Embed Size (px)
Citation preview
Univerzitetni klinični center Ljubljana Pediatrična klinika Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Center za klinično genetiko Vrazov trg 1, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 522 92 70 +386 1 522 92 44 Fax: +386 1 522 93 57 e-pošta: [email protected] http://www.pedkl.si/si/oddelki/end/ Medgen - Medicinska genetika, družba za zdravstvene dejavnosti d.o.o. Ambulanta za klinično genetiko Ljubljana Ulica Bratov Babnik 10, 1000 Ljubljana in Ambulanta za klinično genetiko Postojna Prečna 2, 6230 Postojna Tel.: +386 1 510 71 30 +386 051 429 723 Fax: +386 1 510 71 31 e-pošta: [email protected] http://www.medgen.si/ Univerzitetni klinični center Maribor Klinika za ginekologijo in perinatologijo Laboratorij za medicinsko genetiko Ljubljanska 5, 2000 Maribor Tel.: +386 2 321 29 47 (pisarna) +386 2 321 29 47 (vodja) Fax: +386 2 321 27 55 e-pošta: [email protected] http://www.ukc-mb.si/index.php?id=281 Onkološki inštitut Ljubljana Ambulanta za onkološko genetsko svetovanje in testiranje Zaloška 2, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 5879 649 Fax: +386 1 5879 400 e-pošta: [email protected], Alenka Vrečar, DMS (kontaktna oseba) www.onko-i.si To delo je dobilo podporo s strani EuroGentest-a in Evropske skupnosti - kontaktna številka 512148, FP6 Network of Excellence. Prevedla dr. Karin Writzl, Inštitut za medicinsko genetiko, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Slovenija. Januar 2009
Ilustrirala:Rebecca J Kent www.rebeccajkent.com [email protected]
12
Kromosomske spremembe
Informacije za paciente in njihove družine
Kromosomske spremembe V zloženki so zbrane informacije, kaj so kromosomske spremembe, kako se lahko dedujejo in kdaj lahko povzročajo težave. Zloženka služi kot dopolnilo k pogovoru s kliničnim genetikom. Za lažje razumevanje, kaj so kromosomske spremembe, najprej nekaj informacij o genih in kromosomih.
Kaj so geni in kromosomi? Naše telo je sestavljeno iz milijonov celic. Večina celic vsebuje popolni sestav genov. Imamo tisoče genov. Geni delujejo kot zbirka navodil za kontrolo rasti in delovanje našega telesa. Odgovorni so za številne lastnosti, kot so barva oči, krvna skupina ali velikost. Geni so nanizani na nitastih strukturah, ki jim pravimo kromosomi. Praviloma imamo v večini celic 46 kromosomov. Podedujemo jih od staršev, 23 od očeta in 23 od matere, tako da imamo dva seta po 23 kromosomov, oziroma 23 parov. Ker so kromosomi sestavljeni iz genov, na ta način podedujemo dve kopiji večine genov, po eno kopijo od vsakega od staršev. Zato imamo pogosto podobne lastnosti kot naši starši. Kromosomi in geni so sestavljeni iz kemične snovi, ki jo imenujemo DNK (deoksiribonukleinska kislina).
2
Kje lahko dobim več informacij o kromosomskih spremembah? To je le kratek pregled o kromosomskih spremembah. Več informacij lahko dobite na: Unique - The Rare Chromosome Disorder Support Group in the UK (Podporna skupina za osebe z redkimi kromosomskimi nepravilnostmi v Združenem kraljestvu) Telefon: + 44 (0) 1883 330766 e-pošta: [email protected] Spletna stran:www.rarechromo.org Orphanet Prosto dostopna spletna stran z informacijami o redkih boleznih, kliničnih poskusih, zdravilih in naslovih spletnih strani podpornih skupin v Evropi. Naslov spletne strani: www.orpha.net Eurogentest Prosto dostopna spletna stran z informacijami o genetskih preiskavah in naslovih spletnih strani podpornih skupin v Evropi. Naslov spletne strani: www.eurogentest.org
in na sledečih klinikah: Univerzitetni klinični center Ljubljana Ginekološka klinika Inštitut za medicinsko genetiko Šlajmerjeva 3, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 432 00 24 (ambulanta)
+386 1 540 11 37 (vodja) Fax: +386 1 540 11 37 e-pošta: [email protected] http://medicinska-genetika.si
11
Kaj pa drugi družinski člani?
Če ima nekdo v družini kromosomsko preureditev, je smiselno, da se o tem pogovori s sorodniki. S tem omogoči tudi drugim družinskim članom, da se odločijo za krvno preiskavo, s katero lahko ugotovijo, če so nosilci preureditve, v primeru, da to želijo. Predvsem je to pomembno za družinske člane, ki že imajo otroke ali pa jih bodo morda še imeli. Če niso nosilci preureditve, je ne morejo prenesti na svoje otroke. Če pa so nosilci preureditve, se jim v nosečnosti lahko ponudi preiskava za pregled otrokovih kromosomov. Nekaterim je težko govoriti s sorodniki o kromosomski preureditvi. Skrbi jih, da bodo v družino vnesli nemir. Spet druge družine nimajo stikov s sorodniki in jim je le-te težko ponovno vzpostaviti. Genetski svetovalci imajo pogosto veliko izkušenj z družinami v takšnih situacijah in zato lahko ponudijo pomoč pri razlagi situacije drugim družinskim članom.
Kaj si je pomembno zapomniti
Kromosomska strukturna preureditev se lahko podeduje od staršev ali pa nastane v času oploditve.
Kromosomske strukturne preureditve ni mogoče popraviti – prisotna ostane vse življenje.
Kromosomska strukturna preureditev ni nalezljiva. Osebe, ki jo imajo, so še vedno lahko npr. krvodajalci.
Ljudje imajo pogosto občutek krivde, če je v družini kromosomska preureditev. Pomembno si je zapomniti, da to ni nikogaršnja krivda in da nihče ni ničesar naredil, da je do tega prišlo.
Večina nosilcev uravnovešenih strukturnih kromosomskih preureditev ima lahko zdrave otroke.
10
Slika 1. Geni, kromosomi in DNK
Kromosomi s številkami 1 do 22 so pri moških in ženskah enaki. Imenujemo jih avtosomni kromosomi. Par številka 23 pa se pri moških in pri ženskah razlikuje. Sestavljata ga spolna kromosoma. Ločimo dva različna spolna kromosoma, ki jih opišemo kot kromosom X in kromosom Y. Praviloma imajo ženske dva kromosoma X (XX). Ženska podeduje en kromosom X od matere in drugi kromosom X od očeta. Moški imajo praviloma en kromosom X in en kromosom Y (XY). Moški podeduje kromosom X od matere, kromosom Y pa od očeta. Slika 2 torej prikazuje kromosome moškega, saj je zadnji par kromosomov XY.
3
Slika 2. 23 parov kromosomov razporejenih glede na velikost. Kromosom 1 je največji. Zadnja dva kromosoma sta spolna kromosoma.
Kromosomske spremembe Pomembno je, da imamo pravilno, uravnovešeno kromosomsko strukturo, saj se geni, ki dajejo navodila celicam v našem telesu, nahajajo na kromosomih. Če določen del kromosoma manjka, ali pa je določen del kromosoma podvojen, to lahko vodi v težave pri učenju, razvojni zaostanek in težave z zdravjem pri otroku. Kromosomske spremembe lahko podedujemo od staršev. Pogosteje pa kromosomske spremembe nastanejo v času dozorevanja spolnih celic (jajčeca ali spermija) ali pa v času oploditve. Na nastanek teh spremembe nimamo nobenega vpliva. Ločimo dve vrsti kromosomskih sprememb. Spremembe v številu kromosomov. O teh govorimo, kadar je število kopij določenega kromosoma večje ali manjše od običajnega. Spremembe v strukturi kromosoma. O teh govorimo, kadar
4
Eden od staršev ima nenavadno kromosomsko preureditev. Ali jo bo vedno prenesel na otroke? Ni nujno, pri vsaki nosečnosti obstaja več možnosti.
Otrok lahko podeduje popolnoma normalno kromosomsko ureditev.
Otrok lahko podeduje enako kromosomsko preureditev, kot jo ima eden od staršev.
Lahko se rodi otrok, ki bo imel težave pri učenju, razvojni zaostanek in težave z zdravjem.
Nosečnost se lahko zaključi s spontanim splavom. Osebe, ki so nosilci kromosomske preureditve, imajo lahko zdrave otroke, kar se pri mnogih tudi v resnici zgodi. Ker je vsaka preureditev unikatna, je smiselno, da se nosilec preureditve o specifični situaciji pogovori s kliničnim genetikom. Pogosto se rodi otrok s kromosomsko preureditvijo, čeprav je kromosomska struktura pri starših normalna. Takrat govorimo, da je preureditev nastala na novo (lat. »de novo«). Verjetnost, da bi se staršem ponovno rodil otrok z enako kromosomsko preureditvijo, je v tem primeru zelo majhna.
Preiskave za ugotavljanje kromosomskih preureditev Obstajajo genetske preiskave, s katerimi lahko ugotovimo, če je posameznik nosilec kromosomske preureditve. Najprej odvzamejo vzorec krvi in nato v laboratoriju pregledajo strukturo kromosomov v krvnih celicah. Urejeno sliko vseh kromosomov imenujemo kariotip. Preiskava je mogoča tudi med nosečnostjo. Z njo ugotovimo kromosomsko strukturo otroka. To imenujemo prenatalna diagnostika, o čemer se lahko pogovorite s kliničnim genetikom (več informacij o preiskavah lahko dobite v zloženkah o biopsiji horionskih resic in o amniocentezi).
9
Obročasti kromosomi Pojem obročasti kromosom pomeni, da sta se konca kromosoma združila in tak kromosom tvori obliko obroča. Najpogosteje nastane kot posledica izgube materiala na obeh koncih enega kromosoma. Konca tako postaneta »lepljiva« in se združita ter tvorita obliko obroča. Kakšne so posledice obročastega kromosoma za posameznika, je odvisno od količine izgubljenega materiala (in s tem informacije) na koncih kromosoma, preden je nastal obročast kromosom. Inverzija
Pri inverziji gre za preureditev znotraj kromosoma, ki nastane kot posledica dveh lomov kromosoma in inverzije (obrata za 180°) kromosomskega področja med obema lomoma, tako da sekvence genov v tem predelu potekajo v nasprotno smer. V večini primerov inverzija ne vpliva na zdravje posameznika.
8
pride do prekinitve ali preureditve določenega kromosoma. Ob tem lahko pride do izgube ali dodatka kromosomskega materiala. V tej zloženki bomo opisali kromosomske delecije, kromosomske duplikacije, kromosomske insercije, kromosomske inverzije in obročaste kromosome. Dodatne informacije o kromosomskih translokacijah lahko poiščete v zloženki Kromosomske translokacije.
Spremembe v številu kromosomov Praviloma vsaka celica v telesu vsebuje 46 kromosomov. Včasih pa se rodi otrok s premajhnim ali prevelikim številom kromosomov. To pomeni, da ima otrok premajhno ali preveliko število genov oziroma genetskih navodil. Eden najpogostejših primerov genetskega obolenja, ki je posledica dodatnega kromosoma, je Downov sindrom. Ljudje z Downovim sindromom imajo v celicah 47 kromosomov namesto 46, in sicer tri kopije kromosoma 21 namesto običajnih dveh. Slika 3. Kromosomi deklice (zadnji par je XX) z Downovim sindromom. Prisotne so tri kopije kromosoma 21 namesto običajnih dveh.
5
Spremembe v strukturi kromosomov Spremembe v strukturi kromosomov nastanejo, kadar pride do prekinitve ali preureditve določenega kromosoma. Posledica je lahko izguba ali dodatek kromosomskega materiala. Obstaja več različnih poti nastanka, ki so opisane spodaj. Spremembe so lahko zelo majhne, zato jih včasih znanstveniki v laboratorijih težko odkrijejo. Tudi kadar strukturno spremembo najdejo, je pogosto težko napovedati, kakšen bo vpliv spremembe na posameznega otroka. To lahko predstavlja za starše veliko razočaranje, saj želijo čim popolnejše informacije o nadaljnjem otrokovem razvoju. Translokacije Če želite informacije o translokacijah, si preberite zloženko Kromosomske translokacije. Delecije Izraz kromosomska delecija pomeni, da se je delček kromosoma izgubil. Delecija lahko nastane na kateremkoli delu kateregakoli kromosoma. Velikosti delecij so različne. Če je izgubljeni material (geni) vseboval pomembna navodila za telo, se pri posamezniku lahko pojavijo težave pri učenju, razvojni zaostanek in težave z zdravjem. Kako hude so posledice, je odvisno od velikosti in mesta izgubljenega delčka kromosoma.
6
Duplikacije Duplikacija pomeni, da je del kromosoma podvojen, in da je zato prisotna prevelika količina dednega materiala. Ta dodatni material lahko pomeni preveč navodil za telo, kar lahko vodi v težave pri učenju, razvojni zaostanek in težave z zdravjem.
Insercija Kromosomska insercija pomeni, da je material enega kromosoma vrinjen na neobičajno mesto istega ali drugega kromosoma. Če ob tem ne pride do izgube ali dodatka kromosomskega materiala, je posameznik ponavadi zdrav. Kadar pa pride do izgube ali dodatka kromosomskega materiala, se pri posamezniku lahko pojavijo težave pri učenju, razvojni zaostanek in težave z zdravjem.
7
