Kočevski UTRIP junij 2012

Dogodki › kultura › vrtnarjenje › modri planet › družina iz Amerike › astrološka napoved › in vse, kar morate izvedeti ...

kočevski brezplačni lokalni mesečnik I junij 2012 I poštnina plačana pri pošti 1330 kočevje

Zgodba z naslovnice ... stran 3

kočevski

BELMANBELMAN d. o. o., GorenjeGorenje 62, Stara Cerkev, tel.: 8953 953, gsm: 041 (051) / 652 882

www.belman.net, email: [email protected]

•Izdelavatoplotniizolacijskihfasad

•obnovainsanacijafasad,napuščevinnotranjihprostorov

•pleskarskadela

•izdelavapredelnihsteninmansardnihstanovanj(Knauf,Rigips)

Nudimo: � PLESKARSKE STORITVE � MONTAŽO MAVČNIH PLOŠČ

Zakaj izbrati MATPLESK?Ker nas odlikuje:

� kakovost, � hitra izvedba, � ugodne cene in � prijaznost.

AKCIJA V MESECU JUNIJU: -10% NA 50 MIN

ANTISTRES MASAŽO

AKCIJA V JULIJU IN AVGUSTU: -10% NA 45 MIN TUI-NA MASAŽO

Oglejte si prenovljeno spletno stran

www.zagar-sp.si in postanite prijatelj na FB: TUI-NA Kitajska medicinska masaža za redna obvestila o mesečnih akcijah

Masaža tui-na Žagar Barbara Žagar s.p.

Tomšičeva ul. 13 1330 Kočevje

www.zagar-sp.siGSM: 031 455 585

Darilni boni so na voljo v Graciji v Tuš - centru Kocevje.ˇ

žagar trgovina

trgovina Z ortoPEDSKiMi in MEDiCinSKiMi PriPoMoČKi žagar D.o.o., LivoLD 27a, 1330 KoČEvJE, tEL/FaX 01 895 45 34, gSM 041 746 312, DELovni ČaS: DELovniKi oD 900 Do 1630 in SoBota oD 900 Do 1130

kompresijske nogavice KK1, KK2, dokolenke, visokostegenske, hlačne

moške dokolenke 140 DEN

Naj fotografija junijaPozdravljeni dragi bralci, bral-ke. Mesec je naokoli, odzivi na prvo rubriko Naj fotografija na temo naših ljubljenčkov so bili pozitivni. Skupno smo prejeli kar precej fotografij, odločitev komisije v sestavi Jana Lesar, Bojan Marinč in Barbara Adle-šič pa je bila izredno težka.

Sedaj pa nastopi čas za novo te-mo, novo dogodivščino. Naslednja tema za naj fotografijo je »ujeti tre-nutek». Prepuščamo vam čas, da trenutek ujamete. Naj ga napolni ljubezen, veselje, pozitivna ener-gija, smeh. Naj bo samo vaš, naj bo popoln. In seveda, delite ga z nami.

Naj fotografija je tako postala fo-tografija, ki jo je poslal Janez Volk.

Poimenujte fotografijo, kratko na-

pišite nekaj o vašem »ujetem trenutku« in vse skupaj najkasneje do 10. julija pošljite na naš elektronsk naslov: [email protected] ali na Novi Utrip d. o. o., Omerzova 29, 1330 Kočevje, s pripisom »NAJ FOTOGRAFIJA« Lep pozdrav do prihodnjič! Uredila : Barbara Adlešič

»Rika in Nero sta najboljša prijatelja. Ko gremo na sprehod, vzamemo s seboj Riko in zapodita se do jeze-ra v Možah (Kočevska Reka). Oba sta že nekajkrat pre-plavala jezero, počez seveda. Sicer pa se tepeta za pa-lice ali lovita male ribice. Oba sta nam v veliko veselje.«

foto

: Jan

ez V

olk

junij 2012 / [email protected] / KOČEVSKI UTRIP 3

za uvod

IzdajaNOVI UTRIP D.O.O.OMERZOVA 291330 KOČEVJE

Vpisani v razvid medijev pod številko1398

UredilaBARBARA PRELESNIK KOJEK

Oglasno trženjeBARBARA PRELESNIK KOJEK

Oblikovanje in tehnična ureditevJANA LESAR

Urejanje besedilTANJA TURK

Soustvarjalci utripaROMANA NOVAKSTEfAAN VAN DEN ABBEELEIRENA NIMAC MARŽIĆBOJAN MARINČSONJA ČIBEJMARUŠA PRELESNIKNADJA ZOBECANJA ČUČEKANJA JANEŠKATARINA URŠKA JAKOVAC ROBERT KOSTADINOSKIRUDOLf BALOHBARBARA ADLEŠIČfRANCI KONCILIJAMIHAEL PETROVIČSERGEJ AMBROŽIČ

Foto naslovniceBOJAN MARINČ

TiskPARTNER GRAf, D. O. O., GROSUPLJE

NakladaKOČEVSKI UTRIP 6.100 IZVODOVRIBNIŠKO SODRAŠKI UTRIP 3.300 IZVODOV

oddaja oglasov in prispevkovDO 7. JULIJA 2012

V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV, SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRŽUJEMO PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.

Za morebiten obisk tiskarskega škrata se vam opravičujemo.

Za oglaševanje v našem časopisu pokličiteBARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986

Ali pišite na [email protected]

Ali na naslovNOVI UTRIP D.O.O.OMERZOVA 291330 KOČEVJE

Vabimo k sodelovanju vse, ki želite soustvarjati

naš mesečnik.

kočevski Zgodba z naslovniceSpomin ob pogledu na to fotografijo me še ve-dno prizadene, tako kot takrat, ko je nastala.

Leta 2005 smo si uspeli privoščiti čudovite, za današnje razmere kar »potratne« počitnice. Med vrnitvijo domov smo se v Trogirju ustavili na živo-pisni tržnici v starem delu mesta. Nakupovanje sem prepustil ženi, sam pa sem se s starejšim sinom in fotoaparatom odpravil na pohajkovanje med stojnicami.

Na samem robu tržnice sem zagledal starejšo že-nico, ki je osamljena sedela na kamniti škarpi ob cesti. S črno ruto in srajco, temnim pikčastim kri-lom in modrim predpasnikom je delovala skro-mno, a snažno. V porjaveli roki je stiskala kito če-sna, druga pa je zakrivala del od starosti in bur-je razbrazdanega obraza, na katerem sta odse-vala tesnoba in zaskrbljenost. Na kartonasti ška-tli poleg nje še nekaj česna in čebule, par volne-nih nogavic in copat, nekaj jajc in zelišč v plastič-nih vrečkah ...

Nenadoma je sunkovito dvignila roko s kito če-sna, da se je ta zagugala proti morebitnim kup-cem, iz ust pa ni prišla niti besedica. Roka in ve-nec česna sta za nekaj trenutkov obvisela v zra-ku, nato pa sta se počasi spet spustila v napol dvignjen položaj.

Ostale branjevke, okrogle in rdečelične, gobčne in pretkane, so izza svojih dobro založenih stojnic znale na vse načine prepričevati in vabiti mimoi-doče, tetka pa je le vsakih nekaj minut ponavlja-la svoj krčeviti, nemi gib.

Jasno je bilo, da je prvič tukaj. Kdove kakšna sti-

ska jo je pripravila do tega, da je doma zbrala ti-stih nekaj malenkosti in z njimi prišla sem v obu-panem poskusu, da s tem nekaj zasluži. A ni ime-la nobenih možnosti.

In sklenil sem, da se bom kar takoj oskrbel s če-snom, nogavicami ter morda še čim. Toda ravno takrat pri sebi nisem imel niti centa. Moja denar-nica je namreč počivala na varnem v ženinem na-hrbtniku.

S sinom, ki je ravno tako opazil »žalostno« proda-jalko (tako jo je poimenoval), sva se takoj odpra-vila poiskat preostanek družine, kar na prenapol-njeni tržnici ni bilo tako preprosto. A ko sva se čez manj kot deset minut vrnila z denarjem v žepu, tetke ni bilo več. Očitno je obupala.

Tako je propadel moj namen, da vsaj z nekaj ku-nami pomagam osebi, za katero se mi je zazdelo, da je v stiski. Verjetno sem preveč občutljiv, a ti-sti krčeviti gib je še dolgo kot nekakšen nemi krik odmeval v meni.

Ta žalostni spomin pa je danes, po sedmih letih, ob vseh teh spremembah v družbi, ki so se že in ki se v prihodnjih letih še bodo zgodile, le še bolj moreč.

Sedaj namreč vedno pomislim tudi na to, koliko ljudi, ki so mi blizu, tistih, ki jih poznam in tistih, ki jih ne, tistih ljudi, ki so vse življenje obdelovali po-lja, delali v tovarnah ali pisarnah, rojevali in vzga-jali, gradili in ustvarjali, koliko od njih bo moralo v jeseni življenja zbirati zadnje drobtinice svojega premoženja in za njih poskušalo iztržiti vsaj mal-ce drobiža za preživetje.

In povsem možno je, da bova med njimi tudi jaz in ti.

Bojan Marinč

• Kuhinje• omare• Stopnice• notranja vrata• Polaganje

gotovih podov• Mizarski servis

DoBava in Montaža vSEH vrSt PoHiŠtva

Rijavec goran s.p., Omerzova 28, kočevje, GSM: 031 694 728

PojasniloV prejšnji številki Utripa se nam je zgodil nenavaden škrat, ki je vse moje prispevke podpisal z inicijal-kami B. M. Zato sedaj z vso odgo-vornostjo prevzemam njihovo avtor-stvo.Se je pa moje ime pojavilo v dru-gem lokalnem časopisu, in to v re-klami za Tv Kočevje, kjer so me na-vedli kot sodelavca. Toda že dolgo je tega, kar so (nekateri) moji član-ki zanje postali nesprejemljivi, zato sem se nadaljnjemu sodelovanju ta-krat odpovedal.

Bojan Marinč

Marko vizjak: ».. in jaz vam upam reči ... zato ker sva imela s kolegom Vebrom težke bitke, ko je bil on župan ... iščemo novo pot, ki bo spravila Kočevje na boljše tirnice kot so bile dosedaj .... ampak izkazalo se je to, da je bil kolega Veber boljši župan, kot je zdaj ... in ni druge rešitve, kot ga še bolj očrnit ... še malo, pa bom predlagal sklep ... da je za vse kriv kolega Veber, in za naslednjih deset let bo tudi vse kriv kolega Veber ... da bo lahko ta Občinski svet lahko začel normalno delat ...«

janko veber: »... če lahko sporočite na Radio Univox, da trdi-tev gospoda Gričar-ja ne drži, ker je de-nar za kohezijo zago-tovljen in je finančna konstrukcija zaprta.«

Ponosni na slovenijoZgornji naslov nosi naslov prire-ditve, ki se je odvijala v športni dvorani Kočevje v sredo, 16. maja 2012. Organizatorja prireditve sta bila Občina Kočevje in Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Glavni namen prireditve je bila 22. obletnica nastanka ma-nevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), s katero so se na našem prostoru operativno začele spremembe na poti k osamosvojitvi in demokraciji.

Ker je bila Teritorialna obramba v maju 1990 (še) pod JLA in ker je bil 15. maja s strani JLA izdan ukaz o njeni razorožitvi, je na pobudo rezer-vistov nastala nova vojaško-policijska organizacija, MSNZ. Ta je nasta-la v strogi tajnosti in velja za predhodnico poznejše Slovenske vojske. MSNZ-jeva naloga do njene razpustitve (4. oktober 1990) je bila spre-mljanje in varovanje prevozov orožja in streliva, varovanje ključnih oseb in nadzor premikov JLA. Na višku svoje moči je MSNZ štela 21 000 lju-di, njeni začetki pa so se zgodili ravno v Kočevju in so ga zato pred ome-njeno prireditvijo obeležili z vencem t. i. Upornikov z razlogom. Vsi govorci na prireditvi so se strinjali, da je bil (in ostaja) maj leta 1990 eden največjih mejnikov v svobodni Sloveniji. S tem so opozorili, da se projekt samostojne države Slovenije ni začel leta 1991, njeni zametki (in kriki) so nastali že leta 1987, ko so intelektualci in razumniki spisa-li teoretično podlago za samostojnost. In ravno Kočevska, kot nekakšna simbolična pokrajina, je tudi takrat nosila eno ključnih vlog osvobajanja. Govorcev je bilo kar nekaj. Sam pa bi predvsem zaradi aktualnosti za-dev izpostavil govor Lojzeta Peterleta, predsednika takratne prve slo-venske vlade in sedanjega evropskega poslanca. Povedal je, da je ra-zlog, zakaj smo tu kjer smo ta, da je naša prava pomlad trajala pre-malo časa, da bi globlje posegla v primež pravne države in socialno-tr-žnega gospodarstva. Nadaljnje in predvsem sploh ni treba teoretizira-ti, ne ideologizirati, zadeve so preproste in jasne, je povedal, prepreči-ti je treba nadaljnjo krajo, ustaviti korupcijo in uvesti pravno državo, da bodo lahko zakoni veljali za vse enako. Povedal je še, da je dilema var-čevanja ali rasti umetna. Rasti brez varčevanja ne more biti. In še, ni di-lema levo ali na desno, vprašanje je samo (kako) naprej. S tem se verjetno strinjamo vsi, brez razlik, 99,9 odstotkov ljudi, to pa je približna enotnost, ki smo jo složno pokazali tudi v tistih osamosvo-jitvenih letih … Prireditev je vredna omembe, kot že rečeno, tudi že zaradi ljudi, ki so prisostvovali. Toliko ministrov in političnih ljudi s strani vladajoče in ta-kratne politike, kot jih je bilo na prireditvi, že dolgo ni bilo na našem koncu. Naj jih naštejemo zgolj nekaj: poleg Lojzeta Peterleta so prišli še Janez Janša, Ivan Oman, Vinko Gorenak, Dimitrij Rupel ter seveda tudi naš župan, dr. Vladimir Prebilič. Program je povezoval Ivan Lotrič, na odru pa so se zvrstili priznani slovenski glasbeniki, in sicer Oto Pe-stner, Lea Likar, Andraž Hribar, Obvezna smer, Big band Slovenske voj-ske, pisatelj in igralec Tone Kuntner in ostali. Prireditev je trajala uro in pol. Sergej Ambrožič

4 KOČEVSKI UTRIP / [email protected] / junij 2012

novice

VAm IzpOlNJeVANJe ObRAzceV dela težave?

želite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako?

Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma, vloge, prošnje, dopise po vaših željah.

Ne BOdIte veČ BReMe SvOJIH OtROK, vNUKOv, sosedov in prijateljev.

Oglasite se v naših poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj poskrbeli za brezskrbno korespondenco.

Tel. 01 8950 205, 041 505 965, Gradel d.n.o., Roška c. 9, Kočevje

16. redna seja osSeja s kar štirinajstimi točkami dnev-nega reda je bila 6.6.2012.

Dolga razprava se je začela pri tretji točki o nove-laciji investicijskega programa Stadion Kočevje. Investicijo in dogajanja je predstavila Ana Štau-dohar iz OU. Začetek obratovanja stadiona je na-povedala za oktober 2012, vrednost investicije pa je 1.141.000 EUR, kar je 310.000 EUR manj kot pred novelacijo. Ker niso pridobili predvide-nih sredstev iz Fundacije za šport, bo potreben kredit v znesku 900.000 EUR, ki ga nameravajo najeti pri Razvojnem skladu Ribnica. Marko Viz-jak (SDS) je menil, da se občina spet zadolžuje za investicije, ki bremenijo proračun in ne prina-šajo novih delovnih mest. Davorja Štamflja (sa-mostojni) je zanimalo, zakaj zadolževanje pri in-vesticiji ni prikazano vzaključnem računu za leto 2011. Janko Veber (SD) je pogrešal podatke o že izvedenih plačilih, spraševal o morebitni nena-menski porabi sredstev od koncesije za gozdove ter menil, da se bo kredit najel zaradi nelikvidno-sti Občine ter spomnil na izjave, da bo zadolže-vanje Občine sukcesivno. Igor Mihelič (Moja Ko-čevska) je menil, da bi bilo bolj kot kredit primer-na preusmeritev sredstev iz Lekarne Kočevje. Po več kot enournem »debatiranju« je bila novelaci-ja (in s tem najem kredita) potrjena s štiriindvaj-setimi glasovi.Svetniki so nato brez razprave potrdili imenova-nje devetih članov v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Občini Kočevje.V naslednji točki je Evgenija Javornik, državna notranja revizorka iz podjetja Revidera d.o.o. svetnikom predstavila Poročilo delne notranje revizije občine za leta 2007, 2008 in 2009. Po njenih besedah so zaznali odstopanje pri realiza-ciji proračunov v teh letih, imeli so nekaj pripomb pri prodaji premoženja oz. cenitvi ter na skraj-šanje garancije pri pogodbi za Gasilski dom, ve-čjih nepravilnosti niso ugotovili, podali pa so ne-kaj predlogov. M. Vizjaka je zanimal strošek re-vizije in vzrok zanjo - sam meni, da »sedanja eki-pa« poskuša prevaliti probleme na prejšnjega

župana. Župan je povedal, da je bila to odločitev OS iz leta 2010, I. Mihelič je menil, da je poroči-lo poučno in da ni bilo namena očrniti kogarko-li. M. Vizjak je vztrajal, da je bil strošek (12.240 EUR) nepotreben in bi ga župan lahko prepre-čil. Na vprašanje D. Štamflja o tem, zakaj se re-vizija ni bolj posvetila nakupom in prodaji nepre-mičnin, kar je leta 2009 obravnavala tudi Proti-korupcijska komisija, se je spet oglasil M. Vizjak, ki je takrat podal prijavo Komisiji. Ker ugotovitve PKK niso potrdile nepravilnosti, meni, da se ob sedanjih razmerah v občini ni smiselno ukvarja-ti s preteklostjo.Predlog sklepa o novih cenah oskrbe s pitno vo-do je obširno predstavil direktor Hydrovoda An-tun Gašparac. Osnova novih cen je odlok OS, za-dnji dvig cen leta 2006 pa ni pokrival lastnih cen in je poslovanje omogočal odpis amortizacije. Med letoma 2006 in 2011 so ob podražitvi elek-trike, nafte in materialov zabeležili še padec po-rabe za 4% pri gospodinstvih ter za 18% pri go-spodarstvu. Ob tem, da je v naši redko poselje-ni občini 12 ločenih sistemov s 40 km napeljav, bi morali na leto obnoviti okoli 10 km cevovo-dov. Cene pitne vode so sicer zamrznjene, 66% porabnikov pa sedaj plačuje manj kot 10 EUR. Po novem bi plačevali fiksni (omrežnino) in va-riabilni del (porabo), kar bi za teh 66% pomeni-lo ceno okoli 15 EUR na mesec. J. Veber je vpra-šal, kaj je s subvencijo omrežnine, ki je že v pro-računu za 2012, M. Vizjaka je zanimalo, kaj bi pomenila stimulacija nižje porabe in kakšne so izgube na sistemih. Konrad Lampe (Moja Koče-vska) je vprašal, ali bo podražitev zagotovila dol-goročno vzdrževanje sistema. Iskazalo se je, da je večina stroškov fiksnih in da je cilj večja pora-ba. Nejc Zemljak (OU) je na mnenje J. Vebra, da gre za preuranjeno odločenje, povedal, da bo ta »sklep vnaprej« omogočil dvig cen ob odmrzni-tvi, Marta Briški (OU) je pojasnila, da bodo sub-vencije možne samo za omrežnino. Kljub skrbi svetnikov za dvig stroškov občanov je bil po dalj-ši razpravi sklep sprejet z 12 :4.Seja se je zaradi pozne ure (23.00) končala, pre-ostale točke pa so se na zahtevo opozicije prene-sle na novo (17.) sejo. Bojan Marinč

Predsednik Danilo Türk je obiskal Kulturni center Kočevarjev in staroselcev v Občicah pri Dolenjskih Toplicah, odprl gensko banko sadnih sort in posadil predsednikovo jablano sožitja.

KULTURNI CENTER KOČEVARJEV STAROSELCEV V OBČICAHV sredo, 16. maja 2012, je predsednik Slovenije, Danilo Türk, obiskal Dolenj-sko. Kljub hladnemu in deževnemu vre-menu si je z županom občine Dolenj-ske Toplice, Jožetom Muhičem, najprej na Rogu ogledal partizansko Bazo 20, nato pa je okoli dvanajste ure prišel v Kulturni center Kočevarjev in starosel-cev v Občicah, ki se nahajajo ob (Par-tizanki) cesti Podturen–Črnomelj. Slo-vesne otvoritve genske banke sadnih sort se je udeležilo nekaj veleposlani-kov, poslanka Državnega zbora (PS) Re-nata Brunskule, župani iz sosednjih ob-čin, predstavniki avstrijskega kapitala, številni Kočevarji iz Avstrije in Sloveni-je, predstavniki izgnancev iz Posavja ter ostali domačini. Na srečanju je bila tudi Mojca Špec Potočar, novomeška podž-upanja in direktorica Razvojnega cen-tra Novo mesto. S pomočjo denarja iz evropskega programa Leader in v sklo-pu Lokalne akcijske skupine Dolenj-ska in Bela krajina LAS je direktorica za vzpostavitev plantaže − genske banke sadnih sort − zagotovila precej evrop-skega denarja.

POMEN SOŽITJA IN SODELOVANJANa slovesnosti je najprej spregovoril gostitelj in lastnik velikega sadovnjaka (genske banke sadnih sort), priljublje-ni Kočevar, August Gril, ki je bil rojen v Kočevskih Poljanah, ki se nahajajo le streljaj od Občic. Prisotne je pozdravil v vseh treh jezikih: slovenščini, nemščini in v jeziku staroselcev. Pohvalil je odlič-no sožitje med Kočevarji in Slovenci in izrazil trdno upanje, da prihaja čas, ko bodo v ljudeh presežene vse bolečine in rane, ki jih je povzročila druga svetov-na vojna. Gril je prepričan, da na osno-vi plodnega sožitja in medsebojnega ra-zumevanja manjšinski narod (Kočevar-

ji) lahko veliko naredi za večinsko pre-bivalstvo. Predsednik Türk je v svojem govoru poudaril, da je vesel, da Sloven-ci cenimo in pomagamo ohranjati kul-turno tradicijo Kočevarjev kot skupno kulturno dediščino na skupni evropski poti. Vsi smo del Evrope, kjer je potreb-no sodelovanje. V nadaljevanju je opo-zoril na NOB, ki je zlasti na Dolenjskem in v Beli krajini pustila boleče spomi-ne na vseh straneh, vendar politizaci-ja takšnih spominov ni dobra za niko-gar. Treba jih je preseči s sodelovanjem vseh in s skupnim iskanjem sprejemlji-ve poti, ki je pot sožitja in pluralnosti … Na koncu je izpostavil, da je odpiranje genske banke sadnih sort pomembna ohranitev biološke raznovrstnosti, kar je temeljna zahteva današnjega časa. Zato je bilo srečanje v Občicah za pred-sednika pomembno na treh sporočilnih ravneh: kako ravnati in preseči boleči-ne druge svetovne vojne, pomen sožitja in sodelovanja v Evropi in skupna skrb za biološko raznovrstnost. To so vre-dnote nas vseh.

oTvoriTev Genske banke SADNIH SORTPo slavnostnih govorih je sledil kratek kulturni program, osrednji dogodek pa je bila otvoritev genske banke sadnih sort. Trak pred vhodom v prostran sa-dovnjak so prerezali predsednik Danilo Türk, župan občine Dolenjske Toplice, Jože Muhič, in August Gril. Kljub moč-nemu dežju je predsednik, ki je postal tudi boter genske banke sadnih sort, na koncu proslave posadil še predse-dnikovo jablano. Sledilo je prijetno dru-ženje med razstavo starih kočevarskih kmečkih orodij, še posebej zanimiv pa je bil »kolodrob« za stiskanje jabolk. Okoli druge ure je predsednik z gosti odšel na kosilo v znano gostišče Štravs v Podturnu. Franci Koncilija

Manjšinski narod Kočevarjev lahko veliko doprinese večinskemu prebivalstvu!


novice

nova enota vrtca Kočevje vsa v krogih V ponedeljek, 4. junija 2012, je uradno odprla vrata nova enota vrtca Kočevje - Brlogec.

Ker se Vrtec Kočevje zadnja leta srečuje s povečanim vpisom otrok v vrtec in posledično s pomanjkanjem prostora, se je Občina Kočevje odločila, da del pritličja v obstoječi Srednji šoli Kočevje, površine pribl. 400 m2, preuredi v prostore za potrebe predšolske vzgoje.Podjetje AG inženiring d.o.o., Kočevje je za novo enoto Brlo-gec izdelalo projektno dokumentacijo. Investicijo je izvaja-lo podjetje CGP d.d., Novo mesto, ki je bilo izbrano na osnovi javnega razpisa. Z javnim razpisom smo izbrali tudi dobavite-lja opreme, podjetje Lesnina MG OPREMA d.d., Ljubljana, kot podizvajalec pa je pri dobavi večjega dela opreme sodelovalo tudi domače podjetje LESING d.o.o., Kočevje.Preurejanje prostorov je potekalo od decembra 2011 do maja 2012. Adaptacija prostorov v Srednji šoli se je izkazala za bolj zahtevno, kot se je najprej predvidevalo. Potrebna je bila menjava tlake v vseh prostorih, saj je bila toplotna izo-lacija v obstoječi stavbi neprimerna in ni bila v skladu z ve-ljavno zakonodajo. Prav tako je bila potrebna dodatna stro-pna izolacija, ki bo zagotovila boljšo zvočno izolacijo in s tem ustreznejše pogoje v novih igralnicah. Zaradi neustreznosti nekaterih projektnih rešitev in racionalizacije je bila med iz-vedbo investicije izvedena sprememba projekta strojnih in-štalacij, kar je nekoliko podaljšalo samo izvedbo. V preure-jenih prostorih so urejene tri igralnice za otroke prve staro-stne skupine, skupni prostor za otroke, razdelilna kuhinja in prostor za vzgojiteljice ter spremljajoči prostori, ob igralni-cah pa zunanja terasa in igrišče z igrali za najmlajše otroke.Vrednost celotne investicije znaša okoli 497.000 EUR, v ce-loti pa je financirana iz občinskega proračuna.S to investicijo smo rešili problem 42 otrok, ki so čakali na vključitev v vrtec. Kljub novim prostorom enote Brlogec, s katero smo v Vrtcu Kočevje pridobili 42 dodatnih mest, pa bo 1. septembra 2012 ostalo brez mesta v vrtcu 79 vpisanih otrok, od katerih jih bo 61 v septembru že izpolnjevalo sta-rostni pogoj za vključitev v vrtec, ostali pa bodo ta pogoj iz-polnili do spomladi 2013.

Služba za stike z javnostmi in informiranjeObčine Kočevje

Šestim enotam Vrtca Kočevje, Ostržku, Narcisi, Čebelici, Bibi, Mojci in Kekcu, se je z odprtjem 4. junija pridružila še sedma, Brlogec, ki je dobila ime na podlagi pobude otrok in vzgojite-ljev. V brlogcu so majhni medvedki, ti pa se v njem počutijo pri-jetno in varno, je idejo poimenovanja pojasnila direktorica ko-čevskega Vrtca Irena Robič ter v enoti Brlogec zaželela varno in prijetno počutje otrokom prve starostne skupine. Župan ko-čevske občine novih prostorov ni samo pohvalil, temveč je pri-kazal realno sliko preostalih enot, ki so potrebne 'osvežitve'. Brlogec je bil prva taka investicija, Občina Kočevje pa v pri-hodnosti načrtuje prenovo še nekaterih ostalih. Popoldansko otvoritev nove enote so s pesmijo in plesom popestrili otroci Vrtca Kočevje. tekst in foto: R.N.

kulTura

»Dan narcis« − praznik KS Kočevska RekaV galeriji kulturnega doma je, v počastitev krajevnega praznika, Turistično športno kulturno dru-štvo Kočevska Reka pripravilo razstavo slik domačina, lovca in slikarja Branka Šercerja - Skake-ta. Avtor se je predstavil s karika-turami, portreti, živalmi in naravo. Kulturni program smo pripravili v sodelovanju z učiteljico in otroki osnovne šole v kraju. Razstava bo na ogled do konca junija.

V soboto, 2. junija, so se odvija-le že 15. vaške igre po vrsti. Go-stitelj in organizator iger je bila vaška skupnost Kočevska Reka. Prizorišče dogajanja je bil park za kulturnim domom in igrišča ob njem. Prve nogometne tekme so se začele že dopoldne, vmes pa streljanje z zračno puško, ba-linanje, skakanje v vrečah, zabi-janje žebljev, odbojka, met kro-gle in vlečenje vrvi. V vseh igrah, razen nogometu, so sodelova-li predstavniki obeh spolov, kar je naredilo igre še bolj zanimive.

Deževno jutro se je spremeni-lo v prijetno vreme in nam omo-

gočilo speljati igre v zadovolj-stvo vseh udeležencev. Tekmo-valci so se borili z veliko športno vnemo in rezultati med ekipami so bili zelo izenačeni. Vrstni red na koncu je bil od prvega do če-trtega mesta: Kočevska Reka, Štalcerji, Novi Lazi in Morava. Pripravili smo tudi bogat sreče-lov. Vsaka srečka je prinašala dobitek. Za zabavo in ples je po-skrbela skupina Duo srčev as.

Vsem, ki so sodelovali pri orga-nizaciji iger, še enkrat hvala in pohvala za vložen čas in trud.

Mirjam Mikulič

Kočevski med in kranjska čebela predstavljena na prireditvi Podeželje v mestu Ljubljana.

Raznolika ponudba slovenskih kmetij, pridelana in ponujena z ljubeznijo, je tudi tokrat 2. junija nav-dušila številne ljubitelje podeželske kulinarike, ki so na Pogačarjevem trgu v Ljubljani obiskali pri-reditev Podeželje v mestu. Srečanja, kramljanja s kmeticami in kmeti ter priložnosti za nakup se ve-selijo številni stalni in naključni obiskovalci prire-ditev. Letošnje so del projekta Skupna kmetijska politika – kakovost, varnost, blaginja, razvoj. Pro-jekt poudarja 50 let delovanja skupne kmetijske politike, ki zagotavlja visoko kakovost pridelkov in izdelkov slovenskih kmetij ter ohranja kulturno de-diščino podeželja.Na prireditvi je kočevski gozdni med predsta-vil član Združenja kočevski med Branko Obrano-vič. Čebelarstvo MA-JA iz Šalke vasi je poleg Ko-čevskega medu predstavilo tudi čebeljo družino v opazovalnem panju. Stekleni panj s čebeljo dru-žino si je z velikim zanimanjem ogledalo staro in mlado iz domovine in tujine.Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani se bo sloven-sko podeželje v okviru prireditev Podeželje v me-stu in projekta Skupna kmetijska politika – kako-vost, varnost, blaginja, razvoj ponovno predstavilo 1. septembra. Branko Obranovič

Interaktivni mobileV prvih dneh junija se je na zelenici pred Srednjo šolo Kočevje v sklopu Hufnaglovega leta začela udejanja-ti postavitev v lesu kočevskega akademskega kiparja Marka Glavača. Gre za interaktivno skulpturo, ki bo k igri privabila tudi mlajše gledalce. Črke namreč, posta-vljene na tleh, ustvarjajo preko lesenega mobila, ki se premika glede na moč in gibanje vetra, ujetega v po-mrežen del, podobe in zgodbe v tamkajšnji prostor. S tem, nekoliko drugačnim načinom 'igrala' je avtor na-kazal tudi na doprinos Hufnagla, ki je izhajal iz tega, da je znal z nekimi novimi pristopi drugače gospodariti z gozdovi. Pri sodobni kiparski formi, Gajski terci, kot je avtor v pogovoru med postavitvijo skulpture povedal, je sode-lovalo dosti sredin, in sicer vse od vaščanov Konca va-si, Dolge vasi, pristopili so podjetje Itas CAS, Gozdno gospodarstvo Kočevje – Zavod za gozdove in tudi avto-odpad Zupanc, Grča pa je projektu namenila material – les kot najbolj izražen in prepoznaven element naše, kočevske pokrajine.Gajska terca je bila med eksperimentalnim plesom 'Eve in čokolada', plesne sekcije KUD Godba Kočevje, tudi uradno dana v okolje Kočevja v petek, 8. junija. Po-stavitev, ki privablja nemalo radovednih oči in razigra-nih malih src, pa bo za igro in opazovanje senc na zele-nici za Namo stala vse do junija drugega leta.

Romana Novakfotografija: Robert Kostadinoski


S Kočev'cem v zlata leta slovenske popevkeMešani pevski zbor Kočev'c že nekaj let uspešno na-stopa ne le na domačih odrih, temveč žanje prizna-nje tudi v tujini. Tokrat so se pevke in pevci pod vod-stvom zborovodkinje Petre Likar odločili slediti srcu in se v Šeškovem domu svojemu občinstvu prvi dan junija predstaviti s starimi slovenskimi popevkami, ki jih, kot sami pravijo, še posebej radi prepevajo. Če gre sklepa-ti po skoraj polni dvorani, je bila odločitev na mestu.Skupaj z instrumentalistoma Tejo Merhar (klaviature) in Maksimom Bogdanovom (kontrabas in klaviature) so pobrskali po bogati zakladnici slovenske zabavne glasbe in iz nje izbrali dober ducat viž, ki jih kljub gene-racijskim razlikam pozna mlado in staro: Tam, kjer sem doma, Sam po parku, Zemlja pleše, Ti si moja ljubezen, Šuštarski most, Kako sva si različna, Slovenskega na-roda sin, pa Vražji telefon in druge, lahko bi rekli, zimze-lene standarde. V zborovskih in instrumentalnih priredbah, ki so tu in tam zvenele že rahlo jazzovsko, spet drugje, npr. v Vraž-jem telefonu, pa nasmejale s sproščujočim humorjem, so znali uveljavljenemu dodati nove razsežnosti. In če-prav je bilo med napovedjo Ježkovih Mojih orglic sliša-ti tudi znano temo iz češke risanke A je to, nastopajoči niso bili prav nič podobni obema nespretnima mojstro-ma, ki ju je pred leti kot zaščitni znak posvojilo podjetje Merkur. Svoje delo so opravili suvereno in – vsaj nav-zven – z igrivo lahkotnostjo. Program torej, s katerim bi lahko pred poslušalce mirno stopili tudi izven domače-ga kraja, kar znova kaže, da zborovsko petje v zadnjih letih na Kočevskem doživlja renesanso.Ob vodenju, ki ga je s pravo mero duhovitosti opravil kar moški del Kočev'ca, vsekakor ne gre prezreti dej-stva, da se v koncertnem listu poleg domačina Mate-vža Novaka med avtorji priredb pojavlja tudi Teja Mer-har, kar pomeni, da kočevsko-ribniški konec v glasbe-nici, ki obiskuje tretji letnik Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, dobiva še eno nadarjeno aranžerko. Vsaj za zdaj, kajti glede na pomanjkanje ustreznih za-poslitvenih možnosti je vprašanje, ali bomo perspek-tivne mlade glasbenike, kakršna sta tudi Merharjeva in Bogdanov, uspeli v domačem okolju zadržati na dol-gi rok. Kakorkoli že, koncert, ki so ga pripravile pevke in pev-ci Kočev'ca z gosti in zborovodkinjo, je bil dogodek, ki bi ga človek z veseljem doživel znova. V glasbenih arhi-vih je uspešnic iz zlatih let slovenske popevke brez dvo-ma dovolj za še kakšen podoben večer. Kakšni so na-črti članov zbora, pa seveda vedo le oni sami. Sicer pa – pustimo se presenetiti.

Besedilo in fotografija: Mihael Petrovič ml.


akTualno

Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je z 31. majem 2012 posegel tudi v Zakon o urejanju trga dela, in sicer na področje pravic iz obvezne-ga in prostovoljnega zavarovanja. Ta-ko se spreminjajo:• višina denarnega nadomestila po

enoletnem prejemanju,• najvišji znesek denarnega nado-

mestila,• ukinja pa se tudi pravica užival-

cev denarnega nadomestila med brezposelnostjo, da med začasno nezmožnostjo za delo zaradi bole-zni ali poškodbe, ki traja več kot 30 (delovnih) dni, prejemajo na-domestilo v breme sredstev ob-veznega zdravstvenega zavarova-nja. Posledično se ukinja mirova-nje denarnega nadomestila zara-di bolniške;

• prispevek zavarovanca in zave-zanca za zdravstveno zavarovanje pa se znižuje.

Navedene spremembe, ki jih po-drobneje predstavljamo v nadalje-vanju, se nanašajo na novo prijavlje-ne brezposelne osebe, in ne posega-jo v že pridobljene pravice brezposel-nih (sedanji prejemniki denarnega nadomestila med brezposelnostjo ali nadomestila zaradi bolezni) in pri-čakovane pravice (prijavljeni brezpo-selni, ki so že oddali vlogo za uvelja-vitev pravice do denarnega nadome-stila ali nadomestila zaradi bolezni, o kateri pa še ni bilo odločeno).

sPreMeMba Glede višine denarneGa nadoMesTilaDenarno nadomestilo se prve 3 me-sece izplačuje v višini 80 % od osno-ve za odmero denarnega nadome-stila (enako kot doslej), v nadaljnjih 9 mesecih v višini 60 % (enako kot doslej), po izteku tega obdobja, to je po 12 mesecih, pa v višini 50 % (zdaj 60 %).Najvišji znesek denarnega nadome-stila ne sme presegati 892,50 evrov bruto (zdaj 1.050 evrov bruto).Sprememba ne vpliva na nadomesti-la, o katerih je bilo do uveljavitve ZU-JF že odločeno po dosedanji ureditvi. Prav tako ne vpliva na nadomestilo, o katerem do uveljavitve ZUJF sicer še ni bilo odločeno, a je bila vloga zanj vložena pred uveljavitvijo ZUJF.Pri tem naj poudarimo, da je spre-memba začasne narave in bo veljala do uveljavitve naslednjih sprememb zakona, ki ureja delovna razmerja.

ukiniTev Pravice do Mirovanja denarneGa nadoMesTila Med brezPoselnosTjo zaradi zAČASNE NEzMOŽNOSTI zA deloZ uveljavitvijo ZUJF se ukinja pravica, po kateri je bil prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ki je bil začasno nezmožen za delo več kot 30 delovnih dni, za čas do po-novne vzpostavitve delovne zmožno-sti upravičen prejemati nadomestila v breme zdravstvene blagajne v viši-ni zadnje izplačanega nadomestila med brezposelnostjo.Dosedanja ureditev bo še vedno ve-ljala za zavarovance, ki so predlog za mirovanje nadomestila med brezpo-selnostjo zaradi začasne nezmožno-sti za delo vložili do uveljavitve ZUJF. Ta bo veljala tudi za zavarovance, ki jim denarno nadomestilo med brez-poselnostjo na dan uveljavitve ZUJF zaradi začasne nezmožnosti za delo že miruje, in sicer do prenehanja ne-zmožnosti za delo.

zNIŽANJE STOPNJE PrisPevkov za obvezna socialna zavarovanja, ki breMenijo denarno nadoMesTilo Med brezPoselnosTjoZaradi ukinitve pravice do mirovanja denarnega nadomestila med brez-poselnostjo zaradi začasne nezmo-žnosti za delo se znižuje tudi višina prispevkov, ki sta jih zavarovanec (prejemnik denarnega nadomestila) in zavezanec (Zavod RS za zaposlo-vanje) plačevala od denarnega na-domestila med brezposelnostjo. Ta-ko se stopnja prispevkov od doseda-njih 6,36 % znižuje na 5,96 %, posle-dica tega znižanja pa bo temu ustre-zno višji neto znesek izplačila denar-nega nadomestila.Dosedanja ureditev glede prispev-ne stopnje velja za brezposelne ose-be, ki so do uveljavitve ZUJF že pre-jemniki nadomestila v breme zdra-vstvene blagajne in za tiste, ki bo-do to pravico pridobile, ker so poda-le vlogo za njeno priznanje pred uve-ljavitve ZUJF.

15. 2012 je na sedežu Rdečega križa Slovenije potekala novinarska konferenca, ki je bila namenjena predstavitvi in začetku vseslovenske humanitarne akcije Peljimo jih na morje 2012, v okviru katere Rdeči križ Slovenije zbira prostovoljne finančne prispevke za brezplačno letovanje otrok in starostnikov iz socialno ogroženih sre-din, v letoviščih Rdečega križa Slovenije Debeli Rtič in Punat na otoku Krku. Pred-stavljeni so bili tudi programi socialnega in zdraviliškega letovanja.Iz tega naslova oz. zbranih sredstev gre na letovanje kar nekaj otrok tudi iz Kočevja, zato v želji in upanju, da bralci Utripa pripomoremo otrokom k srečanju z morjem, objavljamo pomembne podatke o akciji:

Trajanje akcije od 16.05.2012 do 30.09.2012

• za nakazila se uporablja plačilni obrazec UPN • številka računa pri SKB je 03100 – 1234567891

• sklic ozirom referenca je 00 937030 • SMS je MORJE na 1919 za donacijo 1,00 € (akcijo podpirata Mobitel in Simobil) • SMS je MORJE5 na 1919 za donacijo 5,00 € (akcijo podpirata Mobitel in Simo-

bil) • klic na brezplačno številko 090 933 088 za donacijo 1,25 €

• Pošta Slovenije in večina bank ne bodo zaračunavale provizije

OZRK Kočevje in uredništvo Utripa

Peljimo jih na morje

zujF Prinaša sPreMeMbe noviM PrejeMnikoM denarneGa nadoMesTilaZakon za uravnoteženje javnih financ je z 31. majem 2012 pose-gel tudi v Zakon o urejanju trga dela, in sicer na področje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja. Spremembe ne pose-gajo v že pridobljene in pričakovane pravice brezposelnih.

KočevsKa črna točKa

Življenja nimaš, Rinža lena Kot bi že konec 19. stoletja Fran Sale-ški Finžgar, duhovnik, dramatik, pisatelj in pesnik, ki ga je poklicna pot zanesla v naše kraje, ne bil opozarjal na zlovešč-nost, prežečo izza lenobnosti toka re-ke skozi Kočevje, danes še vedno v po-smeh novoletni tragediji in družini po-kojnega zevajo »škrbine« neurejenega njenega brega ob avtobusni postaji, ob banki, bližnjih lokalih, tik ob parkirišču, ob stavbi Društva upokojencev Kočevje, nedaleč proč in od dveh osnovnih šol in vrtca, OB POTI!!, ki jo utečeno iz dneva v dan, iz leta v leto kot bližnjico čez zapor-nice posvajamo nove in nove generaci-je ljudi v Kočevju – v praktično samem centru mesta.

Kot bi Rinža skozi stoletja zaman sku-šala zaživeti z življenji vseh, ki so jim srca zastala v njeni temni usodi, se ta-ko še danes tihotno pretaka med bič-kovjem, h koreninam dreves in v mulj ter vabi: »Pridi, neprevidni; Vstopi, osa-mljeni; Zabredi, žalosti polni, v moj brezkrvni objem.«

FiGuraTiven oPis TeGa, o

ČEMER BI LAHKO naPisala le:1. julija bo minilo pol leta, odkar je ne-kaj po polnoči v reki ugasnilo življe-nje najstnika. In po pol leta je Rinžino obrežje na tem mestu ŠE VEDNO neza-ščiteno, z ničemer označeno, da je bre-žina nevarna, s prav ničemer kar koli nakazano … NIKJER NIČESAR!Na srečo je takrat, ko sem 5. junija po-snela fotografije, bila vsaj, pred dnevi nelagodje vzbujajoče visoka trava ob vodi, pokošena – a okolica še vedno tako prostodušno odprta, kot bi re-snično vabila: »Pridi, in daj mi svoje ži-vljenje …«

Romana Novak

Veter v laseh - s športom proti odvisnostiDeževna sobota 10. junija je akcijo Veter v laseh – s športom proti odvisnosti iz načrtovanega zu-nanjega dogajanja prestavila v športno dvorano Kočevje. Vseslovenska akcija poteka pod okriljem Športne unije Slovenije vse od leta 1996, teme-lji na športnih dejavnostih kot vzgojno-rekreativ-na dejavnost mladih in je namenjena vsem in vsa-komur, s poudarkom na druženju, zabavi in spro-stitvi. V Športni uniji Slovenije si prizadevajo za ši-ritev ljubezni do športa in kroga redno aktivnih, s poudarkom na vključevanju tistih, ki so v špor-tu manj dejavni, hkrati pa dvigniti ozaveščenost o negativnih posledicah različnih vrst odvisnosti in pozitivnih učinkih športne aktivnosti. Njihov slo-gan se glasi: Šport je prava izbira.Koordinator akcije v Kočevju je bil Sebastjan Vov-ko, organizatorja pa Javni zavod za šport Občine Kočevje in Športna zveza Kočevje v sodelovanju z Občino Kočevje. Uradna otvoritev se je začela ma-lo po deseti uri z uvodnimi besedami koordinator-ja akcije ter pozdravnim govorom župana dr. Vladi-mirja Prebiliča. Dogodek je bil dobro obiskan, tri-bune športne dvorane polno zasedene. Po uvodnih in pozdravnih govorih sta se s plesno točko cha--cha predstavila Luka in Živa, mlad plesni par iz Plesnega kluba Jasmin.Nato pa so se otroci iz štirih osnovnih šol (OŠ Ob Rinži, OŠ Zbora odposlancev, OŠ Stara Cerkev in OŠ Fara) pomerili v boju med dvema ognjema, no-gometu, košarki in odbojki. Tako so se v športni dvorani z vetrom v laseh začele omenjene igre, v katerih je sodelovalo okoli 200 otrok. Igre pa ni-so imele tekmovalne narave, saj so ob koncu akci-je vsi sodelujoči otroci prejeli diplome.

Tekst in foto : Barbara Adlešič

Likovna kolonija – izdelava peščene mandaleV organizaciji Kulturno-turističnega centra Bari-čeva hiša in KUD Laterna je v Baričevi hiši v Pre-lesju od 19. do 20. maja 2012 potekala dvodnev-na likovna kolonija izdelovanja peščene mandale. Udeleženci kolonije so ob mentorstvu Irene Gaya-tri Horvat spoznali metodo izdelovanja mandal. Mandala predstavlja mir v svetu in mir v posame-zniku, saj zaradi dobrih misli, ki so vložene v nje-no izdelavo, ter zaradi oblik in barv, ki so skrbno iz-brane, v simboličnem pomenu vzbuja občutek mi-ru, radosti in odprtosti. Tako so se v soboto dopol-dan podali na pot ob bregove reke Kolpe in nabra-li naravne materiale, ki so bili poleg zdrobljenega granita različnih velikosti in barv namenjeni izde-lavi mandale. Preden so udeleženci kolonije zače-

li na mandalo nanašati barve in naravne materia-le, so morali na veliko platno narediti obris manda-le, notranji prostor pa razporediti glede na geome-trijsko lego glavnih in stranskih linij mandale. Na-to so v mandalo vnesli simbole, ki določajo namen in sporočilo mandale. Potem je nastopil čas za na-nos barv − zdrobljenega granita, ki se vedno začne na sredini zarisane mandale.Kot je povedala Lidija Maričič, ena izmed organi-zatorjev likovne kolonije in lastnica Baričeve hi-še, si vsak izmed udeležencev nekaj zaželi, ko pa je mandala izdelana, svojo željo strese v Kolpo in jo prepusti »bogovom«. Povedala je še, da Bariče-va hiša upošteva tradicijo starih časov, ko so se v hiši zbirali ljudje, se zabavali, peli in plesali. Ude-ležba na likovni koloniji je bila brezplačna, vsak iz-med udeležencev pa je prinesel nekaj za pod zob.Po lepo preživetem popoldnevu in priložnosti vsaj delno soustvarjati peščeno mandalo, sem so po sveže pečeni slastni pogači poslovila in se odpra-vila proti domu. Naslednji dan so udeleženci kolo-nije končali z izdelovanjem mandale, vsak je svojo željo stresel v Kolpo z upanjem, da se ta tudi ure-sniči. Ko sem prejela fotografijo končane mandale, me je očarala: zavedanje, da so vsi, ki so jo soustvarja-li, vanjo vložili svojo energijo, potrpežljivost, zbra-nost in pozitivno energijo, na njej pustili svoj pe-čat, pečat miru, ljubezni, barvitosti.Vsem skupaj se zahvaljujem, da so me sprejeli s svojo odprtostjo, prijaznostjo, pozitivno naravna-nostjo in da so mi dovolili biti tam v trenutkih, ki so pogosto namenjeni zgolj skupini udeležencev tovr-stnega ustvarjanja in intime.

Tekst : Barbara AdlešičFoto : Lojze Kalinsek

Akcija »Olepšajmo mesto«O tem, da je okolje s cvetjem veliko lepše in pri-jaznejše od okolja brez njega, je škoda izgubljati besed. Občina Kočevje je tako 7. junija na pobu-do arhitektke Mateje Dekleva in novinarke Simo-ne Fajfar in ostalih sodelavcev izvedla akcijo olep-šanja mestnega centra s spomenikom padlih bor-cev ter okolico na glavnem križišču UHM in Roške ceste.

Akcija je požela vsesplošno odobravanje in zado-voljstvo mnogih organizacij ter posameznikov, ki so se ji hipoma pridružili. Na žalost ni prostora, da bi lahko naštel prav vse sodelujoče, zato naj ome-nim predvsem pozitivno in medgeneracijsko so-delovanje pri sajenju cvetja med Klubom Mladih in upokojenci Društva upokojencev, lokalnimi po-klicnimi cvetličarji, ki so bili v vlogi mentorjev, ter seveda prostovoljci.

Občina Kočevje se vsem, ki so se odzvali in prosto-voljno sodelovali, najlepše zahvaljuje za organiza-cijo in povezovanje in da je projekt pristal na plo-dnih tleh. Čeprav so korita, v katerih je cvetje po-sajeno, dokaj brezbarvno monotona, pa sta volja in dober namen s strani sodelujočih nedvoumno izkazana. Sedaj smo na vrsti mi, občani, da v tem, kar je bilo posajeno, uživamo in da ne rečem pre-več, tudi (do)pustimo.

Besedilo: Sergej Ambrožič

ljudje in doGodki

Margit Verderber − prva kočevska fotografinja Knjižnica Kočevje je bogatejša še za eno publikacijo. V sredo, 6. 6. 2012, je bila v nje-nih prostorih predstavljena »Prva kočevska fotografinja Margit Verderber« avtorja Ma-tjaža Matka.

Matjaž Matko je poleg pisateljevanja še kipar-ski umetnik in raziskovalec ter zbiratelj starih fo-tografij in njih poznavalec avtorstva. V Koprivnik se je preselil iz Novega mesta in zaradi njegove pretekle in sedanje očarljivosti tu tudi ostal. Se-

daj razstavlja in predstavlja naše kraje po Slove-niji in drugod.Omenjeno publikacijo je avtor izdal s pomočjo Za-voda za ohranitev kulturne dediščine Nasseltal (Koprivnik), katerega soustanovitelj je. Že sam naslov pove skoraj vse, poleg tega, da je, kot zani-mivost, delovalo na kočevskem območju v tistem času (okoli 1900−1945) 8−9 fotografov (v Novem mestu recimo »samo« 3). Hkrati pa je omenjena fotografinja tudi živi dokaz, da umetnost dejan-sko združuje narode, saj slovi tudi kot 1. rabska fotografinja, na otoku, kjer si je med drugim ne-malokrat privoščila tudi izlete fotografiranj tam-kajšnjega ilegalnega taborišča. Publikacijo si lahko izposodite v Knjižnici Kočevje.



Svetnika SDS na vsaki se-ji občinskega sveta opozoriva na nepravilnosti in zagovarja-va svoj koncept razvoja obči-ne Kočevje, seveda pa občin-ska uprava opozorila predsta-vi kot zlonamerno kritiko vseh in vsega, predloge pa ignorira ali predstavi kot svoje. Kljub te-mu lahko z zadovoljstvom po-kaževa nekaj uresničenih pre-dlogov SDS; video nadzorni sistem je izboljšal splošno var-nost v Kočevju; k dobri volji je pripomogel del smučišča, ka-terega je SDS predlagala vsa-ko leto; del olajšav za gospo-darstvenike je izšel iz predlo-gov SDS (žal ne povsem!); ob-činska uprava je na zahtevo SDS začela vključevati civilno družbo saj pri nekaterih pro-jektih širšega pomena; SDS je predlagala uvedbo e-poslo-vanja v delovanju občinskega sveta in javno prenašanje sej; celovita ureditev jezera, ki naj bi se uresničila v naslednjih le-tih, je večletna zahteva SDS. Ti primeri dokazujejo, da SDS v OS ni samo večno nezadovolj-ni nergač, kakor bi jo radi ne-kateri predstavili ampak ze-lo konstruktiven del občinske-ga sveta, katerega predloge bi morali večkrat uresničiti.

Že vrsto let SDS Kočevje za-govarja in predlaga ukrepe v smislu razvoja tistega dela go-

spodarstva, za katerega se je danes v EU udomačil izraz bi-ogospodarstvo (to že sedaj v EU ustvari skoraj 2000 mili-jard evrov prometa in zaposlu-je 22 milijonov ljudi). Naša Ob-čina ima odlične pogoje za nje-gov razvoj, posebno na gozdar-skem in kmetijskem področju, ki postajata vedno bolj trajno-stno orientirana. K temu bi bi-lo nujno priključiti še turizem kot panogo, ki ima vse narav-ne pogoje za razvoj. Za vse to pa je treba dati gozdarstvu ozi-roma lesarstvu nov zagon, raz-viti kmetijsko dejavnost na šir-šem področju Občine, sku-paj z manjšimi živilsko prede-lovalnimi obrati in čim hitre-je razvijati infrastrukturo tako splošno kot turistično. Hkrati s tem bi Občina morala dati tu-di večji poudarek malim podje-tjem, ki so lahko v takem oko-lju glavni motor gospodarstva. Vse našteto seveda pomeni bi-stven drugačen koncept razvo-ja, kot ga izvaja sedanja občin-ska oblast.

Mag. Marko Vizjak, občinski svetnik SDS

Amanda Eržen, občinska svetnica SDS

V Občinski svet (OS) občine Kočevje smo se na lokalnih volitvah 2010 uvrstili tri-je svetniki SDS Kočevje. Žal je takoj po volitvah (neuradno pa že prej), prišlo do izdaje načel SDS s strani enega sve-tnika, ki je prišel pod močan vpliv tako imenovane neodvisne liste. To je sicer pomenilo določen udarec za naju ven-dar sva kljub temu ostala samostojna in tako tudi delujeva. Ker smo skupaj, na tako imenovanem desno sredinskem polu, ostali samo trije svetniki, je naše delovanje oteženo in zahteva stalno dogovarjanje z vsemi svetniki, ne glede na to iz katere stranke so. Zato na tem mestu še enkrat ostro zavračava vse govorice o tesni zvezi svetnikov SDS in SD. Občinska svetnika iz vrst SDS v OS glasujeva najprej v skladu s koristmi vseh občanov in potem tudi v skladu z usmeritvami stranke, ne pa za interese posameznikov, nalepljenih na trenutno oblast. Dejstvo je, da sedanja občinska oblast vodi Občino že skoraj dve leti in da za velike neuspehe, ki jih doživlja, ne more v nedogled kriviti prejšnjega župana. Navsezadnje sedanji župan izhaja iz istih ideoloških prepričanj kot prejšnji in ki so se pokazala razvojno ne-učinkovita. Zato smo, kjer smo – na dnu!

Kočevska občinska vesta kako naprej!

svetnika sds

naro

čnik

obj

ave

je S

vetn

iška

skup

ina

SDS

VRTNARJENJE IN PREHRANA

Invazivne tujerodne rastlineLjudje že od nekdaj radi prinašamo zani-mive rastline in živali iz tujih krajev in jih želimo udomačiti. V velikih primerih nam to ne uspe in se rastline ali živali ne pri-lagodijo novemu okolju. Včasih pa to več kot samo uspe, ampak se rastline in živali tako dobro počutijo v novem okolju, da se celo prerazmnožijo in porušijo naravno ravnovesje, ki je v nekem okolju vladalo do takrat. V novem okolju nimajo naravnih sovražnikov, zato se hitro širijo, najraje ob vodotokih in vzdolž prometnic. Prerazmno-žitev vpliva na zmanjšanje življenskega prostora za druge domorodne organizme, včasih pa nove rastline prinašajo tudi novo nevarnost za zdravje ljudi to so alergije.

Rastline so lahko prinesene v novo okolje načr-tno, včasih so te rastline le slepi potnik v obliki semena, ki je pomešano v semenu neke druge rastline. Skrivajo se v embalaži ali v transpor-tnih sredstvih.

Velikokrat slišimo kako je neki botanik prinesel novo eksotično rastlino v svoj vrt, da bi jo pre-učeval. Seveda postane z leti zanimiva tudi za sosede in ti jo širijo tudi na svoje vrtove. Do ta-krat so to zanimive, eksotične rastline, ko pa enkrat pobegnejo iz vrtov in se nekontrolirano širijo v naravi, postanejo naenkrat nadležne in-vazivne tujerodne rastline..

aMbrozija je zdravju škodljiva rasTlinaAmbrozija ali pelinolistna žvrklja je nevpadlji-va rastlina, a jo marsikdo pozna zaradi vplivov na zdravje ljudi. Pelod namreč povzroča sene-ni nahod, ki se pojavlja pri vedno več ljudeh. Je prva tujerodna invazivna rastlina, za katero v Sloveniji obstaja predpis, da jo morajo lastniki zemljišč zatirati. V tem času jo najdemo ob ce-stah in sicer v velikosti 10 – 15 cm. Če raste na debelejši zemlji, je lahko tudi večja. V avgu-

stu se pojavijo cvetovi v obliki zelenih podolgo-vatih storžkov. Hitro tvori semena, ki služijo za širjenje rastline v naslednjem letu.

ORJAšKI DEŽEN zRASTE Tudi do 5 MeTrovOrjaški dežen je velika kobulnica (cvetovom botanično rečemo kobul in so podobni cveto-vom korenja), ki izvorno prihaja s Kavkaza. Že v 19. stoletju je bila zanesena v Francijo kot medonosna, v Veliko Britanijo pa kot okrasna rastlina. Invazivna je tudi v Nemčiji, Belgiji, Švi-ci in še nekaterih drugih evropskih deželah, pa tudi v Severni Ameriki.

Orjaški dežen sodi med invazivne tujerodne ra-stline, saj je v skoraj vseh evropskih državah iz vrtov ušel tudi v (pol)naravna območja. Pone-kod tvori goste sestoje, ki jih je zelo težko od-straniti. Pri tej vrsti pa je še posebej zaskrblju-joče, da vsebuje strupen rastlinski sok, ki na koži, če je ta izpostavljena soncu, sproži bur-no alergijsko reakcijo. Naredijo se mehurjaste opekline, ki bolijo in več let pustijo rdeče braz-gotine.

Kot okrasna rastlina se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih razširila iz ljubljanskega botanične-ga vrta in nekaterih zasebnih vrtov.

Orjaški dežen je predstavnik družine kobulnic (Apiaceae). Trajnica z gomoljasto odebeljeno koreniko. Nadzemni deli jeseni odmrejo, spo-mladi pa iz korenike poženejo novi poganjki.

Višina rastline je 2 - 5 m, steblo je krepko, te-mno škrlatno, debelo 3 - 8 cm v premeru. Listi so do 1 m široki, globoko dlanasto deljeni na 3 ali 5 pernato deljenih rogljev. Beli ali zelenka-stobeli cvetovi so združeni v kobulasta socve-tja, ki lahko v premeru merijo do 1 m. Cveti od pozne pomladi do sredine poletja. Na eni ra-stlini v eni sezoni dozori od 1.500 – 100.000 semen.

Dobro uspeva na vlažnih in sončni mestih na rečnih obrežjih, gozdnih robovih, vlažnih travni-kih in logih.

Rastlina se hitro širi z vegetativnim razmnože-vanjem, tako da se razrašča s koreniko, ter s semeni. Semena so dolgoživa in ohranijo ka-ljivost tudi do 7 let. Pogosto uspeva na breži-nah rek, tako da plodove in dele korenik razna-ša vodni tok.

NAČRTOVANJE UKREPOV RAVNANJA s TujerodniMi vrsTaMiGosti sestoji dežena tako spremenijo ekološke razmere tako, da domorodno rastje ne more več uspevati. To negativno vpliva tudi na domo-rodne živali. Zaradi izrivanja domorodne obre-žne vegetacije se poveča erozija rečnih brežin.

Rastlinski sok na koži, ob izpostavljenosti son-cu, povzroči burno alergijsko reakcijo (fotoder-matitis). Koža pordi, začne srbeti, v dveh dneh se razvijejo mehurji, za njimi pa ostanejo več let opazne škrlatne brazgotine. Če rastlinski sok zaide v oči, povzroči začasno ali trajno sle-poto.

Dokler se rastlina pojavlja le mestoma, me-hansko odstranjujemo zelene dele in koreniko. To je potrebno večkrat ponoviti, da rastlino iz-črpamo. Med odstranjevanjem moramo zaščiti kožo in oči (zaščitna očala!). Možno je tudi od-stranjevanje s herbicidom (glifosat)

Pojavlja se predvsem v južnem delu Ljublja-ne in okolici: Barje, Prule, Rudnik. Na tem ob-močju je vrsta invazivna, a je v zgodnji fazi šir-jenja.

Po naključju se je lansko leto opazila ta rastli-na tudi v okolici Kočevja in Kočevju. Tja so jo nevede zanesli vrtičkarji, zdaj pa se mučijo z odstranjevanjem. Zaradi velikosti je rastlina ze-lo impresivna, a le malokdo ve, kako nevarna je. Bilo bi dobro, da se jih dovolj zgodaj odstra-ni, preden se množično ne razširijo tudi na so-sednje vrtove.

Danes ni več dvoma, da so invazivne tujero-dne vrste velika grožnja za naravo. Še vedno pa ne znamo dobro predvideti, katere izmed številnih tujerodnih vrst lahko postanejo inva-zivne. Zato moramo s tujerodnimi vrstami rav-nati odgovorno. Največ bomo naredili za na-ravo, če bomo preprečili njihovo širjenje v na-ravno okolje

Pripravila: Ana Ogorelec, KGZS – Zavod Ljubljana


Hufnaglovo letoS poskusnim izvodom knjige v lov za založnikom V okviru dejavnosti ob Hufnaglovem letu so kočevski gozdarji v prostorih Občine Ko-čevje 24. maja predstavili poskusni izvod dvojezične monografije o kočevskih pra-gozdovih PRAGOZD – VIRGIN FOREST.

Kot je ob predstavitvi dejal avtor knjige, inž. Tomaž Hartman, s tem uresničujejo načrt, ki so si ga za-stavili že pred dvajsetimi leti, a je do danes iz raz-ličnih razlogov ostal nerealiziran. Bogato opremljena monografija z besedo, pred-

vsem pa skozi fotografije Tomaža Hartmana, Mar-ka Masterla, Stanka Pelca, Janeza Konečnika, Hr-voja Oršaniča, Vasje Marinča in drugih fotografov bralca popelje v svet pragozdov oziroma, bolje re-čeno, pragozdnih ostankov, ki so se pri nas ohrani-li po zaslugi Dr. Leopolda Hufnagla ter njegovih na-


slednikov. Kratkemu sprehodu skozi zgodovino Ko-čevske sledijo poglavja, v katerih avtor na poljuden način pojasnjuje, kaj pragozd pravzaprav sploh je, kdo sta njegova glavna drevesna prebivalca, zakaj drevje tvori le manjši del pragozda in koga (ali kaj) vse lahko v njem srečamo, spregovori pa tudi o sve-tu očesu nevidnega, o očaranosti in začaranosti ter še o marsičem drugem. Seveda ne manjka predstavitev Hufnaglovega dela, tisti podjetnejši, ki jih ni strah sprehodov v naravo, pa bodo ob prebiranju monografije izvedeli, kako so pragozdovi označeni in spoznali obe poti, ki po-potnike popeljeta ob robu nekaterih kočevskih re-zervatov. Vendar pa to ni vabilo v pragozd, opozarja Hartman, saj odgovornost do naravne dediščine od nas terja, da jo ohranjamo za prihodnje rodove. Za-to pravi ljubitelj narave ne bo prestopil pragozdnih

meja, temveč bo sledil markiranim stezam, ki mu opazovanje omogočajo, ne da bi posegal v občutlji-vo okolje. Žal je primerov nekulture še vedno preveč in tako so pred časom nekatere turistične agencije svojim strankam ponujale celo ježo skozi pragozd. Gozdarji upajo, da bodo s knjigo, če jim bo zanjo uspelo najti založnika (natis poskusnega izvoda je omogočila Občina Kočevje), pripomogli k ozavešča-nju ljudi in ustregli vsem, ki jih Kočevsko s svojimi naravnimi danostmi zanima. Želijo pa si kajpak tu-di, da bi dosegli naklado, ob kateri bi delo postalo cenovno dostopno najširši javnosti, ki ji je navseza-dnje namenjeno. Seveda bo zaradi privlačne podo-be monografija primerna tudi za protokolarno da-rilo, je poudaril direktor kočevske enote Zavoda za gozdove, mag. Bojan Kocjan, a osnovni cilj je ven-darle, da bi se znašla na knjižnih policah čim števil-

nejših domačinov in v prtljagi slehernega popotni-ka, ki ga bo pot vodila skozi naše gozdove. Da ne bi vse ostalo le pri teoriji in poskusnem izvo-du, ki bo do nadaljnjega na ogled v občinski stav-bi, so gozdarji novinarje in člane odbora za obeleži-tev Hufnaglovega leta po koncu tiskovne konferen-ce popeljali še skozi del Kočevskega roga. Od ro-ške žage, njihove velike bolečine, saj si že dolgo za-man prizadevajo, da bi država ostanke enega naj-pomembnejših žagarskih objektov svojega časa za-ščitila kot spomenik tehnične kulture, do robov Raj-henavskega pragozda, za pragozdom Pečka najve-čjega slovenskega pragozdnega ostanka. Podob-ni ogledi so v prihodnjih mesecih načrtovani tudi za občane.

Besedilo in fotografija: Mihael Petrovič ml.

zGodovinska Paberkovanja

Toda, kdo je razlikovanje Kočevar – Kočevec sploh vpeljal? O tem več izvemo iz pisma, ki ga je konec minulega stoletja na Jezikovni kotiček Nedeljskega dnevnika naslovil sedaj že pokojni direktor Višje upravne šole Martin Lorbar (za ko-pijo se zahvaljujem g. Leonu Behinu st.): »Sem star Kočevar,« je zapisal, »kar mi pomeni, da že od otroštva bivam v Kočevju (od leta 1931). Tu-di moji sorodniki in vrstniki pravijo, da so Koče-varji. Seveda pa smo vsi Slovenci. V novinarskih vrstah in, žal, tudi v Krajevnem leksikonu Slove-nije uporabljajo pretežno izraz Kočevec, Kočevci in tako naprej. To me jezi. Izraz Kočevec so si iz-mislili kakšnih deset ali petnajst let po drugi sve-tovni vojni, da bi razlikovali kočevske Nemce (ki so se preselili) od kočevskih Slovencev. Vem, kdo je prvi dal tak neumen predlog: pokojni An-drej Arko, sicer hvale vreden javni delavec, rojen v Ribnici, kjer je tudi živel do sredine svojih let. Pri njem je črpal del podatkov o Kočevju tudi sesta-vljalec Krajevnega leksikona. Pred vojno smo bi-li Kočevarji vsi: Slovenci in Nemci. Če smo hoteli poudariti narodnostno pripadnost, smo pač de-jali: kočevski Nemci (nikoli kočevski Slovenci).«

Gotovo si Arko, mnogi občani se ga res še spomi-njajo kot prizadevnega javnega in športnega de-lavca, pa tudi kot dopisnika Dolenjskega lista in lastnika prvega televizorja v Kočevju, tako ostre ocene ni zaslužil. Povojna leta so bila čas celje-nja ran in zato je razliko med nekdanjimi in no-vimi prebivalci Kočevskega pač skušal poudari-ti skozi ime. Nenazadnje so nekateri drugi v is-tem obdobju spomin na kočevske Nemce z obli-čja Zemlje skušali odstraniti celo fizično, kar je nedvomno bila bistveno bolj drastična poteza. Vendar pa se danes s časovno distanco in poča-snim odhajanjem generacij, ki so doživljale ko-čevska mednacionalna nasprotja, seveda zasta-vlja dilema, ali je vztrajanje pri umetnem imenu še potrebno. Nekateri trdijo, da je, drugi so pre-pričani, da ni.

Med zadnje je sodil tudi urednik Jezikovnega ko-tička Janko Moder. V odgovoru Lorbarju je le-

gendarni prevajalec poudaril, da se poimenova-nja prebivalcev v slovenskih krajih sicer dejan-sko najpogosteje končujejo na -an, -čan in -jan, starejša pa tudi na -ec, zato seveda zgolj s slov-ničnega vidika imenu Kočevec ni česa očitati. Vendar pa za knjižne veljajo tudi tvorbe na -ar, če ne izhajajo iz Prekmurja in dela Prlekije, kjer je to obrazilo posplošeno. Tako sta denimo knji-žna Krópar in Báčar, ne pa Lipóvčar od krajevne-ga imena Lipóvci, je razložil profesor in, sklicujoč se na pripročnik Slovenska krajevna imena iz le-ta 1985, sklenil:

»To torej podpira vaše mnenje. In še bolj je pod-prto z navedbo pri kraju Kočevje, kjer sta kot pri-stni navedeni obliki Kočevar in Kočevarica, kot umetno narejeni pa Kočevec in Kočevka. S tem je tako rekoč razničen in obenem tudi popravljen podatek iz Krajevnega leksikona Slovenije, ki – iz zgoraj opisanega razloga – govori o Kočevcih. V vaš prid govori seveda tudi argumentacija, v kateri navajate, da so ljudje v starih časih dobi-vali priimke med drugim tudi po krajih, v katerih so živeli … Iz Centralnega registra prebivalstva sem si dal prešteti ljudi, ki se pišejo Hočevar in Kočevar (izvor obeh priimkov je namreč isti). Dne 15. januarja 1991 je bilo v Sloveniji 1133 Koče-varjev in 2920 Hočevarjev (ne prvi ne drugi niso Nemci), Kočevca pa ni nobenega.«

Podobno je razmišljal se marsikdo. Profesorica Božena Vesel se tako spominja pogovora z Ja-rom Dolarjem, dolgoletnim ravnateljem Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki je imel po-imenovanje Kočevec za ideološki nesmisel. Ne-nazadnje si ljudje imena niso izbrali sami, je me-nil, temveč so ga dobili od sosedov. In res on-kraj Jasnice še dandanes skoraj ni slišati bese-de Kočevec, temveč smo za Ribničane še zme-raj Kočevarji ali še raje Kačarji, kar pa je seve-da le v »dobrososedskem duhu« prikrojena obli-ka iste besede. Miha Maté npr., ki ni bil samo izvrsten pisatelj, temveč tudi slavist – med dru-gim si je služil kruh kot lektor za slovenščino na beograjski univerzi – se ni nikoli izneveril tradici-

Težave z imenom: Kočevarji, Kočevci, Kočevčani … (2. del)V prejšnjem Utripu smo ob iskanju odgovora, ali na Kočevskem živimo Kočevarji ali Ko-čevci, skupaj pobrskali po starih časopisih in ugotovili, da se je ime Kočevec pojavilo v 19. stoletju kot sinonim za izraz Kočevar. Tako je bilo vse do zadnje svetovne vojne. Šele povojni čas je s seboj prinesel pomen, ki ga poznamo iz šolskih klopi: Kočevarji naj bi tako bili kočevski Nemci, Kočevci pa kočevski Slovenci. V Dolenjskem listu so besedo v tem smislu denimo začeli uporabljati januarja 1953, naslednje leto pa se je znašla tudi na straneh Krajevnega leksikona Slovenije. Mihael Petrovič ml.

ji in je v svojih delih prebivalce Kočevja dosledno imenoval Kočevarji.

Na prvi pogled je zgovoren tudi zapis v najnovej-šem Etimološkem slovarju slovenskih krajevnih imen iz leta 2009, kjer je dr. Marko Snoj ob geslu Kočevje kot prebivalsko ime navedel obliki Koče-var in Kočevarica. Na neposredno vprašanje pa odgovarja, da se je tako odločil zato, ker se je v priročniku izogibal umetnim imenom. Je pa tu-di poimenovanje Kočevec zanj slovnično pravil-no, a je legitimnost odvisna od rabe.»Če umetno vpeljana beseda zaživi, je upravičena, sicer sa-ma od sebe umre,« pristavlja.

»Zgodovinsko gledano je upravičeno seveda sa-mo Kočevar,« še meni dr. Snoj. »Ker imeni Koče-var in Kočevec nikoli nista zares zaživeli v različ-nih pomenih 'kočevski Nemec' oz. 'kočevski Slo-venec', ampak sta prejkone sinonima, se uvaja-nje te distinkcije ob pojemajoči potrebi poimeno-vanja kočevskih Nemcev ne zdi smiselno, sploh ker se za pomensko razlikovanje po narodnosti uveljavljeno uporabljata dvodelni imeni,« Njego-vemu jezikovnemu občutku je najbližje stališče Slovenskega pravopisa 2001, ki predlaga, da naj bi Kočevar bil prebivalec Kočevskega, Koče-vec pa prebivalec Kočevja, čeprav tudi to ni za-vezujoče.

Zato dilema poimenovanja slej ko prej ostaja predvsem ideološki problem. Kdor meni, da po-trebuje umetno ustvarjen izraz, bo ostal Koče-vec, tisti, ki nam je bližje izvorno ime, pa bomo najbrž prej pritrdili razmišljanju predvojnega ko-čevskega meščana, inž. Dušana Oražma, ki pra-vi: »V Trstu so Tržačani vsi – Italijani, Slovenci in Furlani, avtohtoni prebivalci in kasnejši prise-ljenci. Zakaj bi moralo biti prav v Kočevju druga-če, mi ni še nihče zadovoljivo razložil, in zato se imam pač za Kočevarja, ne pa za Kočevca.« Mor-da bi se morali tega v večji meri zavedati tudi ti-sti pedagogi in lektorji, ki sedaj brez trdnih argu-mentov za edino zveličavne razglašajo Kočevce.

Janez Hičevar Rifle

Rudolf Baloh v angleški letalski revijiV angleški reviji Airforces monthly, ki je vodilna strokovna revija na področju vojaškega letalstva, so našemu kole-gi in soustvarjalcu lokalnega mesečni-ka Utrip, Rudolfu Balohu, v junijski šte-vilki 2012 objavili reportažne fotografi-je z lanskoletnega dneva odprtih vrat na letališču Cerklje ob Krki:http://www.airforcesmonthly.com/vi-ew_issue.asp?ID=3141Rudolfu iskrene čestitke tudi ob tokra-tnem uspehu.

Uredništvo Utripa

Med vojaškimi letalciSlovenska vojska je 19. maja za javnost odprla vrata svojih voja-šnic. To je bila priložnost za obisk in fotografiranje vojaškega leta-lišča Cerklje ob Krki, ki ga že nekaj let pospešeno modernizirajo.

Podrobno smo si lahko ogledali vse, kar premore naše vojaško letalstvo. Le-tala Pilatus Pc-9M, šolske Zline, helikopterje Bell-412 in Cougarje. Pilote sem naprej vprašal, kako je z napovedano prodajo Pilatusov? Začeli so se smejati in razložili, da se vojaška letala ne prodajajo kot stari avtomobili. Naše PC-9 so opremili Izraelci v verzijo M, ki lahko nosi tudi oborožitev, so-glasje za prodajo pa morajo dati država proizvajalka letal in dobavitelji do-datne opreme.Z zanimanjem sem poslušal, ko so mi piloti razlagali potek lanskoletne vaje na poligonu v Makedoniji, ko so prvič metali bombe Mk.82. Pilot helikopter-ja Cougar mi je prav tako pojasnil postopke vzdrževanja in letenja s pomo-čjo 'moving map' sistema. Letala in helikopterji so se predstavili tudi z le-tečim programom. Četvorka PC-9 je preletala letališče, nato je en sam Pi-latus izvedel atraktiven solo program. Videli smo še skoke s padali ter pri-kaz gašenja in reševanja s helikopterjem Bell-412. Razstavljena je bila tudi Gazela, helikopter, s katerim sta med osamosvojitveno vojno leta 1991 slo-venska pilota pobegnila iz JLA in se je nekaj let kasneje v nesreči zrušila na območju Kočevske Reke. Sedaj je obnovljena z oznakami TO Velenje in slu-ži kot zgodovinski eksponat.Na letališču Cerklje je zbrana tudi muzejska zbirka letal, ki so včasih bazira-la tu. Ekipa obnavlja F-84G Thunderjeta, ki jih je SFRJ od ZDA dobila kot po-moč v hladni vojni. Na Češkem so bili za potrebe zbirke nabavljeni še letali Mig-21f13 in Jugoslovanski Soko 522. Vodilna svetovna revija za vojaško letalstvo Airforces monthly, www.airfor-cesmonthly.com, je v junijski številki 2012 na šestih straneh objavila članek in predstavitev slovenskega vojaškega letalstva, avtorja Nizozemca Robina Poldermana, ki je lani ob dvajsetletnici osamosvojitve obiskal Slovenijo in Cerklje. Objavili so tudi moje fotografije helikopterja Bell 412 med prikazom reševanja in oborožitev Pc-9M.Na dvorišču ob cesti pred bencinsko črpalko pri Malih Laščah lahko vidite ameriškega lovca F-86DSabre. Je v slabem stanju, vendar pomemben osta-nek tehnične dediščine. V JRV so ga predelali v izvidnika, po koncu aktivne službe je stal kot spomenik letalske kulture na letališču v Celju.

besedilo in fotografija: Rudolf Baloh


PRODAMO HIŠE:• SODRAŽICA, center, Starejša stanovanj-

ska hiša- vila 14x14 m z gospodarskim poslopjem-kozolec toplar, zgrajena leta 1960, velikost celotne parcele 2588 m2, možna odmera dveh gradbenih parcel v iz-meri cca 850 m2, V hiši je CK na olje in trda goriva, je delno obnovljena in z manjšim vla-ganjem takoj vseljiva. Cena je 229.000,00 € znižana cena 189.000,00 €, dodatno znižana cena 162.000,00 €

• VELIKE LAŠČE- Blizu Želzniške postaje, Le-sena stanovanjska hišica dimenzije10x9 m2 zgrajena leta 1955 z dvoriščem v izmeri 451 m2 El. in voda v hiši, takoj vseljiva in cca 5000 m2 zazidljivega prostora za gradnjo enodružinskih hiš, parcelacija še ni izvede-na. Cena za vse skupaj je 299.500,00 EUR

• ANKARAN- Stanovanjska vila z bazenom, v centru 500 m od morja, lep pogled na an-karanski zaliv, zgrajena leta 2000, vel. parcele 600 m2, 162 m2 tlorisne površine hiše, tri etaže, kompletno izdelana, gara-ža posebej, cena 1.200.000,00 €

• RIBNICA- strogi center, starejša stano-vanjska hiša-meščanska zgrajena okrog leta 1920 velikosti 175 m2 tlorisne površi-ne, pritličje z poslovnim prostorom in nad-stropje-stanovanjski del, ograjen vrt v izme-ri cca 200 m2, CK na olje, delno opremljena, takoj vseljiva, cena 235.000,00 €

• PORTOROŽ- Sveti Peter, Stanovanjska hi-ša, cca 130 m2, zgrajena leta 1986, parce-la v izmeri 1100 m2, vsa infrastruktura, ta-koj vseljiva, lepa, mirna, sončna lega, vaška idila, cena 370.000,00 €

• ŠKOFLJICA – Gorenje Blato- Gradbena par-cela v izmeri 957 m2, z zgrajeno manjšo hi-šico leto izgradnje 1960 (potrebna obno-ve – nadomestna gradnja) in pridobljenim gradbenim dovoljenjem , vsa infrastruk-tura na parceli,možna gradnja takoj, cena 105.000,00 € znižana cena 89.000,00 €, super znižana cena 53.000,00 €

• VELIKE LAŠČE, Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze, leto iz-gradnje 2009 iz odličnih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 521 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba no-tranjih del z preizkušenimi izvajalci in vgra-jenimi materiali po željah kupcev na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje, cena 160.000,00 €, znižana cena 154.000,00 €, Ponovno znižana cena 135.000,00 €

• VELIKE LAŠČE, Ortnek, energetsko varčna hiša izdelana do III. podaljšane faze, leto iz-gradnje 2009 iz odličnih gradbenih-Les in izolacijskih materialov. 150 m2 uporabne površine, velikost parcele 523 m2. Ob hiši izdelana nadstrešnica. Možna izvedba no-tranjih del z preizkušenimi izvajalci in vgra-jenimi materiali po željah kupcev na njihov strošek. Možno plinsko ogrevanje, cena 170.000,00 €, znižana cena 159.000,00 €, Ponovno znižana cena 140.000,00 €

• SODRAŽICA- Žimarice, dvostanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom, zgrajena leta 1970, stanovanjske površi-ne cca 240 m2, velikost zemljišča 1634 m2, kompletno opremljena z nedokončanim gospodarskim objektom velikosti 9X8m z začeto gradnjo leta 1985. Vsa infrastruk-tura, CK na olje, vseljiva po dogovoru, cena 276.000,00 €

• VELIKE LAŠČE- Mala Slevica, stanovanjska hiša zgrajena do tretje gradbene faze ( pod streho) 12,60 m X 8,00m z gradbenim do-voljenjem , začeta gradnja leta 2008, vsa infrastruktura, velikost parcele 430 m2, so-lastnina na dostopni poti, sodobna zasno-va, brez obremenitev, cena 117.500,00 €, znižana cena 109.500,00 €

• RIBNICA- Gorenjska cesta, starejša sta-novanjska hiša z gospodarskim poslopjem in vrtom je locirana ob glavni cesti Ribnica - Ljubljana, zanimiva arhitektura, zgraje-na pred letom 1967, takoj vseljiva,velikost parcele cca 1000 m2, CK na olje, vsa infra-struktura, cena 174.000,00 € nova cena 138.000,00, €

• LITIJA, Tirna ob Savi, starejša kmetija, od-maknjena od ostalih sosedov ležeča ob železnici in reki Savi, ki sestoji iz hiše v ne-to tlorisni izmeri 57,80 m2 zgrajena pred le-tom 1967, delno obnovljena leta 1989, go-spodarski objekt v tlorisni izmeri 72 m2, po-možni objekt, velikost parcele 1920 m2, ele., Voda, CK na olje in trda goriva, z manj-šo obnovo možna takojšna vselitev, cena 89.000,00 €, znižana cena 73.000,00 €

• LJUBLJANA- Novo Polje, Stanovanjska vr-stna hiša je sestavljena iz dvojne vrstne hi-še zgrajene leta 1978 z atrijem 59 m2, gara-žo in teraso je podkletena z vso infrastruk-turo, stanovanjske površine 325 m2, veli-kost parcele 164 m2, CK na olje in elektriko, takoj vseljiva, kompletno opremljena v ne-posredni bližini vrtca, šole in trgovine, cena 330.000,00 €

• STARA CERKEV- Koblarji, Stanovanjska hiša (12,5x8 m2) potrebna kompletne ob-nove, možna tudi novogradnja na obstoje-čem temelju- upoštevajo se že plačani pri-spevki, vsa infrastruktura na parceli, neto uporabne površine 97 m2, velikost parce-le 610 m2, brez obremenitev, zgrajena pred letom 1967, cena 58.000,00 €nova cena 49.000,00 €

• RIBNICA- Breg, stanovanjska hiša je no-vejša, sodobne oblike (13x 12,5 m), zgra-jena leta 2005, plinsko ogrevanje, vsa in-fra struktura, vseljiva v avgustu, 160 m2 sta-novanjske površine, brez obremenitev, ve-likost parcele 660 m2, cena 197.000,00 €

• DOLENJA VAS- Rakitnica, Starejša stano-vanjska hiša zgrajena pred letom 1967 , stanovanjske površine 116 m2, velikost par-cele 403 m2, delno obnovljena, CK na olje, vseljiva v enem mesecu, cena 87.000,00 €

• RIBNICA Loški Potok-Hrib, delno opremlje-na stanovanjska hiša neto tlorisne površine 218,40 m2, uporabne površine 147,90 m2, zgrajena leta 1941 obnovljena 1998, ve-likost parcele 1287 m2, CK na olje in drva, vsa infrastruktura, Takoj vseljiva, brez obre-menitev, cena 114.000,00 €

• KOČEVJE- Koblarji, stanovanjska hiša 10x 9 m se nahaja v vasi Koblarji, zgrajena je bi-la leta 1986,velikost parcele je 858 m2, vsa infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje, dve garaži, vseljiva v dveh mesecih, brez

obremenitev, cena 109.500,00 €• RIBNICA-Gorenjska cesta- center, pro-

damo stanovanjsko hišo v izmeri 16x 13 m zgrajeno leta 1904 delno obnovljeno 1997. Vsa infrastruktura, ogrevanje na tr-da goriva, vseljiva v enem mesecu. Velikost parcele okrog hiše je 2166 m2. Prodaja se tudi nekaj dodatnega zemljišča (travniki, gozdovi, njive- večina v industrijskem delu) v skupni izmeri 34.848 m2. Nepremičnine niso obremenjene. Cena je 149.500,00 €

VIKENDI:• KOČEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke

Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanj-sko hišo 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost parcele 516 m2, brez obremenitev, cena 41.000,00 €

• KOČEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanj-sko hišo 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost parcele 267 m2, brez obremenitev, cena 35.000,00 €

• KOČEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanj-sko hišo 7,60 x 5,10 m, zgrajeno leta 2011 do druge gradbene faze- pod streho, voda in elektrika na parceli velikost parcele 420 m2, brez obremenitev, cena 40.000,00 €

POSLOVNI PROSTORI :• RIBNICA, Žlebič- Prodamo starejši poslov-

ni prostor primeren za različne mirne de-javnosti v izmeri 214 m2, velikost parce-le 1399 m2, zgrajen leta 1970, (pripravlje-na dokumentacija in projekti za dve večsta-novanjski zgradbi), vsa infrastruktura, cena 119.000,00 €

• LJUBLJANA Dunajska, Poslovni prostor v iz-meri 38,54 m2 se nahaja v drugem nadstro-pju poslovne zgradbe, zgrajen leta 1971 vsa infrastruktura, dvigalo, CK, takoj vse-ljivo, kompletno opremljeno, klimatizirano, dva ločena prostora, brez obremenitev, vpis v ZK se izvaja, cena 50.000,00 €

GRADBENE PARCELE:• VELIKE LAŠČE- blizu železnice 800 m od

centra, zazidljivo zemljišče v izmeri 21.000 m2 z pridobljenim gradbenim dovoljenjem za infra strukturo, cena za m2 je 75,00 €

• VLIKE LAŠČE, center, zazidljivo zemljišče v izmeri 718 m2, vsa infrastruktura v neposre-dni bližini, cena za m2 je 89,00 €

• RIBNICA –Podstene, ob neposredno ob ce-sti Ribnica -Ljubljana prodamo gradbena parcela v izmeri 8013 m2, z izdanim grad-benim dovoljenjem za parkirišče za tovorna vozila in pridobljenim elektroenergetskim soglasjem, cena za m2 je 51,00 €

• TREBNJE- MALE DOLE pri STEHINJI VASI, Prodamo stavbno zemljišče z porušenimi objekti, dvorišče v izmeri 92 m2, stanovanj-ska stavba v izmeri 55 m2, gospodarsko po-slopje v izmeri 20 m2 in pašnik v izmeri 1041 m2, ( celotna velikost parcele je 1208 m2), komunalna ureditev je izdelana, zanimiva kmečka idila in lokacija, cena 46.900,00 € znižana cena 39.000,00 €

• ORTNEK, Velike Lašče, gradbena parcela v izmeri 765 m2 z izdelanimi temelji, prido-bljeno gradbeno dovoljenje za stanovanj-sko hišo v izmeri 11,20x 8,20 m. Gradnja je možna takoj, cena je 47.000,00 € znižana cena 46.000,00 €

• ORTNEK, Dule,Velike Lašče, gradbena par-cela v izmeri 1156 m2 z izdelanim opornim zidom, pridobljeno gradbeno dovoljenje za stanovanjsko hišo v izmeri 15,09 x 12,79 m, voda in elektrika v neposredni bližini. Gradnja je možna takoj, obremenitev, ce-na je 37.000,00 €

• RIBNICA, Lepovče, delno stavbno delno pa zemljišče za obrtno dejavnost v skupni iz-meri 10425 m2, vsa infrastruktura v bližini, cena za m2 je 34,00 €

• LJUBLJANA- Rožna dolina, gradbena par-cela kjer je možno zgraditi stanovanjski objekt po določilih in zahtevah iz lokacij-ske informacije z dne 8.12.2010- eno in dvo stanovanjska nizko prostostoječo stav-ba.Vsa infrastruktura je ob ali na parceli.Ve-likost parcele 947 m2. Cena 495.000,00 €, znižana cena 385.000,00 €, super cena 299.000,00 €

• FARA, Slavski Laz blizu reke Kolpe, parce-la v izmeri 1093 m2, zazidljiva v izmeri cca 500 m2 ostalo kmetijsko zemljišče, delno v hribu, približno 350 m od reke Kolpe, ce-na 12.800,00 €, znižana cena 9.800,00 €

• SODRAŽICA, na Peseku, prodamo gradbe-no parcelo v izmerah 760 m2, z urejeno do-stopno potjo, vsa infrastruktura v neposre-dni bližini, brez obremenitev. Cena za m2 je 35.00 €.





KMETIJSKE PARCELE:• RIBNICA-BUKOVICA, Pašnik1667 m2, trav-

nik 3416 m2 in travnik 1355m2, cena za m2 je 1,24 EUR

• RIBNICA- v k.o. Ribnica, prodamo gozd v izmeri 32442 m2, dostop urejen, zanimi-va lokacija, cena za m2 je 0,45 €

• RIBNICA- v k.o. Gorenja vas, prodamo gozd v izmeri 29011 m2, dostop urejen,zanimiva lokacija, cena za m2 je 0,50 €,

POSLOVNI PROSTORI:• RIBNICA- Obrtna cona Ugar, v najem od-

damo popolnoma obnovljen poslovni pro-stor 2009 v izmeri cca 200 m2, dvorišče cca 390 m2 z vso infrastrukturo, dokumentaci-ja urejena za mirno dejavnost, cena najema je 770 € mesečno, predplačilo, garancija

• RIBNICA Gorenjska c., v najem oddamo

poslovni prostor za mirne dejavnosti v iz-meri 51,48 m2 v drugem nadstropju, zgra-jen pred letom 1967, obnovljen leta 2004, parkirni prostor, takoj vseljivo cena naje-ma 300,00 € - upoštevani tudi že vsi stro-ški, predplačilo., garancija

• RIBNICA Zlata ribica v najem oddamo po-slovni prostor za mirne dejavnosti v izme-ri 59,58 m2 v pritličju, zgrajen leta 2011, takoj vseljivo, cena najema 395,00 € plus stroški, predplačilo., garancija

• LJUBLJANA Dunajska, Poslovni prostor v iz-meri 38,54 m2 se nahaja v drugem nadstro-pju poslovne zgradbe, zgrajen leta 1971 vsa infrastruktura, dvigalo, CK, takoj vse-ljivo, kompletno opremljeno, klimatizirano, dva ločena prostora, cena najema 354,00 € predplačilo. garancija, nova cena 310,00 € plus stroški

STANOVANJA:• RIBNICA , strogi center-oddamo v najem

enosobno stanovanje 46,20m2, zgrajeno leta 2007, v prvem nadstropju, CK na plin, delno opremljeno, takoj vseljivo, dva par-kirna mesta, cena za mesec 250,00 € plus stroški, garancija predplačilo.

PRODAMO STANOVANJA:AKTUALNO:• RIBNICA, strogi center- škrabčev trg,

enosobno mansardno stanovanje v izme-ri 39,60m2, zgrajeno leta 1994, v dru-gem nadstropju, CK , takoj vseljivo, cena 70.000,00 €, znižana cena 51.000,00 €

• RIBNICA, strogi center- enosobno 46,20m2, zgrajeno leta 2007, v prvem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 85.000,00 €.

• RIBNICA , strogi center- dupleks 49,20m2, zgrajeno leta 2007, v drugem nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 85.000,00 €.

• BOHINJSKA BISTRICA, center, Trg svobo-de, dvosobno stanovanje v izmeri 60,03 m2 v drugem nadstropju z kletjo in parkir-nim mestom v izmeri 15 m2 vse zgrajeno le-ta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 139.000,00 € znižana cena 130.000,00 €, dodatno znižana cena 119.000,00 €, super cena 110.000,00 €

• LJUBLJANA, Bratovševa ploščad, Beži-grad, Prodamo opremljeno enosobno sta-novanje z pomožnim prostorom in balko-nom v prvem nadstropju večstanovanjske-ga bloka v skupni izmeri 36,69 m2 zgraje-no leta 1975, vsa infrastruktura, ogreva-nje na mestni plin, delno obnovljeno le-ta 2008, takoj vseljivo, vpisano v ZK, brez obremenitev, cena 93.000,00 €, znižana cena 89.000,00 €

• RIBNICA, strogi center- enosobno 38,65m2, zgrajeno leta 2007, v dru-gem nadstropju, balkon, klet, CK na plin, vsa infrastruktura, etažno urejeno, ta-koj vseljivo, dva parkirna mesta, cena 69.500,00 €.

• LJUBLJANA, Dolenjska cesta, kompletno opremljena garsonjera v prvem nadstropju v izmeri 26,40 m2, z kletjo in pripadajočim parkirnim mestom, zgrajeno pred letom 1967 v celoti obnovljeno- tudi večstano-vanjska hiša je obnovljena leta 2005, takoj vseljivo, neposredna bližina mestnega pro-meta, neobremenjeno, cena 81.500,00 €

• RIBNICA, strogi center, novo trosobno sta-novanje v izmeri 89,01 m2 (1.E) v prvem nadstropju z pripadajočo kletjo in parkir-nim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vse-ljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kuril-no olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 125.000,00 € znižana cena 110.000,00 €, zadnja vroča cena 99.000,00 €= 1111,00 € za m2

• RIBNICA, strogi center, novo trosobno sta-novanje v izmeri 68,22 m2 (5.E) v drugem nadstropju z pripadajočo kletjo in parkir-nim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vse-ljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kuril-no olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 97.000,00 € znižana cena je 85.000,00 €, zadnja vroča cena 76.000,00 €= 1111,00 € za m2

• RIBNICA, strogi center, novo trosobno sta-novanje v izmeri 94,24 m2 (2.E) v prvem nadstropju z pripadajočo kletjo in parkir-nim mestom, zgrajeno leta 2009, takoj vse-ljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kuril-no olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 134.000,00 € znižana cena 117.000,00 €, zadnja vroča cena 105.000,00 €= 1111,00 € za m2

• RIBNICA, strogi center, novo trosobno man-sardno stanovanje v izmeri 92,24 m2 (6.E) v drugem nadstropju z pripadajočo kletjo in parkirnim mestom, zgrajeno leta 2009, ta-koj vseljivo, kuhinja vgrajena vsa infrastruk-tura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri, etažno urejeno, cena 130.000,00 € zniža-na cena je 115.000,00 €, zadnja vroča ce-na 103.000,00 €= 1111,00 € za m2

• BOHINJSKA BISTRICA, Mencingarjeva uli-ca, dvosobno stanovanje-dupleks v izme-ri 74,60 m2 z balkonom, pripadajočo kle-tjo in parkirnim mestom se nahaja v večsta-novanjski hiši v drugem nadstropju, zgraje-no je bilo leta 2008 in je delno opremljeno, vsa infrastruktura, ogrevanje na plin,etažno urejeno, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena 111.000,00 €

• BOHINJSKA BISTRICA, Mencingarjeva uli-ca, dvoinpolsobno stanovanje-dupleks v izmeri 94,10 m2 z balkonom, pripadajo-čo kletjo in parkirnim mestom se nahaja v večstanovanjski hiši v prvem nadstropju, zgrajeno je bilo leta 2008 in je delno opre-mljeno, vsa infrastruktura, ogrevanje na plin,etažno urejeno, vpisano v ZK, takoj vse-ljivo, cena 117.000,00 €

• RIBNICA- Goriča vas, prodamo opremlje-no dvosobno stanovanje v prvem nadstro-pju v izmeri 70,04 m v večstanovanjski hiši, zgrajeno leta 1930, delno obnovljeno okna 1987, fasada leta 2009, drvarnica v izme-ri 10,08 m2, vsa infrastruktura, CK, brez obremenitev, vseljivo v enem mesecu, ce-na 49.500,00 €

Bamba Tanko franc, s.p., Prečna 4A, 1310 Ribnicat 01 836 21 01 | f 01 836 92 12 | m 041 643 004 e [email protected] čas: delavniki od 1000 do 1700 sobota od 1000 do 1300

Slavna Gazela, ki sta jo slovenska pilota med vojno 1991 ukradla iz JLA, zrušila pa se je na območju Kočevske Reke.

akTualno


Etološki pristopi k reševanju problema napadov volkov na ovce – prvi rezultati

Volkovi z napadi na ovce ne pov-zročajo le gospodarske škode, problem ima širše razsežno-sti. Napadi predstavljajo hud stres za živali, tudi za tiste v čredi, ki ob napadu niso ne-posredno prizadete – gre torej tudi za problem dobrobiti in za-ščite živali. Rejci so dolžni prepre-čiti mučenje živali, vendar uveljavljena ukrepa, tj. električne ograje in ovčarski psi, tega ne omogočata v zadostni meri. Ideje, da bi rejo ovc (in koz) na področju volka zamenjali z rejo drugih vrst živali (omenjajo predvsem govedo in konje) ni sprejemljiva s strokovnega vidika. Območja biva-nja volkov se v znatni meri prekrivajo s t. i. obmo-čji z omejenimi možnostmi za kmetijstvo (OMD), ki so najbolj primerna za ekstenzivno rejo živali, za kar je najbolj primerna drobnica. Poleg tega drob-nica s svojim načinom paše ohranja biotsko razno-likost rastlinja na tem območju in preprečuje zara-ščanje površin. Ovce in volkovi bodo zato tudi v bo-doče prisiljeni bivati v istem prostoru, zato smo z vidika dobrobiti obeh vrst in ohranjanja kmetova-nja na področjih volkov primorani iskati nove, bolj učinkovite metode preprečevanja napadov, ki so sprejemljivi tako za obe vrsti kot za rejce.V ta namen se je izobraževalno društvo Noetova šola povezalo z družbo CABWIM iz Nizozemske, ki se ukvar-ja z reševanjem problemov z divjimi živalmi s pomočjo etoloških metod. Gre za inovativne pristope, prijazne do živali, ki upoštevajo in izkoriščajo njihove značilno-sti obnašanja in sposobnosti učenja. Primerljive pri-stope je možno uporabiti tudi pri volkovih. Projektu sta se v nadaljevanju priključila AVALEN, Aleš Valenčič s. p. in Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Uni-verze v Ljubljani. V začetni fazi je sodelovala tudi Zveza društev rejcev drobnice Slovenije.Projekt obsega tri faze, prva je zaključena. V prvi fazi smo na področjih volka od oktobra 2010 do februar-ja 2011 s pomočjo obširnega vprašalnika obiskali 30 rejcev z napadi volkov na ovce v obdobju 2008−2010 in 30 rejcev brez napadov. Iskali smo dejavnike oko-lja, črede in rejske prakse, ki bi lahko pripeljali do na-padov. Želeli smo odgovoriti na vprašanje, zakaj na is-tem območju pri nekaterih rejcih volkovi napadajo ov-ce, pri drugih pa ne. Da je potreba po iskanju novih me-tod prepoznana tudi drugje, potrjujeta financerja prve faze – provinca Limburg iz Nizozemske, kjer se pripra-vljajo na prihod volkov (v času našega terenskega de-la so bili oddaljeni le 150 km) in fundacija EuroNatur iz Nemčije, ki se z različnih vidikov ukvarja z ekološki-mi vprašanji.

Glavne razlike med rejci z napadi volkov na ovce in rejci brez napadov:• OGRAJe: 86 % rejcev z napadi in 33 % rej-

cev brez napadov uporablja električne mreže. Ta podatek nakazuje, da rejci začnejo upora-bljati električne mreže potem, ko se napadi enkrat začnejo, vendar z njihovo uporabo ne dosežejo ustreznega učinka. Rejci brez napa-dov pogosteje uporabljajo kombinacijo fizične in električne ograje (27 % v primerjavi s 4 % rejcev z napadi). Kombinirane ograje zahteva-jo daljši skok, večja je verjetnost električnega šoka in manjša verjetnost vstopa pod ogra-

jo ali skozi luknje v ograji. Primerjali smo tudi uporabo mrežastih ograj (ne glede na priso-tnost elektrike) in žičnatih ograj med skupina-ma rejcev. Rejci brez napadov pogosteje upo-

rabljajo mreže (električne ali fizične – far-mer pletivo) kot žičnate ograje. Mreže

so torej same po sebi, ne glede na prisotnost elektrike, bolj učinkovita zaščita kot žičnate ograje, pri ka-terih je vstop lažji med žicami ali pod ograjo.• PSI: tu ni bilo razlike med

skupinama rejcev. V obeh skupinah je imela polovica rejcev psa, večino-

ma dva na čredo ovc. Tudi število ubi-tih ovc na napad ni bilo manjše ob priso-

tnosti psov. Raziskave kažejo, da ima poziti-ven vpliv šele prisotnost štirih ali več psov, pri manj kot štirih psih je lahko celo več napadov.

• NOČNO zaPIRaNJe žIvalI IN ČaS vOde-NJa v NOČNO zavetJe: pri rejcih brez napa-dov je bolj pogosto nočno zapiranje ovc v hlev ali zunanje ograde. Pri tem je pomemben tu-di čas vodenja v nočno zavetje – rejci brez na-padov bolj pogosto vodijo ovce v nočno zave-tje pred mrakom. Ti rezultati odražajo večjo verjetnost napadov v temi. Vendar pa je imelo v naši raziskavi nočne napade le 59 % rejcev, pri ostalih je prihajalo do napadov v mraku ali podnevi. Raziskave kažejo, da pogostost na-padov podnevi lahko z leti narašča. Sprva je večja verjetnost nočnih napadov, glede na lo-kalne izkušnje volkov pa lahko začnejo nara-ščati napadi podnevi.

• PRISOtNOSt KOz: rejci z napadi imajo pogo-steje mešane črede s kozami. Pri tem je lah-ko pomemben dejavnik dejstvo, da koze pa-sejo na bolj zaraščenih površinah in da gre-do koze globlje v gozd, kjer je verjetnost na-padov večja kot na planem. Lahko gre tudi za vpliv vonja ali načina oglašanja, ki sta vezana na smer vetra.

• SMeR vetRa: dejansko je bila pri rejcih z na-padi bolj pogosta smer vetra od pašnika proti gozdu (še posebno pri rejcih s kozami).

• OGlAšANJe OVc: pri rejcih z napadi so bile ovce med striženjem in ponoči bolj tihe kot pri rejcih brez napadov. To obnašanje je lahko povezano s stanjem kroničnega stresa, ki ga doživljajo živali v napadenih čredah pri pona-vljajočih napadih.

Druga faza raziskave je usmerjena na odvračanje vol-kov, ki že izbirajo ovce kot plen. Za te volkove morajo ovce postati nevaren plen. To pa postanejo takrat, ko je prisoten neprijeten dražljaj, ki ga neposredno pove-žejo s konzumacijo ovce. Trenutno smo v fazi pridobi-vanja dovoljenja za predhodni poskus v drugi fazi. Fi-nančno bomo lahko pokrili še omenjeni predposkus, za nadaljevanje druge faze pa moramo še pridobiti sredstva. Tretja faza bo osredotočena na volkove, ki še ne prepoznavajo ovc kot plena. Združitev tehnologi-je, ki je že na voljo z mehanizmi učenja pri živalih lahko prinese nove metode učinkovite in sprejemljive zaščite pred napadi. Izvedba druge in tretje faze je odvisna od uspešnosti pri pridobivanju sredstev. Pri tem podpora rejcev ni zanemarljiva.

INFORMAcIjE: dr. Nataša Siard, [email protected], tel.: 01/3203 873,

Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Aleš Valenčič, [email protected], tel.: 040 799 889

MedvedSlovenija je dežela rjavega medveda (Ursus arctos), ki razen človeka nima naravnega sovražnika. Medved je naša največja in najmočnejša zver, v Sloveniji jih ži-vi okoli 440. Na svetu sta le dva medveda večja od na-šega, to sta ameriški grizli in arktični beli medved. Na-vadno se medved raje izogne srečanju s človekom. V primeru, da je medved presenečen, pa postane neva-ren. Še bolj napadalna je medvedka z mladičem. Stro-kovnjaki ob srečanju z medvedom svetujejo, da osta-nemo mirni, v primeru napada pa je najbolje, da se de-lamo mrtve. Praviloma je srečanje človeka in medve-da precej pogosto, zlasti meseca maja in junija. Tako je medved letos že dvakrat napadel človeka: najprej žen-sko v bližini Velike Slevnice v občini Velike Lašče, sa-mo štiri dni kasneje pa moškega v okolici vasi Zapo-tok pri Igu. K sreči pri obeh srečanjih ni prišlo do hujših

posledic. Na Kočevskem, Dolenjskem in zlasti na Gor-jancih in ob Kolpi srečanje z medvedom ni nič nenava-dnega. Dolenjski list pa je zadnji dan maja poročal, da so medveda fotografirali celo v naselju Otočec ob Kr-ki. Seveda pa srečanje z medvedom ni vedno tako pre-prosto. Spominjam se, da je lansko leto medved uni-čil kar precej čebelnih panjev, ki so bili v lasti župana Velikih Lašč, Antona Zakrajška. Še mnogo huje je bi-lo pozimi leta 1969, ko so na Brezovi Rebri nad Žužem-berkom rahlo vinjeni lovci obstrelil medveda in ga peš (proti vsem predpisom!) v visokem snegu zasledovali v goščo, kjer jih je počakal in napadel in pri tem enega lovca ubil. Podobnih zgodb je še veliko. Ko sem bil še deček, sem prvič videl živega medveda. Bilo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je v No-vo mesto neki Cigan prignal na verigi priklenjenega kosmatinca. Na Glavnem trgu je Cigan tolkel po bob-nu, medved je »tancal« po zadnjih nogah, mimoido-či Novomeščani pa so v ciganski klobuk metali ko-vance. Moje drugo srečanje z medvedom je bilo za-znamovano s kulinarično razsežnostjo. Leta 1996, ob 840. obletnici ustanovitve cistercijanskega samo-stana v Stični so vsem gostom med drugimi jedmi po-stregli tudi z medvedovo pečenko, ki je bila zelo oku-sna. Kaj smo pojedli, nam je takratni stiški opat, pa-ter Anton Nadrah, povedal še po obedu. Moje tretje ne-posredno srečanje je bilo z velikim nagačenim medve-dom na gradu Snežnik, ki je svoje dni kolovratil po ob-širnih snežniških gozdovih. Zadnje srečanje pa je bilo srečanje z belim medvedom v Kanadi, daleč na seve-ru, ko sem imel priložnost nekaj časa živeti med Inuiti (Eskimi) v provinci Nunavut, v naselju Gjoa Haven, kjer je v letih 1903–1906 živel norveški raziskovalec lede-nih prostranstev Arktike in Antarktike, Roald Engelbre-gt Gravning Amundsen (1872–1928). S pomočjo dalj-nogleda sem lahko opazoval to veličastno žival. Francoski pisatelj Emile Zola je med drugim napisal tu-di knjigo Človek zver, kjer na zelo naturalističen način opisuje podivjanega povampirjenega človeka … Za-to bi se v današnjih časih bolj kot medveda morali bati ljudi, ki so izgubili človečnost in socialni čut do soljudi v stiski … In teh je več kot medvedov !

Franci Koncilija

foto

: Jan

a Le

sar

sevenšek Peter s.p., Željne 5, 1330 KočevjeMONT

email: [email protected]

gsm: 031 560 584

KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega materiala do izvedbe strehe po vaši izbiri in s pomočjo naših predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...

IZVAJALEC montaže strešnih oken VELUX

TESARSKA DELA: izdelava strešnih

konstrukcij stanovanjskih stavb, nadstreškov,

brunaric,kozolcev, vrtnih paviljonov ...

KLEPARSKA DELA:

žlebovi, obrobe, žlote,

dimniške obrobe ...

SUHOMONTAŽNA GRADNJA:

spuščeni stropi, predelne stene, mansardna

stanovanja iz gips plošč Knauf, termo izolacija

Nekaj kritičnih misli o ravnanju s komunalnimi odpadki na KočevskemZatečeno stanje na področju odpadkov v občini Kočevje

Znano je, da je kočevski Občinski svet 25. aprila letos na svoji 3. izredni seji sprejel sklep o možnem odlaganju mešanih komu-nalnih odpadkov na deponiji v Mozlju tudi iz drugih občin. Takšen sklep nima potreb-ne pravne osnove in je tako nezakonit, zato bi ga moral župan Prebilič zadržati! Tudi ob-činski Nadzorni odbor bi moral pretehtati za-konitost takšnega sklepa. Procedura je na-mreč osnova sleherne demokracije, tudi gle-de predmetnega sklepa. Pravilni postopek sprejemanja takšnega sklepa bi najprej mo-ral vsebovati ustrezno dopolnitev veljavnega Odloka o ravnanju z odpadki iz vseh naselji v občini Kočevje (UL RS št. 82/2005). Že v naslovu je namreč povsem jasna dikcija, da gre za odpadke iz vseh naselji v občini Ko-čevje, ne pa tudi iz drugih občin!!! Slediti bi morala javna razprava na terenu, na kar pa bi odlok dopolnili z morebitnimi tehtnimi in konstruktivnimi pripombami iz razprave. Pri tem bi morali s posebno pozornostjo in ob-čutljivostjo spoštovati evropske direktive, ki se nanašajo na problematiko varovanja oko-lja, vključno z monitoringom morebitne polu-cije nevarnih snovi v ozračje in v podtalnico in šele potem sprejeti zgoraj navedeni dopol-njeni odlok in posledično tudi zgoraj navede-ni sklep. Čudno je, da je Občinski svet o ta-ko pomembni odločitvi, ki ima lahko dolgo-ročne kvarne posledice na okolje v širšem smislu (podzemne vode celotne Kočevske se namreč iztekajo v vodozbirno območje re-ke Krke), prezrl vso zgoraj navedeno proce-duro in sklepal tako »tiho in hitro«? Ta nagli-ca o odločanju gotovo korenini v dejstvu, da je ARSO (Agencija RS za okolje) že januarja 2012 izdala enajstim občinam, ki upravljajo in skrbijo za občinska in regijska odlagališča v Sloveniji tako imenovane negativne odloč-

be in sklepe o zaprtju deponij, ker niso imele okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Tako so 23. aprila 2012 zaprli tudi regijsko odlagali-šče CEROD v Novem mestu, sočasno pa so se župani občin Trebnje, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Mirna dogovorili z županom Prebiličem, da bodo mešane komunalne od-padke vozili na kočevsko odlagališče v Mo-zelj … Vse to kaže na domnevno usklajeno akcijo, županu pa je manjkal samo še ustre-zen sklep Občinskega sveta!

kako ravnaTi z odPadki V KOČEVJU PO LETU 2015?Gledano z vidika občinskega proračuna je ta-kšen sklep dobrodošel, saj se župan po dolo-čilih Zakona o lokalni samoupravi mora vesti kot dober gospodar, kar pa je kdaj lahko tudi v koliziji, v našem primeru z varovanjem oko-lja. Tako se bo iz tega naslova do leta 2015 proračun na prihodkovni strani predvidoma povečal najmanj za okoli pet (5) milijonov evrov, kar je za občino Kočevje več kot odlič-no. Seveda bo takoj, ko bodo iz drugih občin začeli dovažali odpadke, treba pripraviti in sprejeti tudi rebalans proračuna za letošnje leto, kjer bo odprta nova proračunska po-stavka. Zelo netransparentno in celo neza-konito pa bi bilo, če bi se vsa ta množina de-narja izgubila v integralnem delu proračuna. Pri vsem tem pa ostaja odprto še eno vpra-šanje glede končne usode odlagališča v Mo-zlju. Znano je, da to odlagališče organizacij-skem in tehnološkem smislu ni usposoblje-no sprejeti takšno količino dodatnih odpad-kov, da nima predpisanega okoljevarstvene-ga dovoljenja in da na samem odlagališču ne prečiščujejo izcedne vode kot je predpisano v noveli zakona, ampak jih vozijo na central-no čistilno napravo v Kočevje. Enake razme-re so tudi v Novem mestu, kjer je ARSO de-ponijo zaprl, v Kočevju pa nič ne ukrepa! Dr-žava ima pač dvojna merila, čeprav bi v prav-

ni državi moral veljati sleherni zakon enako za vse! Odlagališče odpadkov v Mozlju do-mnevno ni zgledno urejeno, je povprečno, ta-ko kot večina manjših odlagališč v Sloveniji. Zato upravičeno dvomim, da je dno odlagali-šča prekrito z ustrezno debelo gumijasto va-rovalno folijo, da problema izcednih vod niti ne omenjam.

Pred Občino pa je še ena pomembna nalo-ga in skrb: kako do leta 2015 zapreti deponi-jo komunalnih odpadkov, za kar je treba za-gotoviti najmanj okoli štiri (4) milijone evrov? Ta problem je ob načrtovani in zaprti finanč-ni projekciji obvladljiv, vendar samo ob pogo-ju, da bodo župani držali obljubo in njihove odpadke odlagali do zaprtja deponije v Mo-zlju. Problemi pa se nakazujejo na področju izvedbe zaprtja deponije in še kako pereče-ga vprašanja, kam bodo Komunala ali zaseb-niki vozili odpadke po zaprtju odlagališča? O tem pa na Občini (še) ne razmišljajo! Ali pa?

KAJ PA NOVOMEšKI CEROD?Na regijskem centru za ravnanje z odpadki CEROD, ki se nahaja v naselju Leskovec pri Novem mestu, zbirajo mešane komunalne odpadke za celo Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Kapaciteta odlagališča je okoli mi-lijon kubičnih metrov, za dobo 25 do 30 let, kar bi dosegli s sortiranjem in ločenim zbi-ranjem odpadkov. Projekt je bil sofinanciran z evropskim denarjem iz ISPA sklada in pro-grama PHARE, takratnega ministrstva MOP RS in Občine Novo mesto. Konec maja 2012 (30. maja 2012) so na tem odlagališču zače-li montirati čistilno napravo za izcedne vode. Tako upajo, da bo ARSO že konec junija izdal potrebno okoljevarstveno dovoljenje (OVD) in regijska deponija bo spet lahko normalno delovala. S tem pa bodo pri zgoraj omenje-nih občinah, ki so se dogovorile z županom Prebiličem o odlaganju njihovih odpadkov na deponijo v Mozlju, prenehali ekonomski ra-zlogi za nadaljevanje odvažanja teh odpad-kov, saj bo odlaganje na novomeški CEROD bistveno cenejše, kot pa odlaganje v Kočev-ju! Zato lahko samo upam, da se na Občini Kočevje zavedajo resnosti nastale situacije glede ravnanja z odpadki, katere ne bo mo-goče rešiti po sistemu »ad hoc«, ampak na osnovi poglobljenih analiz zatečenega stanja in strateškega ter odgovornega načrtovanja, predvsem pa ustreznega varovanja okolja po dokončnem zaprtju deponije v Mozlju.

Franci Koncilija

akTualno



Biocentričen pogled na svet sloni na prepriča-nju, da je vse živo med seboj povezano in so-odvisno, človeška vrsta je enakopravno vpeta v ekosistem in ni superioren člen živega sve-ta. Njegovo nasprotje, antropocentrizem, je že preraslo filozofske razprave in vprašanja ekolo-gov. V zadnjem času so o pravicah živali, ume-ščenosti živali v človeško družbo, mučenju ži-vali, vprašanju pravičnosti v zvezi z zasužnje-vanjem živali in ne nazadnje o prehranjevanju z živalmi, začeli intenzivno razpravljati politolo-gi. »Šli smo predaleč od doma, ki je živa nara-va, tako daleč, da ogrožamo sami sebe,« razla-ga izr. prof. dr. Cirila Toplak, visokošolska pro-fesorica na Fakulteti za družbene vede Univer-ze v Ljubljani, predsednica Slovenskega polito-loškega društva in članica Društva za osvobo-ditev živali in njihove pravice. Človekov negativ-ni učinek na druge žive vrste prinaša negativ-ne posledice za človeka samega, je prepričana avtorica Indeksa biocentričnosti 2011, dosto-pnega na spletni strani Centra za kritično poli-tologijo Fakultete za družbene vede (www.po-litologija.si).

Indeks živalim prijaznih držav se je razvil iz štu-dentskih raziskovalnih nalog, v okviru katerih je Cirila Toplak študente med drugim pozvala k raziskovanju odnosa posamezne družbe do ži-vali, narave in okolja. Indeks, za katerega zani-manje že sega preko meja, zajema 86 držav z vseh celin, vseh podnebnih pasov, zelo različ-nih po velikosti, gostoti populacije, gospodar-ski uspešnosti in kulturnih ozadjih. Enajst ka-zalcev, ki tvorijo indeks, je Cirila Toplak razdeli-la na pozitivne (delež zaščitenih območij nara-ve, zakonodaja za zaščito živali, delež društev za zaščito živali in zavetišč, delež vegetarijan-cev v populaciji, politični ekstremizem v dob-robit živali, možnost študija veterine) in nega-tivne (število živalskih vrtov, število cirkusov z živalmi, poskusi na živalih, delež lovcev v po-pulaciji, odnos do zoofilije). Nabor podatkov je omejen z njihovo dostopnostjo, saj so morali biti merljivi, primerljivi in verodostojni za vseh 86 držav. Iz tega razloga indeks ne zajema po-dročja intenzivne živinoreje in živilske industri-je. Interpretacija indeksa bo ena izmed vsebin na načrtovani politološki razpravi na temo po-litik do živali v letošnji jeseni. V njej bodo so-delovali politologi iz več držav, avtorica pa že zdaj podpira uporabo indeksa kot lobistične-ga orodja in hkrati poziva k njegovemu poso-dabljanju.

»Nisem pričakovala, da se bo Slovenija uvrsti-la tako dobro, saj se zavedam problemov na tem področju pri nas,« uvrstitev Slovenije na osmo mesto komentira Cirila Toplak. Upošte-vati je treba, da indeks ne predstavlja primer-jave z absolutnim idealom, ampak primerja dr-

žave med seboj. »Uvrstitev Slovenije na osmo mesto in še katere druge države, ki je ne bi pri-čakovali tako visoko, pomeni, da je stanje na tem področju boljše kot v drugih državah, ne pomeni pa, da te družbe niso antropocentrične in da tu ni še ogromno dela,« realno opredeljuje položaj predsednica Slovenskega politološke-ga društva in dodaja: »Na svetu je najmanj 900 milijonov vegetarijancev, a le šest odstotkov po svobodni izbiri, vsi ostali pa iz nuje. Tudi med tistimi šestimi odstotki prostovoljnih vegetari-jancev jih je nemalo antropocentričnih. Testira-nja na živalih v nekaterih državah ni, ker ni do-volj razvite farmacevtske ali kozmetične indu-strije, ne pa zaradi odnosa do živali.«

Kar se zlahka razbira iz Indeksa biocentrič-nosti že zdaj je, da je vendarle Evropska uni-ja tista, ki je postavila dobre standarde, zato ni presenetljivo, da je kar nekaj članic Evropske unije visoko uvrščenih, ne pa vse. Razlike, ki so precejšnje, se odražajo zlasti na ravni izvaja-nja evropskih smernic. Cirila Toplak opaža tudi korelacijo Indeksa biocentričnosti z Indeksom srečni planet (www.happyplanetindex.org), na katerem so visoko uvrščene tiste države, ki jih štejemo za revne, majhne otoške države, kate-rih prebivalci pa se očitno počutijo srečne. »In-deks srečni planet meri tudi t. i. ekološki odtis na prebivalca, zato je vsaj nekaj teh držav tudi na Indeksu biocentričnosti uvrščenih zelo viso-ko,« je prepričana članica Društva za osvobo-ditev živali in njihove pravice, ki po drugi stra-ni ne opaža izključne povezave med kakovo-stjo demokracije in odnosom do narave ter ve-

likostjo države in odnosom do narave. »Ta inter-pretacija bo še zelo zanimiva, saj bo treba te-meljito raziskati povezave oz. ugotoviti, ali ob-stajajo še kakšne druge skupne značilnosti dr-žav, ki so visoko uvrščene, razen te, da imajo bolj prosvetljen odnos do žive narave,« se poli-tologinja veseli nadaljnjega dela raziskovalne-ga projekta.

Če smo v 20. stoletju bili veliki boj za člove-kove pravice, se bo v tem stoletju odvil boj za pravice ostalega čutečega živega, meni Ciri-la Toplak: »Mislim, da bo to stoletje v zname-nju dileme, ali se bomo ljudje kot vrsta ponov-no vključili v živo naravo, ali pa nas več ne bo. Nočem zveneti paranoično ali bombastično, ocenjujem le z neke distance, ne samo z vidi-ka kratkega posameznikovega življenja.« Pre-mik od filozofskih debat k politologiji Topla-kova ocenjuje kot pomemben korak: »Za raz-liko od filozofov bomo politologi govorili o či-sto konkretnih politikah do živali in o politič-nih razmerjih med ljudmi in živalmi, tako kot je postavljen tudi Indeks biocentričnosti. V njem so sami konkretni podatki, ki so merljivi, primerljivi in predstavljajo majhen prispevek k razpravi o antropocentrizmu, ki bo po mo-jem prepričanju vse pomembnejša,« še pou-darja zagovornica biocentrizma, ki ima privi-legij študente spodbujati h kritičnemu razmi-sleku o družbi. Med drugim, kot odkrito pove-do njeni študenti, povečuje tudi njihovo obču-tljivost do vsega živega okrog njih. Konec kon-cev bodo današnji mladi tisti, ki bodo jutri od-ločali o in v družbi.

aniMalija

INDEKS BIOCENTRIČNOSTI 2011

©Cirila Toplak, 2012. Dostopno na: www.politologija.si

Končni rang

Ime države Zakonodaja (zaščita živali, testiranje na živalih, cirkusi, zoofilija)

Delež vegetarijancev v populaciji (%)

Delež lovcev v populaciji (%)

Delež zaščitenih območij narave

Mreža društev za zaščito živali

Možnost študija veterine

Število živalskih vrtov in akvarijev

Politični ekstremizem za dobrobit živali

SKUPAJ

1. Luksemburg 27. 19. 30. 16. 4. 1. 16. 32. 18,125

2. Avstrija 1. 17. 41. 12. 9. 48. 16. 16. 20

3. Kostarika 11. 3. 1. 20. 34. 27. 54. 32. 22,75

4. Italija 27. 4. 46. 27. 28. 30. 34. 2. 24,75

5. Švica 3. 11. 30. 8. 8. 47. 79. 14. 25

6. Estonija 27. 42. 40. 13. 42. 2. 5. 32. 25,375

7. Latvija 27. 33. 38. 25. 38. 7. 5. 32. 25,625

8. Slovenija 61. 21. 17. 39. 17. 6. 16. 32. 26,125

9. Norveška 27. 21. 58. 7. 6. 35. 34. 24. 26,5

10. Dominikanska republika

27. 42. 1. 9. 64. 16. 26. 32. 27,125

11. Hrvaška 3. 15. 34. 48. 37. 26. 26. 31. 27,5

12. Izrael 3. 8. 13. 29. 21. 46. 71. 31. 27,75

13. Singapur 11. 1. 1. 70. 35. 12. 61. 32. 27,875

Ali se bomo ponovno vključili v živo naravo ali pa nas več ne bo!Če je človeška vrsta najinteligentnejša, najhitreje razvijajoča in edina moralna živa vrsta na Zemlji in če le človek razume kon-cept pravice, nismo potem prav ljudje tisti, ki smo odgovorni in dolžni ohranjati ekosistem in posledično lastni obstoj? Ekološki sistem tvorita biotop in biocenoza. Organizmi biocenoze nenehno tekmujejo med seboj in z možnostmi, ki jih omogoča življenj-ski prostor. Obenem pa so organizmi med seboj in v odnosu do okolja v biološkem ravnovesju, ki ga človekov antropocentrizem, tj. superiornost vsemu ostalemu živemu, s pridom ruši.

tekst: Anja Čuček, Vir: Toplak, C. (2012) Indeks biocentričnosti. Dostopno na www. politologija.si.

vPrašanja bralcev

Toni Mrvič gsm: 031-546-182,

e-naslov: [email protected]

za TisTa vPrašanja, ki jiM saMi

ne najdeMo odGovora

Vsakdo se kdaj znajde na čudnem križpotju svo-jega življenja, ko ne ve, ne kod ne kam, ne kako in ne s čim ne s kom ... Včasih nam lahko le neka beseda, nek majhen na-mig koga, ki ga osebno niti poznamo ne, poma-ga premostiti negoto-vost, pred katero smo se znašli. Mnogokrat pa se znajdemo v spletišču vprašanja in podvpra-šanj, ki se tesno nanizajo drug k drugemu. A zado-voljivega odgovora od ni-koder ... Naredimo korak naprej! Vprašajmo Tonija Mrviča, življenjskega mo-tivatorja, svetovalca za osebnostni in duhovni razvoj.

Svoja vprašanja lahko To-niju posredujete na naš elektronski naslov [email protected] oz. jih pošljete na uredništvo Utrip, Omerzova ulica 29, Dolga vas, 1330 Kočev-je, vsaj do 5. v mesecu naslednjega izida lokal-nega mesečnika.

Že pred leti sem navezal stike z mednarodno nevladno or-ganizacijo Josiah Venture, ki v Sloveniji deluje pod imenom Društvo Več. To mednarodno povezano društvo deluje pred-vsem na področju dela z mla-dostniki. Društvo spodbuja razvoj osebnostnega značaja mladih, njihove samoiniciativ-nosti in pozitivnih voditeljskih lastnosti, utemeljenih na tr-dnih moralnih vrednotah, ki jih pripravijo za odgovoren vstop v svet odraslih. Njihov način de-lovanja me je pripeljal do ideje, da bi bilo dobro ponuditi nekaj takšnega tudi našim mlado-stnikom. Tu želim opozoriti, da nikakor ne gre za kakršno koli konkurenco že obstoječim or-ganizacijam in dejavnostim. Vsekakor si za dobrobit naših mladostnikov želimo sodelo-vanja z vsemi!

Tako je na mojo pobudo nevla-dna organizacija Josiah Venture našla mlajšo družino, ki je z nav-dušenjem sprejela izziv Sloveni-je in se s tem namenom tudi pre-selila v Kočevje. Ker se zavedam, da je delo z mladostniki zelo po-membno, sem se tokrat odločil, da namesto odgovora na vpraša-nje predstavim mlajšo ameriško družino, ki se je odločila postati del nas.

Shawn in Christena Werdebau-gh s štirimi otroki − Zack (7 let), Nathan (6 let), Corban (4 leta) in Alisha (3 leta) − so se v teh dneh preselili iz Oregona v Kočevje.

Ko je bil Shawn leta 2001 še na fakulteti, se je začel zanimati za

Slovenijo. Za našo deželo ga je navdušil njegov sošolec, ki je eno leto v Ljubljani poučeval anglešči-no. Leta 2003 se je poročil s Chri-steno in jo začel navduševati, da bi skupaj obiskala našo deželo.

Shawn je odraščal v majhnem me-stu, primerljivim s Kočevjem, med-tem ko je Christena odraščala na kmetiji. Oba izhajata iz skromne družine. Že zelo mlada sta se nau-čila trdo delati, da sta si plačala iz-obraževanje in stroške preživetja.

Leta 2008, po uspešno opravlje-ni diplomi za svetovanje in men-torstvo mladostnikom, so Shawn, Christena in njuni trije sinovi pre-živeli tri poletne mesece v Slove-niji in se pridružili aktivnostim Dru-štva Več. Ko so bili tu, so zelo glo-boko v sebi začutili, da želijo dela-ti, ustvarjati ter predvsem pustiti svoje srce v Sloveniji. Po skoraj šti-rih letih od takrat je beseda me-so postala in preselili so se v na-

še mesto.

Kot mladostnika sta imela Shawn in Christena prijatelje, ki so ju vo-dili, jima bili mentorji, jima poma-gali verjeti, da vsak lahko naredi vse, če obstaja nekdo, ki vate za-upa, te spodbuja in te uči samoza-vesti, spoštovanja, modrosti in tr-dega dela.

Shawn in Christena sta profesio-nalna delavca z mladostniki s sr-cem in željo ponuditi mladim vod-stvo, spodbudo in motivacijo za modre življenjske odločitve, za uspešnost v izobraževanju in v na-daljnjem življenju. Sčasoma bosta tudi poučevala angleški jezik ter vodila različne dejavnosti in tabo-re za mladostnike.

Prvo leto njihovega bivanja med nami bodo v veliki meri osredoto-čeni na učenje slovenskega jezika in kulture. Zelo dobro se zaveda-jo, da to ni lahka naloga, zato se je bodo lotili zelo resno. Najstarej-ša sinova Zack in Nathan sta se že vpisala v prvi in drugi razred Osnovne šole Ob Rinži.

Če boste slučajno v naslednjih dneh ali mesecih opazili mlajšo svetlolaso družino s štirimi otro-ki, ki se pogovarja v angleščini, jim pristopite in jih pozdravite. Z vese-ljem se vam bodo odzvali in skle-pali nova poznanstva in tudi prija-teljstva.

vsem bralcem moje rubrike in lokalnega časopisa Utrip in družini Werdebaugh želim vse dobro in srečno!

GPS naprave ne smemo puščati v voziluNavigacijske naprave so v avtomobilih praviloma nameščene tik ob vetro-branskem steklu. Zaradi visokih temperatur, tudi do 70 stopinj Celzija, pri-de do vžiga baterije, ki ob polnjenju oz. praznjenju sama po sebi ustvarja viš-jo temperaturo. Zgodilo se je že, da je lastnik našel svoje vozilo z uničeno no-tranjostjo, kjer je pogorelo vse, kar je gorljivo.Opozorilo ne velja le za GPS naprave. Poleti na izpostavljenih mestih v avto-mobilu ni pametno puščati nobenih naprav z baterijami, kot so mobilni tele-fon, fotoaparat, kamera, tablični računalnik, prenosnik, in podobno. V na-vodilih za večino teh naprav piše, da lahko izpostavljenost visokim tempera-turam povzroči poškodbo naprave ali pride celo do vžiga.Mimogrede, na armaturni plošči ni priporočljivo puščati niti steklenic ali plastenk z vodo ter očal (tudi sončnih), ki lahko delujejo kot leča in zgolj s pomočjo sonca zanetijo požar ali stopijo plastiko, in sicer na enak način, kot če bi zakurili s povečevalnim steklom. Edvard Šilc



Gornje Lepovče 36, 1310 Ribnicatel: 01 836 21 96

gsm: 041 693 953 e-mail: [email protected]

Pooblaščeni serviser in prodajalec vozil

NOVI CEE’D POPOLNOMA NOV DESIGN. Microera Jože šilc s.p.

Hrovaca 14A

(trgovski center Spar Ribnica)

1310 Ribnica

tel.: 01 8373 116

fax.: 01 300 77 06

mobi: 051 358 762

mobi: 051 358 760

e-mail: [email protected]

Živimo na Kočevskem, v deželi gozdov, kot se na vsakem koraku radi pohvalimo. Prav gozdo-vi so tisti, ki predstavljajo desetletja ohranjeno naravo, čisto okolje in hkrati zagotavljajo pre-bivalstvu mir in varnost. Ostajajo eden glavnih razlogov, da ljudje v tem delu Slovenije vztra-jajo, oz. da posamezniki prihajajo in tu tudi ostajajo. Razen lesa in gozdov tu nimamo ničesar.

Gozdarstvo in lesna industrija sta leta predstavljala ponos ko-čevskega gospodarstva in zapo-slovala množico občanov in ob-čank, veliko jih je prihajalo na delo v Kočevje od drugod. Tako v mestu kot na vaseh so rastle manjše žage, mizarske delavni-ce, tovarne, ki so na različne na-čine predelovale les, mu dale do-dano vrednost in izdelke proda-jale za med. Tudi izkoristek po-sekanega lesa je bil na zavidljivi ravni. Po domače povedano, vse se je splačalo, nič ni bilo predra-go. Tako v gozdu kot pri lesu je vladal red. Prebivalstvu občine in širše je bila zagotovljena oskr-ba z lesom iz kočevskih gozdov.

Demokratične spremembe v de-vetdesetih letih niso zaobšle tu-di Kočevske ter posredno goz-darske in lesarske panoge. Spro-ženi privatizacijski in denaciona-lizacijski postopki in procesi ter njihove posledice so do temelja porušili uveljavljeno, organizira-no in učinkovito obliko gospodar-jenja s kočevskimi gozdovi in le-som. Naenkrat je postalo vse kar je staro, slabo in potrebno zlasti lastniških sprememb. Kot domi-ne so padale nekoč uspešne ko-čevske tovarne, delavnice in šo-le, ki so izobraževale za gozdar-ske in lesarske poklice. Koče-vska in njeni prebivalci so se mo-rali na ta način odreči ključnemu viru svojega obstoja in razvoja – gospodarjenju in razpolaganju z gozdom in lesom. V opisani pre-teklosti je tako ali drugače na de-lih v gozdu in predelavi lesa dela-

lo 40 % vseh zaposlenih na Ko-čevskem, številčno je to pomeni-lo skoraj 2500 ljudi. Danes se ta številka okoli 600, ob bistveno večji brezposelnosti kot nekoč.

Kljub državni lastnini gozdov in lesa na Kočevskem z njimi go-spodari in ima koristi le pešči-ca posameznikov, ki so bili v pra-vem trenutku na pravem me-stu, in legalno izpeljali tranzicij-sko lastninjenje podjetij oziroma po starem organizacij, ki so se ukvarjale z izkoriščanjem gozdov in predelavo lesa.

Tudi Občina Kočevje postaja ve-dno večji lastnik gozdov. Po-stopki prenosa gozdnih parcel iz Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov na Občino Kočevje pote-kajo bistveno prepočasi in traja-jo že osemnajsto leto, pa niso ni-ti na polovici. Ta počasnost po-meni velik izpad gospodarjenja z gozdovi in posledično izpad fi-nančnih prihodkov v vedno pra-zno občinsko blagajno. O tej pro-blematiki sem pisal že v marče-vski številki Utripa.

Na 13. seji Občinskega sveta sem po točkah opozoril na ne-gospodarno ravnanje župana in pristojnih oddelkov občinske uprave pri gospodarjenju z goz-dovi. Le manjši del teh napak je bil upoštevan in do danes odpra-vljen, bistvene in najpomemb-nejše pa še ostajajo.

Svetniki in svetnice v Občinskem svetu še vedno čakamo, da žu-pan na seji predstavi predlog or-ganizacijske in kadrovske reši-

tve gospodarjenja z občinski-mi gozdovi in časovni načrt za-ključka prenosa gozdnih parcel iz Sklada KZG RS na Občino. Pri-čakovanja so velika, saj bi to pri-neslo nekaj novih delovnih mest in zaposlitev, ki jih v Kočevju nuj-no potrebujemo.

drva za kurjavoProblem, na katerega želim opo-zoriti z današnjim prispevkom, pa se nanaša na zaskrbljujoče stanje v občini pri oskrbi koče-vskih gospodinjstev z drvmi za kurjavo. Glede na vedno dražjo elektriko in kurilno olje se vedno več ljudi odloča za ogrevanje z drvmi. V zadnjem letu ali dveh so drva za kurjavo v kočevski občini postala glavni prodajni hit. Ko na lokalnem radiu poslušamo obve-stila kupim – prodam, se polovi-ca oglasov, povedanih v sloven-ščini ali polomljeni slovenščini, nanaša prav na prodajo in nakup drv za kurjavo. Praviloma kupec nikoli ne vpraša po izvoru drv, zgolj po ceni, roku in kraju doba-ve. Tudi pristojni v Zavodu za goz-dove, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, lastniki, koncesionarji, inšpekcijske službe in policija si pred nedovoljeno trgovino z drv-mi za kurjavo zatiskajo oči in ne ukrepajo. Izvor drv za kurjavo, ki so predmet oglaševanja in pro-daje, je največkrat neznan. V raz-mislek podatek, da se je število kraj lesa oz. drv in že tudi hlodov v letu 2011 podvojila v primer-javi z letom poprej, kar dodatno povzroča nezadovoljstvo in skrb lastnikov in upravljavcev koče-

vskih gozdov.

V občini Kočevje uporablja kot energent za ogrevanje drva li-stavcev okoli 2500 gospodinj-stev. Ostala gospodinjstva se ogrevajo preko kotlovnice Komu-nale na biomaso, druga na ku-rilno olje, nekaj posameznih go-spodinjstev pa uporablja ostale alternativne vire, kot so sončna energija, elektrika, peleti ipd.

Za gozdove, ki ležijo na podro-čju občine Kočevje (ne glede na lastništvo), gozdnogospodarski načrti načrtujejo vsako leto po-sek cca 90 000 m³ različnega lesa listavcev, ki se lahko upo-rabijo tudi kot drva za kurjavo. V pretežni meri gre za kakovostno slabši les bukve, gabra, hrasta, breze, leske ter ostalih mehkih in trdih listavcev.

V letu 2011 so zasebniki in agrarne skupnosti posekali oko-li 5000 m³ lesa trdih listavcev, koncesionarja Grča in Snežnik pa sta v istem obdobju pose-kala cca 85 000 m³ lesa listav-cev. Drva za kurjavo sta proda-la in pripeljala cca 1070 gospo-dinjstvom v občini, kar predsta-vlja približno 12 840 m³ lesa li-stavcev, iz katerega je moč izde-lati skoraj 20 000 tekočih me-trov drv za kurjavo.

V občini Kočevje ostaja več kot 800 gospodinjstev, ki si drva za kurjavo oskrbijo na sivem trgu, kjer očitno ponudbe ne manjka. V številkah to pomeni 10 000 m³ lesa oziroma 14 300 tekočih metrov drv za kurjavo.

Kako do drv za kurjavo v občini Kočevje?


AKTUALNO V HUfNAGLOVEM LETU

očinski svetnik Zlatko Ficko

KAKO DO CENEJšIH drv za kurjavoOb vsesplošni krizi, brezposelnosti ali brezizhodnem položaju posameznih gospodinjstev v občini Kočevje si mar-sikdo išče cenejšo možnost oskrbe z drvmi za kurjavo ali pa dodaten vir za-služka za preživetje sebe in družine prav v gozdu.

Možnosti, ki se ponujajo, so naslednje:• dogovor z revirnim gozdarjem Zavo-

da za gozdove ali revirnim gozdar-jem koncesionarja (Grče, Snežnika), lastniki gozda ali odgovornih oseb agrarnih skupnosti za čiščenje zara-ščajočih kmetijskih površin ali malo donosnih gozdov;

• dogovor z revirnim lovcem lovišč s posebnim namenom za čiščenje gozdnih jas, lovskih površin, zara-ščajočih gozdnih robov, lovskih stez in podobno;

• dogovor s koncesionarji in lastniki gozdov za pobiranje sečnih odpad-kov ob urejenih sečiščih in gozdnih prometnicah (ceste, vlake), kjer se v oddelku zaključuje sečnja in spravi-lo lesa.

Naštetih možnosti se poslužuje kar ve-liko posameznikov, ki so ustrezno opre-mljeni s stroji in pripomočki za sečnjo, spravilo in prevoz lesa. Prebivalci jih po-gosto srečujejo na cestah, kjer s kombi-ji, osebnimi prikolicami in traktorji vozi-jo drva znanim naročnikom.

V zadnjih dveh letih skokovito narašča število posameznikov in organiziranih skupin, ki v kočevskih gozdovih, ne gle-de na lastnino, izvajajo obsežne in te-meljite kraje vseh vrst lesa, od drv do vseh vrst gozdnih sortimentov. Pri tem početju ne prizanesejo niti gozdni me-hanizaciji, pripomočkom za delo v goz-du, gorivu in objektom v gozdu. Marsi-katero kočevsko gospodinjstvo se na ta način oskrbi z drvmi ter nevede sodelu-je pri trgovanju z ukradenim lesom.

Oškodovanci nemočno opazujejo to po-četje, opozarjajo in prijavljajo kraje in vandalizem pristojnim in odgovornim institucijam, kot sta policija in inšpek-cijske službe, vendar je uspešno reše-nih primerov zanemarljivo malo. In to je tisto, kar nas lahko resnično skrbi.

Kljub izobilju dobrin v kočevskih gozdo-vih se občani in občanke srečujejo s te-žavami pri oskrbi z najcenejšo in naj-manj vredno kategorijo lesa – drvmi za kurjavo. Po drugi strani pa ostaja v goz-dovih veliko neizkoriščene in propada-joče lesne mase, primerne za drva. Ve-lik razkorak med možnostmi, ki jih daje gozd in dejanskim izkoristkom gozda je posledica togega delovanja države, pri-stojnih organov javne uprave ter lokalne skupnosti pri gospodarjenju z gozdovi. Kako dolgo še?


AKTUALNO V HUfNAGLOVEM LETU

PISNA POBUDA ŽUPANA OBČINE KOČEVJE DR. PREBILIČA IN Predsednika sveTa zavoda oe KOČEVJE, DNE 13. 2. 2012 SKLADU KMETIJSKIH zEMLJIšČ IN GOzDOV RS v pismu se podpisnika zavzemata za možnost iz-dajanja dovoljenj za pobiranje sečnih odpadkov v državnih gozdovih na Kočevskem in ribniškem. od Sklada pričakujeta, da vzpostavi sistem izda-janja dovoljenj v gozdovih, za katere imata skle-njeno večletno koncesijsko pogodbo podjetji Gr-ča in Snežnik.

koMenTar avTorja PrisPevka:Še ena v seriji nepremišljenih in zaletavih potez župana dr. Prebiliča, ki je posledica nepoznava-nja gospodarjenja z gozdovi. vsebinsko popolno-ma neprimerno pismo, ki je mogoče res imelo do-ber namen reševanja opisane problematike, po-slano pa na napačen naslov. Prava pot bi župana vodila na sedež Grče in Snežnika, kjer bi s pristoj-nimi prav gotovo poiskali ustrezno in dobro reši-tev pri pobiranju sečnih odpadkov.

POBUDA ŽUPANU:v letu 2012 naj bi se v občinskih gozdovih na osnovi gozdnogospodarskega načrta lahko pose-kalo 18 000 m³ lesa, od tega bi odpadlo na les za drva 4000 m³ oz. 6000 tekočih metrov drv, s ka-terimi bi lahko oskrbeli 400 gospodinjstev. Sečne ostanke iz občinskih gozdov pa bi z izdajo dovo-ljenj razdelili med zainteresirane občane Kočev-ja. ob tem bi še nekaj malega zaslužili, prav goto-vo pa ravnali kot dober gospodar.

cena drv za kurjavo je Pri koncesionarju naslednja:•Tekoči meter drv trdih

listavcev (goli ali metr-ska drva) vključno s pre-vozom do razdalje 25 km in vključenim 20 % DDv znaša v povprečju 67,00 EUr,

• pogoj je plačilo predraču-na ob naročilu,

• rok dobave od 15 dni do 2 mesecev.

cena drv za kurjavo na siveM TrGu je naslednja:•Tekoči meter metrskih

mešanih drv vključno z dostavo do kupca znaša 40,00 EUr,

• tekoči meter metrskih drv hrasta in gabra vključno z dostavo do kupca 50,00 EUr,

• tekoči meter metrskih či-stih bukovih drv vključno z dostavo do kupca 60,00 EUr,

• tekoči meter drv trdih li-stavcev in bukve, razžaga-nih na kose dolge 25–30 cm ali po naročilu, vključ-no z dostavo do kupca zna-ša med 80,00 in 90,00 EUr.

karikatura: Brane Šercer

MOJE ZLATO D.O.O. DOLENJSKA CESTA 318, 1291 ŠKOFLJICA (POSLOVNO-SKLADIŠČNI OBJEKT SBS-TRGOVINA LAVRICA)

ODLIČNE CENE ZA NAKUP NALOŽBENEGA ZLATA IN SREBRA

tel: 05 993 53 87gsm: 031 274 419

8.00 do 16.00

(od 9,00 do 40,00 €/g)


inTervju

Tudi policisti so ljudjeMoja prva misel, ko sem izvedela, da bom opravljala intervju s koman-dirjem kočevske policijske postaje, je bila, da ga predstavim kolikor se le da z njegove človeške plati, da v veliki meri zaobideva poklicno življe-nje. A dejstvo je, da je Matjaž Koprivšek na Kočevskem prvi mož Policije, zaradi česar bo naše bralce veliko bolj zanimalo življenje policista kot družinsko in družabno življenje ter razmišljanja in pogledi (so)krajana. Eden večjih vzrokov najinega pogovora je bila seveda stavka policistov – tej v intervjuju nisem namenila veliko pozornosti –, ki se je po več kot mesecu dni pogajanj zaključila v zadnjih dnevih maja. Tako res ni preo-stalo drugega, kot da moža, ki spretno 'operira' s 109 zaposlenimi na PP Kočevje, predstavim tako, kot temu pritiče: kot uradno osebo, s katerim sem si tu in tam med njegovim preobremenjenim urnikom dovolila tudi kakšno sproščujoče hudomušno vprašanje …

besedilo: Romana Novak

M a t j a ž K o p r i v š e k

komAndIr PoLICIJskE PostAJE kočEVJEGospod Koprivšek, povedali ste mi, da je na kočevski policijski postaji kar 109 za-poslenih. Če se postavim v kožo povpreč-nega Slovenca, se upravičeno vprašam, mar ne, zakaj eno Kočevje potrebuje toliko policistov?Takoj lahko odgovorim na vaše pomisleke. PP Kočevje ni klasična postaja, saj ne le da skrbi za varnost občanov občin Kočevje, Ko-stel in Osilnica, poleg rednih, splošnih nalog policije, opravlja še varovanje 54 km držav-ne meje, ki je obenem tudi schengenska me-ja EU, izvaja mejno kontrolo na dveh mejnih prehodih, ki obratujeta 24 ur, do nedavnega pa so policisti PP Kočevje varovali tudi Cen-ter za izobraževanje in usposabljanje Gote-nica.

Pod pojmom splošne naloge so zajete vse aktivnosti policije od kriminalitete, prome-tne varnosti, javnega reda in miru, do mejnih zadev in tujcev ter preventive. Vsekakor gre za velik kolektiv s širokim področjem dela. Na takšen način v Policijski upravi Ljubljana dela samo še PP Ribnica (varovanje državne meje in delo na mejnih prehodih).

Kdaj ste prevzeli mesto prejšnjega koman-dirja, Roberta Somensaryja, in ali se je način vodenja policijske postaje od tedaj v čem spremenil, kako je z delom policistov nasploh, zaznati je, npr., da ste precej od-prti do sodelovanja …? Vodenje PP Kočevje sem prevzel v oktobru 2009. Sam koncept dela PP pa je ostal is-ti kot pri mojem predhodniku, saj je delo Po-licije na nek način utečeno in ga ni mogoče preveč prilagajati. Nekoliko večji pomen ima predvsem opazovalna služba, ki je od moje-ga prihoda v Kočevje postala redna oblika dela v dnevnem času. Glede na problemati-ko in kritične dni tudi v nočnem času. Precej smo povečali delež preventivnega dela PP glede na pretekla obdobja, saj sodelujemo na preventivnem področju praktično z vse-mi, ki izkažejo interes, največ pa z osnovnimi šolami, srednjimi šolami, vrtci …

Poudarek dela policistov je na preprečeva-nju kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru, preprečevanju prometnih nesreč in ile-galnih migracij. V drugem planu je odkriva-nje odklonskih dejanj, za katere je pristoj-na policija, in ustrezno sankcioniranje krši-teljev. Res pa je, da je za vsako preventivno delo potrebna naša prisotnost tako v šolah


in ostalih institucijah kot tudi na cesti, kjer prisotnost policistov odvrača udeležence od kršitev. Policisti so vedno najbolj opazni na cesti, pri kontroli prometa – a predvsem za-radi glob, ki jih izrekajo kršiteljem, tudi manj zaželeni.

vzemiva razmerje kršitev in izrečenih ka-zni v zadnjih letih. Če naredite presek med prvimi in drugimi, do kakšnih ugotovitev prihajate?Število kršitev, ki jih ugotovijo policisti, je vsa leta podobno. Število izrečenih glob z leti upada, več je opozoril. Policisti so pri izreka-nju opozoril vezani na zakonodajo, ki točno predpisuje pogoje za izrek opozorila. V vseh teh primerih gre za prekrške, ki jih je zakono-dajalec predvidel in določil pogoje, pod kate-rimi je mogoče opozorilo tudi izreči.

Poklicna pot vas je kar peljala po Sloveniji in preden ste z delom komandirja nastopi-li v Kočevju, ste bili prvi človek Policijske postaje Ribnica. zagotovo je med delom v sosednji občini in delom v Kočevju pre-cejšnja razlika. Bi lahko primerjali eno in drugo občino tudi po tem, kje vam je bilo delo bolj pisano na kožo?Leta 1988 sem kot miličnik pripravnik začel z delom na PP Domžale. Tam sem počel prak-tično vse, kar počne policist. Začel sem kot spremljevalec v patrulji, opazovalec, delal kot vodja patrulje oz. starejši policist, delal sem kot pomočnik vodje varnostnega okoli-ša in nato kot vodja varnostnega okoliša naj-prej za območje Moravč, kasneje pa še dve leti v centru Domžal. Ob drugačni organiza-ciji dela na policijskih postajah sem nato 10 let delal kot kriminalist in se ukvarjal z vsemi oblikami kriminalitete. Ob delu sem tudi štu-diral, po končanem študiju pa bil premeščen zaradi potreb dela na PP Ljubljana Bežigrad na delovno mesto pomočnika za kriminalite-to. Po dveh letih dela v Ljubljani, sem sprejel izziv pomočnika komandirja za področje pro-metne varnosti v Kočevju. To delo sem opra-vljal sedem let. Leta 2007 sem nastopil de-lo komandirja na PP Ribnica in po dveh letih zaradi odhoda v pokoj takratnega koman-dirja Somensaryja na PP Kočevje.

Tudi danes, če se ozrem nazaj, ne bi izpustil nobenega obdobja svoje policijske kariere, saj je vsako po svoje zelo zanimivo in razgi-bano, vsako pa ti da izkušnjo več. Prav tako ima vsak kraj svoje značilnosti, svoje pred-nosti in svoje slabosti. Vsako delo vzamem kot nov izziv.

domačin ste. Kako presegate sindrom re-kla »NeMO PROFeta IN PatRIa« – težko je biti prerok v lastni deželi; namreč, težko je delati v domačem okolju, kjer vas praktič-no vsi poznajo?V določenih primerih je delo v domačem oko-lju lahko prednost. Mene ne moti, saj je veli-ko lažje reševati težave, če ljudi poznaš. Če se držiš pravil in če se pravil držijo ljudje oko-li tebe, težav ni. Težave nastanejo, ko ljudje, ki se pravil ne držijo, od tebe pričakujejo ko-risti.

Kdaj vam je bilo v službi najbolj prijetno,

kdaj tega dela najraje sploh ne bi opravlja-li? Kako je s sodelavci in s timskim delom? Kako se 'spopadate' z vlogo »šefa«? In kako s tistimi kupi in kupi papirja, ki sem jih pri svojem zadnjem obisku v vaši pisarni opa-zila na delovni mizi?Trudim se, da je v službi vedno lepo. Težko je videti sodelavca, prijatelja, ko mu je hu-do, a tudi takrat moraš odigrati svojo vlogo in mu nuditi vso pomoč. Najlaže je bilo de-lati kot policist. Odgovarjal si za svoje delo in svoja dejanja. Danes v svoji vlogi odgovar-jam za delo vsakega zaposlenega na PP Ko-čevje. Odgovornost je velika. Všeč mi je, ko me kdo pokliče ali na cesti ustavi in pohvali delo policistov. Tudi ko slišim kritiko na delo policistov, si stvar ogledam z vseh zornih ko-tov, se pogovorim s policistom in opozorim, v kolikor gre za takšno nepravilnost, sicer je potrebno ukrepati tudi drugače.

v preteklem letu smo bili v Kočevju ne-kajkrat priča večjim mladostniškim predr-znostim, ki so dodobra prevetrili kočevsko občino, v enem primeru pa je njihova obje-stnost zarezala kar na nivo celotne Slove-nije …Gre za dogodke, ki se zgodijo spontano, so pa posledica trenutnega življenjskega sloga, ko se starši borijo za vsak evro, da bodo svo-jim otrokom zagotovili kar se da boljše življe-nje, a zaradi tega nehote zanemarijo svojo osnovno funkcijo - vzgojo otrok. Hote ali ne-hote so otrokom v oporo bolj finančno kot pa moralno ali vzgojno. Vandalizem je prisoten v večini krajev po Sloveniji. Oblike so razno-vrstne, a v večini primerov zelo podobne (za-žiganje kontejnerjev, uničevanje cvetličnja-kov, prevračanje košev …). Policisti sodeluje-jo vsako leto z vsemi osnovnimi šolami, kjer v sklopu svojih obiskov mlade osveščajo o nasilju, uživanju prepovedanih drog, uporabi pirotehničnih sredstev, udeležbi v cestnem prometu … in tudi vandalizmu. Pri tem pou-

darijo negativne plati negativnih dejanj in po-skušajo prepričati otroke o škodljivosti tovr-stnega početja. Podučijo jih tudi o ravnanju v primeru, da so žrtev ali le priča takšnih de-janj. Vendar je to premalo. Policija ni vzgojna inštitucija, največ lahko za svoje otroke na-redijo starši.

tudi sam ste oče. Starševstvo je že tako samo po sebi eden najtežjih 'poklicev', pa vendar, kako kot policist vzgajati svojega otroka? Kako vam je uspelo uravnotežiti vlogo očeta s svojo poklicno naravo, kako družinsko s poklicnim življenjem?V prvi vrsti nihče od staršev nikoli ne sme po-staviti svojega izučenega poklica pred »po-klic« starša. Ni pomembno, kaj si po poklicu,

v vsakem primeru moraš otroka vzgajati v smislu pozitivnih ciljev, ki si si jih postavil ali zadal. Ni dovolj le starševsko karanje otro-ka zaradi obnašanja v trgovini, na ulici, v šo-li … Z otroki se je potrebno predvsem druži-ti, jih potegniti v vsakodnevna opravila in jim pokazati, da je vsako pošteno delo častno. Tako jih je pametno marsičesa naučiti že v otroštvu. Ravno tako je pomembna pomoč pri učenju, če vidiš, da gre otroku težje, po-membno je druženje v prostem času (spre-hodi, kolesarjenje, spretnostne in miselne igre, igre z žogo …). Le tako lahko rečeš, da si se potrudil in storil vse, kar je v tvoji mo-či. Pa tudi to ni vedno recept za popoln star-ševski poklic – še vedno se lahko kaj zalomi in se otrok obrne proti staršem, pride od ob-računavanj, groženj, tukaj pa potem nastopi policijsko delo.

Pred leti je novinarka ribniškega Rešeta v intervjuju z vami med drugimi izpostavi-la še vprašanje romske problematike. tej občutljivi temi se tudi na tem mestu ne moreva izogniti, saj se neromsko prebival-stvo dan na dan sprašujemo, »zakaj je njim dovoljeno vse, nas pa se za taiste prekrške kaznuje?« Izpostavim vožnjo z neregistri-ranimi avtomobili, neupoštevanje hitrosti in ostalih cestnih pravil (ki jih mimogrede krši marsikateri objestnež oziroma nestr-pnež z več konjskimi močmi pod svojimi nogami).Vsi radi izpostavljajo »romsko problematiko«. Da, imamo Rome. Vseh nikoli ne smemo me-tati v isti koš. Dejstvo pa je, da policija kljub splošnemu prepričanju, da je 'njim' dovolje-no vse, ukrepa zoper vse enako. Kazen za-radi uporabe mobilnega telefona je enaka za Roma in neroma. Tudi oba dobita popolno-ma enak plačilni nalog. To, da se ta popula-cija vozi z neregistriranimi vozili, brez izpitov v veliki večini primerov ne drži več, saj se je izboljšal njihov vozni park, vozila so novejša,

registrirana in tudi vozniške izpite imajo v ve-čini opravljene, saj so iz izkušenj ob zasegih vozil in uničenju le teh prišli do spoznanja, da je te stvari bolje imeti urejene.

Sicer v poročilih policije ne boste nikjer za-sledili podatke o romski problematiki, saj naše evidence vključujejo oz. razmejujejo le državljane Slovenije in tujce. Romi so zajeti med državljani Slovenije in tudi ne razpola-gamo s podatkom, koliko Romov je bilo ka-znovanih za kakšen prekršek.

Iz realnega primera navežem vprašanje, zakaj policisti v primeru nesreče udeležen-ce, ki so največkrat v šoku, zaslišujejo in iz njih 'vlečejo' odgovore, o tem naredijo

»Tudi danes, če se ozrem nazaj, ne bi izpustil nobenega obdobja svoje policijske kariere, saj je vsako po svoje zelo zanimivo in raz-gibano, vsako pa ti da izkušnjo več. Prav tako ima vsak kraj svoje značilnosti, svoje prednosti in svoje slabosti. Vsako delo vzamem kot nov izziv.«

inTervju


inTervju

interni zapisnik, skico, ki je ne dajo pod-pisati tistemu, ki je izjavil kaj, te izjave pa pogosto zlorabijo kot dokaz na sodišču. drugod po svetu policist zaslišanega opo-zori, da kar koli bo izrekel, bo na sodišču uporabljeno proti njem ...Policisti so dolžni zavarovati kraj dejanja in vse dokaze, ki so koristni za nadaljnji posto-pek v primeru prometne nesreče, kaznive-ga dejanja vloma, poškodovanja tuje stvari in podobno. Policisti opravijo ogled dogod-ka, kraj skicirajo in fotografirajo, ravno tako so dolžni zbrati obvestila od udeležencev in prič, da lahko dobijo celovito sliko samega dogodka. Če bi čakali, da se zdravljenje ude-ležencev konča po mesecu ali dveh, in po-tem opravili razgovor z vpletenimi, bi se čas postopka še dodatno zavlekel, prav tako pa se določene malenkosti pozabijo.

Priče in udeleženci, ki ni niso v kazenskem postopku, dajo zgolj izjavo, ki jo po potrebi po-novijo pred sodiščem, kjer pa so opozorjeni na njihove pravice. Ravno tako so že v postop-ku s policistom opozorjeni na pravice vsi, ki so v postopku obravnavani kot osumljenci.

Policist ugotovi prekršek, ki ga je naredil njegov prijatelj, na osnovi diskrecijske pra-vice ga lahko oprosti, seveda, če je sam. diskrecijska pravica je dejstvo, je realnost, meril za uporabo pa ni. Institut diskrecij-ske pravice, ki korenini na osebni presoji, je v policiji in na sodiščih pogosto v upora-bi. Mnogi menijo, da prihaja do zlorab, saj kot veste, »roka roko umije, obe pa obraz« oziroma »ti meni, jaz tebi« ... zakaj policisti in sodniki ne ukrepate in ne delate samo po določilih zakona?Zmotna so razmišljanja, ki temeljijo na iz-kušnjah izpred 15 in več let, da si policisti ali njihovi prijatelji lahko privoščijo vse in ne bodo trpeli nobenih posledic. Policisti lah-ko opozorijo le za prekršek, za katerega je v zakonu to določeno. Ne morejo opozoriti za vsak prekršek.

V kolikor policist prekorači pooblastila in iz-reče opozorilo, kljub temu da tega ne sme, se zoper njega uvede ali disciplinski ali celo kazenski postopek, posledica pa je lahko tu-di izguba službe.

Zakon daje policistom diskrecijsko pravico, policisti pa so dolžni ravnati po zakonu.

Kaznovalna politika na področju cestno-prometnih prekrškov je v Sloveniji netran-sparentna in preveč rigorozna. Globe so v primerjavi z drugimi državami previsoke, oderuške, samo za polnjene državnega proračuna. zakonodaja bi morala biti se-lektivna: slučajnega prekrška brez vseh posledic ali pa prekrška iz objestnosti in grobih kršitev zakona ne bi smeli metati v isti koš. Kakšno je vaše mnenje o več ku-

rative v zakonu ali celo neko stimulativno nagrajevanje voznikov, ki določen čas niso udeleženi v prekršku? Kako bi to zaživelo v praksi? Kako obravnavate prijave pre-krškov, ko prijavitelj ne želi, da kaznujete kršitelja?Policija je le izvajalec zakonov, ki jih predpi-še zakonodajalec. Strinjam se za več preven-tive, ki bi morala zajemati vsa obdobja od-raščanja, predvsem pa čas ob pridobivanju pravic do vožnje motornih vozil v cestnem prometu za dvig prometne kulture. Res ima-mo visoke kazni, a to ni nikoli dobra naložba na dolgi rok. Rigorozne kazni imajo kratko-trajen učinek.

Policisti ukrepajo zoper kršitelje, ki jih sami zalotijo pri prekršku. V primeru, da prekršek opazi občan, lahko policisti zoper kršitelja ukrepajo pod pogoji, ki jih določa zakon, ose-bo pa navedejo kot pričo. Če oseba ne želi pričati, policist ne more represivno ukrepa-ti zoper kršitelja.

Kar nekaj časa smo v našem časopisu ob-javljali rubriko dnevnih policijskih poročanj. Sčasoma sem se začela spraševati o njihovi smiselnosti, saj so si skozi mesece posta-jala skoraj identična, kršiteljem pa opomi-ni in kazni niso prišli do živega ... Slednjič smo rubriko sploh ukinili. Se morebiti tudi vam objavljanje vsakodnevnih deliktov zdi nekoliko vprašljivo, vsaj glede vsebin, ki pri bralcih / občanih izzovejo različne odzive?Črna kronika je vedno zanimiva za občane. Ne zdi se mi sicer sporno, da so ljudje seznanjeni z aktualnim dogajanjem na območju, a kaj hi-tro poslušanje črne kronike privede do nepra-vilnih zaključkov posameznikov, ki niso sezna-njeni z bistvom problema. Rubrika »Dežurni po-ročajo« na radiu Univox je ena bolje poslušanih oddaj, predvsem pri starejši populaciji, zato se mi ne zdi smiselno, da se to poudarja in pona-vlja še posebej v časopisih, kot so mesečniki, saj gre v glavnem za dogodke z negativnim pri-dihom. Bolj smiselno se mi zdi poudarjati pozi-tivne stvari, ki se dogajajo pri nas (mišljeno je športno, kulturno življenje …), da ljudje slišijo tudi dobre stvari, saj redno prebiranje črne kro-nike povzroča črnogledost.

za hipec si oddahniva od resnobnosti … že kot otroka me je osupljalo, da sta v eni dru-žini dva policista ali da je družina kar 'po-licijska': stari oče, oče, oba sinova, pa še hči, ki razmišlja, da postane kriminalistka ... Kako to, kateri je tisti nagib, da se člani iste družine odločijo za enak poklic? tudi vidva z bratom sta oba pri policiji?O razlogih boste morali vprašati mojega bra-ta, saj je bil on tisti, ki se je odločal za menoj. Moja želja po opravljanju policijskega pokli-ca se je porajala že v otroštvu, v vrtcu. Od ta-krat je nisem spreminjal. Po 24 letih dela v policiji bi bila odločitev enaka.

»V prvi vrsti nihče od staršev nikoli ne sme postaviti svojega izuče-nega poklica pred »poklic« starša. Ni pomembno, kaj si po poklicu, v vsakem primeru moraš otroka vzgajati v smislu pozitivnih ciljev.«

tako kot za lovce in vojsko tudi za polici-ste drži, da ste 'posebna sorta' ljudi. Če se izrazim bolj pogovorno – 'zavoha se vas že na daleč'. Pa vendar, v letih našega sodelo-vanja z Utripom, lahko rečem, da tega réka pri vas skorajda ne bi mogla uporabiti. Stik z vami poteka na razsodnem, obzirnem in človeškem nivoju. Poklic policista je zelo specifičen poklic. Vsa-kodnevno se srečuješ z manjšimi in večjimi stresnimi situacijami, ki ti v podzavesti pu-stijo določene posledice. Večina državlja-nov policiste vidi le na cesti, ko ustavljajo in kaznujejo. Redki se spominjajo policistov, ki so posredovali pri sporu v njihovi družini, pri ogledu hujših kaznivih dejanj in dogodkov (vlom v hišo, vozilo, prometna nesreča, sa-momor …), saj vse negativne dogodke najra-je čim prej pozabimo. A dejstvo ostaja – kot policist zlepa ne pozabiš takšnih situacij in prav zagotovo to pusti nek pečat na osebno-sti vsakega. O 'posebni sorti' se nikakor ne bi strinjal, saj smo tudi policisti ljudje.

Gotovo je poleg zajetnega števila šal o blondinkah tudi na vaš račun povedanega in zapisanega mnogo in še čez ... Kako po-licisti sprejmete take, bolj kot ne, neoku-sne dovtipe? Si te hece kdaj izmenjujete v družbi prijateljev, znancev, med seboj - po-klicnimi kolegi? Tako ali tako pravijo, da vicev o policistih ni, da je vse res! Šale me ne motijo, tudi sam rad slišim kakšno dobro, da se ji lahko na-smejim. Smo pa ljudje različni in te stvari raz-lično sprejemamo, zato bi težko dal odgovor za vse policiste.

vrniva se k resnejšim temam. za konec najinega pogovora sem prihranila še vpra-šanje o letošnji stavki policistov, ki je tra-jala od 23. aprila in vse do 30. maja: ali so v nekaj več kot mesecu dni te stavke na Kočevskem porasla kazniva dejanja in kri-minaliteta? Kako so se sicer nanjo odzvali občani in kako policisti kočevske policij-ske postaje?V času stavke ne moremo govoriti o pove-čanju problematike na območju PP Kočevje. Res je, da policisti kljub stavki nismo občutili, da bi delali manj. Dejansko je bilo policistov, ki bi lovili kršitelje po cesti, precej manj kot prej, a varnostne razmere so narekovale tem-po dela policistov predvsem na področju kri-minalitete. Število vlomov v vikende in pomo-žne objekte ob vrtovih se je pojavilo že pred stavko in se tudi nadaljevalo med stavko. V tem času policisti niso odslavljali občanov ali jim odklanjali pomoči. Tudi v času stavke je bi-lo narejenega zelo veliko hišnih preiskav, pri katerih je bilo zaseženih precej predmetov.

Sam nisem občutil stavke kot obdobje z manj dela. Če stavka ne bi imela takšne me-dijske pozornosti, bi jo preprosto lahko spre-gledal.

Gospod Koprivšek, za pogovor in vse dose-danje sodelovanje se vam najlepše zahva-ljujem ter vam želim še nadaljnje uspešno vodenje Policijske postaje Kočevje.

Ekskurzija po KosteluV torek so imeli učenci 2. razreda ekskurzijo. Pot jih je peljala iz Stare Cerkve do Kočevja. Ustavi-li so se na avtobusni postaji. Tam so se jim pridru-žili prijatelji iz VDC Želva. Malo pred slapom Neži-ca, pri Kurji glavci, jih je počakala vodička gospa Polona. Odpeljala jih je na kmetijo in mlin Grbac. Barbara jim je pokazala veliko zanimivosti na eko-loški kmetiji, najbolj veseli pa so bili, ko so božali mladičke različnih živali. S kmetije so odšli do pol-nilnice vode Costella. Pričakala jih je gospa Janja in jim razdelila plaščke in čepice, ki so si jih mo-rali natakniti, nato pa jih je prijazno popeljala po polnilnici. Za popotnico jim je podarila plastenke vode z okusom in brez. Ob Kolpi so pomalicali in kar dvanajst učencev je bilo potrebnih, da so ob-jeli najdebelejšo belo vrbo. Ustavili so se tudi ob vznožju gradu Kostel, kjer so slišali veliko zanimi-vosti. Po napornem sprehodu so ekskurzijo zaklju-čili na kmetiji Padovac. Učenci so pomalicali oku-sno fižolovo juho in si dodobra pretegnili noge z ra-znimi igrami. Prijetno utrujeni so se okoli štirinaj-ste ure vrnili pred šolo.

jadranka, Blanka

Učenci Oš Ob Rinži na tek-movanju elastomobilovV drugi polovici letošnjega šolskega leta so se tri-je učenci osmega razreda Osnovne šole Ob Rinži udeležili državnega tekmovanja elastomobilov v Ljubljani. Elastomobil je vozilo, katerega poganja zgolj energija, shranjena v napeti ali zviti elastiki. Na tekmovanju zmaga vozilo, ki ima najdaljšo pre-voženo razdaljo v dveh poskusih. Vse se je pričelo, ko smo na šolo dobili povabilo na tekmovanje. Zanimanja med učenci je bilo pre-cej, vendar pa se je na koncu sestavila samo ena ekipa treh učencev. Ker takega vozila učenci niso še nikoli izdelali, pa tudi videli ne, smo na začetku naredili nekaj raziskave na internetu, kako zadeva sploh izgleda in deluje. Ko smo se seznanili z vse-mi podrobnostmi, so se učenci med seboj dogovo-rili o obliki ter dimenzijah vozila. Dorekli so tudi, katere materiale bodo uporabili. Pričela se je izde-lava, ki je trajala kar nekaj časa, saj smo sproti iz-obljševali ter spreminjali posamezne elemente vo-zila. Ko se je izdelava končala, pa je seveda na vr-sto prišlo testiranje na šolskem stadionu. Na za-četku vozilo ni dosegalo rezultatov, ki smo jih pri-čakovali, vendar pa smo z manjšimi popravki rezul-tat hitro izboljšali. Nato je sledilo tekmovanje. Tekmovalo je precej osnovnih šol iz vse Slovenije. Nekateri so bili stari mački, drugi pa začetniki tako kot mi. Vedeli smo, da rekorderji vsekakor ne bomo, saj so nekatera vozila iz prejšnjih tekmovanj, ki so tekmovala tudi tokrat, dosegala razdalje več kot 100 m, česar pa naše vozilo ni bilo zmožno. Na koncu tekmovanja, kljub razveljavitvi kroga, kjer smo dosegli najbolj-šo razdaljo, smo se uvrstili v zlato sredino, kar za prvič vsekakor ni slab rezultat. Učenci so s tekmo-vanja odšli dobre volje, polni vtisov ter idej za na-slednji elastomobil.

Robert Golja, OŠ Ob Rinžifoto: Rafael Marn

'Novopečeni' kolesarjiTudi letos so učenci OŠ Zbora odposlancev šolsko leto zaključili z zelo pomembno pridobitvijo. Več kot dva meseca smo se trudili usvojiti znanje ce-stno-prometnih predpisov in se nato urili v spre-tnostni vožnji kolesa. Kot že nekaj let je za kako-vostno pripravo na opravljanje kolesarskega izpi-ta šoli v pomoč priskočila Avtošola Herbby. S kole-sarskim izpitom pa smo zaključili tudi projekt Po-licist Leon svetuje, pri katerem so učenci pridobi-vali znanje in veščine, ki jim omogočajo bolj varen vsakdan.

V mesecu aprilu so učenci pridobivali teoretično znanje cestno-prometnih predpisov, ki ga je po-sredoval gospod Boštjan Oblak iz Avtošole Her-bby. Po končanih 'predavanjih' smo z učenci zna-nje utrjevali s posebnimi računalniškimi progra-mi in se pridno pripravljali na teoretični del izpi-ta. Vsi učenci, ki so uspešno opravili teoretični iz-pit, kar sploh ni bil mačji kašelj, so nadaljevali s praktičnim usposabljanjem. S kolesi smo se naj-prej urili na poligonu, nato še po mestnih ulicah. Vsi kolesarji so nosili rumene brezrokavnike, da so bili v prometu bolj opazni. Za dodatno varnost so poskrbeli tudi policisti. V torek, 15. 5. 2012, je bil pomemben dan, saj so morali učenci pod bu-dnim očesom ocenjevalcev pokazati svoje znanje in spretnosti, ki so jih pridobili. Vseh 46 učencev je z uspešno vožnjo opravilo tudi zadnjo preizkušnjo. Ves trud je bil poplačan, ko so na svečani podelitvi v roke prejeli kolesarsko izkaznico in diplomo Av-tošole Herbby.Vsi 'novopečeni' kolesarji sedaj pridno trenirajo vožnjo s kolesom in se vključujejo v promet, zato bodite vozniki in ostali udeleženci v prometu po-zorni na mlade kolesarje, da bodo pravilno in var-no sodelovali v prometu.Za varno izvedbo kolesarskega izpita se zahvalju-jemo članom ZŠAM. Za prijazno sodelovanje skozi šolsko leto v Projektu Leon se zahvaljujemo polici-stoma g. Marjanu Ferku in g. Boštjanu Rücklu, go-spodu Boštjanu Oblaku iz Avtošole Herbby pa za vso pomoč in posredovano znanje, ki ga je delil z učenci in učiteljicami 5. razreda OŠ Zbora odpo-slancev.

Anda jambrovič

Moji vtisi z delavnice Kočevski literatiVšeč mi je bilo, ko so pisatelj in pisateljice pripo-vedovali o svojem otroštvu in kako so prišli do svo-jega cilja – postati pisatelj oz. pisateljica.Veliko truda je bilo treba vložiti. Pomembno je bilo tudi to, da so sodelovali s svojimi mentorji in men-toricami.Zanimivo mi je bilo, ko so pripovedovali o svo-jem strahu, preden so napisali knjigo, preden so jo izdali, so se spraševali: »Kaj, če mi knjiga ne bo všeč?« Strah je bil še posebno velik na začetku, kasneje ga je bilo manj. Veliko čustev je v knjigah in pesmih. Veliko žalosti – to se nas je dotaknilo.

Erna Alagić Silahić,OŠ Zbora odposlancev Kočevje, 7. b

Iz NAšIH šOL IN VRTCEV ...

Na čarovniški zabaviOtroci 1.r, ki obiskujejo OPB v OŠ Zbora odposlan-cev, so v mesec junij zakorakali povsem avanturi-stično. V petek, 1.junija smo se že zgodaj dopol-dne odpravili na šolsko dvorišče, kjer nas je pri-čakoval avtobus. Odpeljali smo se v Ljubljano, saj smo bili vabljeni na ČAROVNIŠKO ZABAVO (Uni-cef je organiziral zaključno srečanje za vse šole in vrtce, ki so v tem šolskem letu izvajali njihove pro-jekte). In kako je bilo na čarovniški zabavi? Super! Najprej smo se udeležili čarovniških delavnic, kjer so si otroci izdelali čarobno krono in čarobno pali-co. Ko so se vsi otroci prelevili v čarobne kralje in kraljice, so se naučili čarovniškega plesa. Pri tem jim je pomagalo tudi mavrično padalo, s pomočjo katerega so postali nevidni. Po končanem čarov-niškem plesu pa so se s Piko Nogavičko odpravi-li še v čarovniško šolo. Tu jih je čarovnik Toni naučil čarobnih besed. Skupaj so čarali, se zabavali in se čudili, kakšno moč imajo čarobne besede.Srečanje je bilo polno smeha, izmišljotin, norčij in čarovnij.

Zapisala: Nina Zver


Iz NAšIH šOL IN VRTCEV ...Turistični podmladek v Mariboru znova odličenV mariborskem hipermarketu Mercator se je 24. aprila končala zaključna turistična tržni-ca festivala Turizmu pomaga lastna glava, na katerem se je pomerilo 30 turističnih pod-mladkov osnovnih šol iz vse Slovenije.OŠ Fara se je kot dobitnica dveh zlatih pri-znanj na državnem tekmovanju marca v No-vem mestu uvrstila na zaključno tržnico, na kateri se je predstavila s projektom Od predi-va do pletiva. Stojnica je bila zasnovana kot posnetek stare kmečke hiše (skupnega pro-stora, ki je obsegal krušno peč s klopjo, ku-

hinjsko mizo). Na stojnici so predstavili de-javnosti učne kmetije, s poudarkom na volne-nih izdelkih in predelavi volne. Obiskovalce stojnice so učenci pritegnili s staro krošnjar-

Tudi sama sem tega dne vstopila skozi široko odprta vra-ta Osnovne šole Zbora odposlancev in z navdušenim ob-čudovanjem spremljala osrednjo prireditev v popoldan-skih urah. Učenci so namreč nastopili s tolikšno smelo-stjo ter se predstavili s tako silovitimi, brezhibnimi inter-pretacijami, da sem se upravičeno vprašala, ali nisem zašla na umetniško šolo. Velika pohvala vsem nastopa-jočim učencem, predvsem pa odličnim mentorjem, ki ste jim prenesli odigrane in prikazane veščine.

Romana Novak

Dan odprtih vrat na Oš zbora odposlancevRavnatelj OS Zbora odposlancev Peter Pirc ob dnevu odprtih vrat: »Prepričan sem in v to prepričujem vse moje učitelje, da šola mora živeti in mora biti tudi trdno usidrana med ljudmi. To je zagotovilo razvoja tako kraja kot tudi učencev in njihovih osebnosti.«

V torek, 22.5.2012, smo imeli na OŠ Zbora odposlancev DAN ODPRTIH VRAT. Obiskovalce smo povabili že v dopol-danskem času, da si ogledajo, kako poteka pouk. Prišlo je kar nekaj staršev, zlasti na razredni stopnji. V popoldanskem času smo pripravili pester kulturni pro-gram in veliko zanimivih delavnic. Tema letošnjega dneva odprtih vrat je bila Kočevska. Učenci so s pesmijo, plesom, recitalom in govornim delom predstavili značilnosti in pre-teklost našega kraja. Po kulturnem programu so se obiskovalci lahko udeležili šte-vilnih delavnic. Najmlajši so izdelovali čebelice, čebelnjake in oblikovali medvedke iz gline. Pod vodstvom gospoda Emila Kreseta so obiskovalci lahko slišali in se naučili kakšno be-sedo v kočevarščini, v likovni delavnici so ustvarjali na temo živali, z gospodom Matijo Kobola so nastajali izdelki iz lesa, otroci so se naučili in se igrali stare otroške igre, značilnosti Kočevske so spoznavali z igro spomin, preizkusili so se lahko v gledališki delavnici Veronika gre na Fridrihštajn, v delavni-ci razvoj šolstva pa izvedeli, kako se je razvijalo šolstvo v na-šem kraju. Ker smo na Kočevskem imeli v preteklosti pivovar-no, smo imeli tudi delavnico izdelave brezalkoholnega piva. Da pa so se obiskovalci lahko še malo posladkali, so učen-ci že prej napekli različna peciva iz medu in predstavili re-cepte. Zelo posebna je bila delavnica Živeči literati na Koče-vskem. Počaščeni smo bili z njihovim obiskom. Celoten dogo-dek tega dne pa je budno spremljala in si zabeležila novinar-ska ekip'ca za šolski časopis.Žal pa nam je vreme »ponagajalo« in nismo mogli izpelja-ti še ene delavnice, to je poslikave čebelnjaka ob šoli, ki ga nam je pomagalo urediti Društvo čebelarjev. Ker bomo imeli naslednje leto čebelarski krožek, so nam čebelarji na dnevu odprtih vrat na stojnici predstavili svoje izdelke. Učenci in učitelji se zahvaljujemo gospodu Emilu Kresetu, gospodu Matiji Kobola, gospodu Darku Jakovcu ter koče-vskim literatom za sodelovanje, Društvu podeželskih žena pa za podarjene recepte. Z vašim sodelovanjem je bil naš dan še bolj prijeten.

jožica SevšekFotografije: Nina Zver

Malo po kočevarsko na Oš zbora odposlancevV 2. razredu podaljšanega bivanja že od sre-dine aprila spoznavamo in se učimo jezik, ki je bil na našem območju pred uporabo slovenšči-ne. Gre namreč za kočevarščino, katero so ze-lo dobro govorili kočevski Nemci. Kočevaršči-na je nemško narečje, ki je bilo do leta 1941 prevladujoči jezik Kočevarjev, ki so živeli na Dolenjskem. Kočevarji so kočevarščino upora-bljali kot občevalni jezik v medsebojni ustni ko-munikaciji, medtem ko je bil njihov knjižni jezik knjižna nemščina. Ta jezik danes govorijo pred-vsem stari ljudje, ki so še preživeli otroštvo na Kočevskem v tistih časih. In ker je g. Emil Kre-se odraščal v tistih časih, smo ga povabili med nas, kajti hoteli smo se naučiti še kaj novega, do sedaj nam neznanega.Na šoli je v torek, 22. maja, potekal dan od-prtih vrat na temo naša KOČEVSKA. Prav v ta namen smo se odločili naučiti nekaj v koče-varščini. Sredi aprila smo zato prvič gostili g. Emila, ki nas je začel učiti pesmico v kočevar-ščini in eno kitico tudi v slovenščini. Ker pa se k petju poda tudi ples, smo se naučili še te-ga. Tako pojemo in plešemo ples sedmih ko-rakov. Poleg tega smo si za izziv izbrali še iz-števanko, ki izhaja iz Morave.Poleg učenja pesmice in izštevanke nam je g. Emil vedno pripravil še kakšno preseneče-nje. Otrokom je povedal besede v kočevaršči-ni, oni pa so ugibali, kaj pomenijo v slovenšči-ni. Prav tako jim je odgovarjal na zastavljene besede, ki so jih zanimale in povedal, kako se izgovorijo po kočevarsko. Povedal jim je zgod-bico iz predvojnih časov, kako je bilo, ko je bil še on majhen in kako se je spoprijateljil z Ita-lijani in se naučil govoriti italijansko.Pripovedoval nam je tudi o kočevskih butal-cih, ki so bili doma iz Rogatega Hriba. Vsaka vas je imela namreč svojega pastirja, ki je vo-dil ovce na pašo. Neki dan pa je gospodar po-zabil odvezati vola in ni vedel, kam se je od-pravil pastir. Tako se je odločil pokazati volu na katerem pašniku se nahaja pastir. Volu so zavezali vrv okoli vratu in ga potegnil na cer-kev, da bo lahko videl kam mora iti. Seveda je vol pri tem umrl in ko so ga spustili na tla je ta obležal. Gospodar ga je sunil z nogo in ker se vol ni premaknil, je gospodar dejal: »Glej, zdaj je pa še zaspal!«Slišali smo tudi zgodbico o poldrugem Mar-tinu, ki so mu rekli Pavle. Ta je imel teto, ki ji

je pomagal kaj narediti in vedno je za to do-bil plačilo. Pri tem pa je imel vedno smolo na poti domov in prav vsakič jih je slišal od ma-me, kaj dela narobe in kako se to naredi prav. Tako je nekoč dobil lonec medu, ki si ga je dal na glavo. To so zavohale čebele, katerih se je branil tako, da je z loncem mahal, medu pa je ostalo v njem še čisto malo. Mati mu je rekla, da bi moral dati lonec pod pazduho in če bi kaj meda kapljalo dol, bi ga lahko polizal. Na-slednjič je dobil za plačilo kokoš, ki jo je dal pod pazduho, tako kot je rekla mama. Seveda se je kokoš pri tem, ko jo je stiskal, pokakala in on je to polizal. Domov je prišel ves umazan okrog ust, pa je v zagovor dejal, da mu je tako ona naročila. Mati pa je v zagovor dejala: »Ko-

koš moraš privezat za vrv in jo tako vlečeš za seboj, pri tem pa jo kličeš pi, pi, pi.« Tako je naredil s šivanko, ko jo je dobil za naslednje plačilo. Mati ni hotela, da bi vsi vedeli, da je to neumni Pavle. Zgodba se nadaljuje, prepusti-te se domišljiji in si sami zamislite konec. Mi smo jo slišali, se nasmejali in komaj že čaka-li naslednji obisk.Pred samim učenjem kočevarščine je imel g. Emil pomisleke, kajti jezika ni lahko izgovar-jati, saj naj bi besede izgovarjali bolj v grlu in z določenim naglasom. Že odrasle ljudi je težko naučiti, kaj šele otroke. Pa vendar so otroci presenetili, saj so besede v kočevarščini zelo hitro osvojili. Včasih se je zgodilo, da so o tem pripovedovali doma in so jih starši popravlja-li v izgovorjavi. Na žalost so jim povedali izgo-vorjavo besed v kočevarščini, ki pa se razliku-je od nemščine, čeprav ji je v nekaterih bese-dah podobna. Moram pohvaliti svoje učence, saj so pokazali veliko zanimanje za ta jezik in hitro osvojili nove besede.Ob tem bi se v imenu otrok in svojem imenu še enkrat zahvalila g. Emilu Kresetu za njegov trud pri učenju kočevarščine in prijetno preži-vete urice v njegovi družbi.

Zapisala: Nataša Bjelajac


Veter v lasehV soboto, 9. 6. 2012, se je v športni dvorani v Ko-čevju odvijala športna in družabna prireditev z na-slovom Veter v laseh. Po Sloveniji poteka ta dejav-nost že nekaj let, k nam pa je prišla prvič. Namen tega srečanja je, da se otroci med sabo družijo in spoznavajo, saj želijo prireditelji preprečevati pre-komerno posedanje pred računalniki in televizijo. Prireditve se je udeležilo veliko mladih, mnoge pa so spremljali tudi starši.Najprej so tekmovalce razdelili v skupine po disci-plinah, h katerim so se prijavili. Vsi igralci in igral-ke so dobili majico z napisom 'Veter v laseh' in tu-di malico. V dvorani so se odvijale štiri discipline, in sicer no-gomet, košarka, odbojka in boj med dvema ognje-ma. V začetku so bili vsi igralci navdušeni, ko pa so ne-kateri igro izgubili, niso bili zadovoljni ob porazu, zato niso hoteli odgovarjati na naša vprašanja.Pri odbojki je bilo zelo napeto, ekipi sta dobro so-delovali in pridobivali nove točke. Sara Kurtalj je povedala, da je navdušena nad zmago svoje ekipe. Poraženke so dobile novo priložnost v igri s fanti. Tudi skupina Micke je bila zadovoljna z izidom boja med dvema ognjema.Najmlajši nogometaši so se odrezali zelo dobro. Gledalka Ana je njihovo igro tako občudovala, da tega pred nami ni skrivala. Maša Križ pa nam je zaupala, da ji je bil všeč nogo-met, ker so igrali lepi fantje.Tudi glasba, ki so jo predvajali, je prispevala k do-bremu počutju udeležencev prireditve.Tega dne so mnogi zares ujeli veter v lase – lovilci pa so bili različne starosti. A vsem je bilo skupno to, da so se zares lepo imeli. Med resne športne navdušence so se pomešali mali nagajivčki, ki so igro le ovirali, vendar so se jim vsi nasmejali. Bilo je zanimivo, zabavno in poučno. Tudi mi, mla-di novinarji, ki smo si prireditev le ogledali, želimo, da bi podobne prireditve prišle v navado. Za literarno novinarski krožek OŠ Ob Rinži Kočev-je:

Klaudija jakaj in Sašo Rožman

Dan odprtih vrat in kočevski literatiV torek, 22. 05. 2012, je na naši šoli potekal dan odprtih vrat. Po krajšem kulturnem programu v avli šole so sledile delavnice na temo Kočevska.

Kot članica novinarske ekip'ce sem se udeležila de-lavnice z naslovom Literati Kočevske, kjer smo gosti-li živeče kočevske književnike.V učilnici je vladalo sproščeno vzdušje. Sedeli smo v krogu, tako da smo se vsi dobro videli in slišali. Naj-bolj sem se razveselila tega, da nas je obiskala tudi kitaristka Vladimira Klun. Sama obožujem igranje ki-tare in tudi z veseljem poslušam njene nežne zvoke.Če se vrnem nazaj na literate, naj vam naštejem, kdo vse nas je obiskal: že upokojena učiteljica Ana To-ič, vedno zabavna Živka Komac in trije malo mlajši: David Šušel, Romana Novak in Lavra Poplašen. Ze-lo pozorno sem jih poslušala, saj so bili zanimivi in so na naša vprašanja odgovarjali vsak na svoj pose-ben način.Najprej se nam je predstavil urednik, prevajalec, pi-satelj in pesnik David Šušel. Ko sem ga vprašala, kje sploh dobi ideje za pisanje in kako se tega loti, mi je odgovoril nekako takole: »Ideje kar same pridejo, iz srca; meni, ponavadi, kar med pomivanjem poso-de.«No, David pa je s seboj prinesel tudi svoje pravljice, pesniške zbirke … Spoznala sem, da je zelo uspe-šen, delaven in da je že kot mladostnik pokazal svoj talent.Naslednja je bila pesnica, ki ljubi tako branje kot pi-sanje, Romana Novak. Trenutno kot avtorica člankov ter z idejami in pomočjo pri urejanju sodeluje pri so-ustvarjanju lokalnega časopisa, veliko pa tudi nasto-pa s svojimi pesmimi. Je zelo čustvena in pesmi reci-tira na doživet način. Lahko se samo usedeš, poslu-šaš in začutil boš Romano.Živka Komac nam je predstavila svoje knjige in nam delček pesmi o svoji materi tudi prebrala. Ana Toič pa nam je pokazala knjigo, ki jo je napisa-la in ki govori o njenih šolskih dneh, ko je bila še mla-da učiteljica. Za konec pa še zanimiva pesnica in igralka Lavra Po-plašen. Navdušila me je s Cankarjevo črtico Skode-lica kave.Celotno zgodbo naših literatov je s kitaro spremlja-la Vladimira Klun.Upam, da sem vam vsaj malo predstavila naše ustvarjalce iz Kočevja.

Gaja Tanko, OŠ Zbora odposlancev Kočevje

bralna priznanja na Oš Ljubo šercerVsi bi se verjetno strinjali, da je danes v družbi zna-nja (dobro in koristno) branje postalo pomemb-nejše kot kdajkoli. Dober dokaz tega so učenci OŠ Ljubo Šercer, ki so v četrtek, 7. 6. 2012, zaključili celoletni program bralne značke, (tudi) na nekoli-ko drugačen način.Zjutraj se je 17 učencev, ki so prebrali predpisane knjige za bralno značko, zbralo v veliki učilnici in kmalu zatem se je dogodek začel. Prišla sta gosta, kantavtor Žiga Bižal in pesnica Romana Novak. Ži-ga je s seboj prinesel poln kovček glasbil in pripra-vil zanimivo glasbeno delavnico, kjer se je skupno pelo, plesalo in igralo na najrazličnejše glasbene inštrumente. Na koncu je prijel v roke kitaro in iz-polnjeval različne glasbene želje. Romana pa je za zaključek vsakemu učencu razdelila bralna prizna-nja in knjižne nagrade. Učenci so tako preživeli lep dan.


Ustvarjalni učenciKako zelo pomembna je umetnost za otroke s po-sebnimi potrebami se dodobra zavedajo na OŠ Ljubo Šercer in tisti, ki jim pri tem pomagajo. V Knjižnici Kočevje je namreč od 15. maja do 14. ju-nija potekala razstava skulptur in slik živali, ki so jih učenci iz omenjene šole ustvarili pri pouku inte-resnih dejavnosti in podaljšanega bivanja.

Razstava je izžarevala veliko ustvarjalne energi-je in pozitivnega odnosa do narave in likovnega ustvarjanja učencev. Pomen tovrstnega izraža-nja je za učence s posebnimi potrebami (zelo) ve-lik, saj so to področja, na katerih so močnejši, po-leg tega tudi vplivajo na njihov celostni razvoj. Kot je povedala učiteljica šole Irena Košorog, je njen glavni namen zdaj že tradicionalne razstave po-leg seveda ustvarjanja učencev tudi predstavitev in promocija šole. Po razstavi se izdelki namreč vr-nejo nazaj na šolo, z njimi jo okrasijo, ob posebnih priložnostih izdelke tudi darujejo sponzorjem in pokroviteljem, ostale pa učenci ob koncu šolske-ga leta odnesejo domov.


Tekmovanje v malem nogometu V mesecu aprilu smo na Osnovni šoli Fara organizirali tradicionalni turnir v malem nogometu, kjer sta poleg naše šole sodelovali še šoli iz Broda na Kolpi in Ravne Gore. S šolama sodelujemo že vrsto let. Vsako leto poteka jesenski turnir v Ravni Gori, spomladanski pa na Fari in na Brodu. Ker so vse tri šo-le manjše po številu učencev, so v igro vključeni skoraj vsi fantje iz višjih razredov. Na turnirju v Fari je zmagala ekipa iz Ravne Gore. Na turnirju, ki se je odvijal 24. maja na Brodu, je zopet zmagala ekipa iz Ravne Gore, sledila ji je ekipa iz Fare, tretje mesto pa so osvojili fantje z Broda na Kolpi. Prihodnje šol-sko leto praznuje šola v Ravni Gori 150 let delovanja in vsi se že veselimo turnirja, ki bo potekal v luči tega praznovanja. Zapisala: Darja Remih

sko igro Fiks-niks in Ugani, kaj se skriva v košu, kjer je moral obiskovalec z otipom ugotoviti, kateri predmet iz davne prete-klosti se skriva v krošnjarskem košu in čemu so ga uporabljali. Obiskovalci so lahko izbirali med nagradami – turistič-nimi spominki –, ki so jih izdelali učen-ci, ali pa med dobrotami, ki jih je ponuja-la stojnica: piškotki, suho sadje, ovčji sir in pehtranova potica.Stojnica si je prislužila priznanje obisko-valcev Mercatorjevega centra: izbrali so jo za najlepšo stojnico na turistični tržnici.

Geraldine Frbežar, mentorica turističnega krožka


Kočevski lokostrelci nadaljujejo z uspehiPrvi vikend v juniju je bil ponov-no zelo aktiven za naše loko-strelce. V soboto, 2. junija, so se udeležili tekmovanja za Sloven-ski pokal v Arrowheadu 12 + 12 in bili zelo uspešni: Prvo mesto je dosegla Sara Besal, druga je bila Katja Murn, tretje mesto sta dosegla Ljubo Kravanja in Janez Marinč, peto mesto: Matjaž Ciglič,

Jurij Kravanja in Albin Likar ter šesto mesto Rajko Hren.V nedeljo, 3. junija, pa so lokostrelci streljali v Logatcu, in sicer tekmo za 3D pokal. Tudi tokrat so bili uspešni: Ljubo Kravanja in Andrej Colnar sta dosegla tretje mesto, Rajko Hren sed-mo in Marko Kotar osmo mesto. Čestitke vsem!

Lokostrelski klub Orelfoto: arhiv lokostrelskega kluba

Najmlajši lokostrelci ponovno odlični - lokostrelsko zunanje državno prvenstvo osnovnih in srednjih šolV soboto, 19. maja, so se v Gor-njem Gradu na lokostrelskem zunanjem državnem prvenstvu pomerili učenci in dijaki sloven-skih šol. Med njimi so tekmova-li tudi naši mladi lokostrelci, ki so v močni konkurenci ponovno odlično zastopali svoje šole. Za SŠ Kočevje je Rok Komljen dosegel drugo mesto. Za OŠ Zbora Odposlancev so tekmovali: Kaja Križ, ki je bila druga, Katja Murn in Andrej Šte-fanič, ki sta bila tretja ter Sara Besal, ki je bila peta. Za OŠ ob Rinži so tekmovali: Pa-trik Nik Turk - sedmo mesto, Ma-tic Žagar - dvanajsto in Matjaž Ciglič - devetnajsto mesto. Čestitke vsem!

Mažorete zakorakale proti FrancijiV nedeljo, 3. junija 2012, je bilo v športni dvorani Kočevje čutiti ples, glasbo in tekmovalni duh deklet, ki so s palico izvajale najrazličnejše plesne trike in se borile za vstopni-co na 16. Evropsko prvenstvo ma-žoret, ki bo potekalo od 5. do 7. ok-tobra v Franciji, v mestu Selestat.

Zveza NBTA Slovenije (Zveza društev ma-žoretne in twirling tehnike Slovenije) je v skupni organizaciji mažoretno-plesne sekcije KUD-a GODBA Kočevje v kočevski športni dvorani pripravila kvalifikacije ma-žoret, ki so svoje plesno znanje pokazale pred sodnicama. Kvalifikacije so bile na-menjene skupinam in posameznicam, da si zagotovijo zadostno število točk, ki bi jih popeljale na evropsko prvenstvo. Sodnici sta z budnim očesom opazovali 12 tekmo-valnih točk iz različnih kategorij, med nji-mi 6 skupin, 4 solistke in 2 dueta. Kvalifi-cirale so se tri skupine, tri solo plesalke in duet − dve skupini iz Ribnice in ena skupi-na s tremi solistkami in duetom iz Kočevja.Ribničanke so v kategoriji Accessories corps, kjer je potrebna izvirnost zgodbe, ples z rekviziti in enakost plesalk, navdu-šile z obema skupinama. Mlajša skupi-na, Accesories corps juvenile, je v zgodbi predstavljala trenutno aktualno nogome-tno prvenstvo in nogometaše. S plesom, palicami in različnimi rekviziti so prikaza-le zelo napeto nogometno tekmo med dve-ma ekipama. Tudi rdeči kartoni niso manj-kali. Vendar pa so dekleta na koncu doka-zala, da je zmaga lahko zelo sladka.Starejša skupina, Accessories corps seni-or, pa je na Zemljo pripeljala nezemljane, ki hočejo ljudem na Zemlji dokazati, da jim kljub njihovemu nenavadnemu videzu ne želijo nič žalega, pravzaprav bi radi posta-li njihovi prijatelji.Dekleta iz Ribnice so se na kvalifikacije poleg različnih nastopov doma in po Slo-veniji pripravljale celo šolsko leto. In njihov trud je bil v nedeljo poplačan. Obe skupi-ni sta se kvalificirali na evropsko prven-stvo. Oktobra potuje 45 ribniških mažoret skupaj s predsednico društva Tino Jurko-vič in navijači v Francijo. Mentorice in ko-reografinje skupin, Sabina Ivančič (neze-mljani) ter Jana Rus in Anja Pajnič (nogo-metaši) po kvalifikacijah v Kočevju niso mogle skrivati navdušenja. Kot pravijo, je za njih to le potrditev za trdo delo ter za-gon za nadaljnje treninge, ki jih še čakajo do oktobra. Konec avgusta bodo Ribničanke vikend preživele v Fari na pripravah na evropsko prvenstvo, kjer bodo predvsem trenirale, malo pa se bodo tudi zabavale in družile. Kajti pravijo, da je tudi prijateljstvo med njimi tisto, ki skupini dela uspešni.Vsem dekletom, ribniškim in kočevskim, želimo čim manj naporne treninge do ok-tobra in seveda uspešno na 16. Evrop-skem prvenstvu mažoret v Franciji. Vive la France!!!!

Tekst: jana Rus

Rod svobodnega risa se intenzivno pripravlja na poletni taborKočevski taborniki se bomo odpra-vili na poletni tabor v Dol, in sicer 14. 7., kjer bomo do 24. 7. 2012. Tabor bo trajal 10 dni in da bo po-tekalo tako, kot si je zamislila naša načelnica Marja, smo morali v orga-nizacijo vložiti veliko truda. Na se-stankih smo se veliko pogovarjali o pripravi tabora in tako smo tudi mo-rali sprejeti različne naloge. Vodniki smo dobili zelo različne naloge, kot na primer: izdelava splava, različne igre na suhem in v vodi, nekateri vo-dniki skrbijo tudi za družabne veče-re, ki bodo potekali ob taborniškem ognju s spremljavo harmonike in ki-tare. Vsi člani društva se zelo trudi-mo, da bi to taborjenje izpeljali kot je treba in zato že pridno pripravlja-mo opremo in vse potrebne reči. V prejšnjih mesecih smo si pripravili taborni prostor, pregledali opremo ter kupili nekaj drobnarij, ki nam bodo še zelo prav prišle. Jaz in osta-li vodniki smo v petek, 8. 6. 2012, pripravili potrebni material, ki ga bomo potrebovali pri postavitvi ta-bora, izdelovanju splava ter vhoda v tabor. Medtem ko smo vodniki de-lali, nam je starešina Emil pripravil malico. Po končanem delu smo po-malicali ter se dogovorili za nadalj-nje priprave za naš poletni tabor, ki ga vsi zelo pričakujemo. V upanju mislim, da bo z našim delom zado-voljna tudi naša načelnica Marja.

Gašper Šolaja

Visoka uvrstitev Oš Ob Rinži v razvrstitvi šahovskih krožkov pri šahovski zvezi slovenijeŠahovska zveza Slovenije poleg or-ganizacije šahovskih tekmovanj vo-di tudi evidenco o uspešnosti osnov-nošolskih šahovskih krožkov. Osnova za točkovanje krožkov so prav osnov-nošolska šahovska tekmovanja, upo-števa pa se še nekaj drugih elemen-tov, kot je to zapisano v pravilniku. Osnovna šola Ob Rinži iz Kočevja je v tem točkovanju osvojila odlično 7. mesto med 225 osnovnimi šolami.Največji prispevek k temu rezultatu predstavlja 5. mesto ekipe deklic na državnem osnovnošolskem prven-stvu do 12 let v Postojni. Deklice so nastopile v sestavi Maruša GREGO-

RIČ, Drea KURTALJ, Alenka MAVRIN in Sara DJURIČIČ, s tem uspehom pa so prispevale 21 točk od skupaj 83, kar je zadostovalo za že omenjeno sedmo mesto v seštevku sezone.Po 12 točk sta prispevali ekipi dečkov (Domen DJURIČIČ, Vasja AĆIMOVIĆ, Sergej AĆIMOVIĆ, Kim PAJNIČ, Alen-ka MAVRIN, Klemen LAVRIČ, Nik PAJ-NIČ) in deklic (Sara DJURIČIČ, Patri-cija DELAČ, Drea KURTALJ, Petra ŠU-ŠTERŠIČ) na državnem prvenstvu do 15 let v Gorišnici, obe ekipi sta osvo-jili osmo mesto, tri točke pa še dečki na DP v Postojni za uvrstitev v sredi-no lestvice (Vasja AĆIMOVIĆ, Sergej AĆIMOVIĆ, Urban ŠERCER, Tian KO-RITNIK, Vita VIRANT). Ostale točke so prispevali rezultati posameznikov na državnem osnov-nošolskem prvenstvu v Šentjurju pri Celju (Domen DJURIČIČ, Vasja AĆI-MOVIĆ, Drea KURTALJ, Sergej AĆI-MOVIĆ, Patricija DELAČ) in na klub-skem mladinskem državnem prven-stvu v pospešenem šahu na Debelem Rtiču (Domen DJURIČIČ, Vasja AĆI-

MOVIĆ, Drea KURTALJ, Sergej AĆI-MOVIĆ), pa tudi delovanje samega krožka na šoli. Krožek v prvi triadi vo-di Sašo BALOVSKI, s starejšimi učen-ci pa delam Tomaž COKAN.Na osnovnošolskih tekmovanjih so pri spremstvu in vodenju ekip po-magali Dejan AĆIMOVIĆ, Žiga VOLF, Alenka JALOVEC in Saša DELAČ, pri šahovskem izobraževanju naših tek-movalcev pa gre seveda neprecenlji-va zasluga odlični šahovski šoli Šaho-vskega društva Kočevje (Robert KO-LARIČ, Špela KOLARIČ, Jure ZORKO, Igor BAJO, Dejan AĆIMOVIĆ).Vsem naštetim se, kot vodja šolskega tekmovalnega šaha, iskreno zahva-ljujem. Za podporo se zahvaljujem tu-di aktivu športne vzgoje na šoli (Bran-ko DEKLEVA, koordinator šaha, Bran-ka RAJNER, vodja aktiva), ravnatelji-ci in pomočnici ravnateljice in ne na-zadnje tudi vsem staršem naših tek-movalcev, ki so nastopanju za šolo na šahovskih tekmovanjih žrtvovali mar-sikatero soboto ali nedeljo.

T. cokan, OŠ Ob Rinži.


šPorT, Ples, rekreacija ...

Marko Kastelic s.p., Deskova vas 23, 8342 Stari trg ob KolpiGSM: 031/289-507

•SPLOŠNA IN ZAKLJUČNADELA VGRADBENIŠTVU

•IZDELAVAFASAD

•POLAGANJEKERAMIKE,ROBNIKOV, NARAVNEGAINUMETNEGAKAMNA

•ZIDARSKADELA(zidanje,ometavanje,...)

ZIDARSTVO

CELOVITE RAČUNOVODSKE STORITVE:• s.p.• d.o.o.• društva

GRADEL d.n.o.Roška c. 9, 1330 KočevjeT: 01/895 02 05 M: 041/505 [email protected]

ADMINISTRATIVNE STORITVE

Ne glede na to, ali o podjetništvu šele razmišljate, ali pa ste že uveljavljen podjetnik, nas pokličite in prepričali se boste, da smo pravi računovodski servis za vas.

WWW.BLESK2.SI

TONE POGORELECBLESK 2 D.O.O.BUKOVICA 21310 RIBNICA

TEL 01 836 99 33GSM 031 64 71 88GSM 051 33 48 26

IN K2.SI

• FASADERSTVO• SLIKOPLESKARSTVO• POLAGANJE TALNIH OBLOG• ČISTILNI SERVIS

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE(STIROPOR, VOLNA)Brezplačna izdelava barvne študije objekta. Poskrbimoza pridobitev do 25% nepovratnih sredstev (EKO sklad).

IZOLACIJA PODSTREŠJASLIKOPLESKARSKA DELABarvanje fasad, napuščev, montaža mavčnih plošč.

POLAGANJE VSEH VRST PODOVParket, laminat, PVC.

VSE VRSTE ČIŠČENJAGeneralna, tedenska, globinsko čiščenje preprog.

KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJET: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

IZDELOVANJE, PRODAJAIN MONTAŽAOKENSKIH SENČIL

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE,PLISE, PANELNEŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJEROLOJI: RAVNI, GUBANISCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE

KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOČEVJET: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET

IZDELOVANJE, PRODAJAIN MONTAŽAOKENSKIH SENČIL

TEHNIČNE ZAVESE: LAMELNE,PLISE, PANELNEŽALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJEROLOJI: RAVNI, GUBANISCREEN IN SOLTIS SENČILA, TENDE

T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 I IVAN.KLUN@SIOL:NETK

ilt s

enči

la, B

rigi

ta k

lun

s.p.

, Pod

gors

ka u

l. 11

, Koč

evje

kaM odnesTi Pokvarjen FoToaParaTMoj je že dolgo sporočal, da so polni baterijski vložki, s katerimi sem naredila največ 30 foto-grafij, prazni, po dodatnih treh, štirih posnetkih, pa se je aparat izklopil sam. Tu in tam sem ga še lahko nahecala za kakšnega, a za posnetke, kakršne je v ravno pravem trenutku potrebno za-beležiti ob določenih priložno-stih, se na fotoaparat nisem več mogla zanesti.

Fotograf Bojan iz Ateljeja Iris v Ko-čevju me je napotil na pooblašče-ni servis 3A v Ljubljani. Fotoaparat so vzeli v analizo, na podlagi katere bi ugotovili poškodbe in podali stro-škovno oceno. Za to osnovno stori-tev, ki jo plačate, tudi če se za popra-vilo aparata zaradi (pre)visoke cene ne odločite, so pojasnili, zaračunajo 10.- evrov.

Po nekaj dneh, ko sem se slišala s serviserjem in sem lahko prišla po svoj Canon, mi je ta razložil, da na-pak, ki sem mu jih omenjala, ni od-kril, je pa očistil kontakte ter ne-kaj dni zapored preskušal porabo baterij, za katere fotoaparat še da-nes ni javil, da so prazne. Ob prevze-mu sem, zadovoljna seveda, porav-nala 10.- evrov in si rekla, da o do-bri izkušnji povem naprej. Dejstvo je namreč, da zunaj v Evropi ne bi pri-šli tako poceni mimo blagajne. Dru-go pa, kar NI zanemarljivo, je pošte-nje slovenskih delovnih ljudi – servi-serji v tujini igrajo na strankino ne-poznavanje in znesku informativne-ga pregleda večkrat kot ne dodajo še stroške popravil, ki jih niso opravlja-li. Resnično, če samo vzamemo Lju-bljano kot merilo slovenske pošteno-sti, ki so jo pred nekaj leti po anke-ti Reader's Digesta spoznali za naj-bolj pošteno mesto na svetu, lahko v istem dihu tudi sama podam zaklju-ček, da smo v Sloveniji navadni ljudje v primerjavi s tako čislano Evropo, še najbolj pošteni! Eden od 1. junija do-živetih dokazov je ravno doslednost osebja servisa 3A do svojih strank. (Pa naj še kdo reče, da je pri nas v razsulu popolnoma vse!!) Zato na tem mestu še javna pohvala, ki sem jo osebju že izrekla ob prevzemu. In če se boste sami kdaj znašli v zaga-ti s svojim fotoaparatom, toplo pri-poročam obisk v Ljubljani – naslov je v imeniku.

Romana Novak

TranziT / Prevoz TovoraVse se začne pri transportu, saj je ta gi-balo vsega, kar vsakodnevno potrebu-jemo za opravljanje potreb. Poglejmo le pri sebi – s svojim osebnim avtomo-bilom dostavljamo nakupljeno v trgovi-ni na dom.• Transport, ki se uporablja za lastne

potrebe: dovoljen je za voznike B ka-tegorije – vozimo lahko prikolico, ka-tere omejitev hitrosti je 80 km/h. V primerih, ko imata osebni avtomobil in prikolica vgrajen varnostni sistem ESP, je dovoljena hitrost 100 km/h.

Zelo pomembno je, da v HOMOLOGA-CIJSKEM KARTONČKU preberemo po-datke o našem avtomobilu. Tu so nave-dene vse vrednosti, po katerih se ori-entiramo, kaj lahko prevažamo in koli-kšna je dovoljena teža prevažanega. A si na samem začetku lahko pomagamo tudi s tem, da primerjamo težo osebne-ga avtomobila, ki mora biti vsaj še en-krat težja od naložene prikolice.

OpOzORIlO: vožnja prikolice zahteva voznika, ki se zaveda zadaj pripetega to-vora ter da 'akrobacije' z avtomo-bilom odpadejo!!!• Dostava je povezana s preskrbo

vseh inštitucij, ki jih uporabljamo dan na dan. Ta se vrši s tovornimi vo-zili s skupno težo do 7500 kg. Tovor-na vozila so majhna in moč motorja je zelo velika, njihova končna hitrost je zakonsko dovoljena 80/90 ter je označena z nalepko, ki se nahaja na vozilu zadaj levo. Do težav prihaja, kadar je odstranjena blokada naj-večje hitrosti, kadar voznik ne pozna svojega tovornega vozila in kadar uporablja stopalke po načinu 'kick down funkcije', saj se v takih prime-rih kaj hitro začne vožnja čez polno črto ter gostovanje na nasprotnem voznem pasu.

• Nad 7500 kg je razred najmočnej-ših vozil, ki se uporabljajo v razne namene. V slednjih MORA VOZNIK PODROBNO POZNATI SVOJE VOZI-LO, ker v njem prebije več časa kot doma. Če uporablja zgoraj omenjeni trik in je prepričan v svojo superior-nost s tem, ko sedi 2 metra višje nad ostalimi vozniki, smo lahko prepri-čani, da ta voznik ni kos svojemu je-klenemu 'prijatelju'.

Zelo sta pomembni LOGISTIKA IN OR-GANIZACIJA. Oba dejavnika pa morata biti med seboj tudi usklajena. Obeh se ne da izvajati na silo: npr. VOŽNJA NA TEMPOMAT, MOBITEL V ROKI …

Pamet v roke, torej, treznost v glavo in srečno vožnjo v vsaki obliki transporta, v vsaki obliki tranzita.

Matjaž Bregar

uPoraba varnosTneGa PasuV policiji si prizadevamo, da bi čim več voznikov in potnikov v vozilih uporabljalo varnostni pas. Pri najhujših prometnih ne-srečah vedno znova ugotavljamo, da bi bile lahko poškodbe udeležencev v prometni nesreči bistveno manjše, če bi bili vo-zniki in potniki v vozilu pripeti z varnostnim pasom.

Vsi se namreč premalo zaveda-mo, da je varnostni pas vez z ži-vljenjem. Še vedno premalo ude-ležencev v cestnem prometu uporablja varnostni pas in so pri-pravljeni tvegati tudi svoje življe-nje, ker vozijo nepripeti. Varnostni pas je namreč še vedno najučin-kovitejša naprava za zaščito po-tnikov v vozilih.

Pripenjanje z varnostnim pasom je opredeljeno v Zakonu o pravilih v cestnem prometu, ta v 33. čle-nu določa, da morajo biti med vo-žnjo vsi v vozilu, torej voznik in po-tniki, pripeti z varnostnim pasom. Globa za kršitev omenjenega čle-na znaša 120 EUR. Varnostnega pasu pa ni treba uporabljati ose-bi, ki z veljavnim zdravniškim po-trdilom dokaže, da zaradi zdra-vstvenih razlogov ne more upora-bljati varnostnega pasu.

Posebno pozornost pa velja na-meniti prevozu otrok v vozilih. Edina dobra rešitev je namesti-tev otroškega varnostnega sede-ža, kar pa je le prvi korak pri za-gotavljanju varnosti otroka. Pri nakupu sedeža moramo biti po-zorni, da ta ustreza starosti in te-ži otroka. Pomembno je tudi pre-veriti, ali ima proizvajalec avtomo-bila kakšne zahteve za varnostni sedež, saj se vse vrste varnostnih sedežev ne dajo pravilno pritrdi-ti v vsako vozilo. Po nakupu var-nostnega sedeža moramo naj-prej poskrbeti, da varnostni se-dež v vozilo namestimo čvrsto in

po navodilih proizvajalca. Nato pa še poskrbimo, da otroka med vožnjo v vozilu vedno pripnemo v varnostni sedež. Nikoli ne sme-mo dopustiti, da se otrok pripne sam, temveč to storimo mi ali pa se vsaj prepričamo, da se je otrok pravilno pripel v varnostni sedež.

Posebej pozorni moramo biti pri vožnji dojenčkov do desetega me-seca starosti. Za njih uporablja-mo varnostne sedeže z oznako »0+«. Sedež moramo vedno v vo-zilo postaviti tako, da je dojenček v času vožnje s hrbtom obrnjen v smer vožnje. To je pomembno za-to, ker je večina trkov v prometu t. i. čelnih trkov in takrat otrok s ce-lim telesom pritisne v naslonjalo sedeža. Če bi bil obrnjen v smer vožnje, bi zaradi nesorazmerno velike teže glave lahko prišlo do hudih poškodb vratne hrbtenice. Sedež običajno namestimo na zadnji sedež, lahko pa ga name-stimo tudi na prednji sedež v vo-zilu. V tem primeru moramo, če je v vozilu vgrajen varnostni meh, te-ga obvezno začasno izključiti.

Za konec naj še opozorimo na na-pake pri uporabi varnostnih sede-žev, ki jih policisti najbolj pogosto opazimo pri svojem delu. Pred-vsem gre za to, da so varnostni sedeži mnogokrat nepravilno pri-peti v vozilo, da sedež ne ustre-za otrokovi višini, starosti in teži, ter da otrok v varnostnem sedežu ni pravilno pripet ali pa se, še pre-den se vozilo ustavi, sam odpne.

VARNOSTNI PAS − PRIPNI SVOjE ŽIVLjENjVodji policijskih okolišev PP Kočevje:

Marjan Ferko in Boštjan Rückl


Policija sveTuje

sPreGledani DRAGULJČKI


Modri PlaneTPlanirana nerabnost izdelkov široke porabe Pogosto se dogaja, da se delovni pripomoček, ki smo ga kupili pred kratkim in smo ga le nekajkrat uporabili, pokvari. Še vedno je videti povsem brezhiben, skoraj nov. Imamo tudi priložena navodila za delo in embalažo, v kateri je bil shranjen ob nakupu. Tudi znamka iz-delka ne daje zadostne garancije za brezhibno delovanje, ravno tako ne država proizvajalka. Moje tovrstne izkušnje so vezane na vrtne nitne kosilnice, Romana je začudena nad tiskal-niki, ki se kvarijo drug za drugim, Boris dobi napad besa ob spominu na žarnice H4, ki jih je nekaj časa menjeval pogostejše kot liste na namiznem koledarju, Tatjana z žalostjo gleda svoj novi pralni stroj, ki je ravno preživel enoletno garancijo in je sedaj odpovedal, čeprav ni bil vzrok v trdi vodi in vodnem kamnu. Marku je odpovedala mikrovalovna pečica teden dni po tistem, ko jo je pripeljal iz Nemčije. Edvard Šilc

servisTak aparat navadno odnesemo na servis, kjer nam pogosto povedo, da je popravilo zahtevno in bi bilo verjetno držaje, kot je vrednost prine-senega izdelka. Doživel sem tudi razlago, da se take okvare ne da odpraviti, čeprav je izpadla le varovalka (zagozda) na vztrajniku. Ob vztrajanju, da se 'kajlica' vendar menja kot rezervni del, mi je serviser pokazal, kako je v tem primeru vpre-šana na vztrajnik, kot bi bilo namenoma nareje-no, da se pokvari in okvare ni mogoče odpraviti.V nekaterih državah (moja izkušnja je v Italiji) je to urejeno še slabše. Ob sprejemu v servis vas obvestijo, da je vsak poseg v aparat obremenjen s fiksno ceno (pavšalom) 15-30 evrov, sam po-seg pa je navadno 80 do 150 evrov, medtem ko nova naprava stane precej manj. Tako nas pro-dajalci, pri nas ali v tujini, po tej razlagi prepriču-jejo, naj kupimo nov izdelek, ker imajo sedaj rav-no novo izboljšano serijo, akcijsko ponudbo ali možnost obročnega plačila brez obresti. Stari izdelek, ki ima morda leto ali dve uporabe, tako roma v smeti in ob tem se ne moremo izo-gniti vprašanju o tem, da se tako zelo hitro veča količina odpadka, ki ne koristi nikomur, le one-snažuje naše okolje. Komu to koristi? Proizvajal-cem, ki se jim trg tako ne zasiti in zato v omenje-ne izdelke, kot so žarnice, tiskalniki, čevlji, naj-lonke, sesalci za prah in vrsto drugih, prilagodijo tako, da odpovedo (pre)kmalu po nakupu.Morda je s tem bolj jasno lansko prizadevanje, da bi v Sloveniji odpravili najmanj 12-mesečne garancije z izgovori, da v EU nimajo tako dolgih jamstev. Zveza potrošnikov Slovenije je izposta-vila dejstvo, zakaj bi pri nas boljšo urejenost za-menjali za slabšo, če gledamo skozi očala po-trošnika in uporabnika. Zaenkrat se je standard ohranil, a kmalu bomo verjetno ponovno spre-mljali predloge o uskladitvi jamstev z zahodno Evropo. Koliko je tu laži in manipulacij. Španska televizija je o tem posnela dokumentar-ni film, (El documental – Comprar, tirat,comprar, El documental, ki je bil preveden v večino evrop-skih jezikov (žal ne v slovenščino), ki pa so ga pred dnevi umaknili z vseh spletnih strani in ta-ko ne morem zapisati, kje lahko dobite več in-formacij.

GuMeŽe nekaj let lobisti želijo dopolniti zakone o ob-vezni opremi vozili tako, da pnevmatike na vozi-lih ne bi smele biti starejše od petih let. Za po-jasnilo prepisujem del članka iz Moto magazina (http://www.moto-magazin.si/nasveti/ali-je-sta-rost-pnevmatik-pomembna/). Nacionalno zdru-ženje distributerjev avtoplaščev NTDA v Veliki Britaniji in Zveza nemške gumarske industrije tr-dita, da se pnevmatike lahko prodajajo 5 let po

datumu proizvodnje. Japonsko gumarsko zdru-ženje (JAMTA) pa priporoča menjavo gum, ki so starejše od 10 let. Temu se pridružujejo tudi ve-čji proizvajalci pnevmatik, medtem ko proizva-jalci avtomobilov priporočajo menjavo pnevma-tik po 6 letih. Dejstvo pa je (iz istega članka), da ni znanih znanstvenih oziroma tehničnih podat-kov, na podlagi katerih bi ugotavljali oziroma do-ločali specifično najvišjo starostno mejo za nove nerabljene pnevmatike za potniška in lahka to-vorna vozila. V Avto magazinu (sestavni del je tu-di Moto magazin) so se že nekajkrat oglasili tu-di zoper trditev boljšega oprijema zimskih pnev-matik na cestišče, ko se temperatura zniža pod sedem oziroma pet stopinj Celzija. S testi so do-kazali, da je zavorna pot pri nizkih temperaturah krajša, če so na vozilih letne pnevmatike, kot pa če so zimske. Kljub temu pred vsako zimo pre-biramo mnenja strokovnjakov o nujnosti zame-njave letnih gum za zimske, če želimo biti na ce-sti varni. Zimske gume boljše rezultate kažejo le v pravih zimskih razmerah (sneg in led na vozi-šču). Zakaj proizvajalci pnevmatik zavajajo, je na dlani. Zaradi svojih dobičkov. Pri tem se polnijo odlagališča smeti s starimi pnevmatikami, ki so po videzu še uporabne, saj imajo dovolj globoke utore za odvajanje vode (profila), saj so prevozile le nekaj deset tisoč kilometrov.Pri gumah ni mogoče vzpostaviti enakega siste-ma kontrolirane nerabnosti izdelka, ker se vsa-ko leto delajo testi pnevmatik, kjer je pomemb-na postavka tudi obraba tekalne površine. Zara-di različnih rezultatov teh testov smo prišli tudi do dvoma, da za njimi ne stojijo povsem nevtral-ne institucije, tako da se mnogi nanje ne zane-sejo. Poleg tega imajo vulkanizerji precej znanja in izkušenj o pnevmatikah in te izkušnje se kaže-jo tudi v večji prodaji pnevmatik, ki niso prvouvr-ščene na testih.Ker smo tako že zajadrali v avtomobilske vode, je potrebno dodati, da je želja proizvajalcev vozil, da bi lastniki svoje jeklene konjičke po desetletni uporabi odpeljali na deponije. O tem je pred krat-kim pisal tudi novinar Avto magazina Vinko Ke-renc, ki je ugotovil, da je marsikakšno vozilo po desetih letih takšno, kot bi ravno prišlo iz prodaj-nega salona. Veliko lastnikov v vozilu vidi mnogo več kot prevozno sredstvo in mu namenjajo veli-ko skrbi, vzdrževanja in truda. Pri posameznikih se zaznava celo odvisnost od urejenega in ne-govanega vozila. Pred desetletji je vozilo zob ča-sa nagrizel do te mere, da so se pokazali rjasti madeži ali celo luknje, česar danes ni, saj proi-zvajalci večinoma dajejo 12 letno jamstvo pro-ti prerjavenju. Torej lahko ugotovimo, da je avtomobilski pro-dajni trg visoko osveščen. Skoraj vsak časopis ima tudi avtomobilsko rubriko, obstajajo speci-

alizirane avtomobilske revije in televizijske od-daje. Velikokrat se mi zdi, da jim res posvečamo preveč pozornosti. Rezultat tega je dejstvo, da mnogi kupci ali opazovalci, ki pridejo v prodajni avto salon, vedo več od prodajalca, čeprav tu-di prodajalci skrbno gradijo svoje znanje. Morda niste vedeli, a zastopništvo določene avtomo-bilske znamke zagotovi svojim prodajalcem vse potrebno znanje, vključno s praktičnimi preizku-si z lastnimi vozili in tudi vozili konkurence. Torej je samo visoka osveščenost kupcev pogoj, da se izognemo nameramproizvajalcev in trgovcev, da prodajajo izdelke, ki imajo vgrajeno planirano nerabnost in jih lahko menjamo kot spodnje perilo. To o spodnjem perilu sem pobral od Marjana Vračka, ki je v Gunessovi knjigi rekordov vpisan kot izdelovalec najmanjšega avtomobila. Kadar smo se šalili, je vedno povzel, da ona enkrat le-tno zamenja 'gate', če je to potrebno ali pa ne ...

obrniMo uvodČe bi skrbno prebral vse o nitnih kosilnicah, kot preberem o avtomobilih, bi ob obisku prodajalne natančno vedel, kaj je uporabno. Vsiljevanje tr-govca bi zavrnil nekako takole: „Vem ponujate mi izdelek proizvajalca X, ki se je med testom v re-viji Y pokvari.“ Romana bi povedala, da tiskalni-ka tega proizvajalca ne bi vzela. Borisa je odre-šil prijatelj Janez, ki mu je povedal, da kupuje žar-nice za avto le v Avtogemi, čeprav imajo enako znamko tudi v drugih prodajalnah, a očitno priha-ja tudi med izdelki iste blagovne znamke do raz-lik. Poleg tega pa je tudi izvedel, da je sprejeta di-rektiva, ki proizvajalce vozil obvezuje, da mora bi-ti luč dostopna tako, da žarnico lahko zamenja sam uporabnik in ne le servis s specialnim orod-jem ali celo odstranitvijo odbijača, ki ga ni moč nikoli več spraviti nazaj v stopinjo, kot to naredijo ob montaži v tovarni. Tatjana je našla 'fušarja', ki ji bo poceni popravil prvi pralni stroj, ki ga ni zavr-gla. Marko pa se je odločil za zdrav način življenja in ne bo potreboval več mikrovalovke.

Sponzor rubrike Modri planet jeMELAMIN d.d., Kočevje

»Stari izdelek, ki ima morda leto ali dve uporabe, roma v smeti in ob tem se ne moremo izogniti vprašanju o tem, da se tako zelo hitro veča količina odpadka, ki ne koristi nikomur, le onesnažu-je naše okolje.«

bereMo, PrebiraMo ...

o poti iz alkoholnega peklaUtopljene sanje Katarine Nadrag je iskre-na izpoved nekoga, ki je od rane mladosti zaznamovan zaradi zasvojenosti nekoga drugega. Svojega očeta alkoholika.

Ves čas knjige, katere vsebino sem pogoltnil v pi-člih petih urah, sem imel občutek, kot da stojim ob Sori – reki, ki se vije in jo spremlja skozi pripo-ved tako kot njena nesreča – ter opazujem osebo, ki se utaplja in se skuša rešiti. Otepa se na vse kriplje in se trudi obdržati nad gladino. Nikjer pa nikogar, ki bi ji pomolil vejo, da bi se je lahko okle-nila in izplavala iz mrzle deroče vode, iz vrtinca, v katerem se je znašla.Alkohol in odvisnost od njega sta le prvi krog pe-kla, v katerem izgoreva mlada nedolžna, otroška duša. Z očetovo odločitvijo, da se bo alkohola za vselej otresel, se njena agonija šele prične. Kaj kmalu si namreč najde novo obsesijo- tako kot večina alkoholikov. Le da se nekateri lotijo pov-sem nedolžnih ‘hobijev’ in da so ti samo njihovi. Njen oče pa je vanj potegnil vso družino, s čimer je le podaljševal trpljenje vseh. Predvsem male Ka-tarince, prežete s krivdo in strahom pred maloda-ne vsem. Pred lastnimi željami, čustvi, srečo, ob-čutki in razkrinkanostjo. Vse skriva. Resnica ne sme priti na dan. Čeprav jo njen oče oznanja. A

njena resnica in resnica njenega očeta se razliku-jeta kot dan in noč.Branje ni prijetno. Še zdaleč ne. Težko in mukotr-pno je. Tako kot njeno čakanje na tisti dan v de-cembru, ki naj bi pomenil njeno rešitev. Prinese pa vse drugo. Boj za golo preživetje, soočenje z notranjimi in zunanjimi demoni, življenje ji prina-ša nove tegobe in krutosti brez primere. Tako od neznancev kot tudi od ljudi, ki naj bi ji pomagali, a le uveljavljajo svojo moč in prevlado.Iz knjige veje nemi krik. Klic na pomoč, ki izzve-ni, preden pride do kogarkoli. Čutiti je obup in ne-moč – sedaj mladega dekleta, skorajda ženske, nesprejete v družbi, okolici, v družini. Njen po-skus, da bi se izkopala iz živega blata, ki jo vedno bolj vleče vase, je jalov. Na verižico neuspehov na-niza novo perlo. Boj – saj ne vem, ali naj rečem za življenje ali z življenjem – pa kar traja in ji zadaja novih udarcev. Ranjena, poklapana in izmučena končno sreča človeka, ki bi ji bil pripravljen stati ob strani. Ki bi ji morda lahko pokazal pot k sreči.A ker ob sebi nikoli nikogar ni imela, ji tudi to predstavlja izziv. V sebi še vedno nosi temne sen-ce iz preteklosti, ki jo preganjajo tudi v sedanjo-sti. Kako sprejeti nekoga, ki jo končno sprejema takšno, kakršna je? Kako zaupati nekomu, ki si želi biti z njo? Kako mu zaupati, mu povedati re-snico o sebi, o tem, kar je doživljala, preživljala in preživela? Jo bo potem, ko in če mu pove, še ve-dno gledal na enak način ali jo bo, tako kot vsi do-slej, pustil samo in prepuščeno samo sebi?

Robert Kostadinoski

šala in Misli MesecaVIC NA RAČUN POLICISTOV

Zelo zavaljen policaj pride z avtomobi-lom pred vrtec, pa se tam ustavi, izstopi in budno opazuje okolico.Iz vrtca prihiti vzgojiteljica in vpraša policaja:»A otroka čakate?«Policaj ji odvrne:»Ne ne, ne, to mam jest od piva!«

MISLI MESECA:

Lastne napake se vidijo samo s tujimi očmi. (Kitajski pregovor)

Knjižnice so kot lekarne: veliko strupa, malo zdravil. (Premontral)

Franci Koncilija

šolska uraGre za nenavaden večer poezije, glasbe in sme-ha, ki se od preteklega leta v zasedbi tukaj živečih ustvarjalcev drugih narodnosti, pesnice in novi-narke Nede Galijaš, glasbenika Zorana Mosića ter scenarista in režiserja Nenada Muždeke, odvija po

dvoranah slovenskih literarno bralnih hramov. 23. maja so parodijo na pesniške večere, v kateri na šaljiv način interpretirajo poezijo – kako jo brati oziroma je ne brati, uprizorili v ljubljanski Knjižni-ci Bežigrad. Zamolčana gostja literarno glasbene-ga performensa Šolska ura, pesnica Romana No-vak iz Kočevja, se je nastopajočim pridružila iz vrst obiskovalcev. Z načinom svoje neposredne inter-pretacije je znova navdušila, sicer nad njenim na-stopom osuple, ljubljanske poslušalce.

B. Alexander K.fotografija: Barbara Vitez

Knjižnična mlakaV torek, 29. maja, smo se v igralnici Knjižnice Ko-čevje zbrali otroci vseh starosti, kjer je bila pred-stavljena pravljica Zakaj žaba nima las?, ki jo je spisal in interpretiral spodaj podpisani.

Nekaj več kot ducat otrok je s seboj pripeljalo tu-di svoje starše, ki so jim nagajali pri živahnem po-skakovanju, kot se za čisto prave žabice tudi spo-dobi, a kaj, ko starši tega ne razumej(m)o.Otroci so se, sodeč po povratnih informacijah nji-hovih staršev, zabavali, sam sem bil namreč pre-več vpet med branje in potenje, saj je bila to zame prva tovrstna izkušnja, sem pa slišal njihov hudo-mušni smeh ob prebiranih rimah, ki se pojavijo v pravljici, kar me je zelo razveselilo.Ko smo pravljico prebrali še enkrat, saj je nekaj otrok knjižnično stopnišče tako zdelalo, da so malce zamudili, in bi bilo prav nesramno od me-ne, če ne bi zgodbe prebral od začetka še zanje.»Hočemo žabe!« so skoraj v en glas vzkliknili, ko sem odložil list.»Le kje so izvedeli zanje, paglavčki mali?« sem po-mislil, a sem izdavil le: »Kakšne žabe nekaj?«Sprenevedanje ni uspelo. Zahtevali so žabe in jih tudi dobili. Kak teden prej sem se ustavil v ŠENT-u, pri gospe Tatjani Romih, ji predstavil svojo idejo, ona pa se je velikodušno odzvala, se takoj posve-tovala z gospo Mojco Turk o možnosti izdelave žab in se dogovorila, da jih bodo poskusili narediti.Izdelane žabe so bile naravnost prekrasne. ŠENT jih je podaril, jaz pa sem jih razdelil otrokom.Hvala tako Tatjani kot Mojci in pa seveda vsem so-delujočim v ŠENT-u. Zahvala gre tudi gospe Ne-venki Južnič za prijazen uvod, ne nazadnje pa tu-di osebi, ki mi je predstavitev pravljice sploh omo-gočila, direktorici Knjižnice Kočevje, gospe Ciri-li Pekica.

Robert Kostadinoski


Naj knjiga meseca maja in junijaPrav zanimivo je spremljati, kaj Kočevci bero. Po podatkih, ki nam jih vljudno posre-dujejo iz Knjižni-ce Kočevje, pred-njačijo doma-či, slovenski av-torji, na podro-čju otroškega in mladinskega leposlovja pa tuji. Na oddelku za odrasle je v preteklih dveh mesecih absoluten rekord branosti dosegla trilogija V ime-nu države, ki sta jo napisala avtorja Matej Šurc in Blaž Zgaga. V knjigi so popisani dogodki o trgovini z orožjem med in po osamosvojitveni vojni, v kate-ro sta domnevno vpleteni slovenska levica in tudi desnica. In čeprav je cilj knjige argumentirano dis-kreditirati takratne konkretne politične osebno-sti, je vse skupaj samo »brezzobi tiger«, saj so mo-rebitne nezakonite zadeve že zdavnaj zastarale. Branje pa je kljub temu zanimivo in napeto, čeprav je trilogija s strokovnega vidika lahko vprašljiva, saj biti zgodovinar ali pa novinar ni eno in isto!

Na področju mladinskega leposlovja pa je na vr-hu lestvice spet angleški pisatelj Blade Adam, ki se je rodil v mestu Hastings, kjer je bila leta 1066 pomembna bitka, ko je normanski vojvoda Viljem Osvajalec (1028–1087) zavzel Anglijo. Ti zgodo-vinski dogodki so tako prevzeli Adama, da je na-pisal kar 24 knjig v štirih knjižnih zbirkah. Serijo je poimenoval Lov na pošasti, kjer slikovito opisuje najrazličnejše pošasti, ki tako ali drugače ogroža-jo kraljestvo Kajonija. Povrh pa razmere zaostru-jeta še sovražna kraljica Ospik in zloben čarovnik Velmata. Vse skupaj je ravno prav dovolj, da vzbu-di domišljijo najmlajših.

Franci Koncilija

koluMna

15. maja je v veliki predavalnici Gimnazi-je Kočevje potekala proslava društva za boj proti alkoholizmu Kočevje, ki je bila namenjena praznovanju 40 let obstoja društva, pa tudi predstavitvi društva širši javnosti. V Kočevju je bila stroka in Cen-ter za socialno delo bistvenega pomena za ustanovitev kluba, ki se je sprva ime-noval Klub zdravljenih alkoholikov, nje-gov prvi predsednik je bil Ivan Širaj. Pro-slavo je s kulturnim programom obo-gatil domači kantavtor Ro-man Zupančič, ki je iz-razil poklon vsem ti-stim, ki se trudijo na tem podro-čju. Dogodka se je udele-žil dolgole-tni terapevt Jože Jako-pič, ki je s p r e g o v o -ril o začet-kih zdravlje-nja alkoholiz-ma. Terapev-ti so se v tistem času učili v Zagre-bu pri profesorju dr. Hudolinu, psihiatru, ki je leta 1964 osnoval prvi klub ozdravljenih alkoholikov na Hrvaškem, prejel je tudi veliko domačih in mednarodnih nagrad s področja alkohologije (znanost o alkoho-lizmu). Dogodka so se udeležili sedanji in nekdanji sodelavci društva, člani društva in njihovi sorodniki, ribniški Klub ZAR-JA, ostali vabljeni gostje ter župan Vla-dimir Prebilič, ki je v svojem govoru po-vedal, da se je treba o teh stvareh pogo-varjati. Izrekel je čestitke vsem, ki so pre-brodili alkoholizem, njihovim svojcem in stroki. Trenutno društvo obiskuje 18 čla-nov in 10 spremljevalcev − svojcev članov društva, ki se v prostorih Gimnazije Ko-čevje srečujejo enkrat tedensko. Pred-sednik društva je Jože Pograjc. Terapev-tsko delo v društvo opravljata dr. Tihomir Odorčič ter dipl. soc. delavka Nika Perti-nač. Dr. Tihomir Odorčič terapevtsko de-lo v društvu opravlja že 24 let, spregovo-ril je o svojih začetkih, prvem srečanju s skupino ozdravljenih alkoholikov, ki jo je doživel kot študent na svojem kroženju v okviru fakultete. Povedal je še, da v vsem času delovanja društva žal vsem ni uspe-lo ohraniti abstinence, zagotovo pa lah-ko govorimo o stotih ljudeh, ki so prema-gali zasvojenost, in uspeli ohraniti ab-stinenco. S tem je število srečnejših lju-di še večje, saj lahko mednje štejemo tu-di svojce, prijatelje, sorodnike in sode-lavce. Proslave se je udeležila tudi prva terapevtka, ga. Neža Mihelčič, ki je pou-darila, da je potrebno ozaveščanje ljudi o alkoholizmu ter dodala, da je to delo dra-goceno in je poplačano s srečo ljudi. Po končani proslavi je nastopil čas za druže-

nje, čas za pokušino dobrot, ki so jih pri-pravili člani društva. Sama sem prosila »osebo», ki bo ostala anonimna, za krajšo zgodbo o izkušnji z al-koholizmom in potjo iz odvisnosti. »Po pogovoru o bolezni in o možnostih zdravljenja me je osebni zdravnik napotil v Društvo za boj proti alkoholizmu. Srečanja društva so vsak torek v prostorih Gimna-zije Kočevje. Moj prvi obisk društva je bil

zame izredno težak. Težko se spri-jazniti z dejstvom, da si al-

koholik in še težje je to priznati in povedati

svoji okolici. Ti-sti prvi dan na

sestanku ni-sem veli-ko govorila, sem pa ve-liko jokala. Člani dru-štva so se mi predsta-

vili in vsak je povedal ne-

kaj o sebi. Za-čutila sem. Sem

spadam. To so mo-ji ljudje. Zame je bilo ključno, da sem

prišla v društvo in da sem, kljub manjšim konfliktom in vprašanjem, ki včasih niso bila odgovorjena, vztrajala. Tam sem spo-znala ljudi z isto boleznijo, ljudi, ki pozna-jo, kako globok in žgoč je lahko občutek sramu in krivde. V društvu so me spreje-li takšno, kot sem, z razumevanjem, kot ti ga lahko le dajo ljudje, ki so sami prežive-li in čutili isto kot ti. Stkala so se močna prijateljstva in opora, ki sem jo in jo še ve-dno dobivam, je neprecenljiva. V društvu se zopet naučiš socialnih veščin, zaupanja in slišiš polno izkušenj ljudi, ki so to pot prehodili pred tabo. Skupina ti da podpo-ro, moč, naučiš se vztrajnosti in osredoto-čenosti na pot, ki je pred tabo. Društvo ne-kako postane tvoja razširjena družina, kjer skrbimo in nam je mar drug za drugega. Kar nekaj časa je moralo preteči, da sem se znova postavila na noge. Začneš hoditi v hribe, teči in znova se vključiš v socialno življenje tudi zunaj društva. S trdim delom in vztrajnostjo se ti slika sveta spremeni in naučiš se ceniti drobnih stvari v življenju. Korak za korakom. Srečen si, da si zdrav in živ. In da se zavedaš, da je življenje spet v tvojih rokah. In ne nazadnje je treba po-udariti, da pot, po kateri mora hoditi od-visnik od alkohola, ni lahka. In da zahte-va veliko poguma, močno željo in vztraj-nost ter predvsem soočanje s predsodki ljudi, ki bolezen poznajo dovolj dobro. V mojem društvu ni slabičev, so samo moč-ni in pogumni ljudje, ki nesebično in z veli-kim srcem hodijo po našem mestu. Pono-sna sem na njih in ponosna sem nase. Mi smo zmagovalci!«

Foto in tekst : Barbara Adlešič

Društvo za boj proti alkoholizmu Kočevje praznova-lo 40 let svojega obstoja (1972–2012)


Vsak dan skoraj tri ure svojega življenja preživim v avtomobilu. Res, da se je prav prijetno družiti z Blažem in poslušati jutranji program Vala 202, pa vendar se pogosto kot tranzitna vsakodnevna delavka sprašujem, kaj bo pomagal tretji vozni pas nad Pijavo gorico? Bomo na račun tega pasu res prihranili nekaj dragocenega časa? Če takole razmišljam po ljudsko in prenesem na list papirja besede ljudi, ki se vsak dan vozimo v službo v Ljubljano, se nam poraja kar nekaj vprašanj. Mogoče so bili odgovori že kje zapisani, za svojo nevednost se opravičujem. Res me zanima, zakaj je bilo treba delati še en pas, ko pa tam nikoli ni bilo gneče, redkokdaj smo tam stali v vrsti. Mogoče le takrat, ko je kakšno staro tovorno vozilo težko speljalo tisti klanec. No, mogoče pa je ta tretji pas namenjen tem mno-žičnim tovornjakom. Upam da, ker je tako vsaj delno upravičena investi-cija. In potem se zopet, kot že nešteto mojih predhodnikov, sprašujem, zakaj se ne more urediti obvoza pri Škofljici ali speljati pot na avtocesto. Vem, vem, tu je naravno zaščiteno območje, razumem, da ni denarja … Pa vendar nek drug kapital množično odteka iz naših občin. Kako naj ži-vim v Ribnici in se vsak dan vozim v Ljubljano, ko pa to potem pomeni, da bom s svojimi otroki preživela največ dve uri na dan. Kdo jih bo hodil is-kat v vrtec, če se z možem vrneva iz službe najhitreje ob 17.30. Takrat, če sem prav seznanjena, pa so vrtci že zaprti. In potem za to potrebujem ce-lo organizacijo. Očeta, da bo šel po mojega malčka vsak dan v vrtec. Ta-ko bo tudi on moral, no, ne dvomim, da bi mu to predstavljajo grozne pro-bleme, pa vendar, svoje življenje prilagoditi mojemu urniku. Tako se mla-de družine zelo nerade, a racionalno odločamo za selitev v Ljubljano. Ta-ko lahko zjutraj vsaj pol ure dlje spiš, do doma se lahko sprehodiš peš ali pa se pelješ z mestnim avtobusom, ne da bi moral čakati sto ur v dol-gih kolonah. Če si pameten, si s seboj vzameš časopis, poslušaš glasbo. Skratka, ko prideš do doma, si že pozabil, da si bil v službi in res lahko ne-kaj trenutkov v miru preživiš s prijatelji, družino.... Včeraj sem morala pri prejšnjem stavku zaključiti pisanje ... No, sedaj pa že sedim v avtomobilu in tole besedilo zaključujem ob 7. uri zjutraj na poti v službo. Praktično, ni kaj. Še ena prednost vožnje v Ljubljano, če na-pišem v šali. Sedaj ko takole v živo poročam z moje vsakodnevne poti, me Blaž opomni tudi na vlak. Ja, to bi lahko bila elegantna rešitev, vsaj toli-ko, da brezskrbno sedeš na vlak in bereš knjigo, tipkaš, tako kot sedaj to počnem jaz, ali pa zgolj zaspiš. Žal mi je, da zapuščam Ribnico, ker je to res zdravo okolje za odraščanje otrok, naravo imaš na vsakem vogalu, prijatelji so le streljaj stran, druži-na je še bližje. Vse je zelo elegantno, če ti domači kraj ponudi službo, ki jo rad opravljaš. Jaz kot novinarka žal ne vidim perspektive v ustanavljanju svoje televizije. No, moja perspektiva bi še segla tako daleč, pa vendar, kje naj dobim kapital, ki bo dovolj za zagon televizije z dobro tehnologi-jo. Ja, ker polovičarstva se pa res ne bi šla, glede na to, da imam na javni RTV SLO vse to omogočeno. Tako ostajam zvesta Ljubljani, kjer je vse pri roki, kjer bom lahko še popoldan skočila v službo in za to ne bom porabi-la dve uri, da se transportiram do delovnega mesta. Mogoče pa nekoč, nekoč, oblasti le uskladijo svoje interese, se pojavi nekdo, ki bo imel toli-ko poguma, da bo udaril po mizi in omogočil svojim ljudem 45 kilometrov avtoceste. Ja, le 45 bi jih potrebovali. Zadnjič sem bila v Ajdovščini, 150 kilometrov je iz Ljubljane do tega prelepega konca Slovenije. Njihovi pre-bivalci se, če gledamo skozi naše oči, v bistvu s svetlobno hitrostjo tran-sportirajo do Ljubljane. Ja, za 150 km porabiš dobro urico do našega ve-lemesta. Mesta, ki bi moralo biti središče dnevnih migracij, potem pa bi se vsi z največjim veseljem vračali domov. Preprosto domov, brez odveč-no porabljenega časa, spočiti in predvsem mirnih misli, da pred nami ni bilo voznika, ki je v Ljubljano res počasi kolovratil, ker pač ni vajen vožnje v Ljubljano in je šel zgolj na pregled kolkov.

Maruša Prelesnik Zdešar

Skoraj tri ure na dan vržene stran!

PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREMESERVIS IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREMEIZDELAVA RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ IN PRIKLOP NA INTERNET

SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIŠKEOPREME ALEŠ ČURIČ S.P.

TRATA VI/11 | 1330 KOČEVJE | M 040 410 452 | E [email protected]

PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREMESERVIS IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIKOV IN RAČUNALNIŠKE OPREMEIZDELAVA RAČUNALNIŠKIH OMREŽIJ IN PRIKLOP NA INTERNET

SERVIS IN PRODAJA RAČUNALNIŠKEOPREME ALEŠ ČURIČ S.P.

TRATA VI/11 | 1330 KOČEVJE | M 040 410 452 | E [email protected]

pooblaščeno prodajno mesto za prodajo antivirusnega programa eset nod32

Poroka je pomembna, če-prav jo danes mnogi oma-lovažujejo. S tem ko mla-da najavita poroko, pove-sta, da se je zgodilo nekaj lepega. Bog, ki je ljubezen, je svojo ljubezen prebudil v njima, tako da želita brez-pogojno pripada-ti drug druge-mu, si ostati zvesta v sreči in nesreči in sprejeti otroke, ki se jima bodo rodili.

Poroka je nova nit-ka v veličastni tkanini zakonskih zvez, ki seže od Adama in Eve do konca sve-ta. Poroka je zibelka življe-nja in ljubezni.

Ženin in nevesta prihajata iz človeške družine in po po-roki njuno družino skupnost zopet sprejema, zato poro-ka ne sme biti nekaj zaseb-nega. Nihče ni otok, pravi pregovor, in vse, kar imaš, ti je bilo dano. Tako sta tudi mladoporočenca življenje in vzgojo prejela od staršev, izobrazbo in druge vrednote pa so jima posredovali šte-vilni znani in neznani ljudje. Za vse, kar sta in kar imata, sta na najlepši način hvale-žna tako, da ustanovita ure-jeno družino in vrednote, ki sta jih prejela, izročita pri-hodnjemu rodu.

Ni potrebno poudarjati, da so najdragocenejši dar za-kona otroci. Del Svetega pi-sma je Tobijeva knjiga, v ka-

teri so številni prizori iz dru-

ž i n s ke g a ž i v l jen ja . Oče in ma-ti sta sina Tobija po-

slala na dalj-šo pot. Ker se je potova-nje zavleklo

in sta bila v skrbeh, je mati jo-

kala: »Joj, joj, le zakaj sva sina

pustila oditi, on je luč naji-nih oči in palica najine sta-rosti!« Kako čudovita sim-bolika!

Ker je poroka (civilna ali cerkvena) prvi in najdrago-cenejši dogodek na zemlji, menim, da bi morali biti pro-stori za poroko v vsakem kraju prav posebno lepi. Le-pa hiša, lepa dvorana, če je le mogoče v bližini cerkve in parkirišča. Tudi na ta način bi mladim prikazali zakon-sko zvezo kot vrednoto. Ve-seli me, da Občina načrtu-je prenovo poročne zgrad-be, saj smo imeli že kar ne-kaj parov, ki se želijo poroči-ti drugje prav zaradi imeni-tnejše ureditve.

Tone Gnidovec, župnik

PorokaPred nedavnim sta se v župnišču oglasila mlad fant in dekle z njuno prikupno deklico. Najbolj sem vesel takih obiskov, saj se po razpoloženju sodeč obeta poroka ali krst. Kar ganjen sem bil, s kakšnim veselim pričakova-njem sta govorila o prihodnji poroki ter opisovala vese-lje sorodnikov, medtem ko je hčerkica poplesavala od zadovoljstva.

Po komaj dveh letih službovanja je mo-ral leta 1949 prevzeti naloge deka-na Petra Flajnika, ki so ga oblasti are-tirale in obsodile na večletno zaporno kazen. Kot vikar namestnik in kasne-je župnijski upravitelj oziroma soupra-vitelj župnij Kočevje, Mozelj, Koprivnik, Topla Reber, Polom in Stari Log si je v petdesetih letih z vztrajnim posredova-njem pri pristojnih organih prizadeval za ohranitev kočevskih cerkva. Največ-krat zaman. Uspel pa je popraviti med vojno hudo poškodovano mestno cer-kev in pregovoriti tedaj že bolnega sli-karja Slavka Pengova, da je svojim fre-skam povrnil nekdanji blišč.

Osebno je verjetno najtežji udarec do-živel poleti 1952, ko so ga ponoči v ko-privniškem župnišču napadli in prete-pli skoraj do smrti. Nezavestnega so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so mu zdrav-niki sicer uspeli rešiti življenje, vendar pa je še dolgo čutil posledice napada. Tri napadalce je novomeško sodišče obsodilo na simbolično kazen mesec dni pogojnega zapora.

Kljub vsemu so ljudje Antona Goloba, kočevski župnik je uradno postal še-le leta 1967, poznali kot pozitivnega in dobrovoljnega človeka, ki ni izgubil smi-

sla za humor. Predvsem pa v njegovem srcu ni bilo prostora za maščevalnost. Ko je leta 1993 ob šeststoletnici prve omembe župnije v Kočevju obiskal svo-je nekdanje farane, jih je javno pozval, naj se odpovedo zameram, saj je Slo-vencev premalo, da bi se smeli med se-boj sovražiti.

Od leta 1974 je vodil župnijo na Dobro-vi. Zvest ji je ostal skoraj vse do smr-ti. Čeprav se je leta 2001 po več kot polstoletnem delu formalno upokojil, je še naprej pomagal nečaku, ki ga je na-sledil na mestu župnika. Šele v zadnjih dveh letih so mu moči toliko pošle, da se je prepustil skrbi Marijinih sester v ljubljanskem Duhovniškem domu. Tam je 27. maja letos v zgodnjih jutranjih urah mirno zaspal.

Na lastno željo je pokopan pri božjepo-tni Marijini cerkvi v Leščevju pri Dobro-vi. Ob nadškofu dr. Antonu Stresu, ki je vodil pogrebne slovesnosti, so se ma-še in pogreba množično udeležili tudi njegovi dobrovški in kočevski farani. V imenu Župnije Kočevje se je od pokoj-nega župnika Antona Goloba uradno poslovila prof. Božena Vesel.

Tone Gnidovec in Mihel Petrovič ml.

PERSPEKTIVA DUHAIN MeMoRIAM: Anton Golob (1921-2012)

Konec minulega meseca je v 91. letu starosti umrl dolgoletni kočevski žu-pnik Anton Golob. V Kočevju in okoliških krajih je za duhovno oskrbo prebi-valcev skrbel skoraj tri desetletja in v tem času s svojimi farani doživel mnogo prijetnih in še več težkih trenutkov. 9. julija 1921, na Dvoru pri Bogenšperku rojeni sin revne družine z devetimi otroki, je namreč v Kočevje kot novoma-šnik prišel v obdobju, ko se je slovenska Cerkev znašla na prepihu, ki je bil usoden za številne dušne pastirje in tudi pokojniku ni prizanesel.

Župnik Golob z Alojzom Zaplotnikom in ministranti leta 1962.

MONTAŽA VSEH VRST SENČILpO kONkuRENČNIH cENAHlet z vami

Montaža senčil Kovač Jernej s.p.Gornje Lepovče 68, 1310 Ribnica

ŽALuZIJE VENEcIJANERJILAMELNE ZAVESE RAZLIČNIH ŠIRIN IN BARVSAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIŽIcIROLETE pLASTIČNE ALI ALuMINIJASTEkOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH

T: 01 836 06 82 F: 01 836 06 82 M: 041 758 552

19

Ljubezenski vrtiljak kdaj pa kdaj obišče tudi večno nezadovoljni Uran. Tedaj vse postane nepredvi-dljivo. Lahko si naslikate en film, zgodil pa se bo drugi. Četudi po-tek dogodkov ni vedno osrečujoč, z njim nikoli ni dolgčas. Zjutraj, ko se zbudite, lahko npr. ob vas leži povsem neznana oseba. Kako le se je vtihotapila v vašo posteljo? Trikrat globoko vdih-nite in izdihnite, preden storite kakšno neumnost!

ASTROLOšKI NAPOVEDNIK JUNIJ - JULIJ 2012

Piše: astrolog Ivan Crnič

OVEN OD 21. 3. DO 20. 4.

Morali bi smatrati za nepojmlji-vo čarovnijo, da znova vzpostavi-te stik z ljubljeno osebo, ki ste jo v svoji glavi napravili že za minulo. Razumljeni in ljubljeni sicer boste, vendar se boste za svoje poslovne prekrške zagovarjali pod hudo tor-turo. Kar ste si sami skuhali, bo-ste sami tudi pojedli, vaša služ-ba in vaš dom bosta prispela pod hud udar. Partner vas bo pripeljal na rob pameti; kolikor bo možno, se izogibajte blaznilu, kajti tokrat vam zares ne bo prizaneseno. Po-trudite se vsaj z ljubkostjo in na-klonjenostjo!

BIK OD 21. 4. DO 21. 5.

Senzualne peripetije s sodelav-cem so postale že kar vsakdanjik, na srečo srečen, kar pri vsej obču-tljivosti, ki je prisotna, ne mora bi-ti nujen pogoj. Veliko boste sanja-rili in marsikaj od tega celo spro-vedli v prakso. Pri vsem skupaj se boste tudi malo zaračunali, kajti odziv iz javnosti, za katerega ste si želeli, da bi bil srečen, ravno sre-čen ne bo. Raje pazite, kaj počne-te!

DVOJČKA OD 22. 5. DO 21. 6.

Mirne duše lahko trdimo, da ste na svojem vrhu, postorili ste vse, kar se je od vas pričakovalo, ta-ko po poslovni plati, kakor tu-di v smislu zadovoljitve osebnih interesov in interesov svojih bli-žnjih. Tudi stara ljubezen nas vas ni povsem pozabila, tako da ute-gnete doživeti kaj izjemno prije-tnega. Pa vendar ni vse v najlep-šem redu: domači vam utegne-jo marsikaj očitati, stvari še dol-go ne bojo na svojem mestu. Tu-di izčrpani ste in bil bi čas, da se spočijete. Samo navdušenje vas še drži pokonci.

RAK OD 22. 6. DO 22. 7.

Rakom se obetajo uspešni služ-beni dnevi, obarvani s poudarje-no noto romantičnosti in energi-je. Kar boste napravili, bo bolje napraviti čim bolj na skrivaj, kaj-ti partner bo ponorel in utegne se vam zgoditi, da bo službeni tele-fon kar naprej zvonil, da ne ome-njamo, kako doma ne bo minutke miru. Nazadnje se bo vse uredilo, četudi se vas bo opazovalo s su-mnjičavim pogledom.

LEV OD 23. 7. DO 22. 8.

Več lahko pričakujete od ljube-zni kakor od erotike, razumeti morate, da so ljudje včasih pre-zaposleni. V družbi boste bleste-li, opiti boste z lepoto nasprotne-ga spola, komplimenti vam bojo vreli iz srca. Pazite, da vas pre-več ne zanese, nikar ne misli-te, da niste opazovani! Če boste preveč sproščeni, vas bo prosto-dušnost tepla.

DEVICA OD 23. 8. DO 22. 9.

Ni dvoma, da ste z močmi čisto na koncu, pa vendar to še ne pome-ni, da bi ne mogli biti službeni na-logi kos, tako kot se šika. Z nad-rejenim se utegnete sporeči kot že dolgo ne. Valjda, ljudem je lah-ko pametovati, vi pa se naj raztr-

gate, ali kaj!? Pomirite jezo in si privoščite oddih, vedno lahko do-sežete, kar hočete, le neomajni morate ostati v svoji nameri!

TEHTNICA OD 23. 9. DO 22. 10.

Predolgo že traja, odkar vaše du-ha polno stanje ni razumljeno od nikogar, razen od vas samih, ven-dar bo to v tem mesecu povsem spremenjeno. Približal se vam bo nekdo, ki je od vas toliko različen, kot je svetloba sonca od teme no-či, vendar se bosta odlično razu-mela. Pogovori bodo imeli obelež-je globine in sproščenosti, v tem duhu se bo dogajala tudi ljube-zen. Vsega skupaj ne jemljite pre-resno, kajti vaš družabnik je do-sti bolj svobodomiseln in neobve-zen od vas. Pustite toku dogodkov, naj gre, kamor hoče, navsezadnje se vam uresničujejo sanje! Tudi fi-nančno si boste opomogli.

ŠKORPIJON OD 23. 10. DO 21. 11.

Žal še naprej dokaj dolgočasno življenje, vendar se tudi v njem najde kakšna zanimivost, kakor je pregledovanje premoženja in štetje denarcev. Čas izkoristite za pospravljanje stanovanja, naj se v njem vse lesketa! Tako boste pripravili teren za boljše čase, ko bo prisotne tudi kaj družbe.

STRELEC OD 22. 11. DO 21. 12.

Ste pripravljeni obrniti nov list svojega življenja? Bolje bo, da ste. Novo znanstvo vas bo zadelo kot strela z jasnega. Utegnete ostati brez glave. Bolje bo, da se nanaglo zberete in uredite stvari vsakdana, kajti resnično, prav vaš vsakdan je podoba nereda in bolestnih sanja-rij. Spravite se k sebi in zaživite na novo. Spremljalo vas bo tudi oko ljubosumja.

KOZOROG OD 22. 12. DO 20. 1.

Dom vam bo kot postojanka in tu-di kot pisarna. Skoncentrirajte se na poslovne obveznosti, kajti marsikaj vam lahko uspe in tudi ne uspe, če boste raztreseni. Par-tner vas sicer najeda in vam ne da miru, vendar bo bolje, da stva-ri urejate med rjuhami. To potre-bujete kot jutranjo kavo, saj dru-gače sploh delati ne morete. To-krat vam bo vaš kaotični vsakdan v pomoč.

VODNAR OD 21. 1. DO 18. 2.

Resda na misteriozen način (pa le) se vam ponovi fleš ljubezni, vendar je zelo vprašljivo, če boste od tega sploh kaj opazili. Toliko boste sa-mi v sebi, da simpatija utegne po-misliti, da ste v nirvani. Razen vas samih vas ne bo zanimalo nič pod soncem nebeškim.

RIBI OD 19. 2. DO 20. 3.

Življenje ni praznik, zato je včasih stvari treba urediti odločno. Če drugače ne gre, je pač treba dvi-gniti glas. Vsi bi se samo zabavali, vi bi pa naj podpirali tri vogale hi-še, ali kaj. Niti staro niti novo vam ne bo prineslo zadovoljstva, naj-ljubše vam bo ždeti doma in sanja-riti na veliko. Pa vendar, čas je raz-burljiv, tako da vas utegne tudi kaj prijetnega presenetiti.

PERSPEKTIVA DUHA


Glede izbrane teme za tokratno anketo sem imel nekaj pomi-slekov, predvsem glede tega, da naj bi to bila (že) stara in dodobra prežvečena tema. Pa vendarle smo tu zato, da poi-zvedujemo, prenašamo in deli-mo medsebojne izkušnje, zlasti takrat, ko nam ne gre najbolje. Tako da, nič narobe.

Sergej Ambrožič

Kriza kapitalizma in vrednot?

ankeTa

V anketi me je zanimalo, kako ljudje doži-vljajo krizo osebno in ne obhodno ali dru-žinsko in poklicno, kaj mislijo, da so nje-ni glavni vzroki ter katere možne alterna-tive pri tem vidijo. Predvsem slednje bi še posebej izpostavil, v smislu smotrnejšega (in aktivnejšega) razmišljanja in neoklepa-nja preteklosti in sedanjosti ter predvsem ukrepanja. Dejstvo je, da smo po začetnih letih uspehov in približevanju življenjskim standardom EU za temi žal (s krizo) zače-li zaostajati.

Ker gremo težko iz svoje kože in vse bolj potrebujemo mnenja, ki so kompatibilnej-ša od ugodnih obrestnih mer in (večnih) rasti, s katerimi smo vsakodnevno bom-bardirani, bi si pred začetkom ankete iz-posodil ugotovitev in citiral nobelovca in ekonomista Josepha Stirglitza, ki je lani o krizi dejal: »Neobrzdani trg povzroča go-spodarske in politične krize. Trgi pravilno delujejo le, če ostajajo v okviru ustreznih uradnih predpisov, ta okvir pa je mogoče vzpostaviti le v demokraciji, ki izraža splo-šne interese – ne le interesov enega od-stotka.« Naj ta misel in zavedanje služi kot upanje. Sledijo odgovori anketiranih.

ANdREJ PALMAN, KočEVJE: S krizo so plače šle dol, zanesljivost poslov pa vse bolj postaja relativna. To pomeni, da je potrebno pre-

udarnejše in strpnejše ravnanje z osebnimi financami, kjer so reci-mo dopusti postali bolj vprašljivi, in tudi s poslovnimi investicijami. Glavni vzrok tega vidim v slovenskem pravnem sistemu, kjer je bi-lo narejenih preveč lukenj, zlasti kar se tiče ekonomskega in finanč-nega nadzora, ter v neučinkovitem socialnem sistemu. Kot možne

alternative bi kot prvo izpostavil javna dela. V Kočevju imamo ogro-mno zadev, ki se jih plačuje brez obvez ali s premalo, po drugi stra-

ni pa bi lahko odslužili z urejanjem okolice in s tem zmanjšali brezposel-nost. Drugo alternativo vidim v kmetijstvu. Slovenija je trenutno nezadostna

in odvisna od kmetijstva iz Evrope in ZDA. Potrebna bi bila kmetijska združenja, kot jih že recimo poznajo v sosednji Avstriji, in proizvajanje biohrane na socialni osnovi. Inve-sticija države bi pri tem bila v mehanizacijo in zaposlovanje. Tretjo alternativo vidim pri nas v turizmu, in sicer v obnovitvi starih vasi in da se pomaknemo par stoletij nazaj, za pomiritev duha in stran od prehudega tempa. Različne vasi bi recimo bile iz različnih obdobij in temu primerno opremljene (14., 15., 16., 17. stol.). Tudi v zdravilnih zeliščih je tudi in še precej neizkoriščenega potenciala ...

VALERiJA EL HABASHy, RiBNicA: Smo 5-članska družina, en otrok študira, dva sta v OŠ, mož je na minimalni plači. Krizo občutim(o) vsako leto bolj tako, kar se tiče hrane, kaj šele dopu-stov. Nimam se za revno, imamo to kar pač imamo, brez kredi-tov. Delo se vedno najde, če hočeš. Mogoče bom vseeno malo utopično zvenela, a vseeno pogrešam stare čase, ko je bil dela-vec bolj zaščiten, ko nismo imeli tajkunov in je bilo vsega dovolj za vse, mlade in stare. Bojim se, ali pa je to vendarle neobhodno, da se bo moral sistem sesuti sam vase in se na novo vzpostaviti. Škoda mi je namreč gledati, koliko nekdaj uspešnih firm ena za drugo propadajo. Za možne alternative rečem, da nisem ekonomist, sem pa pri-

pravljena varčevati, toda ne za vsako ceno. Začne se pri glavah na vrhu.

ToMAŽ AMBRoŽič, RiBNicA: Na osebnem nivoju krize ne ob-čutim. So pa težave v podjetju, delam namreč v podjetju, ki posluje predvsem z gradbenim sektorjem, ki je še posebej na udaru. Krizo v podjetju najbolj rešujemo z izvozom. Kljub temu je glavni problem v nezanesljivosti ali boš na koncu meseca dobil plačano. Kot vzro-ke bi na globalnem nivoju navedel zlasti »zbezlan« finančni sektor,

ki je izgubil kompas oz. stik z realnostjo. Pri nas pa je bilo to dodatno spodbujeno z divjo privatizacijo, denar se je preusmerjal večinoma v

prevzeme, kar je bilo sicer lepo slišati pod pojmom lastniškega konso-lidiranja. Alternative? Enostavno zavedanje, da novo vrednost predstavlja-

jo le novi proizvodi, to pa pomeni vlaganje v tehnologijo, trge in predvsem v delavce, da končno uvidimo, da vsi živimo od dela neštetih rok, ki opravljajo vsa mogoča dela.

BRANKo dEJAK, RiBNicA: Na osebnem nivoju občutim krizo zlasti v omejitvi osebne porabe potrošnih dobrin in večji pozor-nosti (pazljivosti) namenjeni varčevanju. Na poklicnem nivoju, ker delam v banki, pa je opazno manjše zanimanje za zadolževanje in kredite. Dodaten negativni stimulans temu pri nas je kriza v gradbeništvu in z njim povezanimi hipotekarnimi krediti. Glav-ne vzroke krize v Sloveniji vidim in gledam predvsem zaradi glo-balne povezanosti in prepletenosti v svetovni finančni krizi. Tu so bankroti posameznih držav le pretežna posledice le te. Alternative vidim predvsem v državnem interveniranju in pospeševanju večjih dr-žavnih investicij, zlasti kar se tiče gradnje infrastrukture, cest in železnice.

dAVoR JAKoVAc, KočEVJE: Krize na osebnem nivoju ne občutim v večji meri, ra-z e n tega da, ker delam za državno podjetje, smo v podjetju do nadaljnjega prikrajšani

vsakršne možnosti povišanja plače. To navkljub temu, da podjetje poslu-je dobro. Glavni vzrok krize vidim predvsem v pogoltnosti finančnih

kapitalistov, katerih pohlep se je dokazal za brezmejnega. Pri tem bi opozoril še na dokaj pozno reagiranje pravnih institucij za pregon turbo kapitalistov oziroma tajkunov ter na ne najbolj odločno pre-ganjanje korupcije. Alternativi vidim predvsem v zamenjavi skoraj celotnega političnega vrha in v povečanju politično sodelovalne kulture med navideznimi nasprotniki, levice in desnice. Menim tu-

di, da politika in gospodarstvo nikakor ne moreta iti skupaj.Male brezplačne oglase pošljite na elektronski naslov: [email protected];

Oglase je potrebno OBNAVLJATI VSAK MESEC

PRodAM PodARiM KUPiM• Oddam v najem manjši gumijasti čoln in strešni

kovček Thule. Info na tel. 041/523-402• Prodamo domačijo v Kuželju – starejša hiša 60

m2, dvorišče,drvarnica, gospodarsko poslopje, kmetijska zemljišča 7.300 m2, gozd 2.700 m2, elektrika, voda,kanalizacija, telefon,asfalt do hiše, bližina Kolpe. Hiša lahko vseljiva takoj. Cena 42.000 €. Telefon: 041-956-061; 01-89 54-416 (zvečer)

VPD Bled d. o. o., PE Kočevje

delovni čas:

Pon., tor., čEt., od 7. do 15. ure

sreda: od 7. do 17. ure,

petek: od 7. do 14. ure

Ponudba velja v mesecu juniju in se obračuna pri blagajni ob nakupu z gotovino.

IP ARTHRO

BREZSKRBNO NA ODDIH, SPREHOD … BREZ BOLEČIN V MIŠICAH IN SKLEPIH !

V MeseCU JUNIJU VaM NUdIMO

10% POPUST Na prOGraM

ICE POWER

AKCIJA JUNIJ

–20% RAZEN

roška c. 18, Kočevje (Zdravstveni dom)

tel.: 01/ 893 90 17

Usk

ok d

. d.,

Fara

30,

133

6 K

oste

l

ZAKLJUČNADELAVGRADBENIŠTVU

MONTAŽAGIPSPLOŠČ

FASADE:JUBIZOL,RÖFIX,DEMIT,MARMORIT

UREJANJEOKOLICE:TLAKOVCI,ROBNIKI,BETONSKELAMELE,PRANEPLOŠČE,...

SPLOŠNAGRADBENADELA

ZEMELJSKADELA–IZKOPI

Gradbena Skupina deliĆKEMAL DELIĆ S.P.TURJAŠKO NASELJE 3, 1330 KOČEVJE

GSM: 051 330 993

ško baziliko Marije Velike, znane pod imenom Marija Snežna (Santa Maria Maggiore), ki je ena izmed najlepših, največjih in najpomembnejših rimskih cerkva na griču Eskvilin. Tu nas je pri-čakala diplomatka Slovenskega vele-poslaništva pri Svetem sedežu, Tina Kokalj, ki je urejala naš nastop v Ri-mu. Nato smo obiskali Slovensko ve-leposlaništvo pri Svetem sedežu, ki je v neposredni bližini vatikanske bazili-ke sv. Petra. Sprejela nas je veleposla-nica Maja Marija Svetek Lovrenčič. Po pogovoru o večernem nastopu smo za-peli slovensko ljudsko pesem. Ostalo nam je še dovolj časa za občudovanje vatikanske bazilike, nato pa smo pev-ci odšli v Centro Aletti, ki je v neposre-dni bližini bazilike Marije Snežne. Di-rektor tega papeškega inštituta je naš znani rojak in umetnik, p. Marko Ivan Rupnik. Imeli smo enkratno priložnost ogleda delavnic, kjer nastajajo čudoviti mozaiki p. Rupnika in njegovih sodelav-cev. Nato so nas redovnice pogostile v obednici, olepšani z mozaiki. Tu smo se v miru pripravili za zadnji, a najpo-membnejši nastop, posvečen 20. oble-tnici vzpostavitve diplomatskih odno-sov med Slovenijo in Svetim sedežem in praznovanju slovenskega dneva dr-žavnosti v Rimu.

Slavnostna sveta maša se je začela ob 18. uri. Veliko kapelo Borghese v

baziliki Santa Maria Maggiore so do za-dnjega kotička napolnili ugledni gosti: člani tujih veleposlaništev pri Svetem sedežu, predstavniki Državnega tajni-štva ter kongregacij, slovenski visoki funkcionarji papeške države ter mnogi v Rimu delujoči in živeči Slovenci. Zara-di drugih obveznosti je bil odsoten dr. Franc Rode, edini kurijski kardinal slo-venskega rodu. Sveto mašo je vodil se-kretar Svetega sedeža za odnose z dr-žavami (vatikanski zunanji minister), msgr. Dominiqe Mamberti. Somaševa-lo je več kot 25 duhovnikov, med njimi 15 slovenskih, katerim so se pridruži-li predstavniki Državnega tajništva raz-ličnih nacionalnosti. Med uglednimi go-sti je bil na častnem mestu kardinal Santos Abril y Castello, ki je bil dolgo apostolski nuncij v Sloveniji. Monsinjor Mamberti je v pridigi spregovoril o te-snih stikih med Svetim sedežem in Slo-venijo, o dvajsetih letih plodnega sode-lovanja in o dveh papeških obiskih v Sloveniji. Prepevanje pri tako pomemb-ni maši z uglednimi gosti iz vseh kon-tinentov je bilo za pevce Vokalne sku-pine Cantate Domino izjemna čast in globoko doživetje. Prepevali smo po predpisanem protokolu v slovenskem in latinskem jeziku. Veleposlanica Ma-ja Svetek Lovrenčič se nam je v govo-ru ob zaključku maše zahvalila v itali-

janskem in slovenskem jeziku ter nav-zočim povedala, da prihajamo iz Slove-nije iz mesta Kočevje. Po sv. maši smo zapeli še tri sakralne pesmi in poželi velik aplavz.

Veleposlanica je nato vse navzoče povabila na sprejem in pogostitev

na prestižno lokacijo Loggia delle Be-nedizioni (terasa bazilike), ki je sicer za-prta za javnost. Kardinal Abril y Castel-lo jo je dal posebej odpreti za to slove-snost, kar je znak velike pozornosti do Slovenije. Praznično vzdušje smo pev-ci dopolnili s slovenskimi ljudskimi pe-smimi iz različnih pokrajin, ki so iz raz-gledne lože nad vhodnimi vrati odme-vale po prostranem rimskem trgu pred baziliko.

Polni nepozabnih vtisov smo se ob 21. uri poslovili od gostiteljev, ki

so bili z našim nastopom zelo zadovolj-ni. Tudi na sprejemu smo prejeli veliko čestitk tako slovenskih kot tujih udele-žencev praznovanja. Po elektronski po-šti se nam je diplomatka ga. Tina Ko-kalj zahvalila z naslednjimi besedami: »Ponovno se v imenu veleposlanice in svojem imenu zahvaljujem za pripra-vljenost članov Vokalne skupine Canta-te Domino za sodelovanje na našem le-tošnjem dogodku − obeležitvi 20-letni-ce vzpostavitve diplomatskih odnosov med RS in Svetim sedežem v baziliki Marije Snežne. Nastopa Vokalne skupi-ne Cantate Domino smo bili zelo vese-li, zato se ponovno zahvaljujem za prila-godljivost in pripravljenost sodelovati.«

Rektorju Slovenika Francu Mihelči-ču, duhovniku Mateju Rusu in ve-

leposlanici Maji M. S. Lovrenčič smo izročili darila: monografiji Kočevske in Kostela, knjigo o mozaiku p. Ivana Ru-pnika v Kočevskem rogu, zgoščenko o župniji Kočevje, kočevski med, Endovi-tal, lesene medvedke in vodo Costello. Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki so nam omogočili pot v Rim in obdaro-vanje gostiteljev.

Po osvojenem zlatem in srebrnem priznanju na mednarodnem zboro-

vskem tekmovanju v Benetkah ter na-stopu v Baldramsdorfu pri Špitalu v Av-striji smo torej sezono pred poletnimi počitnicami zaključili z izredno uspe-šnim nastopom v Rimu. Naš obisk v večnem mestu in slavnostno mašo je posnel snemalec katoliške televizi-je Exodus iz Maribora. Posnetke si bo možno v kratkem ogledati na 147. ka-nalu ali na spletu.

tekst in foto: Vokalna skupina cantate domino

V petek, 1. junija, zvečer smo se v spremstvu družinskih

članov in članov Društva prija-teljev poti sv. Jakoba iz Ljublja-ne z avtobusom odpravili v več-no mesto (Città eterna). V ju-tranjih urah naslednjega dne smo prispeli v Rim in se nasta-nili v papeškem slovenskem za-vodu Slovenik (Pontificio Colle-gio Sloveno). Po počitku in ko-silu smo se pod vodstvom du-hovnika Bogdana Vidmarja iz Podrage pri Vipavi odpravili na prvi ogled mesta, katerega do-bro pozna, saj je v njem kot štu-dent pedagogike preživel tri leta in pol. Najbolj se nam je vtisnil v spomin mogočni Angelski grad z Angelskim mostom ob reki Ti-beri in cerkev sv. Cecilije, zave-tnice cerkvene glasbe. Ob nje-nem grobu smo zapeli nekaj pe-smi. Zvečer smo prepevali pri sv. maši v Sloveniku, rimskem zavodu Slovenske škofovske konference, ustanovljenem leta 1960. Primarno deluje kot štu-dijski dom za slovenske duhov-nike na študiju v Rimu, hkrati pa opravlja nalogo romarskega do-ma za slovenske romarje.

V nedeljo smo obiskali žu-pnijo San Igino, kjer že 35

let župnikuje slovenski duhov-nik Matej Rus. V Rim je prišel z družino, ko mu je bilo 9 let. Tu je postavil moderno cerkev, po-svečeno sv. Ignaciju. Pri sv. ma-

ši smo prepevali v latinskem in slovenskem jeziku, na krajšem koncertu po maši pa smo pred-stavili sakralno glasbo in slo-venske ljudske pesmi. Navdu-šeni poslušalci so stoje ploskali, tako da smo dodali še tri pesmi. V župnijski dvorani je g. Rus na-ročil kosilo kar za cel avtobus. Našega obiska se je zelo razve-selil, saj v njegovi cerkvi že dol-go ni bilo slišati slovenske pe-smi, kot je povedal ob slovesu.

Sončno nedeljsko popoldne smo posvetili ogledu bazi-

like sv. Pavla, kjer smo tudi za-peli, rimskega Koloseja, Kon-stantinovega slavoloka, Kapito-la, cerkve Santa Maria in Araco-eli, v kateri so posmrtni ostanki sv. Helene, Panteona ter drugih zgodovinskih znamenitosti, ki pričajo o mogočnem rimskem imperiju. V poznih večernih urah smo občudovali še Fontano di Trevi in Španske stopnice.

Ponedeljek, 4. junij, je bil za nas najpomembnejši dan.

Dopoldne smo si najprej ogle-dali kraj našega nastopa, pape-

voKalna sKuPina Cantate Domino v rimu in vatiKanu

Prepevanje ob 20. obletnici slovenskega veleposlaništva v Vatikanu

Slovensko veleposlaništvo pri Svetem sedežu je povabilo Vokalno skupino Cantate Domino v Rim, da bi prepevala na slavnostni maši ob 20. obletnici vzpostavitve diplo-matskih odnosov med Slovenijo in Vatikanom. Častno povabilo smo pevci sprejeli z veseljem in ponosom.

Documents

Kočevski UTRIP junij 2012