Revija Instalater 5 - Junij 2009

JUNIJ 2009 LETO II ŠTEVILKA 5

www.instalater.si

Tiskovina / ISSN 1855-6116Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

Instalater Junij 20094

ZANIMIVOSTI

ENERGAP

SOLARNO

VODOVOD

Vsebina

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov

Ustanovitelj: Gregor Klevže

Izdajatelj: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor in Energap.

Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže,

e-pošta: [email protected]

Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant,

e-pošta: [email protected].: 031 / 39 35 39

Nastja Klevže, e-pošta: [email protected]

Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope,

mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str

Lektoriranje;Silva Skrt

Grafična priprava: Gregor Klevže,


Tisk: MA-TISK d.o.o.

Naslov uredništva: Društvo instalaterjev

energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a,

2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10


Revija Instalater sodi med stroko-vne revije in je v celoti brezplačna.

Revija izide 6 krat letno.

ISSN 1855-6108

OGREVANJE

GRADNJA

PREZRAČEVANJE

RAZNO

Izlet po Turčiji 6Dan Weishaupta 9

Tako deluje sodobno centralno ogrevanje 12Ogrevanje z okrasnimi letvami 13Suhomontažni sistem ploskovnega ogrevanja Uponor 14Ceneje od energije 15Toplota iz okolice 16Začelo se je v sedemdesetih letih 17Vrsta cevi in oznake 18Začetki energetske učinkovitosti 19Načini ogrevanja 20Lotanje 21Izračun porabljene energije 22

Naprave za uporabo deževnice 24Prezračevalni vodi odtočne kanalizacije 26Obnova cevnega sistema 29Savna 30Priprava tople vode s toplotno črpalko 34

Solarna tehnologija 36Sončna energija iz vesolja 41Pionirji sončne energije 42Kyocerini solarni moduli za novo Toyoto Prius 46Izbor Hidriin naj inštalater 2009 47

Dimniki, za nizkotemperaturne kotle 48Siemens - sedež Peking, Kitajska 49Toplotni mostovi 50Oblečimo svoj dom v volneno toplotno in zvočno izolac. 51Nam je sonce dovolj blizu? 52Nekaj o vetru 53Vse več se jih odloči za masivno gradnjo 54Tehnologija obšla arhitekturo 55

Klima v prostoru 56

Energijska osveščenost Koroške 60Bioplin 62

LCM bolje opremljen za boj proti toči 64Avtoplinski sistemi za naknadno vgradnjo 65Surfanje s pomočjo vetrne energije 66

Junij 2009 Instalater 5

Razvoj na področju strojnih in-stalacij je v zadnjih treh dese-tletjih postal izredno zanimiv in hiter. Projektanti, tehniki, izva-jalci, skratka vsi, ki se ukvarjajo s strojnimi instalacijami morajo, pri svojem delu, spremljati števil-ne novosti, pa tudi možnosti za dobavo posameznih elementov.

Pri svojem delu potrebujejo pro-spekte in navodila proizvajalcev, ki jih ti radi pošiljajo vsem zainte-resiranim. Tudi mi, pri strokovni reviji, si želimo, da postane revija, ne samo informator, temveč da bo prirejena tudi kot učbenik.

Zato so med tekstom tabele s ka-rakteristikami najbolj uporablje-nih elementov, s katerimi lahko izvajalci del in tudi v šolah izde-lajo predpisane programe in tudi projekte za centralna ogrevanja in druge vrste strojnih instalacij.

Vsekakor pa si želimo, da bo re-vija dobro služila tehnikom in iz-vajalcem v praksi, saj je podobnih revij in učbenikov, v slovenščini, še relativno malo.

Strojniki morajo poznati načine ogrevanja, prezračevanja, klima-tizacije, hlajenja, napeljave vo-dovoda in plina, solarne energije ter elemente naprav, ki rabijo v ta namen. Znati morajo projektirati enostavne instalacje za ogrevanje in vodovod. Zato so nekatera po-glavja obširna in podprta z račun-skimi primeri. Prezračevanje in klimatizacijo, hlajenje ali plinsko instalacijo, naj bi projektirali le pod strokovnim vodstvom, zato so ta poglavja bolj enciklopedič-na.

Ob projektiranju ali nadzoru nad polaganjem instalacij je treba poznati vse veljavne domače in evropske predpise ter standarde iz področja instalacij. Če le teh ni, uporabljamo tuje, predvsem nemške. V reviji so zato navede-ni nekateri standardi in predpisi, uporabljati pa je treba zadnjo veljavno izdajo in se na njo tudi navaditi.

Da ne gre več za presojo, ali je revija resnično poučna, nam do-kazujejo številne strokovne šole, vključno z univerzo, da si želijo prejemati našo revijo. Našim bralcem pa tudi sporočamo, da smo prejeli od Narodne in uni-verzitetne knjižnice mednarodno standardno serijsko številko za tiskano verzijo ISSN 1855-6108 in za Instalater (Spletna izdaja) ISSN 1855-6116. Številka bo od-slej natisnjena na naslovni strani in v impresumu (kolofonu).

Pričakujemo, da bo odslej revija zanimiva tudi za tiste, ki si želijo

objave strokovnih člankov, pred-vsem takšnih, s katerimi bo revija pomagala in dajala možnosti za posodabljanje objektov in stroj-nih instalacij. Želimo si člankov, v katerih bodo številne informacije in realni predlogi, kako sodobno gradnjo in obnovo starih stavb narediti za energijsko varčne.

Revijo izdajamo relativno kratek čas. V prihodnosti želimo dati še večji poudarek novim tehnologi-jam. Z gradnjo pasivnih in niz-koenergijskih hiš se bo zagotovo razvila razprava, kateri ogrevalni

oziroma prezračevalni sistem je za to najbolj primeren. Upamo, da vas bomo s temi novostmi lahko sproti seznanjali. Tudi se-jemski projekt MEGRA + Umna raba energije, ki ga naša revija razvija skupaj z društvom DIEM, agencijo Energap, Mariborsko razvojno agencijo (MRA) in Po-murskim sejmom, bo omogočil prikaz številnih dosežkov z grad-benega in energetskega področja. Takšni projekti omogočajo števil-ne in eksluzivne zapise in tega se v reviji močno zavedamo.

Ivo Klevže

Uvodnik

Društvo instalaterjev energetikov MariborAhacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10

[email protected]

PRISTOPNA IZJAVA

Podpisani/a _____________________________________________želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: __________________________________________

Izobrazba: ______________________________________________

Delovno področje: _______________________________________

Organizacija: ____________________________________________

Telefon: _________________________________________________

Naslov: _________________________________________________

Elektronski naslov: _______________________________________

Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgor-njih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica.

________________________ ________________________ Datum: Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.


Tudi ob letošnjem prvo majskem prazniku je Društvo instalaterjev energetikov DIEM, iz Maribora pripravilo izlet v Turčijo. Za to-kratno dopustovanje in potepanje po Turčiji je ponovno poskrbela turistična agencija Columbus iz Maribora. Zaradi omejenega šte-vila sedežev na letalu, za polet iz Gradca v Avstriji, je bila tokrat prisotnost udeležencev nekoliko manjša od lanske.

Turčija je prostrana dežela, ki leži na stičišču Evrope in Azije in predstavlja most med obema celi-nama. Očarata vas bogata zgodo-vina in arheološke znamenitosti ter raznolikost kulturne dedišči-ne. Impozantno gorovje Taurus okvirja najlepšo obalo Turčije, znano kot turška riviera, katere biser je Antalijski zaliv, ki je s pri-ljubljenimi obmorskimi letovišči in ob dolgih peščenih plažah že spomladi, poletju in jeseni idealen počitniški cilj.

S svojimi naravnimi lepotami in hitrim razvojem turizma, iz leta v leto vse bolj navdušuje številne turiste in popotnike. Tudi naše letošnje dopustovanje ali izlet, je

bil veliko bolj razgiban od pred-hodnega, v lanskem letu. Tokrat smo imeli priložnost, da preži-vimo prijetne dneve, v sodobno urejenih hotelih in doživimo no-tranjost Turčije.

Po prijetnem letu letala in pristan-ku na letališču v Antalyi, nas je pot vodila do mesta Kemer. To je manjše sodobno turistično mesto.

Z velikim številom lepo in bogato opremljenih hotelov, mesto vsako leto pritegne veliko turistov iz ce-lega sveta. Obala pri Kemerju je izrazito alpska. V neposredni bli-žini mesta se nahajajo zelo visoki in koničasti vrhovi. Mogočen vrh Tahtali Dagi s svojimi 2155 metri višine je videti prav mogočno. Ob samem morju pa je videti zasidra-ne številne jahte.

Nastanjeni smo bili v lepo ureje-nem hotelu Sunland Resort, s pe-timi zvezdicami, ki se je nahajal le nekaj kilometrov pred Kemerjem. Vsi, ki so želeli, so se lahko ude-ležili izleta v Demre – Myra – Sv. Nikolaj. Med vožnjo do mesta Myra, si je bilo moč ogledati, na eni strani turkizno modro morje, na drugi pa visoko hribovje.

Sledil je ogled antičnega mesta Myra, z gledališčem in ostalimi

znamenitostmi. V mestu Demre smo si lahko ogledali baziliko, zgrajeno v čast škofu Sv. Nikola-ju.

Po prijetno preživetih treh dne-vih, nas je pot vodila dalje, preko slikovitega pogorja Taurusa, na nadmorski višini 1200 m, do me-sta Afyon. Mesto velja za eno naj-pomembnejših termalnih krajev v Turčiji. Sledilo je popoldansko kopanje v vroči vodi »Thermal hotela«, ogled številnih izvirov to-ple vode, ki dosegajo temperaturo tudi preko 160 oC.

Počitek skozi noč in okrepitev z bogato pripravljenim zajtrkom nas je okrepila pred nadaljeva-njem poti, v zgodnjih jutranjih urah. Odpravili smo se proti jugu, skozi Isparto. Mesto Isparta slovi po vrtnicah in rožnem olju. Vo-žnjo smo nadaljevali čez gorovje Taurusa. Med potjo smo si ogle-dali še izdelavo preprog. Izdelava preprog in predvsem njena kvali-teta, ki so izdelane iz čiste svile ali volne, pritegnejo pozornost obi-skovalcev. Nikakor pa se nismo mogli načuditi izdelavi preprog, katerih čas izdelave traja tudi od šest do devet let. Veliko pozornost pa so pritegnile Sviloprejke, ki so nam v živo demonstrirale proi-zvodnjo te čudovite tkanine.

Izlet po TurčijiTurizem je denar. Tega se zelo dobro zavedajo Turki. Tu-risti jim prinašajo denar, zato so prijazni in uslužni. S po-nudbami »Vse v ceni« stopata s skupnim korakom, turi-zem in gospodarstvo.

Turčija, prijeten kraj za dopustovanje

Hotel Sunland Resort v Kemerju


V poznih popoldanskih urah smo prispeli do mesta Antalya, kjer smo v hotelu Lara, poleg znane-ga vodnega slapa, tudi prenočili. Naslednje jutro smo si ogledali še zlatarno in modno revijo. Sledil je ogled mesta Antalya, kjer smo lahko videli pristanišče, stare in ozke ulice, številne katedrale ter imeli čas za nakupe na številnih bazarjih.

Veliko število turistov dokazu-je, da mesto živi skozi celo leto. Antalya je provinca, ki se nahaja v južni Turčiji ob Sredozemskem morju. Mesto še slovi kot center turizma in pritegne kar 30 odstot-kov vseh turistov, ki obiščejo Tur-čijo. Antalya ima 657 km obale s plažami, pristanišči in ostanki antičnih mest. Ljubitelji lepih plaž, zagotovo pridejo na svoj

račun. Tukaj se najdejo najlepše plaže in kopalni zalivi ter sonce, pesek in modro morje. Čudovito zelenje te mediteranske obale, ob-dano z naravnimi lepotami, ki jih obdajajo številne reke iz bližnjega

gorovja, dodajajo svojo lepoto. Utrujeni od potepanja in prijetne-ga nakupovanja z barantanjem, je sledila pot do naše zadnje de-

stinacije. Pot smo nadaljevali v smeri proti mestu Alanyia. Mesto spada med najstarejša in slovi kot eno najlepših turističnih mest na turški rivieri, ki se razprostira na vzhodni strani južne obale. Me-sto je že od daleč prepoznavno po trdnjavi z rdečim stolpom »Kizil Kule«, obdanim z mogočnim ob-zidjem in s čudovito Kleopatrino plažo. Živahno mestno središče s številnimi trgovinami, bari in restavracijami kar vabi na potep. Zaradi živahnega nočnega življe-nja in številnih diskotek je ta kraj predvsem priljubljena destinacija pri mladih.

Nastanjeni smo bili v hotelu »Vi-king«, v Konakliju. To je kraj, ki se nahaja le nekaj kilometrov pred mestom Alanya.

Dobre avtobusne povezave s šte-vilnimi manjšimi avtobusi – dol-moši pomenijo poceni prevoz. Tako nam je bila Alanya na dose-go v nekaj minutah.

Bivanje v lepo urejenem hotelu Viking, s petimi zvezdicami, je naše zadovoljstvo samo dodatno povečalo. Ponudba »vse v ceni«

Še obvezno slikanje nekaterih udeležencev pred odhodom iz hotela

Izdelava preprog je pritegnila veliko pozornost

Edo Krese, instalater iz Ljubljane, vidno navdušen tudi z letošnjim potovanjem


(All inclusiv), nas je tudi tukaj za-radi pestre ponudbe hrane, pijače in urejenosti hotela, večinoma zadrževala v hotelu. Pomanjklji-vost takšne ponudbe je tudi ta, da smo ob večerih raje ostali v ho-telu, kjer smo imeli na razpolago »brezplačno pijačo«, in se zaradi tega nismo spuščali v turška noč-na doživetja.

Lepo urejen hotel, sončni dnevi, kopanje v morju ali v bazenih, so trenutki, ki si jih želi vsak dopu-stnik. Za poležavanja na terasah ali na peščeni plaži, so bili brez-plačno na razpolago ležalniki, senčniki in brisače. Dodatno pa so nas razvajali še bari s toplimi in hladnimi prigrizki ter s pijačo, skozi ves dan. Tudi lepo opre-mljene sobe, vse s pogledom na morje, klimatizirane, s sat TV, na-polnjenim mini barom, s čudovi-to opremljeno kopalnico in veliko teraso, so bili le dodatek za dobro počutje.

Tudi tisti, ki so bili željni rekreacije so si lahko dali duška. Na voljo so imeli telovadbo ob glasbi, igranje namiznega tenisa, nogometa, od-bojke na plaži, košarke, metanje pikada, tenisa, ali vodnega športa

na plaži. Brezplačna savna, pa je poleg vročega sonca poskrbela za dodatno znojenje.

V poznih večernih urah je bila pri-ložnost za ogled atrakcij, ki so jih nudili številni animatorji. Kljub njihovemu celodnevnem trudu,

da poskrbijo za zadovoljstvo po-sameznikov, so ob večerih zbrali dovolj moči in nas z atraktivnim programom v teatru navduševali pozno v noč.

Z vtisom, da je tudi letošnje po-tepanje minilo prehitro smo se po osmih dneh soočili z dejstvom, da se moramo vrniti tja, od koder

smo prišli. Prijetna vožnja z so-dobnim turističnim avtobusom, nam je dajala možnost na številna razmišljanja o tej državi.

Številni Slovenci, še niso imeli priložnosti, da spoznajo Turčijo. V večini še prevladuje misel, da

je to muslimanska država, katera se še vedno sooča z zaostalostjo. To je sodobna država, ki jo je po vojaški zmagi nad Grki leta 1923 ustanovil Mustafa Kemal Atatürk. Z reformo je popeljal državo v sodobno, sekularno in proevropsko republiko. Strah pred odmikom od te usmeritve je vodil k vrsti vojaških državnih

udarov, zadnjega leta 1980. Od-tlej se je Turčija vrnila k splošnim volitvam. Od leta 1952 je Turčija članica zveze NATO, že vrsto let pa se zavzema za članstvo v Evropski uniji.

Prepletanja s starim vekom in modernim trendom se kažejo tu-kaj na svoj unikaten način. Stari in umikajoči se način življenja, vse bolj preplavljata sodoben razvoj turizma. Dolge plaže, ob katerih stojijo zavidljivo in lepo opremljeni hoteli z cenovno zelo ugodno »Al inclusiv« ponudbo (vse vključeno), privabljajo veliko turistov. Bivanje v hotelih visoke kategorije, s ponudbo vse v ceni, dve in pol ure trajajoč polet z le-talom, v ceno vključeni številni izleti z avtobusom, skupno prevo-ženih preko 1200 km z ogledi, so zagotovo zadosten razlog, da se ob ceni 434 €, takšnemu potova-nju težko odrečeš.

Kopanje v morju, pri temperaturi vode do 22 oC in sončenje na pla-ži ali ob bazenu, pri temperatu-rah, ki v tem času dosegajo 33 oC že v mesecu aprilu, je dejstvo, ki si ga pri nas težko zamislimo tudi, sredi največje turistične sezone.

mesto Antalya

Lepa peščena plaža in čisto morje sta čez dan privabila številne kopalceTudi v Konakliju se najdejo številne priložnosti za ugoden nakup

Pred slapom v Antalyi

Tudi v hotelu Viking je prevladovalo odlično počutje


Morje, sonce in prijetna družba so trije dobri razlogi, da se je tudi le-tošnjega srečanja v Portorožu od-zvalo veliko število povabljenih. Že v zgodnjih jutranjih urah, smo se izpred podjetja Weishaupt, v Celju, podali, z dvema avtobuso-ma, na pot proti Portorožu. Lep, sončen dan in prijetna, umirjena vožnja, s številnimi postanki, sta nudila priložnost za medsebojna spoznavanja udeležencev.

Udeleženci letošnjega srečanja, so lahko vožnjo z avtobusom izkoristili za pogled na čudovito pokrajino Krasa. Hiter tempo današnjega življenja, ko hitimo z avtomobili po vsakdanjih oprav-kih, nas nemalokrat prikrajša, da si ogledamo lepote te pokrajine. Tokrat je bilo drugače. Sodoben

avtobus in mirna vožnja, sta bili v dodatno vzpodbudo, da si vzame-mo čas in uživamo ob pogledu na prelepo naravo.

Prepogosta misel, da je vožnja z avtobusom dolgočasna se je hitro razblinila. Kljub številnim popra-vilom in zaporam na cesti je pot do Portoroža skoraj prehitro mi-nila. Pred hotelom Marita, v Por-torožu, so nas pričakali gostitelji letošnjega srečanja.

Direktor podjetja Weishaupt g. Henrik Dvoršak in drugi vidnejši predstavniki podjetja, so si vzeli čas za pozdrav in stisk roke z vsa-kim posameznikom.

Z besedami, iz pesmi znanega slovenskega pevca Andreja Ši-

frerja »Za prijatelje si je treba vzeti čas«, ki so bile tokrat ključni poudarek srečanja, je nadaljeval pozdravni nagovor direktor pod-jetja g. Henrik Dvoršak. Izrazil je misel, da za podjetnika, ne zado-stuje samo dobro znanje in delo.

Oboje, je velikokrat bolj odvisno od medsebojnega poznavanja in spoštovanja. Vse to pa je moč do-seči, le z medsebojnimi srečanji in druženji.

V podjetju namreč izjemno ceni-jo dober odnos s poslovnimi par-tnerji, zato vsako leto pripravijo Dan Weishaupta. Na srečanje po-vabijo njihove najbolj pomembne partnerje.

Ta dan je namenjen predvsem utrjevanju in negovanju medse-bojnih odnosov ter neformalne-mu druženju. To je priložnost za izmenjavo številnih informacij glede poslovanja, čas pa nameni-

Dan WeishauptaZ povzetimi besedam g. Maxa Weishaupt »Gorilnik je dober toliko, kolikor je dober njegov servis« je v pozdrav-nem nagovoru ob »Dnevu Weishaupta«, v hotelu Marita v Portorožu, 14. maja 2009, pričel tokratno srečanje di-rektor slovenskega podjetja g. Henrik Dvoršak.

Direktor podjetja Weishaupt – Henrik Dvoršak

Viktorija Svet, dobre volje od presenečenja, ki so ji ga pripravili

Ob prigrizku je vladalo prijetno vzdušje


jo tudi aktualnim dogodkom na področju energetike.

Družba Weishaupt, uspešno posluje ves čas svojega obstoja. Rezultati poslovanja se gibljejo v skladu z možnostmi tržišča in pričakovanji lastnika. Povsod,

kjer podjetje deluje, je vpeto tudi v družbeno okolje, in sicer v toli-kšni meri, kot dopušča poslova-nje. Ponosni so, da se na njihovo

prizadevanje okolje dobro odziva in ga ceni. V podjetju Weishaupt znajo ceniti delo vseh zaposlenih. Vsekakor pa so za velik uspeh, ki so ga dosegli s skoraj 20 letnim delom na slovenskem trgu, veliko pripomogli številni posamezniki zunaj podjetja. Tokratno sreča-

nje so izrabili tudi za zahvalo ob odhodu v zasluženi pokoj, dvema zunanjima sodelavcema. Najprej so se zahvalili za dolgoletno so-

delovanje predstavnku iz podjetja SCT. Za dobro sodelovanje, pa so se zahvalili tudi gospe Viktoriji Svet, univ. dipl. ekonomistki, ki

trenutno še opravlja svoje delo kot članica uprave v Banki Celje.

Od presenečenja in vidne ganje-nosti sta se oba prejemnika, nad dobro gesto podjetja Weishaupt in direktorja podjetja g. Dvoršak Henrika, lepo zahvalila. O uspe-hih in številnih inovativnih do-sežkih, sta v razpravi nadaljevala

g. Martin Klančišar, ki je omenil nekaj vidnejših rezultatov podje-tja, ki jih dosegajo z najnovejšimi proizvodi na področju gorilnikov,

sodobnih ogrevalnih kotlov in na področju solarne tehnologije. O uspehih podjetja in z dosežki v marketingu je nadaljeval vodja prodaje g. Ivan Jerovšek. Da pa ne bi srečanje potekalo v preveč delovnem vzdušju, so gostite-lji povabili društvo Morigenos. Njihova predstavnica nam je predstavila skrb za raziskovanje

Prihod z avtobusi v soline v Sečovljah

Soline v Sečovlju

Razpadajoči vozički dokazujejo, da se s soljo v Sečovljah že dolgo ukvarjajo

Za lep sprejem v Kortah so poskrbeli domači muzikantje

Lep ambient, dobre hrane in pijače je v gostišču v Torklah bilo na pretek

Organizatorji letošnjega srečanja so poskrbeli za popolno zadovoljstvo vsakega posameznika


in zaščito morskih sesalcev. Po-sebno pozornost posvečajo skrbi za delfine, ki živijo v slovenskem morju.

Po končani razpravi, smo sreča-nje nadaljevali v prijetnem vzduš-ju na terasi hotela. Ob prigrizku in v prijetnem vzdušju smo nato pot nadaljevali do krajinskega parka Sečoveljske soline. Soline spadajo med najdragocenejše dele naše naravne in kulturne de-diščine. Skozi stoletja je prostor oblikoval človek – v skladu z zah-tevami in s potrebami redkih, na slano okolje posebej prilagojenih rastlinskih in živalskih vrst. Po ogledu tega izjemnega naravnega »spomenika« in po predstavitvi Weishauptovih novosti, nas je pot vodila proti Kortam. Ustavili smo se v gostišču Torkla, kjer smo imeli možnost, da spoznamo ku-linarične dobrote, ki jih nudijo v tem odmaknjenem in prijetnem gostišču.

Lep in zanimiv sprejem ob priho-du v gostišče, ki so nam ga pripra-vili domači muzikantje, oblečeni

v narodno nošo, tipično za ta kraj, so pritegnili veliko pozor-nost vsakega posameznika.

Prijetno vzdušje, ki so nam ga ob prihodu očarali muzikantje, se je nadaljevalo v notranjosti gosti-šča. Dobro vino, okusna hrana, s poudarkom na ribo in obogatena jedača z okusnimi tartufi, so naše zadovoljstvo tega dne samo pove-čevali. Nakopičeni velikega zado-voljstva in lepo preživetega dne-va, smo v poznih popoldanskih urah pot nadaljevati proti domu. Ob zatonu Sonca, ko smo prispe-li na sedež podjetja Weishaupt, v Celju, smo strnili naše misli in bili enotnega mnenja, da si ponovne-ga srečanja želimo tudi v nasle-dnjem letu.

Takšni dnevi niso namenjeni po-zabi, ne glede na to, s katero šte-vilko jih označimo. Tole je bil res lep in nepozaben dan, pripravljen in prežet s polno idej, prijetnega počutja, okusov, motivacije in, če-prav se morda sliši komično, spo-štovanja tradicije. Pri Weishauptu ne blefirajo. Oni to znajo. Spominek na nepozabno srečanje


Ko razmišljamo o ogrevanju bi-valnih prostorov, si je treba naj-prej zastaviti naslednje vprašanje: Koliko toplote sploh potrebuje-mo? Ta razmišljanja se lahko zelo razlikujejo. Tako je nekaterim še vedno zelo hladno, medtem ko se drugi že potijo.

Izjava kot »Zdaj je pa prijetno toplo«, je torej objektivna le za določena temperaturna območja. Težave so dodatno podkrepljene z dejstvom, da je toplota odvi-sna tudi od relativne vlažnosti zraka, površinske temperature vgrajenih gradbenih delov, ka-kor tudi od gibanja zraka. Naj-pomembnejšo vlogo pri tem pripišemo temperaturi površine sten in oken. Nižja kot je, to-plejši mora biti zrak v prostoru.

Na splošno velja kot ugodna tem-peratura za stanovanjske prosto-re, od 19 do 23 °C. Nedavne štu-dije so pokazale, da večina ljudi povezuje temperaturo prostora minimalno okoli 22 °C tempe-raturo stene 20 °C, kot prijetno. Z uporabo pravila preko palca, lahko sami določamo ugodno temperaturo: vsota temperature iz stene (povprečje temperature vseh okoliških sten) in tempe-ratura zraka v prostoru, mora znašati približno okoli 42 °C.

Udobna toplota v vseh prostorih

Večina enodružinskih hiš ima za ogrevanje prostorov vgrajeno centralno ogrevanje. Običajno je proizvajalec toplote, pogosto tudi grelnik za toplo vodo ali hranilnik za toplo vodo in so postavljeni v klet objekta.

Prenos toplote s pomočjo grel-nega medija poteka od gorilnika, preko omrežja cevne instalacije do posameznega ogrevala v pro-

storu. S pomočjo obtočne črpalke hitreje, kontinuirano ter nepre-stano potiskamo vodo po cevnem omrežju.

V kolikor uporabljamo kot ener-gent plin, je lahko proizvajalec to-plote nameščen v kleti. V takšnih primerih lahko namesto zidanega dimnika, odvajamo dimne pline na prosto, od gorilnika direktno skozi kritino, na prosto, v jeklenih dimovodnih ceveh. S tem prihra-nimo minimalno tudi do 2500 EUR visok strošek, ki bi ga pora-bili za gradnjo dimnika.

Za ogrevanje s kompaktno hišno centralno napravo lahko upora-bimo skoraj vse energetske vire, kot so kurilno olje, zemeljski plin, pod posebnimi pogoji tudi uteko-činjeni naftni plin ali celo ogre-

vamo s trdnimi gorivi, kot sta les in premog. Uporabljamo lahko tudi več vrst alternativnih virov energije. Nižja kot je temperatura vode v ogrevalnem sistemu, toli-ko lažje lahko vključimo solarno ogrevanje in toplotno črpalko. Nizka temperatura ogrevalnega sistema je ključni pogoj za upo-rabo alternativnih virov energije.

Moč toplotnega proizvajalca je se-veda odvisna od potrebne toplote objekta, ki ga želimo ogrevati. Za izračun se poslužujemo smernic, določenih v skladu z DIN 4701 ki kažejo, koliko toplote mora-mo proizvesti, da bomo lahko notranjost objekta ogreli, pri najnižjih zunanjih temperaturah, na približno 19 oC. Na sliki št. 1 je prikazana shema ogrevalne naprave, ki je nameščena v kleti od koder so radiatorji v posame-znih etažah oskrbljeni s toplotno energijo. Vgrajeni toplotni hranil-nik lahko oskrbuje s toplo vodo kuhinjo in kopalnico. V kolikor ima v večstanovanjskem objek-

tu, posamezno stanovanje svoje lastno ogrevanje, se najpogosteje uporabljajo kompaktne plinske ogrevalne naprave, ki ne ogrevajo samo stanovanja, temveč proi-zvajajo tudi toplo sanitarno vodo. To so naprave, ki jih lahko, zaradi majhne velikosti, namestimo na zid v kopalnici, kuhinji ali dru-gem prostoru.

Idealna je priključitev plinske naprave na dimnik, v katerem je vgrajen odvod za dimne pline in dovod zraka, potrebnega za zgo-revanje. V tem primeru je lahko naprava nameščena tudi v naj-manjši prostor, kot je na primer tudi garderobna omara in podob-no.

S temi napravami, če uporablja-mo za gorivo zemeljski plin, ne prihranimo samo pri strošku za gorivo, temveč tudi na prostoru za gorivo. Napravo lahko name-stimo tudi na podstrešju in tako dodatno prihranimo visok stro-šek za izdelavo dimnika.

Tako deluje sodobno centralno ogrevanjeKdor gradi novo hišo ali pa želi staro temeljito preurediti, se mora predhodno odločiti za vrsto ogrevanja. Tehnolo-gija ogrevanja se je v zadnjem obdobju, še posebej v smeri varčevanja, bistveno posodobila.

Slika 1 - Shema centralnega ogrevanja


Hladni in tudi slabo toplotno izolirani zunanji zidovi v hišah že dolgo časa povzročajo jezo številnim uporabnikom central-nega ogrevanja. Jeza pa postane še veliko večja, če se na zidovih pojavijo nečedni vlažni madeži. V današnjem času najdemo za omenjena primera kar veliko re-

šitev. Najpogosteje se zatečemo k dodatni toplotni izolaciji, z no-tranje strani. To je tudi najcenejša rešitev.

V kolikor je cevna instalacija cen-tralnega ogrevanje nameščena v podnožje zunanjih sten hiše, je dodatna vgradnja stenskih okra-

snih letev zelo priporočljiva reši-tev. S tem ne bodo toplejše samo stene, temveč lahko, v veliko primerih, odpravimo tudi vlažne madeže (slika 1).

Odločitev je potrebno predho-dno dobro pretehtati. Sistemov s spodnjo razdelitvijo centralnega ogrevanja je v starih in nepod-kletenih stanovanjih veliko. Z vgradnjo okrasnih letev v takšnih zgradbah ne prihranimo samo na energiji, odpravimo tudi očem moteč videz cevne instalacije, še posebej je moteč pogled na prah, ki se odlaga na ceveh.

Vgradnja okrasnih letev na steno ne zahteva človeka z visoko stro-kovno usposobljenostjo. To lahko opravi vsak malo bolj iznajdljiv posameznik in seveda z ustre-znim orodjem. Pri novogradnji, pa je v delo potrebno vključiti za to usposobljenega strokovnjaka.

Opis sistema z okrasnimi letvami

Izvedba ogrevanja s pomočjo okrasnih letev je vsekakor naj-primernejša za vgradnjo na zu-nanjih stenah hiše. Cevi morajo biti nameščene tik nad višino tal. Cevi so lahko jeklene, plastične, iz bakra ali podobno. Pravokotno nad cevno instalacijo pritrdimo okrasne letve. Tudi letve so lahko iz različnih vrst materialov, pred-vsem pa takšne, da jih bo lahko čistiti in bodo služile prostoru v okras. Sistem deluje kot konvek-

cijsko ogrevanje. To pomeni, da se zrak med okrasno letvijo in steno ogreje in nato počasi dviguje tik ob steni proti stropu. Pri ogreva-nju s pomočjo okrasnih letev se topli zrak, še preden doseže strop, počasi ohlajuje. S tem se prepreči kroženje zraka v prostoru. Dvigo-vanje toplega zraka tik ob steni, omogoča, da se stene počasi ogre-vajo. Topla stena s toplotnim se-vanjem zagotovi dobro fiziološko in prijetno počutje v prostoru. Na sliki št. 2 je prikazano delovanje ogrevanja in kroženje zraka s po-močjo okrasnih letev.

Seveda je potrebno tudi temu sistema ogrevanja posvetiti nekaj pozornosti. Predvsem je potreb-no vedeti, da pred stene, na kate-rih so nameščene okrasne letve, ne postavljamo pohištva. Površi-na stene mora biti zelo gladka, da ne prihaja do usedanja prahu. Pri dobro zglajenih stenah, se zrak

lahko giblje hitreje in težje odlaga prašne delce. Primeren je omet, izdelan s primešanim apnom in z fino gladko površino. Pogled in videz okrasnih letev je prikazan na sliki št. 3.

Ogrevanje s pomočjo okrasnih letev, se v bistvu prišteva med nizkotemperaturna ogrevanja in je primerno za vgradnjo v nizko-energijskih hišah. Zaradi nizke delovne temperature v predtoku in v povratnem vodu je primerno za ogrevanje s toplotno črpalko, za solarno ogrevanje ali podobno

Ogrevanje z okrasnimi letvamiVelikokrat ljudje iščemo rešitve, kako izboljšati obstoječ ogrevalni sistem ali pa že v času novogradnje narediti ne-kaj, kar nam bo v korist in nam kasneje ne bo potrebno posegati v sanacijo sistema. Ne nazadnje je obnova ogre-valnega sistema veliko dražja od investicijskega vložka.

Slika 1 – Ogrevanje s pomočjo okrasnih letev

Slika 2 – Stranski pogled delovanja

Slika 3 – Namestitev okrasnih letev v prostoru


Ena od rešitev omenjenih težav je Uponorjev sistem suhomon-tažnega talnega ogrevanja, ki omogoča hitro in čisto vgradnjo s pomočjo posebnih suhomon-tažnih talnih plošč. S tem je za-gotovljena takojšnja vselitev (tal ni potrebno sušiti pred vgradnjo zaključnih talnih oblog).

Trije prefinjeni elementi

Uponor sistem suhomontažnega talnega ogrevanja je sestavljen iz treh elementov: suhomonta-žne plošče, sevalne pločevine in ogrevalnih cevi. V kombinaciji s suhomontažnimi talnimi plošča-

mi (npr. Fermacell, Knauf, …) se doseže zelo majhna statična obre-menitev (samo 25 kg/m2).

To predstavlja pomembno pred-nost pri vgradnji tega sistema na lesene konstrukcije (lesene hiše). Sama sestava tal zagotavlja odlič-ne pogoje za hitro regulacijo tem-perature (hiter odzivni čas).

Suhomontažne plošče za vsakršno podlago

Integrirani utori na suhomonta-žni plošči se popolnoma prilegajo sevalni pločevini in Uponor ogre-valnim cevem. Suhomontažno

ploščo je potrebno enostavno položiti na tla, katera morajo biti poravnana, in, če je potrebno, tudi dodatno toplotno izolirana. V tako položene plošče vtisniti sevalno pločevino tam, kjer so predvidene ogrevalne cevi. Na koncu vgraditi Uponor ogrevalne cevi (MLCP 14x2 mm ali PE-Xa 14x2 mm).

Razmak med cevmi je odvisen od ogrevalnih zahtev in je lahko 150 mm, 225 mm ali 300 mm. Med Uponor suhomontažno ploščo in suhomontažno talno ploščo je potrebno vgraditi PE folijo debeli-ne min. 0,2 mm.

Vgradna višina

Pri modernizaciji stare zgradbe ali tudi gradnji nove zgradbe je konstrukcijska vgradna višina sis-tema talnega ogrevanja izredno pomembna. Uponor sistem su-homontažnega talnega ogrevanja je najtanjši suhomontažni sistem vgradnje talnega ogrevanja saj

znaša minimalna vgradna višina samo 50 mm. Pri novih zgrad-bah se bo vgradna višina poveča-la med 56 mm in 65 mm, kar je odvisno od specifičnih zahtev po dodatni udarno-zvočni izolaciji.

Prednosti:

) nizka vgradna višina tal: od 50 mm ) kratek čas vgradnje in takoj pohoden, če se kombinira s suhomontažnimi talnimi plo-ščami )minimalna statična teža: 25 kg/m2 s suhomontažnimi tal-nimi ploščami in 61 kg/m2 s cementnim estrihom KB 650 ) primerno za univerzalno upo-rabo suhomontažnih plošč ) hiter odzivni čas z majhno akumulacijo ) popolna svoboda pri posta-vljanju opreme in pohištva, ni vidnih radiatorjev, ki ovirajo kreativnost pri projektiranju ) toplotna oddaja preko veli-ke površine omogoča nižjo temperaturo zraka za 1-2 °C v primerjavi s konvencionalnimi radiatorji )manjši pretok prahu, kar po-meni zmanjšanje potreb po čiščenju

Poleg navedenega nudi Uponor široko paleto proizvodov za sis-tem vodovoda, radiatorskega ogrevanja in ploskovnega ogreva-nja. Za detajlne informacije kon-taktirajte podjetje TITAN d.d., ki je uradni zastopnik f. Uponor v Sloveniji.

Vili Zabret, TITAN d.d.

Suhomontažni sistem ploskovnega ogrevanja UponorPri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običaj-no investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi najbolj varčno. Ne-malokrat pa se ob takšni odločitvi pojavijo težave z raz-položljivo višino tal, ki je potrebna za zadostno toplotno izolacijo in vgradnjo talnega ogrevanja, in pa problemom maksimalno še dovoljene obremenitve talne konstrukcije (npr.: pri lesenih medetažnih konstrukcijah).


Nizkoenergijske hiše imajo zelo majhne potrebe po energiji za ogrevanje in pripravo tople vode. Pojem, da postane hiša nizkoe-nergijska dosežemo, ko se poka-že, da je za ogrevanje potrebnih od 30 do 70 kWh/m2a. Za dosego teh vrednosti mora imeti nizko-energijska hiša ovoj stavbe z do-bro toplotno izolacijo, toplotno-izolacijska okna in kontrolirano prezračevanje. Nizkoenergijsko hišo je torej mogoče zgraditi brez posebnih dodatnih stroškov. Standard nizkoenergijske hiše je najlažje in brez težav doseči pri vseh novogradnjah. Z zamenjavo ali vgradnjo izboljšanih različic

običajnih gradbenih elementov v obstoječih zgradbah, lahko tudi te izboljšamo do te mere, da so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Za dosego izboljšave, moramo z izboljšano izolacijo doseči U-vre-dnosti, kot so prikazane v pregle-dnici 1.

S primerjavo U-vrednosti po preglednici in zahtevah EnEV, se pokaže, da se priporočila z NEH-standardom iz leta v leto vse bolj povečujejo. Dobra nizkoener-gijska hiša je energijsko varčna zgradba, ki ne dosega standarda pasivne hiše, vendar ji je po bi-valnem ugodju zelo podobna. V

zgradbi je potreben konvencio-nalni ogrevalni sistem. Zelo do-bra nizkoenergijska hiša ima vsaj eno od naslednjih komponent: sončno napravo za ogrevanje sanitarne vode ali prezra-čevalno napravo z vra-čanjem toplote odpa-dnega zraka itn.

Dolga življenjska doba vgrajenih naprav in bistveno večja trpežnost v primerjavi s kon-vencionalnimi ogre-valnimi napravami, zmanjšuje vzdrževalne

stroške. Vse več pa je tudi ljudi, ki jim je prioriteta zdravo in prijetno bivanje, zato so zanj pripravljeni maksimalno investirati razpolo-žljiva sredstva.

Ceneje od energijePreglednica 1: Predpisane U-vrednosti

Gradbeni deli U - vrednost

Zunanji zid 0,25 W/m2K

Okna, s toplotno izolacijskim steklom 1,30 W/m2K

Podstrešje in nadstropje 0,15 W/m2K

Kletna plošča, zunanji zid pri ogrevani kleti 0,30 W/m2K

Nizkoenergijska hiša je zagotovo najcenejša rešitev za prihranek denarja. Spretnejši lahko pri obnovi obstoječe hiše veliko dela opravijo sami in tako še dodatno povečajo prihranek. Odločitev bo pravilna, če se odločite, da hišo, ki je energetsko potratna predelate v varčno nizkoenergij-sko hišo.


Ko se nekako končuje ogrevalna sezona, se velikokrat odločamo kako pa priskrbeti toplo sani-tarno vodo, z možnostjo da naš domači proračun ne bi imel pre-velikih izdatkov.

Najbolj razširjen način priprave tople sanitarne vode še vedno predstavljajo električni grelniki, katerih prednost je njihova ne-odvisnost, slabost pa najdražji način. Solarni sistemi so močno odvisni od vremena, in obvezno potrebujejo dodatni vir. Ostali ko-tli na fosilna goriva pa so večino-ma dimenzionirani za ogrevanje in zaradi tega zelo potratni.

Bi želeli izrabiti akumulirano toploto zraka, sonca v zemlji, ali vode, kjer bi strošek priprave to-ple sanitarne vode in ogrevanja stanovanja precej znižali. Razmi-šljate morda celo o toplotni črpal-

ki, a imate kup pomislekov, ker zadevo premalo poznate? Prav je, da si pridete na jasno. Ne gre za majhno investicijo in ne gre za nekaj, kar bo aktualno le leto ali dve.

Prvi pomislek investitorjev se navadno nanaša na ceno toplotne črpalke. Ali je vgra-dnja toplotne črpalke danes dražja od sistema z ogreval-nim kotlom?

Cena toplotne črpalke je odvisna od ogrevalne moči. Dobro toplo-tno izolirana enodružinska hiša potrebuje toplotno črpalko ogrev-

ne moči med 9 in 12 kW. Ogre-vanje s kondenzacijskim kotlom ali s toplotno črpalko ima lahko enak ogrevalni sistem (na primer talno in stensko ogrevanje), zato teh stroškov ne zajamemo pri pri-merjavi obeh investicij.

Enako velja za ogrevanje sani-tarne vode in izvedbo instalacij v kurilnici (vgradnja varnostnih naprav, povezava s hranilnikom toplote in priključitev na hišni sistem). Primerjava med ogreva-njem s toplotno črpalko in kon-denzacijskim kotlom pokaže, da so investicijski stroški za ogreval-ni sistem približno enaki.

Pri tem upoštevamo, da pri toplo-tni črpalki, od vsega prej naštete-ga, ne potrebujemo. Če pa še upo-števamo, da lahko z reverzibilno toplotno črpalko hladimo v le-tnem času (pri vgradnji stenskega ali talnega ogrevanja), odpadejo tudi stroški za nabavo klimatske naprave.

Kaj pa potem, ko je investi-cija končana. Kakšna je pri-merjava stroškov ogrevanja?

Učinkovitost toplotne črpalke preko celega leta označujemo z letnim grelnim številom. Izraču-namo ga iz razmerja med toploto, ki jo dovedemo grelnemu mediju, in celotno porabljeno električno energijo preko cele sezone. Naj-višja letna grelna števila dosegajo toplotne črpalke voda/voda: pri-bližno 4, toplotna črpalka zemlja/voda: približno 3,5 in toplotna črpalka zrak/voda: približno 2,8. Pri tem je upoštevana tempera-tura dovodne vode (predtoka) v ogrevalnem sistemu 45 oC. Naziv-na grelna števila se pa lahko tudi zvišajo, posebej če upoštevamo temperaturo predtoka ogrevne vode 35 oC.

Ogrevalni sistem je treba načrto-vati tako, da je temperatura dovo-da ogrevnega medija (predtoka) čim nižja. Temperature dovoda naj bodo nižje od 55 oC, kar omo-goča vgradnjo običajnih izvedb toplotnih črpalk.«

Ali se splača toplotno črpalko postaviti da z njo hladimo denimo vinsko klet in hkrati ogrevamo sanitarno vodo?

Vsekakor, ker vzporedno z hlaje-njem vinske kleti segrevamo sani-tarno vodo. Prihranki (stroški za segrevanje sanitarne vode) znaša-jo do 75 % v primerjavi s konven-cionalnimi ogrevalnimi sistemi na olje ali plin. Investicija se povrne v treh letih.«

Ogrevalni sistem postavlja-mo za vrsto let. Ali investitor-ja upravičeno skrbi, kaj bo, ko se bo podražila elektrika?

Cene energentov, »fosilnih goriv«, če jih primerjamo z elektriko, so v določenem razmerju. Kjub temu, da trenutne cene energentov lahko konkurirajo med seboj pa lahko za prihodnja leta predvide-vamo, da se bo ob zvišanju cene elektrike povečala tudi cena olja in plina.

Različni ponudniki ponujajo pri nas različne toplotne čr-palke. Kje so največje razlike med njimi? Na kaj je treba biti zelo pozoren?

Treba je izbrati toplotno črpalko ponudnika, ki ima urejen servis in zagotovljene rezervne dele. Velike razlike so tudi med komponen-tami, ki jih ponudniki vgrajujejo, paziti je torej potrebno, da se ne naseda mikavnim ponudbam, ki v ozadju nekaj skrivajo.

Jože Turinek dipl. inž. str.

Toplota iz okoliceBrez tople sanitarne vode in primerne bivanjske tempe-rature v prostoru si danes skoraj ne moremo predstavljati svojih domov. Na srečo uporabnikov je ponudba pri izbiri različnih načinov ogrevanja precejšnja. Pravilna odloči-tev in najprimernejša izbira pa je vedno tista, ki uporab-niku z najnižjimi stroški zagotavlja skozi vse leto, in v vsa-kem trenutku potrebno toplotno energijo.

Toplotne črpalke zrak - voda za segrevanje sanitarne vode


Poleg zmanjšanega črpanja pri-zadene države, ki nafto kupu-jejo, tudi zvišanje cen: OPEC zviša 16.10.1974. ceno sodčka za 70 %, 24.12. pa arabske pro-izvajalke nafte, razen Iraka, še enkrat podražijo nafto, tokrat za dvakrat; nove cene začnejo ve-ljati 1.1.1974. S tem si članice Organizacije držav izvoznic naf-te (OPEC) povečajo prihodke s 14,3 milijarde USD (1972) na 90,5 milijarde USD (1974). Za-hodni kupci odgovorijo na naftni pretres s časovnimi in drugimi omejitvami uporabe motornih vozill. Prvo takšno prepoved

sprejme 4.11. Nizozemska, 25. 11. ji sledi ZRN, ki pokriva 75 % svoje porabe iz arabskih virov. Vlada ZRN omeji količino, ki jo smejo točiti črpalke. Nafto je tre-ba plačevati v ameriških dolarjih in to zviša dolarski tečaj, kar še dodatno podraži uvoz nafte. To prizadene predvsem države v ra-zvoju.

V Veliki Britaniji povzroči po-manjkanje nafte gospodarsko krizo; prisilno morajo uvesti tri-dnevni delovni teden, ker rudarji brez povišanja mezd nočejo več delati nadur. V Jugoslaviji ome-

jijo vožnjo osebnih avtomobilov na vsak drugi dan (avtomobili s parnimi registrskimi številkami smejo voziti ob parnih dnevih) in vožnje tovornjakov; nato uvedejo bone za nakup omejenih količin goriva.

ZDA vpeljejo obsežen varčevalni program, med drugim omejitev hitrosti, dodeljevanje omejene količine goriva (tudi letalom),

prepoved podjetjem, da bi uvajala uporabo nafte za ogrevanje. Ven-dar pa ZDA dobivajo od Arabcev le 14 % potrebne nafte in zato jih arabski ukrep prizadene manj kot Japonsko in Evropo.

Čeprav zvišanje cen velja za naf-tne dobave, ki še niso prišle v države odjemalke, predelovalci nafte takoj zvišajo cene bencina in kurilnega olja.

Začelo se je v sedemdesetih letihNafta postane učinkovito orožje v političnih sporih. Se-dem arabskih držav proizvajalk in izvoznic nafte želi poudariti svojo zahtevo, naj Izraelci zapustijo zasedena arabska ozemlja, in se odloči, da ustavijo naftne dobave Združenim državam Amerike in Nizozemski zaradi nji-hove podpore Izraelu. Nato 5. 11. 1974. sklenejo, da bodo za najmanj 25 % znižale pridobivanje nafte.

Prazno križišče avtoceste Duisburg-Kalserberg na drugo nedeljo po prepovedi vožnje zaradi energetske krize


Kvaliteta cevi se najpogosteje označuje s posebnimi oznakami, ki so vidno odtisnjene na ceveh ali opremljene s potrebnimi pisni-mi dokumenti.

Sodoben razvoj postavlja nove naloge in zahteve, katerim mo-rajo instalacije ustrezati. Tudi velika skrb za človekovo varnost in zdravje zahteva, da z njihovo uporabo ne smemo ogrožati ljudi.

Prav tako naj bodo instalacije do okolja prijazne, in to v celotnem življenjskem ciklu, od izdelave in uporabe do recikliranja.

S pravilno izbiro lahko ugodimo potrebnim zahtevam, izbrani sis-tem pa bo deloval varno, zaneslji-vo in trajno. Na sliki št. 1 je prika-zano označevanje cevi.

Sodobni instalacijski sistemi za centralna ogrevanja, vodovodne in plinske instalacije itn., vseka-kor zahtevajo od strokovnjakov poznavanje novih vrst tehnologij.

Za pravilno izvedbo je potrebno dobro poznavanje posamezne oznake, s katerimi proizvajalci označujejo različne vrste cevi. V preglednici št. 1 so prikazane vr-

ste cevi s potrebnimi oznakami po DIN standardih.

Nominalna vrednost cevi, cevnih povezav, armatur in oblikovnih delov pokaže velikost posame-znega dela s črkovnimi oznakami DN in se naslanja na številčno vrednost.

Nominalna vrednost brez enote pripisuje in daje približno mero notranje mere, na primer za cev-no instalacijo, v mm itn. V pregle-dnici št. 2 so prikazane potrebne oznake za označevanje nominal-ne vrednosti.

Nenehni tehnološki razvoj indu-strije, vedno večje onesnaženje okolja, povečevanje gostote na-seljenosti prebivalstva in moto-rizacija, povzročajo vedno večje onesnaženje pitne vode.

Problem zdrave pitne vode posta-ja vsak dan pomembnejši. Javna podjetja vsem porabnikom ne morejo vedno zagotavljati neopo-rečne in kakovostne pitne vode, brez ustreznih cevnih razvodov.

Vrsta cevi in oznake

Slika 1 – Označevanje cevi

Civilizirani človek bi si težko zamislil življenje brez vodo-voda, centralnega ogrevanja in drugih dobrin, ki spadajo med sisteme, za katere je za njihovo delovanje potrebna cevna instalacija. V naših domovih imamo različne in očem skrite instalacije. Njihovo dobro delovanje je v prvi vrsti odvisno od kvalitete izdelave in vrste materiala, iz katerega so cevi izdelane.

Preglednica št. 1: Oznake po DIN standardih


Potreba današnjega človeka je že dosegla raven, ko porabniki vedno bolj sami zahtevajo neopo-rečne, zdravju neškodljive izdelke in zdravo, čisto pitno vodo. Vse to pa je v veliki meri odvisno tudi od vrste in kvalitete cevne instalacije.

Gradbeno tehnične izboljšave vo-dijo končno k temu, da je v zgrad-bah, zgrajenih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, zadosto-vala prilagoditev potrebam, ki so bile določene po smernicah DIN 4108 o »toplotni zaščiti v visoki gradnji«.

Pri pozneje zgrajenih zgradbah so se vedno bolj upoštevale in obču-

tile konsekvence, pridobljene iz prve oljne krize v letu 1973.

Nosilni zunanji zidovi so v večini zgradb zgrajeni z 17,5 do 24 cm debelimi klasičnimi opečnimi votlaki. Tako zidane zgradbe so bile na zunanji strani obdane z zaščitnim ometom ali preobleče-ne s klasično ometano fasadno preobleko.

Oboje je obloženo bodisi s 3 do 4 cm debelo toplotno izolacijo ali z 6 cm širokim zračnim kanalom.

Nagib strešne konstrukcije je za-polnjen z do 8 cm debelo plastjo toplotne izolacije iz mineralne volne, ki je z notranje strani pre-krita z mavčno kartonskimi plo-ščami ali z lesenim opažem.

Zgornja nadstropja so po večini izdelana z goltniškim povezjem, z do 8 cm debelo toplotno izolacijo in prekrita z mavčno kartonskimi ploščami. Klet je prekrita z beton-sko ploščo.

Nad ploščo je položena toplotna izolacija debeline 4 cm in prekri-ta s plavajočim estrihom. Okna so izdelana z izolacijskimi stekli. Nad okenskim okvirjem je na zu-nanji strani nameščena omarica z navojnico za rolete. Toplotne potrebe pri takšnih zgradbah zna-šajo v povprečju med 150 in 200 kWh/m2a.

Preglednica št. 2: Oznake po DIN standardih

DN (nominalna vrednost) – po stopnjah DIN EN ISO 6708: 1995-2009

61) 121) 20 40 65 100 200 350 500 800 1100 1500 2002)

81) 15 25 50 703) 125 250 400 600 900 1200 1600 /

10 161) 32 60 80 150 300 450 700 1000 1400 1800 40001) Za manjše razpone pri cevnih navojnih povezavah in fitingih2) Do DN 4000 v preskokih do 2003) Za tlačne odtočne cevi

d1 : potreben notranji premer v mmV : Količinski pretok v m3/h v : Hitrost pretoka v m/s1000 : Število za preračunavanje v mm/m3600 : Število za preračunavanje v s/h

Začetki energetske učinkovitosti

Preglednica: Zgradba s prizadevanjem o energetski učinkovitosti (1970 do 1976)

Gradbeni element

Opis U-vrednost (W/m2K)

Posebnosti / tipič-no šibka točka

Zunanji zid

Opečni votlak velikosti 17,5-24 cm, na zunanji strani zračna plast širine 6 cm, zunanji zaščitni zid; Opečni votlak,

1,2-1,3 Manjša konstruktivna toplotna zaščita; Ogrevalna telesa na zunanji steni

17,5-24 cm z 3-4 cm toplotne izolacije in z fasado; 0,8

Beton, 16 cm, 4 cm izolacije in fasada 0,8

Kletna plošča

Betonska plošča s toplotno izolacijo do 4 cm debeline in z plavajočim estrihom

0,8

Nadstro-pje

Goltniško povezje s toplotno izolacijo debeline 8 cm, notranja stran prekrita z mavčno kartonskimi ploščami;

0,4

Betonska plošča s plavajočim estrihom in toplotno za-ščitena z minimalno volno

1,0

Strešna škarniki

Izolacija s ploščami iz mineralne volne debeline 6-8 cm, z notranje strani obdana z mavčno kartonskimi plošča-mi ali z lesenim opažem.

0,6

Okna Z izolacijskim steklom 2,8 Toplotno nezaščitena omarica za roleto

Začetki prizadevanj za toplotno zaščito zgradb in ener-getske učinkovitosti segajo v leta od 1970 do 1976. To so bila leta, ko se je sodobna družba pričela soočati z neneh-no naraščajočo porabo energije. K temu pa so velik delež prispevale tudi zgradbe, še posebej, če vzamemo v obzir dejstvo, da jih je več kot 90% starejših od 30 let in niso bile deležne ustreznega načrtovanja, niti vzdrževanja.


Način ogrevanja

Gorivo lahko zgoreva v prostoru, ki ga ogrevamo in zato toplota ostaja neposredno v prostoru. Za takšno ogrevanje je najprimernej-ša lokalna peč, nameščena direk-tno v prostoru.

Gorivo pa lahko zgoreva tudi dru-gje in nastalo toploto s pomočjo nekega medija (vode, pare, zraka) prenašamo v ogrevalni prostor. Takšno ogrevanje imenujemo centralno ogrevanje (slika 1).

Razdelitev centralnega ogrevanja

Centralno ogrevanje štejemo za enakomerno in komfortno ogrevanje. Regulacija dovedene toplote je enostavna, lahko pa je tudi popolnoma avtomatizirana. Ker ogrevala niso povezana na dimnik, je porazdelitev toplote po prostoru enakomernejša, kot pri ogrevanju z lokalnimi pečmi.

Centralno ogrevanje lahko de-limo tudi po različnih (slika 2) stališčih in sicer po :

) 1. Vrsti goriva ) 2. Ogrevalnem mediju ) 3. Sistemu ogrevanja ) 4. Po tlaku

) 5. Vrsti sistema ) 6. Smeri razdelitve glavnega cevnega razvoda.

Primer 1: Parno ogrevanje s pre-mogom v zaprtem sistemu, kot

dvocevni sistem s spodnjo razde-litvijo.

Primer 2: Plinsko ogrevanje tople vode z obtočno črpalko v odprtem sis-temu, kot enocevno ogrevanje s spodnjo razdelitvijo.

V nadaljnji razvrstitvi je v prvi vrsti omenjena delitev na najpo-gosteje razširjen način centralne-ga ogrevanja, kot je, toplovodno centralno ogrevanje vročevodno in nizkotemperaturno ogrevanje.

Toplovodno ogrevanje (TO)

Toplovodno centralno ogrevanje deluje s temperaturo medija v predtoku, ki lahko znaša okoli 90 oC. Medij v obtoku je voda, ki je pod atmosferskim tlakom.

Priporočljiva je vgradnja raztezne posode za odprt sistem. Tempera-tura vode na vrhu omrežja mora biti nižja od 100 oC, ker bi se sicer voda v obliki pare izgubila.

Vročevodno ogrevanje (VO)

Vročevodno centralno ogrevanje deluje z visoko temperaturo me-dija v predtoku, ki je omejena na 120 oC. Pri vročevodnem ogreva-nju ima voda višjo temperaturo od 100 oC. Sistem je zaprt in pod tlakom, pri višjem tlaku pa je vre-lišče višje od 100 oC.

Čim višji je tlak, tem višja je lahko temperatura vode. Najpogosteje se vročevodni sistemi uporablja-jo za daljinsko ogrevanje, kjer so obsežni in razgibani cevni raz-vodi. Kurišče je eno samo za pre-skrbo večjega dela ali celotnega

Načini ogrevanjaOgrevanje naj bo takšno, da lahko izbiramo in vzdržu-jemo zaželeno temperaturo v prostoru. Zrak v prostoru, se naj zaradi ogrevanja ne kvari. Stroški, ki jih vložimo v ogrevalno napravo in stroški za ogrevanje pa naj bodo čim nižji.

Slika 1 – Skica za uporabljene pojme

Slika 2 – Razporeditev centralnega ogrevanja


Lotanje je postopek za spajanje kovinskih gradiv, s pomočjo raz-taljenega dodajnega materiala (lota), katerega tališče je nižje od tališča osnovnega materiala. Pri lotanju se osnovni material omoči, ne da bi se pri tem razta-lil. Tako nam lotanje omogoča, da drugače kot pri varjenju, spajamo tudi raznovrstne materiale v eno konstrukcijo. Načine lotanja lo-čimo predvsem po delovni tem-peraturi in sicer: mehko lotanje, ki poteka pri temperaturah pod 450 oC (slika 1) in trdo lotanje pri temperaturah nad 450 oC (slika 2). Po namenu je lotanje lahko spajalno ali nanašalno, katerega

namen je, na primer doseči glad-ke ploskve ali popraviti vlitke; po izvoru toplote.

Delitev je možna tudi po obliki lotanega spoja. Pri lotanju z ozko lotalno špranjo je med deli enako-merna oddaljenost (špranja) pod 0,5 mm, pri lotanju s široko režo so razdalje nad 0,5 mm ali pa ima reža obliko črke V oziroma X. Pri delitvi po načinu, kako lot izvede-mo, je treba ločiti: lotanje z doda-janjem, pri katerem se lot doda ali raztali, ko se del ogreje na lotalno temperaturo, ob dotiku z osnov-nim materialom ali pa od vira toplote; lotanje z vloženim lotom,

pri čemer se odmerjena množina lota doda tesno ob lotalno špra-njo in nato skupaj s predmetom ogreje; potapljalno lotanje pri ka-terem se že sestavljena konstruk-cija potopi v raztaljeni lot.

Lot uporabljamo v obliki žice, palice, pločevine, zrna, praškov, za spajkalnik pa lahko tudi kot pasta. Za mehko lotanje se upo-rabljajo predvsem nizko taljive zlitine svinca, kositra in antimo-na. Za trdo lotanje pa nelegirani baker, med in srebrovi loti. Za lahke kovine so trdi loti na osnovi aluminija, silicija, kositra in kad-mija. Deloma je treba delati z do-dajanjem talil, ki čistijo površine, izboljšajo omočljivost in tekoč-nost lota ter preprečujejo nastaja-nje filmov na površini predmeta.Včasih lotajo tudi pod zaščitnim

plinom, da se zaščitita lot in osnovni material med ogretjem, pred oksidacijo, ali da se celo re-ducirajo že nastali oksidi na lotu in osnovnem materialu (v kovi-no).

Za mehko, ročno lotanje se upo-rablja bakreni lotalnik, gret elek-trično ali na nekem drugem iz-voru toplote, na primer plinskem plamenu ali kovaškem ognjišču. Za trdo lotanje se uporabljajo plinski gorilniki, včasih tudi s pu-halom ali gorilniki za plamensko varjenje. Delati je treba po tem vrstnem redu: najprej je treba oči-stiti površino materiala, nato na-mestiti predmete v primerno lego, dodati talilo, ogreti predmet na potrebno delovno temperaturo, dodati lot in po ohladitvi odstra-niti ostanke talila.

LotanjeHiter razvoj novih vrst cevi in vse pogostejši prehod iz črnih jeklenih cevi na barvne, prinaša različne načine za njihovo spajanje. Najpogostejši način spajanja, predvsem bakrenih cevi je zagotovo lotanje.

Slika 1 – Mehko lotanje

Slika 2 – Trdo lotanje

naselja s toploto, ki jo vodimo s pomočjo grelnega medija tudi več kilometrov daleč.

Konvencionalna vročevodna ogrevanja delujejo s temperaturo 90/70 oC, to pomeni s tempera-turo v predtoku okoli 90 oC in s temperaturo v povratnem vodu na 70 oC.

Nizkotemperaturno ogreva-nje (NT)

Nizko temperaturno ogrevanje s toplo vodo deluje z maksimalno

temperaturo vode v predtoku, ki znaša okoli 75 oC in s temperatu-ro v povratku 40 oC. Tako znaša srednja delovna temperatura oko-li 55 oC.

Pri nizkotemperaturnem ogre-vanju potrebujemo zaradi nizke delovne temperature v predtoku večje velikosti radiatorjev. Še po-sebej pa je nizkotemperaturno ogrevanje primerno za ploskovna ogrevanja, kot so talno, stensko, stropno itn. Vsekakor pa je sis-tem zelo primeren tudi za solarno ogrevanje in toplotne črpalke.


Takšen izračun si lahko napravi-mo s pomočjo spodaj prikazanih preglednic od 1 do 6. V kolikor primerjamo vrednosti v spodaj prikazanih preglednicah, kar se tiče porabe energije za ogrevanje in njene cene, se hitro najdemo v kateri izmed navedenih kategorij. Seveda pa ni nujno, da bo zagoto-vo tako. Visok strošek ogrevanja lahko nastane tudi, čeravno je z ogrevalnim sistemom vse v redu. Stroški ogrevanja so sicer odvi-sni od treh faktorjev: od porabe in cene energije ter od odvisnih obratovalnih ogrevalnih stroškov. Odvisni ogrevalni stroški pa so zopet odvisni od:

) pogonskih stroškov za električ-no energijo ogrevalnih naprav ) stroškov za razne pristojbine pri ogrevanju ) stroškov za vzdrževanje, ozi-roma servisiranje ogrevalnih naprav ) stroškov za ometanje dimnika itn.

Kot zlato pravilo velja, da stran-ski stroški ogrevanja, pri starejši

zgradbi, ne smejo presegati 20 odstotkov, od vseh skupnih stro-škov. Pomembno je, da ne pri-merjamo zrcalno, samo stroškov ogrevanja, vključno s stranskimi stroški, temveč upoštevamo tudi porabo toplotne energije.

In kaj lahko naredimo?

Za ugotavljanje porabe energije ogrevalnega sistema in njegove cene sledimo naslednjemu po-stopku:

Delitev porabe energije za ogre-vanje z ogrevano površino zgrad-be, oziroma stanovanja. Tako dobimo porabo energije zgradbe, v kilovatnih urah (kWh) na kva-dratni meter (m2) na leto (formu-la 2).

Pozor!Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode moramo pri izračunani vrednosti odbiti 26 ki-lovatnih ur.

Nato je potrebna delitev stroškov ogrevanja z ogrevano površino zgradbe. Tako dobimo letni stro-

šek ogrevanja zgradbe, v Euro na kvadratni meter (m2)(formula 1).

Pozor! Pri zgradbah s centralno pripravo tople sanitarne vode moramo pri izračunani vrednosti odbiti vre-dnost 1,30 EUR. Sedaj je potrebno primerjati vre-dnost, s podatki v tabeli od 1 do 6. Pri tem je potrebno paziti na napise v preglednicah. Pregledni-ce so porazdeljene na tri energet-ske vire in sicer:

) na kurilno olje ) zemeljski plin in ) za daljinsko ogrevanje.

Pozor! Kot pomoč za odločitev za izbiro energetskega vira za ogrevanje pri novogradnji ali obnovi ogre-valnega sistema, zrcalna primer-

java ni primerna, ker so stroški ogrevanja za kurilno olje, zemelj-ski plin in daljinsko ogrevanje, le za primerjavo. To zahteva polno upoštevati poleg ogrevanja z inve-sticijskimi stroški, stroški vzdrže-vanja, stroški povezave, in s stro-ški za uporabo kletnih prostorov.

Prikazane vrednosti označujejo (občasno, vsakokrat odstotke) vsota (znesek) vseh stanovanj-skih prostorov zgradbe. Izvir za vse podatke so v pristojnosti po-samezne države in zakonadajo za dovoljene odvode emisij CO2 in v zvezi z energetsko politiko.

Izbira ogrevanja

Iz prikazanih preglednic je raz-vidno, da je bila cena v obdobju izdelave preglednic za kurilno olje ugodnejša od plina. Razlika zna-ša od 20 do 30 odstotkov, vendar

Izračun porabljene energijeVsak človek s svojim načinom življenja dnevno porabi določeno količino energije, ki jo lahko izmerimo v kilo-vatnih urah (kWh) in podobno. Kolikšna je poraba ener-gije za ogrevanje in kolikšen je strošek ogrevanja za vašo zgradbo?

Preglednica 1: Primerjava za ogrevanje stavb s kurilnim oljem; pora-ba energije v kWh na m2 na leto

Št.Ogrevani prostor

Zelo dobro

Dobro Slabo Zelo slabo

1 100 – 250 > 129 129 – 199 199 – 281 > 281

2 250 – 500 > 118 118 – 183 183 – 261 > 261

3 500 - 1000 > 101 101 – 169 169 – 243 > 243

4 > 1000 > 102 102 – 161 161 – 233 > 233

Preglednica 2: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z kurilnim oljem, cena goriva v Evru v kWh na m2 na leto.


Zelo dobro

Dobro SlaboZelo slabo

1 100 – 250 > 6,70 6,70 – 9,30 9,30 – 12,30 > 12,30

2 250 – 500 > 6,20 6,20 – 8,60 8,60 – 11,50 > 11,50

3 500 - 1000 > 5,80 5,80 – 8,00 8,00 – 10,70 > 10,70

4 > 1000 > 5,20 5,50 – 7,60 7,60 – 10,20 > 10,20

Preglednica 3: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z zemeljskim pli-nom, porabljena energija v Evru na m2 na leto.


Zelo dobro

Dobro Slabo ** Zelo slabo

1 100 – 250 > 120 100 – 200 200 – 271 > 271

2 250 – 500 > 111 111 – 180 180 – 254 > 254

3 500 - 1000 > 104 104 – 169 169 – 240 > 240

4 > 1000 > 99 99 – 162 162 – 231 > 231

Preglednica 4: Primerjalne vrednosti za ogrevanje z zemeljskim pli-nom, cena goriva v Evru na m2 na leto.

Št. Ogrevani prostor

Zelo dobro


1 100 – 250 > 7,00 7,00 – 10,20 10,20 – 13,50 > 13,50

2 250 – 500 > 6,50 6,50 – 9,50 9,50 – 12,50 > 12,50

3 500 - 1000 > 6,00 6,00 – 8,20 8,20 – 11,80 > 11,80

4 > 1000 > 5,70 5,70 – 7,50 7,50 – 11,20 > 11,20


se je v zadnjem obdobju precej zmanjšala. Pred porastom cen je bil tekoči naftni plin dražji od ze-meljskega plina, daljinsko ogreva-nje, pa je bilo še dražje. Električna

energija pa je tako dražja od ku-rilnega olja, plina ali daljinskega ogrevanja. Toda cene so stalno v porastu, oziroma v gibanju. Izde-lava primerjave je zato zelo težka

in ni odvisna samo od cene ener-gije. Na daljši rok je torej skorajda nemogoča in ni vse odvisno samo od cene energije, temveč tudi od številnih načinov ogrevanja.

Številni se odločajo za zamenjavo ogreval. Vendar je pred investicijo dobro preveriti nekaj osnovnih vi-dikov in jih dobro preučiti.

Izolacija je ugodnejša kot ogre-vanje. Denar, ki ga vložimo v izolacijo hiše je najučinkovitejši prihranek denarja za energijo. S samogradnjo lahko številni, ki to zmorejo, sami opravijo toplotno izolacijo in tako prihranijo kar ne-kaj denarja. Prihranek bo nepri-merljivo večji, kot strošek za dra-ge ogrevalne sisteme, še posebej, če bomo v slabo izolirani objekt vgradili toplotno črpalko itn.

Ali je ogrevanje pravilno na-stavljeno?

Brez velikih stroškov lahko vidi-mo tudi pri starih ogrevalnih na-pravah 10 do 20 odstotkov večjo porabo energije. Zato moramo regulacijo pravilno nastaviti. Po-trebna je tudi nastavitev obtočne črpalke in termostatskih ventilov. Le ti morajo biti eden z drugim uravnovešeni.

Pozor!Ogrevalni sistem, ki je bil zgrajen pred letom 1979, (v številnih dr-žavah je to bilo pred časom tudi uzakonjeno) so morali poskrbeti za zamenjavo ogrevalnega kotla do leta 2006. To ni potrebno in je prepuščeno njihovi samostojni odločitvi, vsem lastnikom stano-vanj, oziroma stanovanjskih hiš.

Preglednica 5: Primerjalne vrednosti za ogrevanje na daljinsko ogre-vanje, porabljena energija v Evru v kWh na m2 na leto.

Št. Ogrevani prostor

Zelo dobro


1 100 – 250 > 95 95 – 150 150 – 218 > 218

2 250 – 500 > 90 90 – 141 141 – 206 > 206

3 500 - 1000 > 84 84 – 134 134 – 195 > 195

4 > 1000 > 81 81 – 130 130 – 189 > 189

Preglednica 6: Primerjalne vrednosti za ogrevanje na daljinsko ogre-vanje, cena goriva v Evru na m2 na leto.


Zelo dobro

Dobro SlaboZelo slabo

1 100 – 250 > 8,00 8,00 – 10,70 10,70 – 13,10 > 13,10

2 250 – 500 > 7,40 7,40 – 9,80 9,80 – 12,90 > 12,90

3 500 - 1000 > 6,80 6,80 – 9,20 9,20 – 12,20 > 12,20

4 > 1000 > 6,50 6+,50 – 8,70

8,70 – 11,70 > 11,70

Preglednica 7: Preračunavanje v kilovatne ure (kWh)

1. 1 liter kurilnega olja Odgovarjava v primerjavi z 10 kWh

2. 1 m3 zemelj. plina Odgovarjava v primerjavi z 10 kWh

3. 1 MWh Odgovarjava v primerjavi z 1000 kWh

4. 1 m3 kondenzata Odgovarjava v primerjavi z 704 kWh


Poraba pitne sanitarne vode na osebo, znaša že krepko preko 100 litrov in še narašča. Seveda pa s porabo vode narašča tudi njena cena. Hitremu naraščanju cen vode se lahko izognemo tudi z uporabo deževnice.

Ne samo, da bomo z uporabo deževnice privarčevali denar, za-vedati se moramo, da je dežev-nica mehka voda, ki je primerna za pralne stroje. Z njo lahko tudi izpiramo stranišča, zalivamo vr-tove, peremo avtomobile itn

Vgradnja naprav za uporabo deževnice.

Voda je dragocena in v prihodnje bo njena uporaba še večja in draž-ja. V veliko primerih lahko že na najbolj enostaven način, v sodih, zbiramo deževnico, ki jo upora-bimo za zalivanje vrta. Omislimo

pa si lahko tudi namestitev večje-ga zbiralnika deževnice z dodatno opremo. V večini primerov se de-

ževnica s strehe izteka v zbiralnik, od tam pa jo črpalka poganja na-prej na vrt, da ga zalije.

Obstajajo pa tudi naprave, s po-močjo katerih lahko deževnico, uporabimo tudi za pranje perila in za splakovanje stranišč.

Ob doslednem upoštevanju ve-ljavnih predpisov in navodil lah-ko tudi amater opravi vgradnjo naprav za deževnico, samostojno.

V kolikor povežemo zbiralnik za deževnico s hišno vodovodno instalacijo, pa je vsekakor pripo-ročljivo, da to opravi pooblaščen strokovnjak. Samo iniciativa nas v nobenem primeru ne sme pripe-ljati do površnega in nestrokovne-ga dela.

Naprave za uporabo deževnice v gospodinjstvu so sestavljene iz naslednjih delov:

)Zbiralna površina in odvod de-ževnice preko filtra )Notranji, oziroma zunanji zbi-ralnik )Preliv zbiralnika in dovajanje pitne vode ) Hišna vodna naprava z napra-vo za zvišanje vodnega tlaka in s krmiljenjem )Razdelilno omrežje z odvze-mnimi mesti.

Zajem in odvod deževnice: Pri-poročljiv je zajem deževnice preko celotne površine strehe. Deževnico nato odvajamo, preko zbirnih, oziroma padnih žlebov, do zbiralnika za deževnico.

Fini filter (A): Filter namestimo v padno cev. Nameščen mora biti na dostopnem mestu, kjer ga je mogoče na lahek in enostaven način očistiti. S filtrom zadržimo listje, mah, cvetje, pesek itn.

Padna cev – fini filter sta vgraje-na decentralno. Fini filter je va-ljaste oblike in s sitom loči delce umazanije, listja itn. Manjši delež vode odteka v kanalizacijo, med-tem, ko večji delež očiščene de-ževnice odteka v zbiralnik.

Vrtinčasti mikrofilter je mogoče priključiti na večje število padnih cevi. Na sliki št. 1 je prikazana vgradnja filtra v padno cev.

Vodni hranilnik (B): Za vodni zbiralnik (ne tlačni) lahko upo-rabimo:

)Plastični rezervoar, ki ga na-mestimo v kleti )V zemljo zakopan zbiralnik iz cementa ali plastike (PE), predvsem pri novogradnji. Pri-merna je velikost od 2 do 12 m3

Naprave za uporabo deževnicePoraba vode in njena cena, iz leta v leto, občutno nara-ščata. Zaradi velike porabe pitne vode se vse bolj znižuje nivo podtalnice, po drugi strani pa naraščajo stroški za pridobivanje vode in stroški za čiščenje odpadnih vod. Z enkratno investicijo za uporabo deževnice se lahko vse-mu temu izognemo.

Slika 1 – Vgradnja filtra v padno cev

Slika 2 – Uporaba deževnice, z zbiralnikom v kleti


in več )Stoječi rezervoar za kurilno olje ali plin. Možna je tudi upo-raba zaprte kanalizacijske gre-znice, ki jo pa moramo, pred uporabo, dobro očistiti in pre-veriti tesnost.

V kolikor že imamo v zgradbi na razpolago večje število izdelanih plastičnih rezervoarjev za kurilno olje, jih lahko povežemo v enotno baterijsko enoto.

Pri večjih sistemih so primerne tudi v zemljo zakopane plastične ali cementne cisterne, ki so lahko poljubnih velikosti.

Primerna velikost zbiralnika za deževnico in njene možnosti izra-be so prikazane na sliki št. 2. Da pa ne pride do rasti alg, je potreb-no poskrbeti, da je voda hranjena v hladnem in temnem, zaprtem prostoru.

Preliv vodnega hranilnika: Del preliva vodi odvečno vodo (var-nostni zastoj) na prosto v javno kanalizacijo (C).

Alternativa temu in ekološko ugodnejše je vsekakor, če lahko odvečno vodo odvajamo skozi prepustna tla, narejenih zarez ali, na zgornjem delu, skozi lu-knjasti cementni obroč direktno v zemljo, da ponikne (D), kot je prikazano na sliki št. 3.

Druga možnost je tudi, da de-ževnico za namakanje odvajamo na zemeljski toplotni menjalnik,

katerega toploto izkoristimo za uporabo toplotne črpalke. Za zaključek lahko rečemo, da bo zalivanje vrta s pitno vodo tudi

v prihodnosti pravo zapravljanje. Zato uporaba deževnice ne bo samo v korist naše denarnice. Od večje uporabe deževnice ne bomo

več toliko odvisni samo od oskr-bovalcev s pitno vodo, še posebej bomo pokazali našo zavest o va-rovanju okolja.

Slika 3 – Cementni zbiralnik, zakopan v zemljo

Črna skrinjica (ki je pravzaprav rumene ali oranžne barve) je šest kilogramov težek cilinder iz aluminija in jekla, ki s toplotno izolacijo varuje spominske čipe.

Narejena je tako, da prestane udarce z visoko hitrostjo ter omejen čas ekstremne tempe-rature do 1100 oC nad ničlo in do 260 stopinj pod lediščem. Snemalnik podatkov, opremljen

s podvodnim lokatorjem, ki ob stiku z morsko vodo začne pošiljati ultrazvočne signale, preživi tudi šest kilometrov glo-boko v morju. Signali dosežejo gladino iz globine nekaj več kot štiri kilometre, toda preisko-valci nesreče si pri zaznavanju le-teh pomagajo s podmornica-mi in podmorskimi prisluško-valnimi napravami, če bi skri-njici slučajno potonili globlje.

Črna skrinjica


Od sanitarnih predmetov, talnih iztokov ali tehnoloških izlivov so položene odtočne cevi z nagibom 1 do 2 % do vertikalnih odtočnih cevi. Te vodijo do talne kanaliza-cije, ki je pod tlakom najnižje eta-že. Horizontalne cevi talne kana-lizacije, položene s padci, vodijo odplake v zunanjo kanalizacijo. V preglednici št. 1 so prikazane smernice za polaganje cevi za prezračevalne vode kanalizacije.

Priporočljiva je izvedba večjega števila vertikalnih vodov (padni vod), ki so med seboj povezani v najnižji etaži objekta. Da smrad iz kanalizacije ne vdira v zgradbo, je vsak iztok zaprt s smradno za-poro, to je z vodnim zamaškom.

Pri umivalniku je na primer to sifon. Podobno je pri vseh ostalih iztokih. V preglednici št. 2 je pri-kazan primer za izvedbo prezra-čevanja z odzračnim ventilom.

Vse vertikalne odtočne cevi pa moramo speljati v oddušek, ki ga namestimo na najvišjo točko ver-tikalne instalacije. Z odduškom preprečimo, da kadar odplake iz-tekajo, ne potegnejo s seboj vode, na primer iz sifona.

Odduški so speljani preko strehe na prosto, ker se iz njih širi smrad. Tudi cevi za prezračevanje kopal-nic se s posebno tehniko za pre-prečevanje kondenzacije speljejo skozi streho na prosto. V pregle-dnici št. 3 so prikazane dimenzije in načini prezračevanja.

Prezračevalne vode najpogosteje izvedemo s plastičnimi cevmi za kanalizacijo. Te so cenejše in lažje od litoželeznih, pa tudi spoji s te-snili iz gume so enostavnejši.

Minimalna količina zraka pri pre-zračevanju z ventilom za prezra-

čevanje v posameznih vertikalnih

cevnih instalacijah je prikazana v preglednici št. 4. V preglednici št. 5 je prikazan izračun minimalne količine zraka za prezračevalni ventil v priključni instalaciji.

Izračun dodatnega prezračevanja v odvisnosti od imenskega naziva

vertikalnega voda je prikazan v preglednici št. 6. Najmanjši pre-mer vertikalne odtočne cevi je 70 mm, če pa priključimo nanjo WC, je najmanjši premer 100 mm. Zračnik ima isti premer kot odtočna cev. Večjih cevi v eno ali dvodružinskih hišah običajno

Prezračevalni vodi odtočne kanalizacijePri novogradnji ali adaptaciji moramo veliko pozornost posvetiti izvedbi kanalizacije. Odpadne vode se v urbani-ziranih naseljih zlivajo v zunanjo kanalizacijo, po njej do čistilnih naprav in naprej v najbližjo reko ali v ponikalni-co.

Preglednica št. 1: Smernice za polaganje prezračevalnih kanalizacijskih vodov po 1986-100:2002

Nad in podtlak, smradne zapore in odvajanje kanalskih plinov

)Prezračevalni vod je mogoče v navpičnem delu priključiti na kanalizacijo )Prezračevalni ventil itn.

) Izvedba vodoravne in navpič-ne linije ) Idealen padec: 2 cm/m )Razvejanost instalacije skozi več kot 5 nadstropij se izvede izključno z loki 45o

)Združevanje dveh zračnih vodov nad najvišjo priključno instalacijo se mora izvesti pod ostrim kotom

)Pred prehodom skozi streho, je potrebno vgraditi gibljivo cev, maksimalne dolžine do 1 m )Brez smradne zapore

)Združevanje glavnih prezra-čevalnih instalacij se izvaja izključno s 45o odcepi

)Vertikalno (padno) instalaci-jo moramo prezračevati nad strešno kritino, v minimalni višini 150 mm

Priporočilo:

Odmik od okna :

) 1 m nad strešnim oknom ) 2 m od okna


ne uporabljamo. Na vertikalno odtočno cev priključimo odtoke iz kopalnic, kuhinj in WC-jev, s posebnimi fasonskimi kosi pod kotom 88o, in sicer zato, da lahko

priključne cevi položimo s pad-cem. Fasonskih kosov s priključki pod kotom 45o ne uporabljamo, ker se lahko pojavi sesalni učinek. Če je straniščna školjka priklju-

Preglednica št. 2: Smernice za vgradnjo prezračevalnega ventila po DIN EN 12 056-2: 2001 & DIN 1986-100: 2002

Dovoljena vgradnja prezračevalnega ventila z atestomUporaba:

) za obtočni zrak kot nadomestek za indirek-tno dodatno prezračevanje ) indirektno dodatno prezračevanje kot nado-mestno za obtočni zrak ) v eno in dvodružinskih hišah: namesto prezračevanja vertikalnih instalacij, v kolikor se minimalno ena od vertikalnih instalacij prezračuje preko strehe.

)Neuporabno v področju, ki je izpostavljeno zastajanju )Neuporabno za prezračevanje zbiralnikov

Slika 1

Slika 2


čena v bližini nekega drugega priključka, mora biti med obema priključkoma vsaj 25 cm višinske razlike, ali pa naj bosta zamaknje-na za 90o.

Tako preprečimo, da bi umazana voda iz stranišča pritekala v sose-dnji priključek.

Dve straniščni školjki, ki sta postavljeni v eni osi, v dveh so-sednih prostorih, priključimo z dvojnim fasonskim kosom.

Straniščno školjko z vodoravnim odtokom priključimo z lokom tako, da je od odtoka do verti-kalne odtočne cevi vsaj 100 mm padca.

Preglednica št. 3: Načini prezračevanja in dimenzioniranje po DIN 1986-100:2002

Način pre-zračevanja

Dimenzioniranje Opombe

Slika 1

Prezračevanje večjega števila cevnih priključkov z enako di-menzijo, izvedemo kot zbirno instalacijo in jo na izlivu priklju-čimo v vertikalno instalacijo, vendar z maksimalnim presekom do DN 70.

Razbremenitev zbirne cevne instalacije:-prevelike dolžine-prevelika višinska razlika

Slika 2Posamezno – glavno prezračevanje (PGP) z nominalnim na-zivnim premerom se izvede s pripadajočo vertikalno instalacijo

Prezračevanje vertikalne instalacije je v osnovi potrebno, ker se na volumen pretoka vode, odvaja do 35 kratna količina zraka

Slika 3

Obhodno instalacijo z enakim presekom izvedemo kot vertikal-no instalacijo, vendar večjo od DN 70

Dimezioniranje prezračevanja:

Obhodni vod Zračni del

DN 50, DN 60 DN 40

DN 70, DN 802) DN 50

DN 903), DN 100 DN 60

Razbremenitev vertikalnega voda s preusmeritvijo pri:-zavijanju-prehodu na glavni in zbirni vod

1)Predlogi: namesto vrednosti iz preglednice smemo DN za zračenje izvesti kot DN za posamezni prezračevalni vod 2) brez stranišča;3) maksimalno do 2 stranišči in za maksimalno eno 90o spre-membo smeri

Slika 4Za skupni zračnik uporabimo cev s premerom, ki je za eno di-menzijo večji od premera največje vertikalne odtočne cevi. (ra-zen pri enostanovanjskih hišah)

Več vertikalnih odtočnih cevi lahko na podstrešju združimo v en zračnik, da imamo manj prebojev skozi kritino. S tem poskr-bimo za boljši optični videz zgradbe

Slika 3 Slika 4

Preglednica št. 4: Izračun minimalne količine zraka za prezračevalni ventil v posameznem vertiaklnem cevnem razvodu po DIN EN 12 056-2:2001

Va ≥ 8 ∙ Vtot

Va : minimalna količina pretoka zraka v l/s

Vtot : Skupna količina pretoka odpadne vode v l/s

1) Samo za eno in več družinske hiše, v kolikor je minimalni vertikalni vod speljan nad streho2) Minimalna količina pretoka zraka za prezračevalni ventil v priključni instalaciji (preglednica št. 4-1)

Preglednica št. 5: Minimalna količina pretoka zraka za prezračevalni ventil v priključni instalaciji po DIN EN 12 056-2: 2001

Va ≥ Vtot

Va : minimalna količina pretoka zraka v l/s

Vtot : Skupna količina pretoka odpadne vode v l/s

Preglednica št. 6: Primeri za skupne zračnike

Število zračnih cevi Dimenzija Združeno v cev dimenzije

2 DN 70 DN100

2 DN 100 DN125

1 DN 70 + 1 x DN 100 DN125

2 DN100 + 2 x DN 70 DN125

3 DN100 DN125

3 DN100 + 1 x DN70 DN150


Najprimernejši čas za obnovo instalacije je vsekakor takrat, ko

se bomo odločali za temeljito prenovo notranjosti stanovanj-skega objekta, oziroma hiše. Zato je prav, da pred sanacijo, oziroma obnovo, definiramo v kakšnem stanju se nahajajo ob-stoječe instalacije. Ko ugotovimo v kakšnem stanju se instalacije nahajajo, se odločimo kaj in na kakšen način, bomo obstoječe cevne razvode popravili ali v celo-ti zamenjali. Vsekakor je najbolje zamenjati celotno instalacijo, še posebej, če je le ta izdelana v po-dometni izvedbi.

Pričnemo s porazdelitvijo insta-lacije v kletni etaži, kjer je potek

del relativno enostaven. Sledi polaganje s pomočjo razdelitve cevovodov z deli navzgor, proti nadstropju ali preko dvižnih vo-dov, ki so vgrajeni v steno. Delo je dokaj težavno in šele tedaj se lahko ugotovi in oceni dejansko stanje instalacije.

Pomembno pri tem je, ugoto-viti ali je, na primer instalacijo, ki bo potekala skozi hladni pro-stor predhodno izolirati. Predpis EnEV določa, da morajo biti to-plovodni razdelilniki in instalaci-je za toplo vodo, ki ne potekajo skozi ogrete prostore toplotno izolirane.

Pogosto se zgodi, da najdemo sta-re instalacije za centralno ogre-vanje, ki niso toplotno izolirane, četudi so vgrajene v zunanjih zidovih.

V takšnem primeru se je potreb-no odločiti, ali bomo cev toplotno izolirali ali jo prestavili pred steno ali vgradili v steno, ki se nahaja v notranjosti hiše. Najenostav-neje je, da staro cev pustimo v

notranjosti stene in namesto nje izdelamo nov razvod v nadome-tni izvedbi. Seveda pa je potrebno na mestu, kjer je ostala vgrajena stara cev izvesti dodatno izolaci-jo, da preprečimo nastanek toplo-tnega mostu. S tem lahko ostane stara cev v steni in prihranimo delo za izkopavanje cevi.

Nato je treba preučiti, ali je po-trebna menjava celotnega insta-lacijskega omrežja ali le delna obnova. V kolikor bomo opravili samo delno obnovitev instalacije je potrebno poskrbeti, da so vgra-jeni isti materiali kot so bili pred-hodni. V kolikor se odločimo za zamenjavo celotnega omrežja, lahko vgradimo povsem druge materiale.

V sedanjem času se za izdelavo vodovne instalacije ali centralne-ga ogrevanja uporabljajo bakrene cevi. V kolikor izvajamo tudi sa-nacijo estrihov, oziroma lesenega ostrešja, pa se vse pogosteje vgra-juje plastične cevi iz Polyethilena, ki se enostavno vgradijo v tla pod estrih, nad zvočno zaščito.

Obnova cevnega sistemaVsaka hišna instalacija vodovoda, centralnega ogrevanja ali plina, ima omejeno življenjsko dobo. Ta je odvisna od več različnih faktorjev. Zato je prav, da v doglednem času, oziroma še pred nastankom večje materialne škode po-skrbimo za temeljit pregled.

Slika – Cevna instalacija z armaturami

Preglednica 1: Toplotna izolacija za toplotne razdelilnike, toplovodne instalacije in armature

Vrsta instalacije/armaturMinimalna debelina toplotne izolacije, odvisno od

toplotne prevodnosti 0,035 W/mK

Notranji premer do 22 mm 20 mm

Notranji premer od 22 mm do 35 mm 30 mm

Notranji premer od 35 mm do 100 mm Enako kot notranji premer

Instalacije in armature v vrstah 1-4 v stenski in skozi stropne preboje, v križanjih insta-lacij, pri instalacijskih spojnih in razdelilnih mestih

Polovica z zahtevami v vrsticah 1-4

Za instalacijo tople vode pri centralnem ogrevanju, v vrsticah od 1-4 in se po 31. janu-arju leta 2002 zahteva za gradbene dele in ogrevane prostore, pri različnih uporabnikih

Polovica z zahtevami v vrsticah 1-4

Instalacije v vrsti 6, za talno ogrevanje

Svetloba in senca obvladujeta slikarstvo Italijanski slikar Caravaggio (Michelangelo Merisi) umre v starosti 36 let v Portu d'Ercole v Toskani. Caravaggio je razvil v svojih podobah novo obliko predstavljanja človeka. Opustil je izročilo manierizma ter oblikoval slike z nara-vi bližnjo stvarnostjo in realističnim podajanjem figur. Po 1600 je pogosto uporabljal nasprotje med svetlobo in sen-co. Svetlobni učinki, ki jih je razvil, vplivajo na slikarje v Franciji, Španiji, Nemčiji in na Nizozemskem. Caravaggie-va od strani padajoča svetloba trga temo in daje barvam v osvetljenih pasovih večjo toploto. Svetlobna dramatičnost povzdigne naturalistično upodobitev v mistično doživetje.


Prvotno je bila savna neke vrste kopalnica. V zaprtem prostoru, ki je bil ogrevan, so ljudje veliko po-zornost posvečali osebni higieni, oziroma umivanju. Najpogosteje je bila savna, v tistem času, edini primerni in razpoložljiv prostor, kjer so lahko uporabljali vodo, brez omejitev. Tako je postala sav-na tisti del domačije, kjer so Finci zagledali luč sveta in bili umiti. Tudi za svojo zadnjo pot na tem svetu, so ljudi pripravili v savni.

Osnove projektiranja

Izvor savne, ki izvira iz Finske, v nasprotju s toplim zrakom (rim-

ska kopel) ali turška kopel (tur-ška, ruska ali irska kopel) je vroče zračna kopel s temperaturo zraka med 80 in 90 oC in s približno 10 % zračno vlažnostjo. V zaho-dnem delu Evrope je ta sistem savne najpogosteje uporabljen.

V zapisu bo kasneje podrobneje prikazana družinska, oziroma hišna savna. Hotelske in javne savne se od družinske, v glav-nem, razlikujejo po velikosti in od števila dodatnih prostorov za nadaljnje dodatne storitve.

Hišna savna je po pravilu sesta-vljena iz posameznih elementov,

ki jo večinoma namestimo v kle-tni prostor.

Vrtna savna, ki stoji na prostem, je lahko narejena kompaktno iz enega kosa, v katerem je name-ščena kabina za savno, prostor za oblačila in zunanja terasa.

Finska savna

Finska savna je zaprt prostor ali manjša soba, v katerem je v enem kotu tudi peč, na kateri je naložen kup kamenja. Ob stenah savne so nameščene klopi, lahko na različ-nih višinah, najpogosteje na 1.5m višine, kamor se posedejo kopal-ci. V savni je tudi vedro vode in metlice iz svežih, brezovih vejic. Iz vedra se z zajemalko poliva voda na ogreto kamenje, kjer v trenutku izpari in dodatno ogreje prostor. Listnate brezove metlice se namoči v topli vodi, kopalci se z njimi otepajo po vsem telesu, da

si poživijo krvni obtok. Tempera-tura v savni je okoli 80-110 oC. Ogreti zrak in otepanje z metli-cami sprostijo napetost v mišicah in povzročijo obilno potenje, kar po svoje – od znotraj očisti ko-palca. V kolikor se savna nahaja v bližini jezera ali bazena, odidejo

kopalci po sedenju v vroči savni, na kratko kopel v mrzlo vodo. Hladna kopel blagodejno prispe-

Savna

Preglednica št. 1: Povprečne mere za finsko savno

Število oseb H = 205 cm

Sede Leže š x v (cm)

a.)1 3 205 x 160

2 3 205 x 160

b.)

2 4 205 x 205

2 4 220 x 190

3 4 205 x 205

c.)

3 5 205 x 205

3 6 235 x 205

3 7 265 x 205

d.) 4 6-7 265 x 205

Savna sprošča in poskrbi za telesno, duševno in čustveno dobro počutje. Z izmenično menjavo suhega, vročega zra-ka in hlajenjem, z ostrino finske savne, stimulira obramb-ne celice pred okužbami, očisti in pozitivno vpliva na srce in obtočni sistem. Izboljša se cirkulacija krvi, strupi se izločajo skozi pore telesa, porabljajo se kalorije in blažijo se težave s kožo. Poškodovane mišice se zaradi izposta-vljenosti naravni sproščujoči toploti in pretoku kisika ob-navljajo, oziroma zdravijo znatno hitreje.

Slika 1 - Finska savna

Legenda k sliki 2:

1. Kabina savne 2. Peč za savno3. Kopalna kad ali zidano in ometano okroglo korito za kopanje4. Korito za pranje nog s toplo vodo5. Pregibna cev6. Tuš7. Klop za sedenje8. Izhod na prostor

Slika 2 - Primer za dobro opremljeno hišno savno


va k ugodnemu občutku kopeli v savni. Najpogosteje uporabniki finske savne uravnotežijo obilno potenje z obilnim pitjem po sav-ni, najpogosteje s pitjem piva ali sadnih sokov.

Potreben prostor

Družinska savna (hišna savna ali majhna savna) je sestavljena:

)Peč in leseni sedeži, oziroma klopi )Tuš s pršečo glavo na gibljivi cevi )Kopalna kad ali bazen, najpo-gosteje sedežna kad )Prostor za počitek, izhod na zunanjo stran, kjer je to mo-goče.

V privatnih savnah je mogoča namestitev tuša ali kopalne kadi v drug prostor in tako omogočimo namestitev savne, oziroma kabi-ne, tudi v minimalno velikem pro-storu, ki lahko meri maksimalno le 2,50 x 2,50 m.

V hotelih in javnih savnah, je po-trebno poskrbeti za:

)Ločeno garderobo, sanitarne prostore in stranišče )Prostor za masažo, solarij )Prostor za rekreacijo, bife, trez-or itn.

V javnih savnah je potrebno opre-deliti, ali bosta dve popolnoma ločeni savni, za moške in ženske, ali pa bo ena savna delala v dolo-

čenem času za ženske ali moške, ali pa je mogoča skupna uporaba. Minimalna velikost, ki je potreb-na za namestitev hišne savne znaša od 7 do 10 m2 (vključno s tušem in predprostorom), tako

je mogoče savno namestiti tudi v manjši kletni prostor. Na sliki št. 1 je prikazana namestitev hišne savne v kletni prostor.

Kabina savne

Oblike in mere

Poleg številnih oblik savn, ki so na razpolago na tržišču, prevladujejo savne pravokotnih oblik. Mera za savno je v veliki meri odvisna od števila uporabnikov.

Zaradi potrebne toplotne moči peči, nameščene v kabini, je naj-bolje, da izvedemo kabino takšne

velikosti, kot jo bomo potrebo-vali. Potrebna minimalna mera v notranjosti kabine savne znaša približno 180 (še bolje 190) x 150 cm in višina 200 cm. Na sliki št. 2 so prikazane minimalne mere za

kabino finske savne. V pregledni-ci št. 1 pa so prikazane povpreč-ne mere za izdelavo hišne finske savne in se nanašajo na sliko št. 2.

Izvedba

Materiali: Večinoma so savne iz-delane iz pred pripravljenih mon-tažnih elementov. Pri tem prideta v veljavo dve vrsti konstrukcije:

) Izvedba sten iz desk iz trdega masivnega lesa (črnjava, jedri-na), približna debelina stene mora znašati vsaj 4 do 6 cm (pri kabinah na prostem pa okoli 8 cm). )Sendvič konstrukcija z vme-

sno toplotno izolacijo in z difu-zijsko parno zaporo

Lesena izvedba ima številne pred-nosti. Boljša toplotna izolacija, absorpcija vlage in dobra difu-zijska parna zapora itn. Zaradi možne postopne gradnje je velik prihranek pri materialu, kar po-meni prihranek denarja.

Gradbene zahteve: Stene savne moramo zaradi mogoče cirku-lacije zraka odmakniti od zidov zgradbe vsaj 5 do 10 cm. Za talno oblogo se priporočajo keramične ploščice ali naravni kamen na ka-terega namestimo rešetke iz letev.Rešetkaste lesene klopi oziroma ležalniki, so običajne širine od 50 do 60 cm in so narejeni tako, da je dostop do najvišje nameščenih ležalnikov narejen stopničasto. Klopi so medsebojno povezane v pravokotni obliki, v dveh, ozi-roma treh vrstah. Na različnih višinah se srečujemo z različnimi toplotnimi sloji. Višina klopi za sedenje ali ležanje je najbolj pri-merna na višinah 45 (50), 90 in (130) 135 cm. Vstopna vrata v kabino morajo biti opremljena z oknom, s pogledom v notranjost in se morajo odpirati navzven.

Oprema: Poleg klopi, oziroma le-žalnika, potrebujemo tudi peč za ogrevanje in luč za razsvetljavo notranjosti kabine. K opremi še prištevamo termometer, higrome-ter, uro (večinoma se uporablja peščena ura), vedro z leseno zaje-malko za vodo, ki jo uporabljamo za polivanje vode po kamenju, talna lesena rešetka in zaščitna mrežasta pregrada za ogrevalno peč.

Peči za savno

Za ogrevanje hišne savne služi danes (poleg prvotnih peči za kurjenje z drvmi) skoraj izključno električna peč, ki je povezana z zunaj nameščenim, nastavljivim, vklopnim termostatom za nasta-vitev prostorske temperature.

Priključna vrednost za običajne peči za savno znašajo približno od 3 do 10 kW (približno 0,8 – 1,0 kW/m3 zračnega volumna), pri večjih napravah pa do 30 kW.

Slika 3 – Običajna velikost kabine za finske savne

Slika 4 – Vrč in zajemalka za polivanje vode po kamenju


Seveda pa potrebujejo večje na-prave močnejši električni trifazni priključek s 400 V.

Električna peč je za sevanje opre-mljena z dvojno zaščitno prevle-ko. Zgornji del peči je napolnjen s kamni, ki jih v presledkih od časa do časa polivamo z vodo, s čimer za kratek čas povečamo vlažnost zraka v prostoru.

Počutje v električno greti savni je drugačno, od savne, ki je ogreva-na s pečjo na drva. V zadnjem ob-dobju je klasična savna za kurje-nje z drvmi pridobila veliko novih privržencev in zagovornikov.

Nove savne, posledično vse pogo-steje ponovno opremljajo s pečmi za kurjenje na drva. Uporaba peči za kurjenje z drvmi, je bila preki-njena nekje v začetka 20. stoletja.

V sedanjem času, doživljajo te peči pravi preporod in se ponov-no vse bolj pogosto uporabljajo.

Ogrevanje in prezračevanje savne

Temperatura zrakaTemperatura zraka v savni znaša pri podu približno 30 do 40 oC, v zgornjem predelu med 90 in 110 oC. Vsekakor pa je pod strop sav-ne priporočljiva vgradnja tempe-raturnega omejevalnika.

Zračna vlažnost

Pri temperaturi zraka okoli 90 oC znaša zračna vlažnost v kabini savne okoli 5 do 15 %. Z obča-snim polivanjem vode po kame-nju v peči, se za kratek čas dvigne zračna vlažnost, ki s tem poviša temperaturo zraka v prostoru. Na sliki št. 6 je prikazano razmerje zraka v savni.

Prezračevanje

V kabino savne, dovajamo svež zrak skozi odprtino, ki se nahaja na steni pod pečjo. Izrabljen vroč zrak postopno pada navzdol in ga skozi odprtino na nasproti le-žeči strani odvajamo na prosto. Na uro je potrebna 6 do 15 krat izmenjava zraka.

Prostor za ohlajanje

Vsaka savna potrebuje dodatni prostor, v katerem istočasno pote-ka tudi predhodno čiščenje. Tukaj se nahajajo tudi sanitarni prostori po sledeči opisani opremi in na-mestitvi:

Bazen za potapljanje: Bazen ozi-roma korito za hladno vodo in z možnim vstopom, je izdelano v

pravokotni ali okrogli obliki ter ometano ali obdano s keramič-nimi ploščicami. Vse pogosteje se uporabljajo bazeni oziroma korita, ki so izdelani iz plastične mase.

Priporočljiva mera je okoli 90 x 110 cm, globina pa okoli 120 cm. Korito za pranje nog s priključk-

om za hladno in toplo vodo. Ko-rito je lahko izdelano tudi iz dveh ločenih korit za izmenično kopel, s 15 cm globine.

Zaključek

Telo si zasluži najboljše. Medtem, ko uživamo v savni, ne uživamo

samo zaradi popolne sprostitve. Zavedati se moramo , da se naša koža očisti in dobro poskrbi za naše celotno telo. Izboljša se tudi cirkulacija krvi, skozi pore se izlo-čajo strupi, porabijo se kalorije in nenazadnje se blažijo vse težave z našo kožo.

Tudi naše poškodovane mišice, ki

so medtem izpostavljene naravni in sproščujoči toploti in preto-ku kisika se obnavljajo oziroma zdravijo veliko hitreje.

Uživati v pravi leseni kabini, ki je izdelana iz lesa, je vsekakor en-kraten občutek za naše specifične potrebe.

Slika 5 – Peč za savno

Slika 6 – Zračno razmerje v savni

Slika 7 – Uporaba finske savne


S priporočilom je bil na konferen-ci v Helsinkih, ki se je udeležilo 79 držav zastavljen cilj, da čimprej zaustavimo, najpozneje pa do leta 2000, izdelavo in uporabo kemič-nih spojin, ki uničujejo ozonski plašč. Zaradi strah vzbujajočih podatkov o širjenju ozonske lu-knje nad tečajema in o grozeči splošni otoplitvi ozračja je bila skrajno nujna uresničitev sklepa industrijskih držav iz leta 1987, da je treba do leta 1998 zmanjšati količino izpuščanja freona za po-lovico. Po mnenju znanstvenikov so fluorklorogljikovodiki, ki jih uporabljajo predvsem v hladilni-kih in klimatskih napravah, pa tudi pri izdelavi umetnih snovi

in kot polnilo v razpršilnikih, že nepopravljivo poškodovali ozon-sko plast. Nevarnost teh plinov za Zemljin zračni ovoj je bila znana že od začetka sedemdesetih let. Varovalne atmosferske plasti se hitro razkrajajo, nevarni ultravi-jolični žarki pa skoraj neovirano sevajo na zemeljsko površino. Luknje v ozonski plasti povzroča-jo med drugim tudi premik pod-nebnih območij. Zaradi otoplitve se strokovnjaki bojijo razširitve puščav in povečanja sušnih kata-strof, ter dviga morske gladine za-radi topljenja ledenikov, kar lahko pomeni za države z dolgo nizko morsko obalo, denimo za Indone-zijo ali Bangladeš, strahotne po-

plavne katastrofe in trajno izgubo ozemIja. Podobno velika. nevar-nost za svetovno podnebje tiči v grozeči izgubi tropskih deževnih gozdov zaradi velikega izseka-vanja gozdov, predvsem v Južni Ameriki in Aziji. Brazilski pred-sednik Jose de Ribamar Sarney je že takrat predložil načrt za zašči-to tropskih deževnih gozdov ob Amazonki in pozval industrijske države, naj denarno podprejo za-ščito zelenih pljuč Zemlje. Sarney je nameraval že takrat povečati zavarovana naravna območja, prepovedati izvoz plemenitega lesa iz tropskih deževnih gozdov ter zaustaviti nadaljnje prodiranje naseljencev in iskalcev zlata na življenjsko območje brazilskih In-dijancev. Tropski deževni gozdovi pokrivajo približno 12 % kopne površine Zemlje. Po vsem svetu razširjeno desetkanje deževnih gozdov, ki vsrkavajo ogljikov di-oksid in sproščajo kisik, velja za enega glavnih vzrokov za pre-

grevanje zemeljskega ozračja, za t.i. učinek tople grede, ki je po mnenju znanstvenikov posledi-ca povečane količine ogljikovega dioksida v ozračju. Toda zahteva industrijskih držav po zaustavitvi krčenja pragozdov je v nasprotju s kratkoročnimi gospodarskimi koristmi držav v razvoju, ki se no-čejo odpovedati izkoriščanju tega naravnega bogastva. Veliko teh držav nujno potrebuje izkupiček, ki ga prinaša izvoz eksotičnega lesa, za poravnavo državnih dol-gov. V zadnjih 100 letih je narasla povprečna toplota zraka za 0,7 °C, morska gladina pa za 10-20 cm. Katastrofe, med njimi dolgo-letno sušo v jugovzhodni Afriki in poplave v jugovzhodni Aziji, stro-kovnjaki pojasnjujejo kot znanil-ce podnebnih sprememb, ki bodo še hitrejše, če ne bomo zmanjšali uporabe fosilnih goriv in ne bomo nehali izsekavati pragozdov, je bilo le nekaj predlogov koncem 20. stoletja.

Podnebna katastrofa ogroža svetŽe v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, smo želeli z odločno omejitvijo izdelave in izpuščanja freonov in z načrtom za zaščito tropskega deževnega gozda zaustaviti grozečo podnebno katastrofo. Takratna opozorila števil-nih strokovnjakov so bila pravilna, saj se s številnimi vre-menskimi težavami soočamo vsak dan.


Prihranek denarja, v primerjavi z drugimi sistemi za pripravo tople vode, so pri sedanjih energijskih prihrankih in na podlagi relativno visokih nabavnih cenah, še vedno komaj dosegljivi.

Uporaba

Najpogosteje se za pripravo tople vode, v eno ali več družinskih hi-šah, uporabi toplotna črpalka, ki jo enostavno vgradimo v kletni prostor in kjer vodo segrejemo na 50 do 55 oC. Vgradnja toplo-tne črpalke je smiselna predvsem takrat, ko obstaja možnost, da lahko istočasno ogrevamo toplo vodo in hladimo razne prostore, kot so na primer, gostinski pro-stori, restavracije ali razni labora-toriji, s hladilnimi prostori.

Vgradnja

Na trgu so dobavljive toplotne čr-palke za ogrevanje sanitarne tople

vode, ki se razlikujejo po izdelavi in načinu vgradnje:

Toplotna črpalka z ločenim toplotnim hranilnikom:

Prostorsko ločena naprava ali Split izvedba je priporočljiva za vgradnjo predvsem takrat, ko že-limo na primer istočasno ogrevati vodo in hladiti razne prostore. Na sliki št. 1 je prikazana toplotna črpalka z ločenim toplotnim hra-nilnikom.

Kompaktna toplotna črpalka, kjer sta toplotni hranilnik in toplotna črpalka v enem kosu:

Kadar je toplotna črpalka vgra-jena direktno nad toplotni hra-nilnik vode ali na bočno stran hranilnika tople vode, govorimo o kompaktni toplotni črpalki. Pri takšnih toplotnih črpalkah je kon-denzator, oziroma toplotni me-

njalnik toplotne črpalke vgrajen direktno nad hranilnikom vode, oziroma na bočno stran toplotne-ga hranilnika vode. Pri takšnih toplotnih črpalkah je potrebno veliko pozornost posvečati varno-stnim zahtevam, ki so predpisane za uporabo sanitarne pitne vode. Na sliki št. 2 je prikazana kom-paktna toplotna črpalka.

Toplotna črpalka za bivalentni sistem, kjer lahko hranilnik za toplo vodo dodatno ogrevamo s pomočjo električnega grelca ali v zimskem obdobju hranilnik tople vode ogrevamo s pomočjo ogrevalnega kotla. Na sliki št. 3 je prikazan bivalentni sistem za ogrevanje.

Vgradne zahteve

Za običajno postavitev toplotne črpalke v kletni prostor (kurilnico ali skladiščni prostor) je zahteva-no zadostno prezračevanje pro-stora. Toplotna črpalka za svoje delovanje zajema zrak iz prostora, kjer je postavljena. Prostor, kjer je toplotna črpalka nameščena se ob delovanju toplotne črpalke močno hladi, zato je potrebno po-skrbeti za dobro toplotno zaščito proti sosednjim prostorom. S tem

preprečimo, oziroma zmanjšamo, velik odvzem toplote ogrevanim prostorom. Zaradi velike količine kondenza, ki se ustvarja ob delo-vanju toplotne črpalke in raztez-ka vode, se mora v prostor, kjer je nameščena toplotna črpalka, ob-vezno vgraditi talni odtok. Pripo-ročljiva je tudi protihrupna zašči-ta proti sosednjim prostorom. Na sliki 4 je prikazan način ogrevanja tople vode s toplotno črpalko, ki je postavljena v kurilnico.

Dimenzije

Povprečna mera in velikost to-plotne črpalke je odvisna od vrste izdelave in velikosti hranilnika za toplo vodo. V preglednici št. 1 in na sliki št. 5 so prikazane samo povprečne mere različnih proi-zvajalcev toplotnih črpalk.

Pogoji za delovanje

Temperatura prostora: Kadar je toplotna črpalka nameščena v kotlovnici ali v kakšnem drugem prostoru zgradbe, je, za nemote-no delovanje, potrebna minimal-na temperatura prostora med 8 do 10 oC. Kadar so v prostoru nižje temperature, je potrebno za-gotoviti avtomatsko dogrevanje

Priprava tople vode s toplotno črpalkoVoda, ki jo ogrejemo v toplotnem hranilniku, s pomo-čjo toplotne črpalke, pomeni zaradi prihranka primarne energije, smiselno alternativo za ogrevanje s fosilnimi go-rivi, oziroma z električno energijo. Še posebej, če deluje naprava skozi celo leto.

Slika 1 – Toplotna črpalka (Split izvedba)

Slika 2 – Toplotna črpalka v kompaktni izvedbi


tople vode s pomočjo vgrajenega električnega grelca ali s kotlom za centralno ogrevanje. Običajno pa lahko s toplotno črpalko samo-stojno ogrevamo toplo vodo skozi celo leto.

Električni priključek: Potrebna električna moč za delovanje to-plotne črpalke, za enodružinsko hišo, znaša okoli 300 do 600 W oziroma 1500 do 2000 W grelne moči, to pomeni, skupaj okoli 2000 do 3000 W. Tako lahko, po pravilu, toplotno črpalko priklju-čimo v normalno električno vtič-nico.

Vodni priključek: Priključek za toplo in hladno vodo, kakor tudi varnostno napravo, izvedemo enako, kot za vse podobne hranil-nike za toplo vodo.

Dimenzioniranje toplotne črpalke za stanovanjsko hišo

Za dimenzioniranje toplotne čr-palke je v prvi vrsti odvisna cena in potrebna velikost naprave, kar pomeni, da ni dobro, če napravo predimenzioniramo. Najbolje je izbrati pravo velikost, kot je po-trebna. Tako preprečimo prepo-gosto in nepotrebno vklapljanje,

oziroma izklapljanje, toplotne črpalke.Za enodružinsko hišo je najprimernejša velikost toplotne črpalke s toplotnim hranilnikom med 200 do 400 litrov. Za večje potrebe, na primer za obrtne de-javnosti, so na trgu dobavljive večje in odgovarjajoče toplotne črpalke v split izvedbi.

Primer: Čas ogrevanja s toplotno črpalko je zaradi majhnih toplo-tnih izgub relativno kratek. Pri to-plotnem hranilniku z volumnom okoli 400 litrov znaša ogrevalno število 2,5 okoli 1000 W, to po-meni, da bomo v eni uri dosegli 1 kWh, oziroma ogreli 30 litrov vode na 40 oC.

Odvzem toplote: Dnevna energij-ska potreba za 4 člansko družino v gospodinjstvu znaša pri 80 %

izkoristku, približno: 4 osebe x 1,2 kWh/osebo x dan : 0,8 = 6 kWh. To je količina toplote, ki jo mora zagotoviti toplotna črpalka. Pri predpostavljenem grelnem številu 2,5 znaša potrebna toplota 6 kWh : 2,5 = 2,4 kWh; preosta-nek potrebne toplote 3,6 kWh pa je odvisen od drugega ogrevalne-ga vira. Ostaja vprašanje: Kaj z odpadno toploto pri hladilniku in zamrzovalniku, kaj s toplotnimi izgubami ogrevalnega kotla ali zunanjega zraka.

Transmisijske toplotne izgube skozi strope, zidove in tla ter dru-gih prostorov. Izračun za večje toplotne črpalke, za pripravo to-ple vode, mora vsekakor izdelati strokovnjak na podlagi znanih potreb po topli vodi in gradbeno ter ogrevalno tehničnih danosti.

Slika 3 – Toplotna črpalka z dodatnim ogrevanjem

Slika 4 – Potrebna energija za delovanje toplotne črpalke v kurilnici

Preglednica št. 1: Povprečne mere toplotne črpalke za pripravo tople vode (k sliki št. 5).

Velikost zbiralnika l 200 300 400

Moč el. toka (okoli) W 350 450 550

Srednja grelna moč (okoli) W 1050 1400 1850

Električno dodatno ogrevanje W 1500 2000 2500

Širina š (premer) mm 650 650 700

Globina g mm 600 650 650

Višina v mm 1550 1800 2000

Slika 5 – Povprečne mere toplotne črpalke za pripravo tople vode


Solarni trg ima prihodnost: dobra »slika« solarnih naprav, politična naklonjenost solarnim napravam in povečane aktivnosti instalater-jev in načrtovalcev so zagotovilo za uspeh solarne tehnologije. Če se bo pozitivni razvoj solarnih na-prav nadaljeval (o čemer pričajo vsi tržni podatki), lahko brez pre-tiravanja govorimo o 20 do 30 % rasti površin sončnih sprejemni-

kov na leto. Izraženo v številkah to pomeni, da bo do konca leta 2010 samo za ogrevanje vode, instaliranih skupno preko 3 mi-lijone kvadratnih metrov spreje-mnikov sončne energije.

Če v to številko vključimo še ogre-vanja kopališč, dobimo več kot 3 milijone površin sončnih spreje-mnikov.

Trend pri opremljanju hiš gre vse bolj v smeri nizko energijskih hiš in s tem tudi v nizko temperatur-ne ogrevalne površine: poraba to-plote se vse bolj manjša. Del sku-pne porabe energije za ogrevanje tople vode narašča procentualno.

V enaki meri, kot upada poraba energije za ogrevanje, raste pora-ba energije za ogrevanje vode. Z intelegentnimi rešitvami lahko še bolj zmanjšamo porabo toplotne energije. V preglednici in sliki št. 1 je prikazan način za določanje števila sončnih sprejemnikov za uporabo pitne sanitarne vode.

V žarišču nadaljnjih opazovanj stoji »normalna« priprava tople vode. Ta je najpogostejši vzrok za uporabo sončne energije. Sončne sprejemnike lahko namestimo praktično na vseh strehah, tudi

položnih, pomembna sta samo velikost in nagib strehe.

Določanje velikosti sončnih sprejemnikov za ogrevanje tople vode

V poletnih mesecih je možno s SSE pokriti praktično celotno potrebo po sanitarni vodi. V zimskem obdobju pa s termo so-larnim sistemom vodo večinoma predgrevamo.

Višjo temperaturo pa dosežemo s pomočjo ogrevalnega sistema ozi-roma lokalnega grelnika. Z dobro načrtovanim sistemom SSE lah-ko pokrijemo tudi do 80 % letnih potreb po sanitarni topli vodi.

Pomembni kriteriji so:

)Način uporabe solarne naprave

Solarna tehnologija

Preglednica št. 2: Približni izračun površine sončnih sprejemnikov za toplo sanitarno vodo

Vrsta zgradbeUporaba,

udobje in lastnosti

Topla voda v l/dan po osebi

majhen srednji visok

Enodružinska hiša in etažno stanovanje

preprost standard 30 35 40

srednji standard 35 40 45

visok standard 40 45 60

Večdružinskahiša

socialno stanovanje 25 30 35

samogradnja 30 35 45

visoko standardno 35 40 50

Bistveno vplivni pomen so poleg uporabnega profila še lokacija, na-gibni kot sprejemnika, in oprema sončnih sprejemnikov

Pozitivni razvoj solarnega trga se nadaljuje in se iz leta v leto vse bolj povečuje. Tudi neugodne gospodarske raz-mere in iz tega izhajajoča manjša kupna moč ne more pri-zadeti solarnega trga. Če pogledamo na skupne številke je jasno, da solarne naprave kljub pozitivnim rezultatom stojijo komaj na začetku prodora na širši trg.

Slika 1 – Velikost sončnih sprejemnikov in poraba tople vode

Slika 2 - Približno določanje površine sončnih sprejemnikov na število sprejemnikov in oseb

Preglednica 1: Določanje površine sončnih sprejemnikov za ogreva-nje tople sanitarne vode

Regija (Kraj namestitve)

1 2 3 4 5 6

Povprečno sevanje v kWh(m2 • a)

1175 1125 1075 1025 975 926

Popravek (korektura) 1,0 1,05 1,1 1,15 1,2 1,25

Primer: 200 l/na dan, kraj namestitve, nagibni kot 25 °, odmik južne strani v smeri zahod 50 °, površina sprejemnikov 2,4 m2. Priporočeno: 5 m2 • 1,05 (Regija) • (slika št. 2) • 1,1 (slika št. 3) = 6.1 m2 ; število sončnih sprejemnikov: 6,1/2,4 = 2,5 (izbrano št. sprejemni-kov 3)

Popravek zaradi odstopanja od:• Kot naklona (nagib strehe) -> (slika in pre-glednica št. 2) • Južna stran (kot Azimuta) -> (slika št. 3)

Topla voda – pora-ba tople sanitarne vode, ogrete s sonč-nimi sprejemniki, v litrih na osebo na dan, je prikazana v preglednici št. 2


)Mesto za namestitev naprave (na primer na strehi) )Postavitev sončnih zbiralnikov glede na strani neba )Želen tip sončnih sprejemni-kov.

Za natančnejše dimenzioniranje sistemov se uporabljajo raču-nalniška orodja in programi, ki določijo optimalno velikost solar-nih sistemov glede na povprečno dnevno porabo tople vode. V pre-glednici št. 2 in sliki 2a je prikaza-no približno število sončnih spre-jemnikov (površina) za pripravo tople sanitarne vode.

Vpliv nagibnega kota na di-menzijo sončnega sprejemni-ka – korekcijski faktor fN

Sprejemniki sončne energije naj bodo obrnjeni proti jugu in na-gnjeni pod kotom 45° proti vo-doravni ravnini. Odstopanje od južne smeri povzroča zmanjšanje vpadle sončne energije. Optimal-ni nagibni kot SSE je odvisen od časa koriščenja, ker se položaj Sonca preko leta spreminja. Za naše področje je najprimernej-ši nagib SSE med 35 in 45°, kar predstavlja kompromis med naj-višjim položajem sonca poleti

(nagibni kot 30°) in najnižjim položajem sonca pozimi (nagib 60°). Preglednica in slika št. 2 prikazujeta različne možne kote nagiba sončnega sprejemnika.Maksimalno količino sončne energije, ki jo lahko sprejme ab-sorber SSE dobimo v primeru, ko

je površina SSE pravokotna na vpadno sončno sevanje. Razen vgradnje SSE v smeri proti jugu je sprejemljiva še vgradnja v sme-reh JV in JZ z naklonom 20 do 65°. Odstopanja v smeri jug do 20° v poletnih mesecih nimajo ve-likega vpliva na izkoristek sončne

Preglednica št. 2a: Nagibni kot sončnega sprejemnika

Uporabljen čas (≈ 50o severne š.) Priporočljivo Začetek

Januar do december, (celo leto) 40o – 50o 30o – 60o

Aprila do sept. (samo v poletju) 30o – 40o 20o – 50o

Maja do avgusta (skozi sezono) 25o – 30o 15o – 45o

Oktobra do marca (kurilna sezona) 55o – 65o 40o – 75o

Ugodnejši kot se določa po uporabi:Ogrevanje pitne tople vode ali za bazene od 30o – 45o

Ogrevanje pitne tople vode + za ogrevanje od 45o – 55o

30o Pri močnem sončnem sevanju v poletju (optimalni kot)

30o Pri najnižji točki sonca v zimi (optimalni kot)

30o Kompromis v poletnem obdobju

Razlaga k sliki št. 4:

aRazdalja L

BNavpično Vodoravno

25o1) 4,74 2,63 1,84

30o 5,18 2,871) 1,75

55o 5,58 3,09 1,68

40o 5,94 3,29 1,58

45o 6,26 3,46 1,48

50o 6,52 3,61 1,48

55o 6,74 3,73 1,48

1) Nastavitev: Krajši teleskopski podpornik

L Minimalni razmik med dvema zbiralnikoma (preglednica)

a Kot nagiba proti horizontali

e Lega Sonca proti horizontali brez zasenčenja (15-17o)

X Dolžina sprejemnika (tukaj 2070 mm)

LD Globina sprejemnika (globina strehe)

n Razdalja od roba strehe

B Mere vrstnih sončnih sprejemnikovv m (prostor)

Slika 2a - pokaže vpliv nagibnega kota glede na dimenzijo sončnega sprejemnika

Slika 3 – Nagibni kot sončnih sprejemnikov

Slika 4 – minimalni vrstni razmik

Slika 5 - Na sliki št. 5 so prikazane tlačne izgube v ploščatih sončnih spreje-mnikih


energije, saj glede na letno učin-kovitost sončnega sevanja znaša razlika manj kot 2 odstotka.

Velik vpliv za dobro delovanje solarnega sistema je odvisen tudi od nagibnega kota sončnih spre-

jemnikov, predvsem odstopanje od južne smeri.

Pri namestitvi sončnih spreje-mnikov je dobro vedeti, da:

)Lahka strešna konstrukcija in

posledično smer sprejemnikov na Z ali V povzročita, da sonč-ni žarki ne sevajo optimalno na sončne sprejemnike )Usmerjenost sprejemnikov čisto na jug z 10o, odstopanja proti Z je optimalno )V poletju, če je mogoče, da se ne prekorači 55o in skozi zimo 35o (fSA = 1,1)

Primer:

1. Odstopanje od juga proti zaho-du z 50o (b1) -> fSA = 1,1

2. Prav tako proti vzhodu 50o(b2) -> DfSA = 1,2 kar pomeni, da je potrebno vgraditi od 10 % do 20 % večjo površino sončnih spreje-mnikov.

Razlaga k sliki št 5:

• Stalna temperatura (visoka in nizka temp.) • Zaščitna tekočina 50 % brez prekoračitve• Tlačne izgube (naprava) – dopustno do 7 m po m2 vključno z Glikolom. Pri 45 % Dp = 1,3 krat nasproti vode• Volumski tok v obtoku za sprejemnike 30…50 l/(m2 • h) – pri običajnih sprejemnikih• Solarna naprava regulirana s pretokom črpalke• Običajna črpalka za ogrevanje pogosto neprimerna (h)• Izklop črpalke pri ≈ 120 oC • Uporaba obstojne zaščitne tekočine Glikol • Črpalko načeloma vgradimo na povratni vod• Maksimalno zmanjšati dolga mirovanja naprave


1 - Sončni sprejemnik, 2 – Toplotni potrošnik, 3 – Obtočna črpalka, 4 – Odprta raztezna posoda, 5 – Odzračnik, 6 in 7 – Termometer, 8 – Manometer,

9 – Izpustna pipa, 10 – Izliv, 11 – Varnostni ventil, 12 – Membranska raztezna posoda, 13 – Povratni ventil, 14 – Napajalna črpalka, 15 – Zaporni ventil, 16 – Toplotni hranilnik.

Obrazložitev preglednice št. 7:Krivulja potreb za toplo vodo (profil potreb)

Poraba na dan: a. (a) majhna (< 40 litrov na osebo) b. (b) povprečna (50 litrov na osebo) c. (c) velika (65-75 litrov na osebo)

Izjeme:Bivalentni večplastni hranilnik: 300 l na primer 400 l za več kot s tremi sprejemniki

Smer strehe proti jugu (korekcijski faktor s slike 2)Nagib strehe 45o (korekcijski faktor s slike 1)Vroča voda – temperatura na iztoku maksimalno 45 oCPovršina sprejemnika (neto) 2,23 m2

Priporočljiva streha ≈ 60 % (letno sevanje sonca ≈ 1600 ur

Primer: 4 osebe, zelo velika poraba 70 • 4 = 280 l /dan.Po diagramu: 3 visokozmogljivi sprejemnik ali 4 standardni sončni sprejemniki (oboje – ploščati sprejemniki)

Slika 7 - Določanje števila sončnih sprejemnikov za pitno vodo

Preglednica 6: Tehnični podatki za raztezno posodo

Št. sprejemnikov 2-4 4-6 6-8 Plinski predtlak (delovni) ≈ 2 bar Varnostni ventil

Sprejemnik m2 50 100 200 350

Volumen solarne naprave 18 25 32 Maksimalni delovni tlak ≈ 8 bar DN 15 20 25 32

Slika 6 - Instalacijska shema solarne naprave po DIN 4757-11)


Vpliv odstopanja nagibnega kota je prikazan na sliki št. 3. Minimalni vrstni razmik med sončnimi sprejemniki (po-vršina strehe ali nezazidane površine)

Minimalni vrstni razmik med dvema sončnima sprejemniko-ma je odvisen od nagiba in lege Sonca proti horizontali brez za-senčenja (15-17o), dolžine sonč-nega sprejemnika (v prikazanem primeru je 2070 mm) ter globine sončnega sprejemnika.

Odvisno je tudi od odmika roba strehe in od mere sončnih spreje-mnikov (glej sliko št. 4).

V preglednici št. 5 so prikazane tlačne izgube ploščatih sončnih sprejemnikov, ki so odvisne pred-vsem od proizvajalca sončnih sprejemnikov. Tlačne izgube pa so odvisne tudi od izbire in vgra-jene obtočne črpalke.

Tudi vgradnja raztezne posode ima pomemben delež pri vgradnji solarnega sistema. Na trgu je do-bavljivih več vrst razteznih posod.

Najpogosteje se odločamo za vgradnjo membranske raztezne posode. Velikost in način delova-nje je odvisen od proizvajalca raz-tezne posode, zato se je potrebno držati navodil proizvajalca. V preglednici št. 6 so prikazane veli-

kosti razteznih posod in velikosti glede na število sončnih spreje-mnikov ter potrebna dimenzija varnostnega ventila.

Približno določanje števila sprejemnikov za pitno vodo

Pri načrtovanju sistema upo-števamo število oseb v gospo-dinjstvu in njihove navade. Kot osnovno vodilo pri načrtovanju lahko služijo naslednji podatki: dnevna poraba tople vode na osebo, površina sončnega spreje-mnika, približno 1,5 m2/osebo in velikost hranilnika za toplo vodo. V sliki št. 7 je podanih nekaj po-datkov za lažje določanje veliko-sti sončnih sprejemnikov.

Kombinirani hranilnik za toplo pitno vodo v kombina-ciji z ogrevalnim in solarnim sistemom

Solarna regulacija poskrbi za op-timalno shranjevanje toplote v toplotnem solarnem hranilniku. Lahko jo uporabljamo istočasno na treh področjih.

Na primer pri zaporednem vkla-pljanju dveh posod in istočasnem ogrevanju vode za bazen. Regu-

lacija s pomočjo temperaturnih tipal meri temperaturno razliko med sprejemnikom sončne ener-gije in toplotnim hranilnikom.

Ko je temperatura izteka iz sonč-nega prejemnika večja od tempe-rature v hranilniku tople vode, za najmanj 3 oC, regulacija vklopi črpalko. Enakomerno drseča diferenčna regulacija zagotavlja tako konstantno oskrbo s sonč-no energijo in enak temperaturni nivo v hranilniku.

Kompletna postaja z integrirano solarno regulacijo za ogrevanje sanitarne tople vode in centralno ogrevanje z nizko temperaturnim ogrevalnim kotlom ali s kotlom na trda goriva je prikazana na sli-ki št. 8.

Solarna kompaktna instala-cija

Poleg solarnega sprejemnika, hranilnika tople vode, dodatnega centralnega ogrevanja in solarne regulacije, solarna kompaktna instalacija z ostalimi funkcijskimi deli zaokrožuje celotno ponudbo.

Določanje solarnih spreje-mnikov za pitno sanitarno vodo (PSV) in za podporo ogrevalnim sistemom.

S pomočjo slike št 9 in z izraču-nom določimo odstotek energije, potrebne za ogrevanje PSV in hiše.

Primer:

Z dobljeno toploto 9 kW, ki jo dobimo pri solarnem ogrevanju pitne tople vode, lahko pokrijemo tudi potrebe za talno ogrevanje (nizko temperaturno ogrevanje), s čimer pokrijemo po prikazanem diagramu 25% potreb s 7 spreje-mniki, za 20 % pokrivanje potreb

Slika 9 - Z izračunom se lahko določi odstotek energije, ki ga potrebujemo za ogrevanje vode in hiše

K sliki št. 9:Podatki za diagram:• Za eno ali dvodružinsko hišo• Kombinirani hranilnik 750 l (1000 l > 8 sprejemnikov• 4 družinska hiša potrebuje 200 l vode na dan• Smer strehe, na jug• Nagib strehe 45o

• Nizka temperatura 40 oC / 30 oC

Slika 8: Ogrevanje tople vode na več načinov


pa potrebujemo samo 5 sončnih sprejemnikov. Določanje sončnih sprejemnikov za ogrevanje pitne sanitarne vode je prikazano na sliki št. 2

Toplotne potrebe – solarna ponudba – pokrivne površine – solarni presežki

Solarni sistemi v povprečju letno proizvedejo od 350 do 400 kWh na vsak m2 sprejemnikov.

Pri nizkoenergijski hiši znaša po-trebna letna toplota za ogrevanje 30 kWh/m2a in manj, zato lahko s solarnimi sistemi zagotovimo skoraj celotno letno potrebno energijo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode.

V tem primeru zadostuje dobro toplotno izoliran sezonski hranil-nik toplote kapacitete 14 m3.

Običajno se vgrajujejo solarni sis-temi brez sezonskih hranilnikov toplote (večje sezonske hranilni-ke toplote vgrajujemo predvsem pri ogrevanju več družinskih hiš in solarnih sistemih za ogrevanje naselij).

Slika 11 – Kompletni sistem solarnega ogrevanja

Preglednica št. 7: Solarno ogrevanje v prehodnem obdobju do Va = + 10 oC (volumen hranilnika in sprejemnikov)1

Sončni pogojiPridobljena ener-

gija 1) v kW/h/sprejemnik

Vsebina hranilnika v l//sprej. in dnevih

Klim.Cona

Sevanje sonca v urah

2,41 m2) 2,33 m2 2,41 m2 2,33 m2

I < 1500 4,85 3,90 130 105

II 1500 - 1700 5,55 4,45 145 115

II 1700 - 1900 6,25 5,00 160 125

IV 1900 - 2100 6,90 5,50 170 135

V 2100 - 2300 7,60 6,00 185 150

VI 2300 - 2500 8,30 6,60 200 160

VII > 2500 9,00 7,20 215 1701) Naprava 50 oC/40 oC; Smer sprejemnikov na jug; Kot postavitve 40o - 50o;

Primer: QN = 8 kW; Vamin = - 12 oC V1 = 20oC; Čas ogrevanja 10 ur/dan; površina sprejemnika 2,41 m2

Smer jug; nastavljeni kot 45o; Klimatska cona II; Ogrevanje – Kombinirani hranilnik

Rešitev: DV1 = + 20 – (-12) = 32K; DV2 = +20-(+10 oC)Toplotne potrebe pri + 10 oC : (8 kW/32 K) • 10 K = 2,5 kW;Energijske potrebe na dan: 2,5 kW • 10 ur;Pridobljena energija/sprejemniki: 5,55 kWh; 25 kWh/5,5 kWh = 4,55; izberemo 5 sprejemnikov hranilnega volumna: 145 • 5 = 725 l

Legenda k sliki 11:

1. Sončni sprejemniki2. Toplotni hranilnik3. Topla voda – vmesni hranilnik4. Toplovodni kotel5. Toplotni menjalnik6. Ogrevanje7. Črpalka za ogrevanje8. Solarni krog9. Črpalka za ogrevanje vmesnega hranilnika

Slika 10 - Učinki solarnega ogrevanja


Št. 1 + 2: Toplotne potrebe (ogrevalni učinek) v slabo toplotno izo-lirani hišiLevo (začetek leta) je ogrevalni učinek večji kot desnoŠt. 2: Učinek ogrevanja v nizko energijski hiši (dobro izolirana)Št. 3: Toplotne potrebe za pitno toplo vodo (≈ konstantna poraba tople vode) Št. 4: Potek letnega sončnega ogrevanja, velja samo za ogrevanje pi-tne tople vode; popolnoma neučinkovito za ogrevanje; zelene površi-ne kažejo: dodatne toplotne potrebe (ogrevanje z ogrevalnim kotlom).Št. 5: V nasprotju s 4 velikimi sprejemniki; Rdeče polje prikazuje so-larno ogrevanje kot dodatno ogrevanjeŠt. 6: 6' Občasno poteka toplotna potreba za obe vrsti zgradb:Št. 7: krivulja 4 in 6 prikazujeta presežek sončne energije -> neupo-rabljena solarna energija je prikazana v rumenem polju, med aprilom in oktobrom (različno na letni čas).


Sodni izvedenec in cenilec za področje obrti V strokovni reviji Instalater št. 3, smo predstavili slovenske sodne izvedence in cenilce za področje obrti. Žal smo pri g. Muršič Adiju zapisali napačno telefonsko številko.

Za napako se opravičujemo in še enkrat objavljamo celoten naslov:

Muršič AdolfPuhova ulica 31, 2000 MARIBOR

Tel.: 041 / 235 291e-mail: [email protected]

V projektu je predvideno plasi-ranje solarne naprave v vesolje, ki bo sposobna pretvoriti sonč-no energijo v uporabno energijo, katero bodo brezžično pošiljali na naš planet - Zemlja. Podjetje Solaren, bo tako v vesolje posla-lo satelit, opremljen s solarnimi sprejemnimi ploščami, ki bodo proizvajale električno energijo in jo istočasno pretvarjale v radiofre-kvenčno energijo, ki jo bodo nato pošiljali na sprejemno postajo na Zemlji. Sprejemna postaja bo stala v Kaliforniji, njeni sprejemniki pa bodo prejeto radiofrekvenčno energijo pretvarjali nazaj v elek-

trično energijo ter jo nato pošiljali v električno omrežje. Podobnega sistema do sedaj ni zgradil še nih-če, vendarle je tehnologija že pre-izkušena in primerna za uporabo.

Komunikacijski sateliti v vesolju že preko 45 let zbirajo sončno energijo s sončnimi celicami in jo kot radiofrekvenčno energi-jo, v obliki sporočil, pošiljajo na Zemljo. Tako je sedaj čas, da se to izvede tudi v komercialne na-mene in se postavi prva solarna elektrarna te vrste.

V podjetju je zaposlenih le okoli deset inženirjev in znanstvenikov.

Sončna energija iz vesoljaPri podjetju Pacific Gas & Electric so se pred kratkim podali na novo razvojno pot do obnovljivih virov električ-ne energije. Pred kratkim so že podpisali prvo pogodbo s podjetjem Solaren, kateri jim zagotavljajo 15 letno doba-vo električne energije iz vesolja.

Za nekaj dnevno shranjevanje toplote vgradimo hranilnik s pro-stornino do 130 litrov za vsak m2

sprejemnikov sončne energije.

Pri tem je izvedba in tip SSE zara-di manjšega sončnega obsevanja in nižjih temperatur pozimi zelo pomembna (slika 10). Ukrepi za višje pokritje: znižanje toplotnih potreb; Nagib sprejemnikov od

45 - 55o (zajem Sonca v nižji legi), cevni sončni sprejemniki; Opti-malno načrtovanje in delovanje.

Toplotni hranilnik in pod-pora ogrevalnemu sistemu z bivalentnim toplotnim hranilnikom in toplotnim hranilnikom za ogrevanje

Na sliki št. 11 je prikazan kom-

pletni sistem solarnega ogrevanja s toplotnim hranilnikom in s pod-poro ogrevalnemu sistemu.

Da bi naš planet obvarovali pred nadaljnjim uničevanjem, je treba naš način pridobivanja energije prilagoditi naravnemu ritmu ze-mlje.

Ena od rešitev je izkoriščanje

sončne energije. Dejstvo je da v današnjih dneh pokurimo vse preveč fosilnih goriv, ki pa zelo slabo vplivajo na naše okolje.

Vpliv tople grede, preveliko od-vajanje emisij CO2, preveliko onesnaženje zraka in nastajanje ozonske luknje so posledice, ki jih ta goriva puščajo za seboj in jih občutimo že danes.

Imajo pa, od dvajset pa vse do 45 let izkušenj s področja vesoljske tehnologije, oziroma aviacije. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je prednost njihovega progra-ma tudi v tem, da je mogoče za plasiranje satelita v orbito upora-biti obstoječa prevozna sredstva.

Z ozirom, da je celoten projekt šele v fazi načrtovanja, je pozna-nih zelo malo tehničnih podatkov. Omeniti velja, da podjetje So-laren ni edino, ki se ukvarja z izkoriščanjem sončne energije v vesolju.

Z istim namenom je bila usta-novljena tudi ustanova Space Energy, ki kot že ime samo pove, obljublja prav tako energijo iz vesolja. Solarni sprejemniki pa bodo nameščeni na satelite. Oba

projekta sta si zelo podobna. Zato imata tudi enake prednosti za koriščenje sončne energije na tleh. Sateliti nameščeni v geosin-hroni orbiti, ki je oddaljena od planeta Zemlja okoli 36 tisoč ki-lometrov, lahko dobijo neoviran dostop do sončne energije.

Na sprejem sončne energije ne vpliva vreme, letni časi, oblaki in podobni dejavniki, kar je izrazita prednost, saj lahko tako proizve-demo od šest do osemkrat več uporabne energije, kot na tleh.

Žarek mikrovalov, po katerem se prenaša energija do Zemlje, je po dosedanjih testiranjih za človeka in živali neškodljiv ter nima ne-gativnega vpliva na rastline, ki rastejo v neposredni bližine spre-jemnih anten sprejemne postaje.


V sedanjosti, ko so svetovne za-loge že skoraj pošle, pa se vse bolj širi boj z različnimi vrstami alternativnih virov energije. Kljub temu, da je imela Zemlja obilne zaloge premoga, nafte in nekatere vrste radioaktivnih kovin, je bila energetska kriza v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, neizbe-žna in v velik poduk. Toda, vse slabo, ima tudi nekaj pozitivnega.

Energetska kriza nas je streznila in pogled v našo prihodnost je postal povsem drugačen.

Od energetske krize je preteklo že kar nekaj desetletij. Ostala so le številna vprašanja in na ta problem, je bilo potrebno poi-skati primerne odgovore. Vidi se, da se človek trudi poiskati nov vir energije in to takšnega, ki ga

bodo lahko koristile tudi bodoče generacije!

Kljub vsem težavam, pa so števil-ni strokovnjaki enotnega mnenja, da v naravi obstaja vir, ki nam ga že milijone let brezplačno pošilja Sonce. Tega smo se vseskozi pre-malo zavedali. Zato je prav, da se ozremo v zgodovino in hitro ugo-tovimo, da človek že kar nekaj časa vlaga trud in znanje v izrabo sončne energije.

Koriščenje sončne energije za dobrobit človeštva

Energijska moč Sonca znaša 378 kvadriljonov kilovatov. Večino te energije Sonce seva v hladno ve-solje. Od tega 170 bilijonov kWh preide na Zemljo. Že samo del sončne energije, ki pade na naš planet skozi leto, na primer na po-vršino Sahare, je tisočkrat večja, od svetovne proizvodnje premo-ga, je bilo zapisano že leta 1966.

Kolikšen pomen bi lahko imela sončna energija, na primer: v ko-likor bi pustinjo Nove Mehike, ki meri okoli 17 tisoč kvadratnih kilometrov prekrili s sončnimi sprejemniki (kolektorji), bi ta

pridobljena količina energije za-dostovala za celotne Združene države Amerike in to celo pri samo 10 odstotni pretvorbi sonč-ne energije.

V kolikor bi se samo 3 odstotki sončne energije, ki pade na dese-tino kopenske površine pretvorili v koristno energijo, bi se lahko oskrbelo dvakrat večje število ta-kratnega prebivalstva.

Strokovnjaki - oziroma pio-nirji sončne energije

Velik strokovnjak Arhimed, ki je živel v času Antike (287 – 212 p.n.št.), je bil dober poznavalec moči Sonca.

Za Arhimeda se trdi, da je leta 214 p.n.št., ko so Rimljani zavzeli Sirakuzo, s pomočjo ogledala in sončnih žarkov zažgal sovražni-kovo ladjevje. O tem ni shranje-nih nobenih podatkov, razen v zapisu Galena (leta 130-220) se najde opomba, o tej pomembni vojni prevari (»De temperamen-tis«).

Kot sporoča Plutarh, so v času Nume Pompilija (714-671. p.n.št.) pripravljali ogenj z ovalni-mi kovinskimi posodami, v katere so sevali sončni žarki.

Vendar je kljub vsemu moralo mi-niti skoraj 1800 let od Arhimeda, ko se nobeden fizik ni odločil razi-skav z zbirnim zrcalom. Potrebno pa je kljub vsemu omeniti, da se tudi sedanje metode za zbiranje sončne energije ne razlikujejo ve-liko, od časov Arhimeda. Stekleni sončni zbiralniki so najpogosteje uporabljen element za zajemanje sončnih žarkov.

Šele Antanazije Kircher (1601-1680) je ponovno pričel z nadalje-vanjem Arhimedovih poskusov. Seveda pa s poskusi ni nadaljeval tako, da bi hotel zažgati kakšno ladjevje.

Florentinci, Averani in Targioni so leta 1694 nadaljevali s poskusi,

Pionirji sončne energijeV sedanjem času, ki ga imenujemo tudi atomsko obdobje, je moral človek pričeti velik boj z naravo, da ji dejansko odtrga čim večji delež energije. Z bojem za energijo je člo-vek pričel že daleč nazaj. Najprej je koristil les za ogreva-nje in razsvetljavo, nato premog, nafto in kasneje različne vrste kemičnih goriv.

Slika 1 – Jorge Louis Leclerc Buffon je izračunal, da bi Arhimed sovražnikovo ladjevje lahko zažgal v razdalji od 30 do 42 metrov

Slika 2 – Eneasova sončna naprava


da bi z zbirnim zrcalom dosegli temperaturo, pri kateri bi dia-mant izhlapel.

Nemški geometer W. von Tschir-nhaus, član Francoske akademije znanosti je skonstruiral zbirna stekla s premerom 80 cm in z njihovo pomočjo opazoval talje-nje keramične mase. Orleanski vojvoda je leta 1699 izdal ukaz, s katerim mu je Tschirnhaus iz Nemčije moral pripeljati takšno zbirno zrcalo. Nato je njegov tele-sni zdravnik Homber s tem zrca-lom izvajal prve poskuse z zlatom in srebrom. Nekoliko let kasneje je Geoffroy nadaljeval s poskusi na železu, kositru, bakru in živem srebru.

Francoski naravoslovec Jorge Louis Leclerc Buffon (leta 1707-1788) je leta 1747 izvedel poiz-kus z napravo, v katero je lahko vstavil do 360 ravnih zrcal.

Z neko drugo napravo, ki je bila sestavljena z 168 ravnimi zrcali, vsako je bilo veliko 15 x 15 cm, je z njimi na kraljevskem vrtu za-žgal kos debla v oddaljenosti 60 metrov. S to napravo je lahko talil svinec v razdalji 39 in živo srebro

na razdalji 18 metrov. Na osnovi njegovih poskusov je izračunal, da bi Arhimed sovražnikovo lad-jevje lahko zažgal v razdalji od 30 do 42 metrov (slika 1). Kasneje je Louis XV. imenoval Buffona za grofa.

Že omenjeni francoski učenjak Pouillet je izračunal, da je upo-rabna vrednost toplotne energije Sonca na kvadratni meter zemelj-ske površine med ekvatorjem in 43 stopinjami severne ali južne geografske širine okoli 1/6 toplo-tne enote v sekundi. To odgovarja moči 0,95 KM (konjska moč- 735,4988 W).

Švicarski naravopisec De Sa-ussure (Ženeva, 1740-1799) je prvi skonstruiral tako imenovani Sončni sprejemnik. Narejen je bil iz petih steklenih polkock, ki so bile razvrščene tako, da sta bila vedno dva sloja ravnih stekel odmaknjena ena od drugega, z vmesnim zračnim prostorom.

De Saussure je odkril, da vmesni zračni prostor med dvema steklo-ma znatno poveča toploto in, da z večjim številom steklenih slojev, toplote ne povišamo.

Steklene polovične kocke so bile postavljene na črno mizo, nad nji-mi pa je bil postavljen termome-ter, ki je sproti kazal spremembo temperature. Termometer je po-kazal najvišjo doseženo tempera-turo zraka okoli 87,5 oC.

Ko je kasneje stekleno napravo s strani odkril in je bila izpostavlje-na direktno k soncu, se je tempe-ratura dvignila od 110 pa vse do 160 oC. Kasneje so s to napravo bili izvedeni še številni poskusi za kuhanje hrane.

Cassinijevo zbirno zrcalo, ki je imelo premer 110 cm, je bilo imenovano za kraljevsko zrcalo. To zrcalo je bilo podarjeno Lud-viku XV. Ta dogodek je razviden s slike, ki jo hranijo v Pariški zvez-darni.

S Cassinijevim zrcalom se je do-segla temperatura tudi do 1000 oC. Z njim se je, v samo 2 sekun-dah, lahko dosegla toplota, s ka-tero je bilo mogoče taliti železo. Srebro pa se je ogrelo toliko, da, ko je padlo v vodo, je takoj dobilo podobo belega pajka.

Sir Henry Bessemer je leta 1868 skonstruiral sončno peč. Kon-kavno zrcalo je bilo sestavljeno s stotimi posameznimi segmenti in s premerom treh metrov. V njegovem žarišču se je topil ba-ker. Kositer pa se je spremenil v paro. Bessemer kljub vsemu, z

doseženimi rezultati, ni bil zado-voljen in je zaustavil vse nadaljnje poskuse.

V približno istem času je Francoz C.L.A. Callier napisal knjigo o izkoriščanju sončne energije. V njej so prikazani številni podatki o tedanjem poznavanju sončne energije, žal pa v njih ni opisanih nobenih tehničnih podatkov izve-denih eksperimentov.

Angleški strokovnjak Harding je leta 1883 izdelal napravo za de-stilacijo vode, s pomočjo sončne energije v Čilu. Posode, ki so bile napolnjene z umazano vodo, je prekril s steklenimi ploščami, na katerih se je nabirala para, ki je kasneje kondenzirala. Tako do-bljena čista voda se je nato odva-jala v zbiralnik. S tem postopkom se je, v enem dnevu, pridobilo od enega litra do enega litra in pol či-ste vode. Povprečna temperatura vode v posodah je znašala od 80 do 90 oC.

Potrebno pa je omeniti številne in nenavadne poskuse Stocka in Heinemanna. Žarišče sončnega sevanja sta prestavila v stekleno posodo, kjer je bil visok vakuum. V njej se je nahajala substanca, ki jo je bilo potrebno ogreti in je bila položena v vrč iz magnezija. Na razpolago sta imela samo eno plankovekno stekleno lečo s pre-merom 80 cm z žariščno razdaljo 50 cm. S pomočjo vakuuma so se

Slika 3 – Naprava s koničnim reflektorjem

Slika 4 – Začetek razvoja sodobnih sončnih sprejemnikov segajo v petdeseta leta prejšnjega stoletja


majhne poskusne količine silicija raztopile, v samo eni sekundi. Ba-ker in lito železo sta se raztalili v trenutku, medtem ko je mangan v trenutku izparel.

Leta 1884 je strokovnjak Langley zgradil podobno toplotno napra-vo in izvedel ekspedicijo na Mo-unt Whitney.

Četudi je bilo to področje na veli-ki višini in prekrito s snegom, se je lahko naprava uspešno upora-bila za kuhanje. Toplotne izgube naprave so nastale zaradi nizke temperature zraka. Te toplotne izgube so se izravnale s povišano intenzivnostjo sevanja Sonca, ki deluje v višinah.

John Herschel je leta 1837 na rtu Dobre Nade napravil mali toplo-tni sprejemnik, iz mahagonija, ki ga je do zgornjega roba zakopal v pesek in ga tako toplotno zaščitil. S to napravo je lahko kuhal zele-njavo in meso. Kuhal je s tempe-raturo okoli 115 oC.

Pionirji sončne energije, ki bodo omenjeni v nadaljevanju, so od toplotnih sprejemnikov svoje delo nadaljeval z reflektorji.Avguste Mouchot, profesor fizike

v Toursu, je začel leta 1860 delati tovrstne poizkuse in s podporo Francoske države z njimi nadalje-val še nadaljnjih 20 let. Pri kuha-nju je toploto dovajal neposredno na hrano in pri tem opazil, da hra-na prehaja v pusto vrenje. Okus teh jedi je bil nagnusen. Deli hrane, do koder ni prišel zrak so ostali nekuhani oziroma niso bili pečeni.

Mouchot je kasneje, skupaj z Abelom Pifreom, skonstruiral napravo s koničnim jeklenim re-flektorjem in z jeklenim cevnim kotlom, ki je bil v fokusu steklen in prozoren (slika 3). Ena od teh naprav, ki je bila priključena tudi na parni in tiskarski stroj, je bila leta 1882 predstavljena na razsta-vi v parku Tuileries v Parizu. Na tej napravi je Mouchot, s pomo-čjo sončne energije, tiskal časo-pis, »Le Soleil«.

Reflektor te naprave je bil sesta-vljen iz posrebrenih pločevinastih plošč. Naprava je narejena po sis-temu zglobov, da je lahko preko svoje osi sledila Soncu. Kotel s sončnim sprejemnikom velikosti 3,8 m2 obsevane površine, je lah-ko izkoriščal 87 % razpoložljive energije. V Alžiriji, kjer je bil stroj

nameščen, so lahko v zimskem obdobju, v samo eni uri, proi-zvedli 3,1 kg pare. S tem je parni stroj, ki ga je poganjal parni kotel, dosegel moč okoli 2 kW.

Tako so bili izrabljeni samo trije odstotki sončne energije. Za tako slab izkoristek ni bil kriv način prenosa toplotne energije, temveč sestava parnega stroja. Kot je na-vedeno v aktih za patente, je Mo-uchot pridobil patent za »sončno črpalko«.

Vse izkušnje z napravami, ki jih je skonstruiral Mouchot, je opi-sal v svojem zapisu »La chaleur solaire et ses applications indu-strialles«, ki je izšel v Parizu leta 1879. To je bil pravzaprav prvi za-pis o gospodarskem izkoriščanju sončne energije in je na kasnejše raziskave imel velik vpliv.

V Združenih državah Amerike je kapitan John Ericsson od leta 1868 do 1886 uporabljal cevni kotel, ki ga je z energijo napajalo konkavno zrcalo. S to napravo je Ericsson proizvajal paro, za pogon stroja moči okoli 3 kW in je bil večkrat predstavljen na šte-vilnih New Yorških industrijskih razstavah. Ericsson je, tako kot

številni drugi učenjaki, točno po-znal toplotno dinamiko, vendar o tem žal ni ničesar zapisal.

Francoski učenjak Lavoisier, ustanovitelj znanstvene kemije in član francoske akademije, je v svoje raziskave vključil tudi Sonč-no energijo. Ob podpori tovarne stekla St. Gobain je uporabljal votlo lečo s premerom 1,30 m in 3,20 m žariščne razdalje. Leča je bila napolnjena z vinsko kislino. Z napravo je dosegel temperatu-ro, ki je bila potrebna za taljenje različnih kovin in so lahko naredi-le tekočo tudi platino (1773 oC). Da je lahko zmanjšal žarišče, je vstavil v napravo še drugo lečo s premerom 15 cm.

S tem je Lavoisier izvajal poizku-se delno z vakuumom in ugotovil, da so naprave na sončno ogreva-nje posebej primerne takrat, ko je potrebno imeti čist izvor toplote. V zvezi s tem je izjavil: »Ogenj običajnih peči je manj čist od ognja Sonca«.

Francoska revolucija je storila konec njegovim naporom. Lavoi-siser je končal na giljotini. Njegov sodnik je izjavil: »Republiki niso potrebni nobeni učenjaki«.

William Adams je zgradil sončno peč za kuhanje, na kateri je upo-rabil ravno steklo na zrcalu, ki jih je razvrstil po obliki osemkratne piramide. Ta naprava je imela na širšem koncu premer 70 cm. Zr-cala so sevala sončne žarke na cilindrični pribor za kuhanje, ki je bil nameščen v prozorni ste-kleni posodi. Adams je trdil, da je v Bombaju s to napravo kuhal meso in zelenjavo.

Dr. C. G. Abbot je skonstruiral indirektno kuhalno napravo, v kateri je vročino, najprej prejema-la tekočina in jo nato prenesla na pribor za kuhanje. Njegova ku-halna naprava je bila sestavljena z reflektorji, ki so imeli površino 30 kvadratnih metrov. Sprejemniki so sončne žarke prenašali na črno jekleno cev, ki je bila nameščena v žarišče sprejemnika.Cev je bila napolnjena s tekočino, ki se je ogrevala in se nato prena-šala v zbirnik. Da bi se zmanjša-

Slika 5 - sončna peč s poliranim aluminijastim reflektorjem


le toplotne izgube na površini, je bila cev obdana z dvoslojno stekleno cevjo. Sprejemnik je bil nameščen na horizontalni pod-stavek, da je bilo omogočeno spremljanje Sonca, od severne do južne smeri.

Tako je bilo mogoče spremljati Sonce v posameznih letnih ob-dobjih in istočasno z zahodno smerjo, da se je lahko spremljalo dnevno kroženje Sonca. Sončni sprejemnik so s tem lahko vedno obračali proti Soncu. Pribor za kuhanje je moral biti nameščen nad sprejemnikom, da se je omo-gočil prenos ogrete tekočine z naravnim obtokom, brez obtočne črpalke. Ta vrsta kuhalne naprave si še, vse do danes, ni zagotovila poti za njeno uporabo. Majhen in na duhovit način sončni spre-jemnik si je izmislil A. G. Eneas. Prototip tega sončnega spreje-mnika je bil nekaj časa v uporabi v vzgojišču nojev v Cawstonu pri Osadeni in drugi v Arizoni za čr-panje vode.

Zrcalo na teh napravah je bilo se-stavljeno iz posrebrenih steklenih ploščic, ki so bile postavljene na površino notranje strani topega stožca. Strani topega stožca so postavljene pod kotom 45 . Pre-mer večjega konusa je bil 10 x 12 metrov. Spodnji del stožca je od-prt, saj se tako zmanjšuje pritisk, ki ga ustvarja veter in so toplotne izgube zaradi tega zanemarljive, oziroma brez večjega učinka.

E.E. Willsie in J. Boyle (ZDA) sta

koncem 19. stoletja uporabljala prvo napravo, v kateri sta krožili dve topljivi tekočini. Sevanje je bilo zajeto v horizontalno po-stavljeno posodo, v kateri je bila voda in je bila pokrita s steklom. V ceveh se je nahajal tekoči amo-nijak, eter ali sumporni dioksid. Para ene od omenjenih tekočin je služila za pogon strojev. V končni konstrukciji je imela posoda sku-pno površino okoli 300 m2. Tem-peratura vode je znašala 100 oC. Toplota se je dovajala k tekočemu sumpornem dioksidu. Pridoblje-na para pa je služila za pogon strojev, ki je včasih dosegel tudi do 15 kW, vendar je potrebno to

številko uporabljati z veliko re-zervo. Italijanska raziskovalna ekipa na žalost ni bila kaj močno zastopana. Ravno pri Italijanih, ki jim pogosto rečemo, da je »država Sonca«, bi lahko pričakovali, da bo med prvimi na svetu pričela z izkoriščanjem sončne energije.

Med prvimi lahko omenimo Ro-magnolija. Trudil se je, da bi sonč-no energijo uporabil za namaka-nje zemlje. Uporabil je kloretilski motor, ki ga je gnala predhodno ogreta voda s pomočjo Sonca. Sončna naprava je bila postavlje-na pod kotom 55 oC.

Profesor Amelio je priporočal uporabo Etilklorida v malih po-gonskih turbinah. Z njegovim postopkom bi se izgube, ki so na-stale zaradi trenja, načeloma zni-žale na najmanjšo možno mero, vendar bi se pritisk v izparilniku in kondenzatorju povečal nad atmosferskega. Profesor Amelio je svoje sončne motorje uporabil v Libiji.

Načeloma je tudi Enzo Carlevari s podobno napravo v Ischiju po-večal efektivno moč na približnih 5 kW. Z napravo je lahko v le se-kundi zagrel 4 litre vode na 70 oC. Motor pa je dosegel osem tisoč obratov na minuto.

Kljub vsemu so vse raziskave v Italiji ostale na začetni ravni in tudi v svetovnem merilu ta vrsta tehnologije, za uporabo sončne energije, vse do začetka sedem-desetih let prejšnjega stoletja, ni zaznala kakšnega vidnejšega porasta. Z začetkom energetske krize v začetku sedemdesetih let, se je dobesedno stvar obrnila na glavo. In prav je tako.

Iz zapisanega je razvidno, da so v preteklosti raziskave s sončno energijo potekale zgolj iskanju načina za kuhanje. Nekoliko ka-sneje pa proizvodnji pare, s kate-ro so lahko poganjali parne stroje.

Raziskave o sončni energiji se, od energetske krize v sedemde-setih letih, dalje nadaljujejo zelo intenzivno. Pričakujemo lahko, da bomo s sončno energijo že v kratkem času pokrivali večino človeških potreb. Energija Son-ca je najbolj brezplačna in v ne-omejenih količinah. Zaradi teh ključnih razlogov, bo v prihodno-sti imela večjo perspektivo, kot katerakoli druga vrsta energije. Čas, ko je človek gledal na Son-ce kot mit božanstva, je že dolgo za nami. Hiter tehnološki razvoj in velike človekove potrebe po energiji so nas privedli do drugač-nega razmišljanja in prav je tako.

Slika 6 - sončna peč, ki jo je skonstruiral dr. Tarcici iz Bejruta


Poseben sistem zračenja, ki je na voljo kot dodatna oprema, za hlajenje avtomobila uporablja elektriko, ki jo proizvajajo solarni moduli na strehi avtomobila.

Deluje podnevi, in sicer takrat, ko je avtomobil parkiran, s čimer samodejno zniža temperaturo v vozilu tudi v poletnem času. Za ta izdelek je Kyocera uveljavila stro-ge kriterije nadzora kakovosti, ki so jih uporabili pri preverjanju odpornosti na vročino, vibracije in druge vidike.

S tem je zagotovila, da kakovost ustreza standardom za kompo-nente, vgrajene v novo vozilo Prius. Kyocera je za namene pro-izvodnje teh modulov vzpostavila namensko proizvodno linijo s

specializiranimi inženirji, ki za-gotavljajo nadzor proizvodnje. Z dobavo solarnih modulov za vodilno ekološko vozilo na sve-tu Kyocera s ponosom nudi nov način uporabe njenih solarnih modulov.

Visoka kakovost zaradi popolnoma integrirane proi-zvodnje

Kyocera je leta 1982 začela s serijsko proizvodnjo silicijevih solarnih celic z metodo, ki se je uveljavila kot vodilna pri solarnih sistemih za proizvodnjo električ-ne energije.

Od takrat Kyocera znotraj pod-jetja izvaja celotno proizvodnjo, od nabave surovin do proizvo-dnje rezin in solarnih celic ter

sestavljanja modulov. Integrira-ni proizvodni proces omogoča Kyoceri izboljšave v vseh korakih proizvodnje, vključno z obdela-vo surovin, izboljševanjem sku-pne kakovosti in zmogljivosti ter zmanjševanjem stroškov.

Edinstvena tehnologija solar-nih celic

Pri snovanju solarnih modulov, ki so nameščeni na novem modelu vozila Prius, so bili pomembni tudi estetski vidiki.

Od leta 2002 Kyocera nudi vi-sokozmogljive solarne celice, ki uporabljajo edinstveno tehnologi-jo Reactive Ion Etching (RIE). Ta se uporablja za ustvarjanje mikro-skopskih brazd na površini celice. Te brazde omogočajo solarnim

celicam boljšo absorpcijo sončne svetlobe ter s tem boljši izkoristek in učinkovitost konverzije. Hkrati ta tehnologija omogoča tudi upo-rabo enakomerne barve za privla-čen videz solarnih modulov.

Specifikacije solarnih modulov za Toyoto Prius:

)Zmogljivost: v povprečju 56 vatov )Učinkovitost pretvorbe: 16,5 odstotka.

Kyocerini solarni moduli za novo Toyoto PriusKyocera je objavila, da za nov model hibridnega avtomo-bila Toyota Prius dobavlja solarne module, ki bodo poga-njali sistem zračenja.

Toyota Prius

Novi Kyocerini solarni moduli vgrajeni na Toyoto Prius

O korporaciji Kyocera:Kyocera, ki je na seznamu Fortune 500 na 365. mestu, je vodilni izdelovalec visoko tehnološke kera-mike, elektronskih komponent, solarnih celic in elektronske pisarniške opreme. Kyocerina dolgoročna strategija je usmerjena v poslovanje, ki podpira telekomunikacije in obdelavo informacij, zaščito okolja in kakovost življenja.

O podjetju Xenon forte:Podjetje Xenon forte sodeluje s Kyocero že od leta 1989, status nacionalnega distributerja je pridobilo leta 1997, julija 2002 pa postalo njen direktni partner. Skupaj s podjetjema Xenon forte – Zagreb, d. o. o., in Xenon forte Sarajevo d.o.o. skrbi za marketing, tehnično podporo in distribucijo izdelkov Kyocera Mita v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Osnovna dejavnost podjetja je informacijski inženiring, kar zagotavlja odlično osnovo za tehnično podporo in razvoj aplikacij za podjetje Kyocera.


) realizirani promet v obdobju od 1. januarja 2009 do 30. ok-tobra 2009 ) strokovnost, kakovost dela ) pohvale in kritike kupcev ) udeležba na Hidriinih izobra-ževanjih.

Na zaključnem srečanju no-vembra 2009 bomo razglasili tri

najboljše inštalaterje in podelili privlačne nagrade. Akcija velja za obstoječe pogodbene partnerje in nove, ki se nam boste pridružili tekom leta.

Pripravili smo tudi akcijo, ki omogoča dodatne ugodnosti za pogodbene inštalaterje:za naročila v juniju in juliju nu-dimo poleg pogodbenega rabata še dodaten – vrednostni popust. Zagotovite si najugodnejšo po-nudbo in sodelujte v akciji!

Izbor Hidriin naj inštalater 2009

»Prve sončne kolektorje smo vgradili pred 25 leti. Na trgu sta bila dva glavna ponudnika, takratni IMP in hrvaški proizvajalec. Vgradilo se je veliko število kolektorjev, ki se jih sedaj – zadnje tri leta, intenzivno zamenjuje z novimi sistemi. Vmes pa je bilo zatišno obdobje, ki je trajalo kar eno desetletje. Ozaveščenost mladih se je močno dvignila in vsak graditelj individualne stanovanjske hiše si danes želi vgraditi sistem, ki bo pokrival tako ogrevanje bivalnih prostorov, kot pripravo tople sanitarne vode. Večina se odloča za talno ogrevanje v kombinaciji s hranilnikom toplote. Tako smo v zadnjih dveh letih, kar smo pooblaščeni Hidri-in inštalater, vgradili največ kombiniranih sistemov za dogrevanje prostorov in pripravo tople vode. Naši uporabniki so s sistemi Hidria zadovoljni, mi pa, kot pooblaščeni servis tudi nimamo pripomb in dobro sodelujemo. Dodatno le ojačamo konstrukcijo pri postavitvi kolektorjev na strehi pod kotom 45°, ker tukaj piha močna burja in je to potrebno.

Z veseljem sodelujem v akciji izbora Naj Hidriin inštalater 2009 in kot je razvidno iz povpraševanj investi-torjev, je zanimanja po solarnih sistemih veliko.«

Dantes Trošt s.p., montaža ogrevalnih naprav, Ajdovščina

Sejem DOM marca je bil uvod v našo akcijo izbora Hi-driinega naj inštalaterja 2009. Kriteriji po katerih bomo izbrali Hidriinega naj inštalaterja so sledeča:

Izjava Inštalaterja:


Dimniki, v starih obstoječih hi-šah, so običajno grajeni z zelo ve-likim presekom. Takšni dimniki, običajno niso primerni za delo-vanje z visokimi temperaturami.

Sodobni kotli delujejo običajno z nizko temperaturo. Takšnim ko-tlom, ki delujejo z nizko izstopno temperaturo dimnih plinov, pa velikokrat primanjkuje potreben

termični vzgon. Zato se lahko zgodi, da pride do kondenzacije vodne pare, vsebovane v dimnih plinih, kar vodi do navlažitve di-mnika. Na sliki št. 1 je prikazan prerez sodobnega dimnika, za uporabo z nizkotemperaturnim

ogrevalnim kotlom. Sistemi za sanacijo dimnika omogočajo posodobitev neustreznih, ali do-trajanih dimnikov ter njihovo uskladitev za uporabo s sodob-nimi kurilnimi napravami. Kako potekajo dela pri gradnji novega

Dimniki, za nizkotemperaturne kotleNa ogrevalni kotel in dimnik moramo gledati kot na sis-tem. Zato je potrebno, da gradbinci, pred pričetkom in med gradnjo dimnika, na gradbišču pridobijo vse po-membne informacije. Še posebej takrat, ko se izdelave dimnika odloči posameznik.

Slika 1 - Prerez sodobnega sistema dimnika, kjer je šamotna cev opremlje-na s toplotno izolacijo v ovojnici, ki je pri prezračevanju zaščitena pred

vlaženjem

Slika 2 - Osnovna dimniška plošča je položena v podlogo iz malte. S pomočjo vodne tehtnice dimniško ploščo nastavimo v ravnino in nato nadaljujemo s

postavljanjem dimniških elementov.

Slika 3 – Vgradnja prezračevalne rešetke in keramične dimne cevi

Slika 4 – Vgradnja dimniških vratc


dimnika, prikazujejo slike od št. 2 do 5.

Zastareli ogrevalni kotli z visoko izstopno temperaturo dimnih pli-nov, v navezi z zastarelim dimni-kom, delujejo usklajeno.

V kolikor pri takšnem dimniku zamenjamo stari kotel z novim, za nizkotemperaturni kotel, zru-šimo usklajen delujoč sistem. Pri takšni zamenjavi je vsekakor primerno, da v star dimnik vgra-dimo novo notranjo dimno cev, ki jo izdelamo iz nerjavnega jekla in z manjšim premerom cevi.

To storimo tako, da z zgornje strani dimnika, cev vstavljamo v notranjost od zgoraj navzdol in pazimo, da je nastala votlina okoli nerjavne cevi dobro zapolnjena s toplotno izolacijskim materialom.

Na sliki št. 3 je prikazan način vgradnje prezračevalne rešetke, skozi katere omogočamo vstop zraka v dimnik, z dvema vleko-ma. V dimniški plošči še izvede-mo odvod za kondenzat.

Sodobni dimniški sistemi za niz-kotemperaturne ogrevalne kotle, se večinoma vgrajujejo pri novo-gradnji. Dimnik je sestavljeni iz

plašča, ki je izdelan iz lahkega betona, v katerega je vstavljena cev, izdelana iz visokokakovostne in ognjevarne tehnične keramike. Notranja cev je v celoti obdana z izolacijsko ploščo, ki zagotavlja zahtevane toplotno izolacijske lastnosti dimnika, v skladu s predpisanimi zahtevami. Oblika in dimenzije izolacijskih plošč so prilagojene notranji geometriji dimniških plaščev. Toplotna izola-cija preprečuje izpušnim plinom, da se v dimniku ohladijo.

Za čiščenje dimnika vgradimo di-mna vratca. Za vgradnjo dimnih vratc predhodno vstavimo šamo-tni nastavek, prirejen za vgradnjo dimnih vratc. Nato paralelno, z zunanjim plaščem, vgrajujemo kos za kosom še ostale notranje dimne nastavke.

Za izolacijo proti toplotnim izgu-bam uporabimo toplotne izolacij-ske plošče (slika št. 5), izdelane iz mineralne volne. Izolacijske plošče vstavimo med notranjim delom ohišja dimnika in med ke-ramično cevjo.

Tako je dimnik zaščiten proti vla-ženju, oziroma kondenzaciji. Za priklop ogrevalnega kotla so izde-lani posebni šamotni priključki.Slika 5 – Izvedba toplotne izolacije okoli dimne cevi

Ne samo lepo oblikovana zgrad-ba, Siemensu je zagotovo lahko v dodaten ponos vrhunska teh-nologija za proizvodnjo elek-

trične energije, ki je vgrajena v stolpnico.

Poraba električne energije v zgradbi je za več kot eno tretjino nižja kot v primerljivih kitajskih poslovnih stavbah. Kot del ener-getskega programa je Siemens sklenil pogodbo za približno 6500 projektov. Izgradnja je za-jamčena s prihranki v višini pri-bližno 1 milijarda Eurov.

Seveda pa to ne pomeni samo prihranek energije, temveč je to pomemben delež za zmanjšanje

emisij CO2 za približno 2,4 mili-jona ton.

Siemens - sedež Peking, KitajskaV Stekleni stolp ali intelegentna zgradba, kot bi ji lahko rekli, stoji v Pekingu in je bila predana v svoj namen že leta 2007. V njej ima svoj sedež podjetje Siemens.


Pri kakovostni zaščiti zgradbe ne zadostuje le ustrezna toplotna izolacija posameznih zunanjih elementov, kot so stene, streha, tla proti terenu itn. Dobra izved-

ba posameznih podrobnosti, kot so razni preboji, odprtine, stiki, priključki itn., so prav tako po-membni, da preprečimo številne neprijetne posledice, ki so najpo-gosteje razlog za nastanek toplo-tnega mostu. Dolžnost vsakega projektanta je, da se že v osnovi izogiba načrtovanju detajlov, ki

bi v praksi predstavljali toplotni most. Toplotni mostovi so lahko prisotni na kateri koli obstoječi zgradbi. Slika 1 prikazuje več ti-pičnih primerov za nastanek to-

plotnega mostu. Na toplotnem mostu v zimskem času se toplotni tok, iz notranjega ogretega pro-stora, prenaša v zunanje okolje. Temperatura notranje površine ovoja stavbe je na takem mestu precej znižana. Čeprav je v dolo-čenih primerih delež toplotnih iz-gub skozi toplotne mostove maj-

hen del celotnih toplotnih izgub, je negativen učinek toplotnih mostov še vedno izrazit zaradi znižanih notranjih površinskih temperatur. Na teh mestih obsta-ja nevarnost lokalne površinske kondenzacije vodne pare, kar lahko povzroči izrazite poškodbe materiala.

Vse to ima vpliv na estetski videz in celo velik vpliv, zaradi razvoja plesni na zdravstvene težave, ki se ustvarja v prostoru. Toplotnih mostov zato ne smemo gledati le, skozi energijski strošek, temveč se moramo dobro zavedati vseh njegovih posledic.

Na osnovi energetsko učinkovite sanacije lahko vsak posameznik izvede vsaj minimalne ukrepe za odpravo tega pojava.

Največ klasičnih primerov ter-mičnih mostov je najti zlasti v stavbah, ki so bile grajene med petdesetim in sedemdesetimi leti, prejšnjega stoletja. V teh zgrad-bah je najpogosteje najti toplotne mostove na območju izstopajočih hišnih balkonov. Tukaj se sko-zi neizolirano obrobo betonske plošče, toplota prenaša iz ogrete-ga notranjega prostora, v hladne zunanje prostore. Isto velja, le v dvakratnem merilu pri balkon-skih nišah.

Pri enem prehaja določen od-stotek toplote skozi neizolirano stropno ploščo v hladen zunanji prostor in v drugem se, skozi ložo, še dodatno povečajo površi-ne zunanjih zidov. Tudi veranda, balkonska niša ter zunanje povr-šine stene, dodatno povečajo na-stanek toplotnih mostov.

Previsi nadstreškov, kot tudi vhodi pri stopnicah in podesti so odlično mesto za odliv toplote, oziroma predstavljajo velik pro-blem. Zelo pogosto nastopajo toplotni mostovi tudi pri krožnih balkonih v območju kapi. Kot v predhodno opisanem, predsta-vljajo toplotni mostovi velik pro-blem tudi v niši radiatorja.

Toplotno neizolirana površi-na zidu pod strešno kritino ne povzroča samo toplotnih izgub, temveč skriva tudi nevarnost gradbenih poškodb. Z odtokom toplote nastaja v okolju med ste-no in strešno kritino področje z zelo nizko površinsko tempera-turo. Pri napačni toplotni izolaciji zgornjega dela zidu je temperatu-ra zgolj 9,8 oC. Na tako hladni po-vršini se že pri 50 % relativni zrač-ni vlažnosti v notranjosti prostora ustvarja vlaga. Z večjo toplotno izolacijo dvignemo površinsko temperaturo. Pri 4 cm toplotne izolacije je površinska temperatu-

Toplotni mostoviZgradbo je potrebno graditi točno tako, kot navaja ve-ljavni pravilnik za gradnjo objektov. Vpliv toplotnih mo-stov na letno potrebo po toploti mora biti čim manjši, pri čemer se uporabijo vse znane tehnične in tehnološke možnosti. V praksi, se je žal še do nedavnega, na te zah-teve malokdo oziral.

Slika 1 – Najpogostejša mesta za nastanek toplotnega mostu

Razlaga k sliki št. 1

1. Ležišče kletnih stopnic nad talno ploščo2. Podnožje stopniščnega zidu nad dnom talne plošče3. Stranska povezava stopnic na kletni zid 4. Povezava kletne stene s kletno ploščo in EG-delilne stene5. Povezava kletne stene s kletno ploščo in EG-zunanji zid 6. Izstopajoča talna plošča 7. Izstopajoči vhodni podest 8. Okenski okvir in polica 9. Izstopajoči balkon z nadstreškom 10. Čelni napušč v zunanjosti 11. Obroba strešnega okna z zunanje strani12. V hladnem podstrešju notranje pokončne stene

Slika 2 – Toplotni most v niši za radiator


ra še prenizka, da bi lahko izklju-čili ustvarjanje kondenza. Šele pri 8 cm debeli toplotni izolaciji je konstrukcija zaščitena pred na-stankom gradbenih poškodb in varna pred ustvarjanjem plesni, ki jo ustvarja kondenz. Iskanje toplotnih mostov in vzrokov za njihov nastanek je načeloma zelo težko.

S pomočjo termografske kamere je to delo precej olajšano. S kame-ro lahko toplotne mostove zelo precizno odkrijemo in spoznamo površinsko temperaturo gradbe-nih elementov.

Dobro toplotno izolirani gradbeni deli so v zimskem času znotraj to-pli in zunaj hladni (to dosežemo s toplotno izolacijo). Razločni po-snetek termografske kamere nam točno pokaže del z višjo tempe-raturo, kar je opozorilo na slabo izvedeno toplotno izolacijo. V primeru, da kateri od gradbenih delov posebej izstopa z visoko temperaturo, potem govorimo o toplotnem mostu.

Način, da se izognemo toplotnim mostovom, je namestitev toplo-tne zaščite brez prekinitev, ozi-roma prebojev, na zunanji strani

ovoja stavbe. Tako zagotovimo popolno zrakotesnost spojev, da ne pride do konvekcijskih toplotnih mostov. Najcenejša je

zagotovo sanacija z namestitvijo dodatne toplotne zaščite na no-tranji oziroma na zunanji strani zgradbe.

Vsaj tako dobro se obnese tudi kot izolacija, saj ustvari prijetno klimo in ugodno počutje v domu. Greje nas lahko tudi zavest, da tudi potem, ko bo odslužila svoje ne bo obremenjevala okolja.

Povrhu pa je to edina toplotna izolacija, ki za svojo proizvodnjo ne potrebuje dodatnih energen-tov. Še več. Striženje volne ugo-dno vpliva na počutje ovac. Torej je ekološko zelo sprejemljiv ma-terial.

V Sloveniji imamo sicer samo eno uradno registrirano podjetje, ki odkupuje in predeluje narav-no slovensko ovčjo volno.To je

Soven (Slovenska ,ovčja, Volna, Ekološka, Naravna) iz Selnici ob Dravi..

Njihova dejavnost zajema odkup volne, pripravo surovine, pre-denje, tkanje, pletenje, proizvo-dnjo naravne posteljnine,v želji, da premagajo tekstilno krizo, ki traja v Sloveniji že nekaj let, pa so razvili nov produkt - SOVEN BIOVOL toplotno in zvočno, volneno izolacijo.

Bio volneno izolacijo priporo-čajo za vse naravne gradnje, za lesene hiše v celoti, za zapiranje strešnih konstrukcij in za izola-cijo podov. Uporabna je tako pri

novogradnjah kot pri adaptaci-jah. Za fasade pri zidanih ste-nah ni najbolj priporočljiva, zelo primerna pa je za notranjo izo-lacijo, kjer zapiramo s ploščami. Priporočljive debeline volnene izolacije so za notranjo fasado in vmesne stene 4 cm, za zunanje strope ali stene pa 12- 16 cm.

Ovčja volna ima tudi odlično zvočno izolativnost – nekateri jo uporabljajo za izocijo glasbil.

Način vgradnje v hiše, pa naj gre za bio volneno izolacijo v obliki plošč ali v razsutem stanju, je preprost. Zanj ne potrebujemo ne specialnega orodja niti oseb-nih zaščitnih sredstev.

Tudi strah, kaj se bo zgodilo, če se bo bio volnena izolacija na primer zmočila, ni potreben, saj če se zmoči, se hitro posuši in ne gnije, prav tako ne izgubi svoje izolativne sposobnosti.

Izpere se le zaščita proti zajedav-cem. Sicer zajedavci volne sploh ne marajo, ker je v njej precej lanolina. Kljub temu jo proti za-jedavcem in vnetljivosti dodatno zaščitijo.Volna je izredno težko vnetljiva in je samogasna. Pre-prečuje širjenje požara.

BIOVOL TOPLOTNA IN ZVOČNA IZOLACIJA

IZ SLOVENSKE OVČJE VOLNE

Oblečimo svoj dom v volneno toplotno in zvočno izolacijoOvčjo volno smo vsi že več ali manj preizkusili na la-stni koži. Vemo, da odlično uravnava temperaturo, saj nas pozimi greje in poleti varuje pred vročino. Povrhu še umirja, omogoča dober pretok zraka, odbija vonjave, prah, pršice, vlago. Vse te lastnosti ovčje volne cenimo pri oblačilih, odejah, zaščitah za ležišče, preprogah…

SOVEN D.O.O.SELNCIA OB DRAVIhttp://www.soven.si

Email:[email protected]. 040 860-165, marija srblin,dir.


Torej, najbolj pogosto s soncem segrevamo vodo, ki jo uporablja-mo za tuširanje, pomivanje, tudi kuhanje in podobno. Ko se odlo-čimo, da bomo uporabili solarne kolektorje v ta namen, se prične izbira kolektorjev, oz. celotnega sistema. Sistemi, kjer je bojler zu-naj, nad kolektorji, ni primeren za uporabo v večini Slovenije, saj so zime prehladne in se tak sistem prehitro okvari, zaradi zmrzali. Za večji del Slovenije so najpri-mernejši kakovostni ploščati so-larni kolektorji. Iz arhitekturnega stališča takšni, ki se vgradijo v streho, saj nam kolektorji, mon-tirani na dodane konstrukcije, kvarijo izgled hiše.

Prednosti ploščatih solarnih kolektorjev vgrajenih v streho

Prva prednost je izgled, saj so ko-lektorji vgrajeni v samo konstruk-cijo strehe, priključki so skriti pod kritino in niso vidni. Kolektorji so praktično zliti s streho in so del nje.

Druga prednost je enostavna vgradnja. Kolektorji so pritrjeni na strešne letve in ne potrebuje-jo nobene dodatne konstrukcije. Prav tako je nepomembno tudi kje so nosilni špirovci. Tudi tukaj poznamo dve vrsti kolektorjev. Prvi so dobavljeni na objekt v ce-loti in jih je potrebno zaradi večje

teže dvigniti na streho z dviga-lom, kar podraži vgradnjo. Drugi so modularni, kar pomeni, da lah-ko več posameznih kolektorjev sestavimo v celoto, na sami stre-hi. Pri teh, tovarniško izdelane obrobe zagotavljajo vodotesnost vgradnje. Ker so takšni kolektorji izdelani modularno se lahko med

seboj sestavljajo poljubno, seveda ob upoštevanju osnovnih princi-pov povezave kolektorjev. Modu-larni kolektorji so relativno lahki, najtežji tehta manj kot 60 kg, in za vgradnjo ne potrebujemo dvi-gala za dvig kolektorjev na streho, kar poceni vgradnjo.

Tretja prednost je kakovost. Plo-ščati kolektorji so v uporabi naj-dalj časa in tako je tehnologija

izdelave močno napredovala. Ves čas se dogajajo tudi izboljšave in izkoristki so zelo dobri. Vodilo pri izbiri vam je lahko tudi evropski Solar Keymark certifikat kako-vosti, za solarne kolektorje. Pri ploščatih kolektorjih ste lahko brezskrbni, da ne boste naleteli na kakšne pomankljivosti, ki jih

sicer lahko srečate pri novejših tehnologijah.

Četrta prednost je enostavnost uporabe in vzdrževanja. Prej omenjeni modularni solarni ko-lektorji se odzračujejo preko od-zračevalnika, ki pa je vgrajen v tokokrog, tik pred bojlerjem. Tako na sami strehi ni nobenega odzra-čevanja in s tem tudi vzdrževanja ne. Zanimivo je tudi, da pozimi sneg s takšnih kolektorjev zdrsne nahitreje, saj ni nobenih profilov ali oblik, kjer bi se sneg zadržal. S tem tudi v sončnih zimskih dneh uporabljamo solarno energijo. Največ kar potrebujejo ploščati modularni kolektorji je občasno čiščenje stekla.

Kakšno površino kolektorjev uporabiti

Za prenos zbrane sončne toplote med kolektorji in bojlerjem skrbi mešanica vode in protizmrzo-valnega sredstva, ki kroži v za-prtem tokokrogu med kolektorji in bojlerjem. To mešanico lahko imenujemo tudi prenosni medij. Pri solarnih kolektorjih se medij

Nam je sonce dovolj blizu?Sončno energijo ljudje izkoriščamo od pradavnine, če ne drugega za sušenje oblačil, marsikateri rastlinjak je bil po-stavljen pred stoletji, s porastom cen energije danes pa je namenska uporaba sončne energije postala skoraj nuja. Največ se uporablja za pripravo tople vode, delno tudi kot podpora ogrevanju stavb, direktna pretvorba v električno energijo pa mora narediti še nekaj korakov.

Slika 1: Primer modularnih ploščatih kolektorjev so VELUX kolektorji, opremljeni z močnim kaljenim steklom, ki ima tudi samočistilni nanos in s

tem je tudi nujnost čiščenja precej zmanjšana.

Slika 2: Enostaven nasvet pravi, da naj sestavimo največ do 6 modularnih kolektorjev velikosti 2,5 m2, torej skupaj 15 m2. In tudi pri tem moramo

paziti, da imamo res velik bojler oz. že hranilnik toplote, kar okoli 1000 l. V primeru, da želite uporabljati večje solarne površine, je priporočljivo narediti

dva ali več solarnih tokokrogov.

Slika 3: Prednost ploščatih solarnih kolektorjev je izgled, saj so kolektorji vgrajeni v samo konstrukcijo strehe, priključki so skriti pod kritino in niso

vidni. Kolektorji so praktično zliti s streho in so del nje.


segreva v vsakem kolektorju, to-rej iz prvega kolektorja v drugega, pride medij že segret, iz drugega v tretjega še bolj in tako naprej. S takšnim potekom segrevanja pride nekje do uparitve medija. In od te točke dalje, nam dodatna površina kolektorjev ne pomaga več. Enostaven nasvet pravi, da naj sestavimo največ do 6 mo-dularnih kolektorjev velikosti 2,5 m2, torej skupaj 15 m2. Tudi pri tem moramo paziti, da imamo res velik bojler, oziroma že hranilnik toplote, kar okoli 1000 l. V pri-meru, da želite uporabljati večje solarne površine, je priporočljivo narediti dva ali več solarnih toko-krogov.

Praktičen nasvet: pri solarnih kolektorjih je največji izziv, kam z odvečno toploto, če je voda že dovolj segreta. Če imamo preve-liko solarno površino, se medij večkrat na dan upari in s tem obremenjuje solarni sistem. Zato

je priporočljivo vgraditi nekoliko manjšo površino. Tukaj ima pred-nost modularni sistem kolektor-jev, saj lahko enostavno dodamo kolektor, če se izkaže, da je to smiselno.

Sicer pa so nasveti, o velikosti solarnega sistema za segrevanje sanitarne vode za družinske hiše, bolj enostavni in, v veliki večini, tudi zadostujejo. Solarni kolek-torji naj bodo vgrajeni v strehi z naklonom 30° – 60°, obrnjeni od jugovzhoda do jugozahoda. Iz-računska potreba po topli vodi je 80 – 100 l na osebo. Toliko vode ne potrošimo dnevno, pač pa je tukaj tudi akumulacija toplote za oblačne dneve.

Pod takšnimi pogoji potrebujete en kvadratni meter kolektorjev, na osebo 4 članska družina to-rej potrebuje 300 l bojler in 4 m2 solarne površine, kar zadovoljita dva kolektorja. V primeru, da je

poraba vode večja ali orientira-nost kolektorjev manj ugodna od opisane, dodajte en kolektor več.

Kaj je še pomembno, da nam bo solarni sistem deloval

Tukaj ste pred odločitvijo ali izbrati celoten sistem enega proizvajalca ali lahko povežete elemente različnih proizvajalcev. Delovanje je najbolj zanesljivo, če imate vse od enega proizvajalca. Je pa povsem enostavno povezati elemente različnih proizvajalcev.

Pri tem je pametno uporabiti ko-lektorje, obrobe in povezovalne cevi ter solarni temperaturni sen-zor enega proizvajalca, medtem, ko je lahko bojler, avtomatika in črpalka od drugega proizvajalca. Izvajalec mora pri tem upoštevati tehnične zahteve enega in dru-gega, ki pa se običajno ne izklju-čujejo. Najpomembnejše zadeve so upornost temperaturnih sen-

zorjev, potreben pretok medija, zahtevan pritisk medija in pravi odzračevalnik.

Povzetek

Sončno energijo, zbrano preko solarnih koletorjev, danes največ uporabljamo za segrevanje sani-tarne vode. Pri tem so v Sloveniji zelo primerni ploščati modularni kolektorji, ki se vgradijo v streho in se lahko nadgrajujejo. Da bi vam celoten sistem deloval, je po-trebno upoštevati nekaj tehničnih zahtev, najzanesljivejši pa so sis-temi od enega dobavitelja.

Upam, da vam je ta članek prine-sel odgovor na kakšno vprašanje. Lahko se jih pojavi seveda še več. Vsekakor pa je sonce dovolj bli-zu, da lahko uporabimo njegovo energijo in to brez, da bi dobivali mesečne račune. Želim vam čim več sončnih dni.

Vojko Golmajer

Danska izvozi preko 75 procen-tov pridobljene vetrne energije in spada v tem momentu med največje izvoznike na svetu. Za razliko od Dancev proizvajajo Amerikanci relativno manjše vetrnice z močjo do 10 kilovatov, ki so pretežno namenjene za go-spodinjstvo in to v krajih, ki so relativno daleč od javnega elek-tričnega omrežja.

Relativno ugodna cene te vrste energije je pripravila okoli 80 procentov elektro gospodarskih podjetij, da se priključijo pridobi-vanju vetrne energije. Na ta na-čin se je od leta 1995 povečevala

stopnja za pridobivanje vetrne energije za cca. 28 procentov in že leta 1999 se je povečala na 36 procentov. To so relativno velike stopnje, ki so pritegnile veliko pozornost investitorjev.

Zgodilo se je prvič, da neka teh-nologija obnovljivih virov ener-gije vstopa v multinacionalno globalizacijo z ramo ob rami s klasičnimi tehnologijami, ki so še cenejše, vendar so veliki onesna-ževalci.

Danci so zgradili tovarne v ZDA in Indiji, istočasno pa vstopajo v skupne projekte tudi v drugih dr-

žavah. V naslednjih letih se pri-pravljajo večji projekti v Egiptu,

Nikaragvi, Braziliji, Turčiji in na Filipinih.

V državah z ravnimi obalami, kot sta na primer Danska in Nizozemska, dajejo vetrnice v morju 50 procentov več energije, kot tiste na obali. Cena vetrnice z močjo 1 megavata zgrajene v morju znaša okoli 2 milijona EU. Minimalna hitrost vetra potrebna za zagon vetrnice je 5/sek. In maksimalna 25 m/sek., to je tudi hitrost ko se vetrnica blokira.

Nekaj o vetru


Investicija v gradnjo hiše je po-membna, kajti izbira nas spre-mlja vse življenje. Ob bogati iz-biri zidakov na današnjem trgu je potrebno analizirati, ne samo material, temveč tudi pogoje, ki so dani. Ti pogoji pa zajemajo, glede na material, spreminjajoča

se podnebja, ki pa so danes zelo pestra in nepredvidljiva. V ta na-men se lahko zaščitimo z pravil-no izbiro gradbenih materialov. V današnjem času so zelo aktu-alne pasivne gradnje oz. gradnje z ekološkimi materiali.

V ta namen je bil osnovan opeč-ni zidak, polnjen z mineralnim granulatom, blagovne znamke UNIPOR CORISO. Pred samo izvedbo gradnje se je potrebno

posvetovat z izvajalci, o dimenzi-jah, masi, vrste zidov ter preučit certifikat, ki potrjuje izpolnjeva-nje zakonskih predpisov v zvezi z kvaliteto. UNIPOR CORISO zajema, tako polnjene, kot votle zidake, ki pa temeljijo na ekolo-ških materialih. Tako opeko UNI-

POR CORISO najdemo v treh izvedbah:

Pri gladki opeki, z navpičnimi luknjami (WS12 CORISO in WS13 CORISO) so odprtine v celoti oblikovane v namen iz-boljšanja toplotne, kot zvokovne izolacije s sredstvom iz mineral-nih, vulkanskih vlaken, ozna-čeno skladno z dovoljenjem o splošnem gradbenem nadzoru. Opeke z navpičnimi luknjami, ki

so označene kot WS14 in WS15 niso polnjene z izolacijskim sred-stvom.

Gladke opeke z navpičnimi lu-knjami imajo sledeče lastnosti:Za izdelavo zidovja se lahko v skla-du s tem dovoljenjem o splošnem gradbenem nadzoru, uporablja izključno pokrivna kontaktna tankoslojna malta 900 D. Kon-taktna tankoslojna malta se na-naša s posebnim, za to razvitim drsnikom za nanašanje malte »uniroll«, ki je sestavljen iz ele-

ktrično vodene in premične ko-vinske opornice ali z napravo za nanašanje malte »unimaxX«, ki se uporablja kot zaključni maltni oporek.

)Zidovje se ne sme uporabljati za izgradnjo dimnikov in za ar-mirano zidovje. )Zidovje se ne sme uporabljati za namene preizkusov upo-rabnosti, temveč izključno kot posebno. )Zidovje za katerega je značil-no, da je njegova tlačna trdnost odvisna izključno od vrste malte in skupine malte v ra-zredu konsistence gradbenih elementov.

Pravilna izvedba ter posvetovanje z izvajalci bodo omogočili para-

metre kvalitete in zahtev za traj-nost, energetsko varčnih lastnosti ter izolacijo pred hrupom.

Za vse dodatne informacije se obrnite na:Tel.: Majda Filipan 031 398 117 Tamara Kozole 031 398 116

Vse več se jih odloči za masivno gradnjo

MAPS d.o.o.Tržaška cesta 392000 Maribor

Tel.: 02 / 330 60 80Fax: 02 / 330 60 90

Gradnja zgradbe z opeko velja za tradicijo s prihodnostjo. Masivni material, kot je opeka, se lahko odraža v različnih stilih, ki so tipični za različne podobe mest in vasic. Nove tehnologije, hitro rastoča zavest za naše okolje, kot tudi ugodna cena in številne druge možnosti, ki nam jih nudi opeka pri masivni gradnji, so zagotovo tehten argument odločitve za masivno gradnjo.

Preglednica št. 1: Vrste UNIPOR CORISO opeka

Ime zidaka oznaka lastnost

UNIPOR W 08 CORISO W Toplotna izolacija

UNIPOR WS 10 CORISO WS Toplotna in zvočna izolacija

UNIPOR W 08 CORISO WS Toplotna in zvočna izolacija

Preglednica št. 2: Tehnične lastnosti opeke

Izdelek DF Mere v mmPoraba materiala Teža

kg/kosm3 m3

36,5 Unipor WS 12 CORISO 12 247x365x249 16 44 18,18



Kotna opeka 7,5 182x300x249 22 73 8,70


Številnim popotnikom in tu-ristom se v sedanjem času zdi videno za nesprejemljivo, če ne smešno. Tehnologija je v Turčiji resnično obšla arhitekturo. Samo misel, da dobim toplo vodo, že dolgo več ne zadostuje. Pred vgra-dnjo solarnega sistema velja do-bro premisliti o primerni vgradnji. Vgradnja sončnih sprejemnikov na doma izdelano železno kon-strukcijo in na vrh vgraditi še vodni rezervoar za pripravo tople vode, zagotovo ne pripomore k lepemu videzu zgradbe.

Samo misel, da nam iz pipe v kopalnici, kuhinji ali v kašnem drugem prostoru priteče topla voda, ki ne bo odvisna od premo-

ga, elektrike itn., je za sedanji čas neustrezna. Ustrezno tehnologijo je vsekakor potrebno uskladiti arhitekturi. Ob vsem videnem, je nemogoče govoriti o skladnosti enega ali drugega. Videni solarni

sistemi, četudi dobro delujejo, so zgolj dobra ekonomska rešitev. Slej kot prej bodo Turki morali poiskati primerno rešitev. In to takšno, ki bo najmanj moteča za sam videz zgradbe in njene-ga okolja. Prepričan sem, da se

zastarelo tehnologijo, še iz časov petdesetih let prejšnjega stoletja, da lepo kombinirati z videzom zgradbe.

Naprave, ki jih je razvil profesor Arijan Fabera iz Floride, so nare-

jene s sprejemnikov, v katerem je s steklom prekriti črni absorber, ki pod določenim kotom zajema sončno energijo. Ne zahteva, ra-zen toplotnega hranilnika, ki je nameščen nad sončnim spreje-mnikom, nikakršne druge napra-

ve. Na trgu razvitega sveta je na razpolago še vedno veliko število takšnih in podobnih naprav. Vse pa so oblikovane z lepim dizaj-nom in so praktično nemoteče za okolje, če so vgrajene na podlagi arhitekturne zasnove.

V Turčiji se letno zgradi tudi do ti-soč novih hotelov in še veliko več stanovanjskih objektov. Nastopi-ti bo moral čas za razmislek. Le arhitekturna zasnova objektov ne bo dovolj. Iz slik je razvidno, da so sončni sprejemniki vidni že od daleč. To ni moteče, če so sončni sprejemniki in hranilnik za toplo vodo vgrajeni v primerno strešno konstrukcijo. Poiskati bodo mo-rali primerno rešitev, ki ne bo slo-nela zgolj na poceni izvedbi.

Tehnologija obšla arhitekturoZavest, da je brezplačna energija najcenejša dokazujejo Turki, s številnimi sončnimi sprejemniki, ki jih kljub gr-demu estetskemu videzu, namestijo na ostrešje bivalnega objekta.


Če poleg človeškega dihanja, upo-števamo še sobne rastline, kopa-nje v kopalnici, kuhanje in pranje perila, ugotovimo, da je ob vsem tem veliko pogojev, ki imajo velik vpliv na vlažnost v prostoru.

Velika zračna vlaga v prostoru lahko po daljšem časovnem ob-dobju, preko plesni, ki se ustvar-ja na zidovih na notranji strani, poškoduje gradbene materiale, oziroma vpliva negativno na naše zdravje.

Toplotno ugodje v bivalnem prostoru

Toplotno ugodje v bivalnih in delovnih prostorih je doseženo s pomočjo ogrevalnega in prezrače-valnega sistema. Na sliki in pre-glednici 1 so prikazani, oziroma

opisani primeri vpliva na občutek ugodja v bivalnem prostoru.

Toplotno ugodje dosežemo z ravnovesjem, med toplotnimi dobitki in toplotno oddajo s tem, da vplivamo na stanje okolice (z ogrevanjem, prezračevanjem).

Toplotno ravnovesje je doseženo pri različnih kombinacijah para-metrov, vendar je toplotno ugodje določeno, pri določeni kombi-naciji parametrov, ki zagotavlja najmanjšo obremenitev termore-gulacijskega sistema.

Pomembno je tudi, da sta zgrad-ba in ogrevalni (prezračevalni) sistem tako zasnovana, da omo-gočata zagotovitev toplotnega ugodja, z minimalno rabo ener-gije.

Na sliki št. 2 so opisana različna vplivna področja, ki imajo vpliv na človekovo počutje v prostoru.

Parametri, ki vplivajo na toplo-tno ugodje so naslednji:

) aktivnost ) obleka ) temperatura zraka v prostoru ) hitrost zraka ) vlažnost zraka v prostoru ) srednja sevalna temperatura obodnih površin prostora

Pogoji za bivalno ugodje v prostoru

V zimskem času so priporočeni naslednji pogoji za bivanje v pro-storu, kjer človek sedi, na primer pri gledanju televizije

) priporočljiva temperatura zra-ka je okoli 22 °C oziroma ± 2 °C temperaturna razlika zraka na višini 0,1 metra in 1 meter nad tlemi, manj kot 3 °C

Klima v prostoru

Preglednica št. 1: vpliv na občutek ugodja

Termično udobje1) Kemijsko udobje Fizikalno udobje Optično udobje

• Temperatura zraka• Vonjave in gnusni• materiali, CO2

• Motnje skozi zvočne • obremenitve • Svetlobno okolje

• Bleščanje

• Barvna oprema • Umazanija• Razgled

• Omejena površinska tempe-ratura

• Prah, plini

• Elektrostatične obremenitve• Ionski koncentrati

• Hitrost zraka • Kemijske povezave in• mikrobiološke ter biološke snovi

• Zračna vlažnost

Vpliv: • nima vpliva • vpliva skozi ogrevanje • vpliva skozi prezračevanje • vpliva skozi klimatizacijo

1) Termična udobnost je odločilna za toplotno – in hladno počutje

Počutje v našem bivalnem okolju nas lahko podpira ali zavira pri življenjskem uspehu, vpliva na naše slabo po-čutje in sproža bolezni. Za dobro počutje v prostoru je odločilna tudi temperatura zraka in zračna vlaga prostora, v katerem se nahajamo. Primerna temperatura prostora, za dobro počutje in za idealne življenjske pogoje je okoli 21 oC , ter 40 % zračna vlaga.


) temperatura tal naj znaša pri-bližno od 19 °C do maksimalno 26 °C ) srednja hitrost gibanja zraka okoli 0,15 m/s ) asimetrija sevalne temperature okoli 10 °C.

V poletnem času so priporočeni naslednji pogoji:

)Temperatura zraka v prostoru od 23 do 26 °C ) temperaturna razlika 0,1 in 1,1 metra nad tlemi okoli 3 °C ) srednja hitrost gibanja zraka pod 0,25 m/s

Zelo pomemben ukrep za iz-boljšanje bivalnega ugodja je

zviševanje sevalne temperature obodnih površin. To je povezano s temperaturo zraka v prostoru in temperaturo površine sten, stropa in oken, ki obdajajo prostor.

Toplota in oddajanje vodne pare človeka

Bivalni pogoji v prostoru so za-dovoljivi, kadar znaša relativna vlažnost v prostoru od 40 ~ 70 %, temperatura zraka pa od 18 do 24 oC.

Zelo važna je površinska tempe-ratura sten prostora in tempera-tura sobnega zraka. Kolikšno je oddajanje toplote in vodne pare človeka po VDI 2078 je prikaza-

no v preglednici 2.

Glavni vir vlage, oziroma vodne pare v zraku so:

)Osebe, ki bivajo v prostoru in oddajajo zrak z dihanjem in izhlapevanjem vlage s površine

kože, potenjem itd. )Vlaga se sprošča pri kuhanju, kopanju, pranju in pomivanju posode itd. )Vlaga, ki jo v prostor vnašajo okrasne rastline in cvetje. )Zelo pomembna je vlaga v prostoru. Relativna vlaga pro-

Slika št. 2 – razna vplivna področja

Preglednica št. 2: Oddaja toplote in pare po VDI 2078

Temperatura zraka (okolje) v oC

18 20 22 23 24 25 26

Tele

sno

nea

ktiv

no

Senzibilna toplota 2) v W

100 95 90 85 75 75 75

Latentna toplota 3) v W

25 25 30 35 40 40 40

Skupna toplo-ta 4) v W

125 120 120 120 115 115 115

Vodne pare 5) v g/h

35 35 40 50 60 60 60

Mer

jeno

pri

te

žkem

del

u Senzibilna toplota 2) v W

125 115 105 100 95 90 90

Skupna toplo-ta 4) v W

190 190 190 190 190 190 190

Odvajanje ogljikovega dioksida v l/h in v odvisnosti od stopnje aktivnosti

I: ≈ 15

II: ≈ 23

III: ≈ 30

IV: ≈ 40

Preglednica št. 3: oddajanje toplote po osebi, ki je odvisna od telesne dejavnosti.

Skupno oddajanje toplote po osebi je odvisno dejavnosti (približne orientacijske vrednosti).

Po dejavnosti se deli na štiri aktivnosti Q [W] Izraženo v odstotkih

Statična dejavnost v sedečem položaj (branje ali pisanje)

I 120

Zelo lahka telesna aktivnost v stoječem ali sedečem položaju

II 150

Lažja telesna aktivnost III 190

Srednjetežka do težke telesne aktivnosti IV > 270

1 met (enota metabolik) = Poraba energije za osebo v sedečem položaju = 58 W/m2 in s telesno površino okoli 1,7 m2

1) Oddajanje ni iz VDI 2078; 2) Tudi kot suh, označeno kot občutena toplota; 3) Označeno tudi kot vlažna toplota; 4) Domala odvisno od temperature zraka; 5) Latentna toplota, na primer pri 22 oC je m = 40 g/h -> (x / 1000) • r = (40 / 1000) • 700 = 28 W/ (≈ 30 W) • na primer – dvorana s 1000 osebami (pri 26 oC) -> m = 65 l/h


storov naj bi bila v mejah od 35 do 80 %. )Nizka vlaga pomeni »suh zrak«, ki lahko vsebuje tudi ve-čjo količino prahu, kar povzro-ča obolenje dihal in prehladne bolezni.

Prevelika količina vlage pa pome-ni »soparni zrak«, ki se lahko iz-loča na hladnih površinah notra-njih zidov, kar ima za posledico nastanek kondenzata in tudi ple-sni v vogalih - stikališčih sten.Za-dovoljivo udobje je takrat, kadar je temperatura sten v prostoru od 18 do 24, 25 oC, temperatura sobnega zraka, pa od 19,5 do 23, 24 oC.

Skupna oddaja toplote člove-ka v odvisnosti od dejavnosti (orientacijske vrednosti)

Za življenje človek potrebuje zrak, hrano in vodo. Pri presna-vljanju človek zaužito hrano, s pomočjo zraka, pretvarja v ener-gijo. Tako lahko z energijo vzdr-žuje stalno temperaturo telesa, približno 37 °C in opravlja delo. Da ostane temperatura človeške-ga telesa približno konstantna, pri spremenljivih temperaturah okoliškega zraka in različnih tele-snih aktivnostih, oddaja človeško telo toploto na različne načine, in sicer: s konvekcijo, sevanjem, dihanjem in z izparevanjem. V preglednici št. 3 je prikazano sku-pno oddajanje toplote po osebi, ki je odvisna od telesne dejavnosti.

Priporočljiva temperatura zraka v prostoru

Temperatura zraka v prostoru je gotovo bistveni parameter bi-valnega okolja. Meri se v coni bivanja, s termometrom, ki je za-ščiten pred sevanjem, to je 1,8 m od tal in najmanj 0,5 m od stene ali okna. Optimalna temperatura

zraka v prostoru je odvisna od različnih dejavnikov (letni čas, dejavnosti v prostoru, časa zadr-ževanja v prostoru, od spola in starosti ljudi, ki so v prostoru itd). Za našo srednjeevropsko klimo

se, za normalno oblečene ljudi v sedečem položaju, brez fizičnih aktivnosti, predpostavlja najugo-dnejša temperatura zraka v pro-storu, pozimi 20 °C - 21 °C, poleti pa 21 °C - 22 °C. Preglednica št. 4

prikazuje dovoljene temperature zraka v prostoru, ob različnih po-gojih.Preglednica št. 5 prikazuje priporočljive temperature zraka in relativne vlage v različnih bival-nih, oziroma delovnih prostorih.

Preglednica 7: Toplotni prehod skozi obleko v m2 • K/W

tBrez obleke: 0 Lažje poletno oblačilo: 0,08 Srednje toplo oblačilo: 0,16 Toplo oblačilo: 0,24

Nadaljnja vrednost za toplotni prehod = clo (oblačilo): 1 clo = 0,155 m2 • K/W, 1 m2 • K/W = 6,45 clo

Preglednica 6: Priporočljiva temperatura zraka v prostoru in relativne vlage r

Vrsta prostora V (oC) (%) Vrsta prostora V (oC) r(%)

Dnevni prostor 20 – 21 40 – 60 Telovadnica 15 - 18 50 - 70

Kopalnica 24 50 – 80 Normalna temperatura po DIN EN 12831

Pisarna 20 50 – 60Delavnice:

(po vrsti delovneAktivnosti)

20 oC 80 %

Gostišče 20 50 – 60 21 oC 70 %

Spalnica 18 – 20 ≈ 50 24 oC 62 %

Delavnica 14 - 18 40 - 60 26 oC 55 %

Opomba: V proizvodnih halah so pogosto ekstremne temperature, zato je potrebna zračna vlažnost,na primer: - v pekarni za naraščanje testa 4-8 oC, 60-70 %, - za skladiščenje gob 0-2 oC, 80-85 %, - za pripravo tobaka 22-26 oC, r = 78 - 80 %

Preglednica št. 4 – Temperatura zraka v prostoru

Preglednica št. 5: Oddaja toplote v delovnih prostorih

Dovoljeno samo za kratkotrajno termično obremenitevSamo pri slabem turbulentnem kroženju zraka v prostoru

)Dovoljeno za aktivnosti stopnje I in II ter z lažjim oziroma toplejšim oblačilom )Pravilna temperatura je odvisna od V0, vlage r, kroženja zraka in različnih vplivov dotoka zraka.

)Odločilnega pomena je tudi od sloja plasti zraka (na primer 0,1 m od tal je lahko ≥ 21 oC )Oddaja toplote v delovnih prostorih je odvisna od vrste dejavnosti in po preglednici št. 5


Pred gradnjo objekta z zračno nepropustnostjo moramo pred-hodno izdelati tako imenovani prezračevalni koncept, s katerim predvidimo prezračevanje z več-kratnim odpiranjem oken ali s pomočjo mehanske prezračeval-ne naprave z rekuperacijo zraka oziroma z vračanjem toplote.

S tem dosežemo, da v stanovanju ne prihaja do nastanka vlage in da lahko odstranimo nastali CO2 in razne druge škodljive snovi.

Da dosežemo vse zahtevane vre-dnosti zračne nepropustnosti, moramo predhodno izdelati do-ber načrt in poskrbeti za dobro izvedbo. Za preverjanje mejnih vrednosti zračne tesnosti opravi-mo z Blower – Door testom.

1. Pojem definicije

Stopnja izmenjave zraka v enoti n50 [1 / h], je merilo za zračno nepropustnost objekta. Ta po-datek dobimo iz volumenskega zračnega pretoka na uro, če dose-

žemo tlačno razliko 20 pascalov, kar je primerljivo 5 mm vodnega stebra v Dower-Door-testu (test zračne nepropustnosti) in ga deli-mo s prostornino zgradbe. Manj-še kot je število, boljša je tesnost objekta.

Ločimo tri stopnje tesnosti:

)Običajna zgradba / stanovanje s prezračevanjem skozi okna n50 < 3,0/h < 3,0 /h )Nizkoenergijska hiša (NEH) s prezračevalnim sistemom n50 < 1,5/h )Pasivna hiša s prezračevalnim sistemom n50 < 0,6/h

Izmenjave zraka n v enoti (1/h) je podatek, s katerim določimo, koliko zraka moramo zamenjati v eni uri in ima pri prezračevanju zgradbe pomembno vlogo. Iz hi-gienskih potreb in za odvod ško-dljivih snovi ter vlage v prostoru je potrebna zamenjava zraka, ki mora doseči najmanj vrednost 0,5 na uro, kar pomeni, da zrak v prostoru obnovimo vsaki dve uri.

2. Opis in način delovanja najvažnejših komponent

Slaba izolacija ovoja zgradbe je za-radi vlage najpogostejši vzrok šte-vilnih poškodb na zgradbi. Zaradi netesnosti preidejo velike količine toplega zraka iz notranjosti v ovoj zgradbe. Zrak se spotoma ohlaja in nastaja kondenzacija, ki zaradi vlage v materialu povzroči plesen. Tudi brez kondenzacije lahko nastane plesen, če relativna vla-žnost znaša dalj časa preko 80 %.

Nastanek vlage v gradbenem materialu zaradi razpok in rež na objektu povzročajo slabšo toplotno izolacijo. Zato pride do pogostejše zamenjave zraka, kar povzroča dodatno infiltracijsko izgubo toplote.

Zračna nepropustnost ovoja objekta je značilna za kvaliteto in aktualno stanje tehnike, ki ima številne prednosti:

)Majhne toplotne izgube pri prezračevanju ) dolga življenjska doba gradbe-nih materialov, ker ne prihaja do rosenja konstrukcije ) izboljšana kvaliteta zraka v prostoru, zaradi uporabe pre-zračevalne naprave ) ne prihaja do prepiha / izbolj-šani pogoji bivanja ) zagotavlja nemoteno in učin-kovito delovanje prezračevalne naprave.

3. Pojasnilo

Zračna nepropustnost je sloj, ki prepreči valovanje zraka skozi gradbene elemente. Sloj zračne nepropustnosti je s strani gradbe-no fizikalnega stališča namenjen preprečevanju nastajanju vlage zaradi kondenzacije, ki je name-ščen na topli strani objekta.

Pozor! Pojma »zračna nepropu-stnost« in »nepropustnost vetra« se razlikujeta.

Veterne zapore, ki jih ponavadi uporabljamo pri konstrukcijah

streh ali pri zračnih fasadah v kombinaciji z izolacijskimi mate-riali, imajo med ostalim nalogo, da zadržujejo veter pred izolacijo in tako preprečijo tudi najmanjši pretok zraka skozi izolacijo. To je pomembno zato, ker zrak, ki se nahaja v sami izolaciji lahko upravlja svojo funkcijo. Veterne zapore so nameščene na zuna-nji strani. Svojo nalogo opravijo brezhibno. Pomembno je, da so veterne zapore iz difuzijskih ma-terialov in niso samo parne za-pore. Načeloma pri načrtovanju koncepta zračne zapore upošte-vamo, da je objekt brez prekinitev popolnoma zračno zaprt. Zrač-ni prehod je potrebno obvezno zmanjšati na minimum. Mesta, kjer so vgrajena okna in vrata imenujemo »rizična mesta«.

3 1 Blower - Door - Test

Blower - Door - meritev je stan-dardiziran način, ki nam omogoča kvalitetno in kvantitetno meritev objekta. S to meritvijo ugotovimo kako pogosto se volumen zraka, pri določeni razliki tlaka, v eni uri v prostoru zamenja. Da pridemo do te razlike, namestimo v odprta vhodna ali balkonska vrata okvir na katerega je nameščena napeta plastična folija. V odprtino na fo-liji namestimo ventilator.

Obrate ventilatorja uravnamo tako, da dobimo definiran tlak med zunanjim zrakom in zrakom v objektu. Da ohranimo tlak, mora ventilator delovati s tako velikim volumenskim pretokom, kot pri volumenskem pretoku pri netesnih delih na objektu.

Priti moramo do karakteristične količine zračne zapore (n50), iz-merjen volumski pretok delimo z volumnom objekta. Ko dobimo razliko tlaka (podtlak v objektu), z lahko ugotovimo kje so netesne točke. Piha iz vseh špranj, kar lahko ugotovimo enostavno z roko. Drug načini za ugotavljanje netesnih točk izvedemo s pomo-čjo dima, merilca hitrosti pretoka zraka in s termografijo.

Energijska osveščenost KoroškeJedro oziroma strateški cilj energijske osveščenosti Ko-roške, je gradnja s poudarkom na zračni nepropustnosti objektov. To je način gradnje, s katerim preprečimo neže-leno zamenjavo zraka med zrakom v prostoru in zunanjim zrakom. Istočasno z zračno nepropustnostjo zmanjšamo izgubo toplote v prostoru in povečamo v prostoru dobro počutje in neposredno pripomoremo k dolgi življenjski dobi vgrajenih materialov.


3.2 Blower - Door - Test in termografija

Termografija je odlično dopolnilo k Blower - Door - meritvam. Pri tem se ustvari podtlak v prostoru. Hladen zrak preko netesnih točk prehaja v objekt. Zračni tokovi na svoji poti ohlajajo objekt. Ohlaje-ne točke in valovanje zraka so vidne s pomočjo termokamere. Dalj časa vzdržujemo podtlak, bolj so vidna netesna mesta.

4 Pretvorba

Optimalna izvedba zračne za-pore objekta je možna z nizki-mi dodatnimi stroški, pogoj je dobro načrtovanje in izvedba. Uporabnik ima velike prednosti, kot so preprečevanje škod na objektu, boljša zvočna izolacija (netesnost je tudi vzrok za slabo zvočno izolacijo), velik prihranek pri porabi energije in udobnost bivanja. Tako se zmanjša HWB (zahteve pri gradnji objektov) pri

izboljšanju zračne zatesnitve od n50 = 3,0/h (minimalna zahteva po smernicah 6 OIB), na 1,5 / h (minimalna zahteva pri gradnji stanovanjskih objektov na Ko-roškem) na približno 5,5 kWh / (m2BGFa).

V pritličnih stanovanjih je potreb-no upoštevati pri zračni zatesnitvi tudi tesnost do sosednjih stano-vanj, s tem povečamo prihranek energije in na sosednja stanova-nja ne prehajajo nepotrebne vo-njave, kot je na primer cigaretni dim.

5. Napravi sam - poišči stro-kovnjaka

Zaradi tveganja poškodb na objektu in nelagodnega bivanja, je bolje, da prepustimo to delo strokovnjakom. Napake, ki na-stanejo pri nestrokovni izvedi so lahko povezane z velikimi stroški in včasih jih je nemogoče popravi-ti. Generalni zastopnik prevzame

vso odgovornost za pravilno zrač-no tesnitev objekta, kar prihrani številne nevšečnosti pri poznejši določitvi netesnih točk. Izvajalec mora upoštevati koncept zračne zatesnitve. Danes, še mogoče tak način ni povsem običajen, je pa nujno, da preprečimo zračno ne-tesnost objekta.

V primeru, da je na objektu več izvajalcev je nujno potrebno so-delovanje, da ne pride do nepo-trebnih nevšečnosti.

6 Praktični nasveti

)Priporočljiva je generalno teh-nično popolna zračna zatesni-tev. Doseči je potrebno ) stopnjo zamenjave zraka n50 < = 1,5 / h. )Ometana stena je zračno za-tesnjena samo v primeru, da je neprekinjeno ometano od ne-obdelanih tal do neobdelanega stropa in neprekinjeno ometa-no za električnimi ali kakimi drugimi instalacijami. )Uporabimo zračno tesne in-stalacijske doze ali napravimo posteljico za dozo iz malte ali mavca v premeru najmanj 20-30 cm. )Dimniki so ponavadi izdelani iz poroznega gradbenega mate-riala, ki niso zračno tesni, zato jih moramo predhodno ome-tati iz vseh strani, pred zidavo sten. )Tesnitveno folijo na koncu namestimo in omečemo na zi-dovje. )Pri izbiri materialov za zračno tesnitev je potrebo upoštevati

njihovo zračno propustnost. )Okenske špalete pred vgradnjo oken omečemo. )Meritve zračne tesnosti opra-vimo tudi pri lahkih gradnjah. Po opravljenem testu lahko ugotovimo kvaliteto gradnje. Tudi pri masivnih gradnjah je priporočljiva meritev zračne tesnosti. Večkrat se pojavijo netesne točke pri oknih in na podstrešju. Meritev zračne tesnosti je potrebno opraviti takrat, ko so stene ometane do stropa in je izdelana zrač-na zapora. Vsekakor pa pred zaključnim slojem, da ugotovi-mo netesne točke. Torej je po-trebno pred položitvijo estriha opraviti test zračne tesnosti, da ugotovimo morebitne netesne točke, kot so stiki med stena-mi in podobno in to saniramo. To lahko opravimo s pomočjo termografije, ki nam pokaže infra rdečo sliko dela objekta ali z dimom ugotovimo prepih. Hrbtna stran dlani je tudi obču-tljiva na gibanje zraka. Ob kon-cu gradnje objekta je potrebno opraviti t.i. uporaben test, s katerim kontroliramo povzete mere zračne tesnosti.

8. Zahteva

Izvedba zračne tesnosti objekta je v okviru koroškega zakona o gra-dnji pri novogradnjah nagrajena z eno točko.

Zamenjava zraka pri zračnem te-stu ne sme presegati razliko tlaka n50 1,5 / h, pri objektih s kontro-liranim prezračevanjem.

Vgrajen Blower - Door - sistem

Nasprotno: število brezposelnih dosega povsod po svetu rekor-dno višino. V ZDA je ob koncu 1932 brez dela več kot 15 milijo-nov ljudi, v Nemčiji pa več kot 6; v Veliki Britaniji doseže brezpo-selnost mejo 4 milijonov. V vseh

evropskih državah je 1932 med delavci izredno veliko brezposel-nih: v Norveški 33,4 %, Danski 31,7 %, Nemčiji 30,1 %, Nizo-zemski 26,9 %, Belgiji 23,5 %, Veliki Britaniji 25,5 %, v Sloveni-ji 20,5 %. Vrste obupanih čaka-

jočih brezposelnih pred uradi za zaposlovanje in časopisnimi ure-dništvi so značilna in vsakdanja podoba v ameriških in evropskih industrijskih mestih.

Kriza zajame vse gospodarske panoge. Izvoz iz ZDA se zmanj-ša na tretjino obsega iz 1929, na-rodni dohodek ZDA pa skoraj za polovico. V Nemčiji objavi stečaj več kot 800 bank. Beda

gmotno, duševno in moralno uničuje posameznike in družine. Državne podpore pogosto ne za-doščajo niti za ohranitev golega življenja. Kriminal in prostitucija naraščata.

Ljudje si ne morejo pomagati, preveva jih občutek ogroženosti, želijo si kakršne koli korenite spremembe. Klici po »močnem možu« so vedno glasnejši.

Vrste brezposelnih – vsakdanja podobaNobeno znamenje ne kaže, da se bo končala svetovna gospodarska kriza, ki jo je sprožil tako imenovani črni petek na newyorški borzi (25.10.1929).


Bioplin je ime za plinasto gorivo, ki ga pridobivamo z razgradnjo biološke razgradnje organskega materiala v odsotnosti kisika ter s toplotnim uplinjanjem (Les)

oziroma pirolizo. Pri biološki raz-gradnji lahko pridobivamo plin iz trdnih komunalnih odpadkov, odpadnih vod, organskih od-padkov iz kmetijstva in kmetij,

živilskopredelovalnih odpadkov ter odpadkov iz gozdarstva. Ti substrati nastajajo večinoma kot odpadni proizvod v kmetijstvu, industriji, komunali ter čistilnih napravah, zato je njihovo korišče-nje z okoljskega ter ekonomskega vidika zelo upravičeno.

Sestava plina

Sestava bioplina je odvisna pred-vsem od načina pridobivanja in pogojev pri katerih nastaja (pre-glednica 1).

Če se plin prideluje s termičnim uplinjanjem lesa je njegova sesta-va malo drugačna (preglednica 2).

Po energijski vrednosti je:

1 m3 bioplina 60 % CH4 in 40 % CO2 enak; 0.6 l Elko, 1.3 kg lesa, 5.9 kWh električne energije, 1 l al-kohola, 0.7 kg premoga 0.6 m3 ze-meljskega plina in 0.7 l bencina.

Anaerobna fermentacija

V splošnem je najbolj pogost način pridobivanja bioplina z biološko razgradnjo v obliki ana-erobnega vretja (brez prisotnosti kisika). Pri tem načinu simulira-mo predelavo organskega mate-riala, kot se na primer dogaja v trebuhu prežvekovalcev.

Ena krava dnevno proizvede ne-kaj mleka, gnojila in ca. 1,5 m3 bioplina. Vendar pri živalih gre ta bioplin neizkoriščen v ozračje. V primeru postrojenja za pridelavo bioplina pa ta plin polovimo in nato uporabimo s procesom izgo-revanja za pridobivanje električne energije ter toplote.

Kemijski proces pridelave biopli-na z biološko razgradnjo poteka po sledečem postopku.

Biomasa (maščobe, ogljikovi hidrati, proteini) se v postopku hidrolize razgradijo v kisline (ma-ščobne kisline, aminokisline, eno-stavni sladkorji).

Nato sledi postopek acidifikacije, pri katerem se tvorijo kratko veri-žne organske kisline ter alkohol iz katerih nato nastane ocetna kisli-na, ki se pretvori v bioplin, torej metan in CO2. Ta kemični proces se vrši v bioreaktorju, ki je glavni sestavni del celotnega postrojenja za pridelavo bioplina.

Sestava postrojenja je v glavnem odvisna od vrste surovine za bi-

oplin. V splošnem pa imajo vsi sistemi sledeče komponente(Glej diagram):

)Shranjevalnik ali rezervoar za surovine, ki je lahko raz-lične oblike. Najpogostejši so

BioplinZnano je, da nas v prihodnosti čaka večja raznolikost goriv, ki jih bomo uporabljali kot nadomestilo za naftne derivate in druga fosilna goriva. Med gorivi biološkega izvora obstaja več vrst goriv, ki so v razvoju ali pa se že uporabljajo. Ena izmed alternativ, ki jo že uporabljamo in jo bomo tudi v prihodnje je bioplin.

Preglednica 1: V normalnih pogojih je sestava bioplina pri pridelavi z biološko razgradnjo sledeča:

Metan CH4 45 - 75 vol %

Ogljikov dioksid CO2 25 - 50 vol %

Vodik H2 0 - 4 vol %

Dušik N2 0 - 5 vol %

Kisik O2 0 - 2 vol %

Vodna Para H2O 1 - 15 vol %

Vodikov Sulfid H2S 0 - 6000 ppm

Amoniak NH3 0 - 500 ppm

Preglednica 4: Splošen pregled bioplinskega postrojenja

Preglednica 2:

Metan CH4 2 -3 vol %

Ogljikov dioksid CO2 9 -15 vol %

Ogljikov monoksid CO 17-22 vol %

Vodik H2 12-20 vol %

Dušik N2 50-54 vol %

Preglednica 3: Primerjava bioplina in zemeljskega plina

Enota Bioplin Zemeljski plin

Kalorična vrednost kWh/m3 4 – 7 9 – 11

Gostota kg/ m3 1,2 0,7

Vnetišče °C 700 650

Največja hitrost v zraku za vžig m/s 0,25 0,39


veliki silosi, prosto stoječi ali vkopani in tudi v obliki vreč. Pomembno je, da se substrat čim prej prenese v reaktor, sicer se poslabša njegov izkoristek. Shranjevanje različnih vrst substratov je v glavnem odvi-sno od njihove oblike. Preden le ti pridejo v reaktor je potreb-na še določena predelava, kot je mešanje z drugimi substrati, da dobimo boljši izkoristek, re-zanje na manjše kose, predgre-vanje in tudi termična obdelava zaradi sanitarnih ukrepov. )Reaktor, kjer se vrši anaerob-na fermentacija. Substrati se tukaj segrevajo in premešajo tako, da se omogoči potek procesa. V procesu dobimo dva produkta, in sicer bioplin ter predelan substrat, ki nam lahko služi kot gnojilo. Meša-nje se izvaja periodično, saj je pomembna pravilna in enako-merna temperatura substratov ter pravilna mešanost za delo-vanje bakterij in preprečevanje nastajanja sedimentov. )Rezervoar za skladiščenje tr-dnih odpadkov-gnojila. Tukaj

se skladišči odpadni material iz procesa fermentacije. )Filter kondenzata, ki odstra-njuje odvečno vlago iz plina. )Kompresor za komprimiranje in transport plina. )Plinohram, kjer se skladišči večja količina plina za kom-penziranje nihanja porabe v omrežju. )Sistem so-proizvodnje elek-trične in toplotne energije (ko-generacija). )Plinsko omrežje; sem lahko dovajamo bioplin, če ga ne po-rabljamo v generatorju. )Električno omrežje je mesto, kamor dovajamo proizvedeno električno energijo. )Porabniki toplote so na primer gospodinjstva in deloma sam sistem, ki porabljajo odpadno toploto sistema za so-proizvo-dnjo električne energije.

Bioplin v Sloveniji

Proizvodnja bioplina na prašičji farmi v Ihanu poteka že od leta 1993 (v sklopu centralne čistilne naprave prašičje farme ter občin

Ihan, Kamnik in Domžale).V letu 2007 so bile v Sloveniji 4 t.i. bio-plinarne, ki predvsem iz živalskih odpadkov in drugih organskih odpadkov proizvajajo bioplin.

Iz proizvedenega bioplina se so-proizvaja električna in toplotna energija. Obstaja neizkoriščen potencial na manjših kmetijah. Skupni potencial manjših bio-plinarn (manj kot 300 kW) je v

Sloveniji ocenjen na okoli 3 MW. Prav tako bi bilo potrebno analizi-rati potencial pridelave bioplina iz bioloških komunalnih odpadkov. Posebej ob predvidenem pove-čanju takšnih odpadkov zaradi ločenega zbiranja.

Črpalk s stisnjenim zemeljskim plinom (CNG – compressed na-tural gas) zaenkrat v Sloveniji še nimamo.

Slika 1 - Sestava postrojenja

Iskanje nove energijeZahodne industrijske države šele polago-ma uvidijo, da se po naftnem šoku jeseni 1973 časi poceni surovin ne bodo več vr-nili. Strah pred nadaljnjim porastom cen surove nafte in dolgotrajnimi težavami z oskrbo sili k razmišlja-nju o energetskem položaju. Delež nafte bi bilo treba omejiti v korist dragih energijskiih virov. Poleg pre-moga in zemeljskega plina spet stopi v ospredje jedrska energija. Porabo energije v zasebnih gospodinjstvih skušajo zmanjšati s prepričevanjem o nujnosti varčevanja in z ukrepi, ki naj bi ohranjali toploto. Porabo bencina naj bi zmanjšali z omejitvijo hitrosti in alternativnimi pogonskimi sredstvi (plin).


Analiza Letalskega centra Mari-bor na primeru letalskega posre-dovanja v veliki nevihti 16. junija 2009 kaže, da sta se obseg in po-jav toče ob letalskem posredova-nju občutno zmanjšala. Dokaz za to je prisotnost reagentov v anali-ziranih zrncih toče, ki je manjša in se hitreje tali.

Za večjo učinkovitost obrambe pred točo potrebuje severovzho-dna Slovenija še vsaj eno letalo za boj proti toči.

Na novinarski konferenci je Jer-nej Vaupotič, predsednik Letal-skega centra Maribor, ob prejemu čeka, v vrednosti 10.000,00 EUR, iz rok mag. Boža Emeršiča, MBA, predsednika uprave GRAWE zavarovalnice, optimistično zrl v prihodnost: »Z denarjem, ki nam ga je poklonila GRAWE zavaro-valnica, bomo lahko v Letalskem centru posodobili nujno potrebno opremo. Načrtujemo:

) zamenjavo elektronike v siste-mu za razprševanje reagenta,

) obnovitev agregatov za razpr-ševanje tekočega reagenta, ) nabavo dodatnih plamenic z vsebnostjo srebrovega jodida.

Za Letalski center Maribor, ki z enim samim letalom pokriva 2900 km² veliko območje, je to zelo pomembno. Ocenjujemo, da bomo s temi tehničnimi pridobi-tvami lahko še uspešneje izvajali letalsko obrambo proti toči.«

GRAWE zavarovalnica praznuje 100 let zavarovanja proti posledicam toče

Mag. Božo Emeršič, MBA, pred-sednik uprave GRAWE zavaro-valnice, sporoča: »Kljub recesiji oz. še bolj zaradi nje smo se od-ločili finančno pomagati Letal-skemu centru Maribor, saj tako pomagamo mnogim ljudem, da ne bodo utrpeli škode zaradi toče.

Letalska obramba proti toči lahko prepreči velik delež neurij s točo, a vseh ne more. Edina popolna

zaščita ostaja kakovostno zava-rovanje ob posledicah neurja in toče. GRAWE zavarovalnica je ponudila prvo zavarovanje proti posledicam toče že pred 100 leti.

Kot prva zavarovalnica na Slo-venskem.«

Letalsko posredovanje je uspe-šno, nujno potrebno vsaj še eno letaloKljučne ugotovitve analize posre-dovanja proti toči v veliki nevihti 16. junija letos:

) letalsko posredovanje proti toči zmanjšuje točenosni potencial oblakov, ) toča, ki kljub posredovanju pade, je zaradi obdelanosti z reagenti manjša in ) se hitreje tali, ) nujno je potrebno vsaj še eno, sodobnejše letalo, saj z obsto-ječim ni možno pokrivati tako velikega območja (2900 km²).

Poročilo o letalski akciji obrambe proti toči z dne 16. junija

“Predfrontalna nevihtna gmota je z zahodnim prodorom prihajala od Celovca proti slovenski meji.

Akcijo posipavanja smo začeli, ko je nevihtni oblak pred Radljami prešel mejo. Posipavali smo pred-nji rob oblaka, ki so ga tvorile tri nevihtne celice. Dviganja so dose-gla več kot 7 m/s. Uspelo nam je znižati potencial nevihtnih celic z več kot 17.000 m na ca. 8000 m. Kot običajno smo imeli pri fron-talnem potencialu težave zaradi baze oblakov, ki je v Dravski do-lini segala do tal, tako da letalo ni moglo direktno pod oblak. Spet smo se znašli v situaciji, ko bi nuj-no potrebovali še kakšno letalo ali dve za pokrivanje tako velikih neviht, ki so iz leta v leto večje in intenzivnejše.“

“Nekaj po prvi nevihti smo že drugič poleteli proti Dravski do-lini. Posipavali smo dokaj razvit oblak, ki je prav tako imel bazo do tal. Kljub posipavanju in po-sledično zniževanju potenciala je iz tega oblaka padlo nekaj toče po celotnem območju.

Večinoma je bila v velikosti lešni-ka, a se je hitro talila, ker je bila obdelana. Polovili smo nekaj zrn toče in v vodi našli sledi reagenta. Akcijo smo zaključili, ko je oblak dose-gel rob branjenega območja nekaj pred mejo.“

Zahvala GRAWE zavaroval-nici in poziv družbenoodgo-vornim podjetjem

Letalski center Maribor se iskre-no zahvaljuje GRAWE zavaroval-nici, ki se je prva odzvala na klice na pomoč. Vsa finančna sredstva bomo, kot vedno, namenili za iz-boljšanje zmožnosti za obrambo pred točo.

Načrtujemo tudi nakup drugega letala za tovrstno obrambo. Z njim bi lahko pomembno zmanj-šali obseg toče in škode zaradi nje. Naprošamo še druga druž-benoodgovorna podjetja, da po zgledu GRAWE zavarovalnice prispevajo k letalski obrambi pro-ti toči, saj s tem pomagajo velike-mu številu ljudi.

Letalski center Maribor bolje opremljen za boj proti točiLetalski center Maribor bo moderniziral tehnično opre-mo svojega letala za boj proti toči s finančno pomočjo GRAWE zavarovalnice, ki letos praznuje 100 let zavaro-vanja proti posledicam toče.


Da se avtoplin v preteklosti ni bo-lje uveljavil, gre pripisati krivdo težavam s skladiščenjem in tran-sportom, saj rabimo za to tlačne posode.

Napredek v razvoju avtoplinskih sistemov je osupljiv, zato se av-toplin v zadnjem času dokazuje v samem motošportu. Z vozili predalnimi na avtoplin pa se do-segajo tudi hitrostni rekordi.

Avtoplin (UNP, ang. LPG) je ute-kočinjen naftni plin, namenjen tudi pogonu motornih vozilih. LPG (Liquefied Petroleum Gas) je mednarodna oznaka za avto-plin. Uporaba avtoplina podaljša življenjsko dobo motorja. Učin-kuje predvsem pri hladnem zago-nu, saj plin ne spere motornega olja s sten cilindrov.

Avtoplin ima oktansko vrednost 100, navaden bencin pa 95. Pri uporabi avtoplina je moč mo-torja zmanjšana za okoli 5%, pri najnovejših sistemih z direktnim vbrizgom plina pa le za 2%. Pri normalni vožnji se razlika ne za-zna, če pa takoj potrebujemo ma-

ksimalno moč motorja, pa lahko med vožnjo s pritiskom na tipko preklopimo na bencin in nato spet nazaj na plin. Zadnji in s tem najnovejši avtoplinski sistemi pa pri zahtevani največji moči mo-torja ne zahtevajo več preklopa na bencin, temveč se v najvišjih vrtljajih omogoči dodaten vbrizg bencinskega goriva.

V Sloveniji lahko vozniki napol-nijo plinski rezervoar na približno 40-ih bencinskih servisih, priho-dnje je plan 60 prodajnih mest.

Avtoplinski sistemi:

)Sekvenčni sistem s kataliza-trojem - za vozila, ki imajo večtočkovni vbrizg goriva. Ta sistem je najbolj primeren za vozni park v Sloveniji in se tudi v večini primerov vgrajuje. )Monovbrizgalni sistem brez katalizatorja, za vozila, katera imajo na agregatu kovinski se-salni kolektor. )Naprava za pogon vozil z na-vadnim uplinjačem- za vozila, ki nimajo direktnega vbrizga goriva

Navajamo nekaj proizvajalcev av-toplinskih sistemov za naknadno vgradnjo ((Reg OMVL, Zavoli, Mimgas, Tartarini, Prins, Landi Renzo, Landi, E-Gas, Romano, KME, BRC...).

Vgradnja

Za predelavo vozila na plinsko in-stalacijo so primerni atmosfersko polnjeni bencinski motorji in tudi motorji s turbinskimi polnilniki. Manj pogoste in bolj kompleksne so predelave na dizelskih motor-jih, pri katerih je potrebno zmanj-šati še kompresijsko razmerje in dodati vžigalni sistem s svečico.

Za uporabo avtoplina se v vozilo vgradi sistem, ki je sestavljen iz naslednjih komponent: rezer-voar za plin, ventil za polnjenje, potrebne cevi, filteri, uparjalnik, varnostni ventili, krmilna enota ter stikalo z nadzorno ploščo. Vgradnja v vozilo traja od 4 do 8 ur.

Uporaba

Polnjenje dodatnega jeklene-ga rezervoarja (na voljo sta dva tipa) nameščenega v prtljažnem prostoru poteka preko dodatno vgrajenega polnilnega ventila, ki se vgradi na spodnjem delu zadnjega odbijača ali za vratci bencinskega polnjenja, v kolikor je tam dovolj prostora. Zagon

motorja se izvede z bencinom, preklop na plin pa se izvede sa-modejno. Ko ugasnemo motor, se samodejno zapre varnostni ventil plina, s tem je motor pripravljen na zagon z bencinom. Za preklop iz bencina na plin in obratno vo-zila ni potrebno ustavljati. Plinska napeljava ne zahteva posebnega vzdrževanja.

Homologacija

Predelava vozila je srednje zahte-ven poseg, ki sicer zahteva uspo-sobljen kader in ustrezno opremo, med katero sodi tudi diagnostika, ki omogoča odpravo napak pri morebitnem nepravilnem delova-nju motorja z dodatno vgrajenim avtoplinskim sistemom.

Po zakonu je potrebno vsako pre-delavo, ki se izvede na motornem vozilu homologirati. V primeru naknadne vgradnje avtoplinskega sistema, je za pridobitev homolo-gacije potreben: certifikati za vse vgrajene komponente, potrdilo o vgradnji pooblaščenega servisa.

Avtoplinski sistemi za naknadno vgradnjoMotorna vozila s pogonom na avtoplin, predvsem osebna vozila, postajajo zaradi svoje ekonomičnosti in ekološke sprejemljivosti vedno bolj uveljavljena pogonska tehnolo-gija. Zaradi nihanj cen bencinskega goriva so temu pri-merna tudi povpraševanja po avtoplinskih sistemih. Av-toplin je trenutno najbolj razširjena alternativa klasičnim gorivom, uporablja ga že več kot 9 milijonov avtomobilov po vsem svetu. Določeni proizvajalci motornih vozil tudi že serijsko vgrajujejo avtoplinski sistem.


Pojem deskanje na vodi (surfing) najpogosteje zamenjujemo za sorodni šport, ki ga imenujemo deskanje z vetrom (windsur-fing). Pri slednjem se izkorišča energija vetra in se za to upora-blja jadro velikosti od 4 do 8 m2. Pri deskanju na valovih, pa se uporablja deska brez jader.

Surfanje oziroma deskanje na valovih naj bi bilo eden najsta-rejših športov. Vse skupaj naj bi se začelo pred okoli tri tisoč leti v Polineziji, ko naj bi bili ribiči jezdenje valov uporabljali kot možnost vrnitve na obalo. Vse se je bistveno spremenilo, ko so začeli loviti valove za razvedrilo. Najhitreje naj bi se bilo to razvi-

jalo na Havajih, kjer je podnebje stalno, razmere pa skoraj ves čas ugodne. Šele v 20. stoletju se je s Havajev preselilo še v Kalifornijo in nato v Avstralijo, naposled še v Evropo, južno Ameriko in dru-gam po svetu.

Vse hitreje pa se širi tudi surfa-nje z jadri, pri katerih namesto valov poganja desko veter, ki ga zajemamo v jadro. Vsekakor je priporočljivo, da večino svojega prostega časa, ki nam ga na do-pustu res ne manjka, izkoristimo za športno-rekreativne dejavno-sti. Jadranje na deski je zagoto-vo ena od teh aktivnost, ki nam lahko v veliki meri popestri brez-skrbne dopustniške dni.

V 70. Letih prejšnjega stoletja so se začela tekmovanja, kmalu pa si je v ta šport svojo pot utrla tudi industrija s proizvodnjo desk, ja-der, neoprenov in navsezadnje z oblačili za prost čas.

Kljub spoju avtohtone deskar-ske kulture s sodobnim zaho-

dnim potrošniškim svetom, pa ta kultura v svojem bistvu ostaja čista. Raste in plemeniti se skozi množico predanih de-skarjev po celem svetu, skozi športna tekmovanja in številnih dokumentarnih filmov, katerih umetniška vrednost pomemb-no vpliva na razvoj tega športa.

Surfanje s pomočjo vetrne energije

Deskanje z jadrom

Brez vetra ali morskih valov, ne bi poznali deskanja (su-rfanja) kot ga imenujemo Slovenci. Deskanje velja za enega od bolj priljubljenih športov, ki se iz leta v leto vse bolj širi, saj na dosegu rok, ni le bogatim.

Nato ustrezna organizacija izve-de pregled in izda ustrezno potr-dilo.

Ekonomska vrednost

Bistvena prednost avtoplina je 45 % - 55 % nižja cena goriva, obenem pa avtoplin s čistim iz-gorevanjem ugodno vpliva na manjšo obrabo mehanskih delov motorja, daljše trajanje motorne-ga olja in daljšo življenjsko dobo izpušnega sistema.

Predelava avtomobila srednjega razreda stane 900 - 1400 evrov, kar pomeni, da se vozniku inve-

sticija, ki letno prevozi 20.000 km povrne prej kot v enem letu. V podjetju Plineks strankam nu-dijo plačilo avtoplinskega sistema

na obroke. Tako uporabnik me-sečno nameni za obrok prihranek zaradi avtoplina in investicija za avtoplinski sistem je tako 0 EUR!

Ekologija

Avtoplin je splošno sprejet kot zeleno gorivo, avtomobil z vgraje-nim avtoplinskim sistemom pa se smatra tudi kot hibridno vozilo. Študije kažejo, da pri predelavi sodobnega vozila na avtoplin do-sežemo naslednje rezultate:

34 % znižanje dušikovega oksida,

15% znižanje ogljikovega dio-ksida, 50 % znižanje ogljikovega monoksida, 30 %-40 % znižanje smoga.

Ob napovedanem ekološkem davku bodo vozila z vgrajenim avtoplinskim pogonom obravna-vana v razredu najmanjših one-snaževalcev.

Varnost

V primeru prometne nesreči je plinski sistem zavarovan z več-stopenjskim varovanjem s pomo-čjo elektroventilov in ojačanimi plinskimi rezervoarji, izdelanimi iz najkakovostnejših materialov.

Vsak avtoplinski sistem vsebuje tudi aktivne varnostne elemente, kot so ventil za nadzor pritiska, ventil za regulacijo iztekanja gori-va in ventil za avtomatično zapo-ro rezervoarja. Vsak avtoplinski sistem ima vgrajen ventil, ki ob prekinitvi elektrike takoj zapre dotok goriva.

Tadej Tasič, Jure Majc

Documents

Revija Instalater 5 - Junij 2009