22

AKTUALNO

33priloga dolenjskega listaVSEBINA

Na naslovnici:Tadeja Deželan, kraljica češenjFotografija: Marko Klinc – Foto Life

Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto d.o.o., časopisno založniška družba

Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mestoOdgovorna urednica Dolenjskega lista: Jožica DornižRačunalniška izvedba: Igor RustjaCena oglasov: cela stran 1.380,00 €, pol strani 710,00 €,četrt strani 370,00 €, osmina strani 190,00 €Tisk: SET, d.d., Vevška c. 52, LjubljanaNenaročenih rokopisov, fotografij, cedejev in disket ne vračamo.

priloga dolenjskega lista

Verjetno ste ob avtocesti ali kje v vašem kraju že opazili tabloz napisom, da gradijo npr. cesto ali vodovod s pomočjo

denarja iz Evropske unije. Omenjene table so nujne, da seve, kaj pomaga graditi Evropa, pa čeprav namenja le del

denarja, potrebnega za nek projekt. Na okrogli mizi na temokako do evropskega denarja, ki jo je pred kratkim v Termah

Šmarješke Toplice pripravil Dolenjski list, je direktorGospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Franci

Bratkovič poudaril, da je to tudi naš denar, saj ga v Bruseljprek davkov odvajamo tudi Slovenci. Nekoč smo ga pošiljali

na jug, sedaj pa severno od nas in tako kot se včasih ni hotelvrniti sam, je tudi danes.

Slovenija je bila zadnje čase bolj plačnica v bruseljskiproračun kot pa prejemnica, da bi stvari spremenili, pa ni

več veliko časa, saj se obdobje črpanja denarja končuje.Nekatere občine so se pridobivanja evropskega denarja lotilenačrtno kot npr. Občina Šentjernej, ki je za spremljanje in

pripravo projektov zaposlila celo delavko in po rezultatihsodeč, se jim je to več kot obrestovalo. Občina je v zadnjih

treh letih dobila 4 milijone evrov nepovratnih sredstev,seveda pa je morala za naložbe sama prispevati 7 milijonov

evrov. Problem niso le zapleteni postopki za pridobivanjedenarja, največkrat je problem zagotoviti lasten denar za

določeno naložbo, še posebej se počutijo zapostavljene občineob meji, ki so od avtoceste oddaljene 80 km in več in so jim

bližje hrvaške avtoceste. Zaradi oddaljenosti so pri njih cenezemljišč in nepremičnin občutno nižje kot pri tistih, ki so

bližje avtocesti. Za to obmejni kraji sami niso krivi, jih pa tovse bolj oddaljuje od razvoja, kakršnega poznajo drugje.

Črnomaljski župan Andrej Fabjan se zavzema, da bi državamorala obmejnim krajem tudi z zakonom dati priložnost za

hitrejši razvoj.Na okrogli mizi so udeleženci lahko slišali tudi koristne

napotke, povsem sveža je bila informacija, da bo po novemDDV priznan kot upravičen strošek. Ministrica za lokalno

samoupravo in regionalno politiko mag. Zlata Ploštajner jev pogovoru za Živo povedala, da so Dolenjska, Bela krajina,Posavje in kočevsko-ribniško območje kar uspešni pri črpanju

evropskega denarja. Kako uspešne so občine, je odvisno odtega, kako so urejene in če imajo na voljo denar, ki ga

morajo založiti. Zelo pomembno je tudi sodelovanje medobčinami, bolj ko sodelujejo, več projektov lahko izpeljejo in

tudi več denarja lahko pridobijo, tudi iz Evrope. Zgledtakšnega sodelovanja so posavske občine.

Torej - brez sodelovanja in truda ne moremo do evropskegadenarja, pomembna pa sta še dobro izpeljan postopek in

dobro pripravljena dokumentacija. Brez truda ne gre, sicerpa smo tudi denar, ki ga pošiljamo v Bruselj, težko

prislužili, zato je prav, da se ga ne deli kar povprek.Jožica Dorniž

Breztruda

ne gre

4–10 Čez številne preprekedo evropskega denarja

11 Lepo, a tudi odgovornoje biti sam svoj šef

12–13 Kako vzeti, kar ponuja Evropa14–15 Poletja, kot jih prikličejo sladke kepice16 121 let star hram v novi preobleki17 Konji so Lojzetu Blatniku

povrnili zdravje18 Pri štirinajstih

že na glasbeni akademiji19 Žugljevi pripravijo urnik dela20 Žanina mama21–34 Posebna priloga35 Varčni lepotec36 Ni vsako praskanje alergija37 Dom za sanje in njihove krave38 Nova Tonijeva zgoščenka39 »Najhuje je, če si opečeš jezik.«40 Kadar zaključek ni tak,

kakršnega si otrok želi41 Po prvem cvetenju

jih razmnožimo s potaknjenci41 Stoklasa42 Grenko-slani okus nemirnega življenja42 Pomanjševalnice43 Načrtovanje letnega dopusta44 Pred počitnicami h kozmetičarki

in frizerju45 Poletje s Sun Mixom45 Horoskop46 Križanka

OKROGLA MIZA DOLENJSKEGA LISTA

Čez številne prepreke do evropskegadenarjaDa bi ugotovili, kako uspešne so

občine, podjetja in druge or-ganizacije pri črpanju denarja izskladov Evropske unije in katereso glavne prepreke, s katerimi semorajo spopasti, smo pri Dolenj-skem listu sredi junija v TermahKrka v Šmarjeških Toplicah pri-pravili okroglo mizo. In kaj smougotovili? Da smo pri tem na Do-lenjskem, v Beli krajini, Posavju inna kočevsko-ribniškem območjukar uspešni, a bi bili lahko še bolj,če ne bi bila pot do tega denarja,ki je v bistvu naš, tako zapletena.

Gostitelja Berndardka Krnc in GorazdŠošter, direktor Term Šmarješke Toplice.

Okrogle mize so se udeležili tudi Mojca Špec Potočar, Marjan Hribar, Alenka Košičin Franci Bratkovič.

Pr iPr iPr iPr iPr ij aj aj aj aj av vv vv vv vv vse vse vse vse vse ve če če če če č

Razvojni centri in agencije so vezni členimed ministrstvi oziroma službo za lokalnosamoupravo in regionalno politiko ter po-rabniki denarja iz evropskih skladov in ima-jo najboljši pregled nad razvojnimi regional-nimi programi. »Izkušnje kažejo, da je pri-jav na razpise Evropske unije v jugovzhod-ni Sloveniji vse več in so vse bolj uspešne.Dveletno obdobje, ki se izteka, je prineslopomembne izkušnje in usmeritve, za novoprogramsko obdobje 2010 do 2010 pa bodosprejemali nove izvedbene načrte. Še v temmesecu bo razpis in bo svet regije potrjevalnove izvedbene projekte, ki bodo kandidira-li na razpisu regionalnega razvojnega skla-da, hkrati pa bo služba vlade za lokalnosamoupravo objavila razpise za področjespodbujanja ukrepov na podeželju in vkmetijstvu, razpisani pa bodo tudi razpisi zaobmejno sodelovanje,« je dejala direktoricaRazvojnega centra Novo mesto MojcaŠpec Potočar in opozorila, da so lahko us-pešni le tisti projekti, ki so pripravljeni dogradbenega dovoljenja in ki so uvrščeni vproračune občin. Sicer smo bili v jugovz-hodni regiji uspešni pri črpanju denarja:porabili smo ves denar, ki je prišel iz skla-dov za regionalni razvoj oziroma razvoj re-gij, na vidiku pa je še kar nekaj milijonovevrov za področje kmetijstva, evropskegasklada za regionalni razvoj in turizem.

TTTTTur izur izur izur izur izem rem rem rem rem ra sa sa sa sa sttttteeeee

Turizem je v svetu najhitreje rastoča gos-podarska panoga, prav tako v Sloveniji, kjer

smo v petih letih podvojili turistični prometiz dve na štiri milijarde evrov, kar je deseti-na bruto domačega proizvoda. »Od leta 2004do danes smo podprli 112 projektov v skup-ni vrednosti 800 milijonov evrov, kar pome-ni 3.700 novih neposrednih delovnih mest. Vnaši regiji, torej v Posavju, Beli krajini in naDolenjskem, smo podprli 12 projektov,« jepovedal generalni direktor Direktorata zaturizem Marjan Hribar, ki ga veseli, da seuresničuje ena glavnih strateških odločitev:da ob velikih - glavna nosilca turizma sta nanašem območju Terme Krka in Terme Čatež- začno rasti tudi manjši ponudniki.

In kam je šel nepovraten evropski denar?Za gradnjo hotela Viarium v ŠmarješkihToplicah je bilo izkoriščenih 2,1 milijonaevrov, za Balneo v Dolenjskih Toplicah 3,2milijonov evrov, za dokončanje golf igriščana Otočcu pol milijona, za hotel Bela kraji-na v Metliki 314 tisoč evrov, nepovratnasredstva so bila namenjena tudi za hotel vVelikih Laščah. V Terme Čatež je bilo vlo-ženega 1,5 milijonov evrov evropskegadenarja, v Spa center v Dobovi 600 tisočevrov, z evropskim denarjem so gradili pen-zion Čateški vrelec.

Za cesZa cesZa cesZa cesZa cesttttteeeeeeeeeev rv rv rv rv ropski denar nuopski denar nuopski denar nuopski denar nuopski denar nujenjenjenjenjen

Za gradnjo slovenskih avtocest je evrop-ski denar življenjskega pomena. »Že v pre-teklem obdobju smo uspešno pridobivalidenar, predvsem iz kohezijskega sklada, skaterim je bil sofinanciran tudi avtocestniodsek Smednik – Dobruška vas v višini 34milijonov evrov,« pravi Alenka Košič, ki je

na Darsu zadolžena za načrtovanje razvojain mednarodnega sodelovanja ter koor-dinira uporabo sredstev evropskih skladov.Na Darsu tudi v novem proračunskem ob-dobju računajo na evropski denar za avto-cestna odseka Pluska - Ponikve in Ponikve– Hrastje, a je zaradi že znanega sloven-skega diskriminatornega vinjetnega siste-ma postopek odobritve vlog trenutno ustav-ljen. »Iz Bruslja čakamo na potrditev vlogeza avtocestni odsek Slivnica - Draženci,dokler to ne steče, nima smisla pošiljatidrugih vlog, čeprav je za odsek Pluska –Ponikve pripravljena vsa dokumentacija.Sicer pa je treba vedeti, da vse naložbe, kijih sofinanciramo iz sredstev evropskihskladov, najprej naredimo in tudi plačamo,potem pa ta denar dobimo nazaj.«

priloga dolenjskega lista44 OKROGLA MIZA

GospodarGospodarGospodarGospodarGospodarssssst vt vt vt vt vo - pro - pro - pro - pro - premaloemaloemaloemaloemaloizki zki zki zki zkor iščor iščor iščor iščor iščene moene moene moene moene možnosžnosžnosžnosžnost it it it it i

Možnost sofinanciranja projektov iz skla-dov Evropske unije je za gospodarstvo včasu gospodarske krize, ko je težko priti dosvežega denarja - obenem pa se je trebadobro pripraviti na konec recesije in pri-pravljen pričakati nov zagon, še bistvenopomembnejša, kot je bila pred časom. Akljub temu ni prav razveseljivo dejstvo, dagospodarske družbe slabo izkoriščajomožnosti, ki jih ponujajo razpisi. »Saj sonekatere družbe uspešne, a generalno gle-dano se manj odločajo za prijavo na razpise,ker so postopki preveč zapleteni, razpisi sorazdrobljeni, težava pa je tudi z upraviče-nimi oziroma neupravičenimi stroški. Ko vpodjetju vse izračunajo, ugotovijo, da sicerdobijo povrnjenega 20, morda 30 ali celo 40odst. vložka, a dejstvo, da bodo morali zatov prihodnjih letih voditi kup dokumentacije,ki mora biti narejena po črki zakona, karzahteva celo dodatne zaposlitve, hitro spo-znajo, da se vse skupaj ne izplača. Je pa res,da podjetja iščejo, razmišljajo, se tudi jav-ljajo in so uspešna, a lahko bi bila še bolj,«meni Franci Bratkovič, direktor Gospo-darske zbornice Dolenjske in Bele krajine,ki opozarja na dejstvo, da je evropski denarv bistvu naš. »Ta denar je prišel tudi iz dav-kov naših ljudi in podjetij, mi ga pa skoziprocedure dobimo nazaj.«

»Ovira so tudi prestrašeni uradniki; naj-lepše v življenju se je skriti za predpis, češ‘zakon je rekel’, ‘Bruselj je rekel’. To je leizgovor za lastno neznanje, predvsem paizgovor za neodgovornost. Včasih imamobčutek, da zaradi bojazni, da bi izplačali enevro preveč, naredimo za 10 evrov stro-škov,« je kritičen Bratkovič.

Pogosto se dogaja, da za dobrimi projek-ti stojijo subjekti, ki za soudeležbo nimajo

Okroglo mizo je povezoval novinar Igor Vidmar, ob njem urednica Jožica Dorniž.

Jože Preskar: »Državna uprava deluje vkorist vseh državljanov, ne pa v koristposameznih interesov. Moramo pazakone, kakršnakoli že so, izvajati. Franci Bratkovič

Velislav Žvipelj: Uradniki so vestni, amorajo izpolnjevati pravni red. Prej jeobdelava vlog trajala 60 dni, sedaj 30dni. Morda je pametno imeti projektena zalogo, če čakamo na razpis inzačnemo šele takrat pripravljatidokumentacijo, je tisto leto zamujeno,še zlasti, če zahtevajo tudi gradbenodovoljenje.«

dovolj svojega denarja. To se da rešiti s po-močjo tako imenovanega ribniškega sklada– Slovenskega regionalnega razvojnegasklada, ki ima tri ciljne skupine: kmetijstvo,občine in podjetništvo. Tudi predsednikuprave sklada Velislav Žvipelj je opozorilna togost slovenskega sistema in jo prikazalna primeru. »Leta 2007 smo uspeli spreje-li proračun za leti 2008 in 2009 veseli, danas volitve ne bodo omajale, a decembralani se je spremenila evropska uredba oregionalnem razvoju, ki bi jo še v istem letumorala sprejeti služba vlade za lokalnosamoupravo. Če ni potrjena, država po tejregionalni shemi ne sme deliti, uredba paje bila sprejeta šele marca, še danes pa nanivoju države niso potrjeni splošni pogoji inprejeta soglasja.«

Da nekateri nimajo občutka za pravo gos-podarsko dogajanje, kaže tudi spremembatermina upravičenih stroškov, ki so pogoj zapridobitev spodbud sklada. Upravičenci jih

črpajo z računi, ti pa imajo lahko različnostarost. »Po starem smo lahko likvidirali dodve leti stare račune, kar je bilo ugodno zapodjetnika, lani je veljalo, da je moral bitiračun izdan v razpisu in tako se je dogajalo,da investitorji v primerih, ko so bili razpisipozno objavljeni, z naložbo seveda nisomogli čakati. Zdaj je celo tako, da smejoupravičeni stroški nastajalt z dnem objaverazpisa. A pri kmetijstvu je še slabše: ti lah-ko stroške uveljavljajo le za tiste račune, kiso bili izdani od dneva prejetja odločbe.«

Letos omenjeni sklad podeljuje 25 mili-jonov evrov spodbud, od tega je 11 milijonovrezerviranih za podjetništvo, 9 za občine in3 milijoni za kmetijstvo. »Cena denarja je prinas atraktivna, resda je dražja od nepovrat-

45priloga dolenjskega lista

nega denarja, a če ta denar štejemo kot do-polnilni vir, je ugoden,« je pridal Žvipelj.

Ah, t i b irAh, t i b irAh, t i b irAh, t i b irAh, t i b irokrokrokrokrokrat i …at i …at i …at i …at i …

Roki za prijavo na razpise so po navadikratki in morajo tisti, ki se prijavijo na raz-pis, v zelo kratkem času pridobiti številnedokumente. Mnogi pri tem kot glavno ovi-ro vidijo birokrate, brez katerih, žal, ne gre,so pa včasih pospeševalci razvoja, drugič paspet ovira. »Postopki so vse bolj zapletenitudi zaradi direktiv Evropske unije, ki namponuja denar in postopke. Roki so prekrat-ki, saj priprava dokumentacije zahteva svojčas, tudi pridobivanje gradbenega dovoljen-ja, pri katerem je zelo pomembno, da jeprostorski akt dobro pripravljen. Večina ob-čin se ob tem zaveda, da je pogoj za črpanjeevropskega denarja pravočasna pripravaprostorskih aktov, hkrati pa bi morali tudiinvestitorji bolj sodelovati pri pripravi pro-storskih aktov, kar pušča za sabo težave,tudi dejstvo, da gradbenega dovoljenja nemoremo izdati,« pravi Jože Preskar,načelnik Upravne enote Novo. »Največ časaje potrebno za pripravo gradbene doku-mentacije do pridobitve gradbenega dovo-ljenja. Tako ni le pri nas, pač pa tudi drugodpo svetu,« je zatrdil Preskar.

bo teh neposrednih subvencij v prihodnostibistveno manj. Damjan Vrtin, vodja oddel-ka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijskogozdarskem zavodu, pravi, da je v zadnjemobdobju največji sklad program razvoja po-deželja, v katerem je na razpolago 1,3 mili-jarde evrov, 900 milijonov je bruseljskih,ostalo pa iz državnega proračuna. »Pri temaktivno sodelujemo, obveščamo kmetijskagospodarstva o razpisih, pripravljamo infor-mativna izobraževanja.«

Renata Brunskole, županja ObčineMetlika in poslanka v državnem zboru, pra-vi, da je strateško največji projekt, podprtz evropskim denarjem, ki združuje vse tribelokranjske občine, projekt belokranjske-ga vodovoda, pa tudi tretja razvojna os.Hkrati je izpostavila dolžnost občin, da zgra-dijo komunalno infrastrukturo, sicer gospo-darstvo ne bo čakalo - šlo bo tja, kjer bodote stvari urejene.

Tudi v občini Črnomelj je kar nekaj naložbpodprtih z evropskim denarjem, saj samaobčina takšnih investicij ne bi zmogla spe-ljati. Župan Andrej Fabjan pa opozarja naprihodkovno stran občinskih proračunov.»Ali smo občine ob meji, 80 kilometrov stranod avtoceste, v enakem položaju kot na pri-mer Šentjernej ali Mirna Peč? Tudi cenezemljišč in stanovanj so tu precej nižje in ni-

Renata Brunskole: »Razvoj in gradnjacest morata iti naprej, sajgospodarstvo ne bo čakalo, šlo bo tja,kjer je ustrezna infrastruktura.«

M a nM a nM a nM a nM a nj za kmej za kmej za kmej za kmej za kmet it it it it ij sj sj sj sj st vt vt vt vt vooooo

Kmetijstvo je bilo v preteklosti ena od pri-oritet sofinanciranja Evropske unije, očitno

priloga dolenjskega lista66 OKROGLA MIZA

smo v enakopravnem položaju. Tudi z zako-nom bi bilo treba dati priložnost obmejnimkrajem, ki v meji vidijo priložnost, ne paprednost, ki je ni, saj smo bližje hrvaškimavtocestam kot slovenskim.«

Občina Semič, ki ima kar 13,5-odstotnobrezposelnost, je bila doslej uspešna pripridobivanju evropskega denarja. »Imamo7 projektov v vrednosti 15 milijonov evrov,a če bo gospodarstvo tako pešalo, kot sedaj,se bo še to zrušilo. Ni tak problem dobitiodobren projekt za evropska sredstva, pro-blem ga je sfinancirati z lastnim denarjem.Mi smo na zalogo naredili kar nekaj projek-tov, ki pa stojijo in so neizkoriščeni, čepravniso bili poceni,« je poudaril Janko Buko-vec, župan občine Semič.

MesMesMesMesMestni občin i zmantni občin i zmantni občin i zmantni občin i zmantni občin i zmanj kj kj kj kj kaaaaamoči za manmoči za manmoči za manmoči za manmoči za manjše prjše prjše prjše prjše prooooojektjektjektjektjekteeeee

»Občine morajo prevzeti tudi odgovornostza regijske projekte, ne le za občinske,« jepoudaril poslanec in podžupan mestne občineNovo mesto Ivan Grill in pri tem omenil re-gijsko čistilno napravo in Cerod. Ker je mest-na občina obremenjena s takšnimi projekti, jizmanjka moči za manjše. »Pomembno je tudi,da ima župan za sabo več mandatov in da imaob sabi ekipo, ki pozna procedure, v mestni

občini pa noben župan ni vodil občine več koten mandat. Da so problem uradniki na višjihnivojih, se je pokazalo tudi pri projektu Cerod,za katerega smo projekte na ministrstvovložili avgusta lani v dobri veri, da se zadevarešuje. A pred nekaj tedni smo dobili obvesti-lo, da projekt ne ustreza razpisom.« Grill jeopozoril, da so mestne občine nosilec razvo-ja za celo regijo, na teh občinah pa je tudibreme delovanje številnih ustanov regijskegapomena. Upa pa, da bodo to rešile regije.

Čeprav je Občina Šmarješke Toplice mla-da občina, ima za sabo že precej izkušenj spridobivanjem evropskega denarja, saj so vdveh letih pridobili več kot milijon evrov ne-povratnih sredstev, večino za vodovod Kog-lo. Bernardka Krnc ob tem spoznava, kakopomembna je »zrelost« investicije, da je torejpridobljeno gradbeno dovoljenje, kar je os-nova za pridobivanje denarja na infrastruk-turnem področju. »Občina ima v zadnjemčasu velike težave, ker se je lani spremenil

Zvone Lah, Ivan Grill in Anton Maver.

67priloga dolenjskega lista

zakon o graditvi objektov, kar pomeni, damorajo biti vse služnostne pogodbe overjenepri notarju in vpisane v zemljiško knjigo predpridobitvijo gradbenega dovoljenja, kar selahko na terenu hitro zatakne. Zato apeliramna poslance, da bi te postopke poenostavili.Občina ima tudi velike težave pri urejanjuplanskih dokumentov, saj vlada na ministrst-vu za okolje mrtvilo, občine pa želimo pritido novih prostorskih planov,« je dejala Ber-nardka Krnc.

Zvone Lah, župan občine Mirna Peč inposlanec, je na okrogli mizi dejal, da naj biSlovenija do leta 2013 iz EU pridobila 4 mi-lijarde evrov, tretjino naj bi dobile občine,ostalo pa država. »Žal pa država nimapripravljenih projektov. Vlada skuša podpi-rati velike projekte, pri tem pa je čutitikoncentracijo,« pravi Lah, ki pogreša bol-jše sodelovanje v regiji. Občina Mirna Pečje tudi vključena v projekt suhokranjskegavodovoda, pri katerem se na terenu zatikapri pripravi služnostnih pogodb in lastništ-vu, vendar za reševanje teh težav država nekaže prave pripravljenosti.

P rP rP rP rP rooooojekt i na za logojekt i na za logojekt i na za logojekt i na za logojekt i na za logo

Občina Šentjernej je uspešna pri črpanjuevropskega denarja. »Uspešnost se meri porezultatih, ki so posledica dobre vizije raz-voja občine, hkrati pa je tudi več dejavnikov,ki ovirajo razvoj. Eden takšnih je neuskla-jenost med ministrstvi. Tudi usklajevanjaobčinskega prostorskega načrta na ministr-stvu potekajo včasih tako počasi, kot da biželeli, da se ne bi nič premaknilo. Da je lah-ko projekt neuspešen oziroma birokratskooviran, v občini Šentjernej spoznavamo prigradnji kanalizacijskega sistema in čistilnenaprave ter pri projektu porečja reke Krke,s čimer se ukvarjamo že celo desetletje.Projekt je zaradi prevelikega birokratizira-nja danes še vedno na Ministrstvu za okoljein prostor, čeprav imamo za ta dela zagotov-ljenih 4 milijone evrov, gradbeno dovolje-nje, za katerega smo morali pridobili 130služnostnih pogodb,« je povedal v. d. direk-torja občinske uprave občine ŠentjernejMilan Jakše. Občina je v letih 2007 do2010 dobila več kot 4 milijone evrov nepo-vratnih sredstev, za te naložbe pa so mora-

li sami prispevati 7 milijonov evrov. Daznajo biti s projekti na zalogo težave, jepovedal sevniški župan Srečko Ocvirk:»Saj je to lahko dobrodošlo, a usmeritve, kijih dobivamo, niso stabilne, pogoji pa nevedno jasni.« Občina Sevnica je doslej dobi-la 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev,sicer pa spada v regijo Posavje, ki je zgledkorektnega sodelovanja šestih občin. »Naračun občine Sevnica je velikokrat slišatiočitke, koliko denarja se vlaga k nam zara-di gradnje spodnjesavske verige elektrarn,a ta projekt se umešča v naš prostor, ki jebil več desetletij razvojno blokiran. Tudidaljnovod smo morali sprejeti, te obreme-nitve pa so zelo zahtevne.«

Melita Čopar iz Občine Krško pravi, daso večji energetski objekti v prostor prines-li gospodarski razvoj, omogočajo pa tudičrpanje evropskega denarja. »Letos bomodobili tretjino proračuna iz transfernih pri-hodkov, torej iz Evropske unije in državne-ga proračuna; gre za 18 milijonov evrov.« Vpreteklosti so bili na področju črpanjaevropskega denarja uspešni, se pa soočajos podobnimi problemi, med drugim tudi stem, da že najavljeni razpisi niso objavljeni,čeprav imajo, na primer, projekt priprav-ljen že tri leta.

Za cesZa cesZa cesZa cesZa cesttttte pa n iče pa n iče pa n iče pa n iče pa n ič

Občina Mokronog-Trebelno se uvrščamed tiste nazadnje nastale občine, ki zarazliko od občin z daljšim stažem nimajo nazalogi projektov. »Močno nam je prekrižalanačrte tudi informacija, da naslednji, šestirazpis za prednostno usmeritev regionalnihrazvojnih programov v okviru Operativne-ga programa krepitve regionalnih razvojnipotencialov za obdobje 2007-2013 ne bozajemal financiranja gradnje cestne infra-strukture. V občini imamo kar 60 km lokal-nih cest in 97 km krajevnih cest, večina njihje v slabem stanju. Zato še toliko bolj raču-namo, da bomo skozi prihajajoči šesti raz-pis pridobili evropski denar za dograditevin obnovo vodovodnega sistema Mokronog,ki oskrbuje več kot 2.000 prebivalcev vobčinah Mokronog-Trebelno, Šentrupert inTrebnje,« pravi Anton Maver, županobčine Mokronog-Trebelno.

Milan Jakše in Anita Pavlovič iz šentjernejske občinske uprave. Andrej Fabjan, Melita Čopar, Janko Bukovec in Srečko Ocvirk.

Občine Mokronog-Trebelno, Šentrupertin Trebnje se lotevajo tudi skupnega projek-ta gradnje čistilne naprave in glavnega ka-nalizacijskega voda s kapaciteto 10.000populacijskih enot in graditi širokopasovnoomrežje elektronskih komunikacij na ob-močju vseh petih občin.

Do usDo usDo usDo usDo ustttttanoanoanoanoanovitvv itvv itvv itvv itve lase lase lase lase lastnetnetnetnetneobčine nič od Eobčine n ič od Eobčine n ič od Eobčine n ič od Eobčine n ič od Ev rv rv rv rv ropeopeopeopeope

Občina Straža še utira pot razvoja, čepravje blizu regijskega centra, a so kljub temudoločena naselja še vedno brez vode inimajo ogromno razvojnih težav. »V občinoStraža do njenega nastanka ni prišel nitievro iz Evrope. Dejstvo je, da se morajoožje lokalne skupnosti boriti za preživetje,«je dejal Alojz Knafelj, župan občine, ki naprimeru projekta hidravlične izboljšavepitne vode občuti tudi, kako dolg je čas doumestitve dela projekta v širši regijski kon-tekst. V občinski upravi namreč že dve letidelajo za ta projekt in čeprav po nekih infor-macijah poteka zelo dobro, dejansko zavi-ra razvoj občine, ki želi hkrati urejati tudidrugo komunalno infrastrukturo.

V občini Dolenjske Toplice Terme Krkain občina sodelujeta pri ustvarjanju širšegaturistično zanimivega okolja. Terme Krkaso dobile denar za hotel Balnea, občina jevključena v projekt porečja reke Krke, so-delujejo pri suhokranjskem vodovodu,evropski denar je namenjen tudi za gradnjoširokopasovnih omrežjih. »Problem pa je,kako bomo pri večjih projektih zagotovililastni delež,« je dilemo občin z manjšimproračunom izpostavil Goran Udovč,direktor topliške občinske uprave.

Anton Zupet, župan občine Škocjan, paje za zaključek navedel nekaj številk občine:7 let mandata, 8 milijonov evrov zunanjihsredstev, 5 milijonov domačih investicijskihsredstev, na vidiku pa je še 6 milijonov evrov.

Ob pridobivanju evropskega denarja, ki jedejansko naš denar, se torej pojavlja velikodilem, vprašanj in kritik. To, kako uspešnibodo posamezniki, občine, podjetja, pa, kotje pokazala skoraj triurna razprava, ni od-visno le od tistih, ki želijo priti do denarja,pač pa še od mnogih dejavnikov na različnihnivojih odločanja.TTTTTanananananja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvja Jakše Gazvodaodaodaodaoda

priloga dolenjskega lista88 OKROGLA MIZA

Občina Krško se zaveda priložnosti, ki jih omogoča uspešno pridobivanje evropskih sredstev, predvsem tistih iz Evrop-skega sklada za Regionalni razvoj. V njenem 61,8 milijonov vrednem proračunu za leto 2009 je evropskih in državnih sre-dstev skoraj 18 milijonov evrov, kar je za Občino Krško velik uspeh in plod večletnega dela, jasno začrtanih programov,ki so prepričali na razpisih za državni in evropski denar. Delež sofinanciranja pri vseh projektih presega 80 odstotkov.

Širokopasovne poveza-ve v vsako hišo

S soudeležbo Evropske unije vobčini Krško tako že poteka izgra-dnja 218 km širokopasovnih pove-zav, ki bodo omogočile sodobendostop do interneta, telefonije intelevizijskega signala. Z enim večjihprojektov zadnjih let želi Občina naobmočjih belih lis, kjer ni komercial-nega interesa za gradnjo omrežja,omogočiti sodoben dostop do infor-macijske tehnologije vsem gospo-dinjstvom. Izgradnjo širokopasovne-ga omrežja elektronskih komunika-cij bo Občina Krško predvidoma dovseh 15 krajevnih skupnosti zgradi-la do aprila 2010, za kar je pridobi-la 6 mio evrov evropskega denarja

Obnova Valvasorjevegakompleksa

V polnem teku je ta čas tudi obno-va Valvasorjevega kompleksa, po-membne turistične točke v staremmestnem jedru. Obnova pomeniohranitev zgodovinskega in kultur-nega spomenika, omogočila pa botudi širitev različnih aktivnosti v obči-ni in regiji, saj bodo obnovljeni pro-stori služili širši javnosti. Del prosto-

rov bo namenjen kulturnim dejavno-stim, del pa storitvenim. V Valva-sorjevi hiši bo svoje mesto dobilazbirka medaljerja in kiparja Vladimi-rja Štovička, v njej bo tudi večna-menska dvorana za multivizijske indruge dogodke. Izvedbo 1,9 mioevrov vredne investicije bo SlužbaVlade Republike Slovenije za lokal-no samoupravo in regionalno poli-tiko podprla z nekaj manj kot950.000 evri, ostalo bosta zagoto-vila Ministrstvo za kulturo in ObčinaKrško.

Kanalizacijskoomrežje Krško

K zaščiti podtalnice Krškega poljater k celovitemu zbiranju in čiščenjuodpadnih vod bo v občini Krško po-membno prispevala izgradnja kana-lizacijskega omrežja. Ta je po trehletih v zaključni fazi. Primarni kana-lizacijski vod v dolžini 17,25 km bopredvidoma končan julija. Kanaliza-cijski sistem mesta in bližnje okoli-ce, ki pokriva 13.000 ljudi, bo pove-zan s čistilno napravo pri podjetjuVipap. 5 mio evrov vredno investi-cijo je z 42% sofinanciral evropskikohezijski sklad.

Celovita ureditev naselijIzgradnja kanalizacijskega siste-

ma v občini Krško omogoča celovi-to ureditev naselij in investicije, kibodo v naslednjih letih spremenileurejenost številnih krajev. Končnapodoba urejenega naselja z novokanalizacijo, obnovljeno infrastruk-turo, vodovodnim omrežjem, javnorazsvetljavo, cesto in položenimivodi za širokopasovne povezave setako že kaže v Spodnjem StaremGradu, dela gredo h koncu na Drno-vem in Bregah, v polnem teku pa soše v naselju Velika vas-Gorenja vasin na Mrtvicah. V naslednjih mese-cih bodo z izgradnjo sekundarnekanalizacije začeli tudi na Vihrah.Celovita komunalna ureditev naselijpoteka še v Dolenji vasi, SpodnjiLibni, Pesjem ter na relaciji Senovo-Dovško. Skupna vrednost projektovcelovitega urejanja je ocenjena napribližno 13 mio evrov in prav takosodi med projekte sofinancirane izEvropskega sklada za regionalnirazvoj.

Celovita ureditevPodbočja

Ena večjih pridobitev je končanaregulacija struge potoka Sušica inizgradnja mostov v Podbočju. Sko-raj 3 mio evrov vredna naložba, ki joje Občina Krško financirala skupaj zMinistrstvom za promet in Ministr-stvom za okolje in prostor, je krajuprinesla lepši videz in protipoplavnovarnost. Poleg tega v tem mesecu vKS Podbočje odpirajo celovitourejeno cesto skozi naselje z novoz-grajeno in obnovljeno komunalno in-frastrukturo, pločnikom, štirimi avto-busnimi postajališči ter načrtujejo iz-gradnjo fekalne kanalizacije. EU boslednjo sofinancirala s 660.000 evriod skupne vrednosti 900.000evrov.

Večnamenski objektVeliki Trn

Evropski kmetijski sklad za razvojpodeželja je vir za obnovo večna-

menskega objekta na Velikem Trnu.Celotna investicija je ocenjena na660.000 evrov, delež sofinanci-ranja pa znaša 132.500 evrov.Projekt predvideva obnovo nekda-nje osnovne šole, kjer bodo poslo-vni prostori krajevne skupnosti indruštev, ki delujejo v kraju, urejenebodo vinoteka, večnamenska soba,turistična informacijska točka zasprejemanje obiskovalcev in posre-dovanje informacij o turistični ponu-dbi ter predavalnica, ki bo omogoči-la strokovna predavanja. Načr t vobjektu predvideva tudi ureditevdveh stanovanj.

Razvoj mladinskegaturizma

V začetku prihodnjega leta boObčina Krško pristopila tudi k obno-vi objekta in vzpostavitvi mladinskoturističnega kulturnega centra, kjerdanes deluje Mladinski center Kr-ško. S tem želi Občina spodbuditi innadgraditi mladinsko dejavnost,omogočiti izvajanje večdnevnih mla-dinskih programov, nadgraditi javnodostopne prostore za neformalnoizobraževanje, delno obnoviti pro-dukcijske prostore centra in vzpo-staviti ustrezne nastanitvene kapaci-tete za razvoj mladinskega turizma.Za izvedbo 1,8 milijonov vredne in-vesticije bo milijon evrov prispevalaObčina Krško, ostalo pa so sredstvaEvropskega sklada za regionalnirazvoj in Ministrstva za šolstvo inšport.

Evropska sredstva omogočajo hi-treje uresničiti dela na številnihpodročjih, ki jim občina Krškosledi že z novimi načrti. Izdela-ni so projekti, s katerimi pravtako računa na nadaljnjo uspe-šnost pri pridobivanju evrop-skega denarja. V tem okviru sotako načrtovane obnova graduRajhenburg, rekonstrukcijaobstoječih magistralnih cevo-vodov, komasacija krškegapolja in vzpostavitev registrakomunalne infrastrukture.

Občina Krško uspešna pripridobivanju evropskih sredstev

OG

LA

SN

O S

PO

RO

ČIL

O

Občina MetlikaObčina MetlikaObčina Metlika je v času zadnje finančne perspektive 2007-2013 uspešno kandidirala na evropskih razpi-

sih in si zagotovila evropski denar pri financiranju naslednjih investicij:

Trajnostna oskrba prebival-stva s pitno vodo in varovanjevodnih virov Bele krajine jeprojekt vseh treh belokranjskihobčin (Metlika, Črnomelj in Se-mič), ki se bo izvajal v letih 2009– 2013. Investicija vključuje iz-gradnjo vodovodnih sistemov inkanalizacijskih omrežij na ob-močju Bele krajine v skupni vre-dnosti 35.050.735 EUR, odtega bosta Evropski kohezijskisklad in državni proračun prispe-vala skupno 30.960.120 EUR(88%), razliko v višini 4.090.615EUR (12%) pa bodo zagotovilebelokranjske občine.

V okviru projekta je za ObčinoMetlika planirano skupaj11.472.362 EUR sredstev, odtega bo na področju vodooskrbe17.778 m novogradenj in 17.316 mrekonstrukci j vodovodnegaomrežja, na področju kanaliza-cijskih sistemov pa bo na novonarejeno in obnovljeno 7.135 mkanalizacijskih cevovodov.

  Projekt delno financira Evrop-ska unija, in sicer iz Kohezijske-ga sklada, in poteka v okviruOperativnega programa razvojaokoljske in prometne infrastruk-ture za obdobje 2007-2013,razvojne prioritete: Varstvo okolja– področje voda; prednostneusmeritve: Oskrba s pitno vodo.

Kanalizacija in čistilna napra-va Gradac – Gre za novogradnjokanalizacijskega omrežja v dolžini4.482 m skozi naselje Gradac inizgradnjo biološke čistilne napravez zmogljivostjo 700 populacijskihenot. Investicija je v fazi izgradnjein bo predvidoma dokončana v na-slednjem letu. Ocenjena vrednostinvesticije je 1.527.280 EUR, odtega je Občina Metlika pridobila712.818 EUR (47%) nepovratnihnamenskih sredstev iz Evropskegasklada za regionalni razvoj.

Kanalizacija in čistilna napra-va Radovica - Gre za novogradnjo

kanalizacijskega omrežja v dolžinicca 3.600 m skozi naselje Radovicain izgradnjo biološke čistilne napra-ve z zmogljivostjo 350 populacijskihenot. Predračunska vrednost inve-sticije znaša 1.496.847,00 EUR,od tega je Občina Metlika pridobi-la 1.036.207,00 EUR (69%)nepovratnih namenskih sredstev izEvropskega sklada za regionalnirazvoj. Investicija se bo predvido-ma izvajala v letu 2010.

Projekt Kanalizacija in ČN Gra-dac in Radovica delno financiraEvropska unija, in sicer iz Evrop-skega sklada za regionalni raz-voj, in poteka v okviru Operativ-nega programa krepitve regio-nalnih razvojnih potencialov zaobdobje 2007-2013, razvojneprioritete: Razvoj regij; predno-stne usmeritve Regionalni raz-vojni programi.

Ceste Brezovica (vzhod,zahod in srednji del) in cesta

Kamenica - Gre za rekon-strukcijo prometne infrastruktureza dostop do objektov in zemljiščna območju Brezovice in Kameni-ce, ki se nahajajo znotraj 10 kmobmejnega pasu z Republiko Hr-vaško. Vrednost vseh štirih inve-sticij znaša 1.281.024,00 EUR,od tega znašajo nepovratna sred-stva Evropskega sklada za regio-nalni razvoj 922.419,00 EUR(72%).

Izvedba investicij je predvidenav letu 2010, če bodo pridobljenavsa potrebna soglasja lastnikovzemljišč.

Projekt delno sofinanciraEvropska unija, in sicer iz Evrop-skega sklada za regionalni raz-voj, in poteka v okviru Operativ-nega programa krepitve regio-nalnih razvojnih potencialov zaobdobje 2007-1013, razvojneprioritete »Razvoj regij«; pred-nostne usmeritve »razvoj ob-mejnih območij s Hrvaško«.

Ogl

asno

spo

roči

lo

1111priloga dolenjskega listaZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE

Mirjan Ovniček

Lepo, a tudi odgovornoje biti sam svoj šef

Mirjan Ovniček

Mirjan Ovniček s Hriba pri Orehku, 36-letni mož in oče treh otrok, kiso ga kot marljivega delavca poznali v več novomeških podjetjih, je

z odločitvijo za samostojno poklicno pot okleval več let. V začetku majapa je minilo leto dni, odkar je urejanje in košnjo zelenic registriral kotsamostojni podjetnik. Če je to odločitev sprva spremljala vrstanegotovosti, med drugim zlasti, če bo sploh imel kaj dela, si je z dobrimin trdim delom zagotovil stalne stranke, tako da se novega dela v zadnjemčasu otepa, saj ga kljub pomoči, ki si jo je moral omisliti, težko opravi.

“Ni mi žal, da sem šel na svoje. S to dejav-nostjo se da preživeti, če si le pripravljendelati,” pravi. Njegov delavnik se še iz časov,ko je bil zaposlen pri Trati, kasneje v Novo-termu ter krajše obdobje v Adrii Mobil inTPV-ju, začenja ob 5. uri zjutraj, z dela pa pri-haja vedno kasneje. Biti sam svoj šef in sisam organizirati ter razporediti delo je sicerena od prednosti samostojnega podjetništ-va, a izjemno odgovorna. Oktobra lani je vTermah Šmarješke Toplice pričel urejatipreko tri hektarje velike zunanje površine,s čimer si je sicer zagotovil stalno delo, kipa prav vsak dan tudi ob nedeljah in prazni-kih zahteva njegovo prisotnost.

Delo mu je odprl oglas na lokalni radij-ski postaji. “Največ povpraševanja je bilo zaurejanje vinogradov. Srednja generacija jepri nas zasadila precej vinogradov, ki jihzdaj, ko se starajo, sami že težko obdelajo.Kjer se mladi ne zanimajo za to, imajoresne težave s tem, kdo bo skrbel za vino-grade,” pripoveduje. Drobnih opravil, ki jihni pripravljen opraviti nihče, je preko cele-

Pomoč žene Andreje je pri skrbi za administrativni deldejavnosti nepogrešljiva.

Drobnih opravil, ki jih v številnih domovih ne zmorejo samiopraviti, je preko celega leta dovolj: od obrezovanja drevjain grmičevja, sajenja rož do košnje.

ga leta dovolj, tudi na vrtovih: od obrezo-vanja drevja in grmičevja, sajenja rož dokošnje. Polaga tudi robnike, tlakuje manjšepoti. V Termah pozimi skrbi tudi za pluže-nje snega. Zagotovljeno delo je terjalo tudiveč naložb v mehanizacijo. “Pri hiši smoimeli nekaj strojev, kar je bilo dovolj zazačetek, zdaj pa z vsakim novim poslompotrebujem novo orodje,” pove. Prvo letoje tako kupil nov traktor, priključke zapluženje, dva manjša vrtna traktorja.

Še prej kot v letu dni je zaposlil delavca,kaj več pa si za zdaj kljub večjemu delu, kise mu obeta - s Komunalo se dogovarja šeza košnjo okrog vodnih zajetij-, ne upa načr-tovati. Ne glede na to, da je nosilec dejavno-sti, ali pa prav zato, je z nogami trdno na tleh.Rad vidi, da je delo dobro opravljeno in dastranke za opravljeno z veseljem plačajo,daleč od tega, da bi gledal le na zaslužek.Kadar je dela več kot ga lahko opravita zdelavcem, pa poprime kar cela družina. ŽenaAndreja, ki opravlja tudi administrativneposle, sicer pa je zaposlena v Adrii Mobil,

pove, da so zadnje leto vsi veliko bolj zapos-leni. Na kmetiji - imajo čredo ovac in nekajprašičev - pa je s pomočjo staršev in starej-ših dveh sinov, ki štejeta 14 in 15 let, še vseobdelano. K temu, da bi šel na svoje, ga jeveč let nagovarjal svak, samostojni podjet-nik, ki se ukvarja s pleskarstvom. “Za samos-tojno pot sem se odločil pet let prepozno.Glej, da ti ne bo žal,” mu je govoril. “Če sipripravljen resno poprijeti za delo, ti lahkouspe,” meni sam, »večja težava je pri tistih,ki odprejo dejavnost, a bi bili le šefi, velikoimeli pa malo delali,« je zaključil pogovor naprvo junijsko nedeljsko popoldne, ki si ga jetako kot vedno, ko je na sporedu dirka for-mule 1, rezerviral za spremljanje tega tek-movanja. Ker prostega časa med tednom niveliko, je nedelja edini dan, ki ga družina vmiru rada preživi doma.Besedilo in fotografije: Ir Ir Ir Ir Irena Nena Nena Nena Nena Nooooovvvvvakakakakak

priloga dolenjskega lista1212 POGOVOR

Mag. Zlata Ploštajner, ministrica za lokalno samoupravo inregionalno politiko

Kako vzeti, kar ponuja EvropaPridobivanje denarja iz skladov Evropske unije je vedno vroča tema. Mag. Zlata Ploštajner, po rojstvu

Trebanjka, je lani julija prevzela vodenje Službe RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko in kasnejev vladi Boruta Pahorja dobila mesto ministrice brez resorja, pristojne za lokalno samoupravo in regionalnopolitiko. V njeni službi nastaja večina razpisov za sofinanciranje projektov z denarjem iz evropskih skladov,poleg tega pa ima Služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko tudi nadzor nad razpisi ostalihministrstev.

Slovenija naj bi bila neto prejemnica,a ji do sedaj to ni uspelo biti. Kako us-pešna je bila dejansko v prejšnjem ob-dobju in kako kaže za obdobje 2007-2013?

Obdobje 2006 še ni zaključeno, zadnjaizplačila se lahko opravijo še do konca tegameseca, iz kohezijskega sklada pa tudi še vletu 2010. Ravno včeraj smo dobili podatkeiz Bruslja – iz evropskega regionalnegasklada smo dobili 95 odstotkov sredstev inbomo preostalih 5 odst. lahko dobili šele poevalvaciji programa pri evropski komisiji.Zelo pa sem zadovoljna, ker smo situacijobistveno izboljšali tudi pri socialnem skla-du, kjer smo prav tako prišli na 95 odst.,kolikor trenutno lahko dobimo, prav tako seizboljšuje tudi stanje na področju kohezije.Za obdobje 2007-2013 pa, kar se razpisne-ga dela tiče, tudi v nadaljevanju tečejo ak-tivnosti zelo pospešeno, kar a se povračiltiče, pa se stanje počasi popravlja. Tu smov zaostanku, saj to ni bila prioriteta.

Slišati je precej očitkov neposrednihizvajalcev projektov in tudi razvojnihagencij, da nekatera ministrstva,namesto da bi pomagala, postavljajovelikokrat nepotrebne ovire, zahtevajopreobsežno dokumentacijo in se pritem izgovarjajo na Bruselj. Imajo mini-strstva, ki pripravljajo razpise, težave skadri?

Problemov je več. V veliki meri se stri-njam s temi ocenami. Marsikdaj je vse pre-več komplicirano, marsikaj smo si zakom-plicirali sami. Ker sem tudi sama prej dela-la na področju, kjer sem bila prijavitelj, miv moji službi očitajo, da imam kompleksprijavitelja.

To je dobro.Morda res. Je pa zdaj težko spreminjati

sistem, kakršen je. Bistveno lažje bi bilo žena začetku postaviti enostavnejšega, zdaj paje odpravljanje vsake ovire dolgotrajenproces. Velikokrat je Bruselj izgovor, s ka-terim želimo ustaviti razprave o nekih rešit-vah, ki smo jih postavili sami. Nekaterepoenostavitve smo v zadnjem času že po-iskali – ravno danes smo objavili navodilo oDDV kot upravičenem strošku, uredbo pasmo spremenili že prej.

Kaj pa stroški priprave in vodenjaprojekta?

V prihodnjem razpisu za sredstva za raz-voj regij bodo ti stroški vključeni med upra-vičene stroške. Težave s kadri so dvojne –po eni strani imamo kadre, ki imajo prema-lo izkušenj predvsem z vidika izvajanja pro-jektov, po drugi strani pa sploh težko pri-demo do dobrih strokovnjakov, ki jim je neglede na govorice o visokih plačah v javnemsektorju težko ponuditi toliko, kolikor jimlahko ponudi zasebni sektor, da ne govorimo vseh omejitvah pri zaposlovanju. Kadri

niso problem le na mojem, ampak tudi navseh ostalih resorjih. V veliki meri imamorelativno mlade ljudi ali pa ljudi, ki so vesčas delali v državni upravi in tako tudi po-goje razpisov oblikujejo predvsem z vidikanadzora in ne z vidika prijavitelja, z vidikaizvedbe. Prava pa je srednja pot – treba jezagotavljati nadzor, saj sicer tudi ni povračiliz Bruslja, po drugi strani pa mora biti pro-jekt izvedljiv.

Marsikdaj se zdi, kot da je projektzgolj zelo lepo zapisan, popolnoma pri-lagojen razpisnim pogojem, vendar po-

1313priloga dolenjskega listaPOGOVOR

tem tak za okolje nima pravega učinkain ko je denar porabljen, ne ostane pravnič. Kako preprečiti take projekte,kako zagotoviti koristnost in trajnovrednost projektov?

Zelo pomemben je proces evalvacije pro-jektov, ki bi ga bilo treba izboljšati, z vidikazmožnosti evalvatorjev oceniti učinke intrajnost projekta. Ocenjevanje je tisti kritič-ni del, na katerega nas opozarjajo. Je pa tuše nekaj – dokler gre za subvencije, je tozelo privlačno za katerokoli podjetje. Mor-ali bi razmisliti, da večji del teh sredstev nebi namenjali subvencijam, ampak bi jihdelili kot povratna sredstva, da bi prek ko-hezijskih sredstev podjetjem omogočaliugodne kredite. Tako bi podjetja tudi samadosti bolj kritično premislila in ocenila dol-goročne učinke projekta, ker je pač trebadenar vrniti. Tako bi rešili omenjen pro-blem, obenem pa bi imela kohezijska sred-stva večjo dodano vrednost in bi jih lahkouporabili za več projektov, saj bi se denarvračal.

Kako se je do sedaj na področju čr-panja denarja izkazala jugovzhodnaSlovenija, na katerih področjih je regi-ja najbolj uspešna, kje bi lahko dobiliveč denarja?

Jugovzhodna Slovenija je na tem področ-ju kar uspešna, nikakor ne odstopa navzdol,ni pa uspešna le na področju razvoja regij,ampak tudi na drugih področjih – na raz-pisih ministrstva za gospodarstvo, na po-dročju kulture, okolja. Za spodbujanje pod-jetništva so tako vaša podjetja na primerdobila 7,5 milijona evrov, za spodbujanjekonkurenčnosti 1.300.000, za informacij-sko družbo 6.900.000, za naravno in kul-turno dediščino 4.200.000, za regionalnerazvojne programe 30 milijonov, skupno 51milijonov evrov, vse iz nove finančne per-spektive. Zanimivo je, da je regija uspešnatudi pri črpanju samem, saj je v letu 2008dobila že 21 milijonov povračil, kar pome-ni, da je nastopila z dobro pripravljenimprojekti.

Nekatere občine na razpisih uspeva-jo s številnimi projekti, se hitro razvija-jo (npr. Šentjernej), drugim ne uspeskoraj nič. Nekateri imajo v predalihprojekte na zalogo, drugod jih ni. Če naprimer v novomeški občini izvzamemovelike regijsko pomembne projekte, kotsta Cerod in projekt centralne čistilnenaprave, se ne more pohvaliti s pravveliko projekti. Kje so glavni vzroki zatako različno učinkovitost?

Zelo pomembna je osnovna urejenost ob-čine, po eni strani političnega vodstva in podrugi dodelanosti projektov. Če projektiniso že prej pripravljeni, je težko kandidira-ti. Poleg tega je precej odvisno od občinske-ga proračuna, da projekte sofinancira oziro-ma v preteklosti, da zalaga potreben denar.V bran novomeške občine je treba omeniti,da so veliki regijsko pomembni projekti, ki

jih morajo nase prevzeti velike občine, ve-liko breme. Gre za velike zneske, ki jih mo-rajo prispevati dvakrat – kot lastno ude-ležbo in poleg tega še zalagajo. Pri prvi fazigradnje regionalnega centra za odpadke jepolovico od sedmih milijonov prispeval ko-hezijski sklad. Projekt odvajanja in čiščen-ja odpadnih voda v porečju Krke – Central-na čistilna naprava Novo mesto je vredendobrih 18 milijonov evrov, od tega bo 8,8milijona iz kohezijskega sklada, 9,2 milijo-na pa iz državnega in občinskega proraču-na. Druga faza Ceroda je ocenjena na 23milijonov evrov. Ob taki obremenitvi pro-računa imajo občine manjšo zmožnost sofi-nancirati druge, manjše projekte. Zelo jepomembno, da so večje občine na teh po-dročjih aktivne. Poglejte, kakšne težave imaGorenjska, ki kot regija ni sposobna pri-praviti skupnega projekta ravnanja z odpad-ki in bo zamudila priložnost sofinanciranjaiz kohezijskega sklada. Čas teče in projek-ti, ki ne bodo prijavljeni letos ali prihodnjeleto, ne bodo imeli več možnosti za črpan-je.

V Dolenjskih Toplicah ste na sveturegije povedali, da je za nekatera po-dročja denar že porabljen, na primer zalokalne ceste, na drugih področjih, naprimer za urejanje urbanih središč, gabo pa na voljo še precej. Ima na primerNovo mesto še čas, da pripravi projektobnove in oživljanja starega mestnegajedra in dobi zanj denar?

Prav gotovo. Če se bo občina odločilapripraviti tak projekt, bo dobrodošel. To grev okvir naših regijskih spodbud. Tu gre zapresojo regije, katerim projektom bo na-

menjala sredstva. Načrtujemo, da bo prvoodpiranje, potem ko bo objavljen javni raz-pis, 10. oktobra. Bo pa več odpiranj, tako dabodo projekte lahko prijavljali tudi kasneje,glede na to, da bo priprava dokumentacijezahtevnejša, kot je bila do sedaj.

Novo mesto ima najstarejši narodnidom v Sloveniji, ki žalostno propada,zanj pa je narejen konzervatorski načrtin tudi zaščiten je kot spomenik. Bi ses primernim programom lahko dobilokaj denarja za njegovo obnovo in oživi-tev?

So različne možnosti. Razlika je že v tem,ali je to spomenik lokalnega ali nacionalne-ga pomena. Če je to spomenik nacionalne-ga pomena, lahko kandidira na razpisihministrstva za kulturo, ki ima denar name-njen za vlaganja v tovrstne zgradbe, vendarne želijo financirati zgolj obnove, ampaktudi program. Ta čas delamo na tem, da bipovezali del socialnega sklada z delom re-gionalnega sklada, s katerim upravlja mini-strstvo za kulturo, da bi lahko sofinanciraliprograme iz socialnega sklada. Če je spo-menik lokalnega pomena, lahko kandidira vokviru našega razpisa za razvoj regij, kjer jepogoj, da mora biti vsaj 50 odst. površin vtaki zgradbi namenjenih kulturni dejavno-sti. Tudi tu je možno program dejavnostiprijaviti na razpisu socialnega sklada,možno je kandidirati tudi za denar, name-njen za čezmejno sodelovanje, če bi v pro-jekt vključili partnerje s Hrvaške. Tudineposredno iz Bruslja se da dobiti denar zatako imenovane mehke vsebine, ki bi jihlahko izvajali v teh prostorih.Igor VIgor VIgor VIgor VIgor Vidmaridmaridmaridmaridmar

priloga dolenjskega lista1414 NA KRAJU SAMEM

Pri sladoledarjih

Poletja, kot jih prikličejo sladke kepice

Karimanijevi pred svojo slaščičarno. Pred slaščičarno Rami, v slaščičarni sinova Afrim (levo) in Jusuf (desno).

Dovolite, da vas spomnimo, čeprav bi radi hitro pozabili. Stopili ste do prodajalca in mu povedali, kaj želite.On vam je dal točno tisto, kar ste hoteli. Plačali ste in odšli naprej po asfaltu mestne ulice, ki ga je

poletno sonce razgrelo, kar se največ da, med prijetno hojo pa ste se zaklepetali z znanko, kot da se nistavideli že sto let, in pozabili na vse drugo. In ko je potem znanka rekla: »Adijo, zdaj pa res moram iti, sevidiva, pridi na kavico, danes ob kosilu bom mojim doma postregla še s sladoledom, uh kako je vroče, sajvse teče od mene!« ste se spomnili, da vi že imate v rokah sladoled, ki vam ga je maloprej dal na vašo željoprodajalec. Imeli ste ga. Med klepetom se vam je stopil. Kar je sladko, ponavadi ni večno.

Sladoledu, temu spoštovanemu izumučloveštva, je usojeno tudi, da je dobrota se-zone. Res pa je, da je to veljalo bolj na začet-ku zgodovine, kot pa danes, ker je zdaj,zahvaljujoč hladilni tehniki in novim sme-rem v gostinstvu, sladoled na voljo vse leto.Ampak tisti, po katerem pomnimo poletje,je sladoled, ki ti ga podajo preko pulta kio-ska in slaščičarne nekje na ulici južno odsevera in vmes.

Zato, da rečemo besedo ali dve o slado-ledu in sladoledarstvu, smo se tokrat usta-vili na eni od ulic v Brežicah v eni od tam-kajšnjih slaščičarn, kjer imajo sladoled po-leti. Slaščičarna Đabir – to je ta slaščičarna– dela in prodaja sladoled že nekaj deset-letij. »Sladoled dela moj oče. Pred njim ga

je delal moj ded,« je povedal Muhamed(Meti) Bekiri, ki je tisto soboto stregelgostom družinske slaščičarne. Vanjo pri-hajajo stalni gostje, teh je več kot nak-ljučnih obiskovalcev, a pridejo tudi turisti,največ Italijani.

Sladoled se človeku menda kar prikupi,in to z vsem, kar sladoled pomeni. Metinamreč opaža, da ljudje ponavadi posegajopo istem okusu sladoleda. Merica, ki jo na-ročajo, je največkrat dve kepici.

Ul ica oUl ica oUl ica oUl ica oUl ica ož iv lž iv lž iv lž iv lž iv ljenajenajenajenajenaKar zadeva okuse sladoleda - pomislite,

ali bi se vam zazdel svet tuj in krut, če nekopoletja ne bi mogli dobiti pri slaščičarjihsvojega priljubljenega okusa? Slaščičarji,

tudi Meti, po malem mislijo tudi na to, zatosvoje sladoledne mešanice, ki jih priprav-ljajo sami, ohranjajo skozi leta in leta pre-verjene okuse, tem pa vsako sezono doda-jajo kakšnega novega, kot ga v barvi in oku-su narekujejo modne smernice. »Čokolada,lešnik, vanilija in še kar nekaj okusov je, kijih imamo stalno. Kakšne štiri okuse pomojem menjamo iz leta v leto. Skupno ima-mo šestnajst okusov sladoleda,« je povedalMuhamed, ki sladoled prodaja že 7 let.

Đabiri potihne z zimo, a ko je sonce do-volj toplo, da brežiška ulica oživi, slaščičar-na spet odpre vrata. Tako je to. Iz zime vzimo. Iz pomladi v pomlad. Vsaj 30 let,kolikor ima na tem mestu slaščičarno-slad-oledarno Hasan Bekiri, Metijev oče.

1515priloga dolenjskega listaNA KRAJU SAMEM

Muhamed Bekiri z veseljem nadaljuje očetovo in dedovo sladoledarstvo.

Pred slaščičarno v Brežicah.

Precej podoben sladoledni mozaik sestav-ljajo kepice sladoleda Slaščičarne na Krki vKostanjevici na Krki. »Vse življenje semslaščičar. Petintrideset let sem tukaj,« jetisto nedeljo popoldne povedal Rami Kari-mani za mizico v senci svojega kioska-sla-ščičarne pri kostanjeviškem južnem mostuna reki Krki. Sinova Afrim in Jusuf sta ime-la tisto popoldne spet polne roke dela medsladoledi, saj so se pred kioskom vrstiliobiskovalci. »Na sladoled k nam prihaja ve-liko domačinov. Imamo stalne stranke. Pri-dejo tudi turisti, a samo takrat, ko je lepovreme,« je povedal Rami. Glede okusov, pokaterih segajo ljubitelji sladoleda, tudi Ka-rimani ugotavlja, da jih mora biti nekajstalnih, nekaj pa jih je dobro spreminjati izleta v leto.

Kiosk je v cvetju. »Žena skrbi za rože,« jepokazal na cvetlične lončke. Včasih kateriizgine; ali ga kdo odnese domov ali vrže vKrko. Ampak Kostanjevica na Krki je v sploš-nem, kot jo doživlja Rami Karimani, »miren,čist in prijeten kraj«, in »domačini so prijazni«.

Mogoče je majčkeno v nekaterih pogle-dih muhasta politika, kot jo doživlja Kari-mani. »Odkar je občina Kostanjevica, nisemzadovoljen. Ta občina mi je predpisala šti-rikrat višjo najemnino, kot sem jo plačevalprej. Ampak naš posel ni posebej velik.Promet imamo mogoče med vikendom,med tednom malo, ko je dež, skoraj nič,« jepotarnal Rami Karimani.

A bi rad ostal s kioskom in s sladoleditukaj pri mostu ob reki, na teh nekaj kva-dratnih metrih poslovne površine. Obisko-valcem je, kot smo izvedeli od nekaterih odnjih, tale vabljiva sladka postajica v otoškemmestu všeč in bi jo pogrešali, če bi usodasladoledni kiosk prestavila.

Prodajalnice sladoleda niso navadne trgovi-nice, saj ljudje po njih štejejo poletja in leta –svoja in druga. Tako kot Bekirijeva v Brežicah,tudi Karimanijeva v Kostanjevici na Krkinekega dne, ko sonce že spet dovolj greje,odstre pregrinjala z oken. Takrat ljudje, ko tovidijo, rečejo: »So že odprli. Pomlad bo.«

PPPPPozdrozdrozdrozdrozdraaaaav za Hasanav za Hasanav za Hasanav za Hasanav za HasanaIn potem je pomlad. Za njo poletje. V

enem takih poletij sem v Rovinju kupil sla-doled. Mladenič, ki ga je mojstrsko naložilv držalo iz testa, je vprašal: »Ste iz Slove-nije?« »Ja.« »V Brežicah imam sorodnika,« jenadaljeval. »V Brežice hodim v službo,« semse zasmejal. »Ko boste šli spet v Brežice,pozdravite Hasana.« »Prav. Kdo ga pozdrav-lja?« »Senad.«

In tako je, resda šele po skoraj dveh letih,ob mojem tokratnem obisku, in to prvemsploh v slaščičarni Đabir, izvedel HasanBekiri, da ga pozdravlja Senad. Zasmejalismo se temu, koliko časa je moralo miniti,da je pozdrav našel naslovnika. Ampak na-šel ga je. Sladoled ne samo, da meri čas,ampak tudi povezuje ljudi.Besedilo in fotografije: MarMarMarMarMartin Ltin Ltin Ltin Ltin Luzaruzaruzaruzaruzar

priloga dolenjskega lista1616 NAŠA DEDIŠČINA

Vinski hram

121 let star hram v novi preoblekiPo vinskih goricah tu in tam še najdemo stare vinske hrame, ki pa

danes ne služijo več svojemu namenu – shranjevanju vina, orodja zadelo v vinogradu in opreme za kletarjenje. Nekateri kažejo bolj žalostnopodobo, drugi pa imajo po zaslugi marljivih lastnikov lepo prihodnost.Eden takih je na Cikavi pri Trebelnem, kjer sta vinski hram iz leta 1888temeljito obnovila Janez in Jožica Grabnar z bližnjega Jelševca.

Martinov hram bi pred leti ves zanemar-jen in poln starih sodov skoraj delil usodomnogih drugih hramov, ki so jih vinograd-niki podrli in na njihovih mestih postavilizidanice. Pa so nekega nedeljskega popol-dneva leta 2001 Grabnarjevi po temeljitempremisleku sklenili, da bi bilo pravzapravnajlepše, če bi ta stari hram obnovili in mutako vdihnili novo življenje. “Hram smo spomočjo sosedov, prijateljev in svaka Fran-ca Puclja, ki je opravil mizarska dela, preno-vili v pičlih štirinajstih dnevih,” je pripove-doval Janez Grabnar. Sprva so hoteli vanjpostaviti le manjšo mizo in nekaj stolov, nakoncu pa so med drugim v njem uredililično kmečko sobo z veliko mizo in klopmi,kjer se radi družijo s prijatelji.

S lamnatS lamnatS lamnatS lamnatS lamnata sa sa sa sa st rt rt rt rt rehaehaehaehaehaPoseben izziv je Grabnarjevima predstav-

lja streha. “Pred hramom smo že imeli zlo-ženo opeko, pa je kar nismo mogli dati nanj.Kmalu je postalo jasno, da na star hram nesodijo ne opeka ne betonski strešniki, tem-več le slama. V Kaplji vasi pri Tržišču smonašli mojstra Franca Mlakarja, nekaj slameza streho smo nabrali v domačem kraju,

ostalo pa dobili pri kmetih v Dobju,” je po-vedal Janez, Jožica pa pristavila, da so s temimeli res veliko dela, a se je trud bogatopoplačal.

Nekaj metrov stran od hrama so postaviliše veliko staro prešo, prav tako krito s sla-mo, v bližini pa še manjši lesen hram, ki soga kupili in ga tako rešili pred propadom. Vnjem je poleg orodja centralna peč na drva,s katero ogrevajo Martinov hram. “Prav po-zimi dobi hram še poseben čar, nadvse ro-mantično je sedeti v topli izbi in gledatizasneženo pokrajino skozi majhna okenca,”sta dejala v en glas in razmišljala, kolikotakih starih objektov, ki predstavljajo izjem-no vinogradniško dediščino, je po nemar-nem izginilo iz naših vinorodnih goric. “Patudi pravih spodbud občin in drugih usta-nov in motivacije za ohranjanje tovrstnedediščine v preteklosti ni bilo in je še ved-no ni. Tako je vse pravzaprav odvisno odposameznika,” sta še pridala.

NNNNNa domači kmea domači kmea domači kmea domači kmea domači kmet it it it it ij i vj i vj i vj i vj i vse b iose b iose b iose b iose b ioPri Martinovih, tako po domače pravijo

danes Grabnarjevi hribovski kmetiji (Janezse je namreč v Jelševec priženil), je vse bio.

Jožica in Janez Grabnar pred lepo obnovljenim Martinovim hramom.

Še pogled od zadaj.

Sicer niso registrirani kot ekološka kmeti-ja, a če bi bila mlajša, pravi Jožica, bi se tudiza to potrudila. V hlevu imajo šest bikcev,ki so večino leta na paši, pa velik ograjenvrt za kokoši, zelenjavni vrt, letos pa sta zapoleg hrama na Cikavi nekaj krompirjaposadila na prav poseben način. Namestoda bi ga zakopala v zemljo, sta ga po njej leraztresla in vse skupaj pokrila s slamo, dazadržuje vlago. Zaenkrat dobro uspeva, dabodo videli, kakšen bo krompir, pa bo tre-ba še malo počakati.

Seveda imajo tudi vinograd; le kaj bi vin-ski hram brez vina, pa čeprav imajo “tapravo” klet na domačiji. In ker po Janezo-vem k staremu hramu ne sodijo betonskistebrički, so v njihovem vinogradu z okoli500 trtami, predvsem za cviček, sevedaleseni. Tako vse skupaj tvori ubrano celoto.Jožica in Janez Grabnar sta res lahko zado-voljna s tem, kar so naredili.Besedilo in fotografiji:MoMoMoMoMojca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršičjca Žnidaršič

1717priloga dolenjskega listaNAŠI KRAJI

Naši kraji – Konjsko

Konji so Lojzetu Blatniku povrnilizdravjeKer si težko predstavljamo vas,

ki ima v svojem imenu takonedvoumno omenjen izvor svoje-ga imena v konjih, teh plemenitih,koristnih in po mnenju mnogihnajlepših živalih, smo vaščaneKonjskega vprašali, če kaj večvedo o izvoru imena svojega kra-ja z 22 hišami. Nismo kaj dosti iz-vedeli, smo pa vsaj še pri Blatni-kovih našli konje. Imajo jih kar pet:tri kobile posavske pasme in dvaprikupna žrebička. Sicer pa tu ko-njereja ni bila nikoli izrazita.

Lojze Blatnik s Cvetko in Drino ter njunima žrebičkoma.

Neža Blatnik je živa legenda Konjskega.Domači in vaščani se že veselijo njenebližnje stoletnice.

71-letni Lojze Blatnik se je začel z rejokonj ukvarjati leta 1960, čeprav to ni biladružinska tradicija, a je tako vzljubil konje,da se jim ni nikoli več odpovedal. Še več: vhlevu je imel že tudi 7 konj in prepričan je,da so mu ravno konji pred dobrim deset-letjem, ko je zbolel, vrnili zdravje. Takrat niopustil skrbi za konje, kupil je še eno kobi-lo in prav delo s konji ga je okrepilo, da jelažje premagal zahrbtno bolezen.

Osemletna kobila Cvetka je 5. maja po-vrgla žrebeta, šestletna Drina pa 16. V hle-vu ima Lojze leto dni staro Mirzo. Na do-

mačiji je tudi povsem obnovljen zaprav-ljivček, lepi komati in druga oprema priča-jo o skrbnem rejcu.

Vaščani Konjskega bodo Blatnikovi mamiob njenem stotem rojstnem dnevu gotovopripravili nepozabno praznovanje. Lojzeto-va mama, 99-letna Neža Blatnik, je ne le naj-starejša vaščanka, temveč tudi najstarejšaprebivalka sevniške občine. Mama Nežabere še dobro vidi, saj brez očal, in dobrosliši. Ravno dan pred našim obiskom je bilana operaciji sive mrene v novomeški bolniš-nici in se je pohvalila, da zdaj tudi na drugooko čisto jasno vidi na manjšo stensko uro.Do 92. leta je še cele dneve delala na njivi,kjer se je očitno najbolje počutila. “Rekla je,da ni ne lačna ne žejna, zato smo ji jesti pri-nesli kar na njivo,” se spominja Lojze. Po-tem jo je večkrat zadela možganska kap, ak sreči se je vse dobro steklo. Mama Nežaje zelo vedrega značaja, še vedno rada za-poje. Ima 11 vnukov in 13 pravnukov. Seve-da je zelo vesela njihove pozornosti ter hva-ležna za skrb sina Lojzeta in njegove ženeSlavice, ki ji omogočata, da kljub temu da soji noge precej opešale, živi še dovolj polnoživljenje. Njen dan se začne ob 8. uri in tudispat gre okoli osme zvečer, če so pa obiski– teh pa ne manjka, mama Neža ne gre spat“s kurami”. Pravi, da ji zjutraj prav nič nemanjka spanca, da dovolj počiva čez cel dan… Je večkrat na dan po malem, ima rajefižol kot meso, včasih pa spije tudi kozareccvička iz domačega vinograda v Poganki.

Konjsko, razložena vas v sedlu nižjegahriba ob cesti z Radne proti Telčam, z

nadmorsko višino okrog 330 metrov, seprvič omenja že leta 1178 kot last stiškegasamostana. Jeseni 1941 so Nemci razendveh družin domačine izselili in tu names-tili tri kočevarske družine. Od tu je domakipar Martin Bizjak, ki je umrl 1918. Pogloboki gozdnati Konjščanski dolini tečeKonjščanski potok, ki ponikne in se pokažešele v gozdnati grapi nad vzhodnim delomRadne, kjer se pod regionalno cesto Sevni-ca – Krško izliva v Savo. Pripadajoča zasel-ka Konjskega sta Artiče v strmini nad Kon-jskim proti Lazam in Na hribu. Artičani sose šele pred nekaj leti rešili kapnice.Vaščani so zaposlitev poiskali v okrog 5 kmoddaljeni savski dolini, pretežno v sevniškihpodjetjih; večini pa je kmetovanjedopolnilni vir preživljanja. Konjščani imajopoljščine celo zaščitene z električnimpastirjem, a jih vse bolj opuščajo, češ da zadivjad pa ne bodo delali …

Lojze Blatnik je začel je že pred 2. sve-tovno vojno spoznavati konjerejo in jo vzlju-bil, ko so bili Blatnikovi, podobno kot šedrugi Konjščani izseljeni v Staro cerkev priKočevju. “Osem let sem bil pri gozdni fur-man. S tistim delom in zaslužkom sem tudiobnovil hišo. Zmeraj sem z veseljem in po-joč odšel od doma in se tako tudi vrnil,”pravi Lojze, tretji od petih še živečih otrokte družine; pri Blatnikovih se je rodilo sic-er sedem otrok. Če je kakšno slavje, mamaNeža najraje zapoje ljudsko Da bi dolgoživeli …. Z Lojzetom sta jo ubrano zapela obnašem slovesu.Besedilo in fotografije: P P P P Paaaaavvvvvel Pel Pel Pel Pel Perererererccccc

priloga dolenjskega lista1818 NA MLADIH SVET STOJI

Aristel Škrbić, marimbist

Pri štirinajstih že naglasbeni akademijiKrčan Aristel Škrbić zaradi velikega talenta za glasbo in zanimive

življenjske zgodbe gotovo sodi v kategorijo tako imenovanihčudežnih otrok. Ko je pri 10-ih letih začel hoditi v krško glasbeno šolo,si verjetno še nihče ni mislil, da bo kar preskočil srednjo šolo in pri vsegaštirinajstih letih sprejet na glasbeno akademijo. To pa še ni vse.Akademija je namreč v avstrijskem Linzu, zato sta z mamo, ki je vseskozinjegova največja opora na glasbeni poti, lani pripravila kovčke in sepreselila čez mejo v Avstrijo.

Njegova zgodba je zanimiva predvsemzaradi tega, ker se je z glasbo začel ukvar-jati precej pozno, in še to po naključju. »Dodesetega leta me ni preveč vleklo v glas-beno šolo. Takrat mi je oče kupil afriškiboben in sem začel razbijati po njem. Kosem izvedel, da v glasbeni šoli učijo tuditolkala, sem šel na sprejemni izpit in takose je vse skupaj začelo,« se spominja 14-letnik. Na začetku so ga zanimali predvsembobni, ki se jih je učil pri Mitji Kuslju, poselitvi glasbene šole v nove prostore in na-kupu nekaterih novih inštrumentov pa gaje povsem prevzela marimba. V tolkalskiinštrument, ki so ga Afričani uporabljali žepred našim štetjem, se je zaljubil na prvipogled in po le nekaj mesecih vadbe je zamarimbo preživljal po nekaj ur na dan.

NNNNNaaaaavduši l s lavduši l s lavduši l s lavduši l s lavduši l s lavnegavnegavnegavnegavnegap rp rp rp rp rofesorjaofesorjaofesorjaofesorjaofesorja

»Srečo sem imel, da tega inštrumenta niigralo veliko drugih učencev, zato sem imel

Aristel za marimbo povprečno preživi 6 ur na dan, včasih pa na njej “oddela” karcel delavnik.

Mladi glasbenik upa, da mu bo uspelodiplomirati še pred polnoletnostjo,zatem pa načrtuje podiplomski študij.

precej možnosti in časa za vadbo. Udele-ževal sem se tudi poletnih glasbenih šol inna eni izmed njih se je začela moja zgodbao odhodu v Linz,« pove Aristel. Na poletnišoli v Izoli je namreč poslušal različneskladbe za marimbo, še poseben vtis nanj jenaredila tista, ki jo izvaja slavni romunskimarimbist Bogdan Bacanu. To je bil edenod dveh profesorjev, pri katerih je mladiKrčan želel nadaljevati svoje glasbeno izo-braževanje in po spletu srečnih naključij semu je njegova želja tudi uresničila. Koneclanskega maja je tako v Linzu, kjer Bacanupoučuje, že spoznal oba profesorja, sep-tembra pa se je po uspešno opravljenihsprejemnih izpitih, le dobra dva mesecazatem, ko je dopolnil 14 let, že vpisal na aka-demijo.

DobrDobrDobrDobrDobrodeln i kodeln i kodeln i kodeln i kodeln i konceronceronceronceroncertttttza mar imboza mar imboza mar imboza mar imboza mar imbo

»Odločitev za selitev v Avstrijo zame nibila težka, saj sem se že pred tem začel za-

nimati, kje bi lahko nadaljeval svoje izo-braževanje. Mami je rekla, naj se ne ome-jujem z bližino doma, ampak naj gledam nato, pri kom bi se rad učil. Ko je profesorrekel, da me bo poučeval, je tudi ona tosprejela kot neke vrste izziv,« je na vpraša-nje o morebitnih težavah pri selitvi odgo-voril Aristel, za katerim je verjetno enonajbolj napornih let v njegovem mlademživljenju. Poleg prilagoditve na novo okolje,obiskovanja akademije in vadbe marimbe jenamreč vzporedno delal tudi izpite za zadnjirazred osnovne šole. Vsak mesec se je takovračal v Krško in opravljal tudi po tri izpitenaenkrat, vendar pa se mu je, kot poudarjaza svoja leta zelo zrel in odločen mladenič,to obrestovalo, saj je v tem obdobju na ma-rimbi zelo napredoval.

Naslednji veliki cilj nadarjenega glasbeni-ka je dobrodelni koncert, ki ga bo 18. okto-bra pripravil v krškem kulturnem domu. Nanjem bodo zbirali sredstva za nakup ma-rimbe, za katero je treba odšteti kar dobrih15.000 evrov. Aristel upa, da mu bo z vstop-nino in donacijami uspelo zbrati potrebendenar, saj bo brez lastnega inštrumentatežko še naprej glasbeno rasel, ob tem padodaja, da si želi v prihodnosti izpopolnje-vati pri eni najbolj znanih marimbistk naJaponskem. Tako kot glasba ne pozna mejase namreč tudi sam noče omejevati, ob takoveliki želji in vloženem trudu pa uspeh pravgotovo ne bo izostal.Besedilo in fotografije:AnAnAnAnAnja Kja Kja Kja Kja Kerinerinerinerinerin

1919priloga dolenjskega listaPRI NJIH DOMA

Pri kraljici metliške črnine

Žugljevi pripravijo urnik dela

Žugljevi: Andrej, Bernarda, Simona, Gregor in Mitja.

Minuli mesec so na Vinski vigredi v Metliki, eni največjih turistično-vinarskih in kulturno-etnoloških prireditev v Sloveniji, okronali

drugo kraljico metliške črnine. Silvija Kostelec iz Drašičev je kronopredala Simoni Žugelj iz Čuril. Pri Žugljevih se je, odkar so dobili kraljico- pa četudi le vinsko - življenje precej spremenilo.

Na Žugljevi domačiji v Čurilih pri Metli-ki živijo Simonina stara starša Marija inFrance, mama Bernarda in oče Andrej terSimona z bratoma Gregorjem in Mitjo. Ačetudi je sedemčlanska družina za sloven-ske razmere nadpovprečno velika, se Žug-ljevi dobro ujamejo. Stara mama Marija gos-podinji in pripravi kosilo, pri katerem semed tednom zberejo vsi razen Simone, ki ještudentka 1. letnika Ekonomske fakultete vLjubljani, smer turizem. Bernarda se vrneiz službe v črnomaljskem Globusu, fanta paiz novomeških šol, kjer je Gregor ta meseckončal šolanje za pečarja-keramika, jesenipa bo nadaljeval šolanje na srednji gradbe-ni šoli; Mitja pa je končal prvi letnik sred-nje gradbene šole. Za Andreja je kosilo tudikrajši počitek ob delu na kmetiji, saj je že23 let čisti kmet.

Žugljeva kmetija je že od nekdaj trdna,več generacij je pri hiši tudi vinograd. Avčasih sta bila bolj kot vinogradništvo po-membna poljedeljstvo in živinoreja. Pred 33leti so se pričeli ukvarjati s trsničarstvom,ki se mu še posebej posvečajo zadnjih petlet, ko so ga registrirali kot dopolnilno de-javnost. Posajenih imajo tudi 8.000 trt, karje veliko za belokranjske razmere. Vendardoma predelajo le toliko grozdja, kot potre-bujejo vina za lastne potrebe, ostalo pa

oddajo v Vinsko klet Kmetijske zadrugeMetlika.

OtrOtrOtrOtrOtroc i odroc i odroc i odroc i odroc i odrašča l i med trašča l i med trašča l i med trašča l i med trašča l i med trtttttam iam iam iam iam iKer je dela na kmetiji veliko, Bernarda in

otroci pa imajo obveznosti v službi oz. šoli,pri Žugljevih naredijo tedenski delovnidela, vsak večer pa se še bolj natančno do-govorijo, kaj bodo delali naslednji dan. An-drej manjša dela in tista s traktorjem opravidopoldne sam, popoldne pa poprimejo sku-paj za opravila, pri katerih je potrebnih večrok. Večja dela opravijo ob koncu tedna, kose zbere vsa družina. Ko pa za trsničarskadela niso dovolj le njihove roke, priskočijona pomoč še znanci.

Žugljevim otrokom ni neznano in pretež-ko nobeno delo na kmetiji. “Odraščali so obdelu. Že kot dojenčki so vse dneve preživeliz nami. Vzeli smo jih s seboj v vinograd. Indanes razumejo, da je za preživetje pač tre-ba delati,” je kratek in jedrnat Andrej.

Je potem čudno, da se je Simona, ki jeodraščala med trtami, prijavila na razpis zaizbor kraljice metliške črnine? “Že lani some prepričevali, naj se prijavim, a sem ime-la maturo. Priznam, da sem imela pred ko-misijo tremo, ker nisem vedela, o čem mebodo spraševali. Sicer pa nimam strahupred javnim nastopanjem, saj sem si kot

dijakinja srednje turistične šole nabralaveliko izkušenj - bila sem animatorka, vod-nica,” našteva Simona, ki je bila kot odličnadijakinja uspešna na številnih tekmovanjih,tako da je dobila status mlade raziskovalke.Za krepitev samozavesti je imela torej do-volj priložnosti. Pa tudi splošne razgleda-nosti, o kateri so jo tudi preizkusili člani ko-misije, ji ne manjka.

“Ko je Simona povedala, da bo kandidira-la za vinsko kraljico, smo jo podprli. Razve-selili smo se njenega uspeha, a takoj spo-znali, da se bo v družinskem življenju mar-sikaj spremenilo. Ko obiskuje prireditve, jospremljava bodisi oba z možem ali pa vsajeden od naju, saj kot mlada voznica ne smesesti za volan, če popije kakšen požirekvina. A je zanimivo. Na ta način spoznava-mo nove kraje in ljudi,” se nasmehne Ber-narda. Stara mama in dedi - Simona je na-jstarejša od njunih osmih vnukov - pa obtem zavzdihneta, da se bodo sedaj videli šemanj kot doslej.

V Sloveniji je namreč 11 lokalnih vinskihkraljic, princesa in kralj, ki so združeni vslovensko vinsko kraljestvo. Zelo so poveza-ni in ko se v katerem od krajev, kjer kra-ljujejo, kaj dogaja, povabijo v goste drugečlane vinskega kraljestva. Andrej ob tempravi, da bodo prav zato, ker bodo sprem-ljali Simono, sedaj še bolj skrbno načrtova-li delo doma. “Zavedam se odgovornostitako do študija kot do kraljevskega poslan-stva. Ne smem razočarati ne sebe, ne star-šev, ne tistih, ki so me izbrali za vinsko kral-jico, ne belokranjskih vinogradnikov, ki jihzastopam po Sloveniji,” je odgovorno vzelasvojo nalogo Simona, ki ji prav v teh dnehstekleničijo kraljičino vino. A četudi bo doprihodnje Vinske vigredi predstavljala pred-vsem belokranjska vina, si ne more kaj, dane bi poudarila, da se pot do dobrega vinaprične pri dobri trsni cepljenki.Besedilo in fotografiji:Mirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam BezMirjam Bezekekekekek-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše-Jakše

Simona po kronanju na Vinski vigredi zočetom in mamo.

priloga dolenjskega lista2020

Majda Povše

ŽaninamamaMajda Povše, Žanina mama, je

srečna, da sta si hčerki Sabi-na in Žana, ki jo ljubkovalno kličeŽani, izbrali prav njo za mamo, čenamreč drži, da si otroci izberejostarše. Všeč ji je, kar delata njenidekleti, če sta ob tem, kar počne-ta, srečni.

»Moja mama je doma iz Bereče vasi, atepa iz Dolenjec. To je najlepši kraj na svetu.Tam imam njivo in vrt kot spomin na otrošt-vo, ki sem ga, predvsem med šolskimipočitnicami, preživljala v tej belokranjskivasici. Ko pridem tja, vse diši tako kot predleti. Tam sem spet otrok. Kadar pride Žanidomov iz belega sveta, mi rada pomagavrtnariti. Morda tudi zato, da se njenamamica ne bi preveč utrudila (smeh). Žanije bila močno navezana name. Ko je bilaotrok, je bila najraje v mojem naročju. Če sojo še tako vabila k sebi, ni šla. Bolj samo-stojna je postala v puberteti,« pripoveduje.

Rojeni ste v Metliki.»V Metliki sem živela do dvajsetega leta.

Tam se končala osnovno šolo, v Črnomljupa ekonomsko. V črnomaljski glasbeni šolisem obiskovala ure klavirja in tam sem seseznanila s Silvestrom Mihelčičem. Kmaluje odkril moj pevski talent. Ko je priprav-ljala črnomaljska gimnazija Vesele večere,sem večkrat pela. Najbolj sem navduševalagledalce z Mihelčičevo skladbo Pisanice. Znjo sem nastopila tudi na Radiu Ljubljana inše zdaj hranim posnetek, ki so mi ga dalinamesto plačila. Pred leti smo z DarkomVardijanom, mojim sorodnikom, in IvanomVrbancem, ki nastopa po Sloveniji v duu TI,ustanovili ansambel, s katerim smo želi

uspehe po Beli krajini. Pozneje sem pela vnarodnozabavnem ansamblu Breza, v kate-rem so bili še Martin Horžan, Boco in ToneAhac iz Gradca. Pred kratkim smo se razšli.Bilo je prenaporno. Vaje, nastopi, služba,družina. Toda petju se nisem odpovedala.Na prireditvi Dajmo malo fušat’, ki jo pri-pravlja metliški JSKD, sem nastopila s se-stro Dragico Končar in njenim možem Mar-janom. Matjaž Rus nas je iz Kresnic pre-imenoval v Sestre.«

Poročili ste se, ko ste imeli dvaindvaj-set let.

»Z Darkom Povšetom, ki je v službi priželeznici, honorarno pa dela na Radiu Sra-ka. 1982. leta sem rodila Sabino, ki je pro-fesorica razrednega pouka v Osnovni šoliLoka. Tudi Sabina se ukvarja s petjem, obepa igrata violino. Sabina je pela z menoj priBrezi, zdaj pa večkrat snema pri MarkuPezdircu spremljevalne vokale. Posnela jihje tudi za Ireno Tratnik, ki je poskušala pritis pesmijo Pogrešam te na letošnjo Sloven-

sko popevko. Sabina sodeluje z Žani in ve-sela sem, da sta dobri prijateljici.«

Medijsko veliko bolj izpostavljena paje Žana.

»Žani je po poklicu zdravstvena tehnica.Po srednji šoli je odšla v Ljubljano. Delala jepri lepotnem kirurgu dr. Fabjanu. Njegovažena je sestrična mojega očeta Karla. Žanisi je dala povečati prsi, kar ji je kirurg opra-vil brezplačno. Za protiuslugo mu je delalaŽani reklamo. Žani si je zelo želela imetivečje prsi. Po operaciji je postala veliko boljsamozavestna. Pred tem je bila v službi priReševalni, kjer so jo imeli zelo radi. V Ce-lju, kamor se je preselila, je delala v koz-metičnem in frizerskem salonu. To je bilov času, ko se je pripravljala na nastop naEMI, kjer je spoznala Danija. Ko je bilanoseča, je odprla butik s svojo kolekcijo, ako ji je prostore zalila voda, je lokal zaprla.Posvetila se je samo glasbi. Piše tudi be-sedila za risanke, ima veliko nastopov. Ne-malo časa ji vzame hčerkica Kiara. Skorajvsak konec tedna se odpeljem v Celje, davidim vnukinjo. V moje življenje je prines-la nov smisel.«

Ste upokojeni?»Za to sem še premlada. Delam v Belo-

kranjski veterinarski postaji, kjer nado-meščam tajnico. Dneve mi izpolnjuje glas-ba. Vedno sem jo imela rada. Žani je resdobra v petju R&B, ritem in bluesa, ki pa sepri nas posluša bolj malo. Predvsem pa seod njega ne da živeti. Morala je postati,čeprav nerada, bolj »komercialna«. Še ved-no jo ljudje najbolj poznajo po Drugi violini.Prepričana sem, da ima Žani pred seboj ševeliko lepega, da bo še uspešnejša, kajti kardela, dela s srcem.«TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

ZANIMIVOSTI

DOMAČE VIŽE

DOBER TEK

2323priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Ups, poletje – nič še ni zamujenega Ups, poletje je eden od programov v Ter-

mah Šmarješke Toplice. Že ime pove, da jetreba ujeti možnosti, ki nam jih nudijo, in teso seveda usmerjene v lepo telo in zdravvidez, ki se poleti razgali v celoti. Kako tikpred vrhuncem poletja doseči v sorazmer-no kratkem času vidne rezultate in se brezskrbi pojaviti v kopalkah? Na to dajejo odgo-vor strokovnjaki v Termah Šmarješketoplice.

Mateja Jurečič je terapevtka, ki skrbi zarazlične masažne tretmaje telesa. Sedaj, kose je treba znebiti celulita in odvečnih bla-zinic, je še najbolj izpostavljen t.im. BodyWrapping program s cimetom forte terAHA kremo. Gre za tretma, kjer je celotelo premazano s kremo Cimet forte AHA,nato pa terapevtka premazano telo še povi-je v folijo. Po 30 minutah počivanja odstra-ni folijo, telo pa namaže še Lipo-drain kre-mo. Ta postopek pospeši delovanje limfne-ga sistema, intenzivira se razgradnja ma-ščob, toksinov in pospeši se odvajanje vode.»Že po prvem tretmaju so rezultati vidni,saj stranke izgubijo 2 do 4 centimetre,«pojasni Mateja Jurečič. Celoten postopektraja eno uro, priporočljivo je, da se vsaj dveuri po tem ne prhamo, ne kopamo, ne son-čimo (naravno ali v solariju) in da ne gremov savno. Tako bodo učinki še boljši. Trajne-jši rezultat je mogoče doseči po najmanjpetih tretmajih in seveda ob upošteva-nju zdravega načina življenja – pravilnegaprehranjevanja, potrebnega je veliko giba-nja in nujno je uživati veliko tekočine.

Sicer pa v Termah Šmarješke Topliceomogočajo še druge oblike nege telesa, kiso namenjene oblikovanju.

Drenažna maska za telo tudi zmanjšujeobseg in topi maščobne blazinice. Maskoterapevtka pokrije s folijo in stranka poči-va 45 minut. Sledi tuširanje in premaz zmandljevim oljem. Brez masaže traja posto-pek eno uro, z masažo pa uro in pol.

Mateja Jurečič

Drenažna maska za telo lahko pomagana »kritičnih« predelih - pri ženskah noge,pri moških trebuh.

Pospešuje razstrupljanje – maska je na določenem predelu 30 minut, sledi prha-nje in nato masaža celotnega telesa.      

Za telo je izjemno pomemben piling, sajta odpre pore in koža intenzivneje spreje-ma hranljive snovi. Wine terapy ali sanjar-jenje v dvoje nudi vinski piling, po prhanjupa sledi maska, imenovana medeni dotik.In na koncu še masaža celotnega telesa. 

Postavo pa v Termah Šmarješke Topliceoblikujejo tudi z Beauty tek aparatom. De-luje na osnovi mikrotoka, kar pomeni, dazaznava stanje tkiva in to informacijo pošlje vračunalnik. »S tem aparatom oblikujemo ste-gna, trebuh, roke, prsi … Dragocen je tudi priobdelavi obraza, saj zmanjšuje povešenostobraza, zmanjšuje gubice … Z Beauty tekomizboljšujemo prekrvavitev in spodbujamo de-lovanje celic. Pri tem uporabljamo posebnokremo, imenovano elektrolit,« pripovedujeMateja Jurečič. Po Beauty tek tretmaju je tre-ba uživati veliko tekočine, naša terapevtkapriporoča zeleni čajali čaj iz kopriv, pred-vsem pa vodo. “Obtem tretmaju pripo-ročamo tudi inten-zivno gibanje - ko-lesarjenje, hojo itd.Koliko tretmajev jepotrebnih, je odvis-no od stanja kože inproblemov, s kateri-mi se srečujemo, karseveda oceni stro-kovnjak. Ni se namtreba bati poletja,kajti učinkovitih nači-nov, da uredimo svojopostavo, je veliko.

L. J.

VRTNARSKI KOTIČEK

2525priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

POTROŠNIŠKI KREDITI

Ko v žepu ni denarja, potrebe pa obstajajoV trenutku, ko so želje ali potrebe po zapravljanju denarja večje

od stanja na tekočem računu, se zastavi vprašanje, kaj storiti. Čečlovek potrebuje nov pralni stroj, na primer, zagotovo ne bo razmiš-ljal o tem, ali ga bo kupil takoj ali čez pol leta, če gre za nov kospohištva, računalnik, avtomobil ali sanjske počitnice v daljnih kra-jih, pa o nakupu velja razmisliti. V vsakem primeru, ko nekaj po-trebujemo, a za to nimamo dovolj denarja, se pojavi možnost, da prikateri od bank najamemo potrošniški kredit.

Prednost potrošniških kreditov je v tem, da kreditojemalec rela-tivno hitro pride do denarja, čeprav se bo le v redkih primerih lah-ko izognil temu, da mu ne bo treba izpolnjevati posebne vloge ozaposlitvi in prihodkih. Tu se pri marsikomu zgodba zaplete, kajtiveliko ljudi ima službe le za določen čas in ti morajo zadnjo anuitetovrniti pred iztekom pogodbe o zaposlitvi, pri Probanki celo dvameseca prej. Poleg tega se stranka ne more obvezati za neomejenmesečni obrok, temveč lahko odplačilu kredita nameni od tretjinedo polovice mesečnega dohodka, a ji mora ostati vsaj minimalnaplača, to je 453 evrov, so pojasnili v Novi KBM. Branko Spruk izUniCredit Banke pa je k temu dodal še to, naj se kreditojemaleczaveda, da se lahko v času odplačevanja kredita pojavijo tudi nepre-dvideni stroški, zato je dobro, da se ne odloči za najvišji možnimesečni obrok.

KKKKKaj čaj ča j ča j ča j če ose ose ose ose ostttttaneš braneš braneš braneš braneš brez s lužbe?ez s lužbe?ez s lužbe?ez s lužbe?ez s lužbe?

V časih, ko pravzaprav nihče ne ve, koliko časa bo še imelzaposlitev, tudi tisti, ki imajo pogodbe za nedoločen čas, ni slabo,če vemo, kaj nas čaka v primeru, da izgubimo službo. NatašaCrnkovič iz Hypo Alpe Adria banke je povedala, da ob sklenitvikreditne pogodbe strankam ponudijo tudi zavarovanje za primerbrezposelnosti, kar pomeni, da ob izgubi zaposlitve kreditojema-lec lahko izkoristi moratorij na odplačevanje glavnice do pol leta,obresti pa v tem času poravna zavarovalnica, pri kateri sklenezavarovanje. Tudi če kreditojemalec nima tega zavarovanja, jenajboljše, da se v primeru izgube zaposlitve oglasi v banki, kjerbodo poskušali najti ustrezno rešitev, je povedala Urška Šobar izNLB, vse banke poudarjajo, da je najslabše, če stranka ne plačujeobveznosti, njim pa ne sporoči, da je kaj narobe.

Koliko časa bo kreditojemalec vračal denar, je odvisno od situ-acije, v kateri se je znašel, je pa res, da pri potrošniških kreditihveljajo omejitve, in sicer je pri večini bank (NLB, Nova KBM, HypoAlpe-Adria Bank, Probanka) potrošniški kredit mogoče najeti zanajveč osem let, v UniCredit Banki pa celo za 10 let. V primerunajema namenskega kredita bo stranka lahko pridobila več denar-ja in si izpogajala daljšo odplačilno dobo, vsekakor pa bo v temprimeru banka zahtevala račun ali predračun za nakup dobrin aliplačilo storitev, je povedala Nataša Derganc Štajdohar iz Pro-

banke, NLB in Hypo Alpe Adria banka pa bosta v primeru na-menskega kredita denar nakazali kar na račun prodajalca.

Vsekakor je vsak kredit individualna pogodba med banko instranko, zato lahko zapišemo le okvirno, da bo najvišji znesekkredita lahko znašal od 20 tisočakov (UniCredit banka) do 30 tisoča-kov (Nova KBM, Probanka), kot že rečeno, pa bodo povsod na-tančno pogledali kreditno sposobnost stranke. Tudi zavarovanje jeodvisno od statusa prosilca, v večini primerov bo dovolj zavarovanjepri zavarovalnici, si pa banke pridržujejo pravico, da zahtevajo tudikakšno dodatno obliko zavarovanja (vinkulacijo police življenjskegazavarovanja v korist banke do dokončnega poplačila kredita alisolidarno poroštvo). Vsekakor se je treba zavedati, da banke nedelujejo po principu Božička ali dedka Mraza, kdor si je denar prinjih izposodil, ga bo moral tudi vrniti, ob tem pa velja omeniti tudito, da bo zavarovalnica, ki je določen kredit zavarovala, banki respoplačala, če ne bo mogel kreditojemalec, vendar bo potem denarod njega izterjala.

I nfInfInfInfInfo ro ro ro ro rmativni izrmativni izrmativni izrmativni izrmativni izračun iačun iačun iačun iačun i

Pred odločitvijo pri kateri banki bi vzeli kredit, se velja o pogojihdobro pozanimati. Prvi korak lahko naredimo že doma, saj vsebanke na svojih spletnih straneh objavljajo podatke o kreditih, karpa je najpomembnejše, poleg imajo tudi posebne obrazce, informa-tivne izračune, ki hitro pokažejo, koliko nas bo stala storitev. Raz-like znajo biti precejšnje, sploh pri stroških odobritve in pri zavar-ovanju, s tem, da se včasih splača s ponudbo ene banke stopiti šedo druge, kjer na podlagi ugodnejšega izračuna ponudijo boljšepogoje, povsod pa ugodnejši pogoji veljajo za komitente banke.J. AJ. AJ. AJ. AJ. A.....

AVTO TIMES

KATERA JE MOJA NAJLJUBŠA BANČNA POSLOVALNICA? MOJ MOBILNIK!Uporaba mobilnih telefonov je v zadnjem desetletju skokovito narasla. Mobilnik pa se v zadnjem času uveljavlja tudi pri opravljanju različnih bančnih storitev.

Mednje med drugim sodijo mobilna banka, možnost brezgotovinskega plačevanja z mobilnikom - Moneto ali pa prejemanje SMS sporočil o stanju in pri-livih na osebni račun.

Priročna mobilna bankaMožnost kadarkoli in kjerkoli spremljati stanje in promet na osebnem raču-

nu in pooblaščenih računih ter porabo s plačilnimi karticami z odloženimplačilom in z Moneto pride prav še posebej tistim, ki so stalno vgibanju. Pri tem potrebujejo le mobilnik s spletnim brskal-nikom z dostopom do interneta. Tovrstno storitev NovaKBM nudi v okviru mobilne banke mBank@Net. Pristopin uporaba mBank@Net-a sta za komitente Nove KBMbrezplačna.

Nikoli brez denarja, če tudi brez denarniceParkomat, samopostrežni avtomat, nakup jutranje

kave, kosilo ... lahko predstavljajo problem, če denarni-co pozabimo doma. Težavo lahko reši mobilnik. S storitvijoMoneta je mogoče plačevati na več kot 6.900 plačilnihmestih po Sloveniji (Moneta Avtomati, Moneta Terminali, MonetaInternet, Moneta v Telefonski prodaji, polnjenje predplačniškegaračuna, nakup M-vstopnice, Moneta SMS). Deluje na vseh vrstah mobil-nikov, uporabljajo pa jo lahko vsi Mobitelovi in Debitelovi naročniki, Mobiu-porabniki ter komitenti Nove KBM in PBS, od junija pa tudi Si.mobilovi na-ročniki. Moneto pri Novi KBM banka odobri brezplačno. Prav tako bankane zaračunava nadomestila za njeno uporabo, plačuje se le cena uspešnoizvedene transakcije oz. stroška klica na Moneta Terminalih in Moneta Avto-matih po ceniku izbranega mobilnega operaterja. Z Moneto pri Novi KBM selahko plačuje neposredno z osebnega, poslovnega ali pooblaščenega raču-na z odloženim plačilom enkrat mesečno, z enim mobilnikom pa se lahko

plačuje z več različnih računov. Primerna je tudi za plačila večjih zneskov,saj mesečno porabo banka prilagodi posamezniku. Pregled in nadzor nad

porabo se lahko spremlja preko sporočil SMS (Moneta na 1919) ali splet-ne banke Bank@Net in mobilne banke mBank@Net. Za varnost

je poskrbljeno z varnostno kodo PIN za Moneto, v primeru iz-gube ali kraje mobilnika pa se lahko Moneto vklopi na dru-

gem mobilniku.

Pregled nad porabo z SMS-omKo v bližini ni bankomata ali dostopa do interneta, je

porabo na osebnem računu na hitro mogoče pogledatitudi prek SMS-a. Svojim uporabnikom Nova KBM nudistoritev SMS – Sporoči Mi Stanje. Ob naročilu storitve

sami določijo pogostost in čas prejemanja SMS obvestilna svoj mobilni telefon: dnevno, tedensko, mesečno, ob

izbranih urah ali ob vsaki spremembi stanja. Pristop k storitvi jebrezplačen, plača se le prejeti SMS (SMS o stanju stane 0,05

EUR, SMS o prilivu pa 0,06 EUR).

Sodobne bančne poti nemalokrat olajšajo življenje in prihranijo čas, za topa je potrebna sodobna banka s posluhom za zgodbe in cilje svojih komi-tentov – Nova KBM. Janez Stajnko, direktor sektorja sodobnih prodaj-nih poti v Novi KBM: »Mobilni telefon je postal naš nepogrešljivi sprem-ljevalec. V Novi KBM sledimo sodobnim trendom in vedno več storitevprilagajamo uporabi na mobilnikih. mBank@Net je nov člen v naborunaših uporabnih in priročnih storitev, ki izkoriščajo tehnične možnosti inudobnost mobilne telefonije.«

2727priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

NAMESTO GREZNIC BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE

Za čisto in zdravo okoljeBiološke čistilne naprave so nado-

mestek greznice. Iz njih lahko spuščamoočiščeno vodo nazaj v okolje, iz klasičnihgreznic pa je izpust prepovedan. »Novegreznice morajo biti zaprt sistem - iz njihse ne sme več spuščati gospodinjskihodpadnih voda nazaj v okolje, to pa pome-ni velike stroške praznjenja greznic,«pojasnjuje Zdravko Skubic iz Ivančne Go-rice, direktor podjetja Armex Armature.To podjetje prodaja male biološke čistilnenaprave in ponuja dva tipa bioloških či-stilnih naprav: Wirbell in SBR. »Te bio-loške čistilne naprave so široko uporab-ne. So različno velike oz. zmogljive in se-gajo že od samo dveh uporabnikov - torejza manjšo stanovanjsko hiši - pa vse dopriključka 220 enot, to je pa že cela vas.«

Gre za popolno biološko razgradnjo,torej za dosleden posnetek iz narave, leda je proces spodbujen z dodatnim vpiho-vanjem zraka. Seveda pa mora biti biološ-ka čistilna naprava za delovanje priključe-na na elektriko. Iz bioloških čistilnih na-prav pride do 99 odst. očiščena voda. Tasicer ni kemično obdelana, jo pa z dodat-

no opremo za dezinfeciranje lahko upo-rabljamo za zalivanj vrtov itd.

Vzdrževanje bioloških čistilnih napravje enostavno – enkrat letno je treba iz-prazniti zbiralni prekat, enkrat letno pa joservisirati. Stroški obratovanja biološkečistine naprave so na letni ravni okoli 250evrov na družino (električna energija,praznjenje in servis).

Biološka čistilna naprava je locirana bli-zu stanovanjske hiše. Pomembno je, da sejo vgradi v zemljo in tako ne zaseda drago-cenega prostora na dvorišču ali vrtu. Takoimenovana povozna izvedba predvidevacelo vkop naprave pod dovozno pot. Pod-jetje Armex Armature je edino na našemtržišču, ki nudi plastične rezervoarje tudiv povozni izvedbi. Povprečna cena bio-loške čistilne naprave je okoli 3500 evrov,življenjska doba rezervoarja pa je do 50let.

Biološke čistilne naprave so prava reši-tev za območja, kjer ni ustrezne komunal-ne ureditve, torej zunaj mestnih središčoz. na podeželju. Na takih območjih se zato rešitev odločajo tako rekoč vsi lastniki

novih stanovanjskih objektov. Po izkušn-jah Zdravka Skubica je vse več zaniman-ja za biološke čistilne naprave tudi prilastnikih starejših stanovanjskih hiš. Intudi pri teh se najde ustrezna in kakovost-na rešitev.

Varovanje narave in urejenost bivalne-ga okolja sta vse pomembnejša elementav kvaliteti življenja. Zdravko Skubic jezadovoljen, da lahko s svojim znanjem inizkušnjami pri tem svetuje in pomaga re-ševati probleme.L. J .L. J .L. J .L. J .L. J .

Biološka čistilna naprava.

priloga dolenjskega lista2828 POSEBNA PRILOGA

AKCIJA DOLENJSKEGA LISTA IN STUDIA AKTIVITA

Zadovoljne ob zaključku akcijeAkcija Dolenjskega lista in Studia Aktivi-

ta, ki smo jo predstavili pred dobrima dve-ma mesecema, je zaključena. 36-letna Dam-jana Gorenc iz Šentjerneja ter 30-letna SašaCunk iz Gabrja, ki sta bili srečni izbranki,sta danes videti precej drugače kot na začet-ku. To opazijo njihovi znanci, prijatelji, to padokazujejo tudi posnetki, narejeni predzačetkom njune preobrazbe.

Ob zaključku so vse tri – Saša, Damjanain Nada Ovniček, lastnica Franšize Ak-tivita in njuna svetovalka – obujale spomi-ne na premagovanje začetnih ovir, spomni-le so se veselja ob prvih rezultatih, pa tudikriznih trenutkov, ki spremljajo tako pre-obrazbo. Pogovor poteka ob zdravih dobro-tah - na krožniku so jabolka in sveže češnje,nabrane na domačem vrtu. Ob pravilnemprehranjevanju in rednem gibanju bostadolgoročno ostali vitki in zdravi, praviNada, pri njej pa se bosta razvajali in lep-šali še kako drugače, saj jima omogoča tudizanimiv in preizkusa vreden laserski liftingobraza, manikuro itd.

»Zadovoljne smo vse tri,« pravi NadaOvniček, hkrati pa doda, da sta se takoDamjana kot Saša srečevali tudi z nekajtežavami. Pojasni, da se vsako telo po svojeodzove na preobrazbo, ki je tesno povezanaz zdravim načinom prehranjevanja, giba-njem in pripadajočim tretmajem. »Pomemb-na je motivacija, zato sem po temeljitih po-govorih in ocene stanja telesa skupaj s kan-didatkama našla najprimernejše rešitve. Naosnovi teh smo dosegle odlične rezultate,najpomembnejše pa je, da so te dolgor-očne,« pojasni Nada Ovniček.

»Ko pogledam moj trebuh pred terapijoin današnji rezultat, sem lahko zares zelozadovoljna. Kar pozabila sem, da je bil tistitrebuh s slike moj. Ko pa napreduješ, želišše več in še bolje - v moje primeru bi bil topopolnoma raven trebuh. Toda tega pa lenisem mogla doseči, ker sem težje spreje-mala terapijo s kavitacijo,« pojasni Saša,mlada mama dveh otrok. »Zelo sem zadovo-ljna, da imam sedaj dobro oblikovano telo,

Še posnetek na stezi, kjer sta Damjana in Saša naredili veliko kilometrov. Mednjima je Marija Krnc Kogovšek z Dolenjskega lista, ki je - skupaj s StudiomAktivita - organiziral akcijo oblikovanja telesa.

da sem se znebila grdega trebuha in da jecelo predel okoli vratu lepši, brez odvečne-ga podbradka.« Nada pojasni, da ima Sašazelo občutljivo kožo, zato terapije s kavitaci-jo, ki je sicer zelo učinkovita in pri večininjenih strank zelo dobro sprejeta metodaraztapljanja maščobe, žal ni dobro prenaša-la. Zato je od predvidenih osem tretmajevimela le štiri. Toda že to je zadoščalo, da jedanes s svojo podobo zadovoljna. Seveda jecelotna terapija zajemala kombinacijo večihmetod. Izjemno po-membna sta samo-disciplina in skrb zapravilno in zdravoprehranjevanje; vtem času je tudi nje-na družina privzelazdrav način prehra-

Damjana in Saša sta zadovoljni – vitkejši sta, pa tudi boljvitalni, saj sta osvojili nov način življenja z več gibanja inbolj zdravo prehrano.

njevanja, kar je še dodaten uspeh. Saša tudiredno telovadi, zanjo so še posebej pomem-bne vaje za krepitev trebušnih mišic. »Nesmemo pozabiti, da sta najpomembnejša sa-mospoštovanje in pravilen odnos do svoje-ga telesa,« doda Nada.

Damjana bo z načinom, ki ga je osvojilav Aktiviti, nadaljevala. »Nekaj kilogramovsem že izgubila, do cilja, ki sem si gazastavila, pa jih moram še pet,« pravi. Vseoblike tretmajev je dobro sprejemala, se

2929priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

SAŠA TREBUH PREJ; SAŠA TREBUH PO TRETMAJURazlika je očitna: tak je bil trebuh na začetku, danes pa je slika povsem drugačna.

Saša Cunk

previdno in pravilno prehranjevala in začelav tem času tudi teči. »Moj cilj je prihodnjeleto preteči mali maraton, se pravi 21 kilo-metrov; prvi preizkus, tek v Metliki, semdobro prestala in sedaj grem naprej.« Zado-voljna je, ker se je njeno telo opazno pom-ladilo in spet dobiva lepo obliko. V tej smeribo, kot je večkrat poudarila, nadaljevala.Zgovorno je bilo vprašanje kolega, »ali tam,kamor hodi, sprejemajo tudi moške«. Takospontane iskrene pohvale dajo človeku

Damjana Gorenc

moč, da se spopade tudi s kriznimi trenut-ki; moč in spodbudo pa jima je dajala tudiNada, saj sta Damjana in Saša povedali de-jali, da je odlična motivatorka. »Glede na to,da je Damjana napredovala malo počasneje,kot sva obe pričakovali in da še nekaj sim-ptomov kaže na morebitne težave s ščitni-co, je dosegla odlične rezultate. Pomembnoje, da se je zaveda lastne odgovornosti,«pravi Nada in doda, da, če smo zadovoljne,ko se pogledamo v ogledalo, se dobro poču-

timo in težave lažje rešujemo. MarijaKrnc Kogovšek z Dolenjskega lista ječestitala vsem trem, Nadi Ovniček in Sašiter Damjani in dodala, da so na Dolenjskemlistu zadovoljni, ker sta zadovoljni tudi sreč-ni izžrebanki. »Naše bralce želimo razvese-ljevati in jim vedno znova ponuditi kaj ko-ristnega, zdravega in dobrega, kot je bilaakcija s Studiom Aktivita.«

L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

DOMAČE VIŽE

3131priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

Urejanje centralnega ogrevanja:

Poleti je treba misliti na zimoInštalacije Kraševec iz Metlike je pod-

jetje z dolgo tradicijo. Dva Martina, oče insin, vpeljujeta novosti in najnovejše dosež-ke pri inštalacijah za centralno ogrevanje,vodovode in plinovode. Poleti, pravi očeMartin, je čas za pripravo na mrzle dni, zatoimajo ta čas veliko dela.

»Našim strankam prikažemo možnosti, kijih nudi sodobna, okolju prijazna in energet-sko varčna tehnologija. Poleg tega omogočadržava za okolju prijazne rešitve subvencije.Pri solarnih sistemih te znašajo do 25 odst.Zavedamo se, da je investicija velika, zatopomagamo tudi pri urejanju posojil za te re-šitve. Seveda gre za posege, ki morajo biti

Kotlovnica na lesno biomaso s podporo solarnega sistema

opravljeni visoko strokovno, prav zato mora-jo biti tudi materiali oz. izdelki, ki jih vgra-jujemo, kakovostni. Ob veliki ponudbi z ve-likim razponom cen se je treba zavedati, daso najcenejši izdelki pogosto najslabša izbi-ra. Zato priporočamo kakovostnejše rešitve,saj priznani proizvajalci nudijo tudi primernogarancijo. Končno tudi država subvencionirasamo dobre in trajne rešitve,« pripovedujeMartin Kraševec starejši.

O kO kO kO kO ko lo lo lo lo lju pr iju pr iju pr iju pr iju pr ijazne rjazne rjazne rjazne rjazne reš itveš itveš itveš itveš itveeeee

Ob prenovi centralnega ogrevanja pristrankah, ki vztrajajo pri klasičnih rešitvah,

priporoča tistim, ki imajo na voljo dovoljdrv, ogrevanje na lesno bio maso. Za boljšeizkoristke je potreben uplinjevalni kotel nadrva ali sekance oziroma pelete. Ogrevanjez lesno bio maso je cenejše od ogrevanja sfosilnimi gorivi, izgoreva brez ostanka žve-pla, izkoristek je velik in ne onesnažujeokolja s toplogrednimi plini. Ekološki skladpa ta način izrabe energetskega vira podpi-ra z različnimi spodbudami, kot so dolgo-ročni krediti.

Toplotne črpalke, ki izkoriščajo zemljo,zrak ali vodo, so dobra rešitev za pripravoogrevanja sanitarne vode in seveda tudi zaogrevanje cele hiše. S toplotno črpalko lah-ko tudi hladimo prostore in to energijohkrati uporabimo za ogrevanje sanitarnevode ali za dopolnjevanje ogrevanju. Ta re-šitev je zelo primerna – poleg stanovanj-skih hiš - za zidanice ali vikende.

Sončna enerSončna enerSončna enerSončna enerSončna energ ig ig ig ig ija skja skja skja skja skoz ioz ioz ioz ioz ice lo lecelo lecelo lecelo lecelo letttttooooo

Zelo priporočljiva je izbira toplotne črpal-ke ali solarnega sistema s kolektorji. Starikolektorji so zbirali sončno energijo le vtoplih mesecih, sodobni sončni kolektorjipa zbirajo sončno energijo skozi celo letooz. vsak sončen dan v letu. Energija je shra-njena v posebnih zbiralnikih, toplotna črpal-ka pa se vključi po potrebi oz. glede na na-stavitev. S toplotno črpalko prostor hladi-mo, z zbrano sončno energijo pa ga ogreva-mo. Rešitev centralnega ogrevanja s sonč-no energijo je možna pri klasičnem radia-torskem sistemu, še večje prihranke pa do-sežemo, če imamo talno ali stensko ogre-vanje.L. J.L. J.L. J.L. J.L. J.

Martin Kraševec

DRUŽINSKI KOTIČEK

3333priloga dolenjskega listaPOSEBNA PRILOGA

PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZIRANJE:

Za zdravo in prijetno počutjePovpraševanje po klimatskih napravah se iz leta v leto povečuje.

Vse pogosteje se stranke odločajo za klimo, ki poleti hladi, pozimipa ogreva bivalne prostore. Poleg tega pa imajo sodobne klimatskenaprave še mnoge druge odlike, pravi Rihard Peskar, direktorpodjetjae KLI-PE, Rihard Peskar. »Včasih, so klima napraveuporabljali samo za hlajenje, zato so se prodajale kot sladoled –poleti je bilo veliko povpraševanje, v ostalih obdobjih leta pa sko-raj ničda ne. Danes je drugače.« se slikovito izrazi.

Rihard Peskar našteva prednosti klimatskih naprav, ki sodoživele v zadnjih letih izjemen razvoj. »Invertske klimatske na-prave zagotavljajo izjemno energijsko varčno delovanje. Z upora-bo teh naprav se znatno zmanjšajo poraba energije in emisije CO2,torej gre za s tem pa je omogočeno okolju prijazno delovanje. Kli-matske naprave z inverterjem hitro dosežejo želeno temperaturoin natančno prilagodijo izhodno moč, da ohranjajo konstantno tem-peraturo. Enako ugdodbne razmerepogoje zagotavlja tudi ob večje-mu številu oseb v enem prostoru,«.» pojasnjuje g. Peskar.

Sodobne klime imajo tudi vgrajen samoočiščevalni filter in zago-tavljajo popolno uničenje mikro-organizmov, ki so ponavadi izvoralergij. »Zato lahko rečemo, da sodobne klimatske naprave omogo-čajo visoko čistost prostorov,.« še dodaja naš sogovornik.

Tudi najnovejše klimatske naprave za individualne hiše ali stano-vanja so sestavljene iz dveh enot – zunanje in notranje. Polegodličnih energetskih in drugih funkcionalnih lastnosti pa oblikoval-ci namenjajo veliko pozornosti tudi estetiki, tako, da je notranjaenota klimatske naprave lahko tudi okras prostoru.

P rP rP rP rP rezrezrezrezrezra ča ča ča ča čeeeeevvvvva na na na na nje v pasivnih inje v pasivnih inje v pasivnih inje v pasivnih inje v pasivnih inn izkn izkn izkn izkn izkoeneroeneroeneroeneroenerg eg eg eg eg etsk ih h išahtsk ih h išahtsk ih h išahtsk ih h išahtsk ih h išah

Poleg klimatskih naprav pa sso tudi prezračevalni sistemi po-memben program podjetja KLI-PE. Te izvajajo tako za velike siste-me kot so bolnišnice, trgovski centri itd., kot tudi za individualnehiše ali stanovanja. Razmah prezračevalnih sistemov se je pri naszačel z ekološko prebujenostjo in zavedanjema nujnosti varčevanjaz energenti. Prezračevalni sistemi so namreč pomemben del vpasivnih hišah. Prezračevalne sisteme pa je mogoče vgraditi tudi vstarejše stavbe, še zlasti, če imajo visoke strope in je tako cevnisistem mogoče razpeljati v znižanii strop. Pogosto pa se za tak sistemodločajo stranke pri obnovi podstrešij. »Prezračevanje je potrebnotudi v primerih, ko v stanovanjih stranke menjajo okna. Nova oknapopolnoma tesnijo, s prezračevalnim sistemom pa omogočimo dovodsvežega zraka v bivalne prostore in hkrati odvod iztrošenega, oziro-ma pregretega ali navlaženega zraka. Slab zrak, ki je posledicasproščanja škodljivih plinov ( te pa sproščajo razne barve, laki, ciga-retni dim, razni materiali itd.) je pogost vzrok raznih obolenj. Polegtega pa neustrezno odstranjevanje vlage iz prostora povzroča nepri-jetno počutje in nastanek zidne plesni,.« navaja Rihard Peskar.

Na primerno počutje v zaprtih bivalnih prostorih ne vpliva samotemperatura, ampak je zelo pomembna tudi kvaliteta zraka, ta paje odvisna od vsebnosti CO2. Zato moramo prezračevanju posvečatiposebno pozornost.P rP rP rP rP rednosednosednosednosednost i prt i prt i prt i prt i prezrezrezrezrezra ča ča ča ča čeeeeevvvvva na na na na nj aj aj aj aj a

Skozi sesalne cevi se odpadni zrak odvaja iz kopalnice, kuhinje, WC-ja, hkrati pa skozi vpihovalne cevi dovajamo nov, sveži zrak v bivalneprostore – v dnevno sobo in spalnice. S pomočjo Na podlagi vgrajenefiltracije v prostore dovajamo prečiščen zrak brez prahu inter mrčesa.Hkrati smo zavarovani pred zunanjim hrupom, saj imamo svež zraktudi ob zaprtih oknih. Prednosti vgradnje prezračevalne napraveRihard Peskar strne v naslednje točke: « Učinkovito varčevanje zenergijo, regeneracija toplotne energije, ne obremenjuje okolja s stru-penimi snovmi (prah, plini ,…),, stalen dovod svežega zraka po vsejce-lotni hiši, ne obremenjuje okolja z izpustom CO2, ni cvetličnega prahu,ne povzroča hrupa, ni pršic ter plesni in ni težav z vlago.« L. J. L. J. L. J. L. J. L. J.

BERITE Z NAMI

3535priloga dolenjskega listaAVTO TIMES

Test: renault megane coupe 1,5 dCi

Varčni lepotec

Megane coupe bo marsikoga prepričal s svojim dinamičnimvidezom.

Stretjo generacijo Renaultovega kompakta sem seže družil in vam predstavil petvratno izvedbo,

sedaj pa je na vrsto prišla tudi izvedba s trojimi vrati,ali bolj popularno poimenovana coupe. In to coupez velikim »C«, saj Renaultovi strokovnjaki niso lepredelali peterovratne izvedbe, temveč naredilinekoliko drugačen avtomobil, nižji in bolj dinamičen,zato si povsem zasluži naziv coupe.

Še naprej pa je to na daleč prepoznaven renault. Izdelek, kate-remu je težko namenit kakšno kritiko glede videza, saj avtomobils precejšnjo dozo agresivnosti in dobro odmerjene elegance vzbujaveliko pozornosti na cesti. Po merah je coupe skladen s petvratnoizvedbo. Natančneje, dolžina (4295 mm), širina (1808 mm) inmedosna razdalja (2640 mm) so enaki, le višina je drugačna. Coupeje zaradi svoje dinamičnosti za slabih pet centimetrov nižji, odda-ljenost od tal pa je ostala enak in znaša 12 centimetrov.

Ureditev notranjosti je prav tako taka kot pri peterovratni izved-bi, kar pomeni, skladen dizajn, s poudarkom na ergonomiji. Mor-da je celotna notranjost za moj okus preveč monotono siva, so pazato materiali, iz katerih je izdelana, kakovostni, prav taka je tudikončna obdelava. Nekoliko omejen je prostor v kabini. Spredaj jeprostora na pretek, zadaj pa ga je manj, zaradi nižje strehe pred-

vsem v višino, s čimer pa se je pri takšnih avtomobilih treba spri-jazniti. Nekoliko manjši je tudi prtljažni prostor, ki pri takšnemavtomobilu ni nikoli prodajni argument. Sprejme za 344 litrov prt-ljage, kar je 28 litrov manj kot pri peterovratni izvedbi, zato panajdemo dodatnih 33 litrov še v dnu prtljažnika. Nekoliko večjarazlika nastane, ko podremo zadnjo sedežno vrsto, takrat je vcopueju na voljo 991 litrov prostora pri peterovratni izvedbi pa 138litrov več. To pa spet ni tako velik argument, da bi se človek odrekelstilsko lepo oblikovanemu avtomobilu.

Preizkušeni megane coupe je poganjal štirivaljni 1,5-litrski dCimotor, ki razvija 78 kW oziroma 106 KM in 240 Nm navora že prinizkih 1750 vrtljajih. Ta motor je najmočnejši iz ponudbe 1,5 dCiin omogoča vozilu le solidno agilnost. Nekoliko težko si predstav-ljam kupca, ki se bo odločil za tako atraktiven avtomobil s takošibkim motorjem. Seveda je motor kot tak odličen in preverjenRenaultov izdelek z uglajenim delovanjem, ki pa bo v prvi vrstizadovoljil umirjene voznike, ki na prvo mesto postavljajo nizkoporabo. Motor je združen s šeststopenjskim ročnim menjalnikom,kar omogoča vozilu solidne pospeške in končno hitrost. Sam pamenim, da bi takšnemu vozilu pristajal precej močnejši motor. Šesreča, da je na naših cestah dovolj avtomobilov s še šibkejšimmotorjem, pa šalo na stran, tudi ta motor se zna lepo in hitro zavr-teti v višje vrtljaje, vendar takrat pričakujte več hrupa, nemirnej-še delovanje in višjo porabo.

Najti optimalen položaj za volanom ter se udobno namestiti vsedež ni težka naloga. Tudi navajanje na postavitev stikal trajakratek čas. Drugače rečeno, ergonomija je na visoki ravni, sedežje dovolj udoben tudi za daljša potovanja, saj je nastavljiv tudi vledvenem delu, sredinski naslon za desno roko s predalom pa jeprav tako dobrodošel. Med glavne vrednote megane coupeja je obdinamičnem videzu, dobri opremljenosti in solidni varnosti potreb-no dodati tudi dobro podvozje in posledično dobro lego na cesti.Nekoliko trše vzmetenje pri takšnem vozilu ne moti, saj gre zaodličen spoj udobja in stabilnosti.

Nova generacije méganea, še posebej v njegovi coupe izvedbi, je,čeprav je o okusih težko razpravljati, eden najbolj privlačnih kom-paktnih avtomobilov na našem tržišču.BorBorBorBorBorut Štut Štut Štut Štut Štajnaherajnaherajnaherajnaherajnaher

TTTTTehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :ehnični podatki :Motor: štirivaljen, turbodizel, neposreden vbrizg preko skupne-

ga voda, štirje ventili na valj; prostornina: 1461 ccm; najvišjamoč: 78 kW/106 KM; največji navor: 240 Nm pri 1750 vrt/min;dolžina: 4295 mm; širina: 1808 mm; višina: 1471 mm; medos-na razdalja: 2640 mm; menjalnik: 6-stopensjki ročni; prtljažnik:344/991 l; najvišja hitrost: 190 km/h; pospešek od 0 – 100 km/h: 10,5 s; povprečna poraba na 100 km: 6,5 l

priloga dolenjskega lista3636 PIKIJEV KOTIČEK

Alergični dermatitis

Ni vsako praskanje alergijaDiagnoza alergija je za žival, njenega lastnika in tudi veterinarja precej

neprijetna. Diagnostika je zapletena, dolgotrajna in precej dragaza lastnike, potrebno se je držati številnih omejitev, učinki terapije paniso opazni čez noč. Potrebno je veliko vztrajnosti, vendar smo nakoncu vsi zadovoljni, saj omogočimo živali normalno življenje inugotovimo krivce za občasna poslabšanja.

Alergična reakcija je pretirana imunolo-ška reakcija organizma na snovi (alergene)iz okolja, ki pridejo v stik z organizmompreko hrane ali kontaktno. Gre za povsemfiziološko reakcijo, ki pa je tako burna, dapovzroča patološke spremembe. Alergije soprirojene bolezni, ki se pri živalih najpogo-steje pojavijo pri starosti 1 do 3 let, imajokroničen progresiven potek in jih v tekuživljenja na različne načine lahko bolj alimanj uspešno obvladujemo.

Alergeni so teoretično lahko katerekolisnovi v okolju, najpogostejši alergeni pripsih in mačkah pa so bolšja slina, pršice,cvetni prah trav in dreves, epitelne celiceljudi in živali … Med alergeni v hrani pa naj-pogosteje govedina, mlečni izdelki, soja indruge žitarice.

Ko pride organizem večkrat v stik z aler-genom, ustvarja specifična protitelesa, kiso odgovorna za zunanje znake, ki jih opa-zimo pri alergijah. V principu poznamo 4različne tipe alergičnih reakcij, od takojšn-jega anafilaktičnega šoka, ki ogroža življe-nje, do zapoznele alergične reakcije.

Klinično razdelimo alergične reakcije natri skupine:

1. Lokalna reakcija z rdečino, oteklino inbolečino; reakcija na lokalen stik z alerge-nom (pri psih najpogosteje bolšja slina, pikiinsektov), ki jo spremlja razširitev krvnihžil v podkožju in koži (na nepigmentiranikoži je videti kot rdečina), tekočina prehajažilne stene in povzroči nastanek otekline,mesto je boleče oz. srbeče. Živali zaradisrbeža s praskanjem še dodatno poslabšajostanje, že v nekaj urah se na tem mestupojavu ekcem (rdeča vlažna koža, na površi-ni je rumenkast lepljiv vnetni eksudat, dla-ka odpade), ki ga imenujemo tudi »hotspot«. Če v tej fazi živali ne oskrbimo, se vnekaj dneh razvije gnojno vnetje kože.

»Hot spot« ali kontaktni alergičnidermatitis; koža je rdeča, srbeča in boleča.

Sekundarne glivične infekcije sopogosta komplikacija pri alergijah.

Mački zaradi alergije in stalnegapraskanja odpada dlaka.

2. Atopični dermatitis. Atopija je sistem-ska alergična reakcija na alergene iz okolja(najpogosteje več različnih), ki se kaže zmočni srbežem. Kadar so alergeni sezon-sko prisotni (cvetni prah …), so lahko simp-tomi močneje izraženi. Živali z atopijo sozelo podvržene sekundarnim težavam. Za-radi stalne vnetne reakcije je koža topla,lahko rdeča, lokalna odpornost kože je zma-njšana, zato se pogosto pojavljajo glivičnaobolenja, predvsem na tačkah, v dimljah, potrebuhu, v ušesih … Pri alergičnih psih sepogosto pojavlja vnetje zunanjega sluhovo-da in vnetje paranalnih žlez. Dlaka močne-je izpada in ima neprijeten vonj. Velikokratje edini način, da ugotovimo, kateri alerge-ni so krivi za težave, testiranje na alergijo.Tudi pri živalih lahko naredimo intrader-malni test za alergije, zaradi omejenosti innespecifičnosti tega testiranja pa se pogo-steje odločimo za testiranje na podlagi krv-nega vzorca (v krvnem serumu ugotavlja-mo, katera protitelesa so prisotna). Če jemogoče, ugotovljene alergene odpravimo izokolja oz. preprečimo nadaljnji stik (npr. česta pes ali mačka alergična na bolšjo slino,moramo redno dajati sredstva proti bol-ham). Kadar pa je te alergene nemogočepovsem odpraviti (pršice, cvetni prah dre-ves in trav), lahko alergijo obvladujemo zimunoterapijo (v rednih presledkih aplici-ramo zdravilo, ki nevtralizira alergijska pro-titelesa). V težjih primerih si velikokratpomagamo tudi s kortikosteroidi in antihi-staminiki, ki pa so le začasna rešitev.

3. Alergija na hrano. Tudi alergija na hra-no se najpogosteje kaže z bolj ali manjmočnim srbežem po celem telesu, pred-vsem po tačkah in okoli vratu ter s sekun-darnimi komplikacijami. Alergična reakci-ja se lahko pojavi na same osnovne sesta-

vine hrane (goveje meso, soja …) ali na adi-tive, konzervanse, ojačevalce okusa … Kli-nično je v začetku to alergijo nemogoče raz-likovati od atopije. V začetku zdravljenjamora imeti žival dieto, ki je sestavljena izdrugih virov beljakovin in ogljikovih hidra-tov kot do sedaj. Po 8 - 10 tednih diete, ki seje morajo strogo držati vsi (nobenih pribolj-škov!), začnemo spet postopno uvajati dru-ge vrste hrane in spremljamo, kdaj se zna-ki spet pojavijo.

Ni vsako praskanje že alergija in tudi vsealergije niso enake. Vsak primer je potreb-no obravnavati posebej, tudi v skladu z last-nikovimi zmožnostmi in željami. Želja vsehnas pa je, da omogočimo psu ali mački dol-go in kakovostno življenje.VVVVVesna Presna Presna Presna Presna Pre m re m re m re m re m ru Kru Kru Kru Kru Krž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ikž ičn ik, , , , , dr.vet.med.

3737priloga dolenjskega lista

Dom za sanje in njihove kraveZABAVNA GLASBA

Novomeška glasbena skupina Dom za Sanje (DZS) vteh dneh predstavlja zadnji singel Krave plavajo po

morju, na katerem se aktualnih tem lotevajo nanekoliko bolj veder način. Za jesen načrtujejovideospot, menda ga nameravajo posneti na strehi eneod slovenskih veleblagovnic, kamor bodo prileteli shelikopterjem. Govori se tudi, da naj bi z baloni dvignilinekaj glavnih igralk iz omenjene skladbe. Pri vsem temnaj bi sodelovali gasilci, ki naj bi z brizgalnami ustvarjalizelen dež, piloti prostovoljci pa naj bi naredili okrogleoblake, na katere … Za kaj več se bo potrebno obrnitina agencijo, Dom za Sanje pa za zdaj le sporočajo: “Kajje res in kaj se zdi, da je resnica, je komu mar?” Več otem in onem nam je povedal gonilni človek skupine,akademski glasbenik tolkalec Miro Tomšič.

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi: Etnokostel.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliMileno Pucelj iz Drenj pri Straži.

Novo nagradno vprašanje: Naveditenaslov novega singla novomeške sk-upine DzS, v katerem se čisto na-tančno ne ve, kaj je res in kaj ne.Odgovore s svojim naslovom pošljite doponedeljka, 20. julija, na naslov: Do-lenjski list, p.p. 212, 8001 Novomesto, »Za Živo«, ali na elektronskinaslov tajnistvo@dol-list.si. Medodgovori bomo izžrebali nagrajenca, kibo prejel zgoščenko, poklanja jo ured-ništvo Dolenjskega lista.

Kako je nastala skupina DZS? Kaj je bil razlog za nastanek?»Z Janezom sva preigravala moje skladbe na akustičnih kitarah.

Prišel je Peter in dodal bas linije. Zbrali smo material in prirediliprvi koncert v atriju Knjigarne Goga, kamor je na naše preseneče-nje prišlo toliko ljudi, da so nekateri ostali zunaj. Na koncertu jekot gost sodeloval tudi Miho. Ker je koncert doživel lep odziv,zasedba pa se je izkazala za odlično kombinacijo, smo postali bend.«

Nam lahko podrobneje predstaviš člane?»Miha je odličen bobnar, trenutno absolvent Pedagoške fakultete,

drugače pa dijak 4. letnika SGBŠ Ljubljana smer jazz, bobni inpetje. Sodeluje z različnimi glasbenik, zasedbami in orkestri.Obožuje petje ob sodu. Peter odlično obvladuje najnižje frekvence,po poklicu pa je profesor matematike in fizike. Je član dvehorkestrov in najboljši kuhar v skupini, kar pride do izraza na raznihsnemanjih. Janez ima v skupini največ strun in kablov. Je odličenkitarist ter navdušen zborovski pevec. Sodeluje z različnimiorkestri, po poklicu pa je univ. dipl. geodet. V skupini je najboljspretnih rok, kar dokazuje tudi njegov zvočnik na koncertih, ki gaje naredil sam. Sam se najraje držim mikrofona in ob tem, kopojem, počnem čim manj stvari, saj se mi zelo hitro zgodi, dapozabim besedilo. Poučujem na novomeški Glasbeni šoli MarjanaKozine. Obožujem delo z otroki. Sem edini član v skupini, ki predkoncertom ne sme spiti niti kapljice alkohola, saj ta name učinkujepreveč nepredvidljivo.«

Največje prelomnice v glasbeni karieri?»Zagotovo je bila prva prelomnica takrat, ko smo postali močnejši

za kopico belih in črnih tipk, ki jih je s sabo prinesel Jakob Kotnik.Klaviature so skupini dale popolnoma novo dimenzijo, takrat smokrenili v novo smer. Kot drugo prelomnico lahko štejemo nastopna TV Slovenija v oddaji Orion, kjer smo se po izboru strokovnekomisije uvrstili v finale. Sledil je krasen spot Klemena Dvornika,ki je DzS ponesel na vrhove lestvic. Tretja prelomnica je čas predsnemanjem našega prvenca Izredno stanje, saj smo zopet postalikvartet. To je stvar postavilo na glavo, morali smo preurediti aranž-maje, ki so bazirali bolj na kitarah, zaradi česar smo postali malcetrši. Četrta prelomnica pa je najbolj zanimiva. V času promocijeplošče smo začeli svoje skladbe preigravati akustično, kar nas jeizjemno navduševalo in DzS pripeljalo nazaj h koreninam. Takratsmo začeli sodelovati tudi z Bernardom Prešernom, kar je DzS daloogromno novih možnosti in skupino popeljalo v novo smer.«

Kaj se je z vami dogajalo v zadnjih dveh letih?»Za nami je izid prvenca Izredno stanje. Po končani promociji

albuma smo začeli ustvarjati nove stvari ter se čisto slučajno pri-javili na razpis Vala 202 in bili izmed nekaj več kot 200 skladb

izbrani s skladbo TV Shop Show, v kateri smo se malo pošalili izTV reklam. Skladba po izboru priznanih glasbenih urednikov An-dreja Karolija, Jureta Longyke in Jerneja Veneta je imela doberodziv poslušalcev in izšla na kompilacijski plošči z naslovom Ima-mo dobro glasbo - Val 08. Predstavlja novo smer DzS-ja in je nekak-šna predhodnica zadnjega singla z naslovom Krave plavajo po mor-ju. Tudi naše Krave je med plavanjem zajel Val 202 in jih spreme-nil v popevko tedna na Valu 202.«

Kdo je vaša publika?»To so vsi, ki jih naša glasba pritegne, predvsem so to tisti, ki v

glasbi najdejo še kaj več, kot samo skupek določenih frekvenc.Zgodilo se je, da je na koncertu nek poslušalec, ki je bil v rahlo“zasanjanem” stanju, zaprl oči, razprl roke in se delal, kot da leti,in to kar nekaj časa. Na nekem drugem koncertu je poslušalec pododrom plesal popolnoma abstraktno, kar je bilo zopet podobnonekakšnemu letenju. Nobenega od njiju nismo poznali, zanimivo paje, da je obakrat šlo za skladbo Posijala si kot sonce.«

Bi bili bolj uspešni, če bi živeli in ustvarjali v Ljubljani?»Dvomim, da bi bili uspešnejši, bi pa zagotovo delali lažje, saj je

iz Ljubljane približno uro vožnje do kateregakoli bolj oddaljenegakraja v Sloveniji. Če si v Ljubljani, lahko zjutraj vstaneš, skočiš naRTV Slovenija na tonsko vajo, potem domov na kosilo, vmes počneškarkoli, nato popoldne nazaj na generalko pa spet domov pod tušin zvečer si na televizijskih ekranih. Ogromno stvari, intervjujevnastopov lahko opraviš skorajda mimogrede, medtem ko si mora-jo drugi za te stvari včasih vzeti cel dan.«

Se je zasedba ustalila?V tej zasedbi obstajamo od začetka. Vmes se je pridružil Jakob Kotnik,

a nas je tik pred snemanjem prvega albuma zapustil. Zadnje dve letisodelujemo z odlič-nim pianistom Ber-nardom Prešernom,ki je v skupino prine-sel nov veter, nov za-gon, predvsem smopostali subtilnejši.Vse kaže tako, daenostavno ne bomomogli brez Bernardain bo postal naš član,kar je samo še vpra-šanje časa. Prevečnam je zlezel pod ko-žo. Včasih na pomočpriskoči še back voka-listka Lina Rahne,kar skupini na odrumočno izboljša zvokin sliko.«RRRRRudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašičudi Vlašič

priloga dolenjskega lista3838 DOMAČE VIŽE

Verderber ve zadeželo

NovaTonijevazgoščenkaToni Verderber, starotrški skla-

datelj, harmonikar, pevec invodja ansambla je pred dnevi izdalnovo zgoščenko, ki jo je poimenov-al po naslovni skladbi Vem zadeželo. Veliko pozornosti posvečazvenu tamburice in besedilom.Deset novih pesmi, ki se bodo go-tovo prijela. Toni prisega na prever-jeno ekipo sodelavcev. AmbasadorKolpe in Župančičev nagrajenec.

»Številni ljubitelji mojega ansambla some spraševali, kdaj bo kaj novega. Lani napomlad smo izdali izbor najlepših pesmiFanike Požek z naslovom Čaša sreče. To jebilo nadaljevanje projekta, s katerim semsi zastavil nalogo zbrati na treh CD naj-lepše, kar so pisci besedil Fanika, Toni inIvan Sivec ustvarili za moj ansambel. Manj-ka mi le še zgoščenka Kruh ponoči spi,Gašperičeve pesmi Žarek spomina so žeizšle pred štirimi leti. Zamisel je bila dobrosprejeta, kar mi daje voljo, da nadaljujem.Vendar brez novosti ne gre. Ljudje se dokajhitro naveličajo poslušati vedno eno in isto.Prav zato je že nekaj dni na tržišču novostVem za deželo.«

(FO

TO

: M

. K

OB

E)

Ostajate pri stari preverjeni ekipi?»Angleži menda pravijo, da ne gre menjati

konja, ki zmaguje. Tudi pri zadnjem izdelkuso zraven Fanika, Toni in Ivan. Glasba jemoje delo, pri priredbah pa se mi je pridružilsin Domen. Posnetki so nastajali zadnjozimo v mojem studiu v Starem trgu, tako dase nam ni bilo treba voziti kam daleč, pa tudiceneje je vse skupaj. Privoščili smo si lahkotudi več ponavljanj, kar je gotovo pripomog-lo h kakovosti izdelka. Sodim med ljudi, kiniso hitro zadovoljni, in dokler nisem po-vsem prepričan, da je to res tisto, kar ho-čem, ne rečem: Končali smo!«

Katere pesmi prinaša zgoščenka?»Naslovna skladba je Vem za deželo,

sledijo pa ji: Medvedje so naši sosedje, Ti-sto leto, V dobri družbi, Fant s tamburico,Nad vodico, Objemi svoje drevo, Kadar sespomnim očeta, Koščeva ljubezen in Navi-hanka. Gre za domoljubna, ljubezenska, živ-ljenjska sporočila. Dve skladbi sta instru-mentalni, pri drugih pa pojem jaz z izdat-no pomočjo drugih članov: Pavleta Šterka,baskitarista, Jožeta Kastelica, kitarista, Du-šana Vrliniča, klavaturista, moj sin Domenpa igra tamburico, ki je prepoznaven instru-ment našega ansambla. Verderber breztamburice ne bi bil Verderber, zato zvenutamburice posvečamo še posebno pozor-nost.«

Ponovno ste se odločili, da izdatezgoščenko pri Založbi Zlati zvoki.

»Ja, to je že peti naš izdelek, ki smo gaizdali pri tej založbi. Z njo smo zadovoljni,ker poskrbi za dobro promocijo. Premaloje namreč narediti kaj dobrega, to je trebaznati tudi prodati. In brez dobre promocijev času velike konkurence ne gre. Tako nasvrtijo po vseh slovenskih radijskih postajah,kar je zelo pomembno. Ljudje nas slišijo,tudi organizatorji najrazličnejših prireditev,

pa nas povabijo. Čez leto imamo kar velikonastopov po vsej Sloveniji. Zanimivo je, dapoznajo naša besedila bolje v Prekmurju alina Primorskem kot v Beli krajini. To se mizdi kar ganljivo. Sicer pa resno delamo žeosemindvajset let in prav čudno bi bilo, čese ne bi uveljavili tudi zunaj Bele krajine.Pa ne samo to - nastopili smo že v številnihevropskih državah, nekajkrat smo poletelitudi na ono stran velike luže, v Ameriko inKanado.«

S čim še poleg tamburice izstopate vpoplavi slovenske narodnozabavne po-nudbe?

»Prav gotovo so to besedila, ki jim posve-čam zares posebno pozornost. Tekst moraveliko povedati, to ne smejo biti prazne instokrat prežvečene besede. Veliko mojihpesmi poje o Beli krajini, kar so opazili tudiv domačem kraju in v občini Črnomelj. Sta-rotrško turistično društvo mi je podelilo li-stino ambasadorja reke Kolpe, Občina Čr-nomelj pa Župančičevo priznanje. To mi ve-liko pomeni, saj vemo, kako je: največkratspregledajo tvoje delo prav tisti, ki si jimvsak dan pred očmi.«

Kaj vas letos še čaka?»Kup nastopov. Ne na festivalih, ki nas ne

zanimajo več, pač pa na veselicah, kjer seljudje še znajo poveseliti. Sam pa bom imelše veliko dela v snemalnem studiu. Donovih nosilcev zvoka pomagam priti belo-kranjskim in drugim glasbenim skupinamin posameznikom. Še posebej dejavni sozadnjih nekaj mesecev člani tamburaškeskupine KUD Lepa Anka s Preloke. V krat-kem bodo izdali plošček s slovenskimi ljud-skimi in umetnimi pesmimi. K sodelovanjuso me povabili tudi kot pevca. Z veseljemsem se odzval, saj sem vesel, da se na glas-benem področju v Beli krajini kaj dogaja.«TTTTToni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperičoni Gašperič

Odgovor na nagradno vprašanje izprejšnje številke se glasi:Sopran.

Med prejetimi odgovori smo izžrebaliNatašo Medved iz Straže.

Novo nagradno vprašanje: Vem zadeželo, lepo in belo poje na novizgoščenki Toni Verderber. O katerideželi, predvidevate, poje pesem? a) oGorenjski ali b) o Beli krajini. Odgo-vore s svojim naslovom pošljite doponedeljka, 20. julija, na naslov: Do-lenjski list, p.p. 212, 8001 Novomesto, »Za Živo«, ali na elektronskinaslov tajnistvo@dol-list.si. Medodgovori bomo izžrebali nagrajenca, kibo prejel zgoščenko, poklanja jo ured-ništvo Dolenjskega lista.

3939priloga dolenjskega lista

»Najhuje je, če si opečeš jezik.«V KUHINJI PRI NAŠIH BRALCIH

Bogato obložena miza: oba prebranca, krači in krompir

Sava Mutiča pozna veliko ljudi. Po njegovi službeni plati so ga imelipriložnosti spoznati tisti, ki ne poravnavajo svojih obveznosti, in tisti,

ki želijo imeti poplačane terjatve, še veliko več pa je ljudi, ki 47-letnegaKočevca pozna po njegovi ljubiteljski dejavnosti. Savo je namrečizvršitelj, njegova velika ljubezen pa je kuhanje.

Prebranca – v enega je dal še kislozelje - je pekel pod pekvo.

»Že če si povabljen v hišo, je težko stopi-ti čez prag, kaj šele, če nisi,« pravi na pod-lagi izkušenj. Svoj čas se je kot komercial-ist ukvarjal s prodajo od vrat do vrat. Zatose še danes, pri svojem težkem in nehva-ležnem delu izvršitelja vedno pusti strankipovabiti v stanovanje. »Če je potrebno,delam rubež tudi 6 ur, ker je to, da se že obprvem obisku dogovorimo o poplačilu dol-ga, najugodnejše za stranko in zame,« praviin doda, da se večina dolžnikov zavedasvojih obveznosti, so pa tudi taki, ki skuša-jo izkoristiti vse zveze in poznanstva za to,da bi se izognili plačilu.

»Prav so mi prišli vsi izgovori: da je ženanoseča, da gradiva hišo in še kaj,« pravi osvojem neuspešnem študiju prava. To jeena redkih stvari, ki jih obžaluje. Pri delu iz-vršitelja, ki ga kot samostojni podjetnikopravlja že od leta 2000, ko je država zače-la podeljevati koncesije, bi mu namrečznanje prava prišlo še kako prav.

DobrDobrDobrDobrDobro ko ko ko ko kuha vuha vuha vuha vuha vsa drsa drsa drsa drsa druž inauž inauž inauž inauž inaKuhanje ga je pritegnilo že kot otroka.

Začelo se je sicer z maminimi naročili, kajmorata z bratom pripraviti, da bo kosilohitreje nared, ko se bo vrnila iz službe. Žekmalu pa sta ga veselje do kuhanja in lju-

bezen do dobre hrane tako prevzela, da jezačel na svoje kulinarične poskuse vabititudi prijatelje. Danes, ko ima svojo družino,skuha kosilo tisti, ki pride prvi domov. Savodela po vsej Sloveniji, tako žena Desankakot sin Goran in hči Ines, ki sicer prihajadomov le ob vikendih, pa so zaposleni vLjubljani. »Včasih že dan prej kaj pripravi-mo in potem naslednji dan samo dokonča-mo,« pove in doda, da je vseeno, kdo kuha,saj so vsi dobri kuharji.

Pred štirimi leti se je prvič prijavil na tek-movanje. Na mednarodnem sejmu lova inribolova v Gornji Radgoni je kuhal divjačin-ski golaž. Čeprav je bil na tekmovanju prvič,je osvojil obe prvi nagradi: strokovne ko-misije in občinstva. Da skuha najboljšigolaž, je potrdil tudi naslednje leto, letos paje osvojil 2. mesto. Ena od njegovih poseb-nosti je, da vse naredi na kraju samem –lupi, reže, seka, duši, peče, kuha … To pasploh ni lahko. Še posebej ne, ker običajnopripravlja več jedi, in to v večjih količinah.Leta 2000, ko je postal član LD Predgrad,je za srečanje lovskih kolegov prvič skuhalhrano za več kot 50 ljudi, na lanskoletniprireditvi »Kočevje dogaja« pa je skuhal kar80 l pasulja, 50 l divjačinskega golaža, 10 kgpolente in 25 l gobove juhe ter spekel 6 kg

polhov pod pekvo, 15 kg prebranca in jan-ca na kolu, vse skupaj pa okronal še spalačinkami velikankami za poslastico.

P rP rP rP rP rebrebrebrebrebranecanecanecanecanecZa nas je pripravil prebranec in prebra-

nec s kislim zeljem, a ker ne more iz svojekože, je ob tem skuhal še zajeten lonec pa-sulja ter spekel dve krači in krompir. Gledeprebranca nam je razkril, da zanj vednouporabi bel in rjav fižol, ki ju ne namaka, jupa zato nekoliko dalj časa kuha. Pomembnoje, da se fižol kuha v malo manj vode, takoda že potegne na žele. Polovico kuhanegafižola uporabi za prebranec, polovico parazredči z vodo in skuha pasulj. Čebulo na-reže na lističe in prepraži, nato pa jo, zarazliko od večine, ki zlagajo fižol in čebulopo plasteh, zmeša s fižolom, doda vodo inzačimbe. Od začimb je uporabil peteršilj,drobnjak, luštrek, zeleno, šetraj, curry,origano, rožmarin, lovorov list, sol, vegetoin muškatni orešček, in to tako, da nobenazačimba ne prevladuje. Pojasnil je, da morabiti jed pred peko tako gosta, da rezinevratovine in slanine, med katere zložimo šenarezano zeleno in rdečo papriko ter celeostre feferone (za veliko pod pekvo 4), osta-nejo na površju.

»Najhujše za kuharja je, če si opeče je-zik,« pravi. Se pa ob tem, ko mora človekdelati zgolj po občutku, kot pravi, pokažetudi prednost kuhanja velikih količin hrane.Napake se namreč lažje popravijo. Na kon-cu pač mora biti jed dobra. To pa ni le stvarkuharjevega ponosa, ampak, pravi, tudi nje-gove odgovornosti. »Če obljubiš, da bošnekaj skuhal, ljudi ne smeš razočarati in jihpusti lačne,« pravi.Besedilo in fotografiji:MoMoMoMoMojca Leskjca Leskjca Leskjca Leskjca Leskooooovšekvšekvšekvšekvšek-S-S-S-S-Svvvvveeeeettttteeeee

priloga dolenjskega lista4040 DRUŽINSKI KOTIČEK

Kadar zaključek ni tak,kakršnega si otrok želiVsak konec je lahko začetek novega …

Ob zaključku šolskega leta marsikdopreživlja trenutke, ki si jih ni ravno želel.Vsi učenci/dijaki si gotovo želijo biti uspeš-ni v šoli. Otroci so navadno še posebno na-vdušeni nad uspehi. Toda samo hrepenenjepo uspešnosti in velike želje žal niso dovoljza dosego dobrih rezultatov. Med otrokiobstajajo velike razlike v tem, koliko časa,energije, vztrajnosti in volje vložijo v svojeučne dosežke, ki se najbolj pokažejo obzaključku šolskega leta. Če ne prej, otrociob zaključevanju ocen ugotovijo, da sposob-nosti, pa če so še tako dobre, pogosto nisodovolj za želeni uspeh. Za to so potrebnetudi delovne navade in kopica človeškihlastnosti, kot so vztrajnost, natančnost, do-slednost, organiziranost ipd.

Ob vsakodnevnem srečevanju z učenci indijaki opažam, da veliko otrok nima ustrez-no razvitih organizacijskih veščin, delovnihnavad in omenjenih potrebnih lastnosti. Vrazgovoru z njimi velikokrat izvem, da na-tančno vedo, kaj vse bi morali storiti zaboljši uspeh oz. dosežke, vendar se jim neda vložiti ustreznega napora in energije,predvsem pa si niso pripravljeni vzeti do-volj časa, da bi uresničili svoje želje in prišlido želenega cilja. Kar čakajo, misleč inupajoč, da se nekaj že bo zgodilo. Pogostose tudi res zgodi, vendar ne njim v prid inne v skladu z njihovimi željami in pričako-vanji.

Kadar so razočarani nad učnim uspehom,gredo navadno skozi več faz doživljanja.Najprej nastopi faza iskanja krivca za ne-uspeh v nekom drugem. Najpogosteje so to(po njihovem mnenju) “prezahtevni” učite-lji, ki so jih vprašali prav tisto, česar se nisoučili, in največkrat prav “nalašč” takrat, koniso bili pripravljeni. Včasih so krivi tudi“zahtevni” starši, ki jim nalagajo domačaopravila in se zaradi dela doma niso moglidovolj časa učiti. Včasih so krivci mlajšibratci ali sestrice, ki starejšim niso dalimiru. Skratka, vzrokom ni ne konca ne kra-ja. Po fazi obtoževanja in iskanja krivca sle-di faza jeze, nato pa žalosti in razočaranja.Ko v sebi predelajo vsa ta čustva, sledi fazastrahu. Kaj sedaj? Kako povedati in pri-znati, da se jim želje niso uresničile? Kdojih bo razumel? “Starši že ne,” mi povedootroci. Ko starši vidijo zaključni (ne)uspehotroka, s katerim niso zadovoljni, se začnojeziti in jim očitati, da so tako in tako skozišolsko leto premalo delali. Včasih tudi star-ši šele ob zaključku šolskega leta ugotovijo,

Regres za letni dopustGlede na to, da se bliža 1. julij, do kate-

rega so delodajalci dolžni delavcem izpla-čati regres za letni dopust, je primerno,da zapišem nekaj besed o tem nadome-stilu oz. povračilu za oddih delavca v časudopusta.

Pravica delavca do regresa za letni do-pust je odvisna od pravice do dopusta. Topomeni: če ima delavec pravico do celot-nega dopusta, ima pravico do celega re-gresa. Če pa ima delavec pravico le do so-razmernega dela dopusta, ima pravicotudi le do sorazmernega dela regresa.Delavec ima pravico do sorazmernegadela dopusta (do izrabe 1/12 letnega do-pusta za vsak mesec dela v posameznemkoledarskem letu) in s tem do sorazmer-nega dela regresa (1/12 regresa za vsakmesec dela), če v letu, v katerem je skle-nil delovno razmerje, ni delal vsaj 6 mese-cev oz. mu je delovno razmerje preneha-lo pred potekom 6 mesecev, in v primeru,če mu delovno razmerje v tekočem kole-darskem letu preneha pred 1. julijem. Pritem je treba opozoriti, da je delavec upra-vičen do regresa za letni dopust ne gledena to, ali je dopust, do katerega ima prav-ico, tudi dejansko izkoristil. Delavcu v ko-ledarskem letu pripada en regres za letnidopust tudi, če med letom preide od ene-ga delodajalca k drugemu. V tem prime-ru je vsak delodajalec dolžan delavcu iz-

plačati sorazmerni del regresa, glede načas zaposlitve delavca v tem letu pri njem,razen če se delodajalca medsebojno nedogovorita drugače.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo ozaposlitvi s krajšim delovnim časom, imapravico do regresa za letni dopust soraz-merno delovnemu času, za katerega jesklenil pogodbo o zaposlitvi. Izjemomaima delavec, ki dela s krajšim delovnimčasom na podlagi predpisov o pokojnin-skem in invalidskem zavarovanju, zdrav-stvenem zavarovanju ali predpisov o star-ševskem dopustu, pravico do celotnegaregresa, čeprav ne dela s polnim delov-nim časom.

Kot rečeno, je delodajalec dolžan delav-cu izplačati regres najkasneje do 1. julija vtekočem koledarskem letu, in to najmanj vvišini minimalne plače (celoten regres). Skolektivno pogodbo na ravni dejavnosti selahko v primeru nelikvidnosti delodajalcadoloči tudi kasnejši rok izplačila regresa,vendar najkasneje do 1. novembra vtekočem koledarskem letu. S kolektivnopogodbo se lahko določi tudi višji regres.

Če delodajalec v navedenih rokih inpredpisani višini delavcem ne izplača pri-padajočega regresa za letni dopust, je vprekršku in je lahko kaznovan z globo od750 do 2.000 evrov.MarMarMarMarMarkkkkko Što Što Što Što Štamcaramcaramcaramcaramcar, , , , , odvetnik

da so si morda le premalokrat vzeli čas, dabi odšli na govorilne ure in si tako pridobilirealne in sprotne informacije o otrokovihdosežkih v šoli.

Očitanje in obtoževanje otrok za nedelo vpreteklosti navadno ne rodi sadov. Zato jebolje, da poiščete ustreznejše reakcije oz.poti, ki vas bodo z otrokom zbližale in ne-govale medsebojni odnos. Bolje bo, da ob-likujete načrte za naprej, kot da za nazajiščete krivce za slabe rezultate. Otroci lah-ko vselej izboljšajo svoje učne uspehe, če sele svojih obveznosti lotijo z voljo in s pravostrategijo.

Učnih rezultatov, ki jih je otrok ”pridelo-val” skozi šolsko leto, ob zaključku šolskegaleta najverjetneje ni moč posebej spremi-njati. Kadar ocene v spričevalu niso take,

kot ste si jih vsi skupaj želeli, naj kljub vse-mu zaključno spričevalo otroka ne bo razlogza slabe družinske odnose. Otroci naj sinikar ne kupujejo starševske ljubezni zocenami. Stvari, ki so se zgodile, so se naj-verjetneje zaradi nečesa zgodile. Najpo-membneje pa je, da ob rezultatih, s kateri-mi otroci niso zadovoljni (pa ne glede na to,ali najdejo pravega krivca zanje ali ne), čimprej naredijo načrte, kako bodo stvari po-pravili. Kar pomeni, da se na osnovi letoš-njega uspeha odločijo, kako se bodo šolskihobveznosti lotili v naslednjem šolskem letu.Pa naj odločitve za spremembe nikar neostanejo zgolj pri načrtih.MatMatMatMatMateeeeeja Pja Pja Pja Pja Peeeeetrictrictrictrictric

4141priloga dolenjskega listaVRTNARSKI KOTIČEK

Vrtnice

Po prvem cvetenju jihrazmnožimo s potaknjenci

StoklasaTravo, v vetru pozibajoče se klase, je

Bach našel v predmestju Oxforda, v vasi-ci Sotwell, kjer si je kako leto kasneje tudikupil hišo in se dokončno ustalil. Ta hišaje še dandanes središče, kamor prihaja našolanje cvetnega zdravljenja veliko ljudi izcelega sveta. Stoklasa je rastlina mnogihsemen in kot cvetni pripravek pomaga, damed stotimi potmi izberemo tisto pravo,torej srčno pot. Pred tem pa smo v iska-nju naše poti brezuspešno preizkusilimarsikaj.

“To mi ni všeč, tisto tudi ne, še manj patole!”

“To, kar počenjam, je tako in tako brezpomena.”

“Drugam grem, tukaj je kar naprej vseenako, nič se ne dogaja, ljudje so skoz isti.”

Stoklasa (lat. Bromus ramosus) je bri-tanska trava, katere bližnje sorodnice naj-demo tudi pri nas. Njeno angleško ime jedivji oves (angl. Wild Oat). Botanično ra-stlino uvrščamo v družino trav (lat. Poace-ae). Najbolj značilna lastnost te rastline sosemena, ki visijo navpično navzdol iz ra-stline.

Stoklasa pomaga okrepiti zavedanje živ-ljenjskega smisla in je primerna pri tistihosebah, ki v življenju nekako ne najdejosmisla in sreče v življenju, zaradi česar selahko pojavi tudi občutek nezadovoljstva.Stoklasa pomaga, da se človeku razkadijomiselne meglice in oblaki in da pred njimv jutranji zarji spet zažarijo beli vršaci, da

se mu pokaže cilj in smisel njegovega živ-ljenja.

Ta oseba je sicer lahkotna in polna ela-na, ljudje jo imajo ponavadi res radi. Če-sar se taka oseba loti, v sem zablesti invečini se zdi da je tudi v tem res srečna inzadovoljna. To drži nekaj časa, potem sečlovek vsega hitro naveliča, saj ga minezačetno navdušenje. Človek je postavljenpred odločitev, da bi moral, če bi hotelnadaljevati s tem opravilom, pričeti vla-gati svoj napor in energijo, kar pa je zanjnaporno, saj ne čuti podpore svoje duše,ki bi mu dajala energijo in smisel za na-daljnje delo.Jan KJan KJan KJan KJan Kozamerozamerozamerozamerozamernikniknikniknik, , , , , BFRP

Vrtnice cvetijo najbolj bogato v mesecu juniju in juliju. To je prvocvetenje v sezoni, za nekatere starejše sorte pa tudi edino, saj

mnoge sorte cvetijo samo enkrat na leto, pa takrat zelo bogato.

Za bujno rast in bogato cvetenje se mora-mo malo potruditi. Vrtnice moramo spom-ladi obrezati in pognojiti. Nato jih pognoji-mo še enkrat tik pred cvetenjem in šetretjič konec meseca junija. To zadnje gno-jenje je zelo pomembno in ga ne smemoniti opustiti niti prestaviti na kasnejši čas,saj bi bilo gnojenje v juliju lahko nevarno inbi zaradi tega vrtnice lahko celo pozeble.

Vrtnice že zelo dolgo vzgajamo v okrasnenamene, saj najstarejši zapiski o tem sega-jo kar 5000 let nazaj. V tem času so si vrt-nice pridobile milijone prijateljev in tudinekaj deset sovražnikov. Pa ne mislim natiste, ki so se zbodli z njihovimi trni, tem-več na bolezni in škodljivce. Zato moramoredno skrbeti za varstvo pred boleznimi inškodljivci vrtnic. Povsem neodgovorno je,da nekateri »strokovnjaki« v zadnjem časupriporočajo, naj ljubitelji občutljive sortezamenjajo za odporne. Ali smo mar že takodaleč, da bomo jutri na vrsti nekoliko starej-ši, da nas družba enostavno pošlje v večnalovišča, kot bi rekli Indijanci. Vrtnice sopreživele 5000 let! V naših vrtovih je lemalo tako opevanih odpornih sort. Večinaizbora je še vedno iz 70. let prejšnjega sto-letja. Skoraj v vsakem vrtu najdemo legen-

darno Glorio dei ali pa Super star. Prva jebila 50 let zelo zdrava, sedaj pa se je v de-ževnih letih loteva črna listna pegavost. Alijo bomo zaradi tega kar zavrgli? Druga je žeod vsega začetka znana kot ena najlepšihvrtnic, ki pa je občutljiva na pepelasto ple-sen. Obe slavni sorti in tudi druge bomoobdržali, saj so vredne našega zaupanja.

Po prvem cvetenju vrtnice lahko raz-množimo s potaknjenci. Te narežemo odpoganjkov, ki so pravkar odcveteli. Vrhnjatri očesa so v večini primerov sterilna in iznjih nič ne odžene, zato jih enostavno od-

stranimo. Nato pa odrežemo poganjek, kinaj ima vsega 2-3 očesa. Spodnji list od-stranimo, ostala dva pa prikrajšamo za 1/3,da zmanjšamo listno površino in s tem tudioddajanje vode. Potaknjence posadimo vlončke, zalijemo z vodo in nato poškropimopo listih z Agrosteminom in tekočim list-nim gnojilom Foliar, nato jih pokrijemo splastično prozorno vrečko in postavimo nasvetlo in senčno mesto. Vsak dan potak-njence odkrijemo za minuto, da se prezrači-jo, zopet orosimo z vodo in pokrijemo zvrečko. Po tednu dni jih zopet poškropimoz Agrosteminom in Foliarjem. Ko se po-taknjenci ukoreninijo, jih odkrijemo in vjeseni posadimo na stalno mesto.SlaSlaSlaSlaSlavkvkvkvkvko Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgoneco Zgonec

priloga dolenjskega lista4242 BERITE Z NAMI

Ted Kramolc: Sol v grlu

Grenko-slani okus nemirnega življenjaRoman Sol v grlu slovenskega izseljenskega pisatelja Teda Kramolca,

ki je pred kratkim izšel v ugledni knjižni zbirki Samorog založbe Novarevija, je med tistimi knjižnimi novostmi zadnjega časa, ki so vrednevečjega zanimanja in ki se bralcu za ure, prebite z njim, polno oddolžijo.Ob tem, da je knjižna novost zanimivo in vznemirljivo branje, je romanpresenetljiv tudi v drugih ozirih, med katerimi nikakor ne gre prezretidejstva, da ga je pisatelj ustvaril v pozni starosti. Knjiga je izšla le nekajmesecev po njegovem 87. rojstnem dnevu, a v romanu, če izvzamemobogate življenjske izkušnje in široka obzorja, ki jih lahko dajo in odprejošele desetletja življenja, ni prav nič takega, kar bi kazalo na avtorjevostarost. Prav obratno.

Ted Kramolc se tako uvršča med tistapisateljska peresa, ki so se odločneje zga-nila šele v starosti, kar je v besedni umet-nosti praviloma izjema, običajno so pisatelj-sko najbolj plodna mlada in srednja leta.Bolj kot pisateljevanje je Kramolca vse živ-ljenje pritegovalo slikarstvo. Kot drobnozanimivost omenimo, da je bil njegov zaseb-ni učitelj slikarstva v študentskih letih(Ljubljana pred vojno ni imela slikarskeakademije) naš dolenjski rojak BožidarJakac in da je bil njegov študijski kolega nakasnejši zasebni slikarski šoli FrancetaGoršeta slikar in pisatelj Marijan Tršar izDolenjskih Toplic. Druga svetovna vojna jeusodno zarezala v življenjsko pot mladega

umetnika. Znašel se je med tisoči Sloven-cev, ki so ob koncu vojne zbežali iz domo-vine v begunska taborišča na Koroškem, odtam pa v širni svet, Kramolc v Kanado. Tuje dokončal študij slikarstva, postal kanad-ski državljan in se za stalno udomil kot ar-hitekt, projektant, grafik in slikar. Kot pi-satelj se je občasno pojavljal s kratko prozov izseljenskem tisku, vendar lahko štejemoza pravi vstop na slovensko pisateljsko sce-no šele leto 1992, ko je izšla njegova prvaknjiga kratke proze in opozorila na takorekoč novega besednega ustvarjalca. Pet letkasneje je izšel njegov prvi roman Potica zanavadni dan, leta 2002 pa roman Tango vsvilenih coklah, ki je ime Teda Kramolcaodločno zapisal med pomembnejše sloven-ske pisatelje. S tem romanom se je namrečuvrstil med peterico nominirancev za kres-nika, najbolj ugledno slovensko nagrado zaroman. Najnovejši roman Sol v grlu samo šepotrjuje mesto, ki si ga je izseljenski pi-satelj izboril na literarnem prizorišču svojestare domovine.

Roman pripoveduje o življenju sloven-skega izseljenca v Kanadi v prvih letih podrugi svetovni vojni. Pisatelj je uporabilsvojstven način pisanja, za katerega so sl-ogovno značilni kratki stavki, ki mestomaučinkujejo že kot verzi, ter oblikovno grad-nja pripovedi na prepletanju trenutnega do-gajanja s spomini ter resničnosti z domiš-ljijo, bajkami, slutnjami in sanjami. V glad-ko tekočem toku pripovedi se skozi podobeurejenega urbanega življenja v razviti ka-nadski družbi prebijajo podobe povsem

drugačnega sveta iz junakove preteklosti, kijo skuša sicer pozabiti, a se vedno znovavrača, pa naj gre za otroštvo in mladost medRomi, kamor ga je takoj po rojstvu kot sve-topisemskega Mojzesa med Egipčane po-stavila usoda, za grozljive izkušnje iz drugesvetovne vojne – še posebej ga muči parti-zanski poboj krušnih staršev, bratov, sesterin ljubljene deklice – ali za življenje v izse-ljenskem taborišču na Koroškem. Grenči-no, ki jo dajejo življenju takšne izkušnje, de-loma blažijo ljubezenska doživetja. Ta sopomembna sestavina romana, saj se skoziuresničevanje ljubezenskih želja in hre-penenj ter skozi odnose z ljubljenimi žen-skami prav tako kot iz spominov in druge-ga dogajanja izpisuje neuspešno iskanje os-mišljajočega življenjskega bistva oziromapotrjuje človekova usojenost na potovanje vnegotovost. To je, pesniško povedano, mor-da res sol življenja, a pušča grenak okus vgrlu.Milan MarMilan MarMilan MarMilan MarMilan Markkkkkele le le le ljjjjj

PomanjševalnicePomanjševalnica izraža pomanjšanje

nečesa. Pogosto pomanjševalnice upo-rabljamo pri sporazumevanju (pred-vsem ustnem) z majhnimi otroki. Obtem mislimo, da mu približamo, poma-njšamo stvari, ljudi … A razlikovati mo-ramo med ljubkovalnim in pomanjše-valnim izrazom. Ljubica je npr. ljubko-valni izraz, stolček pa pomanjševalnica.

Pri pogovarjanju z otroki moramopaziti, da besed ne “skrivenčimo”, saj simora otrok v svojem spominu tako ust-varjati dvojni besedni zaklad (npr. pup-cal – pil, čičal - sedel).

Pomanjševalnico izberemo glede naokoliščine, starost naslovnika, čustvene-ga odnosa … Pri tem pa včasih pride donesmisla in govorimo o npr. majhnihkrilcih, majhnih avtomobilčkih …

Tako nas je eno od podjetij na sicerzelo domiselnih obcestnih plakatih pre-pričevalo z majhnimi poličkami … Amajhne police so poličke, majhne po-ličke pa bodejo v oči pozorne bralce inposlušalce …I rI rI rI rI rena Pena Pena Pena Pena Poooootttttočar Počar Počar Počar Počar Papeapeapeapeapežžžžž

4343priloga dolenjskega listaZDRAVSTVENI KOTIČEK

Načrtovanje letnega dopustaOd dopusta običajno pričakujemo počitek, zabavo in vse kar sodi k t.i. polnjenju fizičnih in psihičnih baterij.

Pa vendar se vse prevečkrat dogaja, da nam ta isti dopust začne tako presedati, da ga zaradi prepirovin nesoglasij celo prekinemo. Številni primeri kažejo na mnoge nevarnosti, ki jih prinaša dopust. Nek ameriškipsihiater npr. opaža, da ima februarja (po zimskih dopustih) in oktobra (po letnih dopustih) precej večpacientov kot v kateremkoli drugem obdobju leta. Dopust je lahko torej tudi travmatična izkušnja.

Milijoni preživijo ure in ure svojega do-pusta v avtomobilu, saj je lahko dopustniškadestinacija na povsem drugem koncu ce-line. Potovanje z avtomobilom je umetnost,ki se jo je treba naučiti.

Tisto, kar se zgodi, ko družina 24 urpotuje skupaj, je pravzaprav predvidljivo.Ne v avtomobilu ne v najprostornejši hotel-ski sobi ni fizične osame. Družinski člani sov neprestanem stiku, to pa kaj lahko izzovenapetosti.

Vsako potovanje terja številne odločitve.Kam bomo šli? Kdo vse gre zraven? Z av-tom, avtobusom ali letalom? Odločanje jelahko zelo mučno, zato je pomembno, da sevsi člani družine čutijo vključene v processprejemanja odločitev in zanje prevzamejoodgovornost. Isto velja za razdeljevanjerazličnih dolžnosti med dopustom, npr. prikampiranju.

Družina ali par mora pripraviti natančenproračun za dopust, da ne bi kasneje prišlodo medsebojnega obtoževanja o razsipno-sti. Naslednja težava pri dopustu, sploh zaženske in še posebno za matere, je, da si tesploh ne morejo privoščiti prave sprostitve.Pogosto so ženske tiste, ki skrbijo za gos-podinjska opravila, kar je lahko v novem

okolju še bolj naporno kot doma. Pomemb-no je torej, da se družinsko življenje orga-nizira tako, da se ženo oz. mamo kar najboljrazbremeni utrudljivih fizičnih opravil, dase ji omogoči sprostitev, daljši jutranji spa-nec ipd.

Mnogi dopusti se sfižijo, ker bi ljudje eno-stavno radi storili in doživeli preveč. Splohmoški se na dopust odpravijo z intenziv-nostjo, s katero se sicer lotevajo vsakodnev-nih opravil. Zato ni čudno, da začneta možin žena pogosto kričati drug na drugega.

Mali otroci se lahko na potovanju z avtomali letalom kmalu začnejo dolgočasiti. Zago-tovite jim nekaj, s čimer se bodo igrali.

Naj otroci še tako ponavljajo, kako bodopogrešali svojega psa ali mačko, bodite pritem vprašanju čvrsti in pustite hišnega ljub-ljenčka pri sorodnikih, sosedih ali v zave-tišču.

Mnogi pari ne uspejo najti čas in prostorza svojo zasebnost. Namesto tega dopusto-vanje organizirajo tako, da spijo v istem šoto-ru kot otroci ali v isti hotelski sobi. Kako sebodo znašli je njihova stvar, pomembno paje, da par vsaj eno noč dopusta preživi sam.

Strokovnjaki za dopuste priporočajo, da,če je le mogoče, tega ne preživite pri star-

ših ali sorodnikih. Te obiske raje prihraniteza druge dni, saj obisk staršev pogosto terjane le fizično ampak tudi čustveno prisot-nost.

Preživljanje dopusta doma prav tako nislaba ideja, še posebej, če je hišni proračunza potovanja omejen. V tem primeru je pri-poročljivo, da par nekajkrat odide na kosi-lo ali večerjo in da malo pozabi na hišnaopravila. Če vam telefon preseda, ga izklo-pite, dan pa napolnite z drugimi aktivnost-mi. To je lahko nekaj mirnega, npr. branje,ali kaj malo bolj napornega, npr. sprehodipo še neodkriti okolici. Pomembno je le to,da počnete nekaj, za kar sicer ne najdetečasa.

Nek strokovnjak priporoča: “Na dopustupozabite na čas. Vstanite, ko ste pri volji,jejte, ko ste lačni, potujte, kadar želite,ustavite se, ko vam prija, pojdite spat, ko sepočutite utrujeni.”

Naj dopust ne bo le niz težav. Če upošte-vate nasvete strokovnjakov in se razumnoizogibate trapastim pastem, je dopust resnajlepši del leta. Dober dopust vas osveži inpomladi, prispeva pa tudi k boljšemu za-konu.IvIvIvIvIvo Belan, o Belan, o Belan, o Belan, o Belan, dr. med.

priloga dolenjskega lista4444 MODA

Pred počitnicami hkozmetičarki in frizerjuSpet smo pred vročim poletjem, nepozabnimi počitnicami, pred

novimi avanturami in pustolovščinami. Pred odhodom na vsemogoče konce našega planeta, je prav, da poskrbimo za dobro počutjein urejen videz.

Pripravimo se na sončenje. Podlago si za-gotovimo že pred odhodom, tako bomozmanjšali alergije na sonce, ne bo se namtreba pred njim skrivati, postava in koža, kista malo zagoreli, pa sta videti veliko lepši.Rjavkasti odtenek polti namreč prikrijemarsikatero drobno estetsko nepravilnost.Če boste obiskovali za nabiranje podlagesolarij, pazite, da bodo svetilke nove, sajimajo rok trajanja, po katerem jih je trebazamenjati. Barvo si nabirajte postopno –začnite z nekaj minutami – in ne pretirava-jte, saj vas tudi v solariju lahko opeče. Vbolje založenih lekarnah in prodajalnahdobite dodatke k prehrani, ki koži pomagajolepo porjaveti in zmanjšujejo nevarnostalergije.

Losjoni. Če je vaša polt svetla in občutlji-va in bi radi porjaveli brez pretiranega na-stavljanja UV-žarkom, priporočamo upora-bo losjonov, ki spodbujajo tvorbo melanina.Ta se nekako »shrani« in se ob stiku s prvi-mi sončnimi žarki pomakne na površinokože. Če boste uporabljali kremo za samo-porjavitev, pazite, da izberete ustrezen od-tenek in da jo nanašate v tanki plasti. Pritem velja upoštevati dejstvo, da tako pri-dobljena zagorelost ne pomeni tudi zaščitepred škodljivimi vplivi sonca.

Piling obraza. Obisk kozmetičnega salonaje priporočljiv tako pred odhodom na počit-nice kot po vrnitvi domov. Preden odidetena dopust poskrbite, da bo vaša koža očišče-na, kar dosežete prav z nego v kozmetič-nem salonu. Sončenje bo uspešnejše, čeboste kožo očistili nečistoče in ogrcev, jiprivoščili piling in hidratantno masko.

Depilacija. Za depilacijo se odločite nekajdni pred odhodom, ne pa tik pred zdajci.Sveže depilirana koža je namreč občutljiva,celo na znojenje. Voskanje vam bo zagotovi-lo mirne počitnice, vsaj kar zadeva dlačice.V kozmetičnem salonu naj vam odstranijotudi brčice, saj bodo, četudi so svetle, nazagoreli polti opaznejše.

Lasje. Mnoge ženske in moški frizerjaraje obiščejo po dopustu. Toda narastek,uničene konice, neurejena pričeska tudi namorju niso privlačni. Frizer vam lahko sve-tuje “morsko” ali “poletno” pričesko, s ka-tero ne boste imeli veliko dela, a bo kljubtemu privlačna. Ne pozabite zaščititi laspred UV-žarki. Tudi lasje so, podobno kot

koža, občutljivi na sonce, pa tudi na klor inmorsko vodo. Uporabljajte izdelke, ki laseščitijo in negujejo obenem.

Brez maskare in ličil. Raba obeh je namorju največkrat odveč. Zaradi znojenja, ko-panja in krem se namreč pogosto razmaže.Poleg tega trepalnice in obrvi na soncu po-stanejo svetlejše. Lahko pa si pred odhodompobarvate trepalnice; tako boste privlačnitudi na plaži. Če pa se boste odločili za bar-vanje trepalnic (ali tudi obrvi), morajo bitipobarvane natančno. To storitev opravljajotako v frizerskih kot kozmetičnih salonih.

Piling telesa dobrodejno vpliva in si galahko naredite sami. Za temeljitejšo negotelesa poskrbijo strokovnjaki, saj s kožeodstranijo odmrle celice, koža pa je videtisveža, mehkejša in mladostna.

Pedikura sodi med najpomembnejši po-seg, ki si ga morate privoščiti večkrat naleto. Urejena stopala in nohti so pogoj zanošenje vsake poletne obutve. Koža na nar-tu se zaradi sonca dodatno izsuši, zato upo-rabljajte hidratantno kremo. Če uporabljatelake živih barv, pazite, da se ne bo okruši-la. Uporabljajte podlak, ki prepreči, da senohti obarvajo rumeno. Rumeno obarvani

nohti so moteči pri rabi lakov v naravnihodtenkih in prozornih lakov. Star recept zalepe nohte je raba limone. Limonin soknamreč vsebuje citronsko kislino, ki pobe-li nohte. Vzemite četrtino limone in z njokrepko masirajte nohte, nato pa sok speritein nohte osušite.

In ne nazadnje: zmernost in naravnostimata v poletju kaj povedati. Poleti je pranjelas in prhanje pogostejše, zato uporabljajteblaga negovalna sredstva. Privoščite si lah-ko tudi svež in lahkotnejši parfum. Ker panekateri parfumi povečujejo fotosenzibil-nost, preverite sestavine in se prepričajte,da ga lahko uporabljate tudi na plaži. Rjavimadeži, ki jih povzročajo nekatere dišave inkozmetična sredstva, so namreč sila trdo-vratni. Soncu se izpostavljajte zmerno. Pre-tirano zagorela polt je videti nezdrava innas navidezno postara. Ličenje naj bo poletilahkotnejše, saj zagorela polt ne potrebujeveliko ličil, da je videti lepa in naravna.

Želim vam veliko nepozabnih trenutkov,sproščujočih počitnic, dopusta in pazite nasvoje zdravje ter na vse tiste, ki jih imateradi. Srečno!mag. Dr Dr Dr Dr Dragica Maragica Maragica Maragica Maragica Marttttta Sa Sa Sa Sa Stttttererererernadnadnadnadnad

4545priloga dolenjskega lista

OVEN – Poletni julijski žarki bodo v vaše življenjeprinesli več sonca, smeha in sproščenosti. Imeliboste občutek, da imate spet škarje in platno vsvojih rokah. S svojim življenjem boste veliko boljzadovoljni. Samski ovni se bodo ujeli v ljubezenskozanko.BIK – Na delovnem mestu se boste obveznostilotevali bolj ambiciozno in samozavestno. Mnogibiki se bodo zapodili v lov za bolj odgovorna in bo-lje plačana dela in se pri tem posluževali različnihtaktik. Pogosto pa se bo dogajalo, da, ko se bosteželeli družiti, nihče ne bo imel časa.DVOJČKA – Ne glede na to, ali boste mesecpreživeli na dopustu ali delovno, bo julij zelo aktivenin dinamičen. Prosti čas boste izkoristili za druženjas prijatelji, športne aktivnosti in zabavo. Družinskoživljenje utegne malce preveč zaplesti prijateljevaradovednost.RAK – Vaše misli se bodo vrtele okoli službe. Tudiče boste na dopustu, se boste prisiljeni ukvarjali sposlovnimi težavami, saj bodo sodelavci in šefspoznali, da ne morejo brez vas. Vendar bostetokrat zbrali pogum in odkrito povedali svoje mne-nje. Samski raki bodo skrbno skrivali svoja čustva.LEV – Julija si boste vzeli čas zase in za svojenajbližje. Na delovnem mestu se splača posvetitiveč pozornosti težjim poslovnim nalogam. Odnos spartnerjem bo podvržen vzponom in padcem. Nadan bodo prihajale nerazrešeni nesporazumi.

DEVICA – Na delovnem mestu se bo nadaljevaladinamika preteklih mesecev. Kljub povečanemu de-lovnem tempu ne pozabite nase in proste trenutkeizkoristite za obnovo energije in sprostitev. Vašo po-moč bo potreboval starejši sorodnik.

TEHTNICA – Reševanje poslovnih nalog bozahtevalo več energije, časa in pozornosti. Inčeprav vse ne bo šlo po načrtih, boste ob koncumeseca lahko zelo zadovoljni. Odnos s partnerjempostaja bolj topel, romantičen in strasten tudi zato,ker si znate vzeti čas za domače.ŠKORPIJON – V juliju se boste trudili popravili inzakrpati odnose z ljudmi, ki so vam dragi. Ostali, kine bodo direktno vpleteni, bodo na vaše poskuseimeli marsikatero pripombo. Ampak naj vas to neustavi – prisluhnite intuiciji in sledite svojemu srcu.

STRELEC – Za strelce, ki bodo julij preživeli nadelovnem mestu, bo mesec zelo aktiven. Pogostoboste morali pošteno zavihati rokave. Čeprav vambo težko deliti svoje ideje in načrte z drugimi, boprav timsko delo pravi ključ za poslovni uspeh. Večpozornosti posvetite zdravju!KOZOROG – Julij bo bolj ležeren mesec. Mesec jesicer idealen za odmor in lenarjenje. Če ga bostepreživeli delovno, si vzemite dovolj časovne rezerve– kajti tudi za rutinska dela boste zaradi slabe kon-centracije potrebovali več časa. Proste trenutke iz-koristite za šport.VODNAR – Julij bo zelo čustven mesec. Vaša čust-va bodo zelo razburkana, vaše vedenje pa muhastoin spremenljivo. V jok ali slabo voljo vas bodospravile malenkosti, ki jim sicer ne namenjate po-zornosti. Proste trenutke izkoristite zase in si pri-voščite masažo in sprostitev.RIBI – Na delovnem mestu bodo poslovne nalogezahtevale več angažmaja in vaše energije. Po 13.boste siti vsega – poslovnih obveznosti, zahtevnihposlovnih partnerjev in sitnega šefa. Če je mogoče,si takrat privoščite oddih ali pa prosti čas izkoristitezase.

Poletje s Sun MixomPoletje – z okusom po morju in soli, z vetrom v laseh in soncem na

goli koži... Toda sonce, sol, veter imajo še drugo plat – manj prijaznoin celo zdravju škodljivo, če se pred negativnimi vplivi ne zavarujemopravočasno in pravilno. Da bi torej poletni spomini ostali za vedno lepi,se je dobro pozanimati, kako pravilno poskrbeti za zaščitito in negokože in las.

Samozašč itSamozašč itSamozašč itSamozašč itSamozašč ita in zaščita in zaščita in zaščita in zaščita in zaščita ka ka ka ka kooooožžžžžeeeee

Sonce je vir živlejnja, dobro vpliva nanaše počutje in ga hkrati potrebujemo, kerje pomembno za tvorbo vitamina D. Vendar,pa se moramo zavedati, da je lahko pretira-no izpostavljanje soncu tudi zelo nevarno,saj UV- žarki povzročajo opekline in drugepoškodbe kože, ki povečujejo nevarnost zanastanek kožnega raka. Vsekakor pa pri-spevajo k prezgodnjemu staranju kože, karse kaže v izrazitejših gubah, izgubi prož-nosti in pigmentnih madežih. Z ustreznozaščito pred soncem pa lahko nevarne vpli-ve omilimo oziroma jih z ustrezno nego tudionemogočimo!

Koža se s tvorbo kožnega pigmenta (me-lanina) sicer sama ščiti pred soncem. Zatona soncu porjavimo. Ščiti pa se tudi na dru-ge načine, ki jih mi ne opazimo, npr. z ode-belitvijo zgornjih plasti kože. Vendar te re-akcije pomenijo, da je koža že prizadeta.Zato se moramo pred škodljivimi sončnimižarki zaščititi tako, da uporabljamo izdelkeza zaščito pred UVA- in UVB- žarki, ki jihmoramo uporabljati tudi v zadostnih količi-nah (36 g ali 6 zvrhanih čajnih žličk za en-kraten nanos na vse telo).

Sun Mix lSun Mix lSun Mix lSun Mix lSun Mix ljubi soncejubi soncejubi soncejubi soncejubi sonceZaupanja vredni izdelki preverjene kako-

vosti iz vrhunske negovalne linije za son-čenje Sun Mix kožo zanesljivo ščitijo predškodljivimi vplivi UV- žarkov. Hkrati jo medsončenjem in po njem tudi negujejo in takopomagajo ohranjati njen zdrav in lep videz.V pestri paleti izdelkov, prilagojenih raz-ličnim potrebam kože obraza in telesa, lah-ko prav vsakdo najde zase najustreznejšozaščito in nego. Za vse tiste, ki želite, da seizdelek hitro vpija in vam na koži pusti lah-koten občutek, je losjon za sončenje SunMix Active Care z zaščitnim faktorjem 20( SPF 20). Vedno več nas je takih, ki imamoobčutljivo kožo. Zato bo prava izbira mlekoza občutljivo kožo Sun Mix Sensitive sSPF 20, ki ne vsebuje parfuma in na kožidokazano ne povzroča neželenih reakcij.

Ker je sončnim žarkom najbolj izpostav-ljena prav koža na obrazu, so na njej prviznaki staranja najprej vidni. Kremi za ob-raz Sun Mix Anti Age s SPF 15 in SPF 30pomagata zavirati prezgodnje staranje kožeter intenzivno vlažita in obnavljata kožo.Izdelke iz negovalne sončne linije Sun Mix

sestavljajo še številni drugi izdelki, med nji-mi: mleko za otroško kožo Sun Mix Kidss SPF 30, mleko za učvrstitev kože SunMix Firming s SPF 10, olji za intenzivno indolgotrajno porjavelost Sun Mix DeepTan, izdelki za sončenje Sun Mix ActiveCare ter izdelki za nego po sončenju (mle-ko in hladilni gel Sun Mix After Sun).

PPPPPo leo leo leo leo let i zahtt i zahtt i zahtt i zahtt i zahteeeeevvvvvajo lasjeajo lasjeajo lasjeajo lasjeajo lasjeposebno negoposebno negoposebno negoposebno negoposebno nego

Poletno sonce pa pušča posledice ne lena koži, temveč lahko poškoduje tudi lase.Močni sončni žarki, temperaturne razlikein spremembe zračne vlažnosti, sol in ve-ter lahko poškodujejo lasno povrhnjico in stem tudi lasno vlakno. UV- žarki namrečlahko povzročijo fotooksidacijo beljakovin.Zaradi teh procesov lasje izgubijo sijaj inprožnost, postanejo izsušeni in krhki, ko-nice so lahko razcepljene. V hujših prime-rih pa je lahko zmanjšana tudi njihova čvr-stost in lasje se lomijo. Poškodovane lasetudi težje oblikujemo

Zato vam priporočamo, da si še zlasti po-leti umivate oz. negujete lase s Fitovalšamponom za suhe in poškodovane lase,saj premišljeno izbrane aktivne sestavine in-tenzivno obnavljajo lase in lasišče. Lecitin inpšenični proteini na površini ustvarijo zaščit-ni film, ki pomaga zapirati raze in tako lasevaruje pred zunanjimi vplivi in izsušitvijo. D-pantenol ustvarja zalogo vlage tudi v globljihplasteh las in lasišča. Kopriva izboljšujeprekrvljenost lasišča, žajbelj pa nanj delujeantiseptično. Lasje postanejo mehki, močniin bleščeči in ponovno svilnati na otip.

OG

LA

SN

O S

PO

RO

ČIL

O

priloga dolenjskega lista4646 KRIŽANKA

6. Ž iv ina nagr6. Ž iv ina nagr6. Ž iv ina nagr6. Ž iv ina nagr6. Ž iv ina nagradna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankadna kr ižankaaaaa

Če boste izžrebani, potrebujemo vaš podpis, da se strinjate zobjavo osebnih podatkov.Ime: ............................................................................................Priimek: .....................................................................................Naslov: ........................................................................................................................................................................................................Podpis: ........................................................................................

Pravilna rešitev 5. Živine nagradne križanke se, brano v vodor-avnih vrsticah, glasi: SAŠO PAPP, TLAKOMER, UKRAJINA, DOM,ANAM, EH, VOLE, NOHT, KEN, ELEATI, CIPRESA, GESTAPO,KAZALEC, ALMAGEST, TA, IRA, MB, HARLEKIN, NOR, BARI,KOMAT, BEBA, ISA, LO, PRIOR, IC, JASLI, PLASTENKA, ANT-WERPEN, OGLAS.

6. Živina nagradna križankaSponzor tokratne križanke je Zlatarna Aura iz Novega mesta s poslo-

valnicami na Glavnem trgu 19, v BTC centru, v TC Hedera v Brš-ljinu in na Zadružni v Črnomlju, ki podarja praktične nagrade v vred-nosti 40, 30 in 20 evrov.

Pravočasno smo prejeli 231 rešitev 5. Živine nagradne križanke. PodjetjeAvon, d.o.o., Vodovodna 99, Ljubljana, www.avon.si, podarja nagradenaslednjim izžrebanim reševalkam: 1. nagrado, to je Total Radiance dnev-na in nočna krema za normalno kožo prejme Ana Jerič iz Smolenjevasi, 2. nagrado, to je rdečilo za ustnice s 24-karatnim zlatom, prej-me Ivanka Kapetan iz Novega mesta, 3. nagrado, to je krepilo za nohtes 24-karatnim zlatom, prejme Alenka Vitkovič iz Črnomlja.

Nagrajenkam čestitamo!Rešitve tokratne križanke pošljite do ponedeljka, 20. julija, na naslov:

Dolenjski list, p.p. 212, 8001 Novo mesto, na pisemsko ovojnico papripišite “6. Živina nagradna križanka”. Ovojnico brez poštne znamkelahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.

KRIŽANKA