JAVNE RADIOTELEVIZIJE

PP - PRIMERJALNI PREGLED

JAVNE RADIOTELEVIZIJE

Pripravil:mag. Andrej Eror

Številka naročila: 79/2009Descriptor/Geslo: Televizija/TelevisionDatum: 22. 12. 2009

Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora

2

1. UVOD

Javna radiotelevizija uživa v evropskih državah poseben ugled, saj običajno predstavlja pomemben element demokracije in kulture. Televizija je za večino ljudi glavni vir informacij in v širokem obsegu velja za najvplivnejši medij pri oblikovanju javnega mnenja. Liberalizacija televizijskih trgov v evropskih državah, ki se je začela v 80. letih prejšnjega stoletja, je predstavljala konec odločilnih prednosti javnih RTV servisov oziroma je odprla frekvence zasebnim akterjem.

Poslanstvo javne radiotelevizije je informirati, izobraževati in zabavati ter zagotavljati širok nabor programov, ki so politično nepristranski ter nudijo kvalitetne programske vsebine za vložena sredstva. Takšno poslanstvo predpostavlja tudi ustrezen vpliv javnosti na upravljanje javne radiotelevizije in na oblikovanje programskih vsebin. Javni interes se praviloma zagotavlja prek posebnih organov, kar je običajna praksa v evropskih državah, ki temelji tudi na dokumentih Sveta Evrope.1

Na ravni Evropske unije ureja financiranje javnih radiotelevizij t. i. Amsterdamski protokoliz leta 1997 (v veljavo stopil leta 1999), kjer je zapisano, da vsaka država članica sama določi obliko delovanja in financiranja javnih radiotelevizij, dokler tako financiranje ne vpliva na tržne pogoje v Evropski uniji oziroma, če to ni v nasprotju s skupnim interesom. Evropska komisija je oktobra 2001 objavila sporočilo (Communication on the application of State aid rules to public service broadcasting) v katerem pojasnjuje, da so države članice načeloma svobodne pri definiranju obsega javnih radiotelevizij ter načinov njihovega financiranja in organizacije glede na svoje prioritete, potrebe in zgodovino. Pozvala pa je na transparentnost finančnega poslovanja, da bi se zagotovila proporcionalnost pri dodeljevanju državnih pomoči ter nadzor nad možnimi zlorabami.2

V Sloveniji ureja delovanje javne RTV Zakon o Radioteleviziji Slovenija. Zakon v 1. členu opredeljuje, da je Radiotelevizija Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljanov Republike Slovenije in Slovencev po svetu, pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu s tem zakonom in Statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je novembra 2009 predstavilo predloge za spremembo omenjenega zakona, ki predvideva statusno preoblikovanje zavoda v pravno osebo javnega prava, nov način sestave programskega sveta in druge spremembe, ki so postale predmet javne razprave.

Na željo naročnika predstavljamo primerjalni pregled javnih radiotelevizij v Avstriji,Franciji, Nemčiji, Združenem kraljestvu in na Danskem. V pregledu smo se posebej osredotočali na status in poslanstvo javnih televizij, njihove organe upravljanja, število zaposlenih ter financiranje s poudarkom na opisu RTV naročnin. Podatke smo pridobili iz dosegljive literature, s spletnih strani javnih RTV servisov, iz zakonodaje opisanih držav ter iz številnih drugih virov.

1 Več o tem: Sestava organov upravljanja javnih radiotelevizij v državah EU, naloga Raziskovalnega oddelka 21/2005.2 Več o tem: Načini financiranja medijev v EU, naloga Raziskovalnega oddelka 14/2008.

3

2. JAVNE RADIOTELEVIZIJE V IZBRANIH DRŽAVAH

2.1 AVSTRIJA

Zvezni zakon o radioteleviziji - zakon o ORF (Bundesgesetz über den Österreichischen Rundfunk (ORF - Gesetz)) ureja delovanje in organiziranost avstrijske radiotelevizije.

2.1.1 Pravni status

Zakon o ORF v 1. členu določa, da je ORF ustanova (Stiftung) javnega prava in je neprofitna pravna oseba. Vpisana mora biti v register podjetij, ki ga vodi gospodarsko sodišče na Dunaju in se obravnava kot gospodarska družba v smislu avstrijskega gospodarskega zakonika.

2.1.2 Opredelitev poslanstva

Zakon o ORF v 3. členu določa, da mora avstrijska radiotelevizija, skupaj s svojimi regionalnimi študiji, zagotoviti:

- tri nacionalne in devet regionalnih radijskih programov;- dva nacionalna televizijska programa.

Nadalje, v 4. in 5. členu zakon opredeljuje programske in druge (posebne) naloge avstrijske radiotelevizije. Programske naloge so:

- zagotavljanje obsežnih informacij glede vseh pomembnih političnih, družbenih, ekonomskih, kulturnih in športnih tem;

- promocija razumevanja vseh zadev demokratične družbe;- promocija avstrijske identitete s stališča evropske zgodovine in integracije;- promocija razumevanja evropskih integracij;- predstavljanje in promocija umetnosti, kulture in znanosti;- promocija avstrijske umetnostne in kreativne produkcije;- predstavljanje različnih kulturnih programov;- zabavni program;- upoštevanje vseh starostnih skupin;- upoštevanje potreb invalidnih oseb;- upoštevanje potreb družin in otrok ter enakega obravnavanja žensk in moških;- upoštevanje pomembnosti legalno priznanih cerkev in verskih skupnosti;- popularizacija in promocija javnega šolstva in izobraževanja mladih, s posebnim

poudarkom na šolsko izobraževanje in izobraževanje starejših;- informiranje o okoljski problematiki, varstvu potrošnikov in zdravstvenem varstvu;- promocija javnega interesa glede aktivnega vključevanje v športne aktivnosti;- informiranje o pomenu, funkcijah in nalogah zvezne države ter promocija regionalnih

identitet dežel;- promocija razumevanja gospodarskih tem;- promocija razumevanja zadev evropske varnostne politike in nacionalne obrambe.

Tako mora radiotelevizijski program ponujati združene informativne, kulturne, zabavne in športne vsebine za vse prebivalstvo, oziroma program mora biti uravnotežen in prilagojenrazličnim interesom poslušalcev in gledalcev. Posebej je poudarjeno, da morajo biti v

4

udarnem terminu (od 20. do 22. ure zvečer) na voljo različne visoko-kakovostne vsebine. Kakovost programov mora biti predmet stalne evalvacije. Še posebej se zahteva visoka kakovost pri informativnih, kulturnih in znanstvenih programih. Posebej se mora upoštevati avstrijska kulturna identiteta, zgodovina ter politična in kulturna avtonomija kot tudi federalna struktura republike. Opredeljeno je tudi, da ORF zagotavlja:

- objektivno selekcijo in informiranje v obliki poročil, ki vključujejo poročanje o delu zakonodajalca;

- predstavljanje komentarjev, gledišč in kritičnih pogledov, upoštevajoč različna mnenja, predstavljena v javnosti;

- samo-produkcijo komentarjev, analiz in drugih predstavitev, upoštevajoč načelo objektivnosti.

Neodvisnost je pravica in obveza novinarjev. Vključuje neodvisnost od države in političnih strank, kot tudi od drugih elektronskih ali tiskanih medijev, političnih ali gospodarskih lobijev itd.

Med posebnimi nalogami je poudarjeno zagotavljanje primernega deleža programskih vsebin v jezikih narodnih manjšin.

2.1.3 Organi upravljanja

Iz 19. člena zakona izhaja, da so organi ORF naslednji:- svet ustanove (der Stiftungsrat),- generalni direktor (der Generaldirektor),- svet publike (der Publikumsrat) in- revizijska komisija (die Prüfungskommission).

Funkcija člana sveta ustanove in sveta publike je častna (neplačana). Člani pa so upravičeni do primernega nadomestila za nastale stroške.

V 20. členu zakona o ORF je določeno, kako je sestavljen svet ustanove. Člani sveta so imenovani na podlagi naslednjih določb:1. šest članov imenuje zvezna vlada (Bundesregierung), in sicer skladno s številom sedežev, ki jih imajo politične stranke v spodnjem domu avstrijskega parlamenta (Nationalrat). Pri tem upoštevajo predloge teh političnih strank. Politične stranke, ki imajo člane v glavnem odboru Nationalrata (Hauptausschuss), imajo v svetu ustanove najmanj enega člana;2. devet članov imenujejo zvezne dežele (Länder), in sicer vsaka po enega člana;3. devet članov imenuje zvezna vlada;4. šest članov imenuje svet publike (Publikumsrat);5. pet članov pa imenuje osrednji delavski svet (Zentralbetriebsrat) na podlagi delovnopravne zakonodaje (Arbeitsverfassungsgesetzes).

Člani, navedeni pod točkami 1 - 4, morajo imeti določene osebne in strokovne izkušnje, ki so rezultat predhodnega usposabljanja ali strokovnega izobraževanja o zadevah, ki spadajo v pristojnost sveta ustanove. Poleg tega morajo imeti člani določeno znanje o avstrijskem in mednarodnem medijskem trgu ali znanje na področju ekonomije, znanosti, umetnosti in izobraževanja.

5

Dolžnosti in obveznosti članov sveta so enake tistim, ki jih imajo člani nadzornega svetadelniške družbe. Zahtevke zoper člane sveta obravnavajo redna sodišča na podlagi določil zakonika o pravdnem postopku (Zivilprocessordnung).

Člani sveta ustanove ne morejo biti:- osebe, ki so zaposlene na ORF, razen zgoraj navedenih oseb v točkah 1-5,- osebe, ki so zaposlene v podjetjih, povezanih z ORF,- osebe, ki delajo v kakšnem drugem organu ORF, razen zgoraj navedenih oseb v

točkah 1-4,- osebe, ki so zaposlene ali so delničarji v drugih medijskih družbah,- člani zvezne vlade, državni sekretarji, člani deželnih vlad, člani obeh domov

avstrijskega parlamenta, osebe, ki so zaposlene pri političnih strankah oziroma imajo vodilni položaj v zveznih in regionalnih organih političnih strank, varuh človekovih pravic, predsednik računskega sodišča in osebe, ki so v zadnjih štirih letih izvrševale eno od zgoraj naštetih funkcij,

- osebe, ki so zaposlene v poslanskih skupinah v zakonodajnem organu kot tudiparlamentarni uslužbenci,

- osebe, ki so dodeljene za pomoč poslanski skupini,- osebe, ki so zaposlene v pravnih osebah, ki delujejo na področju državljanske vzgoje,- člani urada zveznega ministra, državnega sekretarja, ali drugega zveznega ali

deželnega organa,- osebe, zaposlene v avstrijskem uradu za komunikacije (Kommunikationsbehörde

Austria) in člani zvezne uprave za komunikacije (Bundeskommunikationssenat).

Mandat članov sveta ustanove traja štiri leta, od dneva, ko je bil sklican prvi sestanek sveta,do dneva, ko se sestane novo imenovani svet ustanove. Med mandatom so člani, ki jih imenuje zvezna vlada, lahko predčasno razrešeni samo, če zvezni predsednik imenuje novo vlado. Prav tako to velja za predstavnike zveznih dežel v svetu, ki so lahko predčasno razrešeni, če deželni parlament izvoli novo deželno vlado. Člani, ki jih imenujeta svet publike in osrednji delavski svet, pa so lahko predčasno razrešeni, če oba organa imenujeta nove člane.

V 22. členu zakona o ORF je določeno, da generalnega direktorja imenuje (za dobo 5 let) in razrešuje (z dvotretjinsko večino) svet ustanove.3

Svet publike (28. člen) je organ ORF, ki ga sestavlja 35 članov in je ustanovljen zato, da varuje interese poslušalcev in gledalcev. Člane v svet publike imenujejo: zvezna gospodarska zbornica, konferenca predsednikov avstrijskih kmetijskih zbornic, avstrijska uprava delavskih zbornic, zveza avstrijskih sindikatov, zbornice svobodnih poklicev, rimsko-katoliška cerkev, luteranska cerkev, ustanove, ki se ukvarjajo z državljansko-politično vzgojo v okviru političnih strank, akademija znanosti. Poleg tega so v svet imenovani tudi predstavniki, ki jih na podlagi javnega razpisa zveznega kanclerja imenujejo inštitucije ali organizacije, ki delujejo na naslednjih področjih: visoko šolstvo, izobraževanje, umetnost, šport, mladina, študentje, starostniki, invalidi, starši in družine, narodne manjšine, turizem, vozniki, potrošniki in varovanje okolja. Šest od teh članov izberejo gledalci in poslušalci. Enaka pravila - kdo ne more biti član sveta ustanove, veljajo tudi za svet publike.

3 Več o pristojnostih sveta ustanove glej nalogo 21/2005, Sestava organov upravljanja javnih radiotelevizij v državah EU.

6

Člane revizijske komisije imenuje svet ustanove (40. člen), za dobo 3 poslovnih let. Za člane revizijske komisije se lahko imenujejo samo revizorji oziroma revizorske firme.

2.1.4 Število zaposlenih

ORF ima približno 3.500 zaposlenih delavcev. Generalni direktor avstrijske javne radiotelevizije ORF Alexander Wrabetz je koncem leta 2008 napovedal, da bo treba do leta 2012 število zaposlenih s sedanjih približno 3500 zmanjšati za več kot tretjino oziroma 1000 -na 2500.4 (povzeto po razgledi.net, Kleinezeitung in Entegutallesgut).

2.1.5 Financiranje javne radiotelevizije

Javna radiotelevizija ORF se financira iz RTV naročnine ter iz oglaševalskih prihodkov.

Zakon o ORF v 3. členu določa, da so gledalci oziroma poslušalci upravičeni do sprejemanja radiotelevizijskega programa v primeru kontinuiranega plačevanja RTV naročnine (Programmentgelt). Višino naročnine določa svet ustanove (s privolitvijo sveta publike), ki mora poskrbeti, da bodo pokriti stroški radiotelevizije, nastali pri izpopolnjevanju njenih zakonskih obveznosti. Naročnina se mora plačevati neodvisno od pogostosti in kakovosti programa oziroma sprejema programov.

Del sredstev ORF pridobi tudi iz oglaševanja. Zakon o ORF v 13. členu določa, da lahko javna radiotelevizija proti plačilu del svojega oddajnega časa (Sendezeiten) nameni komercialnem oglaševanju. Zakon o ORF tudi omogoča sponzoriranje določenih televizijskih programov.

2.1.6 Plačevanje RTV naročnine

Plačevanje naročnine ureja Zakon o RTV naročnini (Rundfunkgebührengesetz - RGG, TV and Radio Licence Law, 1999). Za sprejemanje radiotelevizijskega programa v zasebnem stanovanju in za zasebne namene se plačuje ena naročnina ne glede na število RTV sprejemnikov v stanovanju.5 Vendar, če ima oseba RTV sprejemnik tudi na drugi lokaciji (npr. vikend), mora plačati dve naročnini oziroma toliko, kolikor ima RTV sprejemnikov na različnih lokacijah. V ostalih prostorih (npr, podjetja, javne ustanove), se plačuje ena naročnina na vsakih 10 RTV sprejemnikov. Za RTV sprejemnike, ki se nahajajo zunaj stavbenih prostorov (npr. avtoradio), se naročnina ne plačuje (glej spletne strani ORF GIS in Rundfunkgebührengesetz - RGG).

2.2. DANSKA

Javni RTV program na Danskem zagotavljajo Danmarks radio, TV 2/DANMARK na državnem nivoju in osem regionalnih TV 2 postaj ter gospodarske družbe, društva oziroma občine, ki pridobijo licenco za izvajanje lokalnih, regionalnih ali nacionalnih programov. Pravna podlaga za njihovo delo je zakon št. 1052 o oddajanju danskega radia in televizije (The Danish Radio and Television Broadcasting Act) iz leta 2002.

4 V nasprotnem primeru bo ORF leta 2013 imela več kot 100 milijonov evrov izgube.5 Vse delujoče RTV sprejemnike se mora prijaviti (registrirati). Mesečna naročnina za vsako lokacijo znaša 0,36 EUR za radijski sprejemnik in 1,16 EUR za TV sprejemnik.

7

Zakon št. 1052 v 12. členu določa, da Danmarks Radio6 zagotavlja javne programe v skladu z načeli iz 10. člena.7 Obveznosti pri opravljanju javne službe se določijo v pogodbi med ministrom za kulturo in Danmarks Radiom. O opravljanju svojih obveznosti iz pogodbe Danmarks Radio pripravi letno poročilo.

Danmarks Radio je neodvisna javna ustanova, ki se financira iz RTV naročnine in iz drugih prihodkov (prodaja programov in drugih storitev, subvencije, dividende, udeležba pri dobičku itd). Danmarks Radio ne sme pridobivati prihodkov iz oglaševanja programskih storitev ter iz oglaševanja aktivnosti javnih služb na Internetu (15. člen Zakona št. 1052).

Zakon št. 1052 v 16. členu določa, da je svet (Board) najvišji upravi organ Danmarks Radia, ki se sestoji iz 10 članov, ki jih imenuje minister za kulturo. Tri člane (vključno s predsednikom sveta) predlaga minister za kulturo, šest članov (vključno s podpredsednikom sveta) predlaga danski parlament (Folketing), enega člana pa predlagajo zaposleni. Poslanci ne morejo biti imenovani za člane sveta. Mandat sveta je štiri leta. V primeru odstopa člana sveta je novi član imenovan za preostanek mandata.

Svet določa osnovne programske usmeritve, odgovoren je za progam in izpolnjevanje drugih zakonskih obveznosti. Svet imenuje generalnega direktorja radia in ostale člane uprave (general management), ki srbi za tekoče programsko, administrativno in finančno vodenje radia.

Zakon št. 1052 v 22. členu določa, da TV 2/DANMARK8 zagotavlja javne programe v skladu z načeli iz 10. člena. Obveznosti pri opravljanju javne službe se določijo v pogodbi med ministrom za kulturo in TV 2/DANMARK, ki o opravljanju svojih obveznosti iz pogodbe pripravi letno poročilo. TV2/DANMARK pripravlja informativne programe. Ostale programe naj bi prvenstveno zagotavljali z nakupom od drugih producentov.

TV 2/DANMARK je neodvisna ustanova, ki se financira iz RTV naročnine ter iz oglaševalskih prihodkov oziroma iz prodaje programov in drugih storitev, subvencij, dividend, udeležbe pri dobičku itd (25. člen).

Najvišji upravni organ TV 2/DANMARK se imenuje svet (Board) in ima 9 članov. Imenuje jih minister za kulturo. Osem članov tudi predlaga minister za kulturo (vključno predsednika in podpredsednika). Imeti morajo strokovna znanja na področju medijev, managementa v kulturi in na področju poslovnih zadev. Zaposleni predlagajo enega člana. Poslanci ne morejo biti imenovani za člane sveta. Mandat sveta je štiri leta. V primeru odstopa člana sveta je novi član imenovan za preostanek mandata. Svet je v celoti odgovoren za program in za

6 Profil Danmarks Radia (DR) na spletnih straneh LinkedIn navaja, da je DR (znan tudi kot Danish Broadcasting Corporation) najstarejša in največja medijska ustanova na Danskem. Ustanovljen je bil leta 1925 kot javna ustanova (public service organisation). Danmarks Radio je neodvisna iz RTV naročnine financirana javna ustanova. Ima 3.000 zaposlenih (Glej LinkedIn, Danmarks Radio).7 V 10. členu je opredeljeno, da morajo javne RTV in internet aktivnosti zagotoviti danskim prebivalcem širok spekter programov in drugih storitev, ki vključujejo medijsko pokrivanje (news coverage), splošno informiranje, izobraževanje, umetnost in zabavo. Programi naj bi bili kakovostni, vsestranski in različni. Svoboda informiranja in izražanja naj bi bilo primarno načelo programskega načrtovanja. Informiranje mora težiti k objektivnosti in nepristranosti. Programi morajo zagotoviti javnosti dostop do pomembnih družbenih informacij in razprav. Poseben poudarek mora biti na danskem jeziku in kulturi. Programi morajo pokrivati vse vrste umetniške in kulturne produkcije oziroma izražati raznolikost kulturnih interesov v danski družbi.8 Profil TV2 na spletnih straneh LinkedIn navaja, da je TV2 najbolj gledana TV na Danskem. Ustanovljena je bila leta 1988. TV2 ima okrog 1.500 zaposlenih (povzeto po spletnih straneh LinkedIn).

8

izpolnjevanje zakonskih določb pri delu TV2/DANMARK. Svet sestavi splošne smernice zaaktivnosti TV2/DANMARK in imenuje direktorja (managing director) ter druge člane uprave (general management) TV 2/DANMARK. Direktor srbi za tekoče programsko, administrativno in finančno vodenje TV2/DANMARK. Vlogo sveta urejajo 26., 27. in 29. člen zakona št. 1052.

Vsaka od osmih regionalnih TV2 postaj ima predstavniški svet (Board of Representatives), katerega sestava odraža široko raznolikost aspektov regionalne kulture in skupnosti. Minister za kulturo lahko v posebnih primerih odobri ustanovitev nove regionalne TV2 postaje.Regionalne postaje TV2 vodi in upravlja svet (Board) regionalnih postaj, ki ima 5 do 7članov. Stalno osebje regionalne postaje TV2 izvoli (elect) enega člana in njegoveganadomestnega člana. Člani danskega parlamenta (Folketinga), člani svetov okrožij (grofij -county) in Bornholmskega regionalnega sveta ne morejo biti imenovani za člane Sveta. Mandat sveta je štiri leta. V primeru odstopa člana sveta je novi član imenovan za preostanek mandata.Svet ima celotno programsko odgovornost in odgovornost za izpolnjevanje vseh zakonskih določb pri delu postaje. Svet sestavi splošne smernice za aktivnosti regionalne postaje in imenuje direktorja regionalne postaje. Poslanstvo in financiranje regionalnih TV2 je enako kot pri TV2/Danmark (34, 35. in 36. člen).

2.2.1 RTV naročnina

Zakon št. 1052 v 10. poglavju ureja plačevanje RTV naročnine (Radio and television licence fees). Višino RTV naročnine, za obdobje enega leta ali več, določa minister za kulturo s privolitvijo parlamentarnega odbora za finance. RTV naročnine pobira Danmarks Radio. Ta sredstva se nadalje razdelijo med Danmarks Radiom, TV2/DANMARK, regionalnim TV2 in drugimi mediji na osnovi odločbe ministra za kulturo. Minister za kulturo lahko določi tudi podrobna pravila glede izračuna in plačila RTV naročnine za gospodarske družbe in druge pravne osebe. Na osnovi dogovora z ministrom za socialne zadeve, lahko minister za kulturo lahko tudi zmanjša višino oziroma oprosti plačila določeno skupino ljudi (69. člen). Danska finančna agencija (Finansstyrelsen) skrbi za pobiranje neplačanih RTV prispevkov (skupaj z obrestmi). Agencija lahko znesek neplačanih RTV prispevkov pridobi s prisilno izterjavo na osebnih prejemkih zavezancev za plačilo (attachment of salaries) v skladu z davčno zakonodajo, ki določa pobiranje osebnih davkov (71. člen).

2.3 FRANCIJA

Nosilci sektorja javne radiodifuzije (public broadcasting sector) v Franciji so: France Télévisons, Radio France, Radio France International (RFI), Institut national de l'audioviseul (INA)9 in ARTE10. Pravna podlaga za njihovo delovanje je Zakon o svobodi komuniciranja (Freedom of Communication Act) in Zakon o elektronskih komunikacijah (LOI n° 2004-669).

9 Institut national de l'audioviseul je javno podjetje (public utility company) zadolženo za ohranjanje in razvoj nacionalne avdio-vizualne dediščine. Skrbi za vodenje arhiva francoske televizije, za strokovna izobraževanja in raziskave novih tehnologij.10 Televizija ARTE ima poseben status v sistemu francoske javne radiodifuzije. Ustanovljena je po francosko-nemškem sporazumu iz oktobra 1990. Za njo ne veljajo splošna programska načela, ki obvezujejo ostale francoske javne RTV. Njeno upravo imenujeta francoska in nemška vlada. Centralno servisno organizacijo v Strasbourgu financirata obe vladi, francoska programska podružnica (ARTE France) pa se financira iz naročnine (glej Television across Europe). Zakon o svobodi komuniciranja ne vsebuje določil glede sestave uprave televizije ARTE France.

9

2.3.1 Pravni status

Zakon o svobodi komuniciranja v 47. členu določa, da ima država v lasti vse delnice družb (des sociétes) France Télévisons,11 Radio France in Radio France Internationale (RFI). Te družbe in družbe France 2, France 3, France 5 in Réseau France outre-mer so predmet zakonodaje o delniških družbah (les sociétés anonymes), razen če zakon ne določa drugače.


Zakon o svobodi komuniciranja določa, da morajo programi javne RTV zagotavljati sklope programov in storitev, za katere so značilni: raznolikost, pluralizem, kakovost in inovativnost ter morajo spoštovati človekove pravice in demokratična načela določena v francoski ustavi.Široka in raznolika ponudba programov mora biti na področjih informiranosti (pristno, neodvisno in pluralno poročanje), kulture, znanja, zabave in športa. Programi morajo prispevati k demokratični razpravi znotraj francoske družbe, prispevati morajo tudi ksocialnem vključevanju vseh državljanov. Promovirati morajo francoski jezik ter raznolikost kulturne dediščine v njenih lokalnih in regionalnih dimenzijah. Prispevati morajo k razvoju idej in umetnosti in širiti civilna, ekonomska in socialna znanja, kot tudi druga dognanja znanosti ter prispevati k medijskem opismenjevanju. Dostop do programov morajo zagotoviti tudi gluhim osebam. Servisi javne radiodifuzije morajo delovati tudi na področju širjenja francoskega jezika in kulture zunaj meje države. Potrebno je razvijati nove tehnologije in storitve za obogatitev programov ( 43-11. člen).


Francoski javni televizijski servis France Télévisions12 je ustanovljen z Zakonom o svobodi komuniciranja. Upravni odbor (le conseil d'administration) družbe France Televisions vključuje štirinajst članov, katerih mandat je pet let, in sicer:13

- dva člana sta člana parlamenta, ki ju imenuje Narodna skupščina in Senat;- pet članov so predstavniki države;- pet članov so strokovnjaki (personnalités qualifiées), ki jih imenuje Visoki svet za radiodifuzijo

(CSA);14 vsaj en prihaja iz nevladnih organizacij oziroma dobesedno - združevalnega gibanja (mouvement associatif), drugi iz področja oblikovanja oziroma filmske ali audi-vizualne produkcije ter vsaj še en iz francoskih čezmorskih teritorijev. Med njimi Visoki svet za radiodifuzijo (CSA) (glasom večine) imenuje tudi predsednika upravnega odbora;

- dva člana sta izvoljena predstavnika zaposlenih.

11 Do leta 2004 se je družba imenovala France Télévison. 12 Vključuje tudi nacionalne televizijske kanale France 2, France 3 in France 5 (La Cinquième), ki so bili do leta 2000 avtonomna javna podjetja. Del France Télévisions je tudi Réseau France outre-mer (RFO), ki upravlja z javnim RTV v francoskih čezmorskih departmajih zunaj matične Francije. France Télévisions vključuje tudi različne tematske kabelske ali satelitske kanale (glej Television across Europe). 13 Določbe iz 47-1. člena Zakona o svobodi komuniciranja spremenjene z Zakonom o elektronskih komunikacijah iz leta 2004. Do leta 2004 je imel upravni odbor France Télévisions 12 članov. 14 Conseil supérieur de l'audioviseul (The High Council for Broadcasting) je neodvisen upravni organ, ki tudi dodeljuje licence zasebnim televizijam in radijskim postajam, nadzoruje televizijske in radijske programe ter je vključen v zakonodajni postopek (pripravlja mnenja o vladnih predlogih zakonov s področja RTV).

10

Predsednik upravnega odbora France Télévisions je hkrati tudi predsednik upravnih odborov France 2, France 3, France 5 in Réseau France outre-mer (RFO). Upravni odbor France Télévision postavlja direktorje omenjenih družb (na predlog predsednika upravnega odbora).

Upravni odbor vsake družbe (France 2, France 3 in France 5) vključuje, poleg predsednika, še sedem članov, katerih mandat je 5 let, in sicer:

- dva člana sta člana parlamenta, ki ju imenuje Narodna skupščina in Senat;- dva člana sta predstavnika države - en član je strokovnjak, ki ga imenuje Visoki svet za radiodifuzijo (CSA) (izbran je

med strokovnjaki, ki jih je CSA imenovala v upravni odbor družbe France Télévisions);

- dva člana pa sta izvoljena predstavnika zaposlenih.

Upravni odbor družbe Réseau France outre-mer (RFO) vključuje, poleg predsednika, enajst članov, katerih mandat je pet let. Dva sta člana parlamenta, štirje so predstavniki države, trije so strokovnjaki (vsaj en z dokazanimi izkušnjami s področja radiodifuzije), ki jih imenuje Visoki svet za radiodifuzijo (CSO) in dva sta izvoljena predstavnika zaposlenih.

Vsak upravni odbor družb Radio France, Radio France Internationale (47-2. člen) terInstitut national de l'audioviseul (50. člen) ima po dvanajst članov, katerih mandat je pet let. Dva sta poslanca, štirje so predstavniki države, štirje so strokovnjaki, ki jih imenuje Visoki svet za radiodifuzijo (CSO) in dva sta izvoljena predstavnika zaposlenih.


Tabela 1: Število zaposlenih v javnih RTV servisihŠtevilo zaposlenih

France Télévision 1001-5000France 5 201-500Radio France 4300Radio France Internationale (RFI) 1000Vir: Linkedin.


Javne televizije in radijske postaje se financirajo iz dveh glavnih virov: naročnina (licence fees) in oglaševanje. Občasno dobivajo za doseganje posebnih ciljev tudi dodatne državne subvencije ali dotacije (special state subsidies or endowments). Na primer, lahko pridobijo sredstva od Ministrstva za zunanje zadeve za širjenje programov francoske televizije v tujini. Državna pomoč se dodeljuje tudi v primeru podpore razvoju novih tehnologij, določene rekonstrukcije ali kot kompenzacija določenih stroškov in zadržanih sredstev - na primer, ko se določene kategorije ljudi oprosti plačila naročnine.15

15 Številne kategorije ljudi so oproščene plačila RTV naročnine. Na primer: starejši občani nad 65 letom z manjšimi prihodki (leta 2002: okrog 3,35 milijonov gospodinjstev), invalidne osebe (okrog 700.000 gospodinjstev). V tem primeru država plača javnim RTV servisom ta oproščena sredstva iz naročnin. Leta 2003 je bilo 449 milijonov evrov plačanih javnim RTV servisom kot kompenzacija za oproščena sredstva iz naročnin.

11

Tabela 2: Financiranje France Télévisions v letu 2003Delež skupnega proračuna (odstotek)RTV prispevek/naročnina

Državni proračun

Komercialni prihodki (oglaševanje in sponzorstvo)

DrugoLetni proračun (v milijonih evrov)

France Télévisions

64,8 0 30,3 4,9 2.308,9

Vir: Televizije po Evropi, EU Monitoring and Advocacy program (EUMAP), Network Media Program (NMP).

Proces financiranja javnih RTV servisov se začne vsako leto julija meseca. Ministrstvo za komunikacije in finančno ministrstvo pripravita proračun javnih RTV servisov. Predsednik vlade mora proračun potrditi, preden ga novembra meseca pošlje v parlament. Parlament odloča o višini financiranja, vključujoč pričakovane oglaševalske prihodke ter načrtuje stroške oziroma sredstva za plače, investicije in druge aktivnosti. Tako imajo javni RTV servisi malo vpliva na financiranje in porabo sredstev (glej Television across Europe).


Višino RTV naročnine (licence fee) letno določa parlament, ko potrjuje celotni proračun javnih RTV servisov.

Kot je razvidno iz tabele 3, se je RTV naročnina od leta 1990 povečala za 38 %.16

Tabela 3: Višina RTV naročnine (1984-2004)1985 1990 1995 2000 2004

RTV naročnina (v evrih)

82,65 84,15 102,14 114,49 116,50

Vir: Commission des finances - po Television across Europe.

Od januarja 2005 se plačilo RTV naročnine pobira skupaj z lokalnimi davki.17

Iz tabele 4 pa je razviden del prihodkov iz RTV naročila v skupnem prihodku javnih RTV servisov.

Tabela 4: Del prihodkov iz RTV naročila v skupnem prihodku javnih RTV servisov (2002)

Skupni prihodki (v mio EUR)

RTV naročnina

France Télévision 2.161 72,05 %Radio France 499,3 95,05 %Réseau France outre-mer (RFO)

223,4 93,77 %

16 V tem obdobju so se življenjski stroški povečali za 25 %. Izračuni kažejo, da med 1,5 in 3 milijona gospodinjstev ne plačuje RTV naročnine, ker se (ilegalno) ne prijavijo kot uporabniki storitev. 17 Do leta 2005 je RTV naročnino pobiral poseben organ finančnega ministrstva (Le Service de la redevance audiovisuelle SRA). SRA uslužbenci niso imeli pravico do vstopa v stanovanja, da bi preverili posest RTV aparata. Niso smeli ni križati podatke javne uprave z drugimi podatki (npr. o naročninah na kabelsko TV itp.). Da bi se rešil problem namernega izogibanja plačilu so, brez povečanja stroškov, pristopili pobiranju naročnine prek lokalnih davkov.

12

ARTE France 192,6 100 %Radio France Internationale (RFI)

126,8 99,13 %

Institut national de l'audioviseul (INA)

100,6 100 %

Vir: Direction du développement des médias (DDM) - po Television across Europe.

2.4 NEMČIJA

V Nemčiji so na področju kulture in medijev pristojne zvezne dežele (Länder). Tako ne obstaja zvezni zakon o radiodifuziji. Osnovna načela RTV servisov so zapisana v zakonih vsake od 16 nemških zveznih dežel. Zvezne dežele so medsebojno sklenile posebne pogodbe, ki dopolnjujejo ureditev RTV servisov na regionalnem nivoju oziroma ustanavljajo nacionalno strukturo v ureditvi RTV servisov. Te pogodbe sklenjene med deželami zagotavljajo pravno osnovo za:

- nacionalni javni in zasebni TV servis - vključujoč pravila oglaševanja, pluralnost in raznolikost v zasebnem sektorju ter načela sodelovanja regionalnih regulatornih organov in zasebnega sektorja na nacionalnem nivoju;18

- ustanavljanje mreže regionalnih javnih RTV servisov - ARD (Arbeitsgemeinschaft der öffentlich-rechtlichen Rundfunkanstalten der Bundesrepublik Deutschland) -praktično gre za sinonim za prvo nemško javno televizijo in prvi javni radio (ARD-Staatsvertrag);

- nacionalni javni TV servis ZDF (Zweites Deutsches Fernsehen - Staatsvertrag );- nacionalni javni radijski servis DeutschlandRadio (DeutschlandRadio - Staatsvertrag);- financiranje dveh javnih servisov ARD in ZDF in določanja RTV naročnine

(Rundfunkgebührenstaatsvertrag in Rundfunkfinanzierungsstaatsvertrag) (glej Television across Europe in Staatsvertrag über den Rundfunk im vereinten Deutschland).

V Nemčiji deluje 12 javnih RTV servisov (9 regionalnih članic ARD - od katerih 4 delujejo v več kot eni zvezni deželi, Deutsche Welle - mednarodni servis, ki ga je ustanovila nemška vlada, DeutschlandRadio - javni radijski servis z dvema kanaloma ter televizija ZDF - druga javna TV).


Državna pogodba o radioteleviziji (Staatsvertrag über den Rundfunk im vereinten Deutschland) v 11. členu določa osnove delovanja javnih RTV servisov, podobna besedila pa so zapisana v deželnih RTV zakonih in v drugih pomembnih dokumentih. Tako morajo javni RTV servisi:

- ustvariti in distribuirati programe, ki so dejavniki načel o svobodi posameznika oziroma prispevati k procesu javne razprave;

- zagotavljati obsežen pregled regionalnih, nacionalnih, evropskih in mednarodnih dogodkov;

- spodbujati mednarodno sodelovanje, evropske integracije ter socialno kohezijo na zveznem in deželnem nivoju;

18 Državna pogodba o radioteleviziji v združeni Nemčiji, Staatsvertrag über den Rundfunk im vereinten Deutschland (Rundfunkstaatsvertrag - RStV) vom 31. August 1991, zuletzt geändert durch den zehnten. Rundfunkänderungsstaatsvertrag vom 19. Dezember 2007. Posebnih določb o sestavi organov upravljanja v tej krovni pogodbi ni zaslediti.

13

- programi morajo informirati, izobraževati, svetovati in zabavati oziroma prispevati k razvoju kulture;

- javna radiotelevizija je pri izpolnjevanju nalog zavezana načelom objektivnosti in nepristranskost pri poročanju, raznolikosti mnenj in ravnovesje ponudb.

2.4.2 Pravni status in organi upravljanja

Posebnih določb o pravnem statusu in sestavi organov upravljanja v krovni Državni pogodbi o radioteleviziji ni zaslediti.

Kot primer državne pogodbe, ki pa je nastala na podlagi zgoraj navedene državne pogodbe (RStV), naj omenimo državno pogodbo o Jugozahodni radioteleviziji (Staatsvertrag über denSüdwestrundfunk (SWR))19, ki sta jo sklenili zvezni deželi Baden-Württemberg in Rheinland-Pfalz. Südwestrundfunk (SWR) je neprofitni javni zavod (gemeinnützige rechtsfähige Anstalt des öffentlichen Rechts), ki deluje v obeh zveznih deželah (1. člen pogodbe o SWR).

Organi SWR so:- svet radiotelevizije (Rundfunkrat) in deželna radiotelevizijska sveta (Landesrundfunkräte), če sta po tej pogodbi nosilca pravic in obveznosti;- upravni svet (der Verwaltungsrat) in- intendant (13. člen pogodbe o SWR).

Članstvo v svetu radiotelevizije in upravnem svetu se medsebojno izključujeta. V obehnavedenih svetih tudi ne morejo kot člani delovati uslužbenci ali stalni sodelavci SWR.Pomembno je, da člani upravnega sveta ne morejo biti člani zakonodajne in izvršilne veje oblasti, tako na državnem, kot tudi na evropskem nivoju. Izjemo predstavljajo članiupravnega sveta, katere v upravni svet delegira parlament in vlada zveznih dežel.

Svet radiotelevizije (Rundfunkrat) je sestavljen iz 74 članov, ki prihajajo iz obeh zveznih dežel (Baden-Württemberg in Rheinland-Pfalz). Večji delež, torej 51 članov, prihaja iz dežele Baden-Württemberg. Od teh jih delegirajo:- 8 parlament (Landtag) te zvezne dežele,- 2 deželna vlada,- 2 deželna evangeličanska cerkev,- 2 rimskokatoliška cerkev,- 1 judovske verske skupnosti,- 1 svobodna cerkev,- 2 deželne sindikalne zveze,- 1 zbor občin (Gemeindetag) zvezne dežele,- 1 zbor okrožij (Landkreistag) zvezne dežele,- 1 zbor mest (Städtetag),- 1 združenje svobodnih volivcev (Freie Wählervereinigung),- 1 delovno združenje deželnih industrijskih in trgovinskih zbornic,- 1 deželna obrtniška zbornica,- 1 deželna industrijska zveza in deželno združenje zvez delodajalcev,- 1 deželna zveza svobodnih poklicev in zveza oseb v samostojnih poklicih,- 1 kmečka združenja,- 1 zveza novinarjev in strokovna skupina novinarjev v okviru branžnega sindikata,

19 Druga največja članica ARD, glede na število zaposlenih in delež sredstev, ki ga dobi iz RTV naročnine. Največja članica je Westdeutscher Rundfunk (WDR).

14

- 1 deželni glasbeni svet (Landesmusikrat),- 2 športne zveze,- 2 organizacija, ki se ukvarja z delom mladih (Landesjugendring),- 1 deželni zbor starejših oseb (Landesseniorenrat),- 2 visoke šole in univerze,- 2 zveze vzgojiteljev (Erzieherverbände),- 1 deželni svet staršev (Landeselternbeirat),- 1 deželna zveza delavskih univerz,- 2 organizacije izgnancev (Vertriebenenorganisationen),- 1 deželna zveza gledaliških delavcev (Bühnenverein),- 1 zveza nemških pisateljev (branžni sindikat) in skladateljev,- 1 deželna zveza za varstvo okolja,- 1 sodržavljani iz tujine, ki jih imenujejo lokalni organi,- 1 deželni družinski svet (Landesfamilienrat),- 1 deželna ženska zveza (Landesfrauenrat),- 1 ženska združenja v okviru evangeličanske in rimskokatoliške cerkve,- 1 invalidske organizacije, in- 1 liga za svobodno socialno nego (Liga der Freien Wohlfahrtspflege).Vsi navedeni člani so hkrati tudi člani deželnega radiotelevizijskega sveta (14. člen pogodbe o SWR).

Preostalih 23 članov radiotelevizijskega sveta prihaja iz zvezne dežele Rheinland-Pfalz. Od teh jih delegirajo:- 4 parlament (Landtag) te zvezne dežele,- 1 deželna vlada,- 1 deželne katoliške škofije,- 1 deželna evangeličanska cerkev,- 1 državna sindikalna zveza, deželna enota Rheinland-Pfalz,- 1 državni sindikat uslužbencev, deželna enota Rheinland-Pfalz,- 1 državna zveza uradnikov,- 1 deželno združenje zvez podjetnikov,- 1 delovno združenje deželnih obrtniških zbornic,- 1 delovno združenje deželnih industrijskih in trgovinskih zbornic,- 1 deželna kmetijska zbornica,- 1 organizacija, ki se ukvarja z delom mladih (Landesjugendring),- 1 deželna športna zveza,- 1 deželni ženski svet (Landesfrauenbeirat),- 1 zveza novinarjev in strokovna skupina novinarjev v okviru branžnega sindikata,- 2 zbor mest (Städtetag), zbor okrožij (Landkreistag), zveza občin (Gemeindebund) inzveza mest (Städtebund),- 1 organizacije, ki delujejo na podlagi deželnega zakona o dopolnilnem izobraževanju(Weiterbildungsgesetz),- 1 zveze, ki delujejo na podlagi zveznega zakona o varstvu narave), in- 1 zveze s področja umetnosti in kulture (zveza nemških pisateljev, poklicno združenjeupodabljajočih umetnikov in deželni glasbeni svet).Vsi navedeni člani so hkrati tudi člani deželnega radiotelevizijskega sveta (14. člen pogodbe o SWR).

Predsednik sveta za radiotelevizijo potrdi delegirane člane in odloči, za kakšno časovnoobdobje se posamezni člani imenujejo. Če zgoraj navedeni organi ne delegirajo članov sveta,

15

se njihovo skupno število ustrezno zniža. Mandat radiotelevizijskega sveta traja pet let (15. in 16. člen pogodbe o SWR). 20

Upravni svet (Verwaltungsrat) sestavlja 15 članov. Osem jih izvoli radiotelevizijski svet(Rundfunkrat), vendar pa te člane ne smejo delegirati deželna parlamenta ali vladi. Od tehosmih članov jih mora biti šest iz zvezne dežele Baden-Württemberg, dva pa iz zvezne dežele Rheinland-Pfalz. Tri člane delegira parlament (Landtag) zvezne dežele Baden-Württemberg, enega pa parlament (Landtag) zvezne dežele Rheinland-Pfalz. Dva člana delegira vlada zvezne dežele Baden-Württemberg, enega člana pa vlada zvezne dežele Rheinland-Pfalz (20. člen pogodbe o SWR). Mandat upravnega sveta traja pet let (22. člen pogodbe o SWR)). 21

Intendant vodi Jugozahodno radiotelevizijo (Sudwest Runfunk - SWR) in odgovarja za celotno delovanje ter oblikovanje programa (25. člen pogodbe o SWR).

Obstajajo tudi druge državne pogodbe za javno radiotelevizijo, kjer je določena podobnasestava organov. Kot primer naj navedemo državno pogodbo o ZDF (Zweites Deutsches Fernsehen). Po tej pogodbi obstaja televizijski svet (Fernsehrat), ki ga sestavlja 77 članov. V njem je po en predstavnik vsake zvezne dežele, tri člane delegira zvezna vlada, nadalje so v njem predstavniki političnih strank (skupaj 12), ki jih delegirajo predsedstva strank glede na delež posamezne stranke v nemškem parlamentu (Bundestagu), v ostalem pa je sestava podobna kot pri zgoraj opisanem radiotelevizijskem svetu SWR. Mandat sveta traja štiri leta.Upravni svet ZDF sestavlja 14 članov: pet jih zastopa zvezne dežele, osem jih izvoli televizijski svet, enega pa imenuje zvezna vlada.Njihova mandatna doba znaša pet let. Tudi za intendanta veljajo podobna določila kot to velja za intendanta SWR (glej nalogo 21/2005 in ZDF.com)


Mreže regionalnih javnih RTV servisov - ARD zaposluje 24.600 ljudi (povzeto po spletnih straneh Answers.com).

ZDF zaposluje 3.600 zaposlenih ter podobno število honorarnih sodelavcev (freelancers) (povzeto po spletnih straneh ZDF).


Javna servisa ARD in ZDF se financirata preko RTV naročnine (licence fees), oglaševanja, sponzorskih sredstev ter od drugih prihodkov, na primer s prodajo programov in drugo trgovino.22 Oglaševanje je mogoče samo na glavnih kanalih (Das Erste in ZDF), od ponedeljka do petka do 20. ure zvečer (največ 20 minut na dan). Sponzorski programi so dovoljeni po 20. uri (glej Television across Europe).

20 Več o pristojnostih sveta za radiotelevizijo v nalogi 21/2005. 21 Več o pristojnostih upravnega sveta v nalogi 21/2005. 22 Direktna prodaja - teleshopping ni dovovljena.

16

Tabela 5: Financiranje ARD in ZDF v letu 2003Delež skupnega proračuna (odstotek)RTV prispevek/naročnina

Državni proračun



ARD 94,0 0 6,0 (samo oglaševanje)

Ni podatka 5.371

ZDF 93,3 0 6,7 (samo oglaševanje)

Ni podatka 1.677

Vir: Televizije po Evropi, EU Monitoring and Advocacy program (EUMAP), Network Media Program (NMP).


Plačevanje RTV naročnine (Rundfunkgebühr) urejata posebni državni pogodbi (Rundfunkfinanzierungsstaatsvertrag in Rundfunkgebührenstaatsvertrag).

Pogodba o financiranju (Rundfunkfinanzierungsstaatsvertrag) določa ustanavljanje neodvisne Komisije za vrednotenje in ocenjevanje finančnih potreb javne radiotelevizije KEF (Kommission zur Ermittlung des Finanzbedarfs der Rundfunkanstalten), s pomočjo katere se poskuša zmanjšati vpliv politike pri vprašanju financiranja javne radiotelevizije. Komisija KEF je sestavljena iz 16 neodvisnih strokovnjakov (en za vsako zvezno deželo), s področij medijskega upravljanja in svetovanja oziroma medijske zakonodaje, ekonomije, radiodifuzne tehnologije ter medijskih raziskav. Člane komisije KEF imenujejo vlade zveznih dežel na obdobje 5 let, vendar člani KEF pri svojem delu ne dobivajo političnih navodil. Vsaki dve leti ARD, ZDF in DeutschlandRadio poročajo o svojih finančnih zahtevah Komisiji KEF, ki preuči zahteve ter predlaga zveznim deželam (Länder) višino RTV naročnine za naslednje obdobje. O tem predlogu se glasuje v deželnih parlamentih, po predhodni odobritvi deželnih vlad. Ko vseh 16 deželnih parlamentov sprejeme novi predlog, se v celotni Nemčiji uvede nova višina RTV naročnine (s spremembo državne pogodbe Rundfunkfinanzierungsstaatsvertrag).

RTV naročnina trenutno znaša 17,98 evrov23 na mesec (glej Television across Europe in Rundfunkfinanzierungsstaatsvertrag).

V Nemčiji pobira RTV naročnine od radijskih in televizijskih uporabnikov osrednja agencijaGebühreneinzugszentrale (GEZ).24 Lastnik RTV sprejemnika "pripravljenega za sprejemanje programov" je dolžan registrirati sprejemnik in plačati RTV naročnino (neodvisno od tega, koliko program dejansko spremlja).25 Ena naročnina načeloma pokriva vse RTV sprejemnike

23 RTV naročnina se sestoji iz osnovne pristojbine (Die Grundgebühr) - 5,76 evrov in televizijske naročnine (Fernsehgebühr) - 12,22 evrov. Leta 2005 je RTV naročnina znašala 17,03 evrov. 24 98 odstotkov zbranih sredstev je namenjenih za delovanje javnih RTV-programov, dva odstotka pa za t. i. posebne pomene, med katere se uvrščajo nekomercialne in lokalne postaje, ki dobijo delež teh dveh odstotkov (povzeto po Mediawatch).25 V primeru ne-registracije (v roku enega meseca) so predvidene denarne kazni. Obstajajo tudi različni postopki ugotavljanja, katera gospodinjstva se v dovoljenem roku niso registrirala. Posebna razprava je tako potekala glede postopkov posebnih neodvisnih raziskovalcev (t.i. Rundfunkgebührenbeauftragten), ki iščejo na podlagi

17

v gospodinjstvu. V primeru, da je v gospodinjstvu stanujoč otrok, ki ima svoje prihodke, je tudi ta dolžan prijaviti RTV sprejemnike v svoji sobi. Iz socialnih razlogov so plačila RTV naročnine lahko oproščeni določeni uporabniki (npr. prejemniki nadomestila za brezposelne, prejemniki socialne pomoči, osebe s posebnimi potrebami z nizkimi prihodki itd.), vendar nikoli ne za nazaj (povzeto po spletnih straneh Münchner Mieter Magazin in Rundfunkfinanzierungsstaatsvertrag).

2.5 ZDRUŽENO KRALJESTVO

2.5.1 Status in poslanstvo javne RTV

BBC (British Broadcasting Corporation) ima kot javna radiotelevizija v primerjavi z ostalimi mediji v Združenem kraljestvu poseben status26 ter s tem povezano financiranje in upravljanje. BBC v njeni vlogi javne radiotelevizije ureja posebna listina (The BBC Royal Charter),27 na podlagi katere se sklene tudi dogovor (Agreement) med pristojnim ministrstvom in BBC. Z dogovorom, ki se na vsakih 10 let sklene na novo, se zagotavlja uredniška avtonomija in se podrobneje določajo obveznosti BBC kot javne televizije. Hkrati je z dogovorom BBC podeljena licenca za opravljanje nalog javne radiotelevizije. Poslanstvo BBC kot javne radiotelevizije je informirati, izobraževati in zabavati, pri tem pa so z dogovorom iz 2006 leta še posebej izpostavljeni naslednji cilji:

- ohranjanje civilne družbe,- promocija izobraževanja in učenja,- stimuliranje ustvarjalnosti in odličnosti na področju kulture,- predstavljanje države, njenih regij ter narodnostnih in drugih skupnosti,- komuniciranje z drugimi državami ter- pomoč pri uveljavljanju novih komunikacijskih tehnologij in storitev, na primer,

zavzemanjem vodilne vloge pri uvajanju digitalne televizije.28


Javni interes, še posebej interes plačnikov RTV naročnine, zastopa poseben organ - BBC Trust.29 BBC Trust postavlja osnovno strategijo BBC, določa njegove prioritete ter nadzoruje delovanje izvršilnega odbora (Executive Board).

BBC Trust sestavljajo predsednik,30 podpredsednik in 10 članov (štirje predstavljajo Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko). Imenuje jih britanski monarh na predlog pristojnih ministrov (z dekretom - Order in Council). Mandat ne traja več kot 5 let. Lahko so ponovno imenovani. Razen razlogov, kot so: pisna odpoved, prenehanje mandata ali neudeležba na

provizije še neregistrirana gospodinjstva. Veliko interesnih skupin se je pritožilo, da so nekateri vneti neodvisni raziskovalci izvajali velik pritisk priti v stanovanje, za kar pa nimajo pravice. 26 V normativnih aktih ni zaslediti formalno opredelitev statusa BBC. Nekateri viri navajajo, da je BBC javno podjetje (public company) (glej LinkedIn in Answers.com).27 Prva listina o BBC izhaja iz leta 1926, se pa vsakih 10 let obnovi in ustrezno prilagodi novim potrebam. Listina o BBC vsebuje vse potrebne elemente za ureditev statusa BBC, vključno s programskimi usmeritvami in strukturo upravljanja.28 Agreement Between Her Majesty's Secretary of State for Culture, Media and Sport and the British Broadcasting Corporation (2006).29 Od 1927 do 2006 je bil najvišji organ BBC svet guvernerjev. S 1. januarjem 2007 ga je zamenjal BBC Trust. 30 Predsednik Trusta se lahko smatra tudi za (known as) predsednik BBCa.

18

sejah (neprekinjeno v 3 mesecih) lahko član BBC Trust izgubi svoj položaj tudi zaradi posebnih premoženjskih ali zdravstvenih razlogov (v primeru bankrota, zasega lastnine, duševne bolezni).

Višino nadomestil (remuneration) določi pristojni minister (Secretary of State).

Vsakodnevno delo in poslovanje BBC v skladu z načeli, ki jih je postavil BBC Trust, vodi uprava (Executive Board), v kateri so izvršni (executive) in neizvršni (non-executive) člani. Neizvršni člani uprave morajo biti najmanj štirje. Skupno število neizvršnih članov ne sme biti manjše od ene tretjine članov uprave oziroma jih ne sme biti pol ali več kot pol. Predsednika uprave (Chairman) imenuje BBC Trust, ki tudi določi njegovo funkcijo - izvršni ali neizvršni član. Predsednik uprave z izvršno funkcijo je lahko samo generalni direktor (Director General). Izvršne člane uprave imenuje uprava. Izbira pa lahko samo med tistimi, ki jih je predlagala komisija za imenovanja31 (nomination committee). Neizvršne člane uprave (razen predsednika uprave, če ima ta neizvršno funkcijo - imenuje ga BBC Trust) formalno imenuje uprava, vendar samo na osnovi predloga komisije za imenovanje32, ki ga je odobril BBC Trust. Uprava ustanavlja posebne odbore (npr. vedno mora biti ustanovljen revizijski organ (Audit Committee)).

Generalni direktor (Director General) je vedno tudi izvršni član uprave ter glavni urednik (editor-in.chief). Imenuje ga (ko je istočasno predsednik uprave) oziroma njegovo imenovanje odobri (ko ni predsednik uprave) BBC Trust.

Različne interese plačnikov RTV naročnine pri delu BBC Trusta zastopajo sveti publike(Audience Councils). Štirje sveti publike zastopajo geografsko-nacionalne interese Anglije, Škotske, Walesa in Severne Irske. Sveti publike lahko predstavljajo tudi druge interese različnih skupnosti v Združenem kraljestvu (povzeto po The BBC Royal Charter, 2006).


BBC ima približno 21.000 zaposlenih (povzeto po spletnih straneh Delo, BBC News). 33


Javni servis BBC financira svoje delovanje skoraj izključno iz obvezne RTV naročnine(licence fee), ki ga plačujejo gospodinjstva. Na primer, leta 2003 je BBC pridobil 94% svojih sredstev iz RTV naročnine (3.959 milijonov evrov).34 Kot je razvidno iz tabele 6, BBC kot javna radiotelevizija ne sme direktno izvajati komercialnih aktivnosti, kar pomeni, da se tudi ne financira iz prihodkov od oglaševanja.

31 Komisija za imenovanje ima 4 člane: predsednika uprave, ki je tudi predsednik komisije ter en izvršni in dva neizvršna člana uprave. 32 V tej komisiji za imenovanje večino predstavljajo neizvršni člani. 33 BBC profil na LinkedIn navaja 10.000 zaposlenih. 34Radijski servis BBC World Service je financiran iz državnih sredstev.

19

Tabela 6: Financiranje BBC v letu 2003Delež skupnega proračuna (odstotek)RTV prispevek/naročnina

Državni proračun



BBC 94,0 0 0 6 4.211Vir: Televizije po Evropi, EU Monitoring and Advocacy program (EUMAP), Network Media Program (NMP).

Komercialne storitve izvajajo odvisne družbe BBC Worldwide in BBC Resources, oziroma njihovi tematski programi, BBC World, BBC Prime in BBC America, ki so financirani iz oglaševalskih in drugih komercialnih prihodkov (glej Television across Europe in spletne strani BBC).35

Čeprav se v zadnjih letih tudi v Združenem kraljestvu razpravlja o potrebi večjega komercialnega financiranja, je vlada zagotovila, da bo financiranje BBC kot javne radiotelevizije preko TV prispevka ostalo poglavitni vir financiranja najmanj do sklenitve naslednjega dogovora (Agreement), to se pravi do leta 2017 (glej A review of the current BBC funding and licence fee proposals).


BBC nacionalni RTV servis se financira iz RTV naročnine. Vlada odloča o njeni višini. Vsakdo, ki gleda TV programe (na način kot se predvajajo na TV), mora plačevati RTV prispevek (oziroma pridobiti TV licenco36), ne glede na napravo, ki jo za spremljanje programov uporablja (računalniki prenosni računalniki, mobilni telefoni itd.). Od leta 1991 je BBC odgovoren za upravljanje s RTV naročnino (Licensing Authority) oziroma izdajo licence. Pobiranje RTV naročnine pa izvajajo podizvajalci. Starejše osebe od 75 let so oproščene plačila RTV naročnine (t. i. free TV Licence), osebe z motnjami vida plačujejo 50% RTV naročnine.37

V finančnem letu 2008/2009 je RTV naročnina znašala za vsako gospodinjstvo 139,50 funtov (11,63 funtov na mesec38). Naslednja slika kaže kako je bil mesečni RTV prispevek razdeljen.

35 Zanimivo je, da je BBC Worldwide leta 1997 skupaj s podjetjem Flextech ustanovil tudi naročniške TV kanale, kot so UK Gold (komedija) in UK Horizons (dokumentarni), v katerih ima 50 odstotkov delnic (povzeto po The Future Funding of the BBC). 36 TV licenca je vezana na posamezni naslov prijavitelja (oz. gospodinjstvo). Tako, da se pri selitvi ne prenese avtomatično. 37 BBC lahko v skladu z zakonom (Communication Act, 2003) oprosti plačila RTV naročnine tudi druge skupine. 38 13,03 evrov.

20

Slika: Razdelitev RTV naročnine

TV (BBC One, BBC Two): £8

Radio: £2,01

BBC website: £0,61

Drugo (prehod na digitalno TV

itd.): £1,01

Vir: BBC

Letna RTV naročnina od 1. aprila 2009 znaša 142,50 funtov za barvne sprejemnike oziroma 48 funtov za črno bele sprejemnike (black-and-white licence).RTV naročnina pokriva spremljanje televizijskih kanalov (BBC One, BBC Two, BBC News, BBC Parliament, CBBC itd.), pet nacionalnih radijskih servisov ter BBC Asian Network in digitalne radijske servise (BBC 1Xtra, BBC 5 Live Sports Extra itd.), regionalne TV programe in lokalne radijske servise v Angliji, nacionalno radiotelevizijo v Walesu, Severni Irski in na Škotskem ter BBC Red Button, BBC Mobile in BBC website.

3. ZAKLJUČEK

Primerjalni pregled javnih radiotelevizij v izbranih državah kaže, da je njihovo delovanje zakonsko urejeno, deklarirana poslanstva so jim podobna (z določenimi posebnostmi), statusno ter organizacijski pa so precej raznovrstne.

V Avstriji je javna radiotelevizija ORF neprofitna ustanova javnega prava. Vpisana pa je v register podjetij, ki ga vodi gospodarsko sodišče. Najvišji organ - svet ustanove ima 35 članov, ki so imenovani na osnovi točno določenih določb. Njihov mandat traja štiri leta. ORF ima približno 3.500 zaposlenih.

Na Danskem javni RTV program zagotavljajo neodvisne javne ustanove, kot tudi gospodarske družbe, na državnem in regionalnem nivoju. Obveznosti pri opravljanju javne službe se določijo v pogodbi med pristojnim ministrom in RTV servisom. Vsaka javna ustanova ima različne organe upravljanja, ki pa so določeni z zakonom o oddajanju danskega radia in televizije. Najpomembnejši javni servis je Danmarks Radio, ki ima okrog 3000 zaposlenih.

Nosilci sektorja javne radiodifuzije v Franciji so različne družbe. Država ima v nekaterih družbah v lasti vse delnice. Vodijo jih upravni odbori, z različnim številom članov (8 do 14), katerih mandat je 5 let. Največje družbe imajo do 5000 zaposlenih.

21

V Nemčiji so zvezne dežele pristojne na področju medijev. V državi deluje 12 javnih RTV servisov, od katerih delujejo ARD, ZDF in DeutschlandRadio na nacionalni ravni. Predstavljena radiotelevizija SWR delujejo kot neprofitni javni zavod, najvišji organ (svet) ima 74 članov, ki jih delegirajo številne organizacije iz Baden-Württemberga in Rheinland-Pfalza. Njihov mandat traja pet let. ZDF zaposluje 3600 ljudi.

BBC ima kot javna radiotelevizija poseben status. Spada med javna podjetja. Javni interes zastopa poseben organ - BBC Trust. Ima 12 članov, katerih mandat traja največ 5 let. Vsakodnevno delo in poslovanje vodi uprava, število članov uprave pa ni vnaprej določeno, so pa podrobno zakonsko urejena načela sestave uprave. Generalni direktor je vedno tudi član uprave in glavni urednik. BBC ima približno 21000 zaposlenih.

V vseh predstavljenih držav se javne radiotelevizije v največji meri financirajo iz RTV naročnine združeno tudi z drugimi prihodki. V Združenem kraljestvu RTV naročnina predstavlja skoraj celotni vir financiranja oziroma se RTV ne financira iz prihodkov od oglaševanja. Ostale javne radiotelevizije pridobijo del sredstev tudi iz oglaševanja. Pobiranje RTV naročnine je različno urejeno in je običajno vezano na gospodinjstva.39

Pripravil: mag. Andrej Eror

39 Več o financiranju evropskih javnih RTV v nalogi 14/2008.

22

Viri in literatura:

1. Bundesgesetz über den Österreichischen Rundfunk (ORF-Gesetz, ORF-G): http://www.rtr.at/de/rf/ORF-G in (v angleščini): http://www.rtr.at/en/rf/ORF-G/orfg-eng.pdf (23.11.2009).

2. Razgledi.net: http://razgledi.net/blog/2008/12/23/koliko-zaposlenih-bo-treba-odpustiti-na-rtv-slo/ (23.11.2009).

3. Kleinezeitung, ORF-Betriebsrat empfiehlt "nur noch Dienst nach Vorschrift": http://www.kleinezeitung.at/nachrichten/kultur/orf/1669506/index.do (23.11.2009).

4. Entegutallesgut, Der ORF ist nicht zu reten: http://entegutallesgut.wordpress.com/2009/09/17/der-orf-ist-nicht-zu-retten/(23.11.2009).

5. ORF, Gebühren Info Service (GIS): http://www.orf-gis.at/index.php?kategorie=sprachen&thema=englisch (23.11.2009).

6. Rundfunkgebührengesetz - RGG, Bundesgesetz betreffend die Einhebung von Rundfunkgebühren: http://www.ris.bka.gv.at/GeltendeFassung.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10012892 (23.11.2009).

7. The Danish Radio and Television Broadcasting Act - ACT No. 1052 of 17 December 2002: http://www.kum.dk/sw4498.asp (25.11.2009).

8. Danmarks Radio, Company Profile on LinkedIn:http://www.linkedin.com/companies/danmarks-radio (25.11.2009).

9. TV2, Company Profile on LinkedIn: http://www.linkedin.com/companies/tv-2(25.11.2009).

10. Freedom of Communication Act No. 86-1067 of 30 September 1986: http://www.legifrance.gouv.fr/html/codes_traduits/libertecom.htm (27.11.2009).

11. Television across Europe, Monitoring Reports 2005, Open Society Institute, EU Monitoring and Advocacy Program, Budapest, 2006 (27.11.2009).

12. LOI n° 2004-669 du 9 juillet 2004 relative aux communications électroniques et aux services de communication audiovisuelle: http://legifrance.gouv.fr/affichTexte.do?cidTexte=JORFTEXT000000439399(27.11.2009).

13. France Télévisions, Company Profile on LinkedIn:http://www.linkedin.com/companies/france-televisions (27.11.2009).

14. France 5, Company Profile on LinkedIn: http://www.linkedin.com/companies/france-5) (27.11.2009).

15. Radio France, Company Profile on LinkedIn: http://www.linkedin.com/companies/radio-france (27.11.2009).

16. Radio France Internationale, Company Profile on LinkedIn: http://www.linkedin.com/companies/radio-france-internationale (27.11.2009).

17. Državna pogodba o Jugozahodni radioteleviziji (Staatsvertrag über denSüdwestrundfunk), spletna stran: http://www.artikel5.de/gesetze/swr-stv.html#Heading4 (30.11.2009).

18. Staatsvertrag über den Rundfunk im vereinten Deutschland: http://www.br-online.de/content/cms/Universalseite/2008/03/06/cumulus/BR-online-Publikation--189888-20080828132017.pdf (30.11.2009).

19. Rundfunkfinanzierungsstaatsvertrag, http://www.mdr.de/DL/169039.pdf20. Golčar, Bojan: »Mrtvorojeni otrok« države s prevelikim številom RTV-organizacij?,

http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/20/rtvpos/ (30.11.2009).

23

21. Münchner Mieter Magazin, Was darf die GEZ? http://www.mieterverein-muenchen.de/verbraucherthemen/gez.htm (30.11.2009).

22. Rundfunkfinanzierungsstaatsvertrag, http://www.gez.de/e160/e161/e392/Staatsvertrag.pdf (30.11.2009).

23. ZDF, Basic Facts: http://www.zdf.com/index.php?id=203&artid=182&backpid=180&cHash=1fa4d283fe(30.11.2009).

24. ARD, Information from Answers.com: http://www.answers.com/topic/ard-broadcaster(30.11.2009).

25. Royal Charter for the continuance of The British Broadcasting Corporation (2006): http://www.bbc.co.uk/bbctrust/assets/files/pdf/regulatory_framework/charter_agreement/royalchartersealed_sept06.pdf (10.12.2009).

26. Agreement Between Her Majesty's Secretary of State for Culture, Media and Sport and the British Broadcasting Corporation (2006):http://www.bbc.co.uk/bbctrust/assets/files/pdf/regulatory_framework/charter_agreement/bbcagreement_july06.pdf (10.12.2009).

27. Is the bbc a public company?:http://wiki.answers.com/Q/Is_the_bbc_a_public_company (10.12.2009).

28. BBC - Company Profile on LinkedIn: http://www.linkedin.com/companies/bbc(10.12.2009).

29. Delo, Množično odpuščanje na BBC (18.10.2007): http://www.delo.si/clanek/49080(10.12.2009).

30. BBC News, BBC employees to vote over strike: http://news.bbc.co.uk/2/hi/entertainment/5166094.stm (10.12.2009).

31. The Future Funding of the BBC (1999):http://news.bbc.co.uk/hi/english/static/bbc_funding_review/report.htm (10.12.2009).

32. A review of the current BBC funding and licence fee proposals:http://www.bbccharterreview.org.uk/seminars/2006/itv_submission.pdf (10.12.2009).

33. BBC, About the BBC - Spending your licence fee: http://www.bbc.co.uk/info/licencefee/#licence_fee (10.12.2009).

34. BBC, TV Licence Fee: facts & figures: http://www.bbc.co.uk/pressoffice/keyfacts/stories/licencefee.shtml (10.12.2009).

35. TV Licensking: http://www.tvlicensing.co.uk/ (10.12.2009).36. Eror, Andrej (2008): Načini financiranja medijev v EU, naloga Raziskovalnega

oddelka 14/2008.37. Zobavnik, Igor; Krašovec, Tatjana; Koselj, Nataša; Blažič, Janez; Eror, Andrej in

Kirn, Elizabeta (2005): Sestava organov upravljanja javnih radiotelevizij v državah EU, naloga Raziskovalnega oddelka 21/2005.

38. Zakon o Radioteleviziji Slovenija, Uradni list Republike Slovenije, št. 96/2005: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r01/predpis_ZAKO4461.html (14.12.2009).

Documents

JAVNE RADIOTELEVIZIJE