LOGO Zbornica varnosti in zdravja pri delu¡ner_predstavitev... · ne izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu poklicne bolezni in bolezni povezane z delom mora strokovni delavec

LOGO

ZV

D

Zbornica varnostiin zdravja pri delu

Raziskava o upravljanju varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih v RS- Učinki nove zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu

1

Janez Fabijan, predsednik Zbornice VZDMirko Vošner, podpredsednik Zbornice VZD

Ljubljana 10.4.2014Za interpretacijo dokumenta je pristojno le vodstvo Zbornice VZD !

UVOD, RAZLOGI IN NAMEN RAZISKAVE

Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD1 - Ur. list RS 43/2011 v veljavi od 3.12.2012

210. seja ESS - november 2011Obravnava predlogov pravilnikov Predlogi sprememb in dopolnitev s strokovne javnosti niso bili sprejeti

Sprejet sklep: Po enem letu uveljavitve ZVZD1 in Pravilnikov se s strani MDDSZ izdela Analiza učinkov novega Zakona in Pravilnikov.

Novi pravilnikiPravilnik o stalnem strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu – Ur. list RS 109/2011Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu Ur. list RS 109/2011Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih na log na področju varnosti pri delu Ur. list RS 109/2011Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti pri delu - Ur. list RS 109/2011

1. Seja sveta za varnost in zdravje pri delu pri MDDSZEM – 29.3.2013Obravnava predlogov sprememb Pravilnikov in sklepov 210. seje ESS

2

VSEBINA RAZISKAVE

1. Splošno o podjetju (dejavnost, lastništvo, oblika organiziranosti, število zaposlenih, nezgode pri delu v obdobju 2009 do 2012

2. Upravljanje varnosti in zdravja pri delu Oblika organiziranosti izvajanja strokovnih nalog VZD Število strokovnih delavcev Stopnja strokovne izobrazbe Število strokovnih delavcev glede na stopnjo izobrazbe Strokovna usposobljenost, pogostost usposabljanja Kakovost izvajanja strokovnih nalog Delovno telo za obravnavanje varnosti in zdravja pri delu Sodelovanje z vodstvom podjetij Izvajanje strokovnih nalog zunanjih strokovnih delavcev Pogostost revizij izjav o varnosti z oceno tveganja Sodelovanje z izvajalcem medicine dela Politika varnosti in zdravja pri delu, Letni program in cilji na področju varnosti in zdravja pri delu Zadovoljstvo in kakovost storitve strokovnega delavca Dovoljenja za opravljanje strokovni nalog Sodelovanje MDDSZEM s stroko VZD Predhodno varstvo Problematika VZD pri delodajalcih

3

VSEBINA RAZISKAVE

3. Zbornica VZD Vloga in pomen Zbornice VZD Pričakovane storitve zbornice Članstvo

4

VKLJUČENOST V RAZISKAVO

Dejavnosti in velikost podjetij – delodajalcev vključenih v raziskavo

V raziskavo so bila vključena podjetja in institucije, ki so bila naključno izbrana iz Poslovnega informatorja.Izbrana podjetja so bila tako po dejavnosti kot tudi glede na velikost podjetja oziroma institucije.

Dejavnost podjetij vključenih v raziskavo: Predelovalne dejavnosti – 47 % Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti s 13 %, Informacijske in komunikacijske dejavnosti s 6 %, Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo s 5%, Gradbeništvo s 4 %, Izobraževanje in Druge raznovrstne poslovne dejavnosti po 3%, Rudarstvo, Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami, odpadki; Promet in skladiščenje; Gostinstvo; Zdravstveno in socialno varstvo po 2 %, Oskrba z energijo, plinom in paro; Javna uprava po 1% ter Druge dejavnosti s 8%.

5


Oblika organiziranosti podjetij in velikost – delodajalcev vključenih v raziskavo

d.d.24%

d.o.o.65%

s.p.3%

javni zavod8%

0

5

10

15

20

25

30

35

do 5 5 do 9 10 do 49 50 do 249

250 do 499

nad 500

8 7

24

32

10

20

%

Število zaposlenih

Velikost delodajalcev

6

Stopnja odgovorov je bila 34,5 %.

9,5 % vključenih v raziskavo je pri vprašanju 1.5 – podatki o delovnih nezgodah prekinilo sodelovanje


Iz navedenega sledi, da pri delodajalcih obstaja problem evidenc in spremljanja ključnih kazalnikov s področja varnosti in zdravja pri delu.

Glede na to, da je bilo potrebo v vprašalnik vpisati veliko konkretnih podatkov (26 podatkov iz katerih so razvidni kazalniki varnosti in zdravja pri delu ) ter obsežnost vprašalnika (vprašalnik je zahteval minimalno 66 odgovorov), je bila stopnja odgovorov pričakovana.

7

SPREMLJANJE KAZALNIKOV VZD

Vir: Evaluation of the European strategy on Safety and health at Work 2007 -20128

VARNOSTNO ZDRAVSTVENI KAZALNIKI

Delovne nezgode s poškodbami pri delu – pri delodajalcih vključenih v raziskavo

Število poškodb pri delu se je v letu 2012 glede na leto 2011 zmanjšalo za 11 %

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

2009 2010 2011 2012

18

23

1619

3032

30

24

4750

43

39

Po

go

sto

t p

ošk

od

b p

ri d

elu

Obdobje

IF poškodb pri delu brez BS

IF poškodb pri delu z BS

IF vseh poškodb pri delu

Indeks frekvence poškodb pri delu se v letu 2012 glede na leto 2011 zmanjšal za 9,4 % ( v podjetjih vključenih v raziskavo se je število zaposlenih zmanjšalo za 2,3 %.

9


Delovne nezgode s poškodbami pri delu v RS

Število delovnih nezgod je v upadanju !

Število prijavljenih nezgod pri delu

0

500

1000

1500

2000

2500

2009 2010 2011 2012

2050 1983 2089

1473

Število prijavljenih gradbišč

Zmanjšanje za 29,5%

Leto NIJZ (IVZ) IRSD

2008 25.036 17.048

2009 21.402 15.011

2010 20.803 14.974

2011 18.396 12.154

2012 17.320 10.091

Povprečna brezposelnost se je v obdobju 2009 do 2012 povečala za 28% (vir ZRSZ)

…

90.000 manj delovnih mest v gospodarstvu od leta 2008 (Vir: GZS)

500,00

700,00

900,00

1100,00

1300,00

1500,00

1700,00

1900,00

2100,00

2300,00

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010Leto / Year

Poškodovani v nezgodah pri delu na 100 000 Persons injured due to work-related accidents per 100 000

SLOEU

10

35,233,3 34,0

32,731,8 31,7

33,7 33,8

29,928,7 29,4

28,5

25,3 25,2

22,521,6

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

štev

ilo p

oško

db/1

.000

zap

osle

nih

leto

Graf 1. Število prijavljenih poškodb pri delu na 1.000 zaposlenih delavcev, 1997-2012VARNOSTNO ZDRAVSTVENI KAZALNIKI


11


5,4

4,0

3,53,3

4,3

4,0

5,1

2,6 2,6

3,7

4,6

4,3

3,7

3,4

2,9

3,2

0

1

2

3

4

5

6

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012

štev

ilo p

oško

db/1

00.0

00 z

apos

leni

h

leto

Graf 3. Število smrtnih poškodb pri delu na 100.000 zaposlenih, 1997-2012

12


Ugotovitev, predlog

Poiskati načine in možnosti za vzpostavitev varnostno zdravstvenih kazalnikov pri delodajalcih(npr. obvezna letna poročila s področja varnosti in zdravja pri delu s ključnimi podatki)

13

UPRAVLJNJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Politiko o varnosti in zdravju pri delu ima sprejeto 76 % delodajalcev vključenih v raziskavo (Po raziskavi ESENER 2009 pa 84 %).

14


Letni program in cilje na področju varnosti in zdravja pri delu ima 65 % delodajalcev.

Raziskava kaže,da imajo delodajalci sprejeto politiko varnosti in zdravja pri delu bolj zaradi zunanjih vplivov, kot lastne varnostne kulture, saj sprejeto politiko varnosti in zdravja pri delu z letnimi programi in cilji na področju varnosti in zdravja pri delu izvaja za 11 odstotkov manj delodajalcev.

15

RESULUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU VZD

DA31%

NE59%

Ni odgovora

10%

Poznavanje vsebine Resolucije o nacionalnem programu varnosti in

zdravja pri delu

Razvoj nacionalnih strategij VZD

16


Pri 48 % delodajalcev vključenih v raziskavo je za obravnavo vprašanj in problematike varnosti in zdravja pri delu organizirano delovno telo/team/ odbor za varnost in zdravje pri delu.

Da 48%

Ne 46%

Ni odgovora

6%

Delovno telo/team /odbor za obravnavanje problematike varnosti in zdravja pri delu

17


Stanje varnosti in zdravja pri delu se v podjetjih obravnava z najvišjim vodstvom: vsak mesec pri 31% delodajalcih (v Raziskavi ESENER 2009 pa je bilo ugotovljeno, da se vprašanja varnosti in zdravja pri delu redno obravnavajo na sestankih z najvišjem vodstvom v 27%) 1x na leto pri 16 % delodajalcev, po potrebi pri 14% delodajalcih, 2x na leto pri 11% delodajalcev, 4x na leto pri 6% delodajalcev, 5x na leto pri 5% delodajalcev, 3x na leto pri 3% delodajalcev. pri 4 % delodajalcev se strokovni delavec sploh se sestaja z vodstvom za obravnavo problematike varnosti in zdravja pri delu in če upoštevamo še 10 % delodajalcev, ki na to vprašanje ni podalo odgovora lahko ugotovimo, da se v 14 % najvišje vodstvo podjetja sploh ne ukvarja s problematiko varnosti in zdravja pri delu

18

OBLIKA IZVAJANJA STROKOVNIH NALOG

Število strokovnih delavcev v 63 % po 1 strokovni delavecv 13 % po 2 strokovna delavcav 9 % po 3 strokovne delavce, v 5% po 4 strokovni delavci v 1% 6 do 10 strokovnih delavcev v 1% nad 10 strokovnih delavcev v 8 % ni bilo odgovora

V povprečju je pri delodajalcih z notranjo službo varnosti in zdravja pri delu 1 strokovni delavec na 250 zaposlenih

Služba VZD v podjetju

32%

Zunanja institucija

68%

Obilka ograniziranosti izvajanja strokovnihnalog varnosti in zdravja pri delu pri

delodajalcih

Ugotovitev:Oblike izvajanja strokovnih nalog varnosti pri delu se glede na ZVZD1(28. člen) ni spremenila. Še vedno se delodajalci za izvajanje strokovnihnalog najpogosteje poslužujejo zunanje strokovne službe. 19

STOPNJA STROKOVNE IZOBRAZBE

4.stopnja2%

5.stopnja4%

6.stopnja29%

7.stopnja52%

8. stopnja13%

Iz raziskave je razvidno tudi, da strokovni delavci z IV in V. stopnjo strokovneizobrazbene ne izvajajo strokovnih nalog za lastno podjetje ampak tudi za drugedelodajalce (skladnost z ZVZD1?)

20

DELODAJALCI KOT STROKOVNI DELAVCI VZD

Strokovni delavci pri mikro in malih delodajalcih

ZVZD -1 predpisuje, da lahko delodajalec, če je usposobljen, sam pri sebi prevzame vodenje in zagotavljanje varnosti pr delu. Usposobljenost odgovorna oseba delodajalca pridobi s strokovnim izpitom.

Po Pravilniku o pogojih, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec za varnost pri delu (Ur. list RS 109/ 2011) pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 5 delavcev in kjer iz ocene tveganja ne izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu poklicne bolezni in bolezni povezane z delom mora strokovni delavec imeti V. stopnjo izobrazbe in strokovni izpit (4. člen).

Strokovni delavci s V. strokovno izobrazbo in strokovnim izpitom 4 % od vključenih v raziskavo

Od teh so v 62 % zaposleni v predelovalni dejavnosti in dejavnosti oskrbe z energenti. (v teh družbah je bilo tudi do 170 zaposlenih), .

21



Pri delodajalcu, ki zaposluje manj kot 5 delavcev in kjer iz ocene tveganja ne izhaja večja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom mora strokovni delavec imeti IV. stopnjo izobrazbe in strokovni izpit (5. člen)8 % strokovnih delavcev od vključenih v raziskavo

Od teh družb se v 70 % ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo in 30 % z gostinstvom. V večini in sicer v 70 % so delodajalci poverili strokovne naloge varnosti pri delu zunanjim izvajalcem le v 30 % delodajalci izvajajo strokovne naloge z lastnim strokovnim delavcem .

Ugotovitve Analize implementacije izvedenih normativnih sprememb ZVZD-1, ki jo je pripravilo Ministrstvo za pravosodje in javno upravo v januarju 2013, navajajo, da udeleženci ankete oziroma mikro in mali delodajalci v 100 % ne poznajo te možnosti, da prevzamejo sami izvajanje strokovnih nalog in še vedno sodelujejo z zunanjim strokovnim delavcem. (Vir: Analiza implemntacije izvedenih normativnih sprememb .ZVZD1- Ministrstvo za pravosodje in javno upravo; januar 2013)

22



Ugotovitev v povezavi z rezultati Raziskave glede usposobljenosti strokovnih delavcev s IV. In V. stopnjo izobrazbe kaže, da ti strokovni delavci, kljub opravljenim strokovnim izpitom niso dovolj usposobljeni za izvajanje teh nalog, kar jasno izražajo saj jih le 6 % meni, da so dovolj strokovno usposobljeni za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu.

Preostali udeleženci navajajo, da niso usposobljeni in da so potrebna dodatna usposabljanja tako s področja zakonodaje kot tudi s področja konkretnih strokovnih nalog varnosti pri delu za posamezna delovna mesta ali dejavnost.

Raziskava je pokazala, da je pri malih in mikro delodajalcih problem usposobljenosti odgovornih oseb delodajalcev za izvajanje strokovnih nalog varnosti. Zagotovo pa obstaja dilema kateri delodajalec glede na dejavnost lahko prevzame sam izvajanje strokovnih nalog, saj mora naprej oceniti ali pri njegovi dejavnosti ne izhaja večja nevarnost za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom.

Ugotovitev - predlog: Določiti je potrebno vrsto dejavnosti delodajalcev, kjer je možno opravljati strokovne naloge varnosti pri delu s IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe.

23

DODATNA USPOSABLJANJA

1x /leto21%

2x /leto15%

3x /leto18%4x /leto

19%

5x /leto9%

večkot 5 x/leto 9%

se ne usposablja 0%

ni odgovora 9%

Pogostost usposablja strokovnih delvcev za varnost pri delu z udeležbo na posvetih, simpozijih

24

KAKOVOST IZVAJANJA STROKOVNIH NALOG

0

10

20

30

40

50

60

70

14

68

10

0 0

8

%

Delodajalci menijo, da so strokovne naloge strokovnega delavca varnosti pri delu v 82 %kakovostne oziroma izjemno kakovostne in v 10 % povprečne, v 8 % pa odgovor ni bil podan.

25

IZVAJANJE STROKOVNIH NALOG

Izvajanje strokovnih nalog pri delodajalcih – zunanji strokovni delavci 1/2

Najbolj pogosto pri delodajalcih zunanje institucije – podjetja z

dovoljenji za delo izvajajo obdobne preiskave škodljivosti v

delovnem okolju in sicer v 81 %,

sledijo pa;

obdobni pregledi in preizkusi delovne opreme v 71 %,

priprava strokovnih podlag za izjavo o varnostjo z oceno tveganja

v 57 % (Raziskava ESENER 2009 pa je ugotovila, da v 75 %

strokovne podlage za izjavo o varnostjo z oceno tveganja pri

delodajalcih v RS izdeluje zunanja institucija - zunanji strokovni

delavec)

26


Izvajanje strokovnih nalog pri delodajalcih – zunanji strokovni delavci 2/2

pri več kot 50 % delodajalcev zunanja strokovna služba pripravlja programe in izvaja usposabljanje za

varno delo ter izvaja strokovne naloge varstva pred požarom.

pri 40 % delodajalcev pa zunanja strokovna službe izvaja še naslednje strokovne naloge:

Izdeluje navodila za varno delo ,

Svetuje delodajalcu glede opreme delovnih mest in glede delovnega okolja,

Opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo,

Spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za

delodajalca,

Sodeluje z izvajalcem medicine dela.

pri 37% delodajalcih zunanji strokovni delavec Usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih

tveganj in

pri 32% delodajalcih

Svetuje delodajalcu pri načrtovanju izbiri,

nakupu in vzdrževanju sredstev za delo

27


28

IZJAVA O VARNOSTI Z OCENO TVAGANJA

Delodajalci imajo Izjavo o varnosti z oceno tveganja izdelano v 94 %(raziskava ESENER 2009 pa ugotavlja, da ima izjavo o varnosti drugpodoben ukrep delodajalci v RS v 90%)

Vključeni v raziskavo v 57 % vidijo Izjavo varnosti z oceno tveganja,kot temeljni akt upravljanja varnosti in zdravja pri delu, v 36 % pamenijo, da je to zakonsko predpisan dokument.Le 1 % vključenih v raziskavo trdi, da je Izjava o varnostiadministrativna ovira.

Temeljni akt upravljanja varnosti in

zdravja pri delu57%Zakonsko

predpisan dokument

36%

Administrativnaovira1%

ni odgovora 6%

29


0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

zelo se strinjam

se strinjam se deloma strinjam

se ne strinjam

sploh se ne strinjam

ni odgovora

10

42

28

8

5 6

%

Izjava o varnosti z oceno tveganja je v preteklih letih dvignila raven varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih s to trditvijo se strinja oziroma zelo strinja 52% vključenih v raziskavo, deloma se jih strinja 28% se ne strinja oziroma se sploh ne strinja pa 13%.

Torej lahko ugotovimo, da je bila Izjava o varnosti z oceno tveganja pomemben institut za dvig ravni varnosti in zdravja pri delu.

30


0

5

10

15

20

25

30

35

Revizije OT še nismo opravili

1x 2x 3x 4x 5x več kot 6 x ni odgovora

4

7

30

23

12

8

11

6

%Revizija izjave o varnosti z oceno tveganja v zadnjih 10 letih

31

SODELOVANJE DELODJALCVEVZ IZVAJALCEM MEDICINE DELA

0

5

10

15

20

25

8

2022

8

3

65

14

9

7

%

32


0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90%100%

a. Izvajanje zdravstvenih pregledov

b. Sodelovanje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti

c. Seznanja delavce s tveganji na delovnem mestu, ki vplivajo na njihovo zdravje

č. Sodeluje pri pripravi in izvedbi promocije zdravja na delovnem mestu

d.Spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi v zvezi z delom

e. Pripravlja poročila glede na ugotovitve iz anliz zdravstvenega stanja delavcev

f. Sodeluje v procesih poklicne rehabilitacije

g. Sodeluje pri pripravi načrta za dajanje prve pomoči

h. Sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve …

i. Sodeluje pri načrtovanju ukrepov za zmanjšanje psihosocialnih dejavnikov tveganja (stres, …

93%

88%

67%

54%

57%

54%

54%

34%

29%

33%

33

DOVOLJENJA ZA DELO

0

5

10

15

20

25

30

zelo se strinjam

se strinjam se deloma strinjam

se ne strinjam

sploh se ne strinjam

ni odgovora

1011

21

2526

7

%ZVZD 1 je ukinil Dovoljenje za delo za naslednji strokovni nalogi: -pripravljanje programov in izvajanje usposabljanja delavcev za varno delo izdelava strokovnih podlag za izjavo o varnosti z oceno tveganja

Vključeni v raziskavo se v 51 % s tem določilom ne strinjajo

34

PREDHONO VARTSVO

0 10 20 30 40 50

Vnaprej ocenimo tveganja za varnost in zdravje vseh, ki bodo vključeni v delovni proces ter predvidimo in pred uporabo

objekta , delovne opreme in drugih sredstev za delo izvedemo vse ukrepe za varnost in zdravje pri delu

Izdelamo le varnostni načrt

Za vgrajeno opremo pridobimo izjave o skladnosti

Pred poizkusnim zagonom opravimo pregled in preizkus sredstva za delo

Ni odgovora

43

11

16

23

7

%

Predhodno varstvo 7. in 25. člen ZVZD1

? !35

BISTVENA PROBLEMATIKA VZD PRI DELODAJALCIH

Pri delodajalcih vključenih v raziskavo je še vedno najbolj pereča problematika:

poškodb pri delu in sicer kar v 56%, ( delež BS med 7 in 8 % v strukturi bolniškega staleža) )

sledijo pa naslednji varnostno zdravstveni problemi: ergonomija s 49%, hrup predstavlja problem pri 45 %,mehanske nevarnosti pri 43%, staranje zaposlenih pri 37%, električne nevarnosti pri 35%, psihosocialna tveganja kot so stres, trpinčenje in nadlegovanje pri 32 %, kostno mišična obolenja pri 28 %, ( delež BS 20 % v strukturi bolniškega staleža) toplotne obremenitve pri 25%, absentizem pri 22%, uporaba nevarnih kemikalij pri 19%, psihoaktivne snovi (alkohol, droge, zdravila) pri 17%, vibracije pri 15%, druge bolezni povezane z delom pri 11%, nasilje tretjih oseb na delovnem mestu in nizka varnostna kultura pri 9%, biološke nevarnost in neionizirajoča sevanja pri 8%, ionizirajoča sevanja pri 7 %, uporaba rakotvornih, mutagenih in teratogenih snovi pa pri 6% delodajalcev.

36


Iz dokumenta Evaluation of the European strategy on Safety and health at Work 2007 -2012 je pa je razvidno, da v EU predstavljajo velik zdravstveni problem kostno mišična obolenja.

37

ZBORNICA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

Vključeni v raziskavo v 85 % menijo, da je Zbornica varnosti in zdravja pri delu v RS potrebna institucija, vendar jih dobra polovica izraža, da njena vloga ni dovolj razpoznavna.

Od Zbornice VZD vključeni v raziskavo pričakujejo, da sodeluje:pri pripravi zakonodaje in nacionalnega programa VZD (strategije RS na področju VZD)pri izvajanju strokovnih izpitov s področja varnosti in zdravja pri delu,strokovnem izpopolnjevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu

Za svoje članstvo in drugo zainteresirano javnost naj Zbornica Varnosti in zdravja pri delu izvaja

0 10 20 30 40 50 60

Strokovno usposabljanje članov in drugih zainteresiranih

Izvedba projektnih rešitev za posamezno varnostno problematiko

Sodelovanje pri pripravi zakonodaje

Priprava publikacij s področja varnosti pri delu

Strokovna podpora članom

Izdelava enotnih metodologij za izvajanje strokovnih naloh

Priprava normativov za izvajanje nalog varnosti pri delu

Ni odgovora

48

31

58

34

0

37

36

6

%38

ZAKLJUČEK

Zaključna ugotovitev Raziskave o upravljanju varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih v RS - Učinki nove zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu:

Zmanjšanje delovnih nezgod s poškodbami pri delu

Glede na navedene podatke lahko ugotovimo, da zmanjšanje delovnih nezgod s poškodbami pri delu pri delodajalcih je bolj posledica zmanjšanja izvajanja bolj tveganih dejavnosti (npr. gradbeništvo) ter zmanjšanja gospodarske aktivnosti v RS (povečanje števila brezposelnih)

dvig strokovne ravni varnosti in zdravja, (dodatna usposabljanja strokovnih delavcev, uvajanje sistemskega pristopa k upravljanju VZD; Izjava o varnosti z oceno tveganja, izvedba ukrepov iz OT,….

ekonomski vidiki varnosti in zdravja pri delu – nevarno delo je nepotrebni strošek ( regresni zahtevki, rente, odškodnine, bolniška odsotnost, presoje stanja varnosti v podjetjih s strani kupcev, …..), Investicija v varnost in zdravje pri delu je dobra naložba,

1/4

39

ZAKLJUČEK

Zaključna ugotovitev Raziskave o upravljanju varnosti in zdravja pri delu pri delodajalcih v RS - Učinki nove zakonodaje na področju varnosti in zdravja pri delu:

prenos dobre prakse v globalno povezanih podjetjih

Oblika izvajanja strokovnih nalog varnosti pri delu v podjetjih

Oblike izvajanja strokovnih nalog varnosti pri delu se glede na ZVZD1 (28. člen) ni spremenila. Še vedno se delodajalci za izvajanje strokovnih nalog poslužujejo zunanje strokovne službe.

Pogoji za izvajanje strokovnih nalog varnosti

Določiti je potrebno dejavnosti delodajalcev, kjer je možno opravljati strokovne naloge varnosti pri delu s IV. ali V. stopnjo strokovne izobrazbe

2/4

40

ZAKLJUČEK

Izvajanje strokovnih nalog varnosti in zdravja pri delu

Delodajalci pri katerih izvajajo strokovne naloge varnosti pri delu, morajo zagotoviti izvajanje vseh strokovnih nalog v skladu z 29. členom ZVZD

Delodajalci morajo zagotoviti izvajanje vseh strokovnih nalog izvajalca medicine dela v skladu z 33. členom ZVZD

- Smernice za načrtovanje promocije zdravja na delovnem mestu 32. člen ZVZD 1 – MZ izda smernice do uveljavitve ZVZD1 - še niso sprejete in objavljene

Predhodno varstvo

Predhodno varstvo je potrebno bolj jasno definirati v ZVZD1

Nujno je pripraviti nacionalni program varnosti in zdravja pri delu z upoštevanjem novih razmer pri delodajalcih, stanja na področju varnosti in zdravja pri delu v RS ter upoštevanjem EU strategije na področju VZD

3/4

41

ZAKLJUČEK

Zbornica varnosti in zdravja pri delu

Zbornica varnosti in zdravja pri delu je po mnenju vključenih v raziskavo potrebna institucija potrebno pa je okrepiti njeno vlogo in zagotoviti večjo razpoznavnost.

4/4

42

ZAKLJUČEK

Stanje varnosti in zdravja pri delu v RS Okvirna diagnoza je znana

Podane so bile priložnosti za izboljšanje stanja

Vsi akterji (vlada, parlament, pristojna ministrstva, ESS, sindikati, delodajalci, strokovni delavci varnost pri delu, izvajalci medicine dela, delavci,…) na področju varnosti in zdravja pri delu si moramo prizadevati za izboljševanje stanja varnosti in zdravja pri delu v RS.

43

LOGO

ZV

D

Zbornica varnostiin zdravja pri delu

44

Documents

LOGO Zbornica varnosti in zdravja pri delu¡ner_predstavitev... · ne izhaja večja nevarnost za nezgode pri delu poklicne bolezni in bolezni povezane z delom mora strokovni delavec