UVOD V SPLOŠNO JEZIKOSLOVJE – ZAPISKI 1.O jezikoslovjuLingvistika > lingua=jezik; lingvistika=jezikoslovje (general linguistics) Lingvistika je veda o jeziku. V središču zanimanj je jezik sam. jezikoslovje/lingvistika je znanstveno proučevanje jezika in

vedenja, ki ga imajo govorci o svojem jeziku. Uporablja znanstvene metode.

2.O jeziku kot predmetu jezikoslovjaPredmet jezikoslovja je jezik, zanimanje zanj je staro kot človeštvo samo. Kaj je jezik? Vsak znakovni sistem, v sociolingvističnem smislu je govorica, ki je skupnadoločeni družbeni skupini, najožje

je način izražanja posameznika v določenih okoliščinah. Ko ga preučujemo kot znakovni sistem, je del SEMIOTIKE/ZNAKOSLOVJA. Charles Pierce (utemeljitelj semiotike) je znak definiral; something that relates to something else for someone in some respect or capacity. Jezikovne sisteme obravnavamo s stališča prenosnika oz čutil:- ZVOČNO-SLUŠNI (akustično avditorni) znakovni sitemi: govor, glasba, fiziološki glasovi, ..- VIZUALNI ZNAKOVNI SISTEM: pisava, znakovni jezik(ASL), semafor, morsejevi znaki, kinestetični sistemi(kimanje, priklon,dvig obrvi..)- TIPOVNI / TAKTILNI ZNAKOVNI SITEM: braillova pisava, stisk rok, objemanje, sistem Tadoma(gluhi+slepi)- VONJALNI / OLFAKTORNI SISTEMI: kadila v verskih obredih- OKUŠEVALNI / DEGUSTACIJSKI SISTEMI: kruh in sol, slatko kot dobrodošlica

Jezik je sistematično povezovanje jezikovnih(verbalnih) znakov in njihovih kombinacij z določenimi pomeni v določenem sobesedilu in sotvarju. Jezikovna zmožnost nam omogoča da iz neprekinjene verige glasov izluščimo une kombinacije, ki so v danem sobesedilu in nosijo informacije. Od kod jezik izvira? Je jezik lasten človeški kulturi ali ga poznajo tudi druga bitja? Vse religije poskušajo razložiti

nastanek jezika in ga opisujejo kot nenadno dejanje, pogosto kot del stvarjenja sveta – božje darilo človeštvu.- V 19.stol je Darwinov razvojni nauk povzročil da so jezikoslovci postali naklonjeni teoriji o postopnem razvoju jezika – jezik

je torej kulturna pridobitev človeške vrste; jezik je torej najbolj razvita oblika komuniciranja(zasnove so tudi pri živalih).- Živali imajo izdelan sistem znakov, ki jih sistematično povezujejo z določenimi pomeni(čebele-plesni gibi-kje in kakšna je

paša)(delfini, šimpanzi-zvočni znaki-nevarnost,snubljenje,hrana). Te sistemi nam še niso dostopni – domneva da človeški jezik presega ostale po zapletenosti, natančnosti, produktivnosti. Sklep: z razvojem človeka se razvije tudi jezik, bolj primitvna ljudstva bi naj govorila promitivnejše jezike(kar pa ni res).

Je jezik genetsko ali družbeno pogojen? Če je jezik genetsko prirojen, se bo pojavil ne glede na okolje, če pa je družbeno, ga je možno vzbuditi tudi pri živalih.

- GENETSKO::Noam Chomsky > obstaja genetsko definirana jezikovna matrica-univerzalna govorica, ki je prirojena vsem ljudem in podlaga vsem jezikom. Podpirajo preučevalvi otroškega jezika. Lenneberg ugotovil: jezik nastaja v določenem obdobju otrokovega razvoja, po določenem zaporedju pridobivanja jezikovnih kategorji; vsi jeziki so zasnovani na istih univerzalnih principih semantike in, sintakse in fonologije; otrok se najprej nauči splošnih principov, ne posameznosti.

- DRUŽBENO:: volčji otroci – jezikovna matrica ostane nerazvita, če v prvih letih otrokovega življenja ni izpostavljena jezikovnemu okolju. Ti otroci ne znajo govoriti, težko razumejo stvari, kasneje se ne morejo naučiti govoriti (če so povsem izolirani), tudi prej umrejo. + nekateri primati so se naučili sporazumevati(govor, ASL) (lažje stvari) ko so jih jezikovno usposabljali

Ali obstaja mišljenje brez jezika? Inteligenca obstaja na predlingvističnem nivoju, a si je ne znamo predstavljati, saj razmišljanje o njej predpostavlja uporabo jezika.

3.O jezikovnih medijih (prenosnikih)Osnovna funkcija jezika je sporočanje. Sporočevalec mora sporočati preko medija, ki ga naslovnik lahko sprejme in dekodira. S stališča jezikovnega prenosnika govorimo o prenosniških zvrsteh jezika-zvrst namenjena dekodiranja s pomočjo sluha je GOVOR(najbolj razširjen in biološko prirojen; ostali so priučeni).O zgodovini pisav 2.prenosniška zvrst je pisava. Najstarejše:sumerska, kitajska, egipčanska.- Skupni izvor je risba. Zaradi tehnike risanja in uporabe različnih materialov se podoba spreminja v stiliziran znak-

PIKTOGRAM. Moral so se spomnt znakov za abstraktne pojme, ne sam konkretne-IDEOGRAM(številke, prometni znak, matematični znaki). Kadar piktogrami predstavljajo jezikovne znake(besede, morfeme določenga jezika) –LOGOGRAM, LOGOGRAFSKA PISAVA.

- Pisavi, ki posreduje zvočno podobo jezika pravimo FONOGRAFSKA PISAVA. Prve so bile zlogovne, razvijejo se ČRKOPISI.

- SUMERSKI KLINOPIS: iz 4.-3.tisočl pr.n.št. Klinopis so prevzeli akadijci, babilonci, asirci, hititi, perzijci. Najstarejši zapisi so piktogrami, vendar se prvotna podoba skoraj izgubi. Začnejo uporabljati logograme tudi za druge stvari – pomenska povezava, glasovna podobnost. Klinopisna pisava ima preko 600 znakov, uporabljajo se za logograme kot za fonografski zapis zlogov(večina besed je enozložnih). Ko začnejo v klinopisu zapisovati druge jezike, postaja ta vedno bolj fonografska zlogovna pisava.

- EGIPČANSKA PISAVA: najprej logografska, kasneje logografska/zlogovni sistem mix. Najstarejši zapisi oz 3000pr.n.št. –HIEROGLIFSKA PISAVA – hieroglif=sveta rezbarija(včasih je bil to le logogram, danes celotna egipčanska pisava).

Uporabljali so jih do časov rimskega imperija, do 3st.pr.n.št. je bilo število znakov stabilno, v času antike se število fonogramov poveča. Razvili so več oblik kurzivnega pisanja(hieratična, demokratična pisava).Pisavo prevzamejo Sumiti(Feničani), sumitska pisava zlogovna – delno ohranjena pri Arabcih in Hebrejcih.Od Feničanov jo prevzamejo Grki in prilagodijo svoji potrebam – za vsak glas(ne le zlog) dodajo znake. Znaki za posamezne glasove izhajajo iz ideogramov dokazujejo imena grških/hebrejskih črk. (A-alpha..aleph=vol; B-beta..beth=hiša; M-mi…mem=voda;…)Od grkov prevzamejo mnogi, tudi frigijci in lidijci. V egiptu se razvije v koptsko pisavo.Rimljani razvijejo latinico na osnovi etruščanske, ki je tudi grškega izvora. Krščanski misijonarji grško pisavo prilagodijo slovanskim oz germanskim jezikom – cirilica, glagolica, gotica. Iz grške izvira tudi runska pisava. Edina negreškega izvora je oblika keltske pisave – ogamska pisava(črkopisa neznanega izvora, uporablja sitem črt ki se dotikajo ali prečkajo navpičnico-uporabljajo irci in pikti).

- KITAJSKA PISAVA:: prevladujejo prosti morfemi – logografska pisava. Veliki kitajski slovar iz 17stol vsebuje 50.000logogramov. problem velikega števila besed rešujejo z reformami. Najstarejši pisni jezik je WENYAN(književni jezik)-skupna literarna tradicija vseh oblik sodobne kitajščine. 1917 Hu Shin uvede BAIHUA(pogovorni jezik)-poenostavljena oblika, ki omogoča sodobnejše ideje. 1949- PUTONGUA(skupni jezik)-mandarinska pisava, pogovorni knjižni jezik. 1958 – PINYIN –način zapisovanja kitajskih besed v latinici. Nekatere kitajske pismenke so enostavni piktogrami, drugi sestavljeni iz dveh ali več piktogramov, tretji zloženi. Od kitajcev prevzamejo japonci, delno spremenijo – sistem starih logogramov je KANJI, dopolnejo v dveh oblikah KATAKANI in HIRAGANI.

- Zlogovne so čerokeška, amharijska, pisava starih Minojcev(linear A) in Mikenskih Grkov(linear B).- Ćrkopis uporabljajo armenci, kopti, burmanci, gruzinci, kmeri, singalezi in tamilci, tajci, tibetanci. Št pismenk: 20-30. - Posebne pisave: BRAILLOVA PISAVA –sprejemanje s tipom(6 pik izbočenih v različne znake).

Stenografske pisave: v srednjem veku povezujejo s čarovništvom; danes v rabi okoli 400 sistemov. Znakovni sistem: za ljudi ki ne slišijo.(1.šola za gluhe v parizu, ustanovil abbe charles del epee.). najbolj poznan ASL-american sign language.

4.O zgodovini jezikoslovjaSTARI GRKI:Retoriki:: nastarejše zanimanje za jezik je pri starih Grkih povezano s pragmatičnimi potrebami sofistov v 5.stol pr.n.št. Sofisti so bili učitelji retorike in umetnosti javne debate. Skrbno so preučevali govore mojstrov in preštevali jezikovne prvine v njih. Zanimala jih je oblika, ne vsebina jezika. Med najbolj znanimi je bil Gorgias s Sicilije. Filozofi:: zaimajo se za odnos med naravo, človekom in besedo. Poznamo nominaliste /konvencionaliste in realiste /naturaliste. NOMINALISTI/KONVENCIONALISTI(aristotel): odnos med besedo in pomenom je konvencionalen. Razmerje med obliko in vsebino je poljubno(pdbn strukturalno jezikoslovje).REALISTI/NATURALISTI(platon): odnos med besedo in pomenom je naraven. Posnemovalni/onamatopejski izrazi-določena mera onomatopeije jue vsebovana tudi v glasovih(in brž pridrveli so črni oblaki).Regularnost jezika: analogisti –vse seda napovedat iz drugih jezikovnih paradigem(pridem, prideš, pride – pojem,poješ, poje), večinoma konvencionalisti VS anomalisti –nepredvidljive oblike izpostavljajo(sem, si, je..), če je jezik dogovorjena struktura potem nebi smel imeti nepravilnosti.. zkaj sprejet dogovor in ga pol kršit?Slovničarji:: z osvajanji se grščina kot uradni jezik razširi na celotno Sredozemlje in perzijski imperij. Razširilo se je poučevanje grščine in ustanavljanje knjižnic. Vzor popolnega jezika so bila klasična dela.* Najstarejša grška slovnica by Dionizij Tračan > Techne grammatike/spretnost branja in pisanja(grammata=črka). Vsebuje pravilno glasno branje, pojasnila k izrazom, pripombe k besednim zvezam in vsebini, odkrivanje etimologij, oblikovanje analoških pravil, doživljanje literarnih del kot najodličnejši del slovnice. >1. Sistematični opis zahodnega jezika, na njeni osnovi 13 stoletij nastajajo slovnice. Prevzeli Rimljani in opisovali latinščino z grškimi kategorijami. Slovnico, ki temelji na grški – tradicionalna slovnica. * večina jezikoslovnih izrazov je grškega izvora.* etimologija –etumon=osnovni pomen, etumos-resničen,pravi. Iskal se je prvotni pomen besed, ki naj bi vse izhajale iz omejenega števila prvotnih besed. Najbolj citirana –cadaver.* fonetika je pri Grkih temeljila na opisu črk, ne glasov. Šele stoiki so v 3.st.p.n.š. ločevali fonetično vrednost /a/, pisno obliko <a> in ime alfa. Rimljani so to kasneje poimenovali potestas, figura in nomen.* nikoli niso prišli do koncepta morfema, temelji na besedni paradigmi. PLATON je razdelil stavek na samostalniški(onoma in glagolski(rhema) del, ARISTOTEL je glagolski del opredelil kot tisto ki dodaja časovno dimenzijo. DIONIZIJ -8 besednih vrst, samostalnik(onoma), glagol(rhema), prislov(eppirhema), deležnik(metoche), predlog(prothesis), veznik(syndesmos), člen(arthron). Podr na listu*dosežek je grška pisava ki jo oblikujejo na osnovi feničanske v 1.tisočl pr.n.št.RIMLJANI:: priznali kulturno superiornost grkov in ohranili njihov jezik, prevzeli jezikoslovne prvine. *1. Jezikoslovec je VARRO –de lingua latina::besedne vrste določi po morfoloških kriterijih, etimološke izpeljave latinskih besed.

QUINTILIAN –razčlenil latinski sistem sklonov v luči dionizijeve slovnice. *opisne slovnice latinščine DONAT -330 n.št.: Ars Grammatica. PRISCIAN-Institutiones Grammaticae(500n.št.)=standardni pripomoček za poučevanje slovnice v srednjem veku + izhodišče spekulativni slovnici.

STAROVEŠKA INDIJA:: zanimanje za jezik je religiozno pogojeno. Bramanski svečeniki opazijo, da se govorjeni jezik razlikuje od tistega v verskih knjigah Vedah kar je bilo nesprejemljivo, taki so bili barbari. (indijska sv, knjiga – Šatapathabramana).*jezik starih ved so zapisali kot klasični sanskrt. PANINI napiše slovnico klasičnega sanskrta(5,4st.pr.n.št.)-ena najpodrobnejših opisnih slovnic na svetu.*stari arabci, kitajci – odlični leksikografi..stari vek-monumentalni slovarji

JEZIKOSLOVJE V SREDNJEM VEKU:: ne predstavlja temačnega obdobja, razvoj jezikoslovja se nadaljuje. V prvem delu srednjega veka –opisno jezikoslovje s pedagoško slovnico latinskega jezika. Po 12.stol-2.pol srednjega veka – teorija o nastanku in pomenu besed ter zgradbi in pomenu stavkov – SPEKULATIVNA SLOVNICA. >* Nastane iz opomb sholastičnih filozofov. > Dobi ime po speculum-zrcalo –odkriva resničnost ki leži za pojavi fizičnega sveta. * prekine tradicijo opisovanja –premik k pojasnjevanju jezikovnih pojavov. > filozofsko&jezikoslovno vprašanje ali živijo govorci različnih jezikov v različnih svetovih. –vprašanje signifikacije –razprave so De modis significantis –avtorji so MODISTI. * spoznanje, da beseda ne izraža tistega na kar se nanaša ampak neposredno ampak s svojimi oznakami sporoča o načinu kako označeno obstaja v naravi. ….SAm-bes vrsta za označevanje pojmov&obstaja na način stabilnosti in trajnosti. GLag: način obstajanja v času, ločeno od substance. * postavi temelje skladnji – Kako pojmi ki jih izdela um najdejo pravi izraz v pravilnih stavkih? Pravilne stavke oblikujejo 4 načela: ustrezna besednovrstna pripadnost besed v stavku; njihovo zlaganje v zgradbe; slovnična razmerja med besednimi vrstami; namen stavka da izrazi celotno misel. Če besedne vrste pravilne, besedev pravilni obliki, so pomeni združljivi=sprejemljiv stavek.

RENESANSA:: začetek moderne dobe v zgodovini Z sveta –preporod zanimanja za antični svet, reformacija, odkrivanje prekomorskih dežel. Začetek v Italiji.- padec Konstantinopla 1453-konec nasledstva rimskega imperija. Grki pridejo v Italijo in prinesejo klasična dela –zanimanje za klasični grški in latinski jezik ki ostane še do modernih časov kot temelj univerzitetne izobrazbe. - drugačne slovnice –latinščina:Cicero&Vergil. Posnema se izgovorjavo – ERAZEM ROTTERDAMSKI(15.stol) napiše O pravilni izgovorjavi latinščine in grščine. - PETRUS RAMUS(PIERRE RAMEE)(1515) –aristotel seje motil o vsem kar je pisal; namesto filozofiranja o jeziku predlaga natančno preučevanje slovnične rabe pri klasičnih piscih, pri modernih jezikih pa opisovanje rabe govorcev.+ zanimanje za žive evropske jezike; slovnici provansalščine, katalonščine, večina evropskih jezikov dobi prve opise. K razmahu pisanja v nacionalnih jezikih prispeva tudi reformacija z zahtevami po branju Biblije. Tisk!! Knjige postanejo dostopne velikemu krogu ljudi + jezik dobi knjižne oblike > večina jezikov dobi poleg Bibilje in slovnice tudi slovarje. -Očas odkrivanja novih dežel –evropejci spoznajo nove jezike: slovnica arabskega, hebrejskega jezika, taraskanskega mehiškega jezika, kečuanskega, nahvatelskega, gvaranskega jezika, kasneje baskovskega, japonskega, iranskega jezika, opisi kitajščine.

JEZIKOSLOVJE V 17./18.STOL:: prevladata 2filozofski doktrini, empirizem in racionalizem.*racionalizem –rene descartes > do spoznanja resnice je možno priti le z razumom. Verjamejo v nekatere vrojene razumske sposobnosti(pojem števila, logična in matematična načela). Racionalistična slovnica kartezijancev: jezik deluje po enakih načelih kot um;pritegnejo jih inovativnost jezika, neodvisnost jezika od dražljaja, okoliščinam ustrezna in smiselna raba. Zgled. > Leibnitz;zavrgel hebrejsko hipotezo o skupnem predniku evropskih jezikov. Predpostavljal je obstoj prajezika, ki je razpadel v 2narečji jafeitsko(>skitski jeziki,turški,slovanski,finski,grški) in aramejsko(>keltski jeziki,germanski). Latinsščina=mix of both.*empirizem: človek se rodi kot nepopisan list in stvarnost dojema le preko čutil. Angilja. John Locke – An Essay Concerning Human Understanding-zač splošne semantike. Bacon nezadovoljen s številčnostjo jezikov –želja po debibalonizaciji s pomočjo umetno ustvarjenega univerzalnega jezika. Leibnitz tud želi da se ljudje sporazumevajo s posebnimi simboli –Specimen Calculi Univerzali-temelji prvinam simbolne logike. Bishop John Wilkins predlaga simbolni jezik, ki naj bi ga razumeli vsi –Essay Towards A Real Character And A Philosophical Languge.

JEZIKOSLOVJE V 19.STOL –PRIMERJALNO IN ZGODOVINSKO JEZIKOSLOVJE::Značilno je razvrščanje pojmov v sisteme:Linne-rastline; Lavoisier-kemijske elemente; Cuvier-nevretenčarje; Baptiste de Lamark razlaga raznolikost v naravi kot posledico boja za obstanek. Popolno razlago postavi Charles Darwin 1859 z razvojno teorijo.- Poskusi katalogizacije jezikov – ugotavljanje sorodstvenih vezi med njimi- Gesner – Mithridates:povezava med romanskimi jeziki in latinščino; skupni prednik ševedno hebrejščina- Adelung – katalogizacija jezikov (primerja očenaš v 1000 jezikih) - Leibnitz –že omenjeno zavrgel hebrejsko hipotezo o skupnem predniku- primerjanje posameznih besed in besednih zvez preide na sistematično osmišljanje s teorijo skupnega prednika znanih

jezikov-iz najstarejših ohranjenih oblik obstoječih jezikov so s pomočjo primerjalne metode poskušali rekonstrirati njihovega prednika

- jezik naj bi bil živ organizem na katerega delujejo naravni glasovni zakoni, zaradi katerih se spremeni in razvije v nove oblike- 19.stol=posvečeno odkrivanju skupnega prednika evropskega jezika oz indoevropskega prajezika in ugotavljanju zakonov, ki

so povzročili njegov razvoj v sodobne jezike. =zgodovinsko jezikoslovje.- 1786 Jones predava o podobnosti med sanskrtom, grščino in latinščino- Sorodnost jezikov na področju evropske in indijske podceline: Bopp, von Humboldt, Grimm, Rask, Schlegel. V 2.pol 19.stol

nadaljujejo Schleicher, Verner, Brugmann, Leskien, Delbruck, ..>vsako odstopanje od sistema fonesmskih korespondenc v sorodnih jezikih lahko le posledica privzemanja besed iz drugih jezikov ali delovanja drugih neodkritih zakonov.

- Proti koncu 19.stol primerjalno in zgodovinsko jezikoslovje pade v zaton zaradi ekstremnih stališč jezikoslovcev.

20. STOL – STRUKTURALIZEM::Utemeljitelj jezikoslovnega strukturalizma je Ferdinand de Saussure – preobrat in ponovna usmeritev pozornosti v opisno jezikoslovje. KAJ JE STRUKTURALIZEM? S tem izrazom poimenujemo najrazličnejše jezikoslovne šole, ki jim je skupno to, da je njihovo izhodišče jezik kot struktura, model jezika. Zgled. Saussure je preučeval zgodovinski razvoj indoevropskih jezikov, vendar ne le s stališča razvoja posameznih glasov i n morfemov, ampak s stališča njihovega položaja v jezikovnem sistemu. Po njegovi smrti so študentje v Ženevi izdali njegova predavanja pod naslovom Cours de la linguistique generale – temelj strukturalizma. Str. je doživel velik razvoj v okviru različnih jezikoslovnih smeri; v eu > funkcionalizem(trubecko, jakobson..); v am > generativizem, formalizem(sapire,bloomfield). Strukturalizem predstavlja nekaj njegovih dognan, ki jih najlaže opredelimo v obliki terminoloških parov:

a) Sinhronija / diahronijaPrimerjal je jezik s šahovsko igro. Sinhrono –si sledi v različnem času, torej sledimo potezam. Lahko pa stanje preučujemo v danem trenutku –diahrono –v enakem času, sočasno. Stanje pred potezo je sistem razmerij A, stanje po potezi pa B,poteza sama ne pripada nobenemu sistemu in jo lahko odkrijemo le če poznamo obe stanji. Saussure je menil da sta sinhrono in diahrono opisovanje jezika nezdružljiva in se mora vsak jezikoslovec odločiti za eno od dveh.

b) Langue / parolePo Saussureju je razmerje med jezikom kot sistemom in jezikom kot jezikovnim dejanjem langue – parole. Jezik sistem je abstraktni pojem(skupek lastnosti in odnosov v jeziku), skupen vsem govorcem tega jezik(LANgue). Jezik kot jezikovno dejanje pa je ubeseditev oz govor(PARole).

c) Jezikovni znakVsaka jezikovna enota je jezikovni znak(glasovni segment do stavka itd). jezikovni znak ima dvojno naravo; sestavljen je iz:- označevalca; pojavna oblika znaka, zaporedje glasov ali črk, gest, signifier- označenca; koncept, vsebina znaka, signifiedSaussure meni da je med njima arbitraren odnos torej bo vodaista kemična spojina pa naj ji rečemo voda, aqua, H2O, itd ("What's in a name? That which we call a rose by any other name would smell as sweet"). Označenec pa se ne nanaša zmerom na isti realni koncept, npr barve, v ruščini je modra pač modra, ima pa 2različni besedi;za svetlo modro in temno modro.Nobenemu jeziku ne moremo določiti označenca pa tudi označevalca ne, če ne poznamo odnosov v katerih je do drugih jezikovnih znakov. Določitev označenca je odvisna od drugih označencev (fonem b je tisto kar ni a,c,č,..)

d) Sintagma / paradigmavsak jezikovni znak kot celota je z drugimi jezikovnimi znaki istega reda v paradigmatskih ali sintagmatskih odnosih. - paradigmatski; s tisimi jezikovnimi znaki, ki bi lahko stali na njegovem mestu, s tistimi izmed katerih je bil izbran. Vsak jezikovni znak je lahko član več paradigem. (paradigma-os izbora, vertikalna os)- sintagmatski; z vsemi tistimi znaki istega reda, s katerimi sestavlja višjo jezikovno enoto(znak), ki se pojavljajo ob njem (os prisotnosti,horizontalna os)Sintagma določa paradigmatski odnos in obratno.

5.O področjih jezikoslovja – jezikovnih ravninahJezik je zapleten in slovjevit pojav, prav tko jezikoslovje. Poznamo:

FONETIKA preučuje materialno osnovo jezika-glasove iz katerih je sestavljen človeški govor. (phoneticos-phonei-phone=glas). Glasove se preučuje s stališča nastajanja, prenosa in zaznavanja: a)izgovorna/artikulacijska fonetika ::od 16.stol naprejNajstarejša, saj je bilo včasih glasove pred izumom aparatur najlaže opisati s stališča nastajanja. Najbolj znan je sistem mednarodnega združenja fonetikov IPA(international phonetic association..od 1888). Zapisu rečemo fonetična transkripcija, zapis z oglatimi oklepaji. [ ʃ ]. * izgovorna fonetika za opis glasov uporablja oznake, s katerimi določi vrednosti posameznih izgovornih spremenljivk. Posamezen glas – fon je takšen segment v neprekinjenem toku govora, med izgovorom katerega so vrednosti izgovornih spremenljivk razmeroma stabilne. Izgovorne spremenljivke so položaji in delovanje govornih organov med proizvodnjo posameznega glasovnega segmenta.

* za proizvodnjo govora človek uporablja organe, pri katerih je govor sekundarna funkcija. Osnovna sestavina govora je nihanje zračnega toka, ki ga povzročamo z govornimi organi pri izdihu (egresivni ali izdišni glas) ali vdihu (ingresivni ali vzdišni glas). Večina glasov je pljučno izdišnih. * zračni tok lahko na svoji poti naleti na oviro ali ne in imamo SOGLASNIKE in SAMOGLASNIKE. Soglasniki:: zrak naleti na oviro. Vrsta ovire določa način izgovora(manner of articulation). Soglasnike delimo na zapornike, pripornike, stičnike, šumnike, zlitnike, jezičnike, nosnike, drsnike,.. Glede na mesto ovire jih delimo na ustničnike, zobnike, dlesnike, nebnike(trdo,mehkonebnike),žrelnike,goltnike,..Samoglasniki:: sistem kardinalnih ali osnovnih samoglasnikov. 8 jih je, opredeljuje jih položaj jezika, del jezika ki oblikuje ustno votlino in položaj ustnic.

* ko glasni tok prehaja skozi grlo, lahko povzroči nihanje glasilk –ZVENEČ GLAS. Če sta glasilki pri miru –NEZVENEČ GLAS.* način govora, položaj jezika, položaj ustnic, status glasilk – izgovorne spremenljivke ali artikulativne variable. + Akustična fonetika ::opisovanje glasov s stališča zvočnih, akustičnih značilnosti, zlasti zvočne jakosti in frekvence. Vsak zvok ima svojo zvočno jakost in frekvenco. Pokazala je da je govor neprekinjen tok glasov, ki ga prekinja fiziološka potreba po dihanju. Med posameznimi glasovi ni ostrih meja, vsak segment pa se drugače obnaša glede na to v kateri okolici je (p v sport ni enak kot v put). Omajala je prepričanje da za govor nujno potrebujemo govorne organe. * nekatere fonetične lastnosti presegajo realizacijo posameznega segmenta, te proučuje supersegmentalna fonetika/prozodika (glasnost, naglas, dolžina segmenta, višina tona, intonacija, tempo, dolžina fona,..)b)zvočno/akustična fonetika c)zaznavna/avditorna fonetika.

FONOLOGIJA ALI FONEMIKA / GLASOSLOVJE-Onoben fon ni jezikovni znak, dokler ni postavljen v sistem odnosov z drugimi foni nekega jezika. Taki kot pri drugih jezikovnih znakih so tudi foni med seboj v paradigmatskih in sintagmatskih odnosih. Dva fona ki sta v takših paradigmatskih odnosih, da zamenjava enega z drugim pomeni spremembo pomena višje jezikovne enote(npr besede,morfema) sta FONEMA oz RAZLIKOVALNA GLASOVA.

Fonem je glasovni segment, ki nasproti drugim glasovom v danem jeziku razločuje pomen besed ali morfov.

-OV vsakem jeziku obstaja nabor takih glasov, ki imajo razlikovalno funkcijo in ki jih govorci tega jezika tudi prepoznajo kot različne glasove. Vsak jezik ima omejeno število fonemov,lastnosti po katerih se ločijo so razlikovalne lastnosti(distinctive features). Cca imajo jeziki 30fonemov, ang jih ma 44.-OGlasovi, ki so med seboj fonetično podobni, predstavljajo pa isti fonem so fonemske različice –ALOFONI. So pozicijske variante istega morfema in so med seboj v odnosu komplementarne distribucije(wtf?) kihati:kuhati-ODva glasova sta lahko v enem jeziku fonema v drugem pa alofona. 2 glasova sta lahko v nekem jeziku v fonemskem včasih pa v alofonskem odnosu – razlikovalna lastnost zvenečnosti je v slo v tem primeru nevtralizirana. 2 glasova sta lahko tudi prosto zamenljiva.-OFonem je iz označevalca in označenca(je jez znak). Označevalec je fonetična realizacija glasu(zapis) označenec paje označen v smislu odnosa do drugih fonemov. Skripta primeri-OFonemi se povezujejo po FONOTAKTIČNIH PRAVILIH(ne vstopajo v vse mogoče sintagmatske odnose) npr. v ang na začetku besede max 3 soglasnikov, v slo 7. Različna fonotaktična pravila v posameznih jezikih vplivajo na podomačenje izgovora privzetih besed. Pravila se nanašajo na zgradbo zlogov, na njihovo vzglasje, jedro in izglasje.-OV jezikih so razlikovalne tudi NADSEGMENTALNE oz PROZODIČNE LASTNOSTI:: Naglašenost: klop,klop….žena,žena Dolžina: ?? Tonski potek: fonemi se razlikujejo po višini in poteku tona. Pravimo jim TONEMI, jezikom pa TONALNI JEZIKI. (kitajski,avstroazijski,ameriški staroselski..) + v nekih jezikih:razlikovalna lastnost tudi glasnost(šepetani fonemi) ali register (hreščeči fonemi).

MORFOLOGIJA / OBLIKOSLOVJEMinimalno zaporedje fonemov, ki so skupaj nosilci (slovarskega ali slovničnega) pomena, tega pa ga obdžijo tudi v spremenjenem okolju, je MORFEM. Bistveni kriterij za določitev morfema je, da ga ni možno razdeliti na še manjše enote, ki bi imele svoj lasten stalen pomen: zgled. Poleg morfema se uporablja tudi izraz morf:: definiran kot morfem brez pomenonosne vloge(smejati se) ;;; Crystal: morfem kot abstraktno, morf pa konkretno jezikovno enoto(went-1morf,2morfema) ;;; Najbolj smiselna opredelitev je da je kot odnos med fonemom in fonom;morfem je jezikovni znak(obsega pojavno obliko kot vsebino), morf pa zgolj pojavna oblika –zaporedje fonov.Morfemi, ki imajo različnega označevalca(različni morfi), označenec (pomen,funkcija) pa je enak so ALOMORFI. Izbira alomorfa je fonološko pogojena, včasih pa tudi leksično. Vrste morfemov :::a) Prosti morfemi /free morphemes in vezani morfemi /bound morphemes):Prosti morfemi lahko stojijo sami, vezani ne morejo

farm- -er. b) Korenski morfemi in nekorenski morfemi: korenski so nosilci osnovnega slovarskega pomena, nekorenski so nosilci

dodatnega slovarskega pomena. Ponavad korenski-prosti, nek-vezani. Nekorenske(vezane) delimo na besedotvorne in oblikotvorne.

c) Predpone /prefix; pripone /suffix in medpone /infix.: VEZANE morfeme delimo na predpone, pripone in medpone. Spolšno ime za vezane morfeme je pona/afiks).

Besedotvorni –derivacijski /derivational morphemes:se uporabljajo ta tvorbo novih slovarskih pomenov in novih besednih vrst. Postopek v katerem nastajajo nove slovarske enote, nove besede, je BESEDOTVORJE / WORD FORMATION. Skripta-details.1. Zlaganje ali kompozicija –compounding:

2. Izpeljevanje ali derivacija –derivation:3. Krnjenje –clipping:4. Sklapljanje krnov –blending:5. Kratice –abbreviations:

6. Akronimi –acronyms:7. Sprevrženje ali konverzija:8. Reduplikacija ali podvajanje:9. Morfološka meta-analiza:

Fleksijski –oblikotvorni morfemi:

BESEDOSLOVJE / LEKSIKOGRAFIJASINTAKSA / SKLADNJASEMANTIKA – POMENOSLOVJENAČELA BESEDNE SEMANTIKEMEJNA PODROČJA :: psiholingvistika, sociolingvistika, uporabna lingvistika(jeziki), računalniška lingvistika(umetna inteligenca), stilistika (literarne vede), filozofska lingvistika, antropološka lingvistika,…

2.del skripte nahitr :P FONETIKA::- proučuje materialno osnovo jezika, glasove iz katerih je sestavljen človeški govor- delimo na izgovorno, zvočno in zaznavno fonologijo

IZGOVORNA:1. najbolj poznan je sistem mednarodnega združenja fonetikov IPA, od 1888, zapisu rečemo fonetična transkripcija2. posamezen glas-FON je takšen segment v neprekinjenem toku govora, kjer so vrednosti izgovornih spremenljivk

razmeroma stabilne. To so položaj in delovanje govornih organov.3. Organi za govor imajo dihanje kot primarno funkcijo, govor pa kot sekundarni. Če glas nastane ob izdihu je

izdišni/egresivni, ob vdihu pa vdišni ali ingresivni.4. Soglasniki naletijo na oviru pri izdihu, vrsta ovire določa način izgovora:

zaporniki, priporniki,stičniki,šumniki,zlitniki,jezičniki,nosniki,drsniki..mesto ovire določa deli soglasnike na ustničnike,zobnike,dlesnike,nebnike,žrelnike,goltnike,..

5. Samoglasniki ne naletijo na oviro. Opis je zasnovan na sistemu kardinalnih samoglasnikov:jih je 8, opredeljuje jih položaj jezika, del jezika ki oblikuje ustno votlino in položaj ustnic.AKUSTIČNA FONETIKA opisovanje glasov s stališča zvočnih, akustičnih značilnosti:jakost. Frekvenca. Dokazala tudi da se glas spreminja glede na okolicoSUPERSEGMENTALNA FON: glasnost, naglas,dolžina segmenta, višina tona,…

FONOLOGIJA::- FONEM je glasovni segment, ki nasproti drugim glasovom razločuje pomen besed ali morfov.- Vsak jezik ima omejeno ptevilo fonemov. Ločujejo jih razlikovalne lastnosti.- Glasovi, ki so si med seboj fonetično podobni, predstavljajo pa isti fonem,so ALOFONI – pozicijske variante istega fonema.- 2glasova sta loh v enmu jeziku fonema, drugem alofona, ALPA v enmu v alofonskem v drugmu v fonemskem odnosu- Obstoj MINIMALNEGA PARA.; če obstaja v jeziku vsaj en par besed ali morfov, pri katerem 2glasova če ju zamenjamo

spremenita pomen, sta to FONEMA- Fonemi se povezujejo po FONOTAKTIČNIH PRAVILIH: na začetku besede največ 3 soglasniki v ang, v slo 3, vplivajo na

podomačenje tujih besed; se nanašajo na zgradbo zlogov, na njihovo vzglasje, jedro in izglasje.- Nadsegmentalne, prozodične lastnosti: naglašenost, dolžina, tonski potek(TONEMI so fonemi kjer so razlike le v višini,

poteku tona)- Raz lastnost:glsnost, register

MORFOLOGIJA- MORFEM: minimalno zaporedje fonemov, ki so skupaj nosilci(slovarskega sli slovničnega) pomena, tega pa obdržijo tudi v

spremenjenem okolju. Bistvo: ni ga možno razdeliti na še manjše enote, ki bi imele svoj lasten stalen pomen.- Morf je zelo podoben izraz vendar =zgolj pojavna oblika-zaporedje fonov, morfem pa je jez znak:pojavna obl+vsebina.- ALOMORFI: morfemi ki imajo različnega označevalca, označenec pa je enak.- Vrste morfemov:

1. Prosti/vezani: prsoti stojijo sami, vezani pa ne morjo bit brez drugih.2. Korenski/nekorenski: korenski so nosilci osnovnega slovarskega pomena, nekorenski pa dodatnega slovarskega ali

slovničnega pomenaNekorenske delimo na besedotvorne in oblikotvorne.Vezane delimo na predpone, medpone, pripone.

- Besedotvorni morfemi za tvorbo novih slovarskih pomenov in besednih vrst:1. Zlaganje: sestavljanje korenskih morfov. Zloženke. Mimohod, svetlolasec.2. Izpeljevanje: dodajanje nekorenskih morfemov. Ponavad dobimo drugo bes vrsto. Treatment, modernize.

Povratno izpeljevanje: to gate crash –gatecrasher.3. Krnjenje: faks(faksimile) , doc(doctor), vet(veterinarian)4. Sklapljanje krnov: brunch (breakfast+brunch) smog(smoke,fog) oxbrifge,..

kratice so skrajna oblika sklapljanja krnov: usa, sos,iou, bbcKratice, ki jih obravnavamo kot samostojne besede so akronimi: aids(acquired immune defficiency), dink(double income no kids)

5. Sprevrženje: ena besedna vrsta postane druga. Round-pridevnik,prislov,predlogPoobčenje lastnih imen:kleenex, hoover

6. Podvajanje: ponavljanje morfemov je besedotvorni proces. Turšina indonezijščina. Iji iji-iji7. Morfološka meta-analiza. A napron= an apron. An eke name= a nickname.

- Oblikotvorni/fleksijski morfemi: