Marec 2015 Leto 21 Številka 206 Cena 0 € Izhaja 15. v mesecu

Obrnite časopis okrog za ...

Največji mojstri nogometaTežka noga in hitre roke

Dirkanje ga še (za)mika

Obrazi Kopra in Izole

Zdenko Bombek - ko fotografija ujame zgodovino

Andrej Jereb

Parkirni križi in težave v Luciji

Planička

Piranska občina je uporabila predlog iz Primorskega utripa Primorski utrip na Facebooku

facebook.com/primorskiutrip

8

3

10

14INTERVJU

Izdajatelj:Domates d.o.o.Liminjanska c. 966320 Portorož

Matična št.: 5884713000ID za DDV: SI21305498

Odgovorni urednik:Boris Planinc

Kontakt uredništva:T: 0590 21 000F: 0590 21 001E: urednistvo@primorski-utrip.si

Kontakt za oglaševanje:T: 040 232 581E: marketing@primorski-utrip.si

Naslov uredništva:Primorski utripLiminjanska c. 966320 Portorož

Tehnična priprava:Marn ST, medijske storitveAljaž Marn s.p.

Splet:www.primorski-utrip.si

Facebook:www.facebook.com/primorskiutrip

Primorski utrip je brezplačen časopis za območje slovenske Obale in Krasa, tiskan v nakladi 4.000 izvodov.

V razvid medijev je vpisan pod zaporedno številko 1859.

Marec 20152

Vratio se barba iz Amerike!*BESEDA UREDNIKA

Šala na dan odžene težave stranKdo ali kaj je prvi znanilec pomladi?Zvončki? Ne.Trobentice? Ne.Žvrgolenje ptičkov? Ne.Zeleno drevje? Ne.Slovenec z mešalcem za beton.

Slovenija je pretekli teden spet dobila novo kost za glodanje, kajti iz Dominikanske republike je tamkajšnja policija vrnila nekdanjega direktorja Luke Koper Roberta Časarja, s katerim nihče ni sočustvoval, saj se zagotovo ni vsedel v srca sodrža-vljanov kot nekakšen Robin Hood, ki beži pred podlo državo. Ljudje so si ga namreč bolj zapomnili po legendarni izjavi: »Ko zaključim ta mandat, mi ne bo več potrebno delati,« zanimiva pa je tudi njegova zgodovina. Na čelo našega edinega pristanišča ga je namreč ustoličila vlada Janeza Janše skupaj s pomočni-kom Aldom Babičem, oba pa sta se ob Igorju Bavčarju (Istra-benz) in Andreju Lovšinu (Intereuropa) uvrstila med grobarje obalnega gospodarstva, kar je sicer presenetilo le marsikoga. Če daš opici kozarec, se resnično ne moreš čuditi, da ga je razbi-la... Mimogrede, tudi nekdanji 2. mož Luke Aldo Babič je imel svoje zvezdne trenutke, ko je denimo »po sili dolžnosti« postal predsednik koprskih nogometašev ter po naslovu slovenskega pokalnega zmagovalca na prvi tekmi pokala Uefa vehementno napovedal: »Če smo osvojili slovenski pokal, bi lahko tudi pokal Uefa.« Seveda, kakšna pa je sploh razlika, pokal je pač pokal... Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da je Koprčane izločil že prvi naprotnik, bolgarski Litex.

Bolj tragično je dejstvo, da sta oba mojstra sploh prišla na tako pomemben položaj. SDS je največja (opozicijska) stranka v državi, katere šef je po nebulozni odločitvi ustavnega sodišča zgolj zaradi tega dejstva slučajno še na prostosti, pa ne najde nič boljšega od »dua Fantastikus« RČ-AB!? Bog se usmili... Oba sta že imela za seboj zgodovino brez vsakršnih uspehov (blago rečeno), Časar pa je celo genetsko obremenjen, kajti že njegov oče je rešetke študiral z notranje strani, kamor je kot eden prvih javnih primerov v socialističnem sistemu odšel z notorično sum-ljivega položaja na »uradu za parcele« piranske občine, kjer sta ga kasneje nasledila Klavdij Mally in Boris Kočevar. In če smo že začeli poetično, lahko v tem slogu tudi zaključimo – Pankrti so nekoč prepevali Lokalne pizde ...

Boris Planinc

*Vrnil se je kapitan iz Amerike (dalmatinski hit iz 80-ih)

Primorski utrip na Facebookufacebook.com/primorskiutrip

Marec 2015 3

Da, želim, da Primorski utrip pošiljate na moj domači naslov.

Ime in priimek:

Ulica in hišna št.:

Poštna št. in pošta:

Telefon:

S podpisom jamčite, da so navedeni podatki pravilni ter se zavezujete plačati 12 evrov, kolikor znašajo stroški pošiljanja za 1-letno prejemanje Primorskega utripa na dom.

Podpis:

Izpolnjen in podpisan kupon pošljite v kuverti na naslov:Primorski utrip, Domates d.o.o., Liminjanska cesta 96, 6320 PortorožVaši osebni podatki bodo skrbno varovani in uporabljeni izključno za namen pošiljanja časopisa Primorski utrip na vaš domač naslov.

Primorski utrip k vam domov

Če želite prejemati Primorski utrip v svoj poštni nabiralnik, samo izpolnite kupon na desni ter ga pošljete na naš naslov, ali izpolni-te spletni obrazec na www.primorski-utrip.si, ali pa svoje podat-ke pošljite na e-naslov dostava@primorski-utrip.si.

Primorski utrip je tudi v tem primeru brezplačen. Plačali boste samo stroške pošiljanja, ki za 1-letno prejemanje Primorskega utripa v vaš poštni nabiralnik znašajo 12 evrov.

AKCIJA: Če se naročite na prejemanje Primorskega utripa na dom, boste s prvo prejeto številko dobili DARILNI BON v vred-nosti 12 evrov za nakupe v spletni trgovini www.tvshopping.si.

Seznam mest, kjer lahko vsak mesec dobite svež izvod Primorskega utri-pa, najdete na www.primorski-utrip.si/tiskana-izdaja.

Izvodov ponavadi hitro zmanjka, zato si naročite Primorski utrip na vaš domači naslov še danes!

AKCIJA: Darilni bon za nove naročnike

URARSTVO - OROLOGERIAMILOŠ STEGOVEC S.P.

OBALA 114, 6320 PORTOROŽ

EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV

Občina stanovalcem »podarila« 9 parkirnih mestKriži in težave parkiranja v Luciji

Portorož - V pretekli številki smo pisali o težavah s parki-ranjem, ki pestijo prebivalce Lucije. Še posebej po tem, ko so se stanovalci blokov Oba-la 123, 125 in 127 odločili za postavitev zapornice, ki bo ostalim preprečila dostop do edinega večjega brezplačega parkirišča v tem delu kraja.

Zaradi omejitve dostopa na parkirišče, ki je sicer v lasti etažnih lastnikov omenjenih blokov (kar je potrdilo tudi sodišče), bodo v kratkem prak-tično brez parkirnih mest ostali prebivalci blokov Obala 117 in 119. Ti so doslej omenjeno parkirišče, čeprav jim ni pri-padalo, uporabljali kot rešitev za manjko parkirnih mest pred svojimi bloki.

»Darilo« občineGlas o križih in težavah s

parkiranjem stanovalcev v blo-

kih, ki so stisnjeni med glavno cesto in ulico Obala, je prišel do piranskih občinskih velja-kov, ki so staknili glave in se odločili za rešitev, kot smo jo predlagali v prejšnji števili Pri-morskega utripa.

Pred majhnim, doslej javnim parkiriščem poleg nekdanje poslovalnice SKB, so postavili znak »prepovedano parkira-nje« z dopolnilno tablo »do-voljeno za imetnike dovolilnic Obala 117 in 119« in ga tako namenili izključno stanoval-cem omenjenih blokov. Vse-kakor bolje kot nič, čeprav stanovalci že opozarjajo, da je prometni znak postavljen tako, da ga bodo vozniki, ki bodo zavijali na parkirišče zlahka spregledali.

Žal je na utesnjenem parkiri-šču, ki ga je občina »podarila« stanovalem omenjenih blokov prostora le za 9 avtomobilov,

Foto: Primorski utrip

pa še ti, kot pravijo zlobni je-ziki, ne smejo biti večji od sto-enk in katrc, če želijo potniki normalno izstopiti iz avtomo-bila.

Podarjenemu konju se ne gle-da v zobe, pravijo, vseeno pa

Lucijčani upajo, da bo temu sledil še kakšen ukrep za uredi-tev razmer s parkiranjem. Blo-kov, ki imajo premalo parkir-nih mest, je v Luciji še veliko.

N.R.

Marec 20154

Marec 2015 5

Nogometaši z novo infrastrukturoSežanski stadion bo bogatejši pokrite tribune na vzhodni strani

Tamara Maja Španjol M. s.p.Obala 130, Lucija

040 192 967

klasična masažashiatsu masaža

refleksna masaža stopalpedikura in manikura

depilacija

Sežana – Od lanske jeseni je med sežanskim nogome-tnim stadionom in policij-sko postajo gradbišče. Na tem mestu namreč raste nov objekt s pokritimi tribunami, kjer bodo v pritličju štiri gar-derobe, sanitarije, kopalnice, pisarna, shramba, pralnica ter ostali pripadajoči prostori, ki jih do sedaj stadion ni imel. Prvo nadstropje bo namenje-no Zavodu za šport, turizem in prosti čas (ŠTIP), kateri bo z objektom tudi upravljal. Na tem mestu bodo uredili štiri pisarne, večnamenski prostor in sanitarije. Iz večnamenske-ga prostora bo možen tudi iz-hod na nove tribune z 240-imi

sedeži. Dostop do tribun za gledalce bo iz zunanjega ogra-jenega predela ob igrišču. Sta-dion že ima nepokrite tribune s tisoč sedeži na severnem delu, vendar niso najbolj primerne, saj se nahajajo izza gola, zato pregled nad igriščem seveda ni tako dober kot s strani. Tudi zaradi tega bo nova vzhodna pokrita tribuna verjetno boljše zasedena z gledalci, posebej če bodo ob prenovi objekta priš-li tudi rezultati domače ekipe. Celoten novi objekt bo meril 840 kvadratnih metrov, do-končan pa naj bi bil do začetka jesenskega dela nogometnega prvenstva.

Sandi Poles Primorski utrip na Facebooku

facebook.com/primorskiutripTudi v Brkinih so preganjali zimo

Pust v HrpeljahHrpelje/Kozina – Obstaja “običajen” čas med letom in pustno obdobje. Pustni čas, norčavi čas... A kljub vsemu ima tudi pust svoje korenine v tradiciji, ki v Brkinih sega v 14. stoletje, ko naj bi nastali škoromati.

Škoromati so sicer tradicio-nalna pustna maska Brkinov, katere izvor sega daleč nazaj. Prvi zapis o njih namreč sega v l. 1340, ko je mestni svet v Čedadu izrecno prepovedal pojavljanje na ulici v obleki škoromata. S tem veljajo ško-romati za najstarejše maske na Slovenskem, po nekaterih virih naj bi se v Brkinih prvič poja-

vile pred 700 leti.Po razlagi slovenskega etno-

loga dr. Nika Kureta se bese-da “scaramatto” v pisnih virih pojavi že leta 1228, ko so Brki-ni mejili na ozemlje oglejskih patriarhov. Domačini so takrat spoznali lik scaramatta, kas-neje pa je izraz postal ime za vse maske. Po Kuretovi razlagi naj bi izhajal iz nemške besede “scharwachter” - nočni čuvaj.

Danes so škoromati ohranje-ni predvsem v vaseh Hrušica, Podgrad in Javorje. Po ostalih vaseh Brkinov je bolj v veljavi običajno pustovanje, katerega sestavni del je ti. »poberija«, pobiranje pridelkov in denarja

po hišah. V večjih naseljih ter mestih se ta navada ni ohrani-la, v Hrpeljah pa jo ohranjajo skozi čas in še danes na pustno soboto sledi »pobiranje darov za pusta« po hišah. Vsako leto ima pust tudi tematiko. Tako je bila letošnja tema v Hrpeljah Valentinovo, kajti ravno na pustno soboto je med nas pri-

korakal tudi Sv. Valentin. Tako so v Hrpeljah Valentinčke ter Valentini odganjali oblake in nam pripeljali sončno vreme. Naslednji dan, v nedeljo, pa so na svoj račun prišli še najmanj-ši, saj so imeli svoj pustni dan skupaj z uporabno delavnico za razvijanje čutil in spretnosti.

N.R.

Marec 20156

160 EUR* SKLENI IN PRIHRANI.

PRIPOROČAJ IN PRIdobI.

do

www.as.si 080 11 10Več o akciji »Super AS 2015« na www.as.si.

Širite krog zadovoljnih zavarovancev!

*Ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za dve leti lahko izkoristite prihranek do 80 € za AS zavarovanja. Če na podlagi vašega priporočila AS zavarovanja sklenejo tudi drugi, pridobite še vrednostno kartico za nakup pri izbranem trgovcu v znesku do 80 €.

Marec 2015 7

Postanite prostovoljec Istrskega maratona 2015

Potrebujejo prostovoljcePiran - Sodelovanje prosto-voljcev pri pripravi tako zah-tevne prireditve, kot je Istrski maraton, je nenadomestljivo. Tudi če bi organizatorji imeli na kupe denarja za plačevanje služb, specializiranih za posa-mezna opravila, bi na dan pri-reditve nekaj zmanjkalo: srč-nosti in dobre volje, iz katere celotna prireditev, ne samo te-kači, črpa življenjsko energijo. Prostovoljci dogodku vtisnejo svoj pečat in se zapišejo v spo-min tekačev. Njihova vnema je primerljiva z zagnanostjo, s katero se teka lotevajo tekmo-valci.

Prostovoljci so osebe iz na-šega vsakdanjega okolja, ki jih odlikuje pripravljenost,

da se občasno odrečejo nekaj uram svojega prostega časa in naredijo kaj koristnega za skupnost. In ko govorimo o športnih prireditvah, prosto-voljcem je lastna tudi strastna privrženost športu ter želja, da dogodek doživijo na samem prizorišču, v športni areni.

Za izpeljavo maratona bodo organizatorji 12. aprila 2015 potrebovali številne prosto-voljce, saj bo po piranski ob-čini speljana proga najtežje in najdaljše preizkušnje, 42-kilo-metrskega teka. Dobrodošel bo vsak, ki je pripravljen poma-gati pri zagotavljanju nadzora nad dogajanjem in pri skrbi za varnost tekačev. Letošnja prireditev bo za prebivalce in

organizatorje iz piranske ob-čine generalka pred Istrskim maratonom 2016, ko bo Piran središče vseh treh tekov, mara-tona, polmaratona in krajšega rekreativnega teka - podobno kot je bil lani Koper in je letos Izola.

»Biti prostovoljec Banka Ko-per 2. Istrskega maratona po-meni postati del zgodbe o enem najodmevnejših dogodkov v slovenski Istri in Sloveniji (lani je bil naš maraton po stati-stiki Googla na 1. mestu med športnimi dogodki v Sloveniji, organizatorji pa so pred dnevi prejeli tudi občinsko priznanje za najodmevnejši športni do-godek v piranski občini),« so zapisali organizatorji.

Prostovoljcem bo zagotovlje-na oprema za delo, ki ga bodo opravljali, na dan maratona bodo dobili topli obrok in pija-čo, posebno razpoznavno maji-co, ki jo bodo lahko obdržali za spomin, ter posebno priznanje organizatorja. In seveda hvale-žnost tisočev tekačev!

Prijavite se lahko:- s SMS sporočilom na tel. št. 068/151-300- prek elektronske pošte na prostovoljci@istrski-maraton.si- prek spleta na naslovu http://www.istrski-maraton.si/sl/pro-stovoljci/form/2.htmlN.R.

V Ankaranu si sumničavo ogledujejo koprski fikus

Nekateri so odšliAnkaran – Na zahodu ni no-vega... Dogajanje spominja na boksarski obračun nekje v peti ali šesti rundi. Prejšnjo, volit-veno rundo, je dobil boksar v ankaranskem kotu, a je koprski vsaj v zadnjih nekaj mandatih tradicionalno namazan z vsemi žavbami, tako da prvi še nekaj časa ne bo spustil garda, zlasti pa si ne bo privoščil ležernos-ti v vse daljšem pogajalskem obdobju. Pri grajenju temeljev pač ni prostora za površnost in naivnost.

A iz koprskega tabora zagota-vljajo maksimalno kooperacijo in so sosedom celo poslali »fi-kus miru«, tisti bolj sumničavi so najbrž pomislili, da gre za neke vrste trojanskega konja. Naši vodilni teoretiki še razg-labljajo o pomenu fikusa, bi pa bila palma definitivno bolj perverzen in celo zabaven iz-

bor. Malo humorja in folklore nikoli ne škodi...

Z istega naslova v isto smer je bil poslan tudi prvi kos fa-moznega luškega kolača, da pa ne bo jedilnik preveč po-cukran, velja postreči tudi z »neuradnim« podatkom, da je po volitvah čudežno, a kljub vsemu pričakovano, upadlo število prebivalcev Ankarana. Eppur si muove...

Medtem tisti pravi Ankaran-čani bolj kot ne nemočno ča-kajo na (dobre) novice iz rin-ga, saj jim je jasno, da se bo ta dvoboj zaključil brez knockou-ta. Šlo bo na točke, tudi zaradi dodatnih bitk, ki jih na raznih sodiščih po državi bije vedno znova nedolžni koprski župan, pa bi se lahko zavlekel celo v podaljške.

Vasja Klun

Zamenjava na vrhu PP Piran

Nov »šef« piranske policije

Portorož – Pred dnevi je vodenje Policijske postaje Piran prev-zel dosedanji pomočnik komandirja na isti postaji Aleš Kordič. Enoto bo vodil po pooblastilu generalnega direktorja policije do imenovanja novega komandirja, medtem ko je dosedanji »šef« Rade Vilimanovič odšel na novo delovno mesto v Ministrstvo za notranje zadeve. (N.R.)

Marec 20158

Andrej Jereb Predstavljamo primorske originale

Izola – Redki bencinski nav-dušenci prehodijo zanimivo pot od dirkanja do varnosti v prometu, zdaj že legendarni izolski dirkač Andrej Jereb pa je storil ravno to. Še vedno je eno od najprepoznavnejših imen slovenskega avtomo-bilskega športa vseh časov, čeprav mineva pet let od nje-govega zadnjega nastopa na rallyju. Bilo je leta 2010, ko se je odlično odrezal na sloviti dirki v Monte Carlu, a njegovi začetki so bili povsem drugač-ni. Gremo torej po vrsti...

Leta 1993 je kot 19-leten „mulc“ prvič dirkal na rallyju v Zagrebu za volanom male-ga Yuga, čeprav njegovi starši tega sploh niso vedeli. Ne le zgroženi starši, tudi številni drugi so hitro izvedeli, da gre za zelo talentiranega fanta. V naslednjih letih je šla njegova kariera korak za korakom, a str-mo navzgor. Osvajal je naslove državnega prvaka v nižjih ka-tegorijah vse do leta 2000, ko je s Seatom Ibizo kit car osvojil prvi naslov slovenskega prva-ka v skupni uvrstitvi. Uspeh je ponovil že naslednje leto in nato še l. 2005, vmes pa dirkal v srbsko-črnogorskem prven-stvu, kjer je prav tako nanizal tri naslove prvaka. Potem je prišel na vrsto tisti največji in najtežji preskok, ko je Jereb odpeljal vrsto dirk za svetov-no prvenstvo na vseh mogočih podlagah. Preizkusil je najbolj grobi makadam v Grčiji, topil sneg na Švedskem, se podpisal na hitre in gladke ceste Nove Zelandije in navduševal nepre-gledne množice norih „affici-onados“ v Argentini. Domač je bil tudi na asfaltu, ledu in snegu legendarnega Monte Carla. Zdaj je družinski člo-vek in podjetnik, kljub temu pa vezi z zanj najlepšim športom ni prekinil. Nekateri so, drugi niso, tretji pa ne bodo nikoli! Za pojasnilo jezikovnim puri-stom – spodaj podpisani avtor teksta je ravno tako spretno vrtel volan in hitrega Izolana

pozna dolga leta, zato bi se oba zgolj krohotala, če bi uporab-ljali vikanje...

Andrej, pet let je minilo, od-kar si imel zadnjič na sebi če-lado in kombinezon na pravi dirki v Monte Carlu. Te vsaj občasno zgrabi želja po dir-kah?

„Če sem čisto iskren, zadnje čase spet dobivam takšne im-pulze. V vmesnem obdobju sem bil relativno miren, zdaj pa me ob pogledu na dogajanje v dir-kanju še zelo zasrbi. Denimo ob pogledu na kakšnega legen-darnega starodobnega dirkal-nika, ki še grmi.“

Si pa še vedno vpet v avto-mobilski svet, saj sodeluješ z uvozniki, katerih vozila pro-dajaš. Prisoten si tudi na ra-znih predstavah, torej nekaj tolažbe še najdeš?

„Ja, kakšen »obliž na rano« še pride v obliki raznih dogod-kov, na katerih sodelujem. Am-pak, kot sem rekel, to je le obliž na rano, pravega dirkanja od Monte Carla 2010 ni bilo več.“

Torej lahko dokončno zatr-dimo, da si od aktivnega dir-kača prešel v ambasadorja varne vožnje?

„Lahko rečem, da sem tudi prej že sodeloval pri prometni varnosti. Nenazadnje dajem temu velik poudarek, ker me-nim, da je prav, če vsak na svo-jem področju pomaga okolju v smislu izboljšanja varnosti in tudi drugače. Kot bivši aktivni

in zdaj upokojeni dirkač pa se-veda želim dodati svoj prispe-vek k temu, da je na cesti bolj varno.“

V tvojih aktivnih časih je bila Obala znana po števil-nih dobrih rally posadkah, pa tudi dirke so prirejali na našem koncu, zdaj tega ni več. Razen redkih fantov na gorskih dirkah vlada mrtvi-lo. Kako gledaš na to?

„Žal je zdaj na Obali res tako. Nekoč, v nekem vmesnem času, je bila Slovenska Istra znana tako po dirkah na tem področju kot tudi po številnih hitrih dirkačih. V tem trenutku vlada precej sušno obdobje. Tekmovanj ni več, ostalo je le tisto v Ilirski Bistrici. Dirkačev – denimo takšnih, ki bi krojili vsaj slovenski vrh – ravno tako ni več. Zato sem toliko bolj ve-sel tistih, ki skušajo po svojih najboljših močeh predstavljati ta šport tudi na našem podro-čju.“

Si kdaj pomislil, da bi sam sestavil projekt, s katerim bi

pomagal kakšnemu tebi po-dobnemu mladeniču na nje-govi dirkaški poti?

„Ne bi želel ocenjevati dru-gih, kdo je meni podoben in kdo ne. V vsakem primeru pa rad pomagam, če je le možnost in vedno bom na voljo vsako-mur, ki pokaže interes ter po-tencial. Pomagam z izkušnjami ali pa tudi z bolj konkretnimi prispevki. Vedno sem odprt za pomoč.“

Ekipe, ki bi jo sam vodil, pa nimaš v mislih?

„V tem trenutku to ni realno. Že sam sem preveč zaseden s svojo primarno dejavnostjo, zato formiranje take ekipe v tem trenutku ni mogoče. Če pa, kot rečeno, ima kdo potrebe ali želje, da mu s svojim izkušnja-mi pomagam, to storim z vese-ljem.“

Pa greva zdaj še na drugo plat, k varnosti v prometu. Še vedno velja stereotip, da smo dirkači nekakšni cestni divjaki. Tudi midva skuša-va že vrsto let to spremeniti. Kaj meniš, smo že kaj napre-dovali?

„Mislim, da smo. Ta stereotip vendarle ni več tako izrazit. Žal verjetno tudi zaradi tega, ker dirkačev vsaj na našem koncu ni več veliko, to pa posledično pomeni, da je prepoznavnost in popularnost tega športa trenu-tno dokaj nizka. Seveda so se tudi splošne razmere v prome-tu zelo spremenile. Promet je danes bolj defenziven kot je bil včasih, preventiva in kazni so naredile svoje, pa tudi zara-Foto: Vlado Krivec

Marec 2015 9

di krize ter visokih cen goriva manj pritiskamo na plin, kot smo včasih.“

Statistika pravi, da se je število mrtvih in poškodo-vanih na naših cestah močno zmanjšalo, za kar si mnogi pripisujejo zasluge. Toda po drugi strani se število nesreč ni bistveno znižalo. Lahko ugotoviva, da so številke ugo-dne predvsem po zaslugi teh-nologije cest in vozil?

„Nihče si ne more pripenjati medalj, da je naredil red. Pri tem mislim predvsem na pri-stojne na raznih ministrstvih in ostale birokrate. Tu imamo več dejavnikov, zagotovo pa je eden pomembnejših cestna infrastruktura, ki je zelo dru-gačna kot denimo pred 20-imi leti. Slovenijo po diagonalah prekriva mreža avtocest, ki so najbolj varne ceste. Po dru-gi strani je tudi avtomobilska

tehnologija doživela velike spremembe. Avtomobili so da-nes opremljeni z veliko aktivne in pasivne varnosti. Končno je bil sprejet tudi zakon, da se mora vsak mladi oziroma novi voznik udeležiti treninga var-ne vožnje. To je osnovna šola znanja in varnega upravljanja avtomobila. Nenazadnje sta tudi zakonodaja in visoke kaz-ni prispevali svoj delež, vendar politika in represija nista naj-bolj zaslužni za boljše stanje.“

Za konec pa še o naših kra-jih, kjer živimo. Kako se tu počutiš kot družinski človek? Ti je všeč, kar vidiš okoli sebe, ali bi kaj spremenil, če bi imel možnost?

„Kot prvo in najpomemb-nejše, zelo imam rad domače kraje in sem velik lokalpatri-ot. Po drugi strani pa bi si kot športnik in podjetnik želel, da potencial tega čudovitega – po

mojem enega najlepših koščk-ov na planetu – boljše izkoris-timo v smeri razvoja. Naravne geografske danosti ter veliko znanja, predvsem tehničnega, moramo usmeriti v pravo smer. Nekoč smo bili prava tehnolo-ška velesila z vso industrijo in

razvojem, zdaj pa se odpirajo le še trgovski centri! Kljub vsemu verjamem v Obalo kot zelo cvetočo gospodarsko in turistično regijo, od česar bi lahko vsi imeli koristi.“

Vlado Krivec

Marec 201510

Nazaj v prihodnostFotograf Zdenko Bombek predstavlja projekta »Obrazi Kopra in Izole« (1)

Portorož – Če je pero močnej-še od meča, bi lahko rekli, da fotografija (pogosto) prema-ga oba. Znani obalni fotograf Zdenko Bombek (1959) je s svojimi Obrazi vsekakor za-del v polno, zato bomo v vsa-ki številki predstavili delček serijala iz Kopra in Izole. Na kratko povedano, Bombek je na Slovenski Obali izbrskal ljudi, ki so bili nekoč fotogra-firani na določenem mestu in jih „prestavil“ v današnji čas. Back to the future... Od kod zamisel? „Ko sem pričenjal s projektom »Obrazi Kopra«, me je zanimalo, kako se od-ražajo spremembe kraja in ljudi v mojem mestu, kjer sem

rojen, v njem sem preživel ce-lotno mladost in tukaj še danes živim. Vse skupaj se je tudi začelo z mojo staro fotografijo iz otroškega obdobja, ki je tudi naslovni diptih tega feljtona.“

Bombek skromno dodaja, da ni izumil tople vode, kajti „sama ideja po sistemu nekoč--danes ni neka novost, je pa mogoče moj pristop za razli-ko od drugih podobnih foto-grafskih projektov malce dru-gačen, saj sem vzel v precep predvsem en kraj in eno loka-cijsko območje ter ga raziskal. S pomočjo fotografije sem po-kazal znatne spremembe, ki jih je ustvarila minljivost časa.“

Takšno delo verjetno zahteva veliko „teženja“, navsezadnje je potrebno najti ljudi, ki sploh imajo primerne fotografije? „Sprva sem pridobival stare fotografije s pomočjo prija-teljev, kasneje znancev in na koncu meni čisto neznanih kra-janov, večinoma iz obdobja od 1950-tih do sredine 1980-tih let. Nato sem jih fotografiral v današnjem času na podlagi „originala“, na istem mestu, z istimi ljudmi, podobno držo telesa in mimiko obraza, v enakem obdobju dneva ter le-tnega časa. Tako sem ustvaril zanimivo primerjavo stare in nove fotografije z razponom tudi do 50 in več let. Fotogra-fiji sta sestavljeni skupaj, kjer je skozi čas lepo viden razvoj mesta, še bolj pa sprememba istega človeka, ki je na foto-grafiji ovekovečen.“ Verjetno ni potrebno poudarjati, da so „modeli“ pretežno moški, saj

si le redke pripadnice nežnega spola želijo videti, kaj je iz njih naredilo pol stoletja.

Ob tem se pojavljajo števil-na pričevanja iz takratnega obdobja, nostalgija, spomini, anekdote, družinske vezi in ganljiva srečanja nekdanjih prijateljstev iz otroških let, pa tudi obuditve nekaterih. Pre-ko starih fotografij je možno tudi razbrati takratno življenje, delo, sobivanje ali kakršno koli povezanost z domačim krajem.

V Primorskem utripu bomo skozi feljton predstavili vse doslej narejene fotografije, »Obrazi Kopra« zajemajo 75, »Obrazi Izole« pa 64 diptihov. Prvi del projekta je Zdenko Bombek predstavil na razstavi l. 2012, drugi del je prišel na vrsto lani, v pripravi pa je tudi predstavitev „Obrazov Pira-na“.

N.R.

URARSTVO - OROLOGERIAMILOŠ STEGOVEC S.P.

OBALA 114, 6320 PORTOROŽ

EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV

Marec 2015 11

PodpisKOLUMNA

Naslednja številka izide 15. aprila.

Ste že imeli občutek, da si nekateri zakone pišejo sami? Meni se to pogosto dogaja. Najbolj pa me jezi, ko »veliki« nekaznovano uveljavljajo svoja, s kmečko logiko povsem skregana pravila. Včasih se resno vprašam ali so ti ljudje plod istega šolskega sistema kot mi?

V preteklih dneh so me obiskali predstavniki IPF. TO je zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fo-nogramov Slovenije. Dve prijazni gospe sta se predstavili s službenima izkaznicama. Tako vidimo v kriminalkah. Če ravno ne vprašaš in pogledaš iz svojih rok, bi sicer lahko po-kazali abonma za avtobus. Majhno, nerazločno, hitro in od daleč. A nič zato, saj si a zaupamo, prijaznost in lepa beseda pa odpirata vrata zaupanja, kaj pravite?

Povedali smo si nekaj besed, izmenjali mnenja in napisali sta zapisnik. Sledila je prošnja, da se na zapisnik podpišem. Nisem videl ovir. Prebral sem ga in prosil za dopolnitev, ki sta jo tudi takoj dopisali. Podpisal sem in jima povedal, da si bom na naredil kopijo za svoj arhiv. V filmu bi se v tem trenutku glasba ustavila.

Skorajda panično sta mi hiteli pojasnjevati, da kopije ni dovoljeno narediti. Vprašal sem, kako bom dobil izvod do-kumenta, ki sem ga podpisal in sta mi pokazali potrdilo (ne kopijo zapisnika), na polovici A4, kjer je zapisano, da sta opravili pregled. Prosim?!? To še ni vse, zapisnik naj bi mi bil na voljo za morebiten vpogled pri njih v Ljubljani. Seve-da nisem pristal na to.

Pa sta klicali v Ljubljano, kjer so jima zabičali, da ne smem dobiti kopije zapisnika, ki sem ga podpisal.

Sem res taka sitnoba? Ni vrag, da je postalo običajno, če dobiš kopije dokumenta, ki ga podpišeš? Zakaj potem te prakse ne povzamejo še na policiji, redarstvu, upravnih eno-tah…si predstavljate prihranke?

Oseba na drugi strani telefonskega aparata je »inšpekto-rici« dejala, naj raje strže zapisnik, ki sem ga podpisal in napiše novega. Kopije ne smem dobiti in pika! In tako sta tudi storili.

Zdaj imajo nekje zapisnik, ki ga nisem videl, na njem pa je odkljukano, da ga nisem hotel podpisati. Laž je tako postala uradni dokument.

Zavod, ki me je preiskoval, ima gotovo kakšna javna po-oblastila, zato sem zadevo čivknil predsedniku vlade in z e-pismom prosil ministrstvo za upravo za nasvet, komu lah-ko dogodek prijavim. Do oddaje teksta v tisk ni bilo odziva.

Medtem pa IPF veselo niza zapisnike v eni sami kopiji.Alex Krebelj

Radio Capris in Stino v Snack Baru prebudili Obalo

Jutranji koncert

Portorož – Primorci so doka-zali, da se jim s pravim razlo-gom ni težko zbuditi zgodaj zjutraj. In kaj je boljši razlog od dobre glasbe, dišeče kave in slastnih briošev?! Radio Cap-ris, Snack Bar ter skupina Sti-no so pred dnevi poskrbeli za noro doživetje – pripravili so prvi jutranji koncert na Obali.

Kar se je mnogim zdelo ne-mogoče, se je tokrat uresniči-lo. Priljubljena obalna skupina Stino je poskrbela za čisto (p)osebno prebujanje, do zadnje-ga kotička napolnila Snack Bar Žusterna in vse navzoče napol-nila z dozo pozitivne energije.

Obiskovalci polnega Snack Bara so med 7.30 in 9.00 uži-vali ob rock glasbi, postreženi pa so bili tudi z brezplačno kavo Bar 2000 Supreme – 100% Arabica in toplimi brio-ši. Ob tem posebnem dnevu so Caprisovci pripravili tudi pose-ben jutranji program in oddajo Dobro jutro, Obala oddajali kar iz lokala.

Dogodek so navzoči toplo pozdravili ter predlagali, da se kmalu ponovi. Kdor ga jhe prvič zamudil, si še vedno lah-ko prihodnjič navije budilko!

N.R.

Primorski utrip na Facebooku

facebook.com/primorskiutrip

Foto: Radio Capris

Prihaja ribarnica ValmarinMorske dobrote odslej tudi na piranskih mizah

Piran – Najbolj turistična slovenska občina je znova dočakala svojo ribarnico. Prostor pod občinsko stavbo na Tartinijevem trgu 2 je sameval pet mesecev, odslej pa se tam nahaja ribarnica Valmarin. Pirančanke in Pirančane je s svežimi ribami začela oskrbovati v petek, 20. februarja, sicer pa bo obratovala vsak dan od 8.00 do 12.30 oz. v poletnem času od 7.00 do 13.00.

Z Valmarinom upravlja družina Kante, ki se s prodajo rib ukvarja že dobri dve desetletji. Z občino Piran so podpisali po-godbo za nedoločen čas, najem dobrih 65-ih kvadratnih metrov površine pa jih bo stal 720 evrov mesečno.

Pirančani so brez ribarnice ostali septembra, ko se je podjetje Delmar znašlo v stečaju in se umaknilo z vseh svojih lokacij. Ob-čina Piran je 12. decembra na spletni strani in v Uradnem listu RS objavila javno zbiranje ponudb za oddajo prostora. Prispeli sta dve, od katerih je bila ena nepopolna, zato je vse pogoje izpolnje-vala le ponudba Valmarina. Piranski župan dr. Peter Bossman je 23. januarja sprejel sklep o dodelitvi poslovnega prostora, 11. februarja pa z novo najemnico podpisal pogodbo. (N.R.)

Marec 201512

Rišparmin

- 50%

- 5% - 10%

- 10%

ETERICA Holistični center

Cruise Ferry Center Križarjenja Fitness FIT365

TV Shopping

Tamara Maja Španjol s.p.Obala 130, Lucija

info: 040 192 967

Adonis d.o.o.Liminjanska 94b, Lucija

info: 05 671 0 777

FIT365, Martina Lenassi s.p.Podbeška c. 54, Koper

info: 041 351 971

Klipnet d.o.o., PE LucijaLiminjanska 96, Lucija

info: 080 35 76

Tamara Maja Španjol M. s.p.Obala 130, Lucija

040 192 967

klasična masažashiatsu masaža

refleksna masaža stopalpedikura in manikura

depilacija

na masaže

na vse izdelke

na namestitev v kabini

KRIŽARJENJAPO VSEH MORJIH SVETA

Uveljavite popustna namestitev v kabinis kodo Putrip

5%

CFC KRIZARJENJA

^

T: +386 5 671 0 777E: INFO@CRUISE-FERRY-CENTER.COM

Popust lahko uveljaviteza rezervacije do 30.03.2015

Untitled-2 1 1/10/2015 4:25:44 PM

na vse vadbe

www.tvshopping.si - 25%

Trgovina Moje nitkeTrgovina Moje nitkeObala 136, Lucija

info: 040 543 451

na izdelek po izbiri

Velja do 15.4.2015

Velja do 15.4.2015 Velja do 15.4.2015

Velja do 15.4.2015 Velja do 15.4.2015

- 50%

Čistilnica SUZIČistilnica SUZIObala 130, Lucija

info: 05 677 83 63

na čiščenje bundeVelja do 15.4.2015

Marec 2015 13

Sanje ali resničnost?Termalna riviera za daljšo turistično sezono in kakovostno bivalno okolje

Piran – Na občini so nedav-no prišli na dan s prostorskim načrtom termalne riviere, ki zajema območje dela Marine Portorož, gramozno parkirišče ob njej, kanal Fazan in oko-liške ceste. S projektom želi piransko modro vodstvo obči-ni zagotoviti nov gospodarski zagon ter razširiti turistično ponudbo.

V času razgrnitve občinske-ga podrobnega prostorskega načrta Termalna riviera se bo javnost lahko podrobno sez-nanila z ambiciozno, celovito in strateško načrtovano preo-brazbo tega dela Lucije. Ter-malna riviera s seboj prinaša spremembo značaja območja ter preobrazbo danes zapostav-ljenih površin v kakovostno bi-valno okolje, ob tem pa ponuja tudi priložnost za zaposlovanje občanov.

Predlog dokumenta bo javno razgrnjen v avli občine Piran in na KS Lucija od 6. februarja do 17. marca 2015. Občinski urad za okolje in prostor je 4. marca v Luciji organiziral tudi javno obravnavo dokumenta, zainteresirani pa lahko svoje pripombe in predloge še vedno vpišejo v knjigo pripomb.

Kdo bo plačal?Termalno kopališče je na-

črtovano kot objekt, ki bo omogočil podaljšanje turistič-ne sezone na celo leto, hkrati pa bo občankam in občanom ponudil storitev termalnih toplic v lastnem kraju. Dana-šnje improvizirano in prašno parkirišče naj bi nadomestila termalna riviera z veliko par-kovno ureditvijo. Obstoječa parkirišča bodo premeščena ob cesto Obala, kjer bodo urejena kot peščena površina z drevo-redom. Krajinska ureditev bo zakrila suhe priveze in ustvari-la prijetno okolico ob središču Lucije in parku Sonce. Poleg

novega termalnega kopališča bo ureditev ponudila še odprt dostop do morja za vse obča-ne Lucije, urejen kanal Fazan, parkirno hišo ter ureditev ob-močja suhih vezov. OPPN bo tudi uredil status zemljišč v območju, ki so že stavbna in delno pozidana. Rok za pri-pombe se izteče zadnji dan javne razgrnitve, torej 17. mar-ca 2015.

Na papirju je seveda vse lepo in prav, kot običajno pa se bo zataknilo pri denarju. Marina je namreč finančno povsem iz-črpana s strani sumljivega taj-kuna Bojana Petana, ki je nje-ne dobičke preusmeril v svoj

(večinoma bankrotirani) impe-rij DZS, opevano zasebno par-tnerstvo pa zagotovo ne pride v poštev, ker se tujci lopovske Slovenije izogibajo, medtem ko domači posamezniki oz. podjetja nimajo sredstev ali jih skrivajo v tujini. O nekdanjem “sponzorju“ lokalnih projektov Casinoju ne gre izgubljati be-sed, Metropol so Stane Valant & Co. že prodali, Bernardin pa je s strani slednjega v podob-nem položaju kakor Marina po zaslugi Petana. Torej bomo videli, je rekel slepi gluhemu.

N.R.

Tako naj bi bila videti Lucija po izgradnji termalne riviere. Medtem se nekateri občani sprašujejo, ali takšen jekle-no-betonski kolos sploh sodi v pretežno spalno naselje, katerega prometna infrastruktura že zdaj poka po šivih.

www.primorski-utrip.si

KŠOK vabi na StreSnitevPredstavitev področja čustvene inteligence na interaktiven način

Koper – Klub študentov obči-ne Koper (KŠOK) je ponovno pripravil projekt StreSnitev. Njegov namen je preko preda-vanja in delavnic udeležence na interaktiven način seznaniti s področjem čustvene inteli-gence v povezavi s stresom, jih spodbuditi, da se konstruktivno soočajo s prevladujočo proble-matiko ter jim predstaviti teh-nike, ki spodbujajo učinkovito razvijanje čustvene inteligen-ce. Srečanja potekajo vsako sredo ob 18. uri v e-Kavarni Pina v Kopru, trajala pa bodo še do 25. marca. Tematike de-lavnic so: samopodoba, osa-

mljenost, medosebni odnosi, optimizem in čuječnost.

S projektom želijo predstaviti čustveno inteligentnost kot eno od tistih značilnosti posame-znika, ki mu omogoča, da lah-ko uresniči ostale potenciale za učinkovito življenje. Kaj je tisto, kar dela največjo razliko med bolj in manj učinkovi-timi ljudmi z isto izobrazbo, znanjem ali izkušnjami? Naj-pogosteje naj bi bila to ravno čustvena inteligenca, sicer pa tudi dobre zveze ali bogat oče ne škodujejo.

Namen delavnic, ki se letos

odvijajo v okviru StreSnitve, je udeležence seznaniti z raz-ličnimi psihološkimi koncepti, o povezanosti teh s stresom in o učinkovitih načinih spoprije-manja s stresom. Skozi prak-tične aktivnosti, v katere bodo udeleženci aktivno vključeni, bodo pridobili znanja in vešči-

ne, ki jih bodo lahko nato upo-rabili v vsakdanjem življenju v različnih stresnih situacijah.

Udeležba na predavanju in delavnicah je brezplačna ter je možna ob predhodni prijavi na elektronski naslov stresnitev@ksok.si. (A.V.S.)

Primorski utrip na Facebooku

facebook.com/primorskiutrip

Marec 201514

Feljton o najboljših nogometaših vseh časov (4) – Planička (Češkoslovaška/Češka)

»Malo pivo« je postal velik vratarPortorož – Verjetno se raz-

prave o najboljšem nogometa-šu vseh časov ne bodo zaklju-čile do konca človeškega rodu ali vsaj do dne, ko bodo pričeli igrati roboti. Pele, Di Stefano, Maradona, Moreno..., vsak ima svoje argumente, prav tako njihovi zagovorniki. O najboljšem vratarju pa ni toliko dvomov. Med obema vojnama prideta v poštev le dve imeni: Čeh František Planička in Špa-nec Ricardo Zamora, kasne-je se jima je pridružil še Rus (oziroma takrat Sovjet) Lev Jašin. Vse ostalo so zgodbice za majhne otroke... Čeprav je nestor hrvaškega novinarstva Zvonimir Magdić pisal pra-vljice o predvojnih čudežih Franja Glaserja, čeprav ima Brazilec Gilmar dva naslo-va svetovnega prvaka, čeprav Angleži še zdaj prisegajo na Gordona Banksa, čeprav so ob prestopu Vladimirja Beare iz Hajduka v Crveno zvezdo njegovo ulico na rodnem Bra-ču preimenovali v Cesto izda-jalcev itd.. Nekaj starejših stro-kovnjakov, ki so videli vse na delu, se v en glas strinja, da je bil najboljši čuvar mreže vseh časov Čeh František Planička, v njegov prid pa govorijo tudi odlične obrambe na dveh sve-tovnih prvenstvih.

Navijač Sparte pristane v Slaviji

Na začetku 20. stoletja je bil srednjeevropski nogomet med najboljšimi na svetu. Češko-slovaška, Madžarska in Avstri-ja so spadale v sam svetovni vrh, kraljevina SHS oziroma kasneje Jugoslavija tudi ni bila daleč in zato ni nič čudnega, da so otroci v Pragi sanjali le o tem, da bi nekoč postali zvez-dniki Sparte ali Slavije, ki sta tudi danes ponos češkega glav-nega mesta.

Seveda je tudi mali František Planička, ki se je rodil 2. julija 1904, imel podobne želje. Ker je živel v četrti Letna, kjer

še zdaj stoji stadion Sparte, je že kot otrok spremljal vse treninge svojih ljubljencev in sanjaril, kako mu nekoč ne bo potrebno skakati čez ograjo, temveč bo na stadion prišel ob ovacijah gledalcev. Po nekaj letih kaljenja v nižjerazrednih klubih so se mu sanje uresni-čile, toda ne za dolgo. Očitno je bila doktrina o visokih vra-tarjih, na katero danes prisega npr. Fabio Capello, že takrat razširjena in eden od Spartinih kvazi-strokovnjakov je modro ugotovil, da „malo pivo“ (tako Čehi pravijo ljudem nižje rasti) nikoli ne bo kvaliteten vratar. Žalostni in užaljeni Planička – mimogrede, v resnici je meril za predvojne čase povsem spo-dobnih 172 cm – se je vrnil v svoj anonimni NK Bubeneč, toda že kmalu zatem se je zanj začel zanimati največji Spartin tekmec Slavija. Zanj so odšte-li 800 kron, kolikor je takrat znašala mesečna plača manu-alnega delavca in začela se je velika kariera „malega piva“.

Sicer ni znano, kaj se je zgo-dilo s Spartinim trenerjem, ki je zahteval njegov odhod, toda Slavija je dobila največjega vratarja v svoji zgodovini, Pla-nička pa je ostal zvest temu klubu do konca svoje nogome-tne poti in zanj odigral kar 969 srečanj.

Fanatični asketBrez nič ni nič in tega se je za-

vedal tudi mladi Planička. Kot smo že omenili, ni bil visoke rasti, zato je moral braniti raci-onalno ter vnaprej predvideva-ti, kaj se bo zgodilo. Ni spadal med atraktivne paraderje, s či-mer so predvsem južnoameri-ški vratarji zabavali gledalce. Medklic: pa tudi s svojimi na-pakami! Znan je primer Argen-tinca Fillola, sicer svetovnega prvaka iz leta 1978, ki je kot vratar brazilskega Palmeirasa prijatelju fotoreporterju oblju-bil lepo parado za njegov časo-pis. Obljubo je resda izpolnil,

prekrasno poletel skozi zrak, vendar pa istočasno tudi – prejel gol! Kasneje sta kajpak Higuita ali Chilavert še bolj vneto skrbela za „show“ med vratnicami. Ravno naspro-tno je Planička vse podredil obrambam in športu. Ni kadil, ni pil niti piva, zaradi česar je med rojaki veljal za čudaka, vedno je bil svež, med prvimi na svetu pa je tudi doumel po-membnost fizične priprave.

Njegovi treningi bi izmučili še bika! Celo uro so ga najbolj-ši strelci Slavije gnali iz kota v kot in bojda je v tem času izve-del po 600 obramb! Zdaj levo, zdaj desno... Ko je končal s prostovoljno torturo, je nava-dno s soigralci odigral še „na dva gola“ in sicer najpogosteje v vlogi desnega vezista, kar je od njega spet zahtevalo ma-ksimalne napore. Kot vratar je sicer pretekel najmanj od vseh, vendar so trenerji trdili, da

je kondicijsko med najboljše pripravljenimi nogometaši in lahko po fizični pripravljenosti konkurira vsakemu kolegu.

Večinoma se je zadrževal na liniji, toda zaradi nevsakdanje hitrosti je znal tudi bliskovito zapustiti vrata, kar je s pridom izkoriščal predvsem v dvobo-jih „ena na ena“. Čeprav nizek, se ni bal niti visokih skokov, kajti odriv, ki si ga je pridobil s fanatičnimi treningi, mu je omogočal (vsaj) „boksanje“ žoge tudi pri dvobojih z naj-boljšimi skakalci.

10.000 ljudi na Vaclavskem trgu

Seveda je že kmalu pristal tudi v izbrani vrsti svoje deže-le, kar je bil takrat dokaz velike kakovosti, kajti „češka ulička“ je že slovela po Evropi, na SP 1934. leta pa jo je spoznal tudi svet. Na prvem svetovnem pr-venstvu v Urugvaju Čehi niso

Marec 2015 15

František PlaničkaRojen: 2. junij 1904 (Praga, Avstro-Ogrska)Umrl: 20. julij 1996 (Praga, Češka republika)Klubi: 1923-38 Slavija (969 tekem). Prvak Češkoslovaške: 1929-31, 1933-35 in 1937Reprezentanca: 1926-38 Češkoslovaška (73 tekem). 2. mesto na SP 1934

nastopili, na drugem pa je bilo povsem drugače. Po napovedih naj ne bi spadali v vrh in Mu-ndial, katerega organizacijo si je – predvsem v propagandne namene – zagotovila fašistična Italija, so tudi pričeli v tem slo-gu. Šestnajst reprezentanc je igralo po izločilnem sistemu. Le-ta je bil že v prvem krogu usoden za južnoameriške moj-stre iz Brazilije in Argentine, branilci naslova Urugvajci pa so zaradi menjave genera-cij menili, da so preslabi in v Evropo niti niso prišli.

Poleg Planičke sta bila velika češkoslovaška aduta napadalca Puč in Nejedly, ki pa sta že na prvi tekmi proti Romunom morala pokazati vso znanje. Igralo se je na starem tržaškem stadionu Grezar, na obeh straneh pa so le z začudenjem spremljali kraško burjo, ki je divjala po igrišču. V prvem delu so z njeno pomočjo igrali Romuni in zgolj zavoljo fanta-stičnih obramb „malega piva“ povedli le z 1:0. V nadaljeva-nju so Čehi izkoristili pomoč vetra ter z veliko muko doseg-li dva gola in se uvrstili med osmerico. Tam jih je čakala Švica in nova izenačena tekma, kajti Nejedly je le nekaj minut pred koncem dosegel odločilni zadetek za 3:2.

V polfinalu so Čehi pokaza-li svojo kakovost, ko so brez težav s 3:1 odpravili Nemčijo in se uvrstili v odločilni boj proti domači reprezentanci. To je bilo presenečenje, kajti nihče ni pričakoval tako viso-ke uvrstitve Češkoslovaške, toda iz tekme v tekmo so igrali boljše, celotno prvenstvo pa je blestel František Planička. V finalu so bili povsem blizu „nesmrtnosti“! Prvi polčas se je namreč končal brez zadet-kov, nato pa je Puč povedel goste v vodstvo. Planička je suvereno čuval svojo mrežo in Čehi so na hitro skušali doseči še drugi gol ter dokončno od-ločiti finalno tekmo. Zmanjka-lo jim je le malo sreče: Nejedly sam kot duh strelja preko vrat, Svoboda pa je malo zatem že premagal Combija, toda za-del le vratnico. Italijani so na

kolenih, ampak kot še mnogo-krat kasneje so se izvlekli. Že tistega daljnega 10. junija 1934 so se jim izplačala velika vla-ganja, ko je Argentinec Orsi (z nekaj kapljami italijanske krvi) deset minut pred koncem „za-plesal tango“ okoli Koštaleka in celo veliki Planička je bil nemočen. Rimski Olimpico je seveda ponorel od veselja in v podaljšku so prebujeni Italijani slavili z zadetkom Schiavia.

Kljub temu je celotna Češko-slovaška slavila svoje junake. Njihova vožnja z vlakom od meje do Prage je trajala ves dan, po poti pa so jih pozdrav-ljale nepregledne množice na-vijačev, ki so srečanje otrpli spremljali preko radijskih spre-jemnikov. V glavnem mestu se je na Vaclavskem trgu zbralo preko 10.000 ljudi, plzensko pivo je teklo v potokih, igral-ci pa so bili deležni ovacij, kakršnih „zlatna Prahá“ do takrat še ni doživela.

Planička je bil seveda izbran za najboljšega vratarja prven-stva, v najboljše moštvo so se uvrstili še trije njegovi soigral-ci, Nejedly je bil s petimi goli najboljši strelec, Češkoslova-ška pa je bila dokončno vrisana na nogometni zemljevid sveta. Popoln uspeh!

Nepremagan celo z zlom-ljeno roko!

Najboljši svetovni vratar je nastopil tudi na SP čez štiri leta v Franciji. Vmes je doži-vel tudi nekaj težkih trenutkov, saj mu je 1937. na srečanju v Budimpešti eden najboljših madžarskih nogometašev vseh časov dr. Sarosi sam zabil se-dem zadetkov, gostitelji pa so Češkoslovaško premagali kar z 8:3. Kljub 34-im letom pa je bil Planička za naslednje sre-čanje najboljših znova odlično pripravljen in to je potrdil že na prvem srečanju z Nizozem-sko, ko je ohranil svojo mrežo nedotaknjeno. Čehi so resda slavili šele po podaljšku, toda na tihem so upali, da bodo spet stopnjevali formo do konca pr-venstva.

Nato pa se je z njimi poigral žreb, kajti že v četrtfinalu so

naleteli na Brazilce s takrat naj-boljšim svetovnim napadalcem Leonidasom (o njem bomo še pisali). Tekma v Bordeauxu je bila zelo razburljiva, kajti vez-ist „selecaa“ Zeze je dobil rde-či karton že v 13. minuti, malo pred koncem pa sta bila zaradi medsebojnega obračunavanja izključena še Riha in Macha-do. Leonidas je v prvem delu sicer premagal Planičko, toda Nejedly še ni pozabil zabijati golov in končni izid je bil tudi po 120 minutah igre 1:1. Kas-neje so zdravniki ugotovili, da si je Planička že v 85. minuti zlomil roko, vseeno pa je še 35 minut branil brez napake! Na ponovljeni tekmi naslednji dan so „carioce“ od prvotne-ga moštva poslali na igrišče zgolj Leonidasa in vratarja Walterja, prav njihovih devet svežih igralcev pa je v drugem polčasu odločilo zmagovalca, čeprav so Čehi na začetku celo povedli. Planička zaradi po-škodbe seveda ni mogel braniti in to je bil tudi konec njegove bleščeče kariere.

Čeprav je bilo v tistih pred-

vojnih časih veliko manj med-državnih tekem, je zbral kar 73 nastopov za izbrano vrsto, največkrat kot kapetan svoje reprezentance. To je bil dolgo celo svetovni rekord, v češko-slovaškem dresu pa ga je šele 1966. leta prekosil Ladislav Novak ter kasneje sloviti Pa-nenka. Mimogrede je Planič-ka „zamenjal“ kar nekaj raz-ličnih držav in režimov, kajti rodil se je v Avstro-Ogrski kraljevini, videl ustanovitev Češkoslovaške, preživel nem-ški protektorat pod Tretjim Reichom, spremljal vrnitev parlamentarne demokracije, potrpel pod komunisti ter naposled v globoki starosti umrl v samostojni Češki brez Slovakov. Eden od kronistov svetovnega nogometa, Jugo-slovan dr. Mihajlo Andre-jević, ki je spremljal vse po-membne dogodke od leta 1920, je še dolgo kasneje trdil, da je bil prav Planička najboljši vra-tar vseh časov. Pa čeprav ga je bilo zgolj za „malo pivo“...Boris Planinc

Planička (desno) z nizozemskim kapetanom Van Heelom 5. junija 1938 na uvodni tekmi 3. SP v Franciji, ki jo je Češkoslovaška dobila s 3:0 po podaljšku)

www.primorski-utrip.si

Marec 201516

Tečaj klasične masaže po programu zapoklicno kvalifikacijo

Cena tečaja je 550 €. Možnost obročnega odplačevanja se uredi pred tečajem.

UGODNOSTI do 15.3.2015

- Ob plačilu v enkratnem znesku je cena le 490 €.

- V ceni tečaja so všteta tudi kosila.

- Vsak kandidat, ki se udeleži tega tečaja, se lah-

ko brezplačno udeleži osnovnega tečaja športne

masaže

Tečaj bo potekal 10., 11., 12., 17., 18. in 19. aprila.

INFORMACIJE:

splet: http://tecaj-masaze.net/

telefon: 080 23 25

e-mail: a.kolarski@gmail.com

1PESNIŠKI KOTIČEK

en pogled skozi oknoena kaplja dežjaen oblak, ki osamljen lebdiv jasnini neba

eno drevo, ki vztrajav veku vetroven planet, ki srce mu nagajav osončju svetov

ena ranjena dušaeno breme, ki se sprostiv eni solzi sreče utopi se suša,da se življenje prerodi

Vasja Klun

Marec 2015 17

DNK analiza pokazala posebnost slovenskih delfinovVelike pliskavke območje Sredozemlja naselile pred približno 18.000 leti

Piran – Raziskovalci slo-venskega društva za morske sesalce Morigenos so sodelo-vali v doslej najbolj podrobni raziskavi genetske strukture delfinov v Sredozemlju. Ta je pokazala, da se delfini iz slo-venskega morja genetsko naj-bolj razlikujejo od vseh ostalih v Jadranu.

Raziskava, v kateri so poleg slovenskih sodelovali še znan-stveniki iz Italije, Hrvaške, Gr-čije, Izraela in Velike Britanije,

je bila objavljena v znanstveni reviji Evolutionary Biology (Evolucijska biologija). Ge-netiki in biologi so z uporabo molekularnih metod ugotavlja-li sorodstvene povezave med populacijami velikih pliskavk v Sredozemlju ter dejavnike in procese, ki vplivajo na ge-netsko strukturo in geografsko razširjenost. Rezultati so po-kazali, da so velike pliskavke območje Sredozemlja naseli-le po zadnji ledeni dobi, pred približno 18.000 leti. Omenje-

na raziskava je prav tako prvič pokazala, da je v Sredozemlju poleg »obalnega« prisoten tudi ti. »pelaški« ali »odprtomor-ski« tip velike pliskavke, kar doslej ni bilo znano.

Poleg tega, da je raziskava po-membna za razumevanje evo-lucije in današnje razporeditve delfinov v Sredozemlju, so podatki o genetski populacij-ski strukturi ključnega pomena tudi za učinkovito varstvo vrst. Za Slovenijo so najbolj zani-

mivi izsledki, ki kažejo, da so delfini Slovenije in Tržaškega zaliva edinstveni v primerjavi z ostalimi lokalnimi popula-cijami v Jadranskem morju, prav te vzorce pa je prispevalo društvo Morigenos. Že s tega vidika je populacijo ob sloven-ski obali izredno pomembno ohranjati.

O raziskavi so poročali mno-gi eminentni svetovni mediji, med drugim Discovery News in Live Science. (A.V.S.)

Marec 201518

Čas je za šparogeDomača kuhinja iz časov, ko so bili ljudje še zdravi in brez stresa (2)

Portorož – Nekateri bi za “po-zimsko” obdobje morda izbrali joto, toda ko pričnete sreče-vati sprehajalce z drobnimi šopki nečesa zelenega, kar ni konoplja in česar ne pokadijo, postane zamenjava jedilnika že skoraj nuja. Da, fritaja s šparogo – v sosednji in prija-teljski Sloveniji bi rekli belu-ši, čeprav so po strokovnem slovarju slednji zgolj gojeni, šparglji pa rastejo divje v na-ravi – bo kot nalašč za ta me-sec, najprej zaradi tega, da se sprehodite po prebujajoči se naravi, porabite nekaj nabranih zimskih podkožnih zalog in nenazadnje pripravite odlično kosilo, malico ali večerjo.

Tudi za vegijeSestavine so na moč enostav-

ne, količina pa je stvar lastne izbire. Če bo končnega izdelka naneslo 200 gramov “po gla-vi”, ne bo nič narobe, ob (po-nesrečeno) večjih količinah pa so pri roki tudi lačni sosedje ali

v najslabšem primeru pač nah-ranimo psa. Osnova so kajpak šparglji, dodamo še olivno olje, jajca, poper, sol in po želji še domačo panceto. Kot nalašč tudi za vegeterijance, ki naj pač panceto izbrskajo z vi-lico in jo preložijo na krožnik “normalno jedočih”.

Priprava: šparglje nalomimo

na 1-2 cm dolge koščke, dok-ler jih je možno lomiti in sicer od vrha do trdega dela stebla. Operemo jih in zagrejemo na toplem olju, da se stebelca zmehčajo, če bomo v fritajo dodali panceto, jo popečemo, ko se šparglji malenkost po-cvrejo. Na ocvrte šparglje in panceto dodamo stepena jajca.

Šparglji z jajčko Foto: sparglji.net

Solimo in popramo ter pre-mešamo in cvremo, da jajca zakrknejo. Jajca pocvremo po želji, lahko so še malce tekoča ali jih popečete do trdega.

Različici fritaje s šparglji sta še njeni sorodnici s peski ali bljuščem. S čim? Peski so česnovi poganjki, navadni bljušč pa je značilna istrska rastlina, vendar je manj izku-šeni raje naj ne iščejo sami, kajti bojda obstaja tudi strupe-na verzija, ki je na pogled zelo podobna običajni. Za kakšno taščo ali ostale sovražnike svobodno mislečega liberalca je kljub vsemu lahko zelo pri-merna, obe fritaji pa se seveda pripravljata na enak način kot klasična s šparglji. S prilogo si ni potrebno beliti glave, saj zadošča (domač) kruh, dobro-došlo je tudi “kilo in kilo pa igra” oz. v prevodu liter vina in mineralne vode.

Jasna Softić

www.primorski-utrip.si

Marec 2015 19

Dizajn à la carte, tehnologija à la Bosch Test gospodinjskega aparata

Nove pečice Bosch nedvom-no predstavljajo velik korak naprej. Serija 8, kot so jo po-imenovali, tehnološko ponuja številna tipala in programe. Kombinacija obeh omogoča uporabo z njimi pridobljenih podatkov na način, da so meso, ribe, vegetarijanske jedi, peci-vo ali sladice vedno uspešno pripravljene. In to tako, kot si sami najbolj želimo.

Pečica z natančnim Perfect-Bake senzorjem za peko ves čas peke meri količino vlage v jedeh in samodejno regulira vse nastavitve. Tako ni več pot-rebno nastavljati načina gretja, časa priprave in temperature. Ob peki preprosto izberemo vrsto jedi in pritisnemo na »Start«. Ostalo naredi pečica.

Če pečemo purana, telečjo pečenko ali brancina lahko s tritočkovno sondo za pečenje PerfectRoast peko zaključimo brez truda in beljenja glave s tem ali je vsebina že pečena, ali morda celo presušena. Son-da za pečenje s tremi merilnimi točkami namreč meri tempera-turo mesa izjemno natančno in to nam zagotavlja odlične rezultate. Uporabimo jo lahko tudi v mikrovalovni pečici ali v parni pečici.

Posebnost nove serije pred-stavlja tudi premični ventilator, ali 4D, kot so ga poimenovali. Ta nam omogoča, da jedi peče-mo na poljubni polici od 1 do 4 z vedno enakim rezultatom. Zasluge lahko pripišemo no-vemu ventilatorju, ki med pi-

hanjem spreminja tudi smer in tako enakomerno porazdeli to-ploto na vse nivoje. Tak način gretja zagotavlja enakomerno peko tudi na vseh štirih nivojih hkrati.

Nekatere pečice Bosch nove Serije 8 imajo integrirano parno pečico ter tako združu-jejo prednosti klasične pečice in peke s paro. V njih lahko pripravimo sočno pečenko s

hrustljavo skorjico ali odlično zapečen kruh, saj peka s par-no tehnologijo ponuja številne prednosti.

Serija 8 je na voljo kot klasič-na pečica, 2 v 1 kombinirana pečica (klasična in parna pe-čica, ter klasična in mikrova-lovna pečica), parna pečica in mikrovalovna pečica.

www.delajzame.si

Marec 201520

Razumevanje vinske kulture v teoriji (in kasneje tudi v praksi)

Vino za telebanePortorož – V Sloveniji obdelu-jemo po podatkih Vinske druž-be Slovenije 21.000 hektarjev vinogradov, po pričakovanjih pa bo letos v Sloveniji pride-lano cca. 80 milijonov litrov vina. Značilno je, da več kot 90 odstotkov vina ostane doma, izvozimo ga le 7%. Izvoz vina je glede na pridelek in pridela-vo vin razmeroma majhen, kar ostaja tudi ključno vprašanje slovenske kmetijske politike.

Seveda v vsakdanjem živ-ljenju pogosto slišimo izraze, ki označujejo vino, toda kako sploh ločimo vina? Vsekakor po barvi in sicer poznamo bela, rose in rdeča vina. Nikakor ne črnih, so le rdeča vina, kar je neprimerno lepši izraz ter de-luje bolj prefinjeno, predvsem od drugega (popitega) litra naprej... Po vrstah se vina de-lijo na mirno, peneče, biser ter likersko ali posebno vino. V Sloveniji so lahko označene s tradicionalnimi izrazi, naj-bolj pogosto pa so mirna vina: »vrhunsko vino ZGP«, »ka-kovostno vino ZGP«, »vino PTP«, »deželno vino PGO« ali »namizno vino«. Peneča vina se delijo na »vrhunsko peneče vino ZGP«, »kakovostno pe-neče vino ZGP«, »peneče vino PTP«, »kakovostno peneče vino« ali »peneče vino«. Biser vina so označena kot »kako-vostno biser vino ZGP«, »de-želno biser vino PGO«, »biser vino PTP« ali »biser vino«, li-kerska vina pa s »kakovostno likersko vino ZGP«, »likersko vino PTP«, »deželno likersko vino PGO« ali »likersko vino«.

Tri vinorodne deželeKaj pomenijo te čudaške kra-

tice? ZGP je vino z geograf-skim poreklom, kar pomeni, da izhaja iz točno določenega vinorodnega okoliša. Izraz PGO je okrajšava za priznano geografsko oznako, s čimer vino pripada vinorodni deže-li. Izraz PTP pomeni priznano tradicionalno poimenovanje in je kakovostnega razreda, kar

se uporablja za točno določena vina kot so teran, cviček, met-liška črnina...

V Sloveniji imamo sicer tri vinorodne dežele: Podravska dežela z vinorodnima okoli-šema Štajerska Slovenija in Prekmurje, Posavska dežela z vinorodnimi okoliši Dolenjska, Bizeljsko Sremič in Bela Kra-jina ter Primorska z vinorodni-mi okoliši Goriška Brda, Kras, Slovenska Istra in Vipavska dolina.

Vina si sledijo tudi po stopnji kakovosti. Tako pričnemo z namiznimi vini, vino PTP, ka-kovostno vino ZGP ter vrhun-sko vino ZGP. V praksi lahko k tem nazivom dodamo še druge izraze. ki dodatno označujejo kakovost ali posebnost vina.

Vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom je tudi »vrhunsko vino ZGP« oziro-ma »eminentno«, pri čemer se tradicionalnemu izrazu lahko priključijo še naslednji dodat-ki: »pozna trgatev«, »izbor«, »jagodni izbor«, »suhi jagodni izbor«, »ledeno vino«, »slam-nato vino« ali »vino iz sušene-ga grozdja« oziroma »arhivsko vino« ali »arhiva«.

Tradicionalni izrazi v razredu kakovostnih vin, pridelanih na določenih pridelovalnih ob-močjih, so »kakovostno vino z zaščitenim geografskim po-reklom« ali »kakovostno vino ZGP«, čemur lahko priključi-mo dodatne označbe »mlado

vino«, »kakovostno peneče vino ZGP« pa se skrajšano imenuje tudi »penina«.

Vino s priznanim tradicional-nim poimenovanjem« ali »vino PTP« označuje posebno kvali-teto vinskih posebnežev v Slo-veniji, kot so to teran, cviček, metliška črnina in bizeljčan. Z pravilnikom je natančno ure-jena tehnologija pridelave ter predelave grozdja in vina.

Osnovni izraz v razredu na-miznih vin je »deželno vino s priznano geografsko oznako« ali »deželno vino PGO«.

Zakaj je suho?Vina občasno nosijo tudi ču-

den izraz – suho. Le kako, če

pa je mokro, se sprašujejo ljud-je. Ta izraz deli vino glede na stopnjo neprevretega (reduci-rajočega) sladkorja. V praksi je vino bolj suho, če ima manj sladkorja, ki mu je ostalo med alkoholnim vrenjem. Suho vino vsebuje do 8 gramov sladkorja na liter, polsuho vino med 8 do 14 gramov, polsladko med 14 in 40 gramov, sladko pa nad 40.

To je bilo nekaj teorije, o ka-teri marsikdaj slišimo po me-dijih ali na raznih predavanjih, vsekakor pa spoznavanje vina pomeni, da v njem uživamo. Vino najbolje prija ob hrani. Sta nerazdružljiva prijatelja. V tem obdobju bo vsekakor pri-jala spomladanska lasagna, ob kateri priporočamo kozarec svežega, belega suhega vina, pa naj bo to malvazija ali chardonnay. Naredimo jo s čebulo, olivnim oljem, mletim mesom, korenjem, melanca-ni, soljo, poprom, muškatnim oreščkom, lovorovim listom, baziliko, paradižnikom in me-zgo, maslom, pšenično belo moko, manj mastnim kravjim mlekom ter sirom edamcem.

Peter Boršič

Primorski utrip na Facebooku

facebook.com/primorskiutrip

www.primorski-utrip.si

Marec 2015 21

Akcija na prodajnem mestu Emonec v Šalari!Ob nakupu kave nad 2,50 € ena degustacija kave gratis!

Emonec Kafe d.o.o., Koper Vanganelska cesta 20, 6000 Koper, tel.: 05 625 90 78, e-mail: emonec@emoneckafe.si

Marec 201522

Tradicionalna kitajska medicinaZa zdravo življenje

Koper - Tradicionalna kitaj-ska medicina (v nadaljevanju TKM) je edinstven sistem zdravljena, star že več kot 3000 let. V kitajski medicini bolezen pomeni porušeno energetsko ravnovesje med dvema polo-ma celote, ženskim principom ‘yin’ in moškim principom ‘yang’. To je razloženo z na-ukom o ‘yin in yangu’, z nau-kom o ‘petih elementih’ ter teo-rijo ‘qi’ in ‘meridianov’. TKM rešuje zdravstvene težave celostno, saj se posveča vzro-kom, zaradi katerih je bolezen nastala, in ne samo zdravljenju simptomov. S tem upošteva, da je ves organizem medsebojno povezan, saj so notranji organi povezani med sabo, poleg tega pa je vsak notranji organ pove-zan z določenim tkivom, čuti-lom oz. telesno odprtino (npr. čvrsti organ ledvice je povezan z votlim organom mehur, s kostmi in z ušesi). Notranji or-gani se med seboj v določenem zaporedju stimulirajo, nadzira-jo ali zavirajo ter tako tvorijo stabilno in skladno organsko celoto. Vse bolezni so po TKM posledica nepravilnega delo-vanja notranjih organov, ki je povezano z nepretočnostjo meridianov. Ker so notranji organi povezani s preostali-mi deli telesa (npr. s tkivi), se notranje bolezni odražajo tudi na površini telesa oziroma na drugih tkivih. Zaradi teh tes-nih povezav lahko zdravnik TKM s preiskovanjem zuna-njih sprememb, na primer na očeh, barvi kože, jeziku, pul-zu, ipd. ugotavlja delovanje notranjih organov, postavi di-agnozo in določi zdravljenje. Metode zdravljenja pri TKM so akupunktura, moksibustija, uporaba vakuumskih kozar-cev – ventuz, akupresura in naravna zdravila (zeliščnega in živalskega izvora). S temi metodami zdravniki kitajske medicine odpravljajo energij-ske blokade in poškodbe, na-stale zaradi vpliva patogenih dejavnikov, kot so preobreme-

njenost, dolgotrajno čustveno stanje žalosti, strahu, skrbi in jeze ter neprimerne, preko-merne ali neustrezne prehrane, neustrezne fizične aktivnosti ipd. Poleg tega so nepretočni meridiani občutljivi na zuna-nje patogene dejavnike, kot sta mraz in veter, ki lahko po prizadetem meridianu pridejo tudi do notranjih organov in jih poškodujejo. Po teoriji meri-dianov in notranjih organskih sistemov tradicionalne kitajske medicine velja, da če qi prosto teče po meridianih in notranji organi delujejo v medsebojni harmoniji, se človek bolezni lahko izogne.

Osnovni koncepti

Yin/YangYin (ženski princip) in Yang

(moški princip) sta univerzalni nasprotujoči si sili, ki se med-sebojno dopolnjujeta in tvorita uravnoteženo in skladno ce-loto. Sta dinamična principa, saj se v medsebojnem odno-su neprenehoma spreminjata, preoblikujeta, vplivata drug na drugega in sta drug od drugega odvisna. Yang razumemo kot svetlo, pozitivno, aktivno in funkcionalno, dinamično na-čelo, yin pa kot temno, nega-tivno, pasivno, statično načelo. Vendar ta načela še ne govori-jo, da je en boljši od drugega. Za ravnotežje v telesu in oko-lju sta potrebna oba in njuno ravnotežje v telesu je nujno za zdravje.

Yin/yang teorija v medicini je najbolje razumljiva v ana-tomskih odnosih: zgornja stran

telesa in hrbtna stran telesa, ter zunanjost telesa predstavljajo yang, spodnja stran in trebušna stran telesa, ter notranjost tele-sa pa pripadajo yin-u. Notranji organi nastopajo v parih: votli organi (debelo črevo, želodec, tanko črevo, mehur in žolčnik) so yang organi, njihovi parni yin organi pa so polni notranji organi (pljuča, vranica, srce, ledvica, jetra). Določene fizi-ološke funkcije telesa so bolj yang, druge bolj yin. Vse teles-ne funkcije, organi, tekočine in tkiva tvorijo organsko rav-notežje, ki se nenehno sproti vzpostavlja. Ko je porušeno, pravimo da v telesu pride do bolezni.

Pet elementovTudi teorija petih elementov

(les, ogenj, kovina, zemlja in voda) temelji na pojmu harmo-nije in ravnotežja. Ti elementi so v naravi med seboj tesno povezani in tvorijo stabilno celoto, prav tako se elemen-ti med seboj proizvajajo in stimulirajo, obenem pa tudi nadzirajo in zavirajo. Ta kom-pleksna teorija predvideva, da vsakemu izmed petih elemen-tov ustreza določen notranji organ, saj delovanje notranjih organov v določenem smislu ustreza lastnostim določenega elementa. Tako jetra ustrezajo elementu lesa, srce ognju, vra-nica elementu zemlje, pljuča kovini in ledvice vodi. Vranica je izvor qi-ja in krvi, zemlja je izvor nastajanja in prehranje-vanja vseh živih bitij, zato vra-nica pripada elementu zemlje. Jetra se rada razširjajo in po-

večujejo, izločajo in odvajajo, medtem ko je za les značilno, da raste, se razveja, po njem tečejo sokovi, zato jetra ustre-zajo elementu lesa.

Notranji organiTKM deli notranje organe,

kot smo že omenili, glede na njihove skupne značilnosti v dve skupini: čvrste in votle organe. Čvrsti organi so srce, jetra, vranica, pljuča, ledvica in osrčnik. Njihova naloga v smislu tradicionalne kitajske medicine je, da proizvajajo, hranijo in prevajajo qi, kri in telesne tekočine po telesu. Med votle organe pa spada tanko črevo, debelo črevo, želodec, žolčnik, mehur in trodelni gre-lec. Njihova naloga je sprejem in prebavljanje hrane in vode, absorpcija hranljivih snovi in izločanje neuporabnih snovi.

Ti organi so med seboj raz-lično povezani. Čvrsti organi med seboj in votli organi med seboj. Prav tako je vsak čvrsti organ povezan tudi s svojim odgovarjajočim votlim orga-nom (npr. pljuča z debelim čre-vesom). Vsak čvrsti organ se odpira v senzorični organ (npr. pljuča v nos), poleg tega vpliva na določeno tkivo (npr. pljuča na kožo in dlake). Zaradi teh tesnih povezav lahko zdravnik TKM s preiskovanjem zuna-njih sprememb ugotovi bole-zensko stanje oz neravnovesje v notranjosti telesa.

Energija qiQi (biopotencial) je osnovni

element stare kitajske filozofi-je. Qi pomeni življenjsko silo ali vitalno energijo, ki prosto teče po telesu zdravega člo-veka, po kanalih imenovanih meridiani. Kadar je pretočnost oslabljena, ovirana ali blokira-na, človek zboli. Zato je bole-zen posledica nepretočnosti in neravnovesja.

MeridianiMreža meridianov je sesta-

Marec 2015 23

Tradicionalna kitajska medicina je edinstven sistem zdravljenja, ki vključuje nauk o diag-nostiki, vzrokih, nastanku in poteku bolezni ter metode zdravljenja. Razvoj kitajske medi-cine traja že več kot 3000 let in združuje bistvo kitajske filozofije, kulture in znanosti. Kljub napredku moderne medicine danes uporaba tradicionalnih kitajskih metod zdravljenja v svetu močno narašča. Glavni vzrok za to je zavedanje o njihovi učinkovitosti pri zdravljenju širokega nabora bolezni. Najpogostejši in najbolj znani metodi zdravljenja sta akupunktura in kitajska medicinska masaža (tuina).

Kaj je tradicionalna kitajska medicina - TKM?

PodroCja zdravljenja• Glavoboli, migrene.• Nespečnost.• Obolenja vratu, vrtoglavica.• Bolečine v križu in nogah, mravljinci in

otopelost okončin, oteklost okončin.• Pomoč pri revmatskih obolenjih in

išiasu.• Odpravljanje posledic možganske kapi.• Vnetja živcev (obrazni idr.).• Bolečine v želodcu in prebavnem

traktu, težave s prebavo.• Neredna in boleča menstruacija.• Pospeševanje zmanjšanja telesne teže

in zdravljenje debelosti.• Izboljšanje miselne koncentracije,

izboljšana sposobnost učenja.• Različne športne poškodbe kit in mišic

(teniški komolec, golferski komolec).• Bolezenska stanja pri otrocih

(neješčost, prebavne motnje, hiperaktivnost).

• Obolenja zaradi kroničnega stresa, depresije, tesnobe, nervoze.

DELOVNI CAS:PON.-PET: 08:30-13:00

14:00-18:00

KOPERVojkovo nabrežje 29T: 040 206 744E: koper@kitajskamedicina.si

Dr. LIU HONGZHOU

ZDRAVNIKI TRADICIONALNEKITAJSKE MEDICINE V kopru

-50%S tem letakom imate 20% popust na diagnostični pregled tradicionalne kitajske medicine

T: 040 206 744 WWW.KITAJSKAMEDICINA.SI

vljena iz poti ali kanalov, ki prenašajo biopotencial (qi) in kri po telesu. Večji navpični in manjši vodoravni meridiani sestavljajo mrežo, ki povezuje notranjost in površino cele-ga telesa. Meridiane so (stari) zdravniki odkrivali v procesu zdravljenja in neprestano po-vezovali izkušnje in povze-mali dognanja in tako utrdili koncept mreže meridianov. Po več kot tisoč letih raziskovanja je postal ta koncept vodilni, ne samo pri terapijah, ampak tudi, kot osnovni koncept teorije TKM.

DiagnostikaDiagnostika poteka na podla-

gi osnovne teorije TKM: teori-je glavnih notranjih organov, teorije o mreži meridianov, te-orije o yin-u in yang-u, teorije o medsebojnem vplivu petih glavnih načinov delovanja (ko-

vina, les, voda, ogenj, in zem-lja), teorije o vzroku in poteku bolezni.

Zdravnika po TKM zanima človek kot celota. Tudi člove-kovo slabo počutje obravnava kot bolezen, saj je to eden od znakov neravnovesja. Diagno-stika temelji na merjenju pulza (tipanje radialne vene v šestih položajih), opazovanju (jezika, las, drže, oči, ipd.), poslušanju (govora, dihanja in kašljanja) in spraševanju (o subjektivnih znakih kot so utrujenost, kon-centraciji, potenju, apetitu in žeji, okusu v ustih, prebavi in mokrenju, o bolečinah, ipd.). Opazuje se vse, kar se lahko opazi brez inštrumentov in poškodb bolnika. Na podlagi teh opazovanj zdravnik določi vzorec, po katerem se nato bol-nika pozdravi.

(se nadaljuje v naslednji številki)

Naslednja številka izide 15. aprila..SI

Marec 201524

Oddajamo vaše pocitniške objekte

• 45-letne izkušnje• 33.000 pocitniških objektov v 26 državah• Tiskane brošure v vec kot 20-ih državah• Spletna prodaja po celem svetu• Milijoni zadovoljnih strank širom Evrope• Placilo najema pred prihodom gostov• Brezplacno oglaševanje

Informacije in kontakti:

Tel: 05 677 7260 / 01 777 4180E-naslov: info@novasol.si

Pocitniške hiše in apartmaji v Sloveniji

0571_1013 Poster_standard size.indd 1 19-11-2013 12:44:19

Marec 2015 25

Utripova nagradna križanka

Navodila za sodelovanje

1. Pravilno rešite križanko.2. V obrazec vpišite svoje po-datke.3. Izrežite po oznakah, vstavi-te v kuverto in najkasneje do 31.3.2015 pošljite na naslov:Primorski utrip, Liminjan-ska cesta 96, 6320 Portorož4. Izžrebani nagrajenci bodo objavljeni v naslednji številki Primorskega utripa.V boben za žrebanje bodo uvrščene samo pravilno reše-ne križanke.Osebni podatki bodo upora-bljeni samo za namen sodelo-vanja v žrebu nagrajencev.

Ime

in p

riim

ek

Nas

lov

Tele

fon

ali e

-poš

ta

1. nagrada: Odstranjevalnik dlak Velvetisse

2. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 10 evrov

3. nagrada: Darilni bon TV Shopping v vrednosti 5 evrov

Darilni bon je vnovčljiv v spletni trgovini www.tvshopping.si ali pri telefonskem naročilu na telefonski številki 080 35 76.

DARILNI BON

10€KODA: 9URLE3Z3

Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju.

Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu.

Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nak-upa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade.

Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.

V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali.

Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož

Vel

javn

ost

do

:

DARILNI BON

10€KODA: A7KAVXG5

Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju.

Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu.

Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nak-upa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade.

Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.

V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali.

Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož

Vel

javn

ost

do

:

DARILNI BON

10€KODA: Y58JYI8S

Bon vnovčite tako, da vpišete kodo v postopku nakupa na www.tvshopping.si ali jo pri telefonskem naročilu poveste operaterju.

Bon je veljaven do datuma, označenega v desnem spodnjem vogalu.

Darilni bon je možno porabiti samo naenkrat in v celoti. Če je znesek nak-upa nižji od vrednosti darilnega bona, razlika zapade.

Bon in razlika nista izplačljiva v denarju.

V primeru vprašanj ali težav pokličite brezplačno številko 080 35 76, kjer vam bodo operaterji z veseljem pomagali.

Izdajatelj bona: Klipnet d.o.o., PE Lucija, Liminjanska 96, 6320 Portorož

Vel

javn

ost

do

:

Rešite in pošljite do31. marca!

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

17 18

19 20 21 22

23 K R I Ž A N K A 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33

34 35 36

37 38 39

40 41 42

43 44

VODORAVNO NAVPIČNO 1 ­ Veda o romanskih jezikih 12 ­ Izselitev ljudi zaradi vojne ali naravne nesreče 13 ­ Odprtina za metanje sena 14 ­ Košarkarski klub iz Soluna v Grčiji 17 ­ Prašič 18 ­ Velika tropska papiga 19 ­ Identifikacija 20 ­ Prva črka abecede 21 ­ Astat 22 ­ Neomejeno obdobje 23 ­ Okrajšava za Rolls Royce 24 ­ Danska glasbena skupina ‘.... Back’ 26 ­ Nemška pesnica Lise 32 ­ Začetek abecede 34 ­ Materialnost, snovnost 35 ­ 13. črka abecede 36 ­ Avtomobilska oznaka Italije 37 ­ Danski fizik Hans Christian 38 ­ Pristanišče v Nemčiji 40 ­ 18. črka abecede 41 ­ Grška boginja nesreče 42 ­ Vzletna steza 43 ­ 18. črka abecede 44 ­ Predel, področje

1 ­ Priprava za umetno dihanje 2 ­ Dodatno prestavno razmerje pri motorju 3 ­ Medena rosa na listih 4 ­ Madžarsko ime 5 ­ Glavno mesto Nove Kaledonije 6 ­ Bog lune pri brazilskih indijancih 7 ­ Propadlo slovensko gradbeno podjetje 8 ­ Osebni zaimek 9 ­ Osmi židovski mesec 10 ­ Največje mesto v Pakistanu 11 ­ Amper 15 ­ Sultanov razglas 16 ­ Star German 18 ­ Vrsta športnika 21 ­ Oznaka za pospešek 25 ­ Argon 27 ­ Ameriška pevka Irene 28 ­ Češki izraz za pest 29 ­ Italijanski nogometni klub 30 ­ Biblijski očak 31 ­ Gostoljubnost slovenskih domov 33 ­ Muslimansko moško ime 35 ­ Maroge, pege 38 ­ Ustanovitelj perzijske države 39 ­ Sedma grška črka 42 ­ Avtomobilska oznaka Pančeva

Nagrajenci februarske križanke: 1. nagrada - Velvetisse: Zora Kozlovič, Koper; 2. nagrada - darilni bon 10 evrov: Cvetka Skok, Sežana; 3. nagrada - darilni bon 5 evrov: Darko Šuštar, Koper

Marec 201526

Marec 2015 27

Nevrolingvistično programiranje

Uspešna organizacija časaKoper - Času je treba prisluh-niti. V času pa se moramo tudi prilagajati, saj nam drugi dolo-čajo osebni in skupni čas. To se še posebej dogaja v institu-cijah različne intenzivnosti in totalnosti v službah, v katerih služimo denar in smo zaposle-ni, ker nam drugi odrejajo čas. Običajno smo v službah pla-čani glede na čas opravljene-ga dela. Senzibilizacija naših občutkov za ta opisani umetni čas nam omogoča, da znamo s pravo mero uživati v pros-tem času, času, ki si ga sami odmerjamo in ga sami usmer-jamo. Človek hodi v šolo tudi zato, da ima več časa. Gre za učenje, ki nam je v veselje, za znanje in vednost. V šolo ne hodimo samo zato, da bi več znali, več vedeli, temveč tudi zato, da znamo svoje znanje nabirati, ovrednotiti in posre-

dovati drugim, da na osnovi pridobljenega znanja zaživimo tako, da imamo več prostega časa za uživanje in življenje po individualni meri. Imeti čas, imeti prosti čas pomeni privoščiti sebi materialne in nematerialne, duhovne dobrine na način, da nismo zavistni do tistih, ki imajo več časa od nas, in tistih, ki si tega časa, ki ga imamo mi, ne znajo ali morejo privoščiti in vzeti. Znati naj ne bo napuh egoista niti kompleks lenega človeka. Imeti znanje, pomeni učiti se zase, imeti več znanja ter posebnega časa zase in tudi za druge. Sodobna nevroznanost pove-zuje smer očesnih premikov z organizacijo časovne črte. Posameznik z običajno or-ganizacijo očesnih premikov organizira svoj čas tako, da je preteklost na njegovi levi stra-

ni ali za njegovim hrbtom. To razberemo iz njegovih nezave-dnih gibov, ki jih oseba upo-rablja, ko opisuje dogodke, ki so časovno odvisni. Prihodnost se pri posamezniku nahaja na desni ali pred njim. Ločimo dva osnovna tipa časovne črte. Časovna črta lahko poteka asociirano skozi človeško telo (in Time) v času. Kadar pa je časovna črta disociirana, pote-ka mimo telesa (Trough Time) jo imenujemo pregled skozi čas. Posamezniki uporabljajo časovno črto »skozi čas« ali »v času«. Prvi so pogosto zelo natančne osebnosti in se drži-jo dogovora. Pogosto delajo eno stvar naenkrat. Njihovo dojemanje časa je linearno v zaporedju dogodkov. Gre za način organiziranja časa, ki je prisoten v anglo-evropskem kulturnem okolju. Biološka

ura, še posebeje ritem spanja in budnosti vpliva na pogosto uporabo časovne črte v času. V kulturah z vročim podnebjem je točnost manj pomembna, posamezniki pogosto opravlja-jo več svari hkrati. Posame-znik ki deluje »v času« ima preteklost za svojim hrbtom, prihodnost pa je sestavljena iz niza nastajajočih sedanjosti (ibidem). Z metodo nevroligvističnega programiranja (NLP) vas us-pešno usmerim in organiziram času: da boste točni na sestan-kih in drugih srečanjih, da bos-te uspešni v načrtovanju časa, da boste znali uživati v pros-tem času, da boste pravočano uresničili zastavljene naloge, da boste v načrtovanem času uresničili zastavljene cilje.Doc. dr. Beno Arnejčič

Marec 201528

Marec 2015 29

Marec 201530

Marec 2015 31