UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za slovanske jezike in knjiţevnosti

Diplomsko delo

JEZIKOVNI SPODRSLJAJI V POLITIČNIH GOVORIH

Mentorica: doc. dr. Mira Krajnc Ivič Kandidatka: Joanna Bertoncelj

Maribor, 2010

I Z J A V A

Podpisana Joanna Bertoncelj, rojena 19. 12. 1983, študentka Filozofske fakultete Univerze v

Mariboru, smer slovenski jezik s knjiţevnostjo, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Jezikovni spodrsljaji v političnih govorih pri mentorici doc. dr. Miri Krajnc Ivič avtorsko

delo.

V diplomskem delu so vsi uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Maribor, 17. 3. 2010

Ni višje moči od moči besede

in vse človekove moči – brez izjeme –

izhajajo iz moči besede.

Benveniste

ZAHVALA

Hvala mentorici doc. dr. Miri Krajnc Ivič za strokovno svetovanje, usmerjanje in pomoč pri

nastajanju diplomskega dela.

Hvala Tebi, Marko, ki me imaš rad in me sprejemaš tako, kot sem.

Pri vseh mojih vzponih in padcih si verjel vame, me optimistično spodbujal, postavljal na

realna tla, mi odpiral oči, vlival pogum in upanje ter mi ves čas nesebično pomagal.

Iskrena hvala staršem za vso podporo, prijazne besede, spodbude, in finančno pomoč pri

študiju.

Hvala Tari in babi za prijazne besede, jutranje kave in lepe misli vsa leta študija.

Hvala vsem drugim, ki so kakor koli pripomogli pri zbiranju gradiva, dajanju nasvetov in

predlogov za zanimivo in aktualno diplomsko delo.

POVZETEK

Diplomsko delo Jezikovni spodrsljaji v političnih govorih prikazuje spodrsljaje v prosto

govorjenih besedilih. Preučuje govore mariborskega ţupana Franca Kanglerja, ki v javnosti ne

velja za bleščečega govorca, saj njegove govore zaznamujejo mnogi jezikovni spodrsljaji.

Diplomsko delo preučuje spodrsljaje s slovarskega vidika, norme, predpise, predstavi napačno

uporabo tujk in v začetku teoretičnega dela opredeli pojem jezikovni spodrsljaj.

Prikazati smo ţeleli nekatere razlike med vnaprej pripravljenimi in spontanimi besedili. S

pomočjo teorije opredelimo, kaj bi naj dober govor vseboval, na kaj moramo biti pozorni in

kako govor čim bolje predstaviti poslušalcem in/ali sogovorcem, hkrati pa na primerih

prikaţemo jezikovne spodrsljaje, ki se, prav zaradi nepripravljenosti, v govorih pokaţejo.

Osnovo za analizo nam predstavljajo govori in pasaţe govorov mariborskega ţupana, ki so

nastali ob različnih priloţnostih.

Za politični govor sta značilni javnost in uradnost. Vsak izvoljeni politik je javna oseba, ki naj

bi jo odlikovale govorne sposobnosti, izobrazba, izkušnje, temperament in iznajdljivost. Od

politikov se pričakuje, da so dobri govorci.

V javnih in uradnih nastopih, kamor sodijo tudi govori ţupana kot najvišjega predstavnika

mestne oblasti, se pričakujejo ustrezna in smiselna besedila. Analiza diplomskega dela

pokaţe, da so odstavki v nekaterih govorih nepovezani. Pojavljajo se vračanja, neuspešne

uporabe tujk, mašila in izguba rdeče niti.

Vsak izbrani govor oziroma pasaţa predstavljenega izbranega govora vsebuje slovnične in

besedne napake, spodrsljaje, ki se v govoru ponavljajo. Z analizo lahko ugotovimo

ponavljalni vzorec in predvidimo, katera beseda sledi predhodni, katera mašila bodo

uporabljena in katere metafore so najpogostejše ali celo edine.

Ključne besede: jezikovni spodrsljaji, beseda, medbesedilnost, politični govor, metafora.

ABSTRACT

Diploma work Language slips in political speeches represents word nonsense in spoken texts,

represented by a public person. In our diploma work the orator is Maribor’s mayor Franc

Kangler, who is known in public for his grammatically irregular speeches - language slips,

grammar mistakes or wrong usage of words. We will study these slips from the dictionary

view and according to grammatical standards and rules. We will present wrong usage of

foreign words and we will define language slips and word nonsense in the beginning of

theoretical chapter.

Diploma work tries to present differences between speeches that are prepared in advance and

spontaneous speeches, spoken texts. With the help of a theory we define what should a good

speech contain, what should we be focused on and how to present a speech to listeners or

even our co-speakers. Language slips are shown at the same time on the chosen examples of

speeches, spoken by Maribor’s mayor, on different occasions. However, they mostly contain

the topic of European capital of culture – Maribor 2012.

There are two main characteristics of political speech – publicity and formality. Every elected

politician is a public person, which should be distinguished for good speech capacity,

education, experiences, temper and inventiveness.

Suitable and logical texts are expected in all public appearances, including in the mayor’s,

while he is the superior representative of the local authority. The analysis in our diploma work

shows incoherence of some paragraphs in word sense. Many returnings, unsuccessful usage of

foreign words, expletives and the loss of main point are present.

Overall we can say that the speeches, presented in our diploma work, are well understandable

to general public, but are not correct. Every presented speech or a fragment of a speech

contains a grammatical and literal mistake, slips, which are being repeated through time. With

the help of the analysis we can create a repeating pattern, with which we can foresee the next

word that follows the previous, what expletives will be used and which metaphors are the

most frequent or even the only ones.

Key words: language slips, words, intertextuality, political speech, metaphor.

Kazalo

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 NAMEN ..................................................................................................................... 3

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .......................................................................................... 4

4 TEORETIČNA IZHODIŠČA ............................................................................................ 5

4.1 Jezikovno sporočanje ................................................................................................... 5

4.1.1 Sporočanjske okoliščine .................................................................................................................. 6

4.2 Javno politično govorjeno besedilo ............................................................................. 15

4.2.1 Jezik in politika .............................................................................................................................. 16

5 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................ 25

5.1 Gradivo ...................................................................................................................... 27

5.2 Predstavitev tvorca župana Franca Kanglerja .............................................................. 28

5.3 Analiza izbranega gradiva ........................................................................................... 29

5.3.1 Analiza govora A z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev ........................................ 29

5.4.1 Analiza govora B (pasaže) z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev .......................... 37

5.4.2 Analiza govora C z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev ........................................ 44

5.4.3 Analiza pasaže D z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev besedilnosti .................... 49

5.4.4 Analiza govora E z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev ........................................ 52

5.5 Kratka analiza pasaž govorov F, G in H ........................................................................ 57

5.5.1 Analiza pasaže F z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev......................................... 57

5.5.2 Kratka analiza pasaže G z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev ............................. 59

5.5.3 Kratka analiza pasaže H z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev ............................. 61

5.6 Sinteza ugotovitev predstavljenih govorov .................................................................. 62

6 ZAKLJUČEK .............................................................................................................. 64

7 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................. 66

8 PRILOGE .................................................................................................................. 69

8.1 Govor A ...................................................................................................................... 69

8.2 Govor B ...................................................................................................................... 69

8.3 Govor C ...................................................................................................................... 70

8.4 Pasaža D .................................................................................................................... 70

8.5 Pasaža E ..................................................................................................................... 70

8.6 Pasaža F ..................................................................................................................... 71

8.7 Pasaža G .................................................................................................................... 71

8.8 Pasaža H .................................................................................................................... 71

1

1 UVOD

V diplomskem delu bomo preučevali govorjeno besedo, ki je rezultat in proces tvorjenja zgolj

dveh udeleţencev: govorca in poslušalca. Preučevali bomo povezovanje besedilnih enot

izbranih govorov v samo besedilo. Dotaknili se bomo tudi retorike kot tiste veščine, ki opisuje

spretnost govorjenja, zlasti v javnosti, in pomena metafor v političnih govorih.

Obravnavali bomo govore dolgoletnega politika, ţupana Mestne občine Maribor, Franca

Kanglerja. V govorih se bomo osredotočili na jezikovne spodrsljaje, ki se pojavljajo na temo

Evropske kulturne prestolnice 2012 (v nadaljevanju EPK 2012), našli pa smo tudi druge

govore, ki so se nam zdeli zanimivi z jezikovnega vidika obravnave in vključitve v diplomsko

delo.

V teoretičnih izhodiščih bomo opisali problem, definirali jezikovne spodrsljaje, predstavili

sporočanjske okoliščine, udeleţence sporočanja, sporočanjski poloţaj, opredelili bomo

namernost in besedilo. Prikazali bomo kriterije besedilnosti po de Beaugrande-Dresslerju,

opredelili javno politično govorjeno besedilo in opisali merila tvorbe učinkovitega javnega

govorjenega političnega besedila. Spregovorili bomo o komunikacijskih načelih in o

Griceovem sodelovalnem načelu, kot tudi o retoriki, ki je pomemben dejavnik nastopa,

spretnost govorjenja in znanje o podajanju in povezovanju besed v smiselno celoto, zlasti v

javnem govorništvu. Jezik politike bomo predstavili z metaforo, ki je pomemben člen

političnega nastopa, uporabljan predvsem v političnih kampanjah, a kljub temu dobrodošel in

popularen tudi pri drugih političnih govorih in javnih nastopih v času, ko ni volitev.

Vsako besedilo mora biti smiselno oblikovano in zaokroţeno v celoto, da je razumljivo.

Besedilo mora biti povezano in jezikovno pravilno, zlasti kadar je govorec javna oseba, kar

ţupan mesta je, in je besedilo namenjeno javnosti. Dober govorec bo upošteval vse kriterije,

bo jasen in razumljiv, slab govorec pa bo verjetno uporabljal mašila in bo najbrţ zaobšel

bistvo sporočila, uporabljal bo kopičenja in podobno. Seveda so ponavljanja lahko tudi

namerna, če ţeli govorec z njimi doseči stopnjevanje, napetost ali zgolj pomnjenje podatkov v

podzavesti poslušalca. Prav to bomo preučevali v našem diplomskem delu.

Izreka je individualna. Vsak človek ima svoj osebni način izgovora, ki je delno podedovan,

lahko pa je pridobljen tudi z oponašanjem. Govor zaznamuje posameznika, kar dokazujejo ţe

Levstikove besede – Usta odpre in vem, kdo je.

2

Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in raziskovalni, empirični del.

V prvi fazi diplomskega dela je potekalo zbiranje gradiva, in sicer teoretičnega in avdio

zapisov govorov ţupana.

V empiričnem delu predstavljamo gradivo, analiziramo govore, preučujemo spodrsljaje,

govore in pasaţe1 govorov, ki jih analiziramo z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih

kriterijev besedilnosti, opravimo skladenjsko analizo izbranih govorov in pasaţ govorov, in

sicer navedemo le tiste skladenjske prvine, ki so se nam zdele najbolj očitne, ipd. Ob primerih

izbranih govorov podamo tudi lastne argumentacije in misli.

V sintezi empiričnega dela na kratko povzamemo najpogostejše jezikovne spodrsljaje in še

zadnjič navedemo primere le-teh v našem diplomskem delu.

V zaključku strnemo misli o teoriji besediloslovja, povzamemo dognanja o izbranih

preučevanih govorih, predlagamo, kaj naj bi dober govorec upošteval in kaj bi bilo moč

preučiti še v prihodnje.

Na koncu navedemo vire in literaturo. Diplomskemu delu je priloţena zgoščenka s posnetki

obravnavanih govorov.

1 Pasaţa (SSKJ 2005: 822) je del, odlomek (kakega besedila, umetniškega dela).

Pasaţa (Krajnc Ivič 2009: 258) je govorni odstavek – tematsko zaokroţena diskurzivna enota, sestavljena iz vsaj

ene sekvence.

3

2 NAMEN

Diplomsko delo zlasti z vidika besediloslovja preučuje besedila oz. govore ali pasaţe govorov

mariborskega ţupana Franca Kanglerja.

Izbrane govore bomo analizirali s pomočjo de Beaugrande-Dresslerjevih kriterijev

besedilnosti, ki jih bomo opredelili v teoretičnih izhodiščih. Prav tako bomo izbrane govore

analizirali skladenjsko, in sicer bomo izpostavili tiste skladenjske značilnosti, ki se nam v

posameznem govoru ali pasaţi govora zdijo najbolj izstopajoče.

V govorih izbranega govorca izrečeno doseţe učinek na naslovnika, ki sicer razume

posredovane misli, a lahko v njem spodbudi tudi posmeh, norčevanje. Preučili bomo, ali gre

za pozivno ali predstavitveno namero. Preverili bomo, ali gre za kršitve katerih od Griceovih

maksim.

Namen diplomskega dela je analizirati izbrane govore mariborskega ţupana Franca Kanglerja

in izpostaviti ter preučiti jezikovne spodrsljaje in tako poskušati argumentirati način govora,

ki zaznamuje mariborskega ţupana.

4

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

S pomočjo teorije besediloslovja ţelimo prikazati, da je tvorjenje izbranih govorov ţupana

Franca Kanglerja neučinkovito, pomanjkljivo.

Dokazati ţelimo, da je EPK 2012 tista tema, ki jo govorec uporabi kot adut iz rokava zmeraj,

kadar mu zmanjka misli ali pa se k tej temi najlaţje zateče, ker mu je pri srcu in o njej rad

govori.

Pokazati ţelimo, da se v izbranih govorih posluţuje ves čas iste metafore – kulturno oko.

Z izbranimi govori Franca Kanglerja ţelimo dokazati, da je tvorjenje političnih javnih in

govorjenih besedil lahko neučinkovito in pomanjkljivo.

Predvidevamo, da bo na zgradbo izreka, tj. povedi v okoliščinah konkretnega govornega

dejanja, vplivala stopnja pripravljenosti besedila in izkušnje govorca, njegova izobrazba ter

temperament.

5

4 TEORETIČNA IZHODIŠČA

V teoretičnem delu bomo predstavili osnovne pojme besediloslovja, seznanili se bomo s

pojmi diskurz, govorjeno besedilo, politični govori, kulturo govorjene besede, javno rabo

jezika, javno politično rabo besedila, ustreznostjo besedil in merili, nanašajočimi se na

besedilo.

Obstajajo različne definicije termina besedilo. Večini sta skupna povezava besedila s

sporočanjem (gre za t. i. pragmatični vidik), saj je besedilo razumljeno kot

rezultat/enota/osnovna tvorba sporočanja in ima nek določen implicitno ali eksplicitno izraţen

namen/vlogo/funkcijo/nalogo, in zgradba besedila (gre za t. i. jezikovnosistematični vidik), ki

naj bi zadostila kriterijem slovnične (kohezija) in vsebinske (koherenca) popolnjenosti oz.

kriteriju soveznosti (Krajnc 2005: 39).

4.1 Jezikovno sporočanje

Pri prostogovornem sporočanju, tj., ko govorimo brez besedilne predloge (lahko pa politik

stvari prej doma domisli, a ne zapiše), govoreči spontano izbira skladenjske in

stavčnofonetične vzorce in stalne besedne zveze. Prav tukaj pa lahko pride do besednih

nesmislov in jezikovnih spodrsljajev, ko namen ni doseţen, učinek pa je nezaţelen ali

nepričakovan.

Besedilo mora biti smiselno zaokroţeno, prilagojeno okoliščini sporočanja in organizirano v

izraziti tridelnosti, s poudarno hierarhizacijo posameznih besedilnih enot, tj. z izpostavljenim

ciljem dvogovora in drugimi, cilju podrejenimi enotami. (Javno) besedilo je produkt

zavednega, načrtnega sporočevalnega hotenja (Krajnc 2005: 40).

Seveda pa mora biti besedilo tudi smiselno, povezano in jezikovno pravilno, zlasti kadar je

govorec javna oseba in je besedilo namenjeno javnosti. Dober govorec bo upošteval vse

kriterije, bo jasen in razumljiv, slab govorec pa bo uporabljal mašila in zaobšel bistvo ali se

začel nenamerno ponavljati.

6

4.1.1 Sporočanjske okoliščine

Sporočanje je odvisno od številnih dejavnikov. Je človekova sposobnost, da nekaj na

jezikovni ali nejezikovni način sporoči poslušalcem.

Jezikovno sporočanje kot kognitivno, socialno in kulturno določena oblika človekovega

simbolnega vedenja je vedno postavljeno v kompleksno ozadje. Le-to pa lahko opišemo s

sporočanjskimi okoliščinami: prostor in čas sporočanja, udeleţenci, druţbeno razmerje med

udeleţenci, namen, kanal, nanašanjski okvir, kod in sobesedilo in besedilo.

4.1.1.1 Udeleženci sporočanja

Tukaj nas zanima predvsem, kdo kaj sporoča in komu je sporočilo namenjeno. Zanimata nas

dva vidika:

1) kdo je dejanski sporočevalec (vir, avtor) in kdo dejanski naslovnik, ne le udeleţenec;

2) kako vstopa v sporočanje udeleţenec ali kot posameznik, ki oblikuje določene hipoteze o

svoji osebnosti in o svojih čustvih, verjetjih, hotenjih, ţeljah, motivacijah in namerah; kar

tvori tako imenovani mentalni svet (Krajnc 2005: 30).

Pri sporočanju vselej sodelujeta vsaj dva udeleţenca, to sta tvorec in naslovnik.

Interpreti oziroma prejemniki sporočanja so lahko dejanski udeleţenci: naslovnik ali stranski

udeleţenec ali neudeleţenci, to so opazovalci in naključni poslušalci. Na sam potek

sporočanja in posledično na oblikovanje besedila pomembno vplivajo psihične, kognitivne in

sociološke značilnosti udeleţencev. Tukaj gre predvsem za njihove značajske lastnosti,

splošno in trenutno počutje, ki je odločilnejše pri govorjenem besedilu, kar bomo pokazali

tudi na primeru, za sporočanjske izkušnje – spretnost tvorjenja govorjenega besedila. Prav

tako pa na samo oblikovanje besedila vplivata še druţbeno razmerje med udeleţenci in

sposobnost kratkotrajnega spomina, slednja je bistvena predvsem pri tvorjenju govorjenega

besedila (povzeto po: Krajnc 2005: 31).

4.1.1.2 Sporočanjski položaj

De Beaugrande in Dressler (1992: 116) izraz situacijskost opredeljujeta kot splošno oznako za

tiste dejavnike, ki besedilo naredijo relevantno za posamezno situacijo, v kateri neka

pojavitev nastopi. Lahko gre za trenutno obstoječo situacijo ali pa za tako, ki se jo da

rekonstruirati. V redkih primerih pridejo učinki neke situacije do izraza, ne da bi bili

7

podvrţeni posredovanju, to pomeni, ne da bi udeleţenec komunikacije v svoj model

komunikacije vpletel lastna prepričanja in cilje. Vendar pa je ne-vpletanje lastnih prepričanj

ideologija, saj so le ta vedno vpletena. Primer govora ţupana Franca Kanglerja je, kot bomo

prikazali, primer, ko govorec vpleta lastna prepričanja v besedilo.

Situacijskost je torej določitev sporočanjskega poloţaja. Preučuje pogoje, v katerih poteka

sporočanje, t.j. okoliščine prostora in časa, udeleţence in druţbeno razmerje med njimi,

poloţajna deiktična sredstva (jezikovna sredstva, ki kaţejo na okoliščine in udeleţence),

usmerjanje in spremljanje situacije. (Krajnc 2005: 32).

Zanimal nas bo tudi sporočanjski poloţaj, saj je sporočanje prostorsko in časovno vedno

umeščeno. Predstavili bomo različne sporočanjske dogodke/stike, v katerih so različni

prostori nastanka govorov.

4.1.1.3 Namen

Namen je večplasten; lahko je eksplicitno izraţen, pogosto pa se zgodi, da ga sporočevalec

skuša prekriti, če ugotovi da lahko s prikrivanjem laţe doseţe svoj namen. To pomeni, da

najprej preverimo stanje naslovnika in z raznimi podvprašanji ter ovinki pridemo do ţelene

informacije. S tem se lahko na diplomatski način izognemo tudi zavrnitvi.

Namen je določen z druţbenim razmerjem do naslovnika in poloţajem ter prošnjo. Povezan je

tudi s smislom izreka, ki vpliva na smisle in obliko besedila (povzeto po: Krajnc 2005: 33,

34).

Med sporočanjem poskušata udeleţenca s predstavitvijo relevantnega dela dejanskosti vplivati

drug na drugega. Pri sporočanju sta vedno prisotni predstavitvena in vplivanjska vloga. Kot je

raziskovala Krajnc Ivič, imata tako sporočevalec kot naslovnik še en namen, ki s

predstavitveno ali vplivanjsko vlogo lahko sovpade ali pa ne: npr. opravičiti se; dominantna

vloga takega besedila je povezovalna. Prav to pa potrjuje, da ima besedilo eno samo

prevladujočo sporočanjsko vlogo. Prepoznavanje sporočevalčevega namena in cilja

omogočajo tudi Griceove maksime (Krajnc 2005: 35).

De Beaugrande in Dressler (1992: 84) opredeljujeta namernost kot nanašanje na namene oz.

namere sporočevalca besedila.

8

4.1.1.3.1 Razredi ilokucijske sile

V empiričnem delu bomo navedli tudi primere razredov ilokucijske sile po Austinu.

Austin razlikuje pet zelo splošnih razredov, in sicer: verdiktivi, ekserctivi, komisivi,

behabitivi in ekspozitivi. (Austin 1990: 128).

Verdiktivi (Austin 1990: 130) so izrekanje presoje, uradne ali neuradne. Verdiktiv je sodni

ukrep (angl. Judicial act). Zgledi glagolov so zavzeti stališče, obsoditi, oceniti, datirati,

presoditi, opredeliti,…

Eksercitivi (Austin 1990: 132) so izrekanje odločitve v prid delovanja na določen način ali

proti njemu. Gre za zelo širok razred; zgledi so postaviti, odsloviti, ukazati, kaznovati, dati,

moledovati, ponižati, imenovati, usmeriti, izbrati, voliti, razglasiti, glasovati za,…

Pri komisivih (Austin 1990: 133) gre zgolj za to, da govorcu nalaga delovati na določen način.

Zgledi glagolov so obljubiti, jamčiti, priseči, privoliti, skleniti pogodbo, dati besedo, staviti,

strinjati se,…

Behabitivi (Austin 1990: 135–136) vključujejo pojem reakcije na vedênje in usodo drugih

ljudi oziroma drţ in izrazov drţ do preteklega ali pričakovanega ravnanja nekoga drugega.

Povezani so tako s trditvami ali opisi, kakor z izraţanjem. Zgledi so 1) za opravičila imamo

opravičiti se, 2) za zahvale imamo hvala, 3) za sočustvovanje imamo obžalovati, pomilovati,

laskati, sožalje, čestitati,… 4) za drţe zaničevati, vseeno mi je, izkazati spoštovanje, grajati,

godrnjati čez, ploskati, pritoževati se, hvaliti,… 5) za pozdrave so zgledi kot dobrodošli,

poslavljam se, 6) za ţelje so zgledi kot srečno, prekleti, nazdraviti, napiti komu, želeti, 7) za

izzive imamo upati si, kljubovati, izzvati, nasprotovati.

Ekspozitivi (Austin 1990: 136–137) so v rabi v dejanjih ekspozicije, kamor sodijo razvijanje

pogledov, izpeljava argumentov in razjasnitev rab ali referenc. Osrednji zgledi so trditi,

pritrditi, zanikati, poudariti, ilustrirati, odgovoriti.

9

4.1.1.3.2 Sporočanjska načela

Renata Zadravec Pešec trdi, da je teorija govornih dejanj prinesla precej novih spoznanj o

sporazumevanju med ljudmi, a ni pojasnila vsega, kar se dogaja v rabi jezika. Grice je v

poznih 60. letih predstavil koncept sporazumevalnega sodelovanja: vse, kar sogovorca

počneta med sporazumevanjem, podlega t. i. načelu sodelovanja, ki ga je razdelil na štiri

sporazumevalna (pod)načela, tj. merila za rabo jezika. Griceov model sodelovalnega načela je

kasneje nadgradil še G. N. Leech z načelom vljudnosti (prikazane so lestvice stroška in koristi

za sporočevalca/naslovnika, izbirnosti in posrednosti), ki ga dalje členi na podnačela.

(Zadravec - Pešec 1994: 363).

De Beaugrande in Dressler ponujata nekaj maksim, ki naj bi jih tvorci besedil v pogovoru

navadno upoštevali. Maksime pa so le strategije ali smernice. Po Griceu poznamo pet maksim

(de Beaugrande-Dressler 1992: 87–89):

4.1.1.3.2.1 Sodelovalno načelo po Griceu 2

Griceovo sodelovalno načelo pravi: »Oblikuj svoj prispevek k pogovoru tako, kot to zahtevata

trenutno sprejeti namen in naravnanost pogovora, ki se ga udeleţuješ!«.

De Beaugrande in Dressler pišeta, da bi bilo sodelovanje očitno potrebno v primerih, ko

nekdo potrebuje pomoč ali podporo.

4.1.1.3.2.1.1 Kršenje maksim Griceovega sodelovalnega načela

Griceova pravila (1975: 45–46) so v osnovi teorija, kako ljudje uporabljajo jezik. Grice meni,

da obstajajo pravila, ki vodijo potek konverzacije. Ta pravila izhajajo iz osnovnih razumskih

dognanj in predstavljajo navodila za učinkovito in uspešno vodenje poteka konverzacije.

Sestojijo iz štirih osnovnih konverzacijskih maksim: maksime kakovosti, maksime količine,

maksime relevantnosti in maksime načina. Te maksime so del občega sodelovalnega načela,

ki se glasi: Tvoj prispevek naj bo tak, kot ga na stopnji, kjer se pojavlja, zahteva namen ali

smer govorne izmenjave, v katero si vključen.

4.1.1.3.3 Maksima količine

»Oblikuj svoj prispevek toliko informativno (ne pa bolj), kot je potrebno.«

Griceu pomeni informativnost stopnjo izčrpnosti. V naših primerih je, kot bomo videli, ta

maksima grobo kršena.

2 Uporabljajo se še sopomenski izrazi sporazumevalno načelo, sodelovalno načelo, načelo sodelovanja.

10

4.1.1.3.4 Maksima kakovosti

»Ne reci nič takega, kar imaš za neresnično ali za kar nimaš dokaza.«

Razlog za neupoštevanje resničnosti je lahko namen, skriti svoja lastna dejanja.3

4.1.1.3.5 Maksima relevantnosti

»Bodi relevanten!«

Pri tej maksimi lahko imamo dva vidika (de Beaugrande-Dressler 1992: 88): a) katere vsebine

védenja so povezane z neko dano temo ali b) katere vsebine védenja bi bile koristne za dosego

nekega cilja.

4.1.1.3.6 Maksima načina

Ta maksima zajema nekatere postopke urejanja in predstavitve besedil.

»Bodi jasen!« je Grice na novo oblikoval kot

»Obnašaj se tako, da bodo tvoje namere v zvezi s tem, kar imaš povedati, prišle jasno do

izraza!«

Maksima načina pa vsebuje še eno zapoved, in sicer:

» Izogibaj se nejasnosti v izraţanju!«

Tretja sestavina maksime načina se glasi:

»Izogibaj se večpomenskosti!«

Poznamo še četrti in peti del maksime načina, ki se glasita:

»Bodi kratek!« in

»Pazi na red!«.

3 De Beaugrande-Dressler 1992: 88.

11

4.1.1.3.6.1 Načelo vljudnosti po Leechu

Leech (Schlamberger - Brezar 1998: 7) Griceovim sporazumevalnim načelom dodaja načelo

vljudnosti, saj načelo sodelovanja samo po sebi ne more pojasniti, zakaj so ljudje velikokrat

tako posredni v izraţanju. Leech meni, da je sociopragmatično mogoče dokazati, da igra

načelo vljudnosti v določenih druţbah v določenih okoliščinah pomembnejšo vlogo kot

načelo sodelovanja. Predvsem sta pri tem prizadeti maksima kakovosti in maksima količine,

ko iz vljudnosti ne povemo tega, kar mislimo, ali ne povemo vsega, kar vemo.

Načelo vljudnosti se deli na več maksim (Schlamberger Brezar 1998: 7).

1. Maksima takta.

Zmanjšaj stroške sogovorca, povečaj korist za sogovorca.

2. Maksima radodarnosti.

Zmanjšaj svojo korist, zvečaj svoje stroške.

3. Maksima odobravanja.

Zmanjšaj grajo sogovorca, povečaj hvalo sogovorca.

4. Maksima skromnosti.

Zmanjšaj lastno hvalo, povečaj svojo grajo.

5. Maksima soglašanja.

Zmanjšaj nesoglasje med seboj in sogovorci.

Zvečaj soglasje med seboj in sogovorci.

6. Maksima simpatije.

Zmanjšaj antipatijo med seboj in sogovorci.

Zvečaj simpatijo med seboj in sogovorci.

12

4.1.1.4 Besedilo

Kot smo ţe omenili, definicije besedila večinoma povezujejo besedilo s komunikacijo (gre za

t. i. pragmatični vidik), saj je besedilo razumljeno kot rezultat sporočanja in ima eksplicitno

ali implicitno izraţena namen ter pomen, in z zgradbo besedila, ki naj bi zadostovala

kriterijem slovnične (kohezija) in vsebinske (koherenca) popolnjenosti (Krajnc 2005a: 29).

Besedilo mora biti smiselno zaokroţeno, prilagojeno okoliščini sporočanja in organizirano v

izraziti tridelnosti, s poudarno hierarhizacijo posameznih besedilnih enot, tj. z izpostavljenim

ciljem dvogovora in drugimi, cilju podrejenimi enotami. (Javno) besedilo je produkt

zavednega, načrtnega sporočevalčevega hotenja. Tako ločujemo tri stopnje tvorjenja besedila:

orientacijo, načrt in oblikovanje. Orientacija zajema tri postopke: usmeritev k cilju,

okoliščinam in rešitvi. Na stopnji načrta določimo izbore snovi, načina in v grobem

načrtujemo kompozicijo besedila. Na stopnji oblikovanja besedila glede na prej izbrani načrt

in na izbrani socialno (druţbenostno) in funkcijsko zvrst dokončno oblikujemo besedilo. Za

navedene stopnje ni nujno, da bi si časovno sledile, ampak se lahko prekrivajo. Predvsem pri

primarnem sporočanju je v posameznih fazah te postopnosti prisotna tudi vzvratna zveza, ki

govorečemu omogoča prilagajanje reakcijam sogovornika. Končna podoba govorjenega

besedila je tako odvisna od obeh udeleţencev govornega dejanja. Organiziranost besedilnih

enot je odraz govorčevega sporočanjskega namena (Krajnc 2005a: 29–30).

4.1.1.4.1 Besedilno povezovanje

V diplomskem delu v sklopu besedilnega povezovanja (na vsebinski ravni), meddrugim

obravnavamo kohezijo in koherenco.

Kohezija je način medsebojnega povezovanja sestavin na površinski/izrazni ravnini besedila –

tj. tudi t. i. slovnična odvisnost znotraj besedila in med besedili (Ţele 2008: 65).

Koherenca je način vsebinskega medsebojnega povezovanja, ki ločuje pojme in odnose v

vsebini in odloča o njihovem izbirnem/selektivnem prenosu na površinsko/izrazno ravnino –

tj. tudi t. i. pojmovna odvisnost znotraj besedila in med besedili (Ţele 2008: 65).

Na tem mestu bi ţeleli omeniti še definicijo nanašalnice in sonanšalnice, ki se v empiričnem

delu diplomskega dela prav tako pojavljajo.

13

Nanašalnica, nanašanjski izraz, referenca – določni/nedoločni, izrecni/neizrecni jezikovni

izraz za aktiviranje in prepoznavanje ustrezne entitete v svetu, tudi v diskurzu (Krajnc Ivič

2009: 257).

Sonanašalnica, koreferenca – praviloma določni in neizrecni nanašanjski izraz za aktiviranje

in prepoznavanje drugega ţe ali šele omenjenega jezikovnega izraza v besedilu (Krajnc Ivič

2009: 258).

4.1.1.4.2 Kriteriji besedilnosti

Tipologijo besedil je treba postaviti v korelacijo s tipologijami govornih dejanj in govornih

situacij. Brez upoštevanja ustreznosti besedilnega tipa z ozirom na kontekst, v katerem

nastopa, tako de Beaugrande in Dressler, udeleţenci komunikacije ne morejo določiti sredstev

in obsega ohranjanja besedilnosti (de Beaugrande in Dressler 1992: 129).

Po de Beaugrandu in Dresslerju (1992) poznamo sedem kriterijev besedilnosti, ob ţe

omenjenih (namernost, situacijskost) še:

kohezija,

koherenca,

sprejemljivost,

informativnost,

medbesedilnost.

Kohezija in koherenca sta, kot omenjeno, kriterija besedilnosti, ki ju preučujemo na ravni

povezovanja besedilnih enot v besedilo.

Sprejemljivost je ob namernosti kriterij besedilnosti, ki vključuje stališča udeleţencev

komunikacije. Sprejemljivost se pri tem nanaša na naslovnika, ki naj bi besedilo sprejel kot

kohezivno, koherentno in uporabno. Pri sprejemljivosti gre za naslovnikov odnos do

sprejetega sporočila.

Informativnost je povezana s pričakovanji oz. predvidevanji, ki jih ima naslovnik glede na

sporočanjski poloţaj. Informativnost omogoča v besedilu prepoznati resničnost, prepričanja,

prilagajanje izrazja in uporabo strategij zaradi naslovnikovega odjema (Krajnc 2005: 41).

14

Medbesedilnost označuje tvorjenje in sprejemanje danega besedila od seznanjenosti

udeleţencev v komunikaciji z drugimi besedili (de Beaugrande in Dressler 1992: 128).

Poleg razporeditve besedil glede na namen pa velja omeniti še delitev besedil na enogovorna

in dialoška. Pri dialoških je poleg ilokucije mogoče prepoznati tudi perlokucijski učinek.

Zanju je značilno, da ni časovnega ter prostorskega presledka med tvorjenjem in

interpretiranjem (Krajnc 2005: 42).

Osnovna realizacijska oblika demokratične politike je dialog v najširšem smislu. V njem se

izpolnjujejo nazori, stališča, oblikujejo se argumenti, prepričuje se soudeleţenca (Krajnc

2005: 42).

4.1.1.4.3 Značilnosti govorjenih besedil

Zgradba govorjenega besedila je rezultat interakcijskega učinkovanja pri uveljavljanju pravil,

zato so v teh besedilih pogoste modifikacije skladenjskih zgradb glede na značilnosti

zapisanega besedila. Posebna značilnost govorjenih besedil so tudi t. i. vračanja4 (Krajnc

2005: 61).

4.1.1.4.3.1 Skladenjske značilnosti govorjenih besedil

Skladenjske značilnosti govorjenih besedil, npr. začetniki, zlasti začetniki mašila, preskoki,

zamolki, kopičenja in spremembe besednega reda, kaţejo na omahovanja, hezitacije, na druge

teţave pri tvorjenju besedila in hkrati na premagovanje teh teţav (Krajnc 2005: 274).

Besedilo je različno glede na prenosnik, zato lahko pričakujemo, da je tudi skladenjska

zgradba osnovne besedilne enote govorjenega jezika drugačna od zapisanega, pri čemer je

potrebno upoštevati, da je govorjenega jezika več vrst; pri tem je najpomembnejša razlika, ali

je govorjeno besedilo slušna uresničitev (ali celo slušni posnetek) ţe danega besedila ali pa je

neposredna izvirna slušna ubeseditev dane predmetnosti (Krajnc 2005: 59).

Mišljena sta neposredno ubesedovano (t. i. prosto) oz. spontano, ne vnaprej pripravljeno

besedilo. V prvem so pogosti pojavi kot pretrganost, preskakovanje iz ene skladenjske oblike

v drugo, delna nestrnjenost in slabša povezanost posameznih delov besedila, njihova

medsebojna slabša usklajenost, ponovitve, sploh negladkost, medtem ko je drugo lahko

4 Vračanja so tisti pojavi, ko G/P med tvorjenjem (nastajanjem) besedila pove ali izrazi eno sporočilo, eno

resničnost, dvakrat, eventualno večkrat, torej se k izgovorjenemu izrazu priključi/pridruţi izraz, ki je pravilnejši

ali bolj znan, kar pomeni, da so vračanja praviloma vezana na jedro (Krajnc 2005: 73).

15

popolna ali delna obnova zapisanega besedila, pričakovani sta tekočost in večja skladenjska

doslednost (Krajnc 2005: 59–60).

Tipična skladenjska značilnost govorjenega jezika so vračanja in z njimi povezana kopičenja.

Slovnično vračanje (popravek izgovorjave) in tip pomenskega vračanja (nadomestitev

napačnega podatka s pravilnim) sta najpogostejša tipa vračanj v pripravljenih besedilih. Pri

spontanih in premišljenih besedilih pa so pogosta pomenska vračanja: ko je druga formulacija

natančnejša; ko drugi glagol namigne na naslednji vidik dogodka in ko izrazi v drugi

formulaciji pomenijo sklep, pojasnilo; med slovničnimi vračanji pa popravek oz. sprememba

glagolske oblike (Krajnc 2005: 274).

4.2 Javno politično govorjeno besedilo

Javna politična govorjena besedila zanimajo širšo javnost. Prevladujoči namen

(komunikacijska funkcija) javnih političnih govorjenih besedil je vplivanjski/pozivni, drugi

nameni so temu podrejeni, npr. informativni. Sonja Hudej (2002: 68) opredeljuje, da naj bi

pri oblikovanju pozivnih – vplivanjskih besedil tvorec, torej govorec, izhajal iz naslednjih

dejstev:

bil naj bi pozitivno naravnan in predpostavljal bi naj naslovnikov pozitiven

odziv,

zahtevo, prošnjo in druge koristne obojestranske posledice naj bi navedel

jasno,

utemeljil naj bi poziv,

naslovniku naj bi svetoval, kaj naj stori,

svoje besedilo naj bi zaključil spodbujajoče in prijazno.

Argumentacija je tako tipični slogovni postopek, razumljena pa je kot proces, v katerem naj bi

tvorec besedila pridobil naslovnika, da sprejme argumente, sklepe in vse, kar iz njih izhaja, da

bi govorec dosegel cilj oz. namen sporočanja, tj. prepričal nasprotnike in utrdil mnenje

somišljenikov, »prikriva korist, ki jo ima od dejanja, ali jo prikazuje kot naslovnikovo korist«

(Kunst Gnamuš 1984: 31). Kot navaja Gnamuševa (1984: 31) ima pri avtoritarnem razmerju

eden izmed udeleţencev večjo druţbeno moč in veljavo. Če je to sporočevalec, se lahko

odloči za ukaz; od naslovnika lahko zahteva dejanje, ki ni v naslovnikovem interesu, a s tako

zahtevo vendarle ne sproţi nujno konflikta. Postopke, pri katerih sporočevalec prikriva korist,

ki jo ima od dejanja, ali jo prikazuje kot naslovnikovo korist in odločitev za dejanje na videz

16

prepušča naslovniku, čeprav je njegova volja naslovniku ţe tudi ukaz, Gnamuš imenuje

manipulacija ali prikrivanje.

Tako so bistveni dejavniki, ki vplivajo na našo odločitev za posredno govorno dejanje, ocena

o tem, kdo bo imel od dejanja strošek ali korist,5 ocena druţbene moči ter načela obzirnosti,

vljudnosti in prikrivanja. Vsa ta sporazumevalna načela uravnavajo način našega izraţanja,

njihovo izbiro pa določajo druţbenomoralna podoba sporočevalca in njegove vrednote (Kunst

Gnamuš 1984: 32).

Javna politična besedila so v celoti vnaprej pripravljena, in sicer ali brana ali nebrana, in to

pomeni, da so lahko govorjena na pamet. Nebrana besedila so lahko ali premišljena ali

spontana. O premišljenih govorimo takrat, ko se govorec samo tematsko pripravi vnaprej s

pomočjo t. i. opornih točk in ko se sklicuje na predhodne govorce in dobesedno ponovi ali

kako drugače obnovi del njihove izjave. Govorčeva sposobnost oblikovanja smiselnega,

ustreznega, primernega in slovnično pravilnega besedila (vsebinska in površinska korektnost

besedila) pride najbolj do izraza pri spontanih besedilih, zlasti ko govorec govori o temi, ki ga

ne zanima ali mu je neprijetna (Krajnc 2005a: 34).

4.2.1 Jezik in politika

Kdo je politik? V Slovarju slovenskega knjiţnega jezika (SSKJ) najdemo naslednjo

opredelitev samostalnika politik:

1. kdor se poklicno ukvarja s politiko: bil je uspešen politik; imeti pogovore z vodilnimi

politiki države / buržoazni politik; levo usmerjeni politiki / profesionalni politik;

2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: je politik, da mu je malokdo

kos.

Politični diskurz je posredovanje političnih sporočil. Izraţa pripadnost politični skupini in je

namenjen razpoznavanju političnih govorcev glede na druge socialne skupine (Vreg 2000:

56). Začetki političnega diskurza segajo v politično skupnost polis. V njem so se oblikovala

sporočila o vseh oblikah druţbeno relevantnega ţivljenja (in ne samo političnega). Politični

diskurz, zlasti tisti, ki ga uporablja skupina na oblasti, je v vrednostni hierarhiji pogosto

visoko umeščen. Politični diskurz je diferenciran, ker se na področju politike pojavljajo

5 Leech opredeli dve pragamtični lestvici, ki vplivata na posredno izraţanje. To sta lestvica stroška/koristi (angl.

cost/benefit scale) in lestvica neobveznosti, izbirnosti (angl. optionality scale) ( Kunst Gnamuš 1984: 31).

17

različne interesne skupine; zato so interesne razlike med njihovimi izjavami večje (stranka na

oblasti – sindikati). Tudi diskurzi politične levice in desnice se razlikujejo. Diskurzi strank se

razlikujejo po načinu argumentacije in metodah prepričevanja. Politični diskurz pogosto

izgublja povezavo s stvarnostjo, ker govorci z evforično retoriko in ideološko argumentacijo

oblikujejo popolnoma drugo podobo stvarnosti. Običajno je poln politične in strokovne

argumentacije. Politiki po navadi ne govore z jezikom preprostih ljudi, zato se politični

diskurz razlikuje od diskurza mnoţičnih medijev in širše javnosti. Tak diskurz ne odpira

moţnosti, da bi ustvaril dialog z javnostjo in ljudi spodbudil k politični participaciji (Vreg

2000: 57).

4.2.1.1 Retorika kot veda o govoru

Po Ciceronu je govorništvo glava umetnosti (eloquentia caput artis). Benedetto Croce

razločuje štiri oblike izraţanja: čustveno ali neposredno, pesniško, prozno in govorniško.

Veljalo je, da se govorništvo od prvih začetkov staplja s poezijo. Retorika naj bi bila izraz

duševnega razpoloţenja po zakonih poslušalcev. Ob teh govorniških sestavinah, oplojenih z

izvirnostjo lastne misli, je bilo govorništvo kvalificirano kot literatura govorjene besede:

kvaliteta. Na govorniških odrih pa so se pojavljali tudi govorniki, ki jim je beseda gladko

tekla. Prevladovala sta trušč glasu in vzburkanost kretenj. Govorniška spretnost je zasenčevala

notranji vacuum: nekvaliteto. Obstaja ločnica med govorniško umetnostjo in govorniško

spretnostjo. Prva je ustvarjalna, njen nosilec je umetnik, druga je poustvarjalna, njen nosilec je

spretnostni govornik, ki mu beseda gladko teče. Posrečeno povezuje vsa govorniška izrazna

sredstva: besedo kot osnovno izrazno sredstvo ter spremljajoča nema soizrazila kot so

mimika, kretnje, drţa telesa, celotno vedenje (Vatovec 1968: 13–14).

Obstajajo različni pogledi na to, ali se govornik rodi ali je potrebna tudi šola ali talent in šola

in podobno. A najbrţ še danes velja: »Poeta nascitur, orator fit« (Pesnik se rodi, govornik se

izoblikuje) (Vatovec 1968: 15).

Pomembno je, da pri poslušalcih in/ali sogovorcih vzbudimo pozitivne predstave. To so tiste,

na katere jih kot govorniki ţelimo opozoriti. Pomembna je izbira pravih besed. Če nas

(so)govornik ţe z uvodnimi besedami potisne ob tla, namesto da bi nam vlil pogum, se nam

bo njegov nadaljnji govor zdel nesmiseln ali pa bomo imeli do govornika negativen odnos.

Kako se odzovemo, če se z nami kdo ne strinja?

18

Dobro je, da ga vprašamo, kaj ga moti, zakaj se ne strinja z nami, s čim se ne strinja, zakaj

sodi, da je naša trditev napačna. S takimi vprašanji prebudimo izkustveni spomin na sporni

del našega govora oziroma naših argumentov. Bistveno bolje bi bilo, če bi poslušalca vprašali,

kaj pri tej stvari je zanj novega, zanimivega, dobrega, kaj ga vznemirja, morda navdušuje, kaj

je zanj koristno.

Izogibajmo se nikalnicam.

Čim manj uporabljamo besede ne, nič, nihče, nikoli, noben, saj bomo z njimi prebudili

drugačen tok predstav, kot ţelimo. Tako lahko namesto Nimam nobene pripombe rečemo

Strinjam se, namesto To sploh ni slabo rečemo To je bilo zelo dobro ali Nikoli ni manjkal

rečemo raje Vedno je bil navzoč (Zidar 1996: 28–30).

Tudi na primerih izbranih govorov bomo videli, da bi se z izognitvijo nikalnicam lahko

izognili negativnemu vzdušju.

4.2.1.2 Merila za tvorbo javnega govorjenega besedila

Javna politična govorjena besedila so lahko pozivna, manipulativna in utemeljevalna.

Z izbranimi (ne)jezikovnimi sredstvi naj bi tvorec pridobil naslovnikovo pozornost, pri

naslovniku vzbudil ţeljo, ustvaril potrebo, si zagotovil soglašanje, ga pripravil na dejanje, ki

je tvorcu v korist (Hudej 2002: 68).

4.2.1.2.1.1 Merila, nanašajoča se na namen

Namen javnih političnih besedil je predvsem poziven, tudi prikazovalni. Drugi nameni pa so,

odvisno od okoliščin konkretnega govornega dejanja, lahko ustrezni ali pa neustrezni.

4.2.1.2.1.2 Merila, nanašajoča se na besedilo

Ta merila vplivajo na nastanek slovničnega in vsebinsko povezanega besedila, ki je ustrezno

tudi glede na prenosnik, v besedilu pa ne prihaja do kršitev Griceovih sporazumevalnih

maksim, razen če jih govorec krši hote (Krajnc 2005a: 41).

O Griceovih maksimah bomo podrobneje govorili kasneje.

4.2.1.2.1.2.1 Besedilo je slovnično – površinsko ustrezno povezano:

če so pravilno rabljena besedilotvorna sredstva,

če ima razvidno členitev po aktualnosti, stavčni red,

19

če vsebuje pomenska vračanja, paralelizem, konkretizacijo zaimka in druge

skladenjske strukture, ki blaţijo napor pri razumevanju besedila, pri čemer

mora govorec najti ustrezno razmerje med ekonomičnostjo, gospodarnostjo in

preobilnostjo informacij,

če vsebuje ustrezne pragmatične indikatorje urejenosti besedila in druge

začetnike,

če v besedilu niso prisotna mašila, zapolnjevalci vrzeli in druga sredstva, ki

kaţejo na omahovanje (hezitacijo) pri govorcu, prav tako v besedilu niso

pogoste skladenjske strukture, v katerih je nosilec vsebine predmetni odvisnik,

če imajo izreki v govorjenem besedilu ustrezno intonacijo (Krajnc 2005a: 41).

4.2.1.2.1.2.2 Besedilo je vsebinsko – globinsko ustrezno povezano:

če se navedene trditve, teze, ugotovitve, mnenja, sklepi, opisi, primerjave itd.

od glavne teme ne oddaljujejo, pač pa govorec z njimi utemeljujejo svoje ali

strankino stališče,

če ima besedilo razvidno tri- ali petdelno shemo: uvod, jedro (usmeritev,

predmet in sklep dvogovora) ter zaključek,

če ne vsebuje več napovedi tem, kot jih govorec v besedilu razvije,

če je sklep ali zaključek kot pika na i govorčevega govornega nastopa, kar

pomeni, da naj govorec učinek svojega besedila stopnjuje. To med drugim

lahko doseţe tako, da najprej navede bolj znane, manj sporne in manj čustveno

zaznamovane informacije, nazadnje pa manj znane, zelo sporne – pri tem naj

se očitno postavi na izbrano stališče in ga utemelji – in izrazito čustveno

zaznamovane informacije,

če je relevantno in primerno obseţno,

če se besedilu zaradi vnesenih delnih tem ne spremenita vsebina in namen

(Krajnc 2005a: 42).

4.2.1.2.1.3 Merila, nanašajoča se na tvorca besedila oz. govorca

Tvorec besedila, to je govorec, mora biti jezikovno spreten: sposoben mora biti oblikovati

vsebinsko in slovnično ustrezno ter sprejemljivo besedilo. Nadalje mora biti spoštljiv,

vljuden, samozavesten in hkrati skromen, biti mora pozitivno naravnan do naslovnika, teme in

okoliščin. Govorec naj bi v javnem govoru vikal soudeleţenca, ki ga sicer tika. Postavlja se

vprašanje, ali je zakrivanje dejanskega druţbenega odnosa med udeleţencema javne in uradne

20

govorjene komunikacije ustrezno ali ne gre morda za sprenevedanje in zavajanje pasivnega

ogovorjenega. Nedvomno je, da informacije o uradnosti nekega govornega poloţaja ne

dajemo le z vikanjem, ampak tudi z doslednim navajanjem nazivov in drugih izrazov

spoštovanja. Vendar smo lahko z vikanjem in rabo sicer ustreznih izrazov spoštovanja ţaljivi

do naslovnika, čemur naj bi se govorec v javnih in uradnih govornih poloţajih raje izognil, če

ne ţeli hkrati metati slabe luči nase.

21

4.2.1.2.2 Jezikovni spodrsljaji

V diplomskem delu preučujemo jezikovne spodrsljaje, pri tej točki pa omenjamo tudi besedne

nesmisle, zgolj kot predstavitev pojma po Slovarju slovenskega knjiţnega jezika. V

diplomskem delu smo besedne nesmisle zajeli v jezikovne spodrsljaje, ki jih smatramo kot

širši pojem.

Jezikovni spodrsljaji so spodrsljaji, ki so posledica tvorčevega neuspešnega sledenja

zakonitostim in značilnostim tvorjenja besedila v določenem jeziku na leksikalni/slovarski,

slovnični, besedilno-skladenjski in tematski ravni.

Po Slovarju slovenskega knjiţnega jezika (SSKJ 2005: 1281) je spodrsljaj opredeljen kot:

1. napaka, ki ne nastane zaradi neznanja, ampak zaradi trenutne raztresenosti, površnosti:

govorniku se je primerilo nekaj spodrsljajev; v prevodu je precej spodrsljajev / dramaturški,

jezikovni, pravopisni spodrsljaji; odpraviti tehnične spodrsljaje // manjša napaka, neuspeh: to

je že sedmi spodrsljaj pri desetih poskusih; spodrsljaj na tekmovanju

2. dejanje, ravnanje, ki je v nasprotju z druţbenimi normami: narediti, ekspr. zagrešiti

spodrsljaj; pri predstavljanju je prišlo do neljubega spodrsljaja; opravičiti se za spodrsljaj /

moralni spodrsljaj.

Nesmisel SSKJ (2005: 667) opredeljuje kot:

1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi

nesmisel / besedni nesmisli,

* filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja,

lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov;

2. kar nima moţnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal

nesmisel tega ukrepa nesmiselnost;

3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel /

pripovedovati nesmisle.

4.2.1.3 Metafora v političnem besedilu

V prispevku Joţice Čeh, Pogledi na metaforo, so opisani pogledi na metaforo, kot jih

prinašajo različne teorije metafore. Avtorica opozarja, da je kognitivna teorija povzročila

22

radikalne spremembe v tradicionalnem pojmovanju metafore, vendar je nekatere nastavke

kognitivnega pristopa zaslediti ţe mnogo prej.

Metafora se je iz prvotnega območja retorike in poetike preselila v najrazličnejše vede,

postala je predmet lingvistike, literarne vede, psihologije, psihoanalize, filozofije jezika,

semiotike, kognitivne znanosti, računalništva idr. (Čeh 2005: 75).

Več kot dvatisočletna zgodovina teorije metafore sega k Aristotelu, ki je o metafori pisal v

Poetiki in Retoriki. Tvorbo metafor je Aristotel razglasil za veliki dar, ki ga imajo pesniki, saj

je zatrdil, da metafora ne zapisuje obstoječe posebnosti, marveč ustvarja enkratno videnje

podobnosti med različnima predmetoma. Iz Aristotelovega pojmovanja metafore, to je

prevzemanja nepravega imena namesto pravega, izhaja, da je metafora jezikovni odklon

oziroma jezikovna posebnost in da jo je torej mogoče ustrezno zamenjati z dobesednim

izrazom, zato se imenuje substitucijska teorija metafore. Po Aristotelu ima metafora dve

vlogi; uporablja se za zapolnjevanje leksikalne praznine (katahreza), predvsem pa kot pesniški

okras, kar pomeni, da je njeno primarno mesto v pesniškem jeziku, medtem ko je vsakdanji

jezik brez metafor, kar je v močnem nasprotju z dognanji kognitivne lingvistike, ki pravi, da

je prav vsakdanji jezik močno prepreden z metaforo (Čeh 2005: 76).

Med tradicionalne teorije prištevamo tudi primerjalno teorijo metafore, svoje korenine ima

prav tako v antiki, pri Aristotelu, Ciceronu in Kvintilijanu. Podobno kot Aristotel je tudi

Ciceron zatrdil, da je metafora velik okras govora (Čeh 2005: 76).

Med najvidnejše predstavnike interakcijske teorije pa spadajo I.A. Richards, Max Black, Paul

Ricoer idr. O metafori lahko po Richradsu govorimo tedaj, ko imamo dve misli o različnih

stvareh, ki delujeta hkrati in se naslanjata na eno besedo ali izraz, smisel pa je rezultat njunega

medsebojnega učinkovanja. Richardsove ideje o metafori je razvijal Black in uvedel pojem

interakcijske teorije. Metaforo je opredelil kot besedno ali stavčno zvezo, v kateri mora biti

vsaj ena beseda uporabljena metaforično (ţarišče), hkrati pa vsaj ena dobesedno (okvir).

Metafora ponuja nov pogled na glavni predmet, stranski predmet je šablona, skozi katero

ugledamo glavni predmet v novi luči. Interakcijski model metafore je Black razloţil ob

konkretnem primeru metafore Človek je volk. Glavni predmet (človek) in stranski predmet

(volk) delujeta kot sistema. Bralec si mora ustvariti sistem implikacij o volku. Black je

prepričan, da za metaforo ni odločilno, ali so splošne lastnostni stranskega predmeta resnične,

temveč predvsem to, da prinašajo ustrezne in svobodne evokacije. Metafora Človek je volk

23

priklicuje volčje implikacije, kot so divji, krvoločen, zvit, ţivalski idr. Če je človek volk,

potem denimo uničuje druga ţiva bitja, je divji, lačen, v neprestanem boju itd. Metafora po

Blacku povzroči spremembe tudi v stranskem predmetu, v metafori Človek je volk naj bi

postal volk bolj človeški kot sicer (Čeh 2005: 77).

Kognitivna teorija metafore, ki jo s soavtorji izgrajuje Georg Lakoff, poskuša popolnoma

zavreči iz antike podedovano prepričanje, da je metafora jezikovna figura, sredstvo

pesniškega in retoričnega jezika. Predstavniki te teorije namreč izhajajo iz prepričanja, da

metafora kar najmočneje preţema naše vsakdanje ţivljenje in je predvsem pojav človekovega

mišljenja in delovanja, zato je njeno primarno mesto v kognitivnem sistemu in ne v jeziku.

Temeljno spoznanje kognitivne teorije metafore je, da je metafora osrednja oblika pojmovne

konceptualizacije in da se kot metaforični izraz pojavlja v vseh jezikovnih zvrsteh, od narečja

do zbornega jezika ali umetnosti do znanosti (Čeh 2005: 81–82).

V knjigi Kaj je metafora? (1998: 14–16) nam Boţidar Kante s filozofskega vidika predstavi

pojem metafore in pravi, da je metafora izrazno sredstvo našemu pisanju in govoru, ki dodaja

barvitost in čustveno napetost. Metafora lahko uporablja nove besedne zveze in kombinacije,

lahko napeljuje bralca k novim vpogledom v določeno področje. Ne daje nam nobene

bistvene ali nenadomestljive spoznavne razseţnosti. Dejanji interpretacije metafore in

tvorjenje metafore nista osrednji dejanji jezika in spoznavanja. Metaforični izraz je uporabljen

namesto ekvivalentnega, enakovrednega dobesednega izraza in tako ga je vselej mogoče

popolnoma nadomestiti. Z metaforo na nenavaden in posreden način povemo tisto, kar bi

lahko povedali dobesedno. Metafora nekako poţivi pogovor, preobleče stari, izrabljeni govor

v nove obleke. Najdemo jo na različnih področjih človekovega bivanja in delovanja, saj je

značilna za vsakdanji govor, gospodarstvo, filozofijo, znanost in ne nazadnje tudi za politiko.

Adrian Beard (2000) razlaga, da sta v politiki pomembni metafora in metonimija. Obe sta v

jeziku pogosto rabljeni in sta mnogokrat uporabna začetna točka za iskanje poti, s katerimi

operira politični jezik.

Metafora je besedna figura, za katero je značilno poimenovanje določenega pojava z izrazom,

ki v navadni rabi označuje kak drug podoben pojav.

Beard pravi, da sta pomembna vira metafor v politiki šport in vojna. Te metafore uporabljajo

tako tisti, ki se ukvarjajo s politiko, kot tisti, ki o njej poročajo; torej mediji. Te metafore

24

najdemo tudi v slovenskih medijih, npr: knockoutirati koga, poklekniti pred kom, Bela hiša v

vojni,…

Zelo popularne so tudi metafore, povezane z vremenom. Primera, oprta na spremenljivosti

med vremenskimi pojavi in politiko: V politiki se vse tako hitro spreminja kakor pri vremenu.

Zelo pogosta je beseda temperatura kot izraz za meteorološki pojem. Poleg politične

temperature najdemo še naslednje primere:

Temperature italijansko - avstrijskih odnosov se približuje ledišču.

Avgustovske temperature na termometru kulturne revolucije so bile neizpodbitno visoke in

moskovski politični vremenarji so jih pozorno spremljali.

V izredno pogostem nastopanju metaforičnosti se seveda zgodi, da nastanejo slabe, bodisi

preobloţene, metafore ali pa je besedilo (ali pa njegov del) s preveč metaforami ţe

nepregledno (Korošec 1998: 13).

V predstavljenih primerih sicer ne najdemo metafor vojne, vremena ali športa, vendar pa

govorec zelo pogosto uporablja metaforo kulturno oko. V enem izmed predstavljenih

govorov uporabi tudi metaforo ptice selivke.

25

5 EMPIRIČNI DEL

Za analizo govorov v diplomskem delu smo kot govorca izbrali mariborskega ţupana Franca

Kanglerja, saj ima svoj način izraţanja; javnosti iskreno pove, kaj misli, ne skriva veselja in

sreče niti razburjenja ali jeze, ob tem pa se ne trudi govoriti knjiţno-zborno, ampak uporablja

narečno govorico, kot npr. v krepko označenih primerih:

- Glejte to slišim od vas in jas dobenega takiga dokumenta nisn podpiso to je prvo,

drugič pa rebalans proračuna še ni bil sprejet,

- vi najboljše vete,

- glede na to, da ni blo postavljeno vprašanje,

- jaz bi vseeno proso,

- se pravi po eno karto dvajset vožn, se pravi nekateri so prišli na mesnc po vozovnice

po šest krat po dvajset,

- in mi dovolite, da se prvo dotaknem tako imenovane Pekarne.

Predhodno smo spoznali, da je govorjeno besedilo rezultat sporočanjskega procesa, v katerega

vstopata vsaj dva udeleţenca z vsem, kar sta in kar ju obdaja, ter s tem, kakšno je druţbeno

razmerje med njima. Govorjeno besedilo je torej hkrati rezultat procesa in proces sam;

potrebno ga je razumeti kot nekaj gibljivega, kot nekaj, kar se spreminja v skladu s trajanjem

sporočanja. Zgradba govorjenega besedila je rezultat interakcijskega učinkovanja pri

uveljavljanju pravil, zato so v teh besedilih pogoste modifikacije skladenjskih zgradb glede na

značilnosti zapisanega besedila (povzeto po Krajnc 2005: 77).

V empiričnem delu bomo obravnavali osem govorjenih besedil oziroma delov besedil.

Besedila bomo analizirali besediloslovno in skladenjsko. Besediloslovno z vidika de

Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev besedilnosti. Prav tako bomo pri besediloslovni

analizi ugotavljali razrede ilokucijske sile po Austinu in navedli primere.

Predstavili bomo kriterije besedilnosti, ki se pojavljajo v nekaterih izbranih govorih, opredelili

besedilno povezovanje na vsebinski in izrazni ravni, kjer bomo s primeri predstavili katera

besedilotvorna sredstva se pojavljajo.

26

Pri skladenjski analizi bomo predstavili tiste skladenjske značilnosti posameznega govora ali

pasaţe6 govora, ki so se nam zdele najbolj izrazite. Med temi so preobilje ali redundanca,

izpust ali elipsa, stilno zaznamovan besedni red, neustrezna raba vezniške besede, pritegnitev

ali atrakcija, poudarjanje ali antielipsa, napačna raba zaimkov ipd.

V nadaljevanju je najprej predstavljeno gradivo s kratkim pregledom nastanka preučevanih

govorov, seznanimo se z izrazom kanglerizem7, nato predstavimo govorca, oziroma

sporočevalca Franca Kanglerja. Govore analiziramo, kot smo omenili zgoraj, dodamo primere

in (lastno) argumentacijo.

Poglavje zaključimo s povzetkom preučevanega v empiričnem delu, na enem mestu strnemo

najpogostejše predstavljene jezikovne spodrsljaje in zapišemo ugotovitve.

6 Pasaţa (SSKJ 2005: 822) je del, odlomek (kakega besedila, umetniškega dela).

Pasaţa (Krajnc Ivič 2009: 258) je govorni odstavek – tematsko zaokroţena diskurzivna enota, sestavljena iz vsaj

ene sekvence. 7 Pogosteje kot kanglerizem se uporablja izraz kanglizem, ki pa je napačen.

27

5.1 Gradivo

Gradivo je bilo posneto na sejah Mestnega sveta ali ob drugih priloţnostih in prireditvah.

Prvi govor (A) je bil posnet v ţupanovi pisarni, drugi govori pa so ali sneti s spleta ali so bili

za namen analize v okviru tega diplomskega dela, posredovani s strani Sluţbe mestnega sveta.

Govor B smo izbrali, ker se ţupan razburi in je zato tudi govor bolj zanimiv, govor C je

slavnostni govor s prireditve ob saditvi drevesa miru v Mestnem parku, govor D predstavlja

tujke, a se ponesreči izbor besede, in prikazuje ţupanovo prosto govorjenje, v odgovorih

svetnicam in svetnikom na seji Mestnega sveta.

Na koncu predstavljamo še nekaj kratkih izsekov, ki smo jih označili kot »pasaţa plus

zaporedna črka«, kjer lahko posebej izpostavimo nesmisle. Tudi ta gradiva so s sej Mestnega

sveta, pridobljena pa so bila s pomočjo novinarjev Radia City, ki vneto spremljajo in

zapisujejo ţupanove spodrsljaje oziroma t. i. kanglerizme. Izraz kanglerizem se je splošno

prijel med mariborskimi svetniki, novinarji in drugimi, opisuje pa prav jezikovne spodrsljaje

mariborskega ţupana.

Za namene obeh analiz (skladenjska analiza in analiza iz vidika de Beaugrandovih in

Dresslerjevih kriterijev) je bilo potrebno posneta besedila, t. i. magnetograme, ustrezno

obdelati, to je pretvoriti iz govorjenega v zapisan jezik. Ker nismo pridobili stavčnofonetične

aparature, smo to počeli sami, ročno s poslušanjem in zapisovanjem besedila (govori A, B, C,

E), in sicer v program Microsoft Word. Novinarji Radia City so nam posredovali pasaţe

govorov F, G, H in Sluţba za delovanje Mestnega sveta govor D. Govore A, B, C in E smo

sneli s spleta in vse pretvorili v program mp3. Nato smo, kot rečeno, govore prepisali.

V nadaljevanju bomo analizirali govore, ki smo jih zajeli v naše diplomsko delo. Označili

smo jih črkovno, in sicer govor A, govor B, govor C, govor D, govor E in pasaţe govorov F,

G in H.

28

5.2 Predstavitev tvorca župana Franca Kanglerja

Ţupan Mestne občine Maribor Franc Kangler (Slovenska ljudska stranka, SLS) se je rodil 8.

julija 1965 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval v Dupleku, nato pa izobraţevanje

nadaljeval na Srednji kadetski šoli v Tacnu. Uspešno je diplomiral iz ekonomije.

Svojo poklicno pot je začel v organih za notranje zadeve Republike Slovenije in tam deloval

do leta 1995, ko se je zaposlil kot tajnik občine Duplek. Leta 1996 je bil prvič izvoljen za

drţavnozborskega poslanca Republike Slovenije in v Drţavnem zboru zastopal interese

Maribora in krajev severovzhodne regije. 4. decembra. 2006 so ga občanke in občani mesta

Maribor izvolili za ţupana Mestne občine Maribor. Od 1. julija 2007 opravlja funkcijo

profesionalno.

29

5.3 Analiza izbranega gradiva

Izbrano gradivo bomo analizirali z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev;

situacijskost, namernost, besedilno povezovanje in informativnost.

Pri besedilnem povezovanju obravnavamo besedilno povezovanje na vsebinski ravni, in sicer

medbesedilnost, kohezijo, koherenco in morebitno kršenje maksim Griceovega sodelovalnega

načela ter besedilno povezovanje na izrazni ravni, ki ga razdelimo na primere z

besedilotvornimi sredstvi in nekatere, najbolj izrazite, skladenjske značilnosti izbranih

govorjenih besedil.

5.3.1 Analiza govora A z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev

Besedilna oz. besedilotvorna merila kot so kohezija, koherenca, namernost, sprejemljivost,

informativnost, situacijskost in medbesedilnost (Ţele 2008: 64–65) delujejo kot 1)

konstitutivna načela besedilnega komuniciranja in kot 2) urejevalna načela, ki besedilno

komunikacijo urejajo v smislu a) učinkovitosti oz. zmoţnosti udeleţencev, b) efektivnosti oz.

moţne rezultativnosti besedila za dosego cilja in c) ustreznosti oz. usklajenosti besedila s

situacijskim kontekstom in načinom.

5.3.1.1 Situacijskost

Izraz situacijskost uporabljamo splošno kot oznako za tiste dejavnike, ki besedilo naredijo

relevantno za posamezno situacijo, v kateri neka pojavitev nastopi; velja bodisi za situacijo, ki

obstaja v tem trenutku, bodisi za situacijo, ki se jo da rekonstruirati. Le redko pride do

učinkov v izrazu neke situacije, ne da bi bili podvrţeni posredovanju, to je, ne da bi

udeleţenec komunikacije v svoj model komunikacijske situacije vpletel lastna prepričanja in

cilje (de Beaugrande-Dressler 1992: 116).

V govoru A je ţupan govoril iz glave, govora ni imel pripravljenega vnaprej niti ga ni bral,

vedel je le, da bo govor uporabljen za potrebe naloge in da bo sneman. Vendar, kot bo moč

ugotoviti iz govora, ga snemanje ni obremenjevalo in se ni trudil govoriti knjiţno ali po

kriterijih, ki smo jih omenjali v teoretičnem delu.

Predvsem pa si želim kot župan… Govorec argumentira, kaj si ţeli in zakaj si to ţeli.

30

5.3.1.2 Namernost

Namernost je teţnja tvorca besedila, da jasno sporoča svoj namen, sprejemljivost je

pripravljenost bralca, da iz besedila razbere zanj pomembne informacije.

De Beaugrande in Dressler (1992: 84) sta vpeljala pojem namernosti (intencionalnosti) z

namenom, da bi s tem izrazom zajela namere tvorca besedila. V oţjem pomenu besede

namreč tvorec intendira svoj izdelek kot kohezivno in koherentno besedilo, se pravi, da je

namera tvorca besedila ta, da bi bil njegov izdelek kohezivno in koherentno besedilo.

V širšem pomenu besede označuje namernost vsa sredstva, ki jih tvorci besedil uporabljajo za

sledenje svojim ciljem in za njihovo uresničevanje. Grice ugotavlja, da ima tvorec besedila

namero izreči besedilo, »zato, da bi prek poslušalčevega prepoznavanja te namere pri njem

dosegel določen učinek.«

Pri govoru A, ugotavljamo naslednja govorna dejanja:

- dejanje izrekanja (zgolj izrekanje besed in stavkov); sem lahko umestimo celoten

govor A

- perlokucijska dejanja (doseganje učinkov pri naslovniku besedila – naslovnika na

nekaj opozoriti, ga v kaj prepričati): predvsem pa si želim kot župan da skupaj, ki

imamo odgovornost do lokalne politike in ki kakorkoli kreiramo politiko v tem mestu

leta dva tisoč dvanajst v mestu povzročimo eno kulturno eksplozijo. Ta kulturna

eksplozija mora povzročit kulturni razcvet in ta kulturni razcvet mora bit prisoten v

vsaki sleherni slovenski vasi. Ne samo slovenski vasi, predvsem si želim, da se kulturni

razcvet čuti tako v evropski uniji, kot izven evropske unije in njihovih meja.

Ţelja oziroma izraţanje ţelje še nima učinka, vendar pa ţeli tvorec učinkovati oz. vplivati na

naslovnika.

V govoru A najdemo primere:

a) verdiktiv

Primer podaje mnenja, vrednotenja: Dvanajsti maj dva tisoč devet je zgodovinski dan za

Mestno občino Maribor. V zgodovini Slovenije ni bilo pomembnega takšnega datuma kot je

dvanajsti maj, saj je dvanajstega maja, ee svet ministrov v Bruslju Mestno občino Maribor,

skupaj s partnerskimi mesti, proglasil za kulturno prestolnico Evrope leta dva tisoč dvanajst.

31

Primer ocene: To pomeni za Mestno občino Maribor en velik kulturni zalogaj, predvsem pa je

pomembno, da kultura, ki je bila v vzhodni kohezijski regiji v Sloveniji v preteklosti globoko

zanemarjena dobi svojo priložnost, svoj izziv in da vse te priložnosti, ki jih Evropa kakorkoli

Evropa ponuja tudi izkoristi.

b) komisiv

Primer obljube, zagotovila: Ta kulturna eksplozija mora povzročit kulturni razcvet in ta

kulturni razcvet mora bit prisotn v vsaki sleherni slovenski vasi.

c) behabitiv

Primer hvale: Saj je dvanajstega maja, ee svet ministrov v Bruslju, Mestno občino

Maribor, skupaj s partnerskimi mesti, proglasil za kulturno prestolnico Evrope leta dva

tisoč dvanajst.

Primer izziva: Sam osebno imam v sebi veliko zadovoljstvo da bo mesto Maribor kulturno

evropsko središče in da bo vsa Evropa z svojim kulturnim očesom leta dva tisoč dvanajst

ozrta v samo mestno središče in mestna dogajanja.

Primer ţelje: predvsem pa si želim kot župan,… ali Ne samo slovenski vasi, predvsem si

želim, da se kulturni razcvet čuti tako v evropski uniji, kot izven evropske unije in njihovih

meja.

5.3.1.3 Besedilno povezovanje

5.3.1.3.1 Besedilno povezovanje na vsebinski ravni

5.3.1.3.1.1 Medbesedilnost

Gre za pripovedno oz. narativno besedilo, saj govorec niza dogodke in dejanja. Bistvo

pripovedi je vrednotenje dogodka.

5.3.1.3.1.2 Kohezija

Kohezija je po de Beaugrande-Dresslerju način, kako so sestavine posameznega besedila med

seboj povezane; temelji pa na slovničnih odvisnostih.

Kohezija pri spontanem govorjenju včasih manjka:

32

Predvsem pa si želim kot župan da skupaj, ki imamo odgovornost do lokalne politike in ki

kakorkoli kreiramo politiko v tem mestu leta dva tisoč dvanajst v mestu povzročimo eno

kulturno eksplozijo.

5.3.1.3.1.3 Koherenca

Pri koherenci so elementi besedila medsebojno dostopni in relevantni. Pomemben je smisel,

in sicer za označevanje tistega védenja, ki je v besedilu dejansko posredovano. V običajnih

okoliščinah ima besedilo en sam smisel. Če ta ni jasen, lahko pride do nedoločenosti in

dvoumnosti. Lahko pa se zgodi, da pride do polivalence, to je do posredovanja več smislov

hkrati, a to ne velja za naš primer.

Smisel govora A je, da je za mesto pomembna pridobitev naziva EPK 2012. Vendar se ţupan

lovi ob izrazju. Ob vzhičenosti nad dogodkom ţeli povedati veliko, a mu zmanjka besed in se

ponavlja, hkrati pa tudi kopiči nesmisle in se začne zapletati.

Izreče tudi jezikovne spodrsljaje, ki bi mu jih lahko javnost zelo očitala, in sicer: Dvanajsti

maj dva tisoč devet je zgodovinski dan za Mestno občino Maribor. V zgodovini Slovenije ni

bilo pomembnega takšnega datuma, kot je dvanajsti maj, saj je dvanajstega maja ee svet

ministrov v Bruslju Mestno občino Maribor, skupaj s partnerskimi mesti proglasil za kulturno

prestolnico Evrope leta dva tisoč dvanajst.

Zakaj ta primer opredeljujemo kot besedni nesmisel? Če SSKJ opredeljuje nesmisel kot nekaj,

kar je v nasprotju z logiko, potem je prav ta primer lahko tak. Reči, da v zgodovini drţave ni

pomembnejšega datuma, kot je datum, ko je mesto Maribor dobilo naziv EPK, je zelo tvegana

poteza z vidika zgodovinskih dejstev in priznanih mejnikov.

Tukaj gre za primera napihovanja (dvanajsti maj dva tisoč devet je zgodovinski dan) in

pretiravanja (v zgodovini Slovenije ni bilo pomembnega takšnega datuma).

Da bi še bolj poudaril pomembnost pridobitve naziva, začne stopnjevati:

Ta kulturna eksplozija mora povzročit kulturni razcvet in ta kulturni razcvet mora bit prisoten

v vsaki sleherni slovenski vasi. Ne samo slovenski vasi, predvsem si želim, da se kulturni

razcvet čuti tako v Evropski uniji, kot izven Evropske unije in njihovih meja.

5.3.1.3.1.4 Kršenje maksim Griceovega sodelovalnega načela

V govoru A je kršena maksima količine, ki se glasi Oblikuj svoj prispevek toliko informativno

(ne pa bolj), kot je potrebno.

33

Iz govora je razvidno, da govorec podaja preveč (enakih) informacij, ki ne povedo ničesar,

česar še ne bi vedeli. EPK 2012 se v besedilu ponovi v različnih oblikah; prisotne so

nanašalnice in sonanašalnice (zgodovinski dan, kulturna prestolnica Evrope, kulturni zalogaj,

kulturno evropsko središče, mestno središče in dogajanja, kulturna eksplozija, kulturni

razcvet).

Kršena je tudi maksima načina, ki zajema nekatere postopke urejanja in predstavitve besedil:

» Izogibaj se nejasnosti v izraţanju!«

»Izogibaj se večpomenskosti!«

»Bodi kratek!« in

»Pazi na red!«.

Kršene so vse navedene maksime načina, kar lahko vidimo tudi samo v eni povedi, npr. To

pomeni za Mestno občino Maribor en velik kulturni zalogaj, predvsem pa je pomembno, da

kultura ki je bila v vzhodni kohezijski regiji v Sloveniji v preteklosti globoko zanemarjena

dobi svojo priložnost, svoj izziv in da vse te priložnosti, ki jih Evropa kakorkoli Evropa

ponuja, tudi izkoristi.

Govorec v pasaţi izrazi nasprotje – priložnost in izziv.

Enako velja za naslednji odstavek: Sam osebno imam v sebi veliko zadovoljstvo, da bo mesto

Maribor kulturno evropsko središče in da bo vsa Evropa, z svojim kulturnim očesom leta dva

tisoč dvanajst, ozrta v samo mestno središče in mestna dogajanja, predvsem pa si želim kot

župan, da skupaj, ki imamo odgovornost do lokalne politike in ki kakorkoli kreiramo politiko

v tem mestu, leta dva tisoč dvanajst v mestu povzročimo eno kulturno eksplozijo.

Sam osebno imam v sebi veliko zadovoljstvo – primer spodrsljaja; osebno in v sebi je

slovnični nesmisel (ponovitev izraţenega).

Govorec krši načelo, da mora biti v govoru jasen, govorec ni kratek, ni jedrnat (predvsem pa

si želim kot župan, da skupaj, ki imamo odgovornost do lokalne politike in ki kakorkoli

kreiramo politiko v tem mestu, leta dva tisoč dvanajst v mestu povzročimo eno kulturno

eksplozijo) in se ne ozira ne vrstni red (kulturno evropsko središče, v mestu povzročimo eno

kulturno eksplozijo).

34

Prisoten je tudi apel oz. poziv – ţupan poziva javnost in vse, ki imajo v mestu vpliv, naj

sodelujejo pri povzročitvi »kulturne eksplozije«.

5.3.1.3.2 Besedilno povezovanje na izrazni ravni

5.3.1.3.2.1 Besedilotvorna sredstva

5.3.1.3.2.1.1 Ponovne pojavitve

Preprosta ponovitev elementov ali vzorcev, tako se velikokrat pojavita Evropska kulturna

prestolnica in Evropa, četudi ne vedno potrebno, kulturni razcvet, datum, mesto.

5.3.1.3.2.1.2 Parafraza

Vsebina, ki je ponovno uporabljena, vendar z novimi izrazi; npr. kulturno središče

kulturnim očesom, kulturni razcvet.

5.3.1.3.2.2 Skladenjske značilnosti govorjenih besedil

Med skladenjske modifikacije besedilnega povezovanja sodijo nedokončane skladenjske

strukture kot zamolk (aposiopeza), preskok (anakolut), izpust (elipsa) in samostojni odvisni

stavek, spremembe besednega reda in paralelizem (Ţele 2008: 64).

5.3.1.3.2.2.1 Izpust ali elipsa

Izpust sobesedilnega antecedenta (osebnega, celostnega ali kazalnega zaimka): predvsem pa si

želim kot župan da skupaj, ki imamo odgovornost…

5.3.1.3.2.2.2 Stilno zaznamovan besedni red

Pri govoru A najdemo stilno zaznamovan besedni red: pomembnega takšnega datuma, to

pomeni za Mestno občino Maribor, si želim kot župan.

5.3.1.3.2.2.3 Raba pridevniškega določila namesto prislovnega

Zasledimo rabo pridevniškega določila namesto prislovnega.

Primer: pomembnega takšnega datuma. Pravilna uporaba je tako pomembnega datuma.

5.3.1.3.2.2.4 Nestična ponovitev – redukcija

Primer redukcije najdemo v tretji povedi, in sicer govorec ponovi besedo Evropa: »…in da

vse te priložnosti, ki jih Evropa kakorkoli Evropa ponuja…«.

35

5.3.1.3.2.2.5 Napake v navezovanju

Pri govoru A najdemo napako v navezovanju, in sicer pri rabi mnoţinske oblike zaimka

namesto edninske. Primer: »…kot izven Evropske unije in njihovih meja.«

5.3.1.3.2.2.6 Preobilje – redundanca

Primer redundance pri govoru A: sam osebno imam v sebi …, v vsaki sleherni.

5.3.1.3.2.2.7 Vračanja

Govorec v določenem trenutku nima stabilne predstave o tem, kako bo razvijal temo, in

ugotavlja, da način, s katerim je začel oblikovanje, ni ustrezen, zato mora izhodiščno

formulacijo popraviti, spremeniti, modificirati; tako večinoma iz subjektivnih razlogov prihaja

do nastanka vračanj (Krajnc 2005: 73).

Z vračanji se nekaj popravlja, na novo oblikuje, preoblikujejo se lahko misli. Vračanje je

osnovna značilnost nepripravljenega govora, kar govor A je. Poznamo slovnična in pomenska

vračanja, pri slednjih govorec išče primernejše in ustreznejše besede.

Dvanajsti maj dva tisoč devet je zgodovinski dan za Mestno občino Maribor. V zgodovini

Slovenije ni bilo pomembnega takšnega datuma kot je dvanajsti maj, saj je dvanajstega maja,

ee, svet ministrov…

Ponavlja se datum 12. maj 2009 in zgodovinski dan, v zgodovini Slovenije.

… da bo mesto Maribor kulturno evropsko središče…, da bo Evropa ozrta v samo mestno

središče…

… predvsem pa si želim kot župan, da skupaj, ki imamo odgovornost do lokalne politike in ki

kakorkoli kreiramo politiko v tem mestu, leta dva tisoč dvanajst v mestu povzročimo eno

kulturno eksplozijo. Ta kulturna eksplozija mora povzročit kulturni razcvet in ta kulturni

razcvet mora bit prisoten v vsaki sleherni slovenski vasi. Ne samo slovenski vasi, predvsem si

želim, da se kulturni razcvet čuti tako v Evropski uniji, kot izven Evropske unije…

Govorec se vrača in preoblikuje misli, a se ves čas ponavlja, s tem pa poudarja oziroma

stopnjuje učinek izrečenega.

Kulturno evropsko središče – mestno središče, v tem mestu – v mestu, kulturno eksplozijo –

kulturna eksplozija, kulturni razcvet – kulturni razcvet, Evropski uniji – Evropske unije.

36

Pri spontanem govorjenju so ponovne pojavitve pogoste, saj ni časa za načrtovanje in

razmišljanje o besedah.

5.3.1.4 Informativnost

De Beaugrande in Dressler (1992: 101) označujeta z izrazom informativnost stopnjo novosti

ali nepričakovanosti neke predstavitve za sprejemnika. Ta novost se ponavadi uporablja v

zvezi z vsebino. Stopnja informativnosti naj bi bila trojna, in sicer zgornja, spodnja ali

dozdevna povsem zunaj mnoţice izbirnih moţnosti.

Informativnost prve stopnje je, kadar je neka trditev ali stvar opazno v zgornjem delu

verjetnostne lestvice; nekaj, kar je povsem napovedljivo, situacija pojavitve je po navadi

očitna (primer znak STOP; vemo, kaj pomeni in kako ob njem ravnati).

Lahko bi rekli, da ima govor A informativnost prve stopnje, to pomeni, da je informativnost

nizka: »Dvanajsti maj dva tisoč devet je zgodovinski dan za Mestno občino Maribor. V

zgodovini Slovenije ni bilo pomembnega takšnega datuma, kot je dvanajsti maj, saj je

dvanajstega maja, ee svet ministrov v Bruslju Mestno občino Maribor, skupaj s partnerskimi

mesti proglasil za kulturno prestolnico Evropa leta dva tisoč dvanajst.«

Še bolj se to kaţe v tretjem govoru, govoru C, ko bi skoraj lahko predvideli, kdaj bo govorec

omenil EPK 2012.

37

5.4.1 Analiza govora B (pasaže) z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev

5.4.1.1 Situacijskost

Pomembna dejavnika pri situacijskosti sta prostor in čas sta. Pri analiziranem govoru gre za

javno tribuno, kjer so prisotni predstavniki občine ter medijev in zainteresirana javnost.

Izraz situacijskost uporabljamo splošno kot oznako za tiste dejavnike, ki besedilo naredijo

relevantno za posamezno situacijo, v kateri neka pojavitev nastopi.

Govor B je bil posnet, na javni tribuni o prerazporeditvi proračunskih sredstev za potrebe

Kulturnega doma Kamnica. Tribuna je bila posneta 23. 10. 2008, in sicer smo izbrali izsek iz

javne tribune o financiranju EPK 2012, natančneje, o preureditvi Kulturnega centra Pekarna

(KC Pekarna) in prerazporeditvi proračunskih sredstev za potrebe Kulturnega doma Kamnica.

Na javni tribuni je bilo več govornikov, predstavniki mestne uprave, ţupan, predstavniki KC

Pekarna, ki so se ob novici, da bo Mestna občina Maribor vzela denar omenjenemu centru za

potrebe drugega objekta, zelo razburili. Prisotni so bili še predstavniki nevladnih organizacij,

zainteresirana javnost in mediji.

Posamezniki, ki želijo kakorkoli preko sredstev javnega obveščanja nekoga spreminjat in

kreirat neresnico pa pa nekaj podobnih stvari.

Iz te pasaţe je razvidno, da je govorec prepričan v to, da posamezniki medijem (namerno)

predstavljajo neresnično plat dotične in morda še katere druge zgodbe: nekaj podobnih stvari.

5.4.1.2 Namernost

Namernost tvorca po določenem načrtu z uporabo zakonitosti koherence in kohezije uresničiti

besedilo oz. ubesediti določeni cilj sporočanja (Ţele 2008: 65).

V govoru B ţeli govorec prepričati poslušalce in soudeleţence javne tribune, da

prerazporeditve ne bo oz. da rebalans še ni sprejet in zato ni še nič zamujeno. V govoru B gre

za naslednja delna dejanja govornih dejanj:

- dejanje izrekanja (zgolj izrekanje besed in stavkov). Sem lahko umestimo celoten

govor B. Govorec pove svoje mnenje in se o nekaterih zadevah tudi izreče (sum na

napačno predstavljanje resnice v medijih: ne pa posamezni posamezniki, ki želijo

kakorkoli preko sredstev javnega obveščanja nekoga spreminjat in kreirat neresnico).

Gre za ţupanovo argumentacijo in protiočitek.

38

- perlokutivna dejanja (kot doseganje učinkov pri naslovniku besedila – naslovnika na

nekaj opozoriti, ga v kaj prepričati): »Poglejte še enkrat – sredstva so zagotovljena in

ni potrebn rebalans in ni potrebne nobene umetnosti da bi ta sredstva premeščali iz

ene postavke v drugo.« Dodatna razlaga, argumentacija, odgovor na očitek,

napad.

Govorno dejanje, ki ga opravimo z izrekanjem, je sestavljeno iz dejanja izrekanja (lokucijsko

dejanje), dejanja vplivanja (ilokucijsko dejanje) in dejanja učinkovanja (perlokucijsko

dejanje): sporočevalec v skladu s svojimi potrebami, ţeljami izbere propozicijo (pomensko

podstavo povedi), jo glede na namen ubesedi, tj. da ji ilokucijsko moč, in hkrati z izrekanjem

vpliva na naslovnika; šele z razkodiranjem, interpretiranjem lahko izrečeno na naslovnika

učinkuje (Krajnc 2005: 27).

V govoru B najdemo naslednje vrste govornih dejanj:

a) verdiktiv

Primer podaje mnenja, ocene: Poglejte se enkrat – sredstva so zagotovljena in ni potrebn

rebalans in ni potrebne nobene umetnosti da bi ta sredstva premeščali iz ene postavke v

drugo.

b) eksercitiv

Primer uveljavljanja oblasti – svaritev: Pa glejte Mestni svet je tisti gospod Raič, vi najbolše

vete kot dolgoletni uradnik, da je Mestni svet tisti, ki proračunske postavke spreminja ne pa

posamezni posamezniki, ki želijo kakorkoli preko sredstev javnega obveščanja nekoga

spreminjat in kreirat neresnico.

c) komisiv

Primer obljube, zagotovila: Poglejte se enkrat – sredstva so zagotovljena.

d) behabitiv

Primer opozorila: vi najbolše vete kot dolgoletni uradnik.

e) ekspozitiv

Primer: sem bi lahko uvrstili celotno pasaţo govora B.

Pa glejte Mestni svet je tisti gospod Raič, vi najbolše vete kot dolgoletni uradnik, da je Mestni

svet tisti, ki proračunske postavke spreminja ne pa posamezni posamezniki, ki želijo kakorkoli

39

preko sredstev javnega obveščanja nekoga spreminjat in kreirat neresnico pa pa nekaj

podobnih stvari. Poglejte se enkrat – sredstva so zagotovljena in ni potrebn rebalans in ni

potrebne nobene umetnosti da bi ta sredstva premeščali iz ene postavke v drugo.

5.4.1.3 Besedilno povezovanje

5.4.1.3.1 Besedilno povezovanje na vsebinski ravni

5.4.1.3.1.1 Medbesedilnost

Medbesedilnost je odvisna od trenutne komunikacije in še zlasti od različnih vsebin oz.

védenj različnih udeleţencev v komunikaciji (Ţele: 2008: 65).

Tudi tukaj gre za narativno besedilo. Govorec odgovarja nekomu iz občinstva (razumemo

lahko, da je to gospod, ki se piše Raič) in ga pouči o postopkovnih zadevah.

Na tem mestu je govorec tudi piker (to je moč slišati na posnetku), morda nekoliko nesramen:

»vi najbolše vete kot dolgoletni uradnik«, iz samega besedila pa je razvidno namigovanje8,

branjenje.

5.4.1.3.1.2 Koherenca

Povedali smo, da ima v normalnih okoliščinah besedilo en sam smisel. Če ta ni jasen, lahko

pride do nedoločenosti in dvoumnosti.

Teme v govoru B so sicer povezane – govorci se navezujejo na to, ali je rebalans proračuna

potreben ali ne in kdo je odobril prerazporeditev.

V govoru B pride tudi do nedoločenosti oz. dvoumnosti: da je Mestni svet tisti, ki

proračunske postavke spreminja ne pa posamezni posamezniki, ki želijo kakorkoli preko

sredstev javnega obveščanja nekoga spreminjat in kreirat neresnico pa pa nekaj podobnih

stvari.

Tukaj ni povsem razumljivo, kako ţelijo posamezniki kreirati neresnico, kaj povedo medijem,

koga ţelijo spreminjati (najbrţ bi bilo pravilno vprašanje, kaj) in kako kdo kreira neresnico ter

katere so podobne stvari. Tvorec torej opredeli neresnico kot stvar, vprašamo pa se lahko tudi,

kaj je podobno neresnici: pa pa nekaj podobnih stvari.

8 Besedilno namigovanje (angl. text allusion) je način rabe dobro znanih besedil in sklicevanje nanje. Načeloma

se lahko tvorec besedila sklicuje na vsako poljubno dosegljivo prejšnje besedilo (De Beaugrande in Dressler

1992: 131).

40

Posamezni posamezniki – gre za primer leksikalnega spodrsljaja.

Tako se nam je porodil kup vprašanj, na katera nimamo odgovora, govorec pa je najbrţ

govoril hitreje, kot je mislil, ţelel je povedati čim več, morda tudi koga česa obdolţiti (tiste, ki

kreirajo neresnico v medijih) in tako je odstavek poln dvoumij, ki ostajajo nejasna. Zakaj?

Ţupan v tem odstavku namiguje, sproţi se konflikt nekoga spreminjat in kreirat neresnico

pa pa nekaj podobnih stvari. Najbrţ gre za hoteno dvoumnost, torej za namigovanje; tako ni

namen tvorca, da jasno vemo, kaj je ţelel sporočiti, ampak da se predmet govora, to je

denotat, v tem prepozna in ugotovi, da se izrečeno, sporočeno, nanaša nanj.

41

5.4.1.4.1.1 Kršenje maksim Griceovega sodelovalnega načela

Kršena je maksima načina, ki se glasi Oblikuj svoj prispevek k pogovoru tako, kot to zahtevata

trenutno sprejeti namen in naravnanost pogovora, ki se ga udeležuješ!

Govorec se brani z napadom. Je razburjen in nemiren in tako ne prispeva k umiritvi razgrete

debate, kar bi kot najvišji predstavnik mestne oblasti moral oz. bi se to od njega pričakovalo.

Še več, navrţe sum, da posamezniki prirejajo resnico.

Posamezniki, ki želijo kakorkoli preko sredstev javnega obveščanja nekoga spreminjat in

kreirat neresnico pa pa nekaj podobnih stvari.

Govorec bi moral razmisliti, katere maksime bi bile koristne za dosego cilja. Cilj v tem

primeru bi moral biti umiritev strasti in iskanje skupne rešitve ter (ponovna) vzpostavitev

medsebojnega zaupanja. To pa zato, ker bodo udeleţenci v prihodnje med seboj še sodelovali

in bodo potrebovali drug drugega, sodelovanje pa bo uspešno, če bo dialog pozitiven.

Govorec pa povzdigne glas in hkrati obtoţuje posameznike za širjenje laţnih informacij.

Kršena je tudi maksime načina, ki zajema nekatere postopke urejanja in predstavitve besedil.

Izogibaj se nejasnosti v izražanju! ne pa posamezni posamezniki, ki želijo kakorkoli preko

sredstev javnega obveščanja nekoga spreminjat in kreirat neresnico očitek.

Bodi kratek! Pa glejte mestni svet je tisti gospod Raič, vi najboljše vete kot dolgoletni

uradnik, da je mestni svet tisti, ki proračunske postavke spreminja ne pa posamezni

posamezniki, ki želijo kakorkoli preko sredstev javnega obveščanja nekoga spreminjat in

kreirat neresnico pa pa nekaj podobnih stvari.

Maksima Pazi na red! Kot mašilo se pojavlja tudi beseda kakorkoli.

Po Leechu lahko govor B označimo še z naslednjima maksimama vljudnosti: maksimo

soglašanja in maksimo simpatije.

Maksima soglašanja. Zmanjšaj nesoglasje med seboj in sogovorci. Povečaj soglasje med

seboj in sogovorci. Menimo, da bi bilo pozitivno, če bi govorec pomiril prisotne in poskušal

zadeve pojasniti do te mere, da bi dosegel večje soglasje med seboj in sogovorci (torej

prisotnimi) ter njihovega odnosa do občinskih ciljev in namer v zvezi z morebitno

prerazporeditvijo proračunskih sredstev.

42

Primer: Pa glejte, Mestni svet je tisti gospod Raič, vi najboljše vete kot dolgoletni uradnik, da

je Mestni svet tisti… Govornik prikaţe omenjenega sogovorca kot nepoznavalca postopkov.

Maksima simpatije. Zmanjšaj antipatijo med seboj in sogovorci. Zvečaj simpatijo med seboj

in sogovorci. Velja podobno kot pri primeru maksime vljudnosti. Govorec bi moral poskusiti

pomiriti situacijo in si pridobiti naklonjenost prisotnih, kar bi mu lahko koristilo pri

nadaljnjem reševanju problematike.

5.4.1.4.2 Besedilno povezovanje na izrazni ravni

5.4.1.4.2.1 Kohezija

Kohezija pri spontanem govorjenju včasih manjka: prav to je v govoru B zelo prisotno. Gre za

popolnoma nepripravljen govor, govorca morda preseneti »napad« nanj, in se čuti dolţnega

braniti se.

Glejte to slišim od vas in jas dobenega takiga dokumenta nisn podpiso to je prvo, drugič pa

rebalans proračuna še ni bil sprejet.

Glejte to slišim od vas – (to bi lahko bil) primer norčevanja.

Nedoločni zaimek nekoga, omogoča, da se sproţi konflikt.

Posamezni posamezniki, ki želijo kakorkoli preko sredstev javnega obveščanja nekoga

spreminjat…

Dvoumnost se pojavi tudi v besedici nekoga nekoga spreminjat. Kdo se v tem prepozna in

ugotovi, da se izrečeno, sporočeno, nanaša nanj. Pridevniški zaimek nekóga sodi v razred

pridevniških zaimkov in je iz vrste svojilnih zaimkov (Toporišič 2000: 335). Izraţa neznano

ali namenoma neimenovano osebo.

Primer kopičenja – pa pa.

5.4.1.4.2.2 Besedilotvorna sredstva

5.4.1.4.2.2.1 Čustveni dajalnik

Pojavi se t. i. čustveni (etični) dajalnik, ki opisuje čustveno navezanost.

Primer: vi – vi najbolše vete.

43

5.4.1.4.2.2.2 Parafraza

Vsebina, ki je ponovno uporabljena, vendar z novimi izrazi, npr.: »ni potrebn rebalans in ni

potrebne nobene umetnosti, da bi ta sredstva premeščali iz ene postavke v drugo.«

Parafraza je torej rebalans = premeščanje sredstev.

5.4.1.4.2.2.3 Ponovne pojavitve

Preprosta ponovitev elementov ali vzorcev: Pa glejte Mestni svet je tisti gospod Raič, vi

najbolše vete kot dolgoletni uradnik, da je Mestni svet tisti…

Tukaj tvorec poudarja besedno zvezo Mestni svet, kar ni jezikovni spodrsljaj.

Pri spontanem govorjenju so ponovne pojavitve pogoste, saj ni časa za načrtovanje in

razmišljanje o besedah.

5.4.1.4.2.3 Skladenjske značilnosti govorjenih besedil

5.4.1.4.2.3.1 Napačna raba predloga

Pri govoru B je prisotna napačna raba predloga preko namesto po za pomen sredstva.

Primer: preko sredstev javnega obveščanja.

5.4.1.4.2.3.2 Vračanja

V tem odlomku ne pride do vračanj. Govorec pove svoje mnenje, oblikuje misli, se brani in je

razburjen (kar slišimo na posnetku), prepričan je v svoj prav.

5.4.1.5 Informativnost

De Beaugrande in Dressler (1992: 101) z izrazom informativnost označujeta stopnjo novosti

ali nepričakovanosti neke predstavitve za sprejemnika. Ta novost se navadno uporablja v

zvezi z vsebino. Govorec poslušalcem posreduje njim morda še neznan podatek, da je

razprava odveč, ker on sam ni podpisal nobenega dokumenta, ki bi škodil njihovemu

zavzemanju za ohranitev sredstev: Glejte to slišim od vas in jas dobenega takiga dokumenta

nisn podpiso to je prvo, drugič pa rebalans proračuna še ni bil sprejet.

Ţupan nagovori poslušalce z besedo glejte, sedaj ţe jezno (slišano na posnetku) argumentira

isto stvar, jasno in glasno napade in ţeli zaključiti razpravo.

44

5.4.2 Analiza govora C z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev

5.4.2.1 Situacijskost

Situacijskost vpliva na izbor sredstev kohezije, torej na način besedilnega sporočanja.

Povezuje se z učinkovitostjo in gospodarnostjo besedilnega sporočanja (Ţele 2008: 65).

Govor C je posnet govor, in sicer izsek iz uvodnega pozdrava oziroma nagovora ob saditvi

Drevesa miru v mariborskem Mestnem parku dne 21. 05. 2009. Ţupan je ob tej priloţnosti

gostil visokega gosta, in sicer njegovo svetost – Svamidţija. Dogodek v Mestnem parku je bil

namenjen vsej mariborski javnosti, sodelovale so šole, v središču mesta pa je bilo iz tega

razloga ţivahno ţe nekaj dni prej. Vršile so se akcije spodbujanja duhovnega miru,

spokojnosti, soţitja človeka in narave. V govoru ţupan omeni Maribor kot EPK 2012, naslov

dogodka je bil Daj mi mir!

5.4.2.2 Namernost

Tudi tukaj velja Griceova ugotovitev, da ima tvorec besedila, ki hoče z nekim besedilom

nekaj povedati, namero izreči besedilo, »zato, da bi prek poslušalčevega prepoznavanja te

namere pri njem dosegel določen učinek.«

V govoru C ţeli govorec prepričati goste prireditve, da je vesel, da bo Maribor leta 2012 EPK

in da je potrebna soudeleţba vseh: Ko govorimo danes o pozitivni, predvsem pa čisti energiji,

seveda, ki je zelo povezana z našim velikim projektom, projektom kulturna prestolnica

Evrope. Leta 2012 bo mesto Maribor kulturno središče Evrope. In vsa kulturna Evropa bo z

svojim očesom ozrta prav v naše mesto, mesto Maribor.

Razberemo lahko, da si ţeli, da bi se vsi veselili tega projekta in ga soustvarjali, hkrati pa

posredno pove, da je podpora javnosti projektu nujna, saj bo vsa Evropa zrla v nas. Kot v

govoru A tudi tukaj ponovno poda svojo (zdaj ţe znano) besedno zvezo kulturna Evropa in

(kulturno) oko.

V govoru najdemo:

a) behabitiv

Primer hvale: Leta 2012 bo mesto Maribor kulturno središče Evrope. In vsa kulturna Evropa

bo z svojim očesom ozrta prav v naše mesto, mesto Maribor.

45

Primer čestitke, izraz zadovoljstva: Seveda mi je v veliko veselje, ko vidim toliko mladine,

toliko otrok, da je fključenih v projekte.

5.4.2.2.1 Kršenje maksim Griceovega sodelovalnega načela

V govoru C je kršena maksima relevantnosti, ki se glasi Oblikuj svoj prispevek tako

informativno (ne pa bolj), kot je potrebno.

Iz govora je razvidno, da govorec podaja preveč (enakih) informacij, ki se kopičijo in ne

povedo ničesar, česar še ne bi vedeli. Govorec ponavlja BZ čista energija in dvakrat pove isto

stvar, v nadaljevanju se naveţe na projekt EPK 2012 in ponovno (kot ţe v toliko govorih

poprej) govori samo o tem.

Ko govorimo danes o pozitivni, predvsem pa čisti energiji, seveda, ki je zelo povezana z našim

velikim projektom, projektom kulturna prestolnica Evrope. Leta 2012 bo mesto Maribor

kulturno središče Evrope. In vsa kulturna Evropa bo z svojim očesom ozrta prav v naše mesto,

mesto Maribor.

Kršena je tudi maksima načina, ki zajema naslednje postopke urejanja in predstavitve besedil:

a) Izogibaj se nejasnosti v izražanju!

… toliko otrok, da je vključenih v projekte, ki kakorkoli v tem mestu širijo pozitivno, predvsem

pa čisto energijo. Ponovno se postavlja vprašanje, kateri so projekti, ki širijo čisto energijo, in

kako so otroci vključeni v te projekte. Samo zato, ker so bili otroci prisotni na ta dan, še ne

moremo trditi, da so prisotni tudi pri ostalih projektih.

b) Bodi kratek!

Govorec je sicer kratek, a v tem kratkem času posreduje podobne misli, brez dodatne vsebine.

Rečemo lahko, da so taki stavki ţal prazni in poslušalcem ne ponujajo dodatne vsebine,

dodane vrednosti ali novih informacij. V tako kratkem času bi se seveda lahko povedalo

veliko več. Kvaliteta, ne kvantiteta, kar pa ni nujno jezikovni spodrsljaj.

Govorec krši to, da mora biti v govoru jasen, prisotna je večpomenskost, jedrnatosti ni in

govorec se ne ozira na besedni red.

46

5.4.2.3 Besedilno povezovanje

5.4.2.3.1 Besedilno povezovanje na vsebinski ravni

5.4.2.3.1.1 Medbesedilnost

Govorec govori prosto iz glave, v rokah nima pripravljenih nikakršnih pripomočkov. Ob

večdnevni akciji Daj mi mir!, ki je namenjena razmisleku o duhovnem razvoju in poglobitvi

vase ter človekovem sobivanju z naravo, se govorec, ki bi na temo človek in narava lahko

povedal veliko, ponovno naveţe (le) na njemu domačo temo – EPK 2012:

…Ki kakorkoli v tem mestu širijo pozitivno, predvsem pa čisto energijo.

Ko govorimo danes o pozitivni, predvsem pa čisti energiji, seveda, ki je zelo povezana z našim

velikim projektom, projektom kulturna prestolnica Evrope.

5.4.2.3.1.2 Kohezija

Gre za načeloma nepripravljen in nenaučen govor. Govorec bi si lahko govor vnaprej

pripravil in se ga naučil »na pamet«, da bi zvenel bolj tekoče, zlasti če ve, da ni vešč

pravilnega, tekočega, prostega govorjenja.

5.4.2.3.1.3 Koherenca

V govoru C dvoumnosti ni zaznati. Četudi se govorec neprestano ponavlja, je sporočilo

nekako jasno – veseli ga, da se v mestu otroci udeleţujejo takih prireditev in jih takoj poveţe

z EPK 2012.

5.4.2.3.2 Besedilno povezovanje na izrazni ravni

5.4.2.3.2.1 Besedilotvorna sredstva

5.4.2.3.2.1.1 Ponovne pojavitve

Preprosta ponovitev elementov ali vzorcev:

širijo pozitivno, predvsem pa čisto energijo.

5.4.2.3.2.1.2 Parafraza

Vsebina, ki je ponovno uporabljena, vendar z novimi izrazi; npr.:

47

Ko govorimo danes o pozitivni, predvsem pa čisti energiji, ki je zelo povezana z našim

velikim projektom, projektom kulturna prestolnica Evrope. Leta 2012 bo mesto Maribor

kulturno središče Evrope.9

Pri spontanem govorjenju so ponovne pojavitve pogoste, saj ni časa za načrtovanje in

razmišljanje o besedah.

5.4.2.3.2.2 Skladenjske značilnosti

Med skladenjske modifikacije besedilnega povezovanja sodijo nedokončane skladenjske

strukture kot zamolk (aposiopeza), preskok (anakolut), izpust (elipsa) in samostojni odvisni

stavek, spremembe besednega reda in paralelizem (Ţele 2008: 64).

5.4.2.3.2.2.1 Pritegnitev ali atrakcija

Pritegnitev ali atrakcija (Toporišič 2000: 634) je, če se kaka oblika mehanično ravna po

predhodni: pri večini teh ljudeh namesto pri večini ljudi.

Primer: je vključenih namesto so vključeni.

5.4.2.3.2.2.2 Stilno zaznamovan besedni red

Do stilno zaznamovane stave pridemo tako, da nezaznamovano stavo kakor koli spremenimo

(Toporišič 2000: 677).

Primer stilno zaznamovanega besednega reda pri govoru C: Ko govorimo danes,…

5.4.2.3.2.2.3 Razdružena poved z zgradbo podredja

Primer take povedi: Ko govorimo danes o pozitivni, predvsem pa čisti energiji, seveda, ki je

zelo povezana z našim velikim projektom, projektom kulturna prestolnica Evrope.

5.4.2.3.2.2.4 Vračanja

V drugem odstavku govora C se govorec naveţe na čisto energijo in potem razvija govor

dalje. Pomemben podatek je, da je slogan EPK 2012 Čista energija. Govorec torej ponovno

govori o kulturnem dogodku, ki se bo zgodil čez tri leta: Ko govorimo danes o pozitivni,

predvsem pa čisti energiji, seveda, ki je zelo povezana z našim velikim projektom, projektom

kulturna prestolnica Evrope.

9 Krepko označeni deli predstavljajo parafrazo.

48

5.4.2.4 Informativnost

De Beaugrande in Dressler (1992: 101) z izrazom informativnost označujeta stopnjo novosti

ali nepričakovanosti neke predstavitve za sprejemnika. Ta novost se po navadi uporablja v

zvezi z vsebino. Govorec poslušalcem posreduje, komu morda še neznan podatek, da bo leta

2012 Maribor doţivel kulturno prebuditev, saj bo evropska kulturna prestolnica. Ker je bilo

prisotnih tudi nekaj drugih gostov, morda vsem ni bil znan podatek o dogodku leta 2012.

Lahko bi rekli, da ima govor C tudi informativnost prve stopnje, saj vemo, o čem govorec

govori in kaj temu sledi – ponavljanje istih misli, tokrat z namenom uvodnega nagovora in ţe

takoj na začetku napovedi velikega pompa čez tri leta.

49

5.4.3 Analiza pasaže D z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev

besedilnosti

5.4.3.1 Namernost

V primeru najdemo:

a) eksercitiv, in sicer po zgledu »dati«: bomo dali pismen odgovor.

5.4.3.2 Besedilno povezovanje

5.4.3.2.1 Besedilno povezovanje na vsebinski ravni

Iz tega govora smo zbrali samo dva primera: primer, kjer govorec zamenja besedi in s tem

spremeni pomen povedi, in primer, ko svetnika nagovori samo s priimkom.

a) Prav tako gospe, gospodični Bertoncljevi bomo dali pismen odgovor.

SSKJ (2005: 844) razlaga pridevnik písmen kot:

písmen -a -o prid. (i)

1. ki zna pisati in brati: pismeni ljudje; biti, postati pismen; obnaša se, kakor bi ne bil pismen

/ ekspr. je zelo pismen z lahkoto, veliko piše, objavlja.

2. ki je pisan, zapisan: pismeni ukaz; dobiti pismeno ponudbo; pismeno poročilo / pismeni

izdelki učencev / pismeni izpit, pri katerem so odgovori pismeni; pismeno računanje z

zapisovanjem računskih operacij.

● ostala sta v pismenih stikih dopisovala sta si

písmeno prisl.: pismeno izraziti, zahtevati; ugovore lahko sporočite pismeno ali ustno

Jezikovni spodrsljaj najdemo v besedi pismen. Mišljeno je bilo namreč pisen, saj se odgovor

nanaša na pisanje (Mestna uprava posreduje odgovor v pisni obliki). Je pa res, da mora biti

pisen odgovor tudi pismen, a naš govorec je besedi zamenjal.

SSKJ (2005: 844) razlaga pridevnik písen kot:

písen -sna -o prid. (i)

nanašajoč se na pisanje: govorna ali pisna napaka / pisni znaki

50

♦ lingv. izgovorne in pisne dvojnice; pisna podoba besede; pisno in ustno sporočanje

písno prisl.: pisno členiti besedilo.

b) … in sedaj smo se odločili, da bomo religiózno kontrolirali, ee, vse te vozovnice in v

naslednjih dnevih bodo vozovnice ponovno na razpolago in bodo lahko starejši občani

v Mestni občini Maribor dobili eno karto za dvajset vožn do novega leta, oz. vsaki

mesnc po eno karto, se pravi oktober, november in december.

V tem odstavku je prisotna beseda religiozen. Predvidevamo lahko, da je ţupan ţelel

uporabiti tujko rigorózen, torej bolj strog, a je zamenjal pomen besed in uporabil napačno. V

nadaljevanju se ni popravil, zato lahko sklepamo, da svoje zmote sploh ni opazil. V tem

primeru gre za leksikalni spodrsljaj.

SSKJ (2005: 1158) razlaga pridevnik religiózen kot:

religiózen -zna -o prid. (ọ)

nanašajoč se na religijo, veren: religiozen človek; biti religiozen; globoko religiozen /

religiozni pojmi / religiozni obredi verski

●knjiţ. religiozna ljubezen do zemlje velika, zelo spoštljiva

♦ lit. religiozni ep; sam.: religiozni in ateisti

SSKJ (2005: 1170) razlaga pridevnik rigorózen kot:

rigorózen -zna -o prid.,

rigoróznejši (ọ) knjiţ. zelo strog, nepopustljiv: bil je preveč razumevajoč, da bi se strinjal s

tem rigoroznim moralistom; biti rigorozen glede česa, v čem / zagovarjati nujnost rigoroznih

ukrepov; rigorozno upoštevanje predpisov dosledno, natančno / ocenjevalni kriteriji so za to

stopnjo preveč rigorozni / pri tem delu je potrebna rigorozna natančnost velika

rigorózno prisl.: rigorozno presojati kaj.

Prav tako je v tem odstavku prisotna izrazita narečna govorica (vožn, mesnc).

c) Še želiš direktor? Mislim, da sn bistvo povedal. Še kdo dodatno vprašanje? Luketič.

Ja, hvala za besedo.

51

Na koncu dodeli besedo še enemu mestnemu svetniku, ki pa ga ne naslovi z gospod, ampak

samo s priimkom. To seveda ni vljudno in se na sejah ne bi smelo dogajati. To sicer ni

jezikovni spodrsljaj, a primer obravnavamo na tem mestu, zato ker ponazarja govorčev način

komunikacije, kadar govori prosto iz glave in nima vnaprej pripravljene vsebine. V tem

primeru ni mogel predvideti, da bo še kateri izmed svetnikov ţelel kaj povedati.

5.4.3.2.2 Besedilno povezovanje na izrazni ravni

5.4.3.2.2.1 Skladenjske značilnosti

5.4.3.2.2.1.1 Stilno zaznamovani besedni red

Do stilno zaznamovane stave pridemo tako, da nezaznamovano stavo kakor koli spremenimo

(Toporišič 2000: 677).

Primer: Istočasno vas pa tudi obveščam ...

5.4.3.2.2.1.2 Izpust ali elipsa

Izpust ali elipsa (Toporišič 2000: 634) je, če v sicer dokončanem stavku glede na stavčni

vzorec nekaj manjka.

V pasaţi govora D najdemo dve elipsi, in sicer elipso glagolske zveze (»kaj dodati«): Še želiš

direktor? In elipso pomoţnega glagola imeti: Še kdo dodatno vprašanje?

52

5.4.4 Analiza govora E z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev

5.4.4.1 Situacijskost

Govor E je ţupanov govor ob otvoritvi portretne fotografske razstave z naslovom Sabina,

posvečene mariborski sopranistki Sabini Cvilak. Prireditev je bila kulturne narave, vabljeni so

bili izbrani gostje; ljubitelji fotografske umetnosti in drugi kulturniki ter zainteresirana

javnost.

5.4.4.2 Namernost

V govoru najdemo:

a) ekspozitiv

Primer: ni noči ali mesca ali leta, kjer ne bi dokazovali, da smo mesto kulture.

b) behabitiv

Primer hvale: Da je mesto Maribor kulturno mesto, da mesto Maribor ima kulturne

ustvarjalce.

5.4.4.3 Besedilno povezovanje

5.4.4.3.1 Besedilno povezovanje na vsebinski ravni

Jezikovni spodrsljaj naredi v prikazu pomembnosti kulture v regiji: Da si želimo krepiti

kulturno središče v tem mestu, ne samo v SV delu Slovenije. Bolj smiselno bi bilo, če bi rekel,

da ţelimo, da se kultura prav zaradi mesta Maribor kot kandidata za EPK 2012 krepi v vsej

SV regiji. Govorec pove obratno in s tem zmanjša pomembnost regije in prednost, ki jo

prinaša.

Prisotna so ponavljanja besede krepi: da se ta kultura, ki je prisotna v tem mestu, ki nastaja,

krepi, in da krepi našo središče v srednji Evropi.

Govorec jasno opredeli svoj politični cilj/željo, da mesto postane EPK 2012: To je tudi moj

politični cilj. Tukaj je potrebno poudariti, da je bil govor povedan marca 2008, torej ko je

Maribor bil le še kandidat za naziv EPK 2012.

Ponovno uporabi metaforo »kulturno oko«, in sicer jo skrije v poved Da bo fsa Evropa, ki je

ozrta z svojim očesom v mesto Maribor, deležna kulturne eksplozije leta 2012. Spodrsljaj je

53

tudi izbira glagola zreti in povezave z očesom ozrta z svojim očesom. Zreti je moţno le z

očesom, zato je poudarjanje nesmiselno. Gre za leksemski spodrsljaj.

V tem govoru je prisotna še ena metafora, in sicer metafora ptice selivke. Sporočevalec

primerja Sabino Cvilak s ptico selivko, ki se vedno vrne v svoje mesto. Doda ji še natančnejšo

karakterizacijo, saj jo primerja z lastovico: Ptica selivka je tista ptica, kjer se vrne velikokrat

na tisto mesto, kjer se je rodila. Kot lastovica.

Spet se pojavi slovnični spodrsljaj: Ene takšne besede sem že izrekel, in pa napačna uporaba

besede burno: Še bolj sn vesel, da se je v našo mesto tudi vrnila solistka in da jo burno oko,

oko občanov kot tistih, ki kakorkoli ravnajo z fotoaparati in teleobjektivi spremlja.

Ţupan je tukaj najbrţ mislil budno oko, saj je Sabina Cvilak znana kulturnica in ves čas pod

objektivi in drobnogledom tiska ter javnosti; moral bi torej reči, da jo spremlja budno oko in

ne burno oko občanov.

SSKJ (2005: 75) razlaga pridevnik búden kot:

búden -dna -o prid. (ú u)

1. ki ne spi: vso noč je bil buden; jutro jih je našlo še budne / otroci so ţe budni zbujeni

2. ekspr. pazljiv, skrben: buden stražar; biti moramo budni in pripravljeni

búdno prisl.: paznik nas je budno nadziral; budno spremljati razvoj političnih dogodkov

SSKJ (2005: 77) razlaga pridevnik búren kot:

búren -rna -o prid., búrnejši (ú u)

zelo glasen: buren smeh; burni klici; sprejeli so ga z burnim ploskanjem // poln nemira: burni

časi, dogodki; imela je burno preteklost; burno ţivljenje / bil je burne krvi // ki naglo in

živahno poteka: buren polet industrije / burna debata, polemika

búrno prisl.: srce mu burno bije; burno sta se pozdravila.

Zanimiva in izjemno pogosta je tudi raba besede kakor koli: ki so se kakor koli rodili v tem

mestu«; ki se kakor koli ozrejo v fotografijo.

Na koncu govora se govorec ponovno vrne k EPK: In če se danes ozrete po teh fotografijah,

ki jih gospod Marjan postavlja, po fsebini in po izrazu, lahko najdete samo eno veliko

54

pozitivno energijo, ki daje jasno sporočilo vsem tistim, ki se kakorkoli ozrejo v fotografijo. Da

je mesto Maribor kulturno mesto, da mesto Maribor ima kulturne ustvarjalce.

Fotografije uporabi kot pozitivno energijo in dokaz za to, da je Maribor mesto kulture. Naloga

posameznika je, da interpretira slišano. Govorec uporablja besedno zvezo »čista energija« kot

slogan EPK 2012, ki se v javnosti pojavlja v različnih interpretacijah, med drugim tudi kot

pozitivna energija. Ţupan tudi tukaj uporablja ponavljanja istih besed in besednih zvez:

če se danes ozrete po teh fotografijah,

vsem tistim, ki se kakorkoli ozrejo v fotografijo.

Vloga je pozivna in tudi vplivanjska, saj javnosti sporoča, naj si ogleda fotografije in se vanje

poglobi: In če se danes ozrete po teh fotografijah, ki jih gospod Marjan postavlja, po fsebini

in po izrazu…

Pojavi se stopnjevanje: samo eno veliko pozitivno energijo.

Opazimo lahko tudi morebitno primerjavo z nedefiniranim: In če se danes ozrete po teh

fotografijah, a primerjave ne poda. Prisotni niso imeli priloţnosti, da bi se na fotografije ozrli

kdaj prej, saj je razstava prvič.

5.4.4.3.2 Besedilno povezovanje na izrazni ravni

5.4.4.3.2.1 Besedilotvorna sredstva

5.4.4.3.2.1.1 Ponovitev

Primer: Da bo fsa Evropa, ki je ozrta z svojim očesom v mesto Maribor, deležna kulturne

eksplozije leta 2012, deležna kulturnega razcveta leta 12 in Da je mesto Maribor kulturno

mesto, da mesto Maribor ima kulturne ustvarjalce.

5.4.4.3.2.2 Skladenjske značilnosti govorjenih besedil

Med skladenjske modifikacije besedilnega povezovanja sodijo nedokončane skladenjske

strukture kot zamolk (aposiopeza), preskok (anakolut), izpust (elipsa) in samostojni odvisni

stavek, spremembe besednega reda in paralelizem (Ţele 2008: 64).

55

5.4.4.3.2.2.1 Neustrezna raba vezniških besed, napake v navezovanju

Govorec uporabi prostorski oziralni prislovni zaimek namesto časovni zaimek. Gre za napako

v navezovanju. Primer: Ni dneva v Mestni občini Maribor, ni noči ali mesca ali leta, kjer ne

bi dokazovali…

Prav tako najdemo rab prostorskega prislovnega oziralnega zaimka namesto samostalniškega

oziralnika »ki«: kjer se vrne. Gre za napako v navezovanju, in sicer v izbiri anaforične oblike

navezovalnega sredstva.

5.4.4.3.2.2.2 Stilno zaznamovan besedni red

Primer: Ni dneva v Mestni občini Maribor, da mesto Maribor ima kulturne ustvarjalce, da se

je Tomaž Pandur vrno, po tolikih letih.

5.4.4.3.2.2.3 Razdružena poved s podredno zgradbo

Primer: Da si želimo krepiti kulturno središče v tem mestu, ne samo v SV delu Slovenije.

5.4.4.3.2.2.4 Antielipsa

Antielipsa je (Toporišič 2000: 635), če pisatelji taka neizpolnjena mesta skladenjskega vzorca

kdaj vendarle izpolnijo z besedami; v tem čutimo poudarjanje.

Najdemo antielipso – ponovitev s funkcijo poudarjanja: Da je mesto Maribor kulturno mesto,

da mesto Maribor ima kulturne ustvarjalce.

5.4.4.3.2.2.5 Načinovno prislovno določilo v glagolu »roditi se«

Pri govoru E je zanimivo, da govorec glagol roditi se določa s sestavino načina – uvaja

vezavno-druţljivo prislovno dopolnilo s pomensko sestavino načina ob glagolu roditi se.

Primer: ki so se kakorkoli rodili v tem mestu.

5.4.4.3.2.2.6 Vračanja

Tudi v tem govoru opazimo govorčevo temo, ki je večkrat prisotna v njegovih govorih – EPK.

Govorec uvodoma stopnjuje dokazovanje Maribora kot mesta kulture. Izbere neustrezno

terminologijo: ni noči ali mesca ali leta – sami bi predlagali ni dneva in noči, ni tedna,

meseca ali leta. Tako bi zajeli vsa obdobja in besedilo bi bilo bolj smiselno, še bolje pa bi

bilo, če bi govorec to zvezo sploh izpustil ali skrajšal, npr. zadnje čase, zadnja leta, zadnje

mesece. Tako v besedilu ne bi bilo prisotnega pretiravanja. Morda pa je govorec namerno

izbral ni noči ali mesca ali leta in s tem ţelel poudariti misli s stopnjevanjem.

56

5.4.4.4 Informativnost

De Beaugrande in Dressler (1992: 101) z izrazom informativnost označujeta stopnjo novosti

ali nepričakovanosti neke predstavitve za sprejemnika. Ta novost se po navadi uporablja v

zvezi z vsebino. Govorec poslušalcem posreduje, komu morda še neznan podatek, da bo leta

2012 Maribor doţivel kulturno prebuditev, saj bo evropska kulturna prestolnica. Ker je bilo

prisotnih tudi nekaj drugih gostov, morda vsem ni bil znan podatek o dogodku leta 2012.

57

5.5 Kratka analiza pasaž govorov F, G in H

Pasaţe govorov F, G in H smo zbrali, da bi lahko še dodatno raziskali ţupanovo govorico in

izbor besed.

5.5.1 Analiza pasaže F z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev

5.5.1.1 Situacijskost

Pasaţa je iz seje Mestnega sveta, natančen datum ni znan. Iz pasaţe je razvidno, da gre za

pojasnjevanje neke teme nekomu izmed svetnic ali svetnikov.

5.5.1.2 Namernost

V pasaţi F najdemo:

a) eksercitiv, in sicer po zgledu »priznati« (Austin 1990): Na tem mestu moram odkrito

priznat…

5.5.1.3 Besedilno povezovanje

5.5.1.3.1 Besedilno povezovanje na vsebinski ravni

Jezikovni spodrsljaji v tem izreku so zelo očitni. Pojavi se tavtologija ali dvojna ponovitev –

strokovnimi strokovnjaki, prav tako so ti »strokovni strokovnjaki« tudi pravniki, ki so podali

pravno mnenje. Pravniki vedno podajo pravno mnenje, zato menimo, da je govorčeva

argumentacija nesmiselna, razen če je uprava zaprosila še za dodatno mnenje nekega tretjega

strokovnjaka – pravni strokovnjak A napiše pravno mnenje, nato pa vprašamo pravnega

strokovnjaka B za mnenje o pravnem mnenju strokovnjaka A.

Govorec v tem stavku izreče vsebinske nesmisle, povedati ţeli veliko, a besedilo ni

koherentno. Gre za priznavanje šibkosti govorca: Na tem mestu moram odkrito priznat, s

katero ţupan argumentira neko odločitev in hkrati priznava posvet s strokovnjaki, čeprav mu

ne bi bilo treba česar koli priznati.

Podvajanje besed in pomena v besedni zvezi strokovni strokovnjaki kot tudi v delu: pravni

strokovnjaki so podali pravno mnenje, je zelo moteče. Strokovnjak naj bi bil vsak na področju

svoje stroke, npr. gradbene, medicinske, jezikovne…, kar potrjujemo tudi z razlago, ki jo

ponuja SSKJ. Poslušalci lahko interpretirajo, da gre v izbranem primeru za pravne

strokovnjake.

58

SSKJ (2005: 1326) razlaga besedo strokóven kot:

strokóven -vna -o prid. (ọ)

nanašajoč se na strokovnjake ali stroko: pomagati s strokovnimi nasveti; ima bogate

strokovne izkušnje; dati, napisati strokovno oceno; opravljati strokovno delo; strokovno

mnenje / predvajati poučne, strokovne filme; strokovni izrazi; strokovna literatura / prirejati

strokovne tečaje; strokovna izobrazba, kvalifikacija; strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje

/ strokovno društvo, zdruţenje; pravniško strokovno glasilo / tekmovalce je ocenjevala

strokovna komisija / strokovni delavec, sodelavec

♦ šol. strokovni izpit izpit, s katerim se dokaže strokovna usposobljenost za določen poklic;

strokovna šola šola, ki usposablja učence za delo v določeni stroki.

strokóvno

1. prislov od strokoven: strokovno se izpopolniti, usposobiti; strokovno oceniti; strokovno

neoporečen način dela; strokovno utemeljena zahteva .

2. dobro, kvalitetno: to delo je opravljeno zelo strokovno; strokovno narejena električna

napeljava.

59

5.5.2 Kratka analiza pasaže G z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev

5.5.2.1 Situacijskost

Prostor in čas sta ponovno seja Mestnega sveta Mestne občine Maribor, kjer ţupan pojasnjuje

zadevo, ki je bila očitno omenjena na sami seji in seznani prisotne na Mestnem svetu o načrtih

za prenovo mestnega akvarija in terarija.

5.5.2.2 Namernost

V pasaţi G najdemo :

a) verdiktiv po zgledu »datirati« (Aaustin 1990): da bote v kratkem na Mestni svet

dobili tudi predlog.

Po zgledu »načrtovati« smo našli tudi

b) komisiv, in sicer razumemo primer kot načrtovanje nečesa novega, posledično zaradi

projekta EPK: . Smo blizu nove lokacije, smo blizu projektov in potrebno je, če gremo

v kulturno prestolnico, da tudi tiste živali, ki so v akvariju, dobijo drugačno podobo.

5.5.2.3 Besedilno povezovanje

5.5.2.3.1 Besedilno povezovanje na vsebinski ravni

Pojavljajo se: ponovitve besed, besednih zvez, nesmiselna uporaba besed, ni kohezije.

Pojavi se ponovitev besede predlog, akvarij poimenuje s tako imenovani, kar je jezikovni

nesmisel, saj je njegova prisotnost v besedilu popolnoma odvečna. Predvidevamo pa, da ga

uporabi kot mašilo, oziroma da pridobi na času za razmislek. In govorec ponovno, ob

seznanitvi Mestnega sveta z investicijsko prenovo akvarij-terarija, omeni EPK: in potrebno je,

če gremo v kulturno prestolnico, da tudi tiste živali, ki so v akvariju dobijo drugačno

podobo.

Tudi tukaj se pojavi jezikovni nesmisel. Gre za leksikalni spodrsljaj. Vprašamo se namreč,

kakšno novo oz. drugačno podobo bodo dobile ţivali v akvariju govorec hkrati posplošuje

naziv objekta Akvarij-terarij, in s tem ko reče, da ţivali v akvariju dobijo drugačno podobo,

misli na vse ţivali, ki se nahajajo v objektu akvarija in terarija, torej ne samo na vodne ţivali.

60

Prisoten je tudi spodrsljaj na ravni teme, koherence. Govorec tudi ob temi novega

investicijskega programa za Akvarij-terarij omenja EPK, s poudarkom, da je prav zaradi tega

naziva potrebna ureditev prostora za ţivali.

61

5.5.3 Kratka analiza pasaže H z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev

5.5.3.1 Situacijskost

Prostor in čas sta ponovno seja Mestnega sveta Mestne občine Maribor, kjer ţupan pojasnjuje

zadevo, ki je bila tudi omenjena na sami seji in seznani prisotne na Mestnem svetu o

pojavljanju njegova imena in povezovanja projekta Pekarna z njim ter o neresnicah,

objavljenih v medijih.

5.5.3.2 Namernost

V pasaţi H ne najdemo direktnega razreda ilokucijske sile, najdemo pa ekspozitiv po zgledu

»dovoliti«, zato smo se odločili, da sem uvrstimo primer z zgledom »dovoliti« namesto

»dopustiti«, kot predlaga Austin (Austin 1990: 137).

Primer: In mi dovolite, da se prvo dotaknem…

5.5.3.3 Besedilno povezovanje

5.5.3.3.1 Besedilno povezovanje na vsebinski ravni

Jezikovni spodrsljaj, če odmislimo narečne izraze, zamenjan besedni red in podobno, se

pojavi v izreku: V zadnjem času se je v javnosti preko sredstev javnega… Govorec ponovi

besedo javnost, kar bi lahko povedal drugače (npr. V zadnjem času se v javnosti pojavlja kar

nekaj špekulacij/namigovanj) in krajše. Nato ponovi besedo špekulacij; predvidevamo da si s

tem pridobiva čas za razmislek, nato pa ponovno sledi leksemski spodrsljaj: Kar nekaj

špekulacij, ki so kakorkoli bile špekulativne narave.

Zanimivo je tudi, kako govorec govori o sebi v tretji osebi:

da župan želi Pekarno selit, zato da bi se tam pozidalo oziroma, da župan želi za gradbeni

lobij priskrbet to zemljišče.

Dvakrat ponovi tudi glagol želeti: župan želi. Gre za jezikovni paralelizem.

62

5.6 Sinteza ugotovitev predstavljenih govorov

V javnih uradnih govornih nastopih, kamor sodijo tudi seje Mestnega sveta, se pričakujejo

sovezna in drugače ustrezna besedila (Krajnc 2005: 277).

Na primerih osmih izbranih govorov oziroma pasaţ govorov smo poskusili predstaviti tvorbo

besedil mariborskega ţupana. Menimo, da smo izbrali zanimive govore, ki prikazujejo

ţupanovo izreko in mnoge jezikovne spodrsljaje, ki se pojavljajo v vseh izbranih govorih. Kot

jezikovni spodrsljaj smo opredelili spodrsljaje, ki so posledica tvorčevega neuspešnega

sledenja zakonitostim in značilnostim tvorjenja besedila v določenem jeziku na

leksemski/slovarski, slovnični, besedilno-skladenjski in tematski ravni.

Zdi se nam, da je tema našega diplomskega dela zanimiva tudi za nadaljnje in poglobljene

študije, saj je gradivo aktualno in vsebuje najrazličnejše jezikovne prvine, ki bi posameznika

lahko zanimale in bi jih lahko raziskal. V empiričnem delu smo poskušali predstaviti

spodrsljaje z vidika besediloslovja, zavedamo pa se, da še zdaleč nismo raziskali vsega. Ne s

strani besediloslovja, še manj pa katere druge ravni jezika, ki se je (namenoma) nismo

dotaknili.

Na podlagi izbranih govorov smo ugotovili, da je EPK 2012 tista tema, ki jo govorec uporabi

kot adut iz rokava zmeraj, kadar mu zmanjka misli ali pa se k tej temi najlaţje zateče, ker mu

je pri srcu in ker se je imenovanje Maribora zgodilo v njegovem mandatu. To smo dokazali v

govorih A, C, E pa tudi v pasaţah govorov, npr. v pasaţi govora G.

S tem smo potrdili hipotezo:

Dokazati želimo, da je EPK 2012 tista tema, ki jo govorec uporabi kot adut iz rokava

zmeraj, kadar mu zmanjka misli ali pa se k tej temi najlažje zateče, ker mu je pri srcu in o

njej rad govori.

Prav tako smo v govorih zaznali, da je govorcu posebej pri srcu metafora kulturno oko v

različnih podajanjih – kulturno oko, Evropa bo zrla z (s kulturnim) očesom… in jo vedno

znova »vstavi« v besedilo, kar smo prav tako navedli med hipotezami:

Pokazati želimo, da se v izbranih govorih poslužuje ves čas iste metafore, kulturno oko, ki

jo vedno znova uporablja.

63

S pomočjo izbranih primerov smo tudi potrdili, da Franc Kangler ves čas uporablja ista

mašila, kot na primer kakor koli, aa, tako imenovani. Tako smo lahko na primeru govora D

slišali, da zamenjuje besedo pismen in pisen. Na osnovi drugih govorov, ki jih sicer nismo

vključili v diplomsko delo, smo zaključili, da se ta zamenjava dogaja redno.

Pokazali smo, da so besedila, za katera predvidevamo, da niso bila pripravljena vnaprej, bolj

površna, saj so nekateri deli površinsko šibkejši, pogosti so, nepravi začetniki, elipse, stilno

zaznamovan besedni red, neustrezna raba vezniških besed, zaimkov, ponovitve in mašila.

Prav tako smo pokazali (primer govora B), da na izrečeno vpliva tudi temperament govorca –

ob razburjenju govori hitreje in manj premišlja kaj bo povedal, ampak je usmerjen bolj v to,

kaj bo povedal. S tem smo potrdili tudi zadnjo hipotezo:

Predvidevamo, da bo na zgradbo izreka, tj. povedi v okoliščinah konkretnega govornega

dejanja, vplivala stopnja pripravljenosti besedila in izkušnje govorca, njegova izobrazba

ter temperament.

Iz izbranih primerov smo ugotovili, da govorec v določenem trenutku nima stabilne predstave

o tem, kako bo razvijal temo, in ugotavlja, da način, s katerim je začel oblikovanje, ni

ustrezen, zato mora izhodiščno formulacijo popraviti, spremeniti, modificiratii tako večinoma

iz subjektivnih razlogov prihaja do vračanj.

Ugotavljali smo, kako so besede, kot jih slišimo in vidimo, med seboj povezane, če sploh so

medsebojno dostopne in smiselne, preučevali smo, kako neka situacija vpliva na dogodek in

podajanje govorjenega besedila. Dogodke smo prostorsko in časovno umestili, preučevali smo

situacijskost in namen dogodka ter sporočila. Ugotavljali smo sprejemljivost, ali je besedilo

koherentno in kohezivno v določenem nizu pojavitev, opisali smo informativnost posameznih

izbranih govorov. Poudarek smo namenili tudi medbesedilnosti kot tistemu kriteriju, ki

povzroči odvisno uporabo določenega besedila od poznavanja enega ali več predhodnih

besedil (poslušalec mora imeti védenje, da je npr. Maribor kandidat/nosilec naziva za

Evropsko prestolnico kulture 2012). Prav tako smo argumentirali, zakaj se nam zdijo izbrana

besedila (ne)smiselna.

64

6 ZAKLJUČEK

V diplomskem delu smo obravnavali različne govore enega govorca, in sicer z vidika

skladenjskih značilnosti in z vidika de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev besedilnosti.

Ob poteku govorov je bil zmeraj prisoten najmanj en poslušalec, v veliki večini pa so bili

govori namenjeni širši (mariborski) javnosti. Seznanili smo se s teorijo besediloslovja,

preučili smo načine in korake, ki naj bi predstavljali dobro oblikovano govorjeno besedilo in

se seznanili s postopki tvorjenja govorjene besede. Na primerih govorov oziroma pasaţ

govorov mariborskega ţupana Franca Kanglerja smo preučili kriterije besedilnosti in

ustreznost govorov po le-teh, našli smo jezikovne spodrsljaje, ki smo jih preučili; ti so med

drugim: napačna raba besed, ponesrečena raba tujk, vračanje oziroma navezovanje na eno in

edino temo v govorih. Prav tako smo zaznali rabo metafor in vključitev le-teh v sam govor,

nismo pa uspeli jasno razvozlati, kaj metafora pomeni (npr. kulturno oko). Vidik preučevanja

spodrsljajev je bil besedni, slovarski, zaznali smo pravorečne napake.

Pri govorjenem besedilu velja, da se lahko, četudi je vnaprej pripravljeno, napisano, pri sami

interpretaciji nekoliko spremeni, zlasti če ni naučeno na pamet, spreminja pa se lahko tudi

glede na situacijo in sodelovanje poslušalcev. Pri govorjenih besedilih je potrebno upoštevati

tudi časovno omejitev, ki je dana vnaprej, in prav zaradi te omejitve – povedati vse, kar se

govorcu zdi pomembno v dovoljenem, predvidenem času – lahko pride do še večjih

nesmislov, mašil in drugih jezikovnih nepravilnosti, saj je sporočevalec pod (časovnim)

pritiskom.

V prvem delu diplomskega dela smo, ob uvodnem delu, namenu in predstavitvi hipotez,

predstavili teoretična izhodišča, kjer smo se seznanili s terminom jezikovno sporočanje,

sporočanjske okoliščine, udeleţenci, sporočanjski poloţaj, načela in namen. Obravnavali smo

tudi načelo vljudnosti po Leechu in predstavili kršenje maksim Griceovega sodelovalnega

načela. Seznanili smo se z metaforo v političnih govorih po Beardu, predstavili poglede na

metaforo po Čehovi, v teoretični del diplomskega dela pa smo vključili tudi poglavje retorike

ter jezika in politike.

Gradivo, ki smo ga izbrali in uporabili za analizo, je bilo posneto na sejah Mestnega sveta

Mestne občine Maribor ali pa je bilo pridobljeno s pomočjo novinarjev Radia City, saj je bilo

posneto ob drugih priloţnostih in prireditvah. Ob govorih, ki smo jih označevali s črkami,

65

smo dodali tudi kratke izseke drugih govorov, ki smo jih izbrali, ker vsebujejo jezikovne

spodrsljaje in t. i. kanglerizme.

Gradivo smo analizirali z vidika skladnje in de Beaugrandovih in Dresslerjevih kriterijev.

Na primerih osmih izbranih govorov oziroma pasaţ govorov smo poskusili predstaviti tvorbo

besedil mariborskega ţupana. Kot jezikovni spodrsljaj smo opredelili spodrsljaje, ki so

posledica tvorčevega neuspešnega sledenja zakonitostim in značilnostim tvorjenja besedila v

določenem jeziku na leksemski/slovarski, slovnični, besedilno-skladenjski in tematski ravni.

Zaključimo lahko, da ni nujno, da je vsak dober politik tudi dober govorec ali obratno – da je

dober govorec tudi dober politik. Ljudje znamo uspešno komunicirati v najrazličnejših

situacijah. Različni avtorji, besediloslovci, so besedila definirali kot dejanske komunikacijske

pojavitve. Besediloslovje je veda raziskovanja in izrabe situacij za uspešno komuniciranje. Na

podlagi predstavljenih teoretičnih izhodišč lahko rečemo, da je tvorba učinkovitega javnega

govorjenega besedila, sicer izključno na primeru izbranih govorov pričujočega diplomskega

dela, ţupana Franca Kanglerja, neučinkovita, pomanjkljiva.

Kot je ţe bilo ugotovljeno (po Krajnc 2005: 277) so bistvene distinkcije med zapisanim in

govorjenim besedilom posledica dveh med seboj povezanih dejstev, in sicer zapisano besedilo

ima dokončno obliko, ki se, potem ko ga sporočevalec oblikuje, ne spreminja več, medtem ko

ima pripravljeno besedilo sicer neko predvideno obliko, na katero pa lahko vplivajo

naslovniki, pasivni in aktivni ogovorjeni, ali dogodki na seji; in sporočevalec pri oblikovanju

govorjenega besedila je v primerjavi s sporočevalcem zapisanega besedila pod izrazitim

časovnim pritiskom.

Zavedamo se, da je še veliko neraziskanega in neopredeljenega tudi na primeru naših izbranih

govorov, a zanimiva tematika, aktualnost politike, političnih govorov in javnih nastopov vseh

politikov, ne le mariborskega ţupana, nam puščajo odprta vrata za nadaljnje, temeljitejše in

bolj poglobljene raziskave najrazličnejših govorjenih besedil (naših) politikov. Lingvistično

raziskovanje bo zmeraj prisotno, vse dokler bo slišana govorjena beseda.

In prav beseda je človekovo najmočnejše oroţje, saj velja da –

beseda izgovorjena, ne vrne se nobena.

66

7 VIRI IN LITERATURA

John L. Austin, 1990: Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: ŠKUC, Znanstveni inštitut

Filozofske fakultete.

Adrian Beard, 2000: The Language of Politics. Intertext. Routledge. London.

Robert Alain de Beaugrande, Wolfgang Ulrich Dressler, Aleksandra Derganc, Tjaša Miklič,

1992: Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park.

Marja Bešter, 1990: Vplivanjska vloga v besedilih partizanske publicistike. SR 38/3, 233–252.

Joţica Čeh, 2005: Pogledi na metaforo. JiS 50, 76–82.

Sonja Hudej, 2002: Uspešnost uresničevanja tvorčevega namena v šestih besedilnih vrstah.

SR 50/1, 68.

Boţidar Kante, 1998: Kaj je metafora?. Ljubljana: Krtina.

Mira Krajnc, 2005: Besedilne značilnosti javne govorjene besede. Maribor: ZORA 35.

– – 2005a: Poskus oblikovanja meril za tvorbo učinkovitega javnega govorjenega političnega

besedila, SR 53/1, 27–47.

Mira Krajnc Ivič, 2009: Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika. Maribor: ZORA 63.

Tomo Korošec, 1998: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: ČZD Kmečki glas, 13–

33.

Olga Kunst Gnamuš, 1991: Sporazumevanje med željo, resnico in učinkom. Ljubljana:

Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja.

– – 1983: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi

Edvarda Kardelja.

Geoffrey Leech, 1983: Principles of Pragmatics. London and New York: Longman.

Darinka Marc, Katarina Torkar Papeţ, 2006: Kultura govorjene in zapisane besede ali

retorika za današnjo rabo. DZS.

Mojca Sclamberger Brezar, 1998: Pogajanja v pedagoškem sporazumevanju. JiS 44, 7.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2005: 75, 77, 667, 844, 1158, 1170, 1281, 1326.

Joţe Toporišič, 1998: Slovenski jezik in sporočanje 1. Maribor: Zaloţba Obzorja.

67

– 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Zaloţba Obzorja.

Sanja Vasić, 2007: Politični marketing – Primerjava slovenskega političnega programa in

angleškega manifesta. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Fran Vatovec, 1968: Retorika ali govorništvo in javno nastopanje. Maribor: Zaloţba Obzorja.

France Vreg, 2004: Politični marketing in demokracija. Ljubljana: Zbirka Javnost, Pedagoški

inštitut, Center za diskurzivne študije.

Renata Zadravec Pešec: Pragmatično jezikoslovje. JiS 39, 363.

Karla Zajc Berzelak, Irena Velikonja, 2007: Govorica jezika 1. Slovenščina za 1. letnik

gimnazij. Ljubljana: Modrijan.

Tatjana Zidar, 1996: RETORIKA moč besed in argumentov. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

Andreja Ţele, 2008: Osnove skladnje. Ljubljana: Samozaloţba.

68

Elektronski viri:

http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat2/044/12c02.htm

pridobljeno 18. 10 .09

http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat2/039/78c10.HTM

pridobljeno 17. 10. 2009

http://www.maribor.si

69

8 PRILOGE

Prilagamo vse izbrane govore in pasaţe. Zgoščenka z avdio posnetki je priloga originalu

diplomskega dela.

8.1 Govor A

Dvanajsti maj dva tisoč devet je zgodovinski dan za Mestno občino Maribor. V zgodovini

Slovenije ni bilo pomembnega takšnega datuma kot je dvanajsti maj, saj je dvanajstega maja,

ee svet ministrov v Bruslju Mestno občino Maribor skupaj s partnerskimi mesti proglasil, za

kulturno prestolnico Evrope leta dva tisoč dvanajst. To pomeni za Mestno občino Maribor en

velik kulturni zalogaj, predvsem pa je pomembno, da kultura, ki je bila v vzhodni kohezijski

regiji v Sloveniji v preteklosti globoko zanemarjena, dobi svojo priložnost, svoj izziv in da vse

te priložnosti, ki jih Evropa kakorkoli Evropa ponuja tudi izkoristi. Sam osebno imam v sebi

veliko zadovoljstvo da bo mesto Maribor kulturno evropsko središče in da bo vsa Evropa z

svojim kulturnim očesom leta dva tisoč dvanajst ozrta v samo mestno središče in mestna

dogajanja, predvsem pa si želim kot župan da skupaj, ki imamo odgovornost do lokalne

politike in ki kakorkoli kreiramo politiko v tem mestu. leta dva tisoč dvanajst v mestu

povzročimo eno kulturno eksplozijo. Ta kulturna eksplozija mora povzročit kulturni razcvet in

ta kulturni razcvet mora bit prisotn v vsaki sleherni slovenski vasi. Ne samo slovenski vasi,

predvsem si želim, da se kulturni razcvet čuti tako v Evropski uniji, kot izven Evropske unije

in njihovih meja.

8.2 Govor B

Pa glejte Mestni svet je tisti gospod Raič, vi najboljše vete kot dolgoletni uradnik, da je

Mestni svet tisti, ki proračunske postavke spreminja ne pa posamezni posamezniki, ki želijo

kakorkoli preko sredstev javnega obveščanja nekoga spreminjat in kreirat neresnico, pa pa

nekaj podobnih stvari. Poglejte se enkrat – sredstva so zagotovljena in ni potrebn rebalans in

ni potrebne nobene umetnosti, da bi ta sredstva premeščali iz ene postavke v drugo.

Od 46. sekunde naprej –

Glejte to slišim od vas in jas dobenega takiga dokumenta nisn podpiso to je prvo, drugič pa

rebalans proračuna še ni bil sprejet.

70

8.3 Govor C

… Svamidžija, gostje, organizatorji predvsem pa naši najmlajši, seveda mi je v veliko veselje,

ko vidim toliko mladine, toliko otrok, da je fključenih v projekte, ki kakorkoli v tem mestu

širijo pozitivno, predvsem pa čisto energijo.

Ko govorimo danes o pozitivni, predvsem pa čisti energiji, seveda, ki je zelo povezana z našim

velikim projektom, projektom kulturna prestolnica Evrope. Leta 2012 bo mesto Maribor

kulturno središče Evrope. In vsa kulturna Evropa bo z svojim očesom ozrta prav v naše mesto,

mesto Maribor.

8.4 Pasaža D

Prav tako gospe, gospodični Bertoncljevi bomo dali pismen odgovor.

Istočasno vas pa tudi obveščam, glede na to, da ni blo postavljeno vprašanje, da bomo z

prerazporeditvijo finančnih sredstvi, sredstev v teh dnevih zagotovili sredstva za nakup

vozovnic za upokojence, aa, jaz bi vseeno proso Vilija Eisenhuta za dve besedi, ker velikokrat

mediji niso povzeli, aa vseh tistih navedb, ki so dejanske in točne, zakaj ni več teh vozovnic za

upokojence, aa, mediji so pisali da smo jih ukinli… mi dobenih vozovnic nismo ukinli, je pa

res da so pa nekateri v mescu dni prišli po vozovnice po šest krat. In daaa je do konc leta šest

krat po dvajset ne, se pravi po eno karto dvajset vožn, se pravi nekateri so prišli na mesnc po

vozovnice po šest krat po dvajset... in sedaj smo se odločili da bomo religiozno kontrolirali,

ee, vse te vozovnice in v naslednjih dnevih bodo vozovnice ponovno na razpolago in bodo

lahko starejši občani v Mestni občini Maribor dobili eno karto za dvajset vožn do novega leta

oz. vsaki mesnc po eno karto, se pravi oktober, november in december.

Še želiš direktor? Mislim, da sn bistvo povedal. Še kdo dodatno vprašanje? Luketič. Ja, hvala

za besedo…

8.5 Pasaža E

Spoštovani zbrani, spoštovani avtor Marjan, spoštovana Sabina in vsi ostali. Ni dneva v

Mestni občini Maribor, ni noči ali mesca ali leta, kjer ne bi dokazovali, da smo mesto kulture.

Da si želimo krepiti kulturno središče v tem mestu, ne samo v severovzhodnem delu Slovenije.

Iz dneva v dan kot župan, kot občan in kot politik sn prepričan, da si želimo da se ta kultura,

ki je prisotna v tem mestu, ki nastaja, krepi, in da krepi našo središče v srednji Evropi. To je

71

tudi moj politični cilj, da mesto Maribor postane kulturna prestolnica leta 2012. Da bo fsa

Evropa, ki je ozrta z svojim očesom v mesto Maribor, deležna kulturne eksplozije leta 2012,

deležna kulturnega razcveta leta dvanajst. Še bolj pa sn vesel, da smo v tem mestu lahko

ponosni na svoje umetnike, na svoje ustvarjalce, ki so se kakorkoli rodili v tem mestu. Ptica

selivka je tista ptica, kjer se vrne velikokrat na tisto mesto, kjer se je rodila. Kot lastovica.

Ene takšne besede sem že izrekel in sem bil zlo vesel, da se je Tomaž Pandur vrno po tolikih

letih prav v mesto, kjer je začel ustvarjat. Še bolj sn vesel, da se je v našo mesto tudi vrnila

solistka in da jo burno oko, oko občanov kot tistih, ki kakorkoli ravnajo z fotoaparati in

teleobjektivi spremlja. In če se danes ozrete po teh fotografijah, ki jih gospod Marjan

postavlja, po fsebini in po izrazu, lahko najdete samo eno veliko pozitivno energijo, ki daje

jasno sporočilo vsem tistim, ki se kakorkoli ozrejo v fotografijo. Da je mesto Maribor kulturno

mesto, da mesto Maribor ima kulturne ustvarjalce.

8.6 Pasaža F

Na tem mestu moram odkrito priznat, da smo se temeljito posvetovali s pravnimi in

strokovnimi strokovnjaki glede pravnega mnenja.

8.7 Pasaža G

Da bote v kratkem na Mestni svet dobili tudi predlog, predlog investicijske dokumentacije za

tako imenovani akvarij v parku. Smo blizu nove lokacije, smo blizu projektov in potrebno je,

če gremo v kulturno prestolnico, da tudi tiste živali, ki so v akvariju, dobijo drugačno podobo.

Pa ne želim tu govorit čustveno ali kako drugače. Sn zlo vesel, da smo skupaj z vami prišli do

projekta…

8.8 Pasaža H

In mi dovolite, da se prvo dotaknem tako imenovane Pekarne. V zadnjem času se je v javnosti

preko sredstev javnega obveščanja pojavlo kar nekaj špekulacij. Kar nekaj špekulacij, ki so

kakorkoli bile špekulativne narave, da župan želi Pekarno selit, zato da bi se tam pozidalo

oziroma, da župan želi za gradbeni lobij priskrbet to zemljišče.