1IPRAVILA

2

3NAUK O PISNIH ZNAMENJIH

rke 5

Slovenska abeceda 6

Slovenska abeceda ima 25 latininih rk: a b c d e f g h i j k l m n o p r s t u v z .V prevzetih besedah, zlasti v imenih, uporabljamo e druge:1. rke z loevalnimi znamenji (npr. ); te po abecedi uvramo, kot da

ne bi imele teh znamenj;2. rke q w x in y stojijo v abecedi takole: q za p, rke w x in y pa v navedenem

zaporedju med v in z; in stojita za oz. d.Pomni 7V sodobnih besedilih knjinega jezika so vasih tudi navedbe iz starejih obdobij knjinega

jezika in iz slovenskih nareij; pri takem zapisovanju citatnih besed v znanstvenem jeziku ali prislogovnem barvanju lahko uporabljamo posebne rke (npr. kayha, gostvanje).

Imena rk 8

1. rke za samoglasnike imenujemo ;2. rke za soglasnike imenujemo:a) z ustreznim glasom in polglasnikom [[], torej b\ c\ \ d\ f\ g\ h\ j\ k\ l\ m\ n\

p\ r\ s\ \ t\ v\ z\ \;b) ali pa b c d ef g h j k l m n p r s t v z ;1. rke q w x in y imenujemo: mehki \ ali mehki , mehki d\ ali mehki d, kv\

ali k, dvojni v\ ali dvojni v, ks in psilon;4. dvorkje d imenujemo trdi d\ ali trdi d.

Vrste rk 9

rke so male in vlike: pisane a A, b B ... in tiskane a A, b B , pokonne a A,b B ... in poevne (leee, kurzivne) a A, b B ... ipd. S poevnimi rkami so najvekrattiskani tisti deli besedila, ki jih hoemo loiti od drugega besedila ali jih posebej pouda-riti. V ta namen uporabljamo tudi razprti tisk, razlino krepke rke in rke raznih veliko-sti, pri pisanju z roko pa podrtavanje, vasih tiskane rke ipd.

Glasovna vrednost rk 10

rke so znamenja z dvema vlogama: z njimi zapisujemo glasove, ko pa so zapisane,nam pomenijo glasove.

Za razmerje med rkami in glasovi ne velja pravilo Kolikor rk, toliko glasov oz.

4

4 NAUK O PISNIH ZNAMENJIH

Kolikor glasov, toliko rk. Nekatere glasove namre zapisujemo z raznimi rkami, neka-tere rke pa zaznamujejo ve glasov. Tako npr. ustnini nenosni zvonik naeloma sicerzapisujemo s rko v (siva, siv, vzeti, vsak), vendar eno njegovo razliico tudi s rko l oz.u (dal, nauk). Nasprotno rka v zaznamuje ne samo zobnoustnini nenosni zvonik (veva),temve tudi posamoglasniki [1] (siv, bo vzela, bo vsak), ne ob samoglasniku pa [w] oz.[] (vzeti, odvzeti vsak, predvsem) in celo samoglasnik [u] (vzeti oz. vsak itd. lahkoizgovarjamo tudi [uzeti] oz. [usak] itd.).

Razmerje rka glas oz. glas rka je razvidno iz preglednic v 1069 in 1070.

11 tevke, tevila, tevilke

Kakor s rkami zapisujemo glasove (in s tem besede), tako s tevkami (ciframi)zapisujemo tevila. tevke so znamenja za tevila 0, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9; veja (ali npr.necela) tevila zapisujemo s sestavljanjem tevk, npr. 13, 41,5, 122. tevke od 0 do 9 seimenujejo nila, enka, dvojka, trojka, tirica, petica, estica, sedmica, osmica, devetica,ustrezna imena za tevila, ki jih te tevke zaznamujejo, pa so ni, ena, dve, tri, tiri, pet,est, sedem, osem, devet. Zapisana veja ali necela tevila ipd. imajo ali posebna imena,npr. 10 deset, 20 dvajset, 100 sto, 1000 tiso itd., ali pa so tvorjena iz posebnihosnovnih imen: od 12 do 19 = dva-, tri-... + -njst, od 30 do 90 = tr-, tri-... + -deset,od 200 do 900 pa dv- ... + -sto ipd. tevka ali zveza tevk kot pisno znamenje se imenu-je tevilka, npr. 18, 4, 1437.

Kako se tevila izpisujejo s rkami, gl. 251261, 366370, 521, 544549.12 Pri letnicah tisoice lahko izrazimo s stoticami, tako da npr. 1926 beremo ali tiso

devetsto estindvajset ali tudi devetnajststo estindvajset. Tudi veje telefonske ali ban-ne tevilke, npr. 383675, lahko (pri narekovanju) izgovarjamo po nekaj tevk skupaj(navadno po tri ali dve) tako, da izgovarjamo tristo triinosemdeset, eststo petinsedem-deset ali osemintrideset, estintrideset, petinsedemdeset ali pa tudi tri, osem, tri, est,sedem, pet.

13 Poleg arabskih tevk uporabljamo tudi rimske: I, V, X, L, C, D, M, npr. za pisanje mesecev v datumu, letnikov glasil, poglavij, strani: 11. XII. 1975; gl. uvod SSKJ I, str.XXIII; Slavistina revija XX (1972), str. 371; tudi pri lastnih imenih: Aleksander I., JoefII. ipd. (prim. 43, 91, 97, 252).

14 Loila

Poleg rk in tevk so najpogosteja pisna znamenja loila, npr. pika (.), vejica (,),vpraaj (?) ipd. O njihovi skladenjski in neskladenjski vlogi gl. 226475.

15 Druga pisna znamenja

Imamo e druga znamenja, npr. za vrednosti, mere, denarne enote, stopinje, odstot-ke, lene ipd.

Med splonimi so zlasti: odstotek (%), len, paragraf (), in ali et (&), enakost (=),stopinja (), minuta (' ), sekunda (''), do (), dolar ($) ipd.

5TEVKE, LOILA, DRUGA PISNA ZNAMENJA

Matematina in podobna znamenja 16

Poleg tevk uporabljajo v matematiki e druga znamenja: za vrste in razmerja mate-matinih vrednosti in za matematine operacije, npr. in/plus (+), manj/minus (), enaaj(=), deljeno (:), mnoeno, krat ( ali ), ulomna rta (), neskonno (), koren ()ipd. Dvojka desno zgoraj ob tevilki ali rki pomeni kvadrat (52, a2), trojka kub (53, a3).Zlasti geometrija si pomaga e z grkimi rkami, npr. , , ...

Znamenja iz logike 17

Posebna skupina so znamenja iz logike, uporabljana tudi v matematiki in jeziko-slovju; to so znamenja za enakost (=), neenakost ali nasprotje (=/ ), posledinost (),izbiro (), vsoto (), vejo vrednost oz. izvor (),veje ali manje ( ) ipd. Vsa ta znamenja se piejo nestino.

Izpostavna znamenja 18

Splono znana je izpostavna raba tevilk; na desni strani besed zgoraj (redkeje tudispodaj) je opozorilo na ustrezno podrtno opombo ali na opombo na koncu besedila alipoglavja (spodaj pa je npr. simbol sklona). Isto vlogo ima tudi t. i. zvezdica zgoraj desno(za opombo 2 piemo dve zvezdici, za opombo 3 pa tri). Levo zgoraj izpostavljena te-vilka ob letnici pove, za katero izdajo dela gre. Primeri: Kopitarjeva Slovnica1 je izla vprvem desetletju 19. stoletja. (Pod rto pa: 1 Grammatik der Slavischen Sprache in Krain,Krnten und Steyermark.) Sam4 = samostalnik v 4. sklonu. Zvezdica na levi strani predbesedo nas opozarja na vzpostavljeno (domnevno) besedo; zvezdica pomeni tudi rojenin kriec umrl, ampak < *a-n-pak Ivan Cankar (*1876, 1918) Slovenska slov-nica 31991 (= 3. izdaja).

Posebna jezikoslovna znamenja 19

rke 20

B b, izgovorjen z odporo v nosno votlino (obmetati)B b, izgovorjen s spodnjo ustnico ob zgornjih sekalcih (ob vodi)D d, izgovorjen z odporo skozi nosno votlino (dno)d d, izgovorjen z obstransko jezino odporo (dleto)P p, izgovorjen z odporo skozi nosno votlino (slep mo)P p, izgovorjen s spodnjo ustnico ob zgornjih sekalcih (snop vidim)T t, izgovorjen z odporo skozi nosno votlino (tnalo)t t, izgovorjen z obstransko jezino odporo (tla) h, izgovorjen zvenee (h godu)l m, izgovorjen s spodnjo ustnico ob zgornjih sekalcih (simfonija) n, izgovorjen z zaporo na mehkem nebu (sinko)

6w

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH

w v, izgovorjen z razasto obliko ustnic, zvene (vzeti)v, izgovorjen z razasto obliko ustnic, nezvene (vse)

1 v, izgovorjen z obema ustnicama in pridvigom jezika proti mehkemu nebu (siv)p e, izgovorjen nevtralno, tj. ne ozko ne iroko (mejni) o, izgovorjen nevtralno, tj. ne ozko ne iroko (sinovski)[ srednjejezini sredinski samoglasnik, t. i. polglasnik (pes)

neglasovni (niti) svetli polglasnik (*sneg- ka > sneka) 1. neglasovna (nita) oblikoslovna enota, npr. konnica (korak-);

2. polglasnik, ki ni zapisan s posebno rko

21 Oklepaji za prvine jezikovnih ravnin

( ) v takem oklepaju zapisano je neobvezna sestavina besede ali besedne zveze[ ] v takem oklepaju zapisano je glas (ve glasov)

v takem oklepaju zapisano je rka (ve rk)/ / v takem oklepaju zapisano je fonem (ve fonemov)

{ } v takem oklepaju zapisano je morfem (morfemska zveza)

22 rtice

stina resica pred samoglasnikom ali zlogom; npr. b'rat, e bolje b'rat, zazna-muje naglaenost

- rtica nad rko, npr. , zaznamuje dolino ustreznega glasu; v SSKJ tudi akutin cirkumfleks

> kotnik v desno, npr. ty > ti, zaznamuje prehod v kaj< kotnik v levo, npr. ti < ty, zaznamuje nastanek iz esa-- rtica za vezajem, npr. mami --, zaznamuje neglasovno (nito) konnico- rtica za soglasnikom v oglatem oklepaju; npr. [dz-], zaznamuje izgovor so-

glasnika v skladu s pravili o razvrstitvi soglasnikov

/ stina poevnica, npr. in/ali, pomeni oziroma enojna narekovaja na zaetku in koncu besede ali morfema, npr. aqua voda,

zaznamujeta pomen: dvopije za rko, npr. [a:], zaznamuje dolino glasu

Glede naglasnih in drugih znamenj gl. 618633.

23 Splone normativne oznake v slovarskem delu SP

rna pika: zaznamuje prepovedano (v knjinem jeziku) kroec: zaznamuje nepravilno (v knjinem jeziku) nestina puica: kar je levo od nje, je (v knjinem jeziku) odsvetovano, bolje

je desno od

[ [

7( ) okrogli oklepaj: zaznamuje bolj ali manj enakovredno domao vzporednico prevze-ti besedi

lomljeni oklepaj: zaznamuje manj pogostno domao vzporednico prevzeti besedi pokonni oklepaj: zaznamuje splono pomensko uvrstitev besede ali besedne zveze

(prim. 1062)xxx leei tisk brez oklepaja: zaznamuje besedo ali besedno zvezo, ki je nevtralna oz.

navadneja od besede ali besedne zveze, ki ima oznako, npr. bodonost ... prihod-nost

Korekturna (popravna) znamenja 24

popravi

napaen rkovni sklop ali beseda

manjka

izpusti

pii skupaj

pii narazen

zbliaj vrstici

razmakni vrstici

uredi besede ali vrste po tevilski vrednosti

zamenjaj zaporedje ustreznih enot

napravi odstavek

pomakni v desno oz. v levo

odpravi odstavek oz. povei

pomakni vije

pomakni nije

stavi leee (kurzivno); tako se podrtuje npr. pri tip-kopisu

stavi leee (kurzivno); druga monost podrtovanja,posebej pri ronem podrtovanju

stavi razprto

DRUGA PISNA ZNAMENJA, KOREKTURNA ZNAMENJA

8w

stavi leee razprto

odpravi razprtost

stavi polkrepko

stavi doloen tip ali stopnjo rk

nejasen odtis

zravnaj vrstico

ne upotevaj popravka

zravnaj rob

Obstajajo e druga, redkeje rabljena znamenja. Popravno znamenje iz besedila nae-loma ponovimo na desnem robu, ob njem pa razlono izpiemo popravek. V tejih pri-merih za vnaalca lahko zapisujemo e dodatna navodila, npr. ruska cirilica.

Vzorec korigiranega besedila

Glasovna vrednost rk

rkesoznamenjazdvemavlogama: z njimizapisujemoglasove, ko pa so zapisane, nam zbujajo predstave glasov.

Za razmerje med rkami in glasovi ne velja pravilo

Kolikor rk, toliko glasov oz. Kolikor glasov, toliko

rk. Nekatere glasove namre zapisujemo z raznimi

rkami, po drugi strani pa nekatere rke zaznamujejo ve

glasov. Tako npr. ustnini nenosni zvonik, naeloma

sicer zapisujemo s rko v (siva, siv, vzeti, vsak), vendareno njegovo razliico tudi s rko l oz. u (dal, nauk).Nasprotno pa nam rka v zaznamuje ne samo zobnoust-nini nenosni zvonik (veva), temve tudi posamoglas-

niki [1] (siv, bo vzela, bo vsak), ne ob samoglasniku [w]vsak itd. lahko izgovarjamo tudi [uzeti] oz. [usak] itd.)oz. [ ]* (vzeti, odvzeti - vsak, predvsem) in celo samoglas-

nik [u] (vzeti oz.

Razmerje rka glas oz glas rka je razvidna izpreglednic. Glasovna vrednost rk in Zapisovanje glasov

(str. 000,000).

NAUK O PISNIH ZNAMENJIH

9PRAVOPIS

Pravopis obravnava zapisovanje glasov, rabo velikih in malih rk, pisanje prevzetihbesed, rabo loil, pisanje skupaj ali narazen in deljenje.

Raba velikih in malih rk 26

Enote besedila na splono piemo z malimi rkami, z velikimi pa zaznamujemosamo posebne kategorije besed, manjih delov besedila ali celih besedil.

Velike rke

Velika zaetnica 28

Z veliko zaetnico piemo prvo besedo v povedi, lastna imena, izraze posebnegarazmerja ali spotovanja, svojilne pridevnike iz lastnih imen in izrazov posebnega raz-merja ali spotovanja in e nekatere druge besede.

Prva beseda v povedi 29

Veliko zaetnico piemo na zaetku besedila, v nadaljevanju pa za konnimi loili(piko, vpraajem, klicajem, tremi pikami, pomiljajem): Oe je sdel za krmilo novegaavtomobila. Le kje je gumb za zrak? Aha, tukajle! Prestave so v prostem teku, prav, dane bo kaj narobe ... In zdaj klju, takole Viga, da je veselje. Povedi so tudi javninapisi, naslovi potnih poiljk ipd.: eleznika postaja, Obvoz, Zdravilni aji, Dipl. in.Vida Pirc, Dekanat Ekonomske fakultete.

O zaetnici pri povedih kot sestavinah celotnega naslova kake knjige ipd. gl. 7987, 235. O mali zaetnici za klicajem, vpraajem ipd. gl. 125.

Znotraj povedi 30

Z veliko zaetnico piemo:a) za dvopijem 31

zaetke dobesednega navedka premega govora: Blokar pa je nadaljeval glasnoin srdito: Jaz noem ni sliati o teh stvareh!;

zaetke vejih natevalnih enot, e se prva od njih zaenja z veliko zaetnico;zgled za tako rabo je v tej knjigi npr. pri 640642;

27

25

10

32 b) zaetek citirane povedi v okviru katere druge povedi: V geslu Tujega noemo,svojega ne damo je izraeno nae stalie do mejnih vpraanj.

33 PomniKadar si v okviru pripovedne povedi sledi ve drugih povedi (natevanje ponazarjalnega gradiva

ipd.), se vsaka izmed njih zaenja z veliko zaetnico tudi za vejico ali podpijem, npr. Vrana vrani neizkljuje oi. Siti lanemu ne verjame. Gnilo drevo samo pade. Pregovori Kdor lae, tudi krade;Kogar je kaa piila, se boji zvite vrvi; Kdor ne dela, naj ne je se vsi zaenjajo z oziralnimi zaimki.

34 Lastna imena

Lastna imena so poimenovanja posameznih bitij (tudi ivali), zemljepisnih in stvar-nih danosti (npr. imena krajev, delov zemeljskega povrja, nebesnih teles; ustanov, de-lovnih organizacij in podjetij, umetnostnih del ipd.): Jasna, Preeren, Morana, Slove-nec, Lisko; Maribor, Azija, Saturn; Unicef, Litostroj, Fiat, Poganica, Partizanka.

Lastna imena so enodelna (in sicer eno- ali vebesedna: Svarun, Tone, Ljubljana,Hlapci Orlovo pero, kofja Loka, Veliki briljantni valek) ali pa vedelna (ta sestojijoiz enega ali ve imen in enega ali ve priimkov, lahko tudi e iz vzdevka ipd.): IvanCankar, Aleksander Veliki Anton Toma Linhart, Zofka Kveder - Jelovek, Fran Ma-selj Podlimbarski; Ljubljana Center, Smelt Olimpija.

35 Pomni1. Dvodelna imena je treba loiti od dvojnih imen, npr. marje - Sap, Kal - Koritnica, Gozd -

Martuljek: Vlak se je ustavil v marju - Sapu. Gl. 69, 431, 852.36 2. Med vebesednimi imeni posebej obravnavamo tista, ki se zaenjajo s predlogom (predlo-

na): Friderik S praznim epom, Na bregu, Pod skalco, Pri slepem godcu, Pri treh ribnikih, Pri TrehHiah. Prim. 43, 7476.

37 Posebnosti1. Vebesedna lastna imena lahko krajamo: Ljubljansko barje Barje, Gorika brda

Brda, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Akademija, Slovenska matica Matica,Osvobodilna fronta Fronta, Organizacija zdruenih narodov Zdrueni narodi. Taka kraj-ava obnoimenske zveze je Cerkev za cerkveno obestvo, cerkveno skupnost ali organizaci-jo: Katolika cerkev Cerkev.

38 2. Kot lastna imena obravnavamo tudi obna, kadar jih enoumno uporabljamo namestolastnih: Otok v pomenu Velika Britanija, Zahod v pomenu zahodni del veje zemljepisneenote in/ali temu ustrezna politina ali kulturna usmerjenost, Prerok v pomenu Mohamed.

39 3. Lastna imena lahko postanejo obna: tefan (steklenica), ford (avto), morava (cigare-ta), jera (jokavec). Prim. 124, 131, 135, 141, 142, 147, 150.

PRAVOPIS

11

IMENA BITIJ 40

Osebna imena 41

Osebna imena imajo navadno po dva dela: rojstno (krstno) in druinsko ime, tj. imein priimek (obojih je lahko tudi po ve): France Preeren, Lucijan Marija kerjanc,Zofka Kveder - Jelovek. Do nastanka priimkov so bila v navadi enodelna (pravilomaenobesedna) imena: Valjhun, Svetopolk, Samo. Taka so pogosto pravljina imena: Trdo-glav, Pepelka, Zlatolaska. Pri dvodelnih imenih je pravilno zaporedje ime priimek(Ivan Tavar); v abecednih seznamih piemo vasih priimek pred imenom, najbolje zvejico: Pipan, Marko. V uradni rabi so e drugi naini zapisovanja, npr. Ana Tekavec,roj. Poar in Kova Gregorja Janez.

Posebnosti1. Osebno ime je lahko psevdonimno (skrivno) in se uporablja ali smo ali za pravim 42

imenom: Stane, Koseski, Preihov Voranc, Josip Murn - Aleksandrov, Franc Rozman - Sta-ne, Jovan Vesel - Koseski, Lovro Kuhar - Preihov Voranc. Gl. 428.

2. Namesto priimka (zlasti za starejo dobo) uporabljamo stalne pridevke po krajih ali 43po kateri izmed znailnosti oz. posebnosti: Ljudevit Posavski, Herman Celjski, AleksanderVeliki, Henrik Osmi, Friderik S praznim epom, Ivan Brez deele; prim. tudi Devica Orlean-ska.

3. Posebni pridevek k imenu in priimku, ki kae na rod, pripadnost, hino ime ipd. 44nosilca, piemo z veliko zaetnico: Janez Bleiweis pl. Trsteniki; Ivan Klodi vitez Sablado-ski; Stane Suhadolc, po domae (ali vulgo) Kovaev.

4. Zgodovinska in domiljijska imena ljudi so lahko enodelna vebesedna; pri njih pie- 45mo z veliko zaetnico samo prvo besedo, npr. Sedei bik, Orlovo pero, Velika noga, Sivivolk, Rdea kapica.

Pomni1. Tuje predlone in podobne dele priimka (t. i. predimke) piemo citatno: A Prato, ABeckett,

Ap Rhys, Da Verona, DAnnunzio, de Musset, De Amicis, Prez de Cullar, De La Mare, Degli Alberti,Di Giacomo, Du Bos, de La Fontaine, Le Bon, Li Gotti, Lo Presti, de lEstoile, McCarthy, MacDo-nald, St. John, van Beethoven, Van Tieghem, OConnor. Prim. 860.

2. Glede zaetnice pri poimenovanjih za poklic, ast, rodovno zapovrstje ipd. gl. 128.

Veroslovna in bajeslovna imena

Imena veroslovnih in bajeslovnih bitij: Jupiter, Venera, Perun, Donar, Bog (kot last-no ime), Sveti duh, Sveta trojica, Veliki duh, Buda, Alah; Klio, Melpomena, Erinije, Ku-rent; prim. e Sveti trije kralji, Marija Pomagaj, Marija Pomonica. Z veliko se piejo tudisopomenska (nadomestna) poimenovanja teh bitij: Stvarnik (Bog), Vsemogoni (Bog), De-vica (Marija), Skunjavec (Lucifer). V teolokih in bogoslunih besedilih je dovoljenopisati tudi Sveti Duh. Prim. 38.

PomniPo izvoru obnoimenske besede kot prvi del stalne zveze z lastnim imenom nekaterih mitologi-

ziranih bitij piemo z malo ali z veliko zaetnico: kralj/Kralj Matja, kraljevi/Kraljevi Marko, lepa/Lepa Vida. Prim. 130.

46

47

48

VELIKE RKE

12

49 Alegorine poosebitve

Alegorine poosebitve, tj. samostalniki (samostalnike zveze), kadar z njimi ob ohra-njenem prvotnem pomenu hkrati zaznamujemo umiljena individualna bitja: Poezija,Srea, Dobrota, Lu, Smrt, Ni, Mamon, Breza, Zlo, Narava.

50 Imena prebivalcev

Z veliko zaetnico piemo imena51 pripadnikov narodov in narodnosti: Slovenec, Slovenka, Srb, Musliman, Bask,

Angle, Luiki Srb, Belorus, Jud; Slovani, Indijanci;52 pripadnikov delov narodov in pripadnikov drav ali ljudstev: Masaj, Bezjak, i,

Bunjevec, Uskok, Dorec, Amazonka; vicar, Junoafrian, Avstrijec;53 prebivalcev naselij, pokrajin in celin: Ljubljanan, Raian, Novomean; Gore-

njec, Primorec, Vojvodinec, Toskanec; Evropejec, Azijec, Severnoamerian;54 prebivalcev planetov: Marsovec, Selen, Zemljan.

Pomni55 1. Kadar ime za prebivalca dobi predpono ne-, se velika zaetnica prenese nanjo: Slovenec

Neslovenec, Ljubljanan Neljubljanan.56 2. Tudi simbolna poimenovanja te vrste piemo z veliko zaetnico: Janez (Kranjec, Slovenec),

vab (Nemec), Jenki (Amerian), Lah (Italijan).O pisavi takih imen z malo zaetnico gl. 124, 135.

Posebnosti57 1. Z veliko zaetnico piemo tudi vebesedna imena pripadnikov narodov ali narod-

nostnih skupin, tvorjena iz vebesednega zemljepisnega, dravnega ipd. imena, naj bo touradno ali nadomestno: Beneki Slovenec (prebivalec Beneke Slovenije), Severni/Juni Ko-rejec (dravljan ustreznih korejskih drav). Sem spadajo tudi primeri kot Vzhodni Goti.

58 2. asovne in zemljepisne pridevke ob imenih narodov ipd. sicer piemo z malo zaet-nico (stari Slovani, stari Grki, zamejski Slovenci, zahodni/juni/vzhodni Slovani), e pa iztakih vebesednih poimenovanj naredimo enobesedna, veliko zaetnico z lastnega imenaprenesemo na zaetek: prvotni Slovani > Praslovani, istrski Romani > Istroromani.

59 PomniGlede zaetnice pri poimenovanjih ljudi po vrsti naselja, rasni, verski, jezikovni idr. pripadnosti,

pri obnoimenskih enakozvonicah imen za narodno ipd. pripadnost in pri poimenovanjih za narodnoipd. nepripadnost gl. 55, 127, 134, 136.

60 ivalska imena

Imena posameznih ivali: Sultan, vrk, Muki, Lisko; Sivka, Bela, Pram, Luca; Koki.

PRAVOPIS

13

ZEMLJEPISNA IMENA 61

Zemljepisna imena zaznamujejo kraje, dele krajev, ulice, trge, ceste: Maribor, Praga, Vrzdenec, Vi, Ulica stare 62

pravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg, Slovenika; drave, enote zveznih drav, pokrajine: vica, rilanka, Republika Slovenija, Ka- 63

lifornija, Dolenjska, Koprsko, lezija; tekoe vode, morske tokove, prekope, slapove, jezera, morja, oceane: Sava, Sue- 64

ki prekop, Perinik, Vrbsko jezero, Severno morje, Severno ledeno morje, Atlantik; vzpetine, doline, niine, katastrske enote in njihove skupine, gozdove, puave, 65

jame: Triglav, Ljutomersko-Ormoke gorice, Logarska dolina, Panonska niina, Gos-posvetsko polje, Dolge njive, Spodnji log, Krakovski gozd, Sahara, Postojnska jama; tovelja tudi za podvodno in drugo oblikovanost tal: Marijanski jarek, Srednjeatlantskihrbet, Zahodnoevropska kotlina; Juni prelom; Morje viharjev (na Luni);

otoke, polotoke, rte, celine: Kreta, Istra, Debeli rti, Afrika; 66 nebesna telesa, ozvezdja, svetovja: Mars, Zemlja, korpijon, Rimska cesta, Go- 67

stosevci; poslopja in druge samostojne objekte: Stari pisker, Sveti Joef (ime cerkve v Ma- 68

riboru), Nebotinik, ale, Navje, Pleterje, Tromostovje, Rotov, Krianke, Zmajski most,Slovenikum, Partenon, Slavolok zmage; Lipa sprave, Stara trta (Maribor).

Naselbinska in nenaselbinska zemljepisna imena 69Zemljepisna imena delimo na naselbinska in nenaselbinska; naselbinska so imena

mest, vasi, trgov in zaselkov (Trst, Kranjska Gora, Pliberk, Lome), nenaselbinska pa vsadruga (Podrta gora, Slovenija, Jadransko morje). Za imena delov naselbin (Pobreje,Zelena jama) veljajo ista pravila kakor za nenaselbinska imena.

Tudi zemljepisna imena so eno- ali vebesedna: Ljubljana, Gorica, Novo mesto,marje pri Jelah, Severna Amerika, Spodnja ika. Veinoma so enodelna (Dramlje,Vavta vas, marje pri Jelah), nekatera dvodelna (Ljubljana Beigrad). Dvojna imenapa so zelo redka, npr. marje - Sap, Gorenja vas - Retee, Pri Cerkvi - Struge. (Dvojnaimena se piejo z nestinim vezajem, ne s pomiljajem. Gl. 427, 852.) Med vebesed-nimi imeni posebej obravnavamo tista, ki se zaenjajo s predlogom, tj. predlona, npr.Pod Vasco (prim. 43, 7476).

1. V n a s e l b i n s k i h imenih piemo vse sestavine z veliko zaetnico, izjeme so 70le neprvi predlogi in samostalniki mesto, trg, vas (vesca), selo (sela, selce), naselje (ene stojijo na zaetku imena):

kofja Loka, Gornji Grad, Velika Nedelja, Bohinjska Bela, Blejska Dobrava, Ro-gaka Slatina, Dolenjske Toplice, Kanalski Lom, Kranjska Gora, Bloka Polica, GornjaStraa, Sladki Vrh, elezna Kapla, Gornji Senik, Drenov Gri, Mirna Pe, Koevski Rog(zaselek), Velika Dolina, Zidani Most, peter Slovenov, Dolenje Mokro Polje, ZgornjiJakobski Dol;

rni Vrh nad Idrijo, Most na Soi, marje pri Jelah, Pri agi, Za Vrhom prirnivcu, Vrh pri Sv. Trojici, Otoec pri Novem mestu;

Dolenja vas, Stara vas, Spodnja vesca, Novo mesto, Stari trg, Opatje selo, Urnasela, Dolenje selce, Ribiko naselje;

Pri Treh Hiah; nareno Ta na Bili.

VELIKE RKE

14

Namesto predlonega razloevalnega dostavka se vasih iz tehninih razlogov pietudi imenovalniki dostavek v oklepaju: rni Vrh nad Idrijo = rni Vrh (Idrija).

Nenaselbinsko doloilo ob naselbinskem imenu ohrani svoje pisanje: Gradie vSlovenskih goricah, Zavrh pod marno goro, Tolsti Vrh pri Ravnah na Korokem.

Pomni71 1. Kadar imena naselij iz drugih jezikov vsebujejo besede vas, mesto, trg, selo, jih pri slovenje-

nju ali prevajanju piemo z malo zaetnico: Carsko selo, Devinska Nova vas, Dunajsko Novo mesto;e pa jih ne slovenimo, ohranjamo tujo pisavo tudi glede velike zaetnice: Dvinsk Nov Ves.

Razloevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom se piejo z malozaetnico, npr. Ljubljana zahod, Celje okolica. Dodatek DEL pa se pie za pomiljajem Rdei Breg DEL.

72 2. Naselbinska imena kot Ruper Vrh se vasih obravnavajo tudi kot zloenke, npr. Martinjhrib -a.

73 2. V n e n a s e l b i n s k i h imenih piemo prvo sestavino zmeraj z veliko zaetni-co, neprve sestavine pa z malo, e e same niso lastno ime: Zelena jama, Ulica starepravde, Vodovodna cesta, Kongresni trg, Pod hrasti, Za vodo, Zmajski most, Ljudski vrt,Gospodarsko razstavie; Ruska federacija, Slovensko primorje, Bela krajina, Blinjivzhod; Brljinski potok, Teka voda, Panamski prekop, Niagarski slapovi, Ohridsko je-zero, Severno morje, Tihi ocean, Rokavski preliv, Gibraltarska vrata; Velika gora, Kam-niko sedlo, Babji zob, Koevski rog (gora in pokrajina), Ljubljanski grad (vzpetina),Arihova pe; Ptujsko polje, Dolge njive, Panonska niina; Trnovski gozd, Krakovskigozd; Viktorijina puava; kocjanske jame, Potoka zijalka, Malo brezno; Gorika brda;vendar pa Julijske Alpe, Zadnja Trenta, Cesta v Mestni log; Velika Karlovica, SevernaAmerika, Severna Irska, Nova Kaledonija, Zahodna Dvina, Nova Mehika, Bosna in Her-cegovina.

PosebnostiPredlona imena imajo v nekaterih skladenjskih zvezah razlino obliko:

74 a) najvekrat clo predlono ime, vendar z vrstnim poimenovanjem pred seboj: To jevas Pri Treh Hiah; Prihajam iz zaselka Pri Fari; Grem v vas Pri Treh Hiah; Stanujemo vulici Pod zidom; Preselil se je v ulico Za vodo;

75 b) samo nepredloni. del: Prihajam od Fare; Grem k Trem Hiam;76 c) predloni in nepredloni del kot ena beseda: Prihajam iz Podzida/iz Zavode.

77 STVARNA IMENA

Stvarna imena zaznamujejo posamezne knjige, besedila, kipe in druga umetnostnadela, organizacije, ustanove, podjetja, lokale, nekatera vozila, industrijske znamke ipd.Pri vebesednih imenih piemo neprvo besedo z veliko zaetnico sam, e je sama posebi lastno ime (npr. Novi Matajur Novi svet).

Med vebesednimi imeni posebej obravnavamo predlona (gl. 7476).

78 Pomenske skupine stvarnih imen79 1. Imena, naslovi stvaritev, in sicer80 knjig in knjinih zbirk: Poganica, Zgodovina Slovencev, Slovenski biografski

leksikon, Enciklopedija Slovenije, Koroki zbornik, Klasje, Sto romanov;

PRAVOPIS

15

asopisov in drugih glasil: Delo, Primorski dnevnik, Veer, Ljubljanski zvon, NoviMatajur, Slavistina revija, Proteus, ivljenje in tehnika, Vaje;

asopisnih in drugih rubrik, poglavij ipd.: port in ah, Spremna beseda, V nede-ljo zveer, Val 202, Zrcalo tedna; Slovenski pravopis, Glasoslovje;

umetnostnih in neumetnostnih besedil: Desetica, ivljenje in smrt Venca Povika-ja, Sonetni venec, Briinski spomeniki, Stiki rokopis, Ustava Republike Slovenije, Za-kon o raziskovalni dejavnosti, Psiholoka navzkrija urbanizacije, O glasu in naglasunaega jezika, Majnika deklaracija, Magna charta libertatum, Osimski sporazumi;

filmov: Idealist, Na svoji zemlji, Oblaki so rdei, Zbiralci perja; skladb: Ogrska rapsodija, (Beethovnova) Deveta, Iz novega sveta, Nabreje ple-

salk; kipov in slik: Mislec, Piet, alostna Mati boja, Deek s pialko, Ilegalec; Seja-

lec, Doma, Avtoportret s herko; arhitekturnih stvaritev: Kristalna dvorana, Kazinska dvorana, Festivalna dvora-

na, Arkade, Sikstinska kapela; prireditev, festivalov: Sto petdeset let slovenske fotografije, Zlata lisica;2. imena organizacij in drubenih teles, in sicer drubenih in politinih organizacij, gospodarskih zdruenj, zvez, strank, verskih

skupnosti ipd.: Rdei kri Slovenije, Unesco, Gospodarska zbornica Slovenije, Splonozdruenje rne metalurgije, Slovenska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka Polj-ske, Zeleni Slovenije (ime stranke), Osvobodilna fronta, Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza, Socialistina stranka panije, tudentska organizacija Univerze v Ljubljani,Komunistina partija Avstrije;

vojakih organizacij in njihovih enot: Slovenska vojska, Rdea armada, Pohorskibataljon, Beneka eta, XIV. (tirinajsta) divizija;

skladov: Mednarodni denarni sklad, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskegain invalidskega zavarovanja, Slovenski odkodninski sklad;

drutev, drub: Drutvo slovenskih pisateljev, Slavistino drutvo Slovenije, Slo-venska razvojna druba, Slovenska matica, Planinska zveza Slovenije;

umetnostnih, portnih in podobnih skupin: Slovenski oktet, Neodvisni, elezni-ar;

3. imena delovnih skupnosti, in sicer delovnih organizacij, podjetij in delnikih drub: Tovarna dekorativnih tkanin,

Industrija usnja Vrhnika, Iskra, Ljubljanska banka; Zaloba Obzorja Maribor, Lesnina,Kompas, estica, Perutnina Ptuj; Fiat; Trboveljska premogokopna druba, Kranjska in-dustrijska druba, Evropska banka za obnovo in razvoj, Splona plovba Portoro, Jedr-ska elektrarna Krko;

zavodov in ustanov: Splona bolninica Celje, Zdravstveni dom Radovljica, Kli-nini center Ljubljana, Vzgojno-varstvena organizacija Najdihojca, Osnovna ola Fran-ceta Bevka, Vzgojno-izobraevalni center za gradbenitvo, Zvezna gimnazija za Sloven-ce (Celovec), I. (Prva) gimnazija, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta,Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Intitut za novejo zgodovino, Slovenski ra-ziskovalni intitut (Trst), Zavod za slepo in slabovidno mladino; Slovenska filharmonija,entjakobsko gledalie, Slovanska knjinica, Mestna galerija, Slovenski olski muzej;

PomniPri imenih ustanov, katerih neprva sestavina je ime in priimek, sta imeni v rodilniku, ne v imeno-

valniku; torej Gimnazija Franceta Preerna (ne Gimnazija France Preeren).

81

82

83

8485

86

87

888990

91

92

93

94

9596

97

98

VELIKE RKE

16

99 4. imena oddelkov ustanov in nesamostojnih enot delovnih organizacij: (Zdravstve-ni dom ika) Otroki dispanzer; (FF) Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti; (ZRC)Intitut za slovenski jezik Frana Ramova; (MK) Oddelek za komercialni tisk; (IMV)Sektor za zunanjo trgovino;

100 5. imena (samo)upravnih enot, in sicer101 drubenopolitinih in upravnih skupnosti: Obina Domale, Mestna obina Ljub-

ljana, Krajevna skupnost Brinje;102 organov drubenopolitinih skupnosti in ustanov, podjetij ipd.: Vlada Republike

Slovenije, Mestni svet Mestne obine Ljubljana, Obinski svet Obine Medvode, Svetdelavcev, Strokovni svet Republike Slovenije za splono izobraevanje, Ministrstvo zaobrambo Republike Slovenije, Raunsko sodie Republike Slovenije;

Pomni103 1. Pri imenih nesamostojnih organizacijskih enot piemo veliko zaetnico samo, e gre za urad-

ne naslove (glede obnoimenskih poimenovanj iste oblike gl. 145146); e so v takih naslovih tudiimena samostojnih organizacij, ustanov ipd., se zaenjajo z veliko zaetnico: Oddelek za pedagogikoFilozofske fakultete v Ljubljani, Oddelek za gozdarstvo Biotehnike fakultete v Ljubljani, Raunovod-ski sektor Industrije motornih vozil Novo mesto.

104 2. Kadar v govoru in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temvesamo na njihovo vrsto, poimenovanja piemo z malo zaetnico; to velja za vse vrste stvarnih lastnihimen: Delam v tobani tovarni v Ljubljani. el je v zdravstveni dom v iki. tudira na univerzi vMariboru, ne v Ljubljani. Stanuje v hotelu Turist. Hodil je v osnovno olo Franceta Bevka in naolo Preihovega Voranca. Vpisal se bo na pedagoki oddelek filozofske fakultete v Ljubljani. Pritoil bi se na vlado Republike Slovenije. Pronjo vloite na komisijo za delovna razmerja.

105 6. imena meddravnih zvez: Varavski pakt, Evropska zveza, Organizacija zdrue-nih narodov, Skupina 77, Arabska liga, Organizacija afrike enotnosti;

106 7. imena posameznih vozil, npr. ladij (Galeb, Primorka, Meteor), vesoljskih in zra-nih plovil (Vzhod, Raziskovalec I) ali vlakov (Rdea puica, Modri vlak);

107 8. imenovalni prilastki k vrstnim imenom tehninih izdelkov in trgovskih znamk:cigarete Filter 57, otroka soba Botjan, pisalni stroj Olivetti, gramofon Melodija, zob-na krema Kalodont;

108 9. pri mednarodnih naravoslovnih poimenovanjih latinska ali polatinjena imena i-valskih in rastlinskih vrst ipd.: Gyromitra esculenta (pomladanski hrek), Parus major(velika sinica), Campanula zoisii (zoisova zvonica).

109 PomniImena zdravil in drugih farmacevtskih izdelkov piemo z malo zaetnico.

110 Izrazi posebnega razmerja ali spotovanja

Taki izrazi so:111 1. beseda kot simbol ali poudarek pomenskega bistva: lovek, Umetnik;112 2. osebni in svojilni zaimki za ogovorjeno osebo v pismih in protokolarnih ogovo-

rih: Ti, Vidva/Vedve, Vi/Ve, Oni (pri onikanju), Tvoj, Vajin, Va; to velja za vse sklone(npr. Tebe, z Vami, Vajinemu), tudi za naslonske oblike (Te): Na domae slavje mislimpovabiti tudi Tebe, e se Ti ne bo zdelo zamalo.

Glede male zaetnice v takih primerih gl. 156.

PRAVOPIS

17

Pomni1. Mnoinske oblike osebnih in svojilnih zaimkov za drugo osebo je bolj priporoljivo pisati z

veliko, kadar gre za vikanje, manj pa takrat, kadar ogovarjamo kolektiv, npr. v uradnih pismih odbo-rom, komisijam.

2. Samo na protokolarne prilonosti je omejena (pa tudi tam neobvezna) raba velike zaetnice zaogovarjanje ljudi z visoko funkcijo, npr. Ekscelenca, Visokost, Svetost.

Svojilni pridevniki iz besed, pisanih z veliko

Ti pridevniki se piejo z veliko zaetnico, e so izpeljani s priponskimi obrazili -ov/-ev ali -in: Vodnikov, upaniev, Krleev, Plemljev, Slovenev, van Goghov, von Stauf-fenbergov (pri nekaterih imenih tak predimek opuamo: van Beethoven Beethovnov);Julijin, Nivesin Gradisov, Tamov, Iskrin, Matiin, Delov; prim. e svojilne zaimkeTvoj, Vajin, Va, kadar se nanaajo na ogovorjeno osebo: Sliim, da Vae zdravje v zad-njem asu ni najbolje (tako tudi Njegov, npr. Njegova Ekscelenca), prim. 112.

Z veliko se svojilni pridevniki iz lastnih imen lahko piejo tudi tedaj, kadar zazna-mujejo duhovno last, npr. Pitagorov izrek, Ludolfovo tevilo, Ohmov zakon (prim. 158). Podobno velja za take zveze s prenesenim pomenom, npr. Ahilova peta (ranlji-vost), Kolumbovo jajce (domiselna reitev), Damoklejev me (grozea nevarnost), Sizi-fovo delo, Tantalove muke; vendar te primere pogosto piemo z malo zaetnico (prim. 159).

Same velike rke

Same velike rke uporabljamo:1. pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih: KADITI PREPOVEDANO,

PADLIM V SVETOVNI VOJNI, RTVAM FAISTINEGA NASILJA, PRODAM novokombinirano pe, Kupujte pri NAJDIHOJCI;

2. v naslovih besedil, preglednicah ipd.: SLOVENSKO NARODNO VPRAANJE;DESETI BRAT;

3. v kraticah, kemijskih in drugih simbolih: CTK, UKC, IMV, NUK, MGL, SNG;H2O; S, H, C.

Pomni1. Z velikimi rkami pisana kratina imena lahko prehajajo med navadna lastna ali obna imena

in se takrat temu primerno izgovarjajo in tudi piejo, tj. z veliko zaetnico sam, e so lastna: TAM,UNESCO, SIT Tam, Unesco, sit.

2. Konnice kratinih imen piemo:a) z malo, z vezajem, e se kratino ime konuje na soglasnik: SPIZ SPIZ-a; tako se piejo tudi

podaljave osnov: STA STA-ja, SLO SLO-ja, OZN OZN-ja [oz[n\ja], BBC BBC-ja;b) z veliko, kadar se kot sklonilo obravnava zadnji samoglasnik kratinega imena: INA INE INI,

UNESCO UNESCA UNESCU. Sicer pa taka imena raji sklanjamo v navadni pisni obliki lastnihimen: Unesco Unesca Unescu ipd.

113

114

115

116

117

118

119

120

121

122

VELIKE RKE

18

Male rke

124 Mala zaetnica

Z malo zaetnico piemo vse razen tistega, kar se pie z veliko po prej navedenihpravilih. Posebej je treba opozoriti na obna imena in njihove zveze, ki se glasijo enakokot lastna imena (Vipavec vipavec). Pravila o rabi male zaetnice so podana po podob-nem zapovrstju kakor pravila o rabi velike.

125 Za konnimi loili znotraj povedi

Kadar stoji klicaj ali vpraaj v stavku namesto vejice ali pa mu sledi spremni stavekpremega govora, za njima piemo z malo zaetnico: O Vrba! srena draga vas ... Aliste dolgo akali? je rekla s tihim glasom. Z malo zaetnico piemo tudi za tremi pikamiali pomiljajem, kadar ne konujejo povedi: Jaz nimam skrivnosti ... jaz ne! Kam je,reka, tebe volja kam?

126 Pri doloilih in poimenovanjih bitij

Z malo zaetnico piemo:127 1. poimenovanja za ljudi po vrsti naselja, splonih zemljepisnih okoliinah ipd.:

vaan, mean, tran hribovec, dolinec, otoan zahodnjak, junjak nebean;128 2. doloila pred osebnim imenom, ki zaznamujejo drubeni ali druabni poloaj,

poklic, ast, znanstveno stopnjo ipd.: doktor (ali dr.) France Preeren; tako e: gospod(g.), gospa (ga.), gospodina (gd.), tovari (tov.), inenir (in.), magister (mag.), gene-ral, maral, preastiti, mati (m.), oe (o.), pater (p.), plemeniti (pl.), profesor (prof.),sveti (sv.), vitez; lahko tudi de, von, van ...; nekateri prevzeti nareni izrazi te vrste stojijoza imenom: Lacko bai (stric); v posameznih primerih se van, von ipd. piejo tudi zveliko zaetnico, e tako doloa norma jezika, iz katerega lastno ime prihaja (prim. 46);

129 3. loevalne dodatke za imenom glede na rodovno zaporedje: mlaji (ml.), stareji(st.), oe, sin, npr. Plinij st., Dumas sin;

130 4. obna doloila v stalnih zvezah z lastnim imenom: primorski Slovenec, severniSlovani, stari Grki; lisica Zvitorepka, dedek Mraz; kot prednostna dvojnica kralj Matja,lepa Vida (prim. 48);

131 5. obne besede iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejovrsto pojavov: jurek (goba), jur (tisoak), tefan (steklenica), (bodea) nea, (mila)jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji veer v letu); volt, ford, tesla,rentgen, bazedov (bolezen);

132 6. vrstna poimenovanja veroslovnih, bajeslovnih in podobnih bitij, npr. bog (bogo-vi), polbog, duh, svetnik, vila, rojenica, sojenica, vedomec, povodni mo, kurent, muza,erinija (maevalka), furija, gracija, deseti brat, krat;

133 7. besede kot zemljan ali marsovec, kadar ne gre za poimenovanja ljudi ali umi-ljene prebivalce planetov ipd., temve za sopomenko besede ljudje ali protipomenkobesede nebeani;

PRAVOPIS

123

19

8. poimenovanja po rasni ali jezikovni pripadnosti: rnec, belec, rdeekoec, mulat,kreolec; bantujec, kajkavec, indoevropejec;

9. z imeni prebivalcev ali zemljepisnih danosti enakozvona poimenovanja, kadarpomenijo le vrsto bitij ali predmetov ipd., npr. lah (italijanski okupatorski vojak), fran-coz (delati se francoza), tajerka (kura), novomean (vlak), francoz (orodje), ementalec(sir), furlanka (sekirica), amerikanka (aga), latinec (kdor zna latinino); sibirija (mrz-la, neprijazna pokrajina), eldorado;

10. poimenovanja za pripadnike gibanj, nazorov, ver, listov, drutev, strank, redov,podjetij ipd.: ilirec, marksist, dekabrist, gvelf, kristjan, jud, budist, vajevec, modernist,perspektivovec, preporodovec, mladoslovenec, protislovenec, socialist, zeleni (lan stran-ke), franikan, novolesovec, apezejevec, tomievec, nobelovec.

Pri zemljepisnih obnih imenih

Z malo zaetnico piemo:1. besede mesto, trg, vas, vesca, selo, sela, selce, naselje kot neprve sestavine ve-

besednih naselbinskih imen: Radohova vas, Novo mesto, Stari trg, Spodnja vesca, Bre-ganje selo, Urna sela, Dolenje selce, Ribiko naselje (prim. 70);

2. neprve sestavine v vebesednih imenih mestnih delov, trgov, ulic, cest, poslopijin drugih stavb, razen e so e same lastna imena: Mestni log, Rona dolina, Preernovtrg, Gosposka ulica, Ulica talcev, Vodovodna cesta, Cesta dveh cesarjev, Gospodarskorazstavie (vendar Ulica Pohorskega bataljona);

3. neprve sestavine v vebesednih nenaselbinskih imenih, razen e so e same last-na imena: Zdruene drave Amerike, Zvezna republika Nemija, Slovensko primorje,Blinji vzhod; Bohinjsko jezero, Jadransko morje, Indijski ocean, Traki zaliv, Otrant-ska vrata, Mesinska oina, Sueki prekop, Zalivski tok, Brljinski potok, Vzhodna reka;marna gora, Velika planina, Dinarsko gorstvo, Slovenske gorice, Gorika brda, Go-lansko viavje, Babji zob, Ljubljanski grad (vzpetina), Trnovski gozd, Logarska dolina,Bloka planota, Panonska niina, Nubijska puava, Sorko polje, Popovo polje, Ljub-ljansko barje, Koevski rog, Pripetska movirja, Kirgika stepa; Dolge njive, Kratki tali,Suhadolevi lazi (ledinska imena); Postojnska jama, Potoka zijalka, Malo brezno, Hu-diev poiralnik; Velikononi otok, Balkanski polotok, Debeli rti, Severni teaj (kottoka na zemeljski povrini), Veliki voz, Rimska cesta, Juni kri;

4. besede luna, mesec, sonce, veernica, gostosevci ipd., kadar z njimi ne mislimona nebesna telesa, temve jih pojmujemo kot dele obdajajoe nas predmetnosti: Izzaoblaka je pogledala luna. Takoj ko je zalo sonce, so se pokazale tudi zvezde. Tik nadhribom je migljala veernica;

5. prvotno zemljepisna lastna imena, kadar zaznamujejo vrsto stvari: (kaditi) mora-vo, (piti) moslavino (prim. 107).

Pri stvarnih obnih imenih

Z malo zaetnico piemo:1. vrstna poimenovanja drutev, organizacij, strank, vojakih enot, ustanov, podjetij ipd.: pisateljsko dru-

tvo, nogometni klub, liberalna stranka, druga eta prvega bataljona, opekarna, tovarnatraktorjev, ljudska univerza, osnovna ola, izobraevalni center; taka poimenovanja so

134

135

136

137

138

139

140

141

142

143

144145

MALE RKE

20

pogosto deloma ali popolnoma enakoglasna z nekaterimi lastnoimenskimi; kadar pripisanju ne mislimo na lastno ime posameznega drutva, organizacije, stranke ipd., tem-ve na enega ali ve zastopnikov vrste, uporabljamo malo zaetnico: Delam v tobanitovarni v Ljubljani (v ljubljanski tobani tovarni); prim. 104;

146 organov (odborov, komisij, svetov, delegacij ipd.), kadar ne mislimo na njihovauradna imena: Seja odbora za pospeevanje slovenine na neslovenskih univerzah. Na obnem zboru drutva so izvolili komisijo za sklepe. Predlog slovenske vlade bopriel v javno razpravo. Inpektorji so se seli na ministrstvu za notranje zadeve. Vpetek bo odpotovala delegacija kulturnih delavcev. Iz glavnega taba so poslali dvakurirja. (prim. 103); take izraze piemo z veliko samo, kadar so miljeni kot povedi,npr. v potnih naslovih, v napisih na pisarnikih vratih, ali kadar gre za enakoglasnaimena delovnih skupnosti;

147 industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar sene uporabljajo kot imenovalni prilastki: Piem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). Fotografiram s kodakom. Vozim se s fordom. Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uniujem s pipsom;

148 2. poljudna (nadomestna, skrajana) poimenovanja meddravnih zvez: renska zve-za, sveta aliansa, mala antanta (piejo se tudi z veliko zaetnico);

149 3. poimenovanja revolucij, vojn, vstaj in drugih zgodovinskih dogodkov: narod-noosvobodilni boj, marna revolucija, francoska revolucija, oktobrska revolucija, ilin-denska vstaja, tridesetletna vojna, burska vojna, druga svetovna vojna, ljubljanski kon-gres, vimarski tabor, dragoka bitka, koevski zbor (zborovanje);

150 4. imena praznikov ali posebnih datumov, razen tistih, ki so izpeljana iz priimkov(Preernov dan ipd.): prvi maj, dan slovenske dravnosti, dan mrtvih, vsi sveti, boi,velika no, binkoti, novo leto, svenica, jurjevo, kres, maren, silvestrovo, joefovo,pust, advent;

151 5. poimenovanja vrste objektov (ne posamezne stavbe), iznajdb in drugih stvaritev:magistrat, mestna hia, rotov, franikanska cerkev, litijski most, sodna palaa pa-skal (raunalniki jezik) krpan, rentgen ustava;

152 6. poimenovanja odlikovanj in portnih trofej (e se ne zaenjajo s svojilnim pri-devnikom iz lastnega imena): zlati znak generala Maistra, zlati astni znak svobodeRepublike Slovenije, priznanje za hrabrost, donavski pokal, olimpijska zlata medalja,plaketa mesta Ljubljane, kresnik, zlata arena, oskar (vendar Karaoreva zvezda, Bort-nikov prstan, Bloudkova plaketa); tako e imena iger: dama, ali je kaj trden most (prim.e igrati se kavboje in indijance);

153 7. samostalnike obnoimenske izraze iz pridevnikov na -ov/-ev: vilijamovka (hru-ka), vinestrovka (puka), tamovec (tovornjak), janevec (vino);

154 8. (vrstna) imena zdravil: aspirin, fenalgol, apavrin, pronison;155 9. imena umetnostnih, politinih in drugih nazorov in gibanj: moderna, renesansa,

ekspresionizem, peronizem, niejanstvo.

156 Pri ogovornih zaimkih in izrazih posebnega razmerjaali spotovanja

Te izraze lahko po osebni izbiri piemo tudi z malo zaetnico, ne da bi to pomenilonespotovanje: Draga sestra, zelo te pogream! Ker tvojega pisma tako dolgo ni ... evaa ekscelenca eli videti predstavo, bomo poaeni.

PRAVOPIS

21

Pri vrstnih pridevnikih na -ov/-ev, -in iz lastnih imen

Pridevniki na -ov/-ev, -in ne zaznamujejo zmeraj svojine, temve tudi vrsto (npr.lipov aj, hrukov kompot, kalcijev karbonat). Tudi e so izpeljani iz lastnih imen, jih jepriporoljivo pisati z malo zaetnico,

1. kadar pomenijo vrstnost; to so predvsem imena rastlin, bolezni, delov telesa,tehninih izumov, npr. marijini laski, salomonov peat, blagajev volin; vidov ples, par-kinsonova bolezen; adamovo jabolko, ahilova kita, evstahijeva cev; papinov lonec, ka-planova turbina, voltov len, martinova pe (prim. 115);

2. podobno lahko tudi v zvezah s prenesenim pomenom: kolumbovo jajce, damo-klejev me (prim. 115).

Same male rke

Same male rke uporabljamo kot stilno razliico navadnega pisanja (tj. pisanja zupotevanjem pravil o veliki zaetnici). Tako pisanje sreujemo v podobnih primerihkakor same velike rke, zlasti npr. v reklamah ali naslovih knjig, redkeje pri zapisihlastnih imen, e redkeje na zaetku povedi ali sploh v vsem besedilu (npr. v besedilihnekaterih smeri modernega pesnitva):

telefonska naroila24 ur na dan(01) 23-26-95

martin buberprincip dialoga2000posebna tevilka asnika1982

france verbincslovar tujk

nazadnje ostanejo samo besederahlo valovanjemorja bela jadra ali traveki je med njimi veternemirprebudil svojo samoto

157

158

159

160

MALE RKE

22

161 Prevzete besede in besedne zveze

Glede besed in besednih zvez noben jezik ni samozadosten. Tudi slovenina jihprevzema iz drugih jezikov, knjini jezik pa jih poleg tega dobiva e iz nareij. Takebesede in besedne zveze imenujemo prevzete. (Preden se pri oblikovanju besedila odlo-imo za prevzem kake besede, se najprej vpraamo, ali jo sploh potrebujemo, ali nimogoe istega povedati s katero e znano domao besedo ali z novo domao tvorjenko.)

Prevzete besede in besedne zveze so ali obna ali lastna imena, npr. kultura, avto,vojna, jazz, dezva, kolhoz; a priori, propos Tolstoj, Sarajevo, Schiller, Lyon, NoviPazar, New York, Sierra Madre. Slovenski knjini jezik si jih lahko prilagaja glede naizgovor in pisavo, glede na oblike ali njih rabo, pa tudi glede posameznih njihovih delov(morfemov).

Prevzeta obna imena ali besedne zveze in lastna imena podomaujemo v izgovoru,oblikoslovju in skladenjski rabi, v pisavi pa loimo popolno in delno poslovenitev. Po-polnoma poslovenjene obne prevzete besede imenujemo izposojenke (kultra, mting,vjna, dzva), taka lastna imena pa podomaena (Zvs, Gtsman, md, Petrrka); takoje tudi z besednimi zvezami (npr. a knto, Slavonski Brod [slavnski brd-]*. Delomaposlovenjene obne besede (npr. le govorno in/ali oblikoslovno) imenujemo tujke (show[1 va], jazz [dz-]), deloma poslovenjena lastna imena (Schiller Schillerja, Sha-kespeare Shakespear/j/a) pa so nam polcitatna; enako je z besednimi zvezami (corpusdelicti corpusa delicti, New York New Yorka, Novi Pazar Novega Pazarja). Tujke, tujebesedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem toil-niku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare,corpus delicti, propos), tj. piejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.

Nasprotje prevzetih besed in besednih zvez so domae (avtohtone) besede in besed-ne zveze; te so ali naa dediina iz praslovanine ali pa so nastale e v slovenskemjeziku samem. Poleg prevzetih in domaih so e poldomae (polprevzete) besede; te sov slovenini nastale iz prevzetih besed ali njihovih delov in domaih obrazil (redkejetudi nasprotno): nietzschejanec/niejanec, ovinistien, nibelunki, moralnost, uzurpi-rati, bojkotirati, nervozen, antidelec, dentistka ipd.

162 PomniV slovenska besedila prihajajo tudi citatne besede in besedne zveze, npr. horoo, Herr, ab urbe

condita, first lady. Citatne besede in besedne zveze ali tudi cele povedi (npr. Panta rhei; To be, or notto be: that is the question) niso sestavine slovenskega jezika, zato se piejo, izgovarjajo in pregibajoter veejo druga z drugo tako kot v izvornem jeziku.

163 Pisanje prevzetih besed in besednih zvez

164 Obne besede

Veino prevzetih obnih besed pri nas domaimo pisno (izgovorno, oblikoslovno in

* Vezaj za zveneim nezvonikom v oglatem oklepaju (npr. [brod-]) nakazuje izgovor tipa [brtbrda] (glej tudi 22).

PRAVOPIS

23

skladenjsko pa vse); naeloma jih piemo le po domae tedaj, kadar jih prerkujemo iznelatininih rkovnih pisav ali pa jih rkovno zapisujemo iz ideogramov.

PosebnostiIzvirno pisavo ohranijo le nekatere kategorije prevzetih besed:1. mednarodni glasbeni izrazi: capriccioso, adagio, allegro;2. nekateri manj rabljeni strokovni izrazi: hausse, commedia dellarte, curriculum vi-

tae, a conto, cross-country, fin de sicle;3. posamezni drugi izrazi: faux pas, jazz, disco;4. veina imen za vozila (npr. za avtomobile, letala) ali za nekatere tehnine predmete

ipd.: volkswagen, peugeot, boeing, caravelle, recorder, pascal.Tudi take besede s asom navadno prevzamejo domao slovensko pisavo po sloven-

skem izgovoru, npr. kurikulum, a konto, kros, dul, folksvagen, karavela, rekorder, disko,paskal.

Trgovska in proizvodna podjetja iz komercialnih razlogov pogosto prevzemajo tujebesede in jih tudi piejo v izvirni obliki (taka poimenovanja pa si tudi izmiljajo). To je zaknjini jezik nepriporoljivo; e pa do tega e pride, jih piimo po pravilih za navadne slo-venske besede, torej namesto coca-cola, juice, nylon, cocta raji kokakola, dus, najlon,kokta.

PomniObnoimenske zveze besed ali morfemov, ki se pregibajo samo v zadnji sestavini, pri domae-

nju navadno piemo skupaj, npr. pommes frites pomfrit, bon ton bonton, vade mecum vademe-kum, cha-cha-cha aaa, auto-da-f avtodafe, coca-cola kokakola.

Lastna imena

Prevzeta lastna imena obravnavamo razlino glede na to, ali so osebna, zemljepisnaali stvarna, pa tudi glede na to, ali prihajajo v slovenino iz latininih ali nelatininih(ali celo ideografskih) pisav.

Za imena, prepisana iz nelatininih pisav ali iz ideogramov, veljajo pravila kakorpri prevzetih obnih imenih.

O pisanju tvorjenk iz prevzetih lastnih imen gl. 957963, 980988, 1006, 10131019.

IMENA BITIJ

Latinine pisave

Pisno podobo prevzetih osebnih lastnih imen naeloma ohranjamo.Podomaujemo pa:1. imena grko-rimskega sveta (Ezop, Evripid Plavt/us/, Horac/ij/) ali imena, prev-

zeta prek latinine in grine (Darej, Elija, Kristus, Jugurta);2. imena vladarskih (in nekaterih plemikih) rodovin: Burboni, Habsburani, Jage-

lonci, Babenberani;3. redka druga imena znanih zgodovinskih oseb: Petrarka, Kolumb, Galilej, Luter,

Kalvin, Gutsman;

165166

167168

169

170

171

172

173

174

175

PREVZETE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE

24

176 4. navadno svetnika imena: Franc Ksaver, Franiek Asiki, Don Bosko;177 5. veino v slovenino prevzetih imen in priimkov: Joe(f), Franc, Marija, Kar-

men Fuks, vajger, tern, Popovi, Dvorak; po tem zgledu tudi imena vladarjev inpapeev: Elizabeta, Franc Joef, Viktorija, Janez XXIII., Pij; tako tudi slengovska ime-na, npr. Majk, Dimi;

178 PomniPodomaitve so vasih samo delne: Schmit, Kryanovski.

179 6. imena pripadnikov narodov ter prebivalcev drav, pokrajin in naselij, ki so prinas podomaena: Francoz, Estonec, Latvijec, Bask, panec, Madar, Italijan, Grk, Vali-an, Kmer, Hotentot, vicar; Parian, Varavan; Toskanec, Gaskonjec, Bilean.

180 Nelatinine pisave

Podomaeno piemo imena vseh vrst iz grkih in cirilinih pisav (izjema je srb-sko-hrvaka), azijskih (izjema je turka), afrikih, polinezijskih in drugih: Papandreu,Ksirovunu, Pugaov.

181 Prevedena imena

Prevzeta lastna imena vasih tudi prevajamo: Orlovo pero, Pika Nogavika, Biser-na reka, enjev cvet, Skledoliz, Trlica. Naeloma prevajamo vzdevke: Aleksander Veli-ki, Friderik S praznim epom.

182 ZEMLJEPISNA IMENA

Zemljepisna lastna imena veinoma obravnavamo tako kot osebna, sicer pa razli-no glede na to, ali so eno- ali vebesedna.

183 Enobesedna imena

Enobesedna zemljepisna lastna imena iz latininih pisav veinoma ohranjajo izvir-no podobo: Massachusetts, Caen, Kln, Cagliari.

184 Podomaena imena in pisava

Podomaeno piemo imena:185 1. drav, dostikrat pa tudi zveznih drav in pokrajin: Anglija, Poljska, vica, Kore-

ja, Japonska, Banglade, Rusija, eka, Teksas, (Juna) Karolina, Virginija, (Savdska)Arabija Turingija, Lacij, Provansa, Kampanja, Kastilja, Atika, Tesalija;

186 2. celin, nekaterih bolj znanih otokov in polotokov: Evropa, Avstralija, Antarktika Havaji, Korzika, Sardinija, Rodos, rilanka, Baleari, Tavrida Arabija, Peloponez, Ju-katan;

PRAVOPIS

25

3. oceanov, morij, vejih rek in nekaterih vejih jezer: Atlantik Baltik Donava,Ania, Adia, Tibera, Tilment, Pad, Sena, Loara, Mozela, Garona, Rodan/Rona, Ren,Temza, Visla, Nil, Misisipi, Misuri, Amazonka, Bramaputra, Jangcekjang Tanganjika,Titikaka, Inari;

4. vejih gorovij in nekaterih gor: Pireneji, Ardeni, Vogezi, Kavkaz, Himalaja, Kor-diljere, Kilimandaro;

5. nekaterih bolj znanih krajev, npr. Firence, Pariz, Bruselj, eneva, Lozana, Lizbo-na, Praga, Plzen, Varava, Krakov, Lod, Jeruzalem, enstohova, Peking, ikago, Edin-burg;

6. nekaterih stavb, objektov: Kapitol, Hradani.Tem imenom se pridruujejo tista, ki se pri nas izgovarjajo tako, kakor se piejo:

Berlin, London, Madrid, Padova.

Slovenska imena namesto neslovenskih

Namesto nekaterih tujih imen imamo svoja: Dunaj, Carigrad, Solun, Rim, Benetke,Videm, edad, Oglej, Grade, Reka, Karlovec, Banjaluka, Pulj; prim. e imena dravkakor Nemija, Ogrska.

Pomni1. Ustrezna tuja imena uporabljamo poleg domaih navadno le za identifikacijo, zlasti v medna-

rodnem obevanju: Dunaj (Wien), Oglej (Aquileia), Gradec (Graz), Tri (Monfalcone), Monoter(Szentgotthrd); podobno na kaipotih: Reka (Rijeka), Dunaj (Wien), Celovec (Klagenfurt).

2. V potnem prometu uporabljamo uradna krajevna imena: Wien, Istanbul, Roma.3. Na narodnostno meanih ozemljih so v javnih napisih ipd. poleg slovenskih imen v rabi tudi

imena v jeziku ustrezne narodnosti: Koper/Capodistria, Lendava/Lendva. Na ozemlju zunaj RS je zapo-redje lahko zamenjano (Trieste/Trst), odvisno od jezika, v katerem je napisano preostalo besedilo.

4. Nekatera stareja poimenovanja, npr. Monakovo (Mnchen), Dradani (Dresden), Solnograd(Salzburg), Turin (Torino), so danes stilno zaznamovana.

5. Imena kot Viden, Bardo, Ta na Bili so pokrajinsko ali nareno obarvana.

Prevedena imena

Tujih enobesednih zemljepisnih imen naeloma ne prevajamo; izjema so vasihnekateri tipi zloenk: Nizozemska, Gosposka ulica, Bodensko jezero (za Nederland, Her-rengasse, Bodensee).

Vebesedna imena

Prevedena vebesedna imena

Vebesedna zemljepisna imena veinoma v celoti prevajamo, e so sestavljena izprvotno obnih sestavin, sicer pa le tiste njihove dele, ki so obni.

Mednje gredo imena1. drav: Zdruene drave Amerike, Skupnost neodvisnih drav, Nova Zelandija; iz

njih delamo tudi ustrezna kratina poimenovanja (ZDA, SND);

187

188

189

190

191

192

193194

195

196

197

198

199

200

PREVZETE BESEDE IN BESEDNE ZVEZE

26

201 2. pokrajin: Spodnja Saka, Blinji vzhod, Nova kotska, Nova Anglija, Donski bazen;202 3. delov kopnega: Nova Gvineja, Kanarski otoki, Velikononi otok, Ognjena zem-

lja, Sv. Helena Rt dobrega upanja, Apeninski polotok;203 4. vod: Tihi ocean, Indijski ocean, Severno morje, Beringovo morje Zalivski tok

Bengalski zaliv, Rokavski preliv, Otrantska vrata, Mesinska oina, elezna vrata La-doko jezero, enevsko jezero Pripetska movirja Reka sv. Lovrenca Niagarskislapovi, Nilske brzice Sueki prekop; Prekop DonavaTisaDonava; taka enobesednaimena so redka: Rokav (Rokavski preliv), Zaliv (Perzijski ali Arabski zaliv);

204 5. oblik zemeljskega povrja (gorovij, vzpetin, dolin, ravnin, planjav, puav): Sred-njerusko viavje, Golanska planota, Bela gora, Skalne gore, Srednjesibirsko viavje,Panonska niina, Negevska puava;

205 6. nekaterih mest: Niji Novgorod, Frankfurt na Majni/Odri, Dunajsko Novo mesto,eke Budjejovice, pindlerjev Mlin;

206 7. cest, ulic, trgov, parkov: Verdijevo sprehajalie (Corso Giuseppe Verdi), Goldo-nijev trg (Piazza Goldoni), Kaluka cesta (Kaluskaja doroga), 42. ulica (42nd Street),Ulica Huga Wolfa (Hugo Wolf-Strae), Elizejske poljane (Champs-lyses), Trafalgar-ski trg (Trafalgar Square), Bulvar sv. Mihaela (Boulevard Saint Michel), Montmartrskaulica (rue Montmartre), Rdei trg (Krasnaja ploa), Nevsko nabreje (Nevskaja na-berenaja), Nabreje 13. novembra (Kej 13 noemvri), Peta avenija (Fifth Avenue), Vac-lavski trg (Vclavsk nmst), Luksemburki park (Parc de Luxembourg);

207 8. objektov: Bela hia (White House), Slavolok zmage (Arc de Triomphe), Eifflovstolp (Tour Eiffel), Zimski dvorec (Zimnij dvorec).

208 Neprevedena vebesedna imena

V nekaterih vebesednih zemljepisnih imenih obnoimenskih sestavin navadno neprevajamo: New York, Rio de Janeiro, Boka Kotorska, Marinsk Lzn, Downing Street,Quai Orsay. Drugih samo vasih ne prevajamo (zaradi stilnega uinka): na Champs--lyses, na Herrenstrae, East River (lahko tudi Vzhodna reka).

209 STVARNA IMENA

Stvarna lastna imena obravnavamo podobno kot zemljepisna.

210 Podomaena imena

Imena grko-rimskega izvora (ali prevzeta s posredovanjem teh dveh jezikov) po-domaujemo: Odiseja, Metamorfoze. Tako ravnamo tudi z imeni, ki jih prepisujemo iznelatininih pisav: Tretjakovka, Kaba.

211 Nepodomaena imena

Nekatera stvarna lastna imena navadno puamo nespremenjena, npr. imena glasilin podjetij: Elle, Spiegel, News Week, Fiat, General Motors. Po potrebi se nekatera takaimena lahko tudi prevajajo, npr. Ona za Elle.

PRAVOPIS

27

Prevedena imena

Stvarna lastna imena po potrebi, imena umetnostnih del pa praviloma prevajamo:Kavarna Panteon (Caf Panthon), Pri treh muketirjih (Chez les trois mousquetaires),Blagovnica Printemps (Magasin Printemps), ikaka univerza (University of Chicago),Rdea armada (Krasnaja armija), Amerika banka (Bank of America), Organizacijazdruenih narodov (United Nations Organization), Dunajski filharmoniki (Wiener Phil-harmoniker); Veliki diktator (The Great Dictator), Ogrska rapsodija (Ungarische Rhap-sodie), Boanska komedija (Divina commedia), Semenj nievosti (Vanity Fair), Gospo-dina (Gospoica), Vojna in mir (Vojna i mir), Figarova svatba (Le mariage de Figaro),Velika opera (Grand Opra).

Pomni1. V nekaterih vebesednih stvarnih lastnih imenih vendarle ne slovenimo obnoimenskih sesta-

vin; taka imena so prevzeta kot polcitatna in jih zaradi stilnega uinka pogosto ne prevajamo: Dow-ning Street, Giro Italia, Tour de France, Boljoj teatr, Grand Opra, Htel des Invalides, prim. 212.

2. Nekatera kratina poimenovanja se ne nanaajo na ustrezna slovenska poimenovanja (sloven-sko poimenovanje se veinoma ne uporablja): Avnoj, Skoj, Unesco, Efta, BBC, RAI, Fide, Fifa.

Naela za obravnavo pisav pri prevzemanju besed

Prevzemanje rk oz. pismenk

Kadar prevzetih besed ne domaimo, ohranjamo latinine pisave povsem nedotak-njene, tj. piemo in tiskamo jih z vsemi loevalnimi znamenji in v obliki, kakor jo imajov svojem jeziku in njegovi pisavi. Nelatinine pisave prerkujemo v slovensko latinico,ideografske pa zapisujemo na podlagi ustrezne glasovne vrednosti pismenk (ideogra-mov).

Tipografske teave

Kadar pisalni ali stavni stroj nima katere rke tujih pisav, si pomagamo z vpisova-njem z roko ipd., v skrajnem primeru tudi

a) loevalno znamenje opustimo (, , > a, a, l) ali pa tujo rko zamenjamo s rko/rkama, ki (priblino) ustreza(ta) glasu, zaznamovanemu s tako rko/rkama: , , , , > , on/om, ue, oe, /oe;

b) zdrueno rko zamenjamo z ustreznima posameznima rkama (, > oe, ae) aliz ustrezno drugo rko ali njeno razvezavo ( > /oe), e s tem ne povzroimo dvoumno-sti ali stilne nelagodnosti (francoski npr. razvezujemo v oe, ne zamenjujemo ga z ali; v danini pri ne moti niti zamenjava z niti razvezava v oe);

c) nemki lahko razvezujemo v ss.S podobnimi vpraanji se sreujemo tudi v raunalnitvu.Prim. 1071 in pri vsaki posamezni pisavi.

212

213

214

215

216

217

218

219

220

PREVZETE BESEDE, ZVEZE, RKE

28

221 PomniPri vseh pisavah so tu obravnavane samo rke in rkovja sodobnih pisnih sistemov posameznih

jezikov. Zlasti lastna imena so lahko zapisana tudi z drugimi rkami, ki pa jih nae preglednice (gl. 10721134) naeloma ne zajemajo. Prav tako vanje niso zajete vse posebnosti obnoimenskega be-sedja (npr. iz francoine, e manj iz angleine), temve se omejujemo na tipe z ve potrditvami.

222 Prevzemanje glasov in naglasa

V slovenski knjini jezik prevzete besede izgovarjamo z glasovi in naglasom slo-venskega knjinega jezika. Tuje glasove torej zamenjujemo z najblijimi slovenskimiknjinimi; zato opuamo vse vrste modifikacij, npr. pri zaokroenih samoglasnikih (, ipd.), pri vseh nosnih samoglasnikih, mehanih in mehkih soglasnikih, posebne vrstezapornikih ali t. i. medzobnih pripornikih. Zvonik v ter zvenee in nezvenee nezvoni-ke izgovarjamo kakor v navadnih slovenskih besedah. Tudi naglaujemo kakor v slo-venini (ne prevzemamo tujih tonemov, npr. srbsko-hrvakih ali kitajskih ali nordij-skih); naglaeni samoglasniki so naeloma dolgi, naglaena e in o pa praviloma ozka, neglede na to, kako se izgovarjata v izvornem jeziku; vedno pa izgovarjamo npr. iroki epred j [idja] ali o pred v, npr. Lvov/Lww [[lv1]; prim. e e pred r [fr]. Nenaglaenisamoglasniki so v slovenini le kratki: torej v slovenskem besedilu npr. ne vleemosrbsko-hrvakih ali ekih nenaglaenih dolin (tako e. Dvok izgovorimo kar[dvrak]). Tuje polglasnike, pisane z e, redkeje z o ali a (npr. v francoini, nemini,angleini), sprejemamo kot polglasnike le, e so v slovenini neobstojni. e ne gre zaobiajne meje besed ali besednih delov (med delom, oddati, superrevizija), kjer so tudi vslovenini moni t. i. dolgi soglasniki, tudi vse tuje dolge soglasnike izgovarjamo na-vadno: Anna, Schiller, allegro = [na, ler, algro].

Posebni problemi nastajajo pri tvorbi iz prevzetih besed, npr. Comte Comtov, La-place Laplaceov, Bonn bonski, Sevilla seviljski, Biarritz biariki ipd. (prim. 937, 980982, 985, 987, 992).

223 Nekaj zgledov za posamezne jezike

1. H r v a i n a ali s r b i n a : uve, evapi dve, evpi;2. r u i n a : sovet sovjt;3. i t a l i j a n i n a : condottiere, cinquecento, pizza, signora kondotjre, ink-

vento, pca, sinjra;4. f r a n c o i n a : chevreau, refrain, journal, boutique, menu, engagement e-

vr, refrn, urnl, butk(a), men, angam;5. p a n i n a : junta, conquistador, gaucho, doa, mantilla, picador hnta,

konkvistadr, gvo, dnja, mantlja, pikadr;6. n e m i n a : Stuka, Reich, Wehrmacht, Fhn, Volksdeutscher tka, rjh,

vrmaht, fn, flksdjer;7. a n g l e i n a : meeting, weekend, charter, juice, couch, nylon, quiz, hobby, jer-

sey, combine, strip-tease, out, goal, knock-out, show, container mting, vkend, rter,ds, kv, njlon, kvz, hbi, drsi, kombjn, strptiz, vt, gl, nkavt, v, kontjner.

PRAVOPIS

29

Glasovi v morfemih

Kadar prevzete besede zapisujemo po slovenskem knjinem izgovoru, upotevamotudi t. i. morfonoloka (oblikoglasna) pravila: praviloma sprejemamo v slovenino ob-liko iz krepkega poloaja; soglasnike npr. iz poloaja pred samoglasnikom, sklonljivebesede iz rodilnika ednine ipd.: poljsko Krakw Krakowa (poljski izgovor [krkufkrakva]) > slovensko Krakov -a [krko1 krkova]. Premikanja naglasa v tujih jezikihnaeloma ne upotevamo (zato Krkov -a), naglas s konnice prestavljamo na osnovo(rusko Moskva [maskv] > slovensko Mskva) ali z enega zloga na drugega (hrvakoHjdk -ka > slovensko Hajdk -a). e naglas v izjemnih primerih ostane na konnem-a samostalnikov enskega spola, se taki samostalniki sklanjajo po 3. enski sklanjatvi,npr. piet, pri piet.

Pomni1. Naglas na podomaenih imenih ne spada k obvezni pisni podobi besede, ampak zaznamuje

samo izgovor. Pri dvojninih naglasih je tu podana samo ena razliica. e je kaj e podomaeno mimoteh pravil, puamo nespremenjeno (Paris Pariz).

2. Prim. 1071 in pisave za posamezne jezike.

224

225

PREVZETI GLAS IN NAGLAS

30

226 Loila

Loila so enodelna ali dvodelna nerkovna pisna (grafina) znamenja, na primer . !, ; in podobno.

Zaznamujejo nam:227 1. tonski potek, premore, vrste stavkov, povedi ipd.;228 2. okrajave besed in besedila, vrstilnost tevnikov, kratnost prislovov, zapisanih s

tevilkami, ipd.Prvo vrsto rabe loil imenujemo skladenjsko, drugo neskladenjsko. Skladenjsko se

rabijo pika (.), vpraaj (?), klicaj (!), vejica (,), podpije (;), dvopije (:), pomiljaj (),vezaj (-), tri pike (), razne vrste narekovajev, npr. ( ), in oklepajev, npr. ( ), ipd.Neskladenjsko se rabijo pika, opuaj, vezaj, deljaj, klicaj, vpraaj itd. Loila piemoveinoma brez presledka ob rki ustrezne skladenjske enote ali besede (torej so levo- alidesnostina); pomiljaj naeloma piemo na obe strani s presledkom (je nestien), e panadomea predloga od in do, ga piemo brez presledka (je stien, prim. 394); nestinivezaj se pri tipkanju uporablja lahko tudi namesto narekovaja (prim. 388), obvezno panestini vezaj pri dvojnih imenih (gl. 427); tri pike so nestine, e pa zaznamujejoizpust dela besede, so levostine (gl. pri posameznih loilih).

229 Skladenjsko se loila rabijo:1. na koncu povedi: pika, klicaj, vpraaj, tri pike, pomiljaj;2. na koncu dela povedi: vejica, podpije, dvopije, tri pike, pomiljaj;3. na zaetku povedi ali njenega dela: narekovajni in odstavni (alinejni) pomiljaj

in tri pike kot znamenje izpusta (pri tipkanju ta pomiljaj lahko nadomea vezaj);4. na zaetku in koncu povedi ali njenega dela: oklepaji, dvodelni pomiljaj in nare-

kovaji.Neskladenjsko se loila rabijo veinoma sredi ali na koncu povedi ali besede, vpra-

aj ali klicaj pa tudi ob robu besedila.

230 Raba posameznih loil

231 Pika

232 SKLADENJSKA RABA

Piko (.) piemo na koncu samostojne proste ali zloene pripovedne povedi: Dolgostivljenja naega je kratka. Kosilo se je zavleklo, primanjkovalo je posode. Si bil tam?Ne. To se je res zgodilo. Veraj. Pred omi vseh ljudi. e bi imel, bi ti dal.

Posebnosti233 1. Na koncu priredja in proste zveze stavkov (tj. soredja) iste povedi pike ne piemo, e

je ne dopua zadnji neodvisni stavek: Korenike dehte pod hladom ros, mavrine rose blestesredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos? Veraj, ko sem stala na pragu, je priel mimo kaj misli kdo? Veraj je priel mimo pomisli kdo!

PRAVOPIS

31

2. Na koncu podredja z vpraalnim, velelnim ali elelnim odvisnikom stoji pika le, e je glavni stavek pripovedni: Ne vem, zakaj sem tako alosten. Ukazal mu je, naj se spravi odhie. Naroil je, da pojdi takoj domov.

Pika kot konno loilo povedi, ki je citirana na koncu kakne pripovedne povedi, seizpua (tudi e je taka poved citirana med narekovaji): Shakespeare je zapisal verz Nekaj jegnilega v deeli Danski. Podrl je napis Ne hodi po travi. e je taka citirana poved zadvopijem, ohranja svoje loilo (kakor dobesedni navedek v premem govoru): Pri upani-u najdemo tale verz: Ve, poet, svoj dolg?

3. V bibliografskih zapisih se posamezni deli naslova (razen imena avtorja) obravnava-jo kot samostojne povedi, zato se loijo s piko: Milko Kos: Srednjeveka Ljubljana. Topo-grafski opis mesta in okolice. Ljubljana 1955. Pri citiranju se v teh primerih lahko namestopike (ali dvopija) rabi vejica: Slovenski pravopis, Izdala Slovenska akademija znanosti inumetnosti, Dravna zaloba Slovenije, Ljubljana 1962, str. 46, 49. (Tudi: Ljubljana, 1962.)V bibliografijah in knjinicah uporabljajo e druge oblike zapisov (prim. 312).

4. Na koncu povedi, ki so po obliki pripovedne, povedane pa s ustveno prizadetostjo,namesto pike piemo klicaj: Ne maram te ve videti! Ne bo ji glave meal! Kadar ustveneobarvanosti ni, tudi za velelnikom piemo piko: Odprite knjigo na str. 37. Denar nakaitena na iroraun.

5. Pike na koncu povedi navadno nimajo:

naslovi in napisi: 238 enote v glavi dopisov:Na klancu Univerza v MariboruCvetliarna Mimoza Pedagoka fakulteta

t. 27-23/88

naslovne strani: 239 konec abecedno urejenih enot v seznamih:Ivan Cankar Drnovek, AndrejZa kriem Drobne, MartinaV Ljubljani 1909 Drobni, JasnaZaloil L. Schwentner

podpisi v dopisih: 240 konec enot v stolpcih:Lepo te pozdravlja Obvestijo se: France predsednikZ lepimi pozdravi podpredsednik France tajnik

arhiv

napisi pod slikami ipd.: 241Zemljevid Evrope e je pri napisu ve povedi, konec citiranega pripovednega stavka vse pie tudi zadnja pika: okviru vpraalne ali vzkline povedi:

Zemljevid Evrope. Risal A. igav je izrek Vse tee?Bole. Menda vendar poznate izrek Vse tee!

navedba vira:Plenike je prala pri mrzlem studenc

(Narodna)

234

235

236

237

242

243

244

245

246

LOILA: PIKA

32

247 6. Piko zamenjujemo z vejico v premem govoru na koncu dobesednega navedka predspremnim stavkom: Danes je miren dan, je rekla Breda.

248 NESKLADENJSKA RABA PIKE

Neskladenjsko piko piemo:249 1. za okrajavami posameznih besed: str. (stran), dr. (doktor), l. (leta), gl. (glej),

t. i. (tako imenovani), t. m. (tega meseca), M. (Marjan) ipd.; v povedi: Ali si zapisal gl.?;Predaval bo M. Kobal; nekatere okrajave za ve besed piemo brez vmesnih pik: ipd.(in podobno), npr. (na primer), tj. (to je), itd. (in tako dalje); prim. 594;

250 PomniBrez pike piemo kratice in (rkovne) simbole, npr. za mere, utei, denar, kemine prvine, spo-

jine: RS (Republika Slovenija), SIT (slovenski tolar), m (meter), km (kilometer), hl (hektoliter), g(gram), kp (kilopond), S (veplo), Fe (elezo), H2O (voda).

251 2. za tevilkami,252 a) kadar zaznamujemo vrstilne tevnike: na 15. (petnajsti) strani; tako e 29. 11.

1989. leta, 12. sede v XV. vrsti, ob 8. uri; Joef II.; namesto 60. leta naega stoletja rajiuporabljamo izpisano estdeseta leta;

253 PomniNamesto ob 8. uri zjutraj piemo tudi ob 8h (= ob osmih/ob osmi uri) zjutraj.

254 b) kadar zaznamujejo prislove tipa prvi, drugi;

255 3. med deli tevilk, da loijo enote razlinih stopenj (npr. ure od minut, tolarje odstotinov, vasih tudi tisoice od nijih enot) ali kot znamenje mnoenja: ob 8.15 (obosem petnajst ali ob osmih in petnajst minut), 8055.- SIT (osem tiso petinpetdeset slo-venskih tolarjev), 132.457 (sto dvaintrideset tiso tiristo sedeminpetdeset), 3 4 (trikrat tiri), merilo 1 : 30.000.000 (ena proti trideset milijonov); pika med deli tevilk jestina, v pomenu krat pa nestina in postavljena vije;

Pomni256 1. Pika med tevilko za loevanje ur od minut se lahko opusti, tevilko za minute pa piemo

privzdignjeno: 815.257 2. Piko pri strojnem tisku tevil nad deset tiso lahko nadomeamo s presledkom: 132 457.

258 4. navadno namesto vsake izpuene rke v besedi ali tevke v tevilki: Za en dje. Pojdi v r..! Leta 18.. je Lovro Kvas priel na Slemenice;

Pomni259 1. Pike ne piemo za tevilko, ki zaznamuje glavni tevnik, npr. avto LJ A6-169, poglej zvezek

XI, ez petnajst minut je nameril 38 C vroine, pri 75 (petinsedemdesetih) letih je bil e korenjak, vlenih 68 pogodbe; piko seveda piemo, e je rabljena skladenjsko: Rojen sem bil l. 1976.

260 2. Dveh zaporednih pik (neskladenjske in skladenjske) navadno ne piemo: Prili so vsi: Jakob,Marija, Mojca, Andrej itd. Pike navadno tudi ne piemo za izpustnimi tremi pikami ali za izpustnimpomiljajem: Grobovi tulijo , Bratu bi povedala, pa

PRAVOPIS

33

5. med posameznimi enotami naslova elektronske pote, med deli enot v desetiniklasifikaciji (UDK) in pri desetino zaznamovanih delih besedila: france.kuhar@siol.net;UDK 808.63:80(497.12-1992)+80:930.85 oz. 5.11.1.2 ipd.; te pike in druga znamenjapiemo stino.

Vpraaj

SKLADENJSKA RABA

Vpraaj (?) piemo:1. na koncu enostavnih vpraalnih povedi in za podredjem, v katerem je glavni

stavek vpraalni: Kje si bil? Kje? Tu? Nima ni besed? Ali ne vidi, da nimamasa? Zakaj me vprauje, kaj mi je? Vpraal si me (v pomenu ali si me vpraal),kje sem bil sinoi? Ko drugi grabijo vse dalje, irje, bo, rod, ki biva tod, bo v duivrst?;

Posebnosti1. Za vpraalnim odvisnikom stoji vpraaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek,

sicer pa pika ali klicaj: Vpraala sva ga, ali je videl nao mater. Ne vprauj kar naprej, kajsme, esa ne!

2. Konno loilo citirane povedi izpuamo, e bi moralo stati pred konnim vpraajemvpraalne povedi: Kdo je rekel Vse tee? igave so besede Ve, poet, svoj dolg? Kdo jezavpil Dol z njimi? Kdo je napisal verz Na tleh lee slovenstva stebri stari? e je citiranapoved med narekovaji, lahko ohrani svoj vpraaj ali klicaj: Kdo je zavpil Dol z njimi!? eje taka citirana poved za dvopijem, ohranja svoje loilo, zamenja pa se loilo napovednegastavka, npr. Kdo je napisal tole: En hribek bom kupil.

2. na koncu priredja ali proste zveze stavkov iste povedi, e je zadnji neodvisnistavek vpraalni: Korenike dehte pod hladom ros, mavrine rose bleste sredi vej, kje jetvoja sila, kje tvoj ponos? Veraj, ko sem stala na pragu, je priel mimo kaj mislikdo? esa, povej, se boji? Ve, poet, svoj dolg? Janez, kam gre? Deklica kam?;

3. za vrinjeno vpraalno povedjo v drugi povedi: Na gregorjevo otec, e ve? septiki enili so, za olskim vrtom v mejici gostili se, pili so;

4. na koncu vpraalnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premegagovora: Kaj je temu vrabcu? je vpraala Mali nejevoljno.

Pomni1. Pri ustveno obarvanih vpraanjih se poleg vpraaja rabi e klicaj ali celo klicaj sam: Ali se

tako govori z oetom?! Kaj?! Ali mi bo takoj zginil!2. V naslovih besedil za vpraalnimi povedmi piemo vpraaj navadno le v takih primerih, ko bi

se sicer vpraalna poved lahko razumela pripovedno: Kako do strokovnjakov proti Mir na Blinjemvzhodu?

3. Stopnjevana vpraalnost (npr. pri ponovljenem vpraanju) se lahko zaznamuje z dvema ali vestinimi vpraaji: Kam gre? Kam??

261

262

263

264

265

266

267

268

269

270

271

272

LOILA: PIKA, VPRAAJ

34

273 NESKLADENJSKA RABA VPRAAJA

Vpraaj se rabi neskladenjsko sredi besedila (in sicer v oklepaju) ali na robu besedi-la ipd. za izraanje dvoma (o smislu, primernosti, natannosti in podobnem) doloenegaizraza ali dela besedila: Preeren je bil rojen na (?) Vrbi.

274 Klicaj

275 SKLADENJSKA RABA

Klicaj (!) piemo:276 1. na koncu ustveno obarvanih povedi (tudi medmetnih, zvalnikih, sploh negla-

golskih): Le ne ui pevcev peti! Pavel, moli! Kuj me, ivljenje, kuj! Naj ujezemlja in nebo! Pro! Od tod! Oba! Joj, prejoj! O, skaeno vino! O, vi poeni vri! Moj Mate, jo, moj Mate! Krasna si, bistra hi planin! Pavel s tabo je konec! Ti siblazen! Ti si sploh vsega kriv! Vso druino si razbil! Bo tiho! Kako, e tajil bo! Veraj je priel mimo pomisli kdo! Na pomo! Gospe in gospodje!;

Posebnosti277 1. V elelnih in velelnih povedih, ki niso ustveno poudarjene, klicaja ne piemo: Daj

mi, prosim, knjigo. Glej 3. odstavek na str. 15. Naj kdo pogleda, kaj se dogaja zunaj.278 2. Na koncu podredja se pie klicaj le, e ga zahteva glavni stavek, npr. Pii mu vendar,

naj se oglasi! proti Ali je res ukazal, da pojdi od hie? Oe je rekel, da pojdi takoj domov.279 3. Konno loilo citirane povedi izpuamo, e bi moralo stati pred konnim klicajem

vzkline povedi: Zapojte mi vendar Gozdi je e zelen! Dajte, recitirajte mi Ve, poet, svojdolg! Nehajte e s tem svojim To nikakor ni dovoljeno! e je citirana poved med narekova-ji, svoj klicaj ali vpraaj lahko ohrani: Nehajte e s tem svojim To nikakor ni dovoljeno!! Do grla sit sem tega tvojega Kdaj gremo domov?! e je taka citirana poved za dvopijem,ohranja svoje loilo, zamenja pa se loilo napovednega stavka: Zapojte mi vendar tisto pe-sem: Gozdi je e zelen.

280 4. Na koncu priredja ali proste zveze stavkov piemo klicaj samo, e ga zahteva tudi lenjihov zadnji neodvisni del: Moj klic raztrgal je vihar, nihe ne bo ga ul nikdar samizprauj se vekomaj, sam si odgovore dajaj!

281 2. na koncu ustveno obarvanih vrinjenih povedi: Pred leti da bi se ne bilo zgodilonikoli! sem spoznal tega loveka;

282 PomniZa zvalniki se danes rabi praviloma vejica, neko pa se je pisal tudi klicaj: Janez, kam gre? O

Vrba! srena, draga vas domaa

283 3. za nagovorom v pismih (vendar se namesto klicaja rabi pogosteje vejica): Ljubamati! Danes je Va god. Jaz vem, kako Vi mislite o meni;

284 4. na koncu vzklinega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premegagovora: Pavel, moli! je prosil oe;

PRAVOPIS

35

5. na koncu ustveno poudarjenih vzklinih vpraalnih povedi se lahko skupaj pie-ta vpraaj in klicaj: Kaj, tudi ti si priel tako dale?!

PomniStopnjevana vzklinost se zaznamuje z dvema ali ve stinimi klicaji: To je pa od sile!!

NESKLADENJSKA RABA KLICAJA

Klicaj se rabi neskladenjsko sredi besedila (in sicer v oklepaju) ali na robu besedila,e hoemo na kaj posebej opozoriti: Prinesel nam je pepk (!) in zimskih hruk (miljenotepk). Pesem ima agrostih (!).

Vejica

SKLADENJSKA RABA

Vejico (,) piemo: 1. med enakovrednimi deli proste ali zloene povedi; 2. mednadrednim in odvisnim stavkom (tudi ko gre za primerjalni odvisnik s kot, kakor ipd.);3. med polstavkom in preostalim besedilom povedi; 4. med izpostavljenim stavnimlenom ali dostavkom in preostalim besedilom povedi; 5. med izrazi in stavki, ki nisostavni leni ali deli priredja oz. podredja.

Med skladenjsko enakovrednimi deli proste ali zloene povedi

Teh delov je ve vrst.

Nestavni enakovredni deli

Ti so: vezalni (natevanje): Polje, vinograd, gora, morje, ruda, kupija tebe rede. Nai

ljudje so padali v Krkem, v Dragi, v Dachauu, v Celju, na Rabu. Veja slovenskamesta so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Nova Gorica, Koper. Bila je mona, bistra,oblastna enska. Psiek laja hov, hov, hov. Verjel v prestolov trhlo sem oblast, vjunatvo lev, v pismarjev vseh modrost, v pobeljenih grobov svetost, v glumaev, zvod-nikov, skrivalcev ast. Slovenci so se izseljevali deloma v Nemijo, deloma v Francijo,deloma v Ameriko;

stopnjevalni: Ne le ti, tudi tvoj brat naj pride. Bil je talentiran, celo genialenuenec. To ni bilo samo grdo, ampak tudi nepoteno;

loni: Bi kavo, aj?; protivni: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala. Fant je malo poasen, pa

zanesljiv; vzroni in posledini: Neizkuena, kajti mlada, je odla v svet. Mlada, torej

neizkuena, je odla v svet. Slab, zato pa poceni izdelek so nam ponujali;

285

286

287

288

289

290

291

292

293

294295

296

LOILA: KLICAJ, VEJICA

36

297 pojasnjevalni: Priel je pozno, ele ob treh. V Ljubljani, 9. II. 1973. Trst, dne11. oktobra 1983. Ivan Cankar, Na klancu. Ivan Grohar, Sejalec. Zbolel je za hudo,nalezljivo boleznijo (tj. za hudo, in sicer nalezljivo). Predava dvakrat na teden, in sicerv torek in petek.

Posebnosti298 1. Kadar levi pridevnik doloa celo preostalo besedno zvezo, zaenjajoo se s pridevni-

kom, za njim ne piemo vejice: dolgi kodrasti lasje, huda nalezljiva bolezen.299 2. Zveze kot v nedeljo, 9. maja, (bo) se redkeje piejo tudi brez vejic, tj. v nedeljo 9.

maja (bo). Tip kot v nedeljo ob 9. uri (bo) se navadno pie brez vejic. e prvi in drugiprimer zdruimo, se navadno pie takole: v nedeljo, 20. maja, ob 17. uri (bo).

300 3. e enakovredne natevane enote, ki niso povedi, navajamo v stolpcih, vsako v po-sebni vrsti, vejice med posameznimi enotami lahko opuamo (na koncu pa tudi konnoloilo), npr.

Pronji je treba dodati: Obvestijo se:1. sprievalo 4. razreda srednje ole predsednik2. izpisek iz rojstne matine knjige podpredsednik3. zdravniko sprievalo lani4. ivljenjepis raunovodstvo5. potrdilo o opravljeni praksi arhiv

301 Pristavni deli

Vejica je na obeh straneh: Pri Preernu, najvejem slovenskem pesniku, so se uilivsi kasneji pesniki rodovi. Od mene, svojega prijatelja, tega ne priakuje. Najve-ji dramatik vseh asov, Shakespeare, se je rodil v Stratfordu na Anglekem. Nekateriptii, npr. (ali recimo, denimo) lastovke, torklje in korci, se na jesen selijo. Svetovnislovenski kongres, Konferenca za Slovenijo, prireja posvetovanje o izseljenstvu. Slo-vensko narodno gledalie, Opera in balet, ima na sporedu tri nove predstave. Podjet-ju Mavrica, d. d., grozi stavka.

302 PomniNa koncu povedi druge vejice pristavka ne piemo, temve samo ustrezno konno loilo: To

povest je napisala Zofka Kveder, por. Jelovek. Oglasil se je Stane Suhadolc, po domae Kovaev.O pisanju podobnih primerov brez vejice prim. 316324, 326332, 344, 345, 357.

303 Posebnoste je lastno ime doloilo pred njim stojee besedne zveze, ga od nje loimo z vejico,

kadar domnevamo, da zveza naslovniku tega imena ne napoveduje samoumevno: Najvejislovenski pesnik, France Preeren, se je rodil v Vrbi, sicer pa ne: Najveji slovenski pesnikFrance Preeren se je rodil v Vrbi.

304 Stavni enakovredni deli

Ti so:305 vezalni: Pod nebom ptice letajo, ribe v vodi plavajo, v hostah zamira glas sekire,

s polja sejalec gre domov. Na nebu zvezde sevajo, na vasi fantje pevajo. (In vedela

PRAVOPIS

37

sva,) kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji mo hodi, kje vile se skrivajo v gozdi. (Inspomnil sem se,) da je davno ni, da veter ji ez daljni grob umi;

stopnjevalni: Ni le zabavljal, ampak se je tudi pretepal. Ni se niti zahvalil, kajele da bi bil plaal;

loni: Zdaj je jokal, zdaj se je smejal; protivni: Vse ima, vendar ni zadovoljen. Mimo mene si el, in (= vendar) se nisi

oglasil. Veliko si je prizadeval, ali uspeha ni bilo. Rad ima drubo, e raji pa (ima)knjigo. Trubar je bil prvi, Preeren (je) edini. Danes (si) lovek, jutri (bo) rnazemlja;

vzroni: Ne hodi po progi, je nevarno. Odhiteli so pospravljat seno, kajti pri-pravljalo se je k nevihti;

posledini: Prosili so me, pa sem jim ustregel (= zato). Veerilo se je, zato sognali rede domov. Bilo nas je devet, in (= zato) eden je moral od doma. Zatri knjigo,in tema se zgrne nad nami (= e nam zatre knjigo, se tema zgrne nad nami);

pojasnjevalni: Iz samostana je zvon zavabil, to molijo nune; v bibliografskih zapisih med natevanimi enotami: Milko Kos, Srednjeveka Ljub-

ljana, Topografski opis, 1955, 79 strani. (Prim. 235.)PomniO pisanju podobnih primerov brez vejice gl. 298300, 316324.Z vejico se loijo tudi vrinjeni stavki: Dale, ne vem kje, se je oglasil vig. Jure, ne bodi len,

je pobral kost in jim namlatil rebra. Preeren je bil, kakor je splono znano, po poklicu odvetnik. Moj prijatelj, zakaj ga ne bi imel tudi jaz, ima novo hio. Cankar, to vemo, je ivel dalj asa naDunaju.

Nestavno-stavni enakovredni deli

Pozimi, vendar tudi kadar je mraz, kurimo. Previdno, toda ne da bi se obotavljali,smo li za njimi. Pozimi in kadar je mraz, moramo zakuriti.

PosebnostiVejice med skladenjsko enakovrednimi deli ne piemo:1. pred nekaterimi prirednimi vezniki: vezalnimi in, pa, ter, lonimi ali, oziroma, bodi(si)

in pred drugim delom dvodelnih veznikih zvez ne ne, niti niti, tako kakor (vezalne in,pa, ter in loni ali spozna po tem, da jih ni mogoe zamenjati z vezniki tipa vendar, zato,kajti ipd.):

a) vezalni: Oe in mati sta mu e davno umrla. Ivan in Pavla sta brat pa sestra. Hana prinese steklenico in kozarce ter unko. Poje mi pesem vetra in vej in trave in soncana travi. Sem dolgo upal in se bal. Zavriskaj v lepi svet in utrgaj kresni arni cvet inpraprotnih semen nastrezi in na mah pod bukev lezi! (Premiljeval je,) kako ga ima rada inkako mu stree. (Rekel je,) da pride in prinese kruha. (Hitro je nataknila rokavice,) stojemed vrati dnevne sobe in razgledujo se okoli sebe. Poiskal je vigalice ter prigal sveo. Z rokami se je oprl na stol pa se poasi dvignil;

b) stopnjevalni: Nisem ne tat ne ubijalec. Drutvo se je ohranilo do dananjega dnepa tudi njegova pravila e veljajo;

c) loni: Stopi ven ali noter. Ali delaj doma ali pojdi v svet. Ali ne more ali pa noe. (Prejkone je bila v dvomu,) ali naj me tika ali vika. Bo ali ne bo? Priel bo predsednikoziroma njegov namestnik. Ta poroila so bodi(si) resnina bodi(si) zlagana. Prebivalciso se bodisi poskrili bodisi razbeali. Na gost tega ni opazil oziroma tega ni pokazal;

306

307308

309

310

311312

313314

315

316

317

318

319

LOILA: VEJICA

38

Pomni320 1. Pred natevalnim ali, ne oz. niti se vejica lahko pie: Kdo lase ti razesava, ali mati, ali sestra,

ali vila iz goav? Nisem ji rekel ne zveer, ne drugi dan, ne ob slovesu. Niti mati, niti sestra, nitivila iz goav (mi ne razesava las). Ne kral nisem, ne ubijal, ne preutvoval, ista je moja vest.(Povsod ve kot po dva veznika.)

321 2. Pred vezalnimi in, pa, ter, lonimi ali, oziroma, bodi(si) ali pred stopnjevalnimi ne ne, niti niti, tako kakor piemo vejico, e jo zahteva vrinjeni ali vmesni stavek oz. dostavek: Moj prijatelj,tudi jaz imam prijatelja, in njegova ena ivita v Kranju. Da pride, je rekel, in da prinese kruha. Povej mi, kje si bil ves ta as, in pojdi potem hitro na postajo. Stal sem tam in vse videl z lastnimiomi. Vejico pred vezalnim in lahko piemo tudi tedaj, e sta osebka prirednih stavkov slabo drulji-va: Komaj je zatisnil oi, se je zbudil, in dan je bil.

322 2. kadar posamezne izraze (lahko tudi okrepljene) ponavljamo, ne da bi jih v govoruloili s premori ali z nainom izgovora: Beli so beli enje cvetovi. Daj daj, povej eenkrat. Perilo je belo belo. Stopi stopi k sosedu in ga prosi za lopato. Bei bei, kdo tibo to verjel! Priden priden, fantek moj! Joj joj, kako boli! Sultan je zalajal hov hov hov. Hodil je hodil celo no, vendar ni nikamor priel. Rjuhe so bele prebele. Sam samcat jepriel; e s ponovitvijo stopnjujemo ali poudarjamo isti pomen, vejico piemo: Daj, dajvendar. Sam, samcat je;

323 3. med prirednimi stalnimi besednimi zvezami z izpuenim veznikom in, ali, npr. dvatri (dni), (hodi) gor dol, na vrat na nos, kriem kraem, hoe noe, hoe noe mora;

324 4. neobvezno med prirednimi istovrstnimi natevanimi prvinami, kjer bi vejice samomotile: 25 latininih rk: a b c Loila so grafina ali pisna znamenja, npr. .,;!? itd. Konnice -a -e -i -o so naglaene ali nenaglaene.

325 Med nadrednim in odvisnim stavkom

Ta vejica se stavi ne glede na to, ali je nadredni stavek pred odvisnim, za njim ali paga obdaja:

Najveja srea za loveka je, e je zdrav. Strana mu je bila misel, da bo tepen. Hitreje govori, kakor misli. Ker je deevalo, so ostali doma. Daj mu nageljek, da botudi on vedel, da je prvi maj. Dejal sem jim, da ga ni doma, in jih odslovil. Strah, alise mi stvar posrei, mi je jemal spanec. Novica, da bomo kmalu reeni, nam je vlilanovih moi. Prej, ko e ni bilo ceste, smo hodili ez vrtove. To vejico piemo tudi, kogre za primerjalni odvisnik s kot, kakor ipd.: Ko sem se vrnil domov, sem spoznal, da jevse kaj drugega, e lovek stoji doma, kot e misli na dom.

Ni jasno, kaj misli o tem. Radovednost, kdo je v hii, jo je prignala na obisk. Povej mi, s kom obuje, in povem ti, kdo si. Ne vedel bi, kako se v strup preobraa vse,kar srce si sladkega obeta.

Kdor za smolo prime, se osmoli. Koder hodi, mu je s trnjem pot posuta. Poberise, od koder si priel! Kolikor jezikov zna, toliko mo velja. Med roami, ki ne rastopri nas, sem videl polzasenen, tih obraz.

Vejico piemo tudi tedaj, kadar je povedek (ali vsaj osebna glagolska oblika) kak-nega stavka izpuen (tu zmeraj v oklepaju): e zmeraj kaj dela, eprav (je) e v letih. Kolikor bo dal on, toliko (bom dal) jaz. Pomeniva se prijateljsko, e (se) ne (bova),takoj odidem. Sosedje niso hodili k nam zato, ker je bila naa hia lepa, ampak (sohodili)