LETO XXXII, tevilka 6, junij 2015

v obrti in podjetnitvu

SINDIKALNI BOJ ZA OSNOVNO LOVEKOVO PRAVICO - POTENO PLAO !

ZDRAVJE JE VREDNOTA !Sektor obrti zaposluje priblino 135.000 oseb, kar predstavlja 31,8 % zaposlenih v gospodarstvu.

Kot je razvidno iz spodnje tabele, predstavljajo najveje tevilo podjetij prav mikro podjetja, t.j. 109.050 podjetij, sledijo mala in srednje velika, skupaj 115.598 podjetij. Od tega je priblino 50.000 obrtnih obratov v katerih jih 20.000 poleg nosilca e zaposluje delavce. Razprenost se kae v pomanjkanju zavedanja, predvsem pa znanja o primernem izvajanju varnosti in zdravja pri delu. Zavedanje med ljudmi, z vsako aktivnostjo, ki jo sindikalne organizacije skupaj z delodajalskimi organizacijami, zdruenji izvedemo, zagotovo naraa, pa vendar se zavedamo, da

so za vsakrno aktivnost potrebna sredstva, ki jih je ob krizi, s katero se e nekaj let sooamo, al premalo. V tem pogledu so prizavedanja in razumevanje delavcev ter njihovih delodajalcev - obrtnikov, s strani Sindikata obrti in podjetnitva Slovenije ter Zdruenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, zdruena v skupnem projektu "ProZDRAV 2 - Z ozaveanjem, promocijo in sodobnimi orodji do zdravih in varnih delovnih mest." Projektne aktivnosti, ki promovirajo varna in zdrava delovna mesta, preko tevilnih aktivnosti spodbujajo k uporabi delovne, zaitne opreme, izobraujejo, predvsem pa z inovativnimi orodji olajajo izdelavo ocene tveganja (ki je hkrati brezplano in vsakomur dostopno), predstavljajo tisto dodano vrednost, pri kateri Sindikat obrti in podjetnitva z velikim veseljem vsakokrat proaktivno participira. Nujno in obvezno je, da se v aktivnosti, ki bodo poveale varna in zdrava delovna mesta, e v fazi nartovanja, organizacije in nenazadnje izvajanja varnosti in zdravja na delovnem mestu, vkljuuje tudi zaposlene. Res je, da je zakon zavezuje delodajalca, da poskrbi za prej nateto, vendar je tudi res, da lahko zgolj s skupnimi prizadevanji in z jasno zastavljenimi skupnimi cilji, le-te tudi doseemo.

Splona ugotovitev je, da morajo vsi deleniki sprejeti preventivne programe za svoje, pomeni, da jih morajo ponotranjiti kot lastno vrednoto in v zvezi z njimi odgovorno ravnati.

3 6/2015

Pomemben sindikalni boj - informacije z mednarodne konference

Zaposlovanje mladih

Pravni kotiek

v obrti in podjetnitvu

Meseno informativno glasilo SOPS t. 6 junij 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetnitvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna sluba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaroenih fotografij ne vraamo.

Zvianje pokojnine. Kako in kdo ?

Prihodnja tevilka izide julijaIz vse bi ne:

4

7

10

12

Vrednotnice 14

Sindikalna lista16

Kakni so cilji projekta ?

- Umestitev zdravja in varnosti pri delu kot eno temeljnih tem, ki morajo potekati v iroki razpravi med delodajalci in delavci kot med iro javnostjo, kot pomembna prilonost veanja konkurennosti celotne drube.

- Gre za, na nek nain neloljivo celoto, kot logino povezavo med promocijo zdravja na delovnem mestu, ki zagotavlja bolj zdravo in produktivnejo delovno silo, zaradi zdravega ivljenjskega sloga in neposredne povezave z delovnim mestom (poklicne bolezni), z namenom veanja produktivnosti, inovativnosti, ki sta kot cilja, hkrati neloljivo povezana z zadovoljnimi delavci.

- Izdelava treh novih OiRA orodij za avtoserviserje, slikopleskarje-rkoslikarje-fasaderje ter elektroinstalaterje.

Katere aktivnosti so del nalog Sindikata obrti in podjetnitva Slovenije v projektu ProZDRAV 2 ?

V sklopu projektnih aktivnosti bomo izvedli 4 delavnice / usposabljanja za delavce v obrti in podjetnitvu, od katerih bo del aktivnosti potekal na obmonih organizacijah SOPS. Nadalje bomo vseskozi poroali o izvedenih aktivnostih in rezultatih projekta, ter tako preko ozaveanja irili kulturo zavedanja pomembnosti obravnavanih tem. Ponosni smo, da smo kot socialni partnerji, tekom priprave projekta, zaznali pomembnost ozaveanja mladih, ki ele vstopajo na trg dela in jih umestili v projektne aktivnosti. SOPS bo izvedel kar 3 usposabljanja na temo varnost in zdravje pri delu, za prihodnje zaposlene v realnem sektorju. Tradicionalni ukovi dnevi, so tista aktivnost, ki je pri Sindikatu obrti in podjetnitva, najvidneja in najbolje obiskana, zato je pomembno, da nadaljujemo z aktualnimi temami pri pripravi tovrstnih posvetov delavcev ter z aktivno participacijo zaposlenih, pridobimo realen vpogled v razmere na trgu dela. Ve o projektu in projektnih aktivnostih pa v prihodnje ...UVODNA MEDNARODNA KONFERENCA PROJEKTA BO 13. JULIJA 2015 V LJUBLJANI!VABLJENI! Martin Muri, generalni sekretar SOPS

46/2015

POMEMBEN SINDIKALNI BOJ ZA TEMELJNE PRAVICE VSAKEGA DELOVNEGA LOVEKA.

Mednarodna konferenca - "Spremembadenificije minimalne plae"

Mednarodna konferenca na temo spremembe definicije minimalne plae je potekala 16. junija na sedeu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Predstavnica vlade, ministrica za delo, druino socialne zadeve in enake monosti, dr. Anja Kopa Mrak, direktor funacije Friedrich Ebert Stiftung, Dr. Max Brndle, predsednik ZSSS, mag. Duan Semoli, dr. Barbara Kresal s Fakultete za socialno delo, Ekonomske fakultete in Intituta za delo pri pravni fakulteti v Ljubljani, Thorsten Schulten, WSI, Fundacija Hans Bckler-Stiftung, predstavnik ETUC-a (Evropske konfederacije sindikatov) g. Janssen, predstavnik zdruenja delodajalcev, g. Smole ter mag. Andreja Poje, izvrna sekretarka ZSSS kot moderatorka, so v 6- urni konferenci, ki je zajemala tudi okroglo mizo s predstavitvijo sindikalnega pogleda na definicijo minimalne plae, predstavili svoje poglede in stalia.

Tematika, ki smo jo naeli prav na sindikalni strani je odprla pomembno podroje temeljnih pravic, za katere se borimo predstavniki delavskega razreda in je po naem trdnem skupnem staliu neustrezno urejena.

Foto : Mojca Matoz

5 6/2015

Krivic ne smemo trpeti! Bodimo proaktivni, skupaj lahko doseemo ve! Pridruite se nam ...

e na kratko povzamemo, zakaj je nujno potrebna sprememba definicije minimalne plae : - Minimalna plaa predstavlja plailo za opravljeno delo, torej plao.

- Minimalna plaa bi morala biti v skladu s konvencijo MOD, tako visoka, da bi zagotavljala dostojno ivljenje delavcu in njegovi druini .

- Dejstvo je, da v Sloveniji zaposleni, kljub 40 urnemu delovniku na teden, povpreno 174 uram na mesec, ne morejo preiveti in iejo socialno pomo na Karitasu ali Rdeem kriu.

- e v letu 2009 je Intitut za ekonomska raziskovanja izraunal, da odrasla oseba potrebuje 606 EUR razpololjivega dohodka, da lahko preivi. Sedaj smo e krepko v letu 2015, minimalna plaa pa znaa 604 EUR.

Z zapisanim se strinja, ministrica za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, dr. Anja Kopa Mrak, ki je tekom konference povedala, da ministrstvo razume zahteve sindikata in predlog podpira. Sama se bo zavzela za to, da se dosee dogovor med in s socialnimi partnerji, saj kot pravi, ni pravino, da nekdo, ki dela nadure, ponoi, v nedeljo, med prazniki.. dobi enako plailo kot tisti, ki dela dnevno 8. ur in gre nato domov. Po njenih besedah je nujno potrebno najti reitev, s katero bosta zadovoljni obe strani. Obenem, je poudarila, da sicer nima mandata ali dejansko oblikovanega stalia vlade glede omenjene teme, saj vlada, te pobude in vpraanja e ni obravnavala.

Joe Smole, generalni sekretar Zdruenja delodajalcev Slovenije je povedal, da na zdruenju jemljejo viino minimalne plae in spremembe, ki so z njo povezane zelo resno. Dejal je, da bi minimalna plaa morala ostati zakonska kategorija, ki bi se morala reevati med socialnimi partnerji. Naini usklajevanja so indeksacija, pogajanja in posvetovanja. elijo, da pride do sooenj, do predstavitve stvari skozi socialni dialog.

Ob tem je treba poudariti nujnost irokega konsenza predvsem na ravni socialnih partnerjev, predvsem pa na korektnost socialnega dialoga, ki ne sme biti zgolj navidezni (tako reko monolog z navideznimi primesmi dialoga). Nadalje je g. Smole, dejal, da je predpogoj za to, da sedemo za pogajalsko miz, v uskladitvi kakno definicijo minimalne plae potrebujemo, saj z dosedanjo nismo ve zadovoljni. Minimalna plaa ni samo stvar zaposlenega in drave, ampak tudi tistega, ki jo plauje. Gre za to da se dogovorimo in najdemo skupno reitev in to dolgorono.

Mag. Andreja Poje, ZSSS, je dejala, da je minimalna plaa izredno pomembna za zaito delavcev.

Minimalna plaa je plaa za opravljeno delo in ne darilo ali socialni korektiv !

66/2015

Glavni problem minimalne plae je njena definicija, ker se vanjo vtevajo tudi vsi dodatki, zato je odprava teh krivic nujno potrebna (in za tem staliem sindikati trdno stojimo op.p.).

Nain, zakaj smo sindikati izbrali tovrsten nain odpiranja teme je v tem, da socialni dialog ni bil mogo in da delodajalske ter delojemalske strani v socialnem sporazumu niso uspele sprejeti dogovora. Mag. Pojetova je poudarila samo v bistvu edina evropska drava, kjer so v minimalno plao vkljueni tudi vsi dodatki in da pri tem nikakor ne gre za sploen dvig minimalne plae ampak samo za odpravo krivic. Opozorila je tudi, da so najbolj proti tisti, ki imajo najveje dobike in plae.e bo sindikalni predlog na Vladi podprt, bo dejansko odpravljena velika krivica ljudem.

Kje se skrivajo kljuni problemi ?

V sami definiciji minimalne plae, ki je definirana za polni delovni as, zaradi esar vsi zaposleni, prejemniki minimalne plae, prejmejo enako plailo ne glede na to, v kaknih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega asa, delajo.

Tista oseba, ki dela ponoi, v nedeljo, ali za praznike, prejme enako plailo kot tisti, ki v teh pogojih ne dela. Plailo je enako.

Sindikati predlagamo izvzem dodatkov za neugodni delovni as : za nono, nedeljsko in praznino delo.Krivic ne smemo trpeti!

Bodimo proaktivni, skupaj lahko doseemo ve, zato pozivamo nae lane SOPS in tudi druge, ki redno prebirate Delavca oziroma obiskujete spletno stran sops, se udeleujete aktivnosti SOPS, sindikalne zaupnike, sekretarje obmonih organizacij, ipd., da s 1. septembrom 2015, ko se prino zbirati podpisi za spremembo zakona, prispevate svoj podpis za temeljno pravico vsakega delovnega loveka poteno plailo za poteno delo.

Kljub vsemu, pa kot odgovorni socialni partnerji, upamo, da se bodo v prihodnje vse kljune zadeve uspele reevati s socialnim dialogom, katerega namen je usklajevanje prav tovrstnih vpraanj.

Alenka Gajski, izvrna sekretarka SOPS

7 6/2015

Kako si lahko zviate pokojnino ?

Na to lahko raunajo upokojenci, ki so sodelovali pri notranjem odkupu podjetij

Ve tiso upokojencem, ki so med lastninskim preoblikovanjem podjetij v devetdesetih letih sodelovali pri notranjem odkupu ter iz plae financirali nakup delnic podjetja, v katerem so bili zaposleni, bodo na novo odmerili pokojnine. Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje smo preverili, kdo lahko zaprosi za nov izraun pokojnine, kako in do kdaj.

Pri nekaterih upokojencih je bilo z revizijo ugotovljeno, da so delnice v notranjem odkupu vplaali z delom plae, ki se vteva v pokojninsko osnovo, a to ni bilo upotevano pri odmeri njihovih pokojnin. Zdaj Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) k vnovini odmeri pokojnin zavezuje odloitev ustavnega sodia. To je odloilo, da plao sestavljajo tudi tisti deli pla, ki so bili namenjeni za notranji odkup.

1. Katerim upokojencem bo Zpiz na novo odmeril viino pokojnine?

Do tega so upravieni upokojenci, ki so sodelovali pri notranjem odkupu v podjetju, v katerem so bili zaposleni, nakup delnic podjetja pa so financirali z delom pla, ki so bile izplaane v skladu z osnovami in merili za delitev pla (plaani so bili prispevki).

2. Bodo pokojnine na novo izraunali vsem, ki so bili zaposleni v podjetjih, kjer je bil izveden notranjiodkup?

Ne. Pogoj je, da so upokojenci v podjetju, kjer so bili zaposleni, res sodelovali pri notranjem odkupu ter delnice plaali iz pla.

3. Kaj pa upokojenci, ki so takrat delnice podjetij kupili s certifikatom?

Upokojenci, ki so delnice kupili s certifikatom, niso upravieni do nove odmere pokojnin. Prav tako do nove odmere niso upravieni upokojenci, ki so delnice kupovali na trgu vrednostnih papirjev.

4. Kje je mogoe dobiti seznam podjetij?Na strani [www.zpiz.si] je seznam podjetij, za katera je e ugotovljeno, da so bila sredstva za notranji odkup vplaana v skladu z osnovami in merili kot del plae, ki se vteva v pokojninsko osnovo. Upokojencem, ki so bili zaposleni v podjetjih s seznama in so v njih sodelovali pri notranjem odkupu, bo Zpiz na novo odmeril pokojnine po uradni dolnosti. Na (nedokonnem) seznamu so na primer AMZS, Delo, Gorenje, Intereuropa, Lek, Sanolabor, ito...

5. In e podjetja, kjer ste sodelovali pri notranjem odkupu, ni na seznamu?

Za te primere je na strani [www.zpiz.si] objavljen obrazec (zahteva za revizijo podatkov in ponovno odmero pokojnine). Vloiti ga morajo tisti upokojenci, ki so z delom plae kupili delnice v notranjem odkupu podjetja, kjer so bili takrat zaposleni, a podjetja ni na seznamu. e podjetja ni na seznamu, to pomeni, da revizija e ni bila izvedena.

86/2015

6. Morajo res vsi upravienci uradno zaprositi za nov izraun pokojnin?

Ne. Zahteve (obrazca) ni treba vloiti upokojencem, ki so sodelovali pri notranjem odkupu podjetij, e navedenih na seznamu na spletni strani zavoda ( [www.zpiz.si] ). Njim bo zavod na novo odmeril pokojnino po uradni dolnosti. Je pa obrazec namenjen upokojencem, ki so sodelovali pri notranjem odkupu podjetja, v katerem so bili zaposleni, a ga ni na seznamu. Ti upokojenci morajo izpolniti obrazec in vlogo oddati na Zpiz.

7. Kaj pa upokojenci, ki so sodelovali pri notranjem odkupu podjetij, ki jih ni na seznamu in sopropadla?

Pokojninski zavod bo pri reevanju zahtev za revizijo za podjetja, ki so e izbrisana iz poslovnega registra, poskual najti njihove pravne naslednike oziroma arhivsko dokumentacijo, na podlagi katere bo lahko ugotovil, ali je notranji odkup podjetja potekal z deli pla, ki so bile izplaane v skladu z

osnovami in merili za delitev pla.

8. Do kdaj je treba vloiti zahtevek (obrazec) za novo odmero pokojnine?

Skrajni rok, da upravienci oddajo vlogo, je 29. junij 2015, pojasnjujejo na Zpizu.

9. Je mogoe zahtevek osebno vloiti na kateri od obmonih enot Zpiza?

Da. Vlogo je mogoe osebno oddati na vseh enotah Zpiza - tudi v etrtek, ko ni uradnih ur. Za oddano vlogo prejmete potrdilo.

10. Je mogoe izpolnjen obrazec skenirati in ga poslati po e-poti?

Kot pravijo na Zpizu, skenirana vloga, poslana po e-poti, teje kot vloena, vendar bo treba vlogo e osebno podpisati (dopolnitev vloge). Vlogo je mogoe poslati na naslov informacije@zpiz.si - poiljatelj prejme povratno e-pismo.

9 6/2015

__________________________________________________________________________________

11. Kam je mogoe zahtevek poslati po navadni poti?

Vlogo je mogoe poslati na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, 1518 Ljubljana, ali na katerokoli obmono enoto ali izpostavo zavoda.

12. Bo nova odmera pokojnine opravljena po starih pogojih? Je mogoe zamenjati upotevana leta?

Da. Vnovina odmera bo opravljena po predpisih, veljavnih v asu upokojitve. Z upotevanjem dela plae, namenjene za notranji odkup, se lahko spremeni zaporedje let, ki pomenijo najugodneje povpreje pla in so pokojninska osnova, od katere se odmeri pokojnina.

13. Kdaj bodo upokojenci izvedeli novo viino pokojnine?

Upokojenci, ki so sodelovali pri notranjem odkupu podjetij, ki so e na seznamu, bodo prejeli odlobo o vnovini odmeri pokojnine predvidoma do konca junija 2015. Odloba bo izdana v primeru, da del pla, namenjen za notranji odkup, e ni bil vtet v pokojninsko osnovo, pravijo na Zpizu.

14. Koliko bodo vije pokojnine?

Pri posameznih podjetjih bo razlika v viini pokojnine za njihove upokojence obutna, saj so za notranji odkup namenili velik del plae. Pri nekaterih bo razlika majhna in bo pokojnina vija za nekaj odstotkov.

15. Kdo lahko priakuje tudi poraun?

Poraun lahko priakujejo samo tisti upokojenci, ki so zahteve za vnovino odmero pokojnin vloili v minulih letih oziroma pred 30. aprilom 2015, ko je bila v Uradnem listu objavljena odloba ustavnega sodia, ter so njihovi postopki e vedno odprti. Drugi upokojenci, ki bodo zahtevke vloili po 30. aprilu 2015, bodo - e bo njihov zahtevek ugodno reen - dobili vijo pokojnino le za naprej, porauna pa ne.

16. Kaj lahko storijo dedii, e je upokojenec, ki ima odprt tak postopek, pred nedavnim umrl?

V konkretnem primeru izdaje odlobe o novi odmeri starostne pokojnine gre po naem mnenju za nepodedljivo pravico in tudi po staliu sodne prakse v taknem primeru nadaljevanje postopka z dedii ne pride v potev. Pravica uivalca pokojnine do nove odmere pokojnine namre s smrtjo ugasne in je tudi dedii ne morejo uveljaviti. Po dolobi 6. odstavka 111. lena ZPIZ-2 se lahko podedujejo le zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uivalca pravice e niso bili izplaani. V konkretnem primeru pa ne gre za takno situacijo, saj pokojnemu pravica do ponovne odmere e ni bila priznana, so pojasnili na Zpizu.

17. Kaj nove obveznosti pomenijo za pokojninsko blagajno?

Ve bo znanega, ko bodo znova odmerjene vsaj tiste pokojnine, ki jih bo zavod odmeril po uradni dolnosti, pravijo na Zpizu. Takih primerov je est do sedem tiso. Koliko je drugih primerov, ni znano.

Vir : Finance, Albina Kenda

106/2015

Zaposlovanje mladih

Po usposabljanju delo dobi ve kot 70 odstotkov mladih

Pri zaposlovanju mladih so dravne subvencije in olajave dobrodola pomo, vendar bosta le gospodarska rast in oblikovanje ustreznega poslovnega okolja dala nove trajne zaposlitve

Predvidoma v prvi polovici leta bo zavod za zaposlovanje objavil novo javno povabilo v programu Prvi izziv za leto 2015, Srbija pa je pred nedavnim, po letu dni premora, znova uvedla spodbude za nove zaposlitve. Statistika kae na pozitivne premike pri znianju brezposelnosti mladih, ki je po podatkih Svetovne banke v regiji najnija v Sloveniji in najvija v BiH, kjer presega 60 odstotkov.

Da bi zniali stopnjo brezposelnosti med mladimi in da bi zagotovili njihovo zaposlovanje za nedoloen as, drave sprejemajo zakone ter ponujajo subvencije in olajave. Slovenija in Srbija zagotavljata olajave za dve leti, Hrvaka pa za pet.

Na slovenskem zavodu za zaposlovanje pravijo, da redno spremljajo uinke aktivne politike zaposlovanja.

Ko gre za subvencije, ima slubo, po njihovih podatkih, mesec po poteku subvencije 72 odstotkov mladih, za zaposlitev katerih je delodajalec dobil subvencijo.

Kot najuinkoviteji pri pomoi pri zaposlovanju mladih se je pokazal program usposabljanja na delovnem mestu, kjer za leto 2013 opaajo 74,5-odstotni izhod v zaposlitev v asu enega leta po vkljuitvi v program, na Hrvakem je ta dele 53-odstoten, v Srbiji pa teh podatkov nimajo.

Predvsem pomo pri strokih dela

V zvezi s subvencijami pa na slovenski gospodarski zbornici (GZS) ocenjujejo, da je pri nas vsaj polovica tovrstnih zaposlitev posledica ponujene subvencije. lani zbornice so naeloma zainteresirani zanje, vendar poudarjajo, da samo subvencija ni kljuni motiv za zaposlitev mladega, pravi Tatjana erin, izvrna direktorica GZS za socialni dialog.

S tem se strinjata manja podjetnika, ki se ne elita izpostavljati javnosti. Eden je subvencije izkoristil, ko je e tako ali tako nameraval zaposlovati, sredstva so mu le koristila, in to precej, pri nijih strokih dela.

Drugi je proti subvencijam in se zanje ni nikoli odloil. Ker ima e tako teave z iskanjem kakovostnega kadra, pogoji subvencije zanj pomenijo oviro bolj kot sredstva prednost. Kaj bi lahko naredil, e bi ugotovil, da mi zaposleni ne ustreza, pogoji pa zapovedujejo, da ga moram obdrati leto dni? Ne, hvala, pravi.

11 6/2015

Vidimo torej, da konkurenna prepoved na eni in konkurenna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega testa. Medtem ko se veina strokovnjakov strinja, da je konkurenna prepoved legitimno zakonsko doloilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da

mu vmes ne skae ez plot, pa so mnogi mnenja, da je konkurenna klavzula sporneja, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato

je prav, da se uporablja omejeno in le v upravienih primerih.

Spodbude za vijo zaposlenost niso dovolj

Kot natanneje pojasnjuje erinova, imajo mladi ob sorazmerno poznem vstopu na trg dela pogosto zelo malo delovnih izkuenj, kar je velika pomanjkljivost, in tudi tudentsko delo motivira pozno vkljuevanje v redne oblike dela, zato sodimo, da bi moral zakonodajalec na tem podroju narediti resne sistemske spremembe.

Program Strokovna praksa je bolj socialne narave

V aktivni politiki zaposlovanja mladih v Srbiji se je med vsemi programi za najboljega izkazala Strokovna praksa, vendar so proraunska sredstva skromna, celo tirikrat nija od tistih v razvitih dravah EU z obutno nijo stopnjo brezposelnosti mladih.

Kljub temu ta program strokovne prakse v srbskem podjetju Impol Seval, katerega veinski lastnik je slovenski Impol, ocenjujejo kot bolj socialne narave in bolj ustreza majhnim in srednjim podjetjem. Pa vendar, pravijo v srbskem zdruenju delodajalcev, subvencija pomeni kompenzacijo delodajalcu za as in sredstva za usposabljanje zaposlenega.

Ljudje se preprosto ne elijo uiti

Delodajalci imajo velike teave pri iskanju mladih kadrov. Direktor manjega slovenskega podjetja za proizvodnjo vzmeti, ki je proti subvencijam, pravi, da se s tem vpraanjem bojuje e leta. Medtem ko iri proizvodnjo, ne more najti loveka, ki bi ostal dlje asa, eprav so plae njegovih zaposlenih vije od povpreja. Potem ko mine kakno leto, da novega zaposlenega usposobimo in lahko samostojno dela, ta ree, da to delo ni zanj, in teh primerov je veliko. Ljudje se preprosto ne elijo uiti. Ne vem, zakaj, pojasnjuje svojo izkunjo.

V akanju na reformo izobraevanja podjetja uvajajo svoj sistem

V Impolu Sevalu v Srbiji so morali uporabiti drug model dela na podroju dela s lovekimi viri. Usmerjen je k izboljevanju sposobnosti zdajnjega kadra in zaposlovanje novega v primerih vejih potreb, predvsem zaradi pomlajevanja podjetja, k selekciji in pripravi novozaposlenih po posebnih programih, je povedala Gordana Savi.

Zaradi strukturnih neskladij med ponudbo in povpraevanjem na trgu dela je nujna temeljita sprememba na podroju izobraevanja, tudi dualnega sistema, opozarja erinova iz GZS. Ta opozorila posluamo e leta in velja za vse drave regije.

Ukrepi za mlade morajo vkljuevati stareje od 24 let

eprav podatki o brezposelnosti mladih veljajo za ljudi do 24. leta starosti, so se tevilne drave lanice, tako tudi Hrvaka, odloile, da v ukrepe vkljuijo tudi tiste v starostni skupini od 25 do 29 let, in sicer zaradi podaljanega izobraevanja oziroma ker ima tudi ta skupina teave pri vstopu na trg dela, pojasnjujejo na hrvakem zavodu za zaposlovanje.

Po podatkih Eurostata se je stopnja brezposelnosti mladih na Hrvakem zniala z 51,5 odstotka v letu 2013 na 45,5 odstotka lani, v Sloveniji s 22,8 na 20,4 odstotka.

126/2015

Subvencije in olajave, kjer so e mogoe prijave

Program Iz faksa takoj praksa omogoa delodajalcem spodbude za prvo zaposlitev mladih brezposelnih z izpopolnjevanjem za konkretno delo.

Ukrep Prvi izziv je namenjen izkljuno iskalcem prve zaposlitve, starim do 30 let, omejen je na vzhodno Slovenijo. Novo javno povabilo za leto 2015 bo objavljeno predvidoma v prvi polovici tega leta.

Drugo javno povabilo Delovni preizkus za mlade 2015 je bilo objavljeno 19. januarja in je odprto do porabe milijona evrov sredstev oziroma najdlje do 10. septembra.

Oprostitev plaila prispevkov lahko delodajalci uveljavljajo do konca leta in velja za vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjenimi za nedoloen as z brezposelnimi mladimi, starimi do 30 let.

Pravni kotiek - S sklenitvijo delovnega razmerja pridobite tudi pravico do dopusta.

Temu se ne morete odpovedati, razen izjemoma pa ga morate porabiti do 30. junija prihodnje leto.

Torej, letos imate e do konca tega meseca as, da izkoristite lanski dopust, e ga e niste v celoti.

Vsak delavec, ki ima pogodbo o zaposlitvi (je torej v delovnem razmerju), ima tudi pravico do letnega dopusta s plailom stoodstotnega nadomestila plae, delodajalec pa mora delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplaati regres za letni dopust najmanj v viini minimalne plae, pojasnjuje odvetnica Katja Novak iz odvetnike pisarne Peanac in Rakun.

Koliko letnega dopusta imate?

Zakon o delovnih razmerjih v 159. lenu doloa, da dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti kraji od tirih tednov, ne glede na to, ali delate polni ali kraji delovni as. Minimalno tevilo dni je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu delavca. Oziroma kot pojasnjuje Novakova, e delate denimo pet dni v tednu, vam pripada minimalni letni dopust 20 dni, e delate tiri dni v tednu vam pripada minimalno 16 dni in tako naprej.

13 6/2015

Stareji delavci, invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delavci, ki varujejo in negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo druinske prejemke, imajo pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta. Za vsakega otroka, mlajega od 15 let, pa je delavec upravien do enega dodatnega dneva letnega dopusta.

Zaposleni s oloobveznimi otroki imate pravico tudi do izrabe vsaj tedna dni dopusta v asu olskih poitnic, pri emer delodajalec lahko odree izrabo dopusta v tem asu le, e bi vaa odsotnost resneje ogrozila delovni proces, pravi Ana Marija Pavlovi iz podjetnikega oddelka Date.

Koliko dopusta si lahko prenesete?

Za tekoe koledarsko leto je treba dopust porabiti do 30. junija prihodnje leto. Oziroma do letonjega 30. junija morate porabiti lanski dopust. V tekoem letu morate izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa si lahko prenesete v prihodnje leto. Seveda pa obstajajo izjeme. Zaradi bolezni, pokodbe, porodnikega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka si lahko dopust prenesete tudi do 31. decembra, pojasnjuje Novakova. e teh izjem ni, vam stari dopust po koncu junija pa zapade.

V praksi se tudi dogaja, da se delavec in delodajalec dogovorita za podaljanje roka izrabe starega dopusta, vendar le, e se obe strani strinjata. Delodajalec mora izrabo starega dopusta omogoiti le do 30. junija, pozneje ni ve njegova dolnost, ampak je prepueno njegovi volji ali soglasju z delavcem, e pojasnjuje Novakova.

Se dopustu lahko odpoveste in dobite zanj denarno nadomestilo?

Dopustu se ne morete odpovedati, pravi zakon o delovnih razmerjih. Ta izrecno doloa, da izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, ni veljavna. Prav tako ni veljaven sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja, pojasnjuje Pavlovieva. Letni dopust morate torej izrabiti in ga ne morete nadomestiti s plailom.

e se je delovno razmerje konalo, potem vam zakon dovoljuje, da se z delodajalcem pisno dogovorite o denarnem nadomestilu, pojasnjuje Novakova in dodaja, da gre tu za primere, ko se denimo z delodajalcem dogovorite za plailo namesto izrabe dopusta v odpovednem roku. e namre pride do prenehanja delovnega razmerja delavcu po volji in odloitvi delodajalca, pa delodajalec delavcu (kljub njegovi pronji) do prenehanja delovnega razmerja ne omogoi izrabe celotnega preostalega letnega dopusta, lahko delavec po prenehanju tudi s tobo pred delovnim sodiem zahteva plailo denarnega nadomestila za neizrabljene dneve dopusta, dodaja Novakova.

elite iti na dopust za ves mesec?

Naeloma lahko vseh 20 dni dopusta izkoristite v enem kosu, pravi Pavlovieva. Delodajalec tega sicer ni zavezan omogoiti, mora vam le omogoiti izrabo celotnega dopusta do konca koledarskega leta, ne pa tudi izrabe v skupnem trajanju ve kot dva tedna, pojasnjuje Novakova. e torej elite iti za mesec dni na dopust, je to predvsem stvar dogovora med vami in vaim delodajalcem. Pavlovieva opozarja, da morate pri nartovanju takega dopusta upotevati tudi delovni proces pri delodajalcu. Zato je v vsakem primeru priporoljiv in potreben pravoasen dogovor z delodajalcem, e dodaja Pavlovieva.

Vir : TopJob - Finance

146/2015

Koliko so vredne vrednotnice ?Pred vami je hipotetien izraun, koliko nas stane e ena birokratska reitev problema delo na rno

Kaj nam prinaajo vrednotnice za osebno dopolnilno delo? Podjetnica Tjaa Knap Mari pravi: Dodatno birokracijo in dodaten stroek. Pa da ne boste mislili, da je to le dodaten stroek za biznis. Kot kaejo nai hipotetini izrauni, tudi za proraun, eprav naj bi vrednotnice vsaj nekoliko zajezile delo na rno. Do zdaj je bilo v sistemu plaanih za okoli 23 tiso evrov prispevkov, samo stroek dela javnega aparata s samim sistemom vrednotnic pa je bil po naih izraunih okoli 90 tiso evrov. Torej imamo le s sprotnim delom tirikrat toliko strokov, kot je koristi. Pri emer sploh nismo teli enkratnih, zagonskih strokov, ki - tudi s spremembo programske opreme - znaajo okoli 270 tiso evrov.

Na ministrstvu za delo, ki ga vodi Anja Kopa Mrak, sicer pravijo, da je analiza nove ureditve e prenagljena. Do konca junija namre velja prehodno obdobje, ko lahko tisti, ki so osebno dopo-lnilno delo opravljali e pred nov-o ureditvijo (torej pred novim letom), to opravljajo e po starem. Marca lani je imelo osebno dopo-lnilno delo priglaenih 9.391 oseb,vendar pa najbr e zdale vsi niso bili aktivni (torej niso prija-vili dohodka iz dejavnosti).

Letos je osebno dopolnilno delo prijavilo 1.648 posameznikov, izdanih pa je bilo 2.576 vredno-tnic, so nam podatek posredovali s finanne uprave (Furs).

OCENE :

Za vsako do zdaj izdano vredno-tnico smo ocenili, da postopek na upravni enoti traja okoli 15 minut. Tako smo ocenili stroek dela uslubencev, ki postopke opravljajo. Enako smo ocenili tudi stroek obdelave poroil, ki jih morajo zavezanci polletno poiljati fina-nni upravi, pri emer smo oce-nili, da ta za preverjanje, kontroloin druge administrativne posege potrebuje okoli pol ure dela. Z ministrstva za javno upravo so nam sporoili, da se pri njih stem podrojem ukvarjajo trije,

15 6/2015

DAVNE OLAJAVE1. Splona olajava

Viina skupne splone olajave je odvisna od viine skupnegadohodka v letu 2015:

e znaa skupni bruto dohodek znaa splona olajava v evrih/meseno v evrih/meseno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajave v evrih/mesenoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajava za rezidenta, ki se izobrauje in ima status dijaka ali tudenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrevanega druinskega lana 203,08

za vzdrevanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrevanega otroka 220,77za tretjega vzdrevanega otroka 368,21za etrtega vzdrevanega otroka 515,65za petega vzdrevanega otroka 663,09 za vse nadalj nje vzdrevane otro ke se olajava gle de na viinoza pred ho dne ga vzdreva ne ga otro ka povea za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplaa glavni delodajalec, se za leto 2015 izrauna na podlagi Pravilnika o doloitvi olajav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, t. 94/14

e znaa neto davna znaa dohod ni na osno va v evrih/meseno v evrih/mesenonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

a ne polni delovni as, zato smo ocenili, da je to delo tiri dosedanje mesece opravljal en uslubenec. Podobno smo predvideli, da se z urejanjem baze ponudnikov dopolnilnega dela na AJPES ukvarja en zaposleni.

Stroke sestavljanja zakona in dveh podzakonskih aktov smo ocenili.

Pri strokih sprejema zakona pa smo ocenili as, ki so ga za vse postopke porabili ministri na vladi in poslanci v parlamentu, ter izraunali, koliko stane ta njihov as glede na stroek njihovega dela. Priblino smo ocenili, da je bila za srejetje v vladi, prvo obravnavo in drugo obravnavo v parlamentu potrebna po ena ura dela poslancev, kar je zelo malo glede na posredovane amandmaje. Prav tako smo ocenili, da se je komisija MDT z zakonom ukvarjala okoli dve uri. K zakonu je bilo namre danih ve kot 40 dopolnil.

Tretja obravnava je poslancem vzela manj asa, saj v tej fazi ni ve razprave. Pripisali smo jim pol ure dela.

Stroek potrebne prilagoditve programske opreme je bil razkrit v predlogu zakona.

Drava je za delo z vrednotnicami porabila skoraj tirikrat ve, kot je dobila denarja. Res je sicer, da so vrednotnice e v zagonski fazi in da se bo izkupiek poveal, vendar pa se bo s tem zvial tudi stroek. Ni kaj poceni ni bila uvedba vrednotnic. Po oceni je sprejetje zakona o prepreevanju dela in zaposlovanja na rno z dvema podzakonskima aktoma stalo vsaj 78 tiso evrov. V to smo vteli stroek sestavljanja zakonov in aktov, delo vlade in obravnave v parlamentu. Dodatnih 197 tiso evrov pa je dravo stala prilagoditev programske opreme. Ta stroek je razviden iz gradiva, ki ga je vlada ob sprejetju zakona poslala v parlament.

Vrednotnice pomenijo dodatno birokracijo in dodaten stroek. En dan pokojninske dobe na mesec oziroma 12 na leto tudi ni nobena reitev. Tudi devet evrov za vrednotnico na mesec za marsikoga niti ni majhen stroek.Tjaa Knap Mari, ProDomiVir : Finance, Karel Lipnik , Tanja Smrekar , pela Miku

166/2015

SINDIKALNA LISTA -JUNIJ 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 15,02 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26

1.2. Dnevnice za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 17,00 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20

2. Kilometrina:Za prevoz na slubenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaa povrailo strokov prevoza zavsak kilometer: 0,37

3. Nadomestilo za loeno ivljenje:- po KP za obrt in podjetnitvo ter po KP med delavciin drubami drobnega gospodarstva 334,00

4. Prenoevanje:Stroke prenoevanja dobi delavec povrnjene v viinizneska na predloenem raunu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):v viini 100% cene javnega prevoza

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v viini 65% cene javnega prevoza.

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15

7. Nagrade dijakom in tudentom na praktinem usposabljanju:letnik dijak tudentprvi 90,00 170,00 drugi 120,00 170,00 tretji in etrti 150,00 170,00

Nagrade ne izkljuujejo tipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetnitvo

(od 01. 01. 2014 naprej): lan SOPS: nelan:- za deset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 614,72 461,04

- za dvajset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 922,07 768,40

- za trideset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 1.229,43 1.075,75

b) 614,72

po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu -za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetnitvo ter KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva 3073,58 (oziroma v viini dveh povprenih mesenih pla delavca za pretekle tri mesece, e je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomo: 1536,79

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetnitvo najmanj 798,64- po KP med delavci indrubami drobnega gospodarstva najmanj 798,64

najve 1080,77

Po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije je znaala povprena mesena plaa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v aprilu bruto 1543,95 oziroma neto 1005,52, za obdobje II-IV pa bruto 1536,79 oziroma neto 1001,19 .

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNITVO Skladno z 59. lenom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo (Ur. l. RS t. 92/2013) znaa najnija osnovna plaa od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred II. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razredV. tarifni razred VI. tarifni razredVII. tarifni razredVIII. tarifni razred

*

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in drubami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, t. 94/2010) znaa izhodina plaa od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 II. tarifni razred 635,42 III. tarifni razred 713,42 IV. tarifni razred 809,61 V. tarifni razred 897,36 VI. tarifni razred 1.070,16 VII. tarifni razred 1.215,08 VIII. tarifni razred 1.449,16 IX. tarifni razred 1.739,00

*Najnije osnovne plae po tej KP se v mesecu februarju tekoegakoledarskega leta poveajo v viini povprene letne stopnje rasti cen ivljenjskih potrebin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statistinega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba priteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in tekih pogojev dela.

MINIMALNA PLAA: Minimalna plaa za zaposlenega, ki dela polni delovni as, je od 1. januarja 2015 naprej doloena v

viini bruto 790,73 .*

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

922,07

1229,43

586,92 610,17641,64656,37695,97797,83933,631046,79

Ker povprena letna inflacija v obdobju januar - december 2014 v primerjavi z obdobjem januar-december 2013 ni presegla 0,5 %, so najnije osnovne plae po tej kolektivni pogodbi in osnovne plae delavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNITVUPOSTANITE LANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetnitvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vae plae in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povraila strokov prevoza na delo in iz dela, viino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoi, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vkljuno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni poloaj,vas vabimo, da se nam pridruite!

lani sindikata imajo zagotavljeno brezplano pravno pomo pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reevanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomojo mediacije ali arbitrae.

SKUPAJ BOMO MONEJI!Za podrobneje informacije o vlanitvi v Sindikat obrti in podjetnitva in njegovem delovanju se obrnite na obmono organizacijo sindikata, ki vam je najblija:Osrednjeslovenska obmona organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Obmona organizacija GorenjskaPotna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SeanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija SavinjskaGledalika 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija PomurjeKardoeva 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Podravje in KorokaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

aleko-savinjski sindikati Preernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Obmona organizacija Spodnje Podravjeukova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

OBVESTILOMIRNO REEVANJE SPOROV V OBRTI IN PODJETNITVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so lani Zdruenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo reitev na sodiu, posluite mirnega reevanja sporov s posredovanjem ali arbitrao, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenijein

Zdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ.

Za podrobneje informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DEL DOHODNINE NAMENITE SINDIKATU!

Vsak davni zavezanec, ki plaa dohodnino, lahko delek te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v dravno blagajno za financiranje razlinih humanitarnih, kulturnih in drugih splono koristnih drutev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo in ga poslati na na-slov Davna uprava RS, p. p. 107, Davna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davno izpostavo.

DONACIJA VAS NI NE STANE!Vsi, ki se boste odloili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tnitva Slovenije, nam sporoite va naslov na tel. t.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo e izpolnjen obrazec, ki ga morate le e podpisati in poslati na omenjeni naslov davne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoi delav-cem, ki ivijo v tekih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesree. Za vao donacijo se vam v imenu delavcev e vnaprej zahvaljujemo!

Blank PageBlank PageNeimenovan