrepe in nadzoruje onesnaževanje, temu pa bi lahko posvetili več pozornosti.

Določene ukrepe in zaobljube smo sprejeli že s članstvom v Evropski uniji. Ta nam nalaga, da

moramo zmanjšati število emisij v zraku z namenom, da preidemo v nizkoogljično družbo.

43 / 52

Namesto da gradimo drage termoelektrarne in se ob tem že zavežemo k novemu plačevanju

penalov zaradi dodatne onesnaženosti zraka, bi lahko gradili hidroelektrarne. Te praktično ne

prinašajo nobenih izpustov CO2, poleg tega pa doprinesejo veliko prednosti lokalnemu,

regionalnemu in nacionalnemu razvoju, kot je že bilo podrobneje omenjeno v poglavju o

hidroelektrarnah. Gradnja le-teh zagotavlja okolju neškodljive objekte in njihovo dolgo življenjsko

dobo, nova delovna mesta, racionalno rabo prostora in poplavno varnost, stabilnejše obratovanje

energetskega sistema, bogatenje državnega kapitala itd. Hidroelektrarne bi lahko postavili še na

Savi in Muri, medtem ko je Drava skoraj popolnoma izkoriščena. Glavne ovire na poti izgradnje

hidroelektrarn so politične pa tudi okoljske narave. V prvi vrsti imamo težave na poti porabe

namenskih virov sofinanciranja. Priprava programov bi morala biti načrtna, administrativni postopki

so sedaj nepregledni, brez usmeritve v skupni cilj in brez realizacije v časovnem ter finančnem

okviru. Res pa je, da nam to ne bo omogočilo hitrega doseganja ciljev. S hidroelektrarnami bi lahko

tudi izboljšali poplavno varnost. V Sloveniji je zaradi poplav ogroženega 14, 8 % ozemlja, kar

znaša 300000 hektarjev. Poplave lahko preprečimo s prostorskim načrtovanjem, ki vsebuje

podatke o ranljivosti, nevarnosti in ogroženosti poplav, zgradbi nasipov, kanaliziranju vodotokov,

urejanju povirij in urbanih površin.

Umeščanje obnovljivih virov energije v prostor je tako iz proceduralnega kot okoljskega pogleda

zahteven proces, a je nujno potrebno poiskati ravnovesje med vplivi na okolje in koristmi, ki jih

določeni ukrepi doprinesejo. Ker smo del narave, jo moramo razumeti in z njo živeti. Ne le ob njej,

temveč z njo. V kolikor nam bo uspelo najti neko ravnovesje, ki je kot prvo neškodljivo za naravo in

nam čim bolj koristi, se nimamo česa bati še za prihodnji dober trajnostni razvoj slovenske

hidrosfere.

44 / 52

9. Literatura

• Agencija RS za okolje. [internet]. [citirano 17. 2. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vode%20v%20sloveniji.

pdf.

• Ambrožič, Š. idr. Kakovost voda v Sloveniji. 2008. [internet]. [citirano 13.3.2013]. Dostopno

na naslovu:

http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/kakovost%20voda/Kako

vost%20voda-SLO.pdf.

• Anžur, M. Voda. [internet]. [citirano 13.3.2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.staroverci.si/voda.html.

• Barber, N. 2006. Požari in poplave. Ljubljana: založba Grlica.

• Bertok, M., Budihna, N., Zabric, N. Kategorizacija slovenskih tekočih in stoječih voda z

vidika sladkovodnega ribištva: prva faza jadransko poročilo. [internet]. [citirano

13.3.2013]. Dostopno na naslovu:

http://books.google.si/books/about/Kategorizacija_slovenskih_teko%C4%8Dih_in_st.html?i

d=sE-RYgEACAAJ&redir_esc=y.

• Biološki pomen vode. [internet]. [citirano 23. 1. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Voda#Biolo.C5.A1ki_pomen_vode.

• Brilly, M. in Šraj, M. (2005). Osnove hidrologije. Ljubljana: Komisija za tisk Univerze v

Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.

• CVITANIČ, I. idr. Vode v Sloveniji: ocena stanja voda za obdobje 20062008 po določilih

okvirne direktive o vodah. [internet]. [citirano 13.3.2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vode%20v%20sloveniji.

pdf.

• ČEHIĆ, S. 2007. Pogled na vode v Sloveniji. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije.

Str. 31–34.

• Debelak M. 1974. Urbanistična obdelava območja: predlagane hidroelektrarne Kobarid.

Ljubljana. Urbanistični inštitut SR Slovenije.

• Določili najbolj poplavno ogrožena območja v Sloveniji. [internet]. [citirano 3. 3. 2013].

Dostopno na naslovu: http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=176122.

• Družbe HSE. [internet]. [citirano 25.2.2013] Dostopno na naslovu:

http://www.hse.si/si/druzbe-hse/druzbe-v-sloveniji/seng.

• Đurović, B. Določitev in razvrstitev poplavno ogroženih območij v Sloveniji: povzetek

metode dela in rezultatov. [internet]. [citirano 13. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/metodologija_doloc

anja_obmocij.pdf.

45 / 52

• Energija doma. [internet]. [citirano 1. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.energijadoma.si/znanje/zanimivosti/male-hidroelektrarne-trenutno-ne-morete-

graditi-saj-ni-mogoc.

• Globine morja. [internet]. [citirano 9. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.hidrografija.si/p1/3-2.php.

• Gorenjske hidroelektrarne. [internet]. [citirano 1. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.gorenjske-elektrarne.si/Nase-elektrarne/Hidroelektrarne.

• Gosar, L. idr. Poplavna ogroženost in posledice dogodkov preostalega tveganja. [internet].

[citirano 13. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/145.pdf.

• Hidroelektrarne v Sloveniji. [internet]. [citirano 5. 3. 2012]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Hidroelektrarne_v_Sloveniji.

• Hribar Kojc, S. Na sprehodu ob potoku: spoznajmo ekosisteme celinskih voda. [internet].

[citirano 5. 3. 2013]. Dostopno na naslovu: http://www.naturesclassroom.si/wp-

content/uploads/2010/11/Primeri_dobrih_praks_Na_sprehodu_ob_potoku_Simona_Kojc.pd

f.

• Izbrani podnebni elementi po meteoroloških postajah, Slovenija, 2010 končni podatki.

[internet]. [citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3939.

• Jadransko morje. [internet]. [citirano 9. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jadransko_morje.

• Jazbec, R. 2011. Reševanje in zaščita. Bizovik: Gasilska zveza Ljubljana.

• Jerot, A. in Šmit, M. 2007. Male hidroelektrarne: raziskovalna naloga. [internet]. [citirano 1.

3. 2013]. Dostopno na naslovu: http://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4200704602.pdf.

• Jezera. [internet]. [citirano dne: 8. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.dijaski.net/geografija/referati.html?r=geo_ref_jezera_03.pdf.

• Jezero. [internet]. [citirano dne: 7. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jezero.

• Kako do male hidroelektrarne? [internet]. [citirano 1. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.finance.si/283930/Kako-do-male-hidroelektrarne

• Kemijske lastnosti vode. [internet]. [citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.primavoda.si/kemijske-lastnosti-vode.

• Kemijsko stanje vodnih teles podzemne vode v Sloveniji v letu 2009. [internet]. [citirano 15.

3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/0c%20Ke

mijsko%20stanje%20-%20zbirni%20rezultati.pdf.

• Konjiček, S. 2008. Seminarska naloga: Onesnaževanje voda. Maribor.

• Kraško jezero. [internet]. [citirano dne: 8. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kra%C5%A1ko_jezero.

46 / 52

• Kryžanowski, A. 2012. Izraba vodno bogastva Slovenije. [internet]. [citirano 5. 3. 2012].

Dostopno na naslovu: http://www.gstanic.si/wp-content/uploads/2012/12/vodno-bogastvo-

Slovenije4.pdf.

• Lake. [internet]. [citirano dne: 8. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://en.wikipedia.org/wiki/Lake.

• Lastnosti vode. [internet].[citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu : http://fizika.fnm.uni-

mb.si/files/seminarji/11/AnomalneLastnostiVode.pdf.

• Ledeniška jezera. [internet]. [citirano dne: 9. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.facka.si/gradiva/geo/relief/ledeniska-jezera.htm.

• Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. (2003). Vodno bogastvo Slovenije. Ljubljana:

Agencija Republike Slovenije za okolje.

• Model molekule vode. [internet].[citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu :

https://www.google.si/search?hl=sl&q=voda+molekula&bav=on.2,or.r_gc.r_pw.r_cp.r_qf.&b

vm=bv.43148975,d.Yms&biw=1366&bih=667&um=1&ie=UTF-

8&tbm=isch&source=og&sa=N&tab=wi&ei=W4kzUczrBY_14QSb9IGoAQ#imgrc=o5E_Hati-

03NoM%3A%3Bib6mQbA5kxsN3M%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.3dchem.com%252F

imagesofmolecules%252Fwater.jpg%3Bhttp%253A%252F%252Fwww.3dchem.com%252F

molecules.asp%253FID%253D234%3B349%3B311.

• Morska obala. [internet]. [citirano 9. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.hidrografija.si/p1/3-1.php.

• Morski ribolov. [internet]. [citirano 10. 3. 2012]. Dostopno na naslovu:

http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/ribistvo/morski_ribolov/.

• Morsko dno. [internet]. [citirano 9. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.hidrografija.si/p1/3-3.php.

• Mulc, J. 2010. Diplomsko delo: geografsko vrednotenje hidroenergetskega potenciala

Slovenije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo.

• Namakanje. [internet]. [citirano 5. 3. 2012]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Namakanje.

• Narava in biotska raznovrstnost. [internet]. [citirano 13. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju

%20okolja%20v%20Sloveniji/009f.pdf.

• Narava in biotska raznovrstnost. [internet]. [citirano 17. 2. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju

%20okolja%20v%20Sloveniji/009f.pdf.

• Naselitev naših prednikov. [internet]. [citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://egradiva.gis.si/web/7.-razred-zgodovina/naselitev-

prednikov;jsessionid=4505953003F846F55D181183187DF634?p_p_id=ZOS_T04_P03_W

AR_ZOS_T04_P03portlet_INSTANCE_4Oy3&p_p_lifecycle=0&p_p_state=maximized&p_p

_col_id=column-2&p_p_col_pos=1&p_p_col_count=6.

47 / 52

• Ogrožanje morja in obale. [internet]. [citirano 8. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.umanotera.org/index.php?node=84.

• Onesnaževanje rek. [internet]. [citirano 5. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www2.arnes.si/~dcolna/Lisaji/prostor/onesnazevanjerek.htm.

• Osnutki načrtov ribiškega upravljanja v ribiških območjih. [internet]. [citirano 13. 3. 2013].

Dostopno na naslovu: http://www.zzrs.si/index.php/Novice/Novice-Celinske-vode/Osnutki-

nacrtov-ribiskega-upravljanja-v-ribiskih-obmocjih.html.

• PLUT, D. (2000). Geografija vodnih virov. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za

geografijo.

• Podtalnica. [internet]. [citirano 5. 3. 2012]. Dostopno na naslovu: www.bc-

naklo.si/uploads/media/PODTALNICA.ppt.

• Pogled na vode v Sloveniji. [internet]. [citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.stat.si/doc/pub/Pogled_na_vode_v_Sloveniji.pdf.

• Pogled na vode v Sloveniji. 2007.[internet]. [citirano 13.3.2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.stat.si/doc/pub/Pogled_na_vode_v_Sloveniji.pdf.

• Poplavna preventiva. [Internet]. [citirano 3. 3. 2013 ]. Dostopno na naslovu:

http://www.gzkocevje.si/preventiva-poplave.

• Posvet o vodah – Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje.

[internet]. [citirano 13. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.mko.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//6327/.

• Predhodna ocena poplavne ogroženosti Republike Slovenije. [internet]. [citirano 13. 3.

2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/pre

dhodna_ocena_poplavne_ogrozenosti.pdf.

• Presekar, K. 2008. Seminarska naloga: Ekologija jezera.

• Problematika poplav. [internet]. [citirano 10. 3. 2013 ]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Poplava#Primarna_.C5.A1koda.

• Problematika poplav. [internet]. [citirano 10. 3. 2013 ]. Dostopno na naslovu:

http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042468661.

• Proteus.si. [internet]. [citirano 23. 1 .2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.proteus.si/files/file/Tekmovanje/Gradiva/Vodne%20rastline.pdf

• Raba podtalnice. [internet]. [citirano 10. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.geotech.si/raba-podtalnice.

• Ribe pojedo tudi tono hrane dnevno. [internet]. [citirano 10. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.mbss.org/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=126.

• Ribiška družina Cerknica. [internet]. [citirano 10. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.rdcerknica.si/cgi-bin/news.cgi.

• Ribogojnica Fonda. [internet]. [citirano 10. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.fonda.si/sl/fonda/ribogojnica-fonda.

48 / 52

• Robič, K. 2009. Slovenske reke in njihova kakovost. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za upravo.

• Roškar B. 2012. Hidroelektrarne na reki Dravi in njihov vpliv na poplavno ogroženost:

diplomsko delo višješolskega študijskega programa. Gabrnik.

• Savske elektrarne Ljubljana d.o.o. Letno poročilo 2010. [internet].[citirano 2. 3. 2013].

Dostopno na: http://www.sel.si/images/uploads/LP_2010.pdf

• Sečoveljske soline. [internet]. [citirano 10. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Doveljske_soline

• Senegačnik J. 2009. Slovenija: geografija za 3. letnik gimnazij. Ljubljana: Modrijan založba.

• Senegačnik, J. in Drobnjak, B. 2008. Obča geografija za 1. letnik gimnazij. Ljubljana:

Modrijan.

• Seng. [internet]. [citirano 25. 2. 2013] Dostopno na naslovu: http://www.seng.si/che_avce/

• Skrb za kakovost slovenskega morja. [internet]. [citirano 5. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://slovensko-morje.net/?page=info&info_id=32

• Slovenska obala. [internet]. [citirano 9. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_obala.

• Slovensko morje z obalo. [internet]. [citirano 5. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.umanotera.org/index.php?node=81

• Sun, Ž. idr. Relativna vlažnost zraka in prisilno prezračevanje. [internet]. [citirano 3. 3.

2013]. Dostopno na naslovu: http://www.podsvojostreho.net/vsebina/node/1271.

• Strle, M. Kemijske lastnosti vode. [internet]. [citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&frm=1&source=web&cd=1&ved=0CCsQ

FjAA&url=http%3A%2F%2Fwww.farma-

drustvo.si%2Fold%2Fgradivo_p%2FFarmacevtska%2520kemija%2520I%2FPREDAVANJ

A%2F!!!%2520Vsa%2520predavanja%25202%2520!!!.doc&ei=NPZbUcPTD-jx4QT-

8YDIBA&usg=AFQjCNEoA2MxbKeET9KEk8VMgB37AJuIyw&sig2=E2C0jV2S9JFONukMO

_-eQw&bvm=bv.44697112,d.Yms.

• Šifrer, M. 1983. Vzroki in učinki rečnih poplav na Slovenskem. Ljubljana: Slovenska

akademija znanosti in umetnosti.

• Štravs, L. Problematika poplavne ogroženosti v RS. [internet]. [citirano 13. 3. 2013].

Dostopno na naslovu: http://mvd20.com/LETO2011/R2.pdf.

• Tarman, K. (1992). Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana: DZS.

• Tarman, K. (1999). Ekologija. Ljubljana: DZS.

• Temperatura, slanost, gostota morja. [internet]. [citirano 9. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.hidrografija.si/p1/3-5.php.

• Varstvo okolja: onesnaževanje voda. [internet]. [citirano 13. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/onesna%C5%BEevanje%20voda/.

• Voda je vir življenja. [internet]. [citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.zrsvn.si/dokumenti/64/2/2012/Knjigica_otroska_SLO_2750.pdf.

49 / 52

• Voda. [internet]. [citirano 23. 1. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.tosemjaz.net/si/clanki/594/detail.html.

• Vode. [internet]. [citirano 5. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/poro%C4%8Dila/poro%C4%8Dila%20o%20stanju

%20okoja%20v%20Sloveniji/vode.pdf.

• Vode. [internet]. [citirano 13. 3. 2013]. Dostopno na naslovu: http://www.arso.gov.si/vode/.

• Za uničujoče posledice poplav smo si sami krivi. [internet ]. [citirano 1. 3. 1013 ]. Dostopno

na naslovu: http://www.delo.si/novice/slovenija/za-unicujoce-posledice-poplav-smo-sami-

krivi.html.

• Zakon o vodah. Uradni list RS 67/2002 (26. 7. 2002)

• Značilnosti vode. [internet]. [citirano 2. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.bodieko.si/voda-in-njene-skrivnosti.

• Značilnosti vode. [internet]. [citirano 2. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.ekom.si/voda02.php.

• Zračna vlaga. [internet]. [citirano 3. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zra%C4%8Dna_vlaga.

50 / 52

10. Viri slik

• Slika 1: Model molekule vode.[internet]. [citirano dne: 13. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://tpesurfusion.e-monsite.com/medias/images/96013003water-jpg-2.jpg.

• Slika 2: Ptujsko morje. [internet]. [citirano dne: 8. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.vejkpark.si/?page_id=277

• Slika 3:Lake Bohinj Touristic area. [internet]. [citirano dne: 7. 3. 2013]. Dostopno na

naslovu: http://www.destina.si/en/accomodations/bohinj

• Slika 4: Cerkniško jezero. [internet]. [citirano dne: 8. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.slovenia.info/?jezero=4315&lng=1.

• Slika 5: Struga – Stržen. Avtorsko delo: Pakiž, M.

• Slika 6: Požiralnik – Rešeto. Avtorsko delo: Pakiž, M.

• Slika 7:Palško jezero. [internet]. [citirano dne: 8. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.dedi.si/dediscina/88-palsko-jezero.

• Slika 8: Krnsko jezero. [internet]. [citirano dne: 9. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.slovenia.info/?naravne_znamenitosti_jame=5232&lng=1.

• Slika 9: Nahajališča podtalnice. [internet]. [citirano dne: 13. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/geo/vodovje/podtalnica.jpg.

• Slika 10: Mala hidroelektrarna[internet]. [citirano 1. 3. 2013]. Dostopno na naslovu:

http://beta1.finance-on.net/pics/cache_MH/MHE2-Precna-02.1278263824.jpg.

• Slika 11: Izvir Save Dolinke v Zelencih. [internet]. [citirano dne: 8. 3. 2013]. Dostopno na

naslovu: http://www.turistsi.si/assets/pictures/1104/huge_zelenci4.jpg.

• Slika 12: Obisk HE Medvode. Avtorsko delo: Šepec, L.

• Slika 13: Shema elektrarne na plimovanje. [internet]. [citirano dne: 3. 4. 2013]. Dostopno na

naslovu: http://www.worldcolleges.info/Science-Tech/Images/La-Rance2.gif.

51 / 52

Zahvala

Pri nastajanju te projektne naloge nam je pomagalo veliko strokovnjakov z različnih področij, ki se

jim iz srca zahvaljujemo. Prva zahvala je namenjena razredničarki prof. Marjani Benedik za redno

spodbujanje in skrb za dokončanje naloge. Pri izvedbi naloge nam je pomagala mentorica prof.

Valentina Maver s strokovno pomočjo na vseh področjih, še posebej pa pri učinkovitem načrtu, za

kar smo ji neizmerno hvaležni. Nalogo je lektorirala prof. Nina Engelman, za kar se ji prav tako

zahvaljujemo. Imeli pa smo tudi izvenšolsko pomoč s strani mag. Mateje Poje iz Agencije

Republike Slovenije za okolje, ki nam je pomagala s svojim strokovnim znanjem na področju

vodovja, in pa s strani dr. Mihaela Sekavčnika s Fakultete za strojništvo, ki nam je nudil strokovno

pomoč na področju hidroelektrarn in pomagal pri organizaciji terenskega dela. Obema se za to

pomoč zahvaljujemo. Za konec pa bi se še radi zahvalili vodstvu in delavcem Savskih elektrarn

Ljubljana d.o.o. za poučno in izčrpno predstavitev Hidroelektrarne Medvode.

52 / 52

Priloga 1: Poro čilo o terenskem delu

V četrtek, 14.2.2013, se je cel razred po pouku odpravil v Medvode, kjer smo obiskali tamkajšnjo

hidroelektrarno, ki smo jo z malo pomoči domačinov tudi kmalu našli. Elektrarna je bila zgrajena

leta 1953, načrti pa so bili narejeni že med drugo svetovno vojno. Ima dve turbini, vsako s svojo

zapornico. Tako je lahko ob nižji vodi ena izmed turbin zaprta, zato se jim proizvodnja elektrike še

vseeno splača.

Po kratkem čakanju nas je sprejel gospod Branko Flak in nas povabil v sejno sobo, kjer smo bili

deležni jedrnate in informativne predstavitve elektrarne in ostalih hidroelektrarn in njihovih načrtov

v Sloveniji, s čimer smo dobili veliko podatkov, ki smo jih lahko uporabili za našo nalogo. Pokazali

so nam načrte kompleksa in okolice, poudarjeno pa je bilo tudi okolje, saj si prizadevajo, da bi z

obstojem elektrarne čim manj škodovali okolju. Tako bi se tudi v prihodnosti elektrarna lažje

obdržala, izgradnja novih bi pa tudi bila bolj mogoča, saj bi ljudje verjeli, da so hidroelektrarne

dober vir električne energije. Z ohranitvijo okolja dobro vplivajo na trajnostni razvoj, saj se

tehnologija, infrastruktura in pa dobava energije razvijajo, okolje pa ostaja čim manj dotaknjeno in

onesnaženo. Razložena nam je bila tudi distribucija elektrike. Ponoči je na primer cenejša, saj

večina tovarn ne dela. Vsaka tovarna ima tudi predloženo, koliko časa lahko deluje brez elektrike

oziroma je lahko porablja manj, tako da lahko jo lahko lažje razdelijo, če je vode za turbine

premalo.

Po končani predstavitvi nam je bila pokazana nadzorna soba, kjer uravnavajo aktivnost več

elektrarn na Savi. Tam uravnavajo distribucijo elektrike in delovanje turbin. Dobijo podatke o

pretoku in višini vode, s katerimi potem uravnavajo delovanje zapornic in turbin. Razložili so nam

tudi, zakaj in kdaj morajo biti posebej pozorni pri ravneh vode, na primer ob dežju in hudournikih ali

pa ob primanjkljaju vode, zaradi česar turbine izključijo, tako da je izkoristek še vedno približno

enak, izguba pa manjša.

Imeli smo srečo, da je ena izmed turbin ravno bila izključena, tako da smo si lahko ogledali celotno

polovico jezu. Druga turbina je delovala in jo je bilo povsod slišati. Kontrolna soba turbine je vse

presenetila z napravo, ki je tako kompleksna, da mora zraven nje viseti načrt same naprave, da jo

delavci sploh znajo upravljati. Ta naprava uravnava tlak, olje, količino vode, hitrost turbine itd.

Zraven stoji tudi rezervoar z vodo in oljem, tako da lahko vsak hitro vidi, če ni v ravnovesju. Spustili

smo se še niže po stopnicah do same turbine, ki bi jo poganjala voda, če bi zapornica bila odprta.

Ko smo se povzpeli nazaj na jez, je bilo še nekaj časa za naša vprašanja, potem pa smo se

zadovoljni odpravili domov. Uslužbenci so se zelo potrudili, da bi nam elektrarno in njeno delovanje

čim bolje predstavili, za kar smo jim zelo hvaležni.