NG junij 09

Želimo vam sončno in prijetno poletje!

NA[ GLAS - OBÎNA VIDEM - JUNIJ 2009

Stran 2


Odličnjaki in uspešni učenci na sprejemu pri županu

Župan Friderik Bračič je sprejel učence z najboljšim učnim uspehom in učence s posebnimi dosežki. Sprejema se je udeležila tudi v. d. ravnateljice Helena Šegula. Letos je bilo odličnjakov kar trinajst, županove petice in knjižno darilo pa so prejeli:

1. ŽIGA MEDVED 6. EVA SEDLAŠEK 11. JANA PUKŠIČ2. ANDREJA MURKO 7. TIMI KMETEC 12. JULIJA VILIČNJAK

3. JAKOB MURKO 8. KATJA ŽUNKOVIČ 13. BLAŽ ZEMLJAK4. URŠKA OSTROŠKO 9. LAURA KOVAČEC

5. BARBARA RODOŠEK 10. ALEN KRAJNC

Priznanja za posebne dosež-ke so prejeli: 1. DEJAN WEINGARTNER - zlato priznanje na tekmovanju iz nemščine – mentor Iztok Roškar2. JAKOB MURKO- zlato priznanje na tekmovanju iz fizi-ke – mentor Robert Murko3. NOGOMETNA EKIPA - 5.–8. mesto na državnem prvenstvu v nogometu – mentorja Gorazd Černila in Jože Šoštar4 . G L E D A L I Š K A S K U P I N A VIDEM - 3. najboljša predstava na 7. Otroškem

festivalu gledaliških sanj v Ljubljani – mentorica Biserka Selak5. ROK FORSTNERIČ - po mnenju žirije izbran med deset obetavnih mladih igralcev na 7. Otro-škem festivalu gledaliških sanj v Ljub-ljani – mentorica Biserka Selak6. TIMI KMETEC - 2. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v skoku v višino ter 1. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 100 m7. TOMI PETEK - 1. mesto na področnem in 3. mesto

na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 100 m8. ALEKSANDER TREP -1. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 100 m ter 1. mesto na področnem in 10. mesto na državnem tekmovanju v teku na 300 m9. ALJAŽ BRLEK - 1. mesto na področnem in 3. mesto na državnem tekmovanju v štafeti 4 x 100 m ter 1. mesto na področnem in 6. mesto na državnem tekmovanju v teku na 60 m.

Vsem iskrene čestitke in veliko uspehov tudi v novem šolskem letu.TM

Stran 3


Glasilo izdaja ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: [email protected]. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva: Petra Krajnc, Joè Junger, Nata{a Zagoranski, mag. Janez Merc, Franc Koderman, Stanka Letonja, Andreja Zemljak in Mojca Kmetec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 040 355 047; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno {tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo gospodinjstva v ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.

Župan Bračič novinarjem predstavil letošnje investicije

Župan Friderik Bračič je 9. junija, le nekaj dni pred praz-nikom občine in fare sv. Vida, na novinarski konferenci v občinski hiši zelo natančno predstavil pregled investicij za letošnje leto, ob tem pa predstavil tudi naložbe za prihodnost. Poudaril je trenuten izjemen razvoj na domala vseh koncih občine, saj vlagajo v vseh KS, izpostavil nekatere večje nalož-be v komunalni infrastrukturi ter še mnoge druge pomembne naloge, s katerimi se trenutno ukvarja videmska občinska eki-pa. Občina naj bi se v tem obdobju morala zadolžiti za okrog 700.000 evrov, potem ko je skupna vrednost vseh za letos pla-niranih investicij ocenjena na okrog 4.800.000 evrov.

Župan Bračič pa je kljub vsem težavam, ki jih prinaša čas kri-ze in recesije, zadovoljen, saj je občina za izvedbo naložb že uspela pridobiti pomem-ben delež evropskih sredstev. Pravi, da pa bo najbolj zado-voljen, ko bodo načrtovane investicije ob koncu leta tudi uspešno zaključene, hkrati pa je pohvalil tudi sodelav-ce v občinski upravi, dobro sodelovanje z občinskim sve-tom, krajevnimi skupnost-

Župan Friderik Bračič je na novinarski konferenci predstavil pomembnejše letošnje investicije videmske občine.

V naselju Pobrežje poteka izgradnja sekundarnega kanalizacijske-ga sistema Videm faza I, z gradbenimi deli na tej trasi pa naj bi zaključili do letošnjega novembra.

mi in nasploh občani. Sicer pa v videmski občini v tem času zaključujejo z razpisi na področju gospodarstva, kme-tijstva in turizma, zaključuje se tudi razpis za izbiro naj-ugodnejšega ponudnika šol-skih prevozov, pri koncu pa sta tudi razpisa za delovanje kulturnih in športnih dru-štev. Iz ministrstva za okolje in prostor med drugim priča-kujejo tudi sklep za parcelo, kjer bo občina uredila obrt-

no cono, in sklep za gradnjo doma starejših v Vidmu.DO JESENI 2010 PRIMARNI VODOVOD IN PRIKLJUČKI V 130 GOSPODINJSTEVIzgradnja vodovodnega siste-ma, še zadnjega na območ-ju občine Videm, je ena od pomembnejših in pred-nostnih investicijskih nalog občine Videm, je že uvodo-ma poudaril župan Bračič, k temu pa dodal, da je to druga faza projekta, ko bodo izgra-dili 12.866 metrov primar-nega vodovodnega sistema, lokalno prečrpalno postajo, vodohran Velika Varnica in prečrpalnico v Mali Varni-ci. Projekt je sofinanciran iz sredstev EU, t. i. kohezijske-ga sklada, občina pa mora pri projektu zagotoviti 30 odstot-kov svojih sredstev. Vrednost gradbenih del po razpisu zna-

ša 1.400.299,62 €, vrednost nadzora bo po prvih izraču-nih 33.884 €, za obveščanje in informiranje javnosti pa bodo potrebovali 10.886 €. Župan Bračič je napovedal, da bodo z izgradnjo primar-nega vodovoda začeli jeseni, z deli pa naj bi zaključili v letu 2010, medtem ko so sekun-darni vodovod, dela so velja-la 1.200.000 €, že izgradili v preteklem letu. Postopek za izbiro izvajalca je že oprav-ljen, v zadnjem delu so tudi postopki v občini Majšperk, s katero »peljejo« projekt vodooskrbe. S to zadnjo naložbo na podro-čju vodooskrbe bo vodovod-ni sistem speljan po celotni videmski občini, je poudaril Bračič, v tej zadnji fazi pa bo vodo iz javnega vodovoda pridobilo še vsaj 130 gospo-dinjstev, ki pa morajo k težko pričakovani pridobitvi sama


Stran 4


po odloku prispevati tisoč evrov, kar pa je le manjši delež, ki ga k investiciji morajo dati občini. Vodovod v Halozah je namreč precej draga naložba, je razložil župan Bračič.OBČINA TRENUTNO VLAGA V SEKUNDARNI KANALIZACIJSKI SISTEM NA OBMOČJU POBREŽJA, NA SELIH POTEKA PRENOVA PODRUŽNIČNE ŠOLSKE ZGRADBE »Naslednja, zelo pomembna investicija za našo občino je izgradnja sekundarnega kana-lizacijskega sistema v Vidmu v I. fazi. Investicijo sofinanci-ra evropski sklad za regionalni razvoj v višini 85 % upravi-čenih stroškov. Sofinanciranje investicije je razdeljeno na dve leti, dela pa bodo zaklju-čena predvidoma novembra letos. Pogodbena vrednost je 1.024.548,83 €, izgrajene pa bo 3,3 kilometra sekundarne kanalizacije in 4 črpališča. Ta investicija se je začela v Pobrežju in se sistem priključi na ta videmski del kanalizaci-je pri Borštu.Med zelo pomembnimi letoš-njimi investicijami je tudi naložba v šolstvu, in sicer

Nekdaj zelo nevarno križišče na Selih bo po novem krožišče, ureje-no z javno razsvetljavo. Kužno znamenje ostaja v krožišču …

Župan Friderik Bračič je v aprilu podpisal nove pogodbe z izvajal-ci - podjetjem Nizke gradnje Ptuj in podjetjem GP Project ing.

rekonstrukcija in prezidava podružnične šole Sela, kjer dela že potekajo nekaj časa, šola pa bo s prenovo prido-bila še oddelek vrtca. Pogod-bena vrednost gradbenih del znaša 821.272,96 €, oprema za šolo bo stala 50.000 €, za ostale stroške, kot sta doku-mentacija in nadzor, pa bomo potrebovali dodatnih 58.72-7,04 €, tako da končna vred-nost investicije znaša dobrih 930.000 €. Do začetka novega šolskega leta želimo z deli tudi zaključiti, želim pa poudariti, da je to investicija, ki jo v tem trenutku v celoti mora pokriti občina, saj na zadnjih razpisih nismo bili uspešni, predvsem je bila težava premajhno šte-vilo otrok, a kljub vsemu smo se odločili, da šolo ohranimo in jo v celoti obnovimo. Pred časom smo že obnovili ostreš-je in zamenjali stavbno pohi-štvo, takrat smo uspeli prido-biti 60.000 € investicijskih sredstev iz države, seveda pa se bomo v občini tudi v pri-hodnje prijavili na razpise in poskušali iz državne blagajne pridobiti sofinancerski delež. Predvsem računamo na ta sredstva tudi zato, ker bomo v okviru šole odprli še odde-lek vrtca, kar naj bi nam po naših predvidevanjih prineslo predvsem dodatne točke.VIDEMSKI VRTEC

SONČEK BO IMEL PO NOVEM 5 ODDELKOVV vrtcu Sonček v Vidmu bomo septembra odprli še en oddelek vrtca, saj bomo s spremembo v sami zgradbi pridobili še en prostor in tako jeseni začeli s petimi oddelki. V vseh sedem oddelkov vrtca, poleg Vidma zraven štejemo še po en oddelek v Leskovcu in po novem na Selih, pa bo 1. septembra vpisanih kar 127 otrok. Prepričan sem, da bo s tem na nek način zapolnjena potreba po številu mest v vrt-cu v naši občini, kajti interes je izredno velik, zato vrtec v okviru sedanje zgradbe tudi širimo.

VIDEMSKI BODOČI

ŠPORTNI PARK PRIDOBIL IGRIŠČE Z UMETNO TRAVO, V NAČRTU TUDI ATLETSKA STEZAOmenil bi tudi investicijo na velikem igrišču v Vid-mu, kjer smo že zaključili z deli in tako pridobili igrišče z umetno travo. Pogodbena vrednost del znaša 65.710,97 €, del investicije pa sofinan-cira Ministrstvo za šolstvo in šport v višini 23.000 €. Ureditev spodnjega ustroja je izvedlo gradbeno podjetje GP Project Ing, postavitev igrišča pa Šport projekt, d. o. o., iz Celja. Za zunanjo ureditev pa so poskrbeli delavci iz naše-ga režijskega obrata. Želel bi omeniti, da imamo v načrtu

Prenovljena, preko 50 let stara šolska zgradba na Selih bo jeseni, ob pričetku novega šolskega leta, že sprejela učence in prvič tudi malčke v oddelek vrtca.

Stran 5


še ureditev sodobne atletske steze, potem pa bomo lahko dejali, da smo investicijo na tem področju zaključili.NAJBOGATEJŠI CESTNI PROGRAM, ZA IZVEDBO CESTNE INFRASTRUKTURE NA 16,3 KM BO POTREBNIH OKROG 2.000.000 €V občini Videm pa je zelo bogat cestni program, vanj pa so vključene mnoge cest-ne investicije. Občina Videm je v letošnjem letu prijavila 4 projekte, uspešni pa smo bili na razpisih iz t. i. 23. člena Zakona o financiranju občin (ZFO), saj smo uspeli pri-dobiti 271.238 €. DDV, ki je neupravičen strošek, pa je zagotovila občina Videm, kar pa skupaj za letos znaša 325.485 €, za leto 2010 pa je

teh sredstev dobrih 339.000 €. Občina Videm mora pri tem zagotoviti še svoj lasten delež v 20 odstotkih.

MODERNIZACIJA CESTE PTUJ–MARINJA VAS SE NADALJUJE Iz leta 2008 nadaljujemo z investicijo modernizacije in rekonstrukcije lokalne ceste Ptuj–Marinja vas. V letošnjem letu je predvideno dokončanje vseh del, vključno z izgradnjo krožišča na Selih in prepla-stitev v dolžini 2.000 metrov skozi hrib. Izvedena je že pre-stavitev glavnega vodovoda na Selih ob krožišču, kjer je predvidena tudi izgradnja javne razsvetljave, prestavljen pa je tudi spomenik kužnega znamenja. Rad bi poudaril, da investicijo sofinancira Evrop-ska unija, in sicer evropski

Cesta skozi Šturmovce bo do markovškega jezu širša in predvsem bolj varna za kolesarje in pešce.

Igrišče z umetno travo v Vidmu je velika pridobitev za bodoči šport-ni park.

sklad za regionalni razvoj v višini 85 % upravičenih stro-škov. Investicija je v celoti vredna 720.000 €.Omenil bi tudi modernizacijo in rekonstrukcijo ceste Mala Varnica–Gasilska trojka–Zg. Gruškovje v dolžini 2.650 metrov. Tudi to naložbo sofinancira evropski sklad za regionalni razvoj, pogodbena vrednost znaša 329.000 €. Dela izvaja podjetje Gradnje Žveplan, d. o. o., iz Celja. V letošnjem letu so v naši občini predvidena modernizacijska dela še nekaterih drugih odse-kov po krajevnih skupnostih v višini 80.000 €, skupaj plani-ranih cestnih del znaša okrog 2.000.000 €, delež občine je blizu 500.000 €. Predvidena je tudi prenova regionalne ceste Videm–varej-ski breg v skupni dolžini 2,6 kilometra. Naložba je vredna

1,6 mio €, sofinancerski delež občine pri tej naložbi znaša 180.000 €, z modernizacijo ceste v II. fazi pa naj bi zaklju-čili v prihodnjem letu.Občina Videm pa že dve leti dela tudi na področju koma-sacij, letos z deli nadaljujemo tudi v Lancovi vasi, prejeli smo tudi že odločbo Ministr-stva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, letošnji znesek, namenjen komasacijam, pa znaša 288.000 €. Na področju požarne varnosti pa je glavna investicija nabava kombini-ranega gasilskega vozila za PGD Videm,« je na tiskov-ni konferenci o investicijskih podrobnostih povedal župan Friderik Bračič.

TMFoto: RŠ in TM

Letos bomo pričeli z deli na naslednjih odsekih: Videm–Markovci, do jeza v dolžini 1.125 metrov. Cesto bomo razši-rili, uredili bomo tudi kolesarsko stezo in pešpot, bo pa to nadaljevanje dosedanjih del na tej cesti. Nadaljevali bomo z modernizacijo ceste Žerak v Vareji v dolžini 750 metrov, ceste v Tržcu v smeri Skrbinška v dolžini 600 metrov in še ceste Lancova vas–Rajh v dolžini 1.182 metrov. Na vseh odsekih cest je predvideno financiranje še v letu 2010, razen na cesti Lancova vas–Rajh, kjer je financiranje predvideno še v letu 2011. Tudi to cesto želimo razširiti in ob njej pridobiti kole-sarsko stezo.Lahko tudi napovem, da bomo v prihodnjem letu iz naslova sredstev 23. člena iz ZFO pričeli izvajati še modernizacijo ceste Belavšek–Kačekov breg in cesto v Pobrežju, oba odseka pa sta za sofinanciranje predvidena še v letu 2011. Poudaril bi še, da bomo s sredstvi iz tega naslova, torej 23. člena, izgradili 3,7 km cest.


Stran 6


Videmski, podlehniški in hajdinski župan v pogovoru z mag. Tomislavom Nemec, predsednikom uprave Darsa (Foto: Slavko Podbrežnik, Večer)

Sedanja magistralka je vzela preveč življenj, v Jurovcih sta pred kratkim v prometni nesreči umrla domačina, zakonca iz Lancove vasi.

Avtocesto do meje v Gruškovju želijo čim prej V občini Podlehnik sta tamkajšnji župan Marko Maučič in župan sosednje občine Videm Friderik Bračič 20. maja sklicala skupno novinarsko konferenco, na kateri sta skupaj s civilno iniciativo javnosti želela sporočiti, da si občine ob bodoči trasi AC od Dražencev do mednarodnega mejnega prehoda Gru-škovje želijo, da je državni lokacijski načrt s popravki sprejet do konca letošnjega leta. Čeprav je bil v Podlehniku še pred tiskovno konferenco načrtovani posvet, žal v Podlehnik ni bilo mnogih povabljenih; prometnega ministra dr. Patricka Vlači-ča, okoljskega Karla Erjavca in prometne ministrice Katari-ne Kresal, odzvala sta se le mag. Tomislav Nemec, predsednik uprave Darsa, in dr. Peter Gašperšič, državni sekretar iz pro-metnega ministrstva.

Župan Maučič je znova pou-daril, da vztrajajo pri zahtevi, da se v državni lokacijski načrt vključi tudi vzporedna cesta, predvsem pa, da se gradnja na trasi do meje s Hrvaško prične čim prej. Sicer pa bo po julijskem odprtju avto-cestnega odseka Pyhrnskega koridorja med Slivnico in Draženci (otvoritev je napo-vedana za 15. julij), predvsem pa na koncu avtoceste pri-čakovati prometni zamašek, kar pa predstavlja za ljudi ob že tako zastareli, obremenje-ni, zelo prometni in nevarni magistralki, preko katere so v dobrih 40 letih, odkar je odprta, izgradili le dva nadvo-

za, resen problem, predvsem na že tako nevarnih prečka-njih čez magistralko. Varnost občanov se bo še poslabšala, sta prepričana Maučič in Bra-čič, ampak v tej državi jim po vseh teh letih morajo vendar-le prisluhniti, tako v Vidmu kot tudi v Podlehniku pa so odločeni, da jim je zgolj čaka-nja dovolj in kmalu bodo tudi ukrepali. V Podlehniku med drugim zahtevajo, da se vzporedna magistralka izogne središču Podlehnika, zato izgradnjo obvoznice zahtevajo še pred začetkom del na avto-cesti. Če jim ne bodo prisluh-nili so pripravljeni sedanjo magistralko tudi zapreti in to

kmalu po odprtju avtocestne-ga odseka do Dražencev. ŽUPANI OB TRASI AC DO GRUŠKOVJA ŽE SEZNANJENI, KOLIKO NJIHOVIH PREDLOGOV IN ZAHTEV JE UPOŠTEVANIHKmalu po posvetu v Pod-lehniku so bili župani občin ob načrtovani trasi AC do

Gruškovja povabljeni v Ljub-ljano, na sestanek z vsemi sodelujočimi pri načrtovanju. O tem, kaj so se uspeli dogo-voriti, pa je župan Friderik Bračič pojasnil: »Znano je že, da smo se v občinah Videm, Podlehnik in Žetale zavzeli za ureditve vzporedne ceste. V drugi razgrnitvi dopolnje-nega državnega lokacijskega načrta so bile naše pripombe in pobude manj upoštevane, po zadnjem sestanku z odgo-vornimi pa lahko povem, da so upoštevali skoraj vse naše pripombe, ki smo jih vložili. Po vsem tem v občinah ob načrtovani trasi AC pričaku-jemo skorajšnjo novo razgr-nitev znova dopolnjenega in popravljenega prostorskega

načrta, kjer se bomo o vsem tem lahko še bolje prepričali, zadovoljen pa sem, da smo v občini Videm uspeli z našimi predlogi in zahtevami. Oblju-bili so nam, da bo vzporedna cesta od Suhe veje do Tržca pridobila vso potrebno infra-strukturo, pri Majolki je načr-tovano krožišče, od tam pa naj bi se vzporedna cesta en del nadaljevala ob avtocesti, tak je bil tudi naš predlog.

Seveda pa se v naši občini bojimo zastojev in povečanja prometa na magistralki tudi v času letošnje poletne turi-stične sezone. Občanom bi predlagal, da so v tem času še bolj pozorni in strpni, pred-vsem pa previdni ob prečka-nju ceste, da ne bi prihajalo do novih prometnih nesreč.«

TM

Stran 7


Občina s kakovostjo storitev še bliže občanomObčina Videm si je v slovenskem merilu med lokalnimi skup-nostmi pridobila hvalevredno in kar pomembno priznanje – nagrado za odličnost v komuniciranju. Da je šla nagrada v prave roke, je seveda morala odločiti komisija, ki je naredila ožji izbor med občinami kandidatkami. Visoke nagrade, za katero so se morali zelo potruditi, pa so bili v vodstvu občine seveda zelo veseli in jo želijo v prihodnje pri svojem delu kar najbolj koristno uporabiti in nadgraditi.

Mag. Darinka Ratajc: »Bila sem izredno presenečena in vesela, ko je naša občina dobi-la to priznanje. V njem je vlo-ženega veliko truda občinske uprave, na nek način pa je to nagrada za vso opravljeno delo, za vse, kar smo skupaj s sodelavci delali in se v zadnjih letih tudi zelo trudili. Izred-no vesela sem, da so potrditev dobili tudi moji sodelavci in župan, kajti vedela sem, da občina Videm na področju produciranja kakovosti svojih storitev izredno napreduje. To priznanje pa je zdaj samo še potrditev našega dela, dela občinske uprave in seveda župana. Mi se sistematično trudimo, da bi naše storitve izboljšali, da bi bile čim bolj

dostopne našim občanom in da bi napredek na tem podro-čju šel še višje, da bi imeli e-politični sistem, e-občino in pa e-občane. Želimo si, da bi naši občani v prihodnje lahko čim bolje participirali svoje ideje, storitve, zato da bi občinska uprava lahko na tem področju boljše in kakovost-nejše tudi delala.«Kaj vse pa je bilo potrebno v občinski upravi postoriti, še preden ste dobili ta laskavi naslov?Mag. Darinka Ratajc: »Na razpis se je bilo treba najprej seveda prijaviti, potekal je taj-no in nismo bili sploh sezna-njeni s tem, kdaj in kako nas kdo kontrolira. Ta razpis bi lahko primerjali tudi z ISO

Mag. Darinka Ratajc, direktorica Občinske uprave Videm, je ponosna na vse svoje sodelavce, ki so veliko naredili za to izjemno slovensko priznanje.

standardi, kajti preverjali so nas tudi na področju upra-vnih postopkov, komunici-ranja, organizacije prireditev, udejstvovanja z občani … Medijska hiša, ki nas je oce-njevala, je na koncu odloči-la, da si naša občina zasluži mesto med tremi najboljšimi, kar nam v tem trenutku veli-ko pomeni. Postali smo obči-na z najboljšim Q-komunici-ranjem.«Kako pa se boste na tej poti še razvijali, kaj želi občina Videm denimo še doseči in

čemu bolj približati?Mag. Darinka Ratajc: »Načr-ti so že zastavljeni, delamo pa tudi že v tej smeri, da se pri-javimo za leto 2010, delamo na multipoint spletni pred-stavitvi občine Videm. To je projekt, ki je bil sofinanciran iz Leader programa, tako da se resnično trudimo, da uspe-mo ta projekt izpeljati tako, da bo nagrajen tudi v okviru Slovenije.«

Besedilo in foto: TM

Spoštovane občanke in občani! Verjamem, da mnogi že komaj čakate tistih nekaj dni dopusta, da si boste odpočili ali vsaj za nekaj dni spreme-nili svoje delovno okolje. Žal so mnogi ostali brez zaposlit-ve. Brezposelnost se iz dneva v dan povečuje. Protikrizni ukrepi Pahorjeve vlade pa »ne primejo«, čeprav je to že tretji paket protikriznih ukrepov. Katera dva sta sploh bila prvi in drugi? Saj sem razmišljal, da vas ne

bi preveč obremenjeval s poli-tiko. Žal pa ne bo šlo brez politike, če pa je toliko stva-ri odvisnih od nje. V sedanji vladi nimamo naših predstav-nikov, nobenega vidnejšega vladnega predstavnika nima-mo iz naših krajev. Večina jih je iz Ljubljane ali iz obale, bolj natančno iz Ljubljanske univerze in Univerze na Pri-morskem. Škoda. To ni nepo-membno – še dobro, da smo si bili enotni pri nedavnih


Stran 8


volitvah v Evropski parlament, kjer smo od skupnega števila glasov za SDS, ki znaša 122.251, kar 69.525 glasov name-nili našemu rojaku, nosilcu liste, dr. Milanu Zveru. Kaj se dogaja v naših občinah, predvsem tistih, kjer sem kot poslanec kandidi-ral in s prepričljivo večino tudi zmagal na državnozborskih volitvah septembra 2008? Za zaupanje se vam še enkrat zahvaljujem. Večina haloških občin, Zavrč, Cirkulane, Videm, Žetale, Pod-lehnik in Majšperk, se bo ob zakonskih pooblastilih države ukvarjala z zagotav-ljanjem izgradnje osnovne infrastrukture (gradnjo cest, kanalizacije, javnega vodo-voda). Najmlajšim izboljšati pogoje v vrt-cih in OŠ. Uresničujejo se torej projekti, ki so bili začeti in se nadaljujejo še iz časa Janševe vlade. V občini Kidričevo, ki je ravninska občina, se prav tako uresničuje projekt Zaščite podtalnice Ptujskega in

Dravskega polja, kjer se stvari, vsaj navi-dezno, zapletajo glede zagotavljanja EU sredstev. Največji projekt, ki zadeva naše območ-je, je zagotovo izgradnja AC Slivni-ca–Draženci, katere otvoritev lahko pri-čakujemo sredi poletja 2009. Vprašanje pa je, ali bomo za nadaljevanje izgradnje Pyrnske AC od Dražencev do Gruškovja morali čakati do leta 2011. Ob dejstvu, da bo sredi poletja odprt odsek AC Sliv-nica–Draženci, je zaskrbljujoče dejstvo statističnih podatkov še neizgrajenega odseka, kjer je v teh letih umrlo 35 naših ljudi. Žal je med žrtvami teh nesreč, v Jurovcih, umrl tudi moj brat. Tej moriji je potrebno narediti konec in nivojska prečkanja urediti z nadvozi ali podvozi, ljudem ob AC pa zagotoviti sredstva za nadomestno gradnjo in postavitev pro-tihrupnih ograj. Na javnih razgrnitvah, ki so jih predstavniki ministrstev opravili

v občinah Žetale, Podlehnik in Videm, so prebivalci ob bodoči AC podali svo-je pripombe in predloge, ki jih mora država brezpogojno upoštevati. Najpo-membnejše pri tej gradnji odseka AC Draženci–Gruškovje je izgradnja vzpo-redne ceste Ptuj–Žetale in upoštevanje vseh elementov varnosti (pločniki, javna razsvetljava, avtobusna postajališča, kole-sarske poti ...). Ves interes občanov morajo predstavniki občin zagovarjati pred vsemi državnimi inštitucijami, tako v fazi načrtovanja kot v fazi izgradnje. Tudi sam sem pri tem že do sedaj aktivno sodeloval, kar bom počel tudi v prihodnje.

Preživite poletje kar se da dobro. Čaka nas vroča »politična« jesen.

Branko Marinič, Vaš poslanec DZ RS

Venčeslav Trafela na čelu videmskega DeSUS-aNa letni konferenci stranke DeSUS, občinski Odbor Videm, ki je bila 13. marca v gostišču Pal v Vidmu, je stranka dobila novo vodstvo. Od dosedanjega nadvse uspešnega predsednika stranke Franca Kirbiša je krmilo prevzel Venčeslav Trafela. Za sekretarja in blagajnika je bil izvoljen Franci Hliš, za pred-sednika nadzornega odbora pa Milorad Pavlovič. Franc Kirbiš je bil na letni konferenci potrjen kot častni predsednik naše stranke.

NA 7. KONGRESU STRANKE DeSUS V LJUBLJANITudi pod novim vodstvom je stranka zelo aktivna in delo-vna. Imela je dve redni seji, bila pa je gostitelj razširje-ne seje, ki je bila v prostorih male dvorane občine Videm s poudarkom na pripravo na 7. kongres stranke DeSUS, ki je bil 15. maja v Smelt palači v Ljubljani.Sklicatelj razširjene seje je bil predsednik Pokrajinskega odbora Spodnje Podravje Ptuj - Ormož, Gorazd Žmavc.

Na sejo so bili vabljeni člani Pokrajinskega odbora, delega-ti za kongres z volilno pravi-co in gosti kongresa. Stranka DeSUS, OO Videm, je na kongres poslala dva kandida-ta z volilno pravico, in sicer Francija Hliš, sekretarja stran-ke DeSUS, OO Videm, in Friderika Šimenka, podpred-sednika stranke DeSUS, OO Videm. Šimenko je bil zame-njava za Venčeslava Trafelo, ki je bil upravičeno odsoten. Kot gost kongresa je bil vab-ljen Franc Kirbiš, vendar se iz upravičenih razlogov kongre-

»Videmski DeSUS« v družbi predsednika stranke Karla Erjavca

sa ni mogel udeležiti. Na naši razširjeni seji smo soglasno podprli dosedanje-ga predsednika stranke Karla Erjavca, za podpredsednico pa Marijo Gjerkeš. Pooblasti-li smo 3 kandidate, ki so na kongresu podali naša mne-nja in tudi naše pripombe. Naša podpora se je izkazala tudi na 7. kongresu, od 174 delegatov, ki so imeli volilno

pravico, je bil namreč s 104 glasovi izvoljen Karel Erjavec. Njegov edini protikandidat je bil Franc Žnidarič, ki je dobil 70 glasov. Za podpredsednike stranke so bili izvoljeni Mari-ja Gjerkeš, Ana Roza Hribar in Valter Drozg. Izvoljen je bil 40-članski svet stranke, 10-članski izvršilni odbor in 5-članski nadzorni svet.

Stran 9


Med gosti, ki so prinesli pozdrave 7. kongresu, so bili tudi Zoran Jankovič, župan MO Ljubljana, dr. Janez Stanov-nik, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB in še drugi, tudi iz sosednjih držav. Vsi so staremu – nove-mu predsedniku Karlu Erjavcu čestitali z željo, da bi sklepi, ki so bili sprejeti na tem kongresu, postali tudi resničnost. Stari in tudi novi predsednik Karel Erja-vec se je zahvalil delegatom in vabljenim gostom za zaupanje, ob tem pa omenil:

»Pred štirimi leti so se eni nasmihali in upali, da stranke kmalu ne bo več. Danes smo na 4. mestu politične sile v državi. Stranka ima 13.650 članic in članov, v letu 2008 je na volitvah v Državni zbor RS dobila 78.353 glasov (7,45 %) in 7 poslanskih mest. Stranka se letos prvič samostojno predstavlja na Evropskih volitvah. Smo upokojenska stranka, bra-nili bomo pridobljene pravice upokojen-cev, zavzemali se bomo za bolne in inva-lide, posebno skrb pa moramo nameniti

tudi mladim, saj je njihova prihodnost negotova. DeSUS je torej stranka za vse generacije.«Novi predsednik Karl Erjavec in proti-kandidat ter poslanec Franc Žnidarič pa sta si ob koncu podala roke, ob tem pa sta si verjetno mislila: »Dela bo dovolj za oba.« Mi pa to od njiju tudi priča-kujemo.

Besedilo in foto: Franci Hliš, sekretar DeSUS, OO Videm

Intervju z dr. Milanom Zverom, novoizvoljenim evropskim poslancem

7. junija smo Slovenke in Slovenci volili svoje predstavnike v Evropski parlament. Nosilec na listi Slovenske demokratske stranke je bil nekdanji minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver. Skupaj s strankarsko kolegico ter dosedanjo evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj sta bila na volitvah tudi izvoljena. Pa pobližje spoznajmo dr. Milana Zvera, ki se je rodil leta 1962 v Ljubljani, doktoriral je s področja obče poli-tologije in je navdušen nogometaš in tenisač.

Kako bi se našim bralcem na kratko predstavili, kdo je dr. Milan Zver?Dr. Zver: »Leta 1963 smo se že preselili na Destrnik, kjer sem odraščal in preživel svoje otroštvo. Tam sem obisko-val osnovno šolo in kasneje gimnazijo na Ptuju. To so bili najlepši časi mojega živ-ljenja … najstniški časi. Kas-neje sem šel v Ljubljano, kjer sem na Fakulteti za družbene vede doštudiral politologi-jo in sociologijo. Vmes, že v času študija, sem se poročil in postal oče dveh hčera, Mance in Urške, danes sem ponosen dedek vnukinje Tarje in vnu-ka Tristana.« Kaj je tisto, kar vam je iz odraščanja na Destrniku ostalo v najlepšem spominu in kaj ste kasneje v Ljublja-ni najbolj pogrešali?Dr. Zver: »Odraščal sem na

deželi, na mali kmetiji, oče je bil redno zaposlen, mami sezonsko. Tako da nismo imeli visokega standarda. A je bilo vseeno lepo. Ni boljšega, kot prosto tekati po sadovnja-ku, plezati po drevesih itd. Bil sem zvedav in živahen otrok, a imel sem kar strogo vzgojo. Ko prideš iz dežele v mesto, doživiš kulturni šok. Tudi jaz sem ga. Pogrešaš vse, kar ti je domače. No, potem se stvari postavijo na svoje mesto in domače ti postane kaj druge-ga.«Kakšne so vaše politične izkušnje in kako vam bodo prišle prav kot evropskemu poslancu?Dr. Zver: »Politične izkušnje zagotovo imam. Kandidiral sem že na različnih volit-vah, tokrat pa prvič nepo-sredno za evropske volitve. Prav tako imam izkušnje z

Dr. Milan Zver

evropsko politiko, lani smo namreč vodili Svet Evropske unije, kjer sem vodil forma-cijo Sveta za izobraževanje, tj. šolstvo, mladino in šport. Menim, da smo v Evropi pustili dober vtis in da so bili rezultati Slovenije in našega predsedovanja več kot odlič-ni. Te izkušnje bi rad prenesel tudi v delovanje Evropskega parlamenta, ki pa sem ga kar dobro spoznal. Že predlani sem kot bodoči predsedujoči povabil vse člane Odbora za šolstvo v Evropskem parla-mentu na spoznavni večer, kjer smo se seznanili z vsemi dosjeji in skupnimi nalogami. Od takrat naprej lahko rečem,

da sem zelo dobro seznanjen tudi z delovanjem in funkcijo Evropskega parlamenta.«Volivke in volivci so vam v nedeljo, 7. junija, dali svoj glas in vam tako izkazali zaupanje. Kako boste njihov glas upravičili v Bruslju in pa, ali menite, da ste ponu-dili dobro listo?Dr. Zver: »SDS je za evrop-ske volitve oblikovala močno listo kandidatk in kandidatov, ki so se uveljavili doma in v Evropi na različnih področjih – v gospodarstvu, zdravstvu, šolstvu, varnosti, okolju, zna-nosti, na področju mladih in športa. Posebno pomembno se mi zdi tudi to, da je Slo-


Stran 10


Volitve v Evropski parlamentPrvič smo poslanke in poslance za evrop-ski parlament volili leta 2004. V petlet-nem mandatu so nas v Bruslju zastopali dr. Miha Brejc, Mojca Drčar Murko, dr. Romana Jordan Cizelj, Aurelio Juri, ki je nasledil Boruta Pahorja, Jelko Kacin, Ljudmila Novak in Lojze Peterle. Na letošnjih volitvah v Evropski parla-ment so kandidirale politične stranke SD, SDS, Zares, DeSUS, LDS, SLS, SNS, N.Si, SMS, KSS, Združeni zeleni. Te stranke so imele na listi po skupno

sedem kandidatk in kandidatov, med-tem ko je imela Lista za pravice bolni-kov skupno štiri kandidatke in kandida-te. Zastopanost glede na spol je bila 52 % : 48 %, saj je bilo od 81 kandidatov 42 moških predstavnikov, 39 pa žensk. Razdelitev poslanskih mest je tudi po glasovnicah, prispelih iz tujine, nespre-menjena, in sicer imata SDS in SD po dva evropska poslanca, po enega pa N.Si, LDS in Zares. Ponovni mandat so dobili Romana Jordan Cizelj iz SDS, Lojze Pet-

erle iz N.Si in Jelko Kacin iz LDS, med-tem ko so novoizvoljeni evropski poslan-ci Milan Zver iz SDS, Zoran Thaler in Tanja Fajon iz SD in Ivo Vajgl iz Zares.Novoizvoljeni evropski poslanci se bodo na svoji prvi seji sestali sredi julija v Stras-bourgu, v poslanske klopi pa bo sedlo 736 poslancev – če bo v veljavo stopila Lizbonska pogodba, se bo njihovo števi-lo povečalo na 754.

Stanka LetonjaZadnji podatki Državne volilne komisije (Vir: DVK)

1. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA – SDS 122.251 26,89 %2. SOCIALNI DEMOKRATI 84.013 18,48 %3. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 74.306 16,34 %4. LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 52.364 11,52 %5. ZARES – nova politika 44.627 9,81 %6. DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 32.686 7,19 %7. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 16.361 3,60 %8. SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA – SNS 13.088 2,88 %9. SMS – STRANKA MLADIH SLOVENIJE 8.637 1,90 %

10. ZDRUŽENI ZELENI 2.936 0,65 %11. NEODVISNA LISTA ZA PRAVICE BOLNIKOV 1.980 0,44 %12. KRŠČANSKI SOCIALISTI SLOVENIJE 1.465 0,32 %

Iz javne tribune na Ptuju, kjer so bili gostje dr. Milan Zver, Dragutin Mate in mag. Anže Logar.

venija imela dobre kandidate sedaj, v času, ko se cela Evro-pa, ne le Slovenija, ukvarja z izhodom iz krize. Zato smo, kljub temu da trenutno ne nosimo odgovornosti za vode-nje države, pripravili obsežen nabor ukrepov, ki bi olajša-li posledice krize in obrnili gospodarske trende navzgor. V SDS si želimo tudi korek-tnih odnosov s sosedi, zlasti s Hrvaško. Dejstvo pa je tudi, da bi morali aktivno član-stvo v evropski instituciji, ne samo v evropskem parlamen-tu, izkoristiti za trajno uredi-tev nekaterih odprtih vpra-šanj. Nekoč smo se odločno postavili za demokracijo, za samostojno slovensko državo. Nato smo preudarno vodili

Slovenijo in Evropsko unijo ter dokazali, da znamo. In ni razloga, da bi dvomili v svoje sposobnosti tudi sedaj.«Kaj bi želeli sporočiti našim bralkam in bralcem, preden odidete v Bruselj in sedete na stol Evropskega parla-menta? Kako boste ohranili stik z našimi državljani in prenesli njihove želje, pobu-de v Bruselj?Dr. Zver: »Preko poslanske pisarne bom imel redne sti-ke z volilnim telesom. Bomo videli, kako bo. Ta hip še nimam natančnega načrta, kje bo pisarna. Nekaj pa lah-ko obljubim – da bom storil vse, kar bo v moji moči, da bodo stiki pogosti, pristni in učinkoviti.«

Ob dr. Milanu Zveru bo iz vrst Slovenske demokratske stranke v Bruselj odšla še dr. Romana Jordan Cizelj, če bo v veljavo stopila Lizbonska pogodba, pa bi tretje mesto

iz Slovenije zasedla še Zofija Mazej Kukovič.

Stanka LetonjaFoto: Stanka Letonja

in fotoarhiv stranke SDS

Stran 11


Javni poziv vsem vpletenim v primeru prisilne izselitve družine Duh iz Dravinjskega Vrha

Že nekaj časa spremljamo kalvarijo pet-članske družine Duh iz Dravinjskega Vrha, ki živi v občini Videm pri Ptuju. Družini grozi prisilna izselitev, ki jim je bila že večkrat napovedana, med drugim tudi za torek, 9. junija 2009, a je bila potem prestavljena. Dan pred tem sem družino obiskal na njihovem domu in se z zakoncema Julčko in Francem Duhom pogovarjal o napovedani prisilni izselitvi. Zakonca Duh sta me seznanila z vsemi dejstvi in okoliščinami, v katerih se je

znašla družina in o katerih sta me sicer prvič obvestila že pred dvema letoma. Po mojih ugotovitvah v omenjenem pri-meru ne gre za pravno sporne postopke. Zagotovo pa lahko govorimo o moral-nem in materialnem oškodovanju dru-žine, ki je navedeno domačijo ohranila pred propadom. Podobne stanovanjske hiše v Halozah, ki so bile nenaseljene in za katere nihče ni skrbel, so propadle, ruševine pa so nato porasle z grmičevjem ali pa so jih zasuli in zravnali z zemljo.

Vse vpletene zato pozivam, da odstopijo od prisilne izselitve petčlanske družine, ki bi v nasprotnem primeru lahko ostala pod milim nebom. Z družino Duh pa naj dosežejo njihovo strinjanje z mož-nostjo preselitve. Kot možno rešitev vidim v nadomestni stanovanjski hiši, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od sedanje hiše. Verjamem pa tudi, da bi se bila družina, za primerno materialno odškodnino, pripravljena izseliti.

Branko Marinič, poslanec SDS

Videmski župan Friderik Bračič o primeru družine Duh

»Denacionalizacija vsekakor prizadene ljudi, ki se najdejo v podobnem prime-ru, kot sta se našla naša občana, zakonca Duh iz Dravinjskega Vrha. Kot župan Občine Videm bom naredil vse, kar je mogoče, da zakoncema Duh pomagam

pri rešitvi problema izselitve iz doseda-nje hiše. S postopkom denacionalizacije me zakonca Duh nista obveščala, kar se mi zdi škoda, saj bi se med tem časom lahko našle boljše rešitve v prid zakon-cema Duh, kot pa sedaj, ko je postopek

končan. Verjamem, da bomo s skupnim pristopom uspeli najti ugodno rešitev,« je zapisal župan Občine Videm Friderik Bračič.

CaTV Videm – posodobitve so realnostČeprav smo uspeli rešiti naj-večjo nalogo, tj. stanje siste-ma in mu omogočili razvoj, se naše potrebe na tej točki ne morejo ustaviti. Ker pa sistem še ni dokončno zgrajen, pred nami pa so že potrebe po širitvi in razvoju, imata tudi komisija in UPC Telemach svoj plan.Plan je bil, da se v maju izve-de tehnični del povezave II. Faze, tj. področje od Tržca do Sel, ki še ni bilo posodo-bljeno. Zaradi težav s soglasji lastnikov zemljišč je prišlo do preprojektiranja in s tem tudi kasni tehnični del povezave. Naj k temu podamo misel,

ki govori o človeški morali in še čem, kajti če bi bili vsi takšni, kot so posamezniki, ki nekaj travnika ali njive ne dajo za dobro drugih, kabel-skega sistema ne bi bilo. Pa še več, kabelsko si celo želijo nekateri tisti, ki jo onemo-gočajo drugim. Ko bi le bilo kaj dobre volje in socialnega čuta. Nikoli namreč ne vemo, kdaj bomo to potrebovali mi. Morda pa le ni vse v denarju in človeških normah, čas je, da se zamislimo, ker nismo sami na tem svetu, ampak si vse delimo z drugimi. Kljub temu da še ta povezava ni rea-lizirana, pa je v večini urejena

Občani, ki bi želeli digitalno TV, internet in telefonijo, se naj obrnejo na telefonske številke UPC, kjer bodo naročili pripravo pogodbe. Na UPC Telemach bodo lahko tudi izve-deli odgovore na vsa vprašanja, povezana z vrsto paketa in njegovo ceno. Ti številki sta: 02 537 10 70 in 080 22 88.V kolikor je slaba slika (slabša od drugih programov ali so slabi drugi programi), pokličite operativo Telemach na šte-vilko 041 626 689.

posodobitev primara v opre-deljeni smeri. Vsi uporabniki v II. Fazi, tj. od Tržca do Sel, se lahko priključujejo na vse ponud-be UPC Telemach. Torej je celotno obstoječe omrežje v tem trenutku funkcionalno.

UPC Telemach je v zadnjem času zraven posodobitev na terenu opravil tudi vrsto dru-gih sprememb. Spreminjala se je tudi programska shema, pa tudi cena za analogne progra-me, kar je razburilo nekatere uporabnike. UPC Telemach


Stran 12


je s tem prešel na enotno ceno v Sloveniji. Žal je usoda ana-lognih programov takšna, da jih bo vedno manj, cena bo pa poslej nespremenjena.Občanom, ki ne želijo spre-memb in ostanejo na ana-lognem TV-programu, ni potrebno storiti nič. Velja pa ugotovitev, da za analogni program plačajo 14,90 €, za digitalni program v osnovnem paketu pa 18,00 €, kar pome-ni, da se v tem primeru bolj splača imeti digitalni paket, saj s tem dobijo dodatnih 25 programov.Občani, ki še niso posredova-li pogodb o prenosu svojega deleža lastnine na UPC, lah-ko to storijo do konca juni-ja. UPC še za vračilo nima

sredstev, vendar komisija ape-lira na predstavnika UPC (ne glede na zaključene roke), da damo občanom še en in to zadnji rok. Aktivnosti v III. fazi so pove-zane z možnostmi širitve sistema v področja, kjer tega še ni. Sedaj imamo eviden-tiranih nekaj možnih smeri. Ugotoviti bo potrebno, kakš-na bo vrednost investicije po uporabniku, in se opredelili do možnosti širitve. Možnost širitve omrežja se predvideva v letu 2010 oz. v naslednjih letih, odvisno od cene in interesa.Do septembra bodo člani komisije pripravili seznam potreb za razširitev omrežja v okolja, kjer tega še ni. Ob tej

priložnosti pozivamo zainter-esirane uporabnike iz možnih novih smeri, da svoj interes posredujejo članom komisije iz svoje KS. S tem se bo testi-rala volja občanov, nato pa se lahko prične oblikovanje pri-oritet.Kar nekaj razprave na zadnji seji komisije je bilo v zvezi z ceno priključnine tam, kjer bo novo omrežje. Posebej je izpostavljena možnost sode-lovanja občanov – občine v gradbenem delu in 60-odstot-ni komercialni popust za t. i. trojček. Kar pomeni, da bi naročniki trojčka v marsikate-rem okolju lahko imeli kabel-sko tudi po ceni med 150 € in 200 €.Kljub temu pa naj ne bo

odveč ugotovitev, da je za širi-tev omrežja potrebna priprav-ljenost novih uporabnikov. Tam, kjer ni interesa, se ne bo zgodilo nič, tam, kjer je inter-es močnejši, pa se bo zgodilo prej. Torej je gonilo napredka v volji novih možnih uporab-nikov. Ker je to gonilo razvo-ja in ne samo kritika drugih, brez lastnih pozitivnih potez, naj ugotovimo, da bo komisi-ja tudi naprej delala zavzeto, vsekakor pa nas spodbuja tudi volja uporabnikov. S skupni-mi potezami med Občino Videm, UPC Telemach in naročniki ter dobrim sodelo-vanjem pa pridobijo največ slednji.

Mag. Janez Merc, predsednik Komisije CaTV

V spomin – p. Martin Vidovič

Pater Martin Vidovič se je rodil 20. aprila 1929 v krščan-ski družini v Lancovi vasi. Osnovno šolo je obiskoval na Selih, gimnazijo pa je obis-koval v času druge svetovne vojne na Ptuju. Že v gimna-zijskih letih je v njem dozorel klic po služenju Bogu, zato je kmalu vstopil v semenišče. Noviciat in teologijo je kon-čal v Zagrebu, za duhovnika pa je bil posvečen 28. junija 1953.Služboval je v različnih mino-ritskih samostanih po Slo-veniji, bil je tudi prvi pro-vincial Slovenske minoritske province, kar 28 let pa je bil gvardijan in župnik v župniji Marija pomagaj v avstrijskem Gradcu.Vsi, ki smo p. Martina pozna-li, vemo, da je bil zelo pono-sen na svoje korenine, na svo-

jo rojstno vas, na njemu tako ljubo faro sv. Vida, in nena-zadnje, bil je ponosen Lanco-vovaščan. Vedno se je namreč rad vra-čal nazaj domov, tudi v času službovanja v Gradcu. Ko se je vračal v rojstno vas, je rad poklepetal s sovaščani, rekel kakšno spodbudno besedo. Prav gotovo ni bilo v Lanco-vi vasi družabnega srečanja ali dogodka, da ne bi nanj s ponosom povabili tudi našega rojaka. P. Martin se je našim povabilom vedno z vese-ljem odzval, skupaj z nami se je iskreno veselil razvoja in napredka vasi, še posebej, ko smo pred leti blagoslovili obnovljeno Čohovo kapelo. Nazadnje nas je s svojim obis-kom razveselil junija lani, ko smo v Lancovi vasi organizi-rali prvo srečanje krajanov.

Duhovniška pot ga je naza-dnje pripeljala nazaj na Ptuj, v samostan sv. Petra in Pavla, kjer se je 20. februarja 2009 zaključila njegova »tuzemska« življenjska pot.Ponosni smo na našega roja-ka, domačina iz Lancove vasi.

Ponosni na njegovo bogato življenjsko pot. Ponosni na ljubezen, ki jo je izkazoval svoji vasi. Predvsem pa hva-ležni za njegovo vdano služe-nje Bogu.

PK

Pater Martin se je vedno rad vračal v rojstno vas, z veseljem se je lani odzval povabilu ob prvem srečanju krajanov v Lancovi vasi.

Stran 13


Slavnostna otvoritev društvenih prostorov in igriščaOb vsakem začetku gradnje ali obnove vsakdo pomisli na to, kdaj bo končano in bo pričelo služiti svojemu namenu. Na Poslančecevi domačiji v Varejah so Športno društvo »AS« in Koranti Demoni 16. maja kronali delo pridnih rok z otvorit-vijo društvenih prostorov in igrišča za mali nogomet. Čast pre-reza vrvice je pripadla obema predsednikoma društev Bojanu Mercu in Mirku Slatiču, donedavnemu predsedniku Demonov Janku Bedraču, županu videmske občine Frideriku Bračiču, poslancu v državnem zboru Branku Mariniču in predsedniku Krajevne skupnosti Soviče-Vareja-Dravci Marjanu Jelnu.

Kratko, a pestro zgodovino obeh društev sta predstavila predsednika društev in pou-darila, da imajo še veliko idej in želja, kaj vse bi še lahko postorili. »V društvih sodelu-je veliko istih članov, kar je bil »glavni razlog, da so združili moči in vložili veliko prosto-voljnih ur dela«, je med dru-gim v svojem govoru povedal Janko Bedrač. Župan Friderik Bračič je zaželel, da bi prosto-ri služili športnim in kultur-nim prireditvam ter poudaril

dobro sodelovanje z občino Videm. Zbrane je nagovo-ril tudi poslanec v državnem zboru Branko Marinič, ki je pohvalil delovanje društev in dodal, da rek »v slogi je moč« pri obeh društvih še kako drži. Predsednik Krajevne skupno-sti Soviče-Vareja-Dravci Mar-jan Jelen pa je izrazil željo, da društvi tudi v prihodnje dobro sodelujeta s krajevno skupnostjo.Po slavnostnih nagovorih so podelili zahvali občini Videm

Častni prerez vrvice na otvoritvi društvenih prostorov in igrišča

in KS Soviče-Vareja-Dravci in priznanja najzaslužnejšim za to otvoritev. Priznanja so prejeli: Milica Merc, Janko Bedrač, Mirko Slatič in Bojan Merc.Slavnostno otvoritev, ki jo je povezovala Mateja Tomašič, je spremljal bogat kulturni pro-gram, v katerem so nastopili Veseli Jožeki, princ karnevala 2009 Vegan Turnški, koranti

Demoni, ki so s plesom in zvonjenjem obudili pustni čas, pevski zbor iz Tepanj, plesalci folklornega društva Vinko Korže iz Cirkovc in upokojenski pevski zbor iz Turnišč. Sledila je veselica z ansamblom Štrk in bogatim srečelovom.

Besedilo in foto: Jože Kmetec

Delovna akcija v Trdobojcih kot neobičajna potrebaZ razvojem družbe se spreminjajo nekatere temeljne oblike dela in življenja. Povezano s tem se spreminjajo tudi potrebe. Nekatere gredo v pozabo, spet druge predstavljajo odsev novega časa. Potrebe po ustreznih komunikacijah so neobhodne, spre-menil pa se je odnos do njih. Nekoč so bile krajevne ceste, sedaj javne poti, povsem odvisne od vzdrževanja uporabnikov, danes je večini do ceste malo mar, mnogi kar kličejo občino in njene službe. Še več, nekaterih niti ne moti, če na občinski cesti tudi pred domačo hišo najdeš veliko lužo, kamenje ali kakšno drugo oviro.

Naselje Trdobojci je eno šte-vilnih naselij v KS Leskovec, niso pa tako številni primeri, ko bi se večji del krajanov in vikendašev iz dela nase-lja zbral na delovni akciji, ki smo ji nekoč po domače rekli kulok. Takšen način dela in

druženja v Trdobojcih traja že vrsto let. Letošnja delovna akcija je bila v soboto, 16. 5. 2009. Pri-jetno, ne preveč vroče vreme je v tokratno akcijo pritegni-lo kar 25 krajanov in drugih uporabnikov ceste. Pomemb-

Delovna akcija na cesti v Trdobojcih je bila priložnost za druženje krajanov.

ni cilj akcije je bila ureditev ceste. Ta doživi v tistem delu, ki je predmet akcije, pravo generalko. Naj navedemo, da sicer režijski obrat opravi del

čiščenja, vendar je prav, da se vsaj enkrat na leto dobro uredijo tudi okolica ceste, mulde, kanali in vse, kar vpli-va na prevoznost. Če k temu


Stran 14


dodamo odstranitev ostankov zimskega vzdrževanja in tiste-ga, kar s seboj prinesejo neu-rja in prispeva okolica, velja ugotovitev, da dela kar noče zmanjkati. S takšnimi akcija-mi vidno prispevamo k traj-nosti in uporabnosti ceste, pri čemer pa so tudi pričakovanja krajanov, da se uredijo tudi tiste zadeve, ki so povezane z vzdrževanjem in popravilom asfalta.

ŽELJA PO DELOVNI AKCIJI IN DRUŽENJU TUDI V PRIHODNJE Iz nekdanje samo delovne akcije pa se je sčasoma pove-čevala želja po druženju, ki se nadaljuje po vsaki končani delovni akciji. Tako se vsako leto dobimo pri drugi druži-

ni ali pa tudi v bližjih kleteh in s tem krepimo tisto, česar nam v sodobnem času vedno bolj primanjkuje. Krepitev nekaterih skupnih vrednot pa je tisto, kar je vedno bolj zaskrbljujoče, saj je druženj krajanov vse manj, odnosi pa so vse bolj prazni. Letošnja akcija na cesti je uspela in že so ideje in želje, kako naj bo v naslednjih letih. Velja pa zahvala vsem, ki so s svojo pripravljenostjo in dobro voljo prispevali k jav-nemu dobru in prijetni druž-bi. Za tiste, ki pa se sramež-ljivo izmaknejo, pa povabilo k spremembam, kajti naše početje je koristno za kraj in posameznika. Tisti, ki to zmorejo in znajo doživeti

Trdobojčani vsako leto znova poskrbijo, da bodo ceste še bolje prevozne in urejene.

tak način, ga tudi vzamejo za svojega. Beg od takšnih vred-not pomeni beg od ljudi, beg vase. Glede na število sodelu-jočih se za delo in vrednote, vsaj za prisotne, ni potrebno bati. Tistim, ki pa jim tega

manjka, pa naj velja, da nikjer na naših cestah in v okolju ne manjka dela, v človeški duši pa ne manjka potreb.

Mag. Janez MercFoto: Merc

Djočanova kmetija dobiva še novi gospodarski delObnova na Djočanovi kmetiji v Tržcu se uspešno nadaljuje in potem ko je stanovanjski del zaključen, so v Etnografskem društvu Tržec ob pomoči uspešno začeli z drugo fazo obnove. Staro gospodarsko poslopje so že porušili in na tem mestu pri-čeli z izgradnjo povsem nove zgradbe, v sklopu katere bo tudi skedenj. V začetku junija, ko so na kmetiji že delali s polno paro, so si po koncu napornega temeljenja privoščili še društve-ni piknik. Do 5. oktobra načrtujejo dokončanje del, takrat pa je napovedana tudi slavnostna otvoritev.

Mag. Ivan Božičko, predsed-nik ED Tržec, je ob pričetku II. faze obnove na Djočano-vi kmetiji povedal: »Že ves maj smo se pripravljali na to akcijo, v okviru katere želimo dokončati še drugo fazo obno-ve. Temelje za skedenj smo v prvih junijskih dneh že nare-dili, kmetija bo s tem dobila novo kolarnico z napuščem, uredili bomo gnojišče, ob

njem pa še suho stranišče, kar je tudi ena od posebnosti.Že lani smo sodelovali na raz-ličnih razpisih, tudi letos, ko smo uspeli s kandidaturo na evropskem skladu za razvoj podeželja, smer Leader, dobili smo dobrih 9.600 evrov. To imamo na razpolago za nada-ljevanje del, naredili smo tudi druge razpise, predvsem zato, da lahko zakonito uporabimo

Djočanova kmetija bo dobila še urejeno gospodarsko poslopje. Domačini, predvsem pa pridni člani ED Tržec so že zavihali rokave.

Stran 15


ta sredstva. Dela so namreč zelo draga, zato smo se v dru-štvu odločili, da ta projekt čim prej zaključimo. Zemeljska in betonska dela bomo izve-dli sami člani društva, ostalo mojstri, predvidevamo pa, da bomo morali sami izvesti pokrivanje strehe, pa verjetno še kaka druga dela. Dela nam vsekakor ne bo zmanjkalo, tako da so vsi člani dobro-došli, da se nam še pridružijo, vse, ki so se doslej že vključi-li v obnovo, pa moram zelo

pohvaliti. Zavedamo pa se, da vsak pomaga po svojih močeh, vsaka pomoč krajanov, prija-teljev pa je zelo dobrodošla, veseli pa smo, da nam stojita ob strani in pomagata tudi občina Videm in KS Tržec. Vsi živimo za ta projekt, kjer bomo lahko ob koncu obnove pokazali, da smo uspeli ohra-niti tradicionalno hišo, ki je bila nekoč značilna za ta pre-del občine.«

Besedilo in foto: TM Dela na Djočanovi kmetiji bodo potekala vse do jeseni …

Šturmovčani so se srečali četrtičKot smo obljubili na prvem srečanju Šturmovčanov, je naše vsakoletno druženje prvo soboto v juniju postalo tradicional-no. S ponosom lahko povemo, da je to letos potekalo že četrtič.

Srečanja se je udeležilo veli-ko vaščanov in ostalih gostov, katerim bo pot do Petrove domačije odslej lažja, saj je bila izvedena preplastitev dela že dotrajane ceste. Pridružila sta se nam tudi poslanec DZ RS Branko Marinič in župan občine Videm Friderik Bračič. Gospod Marinič se je zahvalil za vabilo in povedal, da se rad udeležuje naših prireditev. Hkrati pa je pohvalil sama

vabila, ki so bila izdelana zelo osebno.Pred kratkim smo v naši vasi ustanovili Turistično društvo Šturmača. To društvo bo nadalje skrbelo za organizaci-jo prireditev in ostalih dru-žabnih dejavnosti v naši vasi. Predsednico društva Sonjo Predikaka smo presenetili s petrolejko oz. šturmačo, kot smo tej svetilki rekli v starih časih, in je tudi simbol dru-

Šturmovčani so se srečali na svoji domačiji.

štva. Društvo je izrednega pomena, saj se je že ob tem srečanju pokazalo, da je orga-nizacija dela potrebna. Sonja, Junita in Lizika, ki so usta-novne članice tega društva, so izredno dobro poskrbele za postrežbo in dobro voljo. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem gospodinjam, ki so prinesle pecivo, saj ga je bilo v izobilju, prav tako češenj.Na letošnjem srečanju smo prvič organizirali igre, in sicer tekmova-nje v zabijanju žebljev. Igra je bila zelo zani-miva in je udeležence srečanja tudi zelo pri-

tegnila. V enem krogu so tek-movale tudi ženske, ki so se v finalu zelo dobro odrezale. Zmagovalec je bil Jože Milo-šič, ki je svoje žeblje zabijal kot Martin Krpan. Vendar pa moramo reči, da so bili vsi, ki so se udeležili te igre, izredno težka konkurenca. Zmagova-

Jože Milošič (na desni) je bil zmagovalec v zabijanju žebljev. Ob njem sta Andrej Rožman, predsednik KS Videm, in domačin Dušan Hrga.

Predsednico novega TD Šturmača so pre-senetili s petrolejko oz. šturmačo.


Stran 16


lec te igre pa je tudi član skupine Veseli Jožeki, ki je skrbela za dobro glasbo in prijetno vzdušje. Tega smo zelo veseli, saj so že več let naši stalni muzikantje. Hkrati gre zahvala tudi Jožetu Topolovcu za glasbo do jutranjih ur.

Nestrpno že čakamo naše naslednje, 5. srečanje. Čeprav verjamemo, da se bomo vaščani na Petrovem srečevali še bolj pogosto, kot smo se do sedaj, saj bo tu tudi sedež našega društva. Vedno je potrebno razmišljati o prihodnosti,

tako tudi v društvu razmišljamo o tem, da bi se organizirale kmečke igre pa tudi kakšen izlet v sklopu srečanja Šturmov-čanov.

Laura Rožman

V Borštu drugič postavili svoje prvomajsko drevo1. maj, ki je označen kot dan, ko se pri-čne prebujati narava, ima za najpomemb-nejše opravilo v čast temu dnevu postav-ljanje prvomajskega drevesa, t. i. mlaja. Krajani Boršta so se tudi letos odločili, da bodo ohranjali tradicijo postavljanja prvomajskega drevesa in ponovno posta-vili svoje drevo.

Po starih običajih so najprej podrli dre-vo, izkopali jamo, drevo okitili z vencem, na vrh pripeli slovensko zastavo in nekaj steklenic buteljčnega vina, nato pa ga previdno postavili v zrak. Gospodinje so nadebudno spremljale delo svojih bolj-ših polovic, zraven pa skrbele, da je bilo njihovo delo nagrajeno z dobro jedačo in

pijačo. Zbrani so se okrepčali s slastni-mi jedmi iz kotla, pecivom. Manjkala pa ni niti žlahtna kapljica. Tudi letos jim je malce ponagajalo vreme, a vendar dobre volje ni moglo ustaviti. Naslednje leto torej tretjič?

Besedilo in foto: Stanka Letonja

V Borštu ohranjajo tradicijo postavljanja prvomajskega drevesa. Krajani Boršta zbrani pri majskem drevesu

20. razstava Dobrote slovenskih kmetij

Razstava je vsako leto znova pravi kulinarični praznik …

V minoritskem samostanu na Ptuju je bila v maju na ogled že tradicionalna, letos jubilejna 20. državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Na ogled je bilo blizu 1.000 dobrot, dvorišče samostana je ponudilo bogato ponudbo in pristne kulinarične užitke vsem obiskovalcem, ki so v dneh od 22. do 25. maja obiskali to enkratno razstavo in Ptuj, ki se vsako leto znova omenja tudi kot mesto stoterih dobrot. Razstavo in praznik kulinarike na Ptuju je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik, ki je v svojem nagovoru poudaril velik pomen bogate dediščine kulinarične kulture na Slovenskem. »S svojim delom sloven-ski gospodarji in gospodinje dvigujejo gospodarsko moč kmetij in kakovost življenja ter hkrati nedvomno večajo prepoznav-nost slovenskega podeželja, tako doma kot v tujini,« je še dejal minister.

Stran 17


V Dravcih posadili prinčevo lipoNa Korpičevi domačiji v Dravcih, pri etnografskem muzeju, so že posadili lipo, ki jo je KTD Soviče-Dravci v znak zahva-le podaril aktualni princ ptujskega karnevala Stanko Vegan. Pri tem dejanju so bili zraven predstavniki društev, tudi TeDe Korant kluba Turnišče-Draženci in Športnega društva AS, pa tudi videmski podžupan Bojan Merc, predsednik KS Soviče-Vareja-Dravci Marjan Jelen, princ Gašper, princ Urih s svojo godbo in še mnogi domačini.

Kako so sadili prinčevo lipo …

In še preden je lipa pristala v zemlji, so govorniki o njej in njenem namenu povedali vse najlepše, predvsem pa pou-darili, da jih bo lipa – sim-bol Slovenstva – zdaj še bolj zbližala, da bodo pri njej pri-pravljali srečanja in poskrbeli,

da bo novim rodovom dajala pravšnjo senco. Ko pa je lipa že bila v zemlji, je Zvonko Korpič povedal, da so na nje-govi domačiji še toliko bolj veseli, da so po 53 letih spet posadili mlado lipo, in oblju-bil, da bodo zanjo lepo skrbe-

Posebne komisije so letos oce-nile 1.078 izdelkov iz vseh slo-venskih regij, tudi iz avstrijske Koroške, osrednje mesto na razstavi pa je imela Savinjska s Koroško. Na razstavi, ki jo je spremljal tudi bogat kulturni program, pa so organizatorji – tudi letos je bila to Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije,

zavod Ptuj in ptujska sveto-valna služba s partnerji – letos podelili 871 priznanj, od tega kar 56 znakov kakovosti, med nagrajenci pa so tudi nekateri naši občani. Za uspeh vsem iskrena čestitka in naj ga tudi dobro unovčijo.

TMFoto: RŠ

NAŠI NAGRAJENCIMarjan Kramer, vinar iz Lancove vasi, dobitnik znaka kakovosti za vino laški rizling – izbor.Kmetija Zavec iz Lancove vasi – zlato priznanje za vino rumeni muškat, srebrno priznanje za vino chardonnay, zlato priznanje za domači mešani kruh in zlato priznanje za sadni kruh z manj kot 50 % sadja.Edi Kozel, vinogradnik iz Majskega Vrha – zlato prizna-nje za laški rizling – pozna trgatev.Štefanija Vidovič iz Sp. Leskovca – bronasto priznanje za domači kruh.Marija Korpič iz Dravcev – zlato priznanje za mešani domači kruh.Jerica Žunkovič – kmetija Žunkovič iz Lancove vasi – bronasto priznanje za mešani domači kruh.

Veliko zlatih priznanj je bilo podeljenih za izdelke iz žit, med naj-višje ocenjenimi so tudi izdelki nekaterih naših občank.

Med letošnjimi dobitniki znaka kakovosti je tudi uspešen, večkrat nagrajeni vinar Marjan Kramer. Znak kakovosti je prejel za 3-krat osvojeno zlato priznanje za laški rizling – izbor.

li. Druženje pri Korpičevih je bilo prijetno, veselo, gostite-lji pa so poskrbeli za bogato

pogostitev in ponudili mnoge domače dobrote.



Stran 18


»Prav lepa je Šentviška fara«Morda res premalo poznamo zgodovino svojega kraja, tudi župnije. Zato dovolite, da ob občinskem in župnijskem praz-niku strnem le nekaj utrinkov iz kronike naše župnije.

Utrinki iz zgodovine vidovske župnijeKakor drugod po Štajerskem je leta 1645 tudi pri sv. Vidu hudo razsajala in morila kuga. Polovica hiš je bila okuženih, zaprtih in z velikim belim križem zaznamovanih. Jedi, pijačo in zdravila so jim dajali skozi okno. Če je kdo umrl, so ga domači na tihem navad-no ponoči za hišo pokopali. Kuga je razsajala tudi v letih 1672, 1680 in 1682. Tega leta so Vidovčani z velikim zaupa-njem do sv. Roka postavili njemu v čast precej prostrano kapelo tik ob farni cerkvi, ki pa jo je dal Jožef II. leta 1786 spremeniti v šolo.V tem času so postavljali tudi kužna znamenja, kot je pri nas v križišču na Selih. Bila so opozorilo, do kod se smejo ljudje svobodno giba-ti, opozorilo, da so stopili na »kontaminirano« področje. To znamenje je bilo pred leti porušeno ob prometni nesre-či. Zdaj je spet porušeno zara-di ureditve cestnega krožišča. Obljubljeno je, da bodo zna-menje postavili nazaj. Tako je tudi prav, saj je to znamenje, ki bo spomin tudi poznejšim rodovom na težke čase našega kraja.

Važnejši dogodki in osebnosti iz vidovske župnijeLeta 1741, 6. avgusta, na predvečer sv. Donata, je bilo pri cerkvi sv. Jurija pod Dona-čko goro od strele ubitih 59 romarjev iz sv. Vida. Od teh je bilo 28 trupel pokopanih

pri omenjeni cerkvi sv. Juri-ja, 28 v Žetalah, 3 pa pri sv. Vidu. V župnijski knjigi sv. Vida so zapisana imena vseh pokojnih.Na reliefni podobi glavnih cerkvenih vrat cerkve sv. Vida bo upodobljen ta dogodek v spomin na hudo naravno nesrečo. Tudi nekoč so torej bile hude naravne nesreče.Leta 1914 je bil po nedolžnem preganjan p. Peter Žirovnik, kakor tudi mnogo drugih poš-tenih Slovencev. Nemškutarji in zagrizeni Nemci so uprizo-rili proti njemu strašno gonjo. Samo srečnemu slučaju se je zahvaliti, da je ostal takrat pri življenju. Kaj je zakrivil? Nič drugega kot to, da je bil zvest sin svojega naroda in vzoren katoliški duhovnik in kot tak trn v peti ptujskim in okoli-škim verskim in narodnim odpadnikom. Vklenjenega so ga odpeljali na Ptuj. Bil je že prej na Ptuju pobudnik prve-ga narodnega odpora proti Nemcem. Med potjo so ga bili po glavi, tepli in zasramo-vali s slovenskim psom ipd. Nato je bil odveden v graške zapore. Za posledicami muče-nja je mlad umrl pri sv. Trojici v Halozah, kjer je pokopan.Kaj se dogaja danes v naši župniji?Na Vidovo nedeljo smo v naši župnijski cerkvi blago-slovili prizidek cerkve in pev-ski kor. Pročelje cerkve pa bo odslej krasil reliefni medaljon sv. Vida, ki ga bo blagoslo-vil minoritski provincial p. Milan Kos. Tako bo cerkev pripravljena

na sprejem orgel, ki bodo postavljene morda že do boži-ča. Tudi to so letnice, ki bodo zapisane v kroniki naše župni-je. Zapisana pa so tudi imena vseh, ki ste že prispevali svoj dar za cerkev in orgle. Tudi podaljšanje cerkve gre pod projekt orgle, saj smo cerkev podaljšali zaradi njih. V zlati knjigi »ORGLE« so vpisana imena vseh daroval-cev. Mnogih pa še ni, ker so darovali samo obljube. Vendar računamo tudi na njih, saj smo prepričani, da se bodo omeh-čali. Orgle so namreč nekaj, kar spada med velike kultur-ne pridobitve v našem kraju. Če bi se vsi naši krajani dovolj zavedali, da je v slogi moč, bi naše orgle kmalu zapele. Vse ljudi dobre volje prosimo, da se po svojih močeh vključijo v ta naš skupni projekt. Posebna akcija za orgle Navada je, da je pri orglah tudi botrstvo. Vsi botri bodo dobil i spominske piščal i orgel:

- zlata piščal – pridobi jo, kdor daruje 1.000,00 EUR,

- srebrna piščal – vredna je 750.00 EUR,

- bronasta piščal – vredna je 500,00 EUR.

Seveda lahko botri svoj dar prinesejo v več obrokih. Poleg piščali bodo dobili tudi zahvalno plaketo.

Krizni časi. To je beseda, ki jo največkrat slišimo, ki je upra-vičena za nekatere, za druge pa ne. Če pogledamo malo v preteklost, so že bili mnogo bolj krizni časi. Nekateri smo jih preživeli. Vedno je bilo tako, da se je kriza stopnjevala, ko ljudje z ničemer niso bili zadovoljni. Pot iz krize nas vodi k spošto-vanju matere zemlje, ki nam daje dobre sadove, če jo pridno obdelamo, spoštovanja vsakega dela, najbolj pa so pomembni spoštljivi medčloveški odnosi. Vsega tega želim vsem občanom in župljanom ob občinskem in župnijskem prazniku.

p. Tarzicij Kolenko, žpk.

Stran 19


Blaževa kapela vidna tudi ponočiV Skorišnjaku so 23. maja na slovesnosti uradno predali svoje-mu namenu zunanjo razsvetljavo kapele sv. Urbana oz. Bla-ževe kapele, kot jo mnogi imenujejo. Program je vodil Brane Orlač, blagoslov s sveto mašo pa je opravil farni župnik Edi Vajda. Najbolj zaslužnim za izvedbo razsvetljave je Društvo za napredek in razvoj Kocil podelilo zahvale. Prireditve se je udeležilo veliko število ljudi, ki so se skupaj z domačini veselili nove pridobitve.

Tako so v soboto slavili god tamkajšnjega zavetnika sv. Urbana in hkrati uradno pre-dali svojemu namenu zuna-njo razsvetljavo kapele. V ta namen so pripravili program, ki so ga s pesmijo pričeli ljud-ski pevci Mejaši iz Repišč, ki so s svojim petjem popestrili samo prireditev. Vse zbra-ne, še posebej pa goste, je v nadaljevanju pozdravil Brane Orlač in predstavil pot od želje po zunanji razsvetljavi do same izvedbe le-te. Pouda-ril je, da je za izvedbo zuna-nje razsvetljave kapele bilo

Župan Friderik Bračič, krajevni svetnik Janez Belšak in najmlajši pre-bivalec Skorišnjaka Alen Orlač so slavnostno prerezali vrvico.

Kapela v Skorišnjaku je zdaj tudi osvetljena.

potrebno veliko dobre volje, požrtvovalnosti in nenaza-dnje tudi odrekanja tistih, ki so pripomogli k uresničitvi želje po zunanji razsvetljavi. Čeprav je bilo potrebno kar nekaj časa, iskanja kompro-misov in pogajanj, jim je z dobro voljo in prijazno bese-

do uspelo uresničiti željo po zunanji razsvetljavi kapele, ki jo je v nadaljevanju blagoslovil farni župnik Edi Vajda. Nato so župan občine Videm Fri-derik Bračič, krajevni svetnik iz Skorišnjaka Janez Belšak in najmlajši prebivalec Sko-rišnjaka Alen Orlač prerezali vrvico in tako uradno predali razsvetljavo svojemu namenu. Sledila je sveta maša.

ZGODOVINA KAPELE SEGA V DALJNO LETO 1705Brane Orlač je v nadaljevanju

predstavil zgodovino kapele, ki se je začela že daljnega leta 1705, ko so prebivalci naselja Skorišnjak začutili potrebo po kapeli. V manj kot pol leta so na eni najlepših točk v Skoriš-njaku zgradili kapelo iz kam-na in ilovice. V tistih časih so material nosili na ramenih,

pomagali pa so si tudi z volov-sko vprego. Ker je Skorišnjak posejan z vinogradi, je tako kapela dobila zavetnika vino-gradov in vinogradnikov in se od takrat imenuje kapela sv. Urbana. Skozi desetletja svo-jega obstoja je kapela kljubo-vala številnim neprijetnostim, kot so vremenske neprilike, preživela pa je tudi dve sveto-vni vojni. Pri kapeli je pred leti potekal tudi blagoslov velikonočnih jedi, kar je sča-soma izumrlo. Leta 2001 pa so to lepo navado v Skorišnja-ku ponovno obudili. Skozi stoletja so se menjavali različni skrbniki kapele, zadnji znani je, danes žal že pokoj-ni, Jakob Emeršič, ki je svoje poslanstvo opravljal vzorno vse do svoje smrti. Danes nje-govo delo skrbno nadaljuje njegov sin Jože. Kapela je tudi registrirana v zavodu za spo-meniško varstvo Maribor, kjer je evidentirana kot kulturni spomenik z nazivom Blaževa kapela. Čas je mineval, kar se je začelo poznati tudi na kapeli. Omet je začel odpa-dati, okna so strohnela, stre-ha je začela puščati. Na srečo je to opazil Franc Emeršič in leta 2000 je stekla temeljita prenova kapele. Temeljito so

obnovili zunanji in notranji del kapele, kasneje streho in zvonik nato še okna in vrata, sledila so temeljita pleskarska dela. Večino dela so opravili domači mojstri in točno pred štirimi leti so v Skorišnjaku slavili 300-letnico Blaževe kapele v popolnoma prenov-ljeni podobi. S tem pa se dela niso končala, saj so že takrat imeli zastavljen nov projekt, in sicer ureditev zunanje raz-svetljave kapele. S skupnimi močmi jim je uspelo in danes se ponosno ozirajo na kapelo, ki sije v vsej svoji lepoti sedaj tudi ponoči. Za domačine pa kapela ni le kulturni spo-menik, ampak del njihovega načina življenja, je zaključil Orlač.ZAHVALE NAJBOLJ ZASLUŽNIM ZA PRIDOBITEVOb koncu uradnega dela predaje zunanje razsvetljave kapele svojemu namenu so podelili zahvale ljudem, ki so še posebej pripomogli k reali-zaciji projekta. Tako so pode-lili zahvalo Občini Videm za finančno pomoč pri izgradnji razsvetljave Blaževe kapele, sprejel jo je župan občine Videm Friderik Bračič, Anto-


Stran 20


nu Milošič za izvedbo elektroinstalacije, Branku Krajncu za pomoč pri izvedbi ter Iztoku Knapiču za izvedbo elektro-instalacije. Prav tako je zahvalo prejel Brane Orlač, in sicer za požrtvovalnost in vso organizacijo izvedbe zunanje raz-

svetljave Blaževe kapele. Zahvalili pa so se tudi vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri sami izvedbi razsvetljave.

V Skorišnjaku so dokazali, da je z vztraj-nostjo, požrtvovalnostjo in složnostjo mar-

sikaj mogoče. Želijo si, da bi jim kapela bila dolgo v ponos ter da bi tudi naslednji rodovi znali ohranjati ta biser.

Melita TurkFoto: Brane Orlač

Na Selih dežni blagoslov traktorjev V organizaciji Strojnega krožka Posestnik je v nedeljo, 6. juni-ja, pri podružnični cerkvi sv. Družine na Selih potekal slovesen blagoslov traktorjev in kmetijskih strojev, malo pred koncem pa je slovesnost zmotil močan dežni naliv. A vseeno se je na koncu vse srečno zaključilo.

Slovesno mašo in blagoslov je opravil župnik Janko Frangež iz Majšperka, poleg mnogih domačinov, lastnikov kme-

tijskih strojev, pa sta se slo-vesnosti udeležila tudi župan Friderik Bračič in predsednik odbora za gospodarstvo Franc

Stopajnik.Anton Zemljak, predsednik SK Posestnik, je na slavju povedal, da je bila to pobuda članov in patra Slavka Sterm-ška, predvsem pa želijo s tem povedati, kako močna je želja, da bi jim »sodobni konji« slu-žili pri vseh kmetijskih delih, da bi bilo delo z njimi čim bolj varno in brez nesreč.

V strojnem krožku pa so že izrazili željo, da bi blagoslov v prihodnje postal vsakolet-ni tradicionalni dogodek za lastnike traktorjev in drugih kmetijskih strojev, predvsem pa priložnost za skupna sreča-nja in izmenjavo izkušenj.

TM Foto: TM, Anton Horvat

Traktorji še v sončnem vremenu pred selsko cerkvijo … … blagoslov pa je nato potekal kar v dežju. Opravil ga je majšper-ški župnik Janko Frangež.

Blagoslovljen obnovljeni križ v TržcuV nedeljo, 4. maja, je bil v Tržcu blagoslov obnovljenega križa. Blagoslov sta opravila p. Tarzicij Kolenko in brat Franc Svetli-čič. Zapeli so ljudski pevci iz Lancove vasi. Nato je spregovoril tudi župan Friderik Bračič, pohvalil zavzetost, da križ obna-vljajo, saj ima ta poleg globoke vere tudi kulturno vrednost.

Križ stoji ob cesti v bližini kri-žišča že več kot dvesto let in je bil postavljen v 18. stolet-ju. Družina Burgovih je ime-

la veliko kmetijo, prav tako so imeli tudi mlin in žago. V družini se je rodilo sedem otrok, dva sinova in pet hčera.

Bili so zelo verna in poštena družina. Vsakemu so radi pri-skočili na pomoč. Vsak, ki je pri hiši zaprosil za hrano, jo je tudi dobil, saj je bil kruh vedno pri hiši. Takrat ni bilo pri vsaki hiši vsak dan kruha. Sinova sta podedovala vsak polovico posestva. Sin Josef v vasi Tržec in sin Videk v vasi Jurovci, bil je tudi župan.

Josef je tako dal postaviti na koncu svojega posestva križ za zahvalo in Bogu v čast. V zakonu sta se mu rodila dva otroka. Nato je moral v voj-sko, od koder se ni nikoli vrnil. Zapustil je ženo Tere-zijo in dva majhna otroka. Vnukinja Micika Vaupotič, rojena Koletnik, še danda-nes lepo skrbi za križ. Letos

Stran 21


je praznovala 85. rojstni dan in še sama dela na vrtu ter skrbi za okolico hiše. Po njeni smrti bo za križ skrbel Franček, ki ji že sedaj pomaga pri sofinanciranju za

potrebe križa. V nedeljo popoldan se je zbralo veliko število krajanov ob blago-slovu križa. Ob koncu so se zadržali na družabnem srečanju. Vsem, ki so pripo-

mogli s pogostitvijo, iskrena hvala, saj so tako dokazali, da spoštujejo znamenja v svojem kraju.

Besedilo in foto: Zdenka Golub

Slovesnega blagoslova se je udeležil tudi župan Friderik Bračič. Krajani so se po blagoslovu zbrali na veselem druženju.

Zlata poroka Stanislava in Katarine Mlakar iz TržcaV soboto, 18. aprila, sta praznovala zlato poroko zakonca Sta-nislav (rojen leta 1933) in Katarina (rojena leta 1937) Mlakar iz Tržca. Sorodniki in prijatelji zlatoporočencev so se najprej zbrali v poročni dvorani v Vidmu, kjer ju je ponovno poročil župan Friderik Bračič, nato pa so se napotili v župnijsko cer-kev, kjer je sveto mašo daroval župnik p. Tarzicij Kolenko ter opravil obred ponovnih zaobljub.

Blagoslovil je svečo in jan-ževec, v steklenici, ki sta jo zakonca prejela pred petde-setimi leti v poročni dar. Ob lepih in vzpodbudnih bese-dah domačega duhovnika sta v cerkvi obred ovekovečila glasbenika Zavec in citrarka Petra Gabrovec.Oba vajena trdega kmečkega življenja sta ostala na kmetiji moževih staršev in nadaljeva-la delo. Stanislav, ki je izučen kolar, je delo nadaljeval doma, nato se je tudi zaposlil, da je družini priskrbel lepše življe-nje. Katarina je doma gospo-dinjila, skrbela za družino ter delala na polju. Pridelala je veliko pridelkov, zato se je na pobudo snahe odločila, da

domače izdelke ponudi na tržnici in tako še danes rada odnese pridelke na tržnico. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, sin Slavko in hči Zdenka. Razveseljujejo ju tri-je vnuki Aleš, Anja in Dami-jan. Njuna velika ljubezen je morje, kamor rada hodita, če jima le dopušča zdravje. Čas si krajšata vsak po svoje: z delom na vrtu, v delavnici, z urejanjem okolice hiše, rada bereta in gledata televizijo. Rada pa hodita k maši in na obiske k sorodnikom.V krogu domače družine, sorodnikov in prijateljev sta prejela veliko lepih in ple-menitih voščil, predvsem pa so jima vsi zaželeli trdnega

zdravja in naj ju spremlja milostno nebo. Oba sta se bogu zahvalila za vse lepo na skupni poti, bilo je tudi težko in hudo, vendar sta vse to že pozabila. Tistega davnega leta 1959 ju je poročil zlatoporo-čenkin brat, duhovnik Franc Tement. Na isti dan so se poročili še štirje pari in vsi so te dni slavili zlato poroko. Dan so ovekovečili še ljudski pevci iz Dolene, ljudske pev-

ke TD Podlehnik, citrarka in ljudski godci Haloški veselja-ki TD Podlehnik ter mladi harmonikarji. Celoten dan pa je popestril muzikant Dejan, saj so vsi zaplesali, tudi zlato-poročenca.

Zlatemu paru iskrene čestitke tudi iz našega uredništva.

Besedilo in foto: Zdenka Golub

Zlatoporočenca Mlakar iz Tržca


Stran 22


Zlato poročno slavje Julijane in Martina ZajškaV krogu svoje družine in prijateljev sta zlati poročni jubilej proslavila Julijana in Martin Zajšek iz Tržca. Poročno slavje je bilo 4. aprila v občini Videm, tako kot pred natanko pet-desetimi leti, ko sta se vsa mlada in polna življenjske energije poročila in začela novo obdobje v življenju. V videmski poročni dvorani je zlati par poročil župan Friderik Bračič in jima ob tej priložnosti izročil tudi posebno darilo občine, v cerkvi sv. Vida pa je zlati poročni obred vodil p. Cristian Balint.

Zlati ženin Martin Zajšek se je rodil 26. oktobra 1932 v Haj-došah, zlata nevesta Julijana, z dekliškim priimkom Purg, pa je bila rojena 27. decem-bra 1938 v Jurovcih. Skupen dom sta si Zajškova kmalu po poroki uredila v Tržcu, tik ob domačiji Zajškove družine, tukaj pa jesen življenja pre-življata še danes. V službo je hodil le Martin, v mariborski Koteks, kjer je dočakal tudi upokojitev, žena Julijana pa je bila doma, gospodinjila in skrbela za družino. S skrom-

nostjo in pridnostjo sta Zaj-škova veliko ustvarila, na kar sta danes tudi zelo ponosna, predvsem pa sta ponosna na svojo družino, s katero sta tes-no povezana. V zakonu sta se jima rodila hčerka Sonja in sin Milan, ponosna pa sta tudi na svoji dve vnukinji in vnuka, pravnuke pa, kot pravita, še z veseljem pričakujeta. Kadar je bilo še kaj prostega časa, sta se posvetila svojim interesom, še posebej Martin, ki je bil dolga leta član folklornega društva v Lancovi vasi, kjer je prepeval

Zlatoporočenca Julijana in Martin Zajšek v domači župnijski cerkvi v Vidmu v družbi sina in hčerke

in igral na ljudske inštrumen-te. Vesele trenutke skupnega živ-ljenja se Zajškova danes zelo rada spominjata in pravita, da kakšnega posebnega recepta za tako dolgo življenje v zako-nu nimata. Dolgih petdeset let po njunem prinese veliko lepega, kdaj tudi kaj slabe-ga, predvsem pa je njima to

obdobje hitro minilo in zdaj se veselita vsakega novega dne, ki ga preživita skupaj. Ob praznovanju zlate poroke sta prejela mnogo dobrih želja in čestitk, a so bile v ospredju želje po zdravju in sreči.Zlatemu paru iskrene čestitke tudi iz našega uredništva.

TMFoto: Langerholc

Zlata poroka zakoncev Topolovec iz Velike VarniceV mesecu ljubezni sta se pred 50 leti v Varaždinu poročila Janez in Marija Topolovec. 30. maja sta v videmski poročni dvorani zakonsko obljubo ob navzočnosti svatov samo potrdila, za zla-toporočenca pa ju je razglasil župan Friderik Bračič. Cerkveni del zlate poroke pa je bil v župnijski cerkvi v Leskovcu.

Zlatoporočenca Topolovec s svojima pričama

Zlati ženin Janez Topolo-vec se je rodil 22. decembra 1933 v Veliki Varnici, zlata nevesta Marija pa je bila roje-na 6. aprila 1934, prav tako v Veliki Varnici. V rojstni haloški vasici sta si zakon-ca tudi uredila skupen dom, kjer zdaj preživljata skupna leta na jesen življenja. Zapo-slena nista bila, ponavadi sta opravljala le priložnostna

dela, delala na domači kme-tiji in v vinogradu, ko pa se je le ponudila priložnost, sta dodaten vir zaslužka poiskala v deželi hmelja, kamor so se pred leti iz leskovškega konca pogosto podajali domačini za zaslužkom.V zakonu imata Topolovčeva tri sinove: Alojza, Antona in Ignaca. Ponosna sta na svojih pet vnukov in že na pravnu-

ka, ki dedka in babico pogo-sto obiščejo. Z njima pa so se vsi zelo veseli na zlati poroki, ki bo marsikomu prav gotovo ostala v lepem spominu.

Zlatoporočencema tudi naše iskrene čestitke in dobre želje.

TMFoto: iz družinskega albuma

Stran 23


Šopek vrtnic za 80 letŠtiri sestre, dva brata, tri svakinje, trije svaki, šest nečakinj in sedem nečakov poklanjamo naši Ivanki osem vrtnic za njenih vedrih osemdeset. Čestitamo!Vsaka vrtnica simbolizira njenih deset let.

PRVA VRTNICA za tvojih deset let, ko si se rodila v župniji sv. Vida, preživela kot drobna in marljiva deklica pri mami Nežki in očetu Ivanu, začela si hoditi v domačo osnovno šolo.

DRUGA VRTNICA za tvojih drugih deset let, ko si doži-vela strahoto druge svetovne vojne, bila s starši, brati in sestrami izgnana iz domovi-ne v tujo neodvisno državo Hrvaško, bila učenka v Dolja-nah, gimnazijka v Slavon-skem Daruvaru in po vrnitvi na Ptuju. Začela si študij na Veterinarski fakulteti v Zagre-bu. Med tem so se v Brglezovi družini rodile še štiri sestre in dva brata.

TRETJA VRTNICA v obdo-bju 1949–1959 za tvoje tret-je desetletje, ko si doživela kulminacijo življenjske ener-gije in diplomirala ter se po negotovo prihodnost vključi-la v delo na novoustanovlje-

ni Veterinarski fakulteti Uni-verze v Ljubljani. Doživljala si notranje boje, doživetja in življenjske odločitve.

ČETRTA VRTNICA od 1959 do 1969 za četrto desetletje pomeni tvojo gospodarsko in osebno osamosvojitev. Z mar-ljivim znanstvenim delom si dosegla najvišji akademski naslov – doktorat.

PETA VRTNICA pomeni bli-žanje k abrahamu in trdo delo pri pedagoškem delu in vzgoji veterinarskih kadrov.

ŠESTA VRTNICA te spet tesneje povezuje z rojstnim Vidmom, izgubila si starša, s sestro Darinko in svakom Francijem si začela ustvarjati novi skupni dom, moralno in finančno si pomagala doma-čim in nekaterim župnijam.

SEDMA VRTNICA za čas 1989–1999, tik pred tretjim tisočletjem, ko si doživela naj-večjo zgodovinsko spremem-bo Slovenije – njeno osamo-

Ivanka med svojimi najdražjimi

Gospe Ivanki Brglez, naši častni občanki, je ob njenem 80. rojstnem dnevu posebej čestital tudi župan Friderik Bračič. Vsem dobrim željam ob častitljivem jubileju se pridružuje-mo tudi v uredništvu Naš glas.Gospa Ivanka, od srca vam želimo še mnogo zdravih in ustvarjalnih let.

svojitev. Izgubila si brata Mar-jana.OSMA VRTNICA te popelje v današnji čas, ko si se poslo-vila od profesure na veterini, postala častna občanka občine Videm. Končuješ in še vedno pridno delaš na obsežnem akademskem področju. Ob izidu terminološkega slovar-ja boš še letos doživela svojo osebno srečo.

Osem vrtnic je skromen šopek, kot si bila skromna ti. Pomeni naj naš iskren poklon tvojemu delu in tvoji življenj-ski vztrajnosti ter našo zahva-lo za tvojo dobroto. Želimo ti še mnogo zdravih let.

Foto: Iz družinskega albuma

90 let Antonije VaupotičAntonija Vaupotič, z dekliškim pri-imkom Kozel, je bila rojena 26. aprila 1919 v Tržcu, danes živi v Doleni, je svoj 90. rojstni dan praznovala med svojimi najdražjimi. Ob tem visokem jubileju so jo obiskali in ji čestitali njeni otroci ter župan Friderik Bračič in Bernarda Galun. Še posebej se je razveselila župa-novega obiska, saj se je z njim prvič sre-čala osebno.

Rodila je pet otrok, danes pa jo razvese-ljuje tudi 10 vnukov in 13 pravnukov. Zelo je bila vesela obiska hčerke, ki sicer živi v tujini, in ostalih otrok, snah, vnu-kov, pravnukov. Vdova je postala 1963. leta. Od takrat sama živi v Doleni in še vedno obdeluje zemljo ter skrbi za doma-če živali. Kar lep čas smo se zadržali v prijetnem pogovoru, saj gospa Antonija še vedno rada pripoveduje svoje življenj-

ske zgodbe.

Slavljenki želimo veliko trdnega zdravja in vedrega nasmeha na njenih licih.

Bernarda Galun


Stran 24


Letošnje obhajilo in birma

V župniji sv. Vida je bila 24. maja slovesnost prvega sveta obhaji-la. Prvič so bili skupaj prvoobhajanci iz Vidma in podružnice Sela. Prvo sveto obhajilo je sprejelo 27 prvoobhajancev. Slovesno mašo je vodil farni župnik p. Tarzicij Kolenko.

Slovesno je bilo tudi v župniji sv. Andraža v Leskovcu, kjer so imeli letos 13 prvoobhajncev. Slovesno mašo je vodil domači župnik Edi Vajda.

Fotografije: Foto Tone in Langerholc

10. maja je bila v župniji sv. Vid še slovesnost svete birme. Zakrament je 84. birmancem podelil pomožni mariborski škof dr. Peter Štumf.

4 leta mladi OstijarejevciOb koncu aprila se je v telovadnici osnovne šole Videm odvijal koncert »4 leta mladi«, ki ga je pripravil Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej ob svoji 4. obletnici delovanja.

Mlade pevke in pevci Meša-nega mladinskega pevskega zbora Osti jarej (MeMPZ Osti jarej) so obiskovalcem koncerta postregli s pestrim programom. V prvem delu so izvedli nekaj priredb slo-venskih ljudskih pesmi, ki

so sestavljale program pro-jekta Glasbene razglednice, s katerim se je MeMPZ Osti jarej predstavil 8. novembra 2008 v Slavnostni dvorani na ptujskem gradu, nato pa še v Žižkih v Prekmurju in febru-arja letos tudi v Grand hotelu

Primus na Ptuju. V drugem delu, kjer jih je na klavirju spremljala Lidija Žgeč, pa so se predstavili z zabavnimi skladbami, ki jih pripravljajo za projekt »Thank you for the Music«.V goste so tokrat povabili zanimivo žensko vokalno sku-pino Evterpe iz Žižkov, ki so v marsičem podobne Ostija-rejevcem. Evterpe, kar pome-ni glasbene muze, sestavljajo

mlade pevke, ki izvajajo raz-nolik program ter jih prav tako druži ljubezen do petja in glasbe, vodi pa jih Tjaša Žalik, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani.Ostijarejevci so se na koncer-tu ob svoji 4. obletnici delo-vanja spomnili tudi svojih začetkov. Prva pevska vaja MeMPZ Osti jarej je namreč pred štirimi leti potekala prav v osnovni šoli v Vidmu. V

Stran 25


Glasbeni uspehi mladega saksofonista Tilna ZavcaTilen Zavec je učenec Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju. Že drugo leto obiskuje ure igranja saksofona pri profesorju Danijelu Šeguli. Za saksofon se je odločil sam, pred tem, že od leta 2004, je ljubiteljsko igral diatonično harmoniko.

Že v prvem letu šolanja je profesor opazil velik Tilnov talent ter veselje do igranja saksofona. S pomočjo ambi-cioznega, nadarjenega pro-

fesorja ter ob spodbudi in požrtvovalnosti staršev je že prvo leto vidno napredoval in nastopil na številnih šolskih ter tudi drugih prireditvah.

času svojega delovanja se je zbor, ki je začel delovati zaradi želje peščice mladih iz Vidma po druženju ob skupnem pet-ju, tudi močno povečal, saj se je število njegovih članov od prvega koncerta, ko je štel 18 članov, po štirih letih delova-nja podvojilo. Tako sedaj zbor sestavlja 36 mladih pevk in pevcev, katerih povprečna sta-rost je 22 let. Pri delu jih bolj kot tekmovalnost vodi želja, da svojim poslušalcem pri-bližajo tako slovenske ljudske in umetne pesmi kot tudi tuje pesmi ter pesmi iz sveta zabav-ne glasbe. Vse od začetka je njihov vodja Dejan Rihtarič, študent Akademije za glasbo v Ljubljani. Njihovo nemoteno delovanje je ves ta čas omogo-čala Občina Videm. MeMPZ Osti jarej najdete tudi na sple-tu, in sicer na naslovu www.ostijarej.com. V štirih letih svojega delovanja so Ostijarejevci doživeli mar-

sikaj zanimivega. Na vajah, ki potekajo predvsem ob koncu tedna, je vedno sproščeno in dobro vzdušje, pohvalijo se lahko tudi z dobrodelnostjo, saj so v tem času izvedli dva dobrodelna koncerta, posebej ponosni pa so še na nastopa v Veliki dvorani Slovenske filharmonije, kamor so bili povabljeni na Revijo študent-skih pevskih zborov, in na kar nekaj uspešnih koncertov.Ostijarejevci pa seveda nika-kor ne mislijo počivati, saj že pripravljajo projekt »Thank you for the Music«, ki ga bodo premierno izvedli 11. julija v Amfiteatru ptujskih Term, ko bodo obiskovalcem postregli z glasbeno poslasti-co zabavnih skladb različnih glasbenih stilov ob spremljavi projektnega orkestra, skratka, to bo dogodek, ki ga ne smete zamuditi.

Simeon Gönc

MeMPZ Osti jarej je zelo prepoznaven tudi po svojih zanimivih oblekah, ki jih je kreirala priznana ptujska umetnica in koreografi-nja Stanislava Vauda Benčevič.

Ostijarejevci so ponosno zarezali v torto za 4. rojstni dan zbora in si zaželeli uspešnega glasbenega udejstvovanja tudi v bodoče.


Stran 26


Med drugim je nastopil na zasebni glasbeni šoli v Gornji

Radgoni, s svojim igranjem popestril program ob predsta-

Tilen je nadarjeni saksofonist. Pred njim je še obetavna glasbena prihodnost.

vitvi monografije dr. Alojza Remca v knjižnici Ivana Potr-ča na Ptuju ter sodeloval na I. reviji katoliških glasbenih šol v Mariboru. Veliko časa je Tilen namenil pripravam na mednarodni tekmovanji, ki se ju je v letoš-njem letu udeležil v Srbiji. V Beogradu je na tekmovanju Davorina Jenka prejel zlato priznanje za doseženih 99 od možnih 100 točk. Obenem je prejel LAUREAT, posebno priznanje za najboljšo izvedbo oziroma absolutnega zmago-valca v svoji kategoriji. Prejel je tudi pokal, na katerega je

zelo ponosen. Za potrditev sposobnosti ga je profesor prijavil še na mednarodno tekmovanje v Požarevac. Tudi na tem tekmovanju je pome-tel s konkurenco in dosegel izjemen rezultat. Za svojo izvedbo je prejel zlato prizna-nje za 98,16 doseženih točk od možnih 100.Obe zlati priznanji sta dokaz velikega talenta, prepletene-ga z ljubeznijo do glasbe ter hkrati na široko odprta vrata v uspešno glasbeno prihod-nost.

AZ

Videmski tamburaši izdali svojo zgoščenko23. maja zvečer je odzvenel tradicionalni koncert tamburaške-ga orkestra KD Videm, ki ga vsako leto pripravijo ob zaključ-ku sezone. Na začetku koncerta so se obiskovalcem predstavili drugošolci šole Videm s Plesnim vlakom, s katerim so zbrane pripravili na zahtevnejše potovanje s tamburaši. Pripravili sta jih Darija Ostroško in Biserka Selak.

Koncert je potekal kot popo-tovanje najprej po slovenski deželi iz ene pokrajine v dru-go (Primorska, Gorenjska, Savinjska, Prlekija, Prekmur-je), nato pa so se v glasbi poda-li še preko meja na Hrvaško, v Italijo, Francijo, na Škotsko, Češko, v Nemčijo, Avstrijo, Rusijo in na Madžarsko. Pri skladbi Zrelo je žito se jim je pridružila mlada violinistka Špela Turk, učenka glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, pri Barcaroli pa sta zapeli Metka Otroško in Milena Gabrovec. Popotovanje je spremljala fotoprojekcija, ki jo je pripra-vil Ervin Sedlašek. Prireditev je povezovala Manja Vinko.Letošnji koncert pa je bil še posebej slovesen, saj so pred-

stavili svojo prvo zgoščenko s 14 pesmimi. Večino teh pesmi so jih tamburaši pod vodstvom dirigenta Jožeta Šmigoca predstavili na kon-certu, dodanih pa je še nekaj drugih. Pri treh pesmih jih na harmoniki spremlja Rajko Verbančič. Sicer pa v tamburaškem orke-stru trenutno igrajo: Uroš Auer, Jože Topolovec, Vera Sakelšek, Ančka Selak, Roma-na Križanič, Biserka Selak, Ervin Sedlašek, Alojz Ličen, Danilo Krajnc, Danilo Sven-šek, Rajko Verbančič in diri-gent Jože Šmigoc.Na prireditvi se je predsednik tamburaškega orkestra Dani-lo Svenšek zahvalil vsem, ki so pripomogli k izidu težko

Ob spremljavi tamburašev sta zapeli Metka Ostroško in Milena Gabrovec.

pričakovane zgoščenke. To so: Foto Langerholc, ki je bil tudi pokrovitelj koncerta, Romana Križanič in Renato Perović, ki je pomagal pri zvokovni obde-lavi posnetkov za zgoščenko.Zahvalili pa so se tudi nekda-njemu dirigentu Maksu Vau-potiču ter tamburašem, ki so iz različnih razlogov prenehali z »matranjem drota«: Alojzu Čehu, Juretu Lamotu, Marini Krajnc in Jožetu Šerugi. Sven-

šek upa, da bodo kdaj spet našli čas in se vrnili k aktivne-mu tamburanju.

Tamburašem iskrene čestitke ob izidu prve zgoščenke!

Mag. Manja Vinko

Stran 27


Uspešna sezona gledališke skupine KD VidemČaj za dve je črna komedija avtorja Toneta Partljiča, ki je pre-segla vsa pričakovanja članov gledališke skupine KD Videm. Po uspešnih predstavah v domači občini in na gostovanjih na Hajdini ter v Cirkulanah so se prikupili tudi Mojci Redjko, strokovni spremljevalki na območni reviji gledaliških skupin.

Po ogledu devetih predstav s ptujskega, osmih s slovensko-bistriškega in ene z lenarškega območja je Redjkova odloči-la, da se na regijsko Linharto-vo srečanje gledaliških skupin v tekmovalni del uvrsti KD Slomšek iz Slovenske Bistrice

Člani videmske gledališke skupine s strokovno spremljevalko Mojco Redjko na regijskem Linhartovem srečanju v Slovenski Bistrici

Biserka Selak, dobitnica nagra-de za glavno žensko vlogo na regijskem Linhartovem srečanju

s predstavo Kako so v Butalah preimenovali ulice v režiji dr. Janka Čara (ki je tudi napisal tekst) in našo gledališko sku-pino.V svoji utemeljitvi je med drugim zapisala: »Odlična predstava, ki je s svojo živost-jo in naravnostjo izvedbe lah-ko amaterskim skupinam za zgled, kako izvesti realistično komedijo. Dogodek, med katerim tudi enkrat ne pogle-daš na uro.«Čeprav smo nadaljnjo uvrsti-tev kar malo pričakovali, nas je kljub temu prijetno prese-netila.Regijsko srečanje se je odvijalo 30. maja v kulturnem domu Slomšek v Slovenski Bistrici. Tokrat je predstavi spremljala strokovna spremljevalka Maja Gal Štromar. Tudi njo smo navdušili, še

posebej zato, ker je pred leti v mariborski Drami sama odigrala vlogo direktorice v predstavi Čaj za dve. Z izjem-no pozitivno kritiko na raz-govoru smo prepričani, da bi se lahko uvrstili na državno Linhartovo srečanje. Želje ne skrivamo, saj je naša gledali-ška skupina doslej že trikrat nastopila na regijskem sreča-nju (s predstavami Čarobnice, Samorastniki in Vaja zbora), dlje pa nam še ni uspelo priti. Morda pa bomo letos imeli to srečo.

Da je veselje ob letošnjih dosež-kih še večje, je z izjemno igro v vlogi Angele Bračko poskr-bela Biserka Selak, dolgoletna članica gledališke skupine, ki ji igralskih izkušenj ne manj-ka. Biserka je namreč prejela nagrado za glavno žensko vlo-go. Ob podelitvi te nagrade so povedali, da Biserka ni igrala Angele Bračko, Biserka je na odru bila Angela Bračko.Biserka, iskrene čestitke!

Mag. Manja Vinko

Ljudski pevci Mejaši iz RepiščVeselje do petja, skupnega druženja in razveseljevanja ljudi je 17. februarja skupaj združilo sedem Repiščanov. Beseda je dala besedo in nastali so ljudski pevci iz Repišč. Skupino sestavljajo Branko Merc, Marija Milošič, Martin Podhostnik, Rozalija Belšak, Jože Merc, Elizabeta Stopajnik in Janez Belšak. Ker je prav, da so pevci po nečem prepoznavni, so si nadeli zanimivo ime »MEJAŠI«, saj vsi izvirajo iz Repišč in tako si je vsak iz med njih z enim sosed in si tako mejijo eden drugemu. Pevci so se registrirali pod Društvom za napredek in razvoj Kocil.

Ljudski pevci iz Repišč so z veseljem nastopili v Arboretumu Volčji potok na prireditvi »Ko pesem srca vname«.

Ukvarjajo se samo z ljudskim petjem in ohranjanjem ljud-ske tradicije. V tem kratkem času pa je za njimi že kar nekaj

nastopov v domačem kraju in tudi drugam po Sloveniji jih je že zanesla pot. Prvič so pred občinstvo stopili 28. marca v


Stran 28


gasilskem domu Leskovec na občnem zboru upokojencev. Nastopali so tudi na kon-certu ljudskih pevk iz Velike Varnice. 1. maja so peli na postavitvi majskega drevesa v Skorišnjaku. 10. maja so nastopali na prireditvi v gasil-skem domu v Leskovcu – na predstavitvi knjige o gospodu Franju Kozelju. Peli so tudi šmarnice v Skorišnjaku pri kapeli svetega Urbana, pa tudi na postavitvi in blagoslovu

obnovljenega križa. 24. maja so nastopali na Dobrotah slo-venskih kmetij na Ptuju, v oddaji Marjana Nahbergerja »Z ljudskimi pevci in godci«. V nedeljo, 7. junija, so se z veseljem odzvali povabilu in nastopali v Arboretumu Volč-ji potok na prireditvi »Ko pesem srca vname«. Na vseh teh nastopih so bili ljudem zelo všeč in tako so prejeli veliko novih povabil za nasto-pe širom po Sloveniji, katerih

Če jih želite spoznati ali slišati, kako lepo pojejo, jim pišite na e-naslov: [email protected].

se bodo z veseljem udeležili.Ker jih druži prijateljstvo in veselje do petja ter razvese-ljevanja drugih ljudi, v vsem tem uživajo in zato tudi vaje jemljejo zelo resno, saj vadijo najmanj enkrat na teden po dve uri, pred nastopi pa tudi več.

S petjem želijo nadaljevati in radi se odzovejo vsakemu povabilu. Glede na to, da se glas o njih vedno bolj širi, bo že držal rek, da dober glas seže v deveto vas.

Damjana Stopajnik

Kot da smo se poznali že od nekdajNekaj vtisov s koncerta Zreških kovačev v Zg. Leskovcu

Res je bilo čudovito in res tudi tako, kot da se poznamo že od nekdaj. No, nekateri smo se že videli na proslavi v Zrečah 14. aprila, a le nekateri, saj so se je udeležile le ljudske pevke TD Klopotec Leskovec, Ana Zavec, Stanko Topolovec z ženo in svetnik občine Videm Franc Stopajnik. Takrat smo ob novi knjigi obujali spo-mine na zadnjo vožnjo zre-škega vlakca, ob zgoščenki in knjigi pa tudi o zadnjem zre-škem postajenačelniku Franju Kozelju, ki je tistega davnega leta 1962 moral z družino oditi drugam, čeprav se je v Zrečah izredno dobro poču-til, ustvaril ansambel Zreški kovači, zanje pisal pesmi in melodije ter sanjal o koščku zemlje, na kateri bi si z ženo zgradila lepo hiško. Zrečani so vrnili obisk veli-ko bolj množično. Prišli so

kar z avtobusom. Seveda je ansambel Zreški kovači štel šest članov. Prišli so tudi ljud-ski pevci iz Zreč, pa ljudske pevke Mravljice, predstav-nik Foto video sekcije KUD Mladko Mohorič, ustvarjalca programa Martin Mrzdovnik in Zdravko Ivačič in povezo-valka Andreja Blimen. Priso-tna sta bila tudi dva moška člana nekdanjega ansambla Zreški kovači. Celo ljudskega pesnika Jurija Vodovnika iz Skomarja nad Zrečami so pri-peljali s seboj, seveda v osebi ljubiteljskega igralca Danijela Oplotnika, da je stresal svoje šale. Iz Ljubljane smo se med domačine in Zrečane pome-šali še trije člani moje družine in pa vdova po pokojnem Fra-nju in tudi sama članica ome-njenega ansambla, in sicer kot odlična pevka, gospa Vera Kozelj, s svojo šoferko. Dvo-

Za to razmišljanje me je prosil Franc Stopajnik, svetnik občine Videm, iztočnico zanj pa mi je dal Stanko Topolovec, nečak pisatelja, pesnika in glasbenika Franja Kozelja, ko je na kon-cu veselega nedeljskega druženja z Zrečani navdušeno vzklik-nil: »Bilo je čudovito! Bilo je tako, kot da se poznamo že od nekdaj!«

rana je bila nabito polna. Kakor so marsikoga presene-čali Franjevi zvoki in pesmi ansambla Zreški kovači in drugih nastopajočih Zreča-nov, tako so nas razveseljevali nastopi domačinov: odlične Sandre Vidovič, ki je začela in zaključila program, ljudskih pevk TD Klopotec, ljudskih pevcev Mejašev iz Repišč, Cerkveno prosvetnega ženske-ga pevskega zbora. Prisluhnili smo lahko pripovedi člana nekdanjega ansambla in gospe Kozeljevi, ki sta nam obudila nekaj spominov. Proti koncu so nas vse pogrele pozdravne besede predsednika KS Zreče Draga Vrhovška, še bolj pa

videmskega župana Friderika Bračiča, ki ni skrival ponosa, da se je v njihovi občini rodil tako nadarjen človek, kot je to bil Franjo Kozelj. Med drugim je tudi izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju med obema občinama.Ko sta si župana izmenjala darila in smo posedli ob boga-to obloženih mizah, sem se skoraj malo ustrašil, zakaj sem prej v svojem pozdravu pred-lagal, da bi se med Pohorci in Haložani spletale tudi kakšne bolj intimne vezi, da bi kak-šen Haložan našel prostor kje na Zreškem, predvsem pa, da bi čim več Haložank osrečilo mlade pohorske gospodarje,

Stran 29


Priporočamo v branje

Pred nami so topli počitniški dnevi, čas, ko bomo imeli več časa zase, čas, ko bomo poležavali kje na soncu in si morda krajšali dopustniške dni tudi z dobro knjigo v roki. Šolarji so se že poslovili od napornih šolskih dni, zdaj jih čakata dva mese-ca brezskrbnih počitnic. In ravno njim namenjamo tokratni izbor – mnogim se namreč zgodi, da v teh dneh pozabijo na šolo, s tem pa posledično tudi na knjige.

Slavko Pregl: Zakaj ima babica dve palici in Miha Matè: Bosopeta druščina

Sama pa sem vendarle prepri-čana, da se najdejo tudi taki, ki jim ostanejo knjige zveste prijateljice tudi v »nešolskih« dneh. Tokrat vam, dragi mlaj-ši bralci, ponujamo v branje kar dve odlični mladinski deli:

Preglovo Zakaj ima babica dve palici (2008), Miha Matè pa vas bo poskušal pritegni-ti s svojo Bosopeto druščino (1982).ZAKAJ IMA BABICA DVE PALICI

ki si tako težko najdejo pra-ve gospodinje. Ustrašil sem se zato, ker sem kmalu opa-zil, da so se, gotovo tudi pod vplivom odlične haloške kap-ljice, nekateri poročeni Zre-čani začeli skoraj malo preveč vrteti okoli prav tako poroče-nih Haložank. Sicer pa je bil strah, da bi kdo pregloboko pogledal v kozarec, povsem odveč, saj je Franjev nečak Stanko Topolovec med dru-gim poskrbel tudi za tolstega

prašiča, pecivo in vino, veliko pa sta prispevala tudi domače kulturno društvo in pa obči-na. In če se dobro je, se lahko tudi nekoliko več pije. Poleg tega se je pa do poznega več-era glasilo gromoglasno petje, kar dokazano prazni alkohol-ne hlape iz glave. Pa še nečesa ne smem pozabiti, kar tudi pomaga k treznosti in resno-sti: prisotnost kar treh župni-kov – domačega Edija Vajde, sosednjega iz cirkulanske fare

Emila Dreva in pa gostujoče-ga Stanka Krajnca iz šentjun-gerške fare nad Zrečami, sicer odličnega haloškega rojaka. Ta je bil še posebej prijetno razpoložen, prav gotovo pred-vsem tudi zaradi prečudovite lepote rojstnih Haloz in topli-ne domačih haloških ljudi. O slednjem smo se lahko vsi prepričali, saj je bil dan kot naročen za »veseli popol-dan«. Hribčki, ki se širijo na vse strani, so zeleneli in peli

svojo večerno himno, svojo nepozabno haloško pesem, svojo predirno molitev, ko se je začelo poslavljanje. Zrečani se se odpravili s svojim avto-busom, mi pa smo jim mahali v pozdrav z željo, da se kdaj še srečamo. Na vrsti so seveda Zreče. Kar pa se mene tiče, pa vsem iskrene čestitke in hvala za vse!

Anton Gričnik

Leskovške ljudske pevke proslavili 15-letnicoV času velikonočnih praznikov je TD Klopotec Leskovec v Halozah pripravilo dobro obiskano prireditev, posvečeno ljudskemu petju. Dvorana gasilskega doma je bila polna do zadnjega kotička, Nastopilo je 12 pevskih skupin, med njimi tudi skupina pevcev iz Cvetlina na Hrvaškem, saj v Leskovcu vedno poudarijo, da pesem ne pozna meja.

Sicer pa je bilo pevsko dru-ženje posvečeno 15-letnici delovanja skupine ljudskih pevk, ki so v vseh teh letih velikokrat opozorile nase, izdale zgoščenko, predvsem pa veliko nastopale in se dru-žile daleč naokrog. Pevkam so se posebej zahvalili za njihov trud in ohranjanje kulturnega

bogastva.Na pr i red i tv i j e zbrane pozdravila tudi predsednica turističnega društva Ida Vin-diš Belšak, med gosti pa je bil tudi poslanec Branko Marinič s soprogo. Naj nam ta dan ostane v nepozabnem spomi-nu, je dejala Ana Zavec.

TM

Utrinek s prijetnega pevskega druženja v Leskovcu. Ljudske pevke so v prvi vrsti.

Foto: Zavec


Stran 30


Ta mladinska povest izpod peresa Slavka Pregla pripove-duje o navihanem mestnem fantiču Janku, ki so ga straši zaradi šibkega srca vsako leto poslali na poletne počitnice k babici in dedku na dolenj-sko podeželje. Tam se mestni fant srečuje s tradicionalnim življenjem na kmetiji, z vese-ljem pomaga pri raznovrstnih kmečkih opravilih (hranjenje kokoši, pobiranje jajc, spra-vilo sena …), predvsem pa se naveže na svoje sorodnike, še posebej na babico, ki jo ima zelo rad. Pregl pa je v dogaja-nje vpletel tudi svet odraslih ljudi, ki je za malega Janka vse

prevečkrat poln nerazumeva-nja, napetosti in prepirov. V ozadju je slutiti tudi motiv zamiranja kmečkega življenja, saj se stric Janez odloči, da ne bo več obdeloval zemlje, ampak si raje kupi dirkalne-ga konja, s katerim ima druge načrte. Janko pa se ob tem ves čas sprašuje, zakaj ima njego-va babica kar dve palici, saj imajo starejši ljudje ponavadi le eno. Hitro ugotovi, da je prva babičina palica posledica let in težkega dela na kmetiji, ob koncu zadnjih počitnic pa ugotovi, da je druga babičina palica pravzaprav … Poiščite odgovor v knjigi.

BOSOPETA DRUŠČINAMiha Matè je v Bosopeto druščino vpletel kar petindvaj-set zgodb o navihanih dečkih iz Brezovega gaja. Fantje, ki se kličejo predvsem z vzdevki, kot so Debelinko, Jazbec, Ječ-menček, Možganček, Špiček, Maček itd., preživljajo pole-tne počitnice v zeleni pokraji-ni ob reki in njenih tolmunih, kjer se kopajo in »raubšicajo«, v sadovnjakih »rabutajo« in si s tem mnogokrat nakoplje-jo bes jeznih gospodarjev, v starem bunkerju, ki postane nadomestni dom za Ceneta, siroto brez staršev. Dečkov ne

druži le navihanost in želja po pustolovščinah, ampak tudi iskreno prijateljstvo, predvsem pa dejstvo, da so vsi »bosopeti«, saj prihajajo iz spodnjega dela Brezovega gaja, kjer so živeli bajtarji. Matè je v tej mladinski pove-sti na nek način izpostavil predvsem toplino in idilo nekdanjega življenja na vasi, fantovske norčije in vragolije pa nas popeljejo v svet, ki še ni poznal televizije in raču-nalnikov. Bosopeta druščina vas vabi, da se z njo podate novim pustolovščina naproti.

Petra Krajnc

Bernardka iz Gradišča je praznovala Bernardka Merc je doma v Gradišču, tik ob meji s Hrvaško, pogosto pa jo je srečati v zares idiličnem haloškem okolju v Strmcu pri Leskovcu, kjer ima svojo zidanico. Do njenega doma je že speljana asfaltna cesta, na kar je zelo ponosna, še posebej pa hvaležna občini Videm in županu, ki so njej in njenim krajanom pomagali do javnega vodovoda. Bernardka pravi, da je življenje zanjo zdaj precej lažje.

Nazadnje smo se z Bernardko veselili ob njenem 75. rojst-nem dnevu. Na haloškem griču, na njeni domačiji, so jo obiskali mnogi prijate-lji, sorodniki in ljudje, ki jo imajo preprosto radi. Želje, namenjene njej, so bile različ-ne, od zdravja, sreče in veselja, ki naj jo spremljajo še dolgo, dolgo let. Njen smeh, njena dobra

volja, njene pesmi in poziti-ven odnos do življenja pa so nekaj tako enkratnega, kar je mogoče srečati malokje. Ber-nardko je veselje poznati, še bolje pa je biti v njeni veseli družbi.Draga Bernardka, vso srečo ti želim v imenu vseh prijateljev …

TM

Slika desno: Vse najboljše, draga Bernardka …

Stran 31


Aktivnosti TD Leskovec v Halozah

Praznična velikonočna razsta-va pisankV prelepih starih prostorih DU se vsako leto potrudimo, da obudimo in ohrani-mo čar velikonočnih praznikov. Gospo-dinje spečejo potico in kruh, skupaj z otroki pa barvajo pisanke. Da je razstava tako čudovito uspela, pa so v veliki meri prispevali otroci iz vrtca Mavrica in šole Leskovec.Delček čara praznikov pa so prispevale seveda tudi gospodinje iz raznih društev

občine Videm. Kako lepo je opazovati in biti sam del tega čudovitega praznika, ko si vsi želimo vse lepo.

Presmeci v LeskovcuNekaj dni pred cvetno nedeljo smo si ogledovali, kje bi kaj nabrali za presmece, in ker smo Haložani zelo prijazni ljudje, s tem tudi letos ni bilo težav. Zadolženi za presmece so bili Anton Zagoranski, Mirko Feguš in Martin Vidovič in še bi lahko naštevala vse pridne moške, ki so

prišli pomagat delat presmece. Vsak je naredil zase prelep presmec. Na cvetno nedeljo smo se prebudili v prelep son-čen dan. Moški so si nadeli predpasnike in klobuke, ki so jih okrasili z nageljni. Vsak je vzel svoj presmec in skupaj so odšli v cerkev. Po končanem obredu je vsak nesel svoj presmec domov.Lepo je videti, kako se tudi v našem kra-ju ohranja ta predvelikonočna tradicija.

Tekst in foto: KO in FB

Društvo upokojencev Videm od aprila do junijaDruštvo upokojencev Videm nadaljuje svojo uspešno delo tudi v drugem četrtletju leta 2009. V marcu smo uspešno izvedli letno konferenco, na kateri je bilo prisotnih 224 članic in čla-nov. Vodstvo društva je prikazalo delo in aktivnosti v preteklem letu. Delo društva je bilo uspešno in želeno je, da bi bilo leto 2009 še bolj uspešno. V statistiki društva je bilo podano trenut-no število članstva, prirast in umrljivost do letne konference, ki je bila 25. marca.

Društvo trenutno šteje 524 članov in članic. Lansko leto je umrlo 17 članov in članic, društva pa ni zapustil noben član. Upravni odbor društva je imel 10 rednih sej. Izvedli smo 5 izletov, organizirali 5 pohodov in kolesarjenj, prire-dili pa smo tudi 5 družabnih prireditev. Vzajemno zavaro-

vanja plačuje 424 članov in članic.Društvena aktivnost se je in se nadaljuje tudi po letni konfe-renci. V aprilu smo izvedli prvi izlet v Lenti na Mad-žarsko. Po uspešnem nakupu smo se odpravili v Dobro-vnik, v botanični vrt, kjer smo si ogledali, kako vzgajajo

orhideje. V tem podjetju ozi-roma vrtnariji vzgojijo okrog 2.000.000.00 prelepih orhi-dej. Maja smo izvedli tudi

prvo kolesarjenje, spet smo se podali okrog Ptujskega jezera z vmesnimi postanki in z zaključkom v ribogojnici

Videmski upokojenci s poslancem Brankom Mariničem pred sloven-skim parlamentom


Stran 32


Hrga v Šturmovcih.Tudi vse ostale aktivnosti v društvu teče-jo tekoče, tako kot je tudi delovni načrt DU Videm.V maju smo obiskali in simbolično obdarili tudi tri zakonske pare, ki so pred kratkim praznovali zlato poroko – 50 let skupnega življenja. Veselili smo se z Julijano in Martinom Zajškom iz Tržca, Katarino in Stanislavom Mlakarjem iz Tržca in pa z Marico in Jožetom Burg, prav tako iz Tržca. Vsem trem parom želim v imenu društva še veliko lepih in srečnih trenutkov skupnega življenja.Udeležili smo se tudi športno-rekreativ-nega srečanja sedmih društev upokojen-cev v Doleni, kjer se nas je v soboto, 13. junija, zbralo okrog 200. Ob lepem vre-menu in dobrem športnem vzdušju smo preživeli lepo soboto. Priznanja in pokale za doseženo mesta sta podelila predsed-nik PZDU Franc Koderman in predsed-nik DU Dolena Anton Hliš. Prvo mesto je osvojilo DU Turnišče drugo DU Leskovec in tretje DU Podlehnik. Vod-stvu DU Dolena pa izrekamo čestitke ob zelo dobri organizaciji in izvedbi tekmo-valnih iger. Prihodnje leto se dobimo na igrah v DU Sela.12. junija smo se odpravili še v Arbore-tum, kjer smo si ogledali lepo urejeno področje tega parka z veliko cvetja. Po ogledu parka smo se odpeljali v Ljub-ljano na ogled parlamenta, kjer so nas

V juniju so se na že tradicionalnem športno-družabnem srečanju dobili upokojenci sosed-njih društev. Letošnje srečanje je bilo v DU Dolena.

prijazno sprejeli in nas tudi strokovno vodili po parlamentarni zgradbi. Sprejel in pozdravil nas pa je tudi naš poslanec Branko Marinič, ki nas je v parlamen-tarnih prostorih SDS pogostil in nam predstavil njegovo delo. Po ogledu parla-menta smo se nato podali na ljubljanski grad ter si od tam ogledali Ljubljano. V poznih popoldanskih urah smo se zado-voljni podali proti domu, seveda smo se med potjo še ustavili v Trojanah, kjer je bilo veselo druženje za konec izleta .V juliju načrtujemo izlet na Madžarsko, na Blatno jezero. Med potjo si bomo ogledali tudi vinsko klet, na koncu pa

bomo imeli še panoramsko vožnjo z lad-jo po jezeru. Že sedaj vabimo, da se pol-noštevilno udeležite izleta. V juliju bomo znova kolesarili po ravninskem delu naše občine. O datumih izleta in kolesarjenja boste pravočasno obveščeni.Aktivnosti in dela v našem društvu torej ne zmanjka. Želja upravnega odbora pa je, da bi se naši člani in članice ter tudi ostali občani v čim večjem številu udele-ževali vseh naših prireditev in aktivno-sti.Želim vam lepo in prijetno poletje.

Tekst in foto: Franc Koderman

Župani in gasilci podpisali pogodbe in anekseLetos je bil svečani podpis pogodb in aneksov k pogodbam o opravljanju javne gasilske službe za gasilce v Gasilski zvezi Videm v prostorih gostišča pri Ribniku v Podlehniku, kjer so se zbrali župani in gasilci iz treh občin. Podlehniškemu županu Marku Maučiču sta se pri podpisu pridružila župana občin Videm Friderik Bračič in župan Žetal Anton Butolen. V nago-voru se jim je pridružil še predsednik Gasilske zveze Videm mag. Janez Merc.

Letošnja vrednost podpisanih pogodb znaša 135.000,00 €. Zraven zagotavljanja sredstev za delovanje gasilske zveze, za materialne stroške gasil-skih društev so tu še investi-

cije v gasilska vozila v PGD Leskovec, PGD Videm, PGD Podlehnik in PGD Žetale ter obnova gasilskega doma v PGD Sela.

(nadaljevanje na strani 41)

V občinah Videm, Podlehnik in Žetale se zavedajo odgovornosti na področju gasilstva. Vsakoletni podpis pogodb in aneksov ima poseben pomen.

Stran 33



Stran 34


Stran 35



Stran 36


Stran 37



Stran 38


Stran 39



Stran 40


Stran 41


Župani so izrazili zahvalo za delo, ki je bilo opravljeno v lanskem letu, še posebej za dobro opravljene zahtevne naloge v času neurja. Ker so

gasilci v občinah podpisnicah temeljna reševalna služba, ki opravi zahtevne naloge skoraj na vseh področjih človekove ogroženosti, je zelo potrebno

Gasilske pogodbe in aneksi za leto 2009 so podpisani. Letošnja vrednost podpisanih pogodb znaša 135.000,00 €.

Tako videmski kot tudi podlehniški in žetalski župan so pohvalili prostovoljno delo gasilcev ter se jim zahvalili za nesebično pomoč.

dobro medsebojno sodelo-vanje. Materialna sredstva za razliko od večine drugih društev ne gredo v lastne dru-štvene programe, ampak v javni program, ki je v celoti in še več, tudi z lastnimi viri, namenjen občanom. Sredstva, ki jih gasilci prejmejo, morajo dopolniti z lastnimi viri, z viri od občanov in lastnim delom, da bi uslugo, tj. pomoč, lahko ponudili ogroženim. In prav tega bi se morali zavedati vsi, da gasilci dajejo svoj čas, zna-nje in sredstva v celoti za dobro drugih. Zato k temu ne gre le pogodba, ampak tudi potreba po pozitivnem odnosu do te dejavnosti s strani vseh, kajti slaba energija pomeni manj

varnosti. Komu pa zvoni ali bije, pa žal ne vemo.Pogodbe in aneksi izraža-jo zagotavljanje le osnovnih pogojev za pripravljenost in delovanje, medtem ko se stroški, ki lahko nastanejo ob kakšni večji intervenciji, ure-jajo z dodatnimi aneksi. Po ugodnem vzdušju ob pod-pisu pogodb in aneksov pa je možno zaključiti, da se vsi zavedamo, kako odgovorne so občine za varnost občanov in kako pomembni so gasilci ne le ob glasu sirene, ampak tudi za miren vsakdan.

Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm

Foto: TM

Gasilski veterani so se srečali v ŽetalahLetošnje srečanje gasilskih veteranov je bilo 29. maja v obči-ni Žetale. Dobili smo se pri PGD Žetale, kjer so si veterani ogledali organiziranost in pridobitve PGD Žetale. Navdušeni so bili nad novim prizidkom gasilskega doma, kjer so prekras-ni prostori za gasilska vozila, niso pa pozabili na prostore za dejavnost gasilskega društva. Dobrega vzdušja ni pokvarilo niti slabo vreme. Nadaljevanje srečanja je sledilo na turistični kmetiji Vogrinec – Bedenik.

V nagovoru je vodja vete-ranov pri GZ Videm Franc Kirbiš poudaril pomen druže-

nja, predsednik GZ Videm in podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc pa ob pred-

stavitvi dela zveze nakazal zasluge veteranov za vse, kar gasilci imajo, saj so postavili temelje, na katerih danes gra-dimo zanesljivo gasilsko orga-nizacijo. Tisti, ki preteklosti ne ceni, ne more ustvarjati prihodnosti. Za bogato pre-teklost gre tako zahvala vete-ranom, ki so z velikim samoo-drekanjem v težkih trenutkih ustvarjali materialne pogoje gasilskega dela. Delo, ki so ga

opravili veterani, so čutili tako gasilci kot občani, saj je gasil-sko delo namenjeno pomoči potrebnim občanom, ne pa le lastnemu interesu. Odnos do veteranov je odnos do vsega, kar so ti ustvarili, je zahvala za narejeno, je povabilo za nadaljnje dobro sodelovanje, saj so njihove izkušnje bližnji-ca do marsikatere rešitve in so zelo pomembni del gasilske družine. Veteranom, ki so


Stran 42


nekoč našim občanom pripeljali pomoč in življenje, se je zahvalil tudi župan občine Žetale. Občina Žetale se namreč zaveda težkih pogojev življenja in še več-je potrebe za ohranitev le-tega, zato ceni gasilsko delo in vanj vlaga to, kar gasilci

najbolj potrebujejo.Zaključka ne moremo strniti brez pohva-le in zahvale za vse narejeno in brez želje, da to, kar so veterani prinašali občanom, tj. mir in varnost, naj življenje povrne z zdravjem in vsem dobrim, česar nikoli ni

preveč. Na koncu so si veterani zaželeli, da se še mnogokrat dobijo skupaj, mi pa jim želimo, da še dolgo uživajo plodove svojega bogatega gasilskega dela.

Mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm

Pred gasilskim domom v Žetalah je nastala skupna fotografija veterank, veteranov, vodstva GZ Videm, pridružil pa se jim je tudi žetalski župan Anton Butolen.

Za skupno mizo je bilo druženje starejših gasilk in gasilcev zares pristno.

Foto: TM

Florjanova nedelja v cerkvi svete DružineNa Florjanovo nedeljo v maju je bilo praznično tudi v videm-ski občini, saj so po gasilskih društvih v Gasilski zvezi Videm pripravili več slovesnosti.

V vseh cerkvah v naši okolici so se gasilke in gasilci pripo-ročili sv. Florjanu, svojemu zavetniku, prijetnosti in vese-

lje ob zdaj že tradicionalnem dogodku pa je z gasilci delilo tudi vodstvo GZ Videm. Tako kot že nekaj zadnjih

let je bila Florjanova nedelja praznično obarvana tudi v PGD Sela in v podružnični cerkvi sv. Družine, kjer je p. Slavko Stermšek za vse gasil-ce daroval mašo, v molitvi pa so se skupaj priporočili sv. Florjanu, ki naj jih tudi v pri-hodnje obvaruje pred ognjem

in nesrečo. Po maši se je slav-je nadaljevalo v gasilskem domu, kjer so gasilci in sel-ske žene pripravile še manjšo pogostitev za vse, ki so ta dan z njimi delili veselje in zado-voljstvo.

TM

V selski cerkvi na Florjanovo nedeljoFoto: TM

Selski gasilci so kipec sv. Florjana iz cerkve odnesli nazaj na staro mesto, v gasilski dom.

Stran 43


140 let gasilstva na Slovenskem5. in 6. junija se je v Metliki odvijala osrednja prireditev ob 140-letnici organiziranega gasilstva na Slovenskem. Pred 140 leti so namreč v Metliki ustanovili prvo gasilsko enoto v Slove-niji, tej pa so kasneje sledile tudi druge enote, med njimi PGD Ptuj, ki bo naslednje leto praznovalo to obletnico.

Na sami prireditvi so bili tudi gasilci iz naše občine. Sodelo-vali so v veličastni paradi, kjer je bil ešalon Podravske regije največji, in na zaključni slo-

vesnosti, kjer je bil slavnostni govornik predsednik države dr. Danilo Türk. Gasilci so v 140 letih preživeli vse sisteme, prestali vse vojne in krepili

svojo organiziranost. Toda to se ni dogajalo povsod in to je največja specifika sloven-skih gasilcev. Prav bi bilo, da to specifiko krepimo tudi z ustreznim statusom gasilca, ki ustvarja s tem javno korist.Vse to obljubljajo vsi, ko pa so potrebna dejanja, pa osta-nejo gasilci sami. Zelo tež-ko bi bilo, če bi sami ostali odgovorni, ali pa tudi ne,

ker njihove posledice najprej čutijo nemočni občani. Teh v dosedanjih obletnicah ni bilo mnogo, kako bo pa naprej, je odvisno od gasilcev pa tudi od odgovornih. Častitljiva starost pa gre novim oblet-nicam nasproti, gasilci so si zaželeli, da jih nič ne ustavi na tej poti.

Mag. Janez MercFotoarhiv GZS

V Metliki so pripravili množično gasilsko parado. Slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Türk.

Dan gasilca in 60 let PGD SelaPred nami je največja letoš-nja gasilska prireditev v GZ Videm, tj. dan gasilca in 60. obletnica PGD Sela, ki se bo odvijala 25. in 26. julija na Selih.

Dan gasilca je praznik vseh gasilcev in priložnost, da širšo javnost opozorimo na pomen gasilske organizacije, saj pre-mnogi gasilce uvrščajo med vsa društva, s katerimi pa imamo gasilci skupno le to, da so prostovoljci. Naloge in odgovornosti, ki jih gasilci prevzamejo, pa pomenijo za nekatere življenje, za druge pa najmanj premoženje. Ta,

Gasilci na Selih delajo uspešno, kar dokazuje tudi veliko število mladih, ki dosegajo dobre rezultate na tekmovalnem področju.


Stran 44


ki odgovarja za to, pa ni le prostovoljec, ampak izpostavlja sebe, tako možni ogro-ženosti kot pravni odgovornosti. Gasilec izpostavlja tudi družino in službo in to zato, da pomaga drugim. Gasilstvo je zato več kot le prostovoljnost premno-gih, gasilstvo je vrednota, ki pomeni tudi gospodarski subjekt, saj varuje vse, kar imamo, in za to tudi vloži vse, kar ima: vloži čas, sredstva, družino, pa tudi živ-

ljenje. Vse to počne zastonj! Kdo še to počne?60 let PGD Sela je praznik, pod kate-rim so podpisani premnogi gasilci, vanj so se zapisali vsi, ki so v tem času služili gasilstvu. 60-letnica je naš današnji praz-nik, zaslužili so si ga vsi, ki so vanj vložili svoj čas in energijo. 60-letnica je tudi čas, ko si postavljamo nove cilje, razlika od drugih je, da so to le njihovi cilji, pri

gasilcih pa so to cilji občanov, njim pri-našajo varen spanec pa tudi žarek upanja ob nesreči. To je obletnica organizirane varnosti krajanov in je namenjena slavju tistih, ki se žrtvujejo za druge. Čestitajmo vsem, ki bodo praznovali, tako da se jim priključimo, da z njimi čutimo to, kar oni čutijo z nami, in da skupaj krepimo to, kar nas druži.

Mag. Janez Merc

Navdušila cvetoča GolicaČlani PD Naveza smo se 16. maja ob 6. uri zbrali v Vid-mu. Z avtobusom in nekaj avtomobili se nas je kar 36 podalo v smer Planina pod Golico, kjer je bila naša izho-diščna točka pohoda. Zaradi množičnega obiska Golice smo se v spremstvu dveh vodičev počasi pomikali proti vrhu.

Lepo vreme in prečudovi-te narcise so nam polepša-le pohod, velikokrat smo se ustavili in spočili in seveda

Pohodniki na Golici

fotografirali. Med nami je bilo nekaj najmlajših, ki so

nam polepšali in popestrili pohod. Uspelo nam je priti

do koče na Golici, kjer smo ujeli trenutke petja okteta in godbe. Nekateri so se podali na sam vrh, drugi smo ostali pri koči, kjer smo še uživali ob čudovitem petju. Vrnitev v dolino je potekala hitreje, videli smo tudi reševa-nje planinke s helikopterjem, ki se je poškodovala na sami poti, ki jo je zasul plaz. Pri vrnitvi domov smo razmišlja-li, da je bilo lepo in da drugo leto spet gremo.

Majda ForstneričFotoarhiv PD

V Skorišnjaku od aprila do junijaTradicionalni veliko-nočni pohodDruštvo za napredek in raz-voj Kocil iz Skorišnjaka vsako leto organizira sedaj že tradi-cionalni velikonočni pohod. Letos so se izpred sedeža dru-štva pod vodstvom Zalike in Janeza Belšak na pot podali v soboto, 25. aprila. Po Sko-rišnjaku so pot nadaljevali v Veliki Okič, do tako imeno-vane Visine, kjer so si privoš-čili kratko postojanko. Pot so

nadaljevali po Gradišču in se v popoldanskih urah vračali v Skorišnjak. Okrog 12 kilo-metrov lepega in razgibane-ga terena je prehodilo okrog 45 ljudi, kar priča temu, da si ljudje radi vzamejo čas za rekreacijo in druženje s prija-telji, medtem ko občudujejo naravo. Pohod so sklenili pri Zaliki in Janezu Belšak, kjer so se pohodniki okrepčali z jedačo in pijačo. Prav tako so degustirali 4 vrste vin. Zbrani Pohodniki na poti po haloških gričih

Stran 45


so si obljubili, da se ponovno srečajo na naslednjem poho-du, prav tako že tradicional-nem, jesenskem.Praznovanje prvega maja s kresovanjemTudi letos so v Skorišnjaku organizirali postavljanje prvo-majskega drevesa s kresova-njem in to na sam praznik dela, 1. maja. Kot že nekaj let zapored, je tudi letos priredi-tev potekala pri družini Orlač. Kljub slabemu vremenu se je na presenečenje organizator-jev dogodka udeležilo čez 150 ljudi.Moških vsekakor ni manj-kalo, zato so, preden se je

stemnilo, zavihali rokave in s skupnimi močmi postavili prvomajsko drevo. Pomagal jim je tudi videmski župan Friderik Bračič. Ko je mlaj že stal na svojem mestu, so se vsi obiskovalci okrepčali z odlič-nim golažem ter dobro sko-rišnjaško kapljico. Zbrane je s harmoniko presenetil Alen Orlač, kasneje pa se mu je pridružila še Anja Orlač s kla-viaturami. Ko se je stemnilo, so – kot veleva tradicija – pri-žgali še kres. Skupaj so zapeli ob harmoniki in se veselili še dolgo v noč. Potrebno je povedati, da so se na sam dogodek v Skorišnja-

Obiskovalci kresovanja so se zbrali pri družini Orlač.

ku pripravljali kar nekaj časa, saj je bilo potrebno pripraviti tako kres kot tudi prvomaj-sko drevo. Pri tem so združili moči domačini iz Skorišnja-

ka, ki pravijo »nasvidenje pri-hodnje leto«.

Melita TurkFoto: Brane Orlač

Ob tednu gozdovČlovek je našel svoje prvo bivališče v gozdu, ne v votlini. Bil je bolj gozdni človek, kakor jamski prebivalec. Seveda pa je les sprhnel, kamen ostal in tako govorimo o kameni kulturi, ne pa o leseni ali celo drevesni kulturi.

Iz knjige: A. Trstenjak, Za človeka gre

Slovenija je za Finsko in Šved-sko tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi. Že več kot 130 let pa površina gozdov v Sloveniji vztrajno narašča, predvsem zaradi opuščanja kmetijstva v težje dostopnih predelih. Gozdnatost naše države je bila v letu 2008 58,4-odstotna.Lepota in ohranjenost sloven-skih gozdov slonita na traj-nostnem gospodarjenju naših prednikov. Gozd je pomenil za kmeta veliko več, kot to pomeni danes, ni bil dnevni kop lesa, ampak banka; ko je bila kmetija v krizi, se je poseglo v gozd po pomoč, za odpravo finančnih težav.V slovenskih gozdovih letno priraste 3,7 m3 lesa na prebi-valca oziroma 6,6 m3/ha.Priča smo velikim klimat-

skim spremembam na plane-tu Zemlja, zlasti so te opazne pri spreminjanju temperatur, ki se hitreje dvigajo, kot so napovedovali največji pesimi-sti in so posledica prekomer-nega sežiganja fosilnih ener-gentov. Posledice tega početja so zastrašujoče za planetarni ekosistem in tudi za človeka.Kako zmanjšati prekomer-no segrevanje planeta? Kljub sprejetju zavezujočih direktiv, protokolov in sporazumov na vseh ravneh človekovega udejstvovanja so rezultati zelo kilavi, vendar kljub temu ne smemo prenehati z aktivnost-mi, ki bodo zmanjšale izpuste toplogrednih plinov in oblaži-le posledice.Gozd, najmogočnejši ekosi-stem na kopnem, je edinstve-na biološka združba, ki ima

usoden vpliv na obstoj živ-ljenja na planetu Zemlja, ne trdi se zaman, da fotosinteza poganja svet. Med mnogimi nalogami, ki jih pripisujemo gozdu, je predelava in skla-diščenje ogljikovega dioksida (CO2) iz okolja v lesno bio-maso.Pomemben je podatek, da dre-vo iz okolja povprečno izvza-me 1100 kg CO2 in vgradi/inkorporira 900 kg CO2 na kubični meter lesni biomasi, skupna bilanca tako izvzetega in skladiščenega CO2 je torej 2000 kg m-3 prirastne lesne biomase ter ob procesu foto-sinteze v okolje sprostimo 700 kg kisika (O2) ali druga-če, gozdovi v letnem prirastku lesne biomase na prebivalca Slovenije akumulirajo 7400 kg CO2 in ob tem sprostijo 2590 kg O2.Na osnovi prikazanega lah-ko zagotovo trdimo, da so gozdovi/drevesa pomemben dejavnik ogljikovega cikla v okolju, saj ga porabljajo ter enakomerno sproščajo nazaj

v okolje (gnitje) in tako po-membno prispevajo k zni-žanju toplogrednega plina v okolju.Združeni narodi si torej niso zaman zastavili naloge (2007), da do konca leta 2009 vsak Zemljan posadi eno drevesno sadiko. Akcija po vsem svetu lepo napreduje in cilj prav gotovo ne bo izostal.Upam in želim, da bomo sle-dili zgledu naših dedov in še naprej skrbeli za trajnostni razvoj gozda.

Mag. Ivan Božičko

Navadna breza (betula pendula)


Stran 46


5. junij – svetovni dan okoljaLetošnji svetovni dan okolja poteka pod geslom »Planet te potrebuje – združimo se v boju proti podnebnim spre-membam«.Naravovarstveniki veliko pričakujemo od sestanka državnikov sveta, ki bo letos decembra v Köbenhavnu, kjer bo sprejet ambiciozen global-ni dogovor za nadaljnje ukre-

panje v boju proti podnebnim spremembam. Dogovor naj bi omejil dvig povprečne global-ne temperature na dve stopi-nji Celzija. Temeljiti mora na načelu skupne, vendar razno-like odgovornosti ter upošte-vati pravico vsake države do trajnostnega razvoja. Več na: www.siol.net.

ib

Zaključek veteranske lige MNZ PtujV petek, 5. junija, se je na športnem igrišču v Vidmu odvijal zaključek veteranske lige MNZ Ptuj. Pomerile so se ekipe Boča in Hajdi-ne (veterani – zahod) ter Stojncev in Vidma (veterani – vzhod). V malem finalu sta se za 3. mesto pomerili ekipi Stojncev in Boča, priigrala pa si ga je ekipa iz Stojncev s 4 : 2. Finale za naslov prvaka veteranske lige pa sta odigra-

li ekipi Hajdine in domačini iz Vidma. Kljub bučnemu navijanju za domačo ekipo so na koncu slavili Hajdinčani, ki so sezono zaključili brez poraza. Po tekmi je sledila še podelitev pokalov in priznanj za najboljše strelce. Te so pre-jeli Maksim Mohorko, Ibra-him Neskić in Stanko Glažar.

Besedilo in foto:Stanka Letonja

Skupna fotografija po tekmi in zaključni podelitvi nagrad

Zmagovalna ekipa iz Hajdine

Stran 47


Navijači iz Lancove vasi navijajo zanj na vseh tekmah …

Dnevno-nočni turnir Športnega društva »AS«

Tretjeuvrščena ekipa – Športno društvo »AS«

Športno društvo AS, ki zdru-žuje preko 60 članov, je na državni praznik, 27. 4. 2009, organiziralo že tradicionalni četrti turnir v malem nogo-metu. Turnir, ki se je pretekla leta odvijal v Vidmu, so letos prvič izvedli na svojem novo-zgrajenem igrišču v Varejah. Dnevno-nočni turnir pa je postregel še z eno novostjo, za najboljšo ekipo so namreč dodali prehodni pokal, kar nakazuje, da se bo tradicija malega nogometa v Varejah še nadaljevala.

Na turnirju se je za najvišje mesto borilo osem ekip, ki so zaigrale v dveh skupinah. Prvi dve ekipi iz vsake skupine sta nadaljevali pot v polfinale. Prvo mesto in hkrati prehod-ni pokal Športnega društva AS 2009 je osvojila ekipa OKI TEAM, drugo mesto so si priigrali nogometaši ŠD GABERJE. Tretje mesto pa je osvojila domača ekipa Šport-no društvo AS.

Besedilo in foto: Mateja Tomašič

Martin Skela med najboljšimi slovenskimi motokrosisti

V občini Videm imamo veliko dobrih in uspešnih športnikov, med zelo uspešne pa spada tudi motokrosist Martin Skela, TRK Tajfun šport. Na vsaki tekmi zanj zelo glasno in dobro navijajo prijatelji iz Lancove vasi.

Martin je do sredine junija uspešno prevozil že 4 dirke v novi sezoni, v pokalnem prvenstvu Slovenije je uvr-ščen na skupno 2. mesto, za prvouvrščenim pa zaostaja le za 12 točk. Na Madžarskem, v Suzuki pokalu, pa je Martin na skupnem 5. mestu. Udele-

žil se je tudi državne tekme, ki je potekala v Slovenskih Konjicah. Tekmoval je v naj-močnejšem razredu R1 na Slovenskem. Na tej dirki je zmagal Sašo Kragelj, Skela si je v hudi konkurenci priboril 12. mesto, kar je bil zanj zelo dober rezultat.

»To je bila moja prva dirka v državnem prvenstvu. 23. avgusta bom nastopil v Slo-venj Gradcu na 3. dirki za pokalno prvenstvo Slovenije in upam da se bom kmalu uvrstil na boljšo stopničko. Do konca letošnje sezone bo v Sloveniji še 8 dirk – 5 pokalnih in 3 državne, rad bi se udeležil vseh, če bodo le finančne zmožnosti, kajti v letošnji sezoni je donatorjev vse manj. Trudil se bom in z

dobrim rezultatom poskusil s svojimi sredstvi narediti čim več. Hvala pa vsem dona-torjem, ki so mi pomagali v tej sezoni. Udeležil se bom še dirk v Avstriji v razredu R2 open. Vem, da sem na dobri poti, to sem že dokazal na dirki, kjer sem dosegel skup-no 2. mesto. Žal ni šlo brez poškodb, ki sem jih utrpel pri padcih, največ teh pa se zgodi na treningih.«

TM, fotoarhiv Skela

Martin Skela se na motokros stezi dobro znajde.


Stran 48


Roparji na domuKer je pred nami čas dopustov in s tem povezana naša odso-tnost z domov, vam dajemo nekaj napotkov, kako se zaščiti pred morebitnim ropom, vlomom v našo hišo ali stanovanje.

V Sloveniji narašča število hiš-nih ropov, ki so izvedeni na nasilen in dobro pripravljen način. Storilci žrtve vnaprej izbirajo in objekte predhod-no skrbno opazujejo. Napadi so običajno izvedeni na nič hudega sluteče ljudi v njihovih hišah ali stanovanjih. Roparji uporabljajo telesno silo, grož-nje, razne nevarne predmete in orožje ter tako žrtev prisi-lijo, da pove, kje hrani goto-vino in dragocenosti.Pri hišnih ropih gre za hudo nasilje, pri katerem storilci delujejo v skupinah, so zama-skirani in oboroženi, žrtev zvežejo, ji grozijo z orožjem in se nenavadno dolgo zadržuje-jo v prostorih. Očitno je, da poznajo razmere v objektih, da v nekaterih primerih celo vedo, kje so skriti prihranki, da ropajo na domovih starej-ših ljudi in žensk, ki se niso sposobni braniti.Svetujemo vam: • Večjih vsot gotovine ni mod-

ro skrivati doma. Najbolj zanesljiv naslov za hrambo

je banka. • Če se kljub temu odločite,

da določeno vsoto goto-vine hranite na »skritem« mestu doma, tega nikomur ne zaupajte. Krog tistih, ki vedo za skrivališče, naj bo čim manjši.

• Priporočljivo je, da si vgra-dite zidni ali pohištveni tre-zor.

• Če posojate gotovino pri-jateljem in znancem, naj za to ve čim manj ljudi. Vhodna, stranska, kletna in garažna vrata naj bodo ved-no zaklenjena in opremlje-na s kakovostno ključavni-co ter varnostnim ščitom. Pomembne so tudi dodatne ključavnice.

• K varnosti prispevajo tudi rolete in kakovostna oken-ska zapirala, saj otežujejo in zadržujejo dostop vlomilca v vaš dom.

• Stranska, balkonska, kletna vrata in vrata teras naj bodo zaklenjena, ne puščajte jih priprtih ali celo odprtih, tudi ko ste le kratek čas

zdoma. • Ključev ne puščajte v poš-

tnih nabiralnikih, pod pred-pražnikom, v cvetličnih lon-čkih, na okenskih policah ali drugih »skrivališčih«.

• Pred vhodnimi vrati naj bo vedno ustrezna razsvetljava, da lahko vidite, kdo je pred vrati. Zelo priporočljiva je senzorska luč.

• Na notranji strani vrat imej-te vgrajeno verižico. Vrata odprite le ob zataknjeni verižici.

• Preden odprete vrata, poglej-te skozi kukalo ali pa se po domofonu oziroma s pogle-

dom skozi okno prepričajte, kdo je pred vrati.

• Če v bližini svojega doma opazite neznane osebe, jih vprašajte, koga iščejo oziro-ma jim dajte vedeti, da ste jih opazili.

• Alarmne naprave so pomem-ben element varnosti pred vlomilci, roparji in nasilneži, zato jih policija priporoča.

• Policija posebej opozarja: Ne poskušajte sami prijeti vsiljivca, zlasti če ste tele-sno šibkejši. Takoj pokličite policijo!

Miran Brumec, vodja policijskega okoliša

TUJA NESREČA – TUJA SKRBOd vseh nesreč najlažje prenašamo tujo. Naslednji ste na vrsti vi – ali pa tudi ne.

Ukrepajte pravočasno – zavarujte sebe in svoj dom.

Alkohol ubija, največkrat nedolžne Napoved poostrenih nadzorov policije nad psihofizičnim stanjem voznikov

Alkoholiziranost udeležencev in prevelika hitrost vožnje sta žal še vedno najpogostej-ša dejavnika pri prometnih nesrečah z najhujšimi posle-dicami. Zato bomo policisti v letu 2009 po vsej državi poo-streno nadzirali psihofizično

stanje voznikov.Številni poostreni nadzori tudi na lokal-nih in regionalnih cestahPoleg skupnih akcij bomo policisti na območjih posa-

meznih policijskih uprav izve-dli številne poostrene nadzore na lokalni ravni. Na različnih cestnih relacijah (lokalnih in regionalnih) bomo ugotavljali vožnjo pod vplivom alkohola, mamil in psihoaktivnih zdra-vil, merili hitrost in ugotavlja-

li druge kršitve cestnopromet-nih predpisov. Preizkuse alkoholiziranosti bomo odrejali tudi pri red-nem opravljanju nalog, v vseh postopkih s kršitelji v cestnem prometu. Na slovenskih cestah se je

Stran 49


v letu 2008 zgodilo 22.783 (31.001 v letu 2007) promet-nih nesreč, kar je 27 % manj kot leta 2007. V njih je 214 (294) oseb izgubilo življenje, 1.068 (1.305) je bilo hudo in 11.341 (15.185) lahko telesno poškodovanih. Števi-lo prometnih nesreč s smrtjo udeleženca se je v primerjavi z letom 2007 zmanjšalo za 24 %, število nesreč s telesnimi poškodbami se je zmanjšalo za 24 %, število nesreč z materi-alno škodo pa se je zmanjšalo za 28 %. V prometnih nesre-čah je v primerjavi z letom prej umrlo 80 oseb manj ali 27 %. Od začetka leta 2009 do 1. maja 2009 se je zgodilo 6.111 prometnih nesreč, od tega 46 prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 55 oseb.Na območju PP Podlehnik so se v tem obdobju zgodile 3 prometne nesreče, v kate-rih so umrli 4 udeleženci (1 motorist, 1 traktorist, v eni prometni nesreči pa voznik in sopotnik, v celotnem letu 2008 pa je na območju PP

Podlehnik za posledicami pro-metne nesreče umrla 1 oseba.Delež alkoholiziranih pov-zročiteljev prometnih nesreč se je v letu 2008 v primerja-vi z letom prej zmanjšal za 24 %. Delež alkoholiziranih povzročiteljev v skupnem šte-vilu obravnavanih prometnih nesreč se je v letu 2008 glede na leto 2007 povečal za 0,5 %, in sicer iz 12,1 % na 12,6 %. Vožnja pod vplivom alkohola je smrtno nevarnaAlkohol najprej oslabi sposo-bnost normalnega miselnega presojanja, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznava-nja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V organizmu ostane alko-hol tudi do 12 ur ali več po zaužitju, naslednje jutro po uživanju alkoholnih pijač še vedno nismo popolnoma sposobni za varno vožnjo ozi-roma je lahko pri preizkusu alkoholiziranosti stopnja kon-centracije alkohola še vedno

nad dovoljeno. Nasveti udeležencem v cestnem prometu • Ne uživajte alkoholih pijač,

če vozite. Vozite le trezni! • Če ste uživali alkohol, naj

vozi kdo, ki alkoholnih pijač ni užival, ali uporabite javna prevozna sredstva.

• Pešci, hodite po levi stra-ni ceste! Kjer ni pločnikov, ponoči in ob zmanjšani vid-ljivosti pa bodite ustrezno označeni (z odsevnimi tele-si, baterijskimi svetilkami).

• Upoštevate tudi druga cest-noprometna pravila, še zlasti pravila o hitrosti, prednosti, prehitevanju, uporabi var-

nostnih pasov in mobilnih telefonov ter varnostni raz-dalji.

Posebej opozarjamo vse last-nike gostinskih lokalov in organizatorje različnih prire-ditev, kjer se prodajajo tudi alkoholne pijače: Spoštujte določbe Zakona o omeje-vanju porabe alkohola. Ne točite alkoholnih pijač tistim, ki so že pod vplivom alkoho-la, mladoletnim, še posebej pa tistim, za katere veste, da bodo zatem sedli v vozila.Vsem želimo varno vožnjo!


Varno na koloKolo je eno najbolj priljubljenih pre-voznih sredstev. Za otroke je tudi igralo, odrasli pa ga čedalje pogosteje uporab-ljamo ne le za prevoz, temveč tudi za rekreacijo.S kolesarjenjem kot zelo enostavnim in ekološkim načinom gibanja in prevoza prispevamo k čistejšemu okolju, spo-mladi in poleti oz. v toplejših mesecih pa je to tudi ena najprijetnejših športnih aktivnosti na svežem zraku, s katero skr-bimo za ohranjanje svojih telesnih spo-sobnosti. Kolesarjenje je torej zdravo, aktivno in prijetno – naj bo tudi varno! Kolesarji so namreč poleg pešcev najbolj ogrožena

in izpostavljena skupina prometnih ude-ležencev. Vozniki koles so v najhujših prometnih nesrečah v več kot polovici primerov povzročitelji nesreče. Kolesarji najpo-gosteje povzročijo prometne nesreče zaradi:• nepravilne strani in smeri vožnje (vozijo

preblizu roba vozišča ali celo po naspro-tni polovici), kar je pogosto povezano tudi z vožnjo pod vplivom alkohola;

• vožnje pod vplivom alkohola; • neupoštevanja pravil o prednosti (naj-

večkrat v križiščih, saj pozabljajo, da tamkajšnji »stop« znak ali znak »križiš-če s prednostno cesto« velja tudi zanje

in ne le za voznike motornih vozil;• neprilagojene hitrosti glede na stanje in

lastnosti ceste, še posebej na posamez-nih odsekih cest z večjim naklonom.

Kolesarji so tudi žrtve drugih udeležencev v cestnem prometu, največkrat prehitrih voznikov in tistih, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto pa njihovo vožnjo ovirajo nepravilno parkirana vozila.Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi udeleženci v cestnem prometu. Predvsem so slab-še vidni, njihova vidnost pa je obratno sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni.Zato, kolesarji, vozite previdno in skr-


Stran 50


bite za lastno varnost, pri čemer upoštevajte naslednja pravila in nasvete:• Bodite pozorni na promet-

no signalizacijo (prometne znake) in jih upoštevajte!

• Na mestih, kjer promet ure-ja semafor, morate upošte-vati svetlobne znake.

• Ne vozite pod vplivom alko-hola!

• Pred spremembo smeri vož-nje večkrat poglejte, kaj se dogaja za vami, ter pravo-časno in odločno nakažite svoj namen.

• Upoštevajte pravila pred-nosti, ki veljajo za kolesarje v križiščih, še posebej tam, kjer so označene kolesarske steze.

• Vozite po kolesarski ste-zi in kolesarskem pasu ali poti. Vedno uporabljajte le površino, ki je namenje-na kolesarjem (označena s prometnimi znaki in talni-mi označbami). Po takšnih površinah morate voziti po desni kolesarski stezi glede na dovoljeno smer vožnje, na dvosmerni kolesarski ste-zi pa po desni strani steze.

• Če ni kolesarske steze ali pasu, vozite ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, in sicer čim bližje robu (ne več kot en meter od roba) vozišča.

• Ponoči in ob zmanjšani vid-ljivosti morate imeti na spre-dnjem delu kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani kolesa pa rdečo pozicijsko luč. Tu mora biti nameščen še rdeč odsevnik, na obeh straneh pedalov morate imeti rume-ne ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranž-ne bočne odsevnike.

• Če vozite v skupini kolesar-jev, vozite drug za drugim. Izjemoma, če je pot dovolj široka, lahko dva kolesarja

vozita vzporedno. • Novela zakona o varnosti

cestnega prometa, ki je zače-la veljati 30. aprila 2008, na novo ureja treninge kole-sarjev, ki zaradi specifično-sti kolesarskega športa ne morejo trenirati in hkrati upoštevati vseh pravil, ki sicer veljajo za kolesarje. Kolesarjem, ki imajo licen-co Kolesarske zveze Sloveni-je, zakon omogoča vožnjo v skupini, ki jo morajo sestav-ljati najmanj štirje kolesarji. Več o tej novosti si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za promet.

• Promet skrbno opazujte, predvidevajte ravnanje dru-gih udeležencev.

• Še posebej pozorni bodite na vozila, ki vas dohitevajo in prehitevajo.

• V križiščih bodite še pose-bej previdni, z roko odločno nakažite smer in se prepri-čajte, ali so vas opazili. Če je situacija nejasna, raje sesto-pite s kolesa in pojdite čez križišče peš.

• Da vas bodo drugi udeležen-ci v cestnem prometu, pešci in vozniki, hitreje opazili, uporabljajte zvonec.

• Ponoči poskrbite, da boste še bolj vidni (obvezne so luči, odsevniki, priporočlji-va svetla oblačila).

• Prtljago vozite v za to name-njeni košarici ali pritrjeno na prtljažniku. Roke imejte proste za vodenje krmila in nakazovanje smeri.

• Nikoli ne smete: krmila kolesa izpuščati iz rok, dvig-niti nog s pedal, voditi, vle-či ali potiskati drugih vozil, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmetov, ki bi vas ovirali pri vožnji, voziti drugih oseb, razen če je z zakonom določeno druga-če.

• Če je potrebno, za svojo var-

nost raje ustavite in pustite vozilo/-a mimo.

• Vaše kolo naj bo redno vzdr-ževano in tehnično brezhib-no.

• V obvezno opremo kolesa sodijo zvonec, luč za osvet-ljevanje ceste, zadnja rdeča luč, zadnji rdeči odsevniki, rumeni odsevniki v pedalih, brezhibna zadnja in prednja zavora, bočni odsevniki.

• Na kolesu je priporočljivo imeti: distančnik z odse-vom, ščitnik verige, blat-nike, ustrezne pnevmatike, ustrezen sedež, ogledalo.

• Čelada: kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto ate-stirano zaščitno čelado, ena-ko pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik. Čelado pa priporočamo tudi odraslim kolesarjem, čeprav ni predpisana.

Da se bodo s kolesom var-no vozili tudi otroci, veljajo zanje še posebna pravila:• Kolo sme samostojno v pro-

metu na cesti voziti otrok, star najmanj osem let, ki ima pri sebi veljavno kole-sarsko izkaznico, in oseba, ki je starejša od 14 let.

• Za vožnjo kolesa se otroci usposobijo ter opravijo kole-sarski izpit in dobijo kole-sarsko izkaznico v osnovni šoli, ki jo obiskujejo.

• Otrok do 14. leta, ki nima

opravljenega kolesarskega izpita, sme voziti kolo v cest-nem prometu le v spremstvu polnoletne osebe, ki lahko ob upoštevanju prometnih razmer spremlja največ dva otroka.

• Otrok do 6. leta sme vozi-ti kolo le na pešpoti ali v območju za pešce, v sprem-stvu polnoletne osebe pa tudi v območju umirjenega prometa.

• Kolesar, mlajši od 14 let, mora med vožnjo nositi na glavi pripeto atestirano zaščitno čelado, enako pa velja tudi za otroka, ki se na kolesu vozi kot potnik.

Prav tako so bolj kot drugi udeleženci v cestnem prometu ranljivi starejši kolesarji. Stati-stični podatki namreč kažejo, da so v prometnih nesrečah najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, zlasti starejši od 65 let, saj so pogosto premalo pozorni na vozila, ki jih pre-hitevajo, slabše slišijo, vidijo in počasneje ustrezno reagi-rajo. Starostne spremembe vključujejo tudi zmanjšano sposobnost okrevanja po tež-jih poškodbah. To seveda nikakor ne pomeni, da starejši ljudje ne smejo kolesariti. Vendar pa svetujemo: • Naj bodo odgovorni in naj upoštevajo svoje sposobnosti ter sedejo na kolo le takrat, ko so prepričani, da so resnično

Stran 51


sposobni varne udeležbe v cestnem pro-metu. • Svetujemo jim, naj se izogibajo vož-nji ponoči, ker se njihov vid počasneje adaptira temi. Posamezne vožnje naj bodo krajše. Izogibajo naj se tudi voženj po cestah, kjer se razvijajo večje hitrosti. Predvsem pa se naj izogibajo cest, kjer ni kolesarskih stez. • Če bomo torej kot kolesarji ravnali tako, da bomo najprej sami poskrbeli za lastno varnost in da se ne bomo sami spravljali v nevarne in/ali kritične situ-acije, potem bomo uživali v koristnem, prijetnem in zelo zdravem načinu giba-

nja, ki ga predstavlja kolesarjenje. Pri tem pa morajo biti na kolesarje pozorni tudi vozniki drugih prevoznih sredstev, kot so na primer osebni avto-mobili:• Če zavijajo na križišču desno, mora-

jo pustiti mimo vozila, ki vozijo v isti smeri po kolesarskem pasu ali kolesar-ski stezi, ki jo prečkajo.

• Pri vsakem zavijanju na križišču, pri katerem »sekajo« kolesarsko stezo, morajo pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po kolesarski stezi.

• Nikoli ne smejo parkirati na kolesarski stezi ali pasu, saj s tem ovirajo ali ogro-

žajo promet kolesarjev. • Ponoči in ob zmanjšani vidljivosti

morajo uporabljati predpisane luči, pri tem pa poskrbeti, da z njimi ne zasle-pijo nasproti prihajajočih kolesarjev, še posebej na mestih, kjer ni pločnikov, prehodov za pešce ali pešpoti.

• Vedno naj se zavedajo, da bodo kdaj tudi sami kolesarji.

Želimo vam varno vožnjo, naj bo kole-sarjenje rekreacija – ne tragedija.


Policisti za en dan uspešni ribičiTudi letošnje, zdaj že tradicionalno ribiško tekmovanje za poli-ciste iz PU Maribor je potekalo v organizaciji Policijske postaje Podlehnik, od koder je tudi glavni organizator tekmovanja, policist Miran Brumec. Tekmovalni del so uspešno izpeljali ob ribniku Podlehnik, kjer je bila tudi razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, domačini pa so imeli tudi letos srečno roko pri ulovu.

Na podelitvi pokalov in nagrad so bili zraven direk-torja PU Maribor Daniela Lorbeka prisotni tudi župan občine Podlehnik Marko Maučič, župan občine Videm Friderik Bračič in komandir PP Podlehnik Aleš Hanžeko-vič. Ker je tudi letošnje tek-movanje odlično uspelo, so se gostitelji že odločili, da se prihodnje leto spet srečajo in pomerijo v lovu rib.

1. mesto: PP PODLEHNIK (ekipa: Miran Brumec, Franc Šalamun, Silvo Gabrovec) – v trajno last osvojen prehodni pokal 2. mesto: IPA ŠTAJERSKE II. 3. mesto: IPA ŠTAJERSKE I.4. mesto: PP Ptuj I. 5. mesto: PMP Središče ob DraviPOSAMEZNE UVRSTIT-VE:

Najboljši med posamezniki

- Robert Mesiček (IPA Štajer-ske) 10.000 gr

- Miran Brumec (PP Podleh-nik) 8.600 gr

- Silvo Gabrovec (PP Podleh-

nik) 8.500 gr - Emina Dobrijevič (PMP

Gruškovje) 7.600 grTM

Reportaža s potepanja po KitajskiKitajska me nikoli ni posebej zanimala. Ko pa sem prebrala knjigo Zadnji Maov plesalec, v kateri je doživeto opisano živ-ljenje Kitajcev od začetka šestdesetih let do danes, je odločitev padla. Kitajsko moram videti in doživeti.Desetdnevno potovanje po Kitajski me je prepričalo, da imamo o tej državi

napačne predstave. Kitajcev je uradno 1,3 milijarde, neuradno pa kar 600 mili-jonov več, saj niso nikjer uradno zabele-ženi. Podeželje je obdelano do zadnjega centimetra, podeželske vasice so res odraz neizmerne revščine, mesta pa so popolno nasprotje. Modernejša, kot sem si pred-stavljala. Sploh pa se Kitajci ponašajo z

okrog 100 mesti, ki imajo več kot 2 mili-jona prebivalcev – torej za sto Slovenij!Še nekaj podatkov. Nacionalni simboli so narcisa, ginko in panda. Njihov jezik je mandarinščina. Za osnovno pisno spora-zumevanje je potrebno poznati vsaj 2000 do 3000 pismenk, kolikor jih obvlada-jo navadni ljudje, medtem ko univerzi-


Stran 52


tetni profesorji uporabljajo okrog 6000 pismenk. To pa je še vedno daleč od 45000 pismenk, kolikor jih obstaja. Uradni podatki kažejo, da je okrog 80 milijonov Kitajcev še vedo povsem nepismenih. Kitajščine se ni enostavno naučiti, ker obstaja toliko različnih naglasov za en zlog, s čimer se spreminja tudi pomen. Naučila sem se: Ni hâo! (Dober dan! Pozdravlje-ni!) in Xie Xie (Hvala!).

Otroci hodijo v vrtec od tret-jega do šestega leta, ko vsto-pijo v osnovno šolo. Ta traja šest let. Učijo se šest predme-tov, med njimi en tuji jezik, in sicer lahko izbirajo med angleščino in japonščino. Pri 12. letih opravljajo državni izpit, nato pa lahko nadaljuje-jo šolanje po sistemu 3 plus 3. Od 12. do 15. leta opravljajo nižjo srednjo šolo, od 15. do 18. leta pa višjo srednjo šolo. Nato spet sledi državni izpit, po katerem se lahko odločijo za nadaljnji študij.Ženske dobijo šest mesecev porodnega dopusta, ki je pla-čan 70-odstotno. Ljudje dela-jo od ponedeljka do ponedelj-ka po osem ur ali več. Kaj je to prosta nedelja, tam ne vedo. Dopustov skorajda nimajo. Nekaj prostih dni imajo okrog kitajskega novega leta. Ko sem

v eni od trgovin govorila s 26-letno prodajalko, je povedala, da dela celo od devetih zjutraj do devetih zvečer, vmes pa ima samo 15 minut časa za malico. Sorodnike vidi samo enkrat na leto.Povprečna delavska meseč-na plača znaša približno sto evrov, od tega jim običajno še uspe privarčevati skoraj šesti-no tega zneska. Tako vsaj pravi statistika. Sicer pa so osnovne življenjske potrebščine dokaj

poceni. Kilogram riža stane 2 juana (20 centov). Liter ben-cina stane 5 juanov (50 cen-tov), kar je precej manj kot pri nas. V vseh desetih dneh nisem imela občutka, da bi na Kitaj-skem bil kdo brez dela. Tudi uradni podatki pravijo, da nezaposlenosti ni, neuradno pa, da je minimalna. Verja-mem. Zakaj? V mestih nisem videla niti enega postopača. Vsepovsod je na voljo ogrom-no osebja, na vsakem parki-rišču dela nekaj ljudi, ki »zla-gajo« avtomobile in avtobuse kot sardelice. Njihova parki-rišča so zgled popolnega reda. Na ulicah ni ene smeti, ker jih sproti počistijo. Vsaka ulica ima svojega pometača, ki cel dan hodi kar med prometom gor in dol in sproti pometa.Tako kot poznamo ameriške

sanje, jih imajo tudi Kitajci, a so mnogo skromnejše. Vsak Kitajec naj bi enkrat v življe-nju imel svoj radio, uro in kolo. Res skromno.Kar se tiče odnosov med ljud-mi, so vsaj mlajše generacije v zadnjih letih postale bolj odprte in se tudi v javnosti držijo za roke. V starejših pa je močno zakoreninjen stro-gi komunistični režim Mao Ze Donga. Zato na primer starejše ženske na straniščih še vedno opravljajo potre-be pri odprtih vratih, saj so nekoč ljudi nadzorovali tudi med tem »opravilom«, da jim slučajno ne bi padla v glavo kakšna ideja, nevarna in neu-sklajena s pravili, zapisanimi v Maovi rdeči knjižici, ki je bila nekoč obvezna za vsakega Kitajca.

Maove knjižice še vedno pro-dajajo. Tudi sama sem kupila eno. V njej so zapisani citati voditelja Maa. Neverjetno, kako so jim prali možgane, kakšna nelogična, celo neum-na pravila so omejevala ljudi. Če pa pogledam z druge strani, kako bi sicer obvladovali tako ogromno populacijo? Tudi zaradi tega še danes Kitajska vztraja v komunizmu, čeprav je življenje v mestih že pov-sem demokratično in podo-bno zahodnemu svetu. Vsaj tako so mi razložili.Kitajci so nosili tradicionalno krojeno obleko. Na suknjiču so bili štirje žepi. V zgornjem levem je morala biti partijska knjižica, v spodnjem levem pa svinčnik. Kadar so imeli kaj časa, so morali študirati Maove citate, jih podčrtovati

Stran 53


ali zapisovati svoje misli. Ženskam so nekoč povezovali stopala, da so bila čim manjša, saj je bila tako več vredna, za moža pa je predstavljala manj-ši strošek. Ženska z majhnimi stopali je celo veljala za bolj seksualno privlačno. Poroke so bile dogovorjene vnaprej; bile so neke vrste posel, o ljubezni ni bilo niti sledu. Moža so izbrali starši, neredko že deklicam pri pet-ih letih. Dekle je s poroko za vedno odšlo od domače hiše in poslej skrbelo za moževe starše. V kulturni revoluciji, ki je trajala od srede šestdesetih let do 1976, so moški delali v domačem kraju in skrbeli za otroke, ženske pa so celo morale delati v drugih krajih. Poročali so se na deveti dan v mesecu. Ženske so ohrani-le svoj priimek, prstanov pa zakonci niso nosili. Ko se je rodil otrok, so poča-kali en mesec, da so videli, če bo preživel, šele nato so ga poimenovali in prvič pokazali sorodnikom in drugim.Tudi pogreb je bil nekaj posebnega. Ker so verjeli v posmrtno življenje, so se pogrebci oblekli v belo, si nadeli papirnate kape, ki so jih zažigali na grobu. Ljudi so pokopali ob robu njive, ki so jo imeli v lasti. Naredili so gomilo, na katero so položili hrano in pijačo ter papirnati denar. To so ponovili vsake toliko časa, obvezno pa ob kitajskem novem letu. Veliko takih grobov je še vedno na podeželju.Žalovanje je moralo trajati kar 27 mesecev, kar je veljalo zla-sti za ovdovele ženske. Šele po preteku tega časa so bile spet »primerne« za novo zvezo.Kitajska je nekaj posebnega tudi zaradi njihovega načina razmišljanja. Pred več tisoč leti so osnovali horoskop in

različne veje medicine. Nji-hove bolnišnice delujejo v drugačnem duhu – namenje-ne so predvsem preventivi; so kot nekakšni sanatoriji ali wellnes centri. Primarij neke pekinške bolnišnice nam je tako razložil: »Če je človek bolan, je kriv zdravnik, ker ni pravočasno poskrbel za njegovo zdravje.« Ob tem nam je na kratko odpredaval povezanost čustev s posamez-nimi deli telesa in boleznimi, ki jih lahko prizadenejo, če je v človeku preveč negativne energije. V tej »bolnišnici« so nam zmasirali noge za 2 evra tako, da me vseh naslednjih sedem dni niso bolele. Njihov najstarejši zdravnik pa je ob spremstvu medicinske sestre, ki je prevajala v angleščino, opravljal preventivne pregle-de. Tudi sama sem se odločila, da poskusim. Pogledal mi je v oči, pokazala sem mu jezik, ogledal si je kožo na obrazu in rokah, nohte ter izmeril srčni utrip na obeh rokah. In potem je sledila povsem toč-na diagnoza, katere bolezni in zdravstvene težave me pestijo. Neverjetno! Če ne bi doži-vela, ne bi verjela. Predpisal mi je dvojne zeliščne tablete, majhne kroglice, ki dejansko pomagajo. Oh, smo še daleč za njimi!Kitajci kljub napornemu sedemdnevnemu delovne-mu tednu najdejo čas za raz-vedrilo in rekreacijo. Pravo veselje je bilo opazovati, kako se v mestih zvečer zberejo na kakšnem manjšem trgu, kjer igra zelo ritmična živa glasba, ob kateri pleše staro in mla-do. Ali pa sredi trga postavijo zvočnik in podajo mikrofon vsakemu, ki želi kaj zapeti. Tudi naša skupina Slovencev je pogumno odpela Tam dol na ravnem polju in požela bučen aplavz.

Vse stvari na Kitajskem ima-jo neki red in smisel. Parki in vrtovi so postavljeni v smeri sever – jug, v njih bi naj bili zajeti elementi zemlja, voda, kamen. Upoštevajo tudi feng šui, kar pomeni vodo in veter. Peking naj bi glede na to imel idealno pozicijo.Velik poudarek dajejo števi-lom. Devet je cesarsko število. Zgradbe, namenjene cesarju, so vedno imele strehe okra-šene s kipci devetih živali. Vse strehe z manj živalskimi figuricami so bile namenjene ljudem nižjih slojev. Število osem je posebej srečno števi-lo, zato so se olimpijske igre v Pekingu začele prav 8. 8. 2008. Vsi poznamo jin in jang. Jin pomeni žensko, jang moške-ga. V vsakem dobrem je nekaj slabega in v vsakem slabem je nekaj dobrega. Vse stvari so krožno povezane, kot na primer pet elementov: voda gasi ogenj, ogenj tali kovino, kovina podre les, les raste iz zemlje, zemlja pa je spet pove-zana z vodo. Naslednjih pet elementov predstavljajo tudi vse štiri smeri neba, ki jim je dodano še središče.Glavna vera na Kitajskem je budizem. Kipe Bude je mogo-če najti vsepovsod, izdelani pa so iz različnih materialov. Najdragocenejši so iz zlata, žada in marmorja.Materialnemu svetu ne daje-jo toliko poudarka, čeprav je tudi Kitajsko zajela zahod-na potrošniška miselnost, a to velja zgolj za mesta. Pravi šok smo doživeli že po nekaj minutah vožnje po njihovih cestah. Sami dobri avtomobi-li – mercedesi, audiji, opli in druge drage znamke. Skoraj vsi v črni barvi. V mestih kaj drugega sploh ni videti. Celo limuzine so nekaj običajnega. Mesta Peking, Xi’an in Šang-

haj so polna trgovin prestiž-nih zahodnih znamk. Na vsa-kem vogalu vidiš McDonald’s, KFC ali Starbucks restavracije s hitro prehrano.A propo – prehrana. Jedo vse, kar leze in gre in leti. V vseh desetih dneh sem videla psov le za prste obeh rok, mačko pa samo eno. Celo bube svi-loprejke, ki jih izločijo iz svil-natega kokona, uporabijo za prehrano. Še ena stvar, zaradi katere se mi je Kitajska tako prikupi-la. Čaj! Kitajci so iz pitja čaja naredili pravi obred. Poznajo ogromno vrst in okusov čaja, vsak ima tudi posebno zdra-vilno moč. To je bilo nekaj zame, saj mi končno ni bilo potrebno neprestano prositi za čaj tako kot v mnogih drža-vah. Tudi v Sloveniji se ob vsaki priložnosti pije večino-ma kava, »čajčkarji« pa smo kar malo pozabljena vrsta.Skratka – življenje na Kitaj-skem je zelo drugačno od našega. Negujejo stvari, ki so pri nas že dolgo po nemarnem pozabljene ali omalovaževa-ne, kot so pristni medosebni odnosi, poudarjanje duhov-nega sveta, preprostost, zdra-va prehrana, preventiva (in ne kurativa) pri skoraj vseh plasteh življenja. Resnično si želim, da bi več Slovencev pogledalo »čez planke« in uvi-delo, da materialno bogastvo, egoizem in sebičnost niso vse. Popotni pozdrav do nasled-njič, ko bom podrobneje predstavila pot po Kitajski. Ni hâo!

Tekst in foto: Manja Vinko


Stran 54


Stojni krožek »Posestnik« v RomunijiV drugem tednu meseca junija 2009 je odprava Strojnega krož-ka »Posestnik«, pod vodstvom Antona Zemljaka, svoj kompas obrnila na vzhod in obiskala najmlajšo članico EU, Romunijo. Prvi vtis udeležencev ekskurzije (prisotni so bili tudi zdajšnji in prejšnji župan občine Videm ter podžupan občine Kidriče-vo) je bil neke vrste časovni zamik, potovanje nazaj po časovni premici.

Temu primerno se lahko opredelimo tudi do romun-skega kmetijstva, saj je na njivah pogosto mogoče videti skupine ljudi, ki okopavajo posevke, ogrebajo krompir še s konjsko vprego ter nemalo-krat transporte vršijo z vozo-vi. Cela pobočja znajo kositi ročno, seno pa zvečer ročno spravijo v »plaste«, kot se je to dogajalo pri nas pred davnimi leti. Le na najbolj kmetijskih predelih (Banat) se slika izbolj-ša in pojavi se tudi kmetijska mehanizacija in kombajni. Prostrana kmetijska zemljiška struktura deluje sicer dokaj urejeno, toda kljub pravilo-ma pravilnim oblikam gre za precej ozke parcele, a na srečo vsaj spodobno dolge. Živi-

noreja se odraža predvsem v reji ovac in prašičev, veliko je videti tudi propadlih kmetij-skih in industrijskih obratov, temu primerno je tudi stanje infrastrukture, ki je praviloma utrujena, stara, izčrpana, pre-živeta. Le urbana okolja po smrti diktatorskega vodje Nicolaea Ceausesca, ki so ga leta 1989 po uporu ljudstva obsodili in usmrtili, kažejo gotov napre-dek in vidno pričnejo sledi-ti utripu in videzu drugih evropskih prestolnic. Po drugi strani pa v tej državi naletimo na impozantno arhitekturno dediščino, ki so jo v zadnjih letih odprli tudi za obiskoval-ce. Udeleženci ekskurzije so tako doživeli in spoznali mesto

Člani SK Posestnik so v juniju obiskali Romunijo, ki je v EU vstopila leta 2007.

Sibiu (kulturna prestolnica EU v letu 2007), Sigishoaro, srednjeveško mesto, kjer se je 1431 rodil Vlad Tepeš, znan pod imenom Drakula. Ta se je s svojo vojsko uspešno upiral turškim vpadom, med svojim ljudstvom pa ni trpel izdajalcev in lopovov, ki jih po zgodovinskem izročilu v njegovem času ni bilo zaradi tega, ker jih je kruto pokončal z natikanjem na kol, s tem pa labilnim ljudem pognal smrt-ni strah v kosti ter jih tako

Obiskali so tudi znameniti kraljevski dvorec Peleš.

držal proč od zarote in nezve-stobe narodu. Iz 13. stoletja datira znamenit, slikovit dvo-rec Bran, v južnih Karpatih je bilo mogoče videti samostan Sinaia v istoimenskem mestu, hkrati pa še kraljevski dvorec Peleš, z originalnimi rekvizi-ti in razstavnimi eksponati, v neverjetni, dih jemajoči notranjosti, mesti Brasov in Craiova, katerih mnogi objekti zgodovinske vredno-sti in pomembnosti so pod zaščito Unesca. Bukarešta je upravičeno imenovana tudi mali Pariz, saj nanj s svojimi četrtmi zelo spominja, krasi jo tudi »Triumfalna kapija«, slavolok, kot ga poznamo v Parizu. Romunija je zgodo-vinsko zelo zanimiva, hkrati pa je z novo družbeno uredit-vijo zaznati veliko potenciala in ugoden razvojni naboj na vsakem koraku, seveda v ozki odvisnosti od kapitala. Dala je nekaj veljakov svetovnega formata, tako v znanstvenem kot športnem svetu. To deželo bi bilo zanimivo spet obiskati čez kako desetletje ali dve.

Besedilo in foto: Jože Murko, KGZ Ptuj

Stran 55


OsteoporozaV Sloveniji zaradi osteoporoze trpi več kot 140.000 ljudi, med njimi je 80 % žensk. Zaradi staranja prebivalstva je priča-kovati, da bodo te številke še naraščale. Ženske so prizadete pogosteje kot moški. Razlog za to je pešanje spolnih hormonov v menopavzi. Osteoporoza je atrofija kosti. To pomeni, da kosti ne morejo več prenašati vsakdanjih obremenitev.

Bolečine bolnikov po zlomu vretenca so neznosne, pogo-sto jih je mogoče primerjati s tistimi pri srčnem infarktu. Nujno bolnišnično zdravlje-nje, invalidnost in potreba po negi sodijo v začaran krog zmanjšanja kakovosti obolelih za osteoporozo. Vendar lahko težave pravočasno prepre-čimo, če nekoliko spremeni-mo svoje življenjske navade. Sem na prvem mestu sodi več gibanja ter prehrana z veliko kalcija in vitamina D. Vsak človek mora ob obstoječih dejavnikih tveganja najprej sam, nato pa v pogovoru z osebnim zdravnikom posku-siti čim bolj pravočasno pre-poznati osteoporozo, torej že pred prvim zlomom kosti. Tako lahko preprečimo bole-

če zlome kosti in dolgotrajno zdravljenje. Prvi znaki osteo-poroze se kažejo kot občut-ki nemoči in »zlomljenosti« hrbta, šele kasneje se pojavijo bolečine v tem delu in okrogel hrbet. Zaradi krajšega trupa se nato na hrbtu pojavijo kož-ne gube, ki segajo od sredine hrbtenice do pasu ob sredini. Telesna višina se zniža, zato je smiselno od 45. leta starosti dalje, enako kot v obdobju rasti, redno nadzorovati tele-sno višino in ob znižanju za 4 cm in več glede na najvišjo telesno višino obiskati zdrav-nika. Za preprečevanje oste-oporoze je vse življenje nujen zdrav življenjski slog. Pojavi se lahko v vsakem starostnem obdobju in pri obeh spolih. Predvsem pa so ogrožene žen-

ske po menopavzi ter ženske in moški v visoki starosti. Poskrbeti moramo za pravil-no prehranjevanje – kostem prijazna prehrana kosti redno in v zadostni meri oskrbuje s kalcijem v pravilnem razmer-ju do ostalih hranilnih snovi. Dnevna potreba po kalciju znaša od 1200 do 1500 mg. Glavni viri kalcija:- mleko in mlečni izdelki,- zelena zelenjava, solata in

zelišča,- mineralna voda z dodatnim

kalcijem,- oreščki, mandlji, mak in

sezam,- sardine v olju, prekajena

vahnja.Preprečevanje osteoporoze praviloma uspe z zadoščanjem potreb po kalciju s polnovred-no prehrano. Ob nagnjenju k prenizki ali čezmerni telesni teži, neprenašanju živil ali odporu do njih so priporoč-ljiva prehranska dopolnila. Pri zdravljenju osteoporoze so večinama neizogibna. Potreb-no se je izogibati nikotinu in

alkoholu. Povečanje izločanja kalcija pa povzročajo sol, pre-več kofeina in preveč beljako-vin. Zato moramo biti pozor-ni tudi na ta živila. Za prepre-čevanje osteoporoze pa je zelo pomembno gibanje, veliko gibanja. Katero vrsto športa za povečanje trdnosti kosti izbere posameznik, je odvisno od njegove starosti, kondicije, veselja ter pripravljenosti red-nega izvajanja vaj. Posebno pozornost je potrebno name-niti mišicam hrbta, stegen, pa tudi zadnjice. Za preprečeva-nje in zdravljenje osteoporoze so zanimivi naslednji treningi: ples, tai chi, nordijska hoja.Vse bolj razširjena je nordijska hoja. Pri tej sodobni tehniki sta dokazana izoblikovanje mišic v vseh predelih in izbolj-šana kondicija, med vadbo pa je dodatna pozornost name-njena tudi gležnjem. Sedaj vam preostane samo še eno: obujte si športne ali plesne čevlje, palice v roke, pa ven v naravo za krepke kosti!

Vir: Osteoporoza, 2009

Mednarodni dan medicinskih sester12. maj je bil obeležen kot mednarodni dan medicinskih sester. Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slo-venije Darinka Klemenc je v najinem pogovoru povedala, »da se poklic kot tak profe-sionalizira v tem smislu, da postaja znanstvena discipli-na in da medicinske sestre postajajo vedno bolj izob-ražene«. Stanje v slovenskem prostoru je po njenih besedah

dobro, ocenimo pa lahko, »da ima slovenski pacient dobro izobraženo medicinsko sestro in slovenska ženska dobro izobraženo babico«. Letošnji mednarodni dan medicinskih sester je potekal pod geslom »Medicinske sestre zagotav-ljamo kakovost in uvajamo novosti«, dotikal pa se je ino-vativnosti in kakovosti. Kle-menčeva je ob tem poudarila, »da je eno z drugim povezano, pod kakovostjo je tudi var-nost in tista človeška, humana nota, ki jo medicinske sestre

želijo poudarjati v odnosu do pacienta«.

MEDNARODNI DAN BABICMednarodni dan babic, ki smo ga obeležili 5. maja, je

letos potekal pod geslom »Svet potrebuje babice – zdaj bolj kot kadarkoli«. V med-narodni poslanici so Sveto-vna babiška konfederacija in babice sveta sporočile vsem, kaj vse je treba nujno narediti, da po vsem svetu zmanjšamo umrljivost žensk zaradi noseč-nosti in poroda ter da zmanj-šamo umrljivost novorojen-čkov. Za dosego milenijskih razvojnih ciljev 4, 5 in 6, ki jih je Organizacija združenih narodov sprejela na začetku tisočletja, bi morali po vsem

Logotip Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije


Stran 56


svetu in še posebej v manj razvitih predelih sveta do leta 2015 povečati število babic za 350.000. V sporočilu, ki so ga objavile Svetovna zdravstvena organizacija, UNFPA, UNI-CEF in Svetovna banka, so zapisali, da je umrljivost zara-di nosečnosti in poroda »naj-večja zdravstvena neenakost na svetu, saj kar 99 % žensk umre v manj razvitem svetu«. Predsednica Sekcije medi-cinskih sester in babic Anita Prelec nam je v našem pogo-voru predstavila zastrašujoče podatke, da 50–60 % žensk še vedno rojeva brez strokov-ne pomoči pri porodu, v Afri-ki in manj razvitih državah Azije pa umre od 600 do 700 žensk na 100.000 živorojenih otrok, kar je grozljiv podatek. Babice so ta dan počastile z že tradicionalnim pohodom na Šmarno goro.

TEDEN MULTIPLE SKLEROZEZdruženje multiple sklero-ze Slovenije je letos že tretjič organiziralo teden multiple skleroze, ki se je pričel 25. in zaključil 31. maja. Teden je bil namenjen predvsem osveš-čanju javnosti o tej bolezni in o problemih, ki jih povzroča tako osebam z multiplo skle-rozo, kakor tudi njihovim svojcem ter tudi o možnih načinih pomoči, ki jo lahko nudijo osebam s to boleznijo. Preko različnih aktivnosti so v združenju predstavili življenje oseb z multiplo sklerozo širši javnosti, to je vsem tistim, ki tega še ne poznajo. To je eden izmed načinov, kako olajša-ti življenje vsem tistim, ki že imajo to diagnozo, kot tudi vsem tistim, ki se bodo z njo kdaj spopadli. Letos pa smo prvič obeležili tudi Medna-

Zdravo in varno na soncuPoletje je čas počitnic, brez-skrbnosti, uživanja na soncu in v morju. V tem času si odpočije tudi naše telo. Veli-kokrat v želji, da bi bili videti čim bolj zagoreli, s sonče-njem pretiravamo, celo tako, da dobimo sončne opekline. To niso običajne opekline. UVB žarki v koži povzročijo poškodbe, ki jih opazimo kot rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek. Ta reakcija nastane približno 30 min po sončenju, najmočneje pa je izražena šele po 12–24 urah ali celo kasneje. Znaki vnetja minejo v 4 do 7 dneh, ko se kožne celice obnovijo. Koža si zapomni vsako poškodbo, zato dolgoletno pretiravanje s sončenjem vodi v prezgodnje

staranje kože. Pri nekaterih se lahko razvije alergija ali preob-čutljivost na sonce, ki se kaže v obliki rdečih pikic in srbečice. Pred soncem se je zato dobro primerno zaščititi, predvsem se mu moramo izogibati med 11. in 16. uro. Poleg sence in pokrival so varovalni priprav-ki v obliki krem, losjonov ali pršil nepogrešljivi. Vsebujejo naj kombinacijo UV filtrov, nanašajmo jih na suho kožo, večkrat na dan. UV faktor nam pove, koliko dlje smo lahko na soncu v primerjavi z nezaščiteno kožo. Zaščitni faktor 30 zmanjša sevanje na koži za 96,7 %, faktor 50 pa za 98 %, torej med obema ni velike razlike, zato je smi-selno, da se odločimo kar za

faktor 30. Pozorni moramo biti, da pripravki ne vsebuje-jo preveč dišav, konzervansov, organskih filtrov, ki dodatno povečajo tveganje za alergijo. Za kožo so dobri tudi anti-oksidanti, kot sta vitamina C in E. Otroci imajo tanjšo in bolj občutljivo kožo, ki jo lahko sonce opeče tudi na obla-čen dan. Otrok, mlajših od 6 mesecev, ne izpostavljaj-te soncu, strokovnjaki tudi odsvetujejo uporabo zaščitnih pripravkov pri tej starosti. Krema za otroke naj vsebuje UVA in UVB filtre, več anor-ganskih in čim manj organ-skih filtrov. Zadnji skozi kožo lažje prehajajo in jo bolj dra-žijo. UV faktor naj bo vsaj 15.

Zanimivo je, da človek 50 % do 80 % časa svoje izpostav-ljenosti soncu doseže do 18. leta, zato je ustrezna zaščita pred sončnimi žarki pri otro-cih izredno pomembna. Tisti, ki jemljete kakšna zdravila, pa morate vedeti, da nekatera povzročajo preobčutljivost na sonce, npr. določeni antibio-tiki, diuretiki, antidepresivi, hormoni … Zato preberite navodilo za uporabo zdravila ali povprašajte v lekarni ali pri zdravniku.Če nas sonce vseeno opeče, bodimo v senci, kožo hladi-mo s hladnimi obhladki, jo namažimo npr. z aloe vero, vzamemo lahko tudi kaj proti bolečinam.Sonce ima ogromno dobro-

rodni dan multiple skleroze, zato so v Združenju multiple skleroze v termah Topolšica pripravili srečanje in izob-raževanje, v okviru katerega je potekala tudi akcija zbira-nja sredstev med donatorji. Teden multiple skleroze je obeležila tudi ptujska pod-ružnica Združenja multiple

skleroze, katere predsednica je Jolanda Šoštarič, v naku-povalnem centru Qlandia so namreč pripravili svojo stojni-co, kjer so delili propagandni material, zloženke in knjižice ter dogajanje popestrili s kul-turnim programom.

Pripravila: Stanka Letonja

Stran 57


Frizerski salon Visoki vrh v Zg. LeskovcuV mesecu marcu je v Zgornjem Leskovcu pod imenom Visoki vrh odprla novi frizerski salon Minka Feguš. Trenutno obratu-je samo v popoldanskem času, od torka do petka, in sicer med 15. in 19. uro, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.

V svoji ponudbi vam nudi modne in klasične pričeske, pričeske za posebne ali ekstra-vagantne priložnosti ter liče-nja za vse priložnosti. Spre-memba vašega videza je zelo

blizu, zato se oglasite v fri-zerskem salonu Visoki vrh ali pokličite na telefon 051 615 792 ali 02 763 0047.Minka se priporoča.

Besedilo in foto: AZ Minka v svojem frizerskem salonu

SIP TV tudi TV VidemObčina Videm ima med svo-jimi obveznostmi tudi obvez-nost, da o dogodkih in dejav-nostih obvešča tudi občane. Zraven glasila Naš glas je pri-sotna televizijska oblika infor-miranja javnosti. Ker pa celotna občina še lep čas ne bo pokrita s kabelsko televizijo, smo v tem trenutku v takšnem mediju, ki je možen skoraj na celotnem območju, torej v SIOL TV. Tako lah-ko SIP TV gledalci gledajo tako v kabelski televiziji UPC Telemach kot v SIOL TV. V kabelski programski shemi je SIP TV na S6 kanalu, v SIOL TV pa na 143. kanalu. Čas, ko so na programu vsebine iz občine Videm, je nedelja ob

11. uri in ponedeljek ob 18. uri. Ponovitev pa je naslednji ponedeljek ob 8. uri.Zraven tega, da lahko občani gledajo, kaj se dogaja v Obči-ni Videm in pri sosedovih, pa je tudi možnost, da se vsi, ki organizirajo pomembne in večje prireditve in akcije, za katere bi lahko ocenili, da sodijo širši javnosti, to spo-ročijo na Občino Videm ge. Nadi Golob ali na SIP TV [email protected]. Od vseh nas je odvisno, kaj bomo videli. In še to: dogo-dek, ki ni dokumentiran in predstavljen čim širši javno-sti, se ni zgodil. Naj se zgodi SIP TV.

Mag. Janez Merc

dejnih vplivov. Je vir življenja in ima tudi za človeški organizem številne dobre učinke. Izboljša imunsko odpornost in splošno počutje ter omogoča nastanek vitamina D. Že 15 minut sonca dnev-no zadošča za nastanek zadostne količine

vitamina D v koži. Dobra predpriprava na sonce je jemanje kalcija, nekaj dni pred morjem se priporočajo tudi tablete proti alergiji, še zlasti pri tistih, ki so pre-občutljivi na sonce. Veselimo se sonca, spoštujmo njegovo moč, za dobro svoje

kože in zdravja nasploh pa se mu izogi-bajmo v sredini dneva. Tako bodo naši počitniški dnevi še bolj brezskrbni.

Marjetka Pal, mag. farm., Lekarne Ptuj


Stran 58


Analogna kabelska televizija cena v €Mesečna naročnina 14,90Priključnina- KTV v stavbi z 1 do 4 stanovanji 350,00- KTV v stavbi s 5 in več stanovanji 150,00

Digitalna kabelska televizija cena v €Mesečna naročnina - Osnovni paket (65 programov) 18,00- Razširjeni paket (102 programa) 22,00- Filmski paket (104 programi) 28,00

Digitalna kabelska – dodatne storitve cena v €Mesečna naročnina - Dodatni osnovni digitalni sprejemnik 2,00- Digitalni video snemalnik (DVR) 4,00- Sprejemnik za gledanje programov v visoki ločljivosti* 6,00

- Conax PCMCI modul (za TV-sprejem., ki imajo vgrajeno dig. kabl. sprej.) 2,00

• ni možno v osnovnem paketu*

Kabelski internet cena v €Mesečna naročnina - XS (do 512/128 kbps) 15,00- X (do 2 Mb/384 kbps) 20,00- M (do 10 Mb/768 kbps) 30,00- L (do 15 Mb/1536 kbps) + 10 MB prosto-ra na spletu 40,00

- XL (do 25 Mb/2048 kbps) + 20 MB pros-tora na spletu 50,00

Paket Trojček (vezava za 12 mes. – brez priključ.) cena v €Mesečna naročnina - Trojček S (KTV analogna + internet 256 Kbps/64 Kbps + telefonska naroč.) 22,00

- Trojček M (KTV analogna + internet 2 Mbps/384 Kbps + telefonska naroč.) 33,00

- Trojček L (KTV analogna + internet 12 Mbps/768 Kbps + telefonska naročnina prosti čas)

44,00

- Trojček XL (KTV analogna + internet 24 Mbps/2 Mbps + telefonska naročnina prosti čas plus)

55,00

Paket Digitalni Trojček (vezava za 12 mes. – brez priključ.)Mesečna naročnina - DTV Trojček S (DTV osnovni paket + osnovni digitalni sprejemnik + internet 256 Kbps/64 Kbps + telefonska naročnina)

25,00

- DTV Trojček S+ (DTV razširjeni paket + osnovni digitalni sprejemnik + internet 256 Kbps/64 Kbps + telefonska naročnina)

29,00

- DTV Trojček M (DTV osnovni paket + osnovni digitalni sprejemnik + internet 2 Mbps/384 Kbps + telefonska naročnina)

35,00

- DTV Trojček M+ (DTV razširjeni paket + osnovni digitalni sprejemnik + internet 2 Mbps/384 Kbps + telefonska naročnina)

39,00

- DTV Trojček L (DTV razširjeni paket + digi-talni video snemalnik + internet 12 Mbps/1 Mbps + telefonska naročnina prosti čas)

50,00

- DTV Trojček XL (DTV filmski paket + digi-talni video snemalnik + internet 24 Mbps/2 Mbps + telefonska naročnina prosti čas) plus)

60,00

Dodatne storitve paketov Digitalni trojček cena v €Mesečna naročnina - HBO in HBO Comedy (samo za naročnike DTV trojčkov) 6,00

- Dodatni osnovni digitalni sprejemnik (STB) 2,00

- Digitalni video snemalnik (DVR) 4,00- Sprejemnik za gledanje programov v visoki ločljivosti (HD)* 6,00

- Conax PCMCIA modul 2,00• ni možno v osnovnem paketu*

Za informacijo za ceno priključnine v primeru trojčkov pokli-čite na brezplačno številko 080 22 88.

Cenik je informativen in velja do preklica. Vse cene vključu-jejo DDV.

Cenik UPC Telemah

Stran 59


Drugi rojstni dan vrtca SončekKdor še ne ve, videmski vrtec je pred kratkim dobil tudi urad-no ime – SONČEK. Prav ta Sonček pa je praznoval 2. rojstni dan. 4. junija dopoldan se je iz vsake od štirih igralnic slišala pesem Vse najboljše. Otroci so ob torti dan posvetili prazno-vanju rojstnega dne vrtca.

Popoldan pa je zaznamovala prireditev za starše in goste. Povabilu sta se odzvala tudi župan občine Videm Friderik Bračič in poslanec DZ Bran-ko Marinič. Navzoče je nago-

vorila tudi v. d. ravnateljice Helena Šegula z željo, da si za vrtec želi dovolj didaktičnih pripomočkov, odprtja novega oddelka in da bi bil vrtec še naprej vrtec prijaznih ljudi in

širokih nasmehov. Glede na veliko število vpi-sanih otrok za šolsko leto 2009/2010 nas je vse razve-selila novica o ureditvi petega oddelka v doslej neizkorišče-nih prostorih vrtca. Nato je stekel kulturni program, ki so ga vsak po svojih sposobno-stih pod vodstvom strokovnih delavk pripravili otroci. Toč-ke so se prepletale ob vsebini pravljice Zvezdica Zaspanka.

Ob njej smo uživali veliki in mali. Tradicionalno smo se tudi poslovili od otrok, ki odhajajo v šolo in jim razdelili priznanja in pohvale.Druženje se je zaključilo s pogostitvijo v avli vrtca. Pre-pletal se je sproščen klepet med otroki, starši, delavkami vrtca in šole ter gosti.

Violeta Flajs, vodja vrtca

Praznovali in zabavali so se mali in veliki. Ekipa videmskega vrtca Sonček

Vrtca Sonček in MavricaBili smo na Medobčinskem krosu cicibanov na Ptuju. Dobro smo se uvrstili in se veselili.


Stran 60


5. dan šole LeskovecKonec maja so na šoli Leskovec praznovali že 5. rojstni dan, odkar je bila šola prenovljena. Letošnja rdeča nit dogajanja je bila »Ko bom velik, bom …«. Učenci so skupaj z učitelji več mesecev ustvarjali na izbrano temo, ki pa so jo povezali s krajem in dejavnostmi, ki bi pomagale ljudem v prihodnosti, da bi raje ostajali v domačem kraju.

Tako so spoznavali sadjar-stvo, živinorejo, vrtnarstvo, čebelarstvo, turistično kme-tijo, črno kuhinjo, rekreacijo v Halozah, lesarstvo, poti po Halozah, ekološko kmetova-nje, bančništvo, pa tudi pesmi o poklicih, kulturno dedišči-no, dejavnosti nekoč, izvedli pa so tudi kviz o poklicih. Otroci iz leskovškega vrtca pa so spoznavali kuharstvo. Koordinatorici projekta sta bili Marjana Notersberg in Ksenija Širovnik.Na proslavi, ki se je je udele-žilo zares veliko število obis-kovalcev in obiskovalk, smo spremljali zgodbo Aljaža in Barbare, ki se v obdobju rece-sije in odpuščanja ter svojim

življenjem v majhnem stano-vanju v mestu zamislita nad prihodnostjo in ugotovita, da bi se z vrnitvijo v rod-ni Leskovec odprle številne možnosti za življenje in delo, če samo začneta pri obnovi domačije, skrbi za sadovnjak in vinograd, da ne govorimo o čebelnjaku in nekaj glavah živine. Morda pa celo uredita turistično kmetijo. Seveda sta se podučila tudi o najemu pri-mernega kredita in na koncu ugotovila, da se bosta iz mesta čisto zares vrnila v prelepe Haloze.Na prireditvi so navzoče nagovorili v. d. ravnateljice zavoda OŠ Videm Helena Šegula, vodja šole Leskovec

Travnički so že zeleni … pojd’mo le kosit …

Marjana Srdinšek in župan občine Videm Friderik Bra-čič. Slednji je učence in zapo-slene na leskovški šoli razvese-lil s posebnim darilom, novim računalnikom.Letos je pri projektu pomaga-lo veliko zunanjih sodelavcev, ki so se jim še posebej zahva-lili z majhno pozornostjo. Proslavo je spremljala foto-projekcija dejavnosti učencev pri nastajanju projekta. Ome-

niti je potrebno tudi bogato in poučno razstavo. Modra pa so komu dali kakšno dobro idejo.Obiskovalci pa so bili navdu-šeni tudi nad pravo kmečko pogostitvijo, ki je bila paša za oči in brbončice, pripravile pa so jo učiteljice šole Leskovec. Ob tej priložnosti so izdali tudi glasilo.

Mag. Manja Vinko

Srečanje s pisateljico Meo ValensŠe v zadnjem razredu osnov-ne šole smo osvojili bralno značko. Ob tej priložnosti so k nam na šolo povabili pisa-teljico Meo Valens. V učilnici se je zbralo približno 60 učen-cev tretje triade. Nestrpno smo pričakovali mlado pisa-teljico. Ko je prispela, se nam je najprej predstavila. Preko računalnika nam je pripravi-la predstavitev o indijanskih plemenih, ki so se ohranila vse do danes. Pripovedovala nam je o svojih doživetjih, saj je tudi sama potovala po Sred-nji in Južni Ameriki. Zapela

je tudi nekaj njihovih pesmi. Med predstavitvijo sem zelo uživala in z veseljem sem jo poslušala. Mea je s seboj pri-nesla tudi nakit, ki so ga roč-no izdelali, ter školjko, ki jo je našla sama. Napisala je že kar nekaj uspešnih knjig. Prebrala nam je nekaj odlomkov iz svo-je knjige Uglašena. Zelo sem vesela, da nas je Mea obiskala na šoli ter z nami delila svoja doživetja in misli.

Valentina Mušič, 9. b, OŠ Videm

Stran 61


Zlati bralci in bralke – to so učenci in učenke 9. razreda, ki si zaradi ljubezni do branja zaslu-žijo še posebno pohvalo, saj so bralno značko osvajali vsa leta od prvega do zadnjega razreda – so v letošnjem šolskem letu: Tamara Duh, Nina Golob, Gregor Habjanič, Karolina Hor-vat, Tamara Kelc, Laura Kovačec, Alen Krajnc, Tina Letič, Žiga Medved, Anita Mlakar, Boštjan Mohorko, Andreja Murko, Jakob Murko, Valentina Mušič, Monika Ostroško, Urška Ostroško, Jana Pukšič, Barbara Rodošek, Eva Sedlašek, Julija Viličnjak, Blaž Zem-ljak, Dejan Zemljak in Katja Žunkovič. Naj jim knjige ostanejo zveste prijateljice, ki nikoli ne razočarajo!

ZahvalaSam nisem ravno ljubitelj velikih in mnogih besed. Kratko in jedrnato je bilo že od nekdaj moje geslo. A to, o čemer imam namen pisati, je vredno besed.Kako čas hiti! Kmalu bo minilo 9 let, odkar smo prvič prestopili prag OŠ. Zdi se, kot da se je to zgodilo včeraj, danes pa je pred nami le še nekaj dni pouka. Za nami je 9 nepozabnih let, o katerih bomo nekoč prav gotovo pripovedo-vali otrokom in vnukom ter se z nasmehom na obrazu spominjali, kako nam je bilo lepo … Kot se za tako »obletnico« – zaključek osnov-nošolskega izobraževanja spodobi – jo moramo proslaviti. In ta prireditev mora biti slavnostna. In pravimo ji valeta. A prav vse je povezano s financami. Stroški so relativno visoki. A tudi v današnjem času se najdejo ljudje, ki so dobre-ga srca in radi pomagajo. To so naši sponzorji, ki so nam zmanjšali stroške. Prav oni so tisti, ki so namenili nekaj denarja za nas – za našo valeto. In spodobi se, da se jim zahvalimo, ker so se zavedali, kako močan problem je to, in so nas finančno podprli. Beseda hvala je pre-malo. Toda ne najdem drugih besed. Zato mi ne preostane drugega, kot da vam v imenu vseh devetošolcev z razredničarkama rečem preprosto iskrena hvala.Darovali so:

• NKBM, d. d., PE Videm• MIRAL, Miran Krajnc, s. p.,Videm• TEVE Ptuj, d. o. o.• OBČINA VIDEM• ESTETIKA, Maribor, Metka Amon Beber,

s. p.• MONTPRO, d. o. o.• AVTOPREVOZNIŠTVO Jus Ervin, s. p.• URNI, d. o. o., Ljubljana• KAAS AVTO, d. o. o., Ptuj• ELEKTROTEHNIKA Iztok Milošič, s. p.,

Videm• MIT, Aleš Horvat, s. p., Videm• MOJ DOM Ptuj v Qlandiji, Adnan Han-

danovič, s. p.• AH TERBUC, d. o. o., Ptuj• BAR PALMA Ptuj, Tomanič Darko - Lidija,

s. p.• GOSTIŠČE PRI TREH LIPAH, Pal Dra-

gica s. p.• AVTOVLEKA GRIL, s. p.• ZLATARSTVO Bedrač Srečko, s. p.• AVTO OSENJAK Ptuj, Roman Osenjak, s.

p.• ČISTILNICA IN PRALNICA Ptuj, Antolič

Marko, s. p.

Alen Krajnc, 9. b

GLOSA Smisel svojega življenjačlovek mora poiskati,ako srečo če držatiin izkusit’ ne trpljenja.

Človek vsak drugače misli.Včasih sploh se ne zaveda,da trpljenje ga že gleda.Vedno nekaj si izmisli,v glavi si načrt osmisli,da izogne se trpljenjuin se posveti življenju.Išče, išče, se ne znajde;išče, išče – pa ga najde,smisel svojega življenja? Mar želimo od usode,da lepo se z nami spravi?Ali da se stran odpravi?Ali da ne zmanjka vode?Pol življenja se nam bodekorenito spremenilo.Nič ne bo več, kot je bílo.Kaj pa naj sedaj dobimo?To, kar vedno si želimo,človek mora poiskati.

Vsi zašli smo v to skušnjavo:kar želimo, to denar je –svetu on postal vladar je.Da ohranimo naravo,moramo zbistriti glavo.Prizanesimo naravi,saj to so nasveti pravi.Če jo hoče res rešiti,človek mora to storiti,ako srečo če držati.

Kam peljejo naša pota?Kam hitijo naše reke,gnane v večnost in na veke?Mar nas sreča tamkaj čaka,kjer zgubi slabost se vsaka?Človek težko si predstavlja,kaj usoda mu postavlja,kdaj se od sveta poslavlja.Srečnega želi življenjain izkusit’ ne trpljenja.

Alen Krajnc, 9. b

GAZELAPride dan, ko ves nesrečen se nekdo zazre v nebo. Res je hudo.In že vidi to belino, ki podnevi ga mori. Res je hudo.Kmalu misli mu vzletijo preko hribov in dolin –ne zaveda se resnice, prav tako ne bolečin. Res je hudo.Prepusti se tej belini, ki ji konca videt ni,in kmalu spet pozabi, da v resničnosti živi. Res je hudo.Svet čarobni ga očara, pa ne misli več na vse;zdaj za sebe se pogaja in mu spet gori srce. Res je hudo.A naenkrat se premakne – pa belina izhlapi –in nato v svet koraka poln vprašanj brez večnosti. Bilo je hudo. Eva Sedlašek, 9. a


Stran 62


Rešimo naš planetPlanet, na katerem živimo, v zadnjem času pustošijo številne naravne katastrofe. Poleg teh se človeštvo sooča z onesnaže-njem vode, zraka, zemlje …Sedaj, ko smo spoznali, da s tem človeštvu škodimo, smo začeli razmišljati o novih virih energije, predvsem čiste energije, ki okolju ne povzroča škode. Razmišljati smo začeli tudi o tem, da bi zapustili naš planet v primeru, če bi postala Zemlja še bolj onesnažena. S to idejo o vesolju se ukvarja kar nekaj vodil-nih svetovnih znanstvenikov. Še več znanstvenikov pa se ukvar-ja z reševanjem samega planeta, od nesnage, ki se je nabrala v vseh teh letih, desetletjih, stoletjih ... Ti raziskujejo nove nači-ne poganjanja motornih sredstev, načine zmanjšanja strupenih plinov, ki jih vsakodnevno spuščamo v atmosfero. Z mislijo o ohranjanju narave sem se tudi jaz domislil nekaj pametnih načinov varovanja narave.Prva ideja temelji na dejstvu, da gre preveč energije v stano-vanjih v nič, ker imamo prižgane luči, ko jih ne potrebujemo. Zato sem se domislil sistema, ki s pomočjo več kamer določi, kdaj se človek nahaja v prostoru. Takrat se žarnica vklopi in razsvetli prostor. Ko pa človek zapusti prostor, se luč spet ugas-ne, da ne gre električna energija v nič. Ta patent sem preizkusil v stanovanju, kjer je stanovala petčlanska družina, ki je imela račun za elektriko precej večji kot 50 evrov. Ko sem v stanova-nje vgradil svoj izum, se je poraba elektrike v družini zmanjšala za skoraj 50 odstotkov. Vsa družina je bila navdušena in se je odločila sistem obdržati. To pa še ni bilo vse. Naslednji dan so me klicali sosedje, ki so hoteli imeti ta sistem. S tem sistemom sem zaslužil dovolj denarja, da sem začel eksperimentirati na porabi plina pri kuhanju in ogrevanju.Predvsem na ogrevanju bi z novimi, visokotehnološko razvitimi

pečmi naredili veliko dobrega za naše okolje. Te peči bi goriva, kot sta plin in olje, izkoristili do te mere, da ne bi bilo nobe-nih odpadnih plinov in drugih materialov. Posebno pozornost bi usmeril na peči na trda goriva, saj se mi zdi, da so te velik onesnaževalec našega zraka. V dimnike teh peči bi dal vgraditi posebne filtre, ki bi očistili dim, ki nastaja pri gorenju. Tak dim bi bil očiščen in kot tak neškodljiv za naše zdravje in našo okolico. Škodljive snovi, ki bi ostale na filtru, bi po posebnem kemijskem postopku spremenil v biognojila, ki bi lahko nado-mestila celo humus, ki ga dandanes pogosto uporabljamo kot gnojilo na vrtu. Biognojila, ki bi jih izdeloval, bi poskrbela tudi za odpornost in zdravje rastlin na vrtu in na polju. Tako ljudje ne bi potrebovali ne umetnih gnojil in ne zdravju zelo škodljivih škropiv. Prepričan sem, da bi s temi ukrepi pozitivno vplival tudi neposredno na zdravje ljudi, saj vsi poznamo vpliv raznih škropiv na naše zdravje. Zmanjšana uporaba škropiv bi pripomogla tudi k čistejši pitni vodi. Sploh se mi zdi, da bi morala biti skrb za čisto vodo primarna v našem življenju, saj vsi vemo, da brez vode življenje ne more obstajati.Še bi lahko nizal nove in nove ideje. Naštete ideje pa prav-zaprav niso čisto moje. O skrbi za bolj zdravo okolje lahko danes beremo v vseh časopisih, poslušamo po radiu, gledamo po televiziji … Vedno se nam zdi, da se to nas ne tiče, da se to dogaja drugim ljudem. Redkokdaj se vprašamo, če nismo tudi sami morda vsaj delno krivi za katastrofe, ki se dogajajo drugje po svetu. In dokler je tako, se stvari ne bodo spremenile na bolje. Zato je čas, da se zbudimo iz svoje otopelosti in začnemo ukrepati tukaj in zdaj. Morda še ni prepozno!

Uroš Vaupotič, 8. b

Gledališke novice

V gledališki krožek se je jeseni vključilo veliko učencev. Takoj je bilo vsem jasno, da se bomo morali razdeliti v dve sku-pini. V oktobru je z gledališkimi vajami pričela skupina petošolcev. Odločili smo se za igrico z naslovom Krtačka Zobač-ka, ki je bila živahnim fantom pisana na kožo. Zabavni dialogi, veliko akcije, gusarskih dvobojev – skratka, na vajah nam ni bilo dolgčas. Sami smo si izdelali sceno in kostume ter v mesecu decem-bru igrico premierno predstavili v Cuker jami. Ponovili smo jo za učence 1. in 2. triade naše šole. Dober odziv obiskoval-cev nas je vzpodbudil, da smo se prijavili

na območno srečanje otroških gledaliških skupin, ki je potekalo v Cirkulanah. Bili smo veseli pohval gospe selektorice, prav tako vseh strokovnih nasvetov, ki nam jih je ponudila. V mesecu aprilu smo se udeležili Festivala gledaliških sanj, ki je potekal v Pionirskem domu v Ljublja-ni. Igranje na pravem gledališkem odru je bilo za nas veliko doživetje. Še sreč-nejši smo bili, ko smo izvedeli, da smo dosegli 3. mesto med predstavami 1. in 2. triade. Rok Forstnerič pa je bil med 600 nastopajočimi izbran med deset naj-obetavnejših igralcev na srečanju. Rok, iskrene čestitke! V soboto, 23. maja, je

bila skupina povabljena v radijsko odda-jo Za velike in male, ki je potekala v živo na radiu Ptuj. Zanimiva izkušnja!Igrico Krtačka Zobačka bodo učenci zaigrali na prireditvi ob zaključku šolske-ga leta. Drugo skupino sestavljajo učenci 2. in 3. razreda. Z delom smo pričeli v mesecu februarju. Izbrali smo si igrico z ekološko tematiko z naslovom Nočemo biti dinozavri. Pridno vadimo, premiero pa napovedujemo v jeseni.

Mentorica Biserka Selak

Stran 63


KONCERTNI VEČER

OPZ in MPZ OŠ Videm sta tudi v letošnjem šolskem letu pridno vadila in uspešno predstavila šolo na obeh revijah. Ob koncu meseca maja smo pripravili zaključni koncert obeh zborov, v goste pa smo povabili žensko vokalno skupino Fortuna in harfistke ZGŠ sv. Petra in Pavla Ptuj. Prireditev smo zaključili s pesmijo Mama Mia (ABBA), ki smo jo zapeli skupaj z žensko vokalno skupino in je požela ogromen aplavz. Ta pesem je dvignila na noge vse prisotne v dvorani in nam vsem skupaj pognala kri po žilah. Sicer pa je bil to sploh čudovit umetniški večer.

Alen Krajnc, 9. b

Zanimiva šola v naravi – PecaV ponedeljek, 1. 6. 2009, smo se ob 8. uri zbrali pred našo šolo. Do Pece smo se vozili približno 2 uri. Ko smo prispeli do Pece, so nas razpo-redili po sobah ter nam dali nekaj časa, da smo si zložili oblačila iz kovčkov v omare. Učitelji so nas razporedili v dve skupini. Midve sva bili v 2. skupini, ki se je odpravila k potoku. Ob 22. uri smo se odpravili spat.Zjutraj smo se dekleta zelo težko zbudila. Imele smo malo časa, da se uredimo, zato smo malo zamudile k jutranji telo-

vadbi. Potem smo imeli pro-sti čas, ki smo ga preživljali na zanimive načine. Popoldne je imela 2. skupina plezanje. Vsem nam je šlo zelo dobro od rok. Zvečer smo se ob 22. uri zopet odpravili spat. Od plezanja smo bili zelo utru-jeni.Tretji dan smo se zjutraj zopet zelo težko zbudile in smo zamudile jutranjo telovadbo. Po zajtrku smo se peš odpravi-li do rudnika svinca in cinka. V rudniku je bilo zelo zani-mivo. Takšnih jam si verjet-no nihče ni predstavljal. Vse

zanimivosti pa so popestrili še zvočni efekti. Popoldan smo imeli lokostrelstvo. Šlo nam je kar dobro od rok. Zvečer nis-mo mogle hitro zaspati, zato je v našo sobo večkrat prišel učitelj.Predzadnji dan se nismo zbudile prepozno, zato smo pravočasno prišle na jutranjo telovadbo. Potem je imela 2. skupina iskanje orientacijske točke. Lina se je s svojo sku-pino izgubila in s tem povzro-čila skrbi učiteljem. Ampak so vseeno našle pot do doma. Zvečer smo imeli ples, ki je bil najboljši. Zaspale smo ob

polnoči.In tako je prišel zadnji dan. Zopet smo zaspale in nato prišle prepozno k jutranji telovadbi. Potem smo si šli pakirat obleke. Z avtobusom smo se odpeljali za Dravo, kjer smo imeli piknik. Tam smo si pekli hrenovke ter se vozili s kanuji. Bilo je zelo zanimivo.Šola v naravi nam je bila zelo všeč. Tam so nekateri spoznali nove ljubezni, prijatelje, nove ljudi … Bilo je zares super.

Lina Skela in Teja Jaković, 7. a

Obiskali smo rudnik svinca in cinka.

Pravo doživetje je bila vožnja s kanuji.


Stran 64


NA POT PO STARI ŠOLSKI POTI

Zbrali smo se pred gasilskim domom. Odšli smo na pohod po stari šolski poti do ribnika. Nosili smo dve zastavi, slovensko in evropsko. Na začetku smo hodili po gozdu, nato po glavni cesti in kmalu smo prišli do ribnika. Tam smo malo jedli in gledali v ribnik, katere živali plavajo v njem. Ko smo se vračali, je prišel gasilski avto, ki je nekatere pobral, bil sem med njimi. Ko so se vrnili še drugi, smo igrali nogomet s starši. Igrali smo 3 : 1. Tudi jaz sem dal en gol.

Žan Plajnšek, 5. r., OŠ Sela

Na pot so vzeli tudi zastavo. Fotografije: TM

ŠPORT ŠPAS

Na športni dan so z mano prišli tudi starši in bratec. Najprej smo šli na pohod. Hodili smo dve uri in pol. Prišli smo do jezera. Ko pa smo se vračali proti šoli, sem videla kačo, ki ni bila nevarna. Pri šoli smo dobili sendvič in sok. Potem smo imeli športne igre, ki so jih pripravili gasilci. Potem so očetje in učenci igrali nogomet. Ko je bilo vseh iger konec, smo dobili sladoled.

Amadeja Butolen, 5. r., OŠ Sela

ŠPORT ŠPAS

Najbolj všeč mi je bilo, ko smo prispeli do jezera v Zg. Pristavi. Tam smo se posedli za mize in se odžejali. Z mano so bili še mamica, babica in sestrica. Nato smo otroci plezali po velikem drevesu. To je bilo še posebej zabavno.

Urška Kojc, 5. r., OŠ Sela

NA POT PO STARI ŠOLSKI POTI

Zbrali smo se ob 9. uri za pohod. Bilo nas je veliko in bili smo dobre volje. Hodili smo po stari šolski poti. Dva prva učenca sta nosila zastavo. Hodili smo skozi gozd, po hribu in po rav-nini. Na polovici poti smo si oddahnili in popili vodo. Med potjo so nas srečali novinarji in so nas snemali. Ko smo prispeli do ribnika, smo spili vodo, malicali in se nato vrnili. Nekatere, ki so težko hodili, je odpeljal gasilski avto. Ko smo prispeli nazaj do šole, smo spili sok in začele so se štafetne igre. Ta dan je bil super in mislim, da bom prihodnje leto spet šel.

Nejc Potočnik, 5. r., OŠ Sela

Po stari šolski poti čez hrib … Pot ni bila naporna. Najmlajši so bili navdušeni.

OŠ Sela - šport in špas

Stran 65


Ob vrnitvi so se nekateri okrepčali in si oddahnili …

IGRE Z GASILSKO BRIZGALKO

Ko smo se vrnili iz pohoda, nas je že čakala malica. Potem smo takoj stekli na igrišče. Tam so nas že čakale igre, ki so jih pripravili gasilci. Pri igri gasilska brizgalka smo se razdelili v skupine po trije. Ko je bila na vrsti moja ekipa, v njej sta bila še Jaka in Žan, naši nasprotniki pa so bili ekipa iz 1. razreda, smo seveda zmagali. Nato smo gledali še druge ekipe do konca. Bilo je zabavno doživetje.

Tomaž Petrovič, 5. r., OŠ Sela

ŠPORT ŠPAS

Ko smo prišli na Sela, smo šli na pohod v Pristavo do ribnika. Tam smo imeli kratek počitek. Nato smo šli nazaj do šole. Dobili smo sendviče. Nato smo šli na igrišče, kjer smo imeli različne igre. Na koncu smo dobili še sladoled in nekateri so dobili priznanja. Moja babica je dobila priznanje, da je bila najstarejša udeleženka. Potem smo šli domov.

Benjamin Sitar, 4. r., OŠ Sela

ŠPORT ŠPAS

Zjutraj sem se oblekla in odšla v šolo. Tam smo se vsi podpisali in dobili broško. Nato smo šli po stari šolski poti. Vodil nas je učitelj Boštjan. Hodili smo po gozdnih cestah. Ustavili in počivali smo pri lepem jezeru. Učiteljica nas je slikala. Ko smo se vrnili, nas je čakala malica. Potem smo na igrišču tekmovali. Punce smo trikrat zmagale. Zelo smo bile vesele. Potem smo gledali nogometno tekmo. Na koncu smo dobili sladoled. Jaz sem si vzela čokoladnega. Nato smo odšli domov. Ta dan je bil zelo vesel.

Nuša Voglar, 4. r., OŠ Sela

Potujemo z vlakom

Na peron je vlak prispel.Koga zdaj bo s sabo vzel?Vstopil ves bo 2. ain užival, kar se da.

Ko v vagonu smo že vsi,vlak zapiska, zagrmi.Vsem pomahamo v slovoin s perona speljemo.

Preko hribov meljemo,se v Ljubljano peljemo.Skoz predor zdrvimo,vsi se veselimo.

Gremo v živalski vrt,ki je ravnokar odprt.Ko si ga ogledamo,se domov odpeljemo.

Učenci 2. aOŠ Videm


Stran 66


Pogovor med zvezdami

Lili: Pozdravljena, Zaspanka, kako topla in lepa noč je. Zaspanka: Prav imaš.Zoja: Meni se zdi, da smo zvezdice najsrečnejše na tem nebu.Cvetka: Prav imate vse tri. Predlagam, da naredimo srečne še ljudi, ki živijo na Zemlji.Moni: No, prav, pa jih naredimo.Tinka: Ker je lepa noč, bomo zapele uspavanke za otroke, ki še ne spijo.Manca: Jaz pa imam idejo, da zraven tudi zaplešemo.Rebeka: No, pa dajmo, pridružite se vse zvezdice.Lili: Zelo sem srečna, ker smo zapele veliko uspavank.Rebeka: Jaz pa sem vesela, ker smo zraven tudi plesale.Zaspanka: Upam, da so otroci na Zemlji sladko zaspali.Manca: Želim si, da bi bila vsaka noč takšna, kot je bila ta.

Lea Šmigoc, 3. e

Zvezde

Micika: Kaj bi se igrale?Angelina: Mogoče … Ne vem!Barbara: Že vem, gremo se lovit.Micika: Kako se to gre?Angelina: Jaz vem, jaz vem!Barbara: Jaz tudi.Micika: Bosta že povedali?Angelina: Jaz bom povedala. Ena bo lovila, drugi dve pa bosta bežali. Ko katero ulovi, pa bosta tisti dve zamenjali vlogi.Barbara: Ja, tako se gre ta igra.Micika: No, potem se pa igrajmo. Mislim, da sem najhitrej-ša, saj imam dolg rep, s katerim skačem po nebu.Barbara: Nehajta se prepirati, rajši se igrajmo.

Luka Lovenjak, 3. e

Moj brat

Mojemu bratu je ime Jakob. Ima modre oči. Nosi očala. Hodi v gimnazijo. Star je 15 let. Zelo rad igra nogomet. Ima svetlo rjave lase. Zelo dobro vozi kolo. Rad je čips in slado-led. Je velik sladkosned. Rad pomaga mami. Zelo dobro plava in borda. Ne mara se učiti. Namesto učenja se igra z računalnikom. Neskončno ga imam rad. Preden kam odi-demo za več dni, si pospravi sobo.

Primož Burg, 2. a, OŠ Videm

NA ZAKLJUČNI EKSKURZIJI

Sreda zjutraj, nebo se je združilo z zemljo, naliv, mi pa smo se odpravljali na pot. Vstopili smo na avtobus in si želeli, da bi nehalo deževati. Najprej smo se odpravili v jamo Pekel. Vod-nica nam je povedala, da v jami živijo netopirji, rakci in pajki. Videli smo sladkovodnega raka. Videli smo tudi viseče in sto-ječe kapnike v obliki storžev, jagod in spužve. Ko smo prišli iz jame, smo imeli malico. Potem smo se vrnili na avtobus. Naša druga postaja je bil največji slap v Sloveniji, ki meri 90 metrov. To je slap Rinka. Pred slapom smo se skupaj slikali. Videli smo tudi zanimive rdeče kamne. Potem smo se odpeljali v Celje, kjer smo si ogledali celjski grad. Iz gradu je bil lep razgled na mesto. Naša zadnja postaja pa je bila trgovina. Ko je avtobus odprl vrata, smo se pred avtobusom zbrali v koloni. To je bilo kot blisk hitro. Ko je učiteljica vse razložila, smo se kot mravlje zapodili v trgovino. Ko smo si vsak nekaj kupili, smo se počakali pred vhodom. Ko smo bili vsi, smo odšli na avtobus. Na poti domov smo si peli. Ko smo prispeli na Sela, so nas starši že čakali. Imeli smo deževen dan, pa je bilo kljub temu poučno in zabavno.

Evelin Ljubša, 5. r., OŠ Sela

Stran 67


IzletTa dan sem doživel veliko zanimivega. Ogledali smo si Babičev mlin. Gospod nam je povedal, da mu je mlinsko kolo odneslo že štirikrat. Bilo je polno komarjev. Ko smo se peljali, smo videli štorklje. V Filovcih smo bili pri lončarju. Videl sem moj-stra za izdelavo glinenih posodic. Bili smo tudi v dveh cerkvah. Po Muri smo se peljali s splavom. Tam govorijo prekmursko.

Alen Irgl, 3. eV PrekmurjuV petek, 22. 5. 2009, smo se odpeljali na izlet. Najprej smo se ustavili v Stari Gori in si ogledali mlin na veter in muzejske zbirke v stari šoli. Potem smo se odpeljali v Veržej, kjer smo si ogledali mlin na reki Muri. Šli smo na Otok ljubezni. Peljali smo se s splavom. Tam je bila trgovina. Kupili smo si spo-minke. Šli smo v park in se igrali. V Bogojini smo si ogledali Plečnikovo cerkev, v Murski Soboti pa evangeličansko cerkev. Ko smo se vračali domov, nas je ujela nevihta.

Anja Vidovič, 3. ePrekmurjeŠli smo na izlet v Prekmurje. Prvo smo šli v mlin na veter. Nekateri so se bali, ker ti je lahko spodrsnilo, če si po stopnicah tekel. Ogledali smo si tudi staro šolo. Najprej smo si ogledali spalnico gospe ravnateljice, potem pa učilnice 1., 2., 3. in 4. razreda. Šli smo k mlinu na Muri. Bili smo zelo lačni, zato smo imeli malico. Tam smo videli tri muce. Šli smo v mlin. Tam je bilo spolzko, ker so bila tla polna moke. Bili smo tudi

Potovanje po PrekmurjuV petek, 22. 5. 2009, smo šli v Prekmurje, najprej v Staro Goro. Tam smo si ogledali mlin na veter in staro šolo. Potem smo odšli v Veržej, kjer je bil mlin na Muri. Naslednja posta-ja je bila v Ižakovcih. Tam smo se peljali s splavom čez reko Muro. Po vožnji s splavom smo se šli igrat v bližnji park. Lahko smo si kupili spominček. Ko smo se peljali v Filovce, smo vide-li rokave Mure. V Filovcih smo bili pri lončarju. Znal je zelo dobro izdelovati različne posode, kipce in druge predmete. Ni

bilo posode, ki bi bila enaka drugi. Jaz sem si kupil žvrgolečo ptičko, majhno vazico in vrč.Ko smo se peljali domov, so nas dobili črni oblaki, močan veter in debele kaplje dežja. Veter je pihal tako močno, da se še dež ni mogel umiriti. Ustavili smo se in čakali. Tam smo stali 5 do 10 minut. Končno je posijalo sonce. Živi in zdravi smo se pripeljali domov.

Rene Jančič, 3. e

Tretješolci so se potepali po Prekmurju

v Ižakovcih na splavu. Peljali smo se po meji med Prekmurjem in Prlekijo. Tam je bil park. Kupili smo si spominke. Šli smo na kosilo. Jedli smo govejo juho, pomfri, dunajca in pecivo. Zelo smo se najedli.Videli smo evangeličansko in zelo veliko Plečnikovo cerkev. Ogledali smo si tudi lončarstvo. Kupil sem si vrč in vazo. Nato smo šli domov.V Prekmurju je bilo lepo. Upam, da bomo šli še kdaj.

Luka Lovenjak, 3. e

Prekmurje, 22. 5. 2009V petek smo šli v Prekmurje. Najprej smo šli v Staro Goro v mlin na veter. Ogledali smo si staro šolo. Potem smo se pelja-li čez reko Muro. Šli smo na Otok ljubezni. Sprehodili smo se skozi mesto Murska Sobota. Bili smo v eni trgovini. Jaz si nisem nič kupila. Pogledali smo si Babičev mlin na Muri. Šli smo v Plečnikovo cerkev. V eni gostilni smo bili na kosilu. Na koncu smo si še ogledali, kako delajo posode iz gline. Z avto-busom smo se peljali skozi vasi.To je bil moj najljubši dan.

Lea Šmigoc, 3. e

PrekmurjeZjutraj smo odšli v Prekmurje. Najprej smo se odpeljali v Staro Goro do mlina na veter. Ogledali smo si tudi mlin na Muri in se peljali s splavom. Bili smo še v evangeličanski cerkvi in pri lončarju v Filovcih.

Janja Kozel, 3. e

Potovanje v PrekmurjeV petek smo se peljali v Prekmurje. Najprej smo se ustavili v Stari Gori pri mlinu na veter. Izvedeli smo veliko zanimivega. Potem smo se odpeljali v Veržej in Ižakovce. Tam smo izvedeli veliko zanimivosti o mlinu na reki Muri. V Ižakovcih smo se peljali s splavom.

Blaž Krajnc, 3. e

PrekmurjeBili smo na izletu v Prekmurju. V Stari Gori smo si ogledali mlin na veter. V Ižakovcih smo si ogledali mlin na Muri. Na Otoku ljubezni smo se peljali s splavom. V Murski Soboti smo si ogledali evangeličansko cerkev in je drugačna od naše cerkve.


Stran 68


V Bogojini smo si ogledali Plečnikovo cerkev. Večina cerkve je okrogla. V Filovcih smo si ogledali lončarstvo. Kupil sem si ptička. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo se peljali s splavom.

Timotej Kmetec, 3. e

Reka Mura je zelo močna voda. Je hitra, velika in strašna. Po njej smo se peljali s splavom. Pri lončarju smo si ogledali poso-de iz gline. HVALA, DA SMO BILI TUDI V MURSKI SOBOTI.

Alen Pernek, 3. e

Potovanje v PrekmurjeBili smo v Prekmurju. Videli smo mlin na veter v Stari Gori in mlin na Muri v Veržeju. Videli smo tudi reko Muro in evan-geličansko cerkev v Murski Soboti. Nazadnje smo si ogledali lončarstvo v Filovcih. Zadovoljni smo se vrnili domov. Vesel sem, ker smo si na izletu ogledali toliko zanimivega.

Rok Stopajnik, 3. e

Bili smo v Prekmurju in Murski SobotiVidela sem mlin na Muri in mlin na veter. Videla sem tudi lončarja, ki izdeluje različne posode. Ogledali smo si še Plečni-kovo cerkev in šolo – muzej, v katerem so imeli stare predmete. Na koncu nas je med vožnjo obiskala nevihta.

Mateja Topolovec, 3. e

Pohod k pobreškemu kletarju Na lepo, sončno pomladno soboto se je skupina pohodnikov podala na pot k »pobreškemu kletarju«, ki je bil skupaj s KS Pobrežje pobudnik in organizator pohoda. Če smo čisto natančni, se jih je zbralo šestindvajset, pot pa jih je vodila iz Pobrežja skozi Tržec, nato v Podlehnik in proti Gorci

Živahno, ne prenaporno in s smehom prežeto pohajkova-nje so pohodniki prekinjali s krajšimi osvežilnimi postanki, na postanku v Podlehniku pa je iz nahrbtnikov tudi že zadišalo. Malce so poklepeta-li, se spočili, nato pa pohod nadaljevali proti kletarjevemu vikendu na Gorci. Da se je po hribih razlegal zvok harmoni-ke, je poskrbel g. Gabrovec in končni cilj je bil ob dobri

glasbi kar nekoliko krajši. Ko so prispeli na končno postajo, sta jih tam pričakala »pobre-ški kletar« Friderik Šimenko in podkletar g. Geč, ki sta skupaj s svojimi soprogami poskrbela, da so se pohodni-ki okrepčali s toplo malico, kavo in domačim pecivom. Ogledali so si tudi kletarjevo klet in poskusili darove lan-ske trgatve. V prijetni druž-bi, sproščenem vzdušju in Pohodniki na startni točki pred vaškim domom v Pobrežju

ob zvokih harmonike pa so se pohodniki na vikendu kar dolgo zadržali. Njihova želja je, da bi, tako kot že nekaj dogodkov v KS Pobrežje, tudi

ta kletarjev pohod postal stal-nica in tradicija.


IzletV petek, 22. 5. 2009, smo bili na izletu. Meni je bilo zelo lepo. Lepo je bilo, ko smo se peljali s splavom in ko smo si ogledali obe cerkvi ter mlin na Muri in muzej v stari šoli. Oblikovanje posod iz gline v Filovcih pa je bilo najlepše. V Stari Gori smo si ogledali mlin na veter. Tam smo lahko videli, kako se pre-mika streha mlina. Jaz bi se rada zahvalila natakarjem, ki so poskrbeli, da nismo bili lačni. Vrelcev mineralne vode na žalost nismo videli. V Bogojini smo si ogledali cerkev, ki je grajena na okroglo. V Murski Soboti smo videli grad na ravnini. Imeli smo se »fajn«. Upam, da je bilo tako tudi učiteljicam.HVALA, DA SMO LAHKO ŠLI NA IZLET.

Alice Šmigoc, 3. e

PrekmurjeVideli smo mlin na veter in mlin na Muri. Peljali smo se s spla-vom. Ogledali smo si črno kuhinjo in stare predmete. Peljali smo se k lončarju v Filovce. Ogledali smo si tudi evangeličan-sko cerkev in Plečnikovo cerkev v Bogojini. Značilna žival za Prekmurje je bela štorklja, rastlina pa črna jelša. Videli smo, kako se mlin na veter obrača, lahko smo si ga ogledali od zno-traj. Notranjost mlina in kako se dela moka smo si ogledali v mlinu na Muri. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo šli domov, ker je bila nevihta.

Alen Orlač, 3. e

Stran 69


Šport špas – dan druženja treh generacijV soboto, 9. maja, ko smo praznovali dan Evrope, se je po mno-gih ekošolah po Sloveniji odvijala prireditev Dan druženja treh generacij. V Leskovcu so šoli pri organizaciji tega nadvse živahnega dne priskočila na pomoč številna krajevna društva.

Na leskovškem igrišču se je zbralo preko dvesto otrok, staršev, starih staršev ter dru-gih sorodnikov. Po uvodnem pozdravu vodje šole Marjane Srdinšek je navzoče v imenu občine Videm nagovoril Bra-ne Orlač. Za dobro voljo sta s skečem v domačem narečju poskrbeli Natalija in Mateja. Učitelj Gorazd Černila je še demonstriral nordijsko hojo in lahko smo se odpravili na

pohod.Pohod je potekal skozi Belav-šek in je trajal le dobro uro. Kljub temu so pohodniki bili veseli pogostitve, ki jih je pričakala ob povratku. Nato so reševali ekokviz, si merili krvni pritisk ter tekmovali v različnih igrah. Seveda je bilo najpomembnejše, da smo se vsi družili in zabavali v pre-lepem sončnem dopoldnevu. Med igrami se je pridružil še Dolga vrsta pohodnikov na prireditvi Šport špas v Leskovcu

župan Friderik Bračič, ki je pozdravil tovrstno druženje.Ob koncu programa je sledi-la podelitev nagrad. Kot naj-mlajši udeleženec prireditve je bil nagrajen šestmesečni Tinai Marinič, najstarejši udeleže-

nec pa je bil s svojimi 80 leti Vinko Krajnc. Nagrajena je bila tudi najštevilčnejša druži-na Milković, ki so jo sestavlja-li člani kar štirih generacij.

Besedilo in foto: mag. Manja Vinko

Srečanje starejših v KS LeskovecNa prvi poletni dan, 21. junija je KS Leskovec v sodelovanju z občino Videm organizirala srečanje starejših občanov. Po maši v farni cerkvi se je srečanje preselilo v dvorano GD Leskovca, kjer sta vse prisotne nagovorila predsednik KS Leskovec Franc Kozel ter župan občine Videm Friderik Bračič. Vsem prisotnim sta zaželela dobrodošlico ter obilo zdravja. Sledil je izjemno pester in kvaliteten kulturni program pod okriljem Kulturnega društva Leskovec in OŠ Leskovec.

Prvi se nam je z ubranim pet-jem predstavil ženski pevski zbor pod vodstvom Srečka Zavca, nato pa so se predsta-vili učenci OŠ Leskovec pod mentorstvom učiteljic Ksenije Širovnik, Marjane Notersberg in Marije Šoštarič. Prisotni so še posebej pozorno prisluh-nili in se nasmejali razmiš-ljanju otrok v spisu o njihovi starosti in kaj bodo počenja-li, ko bodo starejši. Matej in Tadeja s Kulturnega društva Leskovec sta se predstavila v šaljivem skeču, program pa so zaključili štirje mladi perspek-

tivni harmonikarji.FRANC MLAKAR IN TEREZIJA TOMAŽIČ NAJSTAREJŠA NA SREČANJUŽupan Friderik Bračič in predsednik Franc Kozel sta najstarejšima na prireditve podelila darila. Najstarejši moški med prisotnimi je bil gospod Franc Mlakar, ki je kljub svojim letom še vedno aktiven, nasmejan in vesel. 27. marca je napolnil 84 let. Tere-zija Tomažič pa je bila najsta-rejša prisotna med ženskami. V svoj rodni kraj se je pred 37

leti vrnila s Koroške in letos oktobra bo praznovala svoj že 89 rojstni dan. Kot nam je povedala, ji je tukaj zelo všeč in kljub bolezni se je odločila, da se udeleži prireditve in se poveselili še z ostalimi krajani. Tip pred pogostitvijo je vse prisotne ponovno nagovoril tudi gospod župnik Edi Vaj-da in pričelo se je neformal-

no druženje, kramljanje ter zabavni del z živo glasbo. Sicer pa smo izvedeli, da je naj-starejši krajan Blaž Topolovec iz Velikega Okiča, rojen 29. 1. 1918, najstarejša krajanka pa Julijana Turk iz Velike Varni-ce, rojena 13. 2. 1908.

Tekst in foto: Nataša Zagoranski

Starejši iz KS Leskovec na skupnem druženju z županom Friderikom Bračičem.


Stran 70


Člani OO SDS Videm in simpatizerji stranke na izletu v Beogradu

Člani OO SDS Videm in simpatizerji stranke so se 19., 20. in 21. junija podali na izlet v Srbijo. Tako so se »nagradili« za trdo delo skozi leto, ko je za prijetna druženja skorajda zmanjkalo časa.

V petkovih zgodnjih urah so se odpravili proti Srbiji, prvi dan pa jih je čakal obisk trga Terazije in Skadarlije, ki je bila

nekoč dom številnih srbskih in jugoslovanskih pesnikov, pisateljev, slikarjev in igralcev, danes pa se tu nahajajo neka-

tere od najboljših restavracij v Beogradu, ki so znane po ohranjanju boemske tradi-cije iz zgodnjega XIX. veka. Drugi dan izleta so si ogleda-li Novi Beograd, ki se naha-ja na levem bregu reke Save, nato je sledil ogled Zemuna, pristanišča Donava, dvorane Arena ter ogled novega Mer-

catorjevega centra. V večernih urah so si ogledali še Brčko in žganjarno, naslednji dan pa je, po obisku nakupovalnega centra Arizona, sledil povra-tek proti domu.


Prva postojanka na poti v Beograd, ko se je enim prav prilegla veri-ga pristne domače klobase.

Pred muzejem vojaške zgodovine

Pred “Hišo cvetja”

Katedrala Svetega Save


Veseli Jožeki ostajajo pravi muzikantiSkoraj bodo že štiri leta, odkar smo v občini Videm prvič slišali za skupino Veseli Jožeki. S harmoniko se je najprej srečalo pet Jožekov, potem so se jim pridružili še novi, tudi Jožeki, danes pa imajo v skupini muzikante, ki pa vsi ne slišijo na to ime. Jožek Hrga, vodja skupine, pravi, da je ime skupine ostalo in se dobro prijelo, za muzikante pa, da je najpomembneje, da znajo igrati in so predvsem veseljaki, potem o posameznih ime-nih več nihče ne razmišlja. Delujejo v KD Franceta Prešerna Videm, letos pa so še posebej ponosni na svojo prvo zgoščenko.

Hrga se prvih začetkov v sku-pini rad spominja, pravi, da jih je okolica takoj dobro spre-jela, danes pa jih vabijo na vse konce in kraje, nastopili pa so že marsikje po Sloveniji, pravi prijatelji pa so postali s kul-turniki na Igu. V skupini so člani različnih starosti, neka-teri harmonikarji imajo tudi glasbene šole, spet drugi so se igranja na harmoniko naučili pri nekaterih mojstrih igra-nja. Posebni so tudi zato, ker je med Veselimi Jožeki mogo-če slišati vse tri tipe harmoni-ke, a ženske s harmoniko pa v skupino še niso uspeli pri-vabiti. Hrga doda, da želja še ostaja, če pa se jim pridruži kaka Jožica, ki zna igrati na harmoniko, potem bo še bolj

zanimivo. Na prireditvi Veselo na Jože-fovo, ki je potekala v sodelo-vanju z družbo Radio-Ted-nik Ptuj, pa so Veseli Jožeki prvič javnosti predstavili svoj glasbeni izdelek, na katerem so želeli predstaviti mnoge zanimive melodije iz zaklad-nice slovenske ljudske glasbe ter uspešnice nekaterih slo-venskih narodnozabavnih ansamblov. Vodja projekta je bil Jožef Milošič z ekipo, ki je pripravila material za snema-nje, po tehnični in strokov-ni plati pa so svoje dodali še Jožek Milošič mlajši, Denis Godec, Alojz Fras in Andrej Grabrovec. In kot pravi Hrga, so veseli, da jim je uspelo, predvsem pa hvaležni vsem,

Veseli Jožeki so: Jožek Godec, Jožek Grabrovec, Jožek Hrga, Jožek Milošič, Jožek Milošič ml., Jožek Topolo-vec, Jožek Zavec, Aleš Belšak, Alojz Fras, Denis Godec, Andrej Grabrovec, Izidor Hrga, Milan Koletnik, Blaž Lesjak, Milan Senekovič, Rajko Urbančič, Boštjan Emer-šič in Dušan Debeljak.

Stran 71

Veseli Jožeki so zaigrali na Vidovo nedeljo.

ki so jim pomagali in jih tudi finančno podprli.Tudi Veseli Jožeki radi poma-gajo in darujejo v humanitar-ne namene, zato ni preseneti-la odločitev, da zbrani znesek na prireditvi Veselo na Jožefo-vo podarijo domači – videm-ski župniji pri nabavi novih

orgel. Hrga je ponosen, da so se tako dogovorili, čeprav je ta njihov znesek povprečen, a obstaja upanje, da bo morda vzpodbudil še koga, da poma-ga in daruje za nove orgle v župniji sv. Vida

TM

»Z velikim veseljem pomagamo naši župniji,« je ob predaji vred-nostnega čeka farnemu župniku Tarziciju Kolenku dejal Jožek Hrga.

NA[ GLAS - OBÎNA VIDEM - JUNIJ 2009NA[ GLAS - OBÎNA VIDEM - JUNIJ 2009

Praznična Vidova nedeljaLetošnja Vidova nedelja, praznik naše župnije, bo prav gotovo ostala zapisana v kroniko župnije sv. Vida, kraja in občine. Na Vidovo, 14. junija, je bilo v župniji nadvse slovesno, saj so bila gradbena dela ureditve kora in podaljšanja cerkve že uspešno zaključena. Nove pridobitve je blagoslovil minoritski provincial p. Milan Kos, ki je tudi vodil praznično mašo, v pri-digi pa župljanom zaželel, da naj bodo tudi v prihodnje veseli in pogumni kristjani.

Farni župnik p. Tarzicij Ko-lenko se je ob župnijskem prazniku zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali, posebej pa arhitektu Matiji Suhadol-cu, ki je po njegovih besedah dal najboljšo idejo, do bo to tudi zapisano v kroniko, Sil-vi Knapič, ki je vodila nadzor

nad deli, gradbenemu podjet-ju Zdenka Vinkoviča in seve-da domači občini Videm za dar, podporo in pomoč. »Orgle so naše sanje, naša skupna odločitev in obveza. Pred sabo imamo zdaj naš najvažnejši projekt, vse drugo bo moralo počakati. Hvala

Stran 72

vsem, ki jih druži ljubezen do domače cerkve. Če bodo slož-ni, se bodo orgle oglasile že ob božiču. To bo velika kul-turna pridobitev v naših kra-jih,« je med drugim povedal

farni župnik in ob tem pozval vse, ki so obljubili, da bodo darovali za orgle, da to tudi storijo.


Domačini so na oltar prinesli posebne darove, med njimi hlebec kruha, vino, cvetje, ...

Slovesno mašo na praznik svetega Vida je vodil minoritski provinci-al p. Milan Kos.

Po maši je bil pred novim vhodom v župnijsko cerkev blagoslov novih pridobitev. V imenu občine sta bila na slovesnem blagoslovu tudi podžupan Bojan Merc in direktorica občinske uprave mag. Darinka Ratajc.

Veseli Jožeki so za orgle darovali 400 evrov. Jože Hrga je župniku Tarziciju Kolenku na Vidovo podaril še vrednostni ček.

V veselem, prazničnem vzdušju je izzvenel praznik videmske žup-nije …

Documents

NG junij 09