STIKI Z UPORABNIKI PRI REFERENČNEM DELU

Miro PUŠNIK, CTK

01 476 37 33

miro.pusnik@ctk.uni-lj.si

Program izobraževanja

• Organizacija referenčnega dela v knjižnicah.

• Vloga referenčnega dela v razmerah. informacijske eksplozije.

• Referenčni proces.• Referenčni pogovor. • Vrednotenje rezultatov v referenčnem

procesu.• Tipi uporabnikov in njihovi informacijski

stili.• Lik referenčnega knjižničarja.

Referenčno delo – delo z ljudmi

• Aristotel: "Delo z ljudmi je umetnost".• Različni tipi uporabnikov knjižnic (razlike v

izobrazbi, poklicu, družbenem položaju…).• Različna informacijska pismenost

uporabnikov.• Informacijska eksplozija.• Sprememba vloge knjižničarja – iz

posrednika informacij se spreminja v učitelja in svetovalca.

Vloga sodobnih knjižnic

• Knjižnice kot posredniki literature.• Knjižnice kot družabni centri.• Knjižnice kot informacijski centri.• Knjižnice kot e-točke.

Pri vseh omenjenih dejavnostih je v delo z uporabniki vpleten referenčnega knjižničar, ki mora obvladati širok spekter dela

Referenčna dejavnost - definicije

• Prve definicije 1891: »Z izrazom referenčna dejavnost je mišljena preprosta pomoč, ki jo knjižničar nudi uporabniku pri njegovih vprašanjih, mu pomaga razumeti katalog, skratka počne vse, kar je v njegovi moči, da bi maksimiziral dostop do virov v knjižnici pod njegovim nadzorom.«

Referenčna dejavnost - definicije

• Ranganthan, 1961: »Referenčna služba je osebna služba, ki vsakemu bralcu pomaga najti dokument, ki odgovarja njegovemu zanimanju v danem trenutku, točno, izčrpno in hitro.«

• » Pri sodobnem poudarjanju enakih možnosti dostopa do informacij, znanja in navdiha, ki ga dajejo vzvišene misli genijev, referenčna služba ostaja bistvena za nacionalni napredek in učinkovitost demokratičnih metod. Brez referenčne službe ne more biti nobene demokracije.«

Referenčna dejavnost - definicije• Novljan, 1996: »Področje dela v knjižnici, ki

v sodobnem času daje največ odgovorov na največje potrebe družbe, je informacijsko-referenčna služba, ki s takojšnjim odgovorom na uporabnikovo vprašanje ali z izborom najkrajše poti do odgovora, zadovolji uporabnika.«

Bistvo vseh navedenih teorij referenčne službe je, da bibliotekar v najkrajšem času najde ustrezen odgovor na uporabnikovo informacijsko potrebo, oz. da ga zna napotiti k drugim strokovnim službam.

Referenči knjižničar

• Referenčno delo izvaja referenčni knjižničar.• Knjižničar informator, informacijski

specialist…• Kako postati referenčni knjižničar?• Pomembne izkušnje, široko znanje, primerne

osebnostne lastnosti.• Delo z ljudmi. • Delo v neugodnem delovnem času (popoldne,

zvečer, sobote).

Organizacija dela v knjižnici

• Odvisna od velikosti knjižnice, tipa knjižnice, knjižnične infrastrukture ipd.

• Tipologija knjižnic v Sloveniji.• V načelu je delo organizirano na enotnem

principu: NABAVA DOKUMENTIRANJE INFORMACIJSKA DEJAVNOST IZPOSOJA GRADIVA ter SERVISNE DEJAVNOSTI.

Delo nabavne službe• Nakup (najem) gradiva oz. vira• Knjigovodska obdelava (inventarna knjiga).• Bibligrafska obdelava gradiva. • Postavitev na police oz. zagotavljanje

dostopa pri elektronskih virih (delo z URL naslovi).

• Odpis gradiva.• Pogosto se znajdejo v vlogi, ko morajo

izvajati referenčno delo – informacije o nakupu gradiva, knjižne novosti, signalne informacije…

Delo informacijsko dokumentalistične službe

• Vzdrževanje referenčnih orodij (katalogi, bibliografije, lastne digitalne zbirke, COBISS).

• Vsebinska obdelava gradiva (gesla, ključne besede, UDK).

• Uporaba lastnih in tujih bibliografskih in drugih zbirk za informiranje uporabnikov.

Pomembno dejavnost v Sloveniji izvaja mreža osrednjih specializiranih indok centrov (OSIC).

Osrednji specializirani informacijski centri http://

www.arrs.gov.si/sl/infra/osic/predstavitev.asp

• Obdelujejo, arhivirajo in posredujejo specializirane informacije za uporabnike na področjih svojih znanstvenih ved ter spremljajo in nadzirajo ustreznost razvrstitve bibliografskih enot po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij raziskovalcev v sistemu COBISS .

• OSIC-i za tehniko (CTK UL), naravoslovje (NTF UL), biotehniko (BF UL), medicino (IBMI MF UL), družboslovje (FDV), humanistiko (SAZU).

Izposoja gradiva• V ožjem smislu vodenje evidence članstva in

izposoje, v širšem smislu pa prvi in najpomembnejši stik knjižnice z uporabniki.

• Pomembna vloga knjižničarjev izposojevalcev. Večkrat se najdejo v vlogi referenčnega knjižničarja.

• Knjižničarji informatorji kot del izposoje.• Informacijski pult - nevralgična točka

knjižnice.• Referenčna dejavnost je primarna naloga

refernčnih knjižničarjev.

Medknjižnična izposoja

• Pogosta opravila referenčnega dela tudi v medknjižnični izposoji.

• Lociranje gradiva v tujih knjižnicah, iskanje gradiva po plačljivih informacijskih servisih.

• Potrebno dobro poznavanje lastnih in ostalih virov informacij.

• Potrebno dobro poznavanje prostodostopnih informacij, odprtih arhivov ipd…

Servisne dejavnosti

• Kopirnica, kurirska služba, računovodstvo…• Pogosto zaposleni v teh službah dajejo

različne informacije o delu knjižnice.• Potrebna dobra obveščenost.

Vloga referenčne službe v spremenjenih razmerah

• Kaj sploh so "spremenjene razmere"?• Okoliščine, v katerih so se knjižnice znašle

ob informacijski eksploziji.• Knjižnice dobile hudo konkurenco pri

urejanju, hrambi in prezentiranju informacij.• Vloga knjižničarjev informatorjev pri

zagotavljanju ekonomičnosti nabavljenih elektronskih virov.

Informacijska eksplozija

• Hitra rast števila informacij in podatkov pomeni vzpon računalniške tehnologije.

• Posledica: razvoj informatike in informacijske industrije.

• Povečanje števila zapisov v bibliografskih zbirkah.

• Povečanje števila faktografskih zbirk.• Zabrisana tipologija med viri.• Pojav elektronskih časopisov in elektronskih

knjig.

Informacijska eksplozija

Informacijska eksplozija

Informacijska eksplozija

Informacijska eksplozija

Informacijska eksplozija

Internet v številkah

Rast število gostiteljev v omrežju internet (vir: Zakon, 2005)

Internet v številkah

Rast števila spletnih mest (vir: Zakon, 2005)

Internet v številkah

Rast števila domen (vir: Zakon, 2005)

Naloge referenčne službe v spremenjenih razmerah

•Izbira ustreznega vira – veliko večji obseg virov terja boljše poznavanje.•Pomoč pri samostojni uporabi bibliografskih zbirk.•Izobraževanje uporabnikov in svetovanje.•Ocena ustreznosti dobljenih rezultatov.•Iskanje gradiva v fondih knjižnice – dobro poznavanje fondov elektronskih dokumentov.

"Google" generacija

• Knjižnica ima konkurenco – svetovni splet in Google – uporabnikom je bolj pomembna enostavnost poti do informacij, kot pa njihova kakovost.

• Knjižnice izgubljajo celotne generacije potencialnih uporabnikov.

• Manj ekonomična raba dragih plačanih elektronskih virov.

• Sodobna orodja za uporabo elektronskih virov - združevalni iskalniki, openURL povezovalniki.

Referenčni proces

• Referenčni proces kot reševanje problemov uporabnikov na tak način, da mu posredujemo sistematično zbrane informacije.

• Svetovanje uporabnikom kot del referenčnega procesa.

• Izobraževanje uporabnikov kot del referenčnega procesa.

Referenčni proces - definicije

• Breda Filo, 1978: »Referenčni proces je vsota spremenljivk, ki jih v referenčno delo vpleta referenčni bibliotekar, kot posredovalec informacij. Temelji na psihologiji uporabnika in upošteva celoten kompleks vzrokov, zaradi katerih je uporabnik občutil potrebo po informaciji, psihologijo referenčnega bibliotekarja in uporabljene referenčne vire.«

Shematični potek referenčnega procesa

• PROBLEM • INFORMACIJSKA POTREBA • ZAČETNA VPRAŠANJA • REFERENČNI POGOVOR • ISKALNA STRATEGIJA • ISKANJE • ODGOVOR • REŠITEV

Stopnje referenčnega procesa• PROBLEM: ljudje pri svojem ustvarjanju (učenje,

študij, delo, zabava ipd.) naletijo na probleme.

• INFORMACIJSKA POTREBA: problem sproži potrebo po informacijah, potrebnih za razrešitev.

• • ZAČETNA VPRAŠANJA: uporabnik oblikuje

vprašanje, s katerim seznani bibliotekarja o svoji informacijski potrebi, pri tem pa mora biti vprašanje izraženo čimbolj natančno, da ga bo bibliotekar lahko razumel.

Stopnje referenčnega procesa 1• REFERENČNI POGOVOR: najpomembnejši

del referenčnega procesa. To je dvosmerni proces med knjižničarjem – infomatorjem in uporabnikom. Knjižničar na osnovi informacij, pridobljenih v referenčnem pogovoru izbere ustrezno iskalno strategijo.

• ISKALNA STRATEGIJA IN ISKANJE: zavestni načrt ali pristop knjižničarja – informatorja k procesu iskanja informacij v smislu rešitve uporabnikovega problema. Ta zavestni načrt temelji na v referenčnem pogovoru pridobljenih informacijah kot tudi na znanju in izkušnjah knjižničarjev.

Stopnje referenčnega procesa 2

• ODGOVOR: knjižničar – informator uporabniku poda odgovor v različnih oblikah (seznam bibliografskih zapisov, izpis iz faktografskih zbirk…).

• REŠITEV PROBLEMA: uporabnik presodi, ali mu odgovor ustreza oz. ali bo lahko rešil problem.

Različni nivoji referenčnega procesa

• MAKSIMALNA REFERENČNA TEORIJA:• Izhaja iz dejstva, da je za uporabnika

ključnega pomena pridobitev informacij za rešitev svojih problemov in ne, da jih zna sam pridobiti.

• V ospredju je knjižničar - informator.• Pasivna vloga uporabnika v referenčnem

procesu.

Različni nivoji referenčnega procesa 1

• MINIMALNA REFERENČNA TEORIJA: • ključnega pomena je izobraževanje/vzgoja

uporabnika.• Knjižničar – informator scetuje in pomaga,

uporabnik sam išče.• Aktivna vloga uporabnika v referenčnem

procesu.

Različni nivoji referenčnega procesa 2

• ZMERNA REFERENČNA TEORIJA: • najbolj pogost model referenčnega procesa.• Srednja pot med minimalno in maksimalno

referenčno teorijo. • Knjižničar – informator se na osnovi izkušenj odloči

o pristopu do uporabnika.• Tak način posredovanja informacij ima pedagoško

funkcijo in presega enostavno podajanje informacij.

Različni nivoji referenčnega procesa 2

• ZMERNA REFERENČNA TEORIJA: • najbolj pogost model referenčnega procesa.• Srednja pot med minimalno in maksimalno

referenčno teorijo. • Knjižničar – informator se na osnovi izkušenj odloči

o pristopu do uporabnika.• Tak način posredovanja informacij ima pedagoško

funkcijo in presega enostavno podajanje informacij.

Referenčni pogovor

• Pogovor med referenčnim knjižničarjem in uporabnikom knjižnice.

• Namen je pojasniti uporabnikovo informacijsko potrebo in mu pomagati pri iskanju informacij, ki bi to potrebo zadovoljile.

• Referenčni pogovor je najpomembnejši del referenčnega procesa – ponavadi ga obravnavamo podrobneje od ostalih delov referenčnega procesa.

• Vlogi obeh sodelujočih sta različni.

Referenčni pogovor - definicija

• Zupanič, 1996: » To je torej dvosmeren oz. interaktivni komunikacijski proces, pri katerem prihaja do enakovredne izmenjave informacij s točno določenim namenom, t.j. reševanjem problema uporabnika.«

• Referenčni pogovor je del širšega procesa, ki ob uporabnikovem in bibliotekarjevem konceptu zajema tudi kompleksni knjižnično informacijski sistem.

Zgodovina proučevanja referenčnega pogovora

• Podrobnejše analize referenčnega pogovora v začetku 20. stoletja.

• Razmere na začetku 20. stoletja: malo referenčnih virov, referenčna služba le kot posrednik med gradivom in uporabnikom.

• Jennie Maas Flexner (1882-1944): posvečala se je lastnostim referenčnega knjižničarja. Referenčni knjižničar naj bi uporabnika poslušal in opazoval toliko časa, da bi spoznal njegove probleme in informacijske potrebe.

Zgodovina proučevanja referenčnega pogovora 1

• 30. leta 20. stoletja: referenčna služba v ZDA je bila vključena v sistem izobraževanja odraslih.

• Tri vodila: neformalnost kot ključa do bralčeve sproščenosti, interes za želje uporabnika kot ključ za zaupanje in prijaznost kot izraz spoštovanja do uporabnika.

Zgodovina proučevanja referenčnega pogovora 2

• 1954: Prve podrobnejše raziskave referenčnega pogovora. David Maxfield je v svoji knjigi Counselor Librarianship : A New Departure je referenčni pogovor opredelil z splošnimi načeli pogovorov, kot se uporabljajo v nekaterih okoljih, kot so pravno svetovanje, zdravstvena služba ipd.

• 1965: ZDA, Reading Guidance Institute –

navodila za izvajanje referenčne službe.

Zgodovina proučevanja referenčnega pogovora 3

• 1968: Robert S. Taylor: kognitivna analiza človekovega delovanja in vedenja v referenčnem procesu – na tem sloni današnji model referenčnega pogovora.

• Danes: raziskovanje referenčnih komunikacij v razmerah informacijske eksplozije.

• Nove metode referenčnega dela.

Nove metode referenčnega pogovora

• Prediskalni referenčni pogovor.

• Linijski referenčni pogovor.

• Komercialni referenčni servisi tipa Ask The Experts.

• Spremenjen način ugotavljanja ustreznosti informacij (ocenjevanje bibliografskih zbirk, ocenjevanje ustreznosti spletnih virov…).

Tri faze referenčnega pogovora

1. Stopnje otvoritve pogovora ali razjasnjevanja referenčnega vprašanja.

2. Stopnje oblikovanja iskalne strategije in iskanja ustreznih informacij.

3. Stopnje posredovanja informacij do uporabnika in zaključek pogovora.

Otvoritev referenčnega pogovora• Neformalna začetna konverzacija, ki preide v prezentacijo

uporabnikovega začetnega vprašanja.

• Najbolj kritična točka referenčnega pogovora. Od tega je odvisno, kako bo potekala nadaljnja komunikacija in kakšni bodo rezultati.

• Na tej točki so pomembne so IZKUŠNJE referenčnega knjižničarja. UPORABNIKI NISO VEDNO SPOSOBNI ZASTAVITI VPRAŠANJA, KI BI DEJANSKO ODRAŽALO NJIHOVO INFORMACIJSKO POTREBO!

• Taylor: "QUESTION NEGOTIATION" oz RAZJASNJEVANJE VPRAŠANJA.

5 filtrov "Question negotiation":1. Predmet iskanja (o čem uporabnik sploh želi informacijo).

2. Uporabnikovi nameni in cilji (zakaj uporabnik informacije sploh rabi – nepriljubljena a POMEMBNA VPRAŠANJA).

3. Uporabnikove osebnostne značilnosti (poznavanje knjižnice, KIS, kritičnost, izobrazba…)

4. Vzpostavitev odnosa med vprašanjem in KIS (na kak način sprovesti vprašanje v informacijske vire).

5. Določitev uporabnikovih pričakovanj in želja. (pričakovanja so mnokokrat nerealna in sprožijo revolt).

Tipi informacijskih zahtev• Ingwersen, 1992.

• Informacijske zahteve, povezane s preverjanjem in lociranjem uporabniku znanih podatkov o ustreznih virih (primer: uporabnik pozna reference in je treba najti knjigo …).

• Informacijske zahteve, povezane z razjasnjevanjem in potrebo po dodatnih pogledih na predmet razsikovanja (uporabnik pozna vsebinske podatke za iskanje ustreznih informacij).

• Informacijske zahteve, pri katerih predmet ni jasno definiran (uporabnik ne ve skoraj nič o predmetu iskanja z vidika predhodnih dveh točk).

Oblikovanje iskalne strategije - definicije

• A Glossary of Library Terminology: iskalna strategija je načrt akcij, razvitih kot vodnik za sistematično iskanje bo virih informacij . V elektronskih zbirkah je iskalna strategija kombinacija ključnih besed ali deskriptorjev in njihovih sinonimov z uporabo Boolovih operatorjev in lahko vključuje dodatne iskalne tehnike kot so krnjenje, iskanje po poljih ali z določanjem omejitev.

• Tefko Saračević, 1968: Iskalna strategija je celoten pristop do iskanja odgovora na neko vprašanje, kar pomeni izbor podatkovnih zbirk, iskalnih zahtev ali vprašanj in taktik, zaporedij… Iskalna zahteva je niz iskalnih izrazov , medsebojno povezanih z logičnimi povezovalci in znaki, iskalne taktike pa so izbire in variacije iskalnih zahtev (izrazi, povezovalci, znaki).

Različni pristopi k izvajanju iskalne strategije.

• Sistematični pristop: referenčni pogovor se kot celota izvede pred izvajanjem iskalne strategije in iskanja.

• Hevristični pristop: referenčni pogovor kot vir informacij za referenčnega knjižničarja poteka skozi ves potek izvajanja iskalne strategije in iskanja..

• Različni specifični primeri - različni pristopi.

Koraki iskalne strategije 1. Povzetek teme: Kratko in jedernato povzamemo

to, kar smo ugotovili v razjasnjevanju vprašanja. Primer: Želim najti informacije o vplivu prehrane goveda z mesno kostno na razvoj BSE.

2. Določitev konceptov – identifikacija konceptov: Ko smo opredelili svojo temo, izvzamemo glavne koncepte teme – najpomembnejše besede. Primer: prehrana goveda z kostno mesno moka, BSE.

Koraki iskalne strategije 13. Izbira izrazov: naštejemo vse različne iskalne izraze,

ki opisujejo iste koncepte. Uporabimo sinonime, nadpomeneke, podpomenke. Uporabljamo geslovnike, tezavre, slovarje ipd. Primer: prehrana goveda, prehrana živali, prehrana pri pitanju; kostno mesna moka, prehrana z krmili živalskega izvora, prehrana pri pitanju goveda; BSE, bovina spongiformna encefalopatija, nevropatologija ipd.

4. Povezovanje konceptov: uporaba Boolovih operatorjev in ostalih dogovorjenih znakov za posamezne podatkovne zbirka.

Zaključek referenčnega pogovora

• Posredovanje priklicanih informacij uporabniku.

• Mora obstajati vzajemni konzens o uspešnosti iskanja oz. kakovosti pridobljenih informacij.

Izbira virov informacij

• Pomembno dobro poznavanje virov informacij za uporabnike (vsebinska raznolikost, različna zahtevnost…).

• Pomembna dobra obveščenost.

• Pomembno dobro poznavanje prostodostopnih virov informacij.

• Dinamične spremembe elektronskih virov informacij.

Tipi vprašanj v referenčnem pogovoru – verbalna vprašanja

• Neposredna (odprta in zaprta) – in posredna.

• Odprta vprašanja ne ponujajo vnaprejšnjega odgovora – večja svoboda vprašanega.

• Zaprta vprašanja – ponujajo vnaprejšnji odgovor.

• Dve vrsti zaprtih vprašanj: da-ne vprašanja in alternativna vprašanja.

Tipi vprašanj v referenčnem pogovoru –neverbalna vprašanja

• Nemo sporazumevanje in govorica telesa.

• Neverbalna komunikacija je lahko ločena od verbalne komunikacija, lahko podpira verbalno komunikacijo.

Tipi referenčnih pogovorov• Odgovarjanje na enostavna faktografska vprašanja in

bibliografska vprašanja.

• Retrospektivne poizvedbe.

• Referenčni pogovor za določanje uporabniškega SDI profila.

• Bralni nasveti.

• Referenčni pogovor na daljavo.

Odgovarjanje na faktografska in bibliografska vprašanja

• Kratki faktografski podatki, ki se nahajajo v osnovnih referenčnih virih (slovarji, enciklopedije, imeniki ipd.).

• Enostavne poizvedbe v OPACU.

• Usmerjevalne informacije.

• Lociranje gradiva v knjižnici.

Retrospektivne poizvedbe• Potrebno globlje poznavanje in razumevanje predmeta iskanja.

• Večplasten pogled, uporaba več virov informacij in presoja dobljenih rezultatov.

• Analiza predhodnih poizvedb.

• Dobro poznavanje uporabe elektronskih virov (iskalna strategija, primerjava rezultatov, deduplikacija in določitev ustreznosti rezultatov).

• Informatiki specialisti, OSIC – i.

• Za zahtevnejše retrospektivne poizvedbe samo COBISS ne zadošča!

SDI profili in sifgnalne informacije• SDI profili – natančna določitev iskalne

strategije.

• V sodobnih elektronskih virih – signalne informacije oz. "alerts" po e-pošti, z uporabo RSS tehnologije, s personifikacijo portalov ipd.

• Pomoč pri izdelavi osebnih profilov oz. personifikacija portalov ponudnikov elektronskih virov.

Bralni nasveti• Namenjeni najširšemu krogu uporabnikov - bralcev.

• Pripomočki v OPACU (opcija "najbolj brano gradivo").

• V tem pogledu izjemno pomembna vloga knjižničarjev v splošno izobraževalnih knjižnicah.

• Potrebno dobro poznavanje uporabnikovih preferenc, bralnih navad, okusa.

• Čimbolj sproščen pogovor, čimveč odprtih vprašanj.

Referenčni pogovor na daljavo• Sistemi Vprašaj knjižničarja, Ask the Experts, ipd.

• Komercialni servisi v spletnem okolju Allexperts

• Slovenija – Vprašaj knjižničarja (programsko orodje QuestionPoint),

• Omogoča stike med uporabniki z pogovorom (chat) ali z elektronsko pošto.

• Spletni pogovor – večja neposrednost, možen hevrističen pristop.

• Potrebne veščine – spretnost pri uporabi programskih orodij.

• Online referenčni servis ni nadomestilo za klasično referenčno službo v knjižnici.

Referenčni pogovor po telefonu

• Takojšnji odgovori na krajša faktografska vprašanja.

• Sprejem zahtevnejših referenčnih vprašanj po telefonu, izvedba poizvedbe in povratna informacija – po telefonu, faksu, e-pošti ipd.

• Vprašljiva kakovost informacij – bolj primerno povabilo v knjižnico.

Nevarnosti prekinitve referenčnega pogovora

• Razlogi na strani knjižničarja informatorja:• neposlušanje,• nezanimanje• nepotrpljenje• nerazumevanje• neobvladovanje stroke/vsebine• opustitev misli na povratno informacijo.

• Razlogi na strani uporabnika:• nepoznavanje: informacijskih možnosti,referenčnih virov, bibliotekarske

terminologije,• nezaupanje v knjižničarja,• nevednost.

Posebnosti poizvedovanja po elektronskih virih

• Specifična naloga – problikovanje uporabnikovega vprašanja v iskalno zahtevo, primerno za poizvedovanje v izbranem e-viru.

• Poznavanje sistemov za upravljanje izbranega e-vira – dobro poznavanje uporabniških vmesnikov.

• Poznavanje metapodatkovnega modela posamezne zbirke.

• Poznavanje uporabe Boolovih logičnih operatorjev, znakov za krnjenje, iskalnih predpon, oklepajev.

• Poznavanje kriterijev za razvrščanje po ustreznosti.

Informacijski stili različnih tipov uporabnikov

• Zahteve inženirja:- konkretno,- zanesljivo,- specifično,- ozko strokovno,- navodila,- fizično dostopno.

• Zahteve znanstvenika:• hitro, • aktualno, • ekskluzivno,• kreativno,• izčrpno.

Vrednotenje rezultatov

• Določanje ustreznosti/relevantnosti dobljenih rezultatov.

• Objektivni vidik ustreznosti: relacija med iskalno zahtevo in posameznim dokumentom v zbirki. Relevanten je dokument, ki opisuje isto vsebino, kot je opisana v iskalni zahtevi. Stopnja ustreznosti dokumenta je torej stopnja ujemanja med vsebino iskalne zahteve in vsebino tega dokumenta. Objektivno razumevanje relevantnosti ne upošteva uporabnikovega poznavanje strokovnega področja. Uporabnik lahko že pozna poiskani dokument, pa je ta vseeno objektivno relevanten.

• Subjektivni vidik ustreznosti: upošteva poleg vsebine dokumenta tudi uporabnikovo znanje. Morda bi ga bolje opisali kot ocenjevanje potrebnosti dokumenta. Potrebna množica dokumentov bi bila torej tista, ki bi ustrezala iskalni zahtevi in predstavljala dopolnitev uporabnikovega znanja v trenutku iskanja.

Vrednotenje rezultatov 1

• Pri oceni ustreznosti se običajno uporablja objektivno razumevanje ustreznosti.

• Objektivne ustreznosti ne more ocenjevati sam uporabnik ker bi bila kljub vsemu preveč odvisna od njegove trenutne subjektivne presoje.

Vrednotenje rezultatov iskanja svetovnem spletu

• Kaj je sploh splet?

• Nevarnosti in pasti uporabe spleta kot vira informacij – Martin Luther King.

• Pomen "naprednega iskanja" z iskalnimi orodji.

• Specializirana iskalna orodja.

• Spletni katalogi.

Vrednotenje rezultatov iskanja svetovnem spletu - kriteriji

• Vsebinska analiza.

• Aktualnost, zadnje spremembe vsebine.

• Število spletnih povezav na dokument.

• Izgled spletnega mesta.

• Domenski naslov, lastnik domene.

• ….

Lik referenčnega knjižničarja • Posebne značajske poteze referenčnega

knjižničarja:

• Dober spomin.

• Točnost, natančnost, urejenost.

• Domiselnost in kreativnost.

• Spontanost in sproščenost.

• Razgledanost.

• Empatičnost in prilagodljivost.

Lik referenčnega knjižničarja 1• Posebne značajske poteze referenčnega

knjižničarja:

• Smisel za humor (ne pa smešenje in norčevanje).

• Potrpežljivost in vztrajnost.

• Dobra kondicija – vzdržljivost.

• Sposobnost hitrih miselnih preskokov.

• Hladnokrvnost in sposobnost treznega odločanja v še tako stresni situaciji.

Če mi kdo slučajno ne verjame…

LITERATURA• Banič, T.,…: Osnove knjižničarstva. Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Ljubljana, 1987.

• Filo, B. (1978). Problemi referenčne službe v univerzitetni knjižnici Maribor: Jubilejni zbornik 1903 – 1978. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor.

• Filo, B.: Informacijska pismenost. Zbornik ob devetdesetletnici Univerzitetne knjižnice Maribor (1903-1993) in stoletnici rojstva Janka Glazerja (1893-1975). Maribor: Univerzitetna knjižnica, 1993, str. 23-37.

• Ganc, A., Langenvalter, Š., Potokar, J.: Trendi razvoja digitalnih knjižnic. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ljubljana, 2003. Pridobljeno s svetovnega spleta 24.03.2006.

• (URL http://www.mf.uni-lj.si/~jure/pred_bib/pz2/seminarji03/trendi-razvoja.pdf )

• Nardin, T.,…: Referenčni pogovor v šolski knjižnici. Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Ljubljana, 2004. Pridobljeno s svetovnega spleta 24.03.2006. (URL http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/studentske_strani/bibliotekarstvo/studijsko_gradivo/metodika_bibliotekarskega_komuniciranja/03-04_13_Referencni_pogovor_v_solski_knjiznici.zip)

• Petermanec, Z.: Referenčni pogovor - priložnost za izobraževanje uporabnikov. Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja, Izobraževalni management v specialnih knjižnicah:zbornik referatov / IX. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2002, 117-129.

• Zupanič, S.: Referenčni pogovor kot nujni del referenčnega procesa. Knjižnica, 1996, l.40, št.3/4, str. 79-103.