Kočevar junij 2012

Kočevar junij mmxii 1

št. #25Brezplačni časopis

občin Kočevje & Kostel6.300 izvodov | junij, mmxii

Anže Kobolakočevskirokodelec

TVKočevje.si Prva slovenska lokalna internetna televizija

Emil Kobolakočevskirokodelec

Odslej z globaminad prekrškarje

150

le

t s

ta

ro

ne

čK

o h

ra

ni

dr

už

ina

Ko

Bo

la

f

ot

o: t

om

až

Po

dl

og

ar

2 www.e-utrip.si [email protected]

Medijskisponzor:


1. od 9.00 do 16.00 urePreizkus trkov, simulator vožnje s skuterjem in osebnim avtomobilom, prevračalnik, otroški varnostni sedeži, nasveti inštruktorjev AMZS centra varne vožnje, preskus psiho sposobnosti s posebnimi očali

2. od 9.00 do 16.00 ureVozilo za pomoč na cesti AMZS baze in včlanjevanje AMD Kočevje in AMZS

3. ob 9.00 uriUstvarjalni kotiček za otrokeSpoznavanje prometne varnosti za otroke in odrasle skozi pobarvanke in ogled kratkih filmov, (tudi twister). AMD Kočevje in AMZS

4. od 10.00 do 13.00 ureVožnja s trial motorčki, pod vodstvom inštruktorja AMZS, za otroke od 6 do 8 let

5. ob 11.00 uriPredstavitev mladih kolesarjev – spretnostna vožnja na poligonu AMD Kočevje in osnovne šole

6. ob 9.00 uriProgram osveščanja in preventive - različnost je zakon:Vzroki poškodb in opozarjanje na nevarnost v prometu (izpovedi članov) vozičkarji in ovire, kolesarji invalidi Društvo paraplegikov Ljubljanske pokrajine

7. od 9.00 do 16.00 urePolicija se predstavi Policijska postaja Kočevje

8. ob 12.00 uriPredstavitev reševanja poškodovanca v prometni nesreči Reševalci in gasilci Kočevja

9. ob 11.30 uriPredstavitev diplomske naloge »Povečanje zaznavnosti križišča« (odcep novomeške ceste v Kočevju) Damnjan Prnjaver, študent fakultete za arhitekturo v Ljubljani

Projekt SOL – rešujemo življenja se izvaja v okviru programa Central Europein je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

V SOBOTO 16. JUNIJ 2012 BO V TURISTIČNEMUCENTRU KOČEVSKO JEZERO, TRDNJAVA 3, KOČEVJE

VARNOST KOT JE ŠE NISTE POZNALIDRUŽINSKA URA AMZS


01 477 20 00www.nlb.si/poslovni-paket

1 letobrezplačno

vodenje računa

za nove

stranke

½pristopnina za

NLB Proklik

1 letobrezplačni

varnostni

SMS

Za vse, ki verjamete v uspeh… svojega podjetja, ima NLB na voljo široko paleto storitev, zbranih v NLB Poslovnem paketu. Z njimi boste hitro, varno in preprosto upravljali svoje bančno poslovanje, hkrati pa bo za vas skrbel in vam s strokovnimi nasveti pomagal tudi osebni poslovni skrbnik.

Z NLB Poslovnim paketom lahko svoje poslovanje prenesete na zgolj eno mesto in s tem zagotovite prvovrstno poslovno in osebno obravnavo. Ne spreglejte številnih dodatnih ugodnosti.

NLB

d.d

., Tr

g re

publ

ike

2, 1

000

Ljub

ljanaNLB Poslovni paket


IZDAJAstudio utriP d.o.o.trata XiV/6, 1330 KočeVJe

VPISANI V RAZVID MEDIJEV:1531

UREDILiVan gaBrič

OBLIKOVANJE IN PRELOMgaŠPer Premože

OGLASNO TRŽENJEana ŠaBič

UREJANJE VSEBINKatarina turKoVič

AVTOR FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICItomaž Podlogar

SOUSTVARJALCIalenKa somensaryBlaž marinčičdarJa ValenčičJože maJesmateJa torBarmiha Kolaričnina ŠtaudoharPetra ŠolarroK Bosinatina KotniKtina ZaJctomaž Podlogar

TISKKVm grafiKa, riBnica

NAKLADA ČASOPISA KOČEVARUTRIP OBČIN KOČEVJE & KOSTEL6.300 iZVodoV

NAKLADA ČASOPISA KROŠNJARUTRIP OBČIN RIBNICA, SODRAŽICA, LOŠKI POTOK & VELIKE LAŠČE5.400 iZVodoV

ZA OGLAŠEVANJE POKLIČITE:070 899 [email protected] ŠaBič

VSE PRAVICE ZADRŽANE. PONATIS CELOTE ALI POSAMEZNIH DELOV JE DOVOLJEN LE S PRIVOLJENJEM IZDAJATELJA.

ZA MOREBITEN OBISK TISKARSKEGA šKRATA SE VAM GLOBOKO OPRAVIČUJEMO

POšTNINA PLAČANA PRI POšTI1330 KOČEVJE

LETNA NAROČNINA ZA DOSTAVO NASLOVLJENEGA ČASOPISA JE 12,00€ Z DDV

VOšČILO

hura, počitnice! Katarina turKoVič

še nekaj dni in začele se bodo poletne počitni-ce. Se sploh zavedate,

da je minilo že pol leta, od tistega veselega polnočnega trenutka, ko ste si ob vstopu v novo leto zada-li nek cilj, ki mu danes sledite? Se je tudi vam zgodilo, da so vas na prihod poletja spomnili otroci, ko so vam z navihanim nasmehom oznanili, da gredo samo še …-krat spat in so že počitnice? Ali pa pove-dali, s katero oceno bo najverjetne-je zaključen nek predmet in kaj si ob koncu, za celoletni trud, želijo. Ali po vas je prešinilo ob tem, ko si v trgovini z oblačili in obutvijo deklice že dober mesec ogledujejo kakšne kopalke, sandalčke, torbice in krilca bi rade kupile, medtem pa fantje izmenjujejo mnenja o tem, katere toplice imajo najboljše to-bogane in kje na morju so super pomoli za skakanje »na glavo«. Vsekakor pa ste se tega zavedli,

ko so domov prinesli naročilnice za učbenike in delovne zvezke za novo šolsko leto… In medtem ko nekateri odrasli še ne razmišljajo toliko o poletni po-čitniški destinaciji, imajo drugi že lep čas vse rezervirano. Eni radi planirajo, drugi pa zaupajo življe-nju in se prepustijo toku, da jih v danem trenutku odpelje na pravo mesto. Sicer pa, ne glede na to, kdaj, s kom in kje boste preživlja-li poletne dni, vam želimo, da jih res dobro izkoristite. Posvetite se svojim bližnjim v celoti, ne nekako na pol in z mislimi na obveznosti. Med igro, pogovorom, objemom in domačimi opravili se osredotočite nanje in na vas. Odmislite delo, te-žave in vse, kar bi še morali posto-riti, in si skupaj privoščite, kar vas osrečuje. Ne odlašajte, kajti kmalu bodo odrasli tudi vaši otroci, vi pa boste drugo priložnost lahko dobi-li šele, ko bodo sami postali starši.

sOdeLUjte z naMi!vabljeni k soustvarjanju vsebin časopisa Kočevar in spletne strani www.e-utrip.si. Vse prispevke, vabila in opozorila objavljamo brezplačno! Pridržujemo si pravico krajšanja prispevkov. društvom ponujamo medij sko sponzorstvo.

Medij ski sponzor smo društvom: Avtoshow 2012, Badminton klub Kočevje, Eurotenis, Fotografsko društvo Grča, Jadralni klub Kočevje, Potapljaško društvo Ponirek Kočevje, Rokometni klub Evro Casino Kočevje, Športno društvo Sibor, Teniški klub Kočevje

Za oglaševanjev časopisih Kočevar

in Krošnjar ter naportalu www.e-utrip.si,pokličite ali pišite na:

[email protected] 899 998

Ana Šabič


odslej z globami nad prekrškarje Petra Šolar

Izlivi besa, zapisani na družab-nem omrežju Facebook, ne-gativne kritike v etru lokalne

radijske postaje ter množica pi-krih besed, izrečenih med kavar-niškimi pogovori, so kočevskega občinskega redarja minuli mesec postavili na vrh lestvice osovra-ženih oseb v mestu. Razlog? Na vetrobransko steklo prilepljeni rdeči ovitki, v katerih je nekaj več kot trideset lastnikov vozil v minulih dveh mesecih dobilo plačilne naloge. Nepravilno parkiranje je kočevske prekrškar-je udarilo po žepu za osemdeset evrov (oz. za štirideset evrov, če so globo plačali v šest-najstih dneh od preje-ma plačilnega naloga). 'Čaka na upokojence pred trgovinami, pred vrtci pa na mamice z otroki in jim nalepi listke na avto,' je na FB zapisala neka jezna ob-čanka. Poplava izlitih ostrih besed je zadosten razlog, da trditve pre-verim. Zato se nekega majskega dne odpravim z redarjem na obhod: v lov na voznike upoko-jence in 'vozičkarice'! Na pločniku in na cesti parkiranih avtomobilov v središču Kočevja ne manjka! Med najinim kratkim obhodom jih zaslediva pred cerkvijo, v bližini pekarn, pred trgovinami in v bližini Name. »Trg sv. Jerneja in območje okrog Name sta med najbolj proble-matičnimi področji v Kočevju,« pove Marjan Blatnik, zaenkrat edini kočevski občinski redar. Tretje problematično področje je bilo do nedavnega v Turja-škem naselju, kjer so stanovalci parkirali na cesti, na kateri sicer poteka dvosmerni promet. A tega ne počnejo od tedaj, ko jim je re-dar podelil globe zaradi kršitve 4. odstavka 65. člena Zakona o pravilih cestnega prometa. Ka-zen v višini osemdesetih evrov je

razburila marsikoga, a tudi imela svoj učinek. Od tedaj stanoval-ci Turjaškega naselja dosledno puščajo svoja vozila na bližnjih parkiriščih, ki so nekaj let služila tudi drugemu namenu - del ene-ga od parkirišč so namreč sta-novalci spremenili v košarkaško igrišče. Marjan Blatnik, kočevski občin-ski redar, je od letošnjega marca do maja zabeležil 40 prekrškov,

izdal pa 31 plačilnih nalogov. Če-prav je kot redar zaposlen že pet let, je prve globe podelil šele le-tos. To nenavadno potezo so na občini obrazložili z besedami, da je redar v minulih štirih letih ljudi opozarjal na prekrške, ko pa so ugotovili, da to ne zado-šča, 'so bili sproženi postopki za zagotovitev sredstev pri nabavi tehnične opreme in pridobitvi vseh pooblastil'. Kar pomeni, da je kočevski redar lahko začel

opravljati dejavnosti, ki mu jih nalaga zakon. Občina Kočevje je sicer konec marca prek večine kočevskih medijev občane ob-vestila, da bo redar začel izva-jati svoje delo v polnem obsegu, poudarila pa tudi, da se bo ta sprva osredotočil na nepravilno parkiranje. Kljub temu je bila ve-čina kočevskih prometnih prekr-škarjev začudena nad dobljenimi plačilnimi nalogi. »Kdor je prišel

umaknit nepravilno parkirano vozilo, ko sem ugotavljal prekr-ške, je dobil le ustno opozorilo,« je pojasnil Blatnik in obenem pri-znal, da je bil v Turjaškem naselju deležen dvojnega odziva. »Neka-teri so jezno kričali z balkonov, nekateri pa so mi čestitali, da sem poskrbel za red in varnost.« In ravno zagotavljanje varnosti je eno od vodil njegovega dela. Večina na pločniku parkiranih vozil namreč ogroža pešce, ve-

Igrišče ali parkirišče?V Turjaškem naselju ne parkirajo več na cesti

IZ NAšE OBČINE


Vrtec Kočevje dobil novo enoto Brlogec Katarina turKoVič

Brlogec je v začetku juni-ja vsem malčkom in nji-hovim staršem ponosno

odprl svoja vrata in se vsem prisotnim predstavil s kratkim otroškim kulturnim progra-mom. V enoti, ki se nahaja v pritličju Srednje šole Kočevje, so urejene tri nove igralnice za otroke prve starostne skupi-ne, skupni prostori za otroke, razdelilna kuhinja, prostore za vzgojiteljice, zunanja terasa in igrišče z igrali. Z novo enoto, katere vrednost znaša 497.000

EUR in je v celoti financirana iz občinskega proračuna, se je ustvarilo 42 mest za otroke prvega starostnega obdobja. Kljub tej pridobitvi pa bo 1. septembra brez mesta v vrtcu ostalo 79 vpisanih otrok, od katerih bo 61 že izpolnjevalo starostni pogoj za vključitev, ostali pa ga bodo dopolnili do pomladi 2013.

čina na cesti parkiranih vozil pa onemogoča normalno pretočnost prometa. Kočevski redar se ravna po priporočilih in vedno izdaja blažje oz. nižje kazni (tako je po-vedal, da bi lahko npr. prebivalce Turjaškega naselja kaznoval po 1. odstavku 98. člena Zakona o pra-vilih cestnega prometa – globa za ta prekršek znaša 200 evrov). Zaradi nespoštovanja prometnih predpisov so kočevskega redarja že večkrat prosili za pomoč. Eden od takšnih primerov je ureditev raz-

mer na parkirišču pred ordinacijo Boldan na Ce-sti na Stadion, kjer so la-stniki jeklenih konjičkov kljub dobro označenim parkirnim prostorom parkirali kar pred vrati ordinacije. A opozarja-nje na kršenje predpisov redarja marsikdaj pahne tudi v konfliktne situaci-je. Opravljanje njegovega dela namreč nekateri občani razumejo kot 'ne-potrebno pikolovstvo' ali pa 'polnjenje občinske-ga proračuna'. Med koš tovrstnih trditev spada tudi tista iz uvoda, o 'lovu na voznike upokojence in mamice z otroki'. Na vprašanje, ali je kdaj na napačno parkirana vozi-la nalepil plačilne naloge staršem, medtem ko so odšli po otroke, Blatnik zmaje z glavo in odloč-no odgovori: »Nikoli.« So pa bili starši, katerih otroci obiskujejo vrtec Ostržek, opozorjeni, da parkiranje vozil na cesti ali pločniku ob stavbi vrtca ni varno in da ima-jo le nekaj deset metrov

proč dovolj veliko parkirišče (pred športno dvorano). Na to jih je pi-sno opozorilo tudi vodstvo vrtca. In čeprav je trenutna predno-stna naloga (vzpostavljanje reda na področju parkiranja) razjezila marsikaterega obča-na, bo do konca leta najbrž raz-buril še koga, saj bo med dru-gim začel ukrepati na področju vzdrževanja javnega reda in miru in umirjanju prometa (meritve hitrosti).

Zmota št. 1: Redar ne sme izdati plačilnega naloga na licu mesta. Izda lahko le obvestilo o prekr-šku, plačilni nalog dobi kršitelj po pošti. Ne drži. Plačilni nalog se izda in vroči kršitelju takoj na kraju prekrška, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav (57. člen Zakona o prekrških).

Zmota št. 2: Redarstvo ni prekr-škovni organ. Občinsko redarstvo je občinski prekrškovni organ. (4. člen Zakona o občin-skem redarstvu)

Zmota št. 3: Kočevski redar skrbi le za polnjenje občinskega proračuna. Kočevski občinski redar je prve globe podelil po štiriletnem obdobju opozarjanja. Podatki iz ostalih slovenskih občin kažejo, da bi redar v enem letu lahko izrekel globe v višini več deset tisoč evrov (v občini Ve-lenje, ki ima nekaj manj kot 27 tisoč prebivalcev je 8 tamkajšnjih redar-jev lani napisalo 3.912 plačilnih nalogov, s katerimi so izterjali več kot 167 tisočakov).

Igrišče ali parkirišče?

se je ustvarilo 42 mest za otroke prvega starostnega obdobja.


letni koncert mePZ Kočev'c v znamenju slovenske popevkeKatarina turKoVič

MePZ Kočev'c je ob za-ključku sezone pripravil malce drugačen koncert,

kot smo ga vajeni običajno. Letni koncert so zaznamovale zimze-lene melodije slovenske popev-ke. Večer, vsem dobro poznanih melodij priznanih slovenskih av-torjev, kot so Zemlja pleše, Ti si moja ljubezen, Ko boš prišla na

Bled, …, sta obogatila Teja Mer-har na klavirju in Maksim Bogda-nov na kontrabasu. Slovenske popevke so Zboru iz-redno pri srcu, saj se v besedilih lahko prepozna vsak izmed njih, pa tudi zvrst glasbe je tista »pra-va«. Da so nadvse prepoznane skladbe še vedno lahko privlač-ne in privabijo številne ljubitelje

zborovskega petja, je poskrbela zborovodkinja Petra Likar s skrb-no izbranim repertoarjem pesmi, ki niso preveč »zlajnane«, ko je poiskala pravi aranžma, sicer malo zahtevnejši, a kljub temu dovolj poslušljiv. Iztekajoče se leto je bilo za Zbor nadvse pestro, naporno, polno novih izzivov in dosežkov. Eden večjih, na katerega so izjemno po-nosni, je prav gotovo mednarodno tekmovanje božičnih in adventnih pesmi v Bratislavi, na festivalu Slovakia Cantat, kjer so skupaj z žensko vokalno zasedbo Vocabella osvojili srebrno priznanje. Raven petja Zbora se je v zadnjem letu zvišala, saj so pesmi, ki jih pojejo težje, kar je eden izmed kriterijev, po katerem izbirajo pesmi. Zbor si bo v prihodnjih mesecih privoščil nadvse zaslužen glasbe-ni predah, jeseni pa nadaljuje s projekti, eden prvih bo vsekakor Martinov večer v novembru.

GLASBA, šPORT

mineva 40 let od prvega organiziranega podvodnega reševanja

Letos mineva 40 let od prvega organiziranega podvodnega reševanja v Sloveniji. Podvo-

dna reševalna služba je prostovolj-na organizacija, njeni člani pa so sodelovali v številnih akcijah, med najbolj odmevnimi je bila tista pri Blanci. Teritorialna pokritost je ključnega pomena, ocenjuje prvi mož potapljaške zveze dr. Mitja Slavinec. štirideseto obletnico or-ganiziranega delovanja Podvodne reševalne službe so potapljači pro-slavili tudi s slavnostno akademi-jo, ki so jo organizirali v Murski Soboti, častni pokrovitelj je pred-sednik RS dr. Danilo Türk. Na Soboškem jezeru pri Murski Soboti se je odvijal Zbor reševalcev

Podvodne reševalne službe Slove-nije. Vaja je potekala v dveh delih. V prvem so ljudem predstavili na-čin in oblike reševanja, predvsem s posebno reševalno opremo, deni-mo amfi bijskim vozilom. Drugi del pa je bil namenjen vaji, sestavljeni iz podvodne orientacije, iskanja potopljenih predmetov in dviga potopljenega avtomobila.Prav te vaje, s tekmovalnim name-nom, smo se dne, 19.05.2012 ude-ležili tudi člani Reševalne postaje Kočevje, zbora se je udeležilo 5 čla-nov RP Kočevje. Skupino za izvajanje vaj smo se-stavili iz dveh dvojk in vodje, ki je koordiniral izvedbo vaj s kopnega: Boštjan Mihelič – vodja skupine,

Tim Osmak in Dalibor Debartoli – dvojka 1 – podvodna orientacija, Darko Osmak in Helmut Lunder – dvojka 2 – iskanje potopljenih predmetov. Vajo smo izvedli zelo suvereno, tudi sam dvig potoplje-nega vozila je bil izveden šolsko in brez težav (kljub izredno slabi vidljivosti). Naš skupni doseženi čas (14:27) je zadostoval za dose-ženo drugo mesto izmed vseh sku-pin (nekaj manj 20 ekip). Glede na dejstvo, da so nas prehiteli le do-mačini (poznavanje terena), smo z izvedbo vaje lahko zelo zadovoljni. Na razglasitvi smo za drugo mesto prejeli ročno izdelano plaketo z motivom »potapljača«. V samem družabnem delu zbora pa smo z ostalim reševalnimi postaja-mi planirali naše delovanje in osta-le aktivnosti za v bodoče.Več preberite na www.e-utrip.si

Nagradna igra: Odgovor na nagra-dno vprašanje: »Kaj je ponirek?« se glasi »Vodni ptič«. Srečna nagrajenka je Sara Jakovac iz Kočevja. Nagrajenka potrdilo prejme v uredništvu.

Medijskisponzor:


PARKETARSTVO

KLARIČ

Aleš Klarič s.p.Mestni log II/26

1330 Kočevjem 031 681 569m 041 681 569

KOMBIPREVOZITOVORA POSLOVENIJIIN TUJINI

GSM 041 574 [email protected] MRĐA S.P., REŠKA C. 7, 1330 KOČEVJE

MONTAŽA, DEMONTAŽA IN SERVIS POHIŠTVAMONTAŽA IN DOBAVA LAMINATNIH PODOV, TOPLIH PODOV, ITISONOV...ČISTILNI SERVIS (ČIŠČENJEPOSLOVNIH PROSTOROV, STANOVANJ, KOŠNJA TRAVE...)SELITVE POHIŠTVA IN OPREME VLEKA VOZIL 24 UR/DAN

OrganizatOr Maršanič BOjan vaBi na

sejeM 23. junija in 4 julija pred KMeTijSKO zadrugO v KOčevju Od 8 dO 17 ure.

teKstiL, OBUtev,POsteLjnina, sveče, ...

vaBLjeni Od 8 dO 16 Ure

MeSečniSejeM

gsm: 031 359 976, Maršanič Bojan s.p.Breg pri Kočevju 10, 1332 Stara Cerkev

G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P.KOČEVSKA C. 39 (DOLGA VAS)1330 KOČEVJEM: 041 919 223

SERVISKOLES

- PRODAJA KOLES NOVI IN RABLJENI

- SERVIS KOLES- PRODAJA REZERVNIH

DELOV PLAŠČI, ZRAČNICE, PLETENICE, ZAVORNE GUMICE, MENJALNIKI, ZOBNIKI, VERIGE, ITD

- PRODAJA DODATNE OPREME BATERIJSKE LUČI, KLJUČAVNICE, TLAČILKE, ROGOVI, TORBICE, ŠTEVCI, PVC BLATNIKI, ...

- MOŽNOST NAKUPA KOLES STARO ZA NOVO STARO ZA STARO

- POOBLAŠČEN SERVIS ZA NASLEDNJE ZNAMKE KOLES: NAKAMURA, GENESIS, AUTHOR, DOUGLAS, KALKHOFF, OLPRAN, DOMINATOR, MERIDA, CAMOX, KMALU PA ŠE WHEELER IN FUJI

Alojzij Erjavec s.p. Mahovnik 76, 1330 Ko

tel 01 893 13 66

fax 01 893 13 67

mob 041 736 826 Alojz

mob 041 338 163 Aleš

[email protected]

UNIKATNI KAMNITI IZDELKI

OBNOVA,RESTAVRIRANJE

SPOMENIKI,

PULTI,POLICE,STOPNICE..

KLESANJE IN OBNOVA(ornamenti,

SRE ŠNO 2012

Prostor zavaš oglas že od

21 € na mesecCena velja ob potrditvi

letne pogodbe

[email protected] 899 998 - Ana Šabič

[email protected]

polaganjekeramičnih

ploščiclepljenje

dekorativnegakamna

hidroizolacijetuš kabin, teras

in balkonov

polaganje


osvojeno 3. mesto v državi Zaključni festival v mini rokometu 2011/2012 mira artnaK BiZJaK

Rokometna zveza Slovenije je letos organizirala zaključni festival v mini rokometu za

deklice in dečke v Kopru. Na tek-movanje se je uvrstila tudi ekipa mladih rokometašic iz Oš Zbora odposlancev, ki je zmagala na po-dročnem tekmovanju. Rokometa-šice so v soboto, 2. 6. 2012, ob 8. uri odpotovale proti Kopru. Vzdušje je bilo napeto in čutila se je nervo-za deklet pred začetkom turnirja, ki šteje za državno prvenstvo. Festival se je pričel z uvodno tek-mo naših rokometašic proti ekipi Celja II. Tekmo so suvereno zma-gale. Sledila je tekma proti ekipi iz Obale I in tudi ta je pripadla našim rokometašicam. Brez po-raza so se dekleta uvrstila v pol-fi nale in zaigrale proti ekipi Oš šmartno. Tekma je bila napeta do samega konca, ki so ga naše žal izgubile. Sledilo je razočaranje. Prisotno je bilo veliko solz, a so se mlade borke pobrale in zadnjo tekmo, ki je odločala o 3. mestu ponovno zbrale in prikazale naj-boljšo igro na turnirju ter visoko zmagale proti domačinkam iz Kopra. Rokometašice Oš Zbora odposlancev so tako končale na odličnem 3. mestu v državi.Ves čas so za rokometašice iz tri-bun in ob klopi glasno navijale

njihove klubske kolegice, ki pri-hajajo iz drugih kočevskih šol in niso mogle nastopiti na zaključ-nem turnirju. Veselje je bilo ne-popisno. V Kočevje smo glasni, a utrujeni prispeli ob 18.30 uri.Dosežek je še toliko večji, saj je v projektu ROKOMET MOJA IGRA v letošnji sezoni sodelovalo 128 dekliških ekip iz vse Slovenije. Na zaključni festivali se je uvrstilo 12 dekliških ekip, ki so zaigrale na turnirju.

1. mesto - naslov državne-ga prvaka je osvojila ekipa iz Oš šmartno,2. mesto - je zasedla ekipa iz Oš Tabor Logatec in3. mesto ekipa Oš Zbora odposlancev v postavi:Pia šneperger, 5.rLea Bizjak, 5.rMegi Topalovič, 5.rAleksandra štrbac, 5.rLaura Satošek, 4.rKlavdija Zajc, 4.rZala šneperger, 3.rHana Nuhanović, 3.r

Medijskisponzor:

srečanje slušateljev kočevarščine v Koprivniku Katarina turKoVič

Tretja sončna sobota v maju je vabila v Koprivnik, kjer je v okviru projekta Pouk Ko-

čevarščine, ki gavodi Slovensko kočevarsko društvo Peter Kosler, potekalo srečanje slušateljev je-zikovne šole Yurena in Ljudske univerze Kočevje. Cilj tečaja, ka-terega v Kočevju obiskuje 13 slu-šateljev, je spoznavanje tako jezi-ka kot kulture, ki je Kočevsko (so)oblikovala skoraj 700 let. Povabilu Zavoda za ohranitev kulturne de-diščine Nesseltal Koprivnik se je odzvalo lepo število »učencev«, ki so pod vodstvom učiteljice koče-varščine in vodje projekta Maridi Tschrne spoznavali kulinariko staroselcev. Udeleženci so okusili kar nekaj tradicionalnih jedi, kot so slastna pobolica (Pobolits), hojdenai po-bolica (Hoidnai Pobollits) in vile (Vill). Spoznavanje dediščine sta-roselcev so pod vodstvom Matjaža Matka in v sodelovanju s Pokrajin-skim muzejem Kočevje, obogatile tri razstave, in sicer Zbirka ume-tniških slik in razglednic Michaela Ruppeja, Razvoj poštno sporočil-nega listka na Kočevskem ter Go-stilne in birti v Koprivniku. Zavod Nesseltal se naslednje leto, ob 160-letnici rojstva kočevarskega slikarja Mihaela Ruppeja, ki je bolj kot pri nas, prepoznan v Avstriji, nadeja izvedbi še ene, bogatejše razstave. Srečanje v Koprivniku je bilo za slušatelje tudi precej aktivno, saj so se z ga. Tschner naučili tudi kočevarsko ljudsko pesem, pripra-vili okusne kočevarske krompir-jeve knedle in opazovali pripravo peke kruha na starodoben način. G. Matjaž Matko pa je prikazal še demonstracijo pridelave sadnih sokov in jabolčnega kisa.

Tradicionalne Kočevarske jedi

šPORT, DEDIšČINA


Projekt Za Pokolpje – Aktivno in dejavno! delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Izvaja se v okviru Opera-tivnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 4. razvojne prioritete: Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti, Prednostne usmeritve 4.1: Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti.

s povračilom prispevkov do novih zaposlitev v Pokolpjudelodajalci iz Pokolpja lahko pri zavodu za zaposlovanje uvelja-vljajo povračilo prispevkov delo-dajalca za zaposlitev brezposel-nih, ki se težje zaposlijo.Program Pokolpje 2016 v skladu z regionalno zakonodajo določa do-datne ukrepe za spodbujanje zapo-slovanja na območju Pokolpja. Med temi ukrepi je tudi povračilo pri-spevkov delodajalca, ki ga izvaja-mo na Zavodu RS za zaposlovanje.To pomeni, da se delodajalcem iz Pokolpja lahko povrnejo plačani prispevki delodajalca za soci-alno varnost. Takšno povračilo lahko uveljavljajo za zaposlitev brezposelnih, ki so prijavljeni pri Zavodu in:• v preteklega pol leta niso imeli

redno plačane zaposlitve;• imajo končano ali nedokončano

osnovno šolo;• so starejši od 50 let;• so pripadniki romske skupno-

sti ali druge etnične manjšine• se štejejo kot invalidi v kvo-

tnem zaposlovanju invalidov.

Delodajalci uveljavljajo povrači-lo v dejanski višini in za nazaj, v enkratnem znesku po enem letu zaposlitve takšne osebe. Po-vračilo prispevkov za zaposlitev brezposelnih, ki so prijavljeni pri Zavodu in se štejejo kot invalidi v kvotnem sistemu zaposlovanja in-validov pa delodajalci iz Pokolpja uveljavljajo v dejanski višini in za nazaj, po izteku vsakega leta za-poslitve invalida, vendar najdlje do 31. 12. 2016.Pri tem ni potrebno, da osebe, za katere delodajalci uveljavljajo povračilo, prebivajo v Pokolpju, lahko prihajajo tudi od drugod. Vsekakor je pomembno, da ustre-zajo opredeljenim skupinam in da se zaposlijo v Pokolpju (na obmo-čju občin Kočevje, Kostel, Osilni-

ca, Loški Potok, Črnomelj, Metlika ali Semič). Brezposelni in invalidi, ki jim povračilo prispevkov delo-dajalca lahko pomaga do zaposli-tve, se oglasijo pri osebnem sve-tovalcu na uradu za delo, kjer so prijavljeni.Pogodba o zaposlitvi oseb, za katere delodajalci uveljavljajo povračilo prispevkov, mora biti sklenjena v obdobju od 21. 3. 2012 do 31. 12. 2013, to je v obdo-bju veljavnosti predpisov, ki omo-gočajo spodbude za zaposlovanje v Pokolpju. Oseba, za katero de-lodajalec uveljavljajo povračilo, mora imeti z delodajalcem skle-njeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj eno leto neprekinjeno in mora za enako obdobje tudi osta-ti zaposlena pri tem delodajalcu. Zaposlitev je lahko sklenjena s polnim ali krajšim delovnim ča-som, plačani prispevki pa se po-vrnejo v dejanski višini glede na obseg delovnega časa.

Pravico torej lahko uveljavlja delodajalec:ki ima sedež in dejansko izvaja tr-žno dejavnost v Pokolpju oziromaima stalno ali začasno prebiva-lišče v Pokolpju in tam dejansko izvaja tržno dejavnost (slednje velja za delodajalce, ki opravljajo dejavnost, za katero ni registrske-ga organa ali druge predpisane evidence). Zaposlitev osebe, za katero de-lodajalci uveljavljajo povračilo, mora predstavljati novo, dodatno zaposlitev pri teh delodajalcih (razen upravičenih izjem). Delo-dajalci, ki imajo sedež in izvajajo tržno dejavnost na območju občin Kočevje, Kostel, Osilnica in Loški potok predložijo vlogo za povrači-lo prispevkov na območno službo Ljubljana, Parmova 32, Ljublja-na. Vlogo predložijo na obraz-

cu, ki je objavljen na spletni strani Zavoda: www.ess.gov.si. Predlo-žiti jo morajo v 30 dneh po tem, ko se izteče eno leto od sklenitve po-godbe o zaposlitvi z brezposelno osebo, oziroma v 30 dneh po tem, ko se izteče vsako leto od skleni-tve pogodbe o zaposlitvi invalida, vendar največ za obdobje zaposli-tve do konca leta 2016.

združljivost z drugimi spodbudami:Delodajalci ne morejo uveljavljati povračila prispevkov za osebo, za katero so že pridobili subven-cijo za zaposlitev v okviru aktivne politike zaposlovanja. Lahko pa povračilo prispevkov kombinirajo z drugimi programi aktivne politi-ke zaposlovanja, ki ne pomenijo zaposlitve, kot na primer usposa-bljanje na delovnem mestu. Če zaposlijo osebo iz ciljne skupi-ne, lahko zanjo, poleg povračila prispevkov delodajalca, pri davč-ni upravi uveljavljajo tudi davč-no olajšavo za zaposlovanje. To pomeni, da se obe spodbudi za zaposlovanje seštevata. Ven-dar skupna prejeta sredstva za spodbujanje zaposlovanja iste osebe ne smejo presegati naj-višje dovoljene meje državnih pomoči, to je 50 % stroškov pla-če zaposlene osebe za posame-zno leto. Stroški plače zajemajo neto plačo, obvezne prispevke iz plače (prispevke delojemalca), akontacijo dohodnine in obvezne prispevke na plačo (prispevke de-lodajalca).

Kontaktni osebi pri zavodu za zaposlovanje:Ana Kukić, vodja projekta Za Pokolpje – aktivno in dejavno!: [email protected] Lojevec, skrbnica ukrepa v Centralni službi: [email protected]


Pooblaščeni servis gospodinjskih aparatov znamk Aeg, Candy, Electrolux, Hoover, Blomberg, Brandt, De Dietrich, Fratelli onofri in Zanussi. Popravljamo tudi aparate drugih blagovnih znamk Gorenje, Privileg, Bosch, Beko, Lth, Liebherr, Ariston, Zerowatt, Iberna, ...

Več kot 30 let praktičnih izkušenj v zagotavljanju kakovosti. Ker je naš cilj zadovoljna stranka, se neprestano izboljšujemo z izobraževanji naših kadrov, dosledno izvedbo, hitrim rokom in ceno storitve. V času popravila gospodinjskega aparata Vam nudimo nadomesten aparat.

SERVISI GOSPODINJSKIHAPARATOV IN BELE TEHNIKE

NINO servisgospodinjskih strojev

Dančulovič Ninoslav s.p.Vorančeva ulica 58000 Novo mesto

tel: 07 3375 080fax: 07 3347 093

gsm: 041 612 070gsm: 041 236 375

[email protected]

SERVISI GOSPODINJSKIHSERVISI GOSPODINJSKIHSERVISI GOSPODINJSKIHSERVISI GOSPODINJSKIHSERVISI GOSPODINJSKIH

NOTRANJA OPREMASVETOVANJE, PROJEKTIRANJE, PRODAJA, MONTAŽA

MJ JERNEJ MEJAČ S.P.GRAJSKA POT 1, 1310 RIBNICAGSM: 031 349 [email protected]

• NOTRANJA VRATA G.D. DORIGO• NOTRANJA VRATA DOORSPLANET• PROTIVLOMNA VRATA BAUX• DRSNA VRATA ALU LES STEKLO• VGRADNE OMARE• POHIŠTVO PO NAROČILU• ALU VRATA - PREGRADNE STENE• STEKLARSKE STORITVE

• OTROŠKA IGRALA WWW.HY-LAND.EU• OB NAKUPU PETIH OKEN, PRIZNAMO 15% POPUST NA CELOTNO STORITEV

NOVO

• Izdelava toplotnihin izolacijskih fasad(Jub, Rofix, Weber)

• Sanacija fasad• Izdelava napuščev

Fasaderstvo Skan d.o.o.Gorenje 50, Stara Cerkev

[email protected] GSM 041 656 627

• Izdelava predelnihsten in mansardnihstanovanj (Knauf, Rigips)

• Izdelava strojnihtlakov in strojni ometi

ŠTORKOVIKOČEVARČKI

Dragi starši, pošljite fotografi jo svojega Kočevarčka, (starega do 18 mesecev) s spremnim verzom na e naslov: [email protected] . Časopis Kočevar bo v sodelovanju z Baby Centrom vsem objavljenim Kočevarčkom podaril ljubko darilce, ki ga prevzamejo starši z izvodom časopisa in osebnim dokumentom v prodajalni Baby Center, Tuš center Kočevje.

POZDRAVLJENI KOČEVARČKI!

SEM PRIJAZNI ŠTORKO

IN VABIM VAS, DA SE MI

PREDSTAVITE. VSE, KI BOSTE

V UREDNIŠTVO KOČEVARJA

POSLALI SLIKICO, ČAKA

PRESENEČENJE. SE VIDIMO,

ŠTRK, ŠTRK!

Jaz sem mali nagajivi Jaka, že zdaj ima me rada deklica vsaka.Cele dneve se samo smejim, ponoči pa najraje spim.Rad živalice imam, kuž-ka že pobožat znam.Zares sem pravi vese-ljak, zato ima me rad prav vsak.


Velika izbira eletromateriala in svetil po ugodnih cenahPosebni popusti za instalaterje! Pokličite nas!

JAKA & I d.o.o. | Podjetniško naselje Kočevje 6, 1330 Kočevje | tel: 01 89 30 620 | fax: 01 89 30 621 | e-p: [email protected]

Klimatska naprava: SHARP AY-XP12LSR inverter, moč hlajenja 3.5 kW, moč gretja 4 kW, 27dB glasnosti, do -7°C gretje zunanje temperature, A energijski razredcena z montažo do treh m razdalje med enotama, od 740,80 + ddv

Klimatska naprava: Gree GVH 12 NBinverter, moč hlajenja 3.32 kW, moč gretja 3,32 kW, do -5°C gretje zunanje temperature, A energijski razredCena z montažo do treh m razdalje med enotama, od 477,50 + ddv


rokodelca anže in emil Kobola Katarina turKoVič

Le kdo v našem mestu še ni slišal za družino Kobola? Upam si trditi, da že vsi. No, skoraj vsi. Če pa kdo zanje res še ni slišal, jih bo spoznal prav v tem portretu. Morda rokodel-ske družine ne poznate osebno, pre-pričana pa sem, da poznate njihove izdelke. Prva asociacija, ki se mno-gim Kočevarjem poraja ob njihovem priimku, je medved. In ravno ta, na Kočevskem najbolj prepoznana zver, je njihov prepoznavni znak. Že naši otroci se v osnovi šoli spoznavajo z obrtjo, ki jo v Šalki vasi negujejo oče Matija ter sinova Emil in Anže. Rokodelstvo oz. ljubezen do ustvar-janja iz lesa se v njihovi družini pre-naša iz roda v rod. Tokrat vam bom predstavila delo mlajše generacije, za katero sta zaslužna tako oče Ma-tija kot pradedek Viktor.

anže Kobola

Z Anžetom sva se srečala na njihovem domu, kjer mi je najprej razkazal

prostore v katerih ustvarjajo. Vse od velike »delavnice« s stroji in ostalimi pripomočki, izdelki, polizdelki in materiali oz. kosi lesa, ki še čakajo, da ji pridne roke s pomočjo domišljije vdah-nejo življenje, novo obliko in zgodbo. Za tem sem si ogledala še laser za graviranje, ob koncu srečanja pa še sobo polno unika-tnih izdelkov različnih vrst lesa, v kateri je našla svoje mesto tudi dedkova rezbarija. Police sobe, z izrazitim vonjem lesa, krasijo po-sode, skodelice, nečke, rezbarije, medvedi, lesene žlice in še vrsta drugih čudovitih izdelkov. Anžetova ljubezen do lesa je ra-sla skupaj z njim. Že kot majhen deček je rad opazoval rezbar-jenje dedka in nato še očeta, ko se je pri Anžetovih devetih letih, potem ko je izgubil službo, in-tenzivneje posvetil lesu. V tistih rosnih letih je v roke dobil žeblje, kladivo in »dilo«, sčasoma se je naučil še ustvarjanja z motorko, skozi leta pa se je igra nadaljevala in postala Anžetova strast, hobi in poklic, v katerem neizmerno uživa. Znanje, bolj teoretično,

je dopolnil z izobraževanjem na srednji lesarski šoli v Kočevju, ki se nadaljuje s študijem lesarstva na Biotehnični fakulteti. Sicer pa je Anže bolj samouk, saj je veliko uporabnega znanja dobil v druži-ni ter z intenzivnim ukvarjanjem z lesom. Sicer pa se rad udeležuje tudi predavanj o lesu, prebira re-vije s tematiko lesa, se udeležuje sejmov in tekmovanj, ki še doda-tno bogatijo njegove veščine.Ljubezen do lesa se je torej poro-dila kar doma. Eden od razlogov, zakaj ravno les, je tudi Kočevska, izrazito bogata dežela z lesom, vsekakor pa njegova najboljša lastnost - toplina. Kot ljubitelj lesa se veliko sprehaja po gozdu, na-ravnem prostoru več-nega navdiha. Narava velikokrat kar sama po-skrbi za neko obliko in posebnost lesa oz. izdel-ka, za katero Anže toč-no ve, kako je nastala in zakaj. Pri lesu je torej vsak kos drugačen, saj ga prvovrstno izobliku-je že mati narava. De-blo ali kakšen drug kos lesa dobro ogleduje in obrača ter pri tem pazi, da ga čim bolje izkori-sti, je izdelek čim lepši, zanimiv in privlačen. In ker Anže sam razvi-ja ideje čisto po svoje, je vsak njegov izdelek drugačen, unikaten. Ideje se torej porajajo v vsakodnevnih stvareh, ob budnem opazova-nju narave, izdelkov in predmetov iz drugih materialov, sam pa se nato loti izdelovanja podobnega izdelka iz lesa ter ob tem preverja svoje sposobnosti. Anžetu je izredno zanimivo iz-delovati pomanjšane stvari, npr. majhen avto, po vzoru pravega, pri čemer so pomembni vsi detaj-li in ne glede na zahtevnost dela, neizmerno uživa v tem. Izredno aktiven mladenič – ro-kodelec, gasilec, potapljač in še kaj, pravi, da so pomembne lastnosti rokodelca prav volja, ki žene naprej v nova ustvarja-nja, odkrivanja novih načinov

in uresničevanja idej; pozitiven odnos do lesa ter veselje, saj meni, da lahko vsak naredi kaj lepega, samo če se loti dela z dobro idejo ter voljo. Je pa res, da čisto vsaka ni v celoti izve-dljiva in se je ne da uresničiti, na način, kot se je sprva zamisli. Z izrazito željo po raziskovanju se tako Anže se rad loteva no-vih stvari, včasih za kakšno si-cer zmanjka časa, vedno pa je pripravljen naučiti še kaj nove-ga. Zato poizkuša vse, kar se le da narediti iz lesa, se ob tem še zabava in kot pravi sam, igra. Med drugim je očetu za rojstni

dan podaril pomanjšano »mo-torko«.Pri svojem delu se Anže srečuje z različnimi ljudmi, dobro oza-veščenimi in tistimi malo manj. Nekateri naravnost obožujejo le-sene izdelke ter dopolnjujejo svo-je domače zbirke ali jih podarjajo za rojstne dneve. Spet drugi pa se jih »izogibajo«. Glede na to, da je vse bolj ekološko, spet prihaja nazaj les… Se najdejo tudi takšni, ki npr. Anžetove posode ne vza-mejo, ker je v njej grča, drugi pa

PORTRET


jo stiskajo in občudujejo, ker je tako naravna. Že nekaj let z očetom po vrtcih in šolah izvajata rezbarske delav-nice za otroke od petega razreda dalje ter izvajata vodene oglede domačije kočevskih in drugih osnovnih in srednjih šol, nad ka-tero so otroci navdušeni. Izdelki družine Kobola, name-njeni promociji in prodaji, so predstavljeni v Turističnem centru Kočevje, galeriji Zakladi lesa, redno pa tudi na raznih sej-mih kot so Lesarijada, sejem TIP, … Anže se s svojimi unikatnimi izdelki rad udeležuje natečajev,

v srednji šoli je bila to Lesarija-da, v zadnjih letih pa je trikrat prejel priznanje na natečaju Naj spominek Kočevske, ko je izdelal stojalo za prtičke z medvedom, solnico medveda in obesek za ključe. Pravi, da bo izziv sprejel tudi letos. Anže je (skupaj z bratom in oče-tom) rokodelsko ponudbo obo-gatil še z laserskimi izdelki, ko se je pred dvema letoma začel ukvarjati z laserskim gravira-njem. Zaradi izjemnega navdu-

šenja nad tem delom, je v delav-nici preživel tudi po dvajset ur. Laser je v bistvu samo pomoč, da lahko gravira napise na npr. les, kozarce, plastiko, marmor, dodela nekatere izdelke. Po-membno pri tem delu je pozna-vanje računalniških orodij in programov, lastnosti stroja. V dveh letih je dobro preučil stroj in z vajo dodobra osvojil laser-sko graviranje, povpraševanje je tako tudi po teh izdelkih. Žaži, kot mu pravijo prijatelji, šte-vilne izdelke ustvarja prav zanje ter jih podarja za rojstni dan. Tu so seveda še mnogi izdelki, ki jih

naredi po naročilu. Kot zanimi-vost naj povem, da je prav Anže avtor pokalov teniškega turnirja Kočevje Open. In kakšne so želje in izzivi mla-dega rokodelca za v bodoče? Anže počasi prevzema družinsko dejavnost, katere nosilka dejav-nosti je trenutno mama Slavica. Hkrati si želi, da bi se vse dejav-nosti lepo razvijale še naprej ter tako omogočale zaslužek, saj je prav rokodelstvo to, čemur želi posvetiti svoje življenje.

emil Kobola

Vse skupaj se je začelo pred več kot petnajstimi leti, ko se je oče, zatem

ko je izgubil službo gozdnega tehnika, bolj intenzivno začel ukvarjati z lesom. Prav kmalu sta se mu pridružila sinova, naj-prej Emil, nato še Anže. Stik s prvinskostjo narave, z lesom ter opazovanje dedka in očeta pri delu so razlogi, ki so Emila nav-dušili nad rokodelstvom. Bolj kot formalno izobraževanje o lesu, je Emila privlačilo delo z lesom ter spoznavanje le-tega

skozi lastne roke, iz-delke in izkušnje, ki jih je pri ustvarjanju dobi-val, dragocene nasvete pa prejemal od očeta. Ideje za izdelke se Emilu porajajo v vsa-kodnevnih aktivno-stih. Navdih pide kar sam od sebe, medtem ko dela, se pogovar-ja, opazuje, potuje in raziskuje, saj je po duši avanturist. Vedno pripravljen na nove iz-zive, dogodivščine in spoznavanje krajev ter njihovih ljudi. Ker je Emil ljubitelj narave, med drugim tudi stra-sten gobar in jamar, se kakšna zamisel po-rodi, kje drugje, kot v gozdu in njegovem podzemlju. Seveda pa se včasih porajajo v so-delovanju z drugimi ali pa pridejo kot predlogi za izdelke po naročilu.Emil najraje ustvarja iz lesa, ker je topel, se ga

da oblikovat in kot pravi sam, lahko iz lesa narediš čisto vse. Pri delu je pomembno dobro poznavanje lesa, izbira prave vrste, najustreznejši letni čas za posek in še kaj. Navsezadnje, niso vse vrste lesa primerne za vse izdelke, za kar so potrebne večletne izkušnje. Osredotoča-jo se predvsem na češnjo, slivo, hruško in oreh. Sicer pa družina skrbno hrani tudi kakšno skriv-nost, do katere je, s pridnim delom in raziskovanjem različ-


nih možnosti, prišla skozi vsa ta leta. Tako se npr. medvedki izdelujejo iz lipe, posode veči-noma iz hruške in oreha, žlice in »kelihi« (krigli) pa iz javor-ja. Lahko bi rekli, da je izbira najprimernejšega lesa res pra-va umetnost. Vsi izdelki, tako Emilovi, Anžetovi kot očetovi, so unikatni, saj niti dva nista enaka, čeprav se nekateri delajo »serijsko«. Delo si doma poraz-delijo, vse je v bistvu stvar do-brega dogovora, praviloma pa se drug drugemu v samo delo ne vtikajo.Emil pri ustvarjanju zagovar-

ja obstoj pristnosti naravnega materiala, ki ga je ustvarila že narava, npr. prisotnost grče ali neke druge posebnosti. Njego-va naloga oz. poslanstvo pa je iz tega narediti še nekaj več. Izdelku dati piko na i, dodano vrednost in uporabnost. Vedno se rad loti novih izzivov, za kar pa včasih zmanjka časa, saj je stalno v akciji. Več projektov in službene obveznosti je težko izvajati hkrati, a se kljub temu potrudi in izpelje marsikaj, saj

ga vodi ljubezen do ustvarjanja, zato zanj res ni nič težko, le ka-kšna stvar pride na vrsto malo kasneje, kot bi sicer.Izdelek na katerega je Emil nadvse ponosen, je vsekakor trenutni projekt v sodelovanju s prijateljem iz prestolnice, saj izdeluje posodice (niti dve nista enaki) namenjene za nemški trg. Produkt bo tudi certifici-ran. Vsekakor so želje ponujati izdelke še na druge trge. To po-letje se bo z izdelki predstavil po otokih sosednje Hrvaške in tako na oddihu združil prije-tno s koristnim. Otočanom so

bili ob zadnjem obisku izjemno všeč kelihi za vino, saj je zanje dobil kar nekaj naročil. Morda pa njegovi izdelki dobijo svoje mesto tudi kot prodajno blago na turističnih ladjicah… Na vprašanje, kdo bolj ceni nji-hovo delo, domačini ali tujci, je odgovor pričakovan, kar se do-gaja mnogim ustvarjalcem raz-ličnih panog. Kot je za Slovenijo že znano, moraš najprej uspeti v tujini, da te cenijo še doma. Kljub temu so izdelki družine

Kobola poznani po vsej Slove-niji, saj je povpraševanje po domačih, slovenskih, unikatnih in pristnih izdelkih, v poplavi cenenih izdelkov iz daljnih de-žel, v porastu. Njihova vrednost pa toliko večja. Skratka nepre-cenljiva. Preteklost se, kot pravi Emil, kar se tiče lesa, vrača na-zaj. Sami so npr. začenjali z neč-kami, iz česar so se nato razvili še številni drugi izdelki, veliko teh je certificiranih.Tudi Emil se je, kot ostali člani družine, udeleževal raznih sej-mov, ponujal družinske izdelke v ljubljanski trgovini, ki je da-

nes samo še spletna. Odzivi lju-di na njihove izdelke so večino-ma pozitivni, je pa moč opaziti, da je zanimanje za nakup njiho-vih izdelkov, razen za medved-ke, npr. v Ljubljani in drugod po Sloveniji, večje kot v Kočevju. Izrazita vrlina Emila je iznaj-dljivost. Verjetno se bo kar ve-čina bralcev strinjala z mano, da je to izredno pomembna la-stnost za uspeh pri delu. In če k temu dodamo še zgovornost, sproščenost, ljudskost in vztraj-

PORTRET


nost, so dobri rezultati na dla-ni. številni Emilovi izdelki so ustvarjeni kot darilo in podar-jeni za posebna obeležja, roj-stne dneve in druge priložnosti, a je izdelke vsekakor treba znati tudi prodati, da se lahko dela naprej.Družina ustvarja izdelke v so-delovanju z Občino tudi v pro-tokolarne namene. Lani je Emil npr. izdelal pladnje za medalje za Mladinsko gasilsko olimpijado. Na vprašanje o letošnjem sodelo-vanju na natečaju Naj spominek Kočevske Emil v šali pove, da raje ne, ker bi potem pobrali vse na-

grade in doda, da je to bolj v Anžetovi domeni, saj ima sam še veliko drugega dela ter hkrati pohvali pripravljenost Občine za sodelovanje. Družina Kobola rada ustvarja za svoje mesto in ljudi ter ga navzven ponosno predstavlja. Omeniti moram tudi izredno gostoljubnost vseh članov družine, ki sem je ob srečanju bila deležna. In ravno ob najinem pogovoru v centru mesta, opaziva radovedne turiste mo-toriste, mi Emil pove zgodbo mladega fran-coskega para, ki je z obiskom Kočevske ter čisto naključnim sre-čanjem z njim, doživela najlepše doživetje po-potovanja po Evropi. Glas o naši deželi in družini Kobola je lani po vsem svetu ponesla gospa z reportažo o na-ših krajih, prevedeno v

osem svetovnih jezikov. Ker je Lime, kot mu pravijo pri-jatelji, zaprisežen jamar, je svoj pečat pustil tudi pri Francetovi jami v Ribnici. Tam je ustvaril medveda, ki še kar raste iz hlo-da. Sicer pa vsestranski Kočevar rad kuha in se že veseli prvega tekmovanja v podpeki. S svoji-mi kulinaričnimi spretnostmi in dobrim poznavanjem narave pa bo to poletje razvajal mlade na taboru v Kočevskem Rogu, ki ga organizira Klub mladih Kočevje.

mlada ekologa somentorica: ZorKa PotisK

Beseda ekologija je verjetno ena najbolj zlorabljenih v sodobni družbi. Je kompleksna veda,

ki proučuje odnose med organizmi in interakcije organizmov z neživim okoljem. Biološko znanje prispe-va k razumevanju sveta, hkrati pa omogoča sprejemanje osebnih in družbenih odločitev. Izjemna biot-ska pestrost v Sloveniji predstavlja nepogrešljiv del naše narodne pre-poznavnosti in temelj za nadaljnji trajnostni razvoj.Miha Ogorelec in Lan Hočevar, dija-ka 4. letnika Gimnazije Kočevje, se od leta 2010 aktivno udeležujeta de-javnosti v okviru projekta SloWolf. Sodelovala sta pri sledenju velikih zveri, predvem volka (Canis lupus). Izobraževala sta se na srečanjih Društva Dinaricum, z mentorjem dr. Miho Kroflom pa sta opravila ure in ure terenskega dela, kot je nasta-vljanje pasti in kamere, preverjanje pasti, uspavanje živali. V letošnjem

šolskem letu sta dokončala razisko-valno nalogo z naslovom Volk-skriv-nostni plenilec, ki sta jo predstavila na regijskem srečanju mladih raz-iskovalcev v Kamniku. V nalogi sta raziskovala vedenje volkov, in sicer pogostost uporabe gozdnih cest in vlak, ki jih volkovi izkoriščajo za gi-banje in lov. S pridobljenimi podat-ki gibanja sta ugotavljala v kolikšni meri se volkovi izogibajo naseljem. Največ terenskega dela sta opravila pozimi, ko je bilo zaradi snega vol-kovom lažje slediti. V nalogi je predstavljeno življenje volkov in njegovega plena, omenje-na pa je tudi škoda, ki jo povzroča volk na drobnici, in ukrepi, s kateri-mi bi lahko to škodo zmanjšali. Volk je pomemben člen v gozdu; njegova odsotnost bi imela drastične posle-dice za ravnovesje v tem ekosistemu. Miha in Lan sta v gozdu tako rekoč doma. Gozd jima predstavlja izziv, strast, hkrati pa sprostitev.

Letovanje otrok z zdravstveno indikacijoaLenKa BUnderLa, OzrK KOčevje

Območno združenje Rdečega križa Kočevje sprejema prijave za letovanje otrok v času poletnih počitnic. Letovanje je namenjeno osnovnošolskim otrokom iz občin Kočevje, Kostel in Osilnica. Prednost pri izboru imajo otroci z zdravstveno indikacijo (po-gosta prehladna obolenja in vnetja, bronhitisi, astme, kožna obolenja, poškodbe,..) Letovanje bo organizirano v MZL Debeli rtič, v dveh terminih:1.termin: 10.07.-17.07.2012 - 45 otrok2.termin: 09.08.-16.08.2012 - 45 otrokCena oz. prispevek staršev za 7-dnevno letovanje se določi glede na višino otroškega dodatka (80, 90, 100 ali 110 EUR). Cena vklju-čuje prevoz, nastanitev, polni penzion, organizacijo družabnih in športnih aktivnosti, varstvo in nezgodno zavarovanje.

Info: OZRK Kočevje, Ljubljanska cesta 7tel: 01 8930 610, gsm: 031 631 950 - Alenka Bunderla ali pri osebnem otrokovem zdravniku.

EKOLOGIJA


Kočevsko in Kostel v dravski banovini Vesna JerBič PerKo, PoKraJinsKi muZeJ KočeVJe

Krajevni leksikon Dravske bano-vine iz leta 1937 v občini Fara navaja 48 naselij, ki jih bomo

predstavili v nadaljevanjih. Imena naselij se mestoma razlikujejo od da-našnjih.JesenoVrtV trinajstih hišah je živelo 27 prebi-valcev, med njimi 10 posestnikov, trije kočarji in en najemnik. Sedež sreza, sresko sodišče, davčna uprava in žele-zniška postaja so bili v 19 kilometrov oddaljenem Kočevju. Žandarmerijska postaja je bila v 9,5 kilometra odda-ljeni Vasi, sedež zdravstvenega oko-liša, oddelka fi nančne kontrole ter občine pa v 9 kilometrov oddaljeni Fari, pošta in brzojav v 4,5 kilometrov oddaljenih Novih Selih. Otroci so obi-skovali šolo v 3,5 kilometra oddaljeni Banja Loki, kjer je bila tudi župnija. Zabeležili so, da Jesenovrt leži v hri-bovitem terenu ob občinski poti dva kilometra od državne ceste Kočevje - Sušak na nadmorski višini 613 me-trov. Prebivalstvo se je preživljalo s kmetijstvom in dninarstvom.KostelV 13 hišah je živelo 85 prebivalcev, 10 je bilo posestnikov, trije so bili kočarji in en najemnik. Sedež sreza, sresko sodišče in davčna uprava so bili v 23 kilometrov oddaljenem Kočevju, žandarmerijska postaja je bila v 5,5 kilometra oddaljeni Vasi, sedež zdra-vstvenega okoliša, oddelka fi nančne kontrole ter župnije v 5 kilometrov oddaljeni Fari, pošta in brzojav pa v tri kilometre oddaljenih Novih Selih. Železniška postaja je bila v Kočevju ali 14 kilometrov oddaljenemu Brodu – Moravice. Enooddelčna šola je bila v kraju ustanovljena leta 1914. V Koste-lu je bil aktiven tudi Sokol kraljevine Jugoslavije. Zabeležili so, da Kostel leži raztreseno ob vznožju hriba z razvalinami gradu Kostel ob občinski poti dva kilometra od državne ceste Kočevje - Sušak na nadmorski višini 402 metrov. Dostop do vasi je bil z vozom in avtom. Prebivalstvo se je preživljalo s kmetijstvom in krošnjar-jenjem.Podružnica sv. Treh kraljev je nastala najbrž že v 13. Stoletju. Za časa turške nevarnosti je večkrat nadomeščala farno cerkev, ker je bil sedež župnije premeščen iz Fare v utrjeni Kostel. Po gradu je dobila ime tudi okolica.

Kostelska zemlja je v širšem smislu v ljudskem jeziku pomenila ves svet ob-čine Fara, prebivalci pa se imenujejo Kostevci ali Kostelci. Do leta 1898 se je tudi tedanja občina Fara imenovala Kostel. Kostelska zemlja je bila sprva last oglejskih patriarhov, v 13. stole-tju jo je dal oglejski patriarh Bertold v najem Ortenburžanom, ki so nase-ljevali slovenske, hrvaške in nemške kmete. Zaradi strateško pomembne lege je naselbina zgodaj dobila trške pravice, utrjena je bila z močnimi stolpi in širokim obzidjem. Turki so trg in grad pogosto napadali (1469, 1476, 1480, 1491, 1522, 1528, 1540, 1545, 1558, 1561, 1584, 1585), oplenili in pož-gali pa samo 1578. Leta 1492 je cesar Friderik III. podelil prosto trgovino z živino, platnom in drugimi izdelki doma, v sosednji Hrvaški in drugih deželah. Za 30-letne vojne je trg obu-božal. Leta 1631 so se tržani zaradi neznosnih davkov uprli. Trg so po-polnoma uničili in požgali Francozi 1809. Grad, zgrajen v 13. stoletju je po pogodbi iz 1377 prišel od Ortenburža-nov na Celjske grofe, ki so ga znova utrdili in poimenovali Grafenwart. Po 1456 je postal last Habsburžanov, ki so dajali grad in trg v najem različ-nim plemiškim rodbinam. Tudi grad so razrušili Francozi 1809. Obsežna posestva so bila v času, na katerega se nanašajo podatki, last gospoda Belat-svet Andreja.

Viri in literatura:Arhiv Pokrajinskega muzeja KočevjeKrajevni leksikon Dravske banovi-ne, Ljubljana, 1937V. Kološa: Banski svet Dravske ba-novine 1931-1941, Ljubljana 1980M. Stiplovšek: Banski svet Dravske banovine: 1930-1935, Ljubljana, 2006

ZGODOVINA

Poletna muZeJsKa nočV soboto, 16. junija 2012, od 18.00 do 24.00 v Pokrajinskem muzeju Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.

Zavod Jutro je praznoval že 11. obletnicodireKtorica tina Kegel leVsteK

V Sloveniji se, kot drugod v razvitem svetu, zaradi po-daljšane dobe staranja, po-

večuje število starejše populacije. Če zaradi starosti ali invalidnosti ne zmorete več samostojno po-skrbeti zase, v dom starejših pa še ne želite, lahko zaprosite za pomoč na domu. Pomoč na domu je oblika varstva, ki omogoča sta-rejši in invalidni populaciji, da ob organizirani pomoči na domu ostane v svojem socialnem okolju.Jutro, zavod za pomoč in nego na domu je začel s svojim delova-njem že leta 2001 in ima z Obči-no Kočevje sklenjeno koncesijo za izvajanje storitev pomoči na domu. Storitve, ki jih izvaja ob-segajo naslednje sklope opravil: pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, gospodinjsko pomoč in pomoč pri ohranjanju social-nih stikov, Po spremenjenih standardih in normativih, sprejetih v minulem letu, je uporabnik upravičen do pomoči na domu le, če potrebu-je najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov, načeloma pa lahko koristi 20 ur pomoči na te-den. Ne gre prezreti tudi dejstva, da teh storitev ne potrebujejo le starejši, pač pa tudi mlajši inva-lidi in kronični bolniki ter osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pomoč na domu je organizira-na vsak delavni dan od 6.00 do 22.00 ure. Prevoz toplega obroka hrane na dom uporabnika pa nu-dimo tudi čez vikend in praznike. Cena ene ure storitve pomoči na domu je 5,60 EUR.Trenutno zavod Jutro oskrbuje 82 uporabnikov. število uporab-nikov vsako leto raste, potrebe starejših ljudi so čedalje večje. Pojavlja se čedalje večja potreba po organizirani pomoči na domu tudi čez vikend in praznike. Povpraševanje po domovih za starejše je sicer veliko, a vedno več ljudi spoznava toliko pred-nosti in možnosti, ki jih prinaša pomoč, oskrba in nega na domu. Celoten prispevek preberite na www.e-utrip.si.Info: 01 895 54 59, 040 747 [email protected]


Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen.Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.(Kant)

Pogrešamo te, vsi tvoji.

ob slovesu

Bojan mulc10. 11. 1953 - 25. 5. 2012iz Dolge vasi, Kočevje

šPORT

Pohod mladih planincev JerneJ Kalan

»tokrat bo pa malo drugače,« smo si rekli, ter na zadnji

pohod planincev MOPD v šolskem letu 2011/2012, povabili tudi starše. Prišla je zadnja majska sobota in uresničili smo naš cilj. Kar 110 mladih planincev s starši se nas je podalo proti Karavankam, točneje na Ptičji vrh, ki se nahaja med Struško in Golico. Z vrha, ki meji med Slovenijo in Avstrijo, se nam odpre lep razgled na Dravsko dolino, del Karavank in Julijske Alpe.Veselo druženje mladih in malo manj mladih se je pričelo klasično, torej v Kočevju in Stari Cerkvi, kjer smo se pohodniki iz OŠ Stara Cerkev, OŠ Ob Rinži, OŠ Zbora odposlancev in OŠ Fara odpeljali novim dogodivščinam naproti. Naše izhodišče je bil Dom Pristava, kjer sta vodnici mladim planincem razdelili spominske kape in pohod se je lahko pričel. Nič kaj zahtevna pot se je vila do Pustega rovta in nato do sedla Suha. Po dobrih dveh urah smo bolj ali manj zasopihani le prišli na naš cilj. Hitro smo ugotovili, da so mladi planinci kondicijsko dosti bolje pripravljeni kot starši. Po zasluženem počitku smo pot nadaljevali do sedla Kočna in se mimo Pustega rovta prijetno utrujeni vrnili do izhodišča. Tu je sledilo veselo druženje, tako med starši kot tudi mladimi planinci. In minil je še zadnji pohod mladih planincev PD Kočevje v tem šol-skem letu, kar pa ne pomeni, da se po zasluženih počitnicah zopet ne snidemo ob novih podvigih. Vsem, ki namenite svoj prosti čas za gibanje v naravi, po gričkih, hribih, gorah in dolinah pa mladi planinci, vodnice in vodniki, mentorice in mentorji želimo varen korak.

turisti v glavnem mestuPetra ŠtaJdohar in tJaŠa roBič - noVinarsKi KrožeK oŠ stara cerKeV

Vsi, ki radi potujete po tujih mestih, veste, da je potovati lep in enkra-

ten občutek. Postati turist v lastnem glavnem mestu pa je tudi zanimivo. To smo postali učenci osmošolci in devetošol-ci Oš Stara Cerkev v četrtek, 24.5. Osmi razredi so odšli na učno uro v Slovenski šolski muzej. Devetošolci pa smo se odpravili na turistični potep po mestu. Nad Ljubljano smo bili navdušeni, saj le redkokdaj ali pa nikoli ne zaidemo v stari del mesta, saj se naš obisk Lju-bljane največkrat konča v na-kupovalnem središču na robu mesta.Znamenitosti, ki smo si jih ogledali so bile: kopija Rob-bovega vodnjaka pred mestno hišo in kasneje original v Na-rodni galeriji, šuštarski most, Mestna hiša Ljubljane, fonta-na na Novem trgu, Uršulinska cerkev in obnovljeni Kongre-sni trg. še posebej smo uživa-li ob fotografiranju ljubljan-

skih znamenitosti in se zares prelevili v turiste, katerih je Ljubljana polna, saj lahko na ulicah Ljubljane slišite mar-sikateri tuj jezik. Nato smo se preko Tromostovja odpravili do Narodne galerije, kjer smo si ogledali zbirko umetnosti evropskih slikarjev. Med ogle-dom smo izpolnjevali delovne zvezke, s pomočjo katerih smo spoznavali likovno govorico evropskega slikarstva v 20. stoletju. Delo nas je tako prite-gnilo, da smo skoraj zamudili avtobus. Osmošolci so medtem v Slo-venskem šolskem muzeju doži-veli šolsko uro iz leta 1935. Pod strogim nadzorom gospodične učiteljice so se učili lepopisa. Zaradi svoje neubogljivosti so preizkusili tudi kazni, ki so jih bili tedaj deležni poredni otro-ci – klečanje na koruzi, noše-nje osla in grožnja s palico.Vzemite si nekaj uric, spreho-dite se po Ljubljani, zagotavlja-mo vam, da boste uživali.


tVKočevje.si – Prva slovenska lokalna internetna televizija Katarina turKoVič

Prvega aprila 2010 je v ko-čevski medijski prostor pogumno zakorakal nov

medij - lokalna internetna tele-vizija TV Kočevje.si. Če je kdo takrat pomislil, da gre za dobro prvoaprilsko šalo, je kaj kmalu ugotovil, da se je pošteno zmotil. V dveh letih se je medij vsestran-sko uspešno razvijal in danes se ustvarjalna ekipa lahko pohvali s številnimi projekti, o katerih sem se pogovarjala s pobudni-koma ideje o spletni televiziji Juretom Bradeškom in Igorjem Rančigajem. 1. Kaj je vodilo k ustanovitvi no-vega medija na Kočevskem in ka-kšen je namen spletne televizije?Igor: Kočevje je bilo v preteklo-sti z multimedijskimi vsebinami zelo podhranjeno. Nacionalna in druge televizije, o naših krajih in ljudeh niso poročale. Izjema so bile negativne vsebine. No-vinarji so prihajali k nam le po zgodbe črne kronike, v primeru prometnih nesreč, nasilja med občani, neizpolnjevanja obve-znosti delodajalcev do zaposle-nih ipd. Pohvalimo se lahko s tem, da nimamo črne kronike. Naša zgodba je ta, da si želimo Kočevje predstaviti v pozitivni luči in dat na plano vse mlade posebneže, umetnike in vse, ki tu ustvarjajo. Jure: Ugotovili smo, da ima me-dijski prostor na Kočevskem ve-liko luknjo in bi bilo resnično možno nekaj narediti na tem po-dročju. V naših krajih se je naj-prej pojavil tiskan medij, potem radio in vprašali smo se, zakaj ne bi imeli še spletne televizi-je, ki bi poročala o dogajanju v našem mestu. Razmišljali smo globalno in ker nam zadeva na lokalni ravni ni bila dovolj, smo se odločili za splet. Druge tele-vizije zasledimo pri nas ob eks-cesih, veledogodkih. Drugače pa ni nikogar, ki bi poročal o tem, kaj si ljudje želijo, kaj ustvarjajo in dosegajo, kakšne so možnosti ustvarjalcev z našega konca, … Vse negativno, kar se prek me-dijev ponese o našem kraju, je

zgolj izkrivljena slika. Mi dogod-kom in zgodbam nastavljamo drugačno ogledalo. 2. Kako dolgo se je razvijala ide-ja o nastanku televizije, vse od želja, prvih pogovorov, izbire so-ustvarjalcev in sodelovanja z nji-mi do same uresničitve? So ljudje sploh verjeli v vaš projekt?Igor: Ideja se je v naju razvijala že dolgo, še preden sva se spo-znala z Juretom. Zgodilo se je pri Ostermanu, ko je Jure rekel, da Kočevje nima dovolj video vse-bin in zgodba se je odvila v hipu. Zanimivost naše TV je tudi ta, da je ve-čina soustvarjalcev glasbenikov. Želela sva delat bolj zabav-ne teme, povezane z glasbo in kulturo nasploh in niti pred-stavljali si nismo, da bo zadeva postala tako resna, kot je da-nes. No, midva sva že verjela v pomemb-nost in resnost tega projekta, v katerega se je splačalo vlagati. In tudi občinstvo je verjelo v nas. Začetni informativni pogon nam je dala novinar-ka Petra šolar, skupaj smo se tudi odločili za tednik Svet pred domačim pragom. Z novimi ustvarjalci smo vseskozi rasli. Prišel je Gorazd, Sti-pe, Nebojša, Sašo, Žarko, Maru-ša, Miha, … Smo kot mlado dre-vo, ki še raste. Njegove veje pa z leti dobivajo nove poganjke. Naša prednost je bila v tem, da je bila to iskrena želja, zato smo vsi dobro leto in pol delali brezplač-no, ker smo verjeli v to.Jure: Želja je bila, da bi kdor koli, ki ima željo, lahko kaj naredil za naš medij. Zadeva je bila namreč v začetku čisto odprta. Na srečo smo že v prvih mesecih dobili evropska sredstva, ki so omogo-čila dve zaposlitvi in tako smo se premaknili naprej. Vsak je imel

svoj vidik, s katerim je prispeval k razvoju in nadgradnji televi-zije, s čimer se je ustvarila ure-dniška politika, ki se izvaja še danes. 3. Kakšni so bili prvi odzivi na vaše delo, lokalno in globalno? Igor: Odziv občinstva je bil ne-verjeten. Ljudje so verjeli v nas. Kar me radosti je npr. to, da nas spremljajo ljudje, rojeni v Kočev-ju, preseljeni po vsem svetu, v Kanadi, Braziliji, Veliki Britaniji. Pred letom nam je pisal g. Jože Colnar, kako lepo je izvedeti, kaj se dogaja v rodnem kraju. Ogro-mno dobrih povratnih infor-macij smo dobili od ljudi, ki ne živijo več v Kočevju, so se pre-

selili v druge kraje po Sloveniji ali na drugi konec sveta. Prav ti radi slišijo, kaj je novega pri nas. Naša prednost je vsekakor v vi-deo vsebini, ki pove mnogo več od besede slišane z radijske po-staje ali zapisane v časopisu. Jure: Naš prvi cilj je bil doseči toliko ogledov, kolikor je imel takratni lokalni časopis izvodov (8 tisoč). To številko smo dosegli že v prvih štirih dneh in več kot očitno je bilo, da je treba s tem nadaljevati. Že v samem startu nam ni bila dovolj neka lokalna zadeva in klasična televizija, ko


so gledalci vezani na neko dolo-čeno uro za ogled vsebin, ampak smo se takoj odločili za splet, kjer so informacije dosegljive ve-dno. Danes imamo na naši stra-ni registriranih več kot 40 tisoč uporabnikov (IP). Seveda so k tej statistiki pripomogle tudi špor-tne vsebine, kot je Mladinska ga-silska olimpijada in Longboard camp v Osilnici, o katerem se je poročalo v angleškem jeziku. Vsekakor je odziv mnogo večji od pričakovanega. 4. Kako so na TV Kočevje.si kot verodostojen medij gledale domače institucije, društva in posamezniki, o katerih ste po-ročali?

Igor: Ker nas niso še poznali, so bili nekateri v začetku manjši zadregi, včasih je prihajalo do smešnih situacij. Naša težava je bila v tem, da nič nismo vlagali v promocijo. S časoma so ljudje dobili zaupanje v nas in vedno so pripravljeni sodelovati in podati izjavo.Jure: Ljudje so vedeli, kdo in kaj smo. Slišali so, da obstajamo, a niso vedeli, ali smo kvalitetni, ali poročamo objektivno, ali smo morda »občinsko trobilo«. Po več kot 500 narejenih video prispevkih nam danes zaupajo.

Menim, da smo se zelo dobro usidrali v ta medijski prostor. 5. Na kakšen način izbirate do-godke za informativno oddajo Svet pred domačim pragom in ostale vsebine, objavljene na spletni strani ter katere so naj-bolj gledane?Igor: Prvim objavljenim prispev-kom še dandanes gledanost ra-ste. Zanimivo je, da so najbolj gledani ravno tisti iz naših za-četkov, še bolj nenavadno pa se mi zdi to, da je bil članek o nas gledan kar šest tisočkrat, to je druga najbolj gledana vsebina. (Rekord drži prispevek o avtu na drva s petnajst tisoč ogle-di.) Poudarek pri ustvarjanju je

na avtorstvu. Nobenih novic ne povzemamo, ampak smo sami avtorji in k temu bomo stremeli tudi v prihodnje.Jure: Selekcija pri objavi dogod-kov je vsekakor pomembnost. Odločamo se za dogodke, za katere menimo, da so dobri za gledalce, za naš prostor. Včasih pa se zgodi, da se, zaradi več do-godkov na isti dan, celo uro, ne moremo udeležiti vseh. Večkrat se je že zgodilo, da smo naredili dogodek, ki ga sploh ni bilo, ker je bil organizator malce »nero-den« in se je istočasno dogajalo

več stvari. Mi pokrijemo dogo-dek, ki je nam nekako bolj va-žen in o njem poročamo. Npr. na predstavitev knjige za otro-ke pride deset ljudi, prek naše spletne strani pa si prispevek ogleda vsaj tristo ljudi. Kot sva z Igorjem že omenila, nimamo črne kronike, saj rajši odkriva-mo vzroke, ki ustvarjajo posle-dice. Po prometni nesreči pred dvema letoma smo prišli npr. do tega, da je prometna varnost v Kočevju na nizki ravni, zato smo se odločili, v sodelovanju z AMD Kočevje in Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, poročat o teh stvareh mnogo bolj, kot bi bilo s stališča nekega

medija primerno, ker se nam zdi, da je to potrebno izpostavit in podprt. To so naša vodila. Podprt, kar je za podprt, pokazat vse, kar je pozitivne-ga in pograjat tisto, kar je potrebno.6. Katera je, poleg osveščanja, glavna odlika spletnega me-dija? Igor: Vsi prispev-ki so na voljo vsak trenutek in tako bo tudi v bodoče. Delo, ki ga ustvarjamo da-nes, bo dobilo pravo ceno in veljavo čez dvajset let, morda že prej. Vsekakor smo pionirji na področju spletne televizije v Sloveniji.Jure: Naš medij ima torej informativno in

kulturno veljavo s katerim zago-tavljamo dediščino in javni arhiv za Kočevsko. Vsakdo bo lahko kadarkoli poiskal informacije iz preteklosti. Druga zanimivost je ta, da smo kot prvi v Sloveniji začeli prenašati občinske seje v živo. Sejo si je znalo v živo ogle-dati od štirideset do osemdeset ljudi, včasih tudi sto. Posnetek na naši strani pa si v enem tednu ogleda do petsto ljudi, v dveh tednih od tisoč do tisoč petsto. V dveh letih smo na podlagi sta-tistike oz. kazalcev prišli do iz-računa, kako dolge prispevke je


dobro delati, da so gledani do konca, koliko naj bo dolga te-denska oddaja. Slednja se je ob-nesla s šestimi vestmi, dolga do osem minut. Gledalci tako dobro vedo, kaj jih čaka.7. Kot drugi večji projekt Centra za mladinsko kulturo, ki je usta-novitelj elektronskega medija, in ga je širša množica že spoznala, je kulturno dokumentarni film Kulturnič. Kakšno je sporočilo filma in načrti?Igor: Takšne zgodbe, kot je Kul-turnič, Jarmova pot, Rokenrol smeti, sva si z Juretom vedno že-lela delati. Če ne bi bilo Petre in Žareta, bi verjetno delali samo to. Film predstavlja kulturo iz »druge vrste" in zgolj poskuša zapolniti vrzel, ki je nastala za-radi odrivanja ob rob in pomanj-kanja kulturne infrastrukture v našem mestu. V veliko čast nam je, da je fi lm, kot umetniški projekt, kupila Galerija Miklova hiša. Kulturnič želimo poslat še na več festivalov, opremljen je s podnapisi, v angleščino ga je prevedla Lela B. Njatin.Jure: Kulturno dokumentarni fi lm, kot je Kulturnič, terja zelo veliko časa za domislit, posnet, zmontirat, … Ideja o drugačnem praznovanju 8. februarja se je porodila Romanu Zupančiču. Mi smo naredili fi lm, on pa je orga-niziral dogodek oz. projekcijo fi lma. Imeli smo čast pokazat ustvarjalce, katerih dela širši krog ne pozna. Projekt je vse-kakor edinstven in neponovljiv. Film je na naši strani v celoti po-gledan več kot tisoč petstokrat. 8. S katerimi projekti se CZMK še lahko pohvali?Igor: Mnogi ne vedo, da smo de-lali montažo fi lma Huda jama z Rosvito Pesek in Mitjo Feren-cem. Ne vedo, da smo delali za Slovenian times, Guest star 2010. Pomagali smo pri izdaji knji-ge Izgubljene Kočevarske vasi, izdali smo tudi tri knjige. Smo glasbeni založnik trem koče-vskim glasbenim skupinam. Na-redili smo še fi lm Jarmova pot. Skratka delamo res veliko, pa nekateri tega sploh ne vedo, ker se nič ne promoviramo. Jure: Eno največjih priznanj je ta, da smo s sklepom ministr-

stva za kulturo postali društvo s statusom posebnega pomena v kulturi. Zelo dobro sodelujemo s kočevsko Gimnazijo. Za njihov projekt Kolesarska pot po Koče-vskem Rogu smo posneli promo-cijski fi lm, s celotnim projektom pa so potem zmagali na razpisu Turistične zveze Slovenije in ministrstva za šolstvo na nate-čaju Več znanja za več turizma. Dobro sodelujemo tudi s Srednjo medijsko šolo v Ljubljani in vse-mi kočevskimi institucijami. Po-nosni smo še na koledar dogod-kov na našem portalu, kjer vsem dajemo možnost objave dogod-kov in projektov. 9. Kako se spletna televizija oz. vsi projekti CZMK financirajo?Igor: Želimo biti neodvisni od fi nančnih prilivov in v prvi vrsti delati s srcem.Jure: Financiramo se zgolj s sredstvi, ki jih dobimo za pro-jekte. Drugače pa stalnega fi nan-ciranja, razen redkih sponzorjev in podpornikov, nimamo.10. Kakšni so načrti TVKočevja in CZMK-ja v bodoče?Igor: Želimo poročati samo o pozitivnih stvareh. Kmalu bo na voljo tudi nova spletna stran. Trenutno jo še testiramo. Z no-vim portalom želimo postati medij, ki bi dogodke tudi naja-vljal in ne samo o njih poročal. Želimo, da bi koledar zaživel in postal napovednik za Kočevje in okolico. 25. maj 2013 je na ko-ledarju že zaseden, kajti zgodil se bo Kočevski rokenrol, v or-ganizaciji KUD Godba Kočevje in CZMK-ja. Delamo še projekt o Kočevarskih vaseh. Skratka, v načrtu je še veliko projektov, ki jih želimo uresničiti.Jure: Koledar bo imel zelo po-membno vlogo in bo na novi spletni strani takoj druga stvar, ki se bo zagledala. Sicer pa snu-jemo dokumentarni fi lm o ko-čevski železnici, za katerega so prvi kadri že narejeni. Trudili se bomo ustvarjati še mnogo več, saj je to naše poslanstvo.

Kočevsko televizijo lahko kadar-koli gledate ne naslovu www.Tv-Kocevje.si, svežo tedensko oddajo Svet pred domačim pragom pa pri-čakujte vsak ponedeljek zjutraj.

vabimo vse ljubitelje vodnih športov: jadranja, čolnarjenja, potapljanja, deskanja na vodi, ribolova k ogledu navtičnega sejem malih plovil:„jezero Kočevje“ „šport in prosti čas na sladkih vodah“ od 16. do 17. junij a 2012 na jezeru v Kočevju.

Posebej vas vabimo, če imate kakršen čoln na vesla (kajak, kanu, raft,....), da se udeležite prvega rekreativnega veslaškega maratona v idiličnem okolju kočevskega jezera

Več informacij na: www.jk-kocevje.si


RUFAC D.O.O., OB MAHOVNIŠKI CESTI 3, 1330 KOČEVJE, TEL: 01 895 40 42, WWW.RUFAC.SIPRODAJA OD 8ºº DO 12ºº IN OD 13ºº DO 17ºº, SOBOTA ZAPRTO, DELAVNICA OD 7³º DO 12ºº IN OD 13ºº DO 16ºº, SOBOTA ZAPRTORUFAC D.O.O., CESTA NA UGAR, 1310 RIBNICA, TEL: 01 836 99 56, WWW.RUFAC.SIPRODAJA IN SERVIS OD 8ºº DO 12ºº IN OD OD 13ºº DO 16ºº, PETEK OD 8ºº DO 12ºº IN OD 13ºº DO 14³º, SOBOTA ZAPRTO

P O R A B A P R I R E N A U L T C L I O 1 , 2 1 6 V , M E Š A N A V O Ž N J A J E : 5 , 8 L / 1 0 0 K M , E M I S I J A C O 2 1 3 5 G / K M

www.renault.si

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt Ni

ssan

Slo

veni

ja, d

.o.o

., Du

najs

ka 2

2, 1

511

Ljub

ljana

.

Renault priporoča

ŽE OD 8.590,00€8.590,00€ALU PLATIŠČA INALU PLATIŠČA IN

8.590,00€ALU PLATIŠČA IN

8.590,00€8.590,00€ALU PLATIŠČA IN

8.590,00€

NAVIGACIJA GRATISGRATISGRATIS

Ugodno financiranje preko Renault kredit z odplačilno dobo do 96 mesecev. Za podrobnejše informacije glede financiranja se obrnite na vašega prodajalca

Obiščite Avtocenter Rufac v Kočevju in Ribnici in preizkusite Renault Clio kolekcija 2012. Renaultov lepotec vas bo razvajal z udobjem in presenil s kakovostjo. Za vas smo pripravili posebno priložnost ob nakupu z Renault finaciranjem vam podarimo 5 let garancije, 5 let asistence in 5 let rednega vzdrževanja, za osebna vozila Renault (razen Trafic in Master). Več o ponudbi na www.renault.si ali pri pooblaščenih prodajalcih Renault.

OB 20 LETNICI AVTOCENTRA RUFAC SMO ZA VAS PRIPRAVILI POSEBNO SERIJO

RENAULT CLIORUFAC EDITION1.2 16V

GAJ - KJER SE BOSTE V NARAVNEM ZELENEM OKOLJU POČUTILI NAJBOLJŠE

- Najem dvorane za različne priložnosti- Praznovanje rojstnega dne v Gaju- Otroški park in previjalnica za male

nadobudneže- Brezžična internetna povezava

NOVO! ZA SLADOKUSCE,LAČNE IN ŽEJNERazlične pizze in solate, sadne kupe in cocktaili....

VABLJENI NA CELODNEVNO URADNO OTVORITEVkuhinje in dogodek organiziran s strani Nogometnega kluba Kočevje "Pomagajmo nogometu", ki bo potekal 22.6.2012 z bendom Duble Truble, hostesami in bogatim srečelovom! Preživite dan v dobri družbi!!

m: 031 302 489m: 051 380 024t/f: 01 89 51 58

Rekreacija Gaj d.o.o.tzo 32a, Koč[email protected]

24 www.e-utrip.si [email protected]Želite nov videz, stil in obenem še fotogra�jo vaše nove podobe? Z novo pričesko, ličenjem, obleko in modnim fotogra�ra-njem vas bomo odeli v drugačno preobleko. Sprejmite izziv in se skupaj z nami podajte na dogodivščino raziskova-nja vaše nove podobe!

Marinka: Za Tanjo sem izbrala dva različna modela sončnih očal. Prvi je klasična solzica, znamke Sting, v nežno roza barvi. Drugi pa je malo večji model, v rjavi barvi, znamke Lacoste. Pri obeh modelih se barva stekelc preliva iz temnejše v svetlejšo barvo, kar da sončnim očalom dodatno eleganco.

V optiki Center bomo z Vašimi željami in našim znanjem pomagali najti ustrezen model za Vas! Obilo sonca iz Optike Center.

Bojan: Tokratni izziv je namenjen vsem bodočim mamicam. Pri fotogra�ranju sem skušal ujeti tako veselo pričakovanje novega člana družine, žarenje vsake nosečnice, kot tudi lepo stran, ki jo ima vsak izmed nas.

Trgovina Mat ofak-kostel d.o.o.tzo 78, 1330 Kočevjet 01 89 53 024 | 01 89 54 233m 051 645 964Delovni čas: 8 - 19, sob. 8 - 12

Marinka Trope s.p.Kidričeva 2, 1330 Kočevjet 01 893 14 86Delovni čas: 8-12 in 15-19, sob 8-12

Atelje Iris, Iris Štefanič s.ppe Ljubljanska c. 5, 1330 Kočevjem 040 755 986 | 040 701 [email protected]

Katarina Marinič s.p.Gozdna c. 1, 1330 Kočevjet 01 893 13 76 | 01 895 50 96Del. čas: pon. 12-20, tor. in sre. 8-15čet. in pet. 8-20, sob. po dog.

Katarina: Naši kandidatki, simpatični nosečnici, smo v našem salonu naravno barvo njenih las pobarvali v zlatobakrenem odtenku. Za poživitev in razgibanost pa smo ji dodali še živo oranžne pramene in tako vse skupaj naredili bolj razigrano.Za ličenje sem uporabila kozmetiko B.Bort. Za podlago sem ji nanesla sončni puder sun care, ki vsebuje uva in uvb �lter, tako da je zelo primeren za poletne dni in varuje kožo pred hiperpigmentacijo oz. kopičenje pigmenta, kar je posledica daljšega izposta-vljanja soncu. Uporabila sem senčilo v nežno zelenem odtenku,ustnice pa malo obrobila in nanesla gloss, saj je imela, kot skoraj vsaka nosečnica, ustnice bolj polne in ni bilo potrebno nanašati šminke.

Bojana: Za tokratni izziv sem izbrala bodočo mamico Tanjo, ki že veselo odšteva dneve do veselega trenutka. Za Tanjo sem izbrala dva stailinga: 1. Lahko, športno, daljšo tuniko v karo vzorcu pastelnih odtenkih barv in nosečniški model džins hlač, ta ima podaljšan pas, v katerih se je Tanja počutila sproščeno in �no. 2. Viskozno obleko z rožnatim potiskom, ki je pod prsmi rezana (model je primeren za vse postave, tudi za bodoče mamic ), lahko se jo nosi tudi kot samostoj-no oblačilo ter bombažne pajke v črni barvi. Pri obeh stailingih pa smo dodali obvezni dodatek zapestnico, prstan ter kombinirali z laneno unikato,ročno poslikano torbo by mojškra.

Ob bližajočih dopustniških dnevih, boste poletne artikle v času od 15. do 30. junijA, kupovalipri gotovinjskem nakupu do 30% ceneje.

JUNIJ

Tanja

Kočevar junij mmxii 25Želite nov videz, stil in obenem še fotogra�jo vaše nove podobe? Z novo pričesko, ličenjem, obleko in modnim fotogra�ra-njem vas bomo odeli v drugačno preobleko. Sprejmite izziv in se skupaj z nami podajte na dogodivščino raziskova-nja vaše nove podobe!

Marinka: Za Tanjo sem izbrala dva različna modela sončnih očal. Prvi je klasična solzica, znamke Sting, v nežno roza barvi. Drugi pa je malo večji model, v rjavi barvi, znamke Lacoste. Pri obeh modelih se barva stekelc preliva iz temnejše v svetlejšo barvo, kar da sončnim očalom dodatno eleganco.

V optiki Center bomo z Vašimi željami in našim znanjem pomagali najti ustrezen model za Vas! Obilo sonca iz Optike Center.

Bojan: Tokratni izziv je namenjen vsem bodočim mamicam. Pri fotogra�ranju sem skušal ujeti tako veselo pričakovanje novega člana družine, žarenje vsake nosečnice, kot tudi lepo stran, ki jo ima vsak izmed nas.

Trgovina Mat ofak-kostel d.o.o.tzo 78, 1330 Kočevjet 01 89 53 024 | 01 89 54 233m 051 645 964Delovni čas: 8 - 19, sob. 8 - 12

Marinka Trope s.p.Kidričeva 2, 1330 Kočevjet 01 893 14 86Delovni čas: 8-12 in 15-19, sob 8-12

Atelje Iris, Iris Štefanič s.ppe Ljubljanska c. 5, 1330 Kočevjem 040 755 986 | 040 701 [email protected]

Katarina Marinič s.p.Gozdna c. 1, 1330 Kočevjet 01 893 13 76 | 01 895 50 96Del. čas: pon. 12-20, tor. in sre. 8-15čet. in pet. 8-20, sob. po dog.

Katarina: Naši kandidatki, simpatični nosečnici, smo v našem salonu naravno barvo njenih las pobarvali v zlatobakrenem odtenku. Za poživitev in razgibanost pa smo ji dodali še živo oranžne pramene in tako vse skupaj naredili bolj razigrano.Za ličenje sem uporabila kozmetiko B.Bort. Za podlago sem ji nanesla sončni puder sun care, ki vsebuje uva in uvb �lter, tako da je zelo primeren za poletne dni in varuje kožo pred hiperpigmentacijo oz. kopičenje pigmenta, kar je posledica daljšega izposta-vljanja soncu. Uporabila sem senčilo v nežno zelenem odtenku,ustnice pa malo obrobila in nanesla gloss, saj je imela, kot skoraj vsaka nosečnica, ustnice bolj polne in ni bilo potrebno nanašati šminke.

Bojana: Za tokratni izziv sem izbrala bodočo mamico Tanjo, ki že veselo odšteva dneve do veselega trenutka. Za Tanjo sem izbrala dva stailinga: 1. Lahko, športno, daljšo tuniko v karo vzorcu pastelnih odtenkih barv in nosečniški model džins hlač, ta ima podaljšan pas, v katerih se je Tanja počutila sproščeno in �no. 2. Viskozno obleko z rožnatim potiskom, ki je pod prsmi rezana (model je primeren za vse postave, tudi za bodoče mamic ), lahko se jo nosi tudi kot samostoj-no oblačilo ter bombažne pajke v črni barvi. Pri obeh stailingih pa smo dodali obvezni dodatek zapestnico, prstan ter kombinirali z laneno unikato,ročno poslikano torbo by mojškra.

Ob bližajočih dopustniških dnevih, boste poletne artikle v času od 15. do 30. junijA, kupovalipri gotovinjskem nakupu do 30% ceneje.

JUNIJ

Tanja


plesni studio

Rusalkinaplesna knjižnica

Zaključna produkcija

Leto je naokoli in v Plesnem studiu Rusalka bomo postregli s pravo plesno poslastico.

Zaključna produkcija se bo zgodila v soboto, 16. junija, ob 18.00 uri v dvorani Šeškovega doma. Skozi plesne gibe in glasbo bodo plesalci in plesalke plesnega studia Rusalka oživeli prostore knjižnice in prikazali, kaj vse se lahko zgodi, ko domišljiji prepustimo prosto pot.

Vljudno vabljeni!

Vstopnice po ceni 6 € lahko kupite na dan zaključne produkcije od 17:30 ure dalje.

jazz show dance hip-hop modern

Rusalka pleše

Šivanje po meri- ženskih in moških

oblačil, tudi za močnejše postave

- za posebne priložnosti

Šiviljskapopravila

- menjava zadrg in podlog, ožanje, krajšanje

Pridemtudi na domm: 041 32 99 44

Knavs Antonija s.p.Kočevska cesta 3Dolga vas, Kočevje

Siviljstvo

Fotovoltaika(prodaja, izvedba, servis)primerno za bivališča brezelektirčne energijeSvetlobni napisi,reklamne table, 3D znaki...Elektro storitvegsm: 031 451 105,[email protected]

KAJU

HOVO

NAS

ELJE

7, 1

330

KOČE

VJE

Elektra d.o.o.


Cene Ogrevanja v daljinSKiH SiSTeMiHna leSnO BiOMaSO v SlOvenij i

Na višino cene daljin-skega ogrevanja ima največji vpliv

vrsta goriva. Ne samo zaradi cene goriva, ampak zaradi tega, ker je od cene goriva odvisna vi-šina investicij e izgradnje kotlov-nice. Praviloma so kotlovnice na kurilno olje in plin najcenejše, kotlovnice na lesno biomaso pa najdražje. Višina stroškov izgra-dnje kotlovnice je obratno so-razmerna s ceno goriva. V izogib obratovanju pri nizki moči, ki je za kotle na lesno biomaso zelo škodljiv, se te kotle projektira za 80 do 90 % - no pokrivanje potreb toplote v objektih. Razliko za pokrivanje konic do 100 % in rezervo se uporabljajo kotli na kurilno olje ali plin.

Prednost kotlovnic na lesno bio-maso je:

– Uporaba lesne biomase (lesnih ostankov ali lesnih odpadkov v obliki sekancev, lubja,…) ki jo je dovolj na lokalnem področju

– Nižja cena lesne biomase v primerjavi s kurilnim oljem ali plinom

– Zmanjševanje emisij CO2 in ostalih škodljivih onesnaže-valcev

– Lesna biomasa se porabi na lokalnem področju – se je ne izvaža več

– Denar, ki se je porabljal za kurilno olje, sedaj ostaja na lokalnem področju

Pri tem načinu ogrevanja imajo prednost vsi, ki so vključeni v krog:

– uporabnik daljinskega ogre-vanja ima nižje stroške pri ogrevanju z lesno biomaso kot pri ogrevanju s kurilnim oljem pri sedanjih cenah

– dobavitelj lesne biomase lahko iztrži višjo ceno za lesno biomaso pri prodaji doma kot pri prodaji oddaljenemu kupcu zaradi krajših prevozov, manj-šega števila vozil in manjšega števila zaposlenih

– proizvajalec in distributer

toplote ima manj problemov zaradi varnejšega skladiščenja goriva in manjšega spremi-njanja cen goriv v primerjavi s kurilnim oljem.

Iz navedenega sledi, da je pred-nost daljinskega ogrevanja na lesno biomaso širše gledano zelo velika. Če se sosednjim državam splača uvažati lesno biomaso za svoje potrebe in plačevati prevoz na razdalji 200 do 300 km, se jo še kako splača uporabljati doma – samo znati jo je potrebno. Kljub navedenemu se pri upo-rabnikih daljinskega ogrevanja poraja dvom o nižjem strošku takega ogrevanja. V Slovenij i ima tak način ogreva-nja najdaljšo tradicij o ogrevanje v Železnikih, kjer je bil pričetek že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kljub nizkim cenam ku-rilnega olja v obdobju od 1975 do 2012 je vedno obratovalo. Pri njih so si nabirali izkušnje snovalci kočevskega daljinskega ogreva-nja z gradnjo parovoda Lik – Me-lamin v začetku osemdesetih let. Žal parovod ni obratoval niti de-set let kljub temu, da so parovodi v drugih krajih s trasami dolžine več deset kilometrov obratovali brez problemov oziroma še da-nes obratujejo. Senco na daljin-sko ogrevanje na lesno biomaso sta vrgli tudi ogrevanji V Gornjem Gradu in Preddvoru, ki nista iz-polnili pričakovanj kljub izdatni fi nančni in strokovni pomoči so-sednje Avstrij e, sistem ogrevanja pa je bil popolnoma klasičen in enostaven. Prelomnica uspešno-sti gradenj je bila gradnja koče-vskega in vranskega ogrevanja v letih 2004 in 2005. Sočasno je bila zgrajena kotlovnica v Zagor-ju, sledile so gradnje v Črnomlju (2006), Ribnici (2010), Metliki in Semiču (2012) ter manjši sistemi v Mozirju, Lučah,…Razen v Železnikih kjer je klasič-na parna kotlovnica s kogenera-

cij o so v ostalih krajih kotlovnice s toplovodnimi kotli, ki so v pra-ksi dodobra preizkušeni.Kot je v začetku omenjeno, je fi -ksni del cene odvisen od višine stroškov izgradnje kotlovnice in omrežja oziroma od vgrajene opreme v kotlovnici in mreži. Vsa oprema je lahko samo nujno potrebna, enostavna in funkci-onalna ali pa jo je več z več do-datki, ki zajemajo tudi toplotne postaje. V Kočevju je bila višina investicij e v I. fazi 2,5 mio EUR, v sosednji Ribnici pa enkrat več za manjši sistem. Razlike se jasno odražajo in so razvidne iz spodnje tabele:

Opomba: cene so z 20 % DDV ter niso na decimalko točneCene variabilnega dela se razli-kujejo zaradi vrste lesnih ostan-kov, kvalitete, vsebnosti vode oziroma lesnih odpadkov, ki so praviloma z majhno vsebnostjo vode imajo pa ostale primesi – premaze, lepila,… Velik vpliv na ta del cene ima poraba kurilnega olja, ki je potrebno za pokrivanje konic in rezervo.

Vladimir Bizjak

Informacĳ e in svetovanje:vladimir Bizjak: tel: 895 45 67 gsm: 041 681 [email protected] Piršič:gsm: 031 722 901,[email protected] stran www.kocevje.ensvet.com

ŽeleznikiKočevjeGornji GradPreddvorČrnomeljRibnicaMetlikaSemičVranskoZagorje

€/MW.aØ

32.291,0015.732,0025.369,8348.572,0066.180,0053.264,0047.400,0012.516,00

22.292,00

€/MWh74,76066,52678,00071,200

60,09645,06647,855

64,59060,12056,148


nar

Očn

iK: O

Bčin

sKi s

vetn

iK d

avO

r št

aMfe

Lj

davOr štaMfeLj, OBčinsKi svetniK

V predzadnji objavi sem pisal o vloženi pobudi o vzpostavitvi

mestne blagajne (ideja društva CZMK), katera bi omogočila našim občankam in občanom plačevanje položnic brez provizije po vzoru nekaterih drugih slovenskih mest. Odgovor občinske uprave je bil naslednji: da ima občina že sedaj možnost plačevati položnice brez provizije predvsem za položnice, ki jih izstavi občina Kočevje (najemni-na za občinska stanovanja, občinske takse, komunalni prispevek, …) ter da je omogočeno plačevanje polo-žnic brez provizij v nekaterih javnih podjetjih (Komunala, Hydrovod,…). Da pa bi organizacija še dodatnih možnostih plačevanja prinesla za seboj dokaj visoke stroške. Čudi me, da kar nekaj pobud in idej po drugih občinah dobro funkcionira, le v Kočevju se vedno najde veliko razlo-gov, kako se kakšno stvar ne more narediti. Odgovor občinske uprave kot tudi primere dobrih prakse od drugod pa na naslovu http://davor.blogspot.si/?p=365 Pred kratkim sem podal pobudo, da bi občina Kočevje namenila nekaj prostora na svojih spletnih strežni-kih neprofitnim organizacijam in lokalnim društvom, posameznikom za svoje delovanje. Podobno imajo organizirane tudi nekatere druge občine, naj kot primer navedem me-stno občino Velenje. Več o tej pobudi na naslovu http://davor.blogspot.si/?p=368 Ob tej priliki pa bi želel čestitati tudi vsem občankam in občanom za dan državnosti, ki ga praznujemo 25. junija. Na ta dan pred 21. leti je Slovenija razglasila svojo samostoj-nost in neodvisnost. Kot sem že v za-dnjem članku napisal, je dogajanje iz tistega časa izjemnega pomena za kočevsko, saj so se ravno pri nas zgodili nekateri ključni dogodki, na katere smo lahko vsi zelo ponosni. Pa lepo pozdravljeni do naslednjič.

državno tekmovanje mladih kolesarjevtekmovanje za izbor ekip za 27. fia evropsko prometno izobraževalno tekmovanjementorici melita Berlan in BoJana oBerstar

V soboto, 2. junija je bilo v Mariboru, na površinah Osnovne šole borcev za se-

verno mejo, izbirno tekmovanje ekip mladih kolesarjev AMZS za 27. FIA evropsko prometno izo-braževalno tekmovanje. Najbolj-še ekipe evropskih držav se bodo pomerile septembra v kraju Bo-chnia na Poljskem.Iz vse Slovenije se je v sodelova-nju AMD in osnovnih šol prijavilo 12 ekip. Vsako ekipo je sestavlja-lo po 6 članov, od tega 3 deklice in 3 dečki. Dekliško ekipo AMD Kočevje so zastopale Tara Beznik

- 6. razred iz Oš Stara Cerkev, Ni-kolina Jurić - 5. razred in India Panter - 4. razred iz Oš Ob Rinži, fantovsko ekipo pa Anel Sulić - 6. razred iz Oš Stara Cerkev in Blaž Hliš - 6. razred in Nejc Makoter - 5. razred iz Oš Ob Rinži z mento-ricama Bojano Oberstar in Melito Berlan. Vsi člani ekip so morali pokazati svoje spretnosti v telo-vadnici šole, na zelo zahtevnem

in utesnjeno postavljenem poli-gonu, nato pa še teoretično zna-nje v cestno prometnih predpisih za računalniki v on-line sistemu.Naši tekmovalci so v poligonu do-segli drugi najboljši rezultat, v te-oretičnem znanju pa smo bili na četrtem mestu. Skupen seštevek kazenskih točk je bil enak tretje uvrščeni ekipi. Ker pa smo imeli več kazenskih točk iz teorije, ta je po pravilniku pomembnejša, smo na koncu zasedi nehvaležno 4. mesto v državi. Torej do bro-naste medalje nam je zmanjkala le mala, oz. velika 1 točka. Kljub

visoki uvrstitvi razočaranja ni-smo skrivali, kajti želje in načrti so bili višji.2. junija 2012 je kočevska ekipa mladih kolesarjev v Mariboru do-živela čudovit in zagotovo nepo-zaben dan. Za vsa praktična da-rila in pozornosti pa gre zahvala AMD Kočevje in AMZS.Vsem tekmovalcem iskreno česti-tamo!

Naši tekmovalci so v poligonu dosegli drugi

najboljši rezultat, v teoretičnem znanju pa

smo bili na četrtem mestu. … na koncu zasedi

nehvaležno 4. mesto v državi.

šPORT


IBS

VARO

VANJ

HE D

.O.O

., KO

PRSK

A 94

, 100

0 LJ

UBLJ

ANA

• TEHNIČNO VAROVANJEIN INTERVENCĲA,

• FIZIČNO VAROVANJE PREMOŽENJA,

• VAROVANJE OSEB,• VAROVANJE JAVNIH

PRIREDITEV• VARNOSTNO

SVETOVANJE• KLIC V SILI• USPOSABLJANJA

S PODROČJAVARNOSTNIH ZNANJ

• ODDAJA LASTNE TELOVADNICE ZA BORILNE VEŠČINE

• ODDAJA MULTIMEDI-JSKE UČILNICE

• ODDAJA STRELIŠČA, ...

Informacĳe:Operativni in trening center Tomšičeva u. 13, Kočevjee [email protected] 040 570 402w ibs-varovanje.si

Fitnes, badminton, aerobika, tenis, nogomet, floorball, speedminton, odbojka na mivki, namizni tenis, plezalna stena, vreče za boks, trampo-lin, elektrostimulacija, savna, solarij in drugoSolarij:- novi prostori za solarij, nov solarij, nove žarnice in stare cene - 100min samo 30€- sončenje v našem solariju je varno,saj so žarnice in solarij v skladu z novo zakonodajoOtvoritev letne sezone za tenis in odbojko na mivki- sprejemamo rezervacije igrišča za tenis in nogomet sezonska karta za tenis je samo 80-100 eur (od 1.4. do 1.10. = 26 ur)- malo izgubljenih ur, saj je igranje možno takoj po dežju- igranje celo uro - poravnava peska ni potrebna- zaradi mehkejše podlage je obremeni-tev na sklepe manjša in je igranje vseh športov prijetnejše in bolj zdravo Organizacija rojstnih dnevov za otroke, športnih piknikov za odrasle, firme in društva ali samo najem igrišč in prostorov.Struna in napenjanje loparjev = 6 eur, za člane slo sokol brezplačno

ŠD Sokol, Šalka vas 4, Kočevje041 50 30 90, 041 940 480

Izdelujemo: • bruna raznih dimenzij• opaž (lesena obloga)• ograjne elemente • pleskarske lestve• skobelne letve raznih dim.• druge lesene izdelke• vrtne hiše in ute po naroč.

m 031 603 494 / 508t 01 8364 004f 01 8376 089

Lipovec 121331 Dolenja vaswww.lesni-izdelki.com

- SVEŽA JAJCA- DOMAČE TESTENINE- TORTE PO IZBIRI- PIŠKOTI ZA POROKE,

OBHAJILA, OBLETNICE,

NEŽA D.O.O.CVIŠLERJI 421330 KOČEVJET 01 895 4 371F 01 893 10 36M 031 661 404


dan narcis Ob prazniku KS Kočevska Reka so se v soboto, 2. junija, na no-vem balinišču odvijale 15. va-ške igre. Dogajanje je ob dobri hrani popestril bogat srečelov, Duo Srčev as, v galeriji kultur-nega doma pa je bila na ogled razstava slik domačina, slikar-ja in lovca, Branka šercerja – Skaketa.

dogajanje v klubu KmK

KLUB MLADIH KOČEVJE

dobrodelna akcija »Pokloni zvezek« na oŠ ob rinžiZa sKuPnost učenceV Petra PoJe

Že drugo leto smo se pridružili dobro-delni akciji »Poklo-

ni zvezek«, ki ga organizira Slo-venski karitas. Pri tem smo bili zelo uspešni, saj smo zbrali 200 novih zvezkov. Zahvala vsem, ki so prispevali zvezke, največja pohvala pa gre učencem 5. a z razredničarko Melito Berlan ter vsem, ki so se udeležili šolskega plesa pod mentorstvom Petre Poje in z zbranim denarjem za vstopnino nakupili zvezke za dobrodelno akcijo.Spet smo dokazali, da nam ni mar za stisko drugih, da nas odlikuje skromnost in sočut do soljudi. Pa še nekaj misli iz prilo-ženih kartic:

Zvezek ne piše sam, lahko ti častno besedo dam.Potrebuje prijatelja,ki se z njim igra.v njega piše in tudi kaj napiše.bi bil ti prijatelj ta,ki se z zvezkom rad igra?Uči se dan in nočnaj ti bo ta zvezek v pomoč. (Gaja Lušin, 5.a)

Prijateljstvo je srečno in vekomaj živi,v srcu svetem zavedno ljubo tiči.Le zate to pošiljam, le zate to ti dam,da srečen v življenju pišeš in kracaš. (Alja Mihor, 5.a)

S projektom "RTM Kočevska" smo se vključili v Hufnaglovo leto. Tematskemu letu smo na-menili eno od naših izložb, kjer vas bomo skozi vse leto obveščali o aktualnih dogodkih.

Sodelovali smo v akciji občine Kočevje „Olepšajmo Kočevje“ in skupaj z Društvom upokojencev posadili rože, ki krasijo glavno ulico našega mesta. Zelo smo se potrudili, zato prosi-mo vse prebivalce in obiskovalce Kočevja, da naše delo spoštuje-te in zasaditev ne poškodujete... Hvala!

foto: saŠo rožman

Na eni od "Ustvarjalnih sredi-nih delavnic z Niko" smo risali tihožitje.

Na drugi steni pa smo razstavili 3D televizije iz domače izdelave. Na njih si lahko ogledate prenos iz puščave, globin morja pa tudi iz vesolja je nekaj posnetkov.

Nagrajenci nagradnega vprašanja iz članka Moč in energija števil: "Katera znana oseba je bila za numerologijo najpomembnejša že p.n.š.?"Odg: Grški filozof Pitagora.

Prerokovanje: Marjana Šercer, Milena Fijavž Anja Blatnik, Danjela Šturm,Brane Crnkovičesenca: Ivan Matijevič


Aleksandra Osterman s.p.tzo 59, 1330 Kočevje

projektiranje · nadzor · svetovanjein nepremičninsko posredovanje

Želite prodati alise posvetovatio prodaji vašenepremičnine?Pokličite nas041 359 769

f: 01 89 50 755t: 01 89 50 750

[email protected]

PREVZEM STARIHIZRABLJENIH VOZILIZDAJA POTRDIL ZA

ODJAVO IZ PROMETA

[email protected]: 041 652 793gsm: 041 822-941

Avtoodpad Tanja Zupanc s.p.Mahovnik 34, 1330 Kočevje

Gozdarstvo in trgovinaz lesom, odkup vsehvrst lesa, odkup gozdov,odkup lesa na panju

Posek inspravilo lesa

041 652 427Lamles, Alojz Lamut s.p.Sela pri Dragatuš 5a, Dragatuš

041 644 593Škulj Emil s.p.Črnomaljska c. 4, Kočevje

V spomin na junaško preteklostsimona faJfar

člani Vaškega društva Konca vas in Združenje borcev za vrednote

NOB Kočevje so v začetku junija že drugo leto zapored pripravili slovesnost v spomin na narodnega heroja Jožeta Šeška. Bil je pobudnik upora na Kočevskem, po njem pa so preimenovali tudi nekdanji kočevski Sokolski dom v Šeškov dom. Nekaj mesecev je bil v ilegali v bunkerju Konca vasi, kjer so ga leta 1942 italijanski okupatorji ujeli, odpeljali v Ljubljano in ustrelili. Toda zgodb, ki so pomembne za Kočevsko, ne smemo pozabiti, menijo v Konca vasi, podobno pa je dejal tudi slav-nostni govornik Tit Turnšek, pod-predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, ki se je dotaknil sedanjih razmer v Sloveni-ji. Citiral je Vesno Godina: »Ugrabili in ukradli so nam državo, to ni več naša država, tista, ki smo jo hoteli 91 in tudi dobili,« in poudaril, da država ne služi več svojim državlja-nom ampak le še interesom vladajo-čih elit in požrešnemu finančnemu kapitalu. Svoj govor je zaključil z besedami: »Padli smo tako daleč, da nam tujci ukazujejo, kaj moramo zapisati v ustavo. Danes bo potreb-no zopet zbrati pogum in reči ne. Svetal vzgled nam je tovariš Šeško.« Na spominski slovesnosti, ki se je je udeležila tudi kočevska podžupanja Lilijana Štefanič, je bilo kakšnih 200 ljudi. V programu je sodeloval Vaški pevski zbor Konca vas in harmonikašica Slavica Marinković, obiskovalci pa so si lahko ogleda-li tudi razstavo o Jožetu Šešku, bunker, kjer je bil v ilegali, izdelke, ki jih delajo vaščani Konca vasi in tudi manjši muzej v nastajanju, ki je posvečen slovenskim vojaškim in policijskim insignijam.

SULEJMAN MUŠIĆ S.P.KOPRIVNIK 40, 1330 KOČEVJE

- FASADERSKA IN ŠTUKATERSKA DELA

- VGRAJEVANJE STAVBNEGA POHIŠTVA

- OBLAGANJE TAL IN STEN

- DRUGA ZAKLJUČNA GRADBENA DELA

- VZDRŽEVANJE OBJEKTOV,

HIŠNIŠKA DEJAVNOST

- UREJANJE IN VZDRŽEVANJE

ZELENIH POVRŠIN IN OKOLICE

GSM: 070 292 383


RAČUNOVODSKI

SERVIS

TEL 01 620 77 31GSM 051 370 799

GV SERVIS D.O.O.REŠKA CESTA 21A

1330 KOČEVJE

NA NOVI LOKACIJI

RAČUNALNIŠKISERVIS VIDRIH

TEL 01 620 77 30GSM 041 532 666

[email protected]

GREGOR VIDRIH S.P.REŠKA CESTA 21A

1330 KOČEVJE

NA NOVI LOKACIJI


Podružnična šola livold zmagovalka akcije zbiranja starega papirja! ana mariJa noVaK

Osnovna šola Ob Rinži Ko-čevje je eko šola. Skupaj skrbimo za lepo in čisto

okolico šole, ločujemo odpadke, zbiramo pla-stične zamaške ter var-čujemo z elektriko in vodo.Letos smo imeli štiri akcije zbiranja starega papirja (v novembru, ja-nuarju, marcu in maju). Kot ekološko osveščeni se zavedamo, da nala-ganje starega papirja v kleteh in podstrešjih ne koristi nikomur ter, da se ves star papir lahko reciklira in tako mar-sikatero drevo lahko še naprej krasi naše goz-dove. Na Podružnični šoli Livold smo akcije vzeli zelo resno. Doma se je pridno zbiral papir. V akcije so

učenci povabili še vse domače, sorodnike, prijatelje, pa tudi ga-silce iz Livolda in Dolge vasi. »Po-

čistili« so marsikatero podstreš-je in klet v naši okolici pa tudi v drugih krajih.

V času akcij se je papir prinašal v šolo, kjer smo ga skrbno stehtali in ga zlagali v šolsko drvarnico in

nato odpeljali na Dinos. Vsi učenci na naši po-družnični šoli in njiho-vi pomočniki so se zelo trudili za uspeh. Tako smo uspeli v vseh štirih akcijah skupaj zbrati kar 8830,7 kg papirja. Na šoli smo tako zbra-li največ papirja. Poleg učencev 2. B razreda iz centralne šole in učen-cev iz Podružnične šole Kočevska Reka smo osvojili za veliko zbra-nega papirja nagrado - čolnarjenje po naši reki Rinži. Nagrade smo se-veda zelo veseli, še bolj

pa nas veseli, da smo na račun starega papirja, ki bo recikliran, rešili veliko dreves.

PSIHOLOšKI KAVČ

Komplimenti: Zakaj ne rečemo preprosto »hvala«….? alenKa somensary, uniV.diPl.Psih.

Če ne vemo, kam plovemo, potem noben veter ni ugo-den…

Naša samopodoba določa, čemu posvečamo pozornost in o čem razmišljamo. Pozitivna samopo-doba nam omogoča, da se osre-dotočamo na pretekle kompli-mente, pohvale in uspehe. To ne pomeni, da nam uspeh stopi v glavo.Vsak od nas bi moral nenehno skrbeti za ohranjanje pozitivne samopodobe. Naslednje lastno-sti in oblike vedenja kažejo, da je naša samopodoba potrebna izboljšanja: nezmožnost daja-nja komplimentov, neupošteva-nje lastnih potreb, nezmožnost vprašati po tistem, kar bi radi, ne privoščiti si ničesar »za svo-

jo dušo«, nezmožnost izražanja naklonjenosti drugim, kritičen odnos do drugih, primerjanje z drugimi, ljubosumnost, slabo govorjenje o sebi, občutki krivde, trajno poslabšano zdravje… Ko si prizadevamo, da bi postali boljši, se v nas ohranja težnja po starih očitkih in občutkih krivde. Nekaj možnosti, ki nam lahko pomaga-jo pri izboljšanju samopodobe:1.Dovolite si sprejeti komplimen-te, kadar vam jih izrečejo, se za-nje zahvalite. Uspešni ljudje se vedno zahvalijo, vedo, da si dobro opravljeno delo zasluži pohvalo. Ko so Paulu McCartneyu čestitali ob novi glasbeni uspešnici, ni od-govoril: »Pretiravate! Ta plošča ni veliko vredna«. Rekel je: »Hvala«.2. Izražajte komplimente drugim. Če lahko prepoznamo lepoto v drugih, se tudi sami počutimo bolje.3. Vedno govorite o sebi dobro. Če nimate o sebi povedati česa do-brega, raje molčite.4. Pohvalite samega sebe. Kadar vam nekaj uspe, prepoznajte svo-jo vrednost.5. Razlikujte med svojim vede-

njem in osebnostjo. Zavedajte se, da vaša samopodoba ni odvisna od vašega vedenja. Če ste storili neumnost, to še ne pomeni, da ste slab človek. Čisto preprosto, naredili ste napako.6. Dajte drugim ljudem vedeti, kako naj se vedejo do vas. Nihče naj ne bi preprosto kar sprejel načina, kako se drugi vedejo do njega.7. Poiščite si dobro družbo.8. številna prijateljstva naj v vas ne povzročajo občutka krivde.9. Uporabljajte afirmacije.10. Berite knjige, ki vas navdihu-jejo in spodbujajo pozitivne misli.11. Namesto sedanjega stanja imej-te ves čas pred očmi ciljno sliko.Če boste upoštevali vse omenje-no, se boste nezmotljivo gibali tja, kamor želite.

Bralci revije Kočevar lahko sodelujete s svojimi vprašanji o psiholoških temah, vzgojnih dilemah, osebnih stiskah ali drugih življenjskih situacijah. Anonimnost je zagotovljena. Kontakt: [email protected] ali 041 365 461.

v štirih akcijah so zbrali kar 8.830,7 kg papirja


srečanja ljudi in medveda so lahko tudi neprijetnamarKo JonoZoVič, ZaVod Za goZdoVe sloVeniJe; Klemen Jerina in miha Krofel, BiotehniŠKa faKulteta; foto: marJan artnaK

V tednu med 21. in 27. 5. 2012 smo bili na območjih občin Velike Lašče in Ig

priča dvema napadoma medveda na človeka. V obeh primerih je šlo za ljudi na sprehodih s psi. K sreči sta se oba dogodka končala z lažjimi telesnimi poškodbami. Intervencijska skupina za težave z velikimi zvermi, ki deluje v sklo-pu Zavoda za gozdove Slovenije, na območju izvaja ukrepe skla-dno s pooblastili, zaenkrat pred-vsem v smer povečanja pozorno-sti in zbiranja obvestil o gibanju medvedov. V primeru nadaljnjih težav z istimi živalmi v tem pro-storu bodo člani intervencijske skupine skladno s pravili stroke in danimi okoliščinami izvajali ukrepe, ki so ji na voljo (plašenje, odlov, odstrel…).Ob tem strokovnjaki Zavoda za gozdove Slovenije in Biotehni-ške fakultete – Oddelka za goz-darstvo in obnovljive gozdne vire Univerze v Ljubljani poziva-jo širšo javnost in še posebej lo-kalno prebivalstvo na območjih, kjer življenjski prostor delimo z medvedom, da se v primeru odhodov v naravo, posebej kjer

obstaja možnost srečanja ljudi in rjavega medveda, predhodno seznanimo z življenjskimi nava-dami rjavega medveda ter prila-godimo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medve-dom.

KaJ storiti oB srečanJu Z medVedom?Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar mo-žnost za to obstaja, prav tako za nastanek poškodb. To možnost lahko zmanjšamo, če upošteva-mo nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Vedeti moramo, da naš rjavi medved ne napada ljudi kot plen – za hrano, ampak do napada pride, če se ob nekaterih po-sebnih okoliščinah – srečanjih, medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oz. nima časa za umik. To je pogosteje pri sa-micah z mladiči, saj se ti ne mo-rejo hitro umikati.

Zato PriPoročamo• imejmo ob sprehodih v gozd vedno psa na povodcu, v spomla-danskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih Kočevske, kjer je stalno prisoten tudi medved;• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem med-vedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodi-mo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu dreve-sa …, ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«;• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;• ko medveda srečamo v nepo-sredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudi-mo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestraši-li; obstanimo in se nato počasi

SPOZNAVANJE NARAVE

Kočevar junij mmxii 35GLASBA

zadenjsko umaknimo;• če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo med-ved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri če-mer ne pride do fizičnega stika); • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medve-dom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.• nikoli ne tecimo, saj s tem po-večamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;• ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov; • poskrbimo, da v okolici svo-jega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za med-vede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnja-ki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapu-ščeni, če jih opazimo se čim prej umaknimo;• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

doBro Je Vedeti tudi:• takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z med-vedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda sicer res lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situa-cijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča;• medved, ki se dvigne oz. po-stavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; po-maga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.Več informacij o rjavem medve-du: www.medvedi.si.

Vokalna skupina cantate domino v Baldramsdorfu na avstrijskem Koroškem helena Štefanič

Baldramsdorf je naselje in istoimenska občina v okraju špital ob Dravi na

avstrijskem Koroškem. Nahaja se zahodno od mesta špital, v južnem predelu doline Lurnfeld med reko Dravo in gorsko verigo Goldeck. Na južnem bregu gore so ruševine gradu Ortenburg, ki je bil zgrajen med letoma 1093 in 1140 in je rodni grad ortenbur-ških grofov. Ortenburžani so bili koroška plemiška rodbina, ki se je na ozemlje današnje Slovenije naselila v 11. stoletju. Okrog leta 1102 je koroški mejni grof Ulrik II. iz rodu Weimar-Orlamünde podelil koroškemu grofu Otonu Ortenburškemu posest na južni strani Karavank. Podeljeno oze-mlje so Ortenburžani obvladovali iz dveh gradov: z gradu Kamen pri Begunjah in Lipniškega gradu (grad Waldenberg) pri Radovljici. Ortenburžani so bili še lastniki gradov Čušperk, Trebnje, Ortnek in Kostel na Dolenjskem ter po-sestva in gradu Lož na Notranj-skem. V tridesetih letih 14. stole-tja so grofje Ortenburški naselili Kočevsko z nemškimi poljedelci, ki so ohranjali svoje šege, običaje, nošo in govorico ter se ohranili kot nemški jezikovni in kulturni otok sredi slovenskega etničnega ozemlja več kot 600 let.Kočevje in izredno slikovit kraj Baldramsdorf na Avstrijskem Ko-roškem povezujejo zgodovinske vezi, med krajema pa se vzposta-vljajo tudi kulturne povezave. V

soboto, 12. maja 2012, je bila na gostovanje v deželo Ortenburža-nov povabljena Vokalna skupina Cantate Domino. Gostitelj, do-mači pevski zbor Chor der Dor-fgemeinschaft Baldramsdorf je kočevske pevce in predstavnika Občine Kočevje g. Rada Lampeta prijazno sprejel s pesmijo pred vhodom v kulturni dom. Koncert obeh zasedb z naslovom Liedera-bend 2012 se je pričel s pozdrav-nimi nagovori župana Heinricha Gerberina, gospoda Lampeta, predsednika gostujočega zbora in predstavitvijo Vokalne sku-pine Cantate Domino. Nato se je 25-članski domači mešani pevski zbor predstavil v narodnih nošah s sakralno glasbo in avstrijsko narodno pesmijo, kasneje pa z zanimivim repertoarjem iz tujih logov. Vokalna skupina Cantate Domino je predstavila ljudske pe-smi različnih slovenskih pokrajin in za domačine posebej zanimive pesmi Kočevarskih Nemcev, ki so prišli na območje Kočevske iz njihovih krajev. Polna dvorana poslušalcev je bila navdušena. Po izmenjavi daril je sledilo pri-jetno druženje pevcev ob bogati pogostitvi. Pesem v različnih je-zikih so si izmenično podajali do poznih večernih ur. Vsesplošno zadovoljstvo je rodilo idejo za po-novno srečanje. Tako bo Chor der Dorfgemeinschaft Baldramsdorf gost Vokalne skupine Cantate Domino na njihovem božičnem koncertu.

36 www.e-utrip.si [email protected] NARAVE

izšla monografi ja o kočevskih pragozdovih Pragozd – Virgin forestKatarina turKoVičž; foto: Katarina turKoVič

V okviru Hufnaglovega leta je luč sveta ugledala po-skusna verzija čudovite

fotomonografi je o skrivnostih kočevske pranarave Pragozd – Virgin forest, avtorja Tomaža Hartmana. Ideja za knjigo se je porodila pred več kot 20 leti, ko smo praznovali 100-letnico prve zaščite pragozdov, skoraj tako dolgo pa se je skrbno zbiralo tudi gradivo zanjo. Knjiga, v kateri imajo vodilno vlogo fotografi je, je namenjena širši javnosti, da lahko vsak po-sameznik začuti neokrnjeno na-ravo Kočevske, zato so besedi-la, napisana v slovenskem in angleškem je-ziku kratka in jedrnata.Poklona koče-vskim pragoz-dovom v obliki fotomonog ra-fi je ne bi bilo brez sodelova-nja fotografov, ki so številna leta beležili gozdne prizo-re, soavtorji so: Marko Mastrl, Stanko Pelc, Janez Konečnik, Hrvoje Oršanič in Vasja Marinč.Knjiga zajema poglavja o zgo-dovini kočevske, informacije o tem, kaj pragozd sploh je, kdo v njem domuje. V njej so zajeti po-datki o pešpoteh, gozdnogospo-darskih načrtih, Hufnaglu in še mnogo več… Knjiga je obogate-na tudi s kartami. Kočevska ima

namreč več kot polovico vseh pragozdnih ostankov v Sloveniji, in sicer kar šest mogočnih jelo-vo-bukovih gozdov.Na dan predstavitve knjige smo se s strokovnim vodstvom spre-hodili po Mali pragozdni poti, katere osnovna ideja je doživetje gozda na bolj nenavaden način. Ob Roški pešpoti - vse od žage, za katero potekajo aktivnosti za pridobitev statusa kulturnega spomenika državnega pomena, pa vse do pragozda Rajhenavski rog, smo ob izjemno zanimi-vem pripovedovanju odkrivali

zgodovino in posebnosti do-mačega kraja ter občuti-li spokojnost med stoletnimi jelkami in bu-kvami. Dožive-tje je na kratko zmotila le ne-vihta, ki nam je onemogočila še ogled mogočne jelke, a je to le še dodaten ra-zlog, da jo zno-va obiščemo. Redko in zato tako dragoce-

no pranaravo si lahko ogledate na pešpoti ob robu pragozdnega rezervata. Knjiga o kočevskih pragozdovih, urejene pešpoti in pripovedovanje o izjemni narav-ni dediščini vas bo prav gotovo privabila v osrčje neokrnjene narave, zato vam ob raziskova-nju skrivnosti domačega kraja zaželim le še varen korak!

V okviru humanitarne akcij e smo od jeseni 2010 zbrali 5. 140 kg zamaškov, kar znaša 1.550 EUR. Naslednja akcij a bo izvedena še v tem mesecu.

Celotna vrednost zbranih zamaškov je namenjena Razvojni ambulanti, ki pokriva celotno območje kočevske, ribniške, sodraške in velikola-ške občine, za nakup ortoped-skega pripomočka SEDLO, v vrednosti cca. 2.400 €.

Humanitarna akcij a je še ve-dno v polnem teku, zato vabi-mo vse, da z zbiranjem pridno nadaljujejo. Za sodelovanje se vsem iskreno zahvaljujemo ter znova k zbiranju pozivamo vse, tudi lokalne gostince.

Manjšo količino (npr.: naku-povalne vrečke) dostavite na sedež Komunale Kočevje. Večjo količino iz vaše lokacij e odpelje Komunala po predho-dnem dogovoru na 01 89 51 260. Zamaške je potrebno do-staviti v zapakiranih vrečkah in jih tako tudi dati v zabojnik. Zamaške lahko oddate tudi na deponij i Mozelj. Odkupuje jih podjetje MPI d.o.o. za cca. 300 €/tono. 1 tona je približno en poln kontejner.

Izjava Kristine, 23 letZdravje in sreča otrok je bistvenega pomena. Z našo ljubeznij o in pomočjo jim bomo omogočili, da bodo deležni obojega.

Humanitarna akcij a»zbirajmo zamaške

za naše«


najboljši partner v nesreči

PNA D.O.O. PE KOČEVJE, TZO 64

PRVO ODŠKODNINSKOPODJETJE V SLOVENĲI, KI PONUJAGARANCĲO NA IZPLAČILO ODŠKODNINEPodjetje pna d.o.o., kot prvo v Slovenĳi zagotavlja, da bo v 24 urah, po prejemu vaše odškodnine na svoj račun, isto odškodnino prenakazalo na vaš osebni bančni račun. Pogoje in pravila garancĳe najdete na spletni strani www.poravnava.si!WWW.PORAVNAVA.SI!

ŠOla TeniSa za vSaKOgarTenis klub Kočevje vse mlade in malo manj mlade obvešča, da bo od maja do oktobra na teniških igriščih Gaj potekala šola tenisa. Še posebej v svoje vrste vabi mlade nadobu-dneže stare od 6. leta da-

lje, kjer se bodo ob učenju tenisa zabavali, družili s sovrstniki, razvijali svoje motorične sposobnosti in se naučili samostojnosti ter samodiscipline. Treningi bodo poteka-

li dvakrat tedensko med 12. in 18. uro. V zimskem času pa bo obstajala možnost tečaja v ogreva-nem montažnem šotoru v Ribnici.Več informacij dobite na

teniških igriščih Gaj v po-poldanskem času ali na 031 302 489 - Jože Kolar.Prijavnico dobite na teni-ških igriščih Gaj, spletni strani Občine Kočevje in na www.e-utrip.si.


26LETmizarstvo

Izdelava pohištva po meri:• vgradne omare• kuhinje• otroške sobe• dnevne sobegsm 041 680 363

BRAN

KO B

ARTO

L S.

P., B

REG

PRI K

OČE

VJU

57, 1

332

STAR

A CE

RKEV

BarlesMizarstvo

gsm: 041 621 637e-p: [email protected]: www.kemont.eu

PE razstavni salonCesta Majde Šilc 1Sodražica

GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA

INDUSTRIJSKA SEKCIJSKA VRATA

ROLO GARAŽNA IN IND. VRATA

PVC LAMELNE ZAVESE

DVORIŠČNA VRATA IN ZAPORNICE

VLAD

O M

ILAV

EC S

.P.,

NOVA

VAS

33,

1385

NO

VA V

AS

12 letgarancĳe

Prodaja Montaža Servis

Prodajamo in montiramo lesena notranja vrata vseh vrst, tako masivna stilna do modernih in atraktivnih oblik slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. Izmere, svetovanje in dostava za naročnike brezplačno.Andrej Šilc s.p.gsm: 041 694 871Zamostec 311317 Sodražica


Dragi otroci, v junijski številki Kočevarja pobarvajte medvedka ter v srčku napišite, komu ga podarjate v znak pozornosti. Srečni izžrebanec bo prejel hladilno torbo. Pobarvanko z vašimi podatki pošljite na naslov Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, do 29. junija. Nagrajenka majske pobarvanke je 9-letna India Panter, nagrado prevzame v uredništvu.

NAGRADNA POBARVANKA ZA OTROKE

IME, PRIIMEK, STAROST NASLOV


V Kočevju smo zopet plesali z mažoretami KlaVdiJa Križ PotisK

Zveza društev mažoretne in twirl tehnike Slovenije je v organizaciji Mažoretno ple-

sne sekcije KUD Godba Kočevje organizirala kvalifikacije za 16. evropsko prvenstvo, ki bo v začetku oktobra v Franciji.športna dvorana Kočevje je gostila 120 mažoret-plesalk iz Sodražice, Loškega Po-toka, Ribnice in domačega mesta Kočevje. Kočevske mažorete so si v 15 –ih letih priplesale lepe uvrstitve, tudi naziv evrop-skih prvakinj.Glede na videne plesne točke, ki smo jih mentori-ce pripravile, je ponovno začutiti tisto kakovost, ki smo jo že imeli priložnost videti v preteklosti. Za-vzeto delo z mladimi skozi celo šol-sko leto je pokazalo sadove.V prikazanem kvalifikacijskem delu so plesalke v 12-ih plesnih

točkah pred sodnicami odplesale svoj program. štiri solistke (Lara Lavrič, Ana Hočevar, Neja Erjavec, Urša štefanič Mlakar) in en duet (Tajda Mohar in Maja Narič) iz Ko-

čevja so si priplesale vozovnico za Francijo. Skupina mlajših mažoret »Nogometašinj« in starejša »Neze-mljanov« iz Ribnice in kočevska skupina »Čarovnic« je v kategoriji Accessorier Corps zadostila oce-ni sodnic. Vse posameznice in tri

skupine bodo letos jeseni mno-žično zastopale barve Slovenije, z njimi pa seveda odhaja tudi veliko število navijačev.V času zbiranja sodniških ocen so

v revijalnem delu nastopi-li najmlajši Plesnega Vrtca Migifrigi iz KUD-a Godba, Ribniške mažorete s ka-barejem, jazz plesna sku-pina, ki je v letošnjem letu novost v društvu, mažore-tno-plesna skupina koče-vskih mažoret in na koncu Step dance skupina, ki je s svojimi plesnimi čeveljci s ploščicami tudi novost v društvu.

Mažoretna in plesna sekcija KUD-a Godba pripravlja še en velik na-stop. »Plesoče nogice«. V zaključni produkciji Vas lepo vabimo na mestno ploščad, v petek, 15. junija, od 19. ure dalje. Preživite petkov večer v naši družbi.

dan džemata samir Jusić

V soboto, 2. junija 2012, je Džemat Kočevje že šesto leto zapored organiziral

»Dan džemata«. Niti slabo vreme niti sam dež, ki je padal noč prej, ni mogel preprečiti ljudem iz cele Slovenije, Avstrije in Bosne, da pridejo ter da se skupaj z delav-nimi in vrednimi džematlijami kočevskega džemata veselijo in povečajo to slovesnost. Dogodek se je, tradicionalno, odvijal na nogometnem igrišču v Koblarjih. Slovesnosti so se udeležili tudi ljubljanski mufti dr. Nedžad Gra-

bus, njegov namestnik Ibrahim ef. Malanović, upravnik cazinske medrese prof. Munir Makić ter večina imamov iz Slovenije. Žu-pan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, ki se je udeležil dogodka lani, se je zahvalil ter hkrati opra-vičil, ker ni mogel priti, zaradi že prej dogovorjenih obveznosti. Po opravljeni opoldanski molitvi, ki jo je vodil mufti dr. Nedžad Gra-bus, je prisotne nagovoril imam Samir ef. Jusić, jim zaželel dobro-došlico ter se vsem prisotnim za-hvalil za obisk. Mufti dr. Nedžad

Grabus se je zahvalil organizator-jem, predvsem pa predsedniku džemata hadži Sulejmanu Kudu-zoviću in imamu Samiru ef. Ju-siću, ter vsem drugim zadolženim za dobro organiziranost in vztraj-nost. Opomnil je tudi na to, da če-prav je džemat Kočevje majhen, je lahko vzor drugim, veliko večjim, džematom. Na koncu je izpostavil tudi delavnost džemata in zbira-nje vernikov, kar najbolj vidimo mi, ki živimo izven naše matič-ne države. V sklopu slovesnosti so potekala tudi tekmovanja v različnih športnih disciplinah. V šahu je prvo mesto osvojil Hilmija Ahmatović (džemat Krško), drugo mesto Ismet Alić (džemat Velenje) in tretje mesto Mamuti Aziz (dže-mat Velenje). V metanju krogle je prvo mesto osvojil Fuad Vukalić (džemat Jesenice), drugo mesto Edis Kovačević (džemat Velenje), tretje mesto Mirvad Zahirović (džemat Kočevje). Prisotni so ime-li priložnost uživati v bosanskih igrah in sevdahu ter tradicional-ni bosanski hrani, poleg pečene jagnjetine in čevapov. Zvečer so se gosti poslovili ter odšli domov polni lepih spominov ter vtisov, z namenom da se bodo tudi v priho-dnosti udeležili takih dogodkov.

RELIGIJA, šPORT

Imam Samir Jusić je 19. maja organiziral tudi piknik za učence verouka in njihove starše


hrabra kuharica angelca Potočnik cVetKo ZorKo

Prispevki določenih oseb in njihove zasluge v procesu osamosvajanja Republike

Slovenije imajo neprecenljivo vrednost. Ena od oseb, ki je po osamosvojitvi nekako potonila v pozabo, je prav gotovo gospa Angelca Potočnik. Med civilnimi pripadnicami ženskega spola pa skoraj ne najdemo primera, ki bi se lahko meril z Angelco. Angelca Potočnik je namreč svojo dolgotrajno, skoraj eno leto tra-jajočo aktivnost v pripravah na osamosvojitev Slovenije pričela že 22. oktobra 1990. Odigrala je zelo pomembno vlogo v tajnem učnem centru za usposabljanje enot TO za boj proti Jugoslovan-ski armadi. Njena naloga na taj-nem usposa-bljanju je bila naročanje pre-hranskih ar-tiklov ter pri-prava hrane za pripadnike posebnih enot rezervne se-stave TO, ki so se urile na Medvednjaku pri Kočevski Reki. V obdo-bju od okto-bra 1990 pa do zaključka usposabljanj 21. junija 1991 je morala skr-beti za pripravo treh obrokov hrane dnevno, za več kot 50 bo-dočih borcev. Njen delovni dan se je začel pred peto uro zjutraj in se zaključil po 22. uri. Ko se je kdaj pa kdaj ob vikendih vračala domov v Kočevje, ni smela govo-riti z nikomer o tem, kje je bila in kaj je počela. Gospa Angelca pa se ni izkazala le s pripravo dobra hrane za bodoče borce, temveč je pomagala tudi pri zdravstvenih težavah vojakov in častnikov na urjenju, jim kuhala čaje iz zdra-vilnih zelišč in dajala tablete pro-ti bolečinam ali proti vročini. Ne-kateri so po celem dnevu urjenja v hudem mrazu pri temperatu-rah pod minus 20 stopinj utrpeli hude omrzline na stopalih. Tudi

za te je znala gospa Angelca po-skrbeti s posebno mažo.Po zaključenem usposabljanju posebnih enot TO je Angelca ku-hala za enoto, ki je bila zadolže-na za varovanje objektov tajnega učnega centra in nadzor okolice. To je trajalo le nekaj dni, saj so dne 25. in 26. junija 1991 na Med-vednjak prispeli pripadniki prve generacije nabornikov nastajajo-če nove Slovenske vojske iz učnih centrov Pekre in Ig. Njeno delo v času vojne je bilo še težje, saj je morala skrbeti za pripravo hrane za več kot 200 borcev. Posebno radi se vsi spominjamo njenega hrabrega dejanja 2. julija 1991. Ob 17. uri tega dne so namreč pri-padniki Jugoslovanske armade

iz vojašnice v Ribnici začeli s haubicami obstreljevat i območje Med-vednjaka. Vsi p r i p a d n i k i učnih centrov so odhiteli v svoje zaklo-ne, ki so bili pr ipr av l jen i na položajih, ali si poiska-li zavetje za naravnimi za-kloni. Tako je tudi vojak, ki je pomagal v kuhinji slekel

predpasnik in poskušal oditi v zaklonišče. Angelca pa ga je pri-jela za roko in dejala: »Ne, ti pa ne pojdeš nikamor! Tukaj boš z menoj pripravljal hrano, pa naj bo bombardiranje še tako hudo! Vojaki bodo čez eno uro lačni. Le kaj bodo dejali, če ne bodo imeli kaj jesti?« Obstreljevanje in po-slušanje eksplozij v bližini ni bilo prijetno, vendar k sreči ni trajalo dolgo in tudi večje škode ni pov-zročilo, zaradi prikrite lege cen-tra. Večerja pa je bila, kljub veliki nevernosti, pravočasno na mizi, zahvaljujoč neustrašni kuharici. Članek o tradicionalnem sreča-nju pripadnikov 3. bataljona 27. zaščitne brigade TO, preberite na www.e-utrip.si.

OSEBNOST

Prostor zavaš oglas že od

21 € na mesecCena velja ob potrditvi

letne pogodbe

[email protected] 899 998 - Ana Šabič

romska literatura učitelJici anda in tina

Gospod Rajko šajnovič je znan po tem, da je v rom-ščino prevedel že kar nekaj

otroških besedil, izdal romski slovar ter druga otroška dela in celo v romščino prevedel Pre-šernovo poezijo. Z našo šolo je sodeloval že na dnevu odprtih vrat, kjer je pred zbranim občin-stvom predstavil dve svoji pesmi v romskem jeziku. Tokrat nas je razveselil in hkrati presenetil z lepo gesto, saj je šoli podaril knjige v slovenskem in romskem jeziku: slovensko-romski slovar, nekaj otroške in mladinske ter odrasle literature. Za podarjeno, težko dosegljivo romsko literatu-ro, smo gospodu Rajku šajnoviču zelo hvaležni. Hvala.


NA SEDEŽU PIK JE MOŽEN NAJEM MULTIMEDij SKO OPREMLJENE PREDAVALNICE IN SEJNE SOBE

INFORMACij E NA: na sedeŽU PiK, trata Xiv/6a, KOčevje teL 08 20 515 [email protected] 08 20 515 [email protected] stran: WWW.zavOd-PiK.si

POdjetnišKi inKUBatOr KOčevje

Če želite najeti ali kupiti poslovni prostor, iščete zemljišče za izgradnjo poslovnih kapacitet, obiščite našo spletno stran, kjer smo pod rubriko: Poslovni prostori - Proste kapacitete na kočevskem, za vas pripravili nabor, ki ga tekoče dopolnjujemo.Lastniki, ki želĳ o objavo svojih kapacitet nas lahko obvestĳ o in skupaj bomo sestavili brazplačni oglas.

Predstavitev knjige Prva kočevska fotografi nja margit VerderberKatarina turKoVič

Kočevska je bogatejša za še eno domoznansko gradivo, in sicer knjigo z

naslovom Prva kočevska foto-grafi nja Margit Verderber, av-torja Matjaža Matka. Margit je s svojim delom, v času pred drugo svetovno vojno, narodom, ki je pripadala, zapustila bogato fo-tografsko dediščino. Ker je bila razpeta med Rabom in Kočev-jem in je bila v tistih časih edina šolana fotografi nja, ji pravimo tudi rabska fotografi nja. Prav zato sta bili izdani dve knjigi, saj vsebina obeh ni povsem ista, ker so bila različna tudi pričeva-nja ljudi. Avtor knjig pravi, da je bilo iz-redno težko ugotoviti avtorstvo njene fotografske dediščine, saj je najprej delovala pri foto-grafskem procesu v očetovem ateljeju (Rudolf Verderber). Na Rab je odšla pri dvajsetih letih z bratom Rudolfom, zato je nje-na zapuščina na Rabu bogatejša kot pri nas. Knjiga je nastajala relativno kratek čas, samo dve leti, vendar to ne pomeni, da je zbirka o Margit in ostalih ko-čevskih fotografi h končana, saj avtor prihaja do vedno novih spoznanj.

KULTURA


inTerVju

Informacije na T: 01-8953-638M: 041-606-856W: www.last-posest.siE: [email protected]škodninsko odgovornost nepremičnin-skih posrednikov imamo zavarovano pri Zavarovalnici TILIA d.d. v višini 167.000,00€.Imamo opravljeno licenco RS Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Izvajamo storitve upravljanja stanovanjskih stavb. Poleg posredovanja pri prometu z nepremičnimi, vam izvedemo vpise stanovanjskih enot v zemljiško knjigo ter vam uredimo vso potrebno dokumentacijo za vašo nepremičnino.

STANOVANJA- prodamo:1. KOČEVJE1. Na TZO prodajo dvoinpolsobno stanovanje v 1. nad. izmeri cca 55,00 m2 s souporabo stopnišča in hodnika, ck, telefonski p., internet, leto izgradnje1991, popolnoma obnovljeno od 2010. Cena: 73.000,00€2. V Turjaškem naselju prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 57,30 m2 v 2. nad., CK, ktv, domofon, telefonski p., leto izgradnje 1970, leto prenove 2011- okna in balkonska vrata, vpisano v zk, tekoče vzdrževano.Cena: 61.000,00€3. V UHM prodajo trisobno stanovanje v IV. nad. v izmeri 66,41 m2, CK, KTV, tele-fon, domofon, leto izgradnje 1988, leto delne prenove 2007.Cena: 78.000,00€4. V UHM prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 60,16 m2 v 2. nad., CK, T2, domofon, telefon, internet, klima, leto izgradnje 1988, tekoče vzdrževano.Cena: 76.000,00€5. Na TZO prodajo trisobno stanovanje v 2. nad. izmeri 70,48 m2 s kletnim prosto-rom in dvema drvarnicama, stanovanje ima telefonski priključek, KTV, etažno CK na trda goriva, leto izgradnje pred 1967, obnovljeno od 2002-2007, možna menjava za stanovanjsko hišo.Cena: 70.000,00€6. Na TZO prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 81,29 m2 z etažno CK na trda go-riva in garažo v hiši , leto izgradnje pred 1967, delno obnovljeno 2001-2003, nova okna , nova kopalnica in CK- 2010, možna menjava za manjše stanovanje v Kočevju ali okolici.Cena: 80.000,00€7. V Turjaškem naselju prodajo v celoti opremljeno dvosobno stanovanje- pre-delano v dvoinpolsobno v izmeri 60,37 m2 v 3. nad., CK, ktv, domofon, telefonski p.,, leto izgradnje 1973, leto prenove 2004- vodov. in elekt. instalacija, kopalni-ca, laminati, zbrušeni parketi, 2011- okna.Cena: 68.000,00€8. V Turjaškem naselju prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 54,29 m2 v 3. nad., CK, T2, domofon, telefon, internet, leto izgradnje 1972, leto prenove 2003,okna, 2006- kuhinja.Cena: 72.000,00€9. V Turjaškem naselju prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 59,10 m2 v IV. nad. , priključki CK, KTV, domofon, telefon, leto izgradnje 1980, tekoče vzdrževano.Cena: 71.000,00€10. V Cankarjevi ulici prodajo enoin-polsobno stanovanje primerno tudi za poslovno dejavnost v izmeri 44,34 m2 v I. nad., ogrevanje na trda goriva, KTV, do-mofon, telefonski p., leto izgradnje 1967, leto prenove 2003- kopalnica, 2010- ku-hinja pod, možna menjava za enosobno s CK do 3. nad..Cena: 52.000,00€11. Na Rudniku prodajo stanovanje v izmeri cca 46,60 m2 v pritličju in I. nad., v vrstni stanov. hiši, ogrevanje na elektriko, leto izgradnje 1967, leto prenove 2005- kopalnica, elektro in vodo inštalacija, streha, 2008—okna v pritličju, nadstrešek , tlakovano parkirišče in del dvorišča v izmeri 76,25 m2. Cena: 58.000,00€12. V Kolodvorski ulici prodajo dvosobno stanovanje v 1. etaži v izmeri 71,97 m2, z dvema balkonoma in drvarnicama, domofon, T2, ck na plin, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2000-2001, tekoče vzdrževano. Možna menjava za enosobno stanovanje ali garsonjero v Kočevju. Cena: 65.000,00€13. V Črnomaljski ulici prodajo dvosobno stanovanje v II. etaži v izmeri 49,21 m2, s parkirnim prostorom in montažno gara-žo, T2, ogrevanje na trda goriva, telefon, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2002- laminati, hodnik, oknatekoče vzdrževano.Cena: 49.000,00€14. V Kajuhovem naselju prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 63,51 m2 v III. nad., CK, domofon, telefonski p., leto izgradnje 1974, leto prenove 2007.Cena: 79.000,00€15. V Kajuhovem naselju prodajo dvosob-no stanovanje v izmeri 60,41 m2 v II. nad., CK, domofon, telefonski p., domofon, ktv, leto izgradnje 1974, leto prenove

2003- parket v sobi, 2006- radiatorji.Cena: 68.000,00€16. Na TZO prodajo opremljeno dvosobno stanovanje v izmeri 42,74 m2 v pritličju, CK na plin, internet, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2004. Cena: 43.000,00€17. V Podgorski ulici prodajo opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 53,27 m2 v 1. etaži s kletjo in drvarnico, vsi priključki, ogrevanje na trda goriva, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2004-kopalnica, vodo in elekt. inštal, podi, stropi, stene 2010- okna, vhodna vrata, elektro omarica.Cena : 65.000,00€18. Na Trati prodajo dvosobno stanovanje v stanovanjski stavbi v izmeri 49,85 m2 v pritličju, ogrevanje na trda goriva, te-lefon, internet, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2005.Cena: 44.000,00€19. V Turjaškem naselju prodajo enosob-no stanovanje v izmeri 42,87 m2 v III. etaži, CK, KTV, domofon, telefon,internet, leto izgradnje 1980, leto prenove 2005-2006.Cena: 67.000,00€20. Na Reški cesti prodajo enosobno stanovanje v izmeri 35,22 m2 v I. etaži, etažna ck na trda goriva, telefonski pri-ključek, vpisano v zk, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2009- vhodna vrata, okno, kopalnica.Cena: 33.000,00€21. V Šalki vasi prodajo dva enosobna stanovanja v izmeri 47,22 m2, v pritličju stanovanjske hiše, ogrevanje na trda goriva, telefon, leto izgradbej pred 1967, leto prenove 2007- okna,, laminati, plo-ščice, 2001- kopalnica. Možna menjava za stanovanjsko hišo v Kočevju ali okolici. Cena: 30.000,00€ na enoto22. V Turjaškem naselju prodajo garsonje-ro v izmeri 33,21 m2, v 4. nad., ck, domo-fon, KTV, telefon. p. leto izgradnje 1980, tekoče vzdrževano.Cena: 40.000,00€2. MLAKA PRI KOČEVJUNOVO- Na Mlaki prodajo enosobno stanovanje v pritličju stanovanjske stavbev izmeri 32,43 m2, etažna ck na trda goriva, telefon, sat, vpisano v zk, leto izgradnje 1980, leto prenove 2005-streha in 2007- fasada na objektu. V uporabi še drvarnica, garaža, klet, balkon in vrt na dvorišču).Cena: 37.500,00€3. CVIŠLERJI:V Cvišlerjih na mirni in sončni lokaciji prodajo stanovanje v starejši stan. hiši v izmeri 60,90 m2 v 2. in 3. etaži, priključki: voda, elektrika, telefon, leto izgradnje 1967, potrebno obnove. Poleg stanovanja pa se prodaja še zazidljiva parcela v izmeri 1252 m2. Cena obeh nepremičnin: 86.000,00€4. BREG PRI KOČEVJU: Na Bregu pri Kočevju prodajo dvosobno stanovanje stanovanjski hiši v izmeri 56,22 m2 in enosobno stanovanje v izmeri 36,65 m2, skupaj 92,87 m2 ogrevanje na trda goriva, leto izgradnje pred 1967, leto delne prenove 1994-2001.Cena: 85.000,00€5. LIVOLD:V Livoldu prodajo trisobno stanovanje s posebnim vhodom v izmeri 60,72 m2, garaža in drvarnica na dvorišču, priključki-voda elektrika, etažna ck, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 1995 in 2009.Cena : 62.000,00€6. MOZELJ:V Mozlju prodajo štirisobno stanovanje v izmeri 108,78 m2 v stanovanjski hiši s kletjo, drvarnico v izmeri 15,05 m2 in garažo v izmeri 12,08 m2, na parceli 650 m2, vpisano v zk, telefonski priključek, leto izgradnje 1976, leto delne prenove 2004.Cena: 89.000,00€7. RIBNICA:1. Na Kna� jevem trgu prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 59,14 m2 v 2. etaži, ck, ktv, domofon, leto izgradnje 1980, tekoče vzdrževano.Cena: 76.000,00€2. Na Prijateljevem trgu prodajo dvosob-no stanovanje v izmeri 59,14 m2 v 3.nad., ck, ktv, telefonski priključek, domofon, leto izgradnje 1963, leto delne prenove 1984, 1990 in 2002.Cena: 86.000,00€9. KOČEVSKA REKA:1. V Kočevski Reki prodajo dvosobno stanovanje v 2. nad. z drvarnico v skupni izmeri 82,89 m2, telefonski priključek, leto izgradnje 1952, leto prenove 2005.Cena: 57.000,00€2. V Kočevski Reki prodajo dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 47,50 m2, telefonski priključek, total tv, leto izgra-dnje pred 1967, leto prenove 2004,2008.Cena: 48.000,00€3. V Kočevski Reki prodajo garsonjero v 1. nad. v izmeri 18,18 m2, ck, leto izgradnje pred 1967, leto delne prenove 2006.Cena: 16.500,00€10. ŠTALCERJI:V Štalcerjih prodajo dvosobno stanovanje v 2. nad stanovanjske hiše v izmeri 53 m2 z drvarnico in garažo, telefonski priklju-ček, SAT, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2006-2007.Cena: 55.000,00€11. KOPRIVNIK: V Koprivniku prodajo dvosobno stanova-nje v 1. nad. v izmeri 54,31 m2, ogrevanje na trda goriva, telefonski priključek, SATV leto izgradnje pred 1967, leto prenove 1990.Cena: 30.000,00€II. STANOVANJSKE HIŠE- prodamo:1. Na Trati prodajo enodružinsko stanovanjsko hišo v izmeri cca 108 m2 na parceli707 m2, ck na trda goriva, voda,

elektrika, telefon.p., T2, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2005- kopalnica, dnevna sobatekoče vzdrževana na parce-li 538,00 m2.Cena: 105.000,00€ 2. Pri Unionu prodajo dvodružinsko stanovanjsko hišo v izmeri 240 m2, ck olje-drva, voda, elektrika, kanalizacija, internet, leto izgradnje 1989, tekoče vzdrževana na parceli 538,00 m2.Cena: 187.000,00€ 3. Pri Unionu prodajo enodružinsko stanovanjsko hišo v izmeri cca 146 m2 v 2. etažah, leto izgradnje 1965, leto prenove 1985-2009, vsi priključki, na parceli 730,00 m2 in garažo v izmeri 48,80 m2.Cena: 200.000,00€4. Na Trati prodajo dvodružinski stano-vanjsko hišo v izmeri cca 190 m2 v 3. etažah,, leto izgradnje 1970, leto prenove 2006-2009, vsi priključki, na parceli 599,00 m2, poleg drvarnica in nadstrešek za avto.Cena: 190.000,00€5. Na Uskoški ulici prodajo starejšo stanovanjsko hišo, možna nadomestna gradnja , leto izgradnje pred 1967, elek-trika na parceli v velikosti 1.459 m2.Cena: 150.000,00€6. Na Remihovi ulici prodajo dvosta-novanjsko hišo v izmeri 213,45 m2 na parceli 1.130 m2. Hiša ima priključek za vodo, elektriko, ck olje drva, leto izgradnje 1970, leto prenove 2005- 2010 ( voda, elektrika, gips plošče, ploščice v kopalnici- v mansardi), 1995- streha. Cena: 120.000,00€7. Na Prešernovi ulici prodajo dvosta-novanjsko hišo v treh etažah v izmeri 180,00 m2 na parceli 521,00 m2, kjer stoji drvarnica, nadstrešek za avto in nadkrit kamin z mizo in stoli. Hiša ima priključek za vodo, elektriko, ck na olje, kanalizacija,telefon, internet, leto izgra-dnje pred 1967, leto nadgradnje 1974, leto prenove 2007- 2008 ( vodovodne cevi, keramika, zunanje stene v 2. etaži), 2007- 2008- streha, fasada, žlebovi, ograja cokel. Cena: 163.000,00€8. Na Novomeški cesti v bližini trgovskih centrov prodajo starejšo podkleteno pritlično stanovanjsko hišo v izmeri 93,60 m2 na parceli 749,00 m2. Hiša ima priključek za vodo, elektriko, telefonski p., leto izgradnje pred 1967, leto prenove 2000- streha. Cena: 60.000,00€10. V Koblarjih prodajo stanovanjsko hišo v 2. etažah v izmeri 156,88 m2 z drvarnico na dvorišču v izmeri 30,43 m2, velikost parcele 680,00 m2, voda , elektrika, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 1990- streha, vodovodna in elektro inštalacija, tlaki, stene. Cena:55.000,00€11. V Mozlju prodajo stanovanjsko hišo v 1. gradbeni fazi in gosp. posl. na parc. 1559 m2, voda, elektrika na parceli, leto izgradnje 1981.Cena: 55.000,00€12. Na Roški cesti prodajo vrstno stanovanjski hišo neto bivalne površine 58,00 m2 s tlakovanim vrtom, vhodom in teraso, z garažo in kletjo, telefonski priključek, kanalizacijski p., ogrevanje na trda goriva, leto izgradnje pred 1967, leto prenove 1994.Cena: 65.000,00€ 13. Na Roški cesti prodajo vrstno stano-vanjski hišo neto bivalne površine 76,31 m2 s tlakovano teraso, z garažo in kletjo, ck na olje, telefonski priključek, leto izgradnje pred 1967, leto popolne prenove 1996.Cena: 96.000,00€14. V Črnem potoku prodajo starejšo sta-novanjsko hišo 180 m2 na parc. 576 m2, voda elektrika, telefon. Možnost nakupa skupaj z nepremičnimi pod zaporedno št. 13.Cena: 36.000€ oz. skupaj 53.000€15. V Črnem potoku prodajo gosp. poslo-pje 144 m2 in kmetijske površine, skupaj 1687 m2- možnost nadomestne gradnje. Možnost nakupa skupaj z nepremičnimi pod zaporedno št. 12.Cena: 17.000,00€ oz. skupaj 53.000€III. POSLOVNI PROSTOR – oddamo: V centru Kočevja oddamo opremljeno pisarno v izmeri 13,05 m2, v 1. nad. ck, telefonski priključek, leto izgradnje pred 1967.Cena: 5,50€/m2IV. POSLOVNI PROSTOR – prodamo:1. V Kočevju na Roški cesti prodajo poslovni prostor- skladišče v pritličju v izmeri 110,00 m2 namenjeno poslovni ali stanovanjski dejavnosti, velikost zazidlji-ve parcele 612,00 m2.Cena: 73.000,00€2. V Koprivniku prodajo poslovni prostor v pritličju stanovanjske stavbe v izmeri 63,91 m2, izgradnje pred 1967, leto pre-nove 1990.Cena: 23.000,00€V. PARCELE- prodamo:1. V Kočevju v Mestnem logu na lepi lokaciji prodajo zazidljivi parceli v izmeri 870 m2 in 874 m2.Cena: 31.000,00€ za eno parcelo2. V Deskovi vasi, k.o. Stari trg prodajo delno zazidljiva v izmeri 414,00 m2 in delno kmetijska zemljišča 1.932,00 m2.Cena: 65.000,00€3. V Lazih pri Predgradu, k.o. Dol prodajo zazidljivo parcelo v velikosti 1065 m2.Cena: 16.000,00€VI. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA, GOZDOVI- prodamo:1. V Ribnici prodajo parcele v izmeri 7.169,00 m2, namenska raba –industrijsko območje.Cena: 22€/m22. V Novih Lazih prodajo kmetijska zemljišča v skupni izmeri 10.081m2.Cena: 40.000,00€

MaLi OgLasiBrezplačne male oglase lahko po-šljete na: [email protected] pa jih oddate tudi na portalu www.e-utrip.si • Cimer zimra - če iščeš sobo (za 150 eur/mesec) s prijaznim cimrom in cimro pokliči na 051 354 185• Prodam črno damsko treking kolo, skoraj novo (400eur): 051 354 185• Prodam: laptop hp g42 procesor premium vision amd, malo rabljen, zelo ohranjen, cena 200 eur. Tel: 070-899-998• Prodam Odlično ohranjen stolček za hranjenje, nastavljiv po višini, možnost ležečega položaja, z od-stranljivo mizico,cena 25 e. prodam tudi banjico za kopanje dojenčka s previjalno mizico in dvema polička-ma, brevi atlantis, kot nova, cena 25 E. TEL:051-458-369• Prodam RenAult Clio, 1.2, 16v, 3vr, črne barve, 1. lastnica, 85.000 km, klima, zelo lepo ohranjen. Cena: 5.200,00 eur, tel: 040-351-822• Prodamo domačijo v Ku-želju – starejša hiša 60 m2, dvorišče,drvarnica, gospodarsko poslopje,kmetijska zemljišča 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda,kanalizacija, telefon,asfalt do hiše, bližina Kolpe. Hiša lahko vse-ljiva takoj. Cena 42.000 €. Telefon: 041-956-061; 01-89 54-416 (zvečer)• Prodam rabljeni motoristični čela-di, čelada Airoh z vezirjem zaščito L 59-60 črna mat - 50 eur, čelada za kros S 55-56 črna popisana – 20 eur. Info: 030 996 225 Ribnica – okolica• Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi lokaciji v Puščah pri Turjaku v 3.gf. Vse inšta-lacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremični-no. To je zagotovo najugodnejša med ponudbami primerljivih nepremičnin v okolici. 041 751 266• Oddam v najem manjši gumijasti čoln in strešni kovček Thule. Info. na tel. 041/523-402• Oddamo poslovni prostor v centru Kočevja v velikosti 70 m2. Prostor je primeren za vse dejavnosti-za gostinsko dejavnost delno opre-mljen. Cena:Bruto 400 eur/mesec. Tel:051/395-567• Oddamo počitniški apartma na Mariborskem Pohorju Nahaja se v osrčju Pohorskih gozdov le 700 m od vrhnje postaje Pohorske vzpenjače, hotela Bellevue in hotela Bolfenk, kjer se lahko razvajate v savnah, bazenu in ročnih masažah...Pohorje nudi veliko aktivnosti: kolesarjenje, pohodništvo, jahanje konj... Cena 30 eur/dan, Mail:[email protected], Tel:051/395-567• Enosobno stanovanje oddam sam-ski ženski, stroški in najem 80 eur, 051-274-632.


Preberite, kaj so vam zvezde na ljubezenskem področju namenile ob prihodu poletja

Veliko boste delali na sebi in v odnosu do oseb na-sprotnega spola ter iskali najpopolnejši način za iz-

kazovanje čustev. Vezani boste s svojo odprtostjo na podlagi števil-nih pogovorov le izboljšali odnos. To bo vsekakor nekaj, kar vas bo vodilo naprej.

Vezani boste odnos učvr-stili čisto spontano. V ve-liko oporo boste ljubljeni osebi, za kar vam bo izre-

dno hvaležna. Širili boste vedrino in optimizem. Samski se ne boste preveč obremenjevali zaradi svo-jega statusa, saj boste uživali v ži-vljenju in vsemu, kar vam prinaša.

S pomočjo Venere boste reševali ljubezenska vpra-šanja povezana s prete-klostjo, ki bi jih vsekakor

v prihodnjih dneh morali razrešiti. Istočasno boste uživali, zapeljeva-li. Vsekakor lahko z obema rokama zgrabite kakšno izjemno ljubezen-sko priložnost. Zablesteli boste!

Največje zadovoljstvo vam bo predstavljala diskre-tnost in skrivnostnost . Med vami bo nekaj takih,

ki boste uživali v skrivni zvezi ali flirtu. Tisti v stabilnih zvezah bo-ste čutili potrebo po umiku, vseka-kor z drago osebo. Uživali boste v intimnih trenutkih.

Zelo sproščeni boste. Ob tem boste pridobivali sim-patije in šarmirali vse okoli sebe. Vezani se boste

z drago osebo udeleževali zabav s prijatelji. Samski se boste z lahko-to vklapljali v družbo, če pa si bo-ste zaželeli še kaj več, se bo treba potruditi.

V naslednjih dneh se vam bo porodila marsikatera dobra ideja o tem, kako izboljšati odnos. Vendar

ne hitite, ampak najprej dobro razmislite, ker bi lahko nagle reakcije stvar samo še dodatno otežile. Zato bodi potrpežljivi in

taktični, kajti le tako boste uspeli obdržati soliden status quo, ker vam ljubezenski planeti v priho-dnjih dneh ljubezni ne bodo naj-bolj naklonjeni.

Ljubezensko življenje vam prinaša čudovite priložno-sti. Odlično se boste spopa-dali z vsem in povečali bo-

ste zaupanje s partnerjem. Odnos se bo vsekakor stabiliziral. Samski boste na eleganten in prefinjen na-čin končno ogreli neko srce. Zado-voljni boste.

Na dnevnem redu se bodo znašle stvari, o katerih ste razmišljali zadnje čase. Veliko boste naredili na

ljubezenskem področju. Vezani se boste veliko angažirali v erotičnem smislu in tako še bolj osvojili par-tnerja. Samski pa bodo poskrbeli za privlačnejši videz.

Pred vami je kar zahteven mesec, ker boste morali razčistiti odnos. Pri tem boste morali biti pame-

tni, taktični in premišljeni. Pred končnimi potezami pa pozorni pri-sluhnite in upoštevajte tudi drugo stran. Kakorkoli se že razplete, pomembno je, da se vse zbistri in uredi, ne pa da še naprej živite v iluzijah.

Pred vami je priložnost za ljubezensko zvezo z nekom iz delovnega okolja. Ime-li boste veliko potrebo po

razčiščevanju, zato boste premi-šljeno sprejemali odločitve, kako definirati ta odnos. Tisti v stabil-nih zvezah boste uživali v majhnih stvareh. Brez pritiska in potrebe po senzacionalnih stvareh. Enostavno zadovoljni boste.

Pričakujte nadvse zanimi-va ljubezenska srečanja, kot tudi številne dobre zabave, kar vas bo nadvse

razveseljevalo. Vezani boste s svojo drugo polovico zelo družabni. Ti-stim, ki še iščejo sorodno dušo, pa se lahko zgodi, da jo najdejo.

Vaša moč je le produkt bo-lečine. Če temu ne bi bilo tako, ne bi mogli prepozna-ti lepoto in njeno veličino.

Zavedajte se, da to, kar preživljate danes, ustvarja dobre temelje za lepši jutri. Na vas je le, da greste skozi ta proces dostojanstveno in kar se da mirno. Bodi dovzetni za vse dobro in vse bo lepše.

"Razmišljajte o sebi kot o zmagovalcu in storite tisto,

česar se bojite." Jeff Keller

robertu veseliču,rojenemu 1. julija,želimo vse najboljše! Ekipa časopisa Kočevar.

ljubezenski horoskop

OVEN

TEHTNICA

ŠKORPijON

RIBI

VODNAR

KOZOROG

STRELEC

DEVICA

LEV

DVOJČKA

RAK

BIK

PoliciJsKo Poročilo

ažurna Poročila dogodKoV

PoŠlJite nam oPis ZanimiVosti iZ VaŠega KraJa

VremensKa naPoVed

www.e-utriP.si


• TOPLOTNO IZOLACIJSKEFASADE• PLESKARSKA DELA• OBNOVA IN SANACIJA

FASAD, NAPUŠČEV INNOTRANJIH PROSTOROV

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 [email protected], WWW.BELMAN.NET

letgarancije


TRADICIONALNA KITAJSKAMEDICINA BLAŽ ABRAHAMSBERG

DARILNI BONIPODARITE SVOJIM BLIŽNJIM NEKAJ ZDRAVJA

Z masažo in ostalimi terapĳami lahko zdravimo sledeče težave:• boleča hrbtenica, križ, išias, lumbago• boleč vrat, ramena, bolečine za lopatico• migrenski glavoboli• težave s sinusi• menstrualne težave• stres, pomanjkanje energĳe nervoza, depresĳe• novo: kvalitetna in hitra diagnostika

Informacĳe in naročanje: gsm 031 260 358Blaž Abrahamsberg s.p., Tomšičeva 13, 1330 Kočevje

Dobite jih vMestni cvetličarni,Reška cesta 10A

PE Kočevje tel. :01 8930 846


INS_kocevar_junij_2012_165x235.indd 1 5/23/12 1:22 PM


Composite

C M Y CM MY CY CMY K

Documents

Kočevar junij 2012