NG Junij 06

êstitamo Vam ob 9. ob~inskem prazniku in bli`njem dnevu samostojnosti ter Vas vabimo, da praznujete skupaj z nami.

Va{ ùpan Friderik Bra~i~s sodelavci

Uredni{tvo Na{ glas

Stran 2

ÊSTITAMO NOVIM ODLI^NJAKOM!

@upanove petice prejmejo:Gregor BEDRA^, Anita TURK, Tea HORVAT, Anja KOZEL, Sanja KOZEL, Sneàna LESJAK, Ana MURKO, Dejan TRAM[EK, Mojca VILI^NJAK.

DOBITNIKI PRIZNANJ

Bronasti plaketi Ob~ine Videm prejmeta:Bernarda GALUN iz Vidma pri Ptuju (za delo na humanitarnem podro~ju) in Sre~ko VRABL ml. iz Pobre`ja (za prispevek k razvoju gospodarstva)

Priznanja ob~ine prejmejo: Ivan MUZEK iz Zg. Pristave (za podro~je kmetijstva)Metka OSTRO[KO iz Vidma pri Ptuju (za podro~je kulture)Folklorno dru{tvo Pobre`je (za podro~je kulture)Dejan ZAVEC iz Trdobojcev (za podro~je {porta)Franc KOZEL, ob @eleznici pri Ptuju (za humanitarno dejavnost)

NA[ GLAS - OBÎNA VIDEM - JUNIJ 2006

Stran 3


OB 9. OBÎNSKEM PRAZNIKU

V mesecu juniju, ko goduje tudi na{ farni zavetnik sv. Vid, v ob~ini Videm praznu-jemo ob~inski praznik, leto{nje prazno-vanje pa bo è deveto zapovrstjo. Praz-nik ob~ine je prav gotovo prilo`nost, ko ùpan, ob~inski svet, uprava in sveti kra-jevnih skupnosti pregledajo opravljeno delo enoletnega obdobja. Tako se spom-nimo pomembnih dogodkov, pomislimo na najzaslu`nej{e ob~ane, predstavijo pa se tudi naloge ob~ine v prihodnosti. Ko pred leto{njim ob~inskim praznikom raz-mi{ljam o ~asu, ko je leta 1994 nastala na{a ob~ina, ugotavljam, da se je v teh letih v na{ih krajih in v na{i videmski ob~ini veliko spremenilo. Skupaj smo mnogo postorili za izbolj{anje standarda na{ih ob~anov. Na podro~ju investicij se pogoji zanje

zaostrujejo iz leta v leto. Zaradi ve~je jav-ne porabe se tako sredstva za investicije manj{ajo. Kljub temu si prizadevamo, da bi ta izpad nadomestili s sredstvi, ki bi jih pridobili na razpisih dràve ali evropske skupnosti. Na tem podro~ju smo uspe{ni, saj je ob~ina vklju~ena v kar 14 razli~nih projektov, pri katerih pa je tudi nosilec projekta. Naj omenim le nekatere: vodo-vod v Halozah, INTTEREG za ceste, PHARE za ceste, sodelujemo v konzorci-ju za izgradnjo kanalizacije in v projektu »O~istimo reko Dravinjo«. V zadnja dva projekta je vklju~enih 8 ob~in, v projekt »Trajnostno upravljanje reke Drave« pa 15 ob~in. Prav tako pa ob~ina Videm sode-luje pri projektu »Turisti~na cona Haloze – Zagorje«. Te~ejo tudi razpisi za {portno infrastrukturo, kulturne in turisti~ne zna-menitosti, park [turmovci, od ministrstva za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa pri~akujemo dodatna sredstva za cestno infrastrukturo, in sicer okrog 40 milijonov tolarjev. Narejena pa je tudi projekta dokumentacija za 20 km lokal-nih cest.

V skupnem programu nameravamo ure-diti obrtno cono v Lancovi vasi, na mestu sedanje gramoznice, v skupni povr{i-ni okrog 12 hektarjev povr{in. Urediti nameravamo zbirni center za kosovne odpadke, omogo~iti {iritev centra Vidma za stanovanjsko gradnjo in najti prime-ren prostor za gradnjo doma ostarelih. Pri O[ Videm pa se bo v jeseni pri~ela {e gradnja vrtca z rekonstrukcijo kuhinje in jedilnice. @elimo pa tudi omogo~iti, da bi se lahko v Halozah pri{lo do gradbene parcele s ~im manj{imi zapleti. [e ve~ je manj{ih projektov, ki pa jih

sploh nisem omenil. Plan, ki ga priprav-ljamo, obsega leto{nje in prihodnja leta. ê si èlimo razvoja na vseh podro~jih, bomo morali v razvoj najprej verjeti, si upati in zaupati, sodelovati s svojimi dobrimi zamislimi ter vklju~iti pozitivno energijo. @elim {e poudariti, da so v toku razpisi

za izvajalca del cestnega programa in za kanalizacijo. Izvajalci bodo znani v mese-cu juliju, saj se morajo dela za~eti ~im prej. Program je naravnan zelo ob{irno za vsako KS. Letos smo dokon~ali kana-lizacijo v Vidmu, planirano za leto 2005, program iz leto{njega leta pa se nadaljuje v smeri Urbanove kapele in kanal med [osteri~evimi in Milo{i~evimi. Na poko-pali{~u v Vidmu so dela v teku, prav tako pa imamo enake na~rte za {iritev na pokopali{~u v Leskovcu. Dokon~ana je sejna dvorana v Vidmu, ki bo zraven sej ob~inskega sveta sluìla tudi kot informa-cijska pisarna za predstavitev raznih pro-jektov. Dela nam tudi v prihodnje ne bo zmanjkalo. Upam, da bomo zastavljene cilje uspe{no izpeljali ter vse razveselili z novimi pridobitvami. Hkrati se zahvalju-jem vsem ob~anom za finan~ni prispevek od podpisanih pogodb, saj smo s tem vsi skupaj prispevali k hitrej{im re{itvam cestnega programa.Nadalje bi rad povedal, da se z vese-

ljem udeleùjem ve~ine ob~nih zborov in prireditev, ki jih pripravite, spo{tovano vodstvo in ~lani na{ih dru{tev. Na kul-turnem, {portnem, humanitarnem in na ostalih podro~jih ste zelo aktivni, zato smo v ob~ini ponosni na svoja dru{tva. Nekateri ste postali priznani {e izven na{ih meja, za kar je zaslu`no predvsem va{e kvalitetno delo. Tudi gasilska dru-{tva delujejo dobro, tako na preventiv-nem kot na operativnem podro~ju. @al pa nam elementarne nesre~e ne prizana{ajo. V ob~ini èlimo po svojih zmogljivostih pomagati, vendar pa se dràva pri tem obna{a ma~ehovsko.Ko pa omenjam {port, pa iskreno ~esti-

tam tudi na{emu {ampionu Dejanu Zav-cu. Zanj smo nekateri tudi v ìvo navijali

na Ptuju, ko je branil naslov prvaka v svoji kategoriji. Ponosni smo na na{ega {ampiona, prav tako pa na vse ostale, ki prispevajo k {e ve~ji prepoznavnosti ob~-ine Videm.Poletje je tudi tisti ~as, ko se odlo~amo,

kako bomo preìveli dopust, vsi pa prav te`ko pri~akujemo, kdaj se bo kon~alo to hladno in deèvno obdobje. Ko boste nekateri na dopustu, na morju ali v pla-ninah, pa bomo v ob~ini izvajali progra-me, ki smo si jih zastavili v ob~inskem prora~unu. Pribliùjejo pa se tudi po~itnice in neka-

teri boste za zmeraj zapustili prostore osnovne {ole. Vsem èlim, da bi po~itni-ce preìveli spro{~eno in prijetno, tistim pa, ki se poslavljate od osnovno{olskih klopi, pa èlim, da bi bile va{e ìvljenjske odlo~itve tak{ne, ki bi vam v ìvljenju pri-na{ale sre~o in zadovoljstvo.Veliko je stvari, o katerih bi {e rad pisal,

a ob zaklju~ku tega uvodnika naj pou-darim le {e to, da delamo po najbolj{ih mo~eh, trudimo se opraviti ~im ve~ ter na najbolj{i na~in. Poletje bomo izkoristili delavno, saj besedi~enje ne bo napol-nilo ka{~. Malo{tevilna ob~inska uprava bo tudi v ~asu dopustov, kot è vse leto, opravljala vsa dela za svoje ob~ane. Ver-jamem, da so nekatere kritike dela ob~-inske uprave upravi~ene, veliko pa je tudi neupravi~enih. Vedno je potrebno pogledati na stvar z ve~ strani in nikakor ne smemo obsojati kar tako. Nekateri ob~ani se namre~ ne znajo veseliti novih pridobitev, za nerealizirane projekte pa je vedno kriv nekdo drug.Ob leto{njem ob~inskem prazniku bi se

èlel zahvaliti vsem ob~ankam in ob~a-nom, kakor tudi ob~inskemu svetu, ob~-inski upravi, politi~nim strankam, svetom KS, nadzornemu odboru, komisijam ter vsem, s katerimi v ob~ini sodelujemo. Iskrena hvala torej za va{e zaupanje in sodelovanje!

Drage ob~anke in ob~ani!Vsem iskreno ~estitam ob va{em –

na{em ob~inskem prazniku. Praznik ob~ine je praznik vseh nas. @elim, da se skupaj veselimo vseh pridobi-tev in da skupaj za~rtamo nadaljnji razvoj. Zato mi bo v veliko veselje, ~e se bomo zbrali v ~im ve~jem {tevilu na na{i osrednji prireditvi, ki bo v petek, 16. junija, ob 18. uri v telo-vadnico O[ Videm, in pri pozni sveti ma{i za vse ob~ane v cerkvi sv. Vida na Vidovo nedeljo. Prav vsi pa ste vljudno vabljeni {e na vse ostale pri-reditve. Pridite, praznujmo skupaj!

Va{ ùpan Friderik Bra~i~

Stran 4

OBÎNA VIDEM – OBÎNA ZELENEGA RAZVOJA, SRE^NIH IN ZADOVOLJNIH LJUDI

Spo{tovane ob~anke in ob~ani, pred vami je slavnostna {tevilka na{ega ob~-inskega glasila. Z njo obeleùjemo deve-ti praznik ob~ine Videm in 10. jubilej na{ega ob~inskega ~asopisa. »Na{ glas« je v tem ~asu zagotovo postal ogledalo na{e ob~ine, in prepri~ani smo, da vedno te`ko pri~akujete njegov izid. âsopis je namenjen informiranju o vseh

dogodkih v ob~ini, o delovanju ob~in-skih organov in ob~inske uprave. V vsa-

ki njegovi {tevilki smo vas seznanjali o programih in projektih, ki smo jih ures-ni~evali na razli~nih podro~jih. Tudi vi pa ste imeli mo`nost, da napi{ete svoje mnenje, predlog ali pobudo, se komu zahvalite …Delo in naloge ob~ine, njeni na~-

rti in programi so zelo raznoliki, zato je pomembno, da pri delu in snovanju na~rtov ter programov zagotavljamo primerno ravnovesje med potrebami in mo`nostmi. Ko ocenjujem na{e delo in prebiram Na{ glas, ki to delo tudi opisuje, ugotavljam, da smo to ravnovesje dose-gli. Za to je bilo potrebno sodelovanje vseh, ki sprejemajo odlo~itve, in sodelo-vanje vas, dragi ob~ani. Pri iskanju pravih re{itev pa je zelo pomembno premi{ljeno strokovno delo. Z gotovostjo lahko trdim, da so se ìv-

ljenjske razmere v ob~ini izbolj{ale na vseh podro~jih, od komunale, varstva okolja, {porta, zdravstva do kulture, vzgoje, izobraèvanja in socialnega varstva. Na{o skupno vizijo usklajeno uresni~ujemo vsak na svojem podro~ju; jaz in moji sodelavci v ob~inski upravi, prebivalci na{e ob~ine pa vsak v svojem domu, v druìni, v podjetjih, dru{tvih in ustanovah, v katere so vklju~eni. Krona, ki daje lu~ in smer na{emu skupnemu

delu pri gradnji na{e ob~ine, pa so eti~ne vrednote: ljubezen, razumevanje, zvesto-ba, zaupanje, potrpe`ljivost. Zato smo z na{im delom zadovoljni. Blià se ~as dopustov in po~itnic, in

èlim vam, da jih preìvite kar se da lepo. Praznujemo na razli~ne na~ine, pred nami pa je praznovanje sv. Vida, farne-ga zavetnika. @e stari pregovor pravi, da je to ~as ~e{enj, ta obi~aj bomo obudili tudi mi, in sicer v nedeljo, 18. junija, po slavnostni ma{i. Praznovanje pa bo tudi odraz analize opravljenega dela v pre-teklem obdobju.Ustvarjamo lepo in prijazno ob~ino

Videm. Za nas. Za na{o mladino. Za na{e goste.

Drage ob~anke in ob~ani!Praznik ob~ine je VA[ PRAZNIK. V

ta namen se nam pridruìte na raz-li~nih prireditvah, ki vam jih pri-pravljamo v po~astitev praznika. V ~udovitih junijskih dneh, ko v ob~-ini Videm praznujemo è 9. praznik, vam po{iljamo vsi zaposleni iskrene ~estitke in dobre èlje.Hvala vsem, ki skrbite za rast in

razvoj na{e ob~ine.Darinka Ratajc,

direktorica ob~inske uprave

Darinka Ratajc, direktorica ob~inske uprave Videm

IZ SEJ OBÎNSKEGA SVETA VIDEM@upan Friderik Bra~i~ je v obdobju

od aprila do junija sklical kar {tiri seje sveta ob~ine Videm. ^lani ob~-inskega sveta ob~ine Videm so na vseh sejah razpravljali o 39 to~kah dnevnega reda. Podajamo vam pov-zetke najva`nej{ih to~k.

PREDLOG TRASE DALJNOVODA CIRKOVCE-PINCESvetnikom ob~ine Videm je bil predstav-

ljen dràvni lokacijski na~rt za izgradnjo daljnovoda 2 x 400 kV na odseku Cir-kovce-Pince. Predstavnikom MOP-a, ELES-a je bilo jasno obrazloèno, da se z variantno re{itvijo predloga ne strinjamo, na~rt namre~ ob~ino oziroma natan~neje vas Pobre`je razdeli na dva dela, nekaj bivalnih objektov je na vplivnem obmo~-ju, potrebno pa bo najti traso daljnovoda tako, da bo sprejemljiv kompromis med varstvom narave in prizadetimi krajani. Med tem ~asom se je ustanovila ljudska iniciativa Pobre`je, ki nekako posku{a najti novo re{itev predvidene trase dalj-novoda. Med obema sejama sveta so

Gospodinjstva Fiksni del ceneVariabilni del

ceneCena skupaj Cena v EUR

1 ~lan 1.327,70 SIT 428,09 SIT 1.755,16 SIT 7,23

2 ~lana 1.327,70 SIT 856,17 SIT 2.183,24 SIT 9,11

3 ~lani 1.327,70 SIT 1.284,26 SIT 2.611,33 SIT 10,90

4 ~lani 1.327,70 SIT 1.712,35 SIT 3.039,42 SIT 12,68

5 ~lanov 1.327,70 SIT 2.140,44 SIT 3.467,51 SIT 14,47

6 ~lanov 1.327,70 SIT 2.568,52 SIT 3.895,59 SIT 16,26

7 in ve~ ~lanov 1.327,70 SIT 2.996,61 SIT 4.323,68 SIT 18,04

va{~ani [turmovcev zbirali podpise proti trasi daljnovoda 2 x 400 kV skozi naselje [turmovci in zahtevali kabliranje daljno-voda skozi naselje [turmovci.Ljudska iniciativa vztraja pri slede~i

re{itvi: daljnovod Cirkovce-Pince se naj gradi ob trasi predvidene glavne ceste in regionalne ceste drugega reda ter se za naseljem Spodnji [turmovci nadaljuje v koridorju 110 kV daljnovoda Cirkovce-Formin. S tem bi dosegli, da bi daljnovod potekal skozi ob~ino Videm po nenase-ljenem obmo~ju. Svetniki so predlagali predstavnikom ELES-a, da prou~ijo vse

mo`nosti in podajo ekonomsko oceno projekta trase s kabliranjem in vplive obeh variant na okolje. O nadaljnjem poteku bomo {e poro~ali.

POTRDILI CENO ODVOZA ODPADKOV îsto mesto Ptuj je predlagalo novi na~in

obra~unavanja odvoza odpadkov, ki vam ga podajamo v nadaljevanju, s potrditvijo na seji sveta.1.1 Cene za gospodinjstvo za 14-

dnevni odvoz preostalih odpadkov in na odvoz iz ve~ stanovanjskih enot



Stran 5

1.2 Cene na gospodinjstvo za 14-dnevni odvoz odpadkov iz skupnih pre-vzemnih mest

[tevilogospodinjstev

Fiksni delcene/gospod.

Cenav EUR

[tevilo ~lanovv gospodinjstvu

Variabilni deli cene na ~lana gospodinjstva

Cenav EUR

1 gospodinjstvo 1.327,07 SIT 5,54 1 ~lan 428,09 SIT 1,78

2 gospodinjstvi 663,54 SIT 2,77 2 ~lana 856,17 SIT 3,57

3 gospodinjstva 442,36 SIT 1,85 3 ~lani 1.284,26 SIT 5,36

4 gospodinjstva 331,77 SIT 1,38 4 ~lani 1.712,35 SIT 7,15

5 gospodinjstev 265,41 SIT 1,11 5 ~lanov 2.140,44 SIT 8,93

6 gospodinjstev 221,18 SIT 0,92 6 ~lanov 2.568,52 SIT 10,72

7 gospodinjstev 189,58 SIT 0,79 7 in ve~ ~lanov 2.996,61 SIT 12,50

1.3 Cena za po~itni{ke hi{e

Cene brez dajatev Cena v EUR

Po~itni{ka hi{a – vikend 877,58 SIT 3,66

PREDLOG ZAKLJU^NEGA RAÛNA OBÎNE VIDEM ZA LETO 2005Ob~ina Videm je svoje poslovno leto

zaklju~ila dokaj uspe{no, ve~jih likvid-nostnih teàv ni bilo, realizirane so bile skoraj vse predvidene investicije. ê katere investicije zaradi postopkovnih zapletov ni bilo mogo~e realizirati, so se sredstva prenesla na ra~un financiranja v leto 2006. V nadaljevanju vam podajamo nekaj podatkov za la`jo predstavitev dej-stev dejanskega stanja.Prihodki prora~una za leto 2005 so v

vi{ini 100,01 % glede na veljavni prora~-un in v vi{ini 97 % glede na prvi spre-jeti prora~un. Odhodki prora~una za leto 2005 so v vi{ini 88,94 % glede na veljavni prora~un in v vi{ini 89,77 % glede na prvi sprejeti prora~un.Odstopanja med na~rtovanim in ures-

ni~enim so globalno minimalna, medtem ko se pri posameznih postavkah pojavlja ve~ja razlika, kot je razvidno iz predloè-ne realizacije. Razlika nastaja predvsem kot posledica pritoka iz naslova davkov, predvsem je vidna ve~ja razlika pri pri-hodkih iz naslova obremenjevanje vode, kar ima posledi~no tudi ve~jo realizacijo od planirane na odhodkovni strani. Manj-{i prihodki v primerjavi s prvim sprejetim prora~unom za leto 2005 so predvsem zaradi neuresni~enih prejetih sredstev iz dràvnega prora~una za vodovod Zahod-nih Haloz v vi{ini 119 milijonov, kar je bilo kasneje z rebalansi prora~una tudi upo{tevano. Uresni~eni odhodki oz. izdatki prora~-

una so se spreminjali v skladu s sprejeti-mi rebalansi prora~una ob~ine in virmani prora~una. Njihova realizacija je v okviru na~rtovanih, razen pri izgradnji kanaliza-cije iz naslova takse za obremenjevanje vode, kar smo è pojasnili. Podrobno pojasnilo glede doseènih ciljev je pojas-

njeno v okviru poslovnega poro~ila. Manj{i indeks realizacije glede na veljav-ni prora~un predstavlja prenos izvajanja investicij v leto 2006, in sicer:- 43.400.000,00 SIT vodovod Zahodnih

Haloz,- 10.000.000,00 SIT izgradnja vrtca

Videm,- 2.100.000,00 SIT investicija na poko-

pali{~u Leskovec,- 3.400.000,00 SIT investicija na poko-

pali{~u Videm.Navedeni prenos sredstev in izvajanje

investicij je bilo upo{tevano pri pripravi in sprejemu prora~una ob~ine Videm za leto 2006. Ob~ina Videm se v letu 2005 tudi ni na novo zadolèvala. Odpla~ala je v preteklosti najeto posojilo v vi{ini 33.800.000,00 SIT. Neodpla~ano posojilo, ki v celoti zapade v letu 2006, je v vi{ini 15.600.000,00 SIT. Podro~je zadolèvanja in odpla~ilo zadolèvanja je izvedeno v skladu z na~rtovanim.Prihodki so doseèni v vi{ini

705.778.877,07 SIT, odhodki pa v vi{ini 625.180.419,00 SIT. Preseèk prihodkov nad odhodki je v vi{ini 80.598.458,07 SIT. ê upo{tevamo {e odpla~ilo posojila v vi{ini 33.800.000,00 SIT, zna{a preseèk prihodkov nad odhodki 46.798.458,07 SIT. Ob~ina Videm po sprejetem rebalansu

{t. 2, dne 4. 10. 2005 (Uradni list RS, {t. 92/18.10.2005), ni sprejemala odlokov oz. predpisov, ki bi prinesli nove obveznosti za prora~un in bi zahtevali prerazporedit-ve sredstev oz. novo zadolèvanje. Ob~i-na Videm v letu 2005 ni porabila sredstev rezerv. Prav tako ima ob~ina oblikovan rezervni sklad v vi{ini 8.945.800,00 SIT, katera ima vezana pri poslovni banki na odpoklic. V preteklosti in tudi v letu 2005 ob~ina ni izdajala poro{tev, zato tudi ni unov~enih poro{tev.

PREDLOG SPREMEMB VOLILNIH

ENOT IN [TEVILA SVETNIKOV Da bi v volilnih enotah bili volilni pragi

pribli`no izena~eni na {tevilo volivcev, so svetniki potrdili nov odlok o volilnih enotah in {tevilu svetnikov.

ODLOKo dolo~itvi volilnih enot, obmo~ja volil-

nih enot in {tevila ~lanov, ki se volijo v posamezni volilni enoti za volitve ~lanov ob~inskega sveta Ob~ine Videm

1. ~lenZa volitve ~lanov ob~inskega sveta se

dolo~ijo 3 volilne enote, v katerih se skupno voli 17 ~lanov ob~inskega sveta. ^lani ob~inskega sveta se volijo po pro-porcionalnem volilnem sistemu.

2. ~lenZa obmo~je Ob~ine Videm se za volit-

ve ~lanov ob~inskega sveta dolo~ijo 3 volilne enote, v katerih se skupno voli 17 ~lanov ob~inskega sveta.

Obseg volilnih enot je naslednji:1. volilna enota obsega obmo~ja nase-

lij: Dravinjski Vrh, Ljubstava, Majski Vrh (od hi{ne {t. 8 do hi{ne {t. 57), Pobre`je, [turmovci, Videm pri Ptuju, v kateri se voli 6 ~lanov ob~inskega sveta,2. volilna enota obsega obmo~je nase-

lij: Belav{ek, Berinjak, Gradi{~e, Mala Varnica, Repi{~e, Skori{njak, Spodnji Leskovec, Strmec pri Leskovcu, Trdo-bojci, Velika Varnica, Veliki Oki~, Zgor-nji Leskovec, Sovi~e, Dravci in Vareja, v kateri se voli 5 ~lanov ob~inskega sveta,3. volilna enota obsega obmo~ja naselij:

Barislovci, Dolena, Lancova vas, Trèc, Jurovci in del Majskega Vrha (od hi{ne {t. 1 do hi{ne {t. 7), Popovci, Sela, Trno-vec in Zgornja Pristava, v kateri se voli 6 ~lanov ob~inskega sveta.

Sede` volilnih enot je v Vidmu pri Ptuju 54. Volilne enote so oblikovane tako, da se en ~lan ob~inskega sveta voli na pri-bli`no enako {tevilo prebivalcev. Volil-ne enote obsegajo eno ali ve~ krajevnih skupnosti.

3. ~lenZa volitve ùpana je volilna enota

obmo~je celotne Ob~ine Videm.

PREDLOG PRIKLJUÎTVE NASELJA IZ KS SELA V KS LANCOVA VASNa predlog va{~anov je svet Ob~ine

Videm potrdil, da se del naselja Popovci (od hi{ne {t. 17 do hi{ne {t. 30) in del naselja Zg. Pristava (od hi{ne {t. 45 do


Stran 6

hi{ne {t. 53) priklju~i h KS Lancova vas, kar je povzro~ilo spremembo volilnih enot in svetnikov po KS. S tem se je spre-menil tudi odlok.

DOLOÎTVE VOLILNIH ENOT IN [TEVILA ^LANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBÎNI VIDEM

1. ~lenS tem odlokom se dolo~i {tevilo ~lanov

svetov krajevnih skupnosti v Ob~ini Videm in volilne enote za volitve v svete krajevnih skupnosti.

2. ~len- Krajevna skupnost Videm pri Ptu-

juSvet krajevne skupnosti Videm pri Ptuju

ima 7 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~i 6 volilnih enot:1. volilna enota obsega naselja: Videm

pri Ptuju in del Dravinjskega Vrha (od hi{ne {t. 1 do hi{ne {t. 3/d in od hi{ne {t. 55 do vklju~no hi{ne {t. 74) in se volita 2 ~lana sveta,

2. volilna enota obsega naselje Dravinjski Vrh (od hi{ne {t. 4 do hi{ne {t. 12/b) in del naselja Majski Vrh (hi{na {t. 29/a) in se voli 1 ~lan sveta,

3. volilna enota obsega naselje [turmovci in se voli 1 ~lan sveta,

4. volilna enota obsega naselje Ljubstava in se voli 1 ~lan sveta,

5. volilna enota obsega naselje Majski Vrh (od hi{ne {t. 8 do hi{ne {t. 54, brez hi{ne {t. 29/a) in se voli 1 ~lan sveta,

6. volilna enota obsega naselje Dravinjski Vrh (od hi{ne {t. 13 do hi{ne {t. 54) in se voli 1 ~lan sveta.

- Krajevna skupnost SelaSvet krajevne skupnosti Sela ima 6 ~la-

nov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~-ijo 3 volilne enote:1. volilna enota obsega naselje Sela in se

volita 2 ~lana sveta,2. volilna enota obsega naselje Trnovec

in se volita 2 ~lana sveta,3. volilna enota obsega naselje Barislov-

ci in del naselja Zgornja Pristava (od hi{ne {t. 39 do hi{ne {t. 44) in se volita 2 ~lana sveta.

- Krajevna skupnost DolenaSvet krajevne skupnosti Dolena ima 5

~lanov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~ijo 3 volilne enote:1. volilna enota obsega naselje Dolena in

se volita 2 ~lana sveta,2. volilna enota obsega del naselja Zgor-

nja Pristava (od hi{ne {t. 1 do vklju~no hi{ne {t. 38) in se volita 2 ~lana sveta,

3. volilna enota obsega del naselja Popov-ci (od hi{ne {t. 1 do vklju~no hi{ne {t. 16) in se voli 1 ~lan sveta.

- Krajevna skupnost Pobre`jeSvet krajevne skupnosti Pobre`je ima

8 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~i 1 volilna enota:1. volilna enota obsega naselje Pobre`je.

- Krajevna skupnost TrècSvet krajevne skupnosti Trèc ima 5 ~la-

nov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~-ita 2 volilni enoti:1. volilna enota obsega naselje Jurovci in

se volita 2 ~lana sveta,2. volilna enota obsega naselje Trèc in

del naselja Majski Vrh (od hi{ne {t. 1 do hi{ne {t. 7) in se volijo 3 ~lani sveta.

- Krajevna skupnost Lancova vasSvet krajevne skupnosti Lancova vas ima

7 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~ita 2 volilni enoti:1. volilna enota obsega naselje Lancova

vas in se voli 6 ~lanov sveta,2. volilna enota obsega del naselja Zgor-

nja Pristava (od hi{ne {t. 45 do hi{ne {t. 53) in del naselja Popovci (od hi{ne {t. 17 do vklju~no hi{ne {t. 30) in se voli 1 ~lan sveta.

- Krajevna skupnost Sovi~e-Dravci-VarejaSvet krajevne skupnosti Sovi~e-Drav-

ci-Vareja ima 5 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~ijo 3 volilne enote:1. volilna enota obsega naselje Sovi~e in

se volita 2 ~lana sveta,2. volilna enota obsega naselje Dravci in

se voli 1 ~lan sveta,3. volilna enota obsega naselje Vareja in

se volita 2 ~lana sveta.

- Krajevna skupnost LeskovecSvet krajevne skupnosti Leskovec ima

13 ~lanov sveta. V krajevni skupnosti se dolo~i 11 volilnih enot:1. volilna enota obsega naselje Zgornji

Leskovec in se voli 1 ~lan sveta,2. volilna enota obsega naselje Spodnji

Leskovec in se voli 1 ~lan sveta,3. volilna enota obsega naselje Belav{ek

in se voli 1 ~lan sveta,4. volilna enota obsega naselje Trdobojci

in se voli 1 ~lan sveta,5. volilna enota obsega naselje Repi{~e in

se voli 1 ~lan sveta,6. volilna enota obsega naselje Veliki

Oki~ in se volita 2 ~lana sveta,7. volilna enota obsega naselje Skori{njak

in se voli 1 ~lan sveta,8. volilna enota obsega naselje Gradi{~e

in se voli 1 ~lan sveta,9. volilna enota obsega naselje Strmec pri

Leskovcu in se voli 1 ~lan sveta,

10. volilna enota obsega naselji Mala Var-nica in Berinjak in se voli 1 ~lan sveta,

11. volilna enota obsega naselje Velika Varnica in se volita 2 ~lana sveta

PREDVIDENE AKTIVNOSTI Z MEJO MED OBÎNO VIDEM IN MARKOVCISvet ob~ine se je seznanil s projektom

TrUD in odprtjem informacijske pisarne v prostorih ob~ine Markovci. Sprejeli so sklep, s katerim prepovedujejo uporabo imena [turmovci na celotnem obmo~ju ob~ine Markovci. Menijo namre~, da je meja sporna, zadeva pa na Upravnem sodi{~u. V nadaljevanju vam predstavlja-mo projekt TrUD, da boste imeli pred-stavo, kaj dejansko to pomeni.

TRAJNOSTNO UPRAVLJANJE OBMO^JA REKE DRAVE (TrUD)

Mariborska razvojna agencija (MRA) je 26. 7. 2005 z Ministrstvom RS za okolje in prostor (MOP) podpisala donacijsko pogodbo za sofinanciranje projekta »Traj-nostno upravljanje obmo~ja reke Drave«. S projektom so MRA kot nosilec projek-ta in 23 projektnih partnerjev uspe{no kandidirali za sredstva donacijske sheme »êzmejno ohranjanje biotske raznovrst-nosti in trajnostni razvoj«, ki poteka v okviru financiranja programa Phare ~ez-mejnega sodelovanja Slovenija - Avstrija 2003 in MOP. Projekt se bo izvajal 12 mesecev, in sicer na obmo~ju statisti~ne regije Podravje, natan~neje na obmo~ju 13 ob~in – od Ru{ oz. Selnice ob Dra-vi do Ormoà in Sredi{~a ob Dravi, vse do hrva{ke meje ter na obmo~ju avstrij-ske [tajerske. Namen projekta, katerega celotna vrednost zna{a 295.716,00 EUR, je zagotoviti dolgoro~no ohranitev stanja vrst in habitatnih tipov na obmo~ju Natura 2000 reke Drave ter zvi{ati stopnjo infor-miranosti, osve{~enosti in pripravljenosti vseh dele`nikov za doseganje usklajene-ga in trajnostnega razvoja obmo~ja.V projektu s prioritetno te`njo po uskla-

ditvi sektorskih politik in splo{nih inter-esov pri rabi prostora sodeluje zraven MRA {e 23 projektnih partnerjev: Zdruè-

@upan, direktorica ob~. uprave in pred-sednik komisije za meje pred odhodom na sodi{~e.


Stran 7

nje naravnih parkov Avstrije iz Gradca, Zavod RS za varstvo narave – OE Mari-bor, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Znan-stvenoraziskovalno sredi{~e Bistra Ptuj, Ribi{ka druìna Maribor, Ribi{ka druì-na Ptuj, Ribi{ka druìna Ormo`, Lovska druìna Sredi{~e, ob~ine Ru{e, Selnica ob Dravi, Duplek, Miklav` na Dravskem polju, Star{e, Hajdina, Videm, Markovci, Zavr~, Gori{nica in Ormo`, mestni ob~-ini Maribor in Ptuj ter Dravske elektrarne Maribor, d. o. o.

Projekt se ukvarja prete`no z naravo-varstveno tematiko in krepitvijo ~ezmej-nega sodelovanja pri ohranjanju biotske raznovrstnosti in upravljanju obmo~ij Natura 2000, v svoji vsebini pa bo hkrati nakazal dolgoro~no razvojno perspek-tivo obmo~ja ob reki Dravi, tudi ko gre za kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospo-darstvo ter nenazadnje turisti~no, rekre-acijsko in gospodarsko rabo prostora. Za dosego zastavljenih ciljev se v projektu izvajajo aktivnosti inventarizacije habi-tatnih tipov in habitatov vrst, izdelave osnutka integralnega na~rta upravljanja ter promocije Nature 2000. Projekt bo z uspe{no realizacijo prispeval k dolgo-ro~ni ohranitvi ugodnega stanja narave ob reki Dravi, pri ~emer bo klju~nega pomena aktivno vklju~evanje in sodelo-vanje vseh uporabnikov prostora, tako strokovne javnosti in lokalnih skupnosti kot tudi lastnikov, upravljavcev in kon-cesionarjev zemlji{~ in vodnih virov. S tem bodo za navedeno obmo~je zago-tovljeni pogoji za vklju~itev naravovar-stvenih vsebin v strate{ke in prostorske dokumente lokalnih skupnosti (ob~inski razvojni programi in strategije, ob~inski prostorski akti) ter posamezne sektorske politike. Projekt bo skozi vzpostavitev informacijske infrastrukture in promocijo Nature 2000 hkrati prispeval k pove~anju osve{~enosti javnosti o pomenu narav-nih dobrin na obmo~ju reke Drave.

POROÎLO O PROJEKTU ZA IZGRADNJO VODOVODA ZAHODNE HALOZESvetniki ob~ine Videm so bili seznanjeni

s celotnim projektom vodovoda Zahod-nih Haloz; projekt obsega 981 mio SIT in so vanj vpletene ob~ine Videm, Maj{perk in @etale. Celotni primarni vodovod se bo financiral iz tako imenovanega vod-nega sklada. Ta sklad je namenjen za financiranje dràvne infrastrukture, kar dejansko pomeni, da ob~ine ne morejo biti investitorji. Pogajanja z MOP so se

zapletla do te mere, da nobena predla-gana varianta ni bila pravno sprejemljiva. Pa poglejmo v jedro: ob~ina je pridobila gradbeno dovoljenje, investitor je drà-va z dràvno infrastrukturo, kar pravno ne funkcionira, ~e je dràva investitor, namre~ mora imeti na sebe napisano gradbeno dovoljenje, kar bi dejansko pomenilo nove projekte. Ob~ina Videm kot investitor, dràva kot sofinancer – potrebno bo spremeniti dràvni razvoj-ni program, s predlogom seznaniti vlado ali spremeniti zakon o vodah … Menim pa, da se je zadeva premaknila v pozitiv-no smer in da bo kon~no ob~ina Videm dobila vodo. Sedaj ~akamo na soglasje MF z varianto, da nosilka – ob~ina Videm dobi investicijski transfer iz prora~una vodnega sklada.

REBALANS PRORAÛNA OBÎNE VIDEMSvetniki so potrdili prvi rebalans prora~-

una za leto 2006, njegovo obrazloìtev vam podajamo v nadaljevanju. Prihodki v rebalansu {t. 1 prora~una ob~ine Videm so pripravljeni na podlagi izra~una pri-merne porabe ob~in in zneskov finan~ne izravnave za leto 2006, ki jih je pripravi-lo Ministrstvo za finance. Gradivo je iz meseca decembra 2005. V pripadajo~i finan~ni izravnavi imamo

zajeto prepla~ilo finan~ne izravnave iz leta 2005 v vi{ini 11.097.000,00 SIT, ki smo jih morali od{teti od leto{nje pri-padajo~e finan~ne izravnave, dodati pri-hodke iz javnih razpisov, in tako zna{ajo celotni prihodki ob~ine Videm 873 mio SIT, odhodki 944 mio SIT, razliko pred-stavlja prenos sredstev iz leta 2005 v leto 2006.Na odhodkovni strani so bile potrjene

investicije, ki so jih v svojih finan~nih na~rtih predlagale posamezne krajevne skupnosti. Glede na spremembe investi-cij je priloèn popravljen na~rt razvojni programov.

POTRDITEV PONUDNIKA ZA LOKALNI PROGRAMNa podlagi javnega razpisa je bil v ob~-

ini Videm izbran novi izvajalec lokalnega informativnega programa, to je SIP TV, ki bo skladno s ponudbo izvajal redni tedenski informativni program.

AKTIVNOSTI ZA IZGRADNJO VRTCA V VIDMUSvetnikom ob~ine Videm je bil predstav-

ljen projekt izgradnje vrtca kot klasi~na izgradnja in kot izgradnja monta`nega vrtca. Projektantski predra~un za izgrad-njo vrtca je 233 mio SIT, za adaptacijo obstoje~e O[ v jedilnico, kuhinjo in kabi-nete pa 102 mio SIT, skupaj torej 336 mio SIT. Na M[ pa je za celoten projekt

na razpolago 83 mio SIT, kar bistveno odstopa od 60 % normativne vrednosti. Ob ugotovitvi teh dejstev je M[ predla-galo izvedbo projekta tako, da se projekt razdeli na faze, in tako predstavlja faza ena adaptacijo, faza dve pa monta`no izgradnjo vrtca. Ker sredstev na dràv-nem in ob~inskem nivoju ni dovolj, je M[ predlagalo izgradnjo monta`nega vrtca brez temeljev na odpla~ilo z operativnim leasingom, kar dejansko pomeni tole: ob~ina Videm bo razpisala v UL razpis za podelitev stavbne pravice in odda-la zemljo v najem. Potem bo razpisala drugi razpis, v katerem bo z viri pokrila predvideno finan~no konstrukcijo. Tako bo vrtec zgradila, potem pa se bo s pro-jektom prijavila za pridobitev sredstev iz prora~una RS in si pridobila svoj 60 % dele` sofinanciranja. Prednosti tega so, da bo vrtec zgrajen è v letu 2006, druga~e bi bil nekje po letu 2009. Pri~-akuje se tudi dodaten ekonomski u~inek zaradi ugodnej{e ekonomske cene vrtca, saj ob~ina namenja 43 mio SIT za pla~ila vrtca v drugih ob~inah. Veliko vpra{anje, ki se je tu porajalo svetnikom, pa so stro-{ki financiranja. Ti bodo seveda odvisni od velikosti glavnice in let financiranja. Menimo pa, da se bodo zaradi preno-sa otrok v videmski vrtec stro{ki na tej participaciji zmanj{ali in tako odpla~evali mese~no ta del najemnine. Svetniki so na mnoge èlje na{ih mladih druìn rekli »da« in vrtec v ob~ini bo.

OBÎNSKI SVET POTRDIL OBÎNSKO VOLILNO KOMISIJO ZA NOVE LOKALNE VOLITVEPotrjeni ~lani so:

1. N.Si – Marijan Furek (predsednik),2. LDS – Tanja Novak (namestnica pred-

sednika),3. SDS – Maja Sagadin (~lanica),4. Stranka mladih Slovenije – Gorazd

Ore{ek (namestnik ~lanice),5. SLS – Katarina Flajs (~lanica),6. Stranka zelenih – Matev` Boì~ko

(namestnik ~lanice),7. SD – Rajko Teti~kovi~ (~lan),8. DeSUS – Joìca Klic (namestnica ~la-

na).^lani sveta so razpravljali {e o izgradnji

avtocest in hitrih cest, tako na obmo~ju naselja Draènci, mejnega prehoda Gru-{kovje in na obmo~ju [turmovcev. Pri-pomb na nove trase cest je bilo kar nekaj. Kako se bodo upo{tevale, pa v naslednji {tevilki na{ega ob~inskega glasila. Pred nami je {e ena seja sveta, potem pa se bomo odpravili na kraj{e po~itnice.

Darinka Ratajc, direktorica ob~inske uprave


Stran 8

OBÎNA BOGATEJ[A ZA NOVO SEJNO DVORANONalo`ba ob~ino veljala blizu 14 MIO SIT

Samo dobra dva meseca je trajala raz{iritev in ureditev sejne dvorane v videmski ob~inski hi{i. Ob~inski svet z ùpanom se je za ta korak odlo~il preprosto zato, ker je bila prej{nja sejna soba pretesna, nefunkcional-na in svetnikom ni nudila najbolj{-ih pogojev za delo. @upan Friderik Bra~i~ pa dodaja, da so za inve-sticijo vzeli sredstva iz ob~inskega

prora~una, in sicer skupaj okrog 14 milijonov tolarjev.Ve~namenski prostor v ob~inski hi{i je

sedaj ve~ji, saj so dvorano raz{irili, sodo-bno urejen in opremljen ter sluì potre-bam vsakega {e tako zahtevnega gosta, nudi veliko mo`nosti uporabe, predvsem pa je najve~ja pridobitev velika ovalna miza, ki ~lanom sveta sedaj dopu{~a povsem druga~en sede`ni red. Posebno

zanimivost predstavlja tudi glasovalna naprava, ki je nekoliko posodobljena od prej{nje in dopu{~a ra~unalni{ki izpis glasovanja. Poleg sej, strokovnih razprav, sre~anj in

drugega pa se bodo v tem prostoru tudi v prihodnje odvijale slovesnosti zlate poro-ke, in prva je è bila v maju.

TM

Pogled v novo sejno dvorano je od maja povsem spremenjen. Svetniki in ùpan poslej sedijo za veliko skupno mizo, ki ima v sre-dini name{~eno sodobno avdio-video opremo.

Spo{tovani ob~ani in ob~anke!ê ho~emo ali ne, ìvimo v poseb-

nem ~asu. Najprej smo se Slovenke in Slovenci odlo~ili za svojo dràvo in to odlo~itev s pokon~nimi in po srcu velikimi ljudmi tudi ubranili z oro`jem. Naj {e tako nekateri s posmehom govorijo le o desetdnevni vojni, tisti, ki so morda bili {e zelo mladi, pa se zavedamo, da je voj-na trajala veliko dlje. Trajala je od 80. let, ko smo Slovenci prvi~ jasno

povedali, da se z nekaterimi stvarmi v skupni dràvi ne strinjamo. Kas-neje, v procesu proti ~etverici, prvih demokrati~nih volitvah in kon~no, ko je v nas dozorela odlo~itev, da èlimo sami odlo~ati o svoji usodi, so se uresni~ile sanje intelektualcev iz prej{njih stoletij, ki so sanjali o zedinjeni Sloveniji. Danes je od teh dogodkov minilo 15 in

ve~ let in mlada generacija lahko prva v celoti uìva dose`ke osamosvojitve in nove dràve. V njej lahko udejanjamo vse tisto, kar kot narod zmoremo in ho~-emo uresni~evati. @al mnogi mladi sploh ne vedo, da smo bili, {e ne tako dolgo, prebivalci druge dràve in je bila misel o samostojni Sloveniji bolj èlja kot pa nekaj, kar se lahko v relativno kratkem ~asu tudi uresni~i. Saj za to niso krivi mla-di, ampak prizadevanja zadnjega dese-tletja, da se razvrednoti vse, kar je pove-zano z osamosvojitvijo, kot da to ne bi bil ~as, ko smo Slovenke in Slovenci stali skupaj, z ramo ob rami, in branili svojo zgodovinsko odlo~itev. Takih narodov in takih dràv je v svetu zelo malo.Pot smo nadaljevali in se vklju~ili v

Evropsko unijo, iz katere smo bili v za~-etku prej{njega stoletja iztrgani. V avstro-

ogrski monarhiji smo Slovenci odlo~ali o marsi~em in imeli svoje predstavnike v Dunajskem parlamentu. Potem se je za nekaj desetletij na{ razvoj ustavil zaradi ~edalje bolj znanih dogodkov po drugi svetovni vojni. Umolknili smo in za~eli {epetati.Danes smemo govoriti na glas in smemo

uresni~evati svoje interese v doma~em jeziku, v svoji dràvi, na svojem ozem-lju, kjer sami odlo~amo o tem, kak{na bo na{a prihodnost.Pred nami so novi izzivi. Kot mlada in

majhna dràva smo zelo prilagodljivi in lahko hitro odgovorimo na izzive nove-ga ~asa. Rezultat tega je tudi izpolnitev kriterijev za prevzem evra. Z vzposta-vitvijo stabilnega sistema smo konec leta 2005 dosegli najni`jo inflacijo v samo-stojni Sloveniji. Aprila 2004, mesec dni pred vstopom v EU, je bilo 12-mese~no inflacijsko povpre~je Slovenije {e 4,8 %, novembra 2005 pa je bilo le {e 2,5 % in danes 2,3 %. Naslednje leto bomo v Slo-veniji pla~evali z evri, skupaj s 13 dràva-mi EU in edini od novih ~lanic. Vlada je v letih 2005 in 2006 obiskala

è ve~ino regij, kjer se je seznanila z dejanskim stanjem na terenu. Na podlagi tega so nastali predlogi zakonov, ki smo

IZ POSLANSKIH KLOPI – POSLANEC BRANKO MARINI^


Stran 9

jih poslanke in poslanci potrdili in bodo omogo~ili hitrej{i razvoj Slovenije. Sprejeli smo tudi strategijo razvoja Slo-

venije. Prvi~ v zgodovini dràve smo si na~rtno dolo~ili cilje in se odlo~ili, kako se èlimo razvijati, kaj ho~emo in kje moramo narediti ve~. @e lani je bil sprejet prora~un za leti

2006 in 2007. K oblikovanju tega smo bili povabljeni tudi poslanke in poslan-ci. V sodelovanju z nekaterimi ob~ina-mi {ir{ega obmo~ja Ptuja sem predlagal dodatna sredstva za ureditev dràvnih cest, sofinanciranje skupnih projektov, ki zagotavljajo izbolj{anje javnih dobrin, in se posebej zavzel za ureditev potrebne infrastrukture za zagotovitev varovanja zunanje Evropske meje ter za izgradnjo AC Slivnica– Draènci– Gru{kovje. Nova vlada je v pogajanjih zagotovila

razvojna sredstva iz EU za prihod-nja leta, ki bodo Sloveniji omogo~-ila pospe{en razvoj na vseh podro~-jih. Med leti 2007 in 2013 bo Slovenija v skupno evropsko blagajno vpla~ala pribli`no 2,5 milijarde evrov, iz nje pa bo dobila 4,5 milijarde. Najve~ sredstev, okrog 120 milijard letno, bo dràva dobi-la za kohezijo in kmetijstvo, za razvoj pa dodatnih 70 milijard tolarjev. Slovenija bo do izteka perspektive ostala ena regija, ne glede na razpravo o delitvi dràve na ve~ regij. Poraba kohezijskih sredstev bo usmerjena v infrastrukturne projekte. Tako naj bi evropska sredstva omogo~-ila realizacijo projekta tretje razvojne osi Slovenije ter projekte varstva okolja. Ve~

sredstev pomeni eno od mo`nosti za enakomernej{i regionalni razvoj z zago-tovitvijo dodatnih sredstev za lokalno samoupravo, za ob~ine. Ob~ine bodo za svoje delo dobile 10 % ve~, kar pome-ni, da bodo imele lastna sredstva, ki so pogoj za kandidiranje na razpisih tako iz dràvnih kot tudi iz evropskih razvoj-nih sredstev. Nove mo`nosti bi morala znati izkoristiti tudi na{a ob~ina, saj smo bili v desetletjih mnogokrat prikraj{ani za osnove dobrine, ki so bile v mestih samoumevne. Doma~i kraj ti mora nuditi prijetno dru`beno okolje s {portnimi in kulturnimi dogodki, kjer vsak najde kaj zase. To je bilo tudi bistvo vzpostavitve sistema lokalne samouprave. Za ob~ine so vse te spremembe izrednega pome-na, saj bi sredstva za ureditev komunalne infrastrukture, obrtnih con in drugih pro-jektov, ki so razvojno naravnani, lahko pridobile iz evropskih skladov. Pri tem je pomembno povezovanje ob~in. Poslan-ke in poslanci smo è sprejeli predlog za spremembo ustave, da se ustanovijo pokrajine, ta vmesni ~len, ki bo omo-go~il, da bo na~rtovanje in povezovanje la`je. @e lani je bil sprejet okvir gospodar-

skih in socialnih reform za pove~anje blaginje v Sloveniji. Ponovno gre za pro-jekt, ki bi moral biti na{ skupni, kot v obdobju pred dobrim desetletjem. Zato je pomembno in pozitivno, da so ta izziv razumeli predstavniki politi~nih strank in podpisali Partnerstvo za razvoj. Slo-venke in Slovenci moramo biti pri odlo~-

anju o na{i prihodnosti ~im bolj enotni, kot smo bili ob osamosvojitvi, ob vstopu v EU in NATO. Bolj kot bomo enotni, la`je bomo izkoristili vse tiste prilo`nosti, ki jih èlimo. Evropska unija, dràve ~la-nice nam zaupajo in zato je bila sprejeta odlo~itev, da bo Slovenija predsedova-la EU v letu 2008. To je {e ena pohvala na{i dràvi, da smo sposobni voditi sku-pino 460 milijonov dràvljanov. Kot poslanec se zavedam, kako

pomembne odlo~itve so pred nami. Tudi zato jih èlim odgovorno sprejemati. Odgovornost moramo prevzemati vsi. Ne le kot evropski dràvljani, pa~ pa tudi kot ob~anke in ob~ani. Skupaj se moramo truditi za to, da odpravimo zaostanke v razvoju, da uredimo vse tisto, na kar è leta in desetletja opozarjamo, da posta-nemo urejena in razvita ob~ina, ki zna doma~inu in obiskovalcu nuditi vse, kar potrebuje za normalno ìvljenje. Ob~ina mora preko svojih programov znati pri-vabiti turiste in jim pokazati svoje lepote in posebnosti. Znati jim moramo poka-zati, kak{ni ljudje ìvimo tukaj, s ~im se ukvarjamo in kaj nas zanima. ̂ as je, da se zavemo dejstva, da smo za svoje dobro in svojo prihodnost odgovorni sami. Izko-ristimo prilo`nosti, ki se jih verjetno vsi zavedamo. Aktiven dràvljan in ob~an je zagotovilo za napredek in spremembe. Bodite aktivni in opozarjajte na tisto, kar vas moti, in pohvalite tisto, kar je dobro. Ve~ glav ve~ ve in prava ideja pravo mesto najde!

Branko Marini~, poslanec DZ

Svet Javnega zavoda Lekarne Ptuj je na svoji seji v drugi polovici aprila sprejel sklep, da se v Vidmu uredi podru`ni~na lekarna. Delovni ~as podru`ni~ne lekar-ne v Vidmu naj bi bil prilagojen delovne-mu ~asu zdravnika oziroma potrebam krajanov. V vodstvu ob~ine Videm so s takim sklepom

ve~ kot zadovoljni, saj se s tem zaklju~ujejo dolgoletna prizadevanja Vidma, da bi poleg splo{ne ambulante in zobozdravstvene ordi-nacije svojim ob~anom lahko ponudil {e lekar-ni{ke storitve.Za radio Ptuj je direktorica Javnega zavoda

Lekarne Ptuj Darja Poto~nik povedala: »Pre-pri~ani smo, da bi podru`nica dovolj dobro pokrila potrebe lekarni{ke dejavnosti v Vidmu. V na~rtu imamo, da bi {e v tem letu pridobili soglasje od ostalih ob~in ustanoviteljic zavoda, pripravili bomo tudi na~rte ter opremo, v za~-etku prihodnjega leta 2007 pa naj bi lekarni{ka podru`nica v Vidmu è odprla svoja vrata.«

TMV zgradbi zdravstvenega doma Videm bo v za~etku leta 2007 odprla vrata lekarni{ka podru`nica.

VIDEM BO DOBIL PODRU@NI^NO LEKARNOLekarna è prihodnje leto

Foto

: TM


Stran 10

CATV VIDEM - STANJE SISTEMA NI SPODBUDNO, JE PA RE[LJIVO

UO CaTV Videm je dosegel enega od svojih ciljev, to je za~etek lokalnega informativnega TV programa. Tako smo po velikih naporih s posebno tehnolo-gijo za~eli z rednim oddajanjem SIP TV. V programu UO pa je {e mnogo drugih nalog in ciljev, ki pa so àl odvisni od dedi{~ine sistema. Ker se po gradnji siste-ma in razpadu KS nih~e ni organizirano ukvarjal z nadaljnjim razvojem CaTV, je prav, da predstavimo stanje in odprta vpra{anja. Pri pregledu pogodb za izgradnjo CaTV

med KS in Radingom ugotavljamo, da je neskladje med {tevilom priklju~kov in {tevilom mo`nih naro~nikov. Pri tistem primeru, kjer pa so pogodbe sklenje-ne, ugotavljamo, da je veliko ob~anov poravnalo svoje obveznosti, da pa so tudi tak{ni, ki tega niso storili. Tako je ob obeh predpostavkah postal priman-kljaj pri investitorju, ki ga danes ob vseh valorizacijah UPC Telemach ocenjuje na 48.902.010,81 SIT. Kratek zaklju~ek je, da je obremenitev nedokon~no zgrajenega sistema prevelika. UO CaTV zato zahte-va cenitev sistema in prevrednotenje dejanske realizacije, kar bi naj pripeljalo k temu, da za{~itimo tudi vse vlo`ke ob~-anov in ne le vloèk investitorja. Prav tako ugotavljamo, da komisija KS

ni speljala aktivnosti v zvezi s statusom vodov in zemlji{~ in ni pridobljeno upo-rabno dovoljenje. Vmes je pri{lo do spre-

membe zakonodaje, kar je privedlo do tega, da je CaTV postala gospodarska dejavnost, to pomeni, da bo potrebno opraviti tudi lastninjene, kar bo mo`no {ele po razjasnitvi situacije z UPC Tele-mach. Nov zagon in razvoj UPC Telemach

pogojuje z razjasnitvijo obveznosti za nazaj. Tako imamo zelo zahtevno sta-nje, kjer ni lahkih re{itev. Mo`nih re{itev je ve~, in upam, da bo prilo`nost, da v naslednjih {tevilkah poro~amo o nasled-njih korakih. Ker brez teh korakov ni ve~jih investicij in posodobitev, je to pri-oritetna naloga UO CaTV, àl pa nismo

povsem zadovoljni s sodelovanjem UPC Telemach. Vse to je dokaz, da je dedi{~ina stanja

obremenjena z mnogimi nedokon~ani-mi nalogami, katere bo potrebno najprej dokon~ati in {ele nato sprejeti ustrezne re{itve. UO CaTV se trudi za{~ititi inter-ese ob~anov, èli si ~im hitrej{ega raz-voja, èlimo pa tudi, da so ob~ani o vsem obve{~eni, zato lahko vse, kar se dogaja na tem podro~ju, najdete tudi na info strani.

Mag. Janez MERC, predsednik UO CaTV Videm

Naselje[t. priklj.

po pogodbiZgrajeno{t. priklj.

Pog.vred.

v DEM

Znesekpla~il

RAZLIKA

Videm pri Ptuju 135 124 120.150,00 105.362,82 17.787,18

Pobre`je 178 132 142.756,00 69.248,35 69.248,35

Trèc 99 73 86.185,34 80.185,34 6.000,00

Lancova vas 85 89 112.746,00 41.531,28 71.214,72

Jurovci 37

Sela 20

Trnovec 9

Barislavci 20

Skupaj 497 461.837,34 296.327,78 164.250,25

Seznam stanja po evidenci UPC Telemach

Razen ~lanov in simpatizerjev stranke N.Si, ki so se zbrali na redni letni konferenci 21. aprila, Pri treh lipah v Vidmu, je posebna pozornost veljala gostoma iz centrale stranke, ministru za delo, druìno in social-ne zadeve mag. Janezu Drobni~u in generalni sekretarki stranke Maru-{i M. Novak, ter kandidatom stranke na jesenskih lokalnih volitvah. Letne konference so se udeleìli tudi pred-stavniki sosednjih ob~inskih odbo-rov stranke.Uvod v delo letne konference je bil

nastop ljudskih pevk, ki so s svojim pet-jem navdu{ile tudi goste iz Ljubljane. Delo letne konference se je za~elo s pregle-dom dela v preteklem letu, ki ga je podal predsednik OO Videm Marjan Selin{ek. Izpostavil je delovanje ~lanov stranke na nivoju krajevnih skupnosti in ob~ine ter v programu dela za leto{nje leto nakazal

LETNA KONFERENCA N.Si OO VIDEMGostili ministra Janeza Drobni~a

Foto

: Mar

jan

[kvo

rc

Med gosti je bil tudi minister za delo, druìno in socialne zadeve Janez Drobni~.


Stran 11

REDNI LETNI ZBOR VIDEMSKEGA LOKALNEGA ODBORA STRANKE MLADIH SLOVENIJE

V petek, 21. aprila, je potekal redni letni ob~ni zbor lokalnega odbora SMS. Gost zbora je bil tudi predsednik vsesloven-ske SMS Darko Kranjc, ki je pohvalil vodstvo doma~ega lokalnega odbora za dosedanje delo.Predsednik Darko Kranjc meni, da so v

tem mandatu delali dobro, in verjame, da bo SMS v videmski ob~ini tudi na leto-{njih lokalnih volitvah dosegla vsaj tako dober rezultat kot pred {tirimi leti. Na zboru so potekale tudi volitve novega vodstva lokalnega odbora Videm, saj se je dosedanjemu vodstvu iztekel mandat. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Franc Kirbi{ ml., pri delu pa mu bodo odslej pomagali trije podpredsedniki, iz vsake volilne enote po eden, in sicer: Brane Kolednik, Joè Junger in Dani Prelog. Novoizvoljeni predsednik je nato povedal, da LO SMS Videm tudi v pri-hodnje ne bo spreminjal svoje osnovne naravnanosti, da bo temeljna naloga {e naprej oblikovati jasna stali{~a do lokal-

Franc Kirbi{ ml. novi – stari predsednik

Foto

: JJ

osrednji poudarek leto{njim volitvam v ob~inski svet ter volitvam ùpana. Ob tem so predstavili kandidatke in kandida-te, ki bodo jeseni kandidirali na jesenskih lokalnih volitvah. Stranka ima izpopol-njene liste v vseh treh volilnih enotah, nosilci list pa bodo M. Selin{ek, B. Merc in B. Hli{. Za ùpanskega kandidata se {e dogovarjajo. V leto{njem letu bodo dali poseben poudarek tudi ustanovitvi pod-mladka N.Si.S kraj{im nagovorom se je v letno konfe-

renco vklju~il tudi minister za delo, druì-no in socialne zadeve mag. Janez Drob-ni~. Poudaril je doprinos stranke N.Si pri skupnih vladnih projektih. Posebej je opisal projekte ministrstva, ki ga vodi na podro~ju druìnske politike. »Ljudje se ne odlo~amo za otroke zaradi denar-ja, ko pa so otroci tu, je prav, da imajo dostojno ìvljenje«, je med drugim pou-daril minister Drobni~ ter spomnil, da je med ljudmi premalo veselja do ìvljenja. Prikazal je {e druge projekte, ki jih vodi

ministrstvo na podro~ju zaposlovanja ter opisal zakone in zakonske predloge, ki so jih è uresni~ili ter na tiste, ki jih {e pripravljajo.V imenu vodstva stranke je prisotne

pozdravila tudi sekretarka N.Si Maru{a M. Novak, ki se je dotaknila bliàjo~ih se lokalnih volitev ter priprav stranke na te volitve.

M[

V mesecu aprilu se je narava pri~ela pre-bujati. ^lani SDS VIDEM se nismo potre-bovali zbuditi, saj sploh nismo spali. Vse od dràvnozborskih volitev dalje pridno delamo in se trudimo za kvalitetnej{o pri-hodnost vseh nas.Tako smo se 7. aprila vsi ~lani zbrali na

redni letni konferenci. Pregledali smo è uresni~ene na~rte ter {e trdneje zasnovali tiste, ki nas {e ~akajo. Na konferenci smo enotno izglasovali poslanca g. Branka Marini~a kot kandidata za ùpana. V tem namre~ vidimo mo`nost za nadaljnji raz-

voj ob~ine, predvsem pa za izbolj{anje kvalitete ìvljenja ob~ank in ob~anov ob~ine Videm. @upan, ki hkrati deluje kot poslanec v Dràvnem zboru RS, ima zagotovo ve~je mo`nosti, da skupaj z dobro ekipo in konstruktivnimi predlo-gi ob~anov pripelje ob~ino evropskemu razvoju primerljivo raven - smo namre~ v Evropi! Aktivno se izpolnjujejo tudi liste o kandidatih za krajevne skupnosti in ob~-inski svet.Na letni konferenci smo pri{li tudi do

lepega {tevila ~lanov – SDS Videm {teje preko 130 ~lanov. [tevilka ni mala in nam pove, da se je veliko ljudi resni~no odlo~ilo za spremembe. Uspelo nam bo le s skupnimi mo~mi. Najla`je je namre~ kritizirati, medtem ko so za dobrobit vseh

dràvljanov ter ob~anov, predvsem pa za na{e uspe{no delo, potrebni konstruk-tivni predlogi, utemeljena kritika in slo-ga. En sam je lahko ~lovek zelo majhen. Zdruèni lahko zmoremo vse. Le tako bomo lahko svetu pokazali, da

nismo majhni, majhen je namre~ tisti, ki ozko razmi{lja.

OO SDS VIDEM

AKTIVNE PRIPRAVE SDS VIDEM NA VOLITVE

Blià se junij, ko goduje sv. Vid. Ob ob~inskem prazniku, ki ga takrat praznujemo, ~estitamo

vsem ob~ankam in ob~anom ter vam èlimo obilo osebne sre~e in

zadovoljstva.

nih projektov, podpreti dobre in koristne projekte, ki bodo v dobrobit ob~anov, ter odlo~no nasprotovati tistim, za katere menijo, da to niso. V LO SMS Videm se tudi è aktivno pri-

pravljajo na jesenske lokalne volitve, na

katerih bodo nastopili s svojimi kandidati za ob~inski svet in svete krajevnih skup-nosti, prav tako pa so evidentirali enega kandidata za ùpana.

JJ


Stran 12

Spo{tovane ob~anke in ob~ani!

Ob 9. ob~inskem prazniku in godu farnega zavetnika sv. Vida vam iskreno ~esti-tamo in èlimo prijetno praznovanje, ob tem pa tudi delovnih uspehov, sre~e in

zadovoljstva.

SLS OO Videm

Vsem ob~anom in ob~ankam ob~ine Videm ~estitamo ob ob~inskem prazniku in jim èlimo obilo sre~e, osebnega zadovoljstva in delovnih uspehov.

DeSUSOb~inski odbor Videm

Vsem ob~ankam in ob~anom ~estitamo ob ob~inskem prazniku in vam èlimo veselo praznovanje.

Vse krajane obve{~amo, da bo praznik KS Trèc in otvoritev vseh pridobitev v iztekajo~em se mandatu v soboto, 26. avgusta 2006. Vljudno vabljeni!

Krajevna skupnost Trèc

V ~asu praznovanja ob~inskega praznika Ob~ine Videm, Vam èlimo veselja in uìt-kov ob spremljanju prireditev v okviru praznika Ob~ine Videm.

[e posebej Vas vabimo na {portno prireditev »Turnir v malem nogometu« dne 10. junija 2006, ki ga pripravlja [D Pobre`je. Folklorno dru{tvo Pobre`je dne 17. junija 2006 ob 18. uri pripravlja kulturno prireditev »Spoznajmo se v pesmi, plesu in glas-bi« v Va{kem domu Pobre`je. Vabimo vas tudi na prireditev ob drugem krajevnem

prazniku in na osrednjo prireditev praznovanja praznika KS Pobre`je, ki bo dne 2. septembra 2006 ob 16. uri v Va{kem domu Pobre`je.

Prisr~no vabljeni!

Marjan Selin{ek, predsednik KS Pobre`je

Ob~ankam in ob~anom ~estitamo ob 9. ob~inskem prazniku, vodstvu ob~ine pa za uspe{no opravljeno delo v vseh KS. Ob tej prilo`nosti vabljeni tudi na na{ krajevni praznik, na Anino ègnanje in veliko gasilsko slovesnost, ki bo v nedeljo, 23. julija.

Svet KS Sela

Vsem ob~ankam in ob~anom ~estitke ob bliàjo~em prazniku ob~ine Videm in petnajsti obletnici Dneva dràvnosti.

@elimo vam veselo praznovanje!^lani LO SMS Videm


Stran 13

V VIDEMSKI OBÎNI 10. ÎSTILNA AKCIJA OB DNEVU ZEMLJE

Olep{ali re~na obre`ja in potiOb~ina Videm in Zeleni Vidma so

ob leto{njem dnevu Zemlje uspe{no izpeljali è deseto ~istilno akcijo. V okviru te so prebivalci osmih krajev-nih skupnosti, dru{tva in osnovno-{olci ~istili obre`ja rek in potokov, pa tudi poti ob ob~inskih cestah. Akcija je pritegnila le okrog 150 ob~-anov, ki pa so v nekaj urah nabrali blizu 20 m3 smeti, kar je za dobre {tiri zabojnike.Koordinator leto{nje akcije, sicer pred-

sednik zelenih Vidma mag. Ivan Boì~-ko, je povedal, da so bile vse doseda-nje akcije posve~ene svetovnemu dne-vu voda ali dnevu Zemlje ali pa so se navezovale na akcijo Turisti~ne zveze Slovenije, spomladansko urejanje okolja in podobno. V vseh teh letih so k akciji ~i{~enja in ohranjanja okolja pritegnili mnogo ljudi, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja z okoljem, s tem pa so iz narave izvzeli marsikateri »tujek«: od avtomobi-lov, {tedilnikov, TV aparatov, koles, avto-pla{~ev, do najrazli~nej{ih vrst embalaè, fitofarmacevtske pripravke, najrazli~ne-j{a maziva in {e mnogo drugega, kar nikakor ne spada v naravo.

ZA OKOLJE NAREDIMO MNOGO PREMALOKot pravi Boì~ko, je pomembno, da

je v vseh teh letih prevladalo spoznanje,

îstilni akciji so se priklju~ili tudi mladi.

da je okolje trajna dobrina in da moramo zanjo skrbeti skozi celo leto. Vendar nara-vovarstveniki in drugi, ki jim je ekosistem blizu, mislijo, da se za okolje naredi {e vse premalo. Sicer pa je tudi leto{nja akcija uspela, saj so ob~ani iz narave odstranili spet nekaj velikih vre~ smeti, ob tem pa so se lahko prepri~ali, da je smeti zmeraj manj, kar je vredno pozdraviti, ter da so k temu veliko prispevali tudi ekolo{ki oto-ki in redni odvozi odpadkov, tudi odslu-ènih avtomobilov.Poleg Zelenih Vidma in krajevnih skup-

nosti so se ~istilni akciji priklju~ili {e ~lani

nekaterih {portnih, gasilskih, planinskih, ribi{kih dru{tev, lovci in etnografsko dru-{tvo Trèc, svoj dele` pa so k akciji pri-spevali {e osnovno{olci iz Vidma, Sel in Leskovca ter ptujski Lionsi. In vredno si je zapomniti besede, ki smo

jih sli{ali ob zaklju~ku akcije, da je ure-jena in ~ista narava sestavina kakovosti ìvljenja, temeljna prednost in pogoj za prijetno sobivanje.

TMFoto: TM, A. Gregorec

Va{~ani Lancove vasi so o~istili tudi del obre`ja ob Polskavi.

Pred pri~etkom akcije v reìjskem obratu Trèc.

Obre`je Polskave je spet malo bolj ~isto.


Stran 14

DVA NOVA EKOLO[KA OTOKA

Ob~ane in ob~anke Videm seznanjamo, da WOLF Skakovci, d. o. o., Gospodarska javna slu`ba ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (v nadaljevanju IMV), do nadaljnjega BREZ-PLA^NO (vklju~no s prevozom) v celoti odvaà vsa IMV, ne glede, kdaj je bilo vozilo odjavljeno iz prometa, telefon: 02 540 91 00.

Lahko pa vozilo oddate na najbli`jem poobla{~enem prevzemnem mestu: DOMINKO, d. o. o ., Zadru`ni trg 8, Ptuj, telefon: 02 788 11 75. Postopek naro~ila za odvoz IMV je preprost: ob~ani in ob~-

anke naj pokli~ejo na eno od zgornjih telefonskih {tevilk, kjer se bodo lahko dogovorili glede odvoza in o ~asu, ki jim naj-bolj ustreza. Od izvajalca in poobla{~enca vam bo na osnovi prometnega dovoljenja izdano tudi potrdilo o razgradnji.

Majda Murko, skupna ob~inska uprava

Ob~ina Videm je v leto{njem letu odprla {e dva nova ekolo{ka otoka; enega v Tr`cu pri {portnem igri{~u in drugega v Leskov-cu, v bliìni osnovne {ole.Ob~ani lahko na teh mestih oddajo razli~ne odpadke, od papir-

ja do stekla in plastike. To pa je potrebno sortirati v posebne zabojnike. Dosedanja praksa pa je è pokazala, da so se ob~ani navadili na tovrstno sortiranje odpadkov, ~eprav se {e najdejo

taki, ki v ekolo{ki otok odloìjo karkoli, odpadke pa~, ki pa tja {e zdale~ ne spadajo. Sicer pa ob~ina Videm s postavljanjem novih ekolo{kih otokov tudi skrbi, da bi bilo na{e okolje ~iste-j{e, predvsem pa, da bi se navadili na sortiranje odpadkov tudi doma.

TM

Novi mesti za lo~eno zbiranje odpadkov

Trèc ima {e en ekolo{ki otok. Ekolo{ki otok v Leskovcu

2. MAJA MNO@I^NO PO SRAKAÊVI POTI

KD Franceta Pre{erna Videm je na prazni~ni 2. maj organiziralo pohod po kulturni Sraka~evi poti. Odziv je bil letos {e posebej dober, pohodni-ke pa je, poleg pestrega kulturnega programa in obilice dobre volje, na poti spremljajo {e lepo vreme. Doma~ini, med njimi tudi Pobreàn in poslanec DZ Branko Marini~, pa so se izkazali {e kot dobri gosti-telji.Pot so za~eli v Vidmu, vmes

se ve~krat ustavili, dalj{i posta-nek pa je bil v [turmovcih,

kjer je bila kraj{a slovesnost od odprtju manj{ega mosti~-ka ~ez potok Studen~nica. Odprli so ga z namenom, da bi bila pot tod {e prijetnej{a in bolj zaokroèna. Simboli~-no so trak pri mosti~ku pre-rezali ùpan Friderik Bra~i~, [turmov~an, sicer ob~inski svetnik Andrej Ro`man, in eden od starej{ih [turmov~-anov Ludvik Klajn{ek.@upan Bra~i~ pa je ob tej

prilo`nosti zbrane takole nagovoril: »Krajinski park je z odlokom zavarovala ob~ina Ptuj leta 1979 ob postavitvi HE Formin in pripadajo~ega

V [turmovcih odprli mosti~ek

Trak pri novem mosti~ku so prerezali ùpan F. Bra~i~ ter [turmov-~ana Andrej Ro`man in Ludvik Klajn{ek.

Foto

: IR


Stran 15

Mosti~ek je »preizkusil« tudi poslanec Marini~.

Skupni posnetek vseh udeleèncev majskega pohoda po Sraka~evi poti.

Ptujskega jezera. Park ima pomembne sestavine naravne in kulturne dedi{~-ine. Na takih obmo~jih je mogo~ razvoj kmetijstva, gozdarstva, rekreacije in nea-gresivnega turizma. Tu je lahko naselje kme~kega tipa.[turmovci leìjo v SV delu ob~ine

Videm, sestavljajo pa jih Zg. in Sp. [tur-movci. Krajinski park se razprostira na 125 hektarjih na nadmorski vi{ini 216 metrov. Podnebne in druge razmere na obmo~ju parka dajejo prebivali{~e mno-gim rastlinskim in ìvalskim vrstam. U~enci O[ Videm in krajani [turmovcev

so se zavedli pomena krajinskega parka è pred ustanovitvijo ob~ine Videm. Ko pa je gospod Borut [turmberger s soav-torjema izdal li~en priro~nik o parku, pa je ta mnoge {e bolj navdu{il. Temu so sledile akcije, kot na primer ureditev u~ne poti z 10 to~kami za ogled in izdaja kvalitetne zloènke o krajinskem parku

[turmovci 1995. leta, uvedba »zelene stra-è«, nastala je tudi videokaseta o parku in nato diplomska naloga prof. Ksenije Cafuta.

»[TURMOVCI SO NA[I«Tudi na{ literat France Forstneri~ je veli-

kokrat prehodil obmo~je med Pobre`jem in [turmovci, KD Videm pa se je morda tudi zato odlo~ilo, da na tem obmo~ju uredi kulturno Sraka~evo pot, s tem pa se je strinjal tudi gospod Forstneri~. Ob na{ih obiskih po Sraka~evi poti pa po~-

nemo marsikaj, ampak nekaj drì, [tur-movci nam veliko pomenijo, saj so tudi na{i. @elim vam {e veliko lepih pohodov po [turmovcih.«A tudi tokrat ni {lo brez omenjanja

obmejnega spora in ùpan je zbranim predstavil {e tisto, morda malo manj znano plat zgodbe o tem, kaj je videm-sko in kaj markov{ko. Dejal je, da je bila ob~ina Videm prikraj{ana za marsikatero investicijo na ra~un ob~ine Markovci, ob tem pa povedal, da ima vodstvo ob~ine Videm sedaj odgovorno nalogo, da ne dopusti, da bi se v bodo~e {e dogajale krivice in poniànja ob~anom Vidma. »Osebno bom vloìl vsa mo`na sredstva, da bodo [turmovci spet ena vas. Reka Drava je bila naravna meja in to zago-varjamo v ob~ini Videm, enako podpo-ro pa pri~akujem tudi od vseh politi~no dejavnih ob~anov, posebej pa krajanov [turmovcev. Drugi nas bodo spo{tovali in cenili le, ~e se bomo znali spo{tovati med seboj in zagovarjati, kar nam pripa-da,« je {e poudaril ùpan Bra~i~.

TM Foto: J. [migoc ([t. tednik)

PRVO SREÂNJE [TURMOVÂNOV USPELOVeselje na plan, slabo na stran

V [turmovcih, obojih, tako Spodnjih kot Zgodnjih, se veliko govori v javnosti. A kaj, ko so to bolj slabe novice, povezane z obmejnim sporom, krajinskim parkom, novoustanovljeno informacijsko pisarno, ki ni v [turmovcih, temve~ v sosednjih Markovcih, v [turmovcih, ki mu mno-

gi pravijo naravni biser, pa so smeti in navlaka na àlost {e velik problem. Na te slabe plati ìvljenja so [turmov~ani (v obeh vaseh jih ìvi okrog 150) vsaj malo pozabili na prvem sre~anju, ki so ga izpe-ljali v soboto, 3. junija.@al jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno,

zato je odpadlo druènje pri Hrgovih rib-nikih v [turmovcih, so pa sre~anje zato izpeljali v sosednji va{ki dvorani v Pobre-`ju. Tam se je zbralo kar nekaj doma~-inov, starej{ih in mlaj{ih, ti pa so lahko prisluhnili nagovorom va{kega predsed-nika in svetnika ob~ine Videm Andreja


Stran 16

Ro`mana, ùpana Friderika Bra~i~a in poslanca v DZ Branka Marini~a. Program je lepo povezovala doma~inka Laura Ro`man, ki tudi tokrat ni pozabila pred-staviti svojega kraja.@upan Bra~i~ je na sre~anju dejal, da je

v~asih potreben majhen korak, ki je lah-ko veliko dejanje, ter ob tem spomnil, da sta se z Andrejem è pogovarjala, kako bi v [turmovcih priredili va{ko sre~anje in od ideje ni preteklo dosti ~asa. @upan je {e poudaril, da si èli, da bi se v [tur-movcih, pa tudi v drugih krajih ob~ine ve~krat sre~evali, saj je to lepa prilo`nost za spoznavanje drug drugega, navezova-nje prijateljskih vezi, je prepri~an ùpan, ki je leto{nje prvo sre~anje vzel za nekaj izredno pozitivnega. Z njim so doma~-ini dokazali, da so ponosni na svojo vas in njeno bogato preteklost ter {tevilne naravne danosti, je {e omenil ùpan. Ob zaklju~ku pa je dejal, da je najpomemb-nej{e zaupanje v tiste ljudi, ki zastopajo interese svojih ljudi, pa najsi gre v ob~-inskem ali krajevnem svetu.

[TURMOVCI SO BISER[turmov~anom je za idejo o pripravi

sre~anja ~estital tudi poslanec Marini~, ob tem pa namignil, da bi sre~anje lahko postalo tradicionalno in bilo kot neka-k{en uvod v praznovanje ob~inskega praznika v juniju. [turmov~anom pa je zaèlel, da bi bilo lepo, ~e bi si ve~krat vzeli ~as za druènje, ob tem pa spomnil, da so [turmovci, za katere se potegujejo tudi drugi, zares pravi biser, ~esar pa se vsi skupaj {e premalo zavedamo. Andrej Ro`man pa se je po koncu

uradnega dela zahvalil prav vsem, ki so zbrali pogum in pri{li na sre~anje, posebej pa ob~ini Videm, KS Videm in Pobre`je, poslancu Branku Marini~u in [turmov~anu Du{anu Hrgi, ki je ves ~as s svojo ekipo skrbel, da [turmov~ani in njihovi gostje niso bili la~ni. Postregel jim je tudi z odli~nimi postrvmi iz svojih ribnikov. Sicer pa Ro`man ni bil sam v organizacijskem odboru, temve~ so mu pomagali {e nekateri doma~ini: Sonja, Lizika, Trezika, Milena, Joìca, Du{an, Joè in {e mnogi drugi. V [turmovcih pa so è obljubili, da bo sre~anje postalo tradicionalno, zato dobrodo{li spet pri-hodnje leto, [turmovce pa lahko obi{~-ete kadarkoli se vam zaho~e.

Besedilo in foto: TM

Za dobro voljo so poleg Jurov{kih fantov poskrbeli {e harmonikarji »Veseli Joèki«.

Sre~anja [turmov~anov so se udeleìli tudi ùpan F. Bra~i~, direktorica ob~inske uprave D. Ratajc, poslanec B. Marini~, predsednik KS Pobre`je M. Selin{ek in {e nekateri ~lani ob~-inskega sveta.

Andrej Ro`man bi za »svoje« [turmovce naredil vse …


Stran 17

ETNOGRAFSKO DRU[TVO TR@EC PREVZELO SKRBNI[TVO NAD DJOÂNOVO KMETIJO V TR@CU 13

Doma~ijo poslej krasijo lipeV videmski ob~ini so v pozdrav pomladi

v petek, 28. aprila, na Djo~anovi kmetiji v Tr`cu 13, katere lastnica je ob~ina, in v spomin na dan, ko je etnografsko dru-{tvo Trèc prevzelo skrbni{tvo nad kme-tijo, posadili mlado drevo, lipo – simbol slovenstva. Ob tej prilo`nosti so po~-astili tudi 100-letnico Turisti~ne zveze Slovenije.Kmetija je bila ob prevzemu v bolj sla-

bem stanju, a kot na~rtujejo v videmski ob~ini in etnografskem dru{tvu, naj bi z leti postala vse bolj urejena, saj je v pri-pravi na~rt temeljite prenove.

Zbrana dru{~ina ob pomembnem dogodku

Za bogato obloèno mizo pa je poskrbel kar doma~i kuhar in ponudil kar nekaj doma~ih jedi.

DOMAÎJA BO POSTALA ETNOGRAFSKO–ETNOLO[KI MUZEJKmetijo na »halo{kem robu«, kot pravijo

manj{emu delu naselja ob Dravinji, naj bi preuredili v nekak{en etnografsko-etnolo{ki muzej, je povedal predsednik etnografskega dru{tva mag. Ivan Boì~-ko, v muzeju pa bi obiskovalcem - poleg stalne zbirke - ponudili {e razli~ne delav-nice, te pa bodo namenjene predvsem osnovno{olcem.


Lipo sta na Djo~anovi kmetiji posadila ùpan Friderik Bra~i~ in predsednik ED mag. Ivan Boì~ko.

POBRE@ANKE NA IZLETU V PEKLUUstavile so se v Mozirju

Eden izmed zastavljenih letnih ciljev dru{tva ènsk Pobre`je je tudi stro-kovna ekskurzija, katere relacijo izberemo same. Ponavadi se kon~a z lepimi vtisi in tako je bilo tudi tokrat.Zjutraj, 13. maja, smo se zbrale pred

va{kim domom Pobre`je in takoj po »izboru« sedeà na avtobusu se je za~-

utilo, da je v zraku dobra volja. Pot nas je vodila proti Mozirju. Kar hitro nam je zadi{ala jutranja kava, zato je na{ voznik Mi~o svojo »kobilco« ustavil kar na posta-jali{~u Jasa. Poleg kave se je razvil kar precej{en »babji ~en~«, kot da se nismo videle celih sto let. Kon~no smo prispele do Mozirja. Najprej smo malicale, saj ne more{ stati pokonci brez energije, pa {e

zraven dobro opazovati. Pri ogledu nam je bila znana marsikatera cvetka, nekaj pa je bilo nove mode med rastlinjem. Vse cveto~e smo se odpeljale do jame

Pekel. Peklen{~ek nas je sprejel v svojo notranjost in nismo se mogle na~uditi poigravanju narave, ki je bila skrita v tej ~rni luknji. Na izhodu smo se pojavile vse. Torej so v Pobre`ju doma dobri ljud-


Stran 18

je ènskega spola. Sicer pa, ~e je v Peklu toliko lepot, zakaj bi ~akali na pot kam drugam.Nato smo se ustavile v gosti{~u, kjer

smo okrep~ale svoje èlod~ke. Za piko na i pa smo se zavrtele {e ob ìvi glasbi. Seveda po dve in dve, kot je za sestav na{ega dru{tva zna~ilno. To so iskre lete-le …Dobre volje in smeha je bilo na pretek,

in ko so o~ke postajale vse manj{e, smo se sredi no~i odpravile domov. Na{ {ofer nas je razvozil od hi{e do hi{e, da se slu~ajno ne bi katera preve~ prebudila, in polne dobre volje in lepih vtisov smo pri{le domov.

Violeta Flajs,dru{tvo ènsk Pobre`je

Me{ani pevski zbor KD France Pre-{eren Videm je svoj letni koncert letos pripravil v doma~i cerkvi sv. Vida. V nedeljo, 7. maja, so ~lani zbora z zborovodkinjo Matejo Purg zapeli v dru`bi {tevilnih gostov, z ubranim petjem pa navdu{ili {tevilne poslu-{alce v videmski cerkvi. Repertoar je obsegal pesmi iz obdobja rene-sanse, pa vse do ljudskih pesmi. Na koncertu so kot gostje nastopili èn-

ski pevski zbor iz @etal pod vodstvom Valentine Vidovi~, ljudski pevci Fantje iz Jurovcev pod vodstvom Franca Habja-ni~a in mlade glasbenice Ur{ka Ostro-{ko – violon~elo ter Katja Dreven{ek in Doroteja Fegu{ – flavta. Program je povezovala Mojca Zelenik. Posebnost leto{njega koncerta pa je bil

nastop ènskega dela videmskega zbo-ra pod vodstvom zborovodkinje Mateje Purg, ki se je ob~instvu predstavil z nekaj pesmimi in s {tiriglasnim petjem navdu{il poslu{alce.

TM

V CERKVI SV. VIDA LETNI KONCERT MPZ KD FRANCETA PRE[ERNA

Navdu{ili z ubranim petjem

Utrinek z leto{njega koncerta videmskega zbora

Foto

: J[

VIDEMSKI TAMBURA[I NASTOPILI TUDI V HAJDO[AHZaigrali in zapeli z Gmajnaricami

Gmajnarice, pevke KD Valen-tin @umer Hajdo{e, so 21. maja v doma~em kraju, v dvorani gasilske-ga doma, pripravile promocijo svoje druge zgo{~enke in kasete. Na nastop so poleg mnogih gostov povabile {e {tevilne pevske in glasbene prijate-

lje iz doma~ega in okoli{kih krajev, odli~no pa so se na odru zna{le tudi ob spremljavi tambura{kega orke-stra iz Vidma.Kulturniki radi prisluhnejo nastopom, ki

jih pripravljajo kulturni zanesenjaki od drugod, radi pa se predstavijo tudi po

drugih krajih. Na enem takih kulturnih sre~anj so hajdo{ke Gmajnarice spoznale tambura{e iz Vidma, ~lane Tambura{ke-ga orkestra Kulturnega dru{tva Franceta Pre{erna Videm, kot se jim uradno re~e, in jih povabile {e na svoje sre~anje, je v kratki predstavitvi ob nastopu v Hajdo-


Stran 19

{ah zapisal Joè [migoc.V ob~ini Videm, od koder prihajajo tam-

bura{i, se je tambura{ka glasba razmah-nila è v za~etku 20. stoletja, ko je skoraj v vsaki vasi igrala kak{na skupina. Seda-nji orkester sestavljajo glasbeniki, ki so nekateri skupaj è ve~ kot 20 let, vendar tudi taki, ki igrajo {ele nekaj let. Orkester je pester po starostni sestavi ~lanov, po glasbenih izku{njah, pestra pa so tudi

glasbila, saj v orkestru zvenijo tako naj-starej{e oblike tamburic kot tudi najso-dobnej{e. Skupina nastopa na doma~ih prireditvah, obmo~nih, medobmo~nih, regijskih in tudi na dràvnih sre~anjih. Igrajo glasbo, pisano za tambura{ke sku-pine, pa tudi priredbe ljudskih, zabavnih in klasi~nih skladb, pri ~emer se zavedajo in poudarjajo, da niso poklicni glasbeni-ki, pa~ pa ljudje, ki ob svojem delu ozi-

roma {tudiju najdejo sprostitev v tem, da se ukvarjajo z dejavnostjo, ki veseli njih in tiste, ki jim radi prisluhnejo.V nedeljo 4. junija pa je tambura{ki

orkester priredil {e letni koncert v Vid-mu. Orkester je tudi tokrat vodil Joè [migoc.

TM

Videmski tambura{ki orkester je nastopil s pevkami Gmajnaricami.V Hajdo{ah so se tambura{i pod vodstvom Joèta [migoca predsta-vili {e z dvema "svojima" skladbama in navdu{ili ob~instvo.

Foto

: @um

er

OB^NI ZBOR FOLKLORNEGA DRU[TVA LANCOVA VASLani gostovali v petih tujih dràvah

^lani in ~lanice Folklornega dru{tva Lancova vas so se v mesecu marcu, v prostorih va{kega doma v Lancovi vasi zbrali na rednem ob~nem zbo-ru. V svoji dru`bi so gostili videm-skega ùpana Friderika Bra~i~a, Nata{o Petrovi~ iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Obmo~-na izpostava Ptuj, predstavnike doma~ih in okoli{kih dru{tev, svojo odsotnost pa je opravi~ila videmska ravnateljica Marija [migoc, ki pa je dru{tvu pred tem zaèlela {e veli-ko nadaljnjih uspehov in dobrega sodelovanja (z osnovno {olo zelo uspe{no sodeluje predvsem otro{ka folklorna skupina). Prav vsi gostje so pozdravili ob~ni zbor in izrazili upanje, da bo sodelovanje z dru-{tvom tudi v prihodnje tako dobro in uspe{no.Zbrane je najprej pozdravil predsednik

Franci Gojko{ek in v svojem poro~ilu o delovanju dru{tva v letu 2005 poudaril, da je tudi v preteklem letu zelo aktivno, kvalitetno in uspe{no delovalo prav vseh {est sekcij, ki delujejo v njihovem dru-{tvu: odrasla skupina plesalcev, otro{ka skupina plesalcev, muzikantje, ljudske pevke, ljudski pevci in skupina koran-tov. Gojko{ek se je za uspe{no vodenje in delo zahvalil vodjem vseh sekcij, saj

Aktivno delovanje dru{tva in {tevilna uspe{na gostovanja doma in na tujem se nadaljujejo tudi pod vodstvom Francija Gojko{ka.

so prav ti poskrbeli, da so lahko kvalitet-no predstavljali svoj program.

[TEVILNA GOSTOVANJA DOMA IN NA TUJEM, GOSTILI MALE Ê[KE FOLKLORISTESeznam gostovanj lancovova{kih folklo-

ristov v preteklem letu je dolg. Naj ome-nimo le, da so lani gostovali v kar petih tujih dràvah, in sicer na Sardiniji (janu-arja so koranti obiskali pustni festival), Poljskem (kjer so bili {e posebej uspe{ni, saj so na 42. mednarodnem folklornem festivalu prejeli posebno nagrado za izvirnost), v Avstriji, Hrva{kem in Bos-


Stran 20

ni in Hercegovini (v mesecu juniju so obiskali voja{ki bazi v Tuzli in Sarajevu in tamkaj{njim vojakom pripravili kraj{i kulturni program ob slovenskem dràv-nem prazniku).Prav vsi so se trudili, da bi na najbolj{i

na~in predstavljali plese, pesmi, glasbo ter obi~aje in pustne maske Lancove vasi in okolice. Skozi vse leto so se udele-èvali razli~nih revij in nastopov, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti.

V mesecu juniju pa so v doma~i vasi gostili {e 30 ~e{kih otrok, saj è kar nekaj let prijateljujejo s Folklorno sku-pino HANÁ iz majhnega ~e{kega mesta Velka Bystrica.

NA^RTI ZA PRIHODNOSTGojko{ek je glede na~rtov za prihodnost

povedal, da nameravajo tudi v prihodnje intenzivno delati v vseh {estih sekcijah. Na nastope in gostovanja se namerava-

POHODI OB POLNI LUNI SO SE PRIJELIIz Vidma po luninih poteh

Pohodi ob polni luni postajajo vse bolj modna muha, pa ne samo na Ptuju, tem-ve~ tudi v okolici, denimo v na{em Vid-mu. Vsega so se domislili v [D Videm in ustanovili posebno skupino pohod-nikov, ki se ob vsaki polni luni zbere na pohodu.Udele`ba je dobra, ve~krat povesta

zakonca êrnila, ki pri vsem odigrata pomembno vlogo. Njima se na luninih pohodih pridruìjo {tevilni prijatelji, Videm~ani in okoli~ani, skratka ljudje, ki v ìvljenju radi po~nejo kaj zanimive-ga. In {e nekaj je zanimivo, da se zmeraj zberejo v Vidmu, pri zgradbi [D, tam pa se dogovorijo za pot in potem gredo po luninih poteh. In ~e se jim èlite pridru-ìti, potem ste dobrodo{li.

TM

Udeleènci pohoda ob polni luni v mesecu maju.

Foto

: êr

nila

Tudi videmski ùpan Friderik Bra~i~ je pozdravil ob~ni zbor in ~estital dru{tvu za uspe{no delovanje: »Folklorno dru{tvo iz Lancove vasi je znano tako v Sloveniji kot izven njenih meja, kar je velika ~ast, pa tudi odgovornost.«

jo tudi v bodo~e pripravljati z rednimi in kvalitetnimi vajami. Sad trdega dela pa bo zagotovo uspe{no predstavljanje ljudskega izro~ila na nastopih doma in v tujini, ki bodo v ponos dru{tvu, doma~i vasi, pa tudi videmski ob~ini. Prav tako se bodo v prihodnje trudili, glede na to, da imajo kar nekaj podmladka, da bi izku{nje in bogato ljudsko izro~ilo pre-na{ali na mlaj{e ~lane.

SPREJEM NOVIH ^LANOVPo besedah predsednika se za obstoj FD

Lancova vas v prihodnosti ni bati. Imajo namre~ kar dve za~etni skupini plesalcev, otro{ko in odraslo. Na ob~nem zboru pa sta ùpan Bra~i~ in Janko Jerenko, dol-goletni vodja lancovova{kih folkloristov, 21 novim ~lanom podelila ~lanske izkaz-nice. Naj kot zanimivost dodamo {e to, da je svojo ~lansko izkaznico letos prejel tudi Rado [krjanec, ki pa se je è izkazal, ko je kot korant pomagal pri preganjanju zime po Lancovi vasi.

Tekst in foto: Petra Krajnc

»Lancova vas je sinonim za kakovost glede negovanja kulturne dedi{~ine,« je dejala Nata{a Petrovi~, predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Obmo~na izpostava Ptuj.


Stran 21

DAN [OLE V OSNOVNI [OLI VIDEMKot vsako leto smo na prvi pomladni

dan praznovali dan {ole, letos è dvanaj-stega po vrsti. Tudi tokrat smo se u~itelji in u~enci zelo potrudili. @e ob za~etku {olskega leta smo za~eli z izvajanjem projekta Igrajmo se gledali{~e. U~enci so pokazali svoje igralske sposobnosti in se predstavili drug drugemu. Osrednji dogodek pa je bila otro{ka opera Janko in Metka, ki sta jo pod okriljem zboro-vodkinje in dirigentke Sonje Winkler izvajala otro{ki in mladinski pevski zbor ter ansambel. Z otro{ko opero so se po dnevu {ole {e nekajkrat predstavili in vedno so bili dele`ni velikega navdu-{enja.

V. V.

DAN [OLE V LESKOVCU@ivimo zdravo je bilo geslo projekta leto-

{njega {olskega leta. Da je zdravo pitje vode in mleka, uìvanje sadja in zelenja-ve, gibanje ter redna skrb za osebno higi-eno, je bilo na koncu programa ob dnevu {ole Leskovec jasno prav vsem, tudi ~la-nom druìne - povezovalcem programa, ki so doslej uìvali le ob nezdravi prehra-ni in neskon~nem gledanju ,,limonad’’.

Na pot zdravega ìvljenja jih je popeljala televizijska napovedovalka, ki je na za~-udenje druìne na vseh televizijskih pro-gramih reklamirala zdrav na~in ìvljenja. Prisotni so si v telovadnici lahko ogledali {e pestro in pou~no razstavo na temo @ivimo zdravo.

IR

Janko in Metka iz opere, ki so jo pripravili u~enci O[ Videm.

Za zdravje jejmo veliko sadja in zelenjave

U~enci 2. razreda smo letos ponovno osvojili prvo mesto v skrbi za ~iste zobe. Sestra Brigita nam je vsak mesec prihajala pregledovat na{e zobe in nas u~ila, kako pravilno skrbimo zanje. Upo{tevali smo njene nasvete in ubogali tudi u~iteljico Manjo, ki nam je vsak dan prigovarjala, da moramo za svoje zobke sami dobro poskrbeti. Za nagrado nam je sestra Bri-gita prinesla zobne paste in pohvale.Na{ trud je popla~an. @elimo si, da bi

vsi vse ìvljenje pridno skrbeli za svoje zobe.

U~enci 2. razreda,{ola Leskovec

SKRBIMO ZA LEPE ZOBE


Stran 22

Stara sem bila {tiri leta. Bilo je poletje. Takrat sem spoznavala nove in nove besede. Bilo jih je veliko.Bil je navaden dan. Z mamico sva se

igrali mojo najljub{o igro. Imenuje se »hru{ke stepam«. V sobi je bil tudi vklop-ljen televizor. Ravno so predvajali oglas o reviji Smrklja. Oglas je predstavljal teme, ki jih najdemo v reviji. Potem je fant v oglasu zaklical: »Ej, smrklja!« Razburila sem se in mamo za~ela spra{evati, kdo mi je to rekel, kajti mislila sem, da je bilo namenjeno meni. Mami se je za~-ela smejati in mi razloìla, da je to bil le oglas. Jaz seveda nisem razumela in sem {e naprej trmarila. êz ~as sem le popustila in se za~ela {e sama smejati. Da je bilo vse {e bolj sme{no, je pri{el {e moj muc Mi{ko, ki je bil poseben muc. Vsako jutro me je zbujal in cartljal. Bil je zelo lep, vendar me takrat ni pri{el zbudit, ampak je stal na okenski poli-ci in v gob~ku dràl mojo dudo, ki je nisem ve~ potrebovala. Prinesel mi jo je, ker je verjetno mislil, da sem jo izgubila. Z mamico sva se tako krohotali, da me je za~el boleti trebuh, muc pa je stal na okenski polici in naju presene~eno gle-dal. Zdaj muca ni ve~. Sedaj tudi jaz redno kupujem revijo

Smrklja. V njej najdem teme, ki so zani-mive. Vedno, ko jo kupim, se spomnim na ta dogodek, ki se mi je res vtisnil v spomin. Sedaj bi seveda razumela ta oglas in bi odreagirala druga~e. Upam, da se tudi vam zdi zanimiva dogodiv{~-ina.

Patricija Bra~i~, 7. aO[ Videm

»EJ, SMRKLJA!«

Ob svetovnem dnevu Zemlje vsako leto pripravimo in izvedemo ekodan. Lanskoletni n leto{nji dan Zemlje sta bila {e posebej dobro pripravljena. V lanskem letu smo sve~ano pod-pisali ekolistino, prvi~ zapeli svojo ekohimno in izdelali svoj ekoznak. Letos pa smo izobesili ekozastavo, zunanji prepoznavni zank eko{ol – {ol, ki veliko pozornosti posve~ajo skrbi za zdravo in ~isto okolje.

V mednarodni projekt Eko{ola kot na~-in ìvljenja smo se kot zavod O[ Videm vklju~ili v letu 2000 in v letu 2002 izpol-nili pogoje za pridobitev certifikata in ekozastave. Da bi pa tudi {ola Leskovec pridobila ekozastavo, smo se v {olskem letu 2004/05 odlo~ili, da se samostojno vklju~imo v ta projekt. Po enem letu smo pridobili certifikat, saj smo è izpolnili zahteve, ki jih narekuje ta mednarodna okoljevarstvena organizacija. Kako tudi ne, ko pa so aktivnosti potekale è leto pred tem, v okviru aktivnosti celotnega zavoda. Letos pa smo pridobili ekoza-stavo. Le-to smo ob za~etku leto{njega ekodneva slovesno izobesili ob vhodu v {olo. Program smo pri~eli z nekaj mislimi o naravi, zatem nas je vodja {ole, g. [tefan Murko, spomnil na dogajanje pred letom dni, prebrali smo ekolistino, pevski zbor je zapel na{o ekohimno in koordinato-rica projekta, ga. Marjana Notersberg, je podala pregled aktivnosti v leto{njem letu in tistih aktivnosti, ki jih bomo do konca leta {e izvedli. Ob koncu slovesnosti je predsednica skupnosti u~encev dvignila

ekozastavo, ki bo odslej zunanji prepo-znavni znak {ole, {ole iz vse {tevil~nej{e druìne slovenskih eko{ol. Danes jih je è 198 – osnovnih in srednjih {ol, vrtcev ter domov. Morda pa bo zavest mladih pripomogla k odgovornej{emu odnosu do narave, do okolja, v katerem ìvimo. Ob koncu pa je ravnateljica, ga. Marija [migoc, ~estitala k doseènemu uspehu in zaèlela u~encem in sodelavcem {e veliko uspehov pri skrbi za svoje okolje

in naravo kot celoto. Sledile so aktivnosti po razredih in v sku-

pinah po programu ekodneva, katerega vsebina je letos bila biotska pestrost.

IR

[OLA LESKOVEC PRIDOBILA EKOZASTAVO

Zmaj Tolovaj pripoveduje

Jaz sem zmaj Tolovaj. Ugrabil sem ògi-co Nogico. Imel sem jo za igra~ko za moje otro~i~ke. [el sem v gozd, ker sem imel tam brlog. Otroci so bili veseli, ker so imeli novo igra~ko. Mene je bolela glava. Nekdo je igral in dol sem poslal tretjega sina. Rekel je, da o~ku igra glava.

David Dreven{ek

@ogica Nogica pripoveduje

Razbila sem vazo in tako sem se bala. Zmaj Tolovaj me je ogoljufal. [la sem z njim. Odnesel me je v brlog. Tam so me jezili zmaj~ki. Potem sta me dedek in babica komaj re{ila.

Matja` [irec

Suza

na M

ilo{i~


Stran 23

Ogledali smo si film z naslovom Drevo. Zelo je bil zanimiv. Ob njem smo se tudi nekaj nau~ili. Drevesa so koristna zato, ker nam dajejo les, papir, najbolj pa zato, ker ~istijo zrak, oziroma delajo fotosin-tezo. V kleti smo vzeli orodje in od{li za {olo. Tam smo posadili drevo lipo ali tilio. Drevo so posadili de~ki zato, da bi po~astili dan Zemlje. V {olski okolici smo {e po~istili. Maja nam je predstavi-la na~rt in povedala, kje bomo pobirali smeti. êz ~as smo se odpravili na pot. U~iteljica nam je dala vre~ke. Na poti ob Polskavi smo videli v gnezdu {est jajc. Odpadke smo pobrali, da bo na{a oko-lica urejena in ~ista. V naravo ne sme{ metati smeti. Na{ planet Zemlja je na{ dom. Na njem

ìvimo ljudje, ìvali in rastline. Lepo ìvi-mo na tem planetu, saj je okolje ~isto in urejeno.

Nina Korpar, 4. r, O[ Sela

DAN ZEMLJEZazvonil je zvonec. Mislili smo, da je

malica, ampak zvonec je druga~e zvo-nil. To je pomenilo, da je poàr. Od{li smo brez panike ven na asfaltno igri{~e. Gasilci so nas vpra{ali, ~e je {e kdo v stavbi. Pogre{ali smo kuharico. Povedali smo, kje se pride v kuhinjo. Potem sta se dva gasilca opremila, da gresta v ogenj. Re{ila sta kuharico. Potem smo {li k oknu in videli, da je {e

vedno nekdo v {oli. Gasilca sta otroka prijela in ga previdno re{ila skozi okno. Bili so {e otroci v prvem nadstropju. Gasilci so pripravili lestev in vrv. Otroke so privezali okoli pasu in jih previdno spustili po lestvi. Gasilci morajo biti zares pogumni in

spretni, da tako re{ujejo.

Gregor Avgu{tin, 4. r, O[ Sela

GASILSKA VAJA

LJUBEZEN

Ljubezen je kot nebo.V~asih je ne`na,v~asih je strogain velikokrat ne uboga.

Je kot veter,ki s toplo sapo ti piha v srce.In vsak novi dan ti daje upanje.

Lepa je ta ljubezen,a àl velikokrat neiskrena.In resnici na ljuboje ljubezen sr~na bolezen.

Ljubezen pomeni biti zaljubljenin biti ljubljen.Ljubezen hrepeni in ve~no ìvido konca svojih dni.

Mateja Gojko{ek, 8. bO[ Videm Ta

dej K

oro{

ec, 7

. r.,

Lesk

ovec

@e od ranega otro{tva so otroci pod-vrèni u~enju, navajanju, spoznavanju in pridobivanju izku{enj ter s tem pri-pravi na ìvljenje. Pred{olska vzgoja je pomembna za razvoj otroka in odsko~na deska za kasnej{e pridobivanje in nad-gradnjo znanja. Dokler so otroci v zavetju star{ev,

jim le-ti marsikaj prizanesejo, da samim velikokrat razmi{ljanja oz. odlo~itve niso potrebne. Tako je tudi v odnosu do pro-meta in prizanesljivost star{ev se kon~a è pri vstopu otroka v vrtec. Predhodno nepou~en otrok pa ne more biti udele-ènec v prometu. Si predstavljate mal~ka samega na cesti? V vrtcu Pobre`je skozi celo {olsko

leto otroke navajamo na varnost. Meseca maja pa se {e posebej posvetimo promet-ni varnosti. Otroke seznanimo z varnim vedenjem in jih posku{amo nau~iti ìveti in varno ravnati v razli~nih okoljih. V tem tematskem sklopu otroci spoznavajo raz-li~na prevozna sredstva, poklice, ki so povezani s prometom, prometne znake in ozna~be, vrste cest in pomen ~rt, pri-

dobljeno znanje pa v praksi upo{tevamo. Vse to pa poveèmo z ostalimi podro~ji kurikuluma. Za potrditev znanja in popestritev

na{ega programa pa vsako leto povabi-mo medse policista g. Mirana Brumca iz policijske postaje Podlehnik. Z otroki se pogovori o prometu in na skupnem spre-hodu {e ponovno potrdijo svoje znanje. Na otroke zelo pozitivno vpliva, saj se pojavi v vrtcu kot tuja in zelo pomemb-na oseba. Kot da bi se è poznali, mu spro{~eno pripovedujejo svoja doìvet-ja in seveda prisluhnejo tudi njegovim. Zato smo ga kar na sprehodu povabili k ponovnemu obisku, da izpraznimo svoj repertoar vpra{anj. Pridobljeno znanje v vrtcu upo{teva-

mo in ga nadgrajujemo.

»SAMO PRAVILNO PREHOJENA POT NAS PRIPELJE DO CILJA!«

Vzgojiteljica vrtca Pobre`jeVioleta Flajs

NAJMLAJ[I V PROMETU

[ola - {ala

Ko zjutraj v {olo prihitimo,se pouka ni~ ne veselimo.Vsi mislimo le na to, kako pri telovadbi lepo nam bo.

Ko na vrsti je odmor,vsi veseli pohitimo,da malico ~imprej dobimo.

Potem pa sloven{~ina,ki zapletena je kot nem{~ina.

Potem {portna vzgoja je,pri kateri se znorimoin na koncu vsi veseliproti domu odhitimo.

Sara Jerenko, 4. r/9,

Du{a

nka

Milo

{i~, 7

. r.,

Lesk

ovec


S to znano mislijo je v ponedeljek, 29. maja, ravnateljica videmske {ole Marija [migoc za~ela sre~anje pev-skih zborov halo{kih {ol. Letos je bil Videm gostitelj mladih pevcev. V prijetnem vzdu{ju, ki ga je spremljala

tudi svetovalka za glasbo pri Zavodu za {olstvo OE Maribor, Milka Ajtnik, se je s po dvema pesmima predstavilo {est zbo-rov, med katerimi smo sli{ali narodne in zabavne pesmi, enoglasne in ve~glasne, pesmi s spremljavo in brez spremljave, manj{e in ve~je zbore ter mlaj{e in sta-rej{e zbore. Vsak zbor je pod vodstvom zborovodkinje ali zborovodja pokazal nekaj svojega, predvsem pa celoletni trud. Predstavili so se OPZ O[ Videm, podru`nica Sela po vodstvom Claudie Begu{ – Miheli~, OPZ in MPZ O[ Videm, podru`nica Leskovec pod vodstvom Valentine Vidovi~, OPZ O[ Maj{perk pod vodstvom Stanke Erjavec, MPZ O[ Cirku-lane – Zavr~ pod vodstvom Irene Sabler ter MPZ O[ Podlehnik pod vodstvom Jakoba Fegu{a.Vi{ek ve~era je bil posve~en doma~emu

pevskemu zboru. Prijetno in ganljivo je bilo slovo pevcev, ki so vsa leta {olanja vztrajali pri pevskem zboru. Za simboli~-en nagelj~ek, ki so ga prejeli, so se oddo-lìli s pesmijo slovesa. Sledila je otro{ka opera Janko in Met-

ka. Grimmovo pravljico vsi poznamo, v priredbi opere pa je {e ve~ina ni sprem-ljala. Bilo je kot v pravi operi: orkester je pripravljal instrumente, zbor je ~akal na

KDOR POJE, NE MISLI SLABO

za~etek, kulise so govorile o skrbnosti tistih, ki so jih pripravljali, zborovodkinja Sonja Winkler globoko vdihne in z uvod-no melodijo se za~ne odvijati zgodba. Na velikem odru, ki je bil kar parket {olske telovadnice, so mladi in mlaj{i {olarji pri-kazali svoje plesne, pevske in igralske sposobnosti. S prikazanim se lahko zlah-ka postavijo ob bok gledali{kim hi{am z zvene~imi imeni. Skoraj v ìvo smo lahko spremljali Janka in Metko na poti skozi temni gozd, prihod pred ~arov-ni~ino sladko hi{ko in hrustljanje ~oko-

ladne strehe, Jankovo ugrabitev, nasvet dobre vile, kako se naj Metka ne ustra{i ~arovnice, ter ~arovni~in konec v pe~i. S prikazanim so bili gotovo zadovoljni reìserka Biserka Selak, vodja projekta Vesna Voglar ter vsi, ki so v predstavo vloìli svoj ~as in sposobnosti. »ârovnica se spe~e in konec je strahov,

Janko in Metka lahko gresta domov.« Tako kot sta Janko in Metka {la domov z dobrim ob~utkom, je dober vtis na poti domov spremljal tudi obiskovalce.

M. [kvorc

O[ Cirkulane – Zavr~ je v Zavr~u 6. maja za osnovno{olce in srednje-{olce pripravila tekmovanje z naslo-vom »Kaj ve{ o prometu?«, udele`ba pa je bila izredno dobra. Med odli~-no pripravljenimi mladimi kolesarji pa smo lahko sre~ali tudi ekipo O[ Videm v sestavi Simon Boì~ko, Jure Horvat, Mihael Hrènjak in Bla` Zemljak z mentorico Olgo Zelenik.Mladi so v okviru tekmovanja izpolnje-

vali teste, se pomerili v vo`nji na poli-gonu in nazadnje {e v spretnostni vo`nji na cesti. Najvi{je mesto pa je po se{tev-ku to~k uspelo osvojiti ekipi O[ Videm. Uspeha so se zelo razveselili, sicer pa je bil med {tirimi Videm~ani najbolj{i Simon, ki si je {e z nekaterimi tekmovalci delil 5. mesto.

Besedilo in foto: TMTale fotografija kolesarske ekipe O[ Videm je nastala mnogo prej, kot smo izvedeli, da jim je uspelo osvojiti 1. mesto. êstitamo za izreden uspeh!

V ZAVRÛ TEKMOVANJE »KAJ VE[ O PROMETU«1. mesto videmski ekipi

Stran 24


Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob~ine Videm je v sodelovanju s Policijsko postajo Podlehnik in vodjem policijskega okoli{a Miranom Brumcem pripravil pregled tehni~ne brezhibnosti koles {olarjev na O[ Videm in podru`nici Leskovec. Pregled so opravili 25. in 26. maja in samo pri videmski {oli pregledali 27 koles.Ob pregledu so policist Brumec in ostali

~lani SPVC ugotovili, da kolesa v ve~-ini primerov {e zdale~ niso tehni~no brezhibna, kot najpogostej{e napake pa lahko omenimo strgane zavore, manj-kajo~e zvonce, lu~i in odsevna telesa. Pregled so opravili sicer è na za~etku {olskega leta, pa vendar so lahko znova ugotovili, da pomanjkljivosti v mnogih primerih sploh niso bile odpravljene in tega bi se {e bolj kot u~enci – kolesar-ji morali zavedati njihovi star{i. Policist Brumec nikakor ne more razumeti, da star{i nimajo nadzora nad tem, s kako opremljenim kolesom se v {olo vozi nji-hov otrok, in sploh ne vedo, ali je kolo varno za vo`njo v prometu. Prepri~an je, da se oboji, tako otroci kot star{i, pre-malo zavedajo, kaj pomeni varno kolo, posebej pa ga je ob pregledu presenetilo dejstvo, da noben od kolesarjev ni nosil varnostne ~elade, kaj {ele, da bi imeli s seboj kolesarsko izkaznico.

PREGLED TEHNI^NE BREZHIBNOSTI KOLES NA NA[IH [OLAH

Le kaj bi s ~elado, {e manj z varnim kolesom

Policist Miran Brumec je vsako kolo dodobra preizkusil.

Za dobro vzdrèvano kolo in do neke mere ustrezno opremljeno si je vsak prisluìl posebno nalepko.

Sicer pa je vsak od kolesarjev po pregle-du dobil poseben zapisnik, ki ga doma lahko pokaè tudi star{em, da bodo ti vedeli, kje na kolesu so napake in kaj je na kolo potrebno {e namestiti, tisti koles-ji pa, ki so imeli v ve~ji meri brezhibno kolo, pa so prejeli {e posebno nalepko z napisom »varno kolo v prometu«. Po pregledu koles v maju pa kolesar-

je ponovni pregled ~aka {e v juniju, tik pred koncem {olskega leta, je povedal Brumec, ki {e obljublja, da v kolikor se

bodo takrat ponovno ponavljale napake, bodo proti star{em izvedli tudi ustrezne sankcije. A ob tem bode {e eno dejstvo, da v

videmski ob~ini sploh nimamo ustreznih kolesarskih poti, v bliìni {ol so ozna~e-ne le varne {olske poti, pa {e te ponekod niso najbolj varne, zato pa u~encem tudi velikokrat odsvetujejo vo`njo s kolesom v {olo.

PRI PODRU@NICI SELA JESENI @E CESTNA OVIRA Danijel Prelog, predsednik SPVP Videm,

pa k temu dodaja, da akcija pregledova-nja koles ni kar tako brez pomena, sicer pa je po novem tudi v programu ob~ine, kot tudi sofinanciranje opravljanje izpita kategorije H za kolo z motorjem. V SPVP Videm so se namre~ odlo~ili, da kandi-

datom v celoti poravnajo stro{ek te~aja. Prelog pa star{em svetuje, da ve~krat pregledajo otrokova kolesa in poskrbijo, da bodo brezhibno opremljena in naj jih spodbujajo, da bodo nosili kolesarsko ~elado. Prav poseben problem pa v ob~ini pred-

stavlja pojav vandalizma in s tem pove-zano uni~evanje obcestne signalizacije, opozarja Prelog, saj so samo v zadnjem ~asu imeli ogromno stro{kov z zamenja-vo ogledal in prometnih znakov, ki so jih vandali uni~ili. Poleg tega pa se v SPVP mo~no trudijo, da bi uspeli zagotoviti prehod za pe{ce pri videmskem pokopa-li{~u, {e pred za~etkom {olskega leta pa naj bi pri podru`ni~ni {oli Sela postavili hitrostne ovire, {e obljublja Prelog.

TM

Mimo podru`nice Sela in {irokega plo~nika je sedaj hitrost omejena na 30 km/h. @e sep-tembra, ko bo na cesti posebna ovira, pa obljubljajo, da bo druga~e.

Stran 25


Ob koncu meseca maja, mesec dni po predstavitvi njegovega novega romana z naslovom »Obsojeni na preteklost«, smo se odpravili na kle-pet h Francetu Planteu. Z njim smo se pogovarjali o njegovem ìvljenju, knjigah, ki ga kot zveste spremlje-valke spremljajo è ves ~as, pisatelj-ski poti, nekaj pa je gospod France povedal {e o tem, kaj po~ne v pro-stem ~asu. Gospod France, neko~ sem prebra-

la, da so ljudje, ki jih zanima tiskana beseda, nekaj posebnega – so u~eni, prijazni, obve{~eni in ~love{ki. Prav gotovo to velja tudi za vas. Mnogi vas poznamo kot pisateljsko du{o, nav-du{enega knji`ni~arja, nekaj let ste kot lektor sodelovali tudi pri videm-skem ob~inskem glasilu, nekateri pa vas poznajo tudi kot u~itelja. Bi èle-li na za~etku najinega pogovora na kratko predstaviti svojo ìvljenjsko pot?France Planteu: »Rojen sem bil v Mari-

boru, o~e je prihajal iz Koro{ke, mama pa iz Pobre`ja (pri Mariboru). Svoje otro{tvo sem preìvljal na Koro{kem pri Slovenj Gradcu, kjer je imel o~e tudi trgovino. Leta 1940 pa smo se preselili v Trni~e pri Star{ah na Dravskem polju, kjer smo kupili staro hi{o, ki je imela tudi prostor za o~etovo trgovino. Med vojno se spominjam obiskov partizanov, ki so odna{ali, kar so potrebovali; leta 1948 pa so nam zaprli trgovino, zaplenili privatno lastnino, o~eta pa poslali v zapor … O teh hudih ~asih sem pisal tudi v avto-biografski zgodbi Profesor.Po osnovni {oli, ki sem jo obiskoval v

Marjeti na Dravskem polju, me je takratni upravitelj Karel Stropnik na kolesu odpe-ljal v Maribor, kjer me je vpisal v Klasi~no gimnazijo, tam pa sem pri{el v stik tudi s {ir{o literaturo in jeziki. Nato sem se vpisal na Filozofsko fakulteto, {tudiral sem sloven{~ino in ru{~ino in leta 1962 tudi diplomiral. Najprej sem kot u~itelj pou~eval v Podvelki, nato pa {e v Mari-boru. Na Podvelko imam lepe spomine, otroci so bili druga~ni kot danes, bili so ubogljivi, radi so poslu{ali, tako da mi je bilo veselje iti v razred. Nekaj ~asa sem pou~eval {e na srednjih {olah, kjer sem pou~eval tudi ru{~ino, pa tudi angle{~-ino.Nato pa sem se zaposlil v Mariborski

knji`nici, kjer sem bil zaposlen 17 let. Bil sem vodja mati~ne slu`be za mari-borsko ob~ino, eno leto pa tudi v. d.

POGOVOR S FRANCETOM PLANTEUM OB IZIDU NJEGOVEGA ROMANA »OBSOJENI NA PRETEKLOST«

U~itelj, knji`ni~ar, pisatelj in velik ljubitelj knjig

ravnatelja. V tem ~asu sem se ukvarjal predvsem s postavitvijo ob{irne knji`ni~-ne mreè. Nato pa sem bil pet let zapo-slen {e v [kofijski teolo{ki knji`nici v Mariboru. Od leta 1991, ko sem za stalno pri{el v Videm, pa sem bil zaposlen {e na tukaj{nji osnovni {oli, prvenstveno kot knji`ni~ar, pa {e sloven{~ino sem pou-~eval. Tukaj sem leta 2001 tudi do~akal upokojitev.«

PISATELJSKO PERO IN KNJIGE - FRANCETOVE ZVESTE SPREMLJEVALKE V va{em srcu gojite prav posebno

ljubezen do knjig. Kdaj se je prav-zaprav rodila ta ljubezen, menda so knjige è od zelo zgodaj va{e zveste spremljevalke in prijateljice?France Planteu: »Spomin mi najprej

seè do mojega dedka, ki je bil doma iz Maribora in je imel bogato knji`no zbir-ko. Spominjam se, da sem dedku neko~ sedel na kolenih. V eni roki je imel pipo, ki mi je stra{no di{ala, v drugi pa veliko knjigo z ìvalmi, ki sva jo skupaj listala … Prav tako se spominjam, da je mama prebirala Miklovo Zalo in tudi jaz sem si èlel, da bi jo prebral. O~e je pod sked-njem s slamo zgradil bunker, v katerem smo skrili skrinjo z dedkovimi knjigami, ki jih je pripeljal iz Maribora, da jih Nemci ne bi na{li. Nemci so sicer v~asih prespali na skednju, bunkerja pa niso odkrili. V tem bunkerju sem neko~ sre~al tudi par-tizana, ki je poslu{al Radio London.Prva knjiga, ki pa sem jo prebral, je bila

Samota pragozda, in kaj kmalu sem ugo-tovil razliko med besedama »okence« in »okenze« (nem{ko). Najbolj pa me je nav-du{ilo Fin`garjevo delo Pod svobodnim soncem, ki sem ga takrat na pa{i pre-biral z velikim veseljem. Knjige me torej spremljajo è od rane mladosti …«Kdaj se je za~ela va{a pisateljska

pot in kdo vas je navdu{il za pisano besedo? Menda ste è v osnovni {oli prijeli za pisateljsko pero?France Planteu: »Pisati sem za~el è v

4. razredu, ko sem napisal kratko zgod-bo; ko sem hodil v 2. razred gimnazije pa sem napisal eno poglavje, 80 strani, pustolovskega romana Skrivnosti Konga. Pisati mora{ o tistem, kar sam doìvi{, ali pa je doraslo tvoji starosti. Najprej sem tako pisal otro{ke zgodbe, nato pa tudi romane. Ko sem bil neko~ na po~itnicah na Koro{kem, sem se tam sre~al tudi s Francem Ksaverjem Me{kom, ki je bil pri-jatelj mojih star{ev. Pri njem sem si sposo-jal knjige, spominjam se, da mi je neko~ posodil celo Grofa Monte Crista …V Ljubljani sem za~el sodelovati z literar-

no revijo Mlada pota, v kateri so tudi prvi~ objavili moje prozno besedilo Citron~ek, ve~krat pa sem bil tudi nagrajen. Na uni-verzi pa sem bil ~lan literarnega kluba Mlada Ljubljana, kjer sem se sre~al s Cundri~em, Kajzerejem, Grafenauerjem … Leta 1954 sem napisal tudi roman Ob samotnem jezeru, rokopis sem poslal na Mladinsko knjigo, kritiko pa mi je napisal sam Ivan Minatti.«

PREDSTAVITEV NOVEGA

Stran 26


ME[ANI CERKVENO-PROSVETNI PEVSKI ZBOR LESKOVEC15 let je minilo, odkar so ljubitelji pete besede v Leskovcu zdruìli svoje glasove.

15. rojstni dan so ~lani Me{ano cerkveno-prosvetnega zbora Leskovec proslavili s koncertom v cerkvi sv. Andraà v Leskovcu.

IR

Naslovnica zloènke, ki so jo izdali ob jubileju.

Stran 27

ROMANA »OBSOJENI NA PRETEKLOST«V petek, 7. aprila, ste v videmski dvo-

rani javnosti in bralcem prvi~ pred-stavili svoje knjièvno delo – roman z zanimivim naslovom »Obsojeni na preteklost«. Roman zajema 231 stra-ni, izdala pa ga je mariborska zalo-`ba Rotis. Pa nam za za~etek povejte, kje ste dobili idejo za ta roman in kako dolgo je nastajal?France Planteu: »Ideja za ta roman je

è stara. Najprej sem sicer hotel napisati knjigo, ki bi govorila o zadnji slovenski vojni. Kmalu pa sem ugotovil, da to ne bo {lo, saj ne more{ pisati o neki stvari, o kateri zve{ le posredno. Lahko pa bi napisal nekaj o takratnem vzdu{ju. Tako sem si izmislil velikega direktorja tovar-ne, ki pride na podeèlje in tam spo-zna veliko let mlaj{o ènsko. Takrat pa se nenadoma pojavi njegovo soo~enje s preteklostjo … Ustavljam se predvsem ob dogodkih, ki so se pojavljali v takratnem ~asu. Sam roman pa sem pisal – tudi na koncu knjige je to zabeleèno – v Vidmu, od 1997. do 2001. leta. Zakaj tako dolgo? Moj na~in pisanja je namre~ tak, da sem napisal poglavje, nato pa sem ga pregle-doval, popravljal, dopolnjeval …«Zanima me, kaj ste pravzaprav èleli

sporo~iti bralcem s tem romanom? Katere so tiste vrednote, ki jih {e posebej poudarjate?France Planteu: »Predvsem sem èlel

s tem romanom bralcem sporo~iti, da mora biti ~lovek dober, da mora imeti sr~no kulturo, pa ~eprav je okolje tako, da tega ne ceni. Pomemben je vsekakor tudi ~lovekov odnos do okolja, do nara-ve, do sodelavcev … Roman nosi naslov »Obsojeni na preteklost«; s tem sem hotel poudariti, da prav vsak ~lovek ìvi s tem, da ima preteklost, marsikaj nas obsoja ali pa se o preteklosti sploh ne govori.«Koga vse smo lahko videli in sli{ali

na prvi predstavitvi? Ste bili s prvo predstavitvijo zadovoljni?France Planteu: »Bil sem zelo prese-

ne~en in zadovoljen, da se je moje prve predstavitve v Vidmu udeleìlo toliko lju-di, dvorana je bila skoraj polna. Vesel sem bil, da sta pri{li tudi obe videmski ravna-teljici, zdaj{nja Marija [migoc in nekdanja ravnateljica Marija êrnila. Prireditev je povezoval Toma` Galun, zbrane pa je pozdravil tudi videmski ùpan Friderik Bra~i~. Sicer pa sta o romanu spregovo-rili {e Zdenka Hli{, avtorica predgovora, in Melita Roj, urednica. Pa tudi sam sem prebral odlomek iz romana in spregovo-ril nekaj besed o svojem delu.«Pokazali ste mi svoj dnevnik, ki ima

na platnici datum 1. september 1954. To pomeni, da od takrat skoraj vsak dan nekaj zapi{ete, pa ~eprav le nekaj vrstic. Kak{ni pa so va{i pisateljski na~rti za v prihodnje? Prav gotovo imate na zalogi {e kak{na besedila, ki bi jih èleli objaviti in jih predstaviti bralcem?

France Planteu: »Res je, da è od dalj-nega leta 1954 pi{em dnevni{ke zapise. Vsak dan se potrudim, da nekaj zapi{em, pa ~eprav le par vrstic. Zapisanega mate-riala imam {e veliko, vendar o nadaljnjih objavah ne govorim rad, ker {e sam ne vem, kaj se bo v prihodnosti zgodilo.«

NARAVA, FOTOGRAFIJA IN GLASBASedaj sva ves ~as govorila o va{i

pisateljski du{i. Pa me za konec naji-nega pogovora zanima, kaj po~nete v prostem ~asu, kateri hobiji zapolnju-jejo va{e proste urice? Pokazali ste mi bogato bero diapozitivov, ki ste jih sami posneli. Vas navdu{uje tudi fotografija?France Planteu: »V prostem ~asu, ki

ga imam, si èlim predvsem hoditi, tudi zaradi zdravja. Ko pa sem v naravi, me vedo spremlja tudi fotoaparat, saj zelo rad fotografiram. Pri srcu pa mi je tudi glasba, rad poslu{am predvsem klasi~no.« Francetu Planteu se iskreno zahva-

ljujemo, da je z nami skozi pogovor podelil del svoje bogate in zanimive ìvljenjske zgodbe. @elimo mu, da bi bila njegova jesen ìvljenja {e naprej tako bogata in pestra, predvsem pa mu èlimo {e obilo navdiha, ki naj rodi {e mnoge sadove na pisatelj-skem podro~ju. Pa iskrene ~estitke ob izidu novega

romana!Petra Krajnc


Stran 28

Veliko lepih spominov nas veè na doìvetja v osnovni {oli. @al pa se mora na{a generacija spominja-ti tudi àlostnega trenutka. V petem razredu osnovne {ole nas je pretres-la àlostna vest, da se je na{ so{olec Ton~ek Bratu{ek smrtno ponesre~il. Vsi smo bili pretreseni in nikakor nismo mogli razumeti, da smo izgu-bili so{olca, s katerim smo delili lepe trenutke, se skupaj igrali, u~ili, re{e-vali probleme, se zabavali … Ko smo {e obiskovali osnovno {olo, smo

vsako leto ob obletnici njegove smrti na dvori{~u pred {olo posadili drevo. Tudi

po kon~ani osnovni {oli smo si obljubili, da se bomo vsako leto sre~evali. Sre~-anja so postala è kar tradicionalna, saj se vsako leto v aprilu sre~amo in pri`ge-mo sve~ke ter poloìmo cvetje na njegov grob. @al pa smo takoj po praznovanju 5. obletnice valete izgubili {e enega so{olca. Zapustil nas je Zlatko Arnu{, zato ob tej prilo`nosti obi{~emo tudi njegov grob. Letos, 18. aprila, je minilo 25 let od

tragi~ne smrti na{ega so{olca. V njegov spomin smo na dvori{~u {ole posadili magnolijo. Zahvaliti se moramo Marici in Marijici, ki sta nam z veseljem razkazali {olo. Ogledali smo si jo in nekateri od

nas so bili prijetno presene~eni, saj so bili prvi~ v {oli, odkar smo kon~ali osmi raz-red. Bili smo navdu{eni, saj je {ola lepo prenovljena. Po ogledu {ole smo obiskali pokopali{~e in pri`gali sve~ke ter pol-oìli cvetje na obeh grobovih. Sre~anje smo nadaljevali v spro{~enem pogovoru. Zadràli smo se pozno v no~ in si obljubi-li, da se naslednje leto zopet sre~amo.Veseli me, da se vsako leto sre~amo, in

to v vedno ve~jem {tevilu, ter da drìmo obljubo, ki smo jo izrekli v petem raz-redu.

Nata{a Zagoranski

25 LET BREZ TON^KAObljuba {e drì

Na dvori{~u {ole smo posadili magnolijo. V razredu za najmlaj{e smo se po~utili najbolje.

PRVO SVETO OBHAJILO V VIDMU IN NA SELIHSveto obhajilo prejelo 42 otrok

V ùpnijski cerkvi sv. Vida je bila slo-vesnost prvega svetega obhajila v nede-ljo, 28. maja. Slovesno ma{o je vodil ùpnik pater Emil Kriàn, slovesnost pa je s petjem obogatil otro{ki pevski zbor

pod vodstvom Natalije Fegu{. Prvo sveto obhajilo je prejelo 33 otrok.Tudi na Selih, v tamkaj{nji podru`ni~ni

cerkvi sv. Druìne, je bilo v maju nadvse slovesno. V nedeljo, 21. maja, je blago-

slov in prvo sveto obhajilo sprejelo 9 prvoobhajancev, slovesno ma{o pa je vodil pater Christian Balint.

TM

Prvoobhajanci v Vidmu …… in {e skupni posnetek vseh prvoobhajancev s star{i pred podru-`ni~no cerkvijo sv. Druìne na Selih.

Foto

: Lan

gerh

olc


Stran 29

V krogu druìne, sorodnikov in pri-jateljev sta v soboto, 29. aprila, po 50. skupnih letih zlata prstana ponovno izmenjala zakonca Ivan in Kristina Tement iz Vidma pri Ptuju. Poro~no slavje je bilo najprej v videmski

poro~ni dvorani, nato pa {e v cerkvi sv. Vida, kjer sta obred zlate poroke opra-vila p. Christian in ~astni kanonik Franc Tement. V videmski poro~ni dvorani je zlatoporo~encema ~estital ùpan Friderik

Bra~i~, ki jima je ob tej prilo`nosti izro~il tudi posebno darilo in nazdravil s svati. Zlati ènin Ivan se je rodil 25. januarja

1930 v Pobre`ju, zlata nevesta Kristina – Tinka pa 27. aprila 1929 v Kozmincih. Poro~ila sta se 21. aprila pred 50. leti v Vidmu, kjer sta tudi zakonsko zvezo obnovila po dolgih petih desetletjih. Tementova sta si skupen dom ustvarila

v Vidmu, kjer jesen ìvljenja preìvlja-ta {e danes, v Vidmu pa sta oba na{la

tudi zaposlitev in do~akala upokojitev. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, danes pa sta zlatoporo~enca tudi è ponosna dedek in babica {tirim vnukom in dvema vnukinjama.Tementovima ~estitamo ob zlatem

jubileju!

TM

ZLATA POROKA VIDEMÂNOV IVANA IN KRISTINE TEMENTZlata leta skupnega ìvljenja

PRVO SVETO OBHAJILO V LESKOVCU

Binko{tna nedelja, velik kr{~anski praznik, je minila v ùpniji sv. Andraà posebej prazni~no. 4. junija je 10 otrok prejelo zakrament prvega svetega obhajila. Podelil jim ga je farni ùp-nik, g. Edi Vajda, ki je v nagovoru mlade pozval k pravi~nemu in po{tenemu ìvljenju.

IR

BIRMA V LESKOVCU27 mladih vernikov ùpnije sv. Andraà bo soboto, 27. maja,

ohranilo v lepem spominu. Tega dne so namre~ v doma~i cer-kvi prejeli zakrament svete birme. Pri~akovanje tega dne je bilo veliko, saj je bila birma tema pogovorov med slavljenci è ves maj. Naj v ~asu dana{njega stremljenja po materialnih dobri-nah dobljena bogata darila povsem ne zasen~ijo osnovnega poslanstva tega zakramenta, to je duhovne rasti in utrjevanja v veri, predvsem pa naj mladi ne pozabijo, da je kultura srca najpomembnej{a.

IR

Zakonca Ivan in Kristina Tement na svoj zlati poro~ni dan v novi videmski poro~no-sejni dvorani.

Zlata ma{a je bila v ùpnijski cerkvi sv. Vida.

Prvoobhajanci s farnim ùpnikom.


Stran 30

FRANÎ[KOVI OTROCI IN NJIHOVI STAR[I NA POTI V SEVERNE ITALIJANSKE KRAJE

Lepo, a doma {e zmeraj najlep{eLeto{nje prvomajske praznike smo

s FO na{e videmske ùpnije in njiho-vimi star{i izkoristili za potovanje v Benetke, Padovo, Verono, Citadello in Camposanpiero. Osnovni namen na{ega potovanja je bil skupno dru-ènje in utrjevanje vezi med na{imi druìnami. Hkrati smo si vzeli ~as za duhovno poglobitev in spozna-vanje ìvljenja sv. Antona Padovan-skega. Glede na to, da smo bili na znamenitih krajih, ki deloma zade-vajo na{o narodno zgodovino, smo sku{ali predvsem na{im mlaj{im sopotnikom predstaviti preteklost na{ega naroda, povezano s tem delom sosednje deèle. Na pot smo se odpravili v soboto, 29.

aprila. Najprej smo se z avtobusom peljali v Mestre, kjer smo obiskali brate minorite in si ogledali njihov samostan in moderno cerkev, zgrajeno v obliki pastirskega {otora. Po njihovem posre-dovanju smo dobili primerno parkiri{~e za avtobus in si nato privo{~ili vo`njo s ~olnom v Benetke. Tam smo si ogledali pomembnej{e znamenitosti. Kot na ve~ino obiskovalcev tega zna-

menitega mesta je najve~ji vtis tudi na nas naredila bazilika sv. Marka. @e med sprehodom po Benetkah in nazaj do mestnega avtobusa je beseda ìvahno tekla o tem, kako je bilo mo`no sezi-dati tak{no mesto in kako so Benetke vplivale tudi na na{e kraje. Zve~er tega dne smo prispeli v Camposanpiero, ki je drugo najpomembnej{e romarsko sre-di{~e Antona Padovanskega, kjer je tudi minoritski samostan, in tam pri prijaznih bratih dobili vsak svojo posteljo, skoraj vsak svoj umivalnik in nekaj za pod zob. Pripravo slednjega smo po trezni presoji prepustili mamicam. Resnici na ljubo je treba dodati, da so tudi o~etje prispevali

svoj dele` pri kuhanju. Ob~asno le za~-imbne niso povsem ustrezale njihovim pri~akovanjem. V Camposanpieru smo naslednje tri no~i

prespali. Podnevi nas je pot peljala naj-prej v Verono, ki je ponosna na svojo romansko baziliko in anti~no areno, ki je bila tretja najve~ja v tedanjem rimskem cesarstvu. Z razli~no mero navdu{enja so nekateri izmed mlaj{ih udeleèncev opazili, da je tam veliko ~rncev. Baje da so se borili è v anti~nih arenah. Ob vrnitvi v Camposanpiero smo se ustavi-li {e v idili~nem mestecu Citadella, ki je {e danes obdano z okroglim obzidjem iz zgodnjega srednjega veka. Mesto smo si ogledali v dobri uri. Dan za tem smo potovanje nadaljevali v Padovo. Tam smo bili dele`ni obi~ajne gne~e ljudi, ki se vije okrog groba sv. Antona. Kljub temu nam je eden od doma~ih minoritskih patrov

pokazal cerkev in samostan, celo pros-tore, kamor sicer ni vstopa. Nekaj ~asa smo si vzeli tudi za osebno sre~anje s tem velikim svetnikom. Ko smo se èleli vrniti v na{e preno~i{~e, smo ugotovili, da imamo zaparkirani avtobus. Fantje, zdruèni iz srednjeevropskih dràv, so se lotili dela in mote~e avte kar na »hoj-ruk« odstranili. Sledil je zasluèn aplavz navdu{enega ènskega ob~instva. Zadnji dan smo vrnitev v na{o sloven-

sko domovino prekinili v Ogleju in si ogledali staro baziliko, ki je tesno pove-zana z na{o zgodovino. O~arljive so te stare stavbe, poro~ajo o veri in zavzetosti na{ih prednikov.Na tem potovanju smo se imeli res lepo,

a skupna nam je bila misel, da je doma najlep{e.

Andrej Fegu{, ùpnija sv. Vida

BILI SMO NA 17. DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJMed dobitniki priznanj tudi na{i ob~ani

Ptuj je bil {tiri dni spet sredi{~e Slo-venije, z odprtjem 17. dràvne raz-stave Dobrote slovenskih kmetij pa so organizatorji znova odprli vrata kulturni razli~nosti in pristni ustvar-jalnosti. Med zidovi starodavnega minoritskega samostana so v petek, 19. maja, odprli razstavo dobrot, ki je enkraten prikaz pestrosti sloven-ske kulinarike na podeèlju, praz-

nik slovenske kulinarike in festival jedi. Slavnostna govornica in pokrovitelji-

ca leto{nje razstave je bila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Luka~i~, ob odprtju pa sta se ji v pozdrav-nih nagovorih pridruìla {e predsednik KGZ Slovenije Peter Vrisk in predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Priboì~.

V najstarej{em slovenskem mestu so {tevilni obiskovalci razstave lahko tudi letos spoznavali bogastvo pestre kulina-ri~ne dedi{~ine slovenskega podeèlja in letos pobliè spoznali tudi Gorenjsko, pokrajino, ki je predstavila bogastvo obi~ajev, navad, kulinari~no ponudbo in nenazadnje bogato kulturno izro~ilo. Na leto{nji razstavi je sodelovalo preko 700 kmetij, posebne komisije strokovnjakov


Stran 31

pa so ocenile ve~ kot 900 dobrot sloven-skih kmetij, nekaj tudi iz avstrijske Koro-{ke. Podeljenih pa je bilo 219 bronastih, 228 srebrnih in 244 zlatih priznanj, poleg tega pa {e 46 znakov kakovosti za 3-krat dobljeno zlato priznanje. In v ob~ini Videm smo lahko ponosni, da so med dobitniki najvi{jega priznanja na Dobro-tah slovenskih kmetij tudi na{i ob~ani.

ZNAKA KAKOVOSTI VINDI[EVI IN KRAMERJUZnak kakovosti za sadni kruh z ve~ kot

50-odstotki suhega sadja je letos prejela Ida Vindi{ Bel{ak iz Spodnjega Leskovca, poleg tega pa {e bronasto priznanje za potico z orehovim nadevom.Znak kakovosti pa je prejel tudi Marjan

Kramer iz Lancove vasi, in sicer za svoj la{ki rizling, pozna trgatev.Med dobitniki priznanj iz ob~ine Videm

pa so letos tudi: Jerica @unkovi~ iz Lan-cove vasi (srebrno priznanje za me{ani @e sedemnajsti~ Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju

Na Ramini stojnici so svoje sladke dobrote brezpla~no ponujale gospodinje iz Lancove vasi, sre~ali pa smo tudi gospodinje iz Dolene.

Marjan Kramer je znova dobil najvi{je priznanje – znak kakovosti za svoj odli~en la{ki rizling.

Vindi{eva iz Sp. Leskovca in Habjani~eva iz Sovi~ sta letos prejeli zlati priznanji, Vindi{eva tudi znak kakovosti. Na nedeljski podelitvi so se uspeha z njima veseli mnogi Leskov~ani, nam pa je uspelo z njimi narediti {e skupen posnetek.

kruh), Marija Korpi~ iz Dravcev (bro-nasto priznanje za me{ani kruh), Marija Habjani~ iz Sovi~ (zlato priznanje za kro-fe brez nadeva), Joèf @unkovi~ – kme-tija @unkovi~ iz Lancove vasi (bronasto priznanje za suhe doma~e salame), Joèf [migoc iz Repi{~ (zlato priznanje za la{ki rizling, pozna trgatev).Vsem dobitnikom priznanj ~estitamo,

~estitka pa tudi organizatorjem za {e eno zares dobro razstavo in vseslovensko kulinari~no prireditev!

TM

Voditelja leto{njih »dobrot« Tatjana in Rado v no{i FD Dolena.

Foto

: Lau

ra, R

[ , L

ange

rhol

c


Stran 32

DRU[TVO PODE@ELSKIH @ENA IN DEKLET LANCOVA VAS NA RAMINI STOJNICI NA DOBROTAH SLOVENSKIH KMETIJ

Obiskovalcem brezpla~no ponujale sladke dobrote

^lanice Dru{tva podeèlskih èna in deklet Lancova vas so se tudi letos z velikim veseljem odzvale vabilu ljubljanskega podjetja Unilever Slo-venija d. o. o., ki je zastopnik za prodajo margarine za peko Rama, da sodelujejo na njihovi Ramini stojnici, ki je v ~asu, ko je trajala è 17. dràvna kulinari~na razsta-va Dobrote slovenskih kmetij, na dvori{~u minoritskega samostana obiskovalcem brezpla~no ponujala sladke dobrote.Predsednica dru{tva Katica Krajnc nam

je ob tem povedala, da so v dru{tvu veseli takih povabil, saj se lahko tako

s svojimi izdelki predstavijo tudi izven meja videmske ob~ine, torej {ir{i javno-sti, ob tem pa dodala: »Z veseljem smo se tudi letos odzvale povabilu ljubljanske-ga podjetja Unilever Slovenija, ki nam je podarilo material, ki smo ga potrebovale za peko peciva, seveda pa ni manjkala njihova margarina Rama. Povedati pa moram, da smo spekle {e ve~ peciva, kot je bilo podarjenega materiala. Predvsem pa bi rada pohvalila prizadevnost in pridnost na{ih ~lanic, ki me vedno znova presene~ajo, saj smo za nedeljsko stojni-co spekle kar 49 peciv.« Hkrati so na stoj-nici obiskovalcem ponujale {e recepte dobrot, ki so jih spekle, prav tako pa so

S privla~no in bogato obloèno stojnico so ène in dekleta iz Lancove vasi pritegnile pozor-nost marsikaterega obiskovalca.

z reklamnim materialom, ki so ga delile, poskrbele za promocijo videmske ob~-ine. Predstavnici iz podjetja Unilever, ki sta bili prisotni, pa sta pohvalili pridnost ~lanic, saj so bile sladke dobrote lepe na pogled, okusne, predvsem pa jih je bilo dovolj za vse obiskovalce.

SODELOVANJE NA NATEÂJU »NAJLEP[A RAMA STOJNICA«Rama è vrsto let uspe{no sodeluje

z dru{tvi kme~kih èna, letos pa èlijo to sodelovanje {e nadgraditi. Tako so v leto{njem letu razpisali nagradni nate~-aj »Najlep{a Rama stojnica«, ki bo trajal vse do 15. oktobra. Nedeljsko stojnico so tako gospodinje iz Lancove vasi privla~-no okrasile in na njej razstavile {tevil-na peciva, stojnico pa so nato (zgodaj zjutraj, ko so bile na mizi {e vse vrste peciva) tudi fotografirale in fotografije poslale na razpisani nate~aj.

Besedilo in foto: PK

@ene in dekleta so spekle in ponudile {tevil-ne sladke dobrote, ki so bile lepe za o~i in dobre za jed.

V LANCOVI VASI NOV GOSTINSKI LOKALV Lancovi vasi je bil v soboto popol-

dan, 13. maja, spet razlog za veselje, saj so se {tevilni doma~ini, sosedje in gostje zbrali ob uradni otvoritvi novega gostinskega lokala, ki ga je svojemu namenu predal Silvo @itnik in tako tudi uradno postal novope~-eni podjetnik.Silvo, ki je sicer tudi po poklicu natakar,

je è kar nekaj ~asa razmi{ljal in si zelo èlel, da bi v Lancovi vasi, kjer s Kati-co ìvita, odprl svoj gostinski lokal. Po letih prizadevnega truda in dela, sta se drugo soboto v maju s {tevilnimi obis-kovalci veselila svojega uspeha. Katica je v svojem kratkem pozdravnem nagovoru pozdravila vse zbrane in se zahvalila vsem

tistim, ki so jima najbolj pomagali. S kulturnim programom pa so pri-reditev popestrili {e ~lani FD Lan-cova vas, ljudske pevke so ubrano zapele, odrasla skupina plesalcev pa se je veselo zavrtela. Prav vsi, ki so tega dne pri{li pozdravit in ~estitat novope~enima podjet-nikoma, pa so bili pogo{~eni in postreèni. Vabljeni torej k @iki, dobrodo{li boste in prijazno vas bodo postregli.Silvu in Katici pa vse ~estitke

in veliko uspehov!

Besedilo in foto: PKNa otvoritvi so se s Silvom in Katico veselili mnogi sosedje, prijatelji in doma~ini iz Lancove vasi.


Stran 33

NOVA SEZONA ZA FD RO@MARIN DOLENANa obisk pridejo prijatelji iz Italije

Tudi v FD Ro`marin Dolena so è imeli svoj redni ob~ni zbor, na njem pa pred-stavili na~rte za leto{njo »folklorno« sezo-no. âka jih spet veliko dela, v ospredju pa bodo nastopi in gostovanja, in eden ve~jih je è bil v kulturnem programu leto{nje 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij. V poletnih mesecih se odpravlja-jo {e na gostovanje v Italijo, v avgustu pa so prijatelje folkloriste iz Italije povabili {e v Slovenijo in takrat se èlijo izkazati kot najbolj{i gostitelji.Kot pravi predsednica FD »Ro`marin«

Dolena Slavica Petrovi~ od lanskega praznovanja jubileja do leto{nje pomladi niso po~ivali, temve~ veliko nastopali, tudi v tujini. A kaj ko jim sredstev za dalj{a gostovanja zmeraj primanjkuje, pravi Petrovi~eva, ki je prepri~ana, da bodo letos uspeli urediti kar najbolj{e pogoje za prijateljski obisk Italijanov, za pomo~ pa so è naprosili ob~ino Videm in ùpana, nekaj sredstev pa naj bi zbrali tudi preko sponzorjev in donatorjev.Poleg rednih tedenskih vaj in priprave

programa za nove nastope pa Ro`ma-rinovci najraje nastopajo in na nastopih predstavijo kak izviren folklorni splet, ki ima »korenine« v vinorodnih Halozah. Tako so se na Dobrotah slovenskih kme-tij v sobotnem nastopu publiki predsta-vili s spletom z naslovom »Na {telungi«, v katerem so predstavili {tajerske plese iz Haloz. Skozi pesem in ples so obisko-valce popeljali nekaj let v zgodovino in v spletu predstavili dogajanje, ko so fantje najprej opravili nabor, po katerem so bili nekateri sprejeti v »vojsko«, nekaterim pa to ni uspelo. A po opravljanem naboru so se vsi skupaj poveselili na »{telungi«, kjer se je pelo, igralo in plesalo …Sicer pa v FD Ro`marin Dolena è 26

let zdruùjejo ljudi dobre volje, ki z veseljem in ponosom ohranjajo kultur-no dedi{~ino svojega kraja in nasploh halo{kih gri~ev. Plesalci in godci pa na svoje nastope velikokrat vzamejo s seboj tudi pevce in pevke, ki z ljudsko pes-mijo obogatijo program. Ob predsednici FD Slavici Petrovi~ pa ima veliko dela v dru{tvu tudi vodja skupine folkloristov Maja Glaser.

TM

FS »Ro`marin« iz Dolene je nastopila v leto{njem spremljevalnem programu 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.

ZAHVALA FD »RO@MARIN«

Zahvaljujeva se FD »Ro`marin« Dolena, ki nama je za razstavo

Dobrote slovenskih kmetij posodilo krasni folklorni obleki, ki sva ju z veseljem predstavila ob~instvu na dvori{~u minoritskega samostana.

Hvala!Tatjana in Rado

V domu krajanov Dolena se doma~ini pogosto sre~ujejo, najve~krat pa poleg folkloristov ~lanice aktiva èna, ki è nekaj ~asa pridno ustvarjajo in v delavnici ri{ejo na steklo.

^lanice aktiva èna Dolena so se s sladki-mi dobrotami predstavile na Ramini stojnici.


Stran 34

PRIIMEK IN IME NASLOV SORTA OCE-NA

Redne trgatve

Habjani~ Jakob Sovi~e 20 zvrst 17,47

Kozel Franc, Veronika Velika Varnica zvrst 16,67

Bratu{ek Franjo Strmec zvrst 1 17,30

Krajnc Joè, Tatjana Repi{~e 9 zvrst 17,63

Bratu{ek Franjo Strmec zvrst 2 17,70

Koren Janko Repi{~e 9 B zvrst 18,10

Pernek Franc Zg. Gru{kovje 53 B {ipon 18,07

Orla~ Janez Repi{~e 4 A la{ki rizling 17,83

Pernek Franc Zg. Gru{kovje 53 B la{ki rizling 17,67

Vidovi~ Andrej Ore{je la{ki rizling 18,17

Koren Janko Repi{~e 9 B la{ki rizling 17,73

Krajnc Joè, Tatjana Repi{~e 9 sivi pinot 18,17

Habjani~ Jakob Sovi~e 20 sauvignon 17,50

Krajnc Joè, Tatjana Repi{~e 9 sauvignon 18,20

Vidovi~ Andrej Ore{je rumeni mu{kat 17,73

Bedra~ Stanko Repi{~e 11 C chardonnay 18,13

Predikati

Bel{ak Janez, Rozalija

Skori{njak 1 traminec izbor 18,60

Vidovi~ Benjamin Repi{~e 1 A la{ki riz. izb. 2005 18,67

Vidovi~ Benjamin Repi{~e 1 Achardonnay L V

200419,20

Vidovi~ Marjan Repi{~e 25la{ki rizling L V

200119,43

V LESKOVCU TRADICIONALNO OCENJEVANJE VIN6 vin posebne kakovosti

Turisti~no dru{tvo Klopotec Leskovec v Halozah je v soboto, 22. aprila, pri Leski v Leskovcu pripravilo è tradicionalno ocenjevanje vin, ki je tudi letos pritegnilo lepo {tevilo vinogradnikov in vinarjev iz vinorodnega rajona Haloze. Med 28 vzorci je bilo {e najve~ rednih trgatev, 6 vin pa je bilo posebne kakovosti.Vinske vzorce je letos ocenjevala 5-~lanska komisija: Terezija

Me{ko (predsednica), Andrej Reberni{ek, Edi Hojnik, Zoran Petkoski in Joè Krajnc pa so bili ~lani komisije. Halo{ki vinarji so v ocenjevanje prinesli lepo bero rednih trgatev, med njimi najve~ zvrsti, med sortami pa so bili v ospredju {e la{ki rizlingi, sauvignoni, nekaj pa je bilo tudi vzorcev {ipona, sivega pinota, rumenega mu{kata in chardonnaya. Posebnost leto{njega oce-njevanja pa je tudi {est vzorcev vin posebne kakovosti – pre-dikatov in prav tukaj so se z visokimi ocenami posebej izkazali vinarji Janez in Rozalija Bel{ak, Benjamin Vidovi~ in Marjan Vidovi~.

TM

Ocenjevalna komisija, ki jo je vodila Terezija Me{ko iz ptujskega Kmetijsko gozdarskega zavoda, pri preizku{anju vin pri Leski v Leskovcu.

Komisijo so sestavljali:Terezija Me{ko - predsednica, Andrej Reberni{ek, Joè

Kranjnc, Edi Hojnik, Zoran Petkoski.

Foto

: Sta

nko

Bedr

a~

V za~etku meseca aprila so se v Sko-ri{njaku na ~etrtem rednem ob~nem zboru zbrali ~lani in ~lanice Dru{tva za napredek in razvoj Kocil. Njiho-vemu vabilu se je odzval tudi videm-ski ùpan Friderik Bra~i~. Na ob~-nem zboru so pregledali delovanje dru{tva v preteklem letu in podali na~rte za trajajo~e leto. Roman Zavec je v svojem poro~ilu spre-

govoril o delovanju dru{tva v preteklem letu in predstavil na~rt dela za teko~e leto. Med najodmevnej{imi dogodki v preteklem letu je bila prav gotovo sloves-nost ob 300-letnici kapele sv. Urbana, ki je bila v mesecu maju. Za teko~e leto so si v dru{tvu zadali nove naloge, nekatere

è postajajo tradicionalne, kot so veliko-no~ni pohod, postavitev prvomajskega drevesa in kresovanje, jesenski pohod in martinovanje. Svoje poro~ilo so podali tudi blagajnik Brane Orla~, tajnik Alek-sander Glaser, predstavnik nadzornega odbora Dejan Emer{i~ in predstavniki posameznih sekcij znotraj dru{tva. ê se ozremo nazaj, lahko re~emo, da

dru{tvo skrbi tudi za strokovno izpopol-njevanje ~lanov, saj v ta namen organizira in pripravlja izobraèvanja, predvsem na podro~ju vinogradni{tva in kletarjenja, v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno slu-`bo Ptuj. Namen dru{tva pa je tudi aktiv-no delo in vsestranski razvoj in napredek na nerazvitih obmo~jih, kar Skori{njak {e

vedno je.

LETOS IZDELALI TUDI PRESMECV soboto, pred cvetno nedeljo, so se

nekateri ~lani dru{tva zbrali pri Zaliki in Janezu Bel{aku. S seboj so prinesli cvetje in zelenje ter se lotili izdelovanja butare oz. presmeca, kot ga imenujejo v Sko-ri{njaku. Po nekajurnem marljivem delu so izdelali lep in dolg presmec, ki so ga na cvetno nedeljo odnesli k blagoslovu v Leskovec.

VELIKONO^NI POHOD NA DONA^KO GORONa velikono~ni ponedeljek so se ~lani

DELOVNA PRVA POLOVICA LETA V DRU[TVU KOCIL IZ SKORI[NJAKAZa~eli z ob~nim zborom


Stran 35

dru{tva Kocil odpravili na è tradicio-nalni velikono~ni pohod, ki sta ga tudi tokrat organizirala Zalika in Janez Bel{-ak. 18 pohodnikov se je zbralo pred kmetijo pod Dona~ko goro, od koder so se podali na pot do vrha gore. Pot jih je vodila mimo Rudijevega doma, kjer so se malo razgledali in se odpo~ili pred naporno potjo navzgor. Po enourni hoji so prispeli na vrh, kjer so se malo razgle-dali, saj je bilo vreme jasno, pogled pa od tam seè vse do Roga{ke Slatine na eni in Ho~ ter Maribora na drugi strani. Po krat-kem po~itku in malici iz nahrbtnikov so si pohodniki nabrali novih mo~i za pot v dolino. Ker pa je sonce {e bilo visoko, so na poti domov zavili {e v dolino Vine-tu, kjer so druènje zaklju~ili ob slastnih ribah in spro{~enem klepetu. Tako se je kon~al {e en dan veselega druènja, za katerega pohodniki pravijo, da si je zanj potrebno vzeti ~as.

PRAZNOVANJE 1. MAJA V SKORI[NJAKUTudi v Skori{njaku so letos postavljali

prvomajsko drevo in kurili kres v po~-astitev praznika dela. Omenjeno priredi-tev sta letos organizirala Ivanka in Brane Orla~. Na predve~er prvega maja se je pri Orla~evih zbralo ~ez 40 ljudi, kateri so pomagali pri postavitvi prvomajskega drevesa. Tako so dokazali, da je v slogi mo~ in se kljub slabemu vremenu niso dali motiti. Ko se je stemnilo, so pri`gali {e kres in za nekaj ~asa pregnali slabo vreme. Ko je kres zgorel, so doma~i vse zbrane povabili na pripravljeno pogosti-tev.

V MAJU PA [E OCENJEVANJE VINLeto{nje ocenjevanje vinskih vzorcev je

v Skori{njaku potekalo 13. maja. Oce-njevanje je potekalo na sedeù dru{tva za napredek in razvoj Kocil, ki je oce-njevanje tudi organiziralo v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno slu`bo Ptuj. Pri-pravljeni vzorci so bili prete`no redna trgatev 2005, nekaj vzorcev pa so pred-stavljala tudi vina posebnih kakovosti. 22 vzorcev je ocenila pet~lanska strokovna komisija, v kateri je bil tudi ~lan dru{tva, vinogradnik Andrej Vidovi~. Predsednik komisije je bil ing. agronomije Miran Reberc iz Kmetijsko svetovalne slu`be Ptuj.Od 22 vzorcev vin so bili 4 bronasti,

7 srebrnih in kar 8 zlatih. Najvi{jo oce-no (18,74) je dobilo vino la{ki rizling – jagodni izbor, ki ga je pridelal vino-gradnik Milan Tomani~. Drugo najvi{jo oceno (18,64) je dobil la{ki rizling, letnik 2004, prav tako last Milana Tomani~a. Z oceno 18,62 pa je bil ocenjen izbor tra-minca, ki ga je pridelala Zalika Bel{ak.

Rezultati so pokazali, da se kvaliteta vin v Skori{njaku iz leta v leto dviguje, saj zna-{a leto{nja povpre~na ocena ocenjenih vzorcev kar 17,49. Vinogradniki si samo

{e èlijo, da bi lahko pridelano vino tudi uspe{no prodali, in sicer po ceni, ki si jo kakovostno vino tudi zasluì.

Melita Turk

Ob za~etku ob~nega zbora je vse zbrane nagovoril in pozdravil Edi Fric.

Zbrani pohodniki na vrhu Dona~ke gore, zadovoljni, da so jo premagali.

Prvomajsko drevo je postavljalo 12 krepkih mo`.

Foto

: Mel

ita T

urk


Stran 36

V GZ VIDEM PODPISALI ANEKSE O FINANCIRANJU GASILSKE JAVNE SLUŽBE

Za požarno varnost 34,5 MIO tolarjev @upan ob~ine Videm Friderik Bra~-

i~ je bil leto{nji gostitelj sve~anega podpisa aneksov h pogodbi o finan-ciranju lokalne gasilske javne slu`be za leto 2006. Dogodka sta se poleg predsednikov in poveljnikov {estih PGD iz ob~in Videm, Podlehnik in @etale udeleìla {e predsednik GZ Videm mag. Janez Merc in ùpan @etal Anton Butolen, medtem ko kljub pri~akovanju ni bilo podlehni{kega ùpana Vekoslava Frica.

Ob sve~anem podpisu so zbrane nagovorili (od leve) ùpana Friderik Bra~i~ in Anton Butolen ter predsednik GZ Videm mag. Janez Merc.

Skupni posnetek vseh sodelujo~ih pri podpisu aneksov je nastal v povsem novi sejni dvorani v Vidmu.

Aneks za PGD Sela je podpisal predsednik Stanko Poto~nik.

Kot je è na za~etku kraj{e sve~anosti v Vidmu povedal mag. Merc, aneksi zajemajo sredstva, ki so mo`na, torej razpolo`ljiva, ob tem pa omenil, da se kmalu obetajo è novi aneksi, vendar se je doslej ta praksa pokazala za najbolj primerno. Tudi sodelovanje z ùpani je bilo doslej ve~ kot dobro, z njihovo pomo~jo pa so lahko gasilci uspe{no realizirali vse zadane naloge, je {e dodal Merc, ki je ob podpisu omenil, da so bili do podpisa pripravljeni vsi finan~ni okvi-ri za finan~no varnost v videmski ob~ini, tudi investicijski del. Sicer pa naj bi samo letos v skupno blagajno GZ iz vseh treh ob~in pri{lo 34,5 milijona tolarjev, je {e povedal Merc.

Peter Jagarinec, pred. PGD Leskovec, je podpisal aneks za svoje dru{tvo.

Oglasil se je tudi ùpan Bra~i~, ki je dejal, da s podpisom aneksov na nek na~in vsako leto znova ob~ine zagotav-ljajo osnovna sredstva za varno delovanje gasilskih dru{tev. Izrazil je zadovoljstvo, da so se zgodile pomembne investicije, {e bolj pa, da v skupni postavki gasilci zmeraj najdejo skupen jezik. Gasilcem je zaèlel dobrega dela in uspehov tudi v prihodnje.@etalski ùpan Butolen pa je ponovil,

da se v ob~ini @eta-le {e kako zavedajo pomena gasilske slu`be. Prepri~-an je, da so v teh letih naredili korak naprej in è letos se bodo lotili nad-gradnje gasilskega doma, potem jih ~aka nabava pod-vozja, izrazil pa je zadovoljstvo, da gasilci sredstva oplemenitijo {e z izobraèvanjem in znanjem, kar pa je temelj vsega.

Po sve~anem podpisu aneksov, ki so jih v imenu PGD Podlehnik, Videm, Trèc, Sela, Podlehnik in @etale opravi-li predsedniki in poveljniki dru{tev, pa so v povsem novi videmski sejni dvo-rani naredili {e skupni posnetek v spo-min, pozneje pa so se gostje zadràli {e v videmski ob~inski kleti, kamor jih je povabil gostitelj Friderik Bra~i~.


Zvonko Vindi{, pred. PGD Trèc, prvi~ pod-pisnik aneksa za trèvske gasilce.

Poveljnik PGD Videm Andrej Ro`man pa je leto{nji podpisnik anek-sa za videmsko dru{tvo.


Stran 37

Varnost je dobrota, o kateri mnogi mislijo {ele takrat, ko jim je vzeta, gasilci to po~nejo pogosteje, prav pa bi bilo, da bi o tem vsi mislili vedno. Pri GZ Videm smo se vklju~ili v vrsto programov izobraèvanja. Tako so na{i gasilci iz Vidma in Leskovca na te~aju za ni`je gasilske ~astnike, iz Tr`ca in Leskovca na te~aju za gasil-ske ~astnike, iz Leskovca za gasilske sodnike, iz Tr`ca in Sel pa na te~aju za strojnike. Mnogi gasilci iz gasilske zveze so vklju~-

eni v te~aje za specialnosti na Igu in v Seàni. Ti te~aji ~lanom gasilske organi-zacije ponudijo primerno znanje, àl pa mnogi pozabimo na tisto, kar morajo ~lani za to svoje delo `rtvovati. Sem sodi prosti ~as, odsotnost pri delu v slu`bi ali {tudiju, sem sodijo ure, ki jih drugi namenijo podjetju, zaslu`ku, druìni ali kak{nim drugim vrednotam. Gasilci to

nudijo ob~anom in ob tem tudi tvegajo, kot je tvegan poklic gasilca. Zakaj pi{em o tem? Odgovor se nam kar ponuja, saj je to klic po ve~jem razumevanju tistih, ki o tem ne mislijo ali jih to celo moti. Na~inov, da ustrezno naravnamo svoje misli, je ve~, àl mnogi o tem pomislijo, ko jim je ogroèno ali vzeto ìvljenje ali premoènje. V GZ Videm in ob~ini Videm pa ne

posve~amo ~asa samo izobraèvanju, ampak je mnogo razli~nih drugih aktiv-nosti, med temi so tudi tak{ne, ki niso v nobenem zakonu zapisane kot gasilske, pa so za gasilsko delo neobhodne. Gre za zbiranje sredstev in investicije. V tem letu zaklju~ujemo triletno investicijo v gasilsko kombinirano vozilo v PGD Sela, katero bomo predali svojemu namenu 23. julija. Ko omenjamo ob~ino kot glavno sofinancerko, mislimo tudi na KS Sela in KS Dolena. KS Sela se je {e posebej izka-

zala, saj je vidno prispevala k realizaciji tega projekta. Gre namre~ za projekt, ki je namenjen vsem ob~anom. Nikoli se ne ve, kdo in kdaj bo potreboval pomo~, o kateri pa je potrebno razmi{ljati vnaprej. Ob tem naj povabim vse, ki {e se v

akcijo niso vklju~ili, da se nam priklju~-ijo, gasilska zveza Videm pa bo k temu dodala {e dan gasilca, sre~anje veteranov in proslavitev svoje 10. obletnice. Ker je gasilska slovesnost namenjena predvsem ob~anom, katerim je namenjeno gasilsko delo, je prav, da tokrat stopimo skupaj, da proslavimo rezultate, da okrepimo preventivo in da pove~amo varnost. Tudi ko delamo, uìvamo in po~ivamo,

je prav, da ne pozabimo na varnost in na ljudi, ki nam to prina{ajo. To niso vsi, to so predvsem gasilci.

Mag. Janez MERC, predsednik GZ Videm

GASILCI Z NOVIM ZNANJEM IN OPREMO DO VE^JE VARNOSTI OBÂNOV

Letos 10-letnica zveze

^lani PGD Leskovec smo aktivni na vseh podro~jih, {e posebej pa na podro~ju operativne dejavnosti. In na{i gasilski tovari{i iz sosednje Hrva{ke so izrazili èljo po sodelo-vanju z na{im gasilskim dru{tvom. Ker mejimo s poàrnim rajonom, smo se odlo~ili, da preverimo na{o operativno zmogljivost in u~inkovi-tost.Na velikono~ni ponedeljek smo tako

organizirali mednarodno gasilsko vajo na O[ Cvetlin. Za~etek vaje je bil ob 12. uri, s predpostavko, da je pri{lo do poàra v

kurilnici {ole, ogenj pa se je raz{iril {e na ostale prostore.Devet gasilcev z enim vozilom iz DVD

Cvetlin je pri{lo na kraj poàra in zahte-valo na{o pomo~. Na zahtevo vodje intervencije smo iz PGD Leskovec izvo-zili s tremi vozili in osemnajstimi gasilci. Potrebno je bilo pre~kati dràvno mejo, kar pa zaradi dogovora ni predstavljalo nobenih teàv. Na vaji je bilo potrebno re{iti dva ponesre~enca in pogasiti nami-{ljen poàr. Uporabljena je bila vsa teh-nika in oprema, ki jo premoremo v obeh dru{tvih. V sklopu vaje smo prikazali

na~ine re{evanja ponesre~enca iz vi{ine in ga{enje z razli~nimi gasilnimi sredstvi in takti~nimi pristopi. Na koncu vaje je bila opravljena {e analiza, pri kateri smo skupaj ugotavljali pravilnosti in nepravil-nosti, ki pa jih nameravamo v prihodnje odpraviti. Vsem sodelujo~im {e enkrat hvala za sodelovanje.Z gasilskim pozdravom NA

POMO^!Peter Jagarinec,

predsednik PGD Leskovec

MEDNARODNA GASILSKA VAJA NA O[ CVETLINSosedje stopili skupaj

Re{evanje iz gore~e stavbe s pomo~jo izolirnih dihalnih aparatov. Spu{~anje ponesre~enca s strehe.

Foto

: arh

iv P

GD


Stran 38

FLORJANOVO V @UPNIJSKI CERKVI SV. VIDA

Gasilci iz PGD Trèc in PGD Videm so tudi letos ob florjano-vem zdruìli mo~i in se v velikem {tevilu udeleìli slovesne ma{e. Za gasilce jo je daroval farni ùpnik pater Emil Kriàn. Gasilci pa so se na ta na~in spet priporo~ili svojemu zavetniku sv. Florjanu, ki jih varuje pred ognjenimi zublji in nesre~ami nasploh.

TM

Na Florjanovo nedeljo pri ùpnijski cerkvi sv. Vida

Foto

: J. J

unge

r

RAZGIBAN MAJ ZA ^LANE PGD SELA

En dan {oli, na florjanovo pa v cerkev

Selskim u~encem so se predstavili doma~i gasilci.

^lani PGD Sela so bili v za~etku maja {e posebej dejav-ni. Najprej so na podru`ni~ni {oli Sela izvedli gasilsko vajo »evakuacija {ole« in otrokom ob obisku predstavili tudi razpolo`ljivo gasilsko tehniko, na Florjanovo nede-ljo pa so se è po tradiciji zbrali pri slovesni ma{i, ki jo je za gasilce daroval pater Christian Balint.Gasilci so vajo na {olskem objektu pripravili po dobrih petih

letih, toliko ~asa je namre~ è preteklo od zadnje vaje, ko so prav tako izvedli evakuacijo {ole, je povedal poveljnik PGD

Sela Anton Mohorko. Zelo zadovoljen je bil s samo izvedbo vaje, posebej pa ga je presenetila radovednost otrok, ki so odli~no sodelovali tudi med vajo. Zanimalo jih je vse mogo~e, je omenil Mohorko, so pa jim z veseljem pokazali novo gasilsko vozilo, razpolo`ljivo opremo in tudi na~ine ga{enja. Sicer pa se na Selih è pripravljajo na veliko gasilsko slavje,

ki bo konec julija, na anino, ko bo na Selih {e praznovanje ob krajevnem prazniku, gasilci pa bodo takrat krstili tudi novo gasilsko vozilo.


Posebej zanimiv je bil otrokom pogled v notranjost gasilskega vozi-la.

Na Florjanovo nedeljo so se selski gasilci podali k sveti ma{i v doma~o cerkev sv. Druìne.

Zbrani gasilci pri ma{ni daritvi


Stran 39

Trèvski gasilci so svoj ob~ni zbor pripravili v za~etku leto{njega leta. Udeleìli so se ga ~lani doma~ega gasil-skega dru{tva in mnogi povabljeni gostje.Dosedanji predsednik Franc Drobni~ je v pozdravnem nago-

voru pozdravil vse, ki so na tak ali druga~en na~in povezani z gasilstvom. Ob~nega zbora pa so se udeleìli {e predstavniki Gasilske zveze Videm, videmski ùpan Friderik Bra~i~, pred-stavnik civilne za{~ite, policije, predstavniki dru{tev, ki deluje-jo v bli`nji okolici, in predstavniki okoli{kih gasilskih dru{tev ter gasilci iz Hrva{ke.Uvodnemu delu so sledila poro~ila o delovanju dru{tva v pre-

teklem letu, ki so jih podali predsednik, poveljnik, ra~unovodja in predsednik nadzornega odbora. Nato pa je pri{el na vrsto najpomembnej{i del, volitve novega vodstva, kajti staremu se je mandat iztekel. Za novega predsednika so izvolili Zvonka Vindi{a, stari – novi poveljnik pa je Franc Milo{i~.Najzaslu`nej{i za delovanje in razvoj dru{tva so prejeli tudi

priznanja in zahvale za njihov prispevek. Na koncu je sledil {e del, kjer so bili vsi podobnega mnenja, saj so vsi pohvalili odli~no pripravljen prigrizek, da dobre doma~e kapljice niti ne omenjam.

JJ

OB^NI ZBOR PGD TR@ECNovi predsednik je Zvonko Vindi{

@upan Friderik Bra~i~ in novi predsednik PGD Trèc Zvonko Vindi{.

PGD LESKOVECS skupnimi mo~mi uresni~ujemo skupne

ciljeTudi letos smo si gasilci PGD Leskovec zastavili cilje.

Na{e stalne dejavnosti so preventivno podro~je, dejav-nost z mladino, ~lanicami in ~lani, operativna dejavnost, izobraèvanje, gospodarska dejavnost in drugo. Po~asi smo se za~eli pripravljati tudi na 80. obletnico dru{tva in izvajati dela, ki bi jih do takrat radi kon~ali. Med ta dela zagotovo spada pleskanje dvorane in ostalih pros-

torov v gasilskem domu, ki je bilo izvedeno v mesecu maju, drugo leto bo pa prepleskana {e zunanjost gasilskega doma. Prav tako pa tudi razmi{ljamo, kako bi lahko ~im bolje izkori-stili prostore, da bi od njih bil {e kak{en prihodek, ne pa samo stro{ki za ogrevanje, elektriko in vzdrèvanje. V prihodnjih letih pa bo zagotovo treba vse mo~i usmeriti v nabavo novega gasilskega vozila - GVC 16/24, tisti, ki ga zares potrebujejo, ga

è imajo. Zagotovo je tako!Vedno bolj pa gasilci ugotavljamo, da nimamo mesta, ki si ga

v resnici zasluìmo, financiranje gasilstva pa je preskromno. Ne zapostavljam nobenega drugega dru{tva ali sekcije, ampak opaàm, da v primerjavi z ostalimi dru{tvi in gasilskim dru{tvom skoraj ni razlike, saj vemo, da se za {port, turizem, kulturo in ostalo tudi obra~ajo lepi denarci. Vsa ~ast, ampak za gasilstvo je denarja premalo! Kdo se je ob tej primerjavi za~udil, pa {e naj prosim primerja dejavnosti, s katerimi se dru{tva ukvarjajo.Dokler je vse v najlep{em redu o nas sploh ni kaj dosti govora.

Ko pa pride do deèvja, su{e, mo~nej{ega vetra, poàra ali kak{ne druge nesre~e, pa smo gasilci vedno pripravljeni poma-gati! In ko gre za sekunde in minute, gasilci vedno prisko~imo NA POMO^! V~asih garamo cele dneve ali no~i, posledice, ki pa ob tem nastajajo (po{kodbe, izguba dohodka …), pa gasilci nosimo na svoji koì. Pa poglejte, kje, po kak{nih hribih in cestah na{i vozniki prevaàjo pitno vodo, da lahko preìvi-jo ({e) zadnji ljubitelji Haloz, preden ne obupajo nad ob~ino (komentarja se bom vzdràl) in se odselijo v ìvljenju bolj pri-jazne kraje.In ko gasilci prihrumimo na hrib, do èjne kmetije, vedno

znova poslu{amo: »Kje je na{ denar za vodovod, vodovod smo pla~ali, vode pa ni!« Odgovora àl ne poznam, ampak o~itno ni vse na pravem mestu. Navsezadnje razpolagamo s tehniko, opremo in vozili, na koncu - da pa je vse ob tem {e te`je - pa {e nosimo veliko odgovornost.Kdor je gasilec, se z mojim prepri~anjem zagotovo strinja, kdor

{e pa ni, pa ga vabim med gasilce, da bo `rtvoval svoj ~as za druge, pa ravno danes, ko vsak gleda samo po zaslu`ku, v gasilstvu pa ga àl ni, ampak gasilci se ne damo.NA POMO^!

Peter Jagarinec, predsednik PGD Leskovec

[E NA KRATKO O DELOVNEM SREÂNJU ^LANOV PGD

SELANa anino veliko gasilsko slavje

Tudi na Selih so se ~lani in ~lanice PGD Sela v za~etku leta sestali na rednem ob~nem zboru, na katerem so pre-gledali dosedanje delo in uspehe, ob tem pa predstavili

Selski gasilci so ob pomo~i {tevilnih krajanov postavili majsko drevo.


Stran 40

tudi na~rte v letu 2006, ko predajajo v uporabo novo kombinirano vozilo. Ob~nega zbora so se poleg ùpana Friderika Bra~i~a udeleìli {e pred-sednik GZ Videm mag. Janez Merc, poveljnik zveze Roman Cafuta in tajnik Alojz Petrovi~.V poro~ilo upravnega odbora in povelj-

stva za preteklo leto so med drugim zapi-sali, da je imelo dru{tvo v letu 2005 osem rednih sestankov, poveljstvo dru{tva pa je na rednih mese~nih sestankih sproti re{evalo naloge. Na operativnem podro~-ju lani niso imeli pretiranega dela, saj so zabeleìli le travni{ki poàr v Popovcih. Ob pregledu hidrantnega omre`ja se po oceni gasilcev stanje ni kaj dosti spreme-nilo in ugotavljajo, da tudi niso pomagale pro{nje do ob~ine, ki tega {e ni uredila. V su{nih mesecih so morali nekaterim ob~anom spet dostavljati pitno vodo, saj vode v halo{kih naseljih poleti {e zmeraj primanjkuje.V juliju so se selski gasilci podali tudi na

gasilsko olimpiado v Vara`din, ̀ al pa tam niso navijali za svojo ~lansko desetino A, ki se ji na kvalifikacijah v Vara`dinu ni uspelo uvrstiti na veliko tekmovanje, saj so dosegli nehvale`no 5. mesto. Sicer pa so se ~lani udeleèvali mnogih medru-{tvenih tekmovanj in tam dosegli mnoge odli~ne uvrstitve. V okviru GZ Videm so se z ekipami mladincev, pionirjev in dvema ~lanskima ekipama udeleìli tek-movanja, ki ga je lani organiziralo PGD @etale. V oktobru, mesecu varstva pred poà-

ri, so o~istili gasilski dom in njegovo okolico, servisirali in pregledali tehniko in opremo, organizirali pa so tudi dan odprtih vrat. Nekateri ~lani so si ogledali {e sejem za{~ite in re{evanja v Mariboru in tam spremljali {e ve~jo gasilsko vajo. Anton Mohorko, poveljnik PGD Sela, pa je dejal, da jim v oktobru ni uspelo izpeljati na~rtovane vaje, saj so ravno takrat imeli ve~ino opreme pri izdelo-valcu nadgradnje novega vozila, niso pa se udeleìli {e gasilskega avtorelija, saj so imeli preve~ dela z gradnjo nove garaè. Sicer pa so se lani s pomo~jo KS Sela ukvarjali {e z urejanjem lastni{tva doma, ki je sedaj tudi è dokon~no urejeno, pri-dobiti so morali kar nekaj dokumentacije za gradnjo garaè, s katero so pri~eli v poletnih mesecih. Za nadgradnjo novega vozila so izbrali Gasilsko opremo Mari-bor kot najcenej{ega ponudnika, novo vozilo pa je è nekaj ~asa v garaì in opremljeno, tako kot to narekuje tipiza-cija GZ Slovenije. Pri gradnji garaè pa jim je veliko pomagala KS Sela in njen predsednik Igor Gali~, ki so se mu selski gasilci tudi posebej zahvalili, zahvalo pa si zasluìjo {e mnogi drugi ~lani dru{tva, ki so v gradnjo vloìli veliko ur svojega

Tudi novozgrajena garaà è ima fasado, do slavja v juliju pa naj bi v celoti prenovili gasilski dom.

prostega ~asa.Poveljnik Mohorko je {e povedal, da so

v lanskem letu 3 ~lani dru{tva pridobili naziv nosilca dihalnih aparatov, 9 gasil-cev je opravilo te~aj za uporabnika radij-skih postaj, te~aj pa je organizirala GZ Videm.Med leto{njimi na~rti pa je vsekakor v

ospredju dokon~anje gasilske garaè, do slovesnosti v juliju èlijo urediti {e notra-njo in zunanjo podobo gasilskega doma, ob tem pa bodo poskrbeli {e za izob-raèvanje svojih ~lanov - nekateri naj bi opravili izobraèvanje za naziv nosilca dihalnih aparatov in vodjo intervencij.


Prvi dan v mesecu maju so se zbrali krajani Tr`ca pri tradicionalni postavitvi mlaja. Kljub {tevil~ni udele`bi sta glavno delo opravila le dva, ki pa sta delo z moderno pomo~jo opravila hitro in varno, tako da so vsi ostali imeli ve~ ~asa za prijetno dru-ènje ob pogostitvi.

JJ

POSTAVITEV MAJSKEGA DREVESA V TR@CU

Prijetno druènje pod mlajem

Tudi Trèv~ani so postavili svoj mlaj.


Stran 41

Planinsko dru{tvo Haloze je orga-niziralo prvi pohod v visokogorje. Po na{em mnenju smo si za ta letni ~as izbrali najprimernej{i izlet, saj smo v fazi intenzivnega pridobiva-nja osebne fizi~ne mo~i po dolgi in zahtevni zimi, prav tako pa se v tem pomladnem ~asu na Planini pod Golico v vsej svoji lepoti in mogo~no-sti predstavijo obiskovalcem klju~-avnice – narcise.

Vzpon smo pri~eli na Planini pod Goli-co, od koder nas je pot vodila mimo dveh kme~kih turizmov po travniku do gozda, nato pa po gozdu do spodnje postaje tovorne ì~nice. Od tukaj naprej smo izbrali drugo, dalj{o pot. Na poti se

nam je ob~asno razprl gozd, da smo lah-ko ob~udovali lepote Meàkle in zgornje Ljubljanske kotline. Po dveh urah hoda smo prispeli do ko~e, s katero smo se ves ~as izpod znojnega ~ela spogledovali.Po po~itku in okrep~ilu nas je vodila

strma pot po visokogorskih pa{nikih, po polurnem grizenju kolen smo prispeli na vrh Golice, kjer nas je ~akal dokaj mo~-an veter. Sprehodili smo se po grebenu in opazovali zasneène vrhove Karavank

in Julijcev, ob~udovali smo avstrijsko Koro{ko in pre-sene~eni ugotovili, da smo opravili dolgo in naporno pot, da lahko spet vidimo na dosegu roke reko Dra-vo ter ob~udujemo simbol slovenstva. Pri nekdanji Kadilnikovi ko~i smo si za spomin odtisnili {e ìg.Po uspe{no opravljenem

sestopu smo se udeleènci pohoda zahvalili planinske-mu vodniku g. Danilu za uspe{no opravljeno vode-nje v visokogorje, kakor

tudi pripravniku za vodnika g. Branku.Med vrnitvijo domov smo si ogledali

romarsko cerkev na Brezjah, kjer nas je ga. Anica po ogledu kulturnega spo-menika prijazno obdarila s spominki, angel~ki, kateri nas bodo spominjali na

baziliko sv. Vida.Vo`nja z avtobusom, pohod na Golico

in vo`nja proti domu so nas iz~rpali, zato smo se odlo~ili, da pogledamo {e v Rav-barjevo klet, bilo pa je zelo zabavno, saj smo spoznali novo besedno premetanko »mi planinci, vi ravninci«, katere avtor je bil najstarej{i udeleènec, Anton.Ostali del poti do doma smo uporabi-

li za na~rtovanje novih podvigov, med drugim smo bili na avtobusu tudi trije u~enci glasbene {ole, ter se dogovorili, da ob naslednjem obisku Golice s sabo ponesemo instrumente in do spo{tova-nja slovenskih gora zaigramo znamenito Avsenikovo Golico.

Mag. Ivan Boì~ko,predsednik PD Haloze

POZDRAV Z GOLICE (1836 m)

Narcise

Predsednik dru{tva stoji za fotoaparatom.

Dru{tvo upokojencev Videm tudi v spo-mladanskem ~asu nadaljuje svoje aktivno dru{tveno delo. Po uspe{no izvedenem spomladanskem izletu na Lenti, Pomurje in Gori~ko smo v maju pripravili leto{njo prvo rekreacijsko kolesarjenje. Zbrali smo se 18. maja, ob 9. uri pred gasilskim domom v Vidmu. Pot nas je vodila iz Vidma ~ez [turmov-

ce preko jeza v Markovcih in nato ob Ptujskem jezeru do prve »okrep~evalne« postaje – Rance v Budini, kjer smo se malo okrep~ali, predvsem pa smo uì-vali ob lepem pogledu na Ptuj in Ptujsko jezero.Tukaj smo tudi naredili spominsko foto-

grafijo, nato pa smo pot nadaljevali ~ez Budino do Zabovcev. Ustavili smo se na doma~em mlinu Koro{ec, kjer nas je gospod Koro{ec zelo prijazno sprejel in nas tudi pogostil, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Pot smo nadaljevali ~ez Markovce v Novo vas do okrep~evalni-

DRU[TVO UPOKOJENCEV VIDEM Tudi v prihodnje veliko druàbnosti

V maju so se videmski upokojenci podali na rekreacijsko kolesarjenje.


Stran 42

ce Palaska, kjer je bil kraj{i postanek in kmalu prispeli do na{ega kon~nega cilja – ribogojnice Hrga v [turmovcih, kjer smo na{o kolesarjenje ob dobri malici in veselem, predvsem pa prijetnem druè-nju tudi zaklju~ili.

20 NOVIH ^LANOV DRU[TVAUpravni odbor dru{tva pripravlja v leto-

{njem letu {e dve podobni kolesarski rekreaciji. Dru{tvo je v maju tudi izve-dlo redno letno konferenco, katere se je udeleìlo 252 na{ih ~lanov in ~lanic, veli-ko vabljenih gostov, med njimi pa nas je pozdravil ùpan Friderik Bra~i~.Iz poro~il predsednika, blagajnika in

ostalih je bilo razvidno, da je dru{tvo v preteklem letu dobro poslovalo, tako na rekreacijskem kot tudi finan~nem podro~ju.Tudi plan dela za leto 2006 je zelo pester

in bogat z raznimi prireditvami in izleti, saj ne bo meseca, da se ne bi v dru{tvu nekaj dogajalo. Na konferenci smo letos tudi slavnostno sprejeli 20 novih ~lanov. Upravni odbor jim za vstop v dru{tvo iskreno ~estita in èli, da bi se med nami, starej{imi ~lani, dobro po~utili ter da bi redno obiskovali vse na{e prireditve. Dru{tvo pa je na dan letne konference (25. maja) {telo 485 ~lanov in ~lanic.

29. JUNIJA IZLET V MOZIRJE NA VSESLOVENSKO SREÂNJE UPOKOJENCEV,

Na poti jih je spremljalo son~no vreme, dlje ~asa pa so se zadràli na ptujski Ranci.

DRU[TVO UPOKOJENCEV LESKOVECDvanajsti~ na ob~nem zboru

Dru{tvo upokojencev Leskovec je prvo soboto v aprilu izkoristilo za 12. ob~ni zbor, na katerem se je zbralo veliko ~lanov in povabljenih gostov.

POVABILO NA POHODEDU Leskovec in mentorica Lenka Krajnc,

dolgoletna ~lanica Planinskega dru{tva Haloze, vabita vse upokojence in ljudi dobre volje na pohodni{tvo. Dobimo se vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 14. uri, pred GD Leskovec.

NA POTEP S KOLESOMDU Leskovec in mentorica Fran~ka

Bra~ko vabita vse upokojence in vse tiste, ki jih veseli potepanje s kolesom, na kolesarjenje. Dobimo se vsako drugo nedeljo, ob 14. uri, pred GD Leskovec.

NZ Foto: Joì Zavec

Ob~nega zbora se je udeleìlo veliko ~lanov in gostov.

V JULIJU NA MORJEVabimo vse ostale, ki so upokojeni, da se

nam pridruìjo, kajti ve~ nas bo, bolj bo veselo in prijetno. Obve{~amo vse ~lane in ~lanice, da prirejamo 29. junija 2006 izlet v Mozirje na sre~anje slovenskih upokojencev, po sre~anju pa bo {e izlet v neznano z veselim zaklju~kom. Prija-ve sprejemamo vsako sredo do zasedbe avtobusa. V juliju pa prirejamo izlet na morje s piknikom na morju in kopanjem

v Izoli. O vseh drugih prireditvah in izle-tih pa vas bomo pravo~asno obve{~ali.Ob prazniku Ob~ine Videm izrekamo

vsem upokojenkam in upokojencem ter vsem ostalim ob~anom iskrene ~estitke z èljo, da se vam izpolnijo vsi zastavljeni cilji, tako v privatnem kot tudi v dru`be-nem ìvljenju.

UO DU Videm Foto: Koderman


Stran 43

V KS Leskovec se vsako leto spomnimo tudi na{ih najstarej{ih krajanov. Tistim, ki so stari nad 70 let, pripravimo prijetno druènje. Razveselimo jih s kulturnim programom, pogostitvijo in skromnim darilom, ki je znak pozornosti najstare-j{emu {e ìve~emu krajanu. Tudi letos je okrog 60 ostarelih lahko poklepetalo med sabo, izmenjalo bogate ìvljenjske izku{nje in se spomnilo prijetnih in tudi àlostnih trenutkov v svojem ìvljenju. V sredi{~u pozornosti je bila najstarej{a pri-sotna krajanka, Julijana Turk, po doma~e Turkova Julika, stara è 98 let. Naj se {e dolgo druì z nami!

IR

SREÂNJE OSTARELIH V LESKOVCU

Tudi letos se je sre~anja udeleìlo okrog 60 ostarelih.

85 LET GIZELE KRAJNC, DOLGOLETNE ^LANICE LJUDSKIH PEVK

Pojo~i rojstni dan29. marca je praznovala svoj 85. rojstni dan Gizela Krajnc iz Zg. Leskovca. Na ta dan so jo obiskali sorodniki,

prijatelji in znanci. Pripravili so ji praznovanje in jo razveselili s petjem. Gizela je bila vesela, da je praznovala svoj rojstni dan s svojimi najdra`jimi. Zelo je bila vesela vsake odpete pesmi in tudi sama

je zapela, saj je bila dolgo let ~lanica ljudskih pevk.@elimo ji vse najbolj{e in {e na mnoga zdrava leta!

NZ

Slavljenka v dru`bi h~erk Katice in Berte.

Gizela je svoj rojstni dan praznovala s svojimi najdra`jimi.


Stran 44

Spo{tovani ob~ani in ob~anke ob~-ine Videm, pred vami je druga leto-{nja izdaja ob~inskega glasila Na{ glas, v kateri vas seznanjamo s tren-di varnostnih pojavov na obmo~ju ob~ine VIDEM v letu 2005.

1. PREPREÊVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETENa podro~ju kriminalitete v ob~ini Videm

ni zaznati bistvenih sprememb v strukturi kaznivih dejanj. Kvantitativno je {tevilo zaznanih kaznivih dejanj v majhnem upadu, saj smo zaznali 70 (78) kaznivih dejanj, pri ~emer smo uspeli ohraniti pribli`no stopnjo preiskanosti kaznivih dejanj 66,5 % (61,5 %).V strukturi kaznivih dejanj ni bistvenih

sprememb. V letu 2005 smo na obmo~-ju ob~ine Videm od skupno 70 kazni-vih dejanj obravnavali 35 (48) kaznivih dejanj zoper premoènje, od tega 13 navadnih tatvin, 11 velikih tatvin, 3 KD zatajitve, 3 KD goljufije, 2 KD izsiljevanja in 3 KD po{kodovanja tuje stvari. Nadalje smo obravnavali 19 kaznivih dejanj zoper ~lovekove pravice in svobo{~ine, in sicer 13 KD ogroànja varnosti, 4 KD grdega ravnanja in 2 KD kr{itev nedotakljivosti stanovanja, 7 KD zoper ìvljenje in telo, od tega 2 KD lahke telesne po{kodbe, 3 KD hude telesne po{kodbe in 2 KD ogro-ànja z nevarnim predmetom pri pretepu ali prepiru, 5 kaznivih dejanj zoper javni red in mir, od tega 3 KD nasilni{tva, 1 KD prepre~itve uradnega dejanja uradni osebi in 1 KD prepovedanega prehoda ~ez dràvno mejo. Obravnavali smo {e 1 kaznivo dejanje zoper splo{no varnost ljudi in premoènja, in sicer 1 KD pov-zro~itve splo{ne nevarnosti.

2. VZDR@EVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLO[NE VARNOSTI LJUDI IN PREMO@ENJAV letu 2005 smo obravnavali skupaj 113

kr{itev (124), kar predstavlja 8,8 % manj kr{itev. Na podro~ju Zakona o prekr{kih zoper javni red in mir smo obravnavali 101 (94) kr{itev ali za 6,93 % ve~ kot v primerjalnem obdobju. Posebno pozor-nost so policisti med obravnavanjem kr{-itev javnega reda namenili druìnskemu nasilju, saj smo v tem segmentu 2 oseba-ma izrekli ukrep prepovedi priblièvanja osebi, in tako pred druìnskim nasiljem za{~itili osebe, nad katerimi se je s strani partnerja izvajalo nasilje. Od skupnega {tevila obravnavanih kr{itev jih je bilo

najve~ storjenih na javnem kraju in javnih prireditvah (cesta, trg, gostinski lokal), in sicer 55 (53), in v stanovanju, kjer smo zaznali 53 (41) kr{itev.Obravnavali smo {e 2 kr{itvi uredbe o

prepovedi vo`nje z vozili v naravnem okolju, 2 kr{itvi uredbe o varstvu pred poàrom v naravnem okolju, 2 kr{itvi Zakona o nadzoru dràvne meje in 1 kr{itev uredbe o hrupu v naravnem in ìvljenjskem okolju.Po Zakonu o oro`ju smo v letu 2005

obravnavali 4 kr{itve, leto prej 3, s tem pa nismo popolnoma zadovoljni. Na obmo~-ju ob~ine Videm kr{itev, pri katerih bi bilo uporabljeno oro`je, nismo obravna-vali. Prav tako dogodkov, pri katerih bi zaradi nepravilne uporabe pirotehni~nih izdelkov nastale huj{e telesne po{kodbe ali ve~ja premoènjska {koda, policisti nismo obravnavali. V letu 2005 smo na obmo~ju ob~ine

Videm obravnavali skupaj 11 (11) dogod-kov, od tega 2 delovni nesre~i, 2 poàra, 2 samomora, 1 nenadno smrt, 1 ilegalni prehod dràvne meje, 2 druga dogodka, pri katerih je nastala telesna po{kodba, in razpisali iskanje ene osebe.

3. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETAPrometnovarnostne razmere na obmo~-

ju ob~ine Videm so glede na posledice in {tevilo prometnih nesre~ ugodne, saj v obdobju zadnjih 3 let konstantno opa-àmo tako zmanj{anje skupnega {tevila prometnih nesre~, kakor tudi zmanj{anje posledic v prometnih nesre~ah, kot so umrli ali telesno po{kodovani udeleèn-ci. Tako na cestah na obmo~ju ob~ine Videm

v letu 2005 ni umrl nobeden udeleènec, kakor tudi ne preteklo leto. Skupaj se je v letu 2005 na obmo~ju ob~ine Videm zgodilo 99 (107) prometnih nesre~, in sicer se je 65 prometnih nesre~ zgodilo v naselju, 34 pa izven naselja. Prometne nesre~e s smrtnim izidom ne beleìmo, beleìmo pa 1 prometno nesre~o s hudo telesno po{kodbo, v kateri je bila 1 ose-ba hudo telesno po{kodovana, 28 pro-metnih nesre~ z lahko telesno po{kodbo, v katerih je bilo 38 oseb lahko telesno po{kodovanih, in 36 prometnih nesre~ z materialno {kodo, v katerih je bilo ude-leènih 60 oseb, ki pa telesnih po{kodb niso utrpele.Pri nadzoru cestnega prometa, kamor

prav tako pri{tevamo ukrepe policistov PP Maribor in PP Ptuj, smo ugotovili 1800 (2403) kr{itev cestnoprometnih predpi-sov. Podali smo 321 (330) predlogov za

uvedbo postopka na Okrajnem sodi{~u Ptuj – oddelek za prekr{ke, izrekli 926 (1899) glob, zoper 215 kr{iteljev pa je bil uveden hitri postopek z izdajo odlo~be pri prekr{kovnem organu na PP Podleh-nik, zaradi la`jih CPP kr{itev pa je bilo izre~enih tudi 338 (25) opozoril.Nepravilna stran in smer vo`nje sta bili

najpogostej{i vzrok prometnih nesre~. Sledita jima vo`nja z neprilagojeno hitrostjo in premiki z vozilom. Najve~ prometnih nesre~ se je zgodilo v soboto, petek in sredo, in sicer med 16. in 18. uro ter med 19. in 23. uro.

4. NADZOR DR@AVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH Pri varovanju dràvne meje smo ugo-

tovili 6 (14) oz. 57,2 % manj kr{itev ile-galnega prehajanja dràvne meje, ki {e vedno predstavljajo glavnino vseh kr{itev tujske zakonodaje. Pri varovanju dràvne meje smo ugotovili 5 (7) kr{itev Zakona o tujcih in 1 (1) kr{itev dolo~il Zakona o nadzoru dràvne meje. Kr{itev nedotak-ljivosti dràvne meje, mejnih incidentov ali drugih kr{itev nismo obravnavali. Pri poostrenih nadzorih, povezanih z delom in zaposlovanjem tujcev, smo poostrene nadzore izvedli v sodelovanju z delovnim in{pektorjem.V èlji za {e konkretnej{im, hitrej{im in

modernej{im na~inom poslovanja se vam zahvaljujemo za va{e sodelovanje in vas obve{~amo, da lahko svoje èlje, potre-be in vse ostalo, povezano s policijskim delom, posredujete na PU Maribor tudi na e-mail: [email protected] oziroma na PP Podlehnik na e-mail: [email protected].

Miran Brumec, vodja policijskega okoli{a

VARNOST NA OBMO^JU OBÎNE VIDEM V LETU 2005


Glede na to, da so pred nami poletni meseci, v katerih se nas ve~ina odpravi na dopust, vam posredujemo nekaj nasvetov, kako se v najve~ji meri zavarovati pred nepridipravi, ki preìjo na na{o lastnino, tako na dopustu kakor tudi doma.Svetujemo vam:

* Torbic, kov~kov in drugih predmetov ne pu{~ajte na policah, sedeìh ali na drugih vidnih mestih. Ti predmeti so vaba za tatove, varneje bodo shranjeni v prtlja`niku. Zlatnina, denar, kreditne kartice, ~eki in dokumenti ne sodijo v predale vozila.

* Prtljago naloìte v vozilo tik pred poto-vanjem. Ne pu{~ajte prtljage na strehi avtomobila.

* ê je le mogo~e, ne pu{~ajte klju~ev v avtomobilu brez nadzora (avtopralnice, servisi …). Prepre~ili boste ponareditev klju~ev in tatvino vozila.

* Ko zapu{~ate vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter obvezno zaklenite vozilo, prt-lja`nik in pokrov posode za gorivo.

* Vklju~ite alarmno napravo.* Nikoli ne pu{~ajte klju~a v kontaktni

klju~avnici, tudi ~e zapustite vozilo le za kratek hip.

VLOM V VA[ AVTO LAHKO STORILEC IZVR[I V MANJ KOT 30 SEKUNDAH!SAMO V VRTEC SEM SKOÎLA … in pustila torbico na prednjem sedeù

... Naj se to ne pripeti tudi vam. Dosledno varujte svojo lastnino.NE PONUJAJTE PRILO@NOSTI NEPRI-

DIPRAVOM, za varnost svoje lastnine lah-ko najve~ storite sami.ZAKLEPAJTE AVTOMOBILEZapirajte okna in zaklepajte vrata avto-

mobila. Vrednej{i predmeti v avtomobilu pritegnejo tatove in vlomilce! Tatvine avtomobilov, vlomi in odvzemi

so pogosta kazniva dejanja. V Sloveniji letno izgine preko 1300 vozil. Le ~etrtino ukradenih vozil uspe policiji izslediti. Ve~-ina avtomobilov je v Sloveniji ukradenih med 23. uro zve~er in 5. uro zjutraj. Precej ukradenih vozil tatovi takoj spravijo ~ez mejo v tujino ali pa jih nekaj ~asa skrivajo v kak{ni garaì ter jih, ko najdejo kupca, odpeljejo iz dràve. So tudi primeri, ko ukradena vozila razstavijo in jih po delih prodajo doma.Za tatove so najbolj zanimivi volkswag-

ni in renaulti, bistveno pa ne zaostajajo tudi mercedesi, BMW-ji, audiji, opli in druge znamke. Avtomobil je mo`no nasil-no dokaj enostavno odpreti brez ve~jega napora in vidnih po{kodb. Policijska sta-tistika ugotavlja, da redko izginejo vozila, v katerih so vgrajene dodatne alarmne naprave.

VOZILO VAM LAHKO

TATVINE VOZIL IN PREDMETOV IZ VOZILUKRADEJO @E V PETIH MINUTAH! Zato vam svetuje-mo:* Ne parkirajte na slabo razsvetljenih uli-

cah in parkirnih prostorih.* Kadar zapu{~ate svoje vozilo, izvlecite

klju~ iz kontaktne klju~avnice, zavrtite volan, da klju~avnica zasko~i, zakleni-te vozilo, zaprite vsa okna in vrata, ne pozabite na prtlja`nik.

* Torbic, kov~kov, pla{~ev in drugih vrednej{ih predmetov nikoli ne pu{~ajte na policah, sedeìh ali vidnih mestih v avtomobilu. Vzemite jih s seboj ali jih zaklenite v prtlja`nik.

* Ne pu{~ajte zlatnine, denarnic, gotovine, pla~ilnih kartic, ~ekov ali drugih vred-nej{ih papirjev v predalih avtomobila; v avtomobilu ne pu{~ajte dokumentov o vozilu (prometno dovoljenje, zelena kar-ta, servisna knjiìca) in svojih osebnih dokumentov.

MED VO@NJO SE ZAKLEPAJTE! Tako boste nepovabljenim prepre~ili vstop v vozilo – tudi v kriì{~u pri rde~i lu~i na semaforju!

* Vgravirajte identifikacijsko {tevilko na vse steklene povr{ine v vozilu. Tatovi ne marajo ozna~enih vozil.

* Kontaktni klju~ vzemite iz klju~avnice, ~etudi je avtomobil v va{i garaì.

* Dobra za{~ita za draga kolesa so matice (vijaki, ki se zaklepajo).

* Pokrov na rezervoarju za gorivo dodatno zavarujte in zaklenite. ê opazite, da je

namerno po{kodovan, ga takoj zame-njajte in obvestite policijo.

* Razmislite o nakupu dodatne naprave za zaklepanje ali blokado menjalnika, vola-na in no`ne zavore.

* Elektronska blokada vìga motorja je vedno dobrodo{la. Priporo~ljivo je, da v svoje vozilo vgradite alarmno napravo proti tatvini in vlomu, ki jo ob zapu{~-anju vozila vklju~ite.

* Za{~itite avtoradio. Poskrbite za eno-stavno montaò, ki omogo~a, da radio vedno, ko vozilo zapu{~ate, vzamete s seboj. Poveìte ga z alarmnim sistemom, uveljavljajo pa se tudi druge oblike za{~-ite (kodirane kartice, brez katerih radia ni mo`no vklju~iti ipd.).

* Popolnega varovanja ni, zato vam svetu-jemo, da pomislite na kasko zavarovanje va{ega vozila.

* Mo`nost satelitskega nadzora (sledenja) vozil (VIASAT).

Ne nazadnje pa prav tako pred odho-dom na dopust poskrbite za ustrezno zavarovanje in varnost va{ih domov, da vas ob vrnitvi z dopusta ne bo pri~akalo negativno presene~enje ob morebitnem vlomu. Zato zaprosite sosede, da v ~asu va{e odsotnosti popazijo na va{ dom, red-no naj izpraznjujejo nabiralnik s po{to in ~asopisi, rolete in polkna pustite odprta, tako da se ne bo è na dale~ videlo, da vas ni doma.

Miran Brumec, vodja policijskega okoli{a

NAKUP AVTOMOBILA JE VELIKA INVESTICIJA1. Pozanimajte se, pri kom kupujete, in

vztrajajte pri natan~nem pregledu doku-mentov in vozila. Nikar ne hitite!2. [tevilne tatvine avtomobilov in nji-

hovih delov, vlomi, prodaja ukradenih vozil na avtosejmih ali preko ~asopisnih oglasov, brez ustrezne ali s ponarejeno dokumentacijo – vse to so razlogi, zaradi katerih smo se odlo~ili, da vas opozori-mo na nev{e~nosti, ki se lahko pripetijo v zvezi s tem.ê kupujete ali prodajate vozilo:

1. Novo vozilo je najvarneje kupiti pri uglednem podjetju s tradicijo. Ne kupujte avtomobila na leasing pri pod-jetjih dvomljivega slovesa. Preden se odlo~ite, se iz~rpno pozanimajte.

2. Pri nakupu rabljenega vozila bodite {e posebej pozorni:

• ~e nekdo prodaja novej{e vozilo, pro-dajalec pa je è drugi ali tretji lastnik,

• ~e se prodajalec predstavlja kot posred-nik, ki vozilo prodaja za prijatelja ali sorodnika,

• ~e prodajalec nima zavarovalne police, kupon~ka, zelene karte, prometnega dovoljenja, servisne knjiìce, kodne

{tevilke avtoradia ali osebne izkaznice, pri tem pa se izgovarja, da je navedeno pozabil,

• goljufi se pogosto predstavljajo s pona-rejenimi osebnimi izkaznicami oziroma so ponarejeni dokumenti o izvoru vozi-la, zato si jih natan~no oglejte,

• prometno dovoljenje je lahko origi-nalno, vendar so posamezni podatki izbrisani in namesto njih vpisani la`ni. Ti so pogosto ne~itljivi, sprani ali delno izbrisani. Tudi ìgi so obi~ajno ne~itljivi in zamazani,

• bodite pozorni na registrske tablice. Te so lahko neveljavne, ukradene ali ponarejene. Ne pozabite preveriti tudi {tevilke {asije in motorja. Poglejte, ali je na vozilo pritrjena eviden~na plo{~ica, na kateri je tudi {tevilka karoserije, in ali je na mestih, kjer je v karoserijo vse-kana {tevilka, nane{en sve` sloj barve,

• pri nakupu rabljenega vozila obvezno zahtevajte tudi rezervne klju~e.

3. Ko vozilo prodajate, bodite obvezno prisotni pri testni vo`nji. Bodite pozorni na ponarejen denar in ponarejene doku-mente. Zahtevajte takoj{en prepis vozila oziroma zadrànje registrskih tablic in prometnega dovoljenja za odjavo vozila.

Stran 45


Glasilo izdaja ob~ina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-po{ta: [email protected]. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. ^lani uredni{tva: Darinka Ratajc, Petra Krajnc, Marjan [kvorc, Joè Junger, Friderik [imenko, Nata{a Zagoranski in Iztok Ro{kar. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado [krjanec s. p., Ul. Lackove ~ete 3, Ptuj, 041 684 910; tisk: Grafis Ra~e. Na osnovi mnenja urada vlade za informiranje RS {t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo pla~uje 8,5 % davek. Glasilo NA[ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno {tevilko 1332 in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 356. Glasilo je brezpla~no in ga prejmejo gospodinjstva v ob~ini Videm. Naklada 1900 kosov.

Stran 46


Stran 47

V preteklih dneh se je veliko govorilo o najbolj{em slovenskem profesionalnem boksarju, Dejanu Zavcu iz Ptuja, saj je v {portni dvorani Center suvereno prema-gal {e enaindvajsetega nasprotnika. A morda marsikdo ni niti pomislil, da

Dejan ni rojen Ptuj~an, saj je otro{tvo preìvel v halo{kih Trdobojcih. Mama Anica, o~e Janez, brat Ivan, sestri Silva in Irena z druìnami ter teta Ger~ka mu stojijo ob strani tudi na njegovi karieri profesionalnega boksarja in ga vzpodbu-jajo. Podporo in pomo~ najde Dejan tudi

v druìni zaro~enke Nata{e. Hitro so ga spoznali tudi navija~i {irom po Evropi in vzdevek »Mister Simpaticus« je kar pra-vi. Res je Dejan simpati~en fant, vedno dobre volje, tudi pri napornih treningih, in pripravljen pomagati tistemu v stiski. Razveseljujejo ga è najmanj{e stvari. Tudi kot {portnik se ni spremenil, saj tudi ob trenutkih zmagoslavja ne pozabi na doma~ine in jim na koncu dvobojev izre~e zahvalo za vzpodbudo. @e kot boksar za~etnik je z veseljem

kazal videokasete s svojimi borbami.

Z navdu{enjem smo si dvoboje skupaj ogledali in è takrat slutili, da bo Dejan {e dale~ pri{el. Preko Haloz, Ptuja, Maribora in {irne Evrope se Dejan è spogleduje z boksarsko Meko na drugi strani velike luè. Z vsakim dvobojem je vedno bliè cilju svoje {portne kariere: postati sveto-vni prvak velterske kategorije (do 66,7 kg).

Bravo, Dejan! In bravo navija~i, posebej Leskov~ani!

IR

DEJAN ZAVEC

Dejan s svojimi navija~i iz rodnega Leskovca.

Dejan med borbo. Visoko dvignjene roke zmagovalca.


Stran 48

OB 9. OBÎNSKEM PRAZNIKU [E RAZSTAVA ETNOGRAFSKEGA DRU[TVA TR@EC

O kulturni dedi{~ini in etnolo{kem bogastvuEtnografsko dru{tvo Trèc je v

po~astitev 9. ob~inskega praznika pripravilo razstavo etnografskega gradiva iz halo{kega roba. Sve~ana otvoritev je bila v soboto, 10. junija, to~no opoldne, v prostorih PGD Tr`-ec, razstava pa je bila odprta tudi v nedeljo.Odprtje razstave so s himno obogatili

»jurov{ki fantje«, sledil je nagovor pred-sednika dru{tva mag. Ivana Boì~ka, v katerem je orisal pomen kulturne dedi{~-ine za identiteto in ohranitev halo{kega roba kot etnolo{ke posebnosti tega dela Slovenije. Nastopili so ljudski godci iz ED Trèc.Po razstavi nas je popeljal predsednik

dru{tva in nam na poljuden, pri dolo~-enih razstavnih eksponatih pa tudi na znanstven na~in predstavil razstavljene predmete, tako smo si ogledali:• pripomo~ke za kuho in peko v kme~-

ki pe~i,• ljudska glasbila,• rokodelska orodja za obdelavo lesa,• starodobna vozila in • ~ebelarski koti~ek.

PRIÂ TUDI ROKODELSKIM

Utrinek z razstave …

Predsednik ED Trèc mag. Ivan Boì~ko ob svojem »starem biciklu.«

SPRETNOSTIM DOMAÎH MOJSTROVPrav zanimiv je bil ~ebelarski koti~ek,

zasnovali so ga ~ebelarji êbelarskega dru{tva Turni{~e, katerega pomembni ~lani so tudi na{i ob~ani. Med drugim smo poskusili tudi produkte »lete~ih far-macevtov«.Razstavljeni predmeti so last ~lanov ali

simpatizerjev dru{tva oziroma ljubiteljev kulturne dedi{~ine. Med razstavo, ki je potekala v soboto in nedeljo, smo bili

pri~a tudi rokodelskim sposobnostim ~lanov dru{tva (pletenje ko{ar, perjenje in bru{enje gozdarskih ro~nih àg, prikaz igranja na razli~na ljudska glasbila …). Za dobro po~utje in vzdu{je v ~asu raz-stave pa so skrbeli godci ED Trèc. Obis-kovalci so bili navdu{eni nad razstavo, zlasti zanimivi so zapisi v knjigi vtisov.

UO ED Trèc

Franc Kirbi{ je dokazal, da mu kladivo {e zmeraj dobro leì v roki.

Documents

NG Junij 06