UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Seminarska naloga

GLEDE NA NAMERO, ILOKUCIJO OPREDELJEN TIP SPOROČILA, BESEDILA

Mentorica: Pripravili:

doc. dr. Mira Krajnc Ivič

Maribor, 2011

KAZALO

KAZALO....................................................................................................................................2UVOD.........................................................................................................................................3GOVORNO DEJANJE...............................................................................................................4Lokucijsko, ilokucijsko in perlokucijsko dejanje.......................................................................4Ilokucija......................................................................................................................................4TEMELJNE TVORČEVE NAMERE........................................................................................7PRAKTIČNI PRIMERI..............................................................................................................8

Primer 1...................................................................................................................................8Primer 2...................................................................................................................................9Primer 3.................................................................................................................................10

LITERATURA.........................................................................................................................11

2

UVOD

Komunikacija (sporazumevanje, sporočanje) lahko poteka z jezikovnimi ali nejezikovnimi

sredstvi. Govor je sicer le ena izmed oblik v okviru komunikacije, a ker Searle izhaja iz tega,

se bova navezali nanj, na njegove tipe govornih dejanj in komponent le teh. Iz slednjih

namreč izhaja njegova teorija o tipih ilokucij, ki so nam v pomoč pri določanju tipov sporočil

oziroma besedil.

Podobno Austin oblikuje 5 splošnih razredov ilokucijske sile. Vsaka skupina vsebuje zglede-

glagole, iz katerih prepoznamo tvorčev namen in določamo tip besedila.

V seminarski nalogi se bova navezali na teoriji obeh avtorjev. Na podlagi konkretnih besedil

bova v povezavi z avtorjevima teorijama prikazali tvorčeve namere in jih povezali s tipom

samega besedila/sporočila.

3

GOVORNO DEJANJE

Govorno dejanje je osnovna enota, na podlagi katere lahko razumemo vso jezikovno

sporočanje, z njim pa želimo vplivati na naslovnika in mu predstaviti del dejanskosti.

Tvorec skladno s svojimi potrebami izbere pomensko podstavo povedi (propozicijo), jo glede

na namen ubesedi (ji da ilokucijsko moč) in hkrati z izrekom vpliva na naslovnika (Krajnc

Ivič, 2011).

Lokucijsko, ilokucijsko in perlokucijsko dejanje

Austinovo temeljno vprašanje se glasi: »Koliko smislov je v tem, da je reči kaj napraviti kaj,

ali da napravimo kaj, ko rečemo kaj, ali da napravimo kaj celo tako, da rečemo kaj?«

Ločil je:

dejanja izrekanja – lokucijsko dejanje (Ustrelite jo.),

dejanja vplivanja – ilokucijsko dejanje (Prosil me je, naj jo ustrelim.),

dejanja učinkovanja – perlokucijsko dejanje (Nagovoril me je, da sem jo ustrelil).

Ilokucija

Austin je ilokucijo definiral kot izvedbo dejanja, ko rečem kaj, to pa pomeni, da je z

izvedenim ilokucijskim dejanjem izvedeno tudi lokucijsko dejanje. Odnos je seveda

vzajemen, saj tudi izvedeno lokucijsko dejanje hkrati pomeni že izvedbo ilokucijskega

dejanja. Ilokucijsko dejanje je konvencionalno dejanje in ga tudi izvedemo s

konvencionalnimi sredstvi. Ilokucijsko dejanje lahko uresničimo tudi z nebesednimi sredstvi

(npr.: svarimo, grozimo z dvignjenim kazalcem), a morajo biti tudi ta sredstva

konvencionalna (so kulturno pogojena). Nekaterih ilokucijskih dejanj (npr.: argumentiranje,

presojanje, zatrjevanje) ni mogoče izvesti drugače (nebesedno), kakor tako, da kaj rečemo.

4

Austin je poskusil izdelati nekakšno splošno prehodno klasifikacijo. Tako razlikuje pet

splošnih razredov:

1. VERDIKTIVI

Gre za podajanje sodbe o nečem – dejstva ali vrednosti – o čemer je iz različnih

razlogov težko biti gotov (oceniti, meniti, vrednotiti, razlagati).

2. EKSERCITIVI

Gre za izrekanje odločitve v prid delovanja na določen način ali proti njemu ali pa je

posredovanje zanj. Njegove posledice so lahko, da »prisilijo« druge k določenim

dejanjem ali jim »dovolijo« ali »ne dovolijo« (ponuditi, svetovati, siliti, ukazati,

kaznovati, zavrniti).

3. KOMISIVI

Pri komisivu gre zgolj za to, da sporočevalcu nalaga delovati na določen način.

(obljubiti, zavezati se, dati besedo, odločiti se, skleniti pogodbo).

4. BEHABITIVI

Vključujejo pojem reakcije na vedenje in usodo drugih ljudi oz. drž in izrazov drž do

preteklega ali pričakovanega ravnanja druge osebe (opravičiti se, zahvaliti se, čestitati,

voščiti, hvaliti, nazdraviti, upati si). Pri behavitivih so poleg splošne dovzetnosti za

ponesrečenost, še možnosti za neiskrenost.

5. EKSPOZITIVI

Sem sodijo razvijanje pogledov, izpeljava argumentov in razjasnitev rab in referenc

(pritrditi, pripomniti, obvestiti, sprejeti, popraviti, interpretirati) (Austin, 1990).

5

Searle se je zavedal nevarnosti nejasne razmejitve med ilokucijskim dejanjem in glagolom

tudi v svoji razvrstitvi. Trudil se je obdržati razliko med dejanjem in glagolom in postavil

ključno vprašanje: »Koliko različnih ilokucijskih dejanj sploh obstaja in v koliko različnih

razredov jih lahko razvrstimo?«

Torej ilokucijska namera je Searlov osnovni pojem, ki ga je potrebno ločevati od ilokucijske

sile. Je osnova na kateri se klasificira raba jezika. Omejeno je število možnosti, kaj lahko

naredimo z jezikom:

povemo ljudem, kakšne stvari so;

pridobimo jih, da kaj naredijo;

zavežemo sebe, da bomo kaj naredili;

izrazimo svoja čustva in stališča;

povzročimo spremembo s pomočjo svojih izjav.

V splošnem velja, da v izpeljanem ilokucijskem dejanju sporočevalec izraža tudi odnos do

vsebine, svoje psihološko stanje (prepričanja, želje, namere). Izražena psihološka stanja v

uresničenem ilokucijskem dejanju so pogoji za iskrenost tega dejanja. Zato sklepamo, da

človek, ki nekaj izjavlja oz. trdi, tudi verjame, kar trdi oz. ima tudi namen storiti, kar

obljublja.

Searle je v svoji delitvi obdržal razlikovanje na pet razredov:

1. ASERTIVI – ilokucije zatrjevanja

Predstavljajo dejanskost oz. sporočevalec z njimi sporoči, kakšne so stvari same po

sebi, hkrati pa ga zavezuje, da je izrečeno resnično.

2. DIREKTIVI – ilokucije usmerjanja

Izražajo željo in prilagajajo resničnost besedam. Sporočevalec skuša naslovnika

pripraviti do tega, da stori, kar sporočevalec želi (vprašanje, ukaz, zahteva, povabilo).

3. KOMISIVI – ilokucije zavezovanja

Sporočevalca zavezujejo, da v prihodnosti stori določeno dejanje. Ilokucijski namen je

tako kot pri direktivih opravljeno dejanje v prihodnosti. Searle je kategoriji ločil, saj

mora enkrat dejanje storiti naslovnik, drugič pa sporočevalec (obljuba, grožnja).

4. EKSPRESIVI – ilokucije izražanja

Gre za psihološko stanje sporočevalca (čustva, stališča, prepričanja). Ne poznajo smeri

prilagajanja med besedami in resničnostjo (opravičilo, čestitka, obžalovanje).

5. DEKLARATIVI – ilokucije izjavljanja

6

Deklarativi uresničijo propozicijo s tem, da jih sporočevalec izreče, torej prilagajajo

besede resničnosti in resničnost besedam. Z njimi se spreminja zunajjezikovna

dejanskost (Zadravec-Pešec, 1994).

Searle razvrsti tudi pravila in pogoje glede na njihovo nujnost za dejanje:

Propozicijski pogoj se nanaša na povedje in udeležence ter določa, katero vrsto

pomena izraža propozicijski del izreka.

Pripravljalni pogoj se nanaša na ozadje položaja in na vedenje udeležencev

konkretnega komunikacijskega stika, določa torej zunajjezikovne pogoje za izvedbo

govornega dejanja.

Iskrenostni pogoj se nanaša na sporočevalčevo psihološko stanje, torej želje, potrebe,

verjetja. Sporočevalec naj bi bil pri izvrševanju govornega dejanja iskren.

Bistveni pogoj je to, za kar izrek šteje, osredotoča se torej na ilokucijski vidik

izrečenega.

TEMELJNE TVORČEVE NAMERE

PREDSTAVITVENA: trditvena, poročilo, predlog, ugotovitev, opis, diagnoza

POZIVNA: zahteva, ukaz, prošnja

POVEZOVALNA: čestitka, pozdrav, zahvala, izrekanje dobrodošlice, opravičilo

ZAVEZOVALNA: obljuba, prisega, garancija, grožnja, stava, pogodba, odločba

IZVRŠILNA: krst, oporoka, poroka, vojna napoved, pooblastilo

IZRAZNA

POETSKA

METAJEZIKOVNA

(Krajnc Ivič, 2011)

7

PRAKTIČNI PRIMERI

Primer 1

TIP BESEDILA: ZAHVALA

SEARLE: ekspresiv

AUSTIN: behabitiv

TVORČEV NAMERA: povezovalna

POGOJI:

Pisec tvori zahvalo, ker je hvaležen (pripravljalni pogoj).

Hvaležnost želi pokazati (iskrenostni pogoj) vsem s pisno zahvalo vsem udeležencem

poroke (bistveni pogoj).

8

Primer 2

TIP BESEDILA: OBVESTILO

SEARLE: direktiv

AUSTIN: ekspozitiv

TVORČEV NAMERA: pozivna

POGOJI:

Pisec tvori obvestilo, ker želi starše bolnih otrok obvestiti, da ostanejo doma

(pripavljalni pogoj).

Želi prepričati starše (iskrenostni pogoj) naj ostanejo bolni otroci doma in sicer z

obveščanjem le-teh (bistveni pogoj).

9

OPISNA OCENA V REDOVALNICI OPISNA OCENA V SPRIČEVALU

1. ocenjevalno obdobje

Preval izvaja v poligonih, uporabi ga kot varen način padca. Na skrinjo naskoči v olajšanih okoliščinah. Razume izraze predročenje, leža, sed, levo in desno še zamenjuje.

Prevale izvaja v različnih okoliščinah, naskoči na skrinjo z mesta na kolena, pleše ob štetju. Žogo vodi z roko in nogo v olajšanih okoliščinah. Preplava 10 metrov prsno. Meče žogico v cilj, v daljino doskoči na eno nogo.Pozna osnovne položaje telesa, rok in nog.

2. ocenjevalno obdobje

Zapleše Marko skače in Potovčeno na štetje, v hoji vodi žogo z boljšo roko med stojali. Meče na nižji koš z mesta. Podaja ni natančna. Upošteva pravila elementarnih iger. Preplava 10 metrov prsno. Poveže dva zaporedna skoka s kolebnico. Loči pojma levo in desno.

3. ocenjevalno obdobje

Vodi ogrevanje z gimnastičnimi vajami. Med dolgotrajnejšim tekom hodi. Vrže žogico proti cilju,v daljino z zaletom doskoči na eno nogo. Podaja je natančnejša. Upošteva pravila varne hoje v gore.

Primer 3

TIP BESEDILA: OCENA

SEARLE: asertiv

AUSTIN: verditkiv

TVORČEV NAMERA: predstavitvena

POGOJI:

Za spremljanje učenčevega napredka učitelj oblikuje oceno. (pripavljalni pogoj).

Dobiti želi informacijo o znanju učenca (iskrenostni pogoj) z ocenjevanjem njegovih

dosežkov (bistveni pogoj).

10

LITERATURA

Austin L., J. (1990): Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: Založba ŠKUC.

Krajnc Ivič, M. (2011): Osnutek gradiva za predavanja pri predmetih Pragmatično jezikoslovje in Pragmatika. Maribor: Filozofska fakulteta Maribor.

Zadravec-Pešec, R. (1994): Pragmatično jezikoslovje: temeljni pojmi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center za diskurzivne študije.

11