Kočevar oktober 2012

Kočevar oktober, mmxii 1

št. #28Brezplačni časopis občin Kočevje & Kostel6.300 izvodov | oktober, mmxii

Na portalu www.e-utrip.sisi oglejte prosta delovna mesta

2 www.e-utrip.si [email protected]


Vrtni center PožarLjubljanska c. 48, Kočevje

gsm 051 614 057

Cvetličarna Požar KočevjeLjubljanska c. 37, Kočevje

gsm 051 628 013

Cvetličarna Požar RibnicaŠkrabičev trg 31, Ribnica

gsm 031 607 330

www.pozar-cveticarna.si

Kupon je vnovčljiv obnakupu ikebane

nad 10€Kupon je vnovčljiv do

1. novembra, 2012

Za eno ikebano sepriznava en kupon

Harmonija telesa,duha in duše

Začetna vadba joge ob četrtkih, ob 20.00, v stari Rikovi stavbiAsane, dihalne vaje, sproščanje, meditacija za zdrave telesne proceseStretching ob ponedeljkih, ob 20.00Raztezne, kondicijske vaje in oblikovanje telesa ob ritmih glasbe …Qigong (či gong) in Taijiquan (tai či) ob petkih, ob 18.00Osnovni 12-urni tečaj po sistemu savinina joga obraza 20. oktobra, ob 17.00 v Ribniciodpravlja znake staranja, obnavlja notranje organe in hormone, po 20. letu Body-face yoga ob torkih, ob 19.00Trening telesa in obraza za zdravje in lepoto www.joga ribnica.siwww.obrazna joga.si041 397 789 ali 041 316 989

- Začetna vadba joge ob torkih, ob 19.00, v Srednji šoli Kočevje

- Body-face yoga ob petkih, ob 20.00 v Kočevju

- Joga v Kočevski Reki, ob torkih, ob 20.30, v Kulturnem domu

- Joga v Dolenji vasi, v dvorani OŠ, ob četrtkih, ob 19.30

- Joga v Sodražici, v OŠ, ob ponedeljkih, ob 19.00

- Joga v Velikih Laščah, v Levstikovem domu, ob sredah, ob 20.00

- Joga v Loškem Potoku, v OŠ, ob sredah, ob 19.30


Z dokupom storitev si ga prilagodite po svoje.

Penzion plus paket za 599

* na mesec.

*Mesečna naročnina Penzion plus paketa, cenik Penzion plus paketa je objavljen na www.mobitel.si.**Telekom Slovenije, d.d. novim ali obstoječim naročnikom paketa Penzion plus paketa omogoča vklop dodatnih storitev Pogovori 50 min (vključuje 50 min v vsa slovenska omrežja), 50 sporočil (vključuje 50 SMS/MMS sporočil) in Mobilni Internet 50 MB (vključuje 50 MB prenosa podatkov). Vključene količine veljajo za storitve, opravljene v omrežju Mobitel v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Trajni vklop storitve prek SMS zahteve se izvrši takoj in velja do preklica. Pri vklopu storitve za tekoči mesec pa se s koncem tekočega meseca storitev izključi in jo je potrebno ob pričetku novega obračunskega obdobja ponovno naročiti. Za vklop posamezne dodatne storitve Telekom Slovenije, d.d. naročniku zaračuna mesečno naročnino v višini 2 EUR in vključuje DDV ne glede na datum vklopa. Cenik Penzion plus paketa, cenik posamezne storitve nad vključeno količino ter Navodila za vklop/ izklop storitev so objavljeni na www.mobitel.si. Za dodatne informacije obiščite najbližji Telekomov center, www.mobitel.si ali pokličite Center za pomoč uporabnikom na 041 700 700 ali 080 80 00. Cene so navedene v EUR in vključujejo DDV. Telekom Slovenije, d.d., si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev.

Z leti ugotovimo, kaj je v življenju resnično pomembno. Biti v stiku z najbližjimi in v stiku z naravo. Preproste stvari, kot je Penzion plus paket za 5,99 EUR na mesec s praktičnimi mobiteli po ugodnih cenah. Paket si lahko prilagodite z dokupom ene ali večih storitev. Izberete lahko 50 min pogovorov v vsa slovenska omrežja za 2 EUR in/ali 50 SMS/MMS-sporočil za 2 EUR in/ali 50 MB prenosa podatkov za 2 EUR na mesec. Ohranjajte stike s Penzion plus paketom v omrežju, na katerega se vedno lahko zanesete. Oglasite se v najbližjem Telekomovem centru, z veseljem vam bomo svetovali.

Tele

kom

Slo

veni

je, d

.d.,

15

46

Lju

blja

na

Fo

to: T

. Bre

jc, D

. Arr

igle

r


Štirje novodobni "mušketirji"in v kakšni državi živim?Ivan Gabrič

Goljuf-atos, Dolžnik-is, Ponarejal-nan in Vohun--tos so štirje novodobni

slovenski mušketirji. Branko Marinič (obtožen goljufanja pri izpitu iz nemščine), Ivan Vogrin (kupcem s svojim podjetjem dolguje denar), Ivan Simčič (z domnevno ponarejenim sre-dnješolskim spričevalom), Mitja Meršol (nekdanji poročevalec jugoslovanske Službe državne varnosti iz Londona z vzdevkom Lingvist) nimajo popolnoma no-bene lastnosti kot jo imajo pravi liki iz pustolovskega romana, katerega avtor je Alexandre Du-mas. Prave mušketirje krasi zve-stoba, borbenost, pravičnost. V našem primeru pa gre za primer ljudi, ki so s svojim ravnanjem

dokazali, da so sramota za slo-venski parlament kot instituci-jo, ter za vse, ki v njem sedijo. Dokazali so, da je želja in oči-tno tudi potreba po dobri plači vredna tega, da jih cela Slove-nija označi za potuhnjence. Ne vedo pa, da jih bo ta sindrom spremljal celo življenje. Najhu-je pri vsemu pa je dejstvo, da tako pomembna institucija kot je parlament, nima vzvodov, da bi situacijo uredila znotraj same sebe. Zakaj? Ker se preprosto ne želi ukvarjati s temi stvarmi. A na žalost se takšen način razmi-šljanja in podobna dejanja pre-našajo tudi na vse ostale drža-vljane. Žalostno, a resnično. No, na vprašanje iz naslova si boste pa verjetno odgovorili sami.

IZDAJAstuDio utrip D.o.o.trata XiV/6, 1330 KočeVJe

VPISANI V RAZVID MEDIJEV:1531

UREDILiVaN gaBrič

OBLIKOVANJE IN PRELOMgaŠper preMože

OGLASNO TRŽENJEaNa ŠaBiĆurŠa KrižMaN

VIR FOTOGRAFIJE NA NASLOVNICIHttp://Dracoart-stocK.DeViaNtart.coM/art/MusHrooM-MaDNess-8-100345052

LEKTURAsara turK

SOUSTVARJALCIBlaž MariNčičDarJa ValeNčičKatariNa turKoVičMateJa torBarNastJa gorJupNiNa ŠtauDoHarpetra ŠolarroK BosiNatiNa KotNiKtiNa ZaJctoMaž poDlogarsara turK

TISKKVM graFiKa, riBNica

NAKLADA ČASOPISA KOČEVARUTRIP OBČIN KOČEVJE & KOSTEL6.300 iZVoDoV

NAKLADA ČASOPISA KROŠNJARUTRIP OBČIN RIBNICA, SODRAŽICA, LOŠKI POTOK & VELIKE LAŠČE5.400 iZVoDoV

ZA OGLAŠEVANJE POKLIČITE:070 899 [email protected]Ša KrižMaN

ZA OBLIKOVANJE POKLIČITE:051 354 [email protected]Šper preMože

VSE PRAVICE ZADRŽANE. PONATIS CELOTE ALI POSAMEZNIH DELOV JE DOVOLJEN LE S PRIVOLJENJEM IZDAJATELJA.

ZA MOREBITEN OBISK TISKARSKEGA ŠKRATA SE VAM GLOBOKO OPRAVIČUJEMO

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI1330 KOČEVJE

LETNA NAROČNINA ZA DOSTAVO NASLOVLJENEGA ČASOPISA JE 12,00€ Z DDV

sOdeLUjte z naMi!vabljeni k soustvarjanju vsebin časopisa Kočevar in spletne strani www.e-utrip.si. Vse prispevke, vabila in opozorila objavljamo brezplačno! Pridržujemo si pravico krajšanja prispevkov. društvom ponujamo medij sko sponzorstvo.Medij ski sponzor smo društvom: Avtoshow 2012, Badminton klub Kočevje, Eurotenis, Fotografsko društvo Grča, Jadralni klub Kočevje, Potapljaško društvo Ponirek Kočevje, Rokometni klub Evro Casino Kočevje, Športno društvo Sibor, Teniški klub Kočevje, Islamska skupnost Kočevje, Srbsko kulturno umetniško društvo Kočevje...

Za oglaševanjev časopisih Kočevar in Krošnjar, ter na

portalu www.e-utrip.si, pokličite ali pišite na:

[email protected] / 070 899 998Urša Križman


Jez, ki ga ni, nujno potrebuje obnovo Petra Šolar

Kočevska Reka se ponaša z neokrnjeno naravo, po-memben del te pa je za-

gotovo Reško jezero. To s svojo okolico nudi zavetje mnogim ži-valskim vrstam, tudi zaščitenim. A se lahko kaj kmalu zgodi, da osemnajst hektarjev velikega umetnega je-zera ne bo več, s tem pa bo izginil tudi pe-ster živalski svet. Jez, s katerim so prostovoljci pred štiriintridesetimi leti zajezili Reški po-tok v Kočevski Reki in s tem omogočili na-stanek Reškega jezera, namreč že nekaj let pušča. Peščica zagri-zenih vaščanov, med katerimi sta Mirjam Mikulič in Elvis Rajšel, si prizadeva za obnovo jezu, a je to za zdaj ne-mogoče. »Izvirni greh je v tem, da jezera v re-snici ni, ker jez nikoli ni bil zemljiškoknjižno urejen,« pojasnjuje Mi-kuličeva in dodaja, da je v zemljiški knjigi še vedno vrisan le Reški potok. Jez so namreč zgradili v nekdaj za-prtem območju (brez dovoljenj), zato ta ne obstaja na nobenem uradnem dokumentu.

Padec gladine jezera je že ogrozil ribji živežScenarij, kaj se zgodi, ko gladi-na jezera pade, v Kočevski Reki poznajo. Pred devetimi leti je zaradi preperele hrastove lopute

namesto jezera ostala le manj-ša kotanja, v kateri pa je kljub vsemu preživelo nekaj deset ti-soč rdečeperk ter manjše število linjev in koresljev. Ribiči so se skoraj mesec dni trudili in preži-vele ribe skupaj z raki jelševci in

školjkami brezzobkami naposled le preselili v Rudniško jezero. Po zamenjavi lopute in ponovni na-polnitvi jezera so nekaj rib vrni-li, nekaj pa so jih vložili kasneje. A njihov obstoj že leta visi na nitki. »Ribji živež je zdaj ogrožen

že vsako poletje oz. v vsakem sušnem obdobju, saj nivo vode zaradi puščanja jezu zaniha v tolikšni meri, da to ne koristi ne ribam ne materialu na jezu,« pojasnjuje Mirjam Mikulič. V primeru izginotja jezera pa bi

najverjetneje tu neha-le gnezditi tudi redke vrste ptic, med njimi tudi orel belorepec.

»Jezero potrebujemo tudi zaradi požarne varnosti!«»Ko je letos gorelo pri Osilnici, se je poka-zalo, da je na našem koncu voda še kako nujna,« pravi Elvis Rajšel in pojasnjuje, da so prve štiri dni za gašenje omenjenega požara gasilci zaje-mali vodo iz Reškega jezera. Voda je na kra-škem terenu dobrina, tega pa bi se po bese-dah aktivnega člana Turistično športno kulturnega društva Kočevska Reka mo-rali zavedati vsi, še posebej zaposleni na občini in Agenciji RS za okolje. »Že večkrat smo pisali na ministr-stvo za okolje in pro-

stor. Predstavniki ministrstva so sicer prišli pogledat, a zaključili, da niso odgovorni za jez, saj ta ni registriran,« pojasnjuje Raj-šel. »Po drugi strani lahko prek medijev redno spremljamo, ko-likšno vlogo igra zaščiteni me-

Gradnja jezu leta 1978lastnik fotografije: Bruno Rajšel

Gradnja jezu leta 1978foto: Elvis Rajšel

Jez, ki ga nifoto: Petra Šolar


tuljček okarček pri načrtih za gradnjo obvoznice Škofljica po Barju. Mi imamo tu orla belo-repca, pa očitno ni tako pomem-ben!« je zaradi dvoličnosti dr-žavnih institucij ogorčen Rajšel.

Odgovornosti noče prevzeti nihčeRazočarani nad neaktivnostjo države (na ministrstvu jim ni-koli niso odpisali) so se člani Turistično športno kulturnega društva Kočevska Reka obrnili na kočevskega župana Vladimir-ja Prebiliča, ta pa se je nedavno sestal s predstavniki Agencije RS za okolje (ARSO). Na sestanku so ugotovili, da 'je jez v Kočevski Reki sicer v pristojnosti ARSO, ni pa formalno v upravljanju ARSA, ni prevzet in ga ARSO nima v evi-dencah'. Vodja oddelka za okolje, infrastrukturo in regionalne projekte na Občini Kočevje Nejc Zemljak priznava, da bi bilo si-cer smiselno, da odgovornost za obnovo jezu prevzame občina (zaradi športnega ribolova in tu-rističnega pomena), a dodaja da v okviru razpoložljivih sredstev. Pri tem računajo na pomoč Ribi-ške družine Kočevje, ki ima kon-cesijo za uporabo jezera. Vendar pa imajo tudi na Občini težave z dvema obrazoma državnih in-stitucij. »Res pa je, da trčimo ob tem na dvoličnost države, saj smo v osnutku OPN predvideli turistično izrabo potenciala je-zera, vendar pa nam je Zavod RS za varstvo narave v dopolnilnih smernicah k OPN to onemogočil, saj naj bi jezero imelo neizmeren okoljski in naravovarstveni po-men,« je zapisal Zemljak. Glede vprašanja zemljiškoknji-žnega vpisa pa na občini odgo-varjajo, da je zemljišče, na kate-rem se nahaja jez, delno v lasti Republike Slovenije, delno ozna-čeno kot javno dobro v ARSO, del-no pa v solastnini RS ter pravnih in fizičnih oseb. Sodeč po odgovorih bo puščajoči jez, ki ogroža obstoj unikatnega jezera ter v njem in ob njem ži-večih živalskih vrst, morda le de-ležen obnove, a bo jezero – tako kaže – še naprej obstajalo 'le v realnosti', ne pa tudi v državnih evidencah.

Družba Butan plin za varnost otrok v KočevjuVanja Žižmond

V oktobru bo družba Bu-tan plin v sklopu Tedna otroka obiskala več kot 18

slovenskih vrtcev ter jim razde-lila več kot 1.500 odsevnih teles. Včeraj, 8. oktobra, so predstav-niki podjetja obiskali vrtec Ko-čevje. Skupno so podelili več kot 120 odsevnih teles, medtem ko je vodja policijskega okoliša PP Ko-čevje otroke poučil o njihovem pomenu za varnost v prometu. V sklopu akcije ozaveščanja otrok glede pomena prometne varno-sti, ki letos poteka že peto leto zapored, družba Butan plin prvič razpisuje tudi projekt »Varno na kolesu«. Pri projektu lahko sode-lujejo učenci in učenke osnovnih šol, ki se v tekočem šolskem letu pripravljajo na opravljanje kole-sarskega izpita. Na območju Policijske postaje Ko-čevje so do 31.8.2012 obravnavali 80 prometnih nesreč, kar je 12% več kot v enakem obdobju lani. Prav zato je skrb za prometno varnost v tej regiji še toliko po-membnejša. Otroci so danes izka-zali prav posebno zanimanje, saj so policistu pozorno prisluhnili, prav tako pa so bili navdušeni nad novimi kresničkami in brez-rokavniki. Mitja Lavrič, vzgojitelj v enoti Ostržek, vrtec Kočevje, se je zahvalila podjetju: »O varnosti v prometu otroke obveščamo čez vse leto. S policisti odlično sode-lujemo, saj so nas letos obiskali že drugič. Kresničk in odsevnih brezrokavnikov so se danes otro-ci zelo razveselili. Tovrstna dona-cija je izredno lepa gesta.« Lokalni policist je po predaji kresničk opozoril vodstvo vrtca

tudi na število prometnih nesreč v okolici, saj sta bila do 31.8.2012 v prometnih nesrečah udeleže-na dva pešca, oba udeleženca pa sta bila otroka. V preteklem letu so bili v prometnih nesrečah udeleženi štirje pešci. Predstav-nik policijskega okoliša Kočevje Marjan Ferko je ob tej priložnosti povedal: »Za varnost peščev je na območju naše policijske postaje dobro poskrbljeno. Policija je gle-de preventive in vzgoje prisotna predvsem na šolah, kjer prvošolč-ke in druge otroke opozarjamo na varno pot v šolo in iz nje.«Tomaž Grm, generalni direktor družbe Butan plin, pozdravlja ak-cijo, ki poteka že vse od leta 2008: »Za zagotavljanje varnosti otrok v prometu smo v vseh letih, od kar akcija poteka, skupno donirali že povprečno 10.000 odsevnih te-les. Letos akcijo še dodatno nad-grajujemo s projektom Varno na kolesu, pri katerem se bomo osre-dotočili na mlade kolesarje, ki so prav tako pomembni udeleženci v prometu. S projektom bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj nam vsakoletne zahvale šol in vrtcev sporočajo, da smo na pravi poti do našega cilja.«Na problematiko varnosti na na-ših cestah opozarja tudi vseslo-venska akcija Prometna značka, ki se izvaja pod okriljem Javne agencije RS za varnost prometa in ki jo podpira tudi družba Bu-tan plin. Akcija družbe se tokrat odvija vzporedno z omenjeno ak-cijo Javne agencije RS za varnost prometa, hkrati pa opominja tudi na Teden otroka, ki je potekal od 1. do 7. oktobra.


4. tradicionalno srečanje upokojenih prostovoljcev Nastja Gorjup, foto: Nevenka Križ

V soboto, 22. septembra 2012, je v Kočevju pote-kalo srečanje upokojen-

cev Dolenjske regije, Bele Krajine in Severnoprimorske regije. Tristo šestdeset upokojenih pro-stovoljcev in prostovoljk, ki dela-jo na projektu Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma, v okviru Zveze dru-štev upokojencev Slovenije, katere predsednica je Mateja Kožuh-Novak, se je ob 09.00 zbralo v Športni dvorani Ko-čevje z namenom, da bi se družili in spoznavali nove ljudi ter nove kraje.Domači in gostujoči upoko-jenci so si lahko na stojni-cah pred športno dvorano ogledali in kupili razne spo-minke, ki predstavljajo Ko-čevsko. Od 10.30 do 11.30 je v špor-tni dvorani potekal kultur-ni program. Dogodka se je udeležil predsednik Repu-blike Slovenje dr. Danilo Türk s soprogo, ki je zbrane tudi nagovoril. Med drugi-mi so nekaj besed povedali tudi župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, predsedni-ca Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh-Novak ter predsednica DU Kočevje Ana Kosten. Slednja je povedala: »Za njih je to nagrada za njihovo pro-stovoljsko delo, za katero niso nič plačani. Naša Kočevska je zelo

obsežna, tako da naši prostovolj-ci in prostovoljke obdelajo precej terena in so zelo pridni. Danes se bomo družili, saj je to druženje nagrada za njihovo delo. Vsako leto eno društvo organizira to tradicionalno srečanje in letos smo mi v Kočevju prevzeli to pri-

jetno dolžnost, da bomo gostili danes tukaj. To je ena lepa gesta za prostovoljke in prostovoljce, ki veliko svojega dela oziroma časa zapravijo in ga dajo na razpolago za obisk starejših.«Po končanem programu so se pro-stovoljci in prostovoljke skupaj

odpravili na voden ogled kultur-no-zgodovinskih znamenitosti Kočevja, najprej k Kočevskemu jezeru, kjer so si v Kozolcu ogle-dali diaprojekcijo Kočevja, nato pa v Željnske jame, do Remihove-ga mlina. Sledil je sprehod po Ko-čevju, obisk pokrajinskega muze-

ja ter obisk razstave ročnih del in umetniških stvaritev na Društvu upokojencev Ko-čevja, katero je možno obi-skati vsaki dve leti. Po končanem ogledu je upo-kojence v športni dvorani čakala pogostitev, s katero se je srečanje tudi zaključilo. Društvo upokojencev Kočev-je je bilo ustanovljeno leta 1950, leta 1965 pa je pridobilo v last staro stavbo, ki je bila dobro ohranjena. Danes je v društvu že 1200 članov, ki prostore stavbe uporablja za razne aktivnosti in druženje. Društvo aktivno deluje na številnih področjih, ki se jih starejši lahko udeležijo. Upokojeni prostovoljci in prostovoljke starejšim nudi-jo svojo pomoč, jim svetujejo in jih razveseljujejo s svojimi

obiski. Nagrada za to prostovolj-no delo je skupno druženje. Ker se Evropa trenutno sooča s staranjem prebivalstva, je Evrop-ska unija letošnje leto razglasila za Evropsko leto aktivnega sta-ranja in medgeneracijske solidar-nosti.


Medved naš vsakdanji I.L.

Projekt Medved naš vsakda-nji, ki ga Parnas, zavod za kulturo in turizem iz Ve-

likih Lašč, izvaja skupaj s par-tnerji, Fotografskim društvom Grča, Rokodelskim centrom in Zavodom za ekologijo Narava 2001, se je prevesil proti koncu. Po tematskih predstavitvah v Ložu, Robu in Kočevju, kjer so z različnimi udeleženci, včasih tudi z diametralno nasprotnimi mnenji, skušali prikazati, da rja-vi medved lahko predstavlja tudi razvojno priložnost in dviguje vrednost območja vse od Kolpe pa tja do Idrijce, je Fotografsko društvo Grča ob zaključku raz-stave Medved naš vsakdanji v Rokodelskem centru pripravilo srečanje in odstiranje mnenj na isto temo. »Od nas je odvisno, ali se bomo naučili z medvedi sobi-vati in to izpostaviti kot prepo-znavno vrednost območja,« je bil povzetek s srečanja, ki je seveda postreglo tudi z različnimi ugo-tovitvami. Vprašali so se tudi, ali

je pri nas medvedov preveč, in če smo pripravljeni prisluhniti drugače mislečim. Prizadevanja, da bi območje rjavega medved dobilo poseben status (Prestol-nica rjavega medveda), so se iz-jalovila, je dejala Andreja Škrbec iz društva Ekologi brez meja. A s tem niso izčrpane možnosti, da bi kosmatinec vendarle postal še bolj prepoznaven. »Z Ministr-stvom za kmetijstvo in okolje so prišli do ideje, da bi ribniško--kočevski prostor razglasili za naravni park rjavega medveda, z določeno vsebino,« je še dejala. Upokojeni gozdar Tone Prele-snik pa je dejal, da se mu ne zdi, da je pri nas medvedov preveč, temveč je problem v tem, da so jih z ukinjanjem mrhovišč pre-gnali iz globine gozda, kjer bi se morali najdlje zadrževati. Pro-jekt se bo z mednarodno kon-ferenco zaključil 5. novembra v Ribnici. Predstavitve pa bodo pripravili še v Loškem Potoku in Velikih Laščah.

Na Kostelskem teku najhitrejša Šimenc in Vidmar I.L.

Zmagovalca 15. obkolpskega re-kreacijsko-turističnega teka za

pokal Dolenjske, sta Laura Šimenc, članica Triatlon kluba Inles Riko iz Ribnice in tudi lanska zmagovalka, in Bojan Vidmar iz Trebnjega. Na stezi med Žago in Dolom, ki je bila dolga 14 km, sta med 112 tekači, med katerimi jih je deset prišlo tudi iz Hrvaške, brez težav opravila s konkurenco. Športni dan so pope-strili tudi mlajši tekači, teh je bilo 21, ter 6 pohodnikov. Tradicionalne prireditve, ki jo je v počastitev praznika občine Kočevje organi-ziralo Turistično športno društvo Kostel, se je tako skupno udeležilo 139 tekmovalcev. Pri članih je drugo mesto v absolutni konkuren-ci zasedel Matej Benčina, tretji pa je bil Damijan Kromar (oba člana TK Inles Riko). Pri članicah se je na drugo mesto uvrstila Katja Kapole (Cerkno), tretja pa je bila Marija Žugel (Zgornja Dobrina).

policiJsKo poročilo

poŠlJite NaM opis ZaNiMiVosti iZ VaŠega KraJa

VreMeNsKa NapoVeD

ažurNa poročila DogoDKoV

www.e-utrip.si


gibalni program Mali sončekMajda Puhar, pomočnica ravnateljice

V vrtcu Kočevje smo se vključili v program Mali sonček, ki ga bomo izva-

jali z otroki v starosti od 3 do 6 let. Namen programa je obogatiti ak-tivnosti na področju gibanja v vrt-cu s sodobnimi gibalnimi vsebi-nami. Poudarek je na igri in vadbi, ki je prijetna in prilagojena otro-ku. Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša svoje zmožnosti, doživlja veselje in po-nos ob uspehih ter gradi zaupanje vase. Poleg ciljev, ki so opredeljeni v ku-rikulumu za vrtce za področje gibanja, so cilji gibalnega/špor-tnega programa Mali sonček naslednji:• obogatiti program g iba ln ih/špor t n ih dejavnosti v vrtcu zlasti na prostem z raznovrstnimi dejav-nostmi, ki vključu-jejo sodobne in im-provizirane športne pripomočke,• spodbuditi starše k aktivnemu sodelova-nju pri izpeljavi pro-grama,• spodbuditi otroke in starše k aktivnemu preživljanju prostega časa, ne glede na vre-menske razmere,• pri otrocih spodbu-diti željo, navado in potrebo po športnem udejstvovanju v vseh starostnih obdobjih.Poudarek je na usvajanju gibalne abecede. Otroci izvajajo narav-ne oblike gibanja ter postopoma celostno spoznavajo osnovne elemente različnih športnih zvr-sti. Poglavitni cilj je optimalno razvijati gibalne sposobnosti, še posebej koordinacijo (skladnost) gibanja in ravnotežje, ter sezna-niti najmlajše s čim več različni-mi dejavnostmi.Gibalni/športni program Mali son-ček temelji na elementarnosti, ne na tekmovalnosti! V okviru pro-grama so dejavnosti načrtovane tako, da spodbujajo uspeh vsakega posameznika ter naučijo otroka

spoštovati razlike med vrstniki.

Izvajalci gibalnega/športnega programa Mali sončekProjekt Mali sonček lahko iz-vajajo le usposobljeni strokov-ni delavci (vzgojitelji, profesorji športne vzgoje, strokovni delavci z usposobljenostjo za temeljno športno vzgojo od 1 do 6 let in drugi strokovni delavci v športu, ki so si pridobili ustrezno uspo-

sobljenost za delo v predšolskem obdobju). Zelo pomembno je te-sno sodelovanje s starši.

Strokovna utemeljitev programa Mali sončekPri izbiri gibalnih/športnih nalog so upoštevana naslednja strokov-na izhodišča:• izbrane naloge se nadgrajujejo,• prevladujejo dejavnosti, ki se iz-vajajo na prostem,• pomembno mesto zavzemajo iz-leti kot najcenejša športna dejav-nost v vseh starostnih obdobjih ter osnove gorništva, ki je po-memben del slovenske narodne identitete,• zelo pomembno je prilagajanje na vodo kot začetek odpravljanja

plavalne nepismenosti,• izbrane naloge pokrivajo vse le-tne čase, program spodbuja pro-ces skozi vse leto,• prevladujejo dejavnosti, s kate-rimi razvijamo aerobne oziroma funkcionalne sposobnosti (vzdr-žljivost),• z vadbo, ki vodi do usvojitve posameznih nalog, otroci razvi-jajo zlasti koordinacijo gibanja in ravnotežje, ki sta v predšolskem obdobju najpomembnejši gibalni

sposobnosti, in zato zahtevata največ po-zornosti,• naloge so igrive in za otroke realno do-segljive,• z gibalnimi/športni-mi nalogami otroci preko igre usvajajo osnovne elemente raz-ličnih športov, s kate-rimi se lahko ukvarja-mo do obdobja zrelosti in starosti,• program vključuje medpodročne pove-zave; vplivamo na vsa področja otrokovega razvoja (telesni, gibal-ni, spoznavni, čustve-ni in socialni).Naloge spodbujajo aktivno sodelovanje staršev. Otroci lahko izvajajo večino dejav-nosti tudi doma. Vsak

otrok, ki sodeluje v programu dobi malo knjižico, ki je namenje-na beleženju uspešno opravljenih nalog. Vanjo otroci prilepijo ustre-zno nalepko, takoj ko opravijo do-ločeno nalogo. To jim je v veliko zadovoljstvo in motivacija za na-prej. Pri izvajanju programa Mali sonček je proces pomembnejši od zaključne naloge! Vsi otroci, ki so vključeni v proces in se trudijo pri izvedbi nalog, dobijo priznanje.Literatura:Kristan, S. idr. (1997). Športni program Zlati sonček. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo inšport, Zavod za šport Slovenije.Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za naj-mlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.Videmšek, M., Stančevič, B. in Zajec, J. (2011). Mali sonček; gibalni/športni program za predšolske otroke. Ljubljana: Zavod za šport RS Planica.


čistilna akcija »rinža 2012« PD Ponirek, foto: Anže Marinčič in Ivan Gabrič

Glede na to, da naša reka Rinža že kar nekaj let ni bila očiščena, smo se po-

tapljači Potapljaškega društva Ponirek skupaj z Ribiško druži-no Kočevje in Občino Kočevje odločili, da končno izpeljemo či-stilno akcijo. Za datum čiščenja smo določili sobo-to, 22. septembra 2012. Za nas se je akcija seveda zače-la že kar nekaj časa prej, kajti zadevo smo morali naj-prej organizirati. Na sestanku smo ugotovili številčno stanje potapljačev in ostalih članov društva, ki se bodo akcije udeležili ali pa bodo pri njej pomagali. Nato je bilo potrebno na-polniti jeklenke in pregledati vso opremo, ki jo bomo uporabili na sami čistilni akciji. Kot bi mignil, je bila tu sobota, 22. septem-ber. V hladnem, a jasnem jutru, smo se Ponirki ob Rinži zbrali že ob 7.30h, saj je bilo do 9h, ko je bil uradni zače-tek čistilne akcije, treba postoriti še marsikaj. V Rinžo smo spustili naš motorni čoln ter dva sponzorska gumijasta rafta, ki nam ju je zagoto-vilo podjetje Sort. Ob stavbi krajevne skupnosti Kočevje smo postavili mize in klopi, ki so sprva služile dokončnemu na-črtovanju čistilne akcije, kasne-je pa tudi manjši pogostitvi za vse sodelujoče, ki jo je pripravi-la krajevna skupnost. Ob 9h se je začelo zares. Čistilno akcijo smo razdelili v štiri sektorje, vsak sektor je imel svojega vodjo, svo-je plovilo, potapljače in ostale prostovoljce. Vodjem sektorjev

za medsebojno komuniciranje in usmerjanje poteka akcije smo zagotovili tudi ročne radijske postaje. V sami čistilni akciji, ki je potekala od teniških igrišč v Gaju pa vse do zapornic, smo ob pomoči Ribiške družine Kočevje in ostalih prostovoljcev očistili

oba bregova reke Rinže, bližnjo okolico in pa seveda dno same reke. Porezali smo tudi moteče drevje. V vodi smo našli tudi ne-kaj zelo »zanimivih« stvari, kot na primer kolesa, samokolnico, korita za rože, ki so nekoč kra-sila mostove, prometni znak za nevarnost na cesti, ki je tokrat na nevarnost očitno opozarjal ribe, večje udarno kladivo, časo-

pisno stojalo za Žurnal, saloni-tne plošče ter več kosov železa in plastike. Moramo pa izpostaviti, da je bilo iskanje precej oteženo zaradi motne vode, saj je nekaj dni pred čistilno akcijo deževa-lo, in dokaj močnega toka reke. V čistilni akciji je sodelovalo 33

članov PD Ponirek, 4 člani ostalih po-tapljaških društev, 21 članov Ribiške družine Kočev-je ter več ostalih prostovoljcev, po naših podatkih nas je bilo vseh skupaj okoli 100. Po kon-čani akciji je sledi-lo druženje in pa manjša pogostitev. Ker imamo pota-pljači navado, da po vsaki akciji na-redimo stroškov-nik, kljub temu, da vso delo naredimo prostovoljno, vam lahko samo infor-mativno omenimo, da je nastalih stro-škov izračunanih po najnižji tarifi naneslo za pribli-žno 1.600 EUR. Po našem mnenju je čistilna akcija »Rinža 2012« po-polnoma uspela in Rinža je trenutno veliko lepša na po-gled, sploh ker je svoje delo opravil še stroj. Člani Pota-pljaškega društva Ponirek smo akcijo zaključili z bese-dami: »Vidimo se prihodnje leto v še

večjem številu, saj gre tu nena-zadnje za druženje, dobro voljo in seveda opravljanje koristne-ga dela na način, ki ga imamo potapljači najraje - potapljanje, seveda. Vabljeni pa tudi na sple-tno stran Potapljaškega društva Ponirek: www.ponirek.org, kjer si lahko ogledate celotno gale-rijo slik s čistilne akcije »Rinža 2012«.


teden otroka – teden dejavnosti Gabrijela Pohar, OŠ Stara Cerkev

Na OŠ Stara Cerkev smo se odločili, da prvi teden v

oktobru, ki je tudi teden otroka, pouk za učence predmetne sto-pnje organiziramo malce dru-gače oziroma da dneve dejav-nosti poskusimo izvesti strjeno v tednu dni. Odločili smo se za dva športna dneva, dva tehniška dneva, en kulturni in en naravo-slovni dan. Tema letošnjega te-dna dejavnosti je bila Kočevska. Namenili smo se jo spoznavati na terenu.Delovno soboto, 29. 9., smo za-čeli z vajo evakuacije iz stavbe, nato pa nadaljevali športno in družno prehodili 12 kilometrov do Željnskih jam in okoli Rudni-škega jezera. V času od 1. 10. do 5. 10. pa smo učencem ponudili raz-lične aktivnosti. Kulturni dnevi so potekali tako, da so posame-zni razredi vsak dan obiskali Šeškov dom in v njem bivajoči Pokrajinski muzej Kočevje ter se pod vodstvom kustosinje Nadje Kovačič spoznavali z različnimi vsebinami. Devetošolci in osmo-šolci so spoznavali zgodovino Kočevske, poselitev in preseli-tev kočevskih Nemcev ter razvoj slovenske države. Sedmošolci so se seznanili s tem, kaj je muzej, katere vrste muzejev poznamo in kaj hranijo v njih. Šestošolci so spoznavali zgodovino mesta, igrali so se stare kočevarske igre in svoje znanje preizkusili v kvi-zu. Vsak dan so se učenci podali

na sprehod po Kočevju, kjer so na terenu spoznavali usodo ko-čevskih vil in njenih prebivalcev. Sedmošolci so obiskali tudi knji-žnico, saj so vključeni v projekt Rastem s knjigo. Tam so spoznali dejavnosti knjižnice in v dar do-bili knjigo Tadeja Goloba Zlati zob.Tehniški dan na temo promet je učencem ponudil predavanje policista, ki je učence opozoril na pomen prometne varnosti – nošenje čelade, pripenjanje z varnostnim pasom. Na posnet-kih je pokazal nekaj prizorov hudih prometnih nesreč, ki jih povzroči človek s svojo nepre-mišljenostjo. Sledil je pogovor o pravilih varnega obnašanja v življenju, izdelava zgibanke, teo-retični test o znanju prometnih predpisov v računalniški učilni-ci in preizkus hoje s posebnimi očali, ki simulirajo človekov vid pod vplivom alkohola.Drugi tehniški dan je potekal na šoli, kjer so učenci sodelova-li v ustvarjalni delavnici. Iz na-ravnih materialov so ustvarjali različne fi gure, živali, makete in aranžmaje. Izdelke si je moč ogledati v avli šole, pa tudi na razstavi Društvo podeželskih žena v Likovnem salonu.Naravoslovni dan je učencem ponudil vsebine gozdne pedago-gike. Učenci so se v gozdu pri Mr-zlem studencu srečali z gozdarji Zavoda za gozdove. Z njihovo po-močjo so spoznavali gozd z vsemi

čutili, iskali živali in njihove sle-di ter utrjevali znanje o rastlinah v gozdu. Preko zanimivih iger so učenci pridobili veliko novega in uporabnega znanja. Teden dejav-nosti pa se je zaključil raznoli-ko. Šestošolci so obiskali Idrijo, si nadeli rudarska oblačila in se spustili v rudnik živega srebra. V Mesten muzeju so si ogledali stalne zbirke s področja rudar-stva in izdelave idrijske čipke. Na sprehodu po mestu so opa-zovali rudarsko arhitekturo in si ogledali kamšt – največje leseno, vodno kolo v Evropi. Sedmošolci in osmošolci so obiskali vas Gra-dež pri Turjaku in v tamkajšnji sušilnici sadja spoznali, kako so včasih konzervirali sadje. Iz svo-jih jabolk so narezali krhlje in jih v pustili v sušilnici na sušenju. Spoznali so tudi ostala jesenska opravila – žganjekuho, stiskanje mošta, kisanje zelja in repe, ku-hanje marmelade in pridelavo prosa. Vaščani so jih pogostili še z odlično, zdravo malico – kruh, maslo, marmalada, med, krhljev-ka in jabolčni zavitek. Devetošol-ci pa so teden dejavnosti zaklju-čili športno. Na peščenem igrišču v Šalki vasi so odigrali nekaj te-kem odbojke na mivki in tako pomahali poletju v slovo.Teden, ki smo ga učitelji pri-pravili, je v celoti izpolnil naša pričakovanja. Učenje in pridobi-vanje novega znanja je potekalo celostno, medpredmetno pove-zano, predvsem pa aktivno.


Pooblaščeni servis gospodinjskih aparatov znamk Aeg, Candy, Electrolux, Hoover, Blomberg, Brandt, De Dietrich, Fratelli onofri in Zanussi. Popravljamo tudi aparate drugih blagovnih znamk Gorenje, Privileg, Bosch, Beko, Lth, Liebherr, Ariston, Zerowatt, Iberna, ...

Več kot 30 let praktičnih izkušenj v zagotavljanju kakovosti. Ker je naš cilj zadovoljna stranka, se neprestano izboljšujemo z izobraževanji naših kadrov, dosledno izvedbo, hitrim rokom in ceno storitve. V času popravila gospodinjskega aparata Vam nudimo nadomesten aparat.

SERVISI GOSPODINJSKIHAPARATOV IN BELE TEHNIKE

NINO servisgospodinjskih strojev

Dančulovič Ninoslav s.p.Vorančeva ulica 58000 Novo mesto

tel: 07 3375 080fax: 07 3347 093

gsm: 041 612 070gsm: 041 236 375

[email protected]

SERVISI GOSPODINJSKIHSERVISI GOSPODINJSKIHSERVISI GOSPODINJSKIHSERVISI GOSPODINJSKIHSERVISI GOSPODINJSKIH

MAX

LEO

N ŠT

IMAC

S.P

., KO

ČEVS

KA R

EKA

24, 1

338

KOČE

VKA

REKA

POKLIČITE HIŠNIKAZA POPRAVILO:• ELEKTRIKE• VODOVODA • KLJUČAVNIC• POHIŠTVAODVOZ DOTRAJANEGAPOHIŠTVA, BELE TEHNIKE, ...

POKLIČITE:GSM: 031 851 177

Vzaj

emn

a, d

.v.z

., Vo

šnja

kova

ulic

a 2,

100

0 Lj

ub

ljan

a.

Vsa

zava

rova

nja

se

skle

paj

o p

o ve

ljavn

ih p

ogoj

ih V

zaje

mn

e, d

.v.z

.

zavarovanje, ki me razume.

* Velja do 29. 11. 2012 | ** Poslani SMS se zaračuna po ceniku operaterja, vsi povratni SMS so BREZPLAČNI.

Klikni na www.pokazijezik.si ali pošlji SMS** na 6001 s ključno besedo LAJKAM in updejtaj status besed!

PE NOVO MESTO

Trdinova 4

tel.: 07/ 393 53 60

• Zastopstvo Kočevje

Ljubljanska 25

tel.: 01/89 38 612

Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Skleni paket Vzajemna mladi in prejmi:in prejmi:

dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna ZdravjeVzajemna Zdravje,

vstopnico za TOPŠIT dogodek,*

ugodnosti za zavarovance Vzajemne

Si brez StAtuSA diJAKA ALi študentA,

Se priJAvLJAš nA zAvod zA zApoSLovAnJe,

iMAš prvo zApoSLitev ALi Si 26 Let+ ?

Oglas VM_147x73_(10-09-2012)-PE NM.indd 1 10.9.2012 15:35:39

Časopis Kočevar si lahko preberete ob dobri kavici:Big Star pub, Pirat pub, Kavarna, Grajska kavarna

Rekreacija Gaj, Kava bar Peron


Zastopanje in pravno svetovanje posameznikomin �zičnim osebam v osebnih davčnih pregledih

Optimalne davčne rešitve

Preventivni davčni pregledi

Poslovno �nančno svetovanje

m 040 741 888w www.snezic.sie [email protected]

SNEŽ

IČ D

AVČN

I INŽ

ENIR

ING,

DAV

ČNO

IN P

RAVN

O S

VETO

VANJ

E TE

R ZA

STO

PANJ

E, D

.O.O

., KO

ROŠK

A CE

STA

221,

SI -

235

1 KAM

NICA

RokSnežič

davčni inženiringVabljeni naLETNI KONCERT

VOKALNE SKUPINE CANTATE DOMINO

v soboto, 27. oktobra ob 19. uri

v Šeškovem domu

Gostje:FOLKLORNA SKUPINA

COF IZ LJUBLJANE

Program:prekmurski, štajerski, primorski in rezij anski

plesi in pesmi

Fasaderstvo Skan d.o.o.Gorenje 50, Stara Cerkev

[email protected] GSM 041 656 627

REFERENCNI OBJEKTIPICERIJA ADAM PONIKVEGOSTISCE TRI ZVEZDEPOKOPALISCE KOCEVJEROKODELSKI CENTER RIBNICAMEDICO INTERNA KOCEVJE

• Izdelava toplotnihin izolacijskih fasad(Jub, Rofix, Weber)

• Sanacija fasad• Izdelava napuščev

• Izdelava predelnihsten in mansardnihstanovanj (Knauf, Rigips)

• Izdelava strojnihtlakov in strojni ometi

Do 1.10.2012 je bilo zbranih že 7110 kg, kar znaša 2.133€.Celotna vrednost zbranih zamaškov je namenjena Razvojni ambulanti, ki pokriva celotno območje kočevske, ribniške, sodra-ške in velikolaške občine, za nakup ortopedskega pripomočka SEDLO, v vre-dnosti cca. 2.400€.

humanitarna akcij a je še vedno v polnem teku, zato vabimo vse, da z zbiranjem pridno nadaljujejo.

Manjšo količino (npr.: nakupovalne vrečke) do-stavite na sedež Komunale Kočevje. Večjo količino iz vaše lokacij e odpelje Komunala po predhodnem dogovoru na 01 89 51 260. Zamaške je potrebno dostaviti v zapakiranih vrečkah in jih tako tudi dati v zabojnik. Zamaške lahko oddate tudi na deponij i Mozelj. Odkupuje jih podjetje MPI d.o.o. za cca. 300€/tono. Ena tona je približno en poln kontejner.

združimo moči, pomagaj-mo otrokom, dostavljajmo zamaške in jih do novega leta zberimo še 890 kg, saj do nakupa ortopedskega pripomočka sedLO manjka le še 267€.

Humanitarna akcij a»zbirajmo zamaške

za naše«


grča klonila v cerkljah I.L.

V prvem krogu, v prvi B državni rokometni ligi, je bilo doseženih nekaj

presenetljivih izidov, med katere zagotovo sodi tudi visok poraz Slovana na Igu. Žal za veselje to-krat niso poskrbeli rokometaši Grče, ki so srečanje v Cerkljah za-pustili sklonjenih glav. Izid tek-me je bil 30:20 za gostitelje, ki so do točk prišli predvsem z boljšo igro v drugem polčasu in po za-slugi Aleša Vidica. Z izkušnjami in znanjem je bil pač velika ovira za pomlajeno vrsto Grče. Gosti so nastopili brez kaznovanega Vili-

ja Ilca, Gorazd Josič je še vedno čutil poškodbo rame, Leon Mi-kulin pa še ni bil povsem pripra-vljen. Tako je moral odgovornost nase prevzeti Urban Andoljšek in močno pomlajena vrsta Grče z izkušenim vratarjem Rokom Ko-šmrljem. A se glede izida oziroma morebitnega uspeha ni izšlo. Bo pa zato naslednja priložnost na tekmi drugega kroga, v soboto ob 19h, ko se bosta v Kočevju pome-rili Grča in Škofljica.

Dan požarne varnosti na oŠ stara cerkev Tatjana Cetinski, OŠ Stara Cerkev

V soboto, 29. septembra smo na naši šoli izvedli evakuacijo. Po izprazni-

tvi šole smo se zbrali na šolskem igrišču. Učiteljica nas je morala prešteti. Potem smo se vrnili v razrede. Po malici so nas gasilci povabili pred gasilski dom. Naši učenci in sošolci, ki si prostovolj-ni mladi gasilci, so nam prikazali vajo gašenja. Tudi najstarejši čla-ni so pokazali svoje spretnosti.Potem smo šli v lepo prenovljen gasilski dom. Eden izmed gasil-cev se je oblekel v popolno gasil-sko opremo. Zanimiv je bil tudi

avto z vsemi pripomočki za gaše-nje. Prižgali so lučke in sireno. Veliko so nam povedali o delova-nju gasilcev na terenu in uspehih na tekmovanju. Sobo imajo polno pokalov. Delo gasilca je težko in nevarno. Biti mora pogumen, pa-meten in hiter. Za to pa ne dobi plačila, saj je prostovoljec.

V razredu smo v sliki prikazali to dejavnostNika Majcen, 4.b, OŠ Stara Cer-

kev: Sem gasilka! Sodelujem v Prostovoljnem gasilskem društvu Stara Cerkev. Uvrščena sem med mlajše pionirje. Bili smo na tek-movanjih na Hrvaškem in Ptuju. Pogosto dosežemo visoka mesta. Vsak teden se zberemo pred ga-silskim domom, kjer vadimo in se pripravljamo na gasilska tekmo-vanja. Naš poveljnik je Sebastjan Puc. Je zelo strog in nas veliko nauči. To soboto smo osnovnošol-cem predstavili povzetek iz naših gasilskih vaj. Otroci so bili navdu-šeni, mi pa ponosni, ker smo vajo dobro opravili. Kar nekaj učencev

je pokazalo zanimanje za vaje. Želimo si še več takšnih predstavi-tev v šoli, naravnih nesreč pa čim manj.Kaja Kopač, 4.b, OŠ Stara Cer-kev: Vsem sodelujočim članom Prostovoljnega gasilskega dru-štva Stara Cerkev se učiteljice is-kreno zahvaljujemo. Vesele smo, da ste bili pripravljeni žrtvovati sobotno dopoldne za druženje z našimi učenci od prvega do pete-ga razreda.

policiJsKo poročilo

poŠlJite NaM opis ZaNiMiVosti iZ VaŠega KraJa

VreMeNsKa NapoVeD

ažurNa poročila DogoDKoV

www.e-utrip.si


Intervju:

primož VelikonjaKatarina Turkovič

tokrat vam predsta-vljam prav posebnega Kočevarja, 35-letnega Primoža Velikonjo, vodjo reševalne

službe ZD v Kočevju, sicer po rodu Ajdovca, ki ga je v naše kraje pripeljala Ljubezen. Z ljubeznijo do najdražjih, dela in glasbe ter izjemno predanostjo življenjske-mu poslanstvu - reševanju, daje Kočevski izjemen pečat.

Kako se je začela tvoja profesio-nalna pot reševalca?Najprej sem začel na reševalni postaji v Ljubljani, kjer sem bil zaposlen 11 let. Z Danijelom An-doljškom sva takrat začela s pro-jektom reševanja z motorjem. Sicer se je ideja porodila že de-setletje pred tem, a takrat ni bila dovolj podprta. K projektu je Da-nijel, ki je tudi motorist in moto-krosist, pritegnil še ostale in tako se je začelo… Seveda smo najprej morali dokazati, da je ta oblika reševanja pri nas resnično po-trebna. Dejansko se pri tej obliki reševanja poveča preživetje, gle-de na hiter dostop reševalca na motorju. Leta 2005 smo organi-zirali koncert za nakup reševal-nega motorja. Zadeva je bila zelo uspešna, saj smo zbrali sredstva za motor in obleko. Z izkupičkom se je nabralo nekaj denarja celo za drugi motor. Danes je to redna oblika službe v Ljubljani, Maribo-ru in na obali. Od julija 2003 pa vse do leta 2010 sem bil v prvi posadki helikop-terske nujne pomoči (HNMP). Ta-krat je z delovanjem pričel Pilot-ski projekt HNMP v Sloveniji pri Ministrstvu za zdravje RS. V času projekta, ki je trajal od 16.7.2003 do 30.11.2006 je enota HNMP opravila 540 intervencij. S prvim decembrom 2006 se je pričelo re-dno delovanje enote HNMP. Po mesecu in pol sodelovanja enote HNMP z rednim helikopterskim

prevoznikom se je, po sklepu Vla-de RS, sodelovanje prekinilo. Od takrat helikopterske prevoze za potrebe HNMP zagotavlja Polici-ja, v primeru izpada policijskega helikopterja ali posadke pa Slo-venska vojska. V enoti HNMP so-delujejo ljudje iz vse Slovenije, ki so nekako najbolj usposobljeni. Sicer je krovna organizacija PHE (prehospitalna enota)Kranj, zato je tudi osebje pretežno iz tistega konca. Helikopterska nujna me-dicinska pomoč deluje na klic lo-kalne službe. To je zadnja obliko pomoči, ki naj bi znala in ponu-dila največ. Ta, vrhunsko usposo-bljena ekipa, na terenu po-nudi še dodatno podporo ekipam NMP. Leta 2006 sem prevzel vlo-go vodje reševalne službe v ZD Kočevje. Si tudi inštruktor dveh pomembnih organizacij - Evropskega sveta za rea-nimacijo in International Trauma Life Support. Pri Evropskem svetu za reanimacijo gre za uspo-sabljanja v primerih nada-ljevanja postopkov oživlja-nja odraslih in otrok. Kar nekaj inštruktorjev nas je, ki izvajamo usposabljanja po vsej Sloveniji. Izvajamo enodnevno usposabljanje (immediate life support, ILS), kjer se obravnava naj-bistvenejše: prepoznavanje ogroženega pacienta, var-na defibrilacija, postopek oživljanja, … in tridnevno usposabljanje, (advance life support, ALS) kjer je zadeva še bolj poglobljena: oskrba podhla-jenega, oskrba nosečnice, oskrba redkih motenj srčnega ritma, … Za uspešen tečaj se je predhodno potrebno temeljito pripraviti s po-močjo strokovnega gradiva.International Trauma Life Su-pport – gre za usposabljanja ekip za primere hudo poškodovanih na terenu. Ta znanja sem prene-sel tudi na našo, kočevsko, ekipo s čimer smo postali konkurenčni ostalim službam NMP po Sloveniji. Pri travmatološkem tečaju je vse posvečeno travmi, poškodbam vseh možnih oblik, ki jih srečaš na terenu. Na tridnevni tečaj mo-

rajo kandidati priti dobro pripra-vljeni. Licenco je seveda potrebno obnavljati, vsakih pet let. Kakšna so, po tvojem mnenju, predznanja slovenskih ekip NMP, so dobro pripravljeni in usposo-bljeni?Vse medicinske ekipe so motivi-rane, saj posameznik/reševalec, zdravnik želi osvojiti znanje, ki ga na terenu potrebuje. Prej ali slej se na terenu srečaš z neko novo situacijo. Stvari so v resnič-nem svetu nepredvidljive. Včasih se primera iz knjige ne da v celo-ti prenesti v realnost. Kar se tiče profesionalcev, so se znanja moč-

no nadgradila, poenotila. Vseka-kor je potrebno še veliko delati na tem. Večji problem so tečaji za laike, katere tudi sam izvajam, saj se nanje odziva malo ljudi. Zato bo potrebno tu vložiti še veliko energije, predvsem s strani ljudi, ki si želijo osvojiti za znanja.Je kočevska ekipa dobro usposo-bljena?Kočevska ekipa, ki trenutno šte-je 14 zaposlenih , je dobro uspo-sobljena. Poleg rednih ekip je 24 ur na dan dežuren zdravnik po razporedu. V nočnem času, ob vi-kendih in praznikih imamo poleg prisotne ekipe še pripravljenost reševalca in zdravnika na domu.

Od julija 2003 do leta 2010 je bil Primož v prvi posadki helikopterske nujne medicinske pomoči.


Veliko podporo imam tudi s stra-ni direktorice ZD Kočevje Andre-je Rako, dr.med,. spec.druž.med., ki ima posluh za uvajanje novosti, ki so še kako potrebne za razvoj prehospitalne NMP. Skrbim za to, da imamo redna izobraževanja skozi vse leto. Npr. pred mesecem majem se pripravljamo na moto-ristično sezono. Vsako leto na ILS in ITLS tečaje pošljem po dve do tri osebe iz naše ekipe. Vadimo npr. reanimacijo poškodovanca, reanimacijo otroka, dojenčka. Vsa pridobljena znanja je potreb-no stalno obnavljati. Območje Kočevja in Kostela je

zelo veliko. Kakšen je vaš »reakcijski« čas, oz. odziv na nek nujen dogodek?Ti odzivni časi so kar dolgi. V državi obstajajo pravilniki, ki nam dolo-čajo status. Mi spadamo v 1B, okrepljeno, skupino, ki šteje 14 ljudi in dežur-ne zdravnike. Ravno zato smo se povezali s policijo. Policijska ekipa na mej-nem prehodu Petrina ima polavtomatski defibrila-tor, o čemer so obveščeni vsi prebivalci. Usposobil sem okoli 150 policistov, ki poznajo temeljne postop-ke oživljanja in uporabo defibrilatorja. Če gre za srčni zastoj, so možgani po petih minutah mrtvi. Vprašanje je, kako to re-šiti. Z obstoječimi ekipa-mi je to nemogoče, zato iščemo dodatne vzvode. Eden teh je usposabljanje

policistov, gasilcev in drugih, s katerimi že do sedaj odlično so-delujemo.Meniš, da imajo lokalne skupno-sti, izobraževalne ustanove in ne-vladne organizacije dovolj poslu-ha za te vrste usposabljanja oz. osveščanja?Tu je še velika luknja. Sploh v šolah, saj bi se moralo osveščanje začeti že zelo zgodaj, tam kjer je prihodnost. Pri otrocih. Kajti, če imaš ta podatek že od majhnega v sebi, se to razvija naprej. Sicer pa, dokler sam ne prideš v neko situacijo, ko bi moral pomaga-ti, ali si pomoči potreben sam, o tem ne razmišljaš kaj dosti oz. ne

verjameš, da se kaj takega doga-ja okrog tebe… Včasih vidim, ko pridemo oživljat nekam domov, da bi dali vse za triminutni tečaj, samo da bi lahko pomagali svoj-cu. Zadeva je v resnici popolnoma enostavna. Potrebno je usposobi-ti več laikov, nameščati še več de-fibrilatorjev, … Omenil bi zgledno sodelovanje z OZRK Kočevje pod vodstvom Alenke Buderla, ki je vložila ogromno energije v osve-ščanje javnosti o pomembnosti prve pomoči in oživljanja.Na mestni ploščadi je bil ob koncu meseca junija, z namenom osvešča-nja ljudi v primeru nenadnega srč-nega zastoja, postavljen demo imo-tion HELP enote. Za kaj točno gre?Cilj projekta iHELP je znižati vi-soko stopnjo umrljivosti v prime-ru nenadnega srčnega zastoja. Sem del strokovne ekipe. Zadeva bo v kratkem razvita in res zelo zanimiva. Sledi testno obdobje, v katerem se bodo odpravile mo-žne napake. iHELP je zasnovan enostavno, in sicer z aplikacijo na mobilnem telefonu. Če pride do zastoja srca, te aplikacija vpraša, ali rabiš pomoč ti, ali nekdo drug in v tistem trenutku se bo zadeva sprožila. Ko boš pritisnil gumb, se bo sprožil pozivnik vsem, ki so v radiju tristo metrov. Če bo šlo za neko razpršeno vasico, bo radij večji. Skratka, dobil bom poziv, da nekdo rabi pomoč. Sam se od-ločim, ali želim pomagati. Če po-trdim, da grem na pomoč, se na karti pokažejo koordinate, kje se oseba in jaz nahajava ter najbližje mesto defibrilatorja. S tem bomo poskušali rešitvi prve minute, ki so najpomembnejše. Več kot bo reševalcev, večja bo možnost pre-živetja. Pri projektu, v katerega je vloženo ogromno dela in energije, sodeluje tudi Borut Lončarevič. Podpira ga tudi kolektiv ZD Ko-čevje. Polavtomatski defibrilatorji so postavljeni v Športni dvorani v Kočevju, ki ga je doniralo podjetje Kovinar, na mejnem prehodu Pe-trina in na Turistični kmetiji Kon-da v Dolu, za katerega je zaslužna vodja OZ Rdečega križa Kočevje Alenka Bunderla. Po izračunih bi jih rabili še vsaj petnajst. V roku enega leta si želimo pridobiti sredstva (donatorska), za nakup novih defibrilatorjev. Naj povem,

da je bil aparat že dvakrat, s strani usposobljenih policistov, pravil-no uporabljen. Uporabili pa so ga tudi že laiki. Na tem področju mo-rami sami še veliko narediti. Kajti mi smo tisti, ki smo dolžni poda-jati znanja in osveščati ljudi. V Slo-veniji je pet do šest srčnih zastojev na dan, to je okoli dva tisoč zasto-jev na leto. To je tu, med nami, in lahko nas doleti kadarkoli… Včasih ti za kakšno stvar zmanj-ka energije, a vedno te nekaj žene naprej. Vse to počnemo v prostem času in ni nikakršnega honorarja za te stvari. To moraš imeti rad. Sam se čutim poslanega, da širim to znanje naprej. Moraš vedeti, za kaj je to dobro. Jaz vem, kaj to pomeni, ker sem doživel že veliko reanimacij. Veriga preživetja je

sestavljena iz več členov, ki niso sami sebi namen: hiter klic – hitri temeljni postopki – hitra defibri-lacija in hitri nadaljevalni postop-ki oživljanja.Pojdiva še malo v preteklost, v tvoje otroštvo in mladost. Povej, zakaj si se odločil postati reševa-lec? Nekateri že v otroštvu vedo, kaj bi radi počeli v življenju. Je bilo tudi s tabo tako, ali te je na to pot popeljala kakšna življenjska izkušnja?Ja, to je res neverjetno. Že pri petih, šestih letih sem začutil, da bom reševalec. Potem sem na to malo pozabil, a sem imel v osmem razredu življenjsko pre-izkušnjo, ko sem, zaradi razlite-ga slepiča, lovil zadnje sekunde. Takrat se je zgodilo. Vpisal sem

Včasih vidim, ko pridemo oživljat nekam domov, da bi dali vse za triminutni tečaj, samo da bi lahko pomagali svojcu. …


se na Srednjo zdravstveno šolo, zatem pa se zaposlil na Reševalni postaji v Ljubljani. Bil sem vodja izmene urgentne ekipe in reše-valec na motorju. To je bila zame sanjska služba, ki jo še danes po-grešam. Poleg znanj in izkušenj je v takšni službi potrebna tudi psihična stabilnost in je treba znati »preklopiti«.Na nek način je potrebno izklo-piti čustva. Verjetno se sliši malo čudno oz. trdo, a prišel si reševat življenje, zato se moraš posvetiti reševanju. Le dve možnosti sta - ali bo reanimacija uspešna, v kolikor je, gre za pozitiven stres, v kolikor je neuspešna, to vedno povezuješ s sabo. Vprašaš se, ali si res naredil vse, zato je pomemb-no tisti trenutek dati maksimum od sebe. V kolikor česa ne veš, je treba poklicati za nasvet. Če si naredil čisto vse, lažje prene-seš, ker bi te verjetno grizlo. Sam

tega še nisem doživel. To so težke stvari in čisto vse pridejo za tabo. Vedno, ko se peljem po vseh teh poteh, spomini oživijo. Vidim vse. Kako je bilo, kako je potekala intervencija. V tujini imajo zapo-slene celo strokovnjake na ur-gentnih službah, ki se z ekipami ukvarjajo po zahtevni interven-ciji. Te stvari zagotovo puščajo pečate. Najboljše »razčiščevanje duše« je pogovor z ekipo, po za-ključeni hudi intervenciji. Ko se pogovoriš o tem, kaj je bilo do-bro, kaj je v bodoče potrebno iz-boljšati ipd. Pri tem delu je zelo pomemben timski duh.Katere so osebnostne lastnosti in vrline, ki odlikujejo reševalce in kako hitro veš, da je to prava stvar zate?Kot prvo bi omenil predanost delu. Natančnost. Neke vrste po-gum, ko prideš v situacije, ki jih ne srečuješ vsak dan, nekje si jih le treniral in je to edino. To pred-

stavlja ogromen stres, ko nekaj počneš nekajkrat v življenju in je to tisto, kar odloča o preživetju. Tisti, ki ugotovi, da to ni zanj, do-kaj hitro zapusti takšno delovno okolje. Ko si vklopljen v sistem, prav kmalu ugotoviš, ali je to tisto, kar si vedno želel početi. Seveda so tu tudi lepi trenutki. Eden lepših je npr. porod na tere-nu, tu je še uspešna reanimacija, …To so stvari, ki ti jih nihče ne more poplačati in so lepe že same po sebi. Meniš, da ste reševalci nekako bo-lje zapisani pri ljudeh, vas imajo rajši, oz. se ob vas počutijo varneje? Mogoče pa res, ja. Nihče še ni tega rekel na glas. V ZDA je to eden najbolj ce-njenih poklicev. Tam za reševalce in gasilce ob-stajajo posebni privilegiji. So številka ena. Vsi se za-

vedajo pomena njihovega dela, prav tako pa imajo v ZDA tudi najbolje razvit dispečerski sistem. V tem so še veliko pred nami. Kakšen je tvoj pogled na pridobljena znanja v sre-dnjih in visokih šolah, na področju zdravstva? Si di-jaki in študenti naberejo dovolj praktičnih znanj oz. izkušenj?Po srednji šoli znaš zelo malo. Že v naših časih je bilo tako. Sam sem prvič videl dihalni balon, ko sem prišel na reševalno po-stajo. Ko sem bil še zaposlen na reševalni postaji v LJ, so nas npr. povabili na šolo, kjer smo izvaja-li delavnice. Prvi dan je bil obar-van teoretično (kakšen je pristop k pacientu, drugi dan pa je bil na vrsti scenarij (kaj se resnično do-gaja). Nekatere šole se bolj, dru-ge manj, zavedajo tega pomena. Menim, da se na vseh stopnjah daje premalo poudarka na to,

kar je res pomembno. Trenutno se borimo, da bi uvedli magiste-rij oz. specializacijo iz urgentne medicine po zdravstveni fakul-teti, ker se nam resnično zdi, da je to potrebno. Zdravstvo oz. reševanje pa ni edi-no področje, kjer si zelo uspešen. Tu je še ena tvoja velika ljubezen – glasba.Glasba je ena vzporedna veja, ki me spremlja že od mladosti. V Aj-dovščini, od koder sem doma, je bila scena kar precej razvita. Že takrat v mojih najstniških letih je bilo veliko bendov in ogromno

možnosti za spoznavanje glasbe. Najprej sem se v glasbeni šoli učil igranja klarineta. Nato sem igral klavir, kitaro in nazadnje prešel na bobne. To mi je še najbolj od-govarjalo in ustvarili smo bend. Začeli smo z izjemno Polono Fur-lan. To so bil naši začetki. Prav z njo želimo drugo leto posneti ploščo. Potem sem nadaljeval v funk in rock vodah. Nazadnje s Pulcijo – The Police Cover Band. Zakaj ravno The Police?V mladosti sem jih rad poslušal. Fascinirali so me. Bobnar skupi-ne je inovator. Vse stvari je obrnil na glavo. Druga zadeva je Sting,

Primož je član skupine Pulcija (The Police Cover Band).

Dobil sem najboljšo ženo na svetu… Ona razume mojo predanost do

poklica in glasbe. Je posebna oseba, ki te stvari čuti in ve, da sem vedno, ko

pridem nazaj, boljši…


kot osebnost in glasbenik (teks-ti, aranžmaji, …). Bil sem na vseh njihovih koncertih tu naokoli. Vsi trije člani našega Tribute banda smo sodelovali na raznih projek-tih. Prišli smo k meni in nekaj po-sneli. Zadeva je bila poslušljiva in tako je šlo naprej. Ustvarjamo že dve leti in odzivi so odlični. Prvič, ker smo vsi kar dobri glasbeniki in drugič, kar je zelo pomemb-no, smo veliki prijatelji. V takšni kombinaciji lahko oddajaš pravo energijo. Govori se še o enem velikem pro-jektu, glasbenem studiu.

Gre za res velik projekt. Studio postavljamo v sodelovanju z Američa-nom Wesom Lachotom, ki je eden najboljših dizajnerjev akustičnih prostorov na svetu. To sem si želel že vsaj pet-najst let. Prišel sem do

ljudi, ki imajo reference, želje in cilje. Studio ima tri velike snemalnice. V eno teh se lahko posta-vi cel band naenkrat. To bo idealen prostor za snemanje bobnov. Volumen glavnega sne-malnega prostora je

izjemen. Pri studiih so zelo po-membne dimenzije prostora in razmerja med višino, širino in dolžino. Pri izvedbi projekta gre za velik finančni zalogaj. Tu nama je z ženo prišel nasproti prijatelj Gašper Oražem, ki bo vložil v opremo. Še veliko prija-teljev, večina glasbenikov, mi po-maga pri tem projektu in vse kar lahko, storimo sami. Ob zaključ-ku projekta, nas Wes, ki je prišel k nam pet mesecev po vzpostavi-tvi kontakta o sodelovanju, znova obišče. Studio naj bi zaživel nekje do konca naslednjega poletja.Kakšna je vizija studia?

Podpreti lokalne skupine, da lah-ko, za neki normalen vložek, do-bijo izdelek, ki je na vrhunskem nivoju. Sam dobro vem, kako je to, ker sem šel čez vse te faze, ko npr. nimaš instrumentov, de-narja,... Zato to delam za ljudi, ki bodo lahko to uporabljali, se sprostili. Prostore bomo daja-li tudi v najem. Verjetno bomo imeli tudi žive koncerte, kar je trenutno trend v ZDA. Band pri-de v studio, od koder je direk-ten prenos preko interneta. Iz-vajali bomo glasbene delavnice za otroke in odrasle, pomagali z nasveti, kako priti do pravih informacij, kako si pomagati, … Tudi sam bom snemal. Do zdaj sem posnel in produciral nekaj plošč (Sell out, Pankeroschi, Ko-smate dlesni). Sodelujem tudi z Romanom Zupančičem, kita-ristom Martinom Lundrom in vrhunskim producentom Miho

Goršetom. Poti so še odprte. Čas bo prinesel svoje.Si že kaj napisal sam?Do sedaj še ne. To je sicer moja želja, ki pa še čaka na pravi tre-nutek. Trenutno sem zraven kot soproducent, dam kakšen nasvet. Kakšno je tvoje mnenje o kočevski rock sceni?Scena je super. Poznam bende, veliko jih je snemalo pri meni. Treba jih je podpreti. Problem je, ker se vse vedno ustavi pri finan-cah. Še lokalna skupnost bi mora-la odigrati svojo vlogo. Bandi so ustvarjalni in si zaslužijo prilo-žnost. Vsi imajo namen, narediti nekaj dobrega. Problem je to po-riniti »čez rob«. Kot Primorec nam povej,kako smo te sprejeli v Kočevju? Kakšni smo Kočevarji do novih ljudi in ali kaj v našem malem mestu pogrešaš?Pri nas doma, v Ajdovščini, je hiša odprtih vrat. Nikoli se nismo za-klepali in ko sem prvič prišel sem,

na obisk, je bilo čisto vse v redu, res ni nič manjkalo, a čutil sem malo zaprtosti. Kot bi se ne mogli čisto odpreti. Čez čas so te stva-ri izzvenele. Zdaj mi je super, res ne bi šel nikamor drugam. Imam svoj krog prijateljev s katerimi smo zelo povezani. Ko si sprejet v novo okolje na nek normalen na-čin, se vse drugače odvija. Sploh v Štalcerjih je lepo in mirno. Na začetku sem pogrešal burjo, am-pak jo še doživim, ko se z družino odpravimo na Primorsko. Se ti zdi to, da nisi Kočevar pred-nost? So te nekateri morda zato lažje sprejeli, oz. se nisi rabil toli-ko dokazovati, kot nekdo, ki je tu rojen?Velika prednost so moje pretekle izkušnje. Na podlagi tega ti ljudje vseeno bolj zaupajo. Takšni smo po naravi. Rabiš neko referenco, da ti ljudje lažje verjamejo in te sprejmejo. In bolj kot si normalen

in preprost, bolj si sprejet. Velik človek je sam v sebi popolnoma preprost. Poleg ljubezni do glasbe in preda-nosti delu, je tu še tista prava lju-bezen, do žene in družine. Kako gledajo na vse tvoje aktivnosti tvoja najdražja dekleta? So tudi one del te velike zgodbe?Dobil sem najboljšo ženo na sve-tu. Z mano živeti je zelo težko. Ona razume mojo predanost do poklica in glasbe. Je posebna ose-ba, ki te stvari čuti in ve, da sem vedno, ko pridem nazaj, boljši. Dobro je tudi, ker delava v isti službi. Seveda si vzamemo čas za nas, ko se skupaj podamo v hribe ali kam drugam. Imava dve hčer-ki, Ito (13 let) in Lino(10 let), ki me pri vsem tem podpirata. Vsi imamo veliko želja, zato za-ključiva najin pogovor še s kakšno tvojo lepo željo.Moja velika želja je, da bi v Kočev-ju imeli novo urgenco.

Studio postavljamo v sodelovanju z Američanom Wesom Lachotom, ki je eden najboljših dizajnerjev akustičnih prostorov na svetu.

To moraš imeti rad. Sam se čutim poslanega, da širim to znanje naprej...


lokostrelske novičke Ida Murn

Kočevski lokostrelci so še naprej delovni in uspešni. Pridno trenirajo in se ude-

ležujejo tekem za pokale, v tem jesenskem času pa so na vrsti tudi državna prvenstva. Preberite si, kaj vse so počeli od zadnjega po-ročanja.V avgustu, natančneje, 11.8.2012 so se štirje tekmovalci LK Orel udele-žili še zadnje tekme za 3-D pokal, ki je potekalo na Ulovki. V seštev-ku pokala so naši tekmovalci dose-gli naslednje uvrstitve:

– 4. mesto: Andrej Colnar – veterani, lovski lok– 4. mesto: Ljubo Kravanja – veterani, dolgi lok– 10. mesto: Rajko Hren – veterani, dolgi lok25.8.2012 so se naši tekmovalci udeležili tekme za Slovenski pokal v disciplini Fita gozdni krog, ki je potekalo v Šmartnem v Rožni doli-ni. Od naših treh tekmovalcev se je tokrat najbolje na 2. mesto uvrstil Andrej Colnar.Štirje tekmovalci z ukrivljenim oz. olimpijskim lokom pa so 26.8.2012 v Logatcu nabirali izkušnje na tek-mi za FITA pokal. Lepo uvrstitev, 3. mesto, je dosegel Albin Likar.

Hkrati z lepim vremenom se posla-vljajo tudi zunanje tekme, zato so se v septembru začela tudi DRŽAV-NA PRVENSTVA. Za udeležbo na državnem prvenstvu morajo tek-movalci na enem izmed pokalnih tekmovanj doseči določeno število krogov, ki je določeno za normo. Vsi naši tekmovalci so dosegli nor-me za udeležbo na vsaj enem od državnih prvenstev. Najprej so se tekmovalci udeležili DP v disciplini 900 krogov, ki je po-tekalo 8.9.2012 v Žalcu. Od sedmih

tekmovalcev se je najbolje uvrstil Jurij Kravanja na 2. mesto in tako postal državni podprvak. Naslednje je bilo DP FITA 70/50 m krog, katerega so se udeležili trije najmlajši tekmovalci. Na tem tekmovanju je trener in predse-dnik kluba Albin Likar tudi prvič sodeloval kot sodnik pripravnik. Tekmovanje je štelo tudi za FITA pokal. Stanje po zadnji tekmi: – 5. mesto: Sara Besal – kadetinje, ukrivljeni lok– 6. mesto: Katja Murn – kadetinje, ukrivljeni lok – 8. mesto: Matjaž Ciglič – dečki, ukrivljeni lok – 7. mesto: Albin Likar – člani,

ukrivljeni lok.Glede na to, da so tekmovalci z ukrivljenim lokom tekmovali prvo sezono, so vsi dosegli zelo lep re-zultat. Državnega prvenstva v di-sciplini 3D so se 22.9.2012 v Koza-rišču-Stari trg pri Ložu udeležili trije tekmovalci. Zadnje zunanje državno prvenstvo pa se je odvija-lo v soboto, 6.10.2012, v Prilozju in sicer v disciplini Fita Arrowhead. Od osmih tekmovalcev so trije do-mov prinesli medalje: Ljubo Kra-vanja in Sara Besal sta bila druga,

Katja Murn pa tretja. Na tekmo za absolutno državno prvenstvo, ki je potekalo v nedeljo, 7.10.2012, sta se uspela kvalificirati Ljubo in Jure Kravanja. Po uspe-šno odstreljanih eliminacijah, se je Ljubo Kravanja v velikem finalu boril za zlato medaljo, ki pa jo je žal izgubil za en sam krog. Postal je državni podprvak v kategoriji moški dolgi lok. Do konca tekmovalne sezone 2012 se bodo naši tekmovalci udeležili še nekaj dvoranskih tekem ter s tem zaključili tudi s tekmovanji za Slovenski pokal. O tem pa več ob naslednjem poročanju. Čestitke vsem tekmovalcem.

1. Krog 3.državne odbojkarske lige vzhod za moške Vanja Čokorilo

V petek 5.10.2012 se je za igralce MOK Kočevja pri-čel 1. krog 3.državne od-

bojkarske lige vzhod za moške v sezoni 2012/2013. Kočevarji so gostovali pri ekipi GO Volley I v Prvačini. Tekmo so kočevci zače-li z nekaj nervoze kar je razumlji-

vo za prvo tekmo v novi sezoni. Tako so igralci ekipe GO Volley I dobili prvi set z rezultatom 25:23. V nadaljevanju so se igralci Ko-čevja otresli začetne nervoze in zaigrali tako kot znajo in dobili ti naslednje sete 15:25,21:25,15:25, in tako potrdili vlogo favorita na

tekmi. Tekma se je končala z re-zultatom 3:1 za MOK Kočevje in prvimi tremi točkami v novi se-zoni. Naslednja tekma je v sobo-to 13.10. 2012 ob 19:30 v OŠ Zbora Odposlancev proti ekipi Salonit anhovo II. Vabljeni vsi ljubitelji odbojke.


* Akcija velja za nove T-2 naročnike, ki hkrati sklenejo naročnino na nove T-2 pakete T2, T3 ali T4 ob hkratni vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Pogoji paketne ponudbe ter splošni pogoji, ki veljajo zanjo, kot tudi vse dodatne informacije so dostopni na www.t-2.net, ali na številki 080 64 64 ter v T-2 poslovalnicah.

PONUDBA, KOT MORA BITI.Izberite in sestavite svoj prenovljen paket T2, T3 ali T4.

- 75 %do konca leta*

dO

MKO

LOr

d.O

.O.,

UH

M 1,

KO

čevj

e

MTD

TADE

J DEB

ELJA

K S.

P., S

LOVE

NSKA

VAS

8, S

TARA

CER

KEV

Tadej Debeljak [email protected] 031 316 713

MTD

TADE

J DEB

ELJA

K S.

P., S

LOVE

NSKA

VAS

8, S

TARA

CER

KEV

Tadej Debeljak s.p.

• pohištvo po meri • kuhinje• vgradne omare • dnevne sobe• masivno pohištvo • stopnice • mizarske storitve

Aleksandra Osterman s.p.tzo 59, 1330 Kočevje

projektiranje · nadzor · svetovanjein nepremičninsko posredovanje

Želite prodati alise posvetovatio prodaji vašenepremičnine?Pokličite nas041 359 769

f: 01 89 50 755t: 01 89 50 750

[email protected]


OK TOBER

Bojana: Za prvi styling smo si omislili ožji model jeans hlač, oprijeto majico iz 100% bombaža ter krajši model brezrokavnika v lila odtenku, ki se zapenja samo na štiri gumbe.Drugi styling je bil z bež hlačami, katere imajo na zgornjem delu dve gubi, tako da je sam izgled hlač malo balonast, oprijeto majico iz 100% bombaža v rumeno zlati barvi. Nošenje le-te je zelo prijetno, ker se prilagaja telesu. Celoten izgled smo še malo popestrili s pisanim šalom ter tako vnesli vanj živahnost. K temu pa smo dodali še pleten pulover s kratkimi rokavi in z ovratnikom, ki spominja na šal. Katarina: Jesen prihaja v Kočevje in z njo tudi jesenske barve. Zato sem se odločila, da Barbari, ki se je prijavila na stilski izziv, to barvno paleto prenesem na lase. Ker se Barbara že dolgo ni barvala, je bila njena barva dolgočasna in nezanimiva. Najprej sem ji naredila pramene v plasteh po celi glavi, nato pa ji v rjavo-vijolič-nem odtenku, ki se je videl samo na svetlobi, pobarvala pas, ki je segal diagonalno od leve proti desni strani. Na vse ostale lase pa sem ji nanesla pomarančno-zlatoo-ranžno barvno nianso. Lase sem nesimetrično in po trenutnem navdihu pristrigla. Na zatilju sem ji pustila daljši čopek las, katerega sem posvetlila. Mislim, da nam je stilska preobrazba uspela. Barbari je bilo všeč. Kaj pa vam? Make-up s kozmetiko B. bort pa tudi vedno uspe.

Marinka Trope s.p.Kidričeva 2, 1330 Kočevjet 01 893 14 86Delovni čas: 8-12 in 15-19, sob 8-12

Trgovina Mat ofak-kostel d.o.o.tzo 78, 1330 Kočevjet 01 89 53 024 | 01 89 54 233m 051 645 964Delovni čas: 8-19, sob. 8-12

Atelje Iris, Iris Štefanič s.ppe Ljubljanska c. 5, 1330 Kočevjem 040 755 986 | 040 701 [email protected] | www.atelje-iris.siDel. čas: 8-13:30, 15:30-18, sob 8-12

Katarina Marinč s.p.Gozdna c. 1, 1330 Kočevjet 01 893 13 76 | 01 895 50 96Del. čas: pon. 12-20, tor. in sre. 8-15čet. in pet. 8-20, sob. po dog.

V času od 13.10.2012 do 1.10.2012 smo vam pripravili 20% gotovin-ski popust pri nakupu otroških, ženskih in moških majic.

Marinka: Barbara nosi očala že od prej. Izbrali smo ji dioptrijski okvir blagovne znamke Lacoste, za drugo slikanje pa je obdržala kar svoja. Bliža se jesen, zato smo barvo očal prilagodili letnemu času. Okvir je močne oranžne barve, njegova tekstura je reliefna z nežnimi svetlečimi odtenki.

Želite nov videz, stil in obenem še fotogra�jo vaše nove podobe? Z novo pričesko, ličenjem, obleko in modnim fotogra�ranjem vas bomo odeli v drugačno preobleko. Sprejmite izziv in se skupaj z nami podajte na dogodivščino raziskovanja vaše nove podobe!

Izkoristite toplo jesen v optiki Center z gotovin-skimi popusti na sončna očala do -50% in gotovinskimi popusti na izbrana dioptrijska očala.In ne pozabite, zdrave oči za dober vid. Preverite na samoplačniškem pregledu. Sončen pozdrav iz Optike Center!

Bojan: Tokratno fotkanje stilskega izziva je potekalo

izredno hitro ob izdatni pomoči Bojane in Koste.

Nasmejali smo se Barbari-nemu postavljanju, saj smo

jo včasih postavili v neko pozo, misleč, da bo super, pa

se je izkazala za smešno. Tako pač je, da nekoga

lahko fotkaš v eni pozi in deluje dobro, pri nekom

drugem pa lahko ta izpade čudno, saj smo si med seboj

različni tako po postavah kot tudi karakterno. Ko se

najde prava kombinacija vsega skupaj, pa so tudi

fotke všečne.


OK TOBER

Bojana: Za prvi styling smo si omislili ožji model jeans hlač, oprijeto majico iz 100% bombaža ter krajši model brezrokavnika v lila odtenku, ki se zapenja samo na štiri gumbe.Drugi styling je bil z bež hlačami, katere imajo na zgornjem delu dve gubi, tako da je sam izgled hlač malo balonast, oprijeto majico iz 100% bombaža v rumeno zlati barvi. Nošenje le-te je zelo prijetno, ker se prilagaja telesu. Celoten izgled smo še malo popestrili s pisanim šalom ter tako vnesli vanj živahnost. K temu pa smo dodali še pleten pulover s kratkimi rokavi in z ovratnikom, ki spominja na šal. Katarina: Jesen prihaja v Kočevje in z njo tudi jesenske barve. Zato sem se odločila, da Barbari, ki se je prijavila na stilski izziv, to barvno paleto prenesem na lase. Ker se Barbara že dolgo ni barvala, je bila njena barva dolgočasna in nezanimiva. Najprej sem ji naredila pramene v plasteh po celi glavi, nato pa ji v rjavo-vijolič-nem odtenku, ki se je videl samo na svetlobi, pobarvala pas, ki je segal diagonalno od leve proti desni strani. Na vse ostale lase pa sem ji nanesla pomarančno-zlatoo-ranžno barvno nianso. Lase sem nesimetrično in po trenutnem navdihu pristrigla. Na zatilju sem ji pustila daljši čopek las, katerega sem posvetlila. Mislim, da nam je stilska preobrazba uspela. Barbari je bilo všeč. Kaj pa vam? Make-up s kozmetiko B. bort pa tudi vedno uspe.

Marinka Trope s.p.Kidričeva 2, 1330 Kočevjet 01 893 14 86Delovni čas: 8-12 in 15-19, sob 8-12

Trgovina Mat ofak-kostel d.o.o.tzo 78, 1330 Kočevjet 01 89 53 024 | 01 89 54 233m 051 645 964Delovni čas: 8-19, sob. 8-12

Atelje Iris, Iris Štefanič s.ppe Ljubljanska c. 5, 1330 Kočevjem 040 755 986 | 040 701 [email protected] | www.atelje-iris.siDel. čas: 8-13:30, 15:30-18, sob 8-12

Katarina Marinč s.p.Gozdna c. 1, 1330 Kočevjet 01 893 13 76 | 01 895 50 96Del. čas: pon. 12-20, tor. in sre. 8-15čet. in pet. 8-20, sob. po dog.

V času od 13.10.2012 do 1.10.2012 smo vam pripravili 20% gotovin-ski popust pri nakupu otroških, ženskih in moških majic.

Marinka: Barbara nosi očala že od prej. Izbrali smo ji dioptrijski okvir blagovne znamke Lacoste, za drugo slikanje pa je obdržala kar svoja. Bliža se jesen, zato smo barvo očal prilagodili letnemu času. Okvir je močne oranžne barve, njegova tekstura je reliefna z nežnimi svetlečimi odtenki.

Želite nov videz, stil in obenem še fotogra�jo vaše nove podobe? Z novo pričesko, ličenjem, obleko in modnim fotogra�ranjem vas bomo odeli v drugačno preobleko. Sprejmite izziv in se skupaj z nami podajte na dogodivščino raziskovanja vaše nove podobe!

Izkoristite toplo jesen v optiki Center z gotovin-skimi popusti na sončna očala do -50% in gotovinskimi popusti na izbrana dioptrijska očala.In ne pozabite, zdrave oči za dober vid. Preverite na samoplačniškem pregledu. Sončen pozdrav iz Optike Center!

Bojan: Tokratno fotkanje stilskega izziva je potekalo

izredno hitro ob izdatni pomoči Bojane in Koste.

Nasmejali smo se Barbari-nemu postavljanju, saj smo

jo včasih postavili v neko pozo, misleč, da bo super, pa

se je izkazala za smešno. Tako pač je, da nekoga

lahko fotkaš v eni pozi in deluje dobro, pri nekom

drugem pa lahko ta izpade čudno, saj smo si med seboj

različni tako po postavah kot tudi karakterno. Ko se

najde prava kombinacija vsega skupaj, pa so tudi

fotke všečne.


Intervju: Marko Kljun, dir. Komunale Kočevje d.o.o. Pripravil: I.G.

V zadnjem času smo bili deležni resnično veliko negativne propagande na račun našega komunalnega podjetja. Zato smo želeli preveriti ali so vsi očitki utemeljeni.

Na izredno prijetnem srečanju z direktorjem Markom Kljunom, smo prejeli odgovore na vsa vprašanja in zaključili, da tam kjer je ogenj, ni obvezno, da je tudi dim.

Katere storitve komunale se bodo podražile in zakaj ter kako pote-ka postopek podražitve neke sto-ritve?Vem, da v teh časih občani neneh-no poslušajo in tudi občutijo, kaj vse se draži. Žal moram potrditi, da smo v tem paketu vsesplošnih podraži-tev tudi mi s komu-nalnimi storitvami, za katere že sedaj premnogi smatrajo, da so predrage. Ven-dar dejavnosti komu-nale kot so odvoz in odlaganje odpadkov, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ogre-vanje, urejanje zele-nic, obešanje zastav, skrb za javno higieno in podobno občani jemljejo za gotovo dejstvo. Nihče se ne vpraša, koliko odpad-kov dejansko občani proizvedemo, na ka-kšni infrastrukturi z njimi upravljamo in koliko stroškov na-stane pri prej nave-denih dejavnostih, ki so za delovanje dana-šnjega urejenega ur-banega okolja nujno potrebne. Morebiti se občani še najbolj zavedajo cen energetike, ki so, roko na srce, naše edine cene, ki dejansko pokrivajo proizvajal-ne stroške proizvodnje toplote. Lahko potrdim, da se na občinski ravni že dalj časa posluje izrazito negativno na večini javnih služb. Na področju ravnanja z odpadki imamo cene iz leta 2005, na po-dročju odvajanja in čiščenja od-padnih voda pa celo iz leta 2003. V preteklosti in tudi sedanjosti je država z blokado držala cene na umetno nizki ravni, v krajšem obdobju sproščenih cen v letu

2010 pa lokalna uprava ni prepo-znala potrebe in priložnosti po nujnem dvigu cen, verjetno tudi zaradi zavedanja večjih socialnih težav v naši občini, pa tudi zaradi nepriljubljenega ukrepa zviševa-nja cen v času pred volitvami.

Če predstavim s številkami, se je pogonsko gorivo v času od leta 2003 podražilo za 213%, mini-malna plača se je zakonsko po-večala za 165%, naše cene pa so obstale pri ravnanju z odpadki na 2,5 evra brez davka na osebo na mesec, 7 centov za odvajanje kubičnega metra odpadne vode in 9 centov za čiščenje kubičnega metra odpadne vode. To so cene brez trenutno aktualnega davka na dodano vrednost, ki se bo gle-de na napovedi vlade povišal iz nižje stopnje 8,5% na 20%. To bo

podražitev, od katere v lokalnem okolju ne bomo imeli nič. Do konca leta se cene komunal-nih storitev ne bodo spreminjale, kljub temu, da bo leto 2012 še eno leto, ko bo izgubo javnih služb v občini Kočevje pokrival občinski

proračun. Predvidoma se bodo v naslednjem letu, ob sprostitvi cen, spremenile cene pred-vsem na odvajanju in či-ščenju odpadnih voda, le to pa je možno samo s predstavitvijo na Ob-činskem svetu Občine Kočevje in privolitvijo v dvig cen s strani večine svetnikov. Cene, ki nam jih je glede na zakonske zahteve kontrolno drža-va že potrdila, imamo pripravljene in jih bomo v kratkem predstavili občinskim svetnikom tudi z vsemi primeri dejanskih izračunov položnic pred in po po-dražitvi.Načrtovanje negativ-nega poslovnega izida in potem naknadno po-krivanje izgube iz pro-računskega denarja je marsikomu trn v peti. Zakaj prihaja do ta-kšnih situacij?Nekateri mi očitajo ne-

gativni planiran poslovni izid. Drži, vendar je vsakemu, ki se mu zdi vredno razumeti naše težave, jasno, da pri izredno mo-derni in okolju prijazni občinski infrastrukturi naši prihodki ne pokrivajo stroškov. Če pogle-damo primer centralne čistilne naprave v Kočevju, ki je bila gra-jena za čiščenje odpadnih vod za 28.000 populacijskih ekvivalen-tov (oseb), samo najemnina, ki nam jo zaračuna občina, znaša okoli 360.000 evrov. Celotni pri-hodki na dejavnosti čiščenja od-


padnih vod pa znašajo 180.000 evrov. Menim, da ni čarovnika ali modernega ekonomista, ki lahko iz takih številk pričara pozitiven poslovni izid. Stroški obratova-nja tako moderne naprave, ki je s stopnjo čiščenja odpadnih vod ena boljših v slovenskem merilu, in ki si jo naše okolje in obča-ni vsekakor zaslužijo, to razliko samo še povečujejo. Ostaja dej-stvo, da je bila čistilna naprava grajena za čase, ko je v Kočevju še obstajala mesno predelovalna industrija, in tudi nekaj drugih podjetij, za potrebe katerih je bila čistilna tudi modernizira-na. Dejansko po propadu teh poslovnih subjektov celotnih kapacitet čistil-ne naprave ne moremo tržiti. Do lanskega leta se je izguba zaradi nezmo-žnosti pokrivanja računa za najemnino pokrivala z občinsko subvencijo, ki je poslovni izid spravila na pozitivno ničlo. Glede na dosedanje pogovore menim, da bodo občinski svetniki tudi letos pokrivali naje-mnino na enak način, saj je dej-stvo, da sama amortizacija, ki bo med delovanjem in po preteku ži-vljenjske dobe namenjena popra-vilom in obnovi te infrastruktu-re, ni bila nikoli vključena v ceno, ki jo občani plačujemo.Na negativno poslovanje lahko vpliva tudi slabo vodenje materialnega knjigovod-stva. Glede na očitke vaše-ga nadzornika in svetnika bi vas kar naravnost vpra-šal, in sicer, ali veste koli-ko lopat in grabelj imate trenutno v posesti in kje se nahajajo tiste, ki so dotrajane?Glede na to, da smo v poslovnem poročilu za lansko letu razkrili vse podatke o stanju zalog, de-lovnih sredstvih in opremi, si ne morem kaj, da si ob takem vpra-šanju ne bi predstavljal kakšnega škodoželjneža, ki ves čas samo premišljuje, kam so šle vse naše zaloge, našega poslovanja pa ne pozna. Lahko vam povem, da smo z materialom ogreli domove naših občanov – lesna biomasa, posuli občinske ceste s peskom in soljo, opremili občane z zaboj-

niki, obesili zastave, namestili marsikakšen nov koš za odpadke in tudi »poflikali« marsikakšno luknjo na cesti, ki je občane mo-tila, ter napravili še marsikaj ko-ristnega za vse naše občane, ne le za posameznike. Za vsak kubični meter posipnega materiala, ki smo ga porabili obstaja strojno poročilo, ki ga na občini kot plač-niku zimske službe tudi redno preverjajo. Verjemite mi, da ni nikomer v interesu plačevati pre-komerne račune. Občanom, ki si ne predstavljajo, kakšna je pora-ba lesne biomase v enem dnevu,

lahko povem, da v času kurilne sezone v kotlovnici na lesno bi-omaso dnevno zgori za dva »šle-perja« lesne biomase. Zaradi tega imamo pred začetkom sezone v skladišču za okoli 2 meseca lesne biomase. Za vse porabljene koli-čine imamo ustrezne evidence, kar nam navsezadnje potrjujejo

tudi inventure ob prisotnosti zu-nanjih revizorjev. Kot javno pod-jetje smo še toliko bolj pozorni, da zadostimo vsem zakonskim standardom evidenc, saj želimo poslovati karseda transparen-tno. Ja, tudi za lopato vemo, kdo jo ima in kaj ter kje je z njo naza-dnje delal. Ko naša oprema dotra-ja, konča na deponiji, seveda ob potrjenem dokumentu izločitve osnovnega sredstva. Je pa res, da naši zaposleni letno izrabijo ka-kšne grablje, in to ne zaradi nede-la, ampak zaradi dela. Ne vem pa,

od kod očitek, da naše evidence ne nudijo vpogleda pri katerem občanu je končal kakšen zaboj-nik za smeti, kam smo pokopali krste na pogrebni dejavnosti in podobno.Deponija in okoljevarstveno do-voljenje?Kakšna je trenutno situacija na tem področju? Ali se bo deponi-ja zaprla in kdaj? Ali obstoja mo-žnost, da se okoljevarstveno do-voljenje vseeno pridobi? Ali bi se podražila storitev odvoza odpad-kov, v kolikor se deponija zapre? Trenutno smo v precej negotovi

situaciji. Smo v postop-ku pridobivanja okolje-varstvenega dovoljenja (OVD), pri čemer izpol-njujemo tehnične zahte-ve, kot vam je verjetno že jasno, pa se zatakne pri zagotavljanju finančnega jamstva. To jamstvo, ki ga moramo predložiti, in bo glede na občinskem sve-tu izbrano opcijo znašalo okoli 1 milijon evrov ali pa 4 milijone evrov, za-

gotavlja državi, da bo po preteku življenjske dobe odlagališča Mo-zelj le to ustrezno sanirano tudi v primeru, da bodisi Občina ali Komunala Kočevje zaideta v li-kvidnostne težave, ali celo propa-deta. Težava je v tem, da je zaradi lokacije na kraškem terenu skraj-ni rok obratovanja 31.12.2015. Ta-

kšnih finančnih sredstev za zagotovitev tega zne-ska Komunala nima in jih brez pomoči Občin Ko-čevje in Kostel, kot lastnic infrastrukture, tudi ne zmore. Čistilna naprava na deponiji ni zahtevana,

kljub zmotnemu prepričanju ne-katerih, saj zaradi dobrega, če ne celo enega najboljših ločenih zbi-ranj v državi, naše izcedne vode ne presegajo predpisanih para-metrov. Naši občani odložijo le-tno 156kg odpadkov na prebival-ca, zakonski predpis predvideva 222kg, slovensko povprečje pa je okoli 270kg na občana (podatek iz leta 2010). Skratka, deponija se bo zaprla najkasneje konec leta 2015, v primeru nezmožnosti za-gotavljanja finančnih sredstev, kar je glede na dane ekonomske

Ob bližajočem se 1. novembru,

bi želel občane povabiti k

sodelovanju v akciji »Bi prižgali

eno svečo manj?«. To naših

bližnjih pokojnih ne bo užalilo, bo

pa pomagalo našim zanamcem.

Cen ogrevanja za daljinske

odjemalce predvidoma v tem

obdobju ne bomo spreminjali.


razmere v podjetju in Občini Kočevje popolnoma mogoče, pa lahko celo letos. Kalkulacijo za primer takšnega črnega scenarija imamo že pripravljeno, vendar je strošek ravnanja z odpadki v tem primeru precejkrat večji kot sedaj – odlaganje na drugem odlagali-šču ter dodatni prevozni stroški, pri čemer ni nezanemarljivo dej-stvo, da odlagališča, ki bi dejan-sko imel vse potrebne urejene do-kumente v naši državi ni. Tudi to nekaj pove o trenutni situaciji, ki jo poizkušamo razrešiti tudi s po-govori pri ministru za kmetijstvo in okolje. Menim, da smo na do-bri poti, da občanom zagotovimo nizko ceno odlaganja do konca leta 2015, kar pa ne pomeni, da bo ta cena nižja kot sedaj.Očitek, da naj bi Komunala skle-nila pogodbo, s katero kupuje za 50% dražjo biomaso od tržne cene, nam hitro vliva misli o ponovno podražitvi ogrevanja. So očitki utemeljeni?Verjetno namiguje-te na članek izpod peresa g. Ficka. Cen ogrevanja za da-ljinske odjemalce predvidoma v tem obdobju ne bomo spreminjali. To bi se zgodilo samo ob podražitvi ku-rilnega olja za več kot 20%. Glede na sedanje vrednosti pa tega v roku pol leta ne gre pričakovati. Predhoden dvig cen ogrevanja je bil lani oktobra, to je pred mojim prihodom. Pred zadnjim dvigom pa so bile cene veljavne tri leta in pol. Trenutno smo pravkar pod-pisali novo pogodbo za dobavo le-sne biomase, na kateri smo, kljub nekaterim nasprotnim trditvam, dosegli nizko ceno za dobavo vseh frakcij lesne biomase. Izbrano je bilo podjetje iz bližnje okolice, ki se je prijavilo na evropski javni razpis, vem pa, da so si nekateri želeli izbora drugih dobaviteljev. Menim, da ni bilo interesa za pri-javo s strani drugih ponudnikov, predvsem zaradi naše zahteve po zanesljivosti dobav, saj ni problem zagotoviti lesno biomaso v pole-tnem času, ko na trgu ni odjema, v času kurilne sezone, ko so tem-

perature pod lediščem in se žage in sečnja v naši okolici ustavijo, pa biomase iz lokalnega okolja ni dovolj za naše potrebe. Glede na zakonske zahteve javnih naročil, katerim smo kot javno podjetje podvrženi, ne moremo kombini-rati dobav z večimi podjetji, lahko pa bi se več podjetij skupaj pri-javilo na naš razpis, ki je to tudi omogočal. Žal se nobeno od lokal-nih podjetij ni prijavilo na takšen način, kljub temu, da smo si tega zaradi večje konkurenčnosti žele-li in si tudi odkrito želimo, da bi denar ostajal v lokalnem okolju, seveda pa za nas po najnižji ceni, saj le s tem ohranjamo nižjo ceno od ostalih občin, ki se ogrevajo na enak, okolju prijazen način, pri čemer so izvzeti sistemi ogre-vanja na fosilna goriva kot je npr. premog, kjer je cena dejansko niž-

ja kot pri ogrevanju na lesno biomaso, je pa onesnaževanje okolja pri tem toliko večje.Glede na pogovore, ki smo jih imeli ob podpisu pogodbe in podatke podobnih podjetij, ki upora-bljajo ali proizvajajo podoben tip lesne bi-omase – to je upora-bo sekancev G50 in v

prehodnem času lubja, smo dose-gli primerljivo nižjo ceno, ne pa 50% višjo, ter izbrali ponudnika, ki se je sicer edini prijavil. Cena je ostala enaka kot v prejšnjem javnem razpisu, tako da ni potreb po spreminjanju cen za občane. Z izborom dobavitelja smo tudi za-gotovili nemoteno oskrbo z lesno biomaso med kurilno sezono, kar je za nas tudi najpomembneje, saj si ne želimo hladnih domov več kot 1300-tih naših odjemal-cev, tudi šol, vrtcev in večstano-vanjskih objektov. Pomemben je podatek, da v naši občini ni po-nudnika, ki nam lahko zagotovi okoli 26.500 nasutih metrov le-sne biomase letno, tako da tistim, ki nam očitajo neracionalnost izbora predlagam, da nam na na-slednjem javnem razpisu ponu-dijo lesno biomaso glede na naše tehnične zahteve po nižji ceni in zagotovo bodo izbrani.

Komunala Kočevjevabi na dan odptih vrat v petek 26. in sobota 27. novembra. Vabljeni!

Več kot 20 let z vami

Salon s tradicijo kvalitetoin mojstrsko diplomo

- Nega obraza in telesa- Barvanje trepalnic- Vakumsko in lasersko

pomlajevanje obraza- Depilacije, trajno odstran-

jevanje dlak z IPL laserjem- Pedikura, tudi na domu- Medicinska pedikura

za diabetike z opravljeno specializacijo v Univerzitet-nem Kliničnem centru Ljubljana

- Lasersko zdravljenjeglivičnih nohtov

- Manikura, lakiranje nohtov z laki obstojnimi do 21 dni

- Različne masaže telesa (protibolečinske, sprostitvene)

- Vstavljanjemedicinskih uhanov

- Anticelulitni programi- Solarij- Prodaja naravne negovalne

in dekorativne kozmetike- Darilni boni

Dostopno invalidomin starejšim.

Bi nas želeli obiskati pa nimate prevoza, pokličite in dogovorili se bomo.

gsm: 041 670 [email protected]

Kozmetika & Pedikura,Branka Mušič s.p.,Reška cesta 5a, Kočevje

Delovni časPon., sre., pet.: od 800 do 1500ter tor. in čet.: od 1500 do 1800Sobota ter ostale urein termini po dogovoru

Kočevar oktober, mmxii 27NASVETI

RAČUNOVODSKI

SERVIS

TEL 01 620 77 31

GV SERVIS D.O.O.REŠKA CESTA 21A

1330 KOČEVJE

NA NOVI LOKACIJI

RAČUNALNIŠKISERVIS VIDRIH

TEL 01 620 77 30GSM 041 532 666

[email protected]

GREGOR VIDRIH S.P.REŠKA CESTA 21A

1330 KOČEVJE

NA NOVI LOKACIJI

MiL

e ja

PUn

dŽa

s.P.

, UH

M 10

, KO

čevj

e


Zahvala

»Vsi, ki radi jih ima-mo, nikdar ne umro,le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo,

so in tu ostanejo.« (Janez Medvešek)

Ob tragični izgubi našega sina, brata,

moža in atija Roma-na Novakovića se iz srca zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob

strani in vsem, ki ste našega ljubljenega

Romana pospremili na njegovi zadnji

poti.

žalujoči vsi njegovi

poslovil se je ivan žerjav I.L.

Po hudi bolezni je v 63. letu starosti umrl dolgoletni kočevski

športni, predvsem rokometni, zanesenjak Ivan Žerjav. Pisalo se je leto 1961, ko se je Ivan prvič srečal z rokometno žogo in z njo ostal neločljiv prijatelj vse do konca. Brežičan je leta 1969 prišel v Kočevje ter se zaposlil v podjetju Itas, nekdanjem vleč-nem vozu kočevskega gospodar-stva, in hkrati, v sicer športno raznoliki sredini, začel postavlja-ti temelje ro-kometa. Bil je odličen igralec, še boljši trener. Z moškimi tre-ningi je v Ko-čevju začel leta 1971, leto 1975 pa v našem kra-ju velja za zače-tek ženskega rokometa. Žen-ska rokometna ekipa je pod njegovo taktir-ko dosegla naj-večji uspeh v tem športu na Koče-vskem, saj je med drugim igrala tudi v II. jugoslovanski ligi, v sa-mostojni državi pa v enem izmed evropskih pokalov. Pri moških pa je bil »vrstni red« malo drugačen. Leta 1999 je malo manjkalo, da bi se pod njegovim vodstvom mo-

ška članska ekipa prebila v prvo B ligo. To je leta 2007 vendarle uspelo Dušanu Križmanu, ki je takrat vodil člansko ekipo. Na proslavi ob 50. letnici roko-meta v Kočevju, Ivan ni mogel prezreti dejstva, da je leta 2010 ženska članska ekipa, ki je nekaj veljala tudi v slovenskem roko-metu, izstopila iz tekmovanja v I. republiški ligi. »Med drugim so jo pogoltnili preveliki ape-titi z »uvozom« igralk od dru-god, na domačine pa se je po-

zabilo. Upam, da ne bodo šli po enaki poti tudi v moškem rokomet nem klubu Grča Ko-čevje, katerega preprosto mo-ramo obdržati, drugače bo ko-čevski šport či-sto na psu,« je takrat dejal, še zdrav, zagoto-vo alfa in ome-ga kočevskega

rokometa, Ivan Žerjav. Med drugimi priznanji in pohva-lami, je oktobra 2011, ob prazni-ku občine Kočevje, za dolgoletno delo v športu prejel tudi občinsko priznanje. Kot legenda kočevske-ga rokometa pa bo Ivan Žerjav še naprej živel v naših spominih.

7. obletnica Big star pub-a

to soboto je Big star pub praznoval sedmo

obletnico delovanja in tako kot vsako leto do sedaj je bila tudi ta obletnica v znamenju glasbenih gostov in sicer Gašperja Miheliča in Alme Merklin, ki ju poznamo iz X Faktorja. Big Star Vse najbolj-še! Uredništvo časopisa Kočevar

OrganizatOr Maršanič BOjan vaBi na sejeM

24. 10. in 5. 11. pred KMeTIjSKO zadrugO v KOčevju Od 8 dO 17 ure.

teKstiL, OBUtev,POsteLjnina, sveče, ...

vaBLjeni Od 8 dO 16 Ure

MeSečniSejeM

gsm: 031 359 976, Maršanič Bojan s.p.Breg pri Kočevju 10, 1332 Stara Cerkev

Prostor zavaš oglas že od

15 € na mesecCena velja ob potrditvi

letne pogodbe

[email protected] 899 998 - Ana Šabič


UGODNA POSOJILA ZA PODJETNIKE V LETU 2012Razvojni center Novo mesto d.o.o. razpisuje posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve tudi garancije, in sicer:

Razpis dolgoročnih posojil in garancij GSD za leto 2012Predmet razpisa so dolgoročna posojila, namenjena za materialne in nematerialne investicije ter �nanciranje obratnih sredstev, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja, samostojni podjetniki in �zične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji iz regije JV Slovenija.

Razpis dolgoročnih posojil in garancij GSD2 – dodatna sredstva za belokranjsko in kočevsko subregijo za leto 2012Predmet razpisa so dolgoročna posojila, namenjena za začetne materialne in nematerialne investicije, po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve tudi garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo mala podjetja in samostojni podjetniki iz občin Črnomelj, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Metlika in Semič.

Razpis posojil za nova delovna mesta in obratna sredstva za leto 2012Predmet razpisa so gotovinska posojila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobitve garancije za odobreno posojilo. Na razpis se lahko prijavijo osebe, ki so realizirale samozaposlitev od 1.1.2011 dalje, mala podjetja oz. samostojni podjetniki in �zične osebe z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, ki so zaposlili novo osebo od 1.1.2012 dalje ter posojilojemalci, ki so v letu 2012 prejeli investicijsko posojilo iz GSD za nakup tehnološke opreme ali ekološkega tovornega vozila.

Razpisi so odprti do porabe sredstev oz. do objave o zaprtju. Vljudno vabljeni k oddaji vlog!

Informacije: - Razvojni center Novo mesto d.o.o.,

Ljubljanska c. 26, 8000 Novo mesto, Polona Kovač-Brulc, tel: 07 33 72 987 ali www.rc-nm.si

- Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., Trata XIV 6a, 1330 Kočevje, Mašenjka Hvala, tel: 01 89 50 610

gsm: 041 621 637e-p: [email protected]: www.kemont.eu

PE razstavni salonCesta Majde Šilc 1Sodražica

GARAŽNA SEKCIJSKA VRATA

INDUSTRIJSKA SEKCIJSKA VRATA

ROLO GARAŽNA IN IND. VRATA

PVC LAMELNE ZAVESE

DVORIŠČNA VRATA IN ZAPORNICE

VLAD

O M

ILAV

EC S

.P.,

NOVA

VAS

33,

1385

NO

VA V

AS

12 letgarancĳe

Prodaja Montaža Servis


NAGRAJENEC NAGRADNE IGREVprašanje:Kje v Kočevju se nahaja trgovina Sort, v kateri lahko sklenete ali podaljšate naročniško razmerje Si.mobil?Odgovor:nasproti CerkveNagrado, telefon Blackberry pearl 3g 9105-white main, prejme: Vesna Časar, iz Cvišlerjev pri Kočevju.Nagrado prevzame v trgovini Sort. Iskrene čestitke!TRGOVINA SORT, TRG ZBORA ODPOSLANCEV 2, 1330 KOČEVJE

T 01 895 36 03M 041 415 [email protected] 8-18, SOBOTA 8-13CANKARJEVA 7A, 1330 KOČEVJE

SERVIS JURIJMAJERLE S.P.SERVIS JURIJ

AKCIJSKE CENE ZIMSKIHAVTOPLAČŠEV IN PLATIŠČ PRIPRAVA VOZIL NA ZIMOAVTOPRALNICA

- SVEŽA JAJCA- DOMAČE TESTENINE- TORTE PO IZBIRI- PIŠKOTI ZA POROKE,

OBHAJILA, OBLETNICE,

NEŽA D.O.O.CVIŠLERJI 421330 KOČEVJET 01 895 4 371F 01 893 10 36M 031 661 404

NAJEM / PRODAJAIC PODSKRAJNIK 18e [email protected] m 051 337 910

Zanimiva lokacija v urejeni IC Podskrajnik, od Ljubljane 35km, od Kopra 65km. Dostopnost hitra in enostavna, od AC izhod Unec 4km, ob železniški progi Koper - Ljubljana.

Hala 1: tloris 2000m2 h 3m, nadstropje 2000m2 h nad 3m. Hala 2: tloris 2100m2 h nad 8m. Hala 3: tloris 650m2 h 2.8m, nadstropje 650m2 neizdelano. Hala 4: mizarska delavnica 250m2 z vsemi stroji in opremo, tapetniška delavnica 450m2 z vsemi stroji in opremo. Stavbno zemljišče nad 20.000m2, polovica asfalt, vse ograjeno, varovano, vsi energetski priključki, tovorni vhodi (tudi v hale), nad 20 pisarn…..Najem: odvisno od prostora in velikosti od 1.35 do 1.95 €/m2. Pisarne, salon od 2.50 do 3.50 €/m2, mizarska delavnica 3.50 €/m2. Uporaba asfalta (parkiranje in podobno…) brezplačno. Prodaja: odvisno od prostora in velikosti od 280 do 450 €/m2. Menjava: za objekte Ljubljana, Gorenjska, Štajerska, Obala…


GSM: 051 380 024NAJEM VEČNAMENSKE DVORANE ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI IN PRAZNOVANJEROJSTNEGA DNE V GAJUPONUDBA JEDI V GAJUTUDI ZA S SEBOJ:- različne vrte pizz in solat - krompirček s hrenovko - kranjska klobasa - naravni sokovi in cocktaili

wp: gaj30kocevjem: 031 302 489m: 051 380 024t/f: 01 89 51 58�: Rekreacija Gaj

Rekreacija Gaj d.o.o.Trg zbora osposl. 32a, 1330 Koč[email protected]


TV Kočevje smo: Igor Rančigaj, Jure Bradeško, Žarko Nanjara, Miha Janež, Urban Bradeško, Bojan Marinč, Gorazd Križ,Maruša Hrovat, Sašo Koprivec, Žiga Klemenc, Rita Šmit,Katarina Turkovič in Marko Stijepič.www.tvkocevje.si

Časopis Kočevar v nedeljo 14. 10. 2012 vsem gostomv Pirat pubu časti kavo! Se vidimo v Piratu!

Časopis Kočevar v nedeljo 14. 10. 2012

NOTRANJA OPREMASVETOVANJE,PROJEKTIRANJE, PRODAJA, MONTAŽAOKEN IN VRAT

MJ JERNEJ MEJAČ S.P.GRAJSKA P. 1, RIBNICAGSM: 031 349 [email protected]

20% POPUSTV JESENSKIAKCIJI OKEN.OB CELOTNEMAVANSU SEVAM PRIZNAŠE DODATNI3% POPUST

KU

PO

N


1. V Črnem potoku prodajo starejšo stanovanjsko hišo 180 m2 na parc. 636 m2, voda elektrika, telefon in prodajo gosp. poslopje 144 m2, leto izgradnje pred 1967 ter kmetĳske površine 1687 m2, skupaj 2323 m2- možnost nadomestne gradnje. Cena: 53.000,00€2. V Črnem potoku prodajo enodružin-sko starejšo stanovanjsko hišo 120 m2 s kletjo in mansardo na parc. 438 m2, voda elektrika, telefonski priključek, leto izgradnje pred 1967, potrebna adaptacĳe. Cena: 40.000,00€3. Pri Unionu prodajo dvodružinsko stanovanjsko hišo v izmeri 240 m2, ck olje-drva, voda, elektrika, kanalizacĳa, internet, leto izgradnje 1989, tekoče vzdrževana na parceli 538,00 m2. Cena: 187.000,00€4. V Turjaškem naselju prodajo dvosobno stanovanje v izmeri 57,30 m2 v 2. nad., CK, ktv, domofon, telefonski p., leto izgradnje 1970, leto prenove 2011- okna in balkonska vrata, vpisano v zk, tekoče vzdrževano. Cena: 61.000,00€5. Na Rudniku prodajo stanovanje v izmeri cca 46,60 m2 v pritličju in I. nad., v vrstni stanov. hiši, ogrevanje na elektriko, leto izgradnje 1967, leto prenove 2005- kopalnica, elektro in vodo inštalacĳa, streha, 2008—okna v pritličju, nadstrešek , tlakovano parkirišče in del dvorišča v izmeri 76,25 m2. Cena: 58.000,00€6. V Kočevju v Mestnem logu na lepi lokacĳi prodajo zazidljivi parceli v izmeri 870 m2 in 874 m2. Cena: 31.000,00€ za eno parcelo

Širšo ponudbonepremičninnajdete na:www.last-posest.si

tel: 01 89 53 638gsm: 041 606 [email protected]

Upravljanje stanovanjskih stavbPosredovanje pri prometu z nepremičnimiVpis stanovanjskih enot v zemljiško knjigo Ureditev vse potrebnedokumentacije zavašo nepremičnino

Aktualne nepremičnine

Potrebujete prevajalca za slovaški, poljski in češki jezik?Hitre ter kakovostne storitve prevajanja in lektoriranja.Lektoriranje diplomskih, seminarskih del, člankov in ostalih besedil.

Sara Turk, univ. dipl. slovakistka in univ. dipl. polonistkagsm: 041 798 [email protected]

G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P.KOČEVSKA CESTA 39(DOLGA VAS), KOČEVJETEL: 041-919-223

KOLESARSKISERVIS

VSI REZERVNI DELI ZA KOLESA: PLAŠČI, ZRAČNICE, PLETENICE, ZAVORNE GUMICE ...MOŽEN ODKUP SMUČARSKE OPREME

Gozdarstvo in trgovinaz lesom, odkup vsehvrst lesa, odkup gozdov,odkup lesa na panju

Posek inspravilo lesa

041 652 427Lamles, Alojz Lamut s.p.Sela pri Dragatuš 5a, Dragatuš

041 644 593Škulj Emil s.p.Črnomaljska c. 4, Kočevje

ŠD SOKOL, ŠALKA VAS 4, KOČEVJE041 50 30 90, 041 940 480

V ČASU ZIMSKE SEZONE VABIMO K IGRANJU TENISA NA UMETNI TRAVI - IGRIŠČE JE MOŽNO NAJETI ŠE ZA IGRANJE NOGOMETA IN DRUGIH ŠPORTOV - MOŽNOST IGRANJA V ZIMSKEM ČASU IN TAKOJ PO DEŽJU. V JANUARJU 2012 JE BILO 18 IGRALNIH DNI, SAJ JE IGRANJE NA SONCU PRI 5 STOPINJAH ŽE PRIJETNEJŠE KOT V DVORANI PRI 15 STOPINJAH.VPISUJEMO NOVE ČLANE V FITNES – VEČ NOVIH KARDIO NAPRAV.ČLANOM NUDIMO NEOMEJENO VADBO NA 80 FITNES NAPRAVAH, OBENEM PA ŠE BREZPLAČNO UPORABO PLEZALNE STENE, BOKSARSKIH VREČ, TRAMPOLINA, IGRANJE NAMIZNEGA TENISA, MOŽGANSKI FITNES IN PROFESIONAL-NI MASAŽNI STOL. SPOROČAMO, DA IMAMO ŠE NEKAJ PROSTIH TERMINOV ZA IGRANJE BADMINTONA ZA SEZONO 2012/13 - 40 UR 150 EUR – 1 URA SAMO 3,75.VPISUJEMO K VADBI AEROBIKE NA MALIH TRAMPOLINIH: VADBA - SREDA, PETEK OB 19.45 DO 20.45, MESEČNO 8-10 VAJ, SAMO 20 EUR.NAJEM BRUNARICE (45 m2) ALI ŠOTORA Z OTROŠKIMI IGRALI (110m2) ZA PRAZNOVANJE. MOŽNOST OGREVANJA IN UPORABE V SLABEM VREMENU IN ZIMSKEM ČASU. NAJEM 5 EUR/URA. NUDIMO NAPENJANJE VSEH LOPARJEV NA NOVEM ELEKTRONSKEM NAPENJALCU. STRUNA IN NAPENJA-NJE LOPARJEV = 6 EUR. SKI SERVIS Z ROČNO OBDELAVO SMUČI. ZA ČLANE SLO SOKOL BREZPLAČNO. INFORMACIJE NA GSM: 041 50 30 90 ALI 041 940 480.


Body-face yoga ali trening obraza in telesa Darinka Suljević

Ali zmorete ostati nekaj časa v tišini, brez dela, brez mi-sli na karkoli? Vsi smo pre-

zasedeni z dnevnimi obveznost-mi, kar je pogosto tudi izgovor, da sebe postavljamo na zadnje mesto, ko že zmanjka časa. Samo delo res krepi človeka, ni pa do-volj za povezavo s seboj, v tišini. Bodi-Face Yoga ali trening telesa in obraza vam ponuja vse v enem paketu, v času ene ure. Daje možnost, da razgibamo

vseh 656 telesnih mišic. Navajeni smo trenirati telo, manj pa se po-svečamo 57 obraznim mišicam, ki morajo biti v dobri formi, da je obraz lep, napet, poln, sijoč. Od vseh delov telesa je najbolj izpo-stavljen vsem vremenskim spre-membam, pogledom ljudi, a naj-manj zaščiten. Zato samo masaža in kreme niso dovolj, da bi upo-časnili delovanje let, obdržali ob-stoječe stanje ali ga še izboljšali. Z obraznimi vajami lahko ohra-njamo in izboljšujemo volumen obraza, zmanjšujemo gravitacijo, s tem podbradek in vrečke, pod-očnjake, gube, upadlost ustnic in še bi lahko naštevala. Stimulira-mo tudi delovanje vitalnih tele-

snih organov in uravnovešamo hormonsko delovanje.Pravilno gibanje je nujno in ko-ristno za telo, ker skrbi za pro-žnost, razgibanost sklepov, mišic, vezi, kit in vseh telesnih proce-sov, kot so krvožilni, limfni, pre-bavni, dihalni sistem, delovanje možganov in s tem koncentra-cija, spomin, krepi živčevje, psi-hično počutje in razstrupljanje telesa, umirja bolečine in druge neprijetnosti. Povezano je s pra-

vilnim dihanjem, ki ga spremeni že manjša napetost v umu, s tem pa tudi fiziologijo notranjih orga-nov, ponavljajoči stres pa to kore-nito poruši, s tem tudi optimalno zdravo stanje organov in celega telesa. Telesne vaje in pravilno dihanje umirjajo um, ki ga naša čutila (vid, sluh, vonj, okus, tip) nenehno zaposlujejo, vzpodbuja-jo, močno tudi notranje čustveno dogajanje.Body-Face Yoga vam pomaga do-seči naravno stanje notranjega miru, da nas stvari ne iztirjajo, se ne jezimo, preveč žalostimo …, temveč smo polni energije, ustvarjalnosti in uspehov v za-sebnem in poklicnem življenju.

Kočevska rock scena 2012Sara Turk, foto: Nik Vidmar

Zadnjo soboto v septembru se je odvijal celodnevni do-godek, ki so ga letos drugič

organizirali kočevski glasbeni-ki. V Gaju se je na Kočevski Rock sceni zbralo več kot 600 ljudi, ki so prišli podpreti nastope koče-vskih glasbenih skupin. V soboto, 29. 9. 2012, so se obi-skovalci lahko že od 11h pa vse do 16h udeležili raznovrstnih glasbenih delavnic, med njimi delavnice »Kako deluje rock band«, kitarske in pa bobnarske delavnice. Okrogla miza je bila namenjena vsem zainteresira-

nim, ki jih je zanimalo, kako iz-dati zgoščenko in priti iz gara-že. Program so spremljale tudi aktivnosti Kluba mladih, dru-štva »Projekt človek« in KLU-KŠA. Zvečer je na odru »zažaga-lo« 10 kočevskih skupin. Ob 18h je prvi nastopil Primož Turk in Skrajneži, nato pa so oder stre-sli še The Perception, Pankero-schi, Band in Roman Zupančič, Charlie Butter Fly, Sintetika, Nčodnč, Jaguar Februar, Foršus in Kosmate dlesni. Organizator-ji so poskrbeli, da nihče od obi-skovalcev ni bil žejen, pa tudi lačen ne. Žur se je po koncertih nadaljeval vse do zgodnjih ju-tranjih ur. Pozitiven odziv in veliko število obiskovalcev nam potrjujeta, da si tudi v bodoče želimo še več takšnih dogodkov.

Kočevar oktober, mmxii 35u

me

tn

išk

o f

ot

og

ra

fir

an

je -

go

li a

kt

pr

ijav

e n

a t

el:

04

0 7

55 9

86

- B

oja

n Š

te

fan

ič

Sipi

na

, fo

to

: Bo

jan

Št

efa

nič


Državno sledarsko tekmovanje "Za kočevskega medveda"Nastja Gorjup, foto: Patrik Gregorčič

Kinološko društvo Kočevje je 28. in 29. septembra orga-niziralo državno sledarsko

tekmo, v kateri so psi v treh disci-plinah tekmovali v spretnosti sle-denja postavljenih sledi. Tekmovalci, ki so se pote-govali za nagrado »Koče-vski medved«, so prišli iz celotne Slovenije. Najnižja disciplina, na kateri se je tekmovalo, je IPO1, v kateri tekmovalci sami polagajo sled svojemu psu. Sled je dolga tristo korakov, ima dva predmeta in mora biti stara najmanj dvajset minut. Na-slednja disciplina je IPO3, ta ima šeststo korakov in pet različnih linij. Sledi ne smejo postavljati la-

stniki psa, ampak tuji polagajalci, položiti pa morajo tri predmete, katerih sled mora biti stara eno uro. Potekalo je tudi prvenstvo po programu IPOFH, to je sve-

tovni program, po katerem mo-rajo psi odslediti tisoč osemsto korakov dolgo sled, ima sedem predmetov, sled mora biti stara

tri ure, položijo pa jo tuji pola-gajalci. To tekmovanje poteka dva dni, skupni seštevek točk pa predstavlja končni rezultat. Po takšnih programih je zasnova-

no tudi svetovno sledarsko tekmovanje. Ta tekma je bila izbirna tekma za sesta-vo državne reprezentance, ki bo Slovenijo zastopala jeseni 2012 v Belgiji. Sodni-ki so za zmagovalce izbrali naslednje tekmovalce: IPO1 – 1. mesto vodnica Pogorelč-nik Tatjana s psom Ange-lom Vom Fuchsiengarten,

IPO3 – 1. mesto vodnica Maja Vid-mar z psom Hubijem, IPOFH – 1. mesto vodnica Saša Cveka s psom Amber.

50 let malega nogometa v Mozlju Ana Šabić

V počastitev 50. obletnice delovanja kluba malega nogometa so člani ŠD

Mozelj pripravili srečanje vete-ranskih nogometnih ekip iz Čr-nega potoka, Koprivnika, Pred-grada in Mozlja, ki so se pomerili v nogometnem turnirju, kot so ga igrali pred 50. leti v vaških med-sebojnih srečanjih.Prijetno druženje so popestrili s pogostitvijo golaža in glasbo ter razstavo slik iz arhiva kluba za obujanje spominov. Po odigra-nih tekmah, v katerih niso bili

pomembni rezultati, je vodstvo ŠD Mozelj podelilo priznanja in plakete Kluba malega nogometa Mozelj vsem najbolj zaslužnim posameznikom in sponzorjem, da se je skozi desetletja ohra-njalo igranje rekreativnega no-gometa v Mozlju, ki je mnogim mladim Mozeljčanom veliko po-menilo pri preživljanju prostega časa, razvijanju telesne in špor-tne kulture.V popoldanskem času so se članske ekipe Kočevske Reke, Cvišlarjev in Mozlja pomerile v

medsebojnih tekmah. Zmaga-la je ekipa Kočevske Reke, pred ekipo Cvišlarjev in domačo eki-po iz Mozlja.Posebno zahvalo si zaslužijo or-ganizatorji jubilejnega sreča-nja, ki so vložili veliko truda pri obnovitvenih delih (postavitev lovilne mreže in izgradnja bru-narice) in pripravi nogometnega igrišča, nad katerim so bili nav-dušeni prav vsi udeleženci sreča-nja. Zahvala gre tudi sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili praznovanje častitljivega jubileja.

Članska ekipa NK MozeljRazglasitev in podelitev pokalov udeleženim veteranskim ekipam


Mitja ofak I.G.

Mitja Ofak (23), ki je od 19. leta zaposlen pri Po-šti Slovenije, je leta 2010

opravil test za sodnika, ki lahko sodi članske tekme v slovenski košarkaški ligi. Pred tem je 5 let košarko treniral tudi sam, kar naj bi bilo tudi pri-poročilo sodniške zveze. Zaradi službenih obveznosti se ni mogel udeleževati treningov, zato se je odločil, da se bo preizkusil kot sodnik. Izobraževanja za sodni-ka, ki lahko sodi članske tekme, potekajo vsako leto in na vseh je potrebna dobra fizična pripra-vljenost, potrebno je namreč pre-teči Fiba test in odlično poznava-ti pravila igre, kar se dokazuje s posebnimi testi.Po letu sojenja je bil povabljen na kamp v Postojno, vendar mu leta 2011 ni uspelo doseči in prema-gati vseh ovir, da bi lahko sodil članske tekme. Junija pa so ga ponovno povabili na enotedenski kamp v Postojno kot še 24 dru-gih sodnikov, vendar je bila sama udeležitev na kampu premalo. Med 25. sodniki, ki so se cel teden borili za napredovanje, je moral pokazati resnično veliko željo po sojenju, saj jih je napredovalo zgolj 7. Celoten teden na kampu je zelo naporen. Izobraževanje se je vsakodnevno začelo ob 7h zjutraj, in sicer s fizičnimi testi (cooper, fiba test, šprinti, vaje...), nato je sledil zajtrk, po zajtrku pa

približno 5 ur predavanj iz pravil igre. Po kosilu so se nadaljeva-la predavanja, in nato še sojenje popoldanskih tekem, na katerih so prisotni izkušeni slovenski sodniki, ki podajo končno oceno o sodniku, ki je sodil tekmo. Do-ber seštevek vsega pa te lahko na koncu pripelje do uspešno opra-vljenega izpita. Zanimiv dogodek se je odvil v Kočevju, ko je zaradi neprimernega vedenja kočevske-mu trenerju prisodil tehnično osebno napako. »Zelo grenka in neprijetna izkušnja, ampak če se odločiš za sodnika potem ne smeš biti pristranski! Za vse morajo veljati popolnoma enaka pravila, naj bo to domačin, ali pa gost na tekmi. Kot sodnik si mo-raš postaviti mejo, do katere boš toleriral provokacije sodnikov, saj si avtoriteto ustvarjaš na za-četku svojega dela,« je dejal Mitja, ko smo mu predočili ta očitek.Kot najstrožjo kazen, ki jo lahko izreče, je izključitev igralca ali trenerja, po tekmi pa se naredi še disciplinska prijava. O sankcijah pa odločajo tisti, ki so za to poo-blaščeni. Mitja najraje sodi v Ko-čevju, saj je tukaj doma, in se na te tekme resnično dobro pripravi, saj si ne želi, da bi katero od ekip kakorkoli oškodoval. V primeru dobro opravljenega dela pa tudi sam rad sliši pohvalo, če pa je ta prišla še iz strani Kočevarja, ima ta pohvala še posebno težo.

PARKETARSTVO

KLARIČ

Aleš Klarič s.p.Mestni log II/26

1330 Kočevjem 031 681 569m 041 681 569

www.kamnosestvo-erjavec.si

[email protected]

Alojzij Erjavec s.p.Mahovnik 76, 1330 Kocevje

041 736 826, 041 338 163

...UNIKATNI KAMNITI IZDELKI

OBNOVA, RESTAVRIRANJESPOMENIKI, PULTI,

STOPNICE...

POLICE, BALKONI

KOMBIPREVOZITOVORA POSLOVENIJIIN TUJINI

GSM 041 574 [email protected] MRĐA S.P., REŠKA C. 7, 1330 KOČEVJE

MONTAŽA, DEMONTAŽA IN SERVIS POHIŠTVAMONTAŽA IN DOBAVA LAMINATNIH PODOV, TOPLIH PODOV, ITISONOV...ČISTILNI SERVIS (ČIŠČENJEPOSLOVNIH PROSTOROV, STANOVANJ, KOŠNJA TRAVE...)SELITVE POHIŠTVA IN OPREME VLEKA VOZIL 24 UR/DAN


Naravoslovni dan v Botaničnem vrtu ljubljana Učenci 6. b

V ponedeljek, 17.9.2012, smo šestošolci obiskali Botanični vrt Univerze

v Ljubljani, ki je bil ustanovljen leta 1810 in je najstarejša kultur-na, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delo-vanjem v Sloveniji. Ob 7.45 smo se odpeljali z avto-busom in s kombijem proti Lju-bljani. Spremljali so nas učitelji Silva Vlašič, Robert Golja, Majda Maležič in Lada Obranovič. Ko smo prispeli v botanični vrt, smo

najprej pomalicali. Kmalu so se nam pridružili vodiči, kajti ogled je bil strokovno voden. Razdelili so nas v dve skupini. Učenci smo spoznali nov življenjski prostor. Prisluhnili smo vodičem, ki so nam pojasnili, da je danes na 2 hektarjih površine zasajenih pre-ko 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik. Z delovnimi listi v rokah smo se sprehodili po botaničnem vrtu. Sledili smo vodičem, ki so nas popeljali na ogled zunanjega dela vrta. Opazovali smo razno-

vrstne rastlinske vrste. Spozna-vali smo posebnosti tropskih ra-stlin, našteli osnovne rastlinske organe in se seznanili z njihovi-mi nalogami. Pritegnili so nas ra-znobarvni plodovi. Razvilo se je pravo tekmovanje v razlikovanju plodov. Sledil je še ogled notra-njega dela vrta, kjer je bilo precej toplo. V ugodni klimi so rastli bananovec, lokvanji in mesoje-de rastline. Po ogledu smo svoja spoznanja uporabili pri reševanju vprašanj na delovnem listu. Kaj kmalu smo ugotovili, da bomo brez pomoči vodičev le stežka opravili nalogo. Več glav več ve, zato smo vsi skupaj prispevali delček novih spoznanj. Potep po botaničnem vrtu smo zaključili z nakupom nežnih ra-stlinic. Previdno smo jih nosili v rokah, ko smo vstopali na av-tobus, ki nas je okoli 12. ure pri-peljal v Kočevje. Marsikdo izmed nas je prvič obiskal botanični vrt. Moramo pa priznati, da nas je tak način spoznavanja rastlin veliko bolj prevzel kot pa učenje iz knjig. K pridobitvam novih spoznanj so največ prispevali naši učitelji in vodiči, ki so nam nazorno in sli-kovito približalibogat rastlinski svet.

tradicionalni turnir Medo MOK Kočevje, Aleš Drobnič

V soboto, 29.09.2012 je v počastitev občinskega praznika potekal tra-

dicionalni turnir MEDO. Turnir se je odvijal v telovadnici ŠD Gaj. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe:ekipa MEDO (bivši aktivni igral-ci), MOK Kočevje (III.DOL), SEP Mokronog (II.DOL). Turnir je bil zaradi bližine začetka lige v III. DOL tudi dober pokazatelj pri-pravljenosti ekipe MOK Kočev-ja, ki v letošnji sezoni odkrito napada 1. mesto in s tem uvrsti-tev v II. DOL. Prvo tekmo je eki-pa MOK Kočevja odigrala proti ekipi Medo, ki je sestavljena iz bivših igralcev MOK Kočevja. Po slabem začetku so se igralci MOK Kočevja zbrali in po do-brih servisih Vanje Čokorila set gladko zmagali. V drugem nizu so v zaključku seta do izraza

prišle izkušnje ekipe MEDO, ki je set v napeti končnici dobila z rezultatom 25:23. V tretjem setu so »starejšim« odbojkarjem eki-pe Medo pošle moči, tako da smo gladko zmagali in tekmo dobili z rezultatom 2:1.V drugi tekmi smo igrali pro-ti ekipi SEP Mokronog, ki se je predhodno sezono uvrstila v II. DOL. Ekipa MOK Kočevja je v prvem setu z odličnimi servisi nasprotnika oddaljila od mre-že in z dobim blokom ter igro v polju set gladko zmagala. V drugem setu se je slika obrnila, tako da smo imeli veliko težav z organizacijo napada in posle-dica tega je bilo vodstvo Mokro-noga s 5 točkami. K sreči se je ekipa še dovolj zgodaj zbrala in v napeti končnici set zmagala z rezultatom 27:25. V tretjem setu ekipa Mokronoga ni nudila

večjega odpora. Rezultat 3:0 za MOK Kočevje.Zadnja tekma na turnirju je po-tekala med ekipo Medo in SEP Mokronog, ki je v igro poslal mladince, kateri pa niso bili kos izkušnjam in kvaliteti igralcev ekipe MEDO in tekmo glad-ko izgubili z rezultatom 3:0 za Medo. Poudariti je potrebno, da smo večino setov igrali z igralci, ki v ligi dobijo manj priložnosti in so na trenutke pokazali, da je na njih potrebno računati. Se-veda je v njihovi igri še veliko nihanj, ki so posledica nervoze in neizkušenosti, zato so tovr-stni turnirji lepa priložnost, za pridobivanje izkušenj in prepo-trebne igralne »kilometrine«. Končni vrstni red turnirja je bil MOK Kočevje, ekipa Medo in SEP Mokronog.


Mednarodni rokometni turnir zopet v Kočevju D. Dulmin

V sklopu priprav na novo tekmovalno sezono je RK Evro Casino Kočevje

v soboto, 8.9. 2012, organiziral 2. mednarodni rokometni turnir za kadetinje , na kate-rem so poleg doma-če ekipe nastopile še rokometašice iz Velenja, Ajdovščine, Vrhnike, Logatca, Litije, Novega mesta – dve ekipi in Omi-šlja iz sosednje Hr-vaške. Športni dogodek je s prisrčnimi pozdravi in željami odprla ko-čevska podžupanja ga. Lili Štefanič, ka-teri rokomet ni tuja igra, saj ga je sama igrala v najstniških letih. Pričele so se tekme, rokometašice so se pomerile v treh predtek-movalnih skupinah. Zmagovalke

v posameznih skupinah in dru-ga najboljša ekipa so se pomeri-le med seboj in tako smo dobili zmagovalke turnirja. Ponovno so prvo mesto osvojile

igralke RK Veplas iz Velenja, ki so premagale vse ekipe, druge so bile rokometašice iz Ajdovščine, tretje mesto pa so si razdelile ro-

kometašice Kočevja in Omišlja. Kočevske rokometašice so prika-zale borbeno in dinamično igro ter pričele turnir s prepričljivo zmago nad rokometašicami iz Vrhnike

(24 : 9 ). Tudi drugo tekmo so se lotile borbeno in zavzeto, z željo po zmagi nad rokometašicami iz Litije. Kočevarke so zmagale z rezulta-tom 15 : 12. Sledila je polfinalna tekma proti igral-kam iz Ajdovščine, ki pa so jo slednje dobi-le z rezultatom 12: 9. Tako so rokometa-šice RK Evro Casino Kočevje dosegle tre-tje mesto, kar je vse-kakor odličen uspeh

na tako močnem turnirju in naj bo to našim igralkam vzpodbuda za nadaljne delo in tekmovalno sezono, ki je tik pred vrati.

NOVO NAJVEČJA IZBIRAKAVBOJK V KOČEVJU

ZDRAVKO KASTELIC S.P., POD TRŠKO GORO 49, 8000 NOVO MESTO

V PRENOVLJENI TRGOVINIBUTLER NA TZO 2, KOČEVJE


Diplomski večeri v knjižnici Kočevje

Na prvem diplomskem večeru v letošnji sezoni je bila pred-

stavljena doktorska naloga z na-slovom Proučevanje nekaterih s funkcionalnostjo povezanih lastno-sti hipromeloze kot tvorilca ogro-

dnih tablet. Doktor Sabina Devjak Novak je zaključila podiplomski znanstveni študij Biomedicine, smer farmacija na Fakulteti za

farmacijo, Univerza v Ljubljani.Avtorica se je v doktorski nalogi osredotočila na proučevanje treh FRC parametrov hipromeloze, ki jo uporabljajo kot tvorilca hidro-fi lnih ogrodnih tablet, in sicer na viskoznost, velikost delcev in stopnjo substitucije. Doktorska naloga je bila zelo strokovno in nazorno predstavljena.Z glasbenim uvodom so do za-dnjega kotička popolnjeno čital-nico Knjižnice Kočevje popestri-le mlade pevke zbora Deorina, ob koncu pa se je predstavila še pevka Urška Bakovič, prav tako članica zbora Deorina.

Našega medveda smo zaščitili

pred jesenskim dežjem.

Gobarska sezona v KMK-ju.

Šivamo vesele počasti, ki nam bodo krajšale prihajajoče zimske večere.

Naša vrata so že jesensko obarvana in

odprta vsak dan od 12. do 18. ure. Pridi se

zabavat!

Bili smo tudi na prireditvi Kočevska rock scena kjer smo pokazali kako narediti

gromozanske milne mehurčke.


teden mobilnosti v opb Učiteljica Nina Zver

Letošnji evropski teden mo-bilnosti je bil zaznamovan s sloganom “Prava smer je gi-

banje”. Slogan je spodbujal k dru-gačnim načinom prevoza, v sebi pa skrival dejstva, da želimo živeti v mestih s čistim zrakom, z manj

hrupa, kjer je kakovost življenja večja. Tednu mobilnosti smo se pridružili tudi oddelki podaljša-nega bivanja v OŠ Zbora odposlan-cev. Zato smo v petek popoldne zaprli parkirišče za šolo na Reški cesti in na tem delu postavili po-

ligon za otroke. Otroci so le tega premagovali na rolerjih, skirojih, plasmacarjih. Veselje je bilo nepo-pisno, predvsem zato, ker so imeli otroci na razpolago veliko varnega prostora za vožnjo ter igranje na travnati površini.

evropski teden mobilnosti in »Dan brez avtomobila« Vzgojiteljica Tanja Muhvić

Tako kot vsa leta do sedaj smo se v Vrtcu Kočevje tudi letos pridružili projektu v

okviru evropskega tedna mobil-nosti pod naslovom »Prava smer je gibanje«. Slednji je potekal od 16. do 22. septem-bra, ko smo v sode-lovanju s Policijsko postajo Kočevje za vrtčevske otroke pripravili raznovr-stne »mobilne« de-javnosti. Poglaviten cilj celo-tnega projekta je bil predvsem osvestiti otroke, obenem pa tudi njihove starše, o pomenu gibanja in pomenu ohranja-nja čistega okolja za naše zdravje. V ta namen so v omenje-nem tednu v Vrtcu Kočevje potekale zanimive dejav-nosti – pogovor o škodljivih in okolju prijaznih prevoznih sredstvih, ogled poučnega filma o varnem vedenju v prometu in nevar-nostih, ki prežijo na nas v prometnem okolju ter vrsta dru-gih aktivnosti. Med drugim smo v po-nedeljek, 16. 9. 2012, odšli na mestno ploščad, kjer so se otroci lahko preizkusili na posebnem prome-tnem poligonu, sodelovali v pro-metnem kvizu in za konec risali s kredami po varovanem vozišču v samem centru mesta. V sredo,

18. 9. 2012, pa smo se odpravili v Šeškov dom, kjer so nam pri-srčne lutke uprizorile predstavo z naslovom »113« in otrokom na zanimiv in igriv način sporočile, katero številko morajo poklicati

v primeru nevarnosti. Otroci so predstavo, kjer so v glavni vlogi nastopali zajček Mali ojoj in nje-govi gozdni prijatelji ter medved policist, spremljali z radove-dnostjo in prešernim smehom.

Ta je bila preprosta, a poučna, sestavljena iz niza prizorov, ki so pričarali nekaj vsakdanjih morebitnih situacij, v katerih se lahko znajde otrok. Ob koncu je predstava požela bučen aplavz,

pospremljen z vzkliki veselja.Po zelo poučni pred-stavi pa so nas na dvo-rišču Šeškovega doma pričakali še policisti in nam z vso potr-pežljivostjo in prija-znostjo podrobneje predstavili službena policijska vozila in opremo ter prikazali delček dresure po-licijskih psov, kar je še najbolj pritegnilo

zvedave otroške oči. Otroci so imeli tudi možnost ogleda in preizkušanja dolo-čene policijske opre-me, obenem pa so se lahko nekateri za trenutek prelevili v pravega pravcatega policista in posedeli na pravem policij-skem motorju. Pred-stavitev je bila zani-miva in lepa, otroci pa so v njej nadvse uživali. Vse te dejavnosti so nas, vzgojiteljice, kot tudi naše varo-vance, obogatile z

novimi izkušnjami in znanjem ter nas spodbudile k še večjemu prizadevanju za ohranjanje čiste-ga in varnega okolja, posledično s tem pa tudi »zdravega duha v zdravem telesu«.


Po nekaj mesecih počitnic vas prav lepo pozdravljam

tokrat v prav posebnem članku. V prejšnji številki Kočevarja ste lahko zasledili hud napad na moje dobro ime, na osebnost in tudi delo, ki ga opravljam kot občinski svetnik. Lotila sta se me dva svetnika sds (eržen amanda in vizjak Marko), ki za razliko od tega, da ne more-ta ponuditi konkretnega proti-ar-gumenta, od visoko izobraženih oseb bi človek pričakoval nivo ar-gumentirane razprave, se obadva raje poslužujeta diskreditacije in napad na osebnost. Gre za tipičen poskus t.i. »umora osebnosti«, ko se s širjenjem lažnivih izjav posku-ša diskreditirati ugled posamezni-ka. Metoda, poznana iz bivšega sistema. Za razliko od njunega ni-voja žaljenja, blatenja, navajanja neresnic, podtikanj, se sam na njun nivo ne bom spustil. Poslužil sem se v demokratični državi edino pri-mernega načina reševanja sporov, to pa je pravni način. Obema sve-tnikoma sem ponudil džentelmen-ski dogovor, da se za žaljivke in širjenja neresnic javno opravičita na radiu. Ker tega nista storila, sem zadevo predal na sodišče. V mojem današnjem odgovoru bom tako do-ločene neresnice g. Vizjaka prepri-čljivo argumentiral, moraliziranja ga. Amande Eržen, večina bralcev jo najverjetneje pozna pod nekda-njim imenom Lidija Pečnik, pa ne bom komentiral.Ker je g. Vizjak poleg mene osebno-stno napadel tudi cenjenega g. Se-nekoviča, ko ga je javno spraševal, za koga je pustil najboljša leta, mu bom osvežil spomin. g. senekovič je bil v osamosvojitveni vojni, bil je pripravljen dati svoje življenje za svobodno, demokratično in ne-odvisno slovenijo. Zaradi oseb kot je g. Senekovič smo lahko hvaležni, da živimo v neodvisni in samostoj-ni državi. Na žaljiv in podcenjujoč zapis Marka Vizjaka proti veteranu vojne za Slovenijo sem že opozoril Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve VSO.G. Vizjak je zapisal, da se je pred dvema letoma trikrat sestal na raz-

ličnih lokacijah z županom v zvezi s podpisom koalicijske pogodbe. Sprašujem vas, cenjeni bralci, se tudi vi trikrat sestajate s poštarjem na treh različnih lokacijah v zvezi s podpisom prejetega pisma, ali pa podpišete pismo že ob prvem sre-čanju? Te sestanki so bili namenje-ni nečemu drugemu in ne podpiso-vanju koalicijske pogodbe. Nadalje, ga. eržen in g. vizjak sta podprla veliko amandmajev sve-tniške skupine sd v teh dveh letih, veliko sta jih skupaj s prvopodpisa-nim g. Vebrom vložila, tudi izrazito ideološki amandma iz programa sd. Če se gre g. Vizjaku toliko za či-ščenje kipov NOB glede na njegovo pobudo izpred nekaj let, naj vzame lepo vedro, malo mila, vodo, gobi-co, in naj gre kipe sam očistit, ne pa na račun davkoplačevalcev. Seveda za to ne bo prejel potnih stroškov iz Ljubljane do Kočevja, bo pa opravil vsekakor dobro delo. O neresnicah Marka Vizjaka glede programa, moje vloge pri njem in pobudah ne bom izgubljal odvečnih besed. Pobude, ki jih vlagam, so pobude, za katere mislim, da so po-trebne in da bi izboljšale stanje na nekaterih področjih. Se pa resnično sprašujem, zakaj je Marko Vizjak glasoval PROTI pobudi (Amanda Eržen se je vzdržala in tudi NI POD-PRLA pobude), to je PROTI pomoči za kočevsko malo gospodarstvo, če pa naj bi bila ideja po besedah g. Vizjaka res njena? Čudno, mar ne? No saj proti so bili tudi svetniki žu-pana, sedaj pa slišim, nekaj je ome-nila glede tega tudi podžupanja ga. Štefanič na eni izmed sej, da za na-slednje leto pripravljajo nekatere rešitve iz te pobude. Naj navedem samo en primer, ki je zadnje tedne aktualen, da sem že v lanskem letu podal pobudo za odstranitev lokvanjev na Rinži. Če bi pristojni pobudo realizirali že lani, verjetno ne bi prišlo do množičnega pogina rib, glede na to, da je zaraščenost reke bila po mnenju nekaterih eden izmed glavnih vzrokov. V poletnih dneh sem tudi razmi-šljal, čemu je toliko čudnih odloči-tev v občinskem svetu, ki so same po sebi skregane z razmerami, v katerih se nahaja občina. Se morda nekateri dovolj dobro ne zavedajo, kolikšna je brezposelnost v občini, da je veliko posameznikov in družin v težkem socialnem položaju, da se velik odstotek prebivalcev zateka

na dobrodelne ustanove in si tako vsaj malo olajša nezavidljiv mate-rialni položaj? Eden izmed ključnih razlogov za to nerazumevanje sta-nja je, da ga preprosto ne poznajo. Ne poznajo jih zaradi tega, ker si ne delijo vsakdanjika, življenja v ob-čini Kočevje z ostalimi prebivalci. Nekateri politični funkcionarji ob-čine Kočevje ne prebivajo v občini Kočevje. ali si lahko predstavljate, da najglasnejši občinski svetnik že leta ne živi v Kočevju? Zato se na sejah ukvarjamo z magnolijo iz njegovega otroštva in mlajših let, namesto razvojnih vprašanj v dob-robit vseh prebivalcev. Za boljše ra-zumevanje, ali bo nekdo, ki prihaja občasno na seje občinskega sveta, recimo iz Ljubljane, Maribora ali Ribnice, ali lahko sploh merodajno odloča človek, ki ne more poznati razmer, saj tu ne prebiva in ni pri-soten. Če torej oseba prebiva v neki drugi občini in je ta občina sredi-šče njegovih življenjskih interesov, je tam zaposlen in ima družino, je narobe in moralno zelo sporno, da taista oseba opravlja funkcijo ob-činskega svetnika v občini Kočev-je. eden izmed takšnih občinskih svetnikov je tudi Marko vizjak, ki marljivo prihaja na seje občinskega sveta iz bele Ljubljane. Tam namreč živi in dela, brez naporne vsako-dnevne kalvarije na cesti Kočevje--Ljubljana in nazaj kot recimo Janko Veber. Vizjak je na eni izmed sej ob-činskega sveta lani celo izjavil: »Mi-mogrede, zdaj bom stanoval v Lju-bljani in boste samo od zdaj naprej plačevali moje potne stroške, do sedaj jih niste.« si občanke in ob-čani res zaslužimo uvožene polit-karje, ki nam bodo solili pamet ne da bi poznali razmer, v katerih ži-vite vi, cenjeni občani? In za povrh vsega, da so za čudne odločitve, na katere vplivajo, še plačani z vašim davkoplačevalskim denarjem? Naj dodam, da slovenska zakonodajo določa, da moraš imeti dejansko stalno bivališče v občini, kjer kandi-diraš na lokalnih volitvah. Upam da bodo pristojne ustanove, predvsem upravna enota Kočevje in državna volilna komisija, ustrezno ukrepa-le, saj gre po mojem mnenju za izi-gravanje slovenske volilne in druge zakonodaje. Več o tem pa v mojem blogu skupaj z vsemi dokumenti in javnimi izjavami na naslovu http://davor.blogspot.si/?p=459. Pa lepo pozdravljeni do naslednjič. n

arO

čniK

OBj

ave:

OBč

insK

i sve

tniK

dav

Or

štaM

feLj

davOrštaMfeLjOBČINSKI SVETNIK

Kočevar oktober, mmxii 43OdgOvOr na neresnice MarKa vizjaKa, grOBarja stranKe v KOčevjU franc seneKOvič

Spoštovani občani, davkopla-čevalci, delovni ljudje, brez-

poselni, upokojenci, mladina in otroci. Poglejte kaj si dovolijo državni birokrati, zaposleni na ministrstvih, ki živijo na naš dav-koplačevalski račun-kako nepri-merno in lažnivo pišejo na naš ra-čun, na račun davkoplačevalcev! Vse to mi plačamo, da se gospo-da lahko s kom ukvarja in upra-viči svoj delovni dan. Ne vem, če si mesečnik Kočevar, ki nam pri-naša novice in dogodke iz naše ljube občine, to zasluži. Sem gre-šnik in očitate mi lahko marsikaj. A neresnice v mojih besedah in nepokončne drže NIKOLI!Prejšnji mesec mi je g. Vizjak očital v Kočevarju sovraštvo in prezir. Moji sovražniki so sedem smrtnih grehov, lažnivost, pož-rešnost, nevoščljivost, hinavšči-na…. Preziram pa lažnive kljukce, ki govorijo laži.Za g. Vizjaka sem v stranki veli-ko naredil. Ko je kandidiral, sem zanj lepil plakate po vsej občini, obiskoval razne prireditve in za-deve, ki sodijo v predvolilni čas. Za zahvalo sedaj o meni širi laži in neresnice, da sem izstopil iz svetniške skupine SDS. Sam ni-koli nisem izstopil iz svetniške skupine in to je laž, ki jo je Marko

Vizjak zapisal v prejšnjem Koče-varju. Nadalje je zavajal, ko je napisal, da ni nikoli izjavil, da bo odstopil kot občinski svetnik. Spodaj sem zapisal izjavo dobesedno, pa naj volivci vidijo, ali umik iz lokalne politike pomeni odstop kot ob-činski svetnik ali ne! Trdim, da to pomeni to in da se ta povolilna obljuba še po dveh letih ni izpol-nila!Na vprašanje, kje sem jaz pustil najboljša leta, mu bom odgovo-ril z naslednjimi dejstvi: bil sem v Evropi, kjer sem se boril za de-mokracijo. Ko sem prišel domov, sem takoj prevzel poveljstvo za-ščitnega voda 27. območnega štaba teritorialne obrambe v Rib-nici, kjer je bilo veliko prostovolj-cev kot sem bil sam iz Kočevja in okolice. Med njimi pa sem pogre-šal ravno vas, gospod Vizjak. Kje ste se pa vi borili za samostojno, neodvisno in demokratično Slo-venijo?S g.Vizjakom sem delal 4 leta v isti stranki. Pod njegovim vod-stvom je stranka dosegla naj-slabši rezultat, Marko Vizjak je dobil preko 20% manj glasov kot pa stranka. Ker se je zavezal, da bo odstopil, in ker ni izpolnil obljube, sem tudi teden dni gla-

dovno stavkal. Zelo sem razo-čaran, da je g. Vizjak vpletel v svojih pisanjih prejšnji mesec tudi stranko SDS, ki pri tem ni nič kriva. Ne mislim biti pa tiho takim zlorabam stranke, kot si jo privošči g. Vizjak. Proti temu bom pa vedno protestiral. Žalostno pa je vloga svetniške skupine SDS (Marko Vizjak, Amanda Eržen) že dve leti-popolnoma podrejena Janku Vebru.Gospe Erženovi pa sporočam, da naj odpre namesto mojih oči raje svoje. Kar se tiče vode in vodo-voda v Kačji potok, da ne bi bilo vikendašev tam blizu moj brat ne bi nikoli videl občinske vode. O tej nameri ga g. Vizjak ni nikoli obvestil, povprašal, kontaktiral, preden je dal amandma. Moj brat in njegova kmetija je služila kot izgovor, da se je potegnila voda do tistih vikendašev. V kolikor se bi res šlo g. Vizjaku za kmetijstvo na Kočevskem, bi predlagal vo-dovod poleg Kačjega potoka tudi do Koprivnika, Starega brezja, Starega brega, Sinjega vrha, in to že v prejšnjem mandatu, ker je tudi bil na funkciji občinskega svetnika. Da ne rečem, da bi kot državni birokrat na ministrstvu za kmetijstvo lahko marsikaj na-redil za kočevske kmete.

za tiste s sLaBiM sPOMinOMtukaj je vizjakova javna zaveza dne 10.10.2010 na radiu Univox.gavranič: Kaj sedaj to pomeni? vizjak: »To pomeni to, kar se v Kočevju še ni zgodilo, ne, to pomeni moj odstop iz predsednika stranke in seveda umik iz politike na lokalnem področju.« gavranič: Resno mislite? vizjak: »Ja, veste, jaz vedno mislim resno.« 24 mesecev je minilo od te izjave, še vedno ni resnosti od občinskega svetnika Marka vizjaka, ki vedno misli resno.

nar

Očn

iK O

Bjav

e: f

ran

c se

neK

Ovi

č


Vas skrbi, ker nekdo v vaši bližini preveč pĳe?Društvo Al-anon za samopomoč družin alkoholikov vam lahko pomaga.Srečanja so vsako sredo od 19-21ih v prostorih društva Šent, v Turjaški ulici 6, 1330 Kočevje.Informacĳe na: 041 204 149www.al-anon.si

PREVZEM STARIHIZRABLJENIH VOZILIZDAJA POTRDIL ZA

ODJAVO IZ PROMETA

[email protected]: 041 652 793gsm: 041 822-941

Avtoodpad Tanja Zupanc s.p.Mahovnik 34, 1330 Kočevje

MaLi OgLasiBrezplačne male oglase lahko pošljete na: [email protected] pa jih oddate tudi na portalu www.e-utrip.si • Cimer zimra - če iščeš sobo (za 150 eur/mesec) s prijaznim cimrom in cimro pokliči na 051 354 185• Prodam črno damsko treking kolo, skoraj novo (400eur): 051 354 185• Prodam žensko, dekliško in otroško (za deklice) narodno nošo. Narodne noše se prodajajo v kompletu ali po posameznih kosih. Cena po dogovoru. Dodatne informacije na tel: 041 786 288 ali 040 200 294.• Prodam voziček peg perego, rabljen 3 mesece, s košarico in lupinico, pistacija barve. Prodam oblekice za fantka od 0-3 let starosti, sterilizator za stekleničke, pumpico za črpanje mleka, ter hojico. Vse je malo rabljeno in malo nošeno. Cena po dogovoru. Tel: 031 733 987.• Prodam malo rabljene rolerje v velikosti številka 38-41 in malo rabljeno rolko. Oboje prodam za ceno 60 eur. Tel: 051 417 347.• Prodam hišo v Strugah (Rapljevo16), popolnoma prenovljena leta 2011, voda, kanalizacija, elektrika, ogrevanje - na drva (kamin, štedilnik), opremlje-na kuhinja, soba, kopalnica, nova fasada, urejen vrt, terasa....cca 2ha zemlje+gozda. Možen ogled vsak dan. Tel: 041-969-697 (Alenka).• Zelo ugodno prodam dvojček, 155 m2 bivalne površine na lepi loka-ciji v Puščah pri Turjaku v 3. gf. Vse inštalacije so že pripeljane do objekta. Možnost dograditve po vaših željah in kompenzacije z drugo nepremični-no. Najugodnejša ponudba primerljivih nepremičnin v okolici. Tel: 041 751 266 – Polona Primc. • Na Reški cesti 16A v Kočevju prodam dvosobno stanovanje v izmeri 52 m2. Cena in več informacij na GSM: 041 792 357.• Prodam 10m3 suhih metrskih bukovih drv. Informacije na tel: 041 550 965, okolica Kočevja.• Prodam 5,5m3 naravno sušenih smre-kovih desk 25 mm in 50 mm. Informaci-je na tel: 041 550 965, okolica Kočevja.• Oddam dvosobno stanovanje, 57m2 + balkon cca 4m2 + klet cca 4m2. ZK, kabelski internet, digitalna TV, telefon, ogrevanje sekaci, domofon. Stanovanje je bilo leta 2006 kompletno obnovlje-no, locirano je v tretjem nadstropju v mirnem in lepo vzdrževanem bloku. V primeru najema ponujamo možnost kasnejšega odkupa po ugodnejši ceni. Cena po dogovoru. Tel: 041 847 223.• Oddam dvosobno stanovanje, na Rudniku blizu jezera: 051 354 185 • Iščem sovoznika/co na relaciji Kočevje - Ljubljana center (zagotovljeno parkirno mesto, Prešernova 25). Odhod iz Kočevja ob cca. 6:00, odhod iz Lju-bljane ob cca. 15:40. Tel: 031 626 730.• Urejen, postaven, dobrosrčen, miren, delaven in razgledan moški srednjih let, prijetnega videza (38 let, 180cm, 70kg), po horoskopu kozorog, išče prijatelji-co iz Kočevja ali okolice za druženje, pogovor, prijateljevanje in sprehode v prihajajočih dolgih jesenskih dneh. Tel: 041 648 910

opravičujemo se za napake

V avgustovski številki nam jo je zagodel tiskarski škrat pri navedbi avtorja naslovne fotografije. Pravi avtor je g. Bojan Štefanič (Atelje Iris). Tiskarskega škrata smo pošteno pocukali za dolga ušesa zato nam je v septembrski številki vrnil udarec pri navedbi avtorja fotografije ob članku o metu krompirja. Pravi avtor je g. Marko Stijepič.

Nagrajenec nagradnega vprašanja

Odgovor na nagradno vprašanje iz prejšnje številke "Kakšen je naslov nove leposlovne knjige avtorja Ivana Šega", se glasi "Profesor". Nagrajenec je Franc trdan iz Dolenje vasi. Nagrado prevzame v uredništvu. Čestitamo!

Nagrajenci nagradnega vprašanja

Odgovor na nagradno vprašanje iz članka v prejšnji številki "Na kaj vpliva astrologija", se glasi "Na naše psihično stanje".Nagrajenci so: Jožica Blagojevič, tina sevnšek, Milena Novak, simona Konečnik, Danijela Šturm. Srečni izžrebanci dobijo vse nadaljnje informacije po pošti. Čestitamo!

FOTO

GRAF

SKE

STO

RITV

E PE

TRA

NUZD

ORF

ER S

.P.,

GRAD

IŠČE

XXI

6, 1

291 Š

KOFL

JICA

Družinska fotografijaNepozabni spomini,ki nikoli ne zbledijo.Za vse nosečnice,novorojenčke, mlajšein starejše otroke tervse srečne družinice.www.malicudez.com


Izpolnite križanko in dobljeno geslo pošljite po pošti s poštno dopisnico na naslov: Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, 1330 Kočevje, najkasneje do 9. novembra. Izžrebanec bo objavljen v naslednji številki.

Na dopisnico čitljivo napišite svoje ime in priimek, naslov ter davčno št.nagrajenka prejšnje križanke:Tanja Svetličič iz KočevjaNagrado prevzame v uredništvu časopisa.

nagrado podeljuje: nečke slavica Kobola s.p.1. izdelek po izbiri v vrednosti 30€2. izdelek po izbiri v vrednosti 20€3. izdelek po izbiri v vrednosti 10€

KRIŽANKA, SUDOKU

anže KobolaPri izdelovanju nečke


NA SEDEŽU PIK JE MOŽEN NAJEM MULTIMEDij SKO OPREMLJENE PREDAVALNICE IN SEJNE SOBE

INFORMACij E NA: na sedeŽU PiK, trata Xiv/6a, KOčevje teL 08 20 515 [email protected] 08 20 515 [email protected] stran: WWW.zavOd-PiK.si

POdjetnišKi inKUBatOr KOčevje

Na osnovi javnega poziva k oddaji vloge za vstop v podjetja PIK (marec 2009) obveščamo zainteresirana podjetja in samostojne podjetnike (podjetje, ki ni registrirano več kot 3 leta) s perspektivno podjetniško idejo, da imamo prosto pisarno št. 2, velikosti 14,20m2.

Več informacij o vstopu v PIK lahko najdete na naši spletni strani pod rubriko SPLOŠNI AKTI.

Lastniki, ki želĳ o objavo svojih kapacitet nas lahko obvestĳ o in skupaj bomo sestavili brazplačni oglas.

Kna�jev trg 16, 1310 Ribnicae-p: [email protected]

Priporočamo se za izvedbo:• stanovanjskih hiš • industrijskih objektov• poslovnih objektov • vseh vrst adaptacij• ureditev okolic • nadzor pri gradnjiPošljite nam povpraševanje in izdelali vam bomo predračun

gsm: 051 692 550gsm: 041 503 513

G R A D B E N O P O D J E T J E

IBS

VARO

VANJ

HE D

.O.O

., KO

PRSK

A 94

, 100

0 LJ

UBLJ

ANA

• TEHNIČNO VAROVANJEIN INTERVENCĲA,

• FIZIČNO VAROVANJE PREMOŽENJA,

• VAROVANJE OSEB,• VAROVANJE JAVNIH

PRIREDITEV• VARNOSTNO

SVETOVANJE• KLIC V SILI• USPOSABLJANJA

S PODROČJAVARNOSTNIH ZNANJ

• ODDAJA LASTNE TELOVADNICE ZA BORILNE VEŠČINE

• ODDAJA MULTIMEDI-JSKE UČILNICE

• ODDAJA STRELIŠČA, ...

Informacĳe:Operativni in trening center Tomšičeva u. 13, Kočevjee [email protected] 040 570 402w ibs-varovanje.si


NAGRADNA POBARVANKA ZA OTROKE

IME, PRIIMEK, STAROST NASLOV

Prišla je jesen in z njo veselo čofotanje v škorencih. Vi, dragi otroci, pobarvajte pobarvanko po svojem okusu in jo skupaj z vašimi podatki pošljite na naslov Studio utrip d.o.o., Trata XIV/6, do 12. Novembra. Mi pa bomo izžrebali srečnega nagrajenca, ki bo prejel slikanico Psička Pia in borovnice, ki jo podarja Atelje Doria. Gozd je velik in poln skrivnosti, a neustavljivo privlačen za majhne psičke, kjer se tudi Psička Pia zelo rada sprehaja. Poleg gozdnih živalic se med visokimi drevesi skriva nekaj, kar naravnost obožuje: sočni gozdni sadeži! Slikanico o prikupni psički in še mnogo drugih knjig najdete v Spletni knjigarni Doria na spletnem naslovu www.doria.si, T: 040 796 639.Nagrajenec septembrske pobarvanke sta David Ponikvar, 4 leta, iz Roba in Vita Otoničar, 5 let, iz Kočevja. Nagrado prevzameta v uredništvu. Čestitamo!


Kaj je v mesecu oktobru zapisano v zvezdah za vaše astrološko znamenje?

V začetku meseca se boste veliko zabavali in na nevpadljiv način osvajali osebe naspro-

tnega spola. Od 14. oktobra naprej bo nastopilo mirnejše obdobje v osebnem življenju in pri načrtih. Zavedali se boste, da je življenje sestavljeno iz majhnih stvari, ki prinašajo radost in veselje.

Dnevi bodo kar švigni-li mimo, vendar se bo vaše osebno življenje izboljševalo. Iz dneva v

dan bo za vas pomenilo korak po korak naprej, tako da bo potreba po potrpežljivosti in natančnosti ostala. Samski bodo uživali v ugodnejšem in intenzivnejšem družabnem življenju. Tako bodo imeli več možnosti za nova poznanstva in morebitno ljubezen.

Če želite nekomu pove-dati, kaj čutite do njega, storite to v sredini mese-ca. Po 20. oktobru bo še

naprej veliko lepih priložnosti za druženja, vendar boste vsa-kogar jemali z rezervo. Zato ne pričakujte globljih zbliževanj. Veselja in radosti bo na pretek.

Po krajši ljubezenski otopelosti in pasivno-sti boste po 17.10. bolj dovzetni in pripravljeni

izražati svoja čustva. Veza-ni boste lažje komunicirali, samski pa boste bolj zgovorni v osvajanju, dvorjenju. Na kraj-šem potovanju boste srečali ose-bo, s katero se lahko zapletete.

Do 15.10. boste v sre-dišču pozornosti ljudi nasprotnega spola. Po tem datumu bo vaše

ljubezensko življenje postalo malo manj atraktivno, kar pa naj vas ne ovira pri uživanju na diskreten način. Vezanim bo šlo dobro, medtem ko boste samski bolj previdni pri dvor-jenju.

Pred vami je lepo ljube-zensko obdobje. 14.10. Venera vstopi v vaš znak in lahko pričaku-

jete več priložnosti za ljubezen in druženje, kar bo razlog, da boste izžarevali posebno lepoto. Eno je kot pribito, bolj kot običajno boste pritegnili pozornost oseb nasprotnega spola. Samski se prisilite in pojdite med ljudi.

Z vso svojo energijo boste podprli osebo, ki vam veliko pomeni. Kakor bodo minevali

dnevi, tako bo rasla vaša po-treba po vse več intimnosti in temu boste podredili tudi vaše izhode. Raje se boste zadrže-vali doma in uživali v objemu ljubljene osebe kot pa zahajali drugam. Samski bodo s svojo domišljijo znali stvari prebrati tudi med vrsticami.

Prvih nekaj dni tega obdobja bo potrebna samokontrola. Po 13.10. pa bo šlo počasi na

bolje, a ne čez noč. Na vas je, da naredite nekaj na razvoju pozitivnega in odvržete vse negativno. S takim pristopom boste dosegli zavidljive ljube-zenske rezultate.

Najpomembnejša vam bodo druženja in pri-jatelji. Nekateri boste zato celo zanemarili

ljubljeno osebo ali pa jo boste želeli vključiti v isto družbo za vsako ceno. Samski se bodo raje zabavali z družbo, kot pa osvajali srca. Vezani ostanite modri, in če vam ravno ni do ljubljenja, bodite taktični in pazljivi.

Vstopate v vse boljše ljubezensko obdobje, v katerem bo vse več priložnosti za zbliževa-

nja. Samski boste imeli neko-liko več težav z usklajevanjem poslovnih ambicij s privatnim življenjem. Nekaj podobnega bo mučilo tudi vezane, a bodo svoj dnevni razpored uspeli nekako organizirati.

Ni vam preveč všeč dej-stvo, da vsega ne morete imeti pod kontrolo, še manj pa, da se z ljudmi

ne morete kar tako igrati. To v ljubezni preprosto ne gre. Z iskrenim pristopom bi lahko v tem obdobju dosegli lepe ljubezenske rezultate. Naredite nekaj v to smer. Vrata se vam odpirajo po 4.10.

Po 4.10. vstopate v bolj monotono ljubezensko življenje. Ljubezenske priložnosti bodo vse

redkejše, medtem ko se bo vaša želja po le-teh povečala. Vezani bodite bolj tolerantni in potrpežljivi. Negujte in cenite, kar imate, pa čeprav je to malo. Samski pa se zavedajte, da je to obdobje, ko je Venera v najbolj oddaljenem položaju od vašega znaka. Tudi to bo minilo.

Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar ne čudi,

če jo bo prespal.ernst Deutsch

iztoku Lavriču, ki je 3. oktobra praznoval rojstni dan, želimo vse najboljše! Ekipa časopisa Kočevar.

OVEN

TEhTNICA

ŠKORPijON

RIBI

VODNAR

KOZOROG

STRELEC

DEVICA

LEV

DVOJČKA

RAK

BIK


najboljši partner v nesreči

PNA D.O.O. PE KOČEVJE, TZO 64

STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NESREČI,NA JAVNEM PROSTORU ALI NA DELU?UREJATE DNEVNO ODŠKODNINO ALIINVALIDNOST?POKLIČITE 080-13-14ALI NAS OBIŠČITE NA WWW.PORAVNAVA.SI

Nasvet pravnika: "Za čim lažjo pot do hitre in pravične odškodnine nas kontaktirajte TAKOJ po nastanku nesreče. Naj postane klic na na našo brezplačno številkovaša najboljša naložba."

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 [email protected], WWW.BELMAN.NET

• TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADEBrezplačna izdelava barvne študije objekta

• PLESKARSKA DELA• OBNOVA IN SANACIJA

FASAD NAPUŠČEV INNOTRANJIH PROSTOROV• PREVOZ GRADBENEGA

MATERIALADo 9,5t dvigalo HIAB

Fasaderstvo

20let

Salon: Cesta Ljubljanske brigade 23a, Ljubljana | Delovni čas: od pon. do pet. od 10⁰⁰ do 12⁰⁰ in od 14⁰⁰ do 17⁰⁰t: 01 510 55 30 | f: 01 510 55 31 | m: 041 449 334 - Barbara Štefanc | m: 041 402 780 - Primož Štefanc

OKNA PRIBAProizvodnja: Velike Lašče, Na postajo 40APriba okna d.o.o., Kompolje 68, 1312 Videm-dobrepolje

Okno s prihodnostjo

AKCIJA OKEN ZA PASIVNE HIŠE


26LETmizarstvo

Izdelava pohištva po meri:• vgradne omare• kuhinje• otroške sobe• dnevne sobegsm 041 680 363

BRAN

KO B

ARTO

L S.

P., B

REG

PRI K

OČE

VJU

57, 1

332

STAR

A CE

RKEV

BarlesMizarstvo

Prodajamo in montiramo lesena notranja vrata vseh vrst, tako masivna stilna do modernih in atraktivnih oblik slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. Izmere, svetovanje in dostava za naročnike brezplačno.Andrej Šilc s.p.gsm: 041 694 871Zamostec 311317 Sodražica

ŠTORKOVIKOČEVARČKI

Dragi starši, pošljite fotografi jo svojega Kočevarčka, (starega do 18 mesecev) s spremnim verzom na e naslov: [email protected] . Časopis Kočevar bo v sodelovanju z Baby Centrom vsem objavljenim Kočevarčkom podaril ljubko darilce, ki ga prevzamejo starši z izvodom časopisa in osebnim dokumentom v prodajalni Baby Center, Tuš center Kočevje.

POZDRAVLJENI KOČEVARČKI!

SEM PRIJAZNI ŠTORKO

IN VABIM VAS, DA SE MI

PREDSTAVITE. VSE, KI BOSTE

V UREDNIŠTVO KOČEVARJA

POSLALI SLIKICO, ČAKA

PRESENEČENJE. SE VIDIMO,

ŠTRK, ŠTRK!

Moje ime je Zala. Stara sem 11 me-secev. Prve korake poskušam izvajati v hoduljici. Učenje mi je zelo zanimivo, saj nič ne padam po tleh. Tako sem hitra, da me sestrici in mami-ca komaj lovĳ o, očka pa sproti popravlja odkrušene vogale v stanovanju.


TRADICIONALNA KITAJSKAMEDICINA BLAŽ ABRAHAMSBERG

DARILNI BONIPODARITE SVOJIM BLIŽNJIM NEKAJ ZDRAVJA

Z masažo in ostalimi terapĳami lahko zdravimo sledeče težave:• boleča hrbtenica, križ, išias, lumbago• boleč vrat, ramena, bolečine za lopatico• migrenski glavoboli• težave s sinusi• menstrualne težave• stres, pomanjkanje energĳe nervoza, depresĳe• novo: kvalitetna in hitra diagnostika

Informacĳe in naročanje: gsm 031 260 358Blaž Abrahamsberg s.p., Tomšičeva 13, 1330 Kočevje

Dobite jih vMestni cvetličarni,Reška cesta 10A

*Velja ob nakupu vsaj dveh pnevmatik.


Documents

Kočevar oktober 2012