poziva k sodelovanju!Največja tehnična študentska revija Te vabi, da sodeluješ pri njeni izdelavi. Spodbujamo tehnično kom-petentne članke in reportaže s področja elektrotehnike, računalništva, informatike in multimedijev ter kreativne ideje.kontakt: alexandar.nikolic@gmail.com

»Oskrba z energijo je temeljna potreba sodobnega človeka«, to je nekako do-volj zgovorno dejstvo, da na kratko predstavimo posvetovanje, ki je bilo letos organizirano že 14.!

10. do 12. maja je v kongresnem centru hotela Habakuk potekalo že 14. posve-tovanje »Komunalna energetika«. Na-men posvetovanja je izmenjava mnenj, izkušenj in raziskovanj med strokovnja-ki na tem področju, prav tako pa so bili na posvetovanje povabljeni študentje, da se tudi sami seznanijo z novostmi na področju energetike.

V ospredju tokratnega posvetovanja je bilo postavljeno izkoriščanje in raba zemeljskega plina ter s tem povezanih procesov za pridobivanje toplote in elektrike. Na to temo je bilo predstav-ljeno tudi največje število referatov. Med raziskovalci, ki so predstavljali referate, pa velja omeniti, da jih je ve-liko prihajalo iz tujine, prevladali pa so predstavniki Češke, katere raziskovalci so predstavili referate predvsem na temo obnovljivih virov. Naj še omenim predstavnike Nemčije, Avstrije, Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine, ki so prav tako sodelovali s svojimi ref-erati. Prvi dan posvetovanja je bilo uvodno predavanje o spremembi na trgu pri oskrbi in rabi plina in toplote. V tem sklopu se je zvrstilo pet referatov. Drugi dan posvetovanja se je v šestih temat-skih sklopih zvrstilo 25 referatov, tako da je skupno v dveh dneh posvetovanja bilo moč zvedeti veliko zanimivih stvari s področja energetike, in če ponovno spomnim na mednarodno udeležbo, lahko že z veseljem pričakujemo naslednje posvetovanje, ki pa bi mor-da s strani študentov moralo biti bolj obiskano, še sploh ob dejstvu, da je za njih posvetovanje brezplačno. Ob koncu še naj omenim zadnji dan posvetovanja, ki pa je bil namenjen strokovni ekskurziji, udeleženci pa so si ogledali kotlovnico v Splošni bolnišnici Maribor, ter sončno elektrarno na naši fakulteti.

Več o posvetovanju na internetni strani Laboratorija za energetiko: http://ke.powerlab.uni-mb.si/html/default.asp

komunalna energetika

�

Pozdravljeni, dragi bralci. Prišel je mesec junij in z njim izpitno obdobje. To je čas, ko so se mukotrpna predavanja zaključila in kjer lahko pokažete vaše znanje, ki ste si ga pridobili čez leto, s kakšnim opravljenim izpitom, kar na koncu opraviči vaše trpljenje v predavalnicah.

Mesec junij pa je poleg izpitov čas za lepe stvari. Ena izmed teh je zagotovo nova številka Abakusa, v kateri smo za vas intervjuvali najboljše diplomante na FERI-ju, malo za motivacijo pred prihajajočimi izpiti. V rubriki tete Olge pa boste dobili tudi kakšen nasvet za bolj efektivno učenje. Vključili smo še poročilo o dnevu FERI, ker je bil le ta posvečen študentom z motom »Smo študentje FERI-ja«. Na naslednjih straneh si boste lahko prebrali dosežke naše fakultete v preteklem študijskem letu, tako na

pedagoškem kot raziskovalnem področju. Zvedeli boste, kaj študentje samostojno razvijajo v okviru študijskega in raziskovalnega dela, kateri študentje so bili

vaš

ured

nik

Komunalna energetika --- 2Intervju prof. dr. Ivan Rozman --- 4Dan FERI --- 6Projekti --- 10AIG`05 --- 17Najboljši diplomanti --- 18Elektro Maribor --- 22Krvodajalska akcija --- 26Za vsakogar nekaj --- 27XML --- 28Ethnocon --- 30Gospodarski inženir --- 33Strokovna ekskurzija na Kras --- 35Intervju Vinske kraljice --- 37Računalniški kotiček --- 38Robot 2005 --- 40Tehnologikin kotič --- 43Sprememba novega zakona o dohodnini --- 44Fast food napotki --- 45Teta Olga --- 46Mariborski dvojčici --- 47

najboljši diplomanti 2003/04 in še marsikaj zanimivega se bo našlo. Da ne pozabim omeniti, da se uspešnost univerz kaže v dosežkih študentov na raznih tekmovanjih, s katerih vam bomo poročali. Študentje naše fakultete se na tekmovanjih uvrstijo zelo visoko in lahko smo ponosni na njih. Za vas smo še na koncu pripravili majhno presenečenje za te vroče dni.Ob tej priložnosti še enkrat vabim k sodelovanju vse študente, ki so pripravljeni pomagati ustvarjati revijo, saj revijo ustvarjamo študentje za študente.Za pomoč bi se zahvalil še Bojanu Horvatu, predsedniku društva študentov FERI, doc. dr. Janezu Pogorelcu, ki nam je prispeval nekaj fotografij iz dneva fakultete in uredniku revije Agronom Damirju Mlakarju, ki mi je veliko pomagal s koristnimi napotki, ter vsem, ki so pomagali pri ustvarjanju te revije.Za zamudo pri objavi članka ob dnevu FERI se opravičujemo, saj smo imeli nekaj težav pri izdajanju. Na koncu bi vam še zaželel veliko sreče pri opravljanju izpitov.

Pred funkcijo rektorja Univerze v Mariboru ste bili dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Kako sedaj gledate na razvoj fakultete. Tako »od zgoraj« bi lahko rekli. Mislim, da se fakulteta dobro razvija. Če pogledamo samo, kako se iz leta v leto veča število vpisanih študentov, lahko ugotovimo, da vsaj kar se tiče univerzitetnih študijskih programov, ta fakulteta vpiše že več študentov v prve letnike, kot vse ostale tri tehniške fakultete skupaj. Skladno z večanjem števila študentov je nekje normalno, da se veča tudi število za-poslenih. Kar se tiče raziskovalnega dela, le-to delo napreduje v vseh oblikah, seveda pa bo verjetno v bodoče treba še več pozornosti pos-vetiti njegovi kvaliteti, predvsem bi pa rekel, da bo tudi fakulteta, kot sorazmerno ena izmed največjih fakultet znotraj Univerze v Mariboru,

Vsekakor je elektronsko poučevanje oz. elektronsko učenje stvar tega tisočletja, v katerem smo. Mogoče se ga pri nas zavedamo nekoliko pre-malo. Ampak zavedati se moramo, da izobraziti toliko in toliko milijonov, da ne rečem milijard prebivalstva, jim dati relevantna znanja ne samo v tistem obdobju šolanja, ampak tudi aktualno znanje skozi vse življenje. Praktično je, če gledamo iz širšega aspekta Zemlje kot planeta, brez elektronskega poučevanja oziroma učenja, to sploh nemogoče realizira-ti. Seveda je pa to tudi priložnost za našo univerzo. S pomočjo elektronske-ga poučevanja je sigurno možno dati študentom kvalitetnejše znanje, bolj enaka znanja, mogoče je vzpostaviti bolj pogostejše stike med študentom in profesorjem. Seveda je pa tudi kas-neje, po diplomi, neprimerno lažje vzpostaviti koncept vseživljenjskega učenja. In tudi posameznim skupinam ljudi, ki si želijo pridobiti določena specialna znanja preko daljinskega medija, je bistveno lažje zagotoviti primerna znanja skozi elektronsko izobraževanje.

Sodobna družba je družba neneh-nih sprememb. Po menjavi stolčkov v parlamentu je vlada ukinila Min-istrstvo za informacijsko družbo in konstruirala ministrstvo za znanost in šolstvo. Je to dobra poteza?Vlada je sprejela odločitev, da je gradnja državne uprave kot celota pomembnejša kot samo informatiza-cija državne uprave. To je odločitev vlade in ta je že imela argumente, zakaj je takšno odločitev sprejela. Kako se bo pa takšna odločitev poka-zala na daljši rok, bomo pa videli v prihodnje.

Sami ste tudi bili eden izmed pobudnikov vpeljave študija Računalništva in informatike na Feri-ju. Kako pa gledate na nove smeri, ki so se pojavile?Res je, da sem leta 1983-84 kar dosti pripomogel k temu, da je študijski program Računalništvo in informati-ka bil takrat vpeljan na celotno Uni-verzo v Mariboru. Največ vsekakor delam na svojem ozkem strokovnem področju, to je informatika. In veseli me, da je za omenjeno smer veliko zanimanje, diplomanti pa so zelo iskani. Nove smeri pa podpiram in jim želim dobro. Takšne spremembe so potrebne.

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko spada med največje fakultete Univerze v Mariboru. Ker je sedanji rektor tudi bivši dekan naše fakultete, sva ob »prazniku« le-te z njim naredili kratek intervju. Sprejel naju je to-plo in odprto, midve pa sva »zag-njavili« z vprašanji. »Spoštovana magnificenca rektor prof. dr. Ivan Rozman …« Ne nisva začeli tako, ampak smo se najprej dotaknili dneva fakultete Feri.

Letos, ko je dan fakultete potekal že tretjič, so/smo le-tega posve-tili nam študentom z motom «Smo študentje Feri-ja!«. Kaj menite o tem?Vsaka univerza je na nek način simbi-oza profesorjev in študentov. In uni-verze brez študentov ni. Normalno je, da univerza gleda na prihodnost, na mlado generacijo, zato mislim, da je bilo popolnoma umestno, da je bil dan fakultete namenjen pred-vsem študentom, njihovemu počutju, delu, predvsem pa tudi temu, da se bo v bodoče delilo čim več relevant-nih priznanj. S tem namreč spodbu-dimo študente, da že v času študija začnejo »delati« na fakulteti.

Na svečanosti ste v govoru omenili dvojne diplome. Kakšne prednosti vidite v tem?To so tako imenovane dvojne in-tegrije, se pravi skupne diplome. Ne gre sicer za dvojne diplome, gre za diplome, ki jih izdaja več uni-verz hkrati. Z drugimi besedami to pomeni, da študent, ki je vpisan na eni univerzi, del študijskih obveznos-ti opravi na tej prvotni univerzi, del na drugi, lahko celo na tretji, četrti, peti, … Ampak vse te univerze, na katerih študent opravi del študijskih obveznosti, se potem dogovorijo, da izdajo skupne diplome. Pomeni, da je tak študent, ki ima izdano skup-no diplomo, se pravi univerze v eni državi, v drugi, tretji državi, vsekakor bolj vsestransko usposobljen glede na pridobljena znanja, ki si jih je pridobil v eni, drugi, mogoče v tretji državi. In sigurno je zaposljivost takšnega diplomanta v širšem evropskem pros-toru večja, kakor pa tistega, ki si je diplomo pridobil samo na eni univerzi v eni državi.

Živimo v času informacijske dobe. Omenili ste tudi e-izobraževanje. Je v tem prihodnost?

spoštovana magnificenca!

5

v bodoče morala več prispevati h gradnji nove identitete mesta Mari-bor in celotne Podravske regije.

Kako je s prostorom na Feri-ju, glede na povečanje števila študijskih programov?Feri ima znotraj Tehniških fakultet največje prostorske probleme, kar se odraža tudi v tem, da precejšen del prostorov najema in kot sami veste so dislocirani glede na matično fakulteto.Zato se trenutno gradi objekt G2 predvsem za potrebe tehnike, največji del tega bo pa vsekakor ob-segala fakulteta Feri.

Smo šele na začetku poti uvajanja Bolonjskega modela študija. To je sprememba, ki bo korenito posegla v obstoječi študijski model. Lahko poveste kaj več?Na naši univerze se nekako bolj zave-

damo nuje uvedbe t.i. bolonjskih študijskih programov. Sorodne uni-verze v Avstriji, ki so locirane soraz-merno blizu naše univerze, so jih že vpeljale oz. so tik pred vpeljavo. Če hočemo univerzo razvijati naprej, če hočemo navezovati stike z drugimi univerzami, ki so na tej poti vpeljave procesa pred našo univerzo v smislu t.i. skupnih diplom , potem je nor-malno, da se zavedamo odgovornosti in da tudi na naši univerzi z vpel-javo bolonjskih procesov ne zaosta-jamo. Na univerzi potekajo prenove študijskih programov v smislu, da bi postali kompatibilni z bolonjskimi študijskimi programi. Mnogokrat se tukaj govori o študijskih programih 3+2 oz. 4+1. Ampak na koncu kon-cev se mi stvar ne zdi toliko kritična. Neprimerno bolj pomembno se mi zdi, da se končno dogovorimo kakšna znanja bodo študentje dobili na nivo-ju posameznih strok, na osnovnem in

na višjih nivojih. Predvsem se mi pa zdi, da so znanja, ki so pridobljena z vsako stopnjo kompatibilna, bom rekel tudi ekvivalentna znanjem, ki se pridobijo tudi na drugih evropskih univerzah.

Pa še nekaj lahkotnejših vprašanj. Kako bi vi komentirali predlog, da bi fakulteta nagradila najboljšega, najbolj priljubljenega asistenta, profesorja? Tak predlog bi samo pozdravljal! Mislim, da je prav da tudi študentje poveste ali pa podate eno objektivno oceno, kateri profesor je priljubljen, kateri z vami korektno dela, kateri vam daje po vašem mnenju ustrezna, relevantna znanja, skratka s katerim imate dober odnos.

Sami ste uspešno zaključili vse študije vedno v roku. Kaj svetujete študentom za uspešen študij?Večkrat omenim in študentom rečem, da se diploma ne dela po štirih, petih letih študija, ampak se dela v prvem letniku meseca oktobra, mogoče no-vembra. S tem pa hočem poudariti predvsem, da je pogoj za uspešen študij predvsem sprotno, ne pa kam-panjsko delo. S sprotnim delom pri-demo nekako do znanj, ki se utrdijo v glavah in so tudi porok, da znanje ne izpuhti, pa tudi na nek način po-rok, da bodo v določenih terminih, torej takrat ko so izpitna obdobja, študijske obveznosti resnično oprav-ljene.

Za zaključek je prof. dr. Ivan Ro-zman, rektor mariborske univerze vsem bralcem Abakusa, pa tudi ostalim študentom, profesorjem zaželel čim uspešnejše delo in čim manj medsebojnih napetosti. Mi se pa željam pridružujemo in se gos-podu rektorju zahvaljujejo za čas, ki nam ga je namenil.

Daša Purgaj in Lea Koludrovič

spoštovana magnificenca!

6

Dolgo nazaj, nekje v začetku decem-bra (natančneje 9.12. 2004 … uff, ja, kje je že to?) je dvorana Boruta Pečenka spet bila nabito polna. Ven-dar tokrat v njej ni bilo predavanja niti se ni pisal kak izpit, ampak smo se poklonili naši fakulteti. Z drugimi besedami … potekala je svečana pr-ireditev ob že četrtem tradicional-nem dnevu fakultete z tokratnim motom »Smo študentje Feri-ja«, in ponosni smo na to, dodajamo v uredništvu Abakusa. Dan je bil zasno-van tako, da smo si že v dopoldan-skih urah lahko ogledali ogromno za-nimivih projektov, ki smo jih spravili pod eno ime »Hišni sejem«.

V večernih urah je sledila sloves-nost, ki so se je udeležili številni predstavniki naše in drugih fakultet; prav tako sam rektor univerze v Mariboru. Začelo se je s pozdravnim govorom dekana Fakultete za Ele-ktrotehniko, Računalništvo in Infor-matiko, prof. dr. Igorjem Tičarjem. Ta je v nagovoru posebej poudaril, da je letošnji dan fakultete posvečen predvsem nam, študentom in tako posredno tudi njim, profesorjem. In nadaljeval:«FERI v Sloveniji pred-stavlja eno izmed večjih razisko-valnih, predvsem pa izobraževalnih institucij in veseli me, da je vpis na našo fakulteto vsako leto večji in se počasi približuje zgornji meji, na nekaterih smereh pa je želja za vpis že večja od možnosti. Razves-eljivo je tudi dejstvo, da se vedno več diplomantov odloča za podiplom-ski študij (22% na elektrotehniki in 47% na računalništvu in informatiki). Še bolj razveseljivo pa je, da tudi delež študentov s povprečno oceno nad osem narašča in pri smeri medi-jske komunikacije dosega zavidljivih 76%«. V nagovoru seveda ni mogel mimo novogradnje G2 in poudaril: «Za izboljšanje študija in kvalitete dela ter življenja študentov bo FERI še bolje poskrbel z novim objektom G2, ki naglo raste in ga še posebej težko pričakujejo vsi, ki jim potekajo predavanja v poslovni stavbi Meltal ali pa na Slomškovem trgu, saj bodo tako tudi oni končno resnično postali del naše prelepe fakultete. Za dekanom nas je pozdravil rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Ivan Rozman. Govoril je o rešitvi pros-torske stiske, poudarjal pomembnost zaposlovanja po Evropi in kompatibil-nost študijskih programov. Zavzema se tudi za boljše bivalne in delovne

dan FERIsmo študentje FERI-ja

in ponosni na to!

Lili Nemec, Daša Djurić in Daša Purgaj:

7

pogoje. Na koncu se je še zahvalil študentom za dan fakultete. Za njim so imeli priložnost spregovoriti nekaj besed dekan Ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, prof. dr. Tomaž Slivnik, Aida Kamišalić, prodekanica za študentska vprašanja in dekan Fakultete za gradbeništvo, prof. dr. Ludvik Trauner.

Na dan fakultete nas je obiskal tudi dekan Fakultete za management iz Kopra, prof. dr. Egon Žižmont. Ta je povedal, kakšne so možnosti sodelovanja med našo in njihovo fakulteto ter poudaril pomembnost e-izobraževanja.

Za tem sta nas razvedrila Andrej in Tomaž iz skupine ANY-1 s pesmijo skupine Maroon 5 – This Love. Sl-edil je vrhunec večera. Prodekan za izobraževalno dejavnost, prof. dr. Zmago Brezočnik je najprej strnil misli ob prerezu študijskega leta in s ponosom dejal:« Že zdaj je študij zanimiv tudi za najboljše di-jake, tj. zlate maturante. Na FERI se jih je v letošnjem študijskem letu vpisalo kar 5 (med njimi dva z doseženimi 33 točkami).«, nato pa podelil priznanja Fakultete za ele-ktrotehniko, računalništvo in infor-matiko najboljšim diplomantom leta 2003/04, ki jih v tej številki Abakusa tudi predstavljamo

Sicer pa nekaj statistike: Na FERI se je letos vpisalo 829 brucev na redni študij, vseh rednih študentov skupaj z absolventi pa imamo 1925. Če k temu prištejemo še 473 izrednih in 304 podiplomske študente, pridemo leto do skupno 2702 študentov, kar je četrto mesto UM.

Ob koncu je prof. dr. Zmago Brezočnik dodal:«Na FERI-ju se zavedamo pom-ena mobilnosti študentov in aktivno sodelujemo v projektu za izmenjavo študentov Socrates – Erasmus. Naša fakulteta je prva po številu tujih študentov, letos tudi iz neevropskih držav, Maroka in Kolumbije. V prihod-nje pa bo glavna naloga prenova in akreditacija vseh študijskih program-ov v skladu s spremenjeno zakonoda-jo oz. prilagoditev t.i. Bolonjskemu procesu.«

Za nekaj glasbe je tokrat poskr-bel Akademski pevski zbor, v kat-erem smo opazili tudi nekaj naših študentov. Odpeli so pesem Šurka je

tisa in predali besedo še zadnjemu govorcu, prodekanu za znanstveno-raziskovalno dejavnost FERI-ja, prof. dr. Borutu Žaliku. Prodekan je pou-daril, da se profesorji neprestano zavedajo njihovega temeljnega pos-lanstva, to je vzgoje in izobraževanja novih inženirjev, magistrov in doktor-jev znanosti ter podpore slovenske-mu gospodarstvu. »Razvoj področij, ki jih neguje naša fakulteta pa je tako silovit, da je edina možna pot intenzivno znanstveno-raziskoval-no delo naših profesorjev, asisten-tov in raziskovalcev, ki spremljajo najnovejša dognanja v svetu in krea-tivno sodelujejo pri tem razvoju z lastnim znanstveno-raziskovalnim delom ter tako omogočajo kvalitetno in aktualno pedagoško delo. Lahko rečemo, da se kljub prostorski stiski, skromnim finančnim sredstvom, težji gospodarski situaciji in omejenim človeškim potencialom enakopravno vključujemo v evropsko in svetovno raziskovano sfero, saj so člani naše fakultete v preteklem obdobju sodelovali v 28 evropskih projektih, dognanja svojih raziskav pa objavl-jajo v najprestižnejših znanstvenih publikacijah«, so bile zaključne be-sede.

Torej, ni nam lahko, a nam uspeva! Oziroma, če povemo z besedami našega prodekana:« To kar slišim, pozabim, to kar preberem, si zapom-nim, to kar naredim, znam!«

Sledila je slavnostna podelitev priznanj za uspešna raziskovalna dela. Prejeli so jih:

Dodiplomski študent Gregor Pačnik. Vzporedno študiral dve študijski smeri: programska oprema in me-hatronika. Študij mehatronike je že končal s povprečjem 9,56. Ob tem je intenzivno sodeloval na razisko-valnih projektih Inštituta za robo-tiko. Največ časa je posvetil pro-jektu »Invalidski voziček z govornim upravljanjem«. Projekt se je pričel leta 2003, ko so z zagonskim elabo-ratom osvojili 1. mesto na razpisu Urada za Mladino Republike Sloven-ije z naslovom »Inovacije za boljše življenje hendikepiranih ljudi«. Pro-jekt bo doživel prototipno realiza-cijo v letu 2005. Gregor ima izredne organizacijske sposobnosti. S svojim delom in vzgledom pritegne druge študente in jih vodi ter usmerja. Sodeloval je tudi v skupini študentov,

dan FERIsmo študentje FERI-ja

in ponosni na to!

Lili Nemec, Daša Djurić in Daša Purgaj:

8

periences through the Web« v kate-goriji projektov na temo »Dialog med kulturami in podoba«. Projekt je s tem postal predstavnik Slovenije na natečaju Evropske unije Netd@ays. Socrates-Erasmus spletna stran FERI-ja (rezultat nagrajenega pro-jekta) je rezultat nekajletnega ob-likovanja in raziskovanja spletnih tehnologij in razpoložljivih produk-tov. Osrednji namen je predstavitev spoznanj in izkušenj posameznikov z motom »Dialog in podobe« s ciljem povezati sodobne tehnologije in kul-turni dialog. Z besedo in fotografijo so študenti izrazili lastna spoznanja in občutke pričevanj slovenskih in gostujočih študentov v programu Socrates-Erasmus.

Priznanje za najuspešnejšega mla-dega raziskovalca je prejel dr. Aleš Holobar. Je mladi raziskovalec v Lab-oratoriju za Sistemsko programsko opremo od novembra 2000. Že kot dodiplomski študent računalništva in informatike je bil izjemno uspešen in je po diplomi leta 2000 prejel rektor-jevo nagrado Univerze v Mariboru. Že takrat je raziskovalno sodeloval v ameriško-slovenskem projektu virtu-alne porodne sobe VIDERO in še z dve-ma kolegoma zmagal na tekmovanju študentskih znanstvenih člankov ERK 2000. Leta 2001 so na finalnem tek-movanju IEEE regije 8 zasedli tretje mesto. Istega leta je bil njegov članek »Improved control of events in the VRML 2.0 application« nagrajen kot najboljši članek konference Euro-media 2001 v Valenciji. Leta 2002 je dosegel drugo mesto na tekmovanju za najboljši študentski članek kon-ference CBMS 2002. Sodeloval je tudi pri evropskem projektu 5. okvirnega programa z naslovom »Neuromascu-lar Assessment in the Elderly Worker (NEW)«. Njegovo raziskovanje je v povezavi s tem projektom privedlo do novih pristopov na področju de-kompozicije površinskih signalov EMG. Za enega od pristopov je bila vložena slovenska patentna prijava. Aleš Holobar ima do sedaj tri revialne objave, od tega dve v revijah s fak-torjem vpliva ter 21 konferenčnih ob-jav. Posebej je treba omeniti objavo v julijski številki 2004 revije »Medical and Biological Engineering & Comput-ing«. Zanjo je urednik v uredniškem uvodniku zapisal: »A novel approach for decomposition is presented in the article ‘Correlation-Based Decompo-sition of Surface Electromyograms at

ki je zasnovala in implementirala projekt inteligentnega skladišča JA-NUS in dosegla odmeven rezultat v mednarodnem prostoru.

Dodiplomski študent Luka Pavlič. Luka se je vpisal na študij računalništva in informatike v letu 2000. V tretjem letniku je izbral študijsko smer Infor-matika ter diplomiral že v septembru 2004, saj je obveznosti četrtega in petega letnika opravil v enem samem letu. Pri izpitih je dosegel povprečno oceno 9,5. Skozi ves čas študija je bil aktiven tudi v raznih obštudijskih dejavnostih in izobraževanjih. Na Microsoftovi poletni šoli ogrodja .NET septembra 2003 je njegov izdelek prejel glavno nagrado. Svoje teoretično znanje je uporabljal v praksi pri projektih razvoja program-ske opreme, hkrati pa je na podlagi tako pridobljenih izkušenj lažje pri-dobival nova praktična spoznanja. V letih od 2000 pa do zaključka študija je kot prvi avtor ali soavtor objavil 6 člankov na domačih konferencah (2xERK’02, ERK’03, Kiblix, DSI 2004, IS 2004) predvsem na temo spletnih tehnologij.

Skupina dodiplomskih študentov Peter Jaušovec, Simon Jurič, Miha Lesjak in Gregor Pačnik. Omenjeni študentje Računalništva in informa-tike smer programska oprema so se samoiniciativno organizirali za tek-movanje »College Coding Cup«, ki ga je razpisalo podjetje Microsoft. Zas-novali in izdelali so sistem za inteli-gentno skladiščenje JANUS. Sistem podpira inteligentno učenje, vse-buje najnovejše spletne tehnologije in je popolnoma izdelano v skladu s trinivojsko arhitekturo, kjer je ločen podatkovni, poslovni in predstavitve-ni nivo. Študentje so se udeležili lokalnega tekmovanja v Ljubljani in izmed 11 študentskih ekip dosegli prvo mesto. S tem so se uvrstili na regijsko tekmovanje v Angliji, kjer so dosegli tretje mesto. Skupina je vložila ogromno prostega časa izven študijskih obveznosti in dostojno predstavljala našo fakulteto v slov-enskem in evropskem prostoru.

Skupina študentov Mirjam Bonačić, Božidar Drozg, Aida Kamišalić, Aleš Vrabič. Omenjena skupina študentov je osvojila 1. mesto na natečaju »Netd@ays Slovenija«za projekt »Students exchanging mobility ex-

Low Contraction Forces’ by A. Holo-bar and D. Zazula, and represents a major breakthrough in EMG process-ing«. Aleš je svojo doktorsko disert-acijo zagovarjal 26. oktobra 2004.

Mladi raziskovalec Rok Ostrovršnik. Je podiplomski študent Elektroteh-nike, smer avtomatika. Zadnji dve leti deluje v Laboratoriju za sisteme v realnem času, kjer je delal na projek-tu 5. okvirnega programa Evropske zveze IFATIS. Rok je bil zadolžen za integracijo okolja za razvoj aplikacij. V ta namen je najprej vključil spe-cifiko projekta v razvojno okolje Ma-tlab/Simulink. Tega je prilagodil tako za strojne kot tudi za programske rešitve. Tehniko razvoja aplikacij je avtomatiziral do te stopnje, da je nastalo integralno razvojno okolje, ki ga elegantno uporabljamo pri sno-vanju testnih aplikacij. V nadalje-vanju je podobno naredil tudi za spe-cialno okolje “ControlBuild”, ki ga je

francoski partner TNI razvil za IFATIS. Tukaj se je srečal z dodatnimi pro-blemi, saj le-to ni bilo tako odprto in pripravljeno za razširitve kot Matlab/Simulink. Poleg omenjenih projektov deluje tudi na razvoju odprte kode na sistemu Real-Time Linux. Rok je pri svojem raziskovalnem in razvojnem delu pokazal izjemno samostojnost, prizadevnost in kompetenco, ki pre-sega pričakovanja pri podiplomskem študentu. Kot tak se je uveljavil kot

9

resen in samostojen sodelavec v močnem znanstvenem timu, ki tvo-ri konzorcij IFATIS. Sodeloval je na večih delovnih srečanjih in predsta-vitvah tega konzorcija. Svoje delo je kot avtor ali soavtor objavil na med-narodnih znanstvenih konferencah.

Izr. prof. dr. Gorazd Štumberger. Raziskovalno se ukvarja z modeli-ranjem, vodenjem, optimiranjem in konstruiranjem električnih strojev in drugih naprav elektroenergetskega sistema. Raziskovalne izkušnje si je nabiral doma, na Fakulteti za elek-trotehniko, računalništvo in informa-tiko Univerze v Mariboru, pa tudi na uveljavljenih raziskovalnih ustanovah v tujini. Med leti 1997 in 2003 je tako poleg opravljanja rednih obveznosti na naši fakulteti preživel več kot 14 mesecev na Kaholieke Universteit, Leuven, Belgija in na University of Wisconsin-Madison, Madison, Wiscon-sin, ZDA, kjer je sodeloval v razisko-

z naslovom »Differential Evolution«. Gorazd Štumberger, Drago Dolinar in Kay Hameyer so bili povabljeni, da napišejo poglavje »Optimization of Radial Active Magnetic Bearings by Using Differential Evolution and Fini-te Element Method«.

Izr. prof. dr. Denis Đonlagić se razisko-valno ukvarja z aktualnim področjem fotonike, posebej z optičnimi vlakni, optičnimi ter drugimi senzorji, teorijo optičnih valovodov, optičnimi komu-nikacijami ter optičnimi nano-tehno-logijami. Denis si je pridobil dva do-ktorska naziva in sicer prvega na FE Ljubljana s področja nizkofrekvenčnih akustičnih senzorjev in drugega s področja opto-elektronike na Uni-verzi Strathclyde, Glasgow, UK. Raziskovalne izkušnje si je nabiral doma in po svetu. Pri tem je potreb-no omeniti njegovo 14-mesečno delo v razvojem centru Sullivan Park po-djetja Corning Inc. ZDA, kjer je delal

delih pa je edini avtor. Letos sta bila Denisu podeljana tudi dva ameriška patenta (pri enem je edini avtor, pri drugem pa ima soavtorja). V istem letu je bila objavljena tudi objava tretje patentne prijave pri ameriškem patentnem uradu (USPTO). Vsi trije patenti so vloženi tudi pri WIPO (sve-tovna patentna organizacija), zato se pričakuje patentiranje nekaterih dosežkov tudi v državah EU, Japon-ske in drugod po svetu. V letu 2004 je prof. Đonlagić prejel tudi »Best Land Transportation Paper Award« za članek, ki je bil objavljen v reviji »IEEE Transactions on Vehicular Te-chnology«. Članek zajema področje optičnih detektorjev za nadzor pro-meta.

Na koncu sta prejela posebno priznan-je še sponzorja Texas Instruments in Siemens d.o.o. Pa se vidimo prihod-nje leto na že 5. dnevu fakultete. Tokrat morda tudi z vašimi dosežki!

valnem delu skupin ESAT/ELEN in WEMPEC. Pomembnejše rezultate svojega raziskovalnega dela je skupaj s soavtorji do sedaj objavil v 28 izvir-nih znanstvenih člankih. Od tega je 14 del v revijah z visokim faktorjem vpliva, pri čemer je Gorazd prvi avtor pri 6 delih. V letu 2004 je Gorazd skupaj s soavtorji objavil 5 izvirnih znanstvenih člankov v revijah s fak-torjem vpliva. Pri založbi Springer-Verlag GmbH je v tisku tudi knjiga

kot raziskovalec na razvoju naslednje generacije visoko zmogljivih optičnih transportnih sistemov. Corning Inc. je največji proizvajalec optičnih vlaken in vlakenskih komponent na svetu. Pomembnejše rezultate svojega ra-ziskovalnega dela je sam ali skupaj s soavtorji do sedaj objavil v 15. izvir-nih znanstvenih člankih. Od tega je 13 del v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva, pri čemer je Denis prvi avtor pri desetih delih, pri dveh

10

Projekt na katerem so sodelovali Mirjam Bonačič, Božidar Drozg, Aida Kamišalić dip., Aleš Vrabič, mag. Re-gina Polutnik in prof. dr. Tatjana Welz-er Družovec, ki je Socrates - Erasmus koordinatorica na FERI ter partner-ske univerze iz trinajstih držav EU in pridruženih članic EU, nam je pred-stavila Jamina Zidovnik, študentka 2. letnika medijskih komunikacij. Ta projekt je zanimiv predvsem za tiste, ki si želijo pridobiti izkušnje in pozn-anstva po Evropi.

Socrates je akcijski program Evrop-ske unije za medsebojno sodelovanje na področju izobraževanja. Članice programa so vse države Evropske uni-je, članice EFTE (Norveška, Islandija, Liechtenstein) in pridružene države srednje in vzhodne Evrope, ter Ciper, Malta in Turčija, skupno 31 držav.

Podprogram Socratesa, Eras-mus, namenjen visokošolskemu izobraževanju, omogoča in podpira mobilnost študentov in učiteljev, intenzivne tečaje, pripravljalne obiske, predstavitev kreditnega sis-tema, sodelovanje univerz pri razvi-janju novih vrst študijev, in celostne jezikovne tečaje.

Socrates, kot glavni program vsebuje poleg Erasmusa, še naslednje pod-programe:

• Comenius - douniverzitetno izobraževanje

• Lingua - spodbujanje izobraževanja jezikov

• Minerva - učenje na daljavo• Grundtvig - izobraževanje

odraslih• spremljanje in vpeljevanje

novosti• skupne akcije

• dopolnilni ukrepi

Glavni cilj programa Socrates je izboljšati kakovost izobraževanja otrok, mladine in odraslih z močnejšim medsebojnim sodelovanjem v Evropi ter izboljšano dostopnostjo do izo-brazbe.

Program Socrates - Erasmus s študentsko mobilnostjo (3 - 12 mese-cev) zagotavlja priznavanje študija v tujini na domači univerzi. Tujim študentom omogoča, da obiskujejo redna predavanja skupaj z domačimi študenti in doživijo prednosti popol-nega sodelovanja ter akademskega življenja univerze gostiteljice.

projekti

pišeta: Lili Nemec inDaša Djurić

Država Inštitucija Študijski program

Število prostih mest

Št. mese-cev

Avstrija Vienna University of Technology E 1 �Avstrija University of Klagenfurt RI, E, MK 1 4Belgija Katholieke Universiteit Leuven E 1 �

Belgija Haute Ecole de la Province de Liege “Rennequin SUALEM” RI 2 8

Belgija Haute Ecole Leon-Eli Troclet MK 2 6

Danska Institute of Energy Technology, Aalbog University E 1 �

Finska University of Jyväskylä RI 1 �

FinskaTampere University of Technology Pori School of Technology and Econom-ics

E, RI, MK 1 �

Finska Tampere Politecnic Business School E, GING, RI 2 10

Finska University of Vaasa RI, MK � 5Francija Universite d’Artois E 1 �Francija Ecole Centrale de Nantes E 1 6

Francija Institut National des Sciences Appli-quees de Lyon E, RI 1 10

Francija Université d´Avignon et des Pays de Vaucluse RI 1 �

Grčija National and Kapodistrian University of Athens RI 1 �

Italija Universita degli Studi di Trieste RI 2 6Nemčija Technische Universität Braunschweig E 1 �

Nemčija Universität Gesamthochschule Pader-born E, RI 1 5

Nemčija University of Cottbus RI 2 6Portugalska Universidade do Minho E, RI 2 12Portugalska Universidade da Madeira RI 1 4Slovaška University of Technology in Bratislava RI, MK � 20Španija Universitat Politécnica de Catalunya E � 15Španija Universitat Rovira i Virgili E, RI 4 16Španija Universidad de La Laguna E, RI 1 6Turčija Sabanci University Istanbul E 2 10Turčija Gazi University Ankara E, RI � 20Velika Britanija Loughborough University E 1 �

Legenda: E - elektrotehnika, I - računalništvo in informatikaOpomba: Praviloma se študijski program lahko tudi spremeni, E namesto RI in obratno!

11

Dodatne informacije dobite:

na spletni strani Socrates – Erasmus na FERI http://socrates.uni-mb.si/

pri izr. prof. dr. Tatjani Welzer-Družovecwelzer@uni-mb.si ali na Inštitutu za informatikoGosposvetska 84kabinet 307

pri Aidi Kamišalić aida.kamisalic@uni-mb.si ali na Inštitutu za informatiko, Gosposvetska 84,kabinet 311

na spletni strani ESN – Erasmus Student Network na Univerzi v Mariboru http://esn.uni-mb.si

na spletni strani Univerze v Mari-boru – Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje http://www.uni-mb.si

pri koordinatorici za študentsko mobilnost Aniti Kodbasocrates.erasmus@uni-mb.si

pri službi za programe EU http://www.cpi.si

Več o projektu nam je povedala Aida Kamišalić. V programu sodelujejo partnerske institucije iz Belgije, Fin-ske, Francije, Grčije, Portugalske, Romunije, Velike Britanije in Sloveni-je. V Sloveniji pa sodelujejo Univerza v Mariboru - Fakulteta za elektroteh-niko, računalništvo in informatiko, GZS - območna zbornica Maribor, EIM - Ekonomski inštitut Maribor in TVM - Tovarna vozil Maribor.

Projekt ValeurTech je pilotni projekt programa EU Leonardo da Vinci. V njem sodeluje 35 akademskih in in-dustrijskih partnerjev iz osmih evrop-skih držav. Projekt proučuje stroko-vna znanja v evropskih inženirskih študijskih programih s ciljem ob-likovanja skupnih referenčnih list za izbrana področja: proizvodnjo, gradbeništvo in informatiko oz. pro-gramsko inženirstvo. Pridobljene informacije bodo uporabljene kot osnova za izgradnjo informacijskega sistema za podporo evropski me-todologiji za vodenje študentske strokovne mobilnosti, s tem pa bo olajšana tudi večja mobilnost mladih strokovnih kadrov v gospodarstvu. Ta projekt se je zaključil z zadnjim ses-tankom 2. in 3.12. 2004 v Strasbour-gu v Franciji. Napovedan je pa tudi začetek projekta Valeurtech II.

Aktivnosti Valeurtech.SI in ValeurTech lahko podrobneje spoznate na spletni stranihttp://www.valeurtech.uni-mb.si.

valeur-tech

Preko njega se lahko študentje prijavijo na izpit (dostop do AIPS-a), pošiljajo svojo sliko (slikomat), berejo novice iz Večera ali pa proučujejo Večerov arhiv, pošiljajo elektronsko pošto in celo igrajo puzzle (uporabnik sestavlja svojo sliko, ki se zajema preko kamere – zelo zabavno!) in govorno vodeni tetris. (Je sploh treba še kaj dodati?);

Vsi študenti, ki so del inštituta za elektroniko, se na izpit preko Infoboxa lahko prijavijo s samo študentsko izkaznico (to omogoča bralnik magnetnih kartic); tako si lahko ogledajo rezultate izpitov ali pa si rezervirajo delo v laboratoriju, kamor imajo potem preko izkaznice omogočen dostop.

Infobox je bil pred kratkim tudi predstavljen na UŠC-ju (za manj aktivne, gre za Univerzitetni športni center).

Dr. Kramberger, ki je idejni in projektni vodja Infoboxa pa je predstavil tudi sistem s kamero, ki se je razvijal 2 – 3 leta. Sistem je sposoben prepoznavati glas, poiskati oči oz. ti izmeriti razdaljo med očmi (okoli oči ti potem »izreže« podatke, po katerih te identificira). Ko te prepozna, je sistem 99% prepričan, da si to res ti. V prvi fazi se bo sistem uporabljal za nadzorovanje vstopov v laboratorij.

Infobox priporočamo vsem tistim, ki se med »špricanjem« predavanj ali vaj nimajo kam dati. Kratkočasijo tiste, ki imajo »luknje« v urniku in premišljujejo o dolgčasu na eni strani, ter polno zasedenimi računalniškimi učilnicami na drugi strani.na feriju

prihodnost že danes

Infobox oziroma oz. natančneje multimedijski informacijski portal je delo Iinštituta za elektroniko, pred katerim se tudi nahaja (že od 15. oktobra). Portal predstavlja razvojno platformo za sodobne spletne aplikacije, ki vključujejo uporabo multimodalne interakcije. Opremljen je z zaslonom občutljivim na dotik, mikrofonom, zvočniki, kamero, bralnikom magnetnih kartic in z ugnezdenim računalnikom, ki je povezan na internet.

Ste že kdaj slišali za Valeur-Tech, katerega so predstavili Inštitut za informatiko v sodelovanju z Labora-torijem za podatkovne tehnologije in Inštitut za medijske komunikacije ob pomoči prof. dr. Tatjane Welzer Družovec, dr. Boštjana Brumna, Aide Kamišalić dip., Katje Udir Mišič dip., mag. Regine Polutnik in Marka Hölbla dip. Ta projekt je zelo podoben pro-jektu Socrates-Erasmus. Razlikuje se le v tem, da tukaj ne gre za študij v tujini, ampak za prakso v tujini.

virtualno srce srednje evropeProjekt VHCE sta nam predstavila doc. dr. Sebastian Krivograd, prof. dr. Borut Žalik in Vid Domiter dip. iz Inštituta za računalništvo in infor-matiko v okvirju Laboratorija za ge-ometrijsko modeliranje in algoritme multimedijev. Projekt je zelo zanimiv za turiste in tiste, ki še ne poznajo zgodovine vseh mariborskih znameni-tosti. To je evropski projekt, katerega cilj je predstaviti kulturne znamenitosti v partnerskih mestih z namenom op-timalnega izkoriščanja multimedijske tehnologije dostopne množicam. Ta projekt je deloval v okviru programa Kultura 2004, kjer so sodelovale 4

Država Inštitucija Študijski program

Število prostih mest

Št. mese-cev

Avstrija Vienna University of Technology E 1 �Avstrija University of Klagenfurt RI, E, MK 1 4Belgija Katholieke Universiteit Leuven E 1 �

Belgija Haute Ecole de la Province de Liege “Rennequin SUALEM” RI 2 8

Belgija Haute Ecole Leon-Eli Troclet MK 2 6

Danska Institute of Energy Technology, Aalbog University E 1 �

Finska University of Jyväskylä RI 1 �

FinskaTampere University of Technology Pori School of Technology and Econom-ics

E, RI, MK 1 �

Finska Tampere Politecnic Business School E, GING, RI 2 10

Finska University of Vaasa RI, MK � 5Francija Universite d’Artois E 1 �Francija Ecole Centrale de Nantes E 1 6

Francija Institut National des Sciences Appli-quees de Lyon E, RI 1 10

Francija Université d´Avignon et des Pays de Vaucluse RI 1 �

Grčija National and Kapodistrian University of Athens RI 1 �

Italija Universita degli Studi di Trieste RI 2 6Nemčija Technische Universität Braunschweig E 1 �

Nemčija Universität Gesamthochschule Pader-born E, RI 1 5

Nemčija University of Cottbus RI 2 6Portugalska Universidade do Minho E, RI 2 12Portugalska Universidade da Madeira RI 1 4Slovaška University of Technology in Bratislava RI, MK � 20Španija Universitat Politécnica de Catalunya E � 15Španija Universitat Rovira i Virgili E, RI 4 16Španija Universidad de La Laguna E, RI 1 6Turčija Sabanci University Istanbul E 2 10Turčija Gazi University Ankara E, RI � 20Velika Britanija Loughborough University E 1 �

Legenda: E - elektrotehnika, I - računalništvo in informatikaOpomba: Praviloma se študijski program lahko tudi spremeni, E namesto RI in obratno!

12

Inštitut za elektroniko in Inštitut za telekomunikacije sta v okviru Laboratorija za mikroračunalniške sisteme v katerem so sodelovali prof. dr. Zmago Brezočnik, dr. Boštjan Vlaovič in Andrej Romih p r e d s t a v i l a spektralni anali-zator.Projekt nam je pobližje pred-stavil Andrej Romih (VS Tele-komunikacije), ki je ta projekt delal za diplom-sko nalogo. Na projektu je z finančno pod-poro inštituta delal leto dni, skupaj z na-bavo materiala, s e s t a v l j a n -jem, pomerjanjem. Njegovo delo je bilo sestaviti, uglasiti in umeriti inštrument po načrtih dr. Matjaža Vidmarja. Analizator bo kasneje na razpolago študentom pri vajah s kat-erim bodo lahko merili izdelke.Pri projektu spektralni analizator gre v bistvu za merilni inštrument za opazovanje frekvenčnih spektrov signalov. Omogoča nam analizo sig-

univerze, in sicer Mariborska, Graška, Praška in Bratislavska. Vsaka univerza je predstavljala znamenitosti v svo-jem mestu.

V razstavljenem projektu so pred-stavljeni naslednji modeli mari-borskih znamenitosti: trta, vodni stolp, Rotovž, kužno znamenje, Frančiškanska cerkev, Slomškova cerkev, sinagoga ter grad. Vsak mod-el vsebuje tekstovne oblike, slike ter tridimenzionalni model, s kat-erim se lahko virtualno sprehajaš po znamenitostih. Pokličeš lahko tudi vodiča, ki te pelje naokoli in razlaga o izbrani znamenitosti. Ta projekt je dostopen tudi na internetu (http://vhce.uni-mb.si) že od aprila 2004. Zraven zgoraj omenjenih so pri pro-jektu pomagali še štirje študenti, ki so izdelali modele, za projekt pa so potrebovali eno leto.

Inštitu za računalništvo je skupaj z Petrom Jaušovcem, Simonom Juričem, Miho Lesjakom in Gregor-jem Pačnikom predstavik projekt JANUS. Pogovarjali smo se z Gregor-jem Pačnikom, ki je nazorno opisal tekmovanja, na katerih so s fanti sodelovali s projektom JANUS. Med drugim so spoznali mnogo študentov iz ostalih držav in se hkrati v Angliji zelo zabavali. Pa se le splača potru-diti pri takšnih tekmovanjih.

Zgoraj omenjeni študentje 5. letnika računalništva in informatike, smer programska oprema, so se prijavili na tekmovanje »Colege Coding Cup«, ki ga je razpisalo podjetje Microsoft. Naloga je bila, da s pomočjo dlančnika vpeljejo pametne storitve v vsakdan-je življenje. Zasnovali in izdelali so sistem za inteligentno skladiščenje JANUS. Sistem podpira inteligentno učenje, vsebuje najnovejše spletne tehnologije in je popolnoma izdelano v skladu s trinivojsko arhitekturo, kjer je ločen podatkovni, poslovni in pred-stavitveni nivo. Gre za to, da sistem pomaga skladiščniku zlagati kartone na paleto, pokaže mu pot do palete v skladišču. Uporabniški vmesnik je zelo prijazen uporabniku. Študentje so se s projektom udeležili lokalnega tekmovanja v Ljubljani in izmed ena-

Inštitut za avtomatiko je s sodelovan-jem Laboratorija za električne mer-itve in ob pomoči izr. prof. dr. Vojkom Matkom, viš. pred. mag. Ladislavom Mikolo, doc. dr. Bojanom Gergičem, Darkom Hercogom dip., Milošom Vutejem ing. in Stankom Lampičem ing. predstavil oddaljeni laboratorij za električne meritve.Bojan Gergič in Darko Hercog sta nam nazorno prikazala pomen in uporabo njihovega projekta.Pri tem projektu so običajne labora-torijske vaje in LabVIEW tečaje dopol-nili z oddaljenimi laboratorijskimi vajami, ki demonstrirajo prednosti virtualne instrumentacije. V okviru laboratorijskih vaj pri predmetu električne meritve se vsi študentje spoznajo s programskim orodjem La-bVIEW, ki je namenjeno avtomatiza-ciji merilnih sistemov. V okviru teh laboratorijskih vaj imajo študentje dvodnevni tečaj LabVIEW-a, kjer se naučijo pisati programe za avtoma-tizacijo merilnih sistemov, nato pa imajo na voljo študentsko verzijo pa-keta LabVIEW, kjer lahko samostojno doma ponavljajo stvari, ki so se jih je naučili na tečaju. Pri tem uporabljajo

JANUS - pamet-no skladišče

spektralni anali-zator

jstih študentskih ekip dosegli prvo mesto. S tem so se uvrstili na regijsko tekmovanje v Angliji, kjer so med de-vetimi ekipami dosegli tretje mesto. Skupina je vložila ogromno prostega časa izven študijskih obveznosti in dostojno predstavila Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in in-formatiko v slovenskem in evropskem prostoru.

Nagrade:

1. mesto na College Coding Cup tek-movanju v Ljubljani (nagrade so bile miške ter zastonj certificiranje Mi-crosoft programov)

3. mesto na tekmovanju Imagine Cup za vzhodnjeevropske države v Cam-bridgeu v Veliki Britaniji (imeli so plačano bivanje v Angliji za 4 dni, za 3. mesto pa so dobili igralne konzole Xbox)

od doma oprav-ljene laboratori-jske vaje

naš daljinski strežnik v laboratoriju, preko katerega lahko opravljajo mer-itve. V ta namen imajo na portalu FERI-ja razloženo kompletno vajo, kjer se prijavijo študenti, tam imajo vse povezave do spletnega strežnika, kjer lahko od doma oddajo laborator-ijsko vajo. Rezultate prejemajo na e-mail v obliki Excelovih razpredelnic.

Študentje lahko s tem projektom vidijo, da lahko v približno 10 minu-tah opravijo vajo, ki jo v laboratoriju merijo približno 1 uro. Na ta način spoznajo smisel kompletne avtoma-tizacije. Projekt je namenjen rednim študentom, da jim nekako popestrijo laboratorijske vaje in da vidijo, kam gre tehnologija z uporabo interneta. Za ta projekt so zgoraj našteti pora-bili približno mesec dni.

13

DSP2 sistem je osnovan na zmo-gljivem procesorju (signalni proce-sor TMS320C32 in Xilixov XCS40-PQ240 FPGA družine Spartan), ki skrbi za izvajanje algoritmov, njemu pa lahko dodamo različne kartice, ki omogočajo povezavo z zunanjim svetom. Te kartice so lahko vmesniki za električne motorje, enosmerni izmenični asinhronski, sinhronski mo-

Inštitut za robotiko v sodelovanju z Laboratorijem za industrijsko robo-tiko, je v sodelovanju s prof. dr. Kar-lom Jezernikom, doc. dr. Martinom Terbucem, Matjažem Dolinarjem, Markom Kebrom in Igorjem Rakušo predstavil nov način merjenja tek-movanja robotov.

Študent avtomatike Igor Rakuša nam je prikazal pomen projekta ROBOtiming in primer tekmovanja

RoboT 2004. Imel je veliko razstavnih ro-botov, zato je tudi ta projekt zbudil mnoge obiskovalce hišnega sejma.

Projekt ROBOtiming se uporablja za meritev časa na tekmovanjih robotov. Gre za to, da se na tekmovan-jih robotov prikazuje vmesni in končni čas robota, ki tekmuje. Pri tem so uporabili laserske senzorje, ki zaznajo robote na startu, vmesnem času in cilju. Zraven je bil računalnik, ki je meril čas in robote razvrščal

v realnem času. Njihove uvrstitve so bile vidne sproti. Podatke senzorjev so zajemali s PIC mikrokrmilnikom. Da bi bilo tekmovanje še bolj zani-mivo, so za tekmovanje RoboT 2004 uvedli tudi prenos slike in zvoka ter rezultatov preko interneta. Na tek-movanje RoboT 2004 se je prijavilo 25 dijaških in 5 študentskih ekip. Če vas zanima kaj več o prijavi na tek-

DSP 2

torji, ali pa kakšne druge aplikacije, ki so ali meritev temperature ali člen drugega reda , pač tiste stvari, ki pridejo v poštev pri študiju regulaci-je in servosistemov. Orodje omogoča enostavno prehajanje iz modela v al-goritem, ki se izvaja na procesorju; eksperiment pa lahko nadzorujemo v okviru DSP2 sistema.

http://www.ro.feri.uni-mb.si/pro-jekti/dsp2

lasersko merjen-je časa

movanje RoboT 2005, si lahko ogle-date njihovo spletno stran.http://www.ro.feri.uni-mb.si/tek-ma.

broadcast newsInštitut za elektroniko (Laboratorij za digitalno procesiranje signalov) je v okviru aktivnosti projekta Broadcast News za slovenski jezik v sodelovan-ju s prof. dr. Zdravkom Kačičem, dr. Andrejem Žgankom, dr. Vladimirjem Hozjanom, dr. Bojanom Kotnikom, dr. Tomažem Rotovnikom, Damjanom Vlajem dip., RTV Slovenijo, MMC - multimedijskim centrom, mag. Mihaelom Krišeljem, Zvezdanom Martičem, Vodnikom, Janezom Stro-janom in Robertom Pučkom - na dnevu fakultete predstavljal sistem podnaslavljanja oddaj v živo.

S projektom me je pobližje spoznal dr. Andrej Žgank, ki mi je z veseljem razložil, kako celoten sistem deluje. Na pripravi baze projekta so porabili dve leti, potem pa je bilo potrebno še obdelati posnetke. Gre namreč za sistem govorne tehnologije, ki ga uporabljamo v telekomunikaci-jah. Seveda celotna zadeva ni nekaj novega, saj se je razvoj govorne tehnologije začel že pred davnimi petdesetimi leti, ampak le za jez-ike razvitejših držav: angleščino, japonščino, nemščino, francoščino … Najpogostejši primeri uporabe sis-temov govornega dialoga so sistemi posredovanja informacij (npr. vozni redi vlakov in letal), avtomatiza-cija obstoječih telekomunikacijskih storitev, ki jih danes ponujajo oper-aterji, v medicini, javni upravi itd.

Na FERI-ju pa že 17 let deluje raziskovalna skupina, ki se ukvarja s področjem govorne tehnologije oz. področjem razvoja jezikovnih virov in razvoja sistemov govorne tehnologije za slovenski jezik.

Tako skupina razvija:- sisteme govornega dialoga- sisteme razpoznavanja izoliranih

besed in tekočega govora- postopke robustnega razpozna-

vanja govora- postopke modeliranja pregibnih

jezikov- sisteme avtomatske sinteze gov-

ora

Inštitut za robotiko v sodelovanju z Laboratorijem za industrijsko robo-tiko (prof. dr. Karel Jezernik skupaj s podiplomskimi študenti: Darkom Hercogom dip., Milanom Čurkovičem dip., Evgenom Urlepom dip., Aljažem Kapunom, dip., Dejanom Kosom dip.) je predstavljal svoj DSP2 sistem.Podiplomski študent elektrotehnike - smer avtomatika, Evgen Urlep, je razložil, da je DSP2 sistem prilago-jen za uporabo v pedagoškem proce-su in za implementacije v razvojno-raziskovalnih projektih, torej kot pripomoček pri vajah za dodiplomske in podiplomske študente. V sistemih regulacije se študentje spoznavajo z realnimi problemi, ki jih rešujejo s pomočjo modernih orodij, kot so Simulink/Matlab, izvajajo simulacije, izdelujejo regulatorje in potem lahko s pomočjo DSP2 načina preizkusijo svoje algoritme v praksi. Svoj eksper-iment lahko izvajajo tudi na daljavo oz. preko interneta (s pomočjo Lab-View okolja).

nalov s katerimi se srečujemo v tel-ekomunikacijskih sistemih.

14

S tem projektom se je predstavljal Inštitut za avtomatiko v sodelovan-ju z Laboratorijem za sisteme in vodenje, kjer se ukvarjajo predvsem z regulacijami in vodenjem siste-mov, ob pomoči izr. prof. dr. Rajka, dr. Amorja Chowdhuryja ter Andreja Knupleža ing., ki mi ga je tudi pod-robneje predstavil. Ta dvodimenzionalni elektromehanski sistem je bil kupljen, in sicer z na-menom, da se na njem proučujejo različni načini in postopki vodenja.Sistem predstavlja multivariabilen regulacijski problem in je sestavljen iz gibljive kvadratne črne plošče, ki je pritrjena v središču, po njej pa se kotali bela žogica. Takšna črno-bela kombinacija je zaradi CCD kamere, da le-ta bolje zaznava položaj kro-glice (saj se za merjenje uporablja inteligentni video sistem, ki poleg kamere vsebuje tudi vmesnik za za-jemanje slike in programsko opremo za obdelavo slike v realnem času - Real-Time Toolbox). Povezava med računalnikom in sistemom krogle ter plošče je omogočena preko program-skega paketa MATLAB. Z regulatorjem želimo postaviti kro-glico na določeno mesto ali pa jo voditi po sami plošči. Njen nagib lahko spreminjamo v dveh pravoko-tnih smereh, pri tem pa uporabljamo servopogon s krmilnikom in dvema koračnima motorjema. Pri izvajanju eksperimenta z modelom krogle na plošči se uporabljajo moderne me-tode izvajanja eksperimentov t.i. »Rapid Prototyping«, katerega cilj je, da se iz faze simulacij s čim manj sprememb preide na eksperimenti-ranje z realnim objektom. Ta sistem je potem v pomoč študentom, ki proučujejo dinamike sistemov, laboratorijsko eksperimentirajo z različnimi postopki vodenja na osnovi klasične in moderne teorije vodenja oz. si želijo izdelati diplomsko nalogo

Inštitut za močnostno elektrotehniko je v okviru Laboratorija za energetiko (prof.dr. Jože Voršič, mag. Andrej Hanžič in Dejan Skrival-nik dip.) predstavljal senzorske sončne sledil-nike, ki so univerzalni in z izrednimi električnimi zmogljivostmi ter ultra natančno sledijo soncu. Napravo so že patentira-li, zdaj pa še načrtujejo pripravo maloserijske proizvodnje. Senzorski sončni sledil-niki so zelo pomembni pri nadaljnjem razvoju sončnih elektrarn, ki izrabljajo sonce kot vir energije. V labora-toriju za energetiko so z raziskavami pretvar-janja sončne energije v električno začeli pred več kot 15 leti; večina dela je bilo opravljenega v sodelovanju s študenti. Prve raziskave pa so se nanašale na obnašanja različnih vrst (amorfnih, kristalnih) sončnih celic, ko so bile izpostavljene različnim osvetlitvam in vpadnim kotom. Tako so poskušali ugotoviti kolikšen je najboljši nagib celice, da je vsota ujete energije največja. Pri tem so ugotovili, da lahko v tem našem sončnem Mariboru oz. na njegovih strehah, ob 10% izkoristku sončnih celic, pridelajo toliko energije, kot jo porabljajo mariborska gospodinjstva (pridobljena električna energija za-dostuje za napajanje dveh stanovan-jskih hiš skozi vse leto. V dveh hišah lahko z 2,5 kW napajate vse gospod-injske aparate, izvzemajoč štedilnik in vodni grelnik). To je zelo obetajoče za prihodnost, saj mora Slovenija živeti dlje, kot so zaloge premoga (nekako bo treba nadomestiti energijo, ki jo dandanes pridobivamo iz premoga, ko bo le – tega zmanjkalo), in da je potrebno razvoj energetske izrabe usmeriti tako, da bomo čim manj odvisni od uvoza energije. To je seveda zelo

- komponente strojnega simul-tanega prevajanja govora

- sisteme razpoznavanja emocij iz govora

Sistemi, ki avtomatsko razpoznava-jo govor, so vključeni v sisteme govornega dialoga in najpogosteje razpoznavajo posamezno izgovorjene (izolirane) besede. Razpoznavanje tekočega govora pa je od le-tega mnogo zahtevnejše. Pri tem je še do-datna ovira pregibnost slovenskega jezika, ki pri razpoznavanju zahteva mnogo večji slovar kot npr. angleški jezik (le-ta vsebuje nad 20.000 besed). Večji slovar pa seveda poveča iskalni prostor in s tem pomnilniško porabo. To pa vpliva na uspešnost in hitrost razpoznavanja govora.

Sistem deluje tako, da zajame zvok, ki se potem s pomočjo računalnika spremeni v tekste; modul za tvor-jenje podnapisov priredi tekst, ki se vključi v sliko in predvaja na zaslonu televizorja v realnem času okolja. Zmožnosti sistema podnaslavljanja oddaj v živo so odvisne predvsem od zmogljivosti in uspešnosti sistema razpoznavanja pogovornega govora za slovenski jezik.Ideja ima veliko uporabno vrednost, saj bi tako lahko televizijske odd-aje, ki potekajo v živo, podnaslav-ljali sproti (kar bi koristilo gluhim in naglušnim osebam). RTV je za ta sistem zelo zainteresirana, ampak je potrebno še nekaj raziskovalnega dela (približno 5 let), preden bo to komercialni sistem za prodajo.

vodenje sistem-ske krogljice na plošči

na področju regulacij.Več podrobnosti na: http://www.la-bcs.feri.uni-mb.si.

največja sončna elektrarna v slov-eniji

Inštitut za močnostno elektroteh-niko (Laboratorij za energetiko) je v sodelovanju z prof. dr. Jožetom Voršičem, prof. dr. Jožetom Pihler-jem, mag. Darkom Koritnikom, Jan-ezom Ribičem univ. dipl. inž., Dani-jelom Glušičem in Dejanom Babičem ob pomoči ICEM in HERMI d.o.o, pred-stavil osnutek standarda za preizkus elementov za izgradnjo izoliranih sis-temov za zaščito pred strelo.Danijel Glušič nam je prikazal prob-lematiko in nekakšno rešitev pri problemu zaščite.Problemi se pojavljajo, ker še ni

standard za preizkus zaščite pred strelo

standarda za to. Ideja projekta je, da bi se naredil standard, ki bi lahko zavzel vse te strelovodne instalacije. Pri projektu so sodelujoči preizkušali izolacijske lastnosti izolirnih palic in analizirali mehanske lastnosti ter staranje izolirnih palic.

15

težko, saj je Slovenija kot lastnik klasičnih energetskih virov desetkrat revnejša kot druge države v svetu. Nasprotno pa je v bistveno boljšem položaju glede razpoložljivih resur-sov obnovljivih virov. Imamo veliko količino padavin (izrabe obstoječega hidropotenciala), bujno vegetacijo (izraba biomase) in seveda tudi dokaj ustrezne pogoje za izrabo že omen-jene sončne energije (le – ta je ome-jena z zemljepisno širino in s tem s kotom vpada sončnih žarkov). Pri tem pa se moramo zavedati, da

moči 5kW. Sama elektrarna je vred-na 12 milijonov tolarjev (50.000 Eu-rov). Financirana pa je bila iz lastnih sredstev laboratorija. In kako sploh sončna elektrarna deluje? Mag. Hanžič mi je prijazno razložil, da iz sončnih celic prihaja enosmerna napetost, ki potem gre preko pretvornikov v priključno omar-ico (gre za fizikalni efekt pretvorbe svetlobe s pomočjo fotoefekta - poženejo se elektroni, ki preide-jo neko bariero na spoju in če je tokokrog zaključen, steče električni

tok). Tam pa se pretvarja v izmenično na-petost, ki jo običajno upo-rabljamo v hišah oz. gre v električno omrežje naše f a k u l t e t e . Ob oblačnem vremenu je p r o i z v o d -nja energi-je manjša. V kratkem se bodo vsi podatki za-pisovali v računalniški

sistem, ki si ga bodo lahko študentje ogledali in tako spremljali obra-tovanje elektrarne. (nastala bo t.i. informacijska točka). Do podatkov bodo lahko dostopali tudi ostali (npr. Elektro Maribor).Z izrabljanjem sonca lahko električno energijo tako proizvajamo brez hrupa in emisij, izredno čisto vendar pa smo, kot že omenjeno, odvisni od sonca. In kako se zbira sončna energija? No, med sončnimi celicami so s pomočjo fotolitografije naparje-ni oz. naslikani električni kontakti, ki so tako tanki, da svetloba lahko prihaja na spodnjo črno površino. Na enem modulu je 36 sončnih celic, ki so med seboj povezane. Sami moduli (črne škatle), so tudi med seboj pov-ezane tako, da dobimo takšno nape-tost, ki je ustrezna za vhod preko kabla v električno omaro. Vse je , kot že omenjeno, speljano do Labo-ratorija za energetiko in od tam v omrežje naše fakultete oz. dalje v električno distribucijsko omrežje. Zadeva funkcionira! Sončna energija že prihaja v splošno uporabo. Cena elektrarn nekoliko pada, v svetu pa je moč takšnih elektrarn približno

nas glede izrabljanja energetskih virov obenem obvezuje tudi Kyotski protokol, ki nam narekuje, da mora-mo začeti izrabljati alternativne vire energije; zato bo potrebno prestruk-turiranje v energetiki, industriji, pro-metu, pri tem pa stroški zniževanja emisij na dopustno raven ne smejo preseči namena naložb v čistejše okolje in izrabe dodatne energije. Izraba sončne energije je že ena izmed ustreznih rešitev. O tem sem se pogo-varjala z mag. Andrejem Hanžičem, ki me je pobližje spoznal s sončno elektrarno. Ta se, verjeli ali ne, na-haja na dvorišču FERI-ja, velika pa je za 4 parkirne prostore oz. jim daje streho (v prihodnosti načrtujejo dog-raditev še enega polja). Nadstrešek držijo nosilna sidra, ki segajo 1,5 m v globino, zalita pa so z betonskimi kvadri.Vse je iz nerjavelega železa, kar pomeni, da je trajnost konstruk-cije 30 let – toliko kot je življenjska doba sončnih celic (takrat bo potreb-no celice zamenjati). Pri postavljanju elektrarne so moči združili UM FERI, HSE, ECO power, Energetica, Iskrae-meco idr. Po velikih zapletih jim je uspelo postaviti sončno elektrarno

400 MW (to pomeni da je njihova en-ergija že enaka moči ene nuklearke). Trend je trenutno takšen, da če hočete postaviti sončno elektrarno, je čakalna doba 1 leto (gužva je)!Vsekakor je vse skupaj zelo obetajoče!

tehnologija za olajšanje življenjaV Laboratoriju za sisteme in voden-je se ukvarjajo tudi s spletnimi ap-likacijami na področju izobraževanja gluhih in naglušnih. Tako so doc. dr. Matjaž Debevc, mag. Bogdan Dug-onik, Živa Peljhan (Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana) in Janko Spas-ovski (Hermes Softlab) v okviru evrop-skega projekta BITEMA in sodelovanja v projektu CRP Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, izdelali interaktivno video podprto spletno gradivo o zgo-dovini gluhih, kot plod združevanja izkušenj pedagogov in računalniških strokovnjakov (http://www.test.uni-mb.si/Zgodgluhih). Namenjeno je gluhim in naglušnim, zato se gradivo prilagaja predvsem njihovim potrebam. Pri oblikovanju gradiva so avtorji upoštevali jezikovne poseb-nosti gluhih in naglušnih, predvsem dvojezičnost. Tako so ustvarili preda-vanje o zgodovini gluhih, saj gluhi in naglušni vedo o svoji zgodovini zelo malo oz. skoraj nič. Pri ustvarjanju predavanja so na prvo mesto postavi-li slovenski znakovni jezik.

Inovativnost interaktivnega gradiva o zgodovini gluhih je v tem, da na zaslonu združuje videoposnetek, zvok, elektronske prosojnice, pod-napise in navigacijske pripomočke. Zaradi lažjega razumevanja morebit-nih zahtevnih izrazov je priložen tudi slovar. Gradivo je na voljo kot video-posnetki v slovenskem znakovnem jeziku in pisni obliki v slovenščini.

Za ta projekt je kar veliko zanimanja v zavodih za gluhe in naglušne, saj so znanstvene raziskave pokazale, da je gluhe učence gradivo motiviralo za delo in jim omogočilo bolj sproščeno učenje.

Avtorji so 30. 11. 2004 prejeli tudi priznanje za omenjeno inovacijo. Pomembnost projekta pa dokazuje

16

Laboratorij za sisteme v realnem času se je predstavljal s svojim 4 leta trajajočim projektom IFATIS (In-telligent Fault Tolerant Control in Integrated Systems oz. inteligentno vodenje krmilnih procesov, odporno na napake), pri katerem so sodelova-li Steven X Ding (Gerhard-Mercator-

rešitev za FTC sisteme

Program JCHESS je delo Laboratorija za računalniške arhitekture in jezike, ki je del Inštituta za računalništvo. Nastal je v okviru diplomskega dela Borka Boškovića pod mentorstvom doc. dr. Janeza Bresta in vodstvom prof. dr. Viljema Žumerja. Projekt mi je na kratko razložil Borko Boškovič, sedaj že uni. dipl. inž., in sicer gre za objektno orientirano načrtovanje in implementacijo računalniškega šaha. Program se uvršča v umetno inteligenco in je zmožen igrati proti drugemu računalniku ter programom in seveda proti ljudem; zmožen je tudi sodelovati v različnih šahovskih turnirjih itd.

algoritem vs. človek - 2:0!

tudi objava članka z opisom izvedbe in analize gradiva v prestižni znan-stveni reviji »Disability & Rehabilita-tion« v letu 2004, ki je naletel na ve-lik odmev na svetovno znani univerzi gluhih Gallaudet University v ZDA.

Inštitut za avtomatiko in robotiko je v okviru Laboratorija za elektro-optične in senzorske sisteme ob pomoči prof. dr. Denisa Đonlagića in mag. Edvarda Cibule predstavil min-iaturni optični merilnik tlaka, ki zna biti zelo koristno uporabljen tudi masovno.

Na projektu miniaturnega optičnega merilnika tlaka se dela že od leta 2000. Trenutno so v zaključni fa-zi raziskav ter pripravljajo objave. Slovenski patent je že podeljen, iščejo pa tudi partnerje v gos-podarstvu za nadaljnji razvoj in komercializacijo. To je eden izmed najmanjših merilnikov tlaka, kar jih znanih v svetovni literaturi. Doseg-li so občutljivost pod 7 Pa, kar je spoštljiva številka za merilnik tlaka tako majhnih dimenzij. Primarno se lahko uporablja za merjenje tlaka v ljudeh in drugih živih bitjih, lahko pa tudi za mikrofluidno mehaniko, avtomobilsko industrijo (merjenja tlak v cilindrih), mikroreaktorje itd. Miniaturni optični merilnik tlaka je narejen na optičnem vlaknu. Pre-mer merilnika je 125 mikrometrov, deluje pa na podlagi interference, uporablja pa celovito in lastno (MOEMS) nanotehnologijo izdelave. Zanj je značilna dobra ponovljivost in primernost postopka za masovno proizvodnjo.

mikro merilniki v masovni upo-rabi

Universität Duisburg) in prof. dr. Matjaž Colnarič, kot vodji projekta, s sodelavci doc. dr. Domnom Verber-jem, dr. Matejem Šprogarjem, Sta-nislavom Morausem dip., Milanom Čurkovićem dip., Bojanom Hadjar-jem in Rokom Ostrovršnikom dip. Kot projektni partnerji pa so sodelovali Gerhard-Mercator-Univer-sitaet Duisburg, Centre de Recherche en Automatique de Nancy, Universite Henri Poincare Nancy 1, Université Libre de Bruxelles, Dipartimento Di Elettronica Informatica E Sistemisti-ca, Universita Di Bologna, Universita degli Studi di Roma “La Sapienza”, Fraunhofer Gesellschaft zur Foerd-erung der Angewandten Forschung E.V., Yorkshire Water Services Lim-ited, TNI terRobert Bosch Gmbh. Seveda vse s finančno podporo Ev-ropske unije.

O IFATIS-u sem se pogovarja-la z Rokom Ostrovršnikom, š t u d e n t o m elektrotehnike – smer avtoma-tika, ki je za svoje delo na IFATISU prejel tudi nagrado. Na kratko je razložil, da so naredili računalniško platformo in orodja za njeno programiranje. Eden glavnih ciljev tega projekta pa je priprava ogrodja za izdelavo inteligentnih robustnih krmilnih (fault-tolerant control – FTC) siste-mov, ki bo omogočal inženirjem in znanstvenikom s pomočjo naprednih metod sistematično reševanje FTC problemov. Drugi cilj tega projekta je razvoj novih metodologij in pro-gramskih orodij (IFATIS orodja) za in-tegrirano načrtovanje večstopenjskih FTC sistemov z delovanjem v real-nem času. IFATIS orodja bodo za-snovana dvonivojsko in sistemsko neodvisna. Končni cilj pri izdelavi delujočega prototipa je prilagoditev na sisteme v avtomobilski industriji, sisteme pri predelavi odpadnih vod in pri izdelavi FTC platform za ro-botske sisteme.

Bistven je tisti del programa, ki predstavlja možgane oz. iskalni algo-ritem, ki se odloči, katera poteza naj se izbere za nadaljevanje igre. Sam grafični vmesnik je možno upo-rabiti za katerikoli drugi program, saj JCHESS vsebuje takšnega, ki zna komunicirati s poljubnim grafičnim vmesnikom. Projekt je dobil nagrado za doseženo 3. mesto na konfer-enci ERK 2004 v okviru sekcije študentskih člankov.

Program sem seveda preizkusila tudi sama, ampak neuspešno: dvojni šah – mat … 2:0 za JCHESS?! Brez komen-tarja. No, programa v bistvu do sedaj še nihče ni premagal (izziv!). Sicer je nekje bolj za šalo kot zares krožila informacija, da »The one« (torej tis-ti, ki premaga JCHESS) dobi 5% priz-nanih vaj pri določenemu predmetu. Ampak vsi neuspešno. No, jaz bi stavila na koroškega slavčka Fredyja Milerja!

17

Strokovna konferenca Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu - AIG’05 se v organizaciji Društva avtomatikov Slovenije odvija na vsaki dve leti. Letošnje srečanje, ki je potekalo 7. in 8. aprila, je soorganizirala Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektroteh-niko, računalništvo in informatiko (UM-FERI), Inštitut za avtomatiko in robotiko ob sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko iz Ljubljane, Inštitutom Jožef Stefan iz Ljubljane in podjetjem METRONIK iz Ljubljane. Konferenci je predsedoval prof. dr. Boris Tovornik, častna predsednika pa sta bila prof. dr. Karel Jezernik iz FERI, Univerze v Mariboru in prof. dr. Stanko Strmčnik iz Inštituta Jožef Stefan Univerze v Ljubljani.

Potekala je v Kongresnem centru ho-tela Habakuk v Mariboru. V objavo za konferenčni zbornik je programski odbor sprejel 76 člankov (od tega 60 v rednih sekcijah, 6 vabljenih refera-tov in 10 študentskih člankov).

»Kljub temu, da je konferenca namenjena izmenjavi izkušenj in predstavitvi aplikativnih rešitev ter druženju uporabnikov, izvajalcev in raziskovalcev, smo pomislili tudi na študente; torej tiste ljudi, ki se pripravljajo, da prevzamejo breme in skrb za stroko« je ob otvoritvi pov-edal prof. dr. Boris Tovornik, predsed-nik konference in nadaljeval: »Želja nas vseh je, da bi se za študij tehnike ponovno pričeli odločati najboljši dijaki. V ta namen smo organizirali študentsko sekcijo, na kateri se bodo študentje elektrotehnike iz Ljubljane in Maribora predstavili s študentskimi članki. Prav tako bodo študenti na borzi kadrov izvedeli, kakšne so nji-hove zaposlitvene možnosti in katera znanja potencialni delodajalci od njih pričakujejo.«

Cilj konference je bil predstaviti stanje na področju računalniške av-tomatizacije v slovenski industriji in gospodarstvu ter sprožiti razprave o tej problematiki. V ta namen je bila organizirana tudi Okrogla miza z naslovom: »Z intenzivnejšim raz-vojem tehnologije vodenja (avtoma-tizacije in informatizacije) do večje konkurenčnosti slovenskega gospo-darstva«.

Inženirji in raziskovalci iz podjetij, raziskovalnih ustanov in univerz so se predstavili z referati v sekcijah: Procesna avtomatizacija; Robotika; Avtomatizacija zgradb in komunalna

energetika; Proizvodna avtomatizaci-ja; Naprave, komunikacije in omrežja; Meritve, testiranja in preizkušanja; Študentska sekcija. Teme konference so bile: avtomatizacija v industriji, elektrogospodarstvu, elektrarnah, pisarnah, zgradbah, ekologiji, komu-nalnih objektih, proizvodna informa-tika, robotika, vgrajeni sistemi ter vzgoja kadrov za področje avtoma-tizacije.

Konferenca AIG’05 je posameznikom in podjetjem nudila možnost, da za slovensko industrijo predstavijo svoje rešitve in sisteme ter podajo svoje poglede in potrebe po povezavi z razvojem in raziskavami kot tudi obratno. »Trudimo se, da bi bila kon-ferenca stičišče ljudi iz industrije, ponudnikov in raziskovalcev, ki bodo na enem mestu izmenjali izkušnje in informacije o svojem delu in novostih na področju računalniške avtomatiza-cije,« je dejal mag. Janez Pogorelc, predstavnik konference za stike z javnostjo.

Posebna pozornost je bila namenje-na plenarni sekciji, na kateri je o potrebah slovenske industrije glede vlaganj v tehnologijo in avtomatiza-cijo spregovoril g. Peter Miklavčič, tehnični direktor Krke d.d. O tren-dih razvoja pa sta spregovorila tudi dva ugledna gosta iz tujine, predstavnika podjetij Siemens in GE Fanuc, katerih rešitve bistveno vplivajo na podobo avtomatizacije v Sloveniji. Plenarna sekcija je bila zaokrožena s predavanjem domačih strokovnjakov na temo proizvodne

informatike, ki se kaže kot nov in čedalje bolj pomemben segment v razvoju avtomatizacije procesov.

Konferenca predstavlja pomem-ben dogodek, saj se na njej zberejo vodilni strokovnjaki s področja av-tomatizacije iz podjetij, ki rešitve in storitve razvijajo in ponujajo ter iz industrijskih in gospodarskih podjetij, ki rešitve avtomatizacije uvajajo. Ob tem nastopata obe slov-enski fakulteti, ki izobražujeta za področje elektrotehnike, ter razisko-valni inštitut Jožef Stefan kot most za prenos raziskovalnih in razvojnih dosežkov v industrijo.

Pa se vidimo ponovno čez dve leti in se veselimo novih idej ter razvojnih rešitev, bi lahko dejali za konec.

Daša Purgaj

AIG’05avtomatizacija v in-dustriji in gospo-darstvu

18

predlaga, da se ne »piflajo«.

Obiskoval si II. gimnazijo v Mari-boru in bil uspešen dijak. Zakaj si po maturi izbral Feri kot bodoči hram učenosti?Za FERI in EPF pa sem se odločil, ker me je zmeraj privlačila tehni-ka, poleg tega je cela družina bolj tehnično usmerjena. Mešanica z EPF-om se mi je zdela posrečena kombinacija, saj mi je dala širšo podlago in lažjo orientacijo v našem dragem kapitalizmu.

Kako bi se predstavil?Nerad se predstavljam in nerad se posebej izpostavljam. Tudi takrat, ko bi se moral. Sem bolj introverti-ran in rabim nekaj časa, da se za-grejem v družbi.

Katera tvoja lastnost ti je pomaga-la pri tako uspešnem študiju?Mislim, da sem kar vztrajen in se poskušam držati načrtov, ki si jih zastavim.

Najtežji del študija so priprave na izpit. Kako je tebi uspevalo?Ne bi rekel, da sem se za posamezen izpit učil ogromno, sem pa vedno poskušal snov razumeti, poleg tega sem se začel učiti malo prej kot os-tali (ne zadnje tri dni) – tako sem se lahko učil manj časa na dan in sem lahko preostanek dneva preživel kje na lepšem ...

Nekateri za sprostitev zelo radi sedejo na fotelj. Kako je s tabo? Ja, rad pogledam kak dober film in eden od boljših, ki sem jih gledal v zadnjem času, je bil The Butterfly ef-fect.

Kot smo že povedali si študiral Ging – gospodarski inženiring, smer elektrotehnika, torej si tudi pol ekonomist?Na FERI-ju so nam pravili ekono-misti, na EPF-u so nam pravili teh-niki ... Mislim, da si lahko karkoli – glavno je, da v tem uživaš. Ne glede na formalno izobrazbo.

In prišel si do diplome. Naslov nal-oge je Avtonomno sledenje mobil-nih robotov. Kaj si raziskal, doka-zal, ugotovil? Izdelal sem dva mobilna robota ter algoritem, ki je omogočal, da je zadnji robot brez kakršnekoli komunikacije vodilnemu uspešno

MARKO KEŽMAH

»Dobim občutek, da bi se moral še bolj izkazati!«

avtonomno sledil (precej poenos-tavljena različica sledenja vozil v prometu). Izdelal sem tudi načrt kompleta za izdelavo mobilnega robota ter preučil možnost trženja takšnega kompleta v Sloveniji, saj so mobilni roboti postali zadnja leta precej moderni.

Kaj ti priznanje pomeni?Vsako priznanje in pohvala mi predstavljata motivacijo za prihod-nje delo, hkrati pa mi oboje včasih predstavlja tudi breme, ker dobim občutek, da bi se moral še bolj iz-kazati ...

Bi se rad ob priznanju komu zah-valil?Predvsem moji družini, ki mi je zmeraj stala ob strani in dr. Suzani Uran, ki mi je veliko pomagala pri izdelavi diplomske naloge, čeprav je nikakor nisem mogel uvrstiti med svoje uradne mentorje.

Če bi lahko v teh letih kaj spreme-nil, bi kaj in kaj bi bilo to?Nič. Včasih je bolje stvari pustiti takšne kot so in se posledicam pač prilagoditi – vprašanje, če bi bile drugačne odločitve dolgoročno res boljše (Butterfly effect).

Kje se vidiš čez 5 let?Zdaj nadaljujem študij kot mladi raziskovalec. Glede na današnji tempo življenja pa ne vem, kje bom čez pol leta , kaj šele ...

Kaj bi svetoval ostalim študentom?Kar razumeš, znaš in obvladaš, je dosti več vredno kot sto napiflanih izpitov. Predvsem se je treba neke stvari naučiti sam, ker mislim, da do-bimo na faksu premalo praktičnega znanja.

Marku hvala za odgovore in veliko uspeha še naprej. Prvi izpiti so že tu, zato držimo pesti.

Pa imamo tudi diplomanta, ki ni zgolj tehnik. Je pol ekonomist oz. je univerzitetni diplomirani gospo-darski inženir. V prvi letnik študija se je vpisal v študijskem letu 1999/2000 in diplomiral z delom Avtonomno sledenje mobilnih ro-botov pri mentorju Karlu Jezerniku in mentorici Jožici Knez Riedl z zaključno oceno 9, 53. Marko je preprost fant, zdaj že mlad razisk-ovalec, ki v prostem času počne marsikaj. Največje bedarije v času študija pa nam ne bo zaupal. »Ni za javnost,« je dejal. Posluša vse, kar gre v uho in zelo rad je piščanca v sladko-kisli omaki. Študentom pa

najboljši diploman-ti 2003/04intervjuji: Daša Purgaj

19

Damjan Vengušt je ne samo najboljši diplomant visokošolskega strokovnega študijskega programa Računalništvo in informatika, am-pak tudi velik šaljivec in diskreten osvajalec ženskih src. O sebi ne govori rad, prijatelji pa bi ga ver-jetno opisali klasično revijsko:« ful vredu, prijazen, rad pomaga, …« »Bljak, tega ne maram,« pravi. Ob študiju se zna tudi zabavati in si rad ogleda kako komedijo.

Katero srednjo šolo si obiskoval?Računalništvo me je začelo zani-mati že ob koncu osnovne šole, zato sem se vpisal na Srednjo elektro-računalniško šolo Maribor – SERŠ. Po končani srednji šoli sem brez pomis-leka nadaljeval na FERI-ju.

Kako si se pripravljal na izpite in kateri je bil najtežji?Najprej zbiranje literature. Če so bili zapiski slabi, sem moral pač poseči po dodatni knjigi, internetu,… Potem pa dvakrat udariš po mizi in se začneš učit. Vmes se seveda neka-jkrat popraskaš po glavi in mogoče (pri težjih izpitih) še nekajkrat udariš po mizi.Težko bi se opredelil in izbral najtežji izpit. Vsekakor so zame bili težji tis-ti, ki so bili osnovani bolj na teoriji kot na praktičnem razumevanju.

In prišel si do diplome. Z neverjet-nim povprečjem. Zaključna ocena 9,43, so rekli. Naslov naloge Post-opek stiskanja slik s standardom JPEG2000. Kaj si raziskal, doka-zal, ugotovil? Stiskanje slike pomeni, da zapišemo vsebino slike v takšni obliki, da za shranjevanje porabimo čim manj prostora. Standard JPEG2000, ki je naslednik standarda JPEG, predpisu-je korake, ki jih moramo izvesti na poti stiskanja. Kaj to pomeni?Primer: Digitalni fotoaparati tvorijo »JPEG slike«, ki jih shranjujejo na posebne kartice. Recimo, da lahko na kartico shranimo 100 »JPEG slik«, potem lahko na isto kartico zapišemo približno 5-krat več »JPEG2000 slik«.

Precej uporabno za izlete, kjer po-snamemo ogromno slik, a ne?

Katera tvoja lastnost ti je pomaga-la pri tako uspešnem študiju?Predvsem trma in radovednost. Zelo rad težim z vprašanji in nikoli nisem zadovoljen samo z odgovorom ZATO!

Kaj ti priznanje pomeni?Predstavlja nagrado za vložen trud v času študija. Že iščem primeren pros-tor na steni. [smeh]

Bi se rad ob priznanju komu zah-valil?Seveda. Najprej staršem, ki so mi študij omogočili. Za koordinacijo in trud pri diplomski nalogi pa bi se zahvalil svojemu mentorju prof. dr. Borutu Žaliku.

Si se v času študija ukvarjal še s čim, čemur lahko rečemo aktivnos-ti prostega časa?Na začetku študija sem igral nogom-et v sklopu telovadbe, potem pa sem zadevo počasi opustil.V poletnih mesecih se amatersko uk-varjam z windsurfingom.Seveda pa sem aktiven tudi v bližnjih lokalih, kjer proslavljamo opravljene izpite in druge pomembne dogodke. [smeh]

Največja bedarija, ki si jo storil v času študija?Naj še tako poskušam, se v tem tre-nutku ne spomnim nič takega.Vem pa, da bi naredil največjo napa-ko, če ne bi šel na absolventski izlet na Kreto.

Pa se dotaknimo še malo glasbe. Čemu rad prisluhneš?Glasba: Na prireditvi sta fanta (Any-1) je odlično zaigrala pesem This Love. Vse pohvale tudi njima. Drugače pa poslušam predvsem rock.

Če bi lahko v teh letih kaj spreme-nil, kaj bi bilo to?Priskrbel bi kakšno dodatno sošolko. Ja, te smo pa res zelo pogrešali.

Kje se vidiš čez pet let?Ja, nameravam nadaljevati študij. Najprej moram seveda končati še UNI program, potem pa … vse do vrha. [smeh] Čez pet let?! Hmm. Zelo je odvisno od poteka študija. O tujini sicer ne razmišljam, razen v primeru, da z neba pade zelo mamljiva ponudba.

DAMJAN VENGUŠT

»Potem pa dvakrat udariš po mizi in se začneš učiti!«

Kaj bi svetoval ostalim študentom?Ko je čas za resno delo, naj omen-jene aktivnosti po bližnjih lokalih postavijo na drugo mesto. [smeh]Sicer pa, kakšen obisk predavanj ne bo škodil.

Hvala in veliko uspehov še naprej.Najlepša hvala.

Z Damjanom bi se še lahko pogo-varjala, vendar se boste za to, da izveste kaj več osebnih stvari morali potruditi in ga povabiti na kavico … pa na štiri oči, se ve.

najboljši diploman-ti 2003/04intervjuji: Daša Purgaj

20

Kako je bilo študirati, ko je okoli tebe toliko moških? Je to kdaj zm-edlo tvojo glavo?V šali sem večkrat rekla, da sem prišla na računalništvo, ker so tu večinoma fantje. Da bi mi pa v resnici zmedlo glavo – ne bi rekla. Mislim, da smo se dobro razumeli in sodelovali brez »medenja« glav.

Katera tvoja lastnost ti je pomagala pri uspešnem študiju?Mogoče barva las? [smeh] Držim se načela: nič ni tako slabo, da ne more biti še slabše. Torej se nisem pustila zavesti lokalnim ekstremom, ampak sem težila k globalnemu optimumu. Še za tiste, ki ne marajo matema-tike: trudila sem se kršiti Murphyjeve zakone in odkrivala lastne vztrajnos-tne momente - karkoli že to pomeni.

Diplomirala si z zgoraj napisana nal-ogo in z zaključno oceno 9,63. Nam lahko malo razložiš kaj si raziskala? Ne vem, če ima to smisel razla-gati – večino bi najbrž tako ali tako dolgočasila. Tiste pa, ki jih zanima, si lahko diplomo ogledajo v knjižnici ali pri meni.

Bi se rada ob priznanju komu zah-valila?Vsem, ki so mi stali ob strani in vsem, ki so mi stali na poti. Resnici na ljubo bi šlo tudi brez zadnje omenjenih.

Katero srednjo šolo si obiskovala in zakaj si po maturi izbrala Feri?Obiskovala sem program mednarodne mature na II. gimnaziji (gimnazija Miloša Zidanška) v Mariboru. Po gim-naziji sem želela vzporedno študirati oblikovanje in računalništvo, vendar… v glavnem, ostala sem pri možnosti FERI v Mariboru, ker je Maribor blizu in ker me je računalništvo izredno zanimalo (ne nujno v tem vrstnem redu).

Kako si se pripravljala na izpite in ka-teri je bil najtežji?Pripravljanje je potekalo na toliko načinov, kolikor je bilo izpitov. Izpite sem si razdelila po svojem sistemu težavnosti in zanimivosti: na tiste, h katerim se je lažje spraviti in na tiste, h katerim se je težje spraviti. Že mora biti tako. Kam pa bi prišli, če bi bili vsi predmeti enako zanimivi?! Lahko bi nam razpadel šolski sistem. [smeh] V bistvu nisem imela favoritov za najtežji izpit. Pogojno bi to lahko

bila fizika, ampak samo zato, ker fizika in jaz ne shajava najboljše. Res nenavadno, če pomislim, da imam matematiko rada in sem še vedno živa v tem krutem fizikalnem svetu.

V tretjem letniku si izbrala smer Pro-gramska oprema. Zakaj?Ker sem nekoč nekje slišala, da pro-gramska oprema ni za dekleta, češ da je pretežka smer. Bilo bi zanimivo, če bi mi kdo rekel, da ne morem na Alfa Centauri…

Največja neumnost, ki si jo storila v času študija?Te štorije hranim za čas, ko bom ve-lika in bogata in ko bom pisala avto-biografijo.

Si se v času študija ukvarjala še s čim?Ukvarjala sem se (in se še) z ak-tivnostmi in pasivnostmi, športnimi in nešportnimi. Od pohodništva, fitnesa do oblikovanja Abakusa (ki mi je vze-lo kar nekaj prostega časa). Navdušila sem se nad fotografiranjem, občasno tudi rišem, najraje pa križarim s prijatelji na kolesih po slovenskih in hrvaških hribih in dolinah.

Študij nadaljuješ. Kje se vidiš čez 10 let? Delam na tem, da bi do takrat že im-ela doktorat in da bi si našla zanimivo službo. Kot mnogi drugi. Lahko da bom že na pol poti na Alfa Centauri. [smeh]

Kako bi se sama predstavila?Težko. [smeh] Življenje je satira – vsaj iz moje perspektive. Če bi povedala še kaj več, bi morali vsi, ki bodo pre-brali to izdajo Abakusa, takoj uničiti svoj izvod – kar pa ni moj namen.

Kaj bi sporočila svojim zanamcem?Opustite slovenski tradicionalni šport - zavist. Imejte se radi. Se vidimo v restavraciji na koncu vesolja.

Mateji še enkrat iskrene čestitke, vam pa upam ni bilo treba uničiti svoj izvod Abakusa. Če želite o diplomski nalogi izvedeti kaj več, pa brž v knjižnico in po Matejinih poteh. Pa srečno.

Ženske smo nanjo še posebej ponosne. Bila je edina nagrajenka ženskega spola. V študijskem letu 1998/99 se je vpisala v 1. letnik univerzitetnega študijskega programa Računalništvo in informatika in diplomirala z de-lom Nadgradnja klasifikacije besedil z uporabo teorije kompleksnosti pri mentorju prof. dr. Petru Kokolu in komenturju doc. dr Milanu Zormanu. Priznanje pa ji pomeni piko na i, vzpodbudo za prihodnje raziskovalno delo in dokaz, da so se nekateri mo-tili. »Tisti, ki so se, bodo že vedeli.«

Kako se počutiš ob prejetju priznan-ja?Relativno dobro. Dobro zato, ker sem s priznanjem dobila potrditev, da sem dosegla enega izmed svojih ciljev – biti med najboljšimi. Ni mi pa všeč, da še zdaj občasno vidim skeptično zmajevanje z glavo ob omembi kom-binacije ženska – računalništvo. No ja, tudi taki morajo biti, da so potem motivacija meni in meni podobnim.

MATEJA VERLIČ

»Bilo bi zanimivo, če bi mi kdo rekel, da ne morem na Alfa Cen-

tauri … »

21

PETER VIRTIČ

»Kadar je bilo le mogoče, sem poskušal tudi malo »migati«!«

Kako predstaviti Petra? Je študent na podiplomskem študiju, ki se je hitro navadil na fakulteto in na njej deloval tudi v drugih dejavnostih. Bil je … uf, ne bom naštevala. Preberi intervju do konca. Sicer pa se je v študijskem letu 1998/1999 vpisal v 1. letnik uni-verzitetnega študijskega programa Elektotehnika. V tretjem letniku je izbral študijsko smer Močnostna ele-ktronika in diplomiral pri mentorju prof. dr. Ivanu Zagradišniku in ko-mentorju prof. dr. Mladenu Trlepu z zaključno oceno 9,69.

Katero srednjo šolo si obiskoval in za-kaj si izbral Feri?Obiskoval sem Poklicno tehniško, elektro in računalniško šolo v Velen-ju. V bistvu sem že po vpisu v sred-njo šolo vedel, da bom po končani srednješolski izobrazbi nadaljeval izobraževanje na fakulteti, in sicer na programu elektrotehnika, ker so me te stvari zanimale že v osnovni šoli.

Kako si se pripravljal na izpite in kat-eri je bil najtežji?Za pripravo na izpite in opravljanje izpitov nimam nobenega posebnega recepta. Naučil sem se pač, kar je bilo potrebno in šel na izpit. Noben izpit se mi ni zdel posebno težak. Za nekatere izpite je bilo pač potreb-no predelati več snovi, za druge pa manj.

In prišel si do diplome. Naslov je bil Projekt enosmerne elektomagnetne zavore. Kaj si raziskal, dokazal, ugo-tovil? Prosim, razloži malo za nas laike.Raziskal sem področje elektromag-netnih zavor. Osredotočil sem se na enosmerno elektromagnetno zavoro za zaviranje viličarjev. Raziskave so potekale v okviru projekta namen-jenega za ameriško tržišče. Izhodišča raziskave so bila tehnične zahteve projekta, v okvir katerih spada ome-jena velikost zavore, omejeno seg-revanje ter cena. Na podlagi teh za-htev je bilo potrebno ugotoviti, ali je področje brezhibne funkcionalnosti zavore dovolj široko. Po testiranju sem ugotovil, da bo zadnji prototip zavore deloval brezhibno.

Bi se rad ob priznanju komu zahvalil?Največja zahvala gre seveda staršem, ki so mi omogočili študij. Vsekakor pa se moram zahvaliti tudi vsem ostal-im, ki so kakorkoli prispevali k temu,

kar sem dosegel.

Kaj ti priznanje pomeni?Priznanje mi veliko pomeni, saj na nek način povzema moje delo tekom študija.

Katera tvoja lastnost ti je pomagala pri tako uspešnem študiju?Najpomembnejša je motivacija, seveda pa te mora študij zanimati.

Kaj pomeni študirati močnostno ele-ktrotehniko? Posamezne veje elektrotehnike in računalništva se z napredkom teh-nologije vedno bolj prekrivajo. Podo-bno je tudi na močnostni elektroteh-niki, ki poleg znanj o električnih strojih in energetiki zajema tudi npr. vodenje in regulacijo strojev, močnostno elektroniko, programiran-je, obdelavo podatkov ....

V času študija si bil tudi prodekan za študentske zadeve. Kako je prišlo do tega? V prvi vrsti sem opazil, da bi lahko s svojimi idejami še prispeval k zago-tavljanju boljših pogojev študentov za študij. Preden sem postal prodekan sem bil član Komisije za študijske zadeve in Študentskega sveta. Nato sem kandidiral za prodekana za študentska vprašanja in bil tudi iz-voljen. Vedno sem si želel spoznati tudi druga področja poleg študija, ki bi mi dala potrebne izkušnje za nad-aljne življenje.

Si se ukvarjal še s čim, čemur lahko rečemo aktivnosti prostega časa?Prostega časa ni bilo ravno veliko (največ v začetku prvega letnika). Poleg funkcije prodekana sem bil tudi član Senata FERI, Komisije za študijske zadeve, Akademskega zbora FERI, Predsednik študentske volilne komisije FERI, član Univer-zitetne študentske volilne komisije, Predsednik Društva študentov FERI in nazadnje sem opravljal tudi funkcijo prorektorja za študentska vprašanja. Z delom nadaljujem še danes, kot član Upravnega odbora UM in član Se-nata FERI. Kadar je bilo le mogoče, sem poskušal tudi malo »migati«, in sicer rekreativno. Seveda pa niso manjkale tudi študentske zabave.

Študij boš nadaljeval. Do magisterija ali še dalje? Kje se vidiš čez 10 let?Študij nadaljujem na enovitem dok-torskem študiju. Kje bom čez 10 let

pa res ne bi znal napovedati.

Kaj bi svetoval ostalim študentom?Veliko se zabavajte in izkoristite možnosti, ki vam jih nudi študentsko življenje. Seveda pa poskrbite, da zaradi tega ne bo trpel vaš študij.

Petru se zahvaljujemo in želimo veliko uspehov še naprej, vi pa le upoštevajte njegov nasvet. Fant ni kar tako!

22

elektro maribor

Ni ga človeka, ki ne bi poznal tiste grozne položnice z rdečim logotipom, ki se vsak mesec proti vaši volji prikaže v poštnem nabiralniku. Zakaj se jezite na njih, ko za nekaj dragocenih sekund zmanjka električne energije, zakaj je znesek na položnici previsok in zakaj se ob dvigu cene telefonskega priključka ne jezite, ob dvigu cene električne energije pa?Marsikaj nam ni jasno, ampak »kaj bi bilo, če je ne bi bilo?« Potem pa spet, »zakaj je ni, če jo pa rabiš?«Mi jih enostavno povedano ne razumemo. Še zavedamo se ne, da je luč ali vtičnica slednji element, izvor (generator) prvi element, vse ostalo pa je v rokah podjetja, ki vsakemu odjemniku zagotavlja drugo največjo prvino, brez katere človek »skoraj« ne more več živeti.

KDO JE ELEKTRO MARIBOR?

Že v imenu podjetja je napisano, da se ukvarja z distribucijo električne energije. Kdor ne razume: Podjetje skrbi za prenos električne energije od izvora pa do porabnikov. Priznati je treba, da je odgovornost podjetja velika, saj ni enostavno vsakemu odjemalcu v vsakem trenutku

dostavljati šop elektronov.

Uprava se nahaja v Mariboru, na Vetrinjski ulici 2, predsednik uprave pa je Stanislav Vojsk, univ. dipl. inž. el.Podjetje si trenutno v največji meri lasti država.

Prikaz lastniške strukture kapitala na dan 31.12.2004:

LASTNIKI DELEŽ V %Republika Slovenija 79,50Infond Holding d.d. 4,85KS2 NALOŽBE d.d 2,59Sava d.d. 1,25Kapitalska družba d.d. 1,21Holding IMV d.d. 1,12VIPA Holding d.d. 1,01Manjši delničarji skupaj (pod 1% delež) 8,47Skupaj 100,00

Elektro Maribor upravlja drugo največje geografsko območje, torej severovzhodno Slovenijo. Uprava je, kot že rečeno, v centru mesta, vse ostalo pa se vrši po Območnih enotah:

OE Maribor z okolico

23

OE Murska Sobota OE Gornja Radgona OE Ptuj OE Slovenska Bistrica

Posamezne območne enote pa imajo zaradi popolne pokritosti še »rajone« oziroma manjše izpostave, ki so najnižji člen te strukture.Posebej za večje novogradnje pa so storitvene enote:

SE Elektro Gradnje in remont Maribor

SE Elektro Gradnje Ljutomer

KAKO SE JE ZAčELO IN VSE DO DANES

Ni treba na veliko omenjati, da je Thomas A. Edison leta 1879 izumil žarnico. Kaj ima to zdaj veze?Le štiri leta kasneje (leta 1883) je v Mariboru zasvetila prva žarnica pri nas! V tistem času je v Mariboru živel premožni lastnik parnega mlina Karel Scherbaum, ki je električno energijo uporabljal za razsvetljevanje v svojem obratu, eno žarnico pa je namestil pred vhod v mlin. A ste jo že videli? Če še niste, vas naj bo sram, ker je še vedno na istem mestu kot je bila prvič, in sicer na Grajskem trgu pri tistih kava barih. Za začetek uradnega načrtovanja in organiziranja elektrifikacije Maribora pa lahko pripišemo leto 1914, ko so okoliščine privedle do ustanovitve pooblaščenega podjetja z imenom Električno podjetje Maribor.Elektrifikacija se je od takrat naprej samo razvijala. Leta 1912 se je na Fali začela graditi prva hidroelektrarna na tem ozemlju, ki naj bi služila potrebam po električni energiji. Prav tako je Mestna občina Maribor (v nadaljevanju MOM) na seji 15. julija 1914 sprejela pogodbo, ki sta jo sklenila MOM in Štajerska električna družba v Gradcu. V pogodbi je bilo navedeno, da je Maribor tisto mesto, ki bi se moralo čimprej priključiti na hidroelektrarno v Fali.Leta 1935 je prišlo do reorganizacije podjetja, saj je MOM sklenila združiti vsa mestna podjetja v eno podjetje s sedežem na Orožnovi 2 v Mariboru.Poraba električne energije je začela naglo upadati v času druge svetovne vojne, saj je bil Maribor takrat izpostavljen močnim bombnim napadom, predvsem na industrijske objekte. Takoj za tem je prišlo

do ponovne reorganizacije in ustanovitve posebnega podjetja z imenom Podjetje za proizvodnjo in prenos ter distribucijo električne energije.Začeli so postavljati naslednje obrate: Maribor okolica, Ptuj, Ormož, Gornja Radgona, Murska Sobota in Radvanje (Pekre). S tem so začeli z naglo širitvijo elektrifikacije tudi po ostalih predelih vzhodne Slovenije. Maribor je v tem času industrijsko najbolj rasel, rasla pa so tudi podjetja za gradnjo in montažo omrežij in servisne delavnice.Leta 1954 je nastalo podjetje ELES (Elektrogospodarska skupnost Slovenije) s sedežem v Ljubljani, ki je združevalo več distribucijskih podjetij, tudi mariborsko.Leta 1958 se je podjetje spet preoblikovalo in sicer v Poslovno združenje DES. Če ste pozorni na ljudi srednjih let, še sedaj pravijo Elektru Maribor »DES«, saj je v tistem obdobju elektrifikacija dosegla tudi podeželje.Leta 1974 se je devet tedanjih obratov združilo v temeljno organizacijo združenega dela – TOZD, ki se je leta 1982 združila z DES. Skupaj sta tvorili podjetje Elektro Maribor, s sedežem v Vetrinjski ulici 2 v Mariboru. Do dokončnega prenehanja TOZD-a je prišlo v letu 1990, leta 1994 se je začel proces lastninjenja in 20. maja 1998 je podjetje pridobilo današnji naziv: Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d.

NOVOSTI V PODJETJU

Če vpišete v brskalnik www.elektro-maribor.si, boste takoj prišli do veliko zanimivih informacij, ki so nam uporabnikom še neznane. Nova pridobitev, ki so jo uvedli, je nova spletna aplikacija eStoritev, za pregled računov in plačil. Sami si lahko odčitate števec in vam informativno izračunajo vašo bilanco mesečnega plačevanja. V kolikor želite spremeniti znesek mesečnega obroka, se obrnite na nov klicni center, ki deluje na dveh

telefonskih številkah: na številki (02) 220 01 15 lahko dobite splošne informacije, na številki (02) 220 01 05 pa prijavljate okvare ali motnje (dežurna številka). To je sodoben sistem tehnične in programske opreme, kjer izkušeni operaterji upravljajo s poslovnimi procesi po telefonu. Na voljo je več operaterjev in dobili boste tistega, ki je prost. (klicni center) Deluje 24 ur na dan in vse dni v letu. Med delavnikom od 7. do 15. ure so vam na voljo operaterji, izven delovnega časa pa je na voljo avtomatski odzivnik. Če pokličete na klicni center, se aktivira avtomatski odzivnik, kjer vas pritisk na določeno številko vodi do operaterjev. Ob klicu je dobro navesti ime, priimek, naslov in vzrok klica. Ob vašem klicu sistem poskuša ugotoviti, s katerega področja kličete. Klici se snemajo, tako da je vedno možen pogled posnetkov nazaj. Kot pri policiji. Pri prijavah okvar ali motenj vam bo operater dal določene napotke, da naj preverite varovalke, zaščitno tokovno stikalo (FID),…V kolikor je okvara kje drugje (če ena faza manjka), boste

dobili dežurnega operaterja, ki bo poslal dežurnega monterja na teren.

Dežurni operater se nahaja v distribucijskem centru vodenja (DCV) Elektra Maribor. (DCV) Kot že rečeno, vedno preži pred velikim zaslonom, kjer ima pregled nad omrežjem. Operater komunicira z območno

elektro maribor

24

enoto oziroma dežurnim monterjem ob okvari.

INFORMATIVNI IZRAčUN PORABE ELEKTRIčNE ENERGIJE

Bela kuverta z rdečim logotipom podjetja Elektro Maribor je za vse uporabnike nočna mora. Že spet položnica! »Že spet je treba toliko plačati, saj pa imamo samo hladilnik, stari tranzistor in luč v kuhinji!« To so izjave marsikaterega gospodarja, ki sicer ima pravico povedati svoje mnenje, ampak ko bi vsaj preštudiral še tabelo nad položnico, kjer je lepo prikazan izračun obroka. Koliko vas pogleda in koliko razumete tega?(račun celotna)Ta list je sestavljen iz treh delov, kjer so na vrhu splošni podatki o odjemalcu in podjetju, osrednji je izračun obroka, zadnji pa položnica.

Cenik električne energije:

Tarifna uvrstitev Element cene Moč (SIT/kW)

Energija (SIT/kWh) VT MT ET

Gospodinjstvo I. stopnja

Uporaba omrežij

191,18 7,184

Strošek dobavitelja

0,600

Energija 8,385Skupaj 191,18 16,169

Gospodinjstvo II. stopnja

Uporaba omrežij

191,18 8,043 6,325 7,184

Strošek dobavitelja

0,600 0,600 0,600

Energija 10,325 4,970 9,292Skupaj 191,18 18,968 17,076

Gospodinjstvo III. stopnja

Uporaba omrežij

191,18 8,043 6,325 7,184

Strošek dobavitelja

0,600 0,600 0,600

Energija 10,325 4,970 9,292Skupaj 191,18 18,968 17,076

Cene ne vsebujejo DDV!Razlaga pojmov:

V I. tarifno stopnjo gospodinjskega odjema se uvrščajo odjemalci gospodinjskega odjema z omejevalci moči 3 kW oziroma pri obstoječih električnih inštalacijah z nazivno močjo obračunskih varovalk do vključno 1×16A in 1×20A.

V II. tarifno stopnjo gospodinjskega odjema se uvrščajo odjemalci gospodinjskega odjema z omejevalci moči 7 kW oziroma pri obstoječih električnih inštalacijah z nazivno močjo obračunskih varovalk 1×25A ,

1x32A, 1×35A, 3×16A in 3×20A.

V III. tarifno stopnjo gospodinjskega odjema se uvrščajo odjemalci gospodinjskega odjema z omejevalci moči 10 kW oziroma pri obstoječih električnih inštalacijah z nazivno močjo obračunskih varovalk 3×25A.

VT: Večja dnevna tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6. do 22. ure. Tale tarifa je dražja (18,968 + 20%DDV = 22,762 SIT).

MT: Manjša tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22. do 6. ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0. do 24. ure. Tale tarifa je cenejša (11,895 + 20%DDV = 14,274 SIT).

ET: Enotna tarifa je tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 0. do 24. ure in se uporablja tudi

- številka odjemnega mesta (ŠTOD) je tista cifra, pod katero vas podjetje Elektro Maribor vodi (12 mestna številka).- številka števca pa je tovarniška številka števca, ki je vgrajen v vašem gospodinjstvu.Pod številko števca potem lahko razberete, v katero tarifno skupino spadate in kakšna je jakost priključnih (glavnih) varovalk.(splošni del)Srednji del pa ima tabelo, kjer je najprej napisan datum od začetka in konca obračuna, torej se vedno obračunava za pretekli mesec. Stolpec šifra ima noter cifre, ki imajo svoj pomen. Njihov pomen je napisan na majhno nad tabelo. Cifra 1 predstavlja obračunsko moč (odvisna je od tega, v katero skupino spadate), 2 je priključnina, 4 je energija za VT, 5 za MT in 6 za tiste, ki imajo samo ET. Število dni je vedno cifra, koliko dni ima pač pretekli mesec. Logično. Sledi »predvidena« dnevna poraba električne energije tarif, količina pa je porabljeno število kWh v preteklem mesecu (oziroma št. dni x dnevna poraba).Cena električne energije je sestavljena iz dveh delov, kot ste že verjetno opazili: iz omrežnine in dejanske cene energije + stroške dobavitelja (0,6 SIT/kWh). Obe ceni sta za pretekli mesec računani posebej in znese iz primera 2.745,54 SIT za omrežnino in 1.727,24 SIT za ceno energije. Pod tem zneskom pa je vsota obeh, ampak to še ni vse. Ker cene ne vsebujejo davka, je 20% še zraven k osnovi. Skupaj je na primeru izračuna zneslo nekaj čez pet tisočakov. Se vam zdi malo ali dosti za malo stanovanje v Mariboru?(izračun obroka)

Letni obračun:

Morda ste opazili ali pa tudi ne, znesek je skozi celo leto enak, razen, če se cena električne energije spremeni. Zakaj? Zato, ker plačujete »pavšal«. Da malo razložim: Enkrat na leto se izvaja popis električnih števcev po gospodinjstvih. Na podlagi zadnjega in lanskega odčitka potem izračunajo razliko, torej dejansko porabo električne energije v tem obdobju. Če to vrednost razdelite na število dni (ca. 365 dni), dobite dnevno porabo električne energije VT in MT ali pa samo ET. Ker pa podjetje ne more vedeti, koliko električne

za obračun porabljene električne energije za potrebe javne razsvetljave v primeru zagotovljene dobave. Cena te tarife pa je vedno enaka, zato števec električne energije nima ob sebi stikalne ure (17,076 + 20% DDV = 20,491 SIT).

Nazaj k izračunu obroka:

V zgornjem delu ni nič kaj takega, dobro je edino vedeti naslednje pojme:

25

energije boste vi potrebovali, pač smatrajo, da bo poraba enaka kot v prejšnjem obdobju. En praktičen primer: Za tekoče obdobje plačujete preteklo povprečje, zdaj pa porabljate bistveno manj, kot se predvideva. Ne sekirajte se preveč, v kolikor ni visok znesek, ker boste pri naslednjem odčitku (čez kakšno leto) imeli v dobrem razliko, ki ste jo preplačali in pa dejansko porabili. Govorim o enoti kilovatne ure (kWh), ki je tako ali tako povezana z denarjem.Če pa porabljate preveč glede na preteklo obdobje, pa se ne bahajte okoli, da poceni plačujete, ker resnica bo prišla na dan takrat, ko bo naslednji letni obračun. Porabili ste veliko, malo plačali in razlika se lahko vsak mesec stopnjuje do visokega zneska.

Da boste uredili stvari, kot je treba, vam nekaj priporočam:

- Ob vsakršni vselitvi v stanovanje, preden prevzamete, preverite, ali vam lastnik ali najemodajalec ni pustil težkega bremena ob letnem obračunu. Računi za nazaj morajo biti poravnani, tako da dejansko vi začnete z izhodišča z neko normalno predvideno porabo (po enem mesecu boste že vedeli, koliko porabljate).

- Če gradite hišo ali ste nabavili stroje ali opremo, predvidevam, da boste imeli povprečno porabo tudi višjo. Zvišajte svoj mesečni obrok, da vas ne bo obračun presenetil. Govorim, ker vem, da ljudje težko plačajo stotisočake naenkrat. Boljše je mesečno več plačevati, ker boste mogoče kakšen

mesec celo brez položnice.Upam, da sem vsem nevednežem pojasnil tale kos nezaželenega papirja.

Kako zmanjšati porabo električne energije?

Pa še kako se da, le časovno si razporedite opravila in porabnike. To velja bolj za uporabnike z dvotarifnim števcem. V prvi meri velja, da je oprema, ki je tako rekoč vedno priključena, varčna. Še zavedati se ne morete, da star hladilnik porabi desetino celotne porabe. Pa povrh tega je še glasen. Vse naprave, ki imajo funkcijo »stand-by«, letno prinesejo kakšnega tisočaka. Likajte in obleke perite ob vikendih, ko je ceneje, luči za seboj ugašajte, računalnike ugasnite (razen, če imate postavljen strežnik), segrevanje z elektriko(!)…Ali veste, da je vsako leto decembra poraba električne energije največja? Takrat ima vsak vsaj ene okrasne lučke doma…tiste za jurja.

ZAKLJUčEK

O tem podjetju bi še marsikaj lahko pisal, ampak ker sem že sedaj predolg, bom moral končati z zaključkom.

Bili so zlati časi nekoč, ko si bil gospodar na svojem področju, sedaj pa je okoli nas konkurenca. Čez dve leti bomo odjemalci lahko prosto izbirali dobavitelja električne energije. Bomo iskali najcenejšega, najuglednejšega, istega ali čisto tretjega? Podjetje je pred kratkim navzven izkazalo drugačnost z zamenjavo logotipa. Ni se spremenil samo

logotip, ampak se počasi spreminja celostna podoba. Sedaj se je potrebno prilagajati trgu, tako da bodo pripravljeni, ko bo potrebno stopiti na trg. Veliko je mladega kadra, ki posluje zelo uspešno. So ena izmed redkih ustanov, ki vsako leto dajo obsežen razpis za štipendiranje različnih strok: močnostna elektrotehnika, strojništvo, ekonomija …Nič si nisem izmislil, kar sem napisal, saj sem članek dal vpogled »strokovnemu« očesu, ki se ukvarja s stiki z javnostjo. Osebje je zelo prijazno, le položnica ne. Pa kaj hočemo, za tistih nekaj tisočakov se kopate v udobju zaradi elektrike. Pa se vam ne bi bilo treba.

Bojan Horvat

26

krvodajalskaakcija

V prostorih fakultet v Mariboru je v mesecu aprilu in maju potekala kr-vodajalska akcija, ki jo je organiziral Študentski svet Univerze v Mariboru za študente in zaposlene na UM.

Iz območnega združenja Rdečega Križa Maribor so sporočili, da nam je uspelo dvigniti zadostno število odvzemov, s katerimi je bilo stanje zalog krvi v Mariboru v mesecu aprilu

in maju zadostno, kar pomeni, da ni potreb po dodatnem klicanju krvo-dajalcev na odvzem krvi in predstav-lja resnično velik skupen uspeh nas vseh.

Na vseh fakultetah je bilo 324 kandi-datov za odvzem krvi. Torej:Pravna fakulteta, 14.4.2005, število prijav 54, število uspešnih odvzemov 39; Tehnične fakultete, 21.4.2005, število prijav 104, število uspešnih odvzemov 91; Rektorat, 5.5.2005, število prijav 13, število uspešnih odvzemov 11; Medicinska fakulteta in Visoka zdravstvena šola, 10.5.2005 52 pri-jav, število uspešnih odvzemov 38; Pedagoška fakulteta in Fakulteta za kmetijstvo, 12.5.2005, število prijav 100, število uspešnih odvzemov 75;

Rdeči križ Slovenije organizira kr-vodajalske akcije že od leta 1953. V Sloveniji tako daruje kri okoli 5 odstotkov prebivalcev. Da se zadosti potrebam zdravstva po krvi, potrebu-jejo vsak dan okoli 400 krvodajalk in krvodajalcev. Na leto zberejo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se na leto prijavi približno 100.000 kr-vodajalcev. V Sloveniji predstavljajo tretjino vseh krvodajalcev ženske, dve tretjini pa moški.

Krvodajalstvo je solidarnostno giban-je za ohranjanje življenja bolnikov in večjo kakovost zdravja ljudi. Širšo javnost seznanjajo tudi z možnostjo avtotransfuzije kot varnim načinom zdravljenja z lastno krvjo.

Rdeči križ Slovenije spodbuja ljudi k zdravemu življenju in jih ozavešča, da si z dajanjem krvi zagotovijo višjo zdravstveno raven. Vsakdo izmed vas je tudi potencialni prejemnik krvi.

Aleksandar Nikolić

27

So vam že kdaj očitali, da vam manjka kulture in razgledanosti? Brez skrbi, bomo vse popravili in izboljšali ter nadgradili in oh in sploh.

Vic je v tem, da je treba začeti tam, kjer vsi nezavedno iščemo - v sebi. Čisto za-res! Torej, nasvete za dvig kulture sem razdelila glede na to, kakšni ste.

Če ste….

OBUPANI MELANHOLIKI

Kako se prepoznate: Pogosti napadi depresije, nikoli ne najde-te prostega parkirnega prostora, jokate, ko gledate Pop in, ker nikoli ne boste do-volj dobri, da bi v njem govorili o vas; vedno ko sije sonce, samo vi nosite dolge rokave in od vseh prijateljev (teh seveda ni veliko) samo vam kar naprej »šteka« računalnik.

In kako si dvignete kulturni nivo?

Cd meseca: Moby / Hotel

Na cedeju se občasno čuti tudi vpliv glasbe iz 80.let in seveda za Mobyja značilna progresija. Nosilna pesem »Lift me up« je že tako prepoznavna, da je nima smisla opiso-vati. Podobno melodijo pa lahko zasled-imo pri pesmih Beautiful in Spiders. Bolj umirjene tone pa najdemo v Temptation: »Up, down, turn around; please don’t let me hit the ground tonight I think I’ll walk alone; find my soul as I go home« in v Forever: »I watched the sun, cause it touches you while you sleep,you gave me something, that I wanted to keep.« Celotna lirika pa je res dobra refleksija današnjega odtujenega sveta.

Knjiga meseca: žal, kljub vsem napo-rom vam ni uspelo, tista najdebelejša skripta iz najbolj zoprnega predmeta je na žalost prišla na vrsto za učenje :( in prav zdaj, ko imate toliko dela! Usoda je tako kruta.

Vzornik meseca: Andrej Štupica; tisti, ki bi dal Miši »sebe«. Iz dna duše in z vsa-

ko celico v vašem telesu sočustvujete z njim, ker samo vi razumete, kako usoda ni prijazna do vsakega.

DOLGOROčNI OPTIMISTI Kako se prepoznate: Vsem greste že počasi na živce z vašimi nenehnimi izjavami, da za dežjem posi-je sonce, upate, da bodo ZDA končno le priznale, da Božiček vendarle obstaja ter Elvis še vedno živi, in da bo najbolj zloben predavatelj na faksu le ugotovil, da ste vesten študent, kljub slabem obisku vaj in že četrtemu neuspelemu poskusu izde-lave izpita.

Cd meseca: Olivija / Med moškim in žensko

Še ena izmed slovenskih skupin, ki preseneča s svojimi melodijami in pred-vsem besedili, ki so nastala izpod pere-sa Gala Gjurina, brata pevke skupine, Severe. Že sam naslov cedeja pove, da se vsa besedila vrtijo okoli odnosa med moškim in žensko. Pesmi so zelo čutne in ubranih melodij, predvsem izstopa Kadar sva sama: »Kadar sva sama, se jokam in smejim kadar sva sama, utripam in dišim. Zdaj, ko sem s tabo svet je lahek in obrnjen naokrog,..« ter malce bolj melanholični pesmi Ledena: » le kako lahko, le kako lahko, puščaš me tako ledeno, daj, povej zakaj, da,j povej za-kaj, me imaš rad tako vodeno?« in Nimam več: »…ko poveš vse, ko odgrneš vse, spet si mrk in sam in se zbudiš sam…ko izgine vse, ko odmisliš vse, vzide spet nov dan in odletiš stran..« Priporočam za razmišljajoče dni.

Knjiga meseca: kakšna knjiga neki, učit se pojdi!

Vzornik meseca: Miša Margan, ker še vedno upa, da jo nekje »tam zunaj« čaka njen princ na belem konju. Držimo pesti.

VEčNI ZMAGOVALCI:

Kako se prepoznate: nihče vam nič ne more, v skrajni sili vedno od ne-kod privlečete zdravniško opravičilo, stari mami predstavljate najljubšega vnuka/vnukinjo, kar naprej si nekaj požvižgavate in Omar Naber je vaš zelo dober prijatelj.

Cd meseca: Millencolin / KingwoodŠtirje skate punkerji so spet na udaru! Svoj novi album pravkar promovirajo po Evropi, če pa ne utegnete zaiti na en-ega izmed njihovih koncertov, bo moralo poslušanje njihovega že 6. cd-ja po vrsti zadostovati. Cd prinaša že znane zvoke, torej, če ste veliki oboževalci, ne boste razočarani. Nosilna pesem je »Biftek Su-pernova«, kjer se band na svojevrsten način šali na račun brezveznih in nerazum-ljivih besedil njihovih prejšnjih skladb. Izstopata pa tudi Farewell my hell: »for-give me, life is cruel, I’m leaving you«, in nekakšno miselno nadaljevanje le – te, pesem Birdie: »you’re free to be all what you want to«. Skratka, zelo poslušljivo, zabavno in preprosto. Knjiga meseca: vaša najljubša skripta za predmet, za katerega ste dobili oceno 10/10

Vzornik meseca: Gregor Cimermančič – Cime, ker vsak poraz se lahko obrne v zmagoslavje. Miša sploh ni vedela, s kom ima opravka. Bravo, Cime!

UPORNIKI:

Kako se prepoznate: majica Che Gue-vare, jezen pogled na svet, redno recik-lirate, ne berete več Mladine, ker nam-eravate ustanoviti svoj časopis; občasno brcate žogo v steno ali kradete kozarce iz Štuka.

Cd meseca: ta mesec protestirate proti velikim glasbenim založbam, raje si boste kaj na črno sneli z interneta.

Knjiga meseca: med izpitnim obdobjem preprosto ne boste brali več.

Vzornik meseca: vi ste sam svoj junak.

FLEGME:

Kako se prepoznate: prav vseeno vam je, kdo je letošnji zma-govalec Eurosonga, vseeno vam je tudi, da vašo prisotnost na obveznih vajah drugi definirajo kot odsotnost, še manj pa vas gane, da ste znova zamudili rok za oddajo seminarske naloge.

Cd meseca: glasbe ne potrebujete

Knjiga meseca: kaj je to – knjiga? Vzornik meseca: sošolec/sošolka s še nobenim narejenim izpitom iz zimskega in tudi poletnega semestra.

PMS

za vsakogar nekaj

28

Pozdravljeni. Ne morem si predstavl-jati, da še kdo od vas ni prišel v stik z internetom, GPRSom ali drugimi novi-mi tehnologijami, ki povezujejo svet. Danes tako imenovano e-poslovanje ni nič neobičajnega. Pravzaprav se še širi in je čedalje pomembnejši dejavnik v današnjem poslovnem svetu. Toda, kako to poteka? Kako lahko različna podjetja z različnimi sistemi obdelujejo iste podatke in si jih posredujejo tako, da jih lahko vsi pravilno in učinkovito obdelajo? Odgovor je v XMLju.

Kaj je XML? No, same kratice pomen-ijo eXtensabe Markup Language ali v prevodu razširitveni označevalni jezik. Najbrž ste se že vsi spoznali s HTMLjem, prav tako označevalnim jezikom. Oba sta označevalna jezika in oba sta namenjena za splet. Zakaj torej potrebujemo oba?

HTML je prvi jezik, ki je omogočal prikaz grafičnih spletnih strani in se je zato obdržal. Vse ostale izpel-janke so nadgradnja tega zaradi kom-patibilnosti. Označevalnih jezikov je namreč kar precej, kot recimo WML, VoiceXML, MathML, SVG in drugi. Vendar se od HTMLja precej razliku-jejo. HTML namreč združuje vsebino z obliko. V eni datoteki je namreč vse zapisano in pomešano med seboj. V ostalih označevalnih jezikih, ki

izhajajo iz XMLja, pa je oblika ločena od vsebine. Zakaj je to dobro?

Prvi razlog je dokaj preprost. Če je potrebno spremeniti grafično podo-bo, ne rabimo skrbeti, da bomo izgu-bili kakšne podatke, saj spreminjamo ločeno datoteko. Ko spremenimo eno datoteko, spremenimo celoten izgled. Vendar to ni glavni razlog. Portali, ki so na pohodu, omogočajo spremljan-je istih novic na različnih napravah. Na računalniku tako lahko spreml-jamo iste novice kot na telefonu ali dlančniku ali pa jih celo poslušamo na različnih glasovnih postajah. Kako je to mogoče? Ena pot je, da za vsako napravo posebej shranjujemo po-datke, kar je neučinkovito, zamudno in predstavlja večjo nevarnost za na-pake. XML pa omogoča, da podatke shranimo neodvisno od oblike in po-tem z drugimi datotekami dostopamo do teh podatkov in jih prilagodimo posameznemu mediju. V tem primeru XML prevzame vlogo nekakšne baze podatkov. Je pa še tretji razlog, zakaj je tako zelo pomembno, da ločimo podatke od oblike. Gre za izmenjavo dokumentov med poslovnimi partner-ji. Sistemi so bili zgrajeni že mnogo pred uvedbo XMLja, tako da ima vsako podjetje svoj sistem, ki jim omogoča najučinkovitejše delovanje. XML pa je tako prilagodljiv, da se ga da brez večjih težav preoblikovati iz ene ob-

like v drugo. Kako, bomo videli čez čas, ko bomo osvojili dovolj znanja.

XML je tudi edini jezik, ki ga razume-ta tako človek kot računalnik, če se držimo določenih pravil. Pri HTM-Lju je namreč potrebno vedeti, kaj posamezne oznake pomenijo, pre-den veš, kaj naredijo ali kateri po-datek vsebujejo. Pri XMLju pa imamo sami to moč, da lahko poimenujemo označbe, kakor želimo.

XML pa ima eno pomanjkljivost, ki danes ne prihaja več do izraza, kajti računalniški diski so postali ogromni. Za shranjevanje podatkov namreč potrebujemo nekaj več prostora na disku. Zakaj?

Tale malo daljši uvod je bil potreben, da dobite vsaj malo predstave o tem, kaj je XML in zakaj se ga da uporabiti. Sedaj pa končno preidimo k našemu prvemu XML dokumentu.

Kot že ime pove, je XML označevalni jezik. Tako je jezik zgrajen iz < >. Kako? Preprosto:<ime>Jaka</ime>

Kot vidite, je zelo podoben HTMLju. Ima začetno in končno oznako, vmes pa podatek, ki ga želimo shraniti. Seveda pa obstaja nekaj pravil, ki se jih moramo strogo držati:

XMLstandard za izmen-javo podatkov

29

• Vsaka začetna označba mora imeti tudi končno označbo. Tako se ne more zgoditi, da bi bilo samo <ime>Jaka. Kar se začne, se mora tudi končati.• Ime označbe se ne sme začeti s številko in z nekaterimi znaki (#,&,______)• Podatek ne sme vsebovati znaka < in &, ker sta rezervirana za označevanje označbe oziroma poiz-vedbe. Lahko pa ju nadomestimo z ustreznim klicem poizvedbe, vendar več o tem nekoliko kasneje.• Ime je lahko poljubno dolgo, vendar XML loči med velikimi in mali-mi črkami, tako da je potrebno paziti na to, kako poimenujemo označbe• Označbe poimenujemo logično glede na to, kakšne podatke bomo vstavili med označbi (to je sicer bolj nasvet, vendar ga je zelo dobro upoštevati)

Ob vseh teh pravilih je pomembno še eno, in sicer pravilo gnezdenja:<ime>Jaka</ime><priimek>Polutnik</priimek>

Napačno bi bilo recimo:<ime>Jaka<priimek>Polutnik</ime></priimek>

Še zadnje pravilo, preden lahko ust-varimo prvi XML dokument. Vsak do-kument mora imeti tako imenovani korenski element (root element). Ta element vsebuje vse ostale el-emente. Je kot označba <html>…</html> v HTML dokumentih. Primer:<oseba> <ime>Jaka</ime> <priimek> Polutnik </priimek></oseba>

Zamike priporočam predvsem zato, da se boste pri obsežnejših dokumen-tih lažje znašli.

Sedaj imamo dovolj znanja, da bi lahko ustvarili prvi XML dokument. Vendar bi kasneje ugotovili, da posameznih zapisov ne moremo ločiti med seboj. Kaj narediti? XML pozna tudi atribute. To je drugačen, tudi dodaten način shranjevanja podatka in je zapisan v sami začetni označbi:<priimek ime=’’Jaka’’>Polutnik</pri-imek>

V zgornjem primeru je pomemben

priimek, vendar bi v primeru več oseb s priimkom Polutnik lahko iskali tiste-ga, ki mu je ime Jaka in ga iščemo.

Tako, sedaj pa je že zadnji čas, da naredimo prvi malo obsežnejši XML dokument:

V zgornjem primeru se lepo vidi gnezdenje, korenski element (<abakus>…</abakus>), uporaba atributov, hkrati pa je uporabljenih še nekaj trikov. Tako je povsem enako, če zapišemo <telefon></telefon> ali <telefon/>. Vendar v drugem primeru ne moremo vstaviti nobenega podatka. Tudi ni potrebe, da povsod vstavimo podatke. Včasih jih enostavno ni in jih tako ne more-mo vstaviti. Kako pa določimo, kat-eri podatki so nujni in kateri ne, pa prihodnjič. Spoznali se bomo z DTDji in naredili kratek uvod v sheme, ki so pomembne pri definiciji XML do-kumentov. To je potrebno storiti, da označbe, ki smo jih pravkar naredili, dobijo pomen in jih definiramo. Za-

enkrat naj bo dovolj. Lep pozdrav do prihodnjič.

Jaka Polutnik

<abakus> <osebaid=’’o1’’> <ime>Jaka</ime> <priimek>Polutnik</priimek> <spol>Moški</spol> <telefonmobi=’’051/443-443’’/> </oseba> <osebaid=’’o2’’> <ime>Aco</ime> <priimek>Nikolič</priimek> <spol>Moški</spol> <telefon>02/345-6789</telefon> </oseba> <osebaid=’’o3’’> <ime>Lili</ime> <priimek>Nemec</priimek> <spol>Ženska</spol> <telefonmobi=’041/937-466’’>02/933-5623</telefon> </oseba> <osebaid=’’o4’’> <ime>Daša</ime> <priimek>Purgaj</priimek> <spol>Ženska</spol> <telefon/> </oseba></abakus>

30

Rešitev EthnoCon je zmagovalka slovenskega predtekmovanja Imag-ine Cup 2005, ki se je aprila odvija-lo v Ljubljani in hkrati zmagovalka regionalnega tekmovanja Imagine Cup 2005, ki se je mesec za tem odvijalo v Grčiji. Miha Lesjak, Ta-dej Gregorčič, Simon Jurič in Boris Krivonog so absolventi FERI, ki so z izvrstno zasnovo projekta, dobro predstavitvijo in neomahljivo vz-trajnostjo prepričali komisijo, da so najboljši.

Zmagovalna rešitev EthnoCon je na-menjena premagovanju jezikovnih in kulturnih razlik, kar je v skladu z osnovno tematiko letošnjega tek-

movanja Imagine Cup. Rešitev Eth-noCon je ustrezala zahtevam po in-ovativnosti, tehnološki dovršenosti in viziji, zmagovalci pa se bodo av-gusta udeležili tudi tekmovanja na svetovnem nivoju v Yokohami na Japonskem. Z intervjujem smo smo poskusili izvedeti čim več informa-cij o državnem tekmovanju, več o dogajanju v Grčiji pa sledi v nasled-nji številki revije Abakus.

Vaš projekt se imenuje EthnoCon. Kako ste prišli na to idejo in v kakšni povezavi je ime projekta s tematiko letošnjega tekmovanja?

Tematika letošnjega tekmovanja je premagovanje meja med ljudmi s pomočjo tehnologije. »Ethnos« je grška beseda za kulturo, »con« pa okrajšava za angleško besedo con-vergence, ki pomeni konvergenco, zbliževanje. EthnoCon namiguje na kulturno zbliževanje, premagovanje ovir in konvergenco različnih kultur ter narodov po vsem svetu.

Kaj je cilj samega tekmovanja?

Cilj samega tekmovan-ja je ustvarjalnost na področju razvoja pro-gramske opreme, cilj tekmovalcev pa ta, da se izkažejo, naučijo timskega dela, da pokažejo, kaj znajo tudi na mednarodnem nivoju in da pri tem uvedejo čim več upo-rabnosti in inovativnos-ti. Eden od pogojev je, da pri razvoju aplikaci-je uporabijo Microsoft-ove tehnologije, s tem pa gre delno tudi za promocijo Microsofto-vih izdelkov.

Kaj vas je vzpodbud-ilo, da ste se prijavili na Imagine Cup 2005?

Zmaga, navezovanje poslovnih stikov za bodočnost, osebna propaganda in priznanje kakšne seminarske naloge na fakulteti. Slednje predvsem zato, ker smo v projekt vložili ogromno časa in živcev in je naš pedagoški proces zato trpel.

Kakšne so bile nagrade za doseženo 1. mesto?

Microsoft Office 2003 Professional, miške, tipkovnice, knjige, udeležba na NT konferenci 2005 in sodelovan-je na regionalnem tekmovanju v Grčiji.

Ali lahko na kratko predstavite svoj projekt?

EthnoCon zajema rešitve na področju komuniciranja med različnimi kul-turami, prevajanja jezikov iz gov-ornih in pisnih virov, sporazume-vanja s pomočjo piktogramov in simbolov, ki so preprosti za uporabo, navigacija do poljubnih lokacij po svetu, načrtovanje poti do cilja med

31

ethnoconferi spet pobral nagrade

samo vožnjo z osebnim avtomobilom in iskanje somišljenikov s pomočjo najmodernejše tehnologije.

Vaša ekipa je bila ena izmed treh, ki so sodelovale v kategoriji razvijan-je aplikacij, to pa je le ena izmed devetih kategorij, v kateri je bilo mogoče sodelovati. Lahko poveste kaj več o tem?

V bistvu se je v kategorijo razvijanja aplikacij prijavilo sedem ekip, štiri pa žal niso uspele dokončati naloge. Zato smo tekmovale le tri ekipe, dve iz Maribora in ena iz Ljubljane. Druga mariborska ekipa, prav tako iz FERI, je dosegla 3. mesto, ljubljanska eki-pa, sestavljena le iz dveh članov, pa 2. mesto.

Kaj sta predstavili ostali dve ekipi?

Ekipa iz ljubljanske fakultete je pred-stavila Ratio.NET, sistem za grajenje socioloških mrež. Namenjena je bila vzpostavljanju družbenih razmerij in širjenju mreže poznanstev. Druga ekipa iz Maribora je predstavila sis-tem M-Medas, ki bi nudil možnost za posvetovanje med zdravniki ter omogočal komunikacijo med pacienti in zdravniki.

Kako je bila sestavljena komisija?

Komisija je bila sestavljena iz šestih članov in dokaj mešana, večinoma pa so bili to predstavniki znanih podjetij in medijev, povezanih s tematiko tek-movanja. Miha in Simon: vidva sta lani na tem tekmovanju že sodelovala. Katero

mesto je dosegla vaša ekipa in kako bi lansko tekmovanje primerjali z letošnjim?

Dosegli smo prav tako 1. mesto in tek-movali v isti kategoriji, zato smo šli naprej v Anglijo, kjer smo na region-alnem tekmovanju dosegli 3. mesto. To bi po letošnjih pogojih zadoščalo za udeležbo na svetovnem nivoju, vendar so bili takrat pogoji drugačni. Letos na regionalnem tekmovanju v Grčiji bodo z odhodom na svetovno prvenstvo nagrajene najboljše tri ekipe. Letos je bilo nasploh v tej kategoriji prijavljenih mnogo manj ekip kot lani, lani jih je bilo namreč prijavljenih dvanajst, letos pa sedem oz. tri, saj so štiri ekipe odpovedale sodelovanje.

Koliko truda oz. časa je bilo

32

vloženega v projekt EthnoCon?

Časa je bilo vloženega precej. Iz-postavimo lahko zadnji teden, ki je bil implementacijsko najbolj zaht-even, ideje in osnutki pa so se začeli porajati že decembra 2004.

Pod pogojem, da si dijak ali študent, je bilo mogoče sodelovati v eni iz-med devetih kategorij. Katere so bile ostale kategorije?

Ostale kategorije so bile še: razvoj aplikacij z Officeom, pisanje algorit-mov, kratki film, tehnološki poslovni načrt, vizualizacija, informacijska tehnologija, načrtovalec in vizualne igre. V slednjih treh kategorijah so lahko sodelovali tudi dijaki srednjih šol, naša ekipa pa si je izbrala razvoj aplikacij kot najelitnejšo kategorijo, ki ima najvišje nagrade in v kateri je pravzaprav tudi najtežje zmagati. Zakaj menite, da ste prav vi zma-gali?

Ker smo s samo predstavitvijo, vse-bino projekta, izvedbo in demon-stracijo primerov zadostili potrebam, ki so bile definirane v okviru tega tekmovanja. Najbolj smo se približali motivu oz. temi tega tekmovanja, ki je premagovanje ovir med ljudmi. Najbolj smo zadostili kriterijem, ki so določeni za najvišjo oceno in imeli najdlje realiziran projekt. V okviru projekta smo predstavili tudi pred-stavitveni filmček, ki se je odvil na začetku predstavitve. Tukaj bi se radi toplo zahvalili klubu Satchmo, ker so nam prijazno odstopili del osebja in prostore za snemanje določenih kadrov, mentorju Tomažu Kosarju, Inštitutu za računalništvo in podjetju GREco d.o.o., ki nam je nudilo pros-tore.

Torej kaj je po vašem mnenju na-jbolj impresioniralo komisijo?

Prevajanje zvoka, piktogram in sama prezentacija, za katero menimo, da je bila zelo pomembna, čeprav nam na začetku ni šlo ravno po maslu.

Glede na to, da ste dobesedno »razturali« v Ljubljani, kaj ste pričakovali od regionalnega tek-movanja v Grčiji?

Poceni pijačo (smeh). Vse skupaj je odvisno od komisije, saj so pri ocen-

jevanju prisotni subjektivni faktorji. Vsak potihem navija za svoje področje in ekipo, ki mu je najbližje.

Je bilo za Grčijo potrebne še dosti dodelave?

Ja, potrebna je bila predvsem organ-izacijska in samopromocijska dode-lava projekta. Poleg nabave majic in drugega promocijskega materiala, kamor smo natisnili logotipe, smo morali izdelati še plakate, pri tem pa nam je bil mentor, g. Tomaž Kosar, v veliko pomoč.

Kakšno vlogo ima vaš mentor, g. Tomaž Kosar, pri vašem projektu poleg tega, da vas je kot asistent na FERI spremljal na tekmovanje in poskrbel za promocijo?

Mentor ima izkušnje s prezentacija-mi, je naša komunikacija z univerzo, nudi nam nasvete in pomoč ter priskr-bi finančna sredstva, ki so potrebna za realizacijo projekta. V Grčijo po-tuje ne samo kot mentor naše ekipe, ampak tudi kot eden izmed članov komisije. Komisija je namreč sestav-ljena iz mentorjev, vendar mentor ne ocenjuje svoje ekipe. Njegova ocena je javna, zato jo mora tudi zagov-arjat. Pri tem bi bilo treba omeniti, da smo projekt EthnoCon prijavili še na eno tekmovanje. Narava projekta se je namreč naključno ujela z zahte-vami drugega tekmovanja, ki se letos odvija v Redmondu v zvezni državi Washington, kjer je sedež Microsofta v ZDA. Tekmovanje se imenuje Win-dows Embedded Student Challenge 2005 in ker dosti aspektov našega sis-tema deluje na principu embedded sistemih, smo projekt prijavili tudi na

to tekmovanje. Napisali smo dvajset-stransko poročilo in pred kratkim iz-vedeli, da smo bili izbrani med prvih trideset, ki potujejo v ZDA.

čestitke! Ali je možno na takih tek-movanjih dobiti kakšno ponudbo za delo v Microsoftu?

Ja, po zmagi smo dobili kar nekaj ponudb za delo, vendar nobene od teh nismo sprejeli. Nasploh si na takšnem tekmovanju nabereš veliko znanja in referenc ter vzpostaviš nova poznan-stva, ki v prihodnosti pridejo prav.

Kje je mogoče dobiti dodatne infor-macije o tekmovanju?

Dodatne informacije lahko dobite na www.kodirnica.net, kjer lahko poiščete tudi pomoč pri raznih prob-lemih, na katere bi morebiti naleteli pri implementaciji svojih bodočih projektov.

Hvala za vaš čas, želim vam veliko uspeha na ostalih tekmovanjih, ki vas še čakajo.

Ajda Gregorčič

��

»Podjetje potrebuje kader, ki obv-laduje tehnično znanje, oplemeni-teno z ustreznimi organizacijskimi in poslovnimi znanji - to je izhodišče za gospodarskega inženirja!«

V okviru sejemsko-izobraževalne in promocijske prireditve »MLADI UM« je po logiki »kdo bi si mislil« bila rečena tema tudi na študijski pro-gram gospodarskega inženirja (v nad-aljevanju GING), kot prihodnost v Evropski uniji. Predstavitev je vodil mag. Iztok Paličič, univ. dipl. gosp. inž. strojništva, kot diplomant druge generacije GING-a.

Že takoj na začetku je omenil, da se bo tematika odvijala bolj s strani strojne fakultete, ker je zaposlen kot tamkajšnji asistent, vendar v osnovi velja tudi za ostala dva pro-grama na gradbeni in naši fakulteti. Niti še ni začel s predstavitvijo, je že pohvalil strojno fakulteto, ki ve-liko da na študijski program GING. Po njegovem mišljenju s promo-cijo malenkostno zaostaja gradbena fakulteta, fakulteta za elektroteh-niko, računalništvo in informatiko (v nadaljevanju FERI), pa izredno malo vlaga v ta program. Hm, to mi je že nekam znano …

GOSPODARSKI INŽENIR KOT VEZ MED EKONOMIJO IN TEHNIKOV podjetjih zaposleni kader opravlja funkcije, ki mu pripadajo. Torej, teh-

gospodarski inženirprihodnost v EU

niki opravljajo, delajo in razmišljajo na tehnični ravni, ker so se za to nenazadnje tudi izobraževali. Man-agerji pa ponavadi prihajajo iz ekonomske stroke in vodijo, upravl-jajo, organizirajo in planirajo v pod-jetju. Problem nastane takrat, ko se začneta ekonomist in tehnik pogov-arjati o problematiki, eden drugemu glavo beli, ker govorita vsak v svo-jem jeziku! Ekonomist vse gleda z vidika donosnosti, tehnik pa z vidika funkcionalnosti in tehnologije. Iz perspektive naše fakultete vemo, kaj to pomeni, ko nam »tehnikom« nekdo soli pamet, da za počen groš nabaviš robo, ki je za enkratno upo-rabo, ali pa da je treba varčevati tudi na področju vzdrževanja, re-cimo v podjetjih. Potreben dokaz?

v podjetju kot vodja projektov ozi-roma koordinator ekipe, ki dela plan projekta.

ZGODOVINA GOSPODARSKEGA INŽENIRJATa program naj bi obstajal že skoraj 100 let. Na Harvardu naj bi že leta 1913 začeli z izvajanjem programa, ki je temeljil na splošno razgle-danem znanju. Dandanes je po vseh razvitejših deželah vpis gospodarskih

Razpad elektroenergetskega sistema v obljubljeni deželi (ZDA) in pri naših sosedih »makaronarjih«. Če gledamo kader v podjetju, lahko en gospodar-ski inženir nadomesti dva človeka, ki se ne razumeta med sabo. Gospodarski inženir je tako rečeno na-jbolj uspešen v strateških odločitvah

inženirjev celo večji od klasičnega »enosmernega« študija. Po domače rečeno se tam grebejo za ta inter-disciplinarni študij, pri nas pa se grebemo za večji vpis.

V Sloveniji se je ta program začel iz-vajati leta 1993, starša tega progra-ma pa sta prof. dr. Andrej Polajner iz Fakultete za strojništvo in prof. dr. Anton Hauc iz Ekonomsko - poslovne fakultete. Predlani je bila tudi 10-letnica tega študijskega programa in ob razpravljanju problematike glede zaposlovanja je prof. dr. Anton Hauc samo odgovarjal: »Ne poznam brez-poselnega gospodarskega inženirja!« Saj jih ni, ker jih je premalo, bi jaz dodal.Po mnenju predavatelja mag. Iztoka Paličiča je vsak diplomant GING-a našel službo in to na različnih področjih: v bankah, podjetjih kot managerji, kot vodje oddelkov, asistenti na fakultetah … Upam, da so res na pravem mestu.

GOSPODARSKI INŽENIR V EVROPITovrstni študijski programi se v Ev-ropi in po svetu že izvajajo na po-doben način in so pri tem tudi uspešni, gledano s strani fakultet in povpraševanja tega kadra. Za razliko

od slovenskih plač tam gospodarski inženir zasluži v povprečju 40.000€, ravno zaradi povpraševanja po tej izobrazbi pa naj bi trend plače čez deset let dosegel 120.000€. Ok, čeprav je Slovenija članica EU, smo s plačami še daleč zadaj. Beseda Wirtschaftingeneurwese v nemško ali Management ingeneering v angleško govorečih deželah pomeni veliko, ker jih po oglasih iščejo kot v Sloveniji natakarice. Je v Sloveniji kdo zasledil oglas za gospodarskega inženirja? Stvar je jasna: nismo v ko-raku s časom.

GOSPODARSKI INŽENIR V SLOVENIJIPri nas se program GING deli na dve veji študija in sicer zajema 65% pred-metov iz tehnične fakultete, preos-talih 35% predmetov pa iz ekonomske fakultete, izvaja pa se štiri študijska leta oziroma osem semestrov in po-tem še semester diplomskega dela. Pri študiju GING Elektrotehnike je potrebno omeniti, da ima študent na voljo tri smeri, v katere se lahko us-meri in sicer: avtomatika, elektroni-ka ali pa močnostna elektrotehnika.Ob začetku izvajanja študijskega programa GING je bil močan naval ob vpisu, ki je z leti na vseh treh področjih začel upadati. Eden izmed razlogov je nedvomno nepoznavanje tega programa v podjetjih. Velja omeniti podatek, da je število diplo-mantov od začetka pa do nedavnega iz strojne smeri 117, borih 60 iz grad-bene in zavidljivih 100 diplomantov iz elektrotehniške smeri. Torej kljub slabemu vpisu je podatek kar poh-vale vreden. To je bilo do sedaj, v naslednjih letih bodo (bomo) diplo-manti na tej fakulteti trend brez dvoma zmanjšali ravno na račun izjemno slabega vpisa v prvi letnik in slabega napredovanja v višji let-nik. V letošnjem študijskem letu ne presežemo dvajsetice novih borcev.Da ne bo stvar tako temna moram izpostavit besede predavatelja, ki pravi, da bo ta poklic še kako iskan, dobre možnosti so v tujini, diploman-ti bodo vedno bolj uveljavljeni tudi pri nas in da bo mogoče sledil tudi magistrski študij na tem področju.

ŠE KAJ MOGOČE?Kar stisnilo me je, ko sem ob koncu predavanj poslušal odgovore mag. Iztoka Paličiča na moja zastav-ljena vprašanja, pri katerih sem omenjal problematiko glede vpisa, razpoznavnosti, natrpanosti, nesk-

ladnosti obeh fakultet … Če njegove odgovore povzamem in strnem v parih besedah, pravi, da še nikoli ni slišal za nobeno promocijo GING-a s strani naše fakultete in da fakulteta nič ne vlaga v ta študijski program in da je to lahko posledica za tako nizek vpis. Poudaril pa je, da ne želi (citiram) »blatiti« našo fakulteto, ker to ni njegov namen. Mi je pa postavil vprašanje, zakaj ni nobenega peda-goga iz naše fakultete na predstavitvi »Mladi um«? Seveda odgovora nisem poznal.Na naši fakulteti je študijski pro-gram Medijskih komunikacij, ki je po prehodnosti iz letnika v letnik najuspešnejši. Torej po moji oceni fakulteta že naredi nekaj na promo-ciji, ampak ne na promociji GING-a!O tematiki gospodarskega inženirstva bi lahko razpravljali, naleteli bi na veliko vprašanj o nejasnosti …mogoče bo Bolonjska deklaracija rešila vsa vprašanja, mogoče še vedno ne … o tej problematiki kdaj drugič.

Bojan Horvat

35

Za približno 2100 študentov, ki so vpisani na FERI, se mlada ekipa študentov, trudi za želje FERI-jevcev. Organizacija ekskurzije na Kras je eden izmed projektov našega novega predsednika Društva študentov FERI, Bojana Horvata. Osnovna ideja - razpoznavnost DŠ FERI – je bila vodilo izleta.Odhod ob 6:30 je bil dokaj zgoden, imel pa je svetlo točko, na parkirišču ob fakulteti sem namreč dobil prosto mesto, kar je petnajst minut kasneje čudež. Najbolj godni študentje so že čakali ob avtobusu, natovorjeni z po-tovalkami, bil je namreč petek, kar pomeni, da so se nekateri odpravili po izletu domov. Na avtobusu se nato spoznali, saj smo bili z vseh kon-cev: VS, UNI, GING, računalništvo, elektrotehnika … Na avtocesti smo predstavili projekt oziroma obuditev društva, študentsko revijo Abakus. Prva številka revije je tako zakrožila

po sedežih avtobusa in požela pozi-tivne kritike, križanka pa se je odvo-zlala vse do navidezne resničnosti. Čas je tako hitro minil, da smo ob naslednjem postanku hrustali krofe, slikali poršeja in dimnikarja ter se odpeljali dalje.Po odcepu za Sežano smo kmalu pris-peli na naš prvi cilj, RTP Sežana. Po dveh krajši predstavitvah smo se odpravili na prosto pod stikalne naprave. Čelade, s katerimi so nas opremili zaradi varnosti, so imele vizirje, in če mene vprašate, dam roko v ogenj, da so bile gasilske. Lepoto in uporabnost čelad si lahko ogledate na slikah, kjer smo lepo demonstri-rali pravilno uporabo. Značilno, kot je na takšnih stikalnih poljih, je vse cvrčalo in brnelo v taktu 50 nihajev v sekundi, tu in tam se je tudi za-vohalo ionizirajoč zrak. Poziranje pred fotoaparatom in daljnovodom s čelado na glavi nas je zaposlilo za

pol ure, nakar smo se odpravili še v klet pogledat energetske kable in razvode. Nato smo se odpravili proti Mipovi pršutarni, kjer smo med potjo opazovali okolico: rdeča prst, ska-lovje in značilna primorska gradnja so bili argumenti v prid temu, da smo na Krasu. Po izkrcanju iz avtobusa, smo kar hitro odprli dežnike, saj je narahlo deževalo, odšli v stavbo ter se posedli za mize. Kmalu smo se okrepčali ob pokušini pršuta in ko-zarcu rdečega vina, nakar je skozi okno spet posijalo sonce. Tako smo si šli ogledat še bližnjo sušilnico pršuta. Med potjo smo si začudeno ogle-dovali drevo polsferične oblike, pod katerim smo poslušali teorijo sušenja pršuta na Krasu. V sušilnici so pršuti viseli s stropa in z lesene postavitve v štirih vrstah ter ogromno kolonah, po moji oceni nekje 700 visečih pršutov; le poskusite si predstavljati vonj v prostoru. Polni znanja o sušenju

ekskurzija na kras

36

pršuta smo se tako odpravili naprej, pot smo si popestrili s harmoniko in kitaro, vriskanje in jodlanje pa prav tako nista izostala. Prispeli smo do ozkega mosta, kjer so naši muz-ikantje odložili instrumente, saj se je kilometer pred nami nahajala hidroe-lektrarna Plave, ki je bila naš nasled-nji cilj. Sprehodili smo se po starem delu ele-ktrarne, kjer smo videli dva velika generatorja, v kleti pod njima pa os, ki je povezovala le-te s turbino. V nad-stropju smo si ogledali še komandno sobo, nakar smo se odpravili v novi del elektrarne, ki je bil kakšen kilom-eter oddaljen. Slednja je bila oprem-ljena tudi s krmilniki, kar nam pove, da je mnogo bolj avtomatizirana. Po ogledu smo se oddahnili ob avtobusu, nakar smo se odpeljali proti vinoteki. Pot je bila zelo hribovita, na levi in desni so nas obdajali vinogradi, kma-lu pa smo v daljavi zagledali velike cisterne - vedeli smo, da se bližamo našemu naslednjemu cilju. Vinska klet Goriška Brda je skupek cistern in steklenic, sredi vinogradov, ki jo ob-dajajo z vseh strani. Starejši možakar nam je razkazal kotičke in kleti, ko-vinske kakor tudi lesene sode vseh možnih oblik in gradenj. Zgovornega možakarja pa si bomo vsi zapomnili, saj nas je založil z vse preveč podatki o kleteh. Če prav pomislim, se sploh ne spomnim več, kako velika je bila

največja cisterna – par tisoč litrov je bistveno premajhna cifra. No, take cisterne navsezadnje tudi rabijo, saj kot so nam povedali, izvažajo v vse konce sveta, največ v Ameriko. Kaj botruje njihovemu uspehu, smo kaj kmalu po ogledu sami poizkusili –tudi po pet vrst njihovega vina, ker pa smo bili vsi seveda že totalno izčrpani, je sira in kruha zmanjkalo najprej.Po degustaciji smo se nekateri imeli že prav lepo, zato je bil skrajni čas, da smo se odpravili naproti kmečkemu turizmu. Po vstopu nas je prijazna natakarica seznanila s tem, da tam-kaj domuje letošnja vinska kraljica, o kateri lahko kaj več preberete prav v tej številki Abakusa. Ob večerji smo se zabavali s harmoniko in kitaro, ob obisku vinske kraljice pa smo skupaj zapeli ‘kolko kapljic…’. Naše vriskan-je in petje je popolnoma zapolnilo kotičke kmečkega turizma, kjer smo se naužili okusne doma pripravljene hrane - predvsem me je navdušila zaseka s kruhom in kozarcem vina. Izlet smo zaključili s skupinskim fo-tografiranjem z vinsko kraljico, nakar smo se poslovili, obljubili naslednji izvod Abakusa ter se odpravili nazaj v Maribor.

Danilo Majhenič

Kaj predstavlja krona in uniforma kraljice?Krona simbolizira vinsko trto, za ob-leko pa je prvih 5 let veljalo, da je morala biti narodna noša iz okoliša, iz katerega je vinska kraljica prihaja-la. Sedaj si da kraljica po lastni izbiri narediti večerno obleko, ki jo mora nositi na vsakem nastopu. Meni je obleko sešila znanka iz sosednje vasi. Rdeča obleka predstavlja rdeče vino, poštrikana pa je z zlatim grozdjem.

Kakšna je naloge vinske kraljice?Naloga je promocija Slovenije kot vi-norodne dežele in dvigovanje kulture pitja vina.

Ali se ti je kaj spremenilo življenje?Ja, ni me dosti doma, ker imam nas-tope. Prijatelji so zelo ponosni name in so sprejeli tudi to, da sem veliko odsotna.

Kakšne prireditve vse obiskuješ?Potujem na seje, vinske prireditve in degustacije po Sloveniji, pa tudi v druge države - od 6.-8. junija grem v Strassbourg, kjer je evropski parla-ment.

Kakšna vina so ti všeč?Vsa vina so mi dobra, najraje imam pa suha vina. Ko sem postala vinska kraljica, sem si izbrala dve kraljičini vini – zelen, ki je avtohtona sorta Vipavske doline, in merlot iz naše kleti.

Kakšen je delovni dan vinske kraljice?Ker kraljica ne počiva, delam na naši turistični kmetiji, ko sem doma. Če pa imam nastop, si zvečer, en dan pred nastopom, pripravim govor. Ponavadi si jih pripravljam sama, včasih pa mi malo pomaga tudi mama.

Imaš kaj dopusta v tem mandatu?Imam nekaj prostih dni, daljših počitnic pa si žal ne morem privoščiti.

Intervju z deseto vinsko kraljico Majo Cigoj

Z avtobusom se je Društvo študentov FERI odpravilo na Kras in Primorsko. Zadnji postanek je bil na turistični kmetiji Jordan Cigoj, kjer smo srečali letošnjo vinsko kraljico Majo Cigoj. Maja je iz Črnič v Vipavski dolini in je letos postala 10. vinska kraljica Slov-enije. Hitro smo izkoristili priložnost in jo intervjujali:

Kako se počutiš v vlogi vinske kraljice?Počutim se super! Moram pa reči tudi, da sem s tem nazivom nase prevzela tudi veliko odgovornost. Celo leto moram promovirati slovenska vina in slovensko vinorodno deželo, tako da je leto zame kar delavno.

Kaj te je pripravilo do tega, da si se prijavila na izbor za vinsko kralji-co?V Vipavski dolini smo imeli že peto vinsko kraljico. Ko sem jo videla s krono na glavi, sem si želela, da bi tudi sama postala vinska kraljica. Ker letos obiskujem maturitetni tečaj, sem ugotovila, da bom imela največ časa, da bi se posvetila poslanstvu vinske kraljice in sem se zato pri-javila.

Kdaj in kako postaneš vinska kralji-ca?Najprej se prijaviš na natečaj za vinsko kraljico, nato pa te povabijo v Gornjo Radgono na Pomurski se-jem, ki je tudi nosilec projekta vin-ske kraljice. Tam vsako kandidatko sprašujejo splošna vprašanja, pa tudi vprašanja o vinogradništvu in vinarst-vu. Vinska kraljica mora tudi pred-staviti steklenico in znati mora en tuj jezik (najraje imajo angleščino). Omejitev pa je tudi starostna – stara je lahko od 18 do 24 let. Izbor za kraljico je bil decembra 2004, kro-nanje pa januarja 2005. Kraljica si mora v času od izbora do kronanja dati sešiti obleko in ustekleničiti iz-brano vino.

intervju z vin-sko kraljico

Kakšno mnenje imaš o spremembi imena tokaj v točaj?Zdi se mi prav, da so zaščitili sorto tokaj, žal pa mi je, da so ukinili ime furlanski tokaj. Italijani so si izborili ime tokaj do leta 2007, naši pa so se kar takoj vdali, tako da mislim, da bi se lahko bolj borili. Novo ime točaj se mi zdi vseeno primerno, ker na hitro spominja na tokaj.

Kaj boš pa študirala, ko boš končala maturitetni tečaj?Vpisala sem se na agronomijo.

Koliko si stara (če ni skrivnost)?Seveda ni skrivnost, stara sem 19 let.

Na prireditvah verjetno nazdraviš s kozarčkom vina, kajne? Ker si zmagala na izboru za vinsko kralji-co, si dobila tudi avto Peugeot 206. Glede na to, da si še mlada voznica, ne moreš pod vplivom alkohola voz-iti avta. Imaš koga, ki te spremlja na prireditve?Ja, imam fanta, ki me povsod sprem-lja in tudi vozi avto, če spijem kak kozarček.

Kaj misliš o Štajercih?Kot ljudje ste super. Mama moja je iz Štajerske, tako da grem zelo rada na Štajersko k starim staršem. Ste živahni in energični ljudje.

Lili Nemec in Aleksandar Nikolić

38

Vsi, ki malo več igrajo kakšno računalniške igre (npr. : COD UO) vedo, da lahko resolucija monitorja včasih naredi razliko med življenjem in smrtjo. Če kdo ne verjame, naj urednika vpraša. Vendar ni vse samo od resolucije odvisno, zato nekaj več o monitor-jih:Trenutno sta za navadne smrtnike na voljo dve tehnologiji monitorjev; starejša CRT in novejša LCD .

CRT……monitorji zaradi katodne cevi za-

sedejo precej več prostora in zaradi načina delovanja tudi precej več energije, zaradi česar se posledično tudi bolj segrevajo. Še ena slabost pa je to, da na vsakem robu rabijo približno 8% zaslona za zatemnitev žarka, kateri pa šteje pri dolžini di-agonale. Prednost teh monitorjev je majhen zakasnilni čas pri menjavi barv na zaslonu in možnosti višjih frekvenc osveževanja, ki znašajo pri boljših modelih tudi čez 120 Hz. (Pri klasičnih TV sprejemnikih je to 50Hz, pri novejših pa 100 Hz.) Razlike v frek-

venci osveževanja sicer ne opazimo dokler ne vidimo vzporedne primer-jave ali pa če dlje časa delamo pri višji frekvenci in jo nato zmanjšamo. Takrat opazimo »trepetanje« slike, ki je najbolj opazno na belem ozadju. CRT monitorji prav tako dosegajo višje resolucije prikaza, ki znašajo do nekje 1600x1200 in več že pri 19 inčnih monitorjih. Če se odločate za nakup CRT monitorja vam priporočam Sam-sunga SyncMaster 959 NF, kateri se je zelo dobro odlikoval na testih in je v rangu nekje okrog 60 tisoč SIT. Lahko pa si tudi kupite kakšno Iiyamo vision

LCDnakup novega monitorja

39

master z oznako pro, katera pove da so to najboljši monitorji proizva-jalca v svojem rangu. Barve pa im-ajo naravnost fantastično žive, zato jih ponavadi zasledimo pri kakšnem grafičnem oblikovalcu. Če najdete kje kakšnega takega na prodaj, mogoče celo 21 inčnega, seveda ne prestar-ega, se že splača razmisliti o nakupu. Seveda imajo novejši CRT monitorji ravne zaslone, monitorji z neravnim zaslonom (beri: kugle) pa so izginili iz prodaje. Ponavadi končajo v smeteh ali pa, po kakšni pomembnejši tekmi, na dvorišču študentskega doma v per partes načinu.

LCD… …je trenutno zelo dobro razvita teh-nologija, ki ima precej prednosti, vendar najprej nekaj besed o samem delovanju: LCD monitor je sestav-ljen iz zaslona s tekočih kristalov (angleško: panel), elektronike ki ga napaja in krmili ter osvetljevalne luči (ter seveda ohišja –vsaj večina) . Sam zaslon je sestavljen iz dveh plasti, med katerima se nahaja plast tekočih kristalov, katerih molekule se ob prisotnosti električne napeto-

1280x1024 znaša milijon tristotisoč nevemkoliko pixlov, sestavljenih iz treh sub-pixlov. Če je zaslon izdelan v TFT tehnologiji, ima še vsak kristal tudi svoj zelo tanki transistor, ki mu po potrebi prepusti električno na-petost ter ga s tem polarizira. Čista lepota elektronike. Zaradi tako ve-likega števila elementov je izdelava takšnih panelov precej draga in kom-plicirana. Problem pa je še v tem, da tak kristal svetlobe ne oddaja, ampak se v določeni barvi le obarva. Zato zadaj rabimo osvetlitev, ki pa mora biti precej močna da se lahko sploh prebije mimo vseh teh transistorjev. Mislim, da po večini od tod pride do segrevanja LCD monitorjev, vendar je le-to vseeno veliko manjše kot pri klasičnih CRT monitorjih. Prednosti: LCD monitorji so ve-liko manjši in lažji, porabijo manj energije za delovanje in imajo kontrastnejšo sliko, bolj živih barv. Ker LCD monitorji prikazujejo sliko do zadnjega pixla, ima 15 inčni LCD skoraj takšno vidno površino kot 17 inčni CRT monitor. Zgoraj opisani pixel rabi nekaj časa preden se vsak kristal v celoti obar-va. To imenujemo zakasnilni čas, ki danes znaša nekje do 16ms (lahko tudi več). Pri teh zakasnitvah bodite previdni ob nakupu. Nekateri proiz-vajalci namreč podajo čas ki ga panel porabi pri prehodu med črno in belo barvo, kar je v bistvu trajanje izk-lopa/vklopa pixla. Dlje seveda traja da se pojavi pravilna barva – nekje do do 20ms. Ta podatek pa dobimo le poleg malo kvalitetnejših monitor-jev. Zakasnilni čas je slabost, če je prevelik, saj takrat monitor ne zmore prikazovati hitrih sprememb ter tako za premikajočim se objektom pušča navidezno sled, ki je lahko moteča. Vendar, če znaša ta čas do 12ms za črnobelo in do nekje 16ms za barvno spremembo le ta ni tako opazna in takšen monitor je primeren za več kot samo pisarniško delo.Seveda pa so tukaj tudi slabosti: Problem se pojavi pri nižji resoluciji od nazivne: takrat se namreč slika lahko popači, postane kockasta ali pa jo monitor sam zmanjša na velikost, kateri ustreza število pixlov. Vendar to lahko rešimo z DVI vhodom, ki ga ponavadi premorejo malo boljši mon-itorji. Če želite takšen vhod upora-bljati, pa pred nakupom seveda pre-verite, če ima vaša grafična kartica takšen izhod. RGB izhod je največkrat modre, DVI pa bele barve. DVI lahko

z vmesnikom pretvorimo v RGB, ne pa obratno. Pozornost pri nakupu us-merite tudi na kontrastno razmerje, ki je že dobro če znaša vsaj 300:1, ter svetilnost če mislite monitor upo-rabljati v svetlem ali sončnem pros-toru. Takrat naj naj bo le -ta nekoliko večja. Vidni kot pove, pod kakšnim kotom lahko na ekranu vidite sliko in je ponavadi podan takole: vidni kot: (Horizontala/Vertikala): 160°/150°. Še en podatek je število barv, ki jih monitor zmore prikazati in sicer se največkrat pojavljata dve vrednosti: 16.2 in 16.7 milijona barv. Več barv, kot jih monitor prikazuje, bolj živa je slika.Zaradi velikega števila pixlov, pa se pojavi relativno velika verjetnost, da bo kateri od njih nedelujoč oz. mrtev. To se najbolj vidi če imamo črno oz-adje. Takrat se vidijo mrtvi pixli kot bele pike. Če pa je mrtev sub-pixel, pa se vidi bela pika pri ustrezni barvi ozadja (RGB). Glede uveljavljanja garancije pa tukaj nastopi standard ISO 1306, ki monitorje razvršča v tri razrede: RAZRED 1 : ni okvarjenih pikslov ali sub-pikslov. RAZRED 2 : dopušča eno ali tudi vse od naslednjih pomanjkljivosti : - 2 svetla ali temna piksla ali - 5 enojnih ali dvojnih temnih/svet-lih sub-pikslov ali - 2 sub-piksla znotraj razdalje petih pikslov (cca 2mm za 15’’in17’’ moni-torje). RAZRED 3 : dopušča eno ali vse izmed naslednjih pomanjkljivosti : - 5 svetlih pikslov - 15 temnih pikslov - 50 enojnih ali dvojnih temnih/svet-lih sub-pikslov - 5 sub-pikslov znotraj razdalje petih pikslov (približno 2mm)

Če kupujete nov monitor naj vam povem še to: zadnji mesec so cene LCD monitorjev padle tudi do 60%, tako da navalite…

Matej Krajnc

sti polarizirajo in poravnajo. Takšnih kristalov je ogromno in vsak ima svoj dovod napetosti, kateri ga po potrebi polarizira. Po trije različni kristali (sub-pixli) pa sestavljajo pixel, ki je iz treh osnovnih barv – Rdeče, zelene in modre (RGB ). Število teh pikslov monitorju določa maksimalno resolucijo, ki jo monitor lahko prikaže. Na primer: resolucija

40

V četrtek 12. 5. 2005 je na Univerzi v Mariboru v prostorih Fakultete za Elektrotehniko, Računalništvo in In-formatiko potekalo že tradicionalno odprto državno tekmovanje RoboT 2005 v konstrukciji in vožnji z mo-bilnimi roboti po labirintu v nasled-njih kategorijah: 6. odprto državno študentsko tekmovanje, 5. državno dijaško tekmovanje, finale slovenske RoboLige in 3. regijsko tekmovanje učencev osnovnih šol LegoBum.

Na tekmovanje se je udeležilo 49 dijaških ekip iz večine srednjih tehniških šol iz Slovenije (posamezniki tudi iz II. gimnazije Maribor, iz Hrvaške in gimnazije Perau iz Beljaka v Avstriji) ter 8 študentskih ekip iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovalci so zgradili in sprogramirali mini mobilne robote, ki so se samostojno vozili po labirintu. Pomerili so se v tradicionalni tekmi RoboT 2005, letos prvič pa tudi za lovoriko prvaka Slov-enske robotske lige

RoboLiga 2005 (seštevek rezulta-tov treh tekmovanj iz Velenja, Nove Gorice in Maribora).Na koncu se je še pomerilo 10 ekip učencev osnovnih šol iz Maribora in okolice v konstrukciji Lego Mind-storm sestavljivih robotov in vožnji

robot 2005odprto “mednar-odno” državno tek-movanje

po poti, označeni s črnim trakom na svetli podlagi - LegoBum.Tako se je v istem dnevu zbralo okrog 100 mladih vseh starosti (od osnovne šole do fakultete), ki jim je skupno veselje do konstruiranja tehničnih izdelkov in druženje z vrstniki.

Prizadevanja organizatorja po čim večji množičnosti so v kontekstu popularizacije tehniških poklicev, za kar se v zadnjem obdobju zavzema tudi uradna politika, kajti poman-jkanje tehnikov in inženirjev je za mnoge tehniške poklice vse večje.

V svetu so v akademskih krogih znana tekmovanja z mobilnimi roboti že več kot 20 let. Tekmovanja navdihujejo generacije študentov, raziskovalcev, pa tudi laikov, ne glede na to, da za-htevajo precejšnje stroške, veliko truda in časa. Cilj tekmovanj je razen objektivnega merjenja lastnosti izdelkov tudi medijska prisotnost, ki omogoča predstavitev izdelkov širši javnosti, kar posledično poveča interes za sodelovanje in s tem prispeva k dvigu tehnične kulture v družbi.

Dogodek RoboT 2005 (sprotne rezultate in video) je bilo mogoče spremljati “v živo” preko spleta, kar je omogočil RoboTIMIG, projekt študentov FERI-ja o katerem si lahko preberete kaj več v tej številki.Gledalci in tekmovalci so lahko spremljali rezultate in sliko na dveh zaslonih.

Rezultati v študentski kategoriji RoboT 2005:

V obdobju od leta 2000 do danes je bilo na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko organiziranih že šest Državnih tekmovanj v konstrukciji in vožnji po labirintu z mini mobilnimi roboti. V tem času se je v študentski kategoriji zvrstilo okrog 70 ekip, v dijaški kategoriji pa okrog 150 ekip z lastno konstruiranimi avtonomnimi mini mobilnimi roboti.

41

1. mesto: Josip Štivić s časom 31,37s, FER Zagreb, Hrvaška2. mesto: Jernej Valenti, Mitja Valenti s časom 36,90s, UM-FERI (državna prvaka v študentski kate-goriji)3. mesto: Matjaž Dušič s časom 37,42s, UM-FERI (drugo mesto v študentski kategoriji)4. mesto: Gregor Škorc s časom 47,65s, UM-FERI (tretje mesto v študentski kategoriji)

Rezultati v dijaški kategoriji RoboT 2005:1. mesto: Simon Tržan z robotom WORM v časom 26,39s, ŠC Velenje, PTERŠ2. mesto: Ivan Andrič s časom 31,78s, Tehnička škola Slavonski Brod, Hrvaška3. mesto: Igor Okorn z robotom TŠC2 v času 32,27s, TŠC Kranj (drugo mes-

to v dijaški kategoriji) 4. mesto: Klemen Šušteršič z ro-botom TŠC3 v času 36,13s, TŠC Kranj (tretje mesto v dijaški kategoriji)

Trem najuspešnejšim ekipam iz obeh kategorij smo podelili denarne in praktične nagrade sponzorjev

Letos je bila prvič izvedena serija treh tekmovanj:

1. tekma RoboPTERŠ je bila organ-izirana 8. aprila 2005 v Šolskem cen-tru v Velenju, Poklicni in tehniški ele-ktro in računalniški šoli.2. tekma RoboMiš je bila organizirana 22. aprila 2005 v Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici.3. tekma je bila izvedena 12. maja 2005 v okviru RoboT 2005 na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.

Zevnik, Teja Selič3. mesto: Tadej Petek, Tama-ra Pustoslemšek z robotom G1 z dosežkom 160 točk, TŠC Velenje, mentorji: Zvone Cencen, Peter Vrčkovnik, Branko Dvoršak, Miran Zevnik, Teja Selič

Uspeli smo pridobiti sponzorje, ki so prispevali praktične nagrade in finančna sredstva za denarne na-grade.Direktor profitnega centra inženiring podjetja COMTRON, mag. Rado Jelen je na RoboT 2005 podelil v dijaški kategoriji naslednje nagrade: 1. MM zvočniki 5.1 185W RMS SoundX, 2. DVD Yakumo - DivX/MPEG4, 3. USB Flash MP3 256MB + FM + voice record-er USB izmenljivi disk.Podjetje AX Elektronika (izdajatelj revije Svet elektronike) je podelil naslednje nagrade: 1. mesto: darilni

Državno tekmovanje slovenske lige konstruktorjev mobilnih robotov v vožnji po labirintu RoboLiga 2005Rezultati RoboLiga 2005:1. mesto: Igor Okorn z robotom TŠC2 z dosežkom 210 točk, TŠC Kranj, mentor: Tomo Prislan2. mesto: Klemen Šušteršič z ro-botom TŠC3 z dosežkom 165 točk, TŠC Kranj, mentor: Tomo Prislan3. mesto: Igor Okorn z robotom TŠC1 z dosežkom 160 točk, TŠC Kranj, mentor: Tomo Prislan 3. mesto: Klemen Glušič z robotom G1 z dosežkom 160 točk, TŠC Velen-je, mentorji: Zvone Cencen, Peter Vrčkovnik, Branko Dvoršak, Miran

42

bon vrednosti 10.000 SIT za blago po izbiri iz prodajnega servisa revije Svet elektronike; 2. mesto: celoletna naročnina na revijo Svet elektronike; 3. mesto: polletna naročnina na re-vijo Svet elektronike.Skupen denarni nagradni sklad v višini 200.000 SIT (bruto) so pris-pevali UM-FERI, MOTOMAN Ro-botec, Obrtna zbornica Slovenije in Elektrotehniško društvo Maribor. V imenu sponzorjev so podeljevali na-grade prodekan FERI prof. dr. Zmago Brezočnik, predstojnik Inštitutov za Avtomatiko in Robotiko prof. dr. Karel Jezernik, predsednik Sekcije elektronikov pri Obrtni zbornici Slov-enije g. Janez Škrlec in predsednik Elektrotehniškega društva Maribor mag. Gerhard Angleitner.

organiziramo krožke na splošnih gimnazijah. Tako sta na zadnjem tekmovanju sodelovali tudi dijaški ekipi iz II. Gimnazije v Mariboru. Za področji Industrijska robotika in Mobilni roboti že tradicionalno or-ganiziramo po enodnevne brezplačne delavnice za dijake vseh srednjih šol v času zimskih šolskih počitnic.Pričakujemo, da bodo tekmovanja dobila nov zagon z izobraževanjem mentorjev na srednjih šolah (Seminar robotike na ŠC Velenje) in s ponudbo sestavljivega kompleta »referenčni mobilni robot ŠC Velenje«, ki je pred-vsem primeren za začetnike. Večje število tekmovanj v okviru ro-botske lige (kar bi želeli v nasledn-jih letih še razširiti) sicer pomeni za

Zveza za tehnično kulturo Slov-enije je prispevala malico (sendviče in napitke) za vse udeležence tek-movanja.

Na osnovi udeležbe in uspešnosti dijakov in študentov na dosedanjih tekmovanjih lahko zaključimo, da smo veseli relativno visoke udeležbe dijakov srednjih šol elektro in računalniške stroke, pri čemer so se izkazali predstavniki kar 9 šol izmed 15 v Sloveniji (prisotni so bili dijaki vseh največjih šol). Seveda imajo ve-liko zaslug za to prizadevni mentorji - učitelji. Na UM-FERI se trudimo, da s pomočjo sodelavcev in študentov

dijake – tekmovalce in njihove men-torje velik napor, vendar se s tem povečuje kvaliteta izdelkov.

Fotografije je prispeval g. Jože Korelič, univ. dipl. inž., UM-FERI

Domača stran tekmovanj RoboT 200x: http://www.ro.feri.uni-mb.si/tekma/.

mag. Janez Pogorelc, univ. dipl. inž.in Aleksandar Nikolič

Živijo, spoštovane bralke in bralci revije Abakus ter hkrati pozdrav-ljeni v novi rubriki, imenovani Teh-nologikin kotič.V tej rubriki vam bomo predstavili različne stvari iz sveta zabavno-glasbene elektronike.

Tokrat sem se odločil, da vam bom predstavil efekt - procesor alesis airFX.

Prvo, kar me je fasciniralo pri tem kosu opreme, je to, kako majhen , enostaven in preprost je za uporabo Alesis airFX, dezajniran tako, da ga lahko uporablja vsak, naj bo to glas-benik – profesionalec ali čisti laik z intuziazmom in željo po ustvarjan-ju.Zaradi enostavnega dizajna ter teh-nologije AXYZ, ki je na prvi pogled celo na meji znanstvene fantastike, a vendar tako zelo enostavna za upo-rabo. Zamislite si!S kroženjem roke (ali kakšnim dugim delom telesa) okrog orbitine sfere, v kateri so IR žarki, se zvok spreminja glede na trenutni privzeti efekt,ki jih ima alesis airFX 50. To omogoča ravno tehnologija AXYZ (okrajšava za Alesis X os;Y os in os Z). Za razlago delovanja osi naj razložim, da os X senzor bere pozic-ijo roke levo in desno; os Y senzor bere pozicijo roke zgoraj - spodaj; os Z pa senzor bere pozicijo roke gor - dol glede na bližino oz. daljino roke od senzorja.

Efekti so v glavnem razdeljeni na pet različnih kategorij glede na zvrst, in sicer:Specialni efekti 1 (Pitch Out, Lord of the Flyes, Vynilizer, Percolator, Frankenstain’s lab, Overdrive, Ken-

neth’s frequency, Horror show, Deci-mator, sunspot)Filtri (Telephone, Big Bottom, Snake Bite, Bow Wow, Smoke, AutoWah, Formented, Streetsweeper, Orlyfil-ter, Killswitch )Flange/Phaze (Tokyo Phase, Phasors on Stun, Liquid Metal, Spin Cy-cle, Psychofaze, AutoFaze, Ghost Flange, Satellite, Fazed Out, For-ever Flange)Specialni efekti 2 (Strobe Gate, Nervous, Psychic Pan, Kung-Fu Pan-ner, Stop it!, Freq It!, Pitch Trans-porter, GenderBender, Waterbed, Spin the Bottle, Centrifuge, Bottom Feeder )Synth (Skratch!, Haunted Land-scape, Headhunter, Beatbox, Slap Synth, Jungle Rip, War!, Sci-Fi Theatre )

Na kratko pov-edano lahko s premikan-jem roke nad sfero zamajete plesišče levo in desno, upora-bite alesis airFX kot tolkalo ter z mahanjem nad njim generi-rate bas boben z eno ter clap z drugo roko, s p r e m i n j a t e svoj vokal, da

zveni kot Darth Vader ali kot mala mravljica, naenkrat se preselite v grozljivko z vijugajočimi se zvoki ali pa enostavno zaskrečate kot pravi dj mojster.Priporočam vsem dj-jem, saj Alesis airFX nudi kar nekaj kvalitetnih efek-tov, ki v pravi meri resno dvignejo razpoloženje na plesišču, predvsem pa ima nekaj, kar večina ostalih efek-tov nima, to je, da izgleda zelo kul in dejstvo je, da dejansko spreminjate zvok z golimi rokami.Alesis air FX je kompatibilen s širokim spektrom opreme od cd predvajalnika, dj opreme do glasbe-nih inštrumentov. Tako ga na primer lahko brez težav uporabimo tudi v studiu .Alesis airFX dobite pri nas že za malo manj kot 40.000 sit, medtem ko je cena v tujini zanj bistveno nižja; tako boste na primer v Nemčiji zanj odšteli le borih 120 evrov.

Tomo Flis

tehnologikin kotič

44

Ko je s 1. januarjem novi dohodninski zakon stopil v veljavo, je povzročil precej nejevolje med študenti in dijaki. Predvsem tisti del zakona, ki določa odvajanje akontacije dohodnine Davčni upravi RS, je učečo se populacijo skoraj spravil na cesto, dokler ni Študentska organizacija Slovenije z Ministrstvom za finance 9. maja dosegla dogovora o ukinitvi akontacije dohodnine za zaslužke do 100.000 tolarjev na napotnico.

Državni zbor je vladne amandmaje

k predlogu sprememb dohodninske zakonodaje sprejel 19. maja. Po novem bo plačevanje akontacije dohodnine potrebno le še za zneske nad 100.000 tolarjev na napotnico. Za zneske nad stotimi tisočaki na napotnico bo potrebno plačati 25 odstotno akontacijo dohodnine, podobno kot je veljalo do sprejetja sprememb za zneske nad 74.000 tolarjev na napotnico. Za zneske do zneska 74.000 tolarjev je bilo do sprejetja sprememb treba plačati 12,5 odstotno akontacijo dohodnine,

ki se s spremembami ukinja.

S sprejetjem predlaganih vladnih amandmajev k spremembi Zakona o dohodnini se tudi starostna meja 26 let za zmanjšanje davčne osnove ni dvignila na 30 let. Ne spreminjajo se tudi vrste olajšav. Zaenkrat tako ne bo uvedena progresivna lestvica olajšav, ki bi pomenila postopno zmanjševanje davčne olajšave za zaslužke nad 1.600.000 tolarjev na leto.

Tako bo posebno osebno olajšavo v višini 1.200.000 tolarjev možno še naprej uveljaviti le v primeru, če skupni zaslužki študenta ali dijaka ne bodo presegli 1.600.000 tolarjev. Študenti bodo tudi splošno olajšavo v višini 564.400 tolarjev lahko uveljavljali le v primeru, če jih starši v svoji dohodninski napovedi ne bodo uveljavljali kot olajšave.

Poznavalci Zakona o dohodnini in podatkov o zaslužkih študentov sklepajo, da naj bi velika večina tistih, ki delajo preko napotnic študentskih servisov, dobila povrnjeno do sedaj

spremembe novega zakona o dohodnini

45

odvedeno akontacijo dohodnine. To bodo dobili v celoti povrnjeno vsi, ki ne bodo zaslužili več kot 1.600.000 tolarjev v koledarskem letu. Na e-Študentskem Servisu ocenjujejo, da bo celotno odvedeno akontacijo dobilo povrnjeno kar 97 odstotkov njihovih članov.

Tudi država ocenjuje, da bo takih študentov vsaj 90 odstotkov. V tem smislu se zdijo sprejete spremembe Zakona o dohodnini še bolj ugodne za državo kot za študente in dijake, saj se bo s tem zmanjšal predvsem obseg dela na Davčni upravi RS, kjer bo treba naslednje leto manj dela pri pisanju odločb o povračilu akontacije dohodnine. Gledano na splošno bo verjetno vlada s tem na enostaven način pridobila nekaj naklonjenosti s strani študentov in dijakov.

Zanje bo namreč sprejetje sprememb pomenilo predvsem to, da bodo zaslužke, če jih bodo razdelili na več napotnic ali če bodo na mesec zaslužili manj kot 100.000 tolarjev, dobili nakazane v celoti, kar bo za ne preveč bogate študentske denarnice dobrodošlo.

Drugih sprememb zaenkrat ne bo, kar ni dobra informacija za tiste 2 do 3 odstotke študentov, ki veliko delajo prek napotnic študentskega servisa in bodo akontacijo dobili povrnjeno le delno ali pa bodo morali dohodnino še doplačati. To velja predvsem za tiste, ki letno zaslužijo krepko čez dva milijona tolarjev. Po novem pa se bo meja, po kateri bo potrebno doplačilo akontacije, še znižala, razen če se bodo tisti, ki zaslužijo največ, odločili plačevati 25 odstotno akontacijo dohodnine.

Kaj bodo spremembe prinesle študentskim servisom, pa bo pokazal čas. Na e-Študentskem Servisu ocenjujejo, da je promet v dejavnosti letos upadel približno za tretjino. Želijo si, da bodo spremembe spodbuda za delo prek napotnic tistim, ki so se jim od 1. januarja izogibali, da ne bi rabili plačati akontacije dohodnine.

Večje spremembe glede obdavčitve študentskega dela se obetajo jeseni, v sklopu finančne reforme. Ker je bila sprejeta glavna zahteva Študentske organizacije Slovenije, torej ukinitev brezobrestnega kreditiranja

Kdor ni namazan z vsemi žavbami, kupuje maže za vse sorte reči

Iz rubrike Lahkotnost nam je dana avtorice Danice Gregorčič, ki občasno domuje v Večerovem Totem listu, je nastala drobna knjižica aforizmov, ki jo je s svojimi ilustracijami popestrila Ajda Gregorčič, študentka Medijskih komunikacij na FERI. Spremno besedo knjigi na pot je napisal Bojan Schwentner, priznan aforist, ki med drugim pravi: »Tudi najboljša in najdražja ura ali katerikoli drug še tako sofisticiran izdelek sodobne tehnike zaenkrat še ne more ustaviti časa, ustavi pa ga lahko literarno delo, ko z nekim novim pogledom na kakšno stvar ali izsek sveta ujame delček dogajanja na papir, v knjigo.«Odlomki iz zbirke so objavljeni na spletni strani literarne revije Locutio on-line, recenzija pa v literarni reviji Mentor. Podrobnejše informacije so na voljo preko elektronskega naslova ajda@greco.si, za prvi vtis pa je tukaj nekaj primerov.

Daša Djurić

fast food na-potki

države z akontacijo dohodnine, tudi študentskih protestov, napovedanih za 17. maj, ni bilo. Verjetno je tisti dan veliko študentov izkoristilo za delo. Kar je poleg učenja še najboljša rešitev.

Martin Tomažin

46

Sonček je, ptički pojejo, hor-moni razganjajo, pred nami pa še zajeten kup študijskih obveznosti... Ne skrbite, če vam izpiti niso v užitek. Popolnoma nič ne izstopate. Večini med nami so nadvse zoprni. Vse tisto ponavljan-je, učenje in strah nekako ne moremo opredeliti kot zdravo mero adrenalina. Am-pak dragi moji, ko se boste prebili do konca tega članka, se bo zgodilo nekaj never-

jetnega. V roke boste vzeli knjigo in se začeli učiti. Kajti v naslednjih vrsticah vam bom razkrila skrivnosti uspešnega učenja. Pa začnimo...Veliko lažje nam bo, če si bomo učenje dobro organizirali in se držali nekega urnika. Tako bomo prihrani-li čas. Učiti bi se morali sproti in redno, najbolje vsak dan. Kajti, ko položimo zapiske celega leta na mizo in vidimo, skozi kakšen kup snovi se moramo prebiti, bi najraje kar vse pustili. Priporočam torej več spro-tnih manjših obrokov. Snov bo bolj okusna, lažje jo boste pospravili in v vaših glavah bo znanje ostalo dalj časa. V primeru, da ste komaj sedaj stopili na trdna tla in s tem spre-videli še morje snovi, ki jo morate predelati za vstop v naslednji letnik, predlagam: Braz panike. Ne vrzite puške v koruzo. Začnite z učenjem že danes!Ste že kdaj poslušali učno uro ali pre-davanje, pa se na koncu niste mogli spomniti ničesar od tistega, kar ste slišali? Poskusite z zapiski. Ti namreč delujejo kot filter. Pomagajo vam, da se osredotočite na tisto, s čimer se ukvarjate, in določite pomem-bnost področja, hkrati pa zavržete nepomembno navlako. Pomagajo pri razumevanju in olajšajo pregled

snovi in se obračajo tako na vašo domišljijo kot tudi na čut za logiko in red. Svoje zapiske lahko oblikujete v miselne vzorce. Nikar si ne priza-devajte za vsako ceno napisati prav vsake profesorjeve besede. Osrednja tema bo izgubljena in veliko časa bo zapravljenega za zbiranje nepotreb-nih podatkov. Pomembno je, da med seboj povežemo posamezne podatke, dejstva, teorije ali ideje ter tako ustvarimo velik, enoten pregled. Ne-spametno pa je prepričanje, da so zapiski s predavanj vse, kar pride v poštev na izpitu.Pa še nekaj kratkih in jedrnatih nas-vetov:

• Za prvi površni pregled snovi porabimo vsak »odvečni čas«, kot je vožnja v šolo (seveda, če niste voznik) ali malica.

• Med učenjem menjajmo predmete, da nas snov ne bo dolgočasila. Ne izogibajmo se težkim poglavjem. Najprej se lotimo zahtevne snovi, nato se razbremenimo z učenjem lažje.

• Ne ugibajmo na slepo, kat-era vprašanja bodo pri iz-pitu prišla v poštev in ne zmanjšujmo obsega snovi, ki jo moramo predelati.

• »Piflanje« tik pred izpitom je najslabši način učenja. Ne le, da je neunčikovito, povzroča tudi pospešeno delovanje živčkov.

• Čeprav imate dober spomin, vam le ta ne zagotavlja us-peha. Pomembno je tudi ra-zumevanje snovi.

• Prepričajte se, da vas snov zanima in lažje si jo boste zapomnili.

• Če ste glasbeni tip človeka, snovi dodajte še rimo in jo vsak večer zapojte pod tušem.

Če se vam kljub upoštevanju nasvetov zgodi, da kakšen izpit »pogrnete«, je tu še vedno tolažba: življenje brez vzponov in padcev postane enolično.

LK

teta

olg

a