IZBOLJŠAVA MIRUJOČEGA PROMETA Z METODOLOGIJO …

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Sara Grad

IZBOLJŠAVA MIRUJOČEGA PROMETA Z METODOLOGIJO PAMETNIH MEST NA

PODROČJU MESTA CELJE

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2017

Smetanova ulica 17 2000 Maribor, Slovenija

Diplomska naloga visokošolskega študijskega programa 1. stopnje

IZBOLJŠAVA MIRUJOČEGA PROMETA Z METODOLOGIJO PAMETNIH

MEST NA PODROČJU MESTA CELJE

Študentka: Sara GRAD

Študijski program: Visokošolski, Prometno inženirstvo

Smer: Cestni promet

Mentor: viš. pred. mag. Beno MESAREC, univ. dipl. inž. prom.

Somentor: asist. dr. Anamarija LJUBIČ MRGOLE, univ. dipl. inž. prom.

Maribor, avgust 2017

I

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju mag. Benu Mesarecu in

somentorici dr. Anamariji Ljubič Mrgole za

napotke in nasvete pri izdelavni diplomske

naloge.

Svoji mami Tanji Samec-Grad in sestri Žani Grad

se zahvaljujem za vso podporo in pomoč v času

študija in v življenju.

Bogdanu Kukoviču se zahvaljujem za pomoč pri

tehnični izvedbi diplomske naloge.

Predvsem pa se zahvaljujem svojemu fantu in

sošolcu Juretu Kukoviču za spodbudo in podporo

v času študija in tudi pri diplomskem delu.

Če ne morete preplezati zidu, naredite vrata!

~ Charles Lever

Posvečeno očetu

II

IZBOLJŠAVA MIRUJOČEGA PROMETA Z METODOLOGIJO PAMETNIH

MEST NA PODROČJU MESTA CELJE

Ključne besede: prometno inženirstvo, mirujoči promet, parkirišča, garaže, pametno

mesto, pametna tehnologija, pametni sistemi za parkiranje, infrastruktura.

UDK: 656.1.053.63(043.2).

Povzetek

Diplomsko delo obravnava izboljšavo mirujočega prometa v mestu Celje na osnovi

metodologije pametnih mest.

V diplomskem delu je predstavljeno, kaj pametno mesto je, uporabnost tehnologij

pametnega mesta ter pametnih upravljanj. Podrobneje so prikazani upravljanje

mirujočega prometa ter sistemi za pametno parkiranje z nadaljevanjem prikaza

obstoječega stanja v Evropi in Sloveniji, nato osredotočenega na mesto Celje.

V mestu Celje so prikazani cestni potniški promet, obstoječe parkirne površine in

obstoječa prometna ureditev izbranega parkirišča. Z metodologijo pametnih mest je

preučen in izboljšan konkreten primer parkirne površine v mestu Celje.

III

IMPROVEMENT OF STATIONARY TRAFFIC WITH THE METHODOLOGY

OF SMART CITIES IN THE TOWN OF CELJE

Keywords: traffic engineering, parking, parking lots, garages, smart city, smart

technology, smart parking systems, infrastructure.

UDK: 656.1.053.63(043.2).

Abstract

In the thesis we speak about the parking improvements in the city of Celje based on smart

cities methodology.

The thesis presents what the smart city is, smart city technologies, and intelligent

management. Below, there is a detailed presentation of stationary traffic management

and systems for smart parking. Furthermore, we describe the existing situation in Europe

and Slovenia, focusing on the city of Celje.

The paper presents the city traffic, the existing parking lots, and the existing traffic

regulation of selected parking lot.

With the methodology of smart cities, a case study of a parking lot in Celje is studied and

improved.

IV

VSEBINA

1 UVOD ...................................................................................................................... 1

1.1 NAMEN RAZISKAVE .................................................................................... 2

1.2 RAZISKOVALNE METODE .......................................................................... 2

1.3 POTEK DELA .................................................................................................. 2

2 KAJ JE PAMETNO MESTO ................................................................................ 3

2.1 POMEN PAMETNEGA MESTA .................................................................... 4

2.2 TERMINOLOGIJA .......................................................................................... 5

3 PAMETNO UPRAVLJANJE SISTEMOV ......................................................... 6

3.1 UPRAVLJANJE PAMETNIH ENERGETSKIH STAVB IN OMREŽIJ ........ 6

3.2 UPRAVLJANJE RAZSVETLJAVE ................................................................ 6

3.3 UPRAVLJANJE ODPADKOV ........................................................................ 6

3.4 E-SKUPNOST .................................................................................................. 7

3.5 PAMETNE SKUPNOSTI ................................................................................ 7

3.6 UPRAVLJANJE PROMETA NA PODROČJU PAMETNIH MEST .............. 7

4 UPRAVLJANJE MIRUJOČEGA PROMETA ................................................... 8

4.1 VRSTE PARKIRANJA .................................................................................... 8

5 SISTEMI PAMETNEGA PARKIRANJA ........................................................... 9

5.1 SENZORIKA PAMETNE INFRASTRUKTURE ......................................... 10

5.2 MEHANSKI HIDRAVLIČNI PARKIRNI SISTEMI .................................... 15

6 SISTEMI PRIHODNOSTI ZA PAMETNO PARKIRANJE ........................... 19

7 PRIMERI IMPLEMENTACIJE PAMETNIH MEST Z REŠITVIJO

PAMETNEGA PARKINGA V EVROPI IN SLOVENIJI ....................................... 20

8 MIRUJOČ PROMET V MESTU CELJE ......................................................... 23

8.1 CESTNI POTNIŠKI PROMET MESTA CELJE ........................................... 24

8.2 PARKIRNE POVRŠINE V CELJU ............................................................... 25

8.3 OBSTOJEČA PROMETNA UREDITEV IZBRANEGA PARKIRIŠČA ..... 31

V

9 IDEJNA REŠITEV ZA IZBOLJŠAVO IZBRANE POVRŠINE ZA

MIRUJOČ PROMET .................................................................................................. 40

10 SKLEP ................................................................................................................... 47

11 VIRI IN LITERATURA ...................................................................................... 48

12 PRILOGE .............................................................................................................. 51

12.1 SEZNAM SLIK .............................................................................................. 51

12.2 SEZNAM PREGLEDNIC .............................................................................. 53

12.3 NASLOV ŠTUDENTA .................................................................................. 53

12.4 ŽIVLJENJEPIS .............................................................................................. 54

VI

UPORABLJENE KRATICE

IS - Internet stvari

IKT - Informacijsko telekomunikacijske tehnologije

IT - Informacijska tehnologija

ITS - Inteligentni transportni sistemi

JPP - Javni potniški promet

Izboljšava mirujočega prometa z metodologijo pametnih mest na področju mesta Celje Stran 1

1 UVOD

Leta 1885 si ob pojavu bencinskih motorjev z notranjim izgorevanjem nihče ni mislil, da bo

do leta 2017 na svetu že kar več kot milijarda avtomobilov. V zadnjih desetletjih je

tehnologija veliko naredila za čim boljše in lažje življenje ljudi. Različne tehnološke rešitve

so omogočile veliko napredka v zdravstvu, gradbeništvu, industriji, arhitekturi, mehaniki,

fiziki, elektroniki, varnosti ipd. Zaradi obdobja, v katerem živimo, in števila ljudi na planetu,

je prisotna velika stopnja osveščenosti z ohranjanjem samega planeta, ekologijo in čim

manjšim izrabljanjem naravnih virov. Vse novejše tehnologije zato temeljijo na alternativnih

rešitvah. Povezava različnih pametnih tehnologij, avtomatizacija sistemov, senzorizacija,

robotizacija so pripeljale do t. i. pametnih mest. Mest, ki vse te tehnologije združujejo,

povezujejo in uporabljajo za lažje, kakovostno življenje uporabnikov.

Zaradi velikega števila ljudi v mestih, ki imajo vedno hitrejši tempo življenja, moramo

nadgrajevati in izboljševati tehnologijo različnih sistemov, ki omogočajo bolj tekoče in lažje

življenje. Tehnologije, ki smo jih včasih imeli za znanstveno fantastiko, so danes vse bolj

resnične. Primer avtomobilske industrije: avtomobili na električni pogon, koncepti za

povezavo med njimi z infrastrukturo, avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic, sledenje,

optimizirane poti, pametno parkiranje itd. so le skromni primeri pametnih sistemov in

tehnologij, ki že obstajajo na trgu in obratujejo.

Mirujoč promet je glavna problematika velikih mest. Prav zaradi velikega števila vozil

primanjkuje parkirnih mest. Zaradi tega problema je bila primorana razviti se tehnologija v

smeri, da bo človek pri iskanju parkirnega prostora porabil manj časa, posledično hitrejše

parkiral, v okolje oddal manj škodljivih C02 izpustov in hrupa. Danes zaradi tega problema

obstaja že kar nekaj sistemov pametnega parkiranja.


1.1 NAMEN RAZISKAVE

Namen raziskave je bil pregledati možnosti implementacije tehnologije pametnih mest v

mestni občini Celje. Znotraj raziskave je bilo odgovorjeno na vprašanja, kaj pravzaprav

pametno mesto je in na katerih področjih se mesta tehnološko razvijajo. Poglobljeno je

predstavljena veja, ki izhaja iz te tematike, in sicer mirujoč promet na osnovi pametnih mest,

katere sisteme za mirujoč promet poznamo ter kako delujejo in ali se da in kako izboljšati

izbrano parkirišče v mestu Celje z metodologijo pametnih mest.

1.2 RAZISKOVALNE METODE

Uporabljena je bila metoda dedukcije, pri kateri se opiramo na obstoječa znanja. Raziskava

je izvedena s primeri in podatki iz člankov, knjig ter spletnih strani, nato z analitično metodo,

pri kateri so pridobljeni podatki razčlenjeni v posamezne dele in opisani z metodo

deskripcije, ki je bila potrebna za opis obstoječega stanja in za oblikovanje ciljev.

1.3 POTEK DELA

Po pregledu literature, ki je trenutno dostopna, je bilo zbrano gradivo na temo pametnih mest

v obliki spletnega gradiva in elektronsko dostopne strokovne literature.

V teoretičnem delu so predstavljene tehnologije, ki omogočajo vzpostavitev pametnih mest.

S predstavitvijo mestne občine Celje in lastno raziskavo trenutne parkirne politike je

določena problematika na izbranem območju. Rešitev lokacije problematike parkirnih

površin je delno racionalizirana s pomočjo predstavljene tehnologije v teoretičnem delu.


2 KAJ JE PAMETNO MESTO

Še pred nekaj desetletji so bila pametna mesta, kjer se luči samodejno prižigajo in ugašajo,

vrata odpirajo in zapirajo, le plod naše domišljije v znanstveno-fantastičnih filmih. Danes pa

je vse to že realnost. (Vlado Stankovski, 2016)

Izraz pametno mesto se je prvič pojavilo leta 1998 (Van Bastelaer 1998; Mahizhnan 1999),

vendar je bilo še veliko negotovosti in nejasnosti pri samem pomenu in kontekstu izraza.

Sama definicija pametnega mesta je izhajala iz informacijsko-komunikacijske tehnologije in

okolja. Pametno mesto je v enaindvajsetem stoletju zelo hitro dobivalo pozornost večjih

svetovnih mest, raznih organizacij in proizvajalcev iz IKT industrije. Zanimanje se je kmalu

pokazalo tudi v različnih panogah s področja gradbeništva, fizike, mehanike, kemije,

biologije, elektronike, trajnostnega razvoja, izobraževanja, ekonomije, varnosti itd., tako da

je z razvojem novih izdelkov vzporedno rastel sam trg. (Understanding the Smart City

Domain, 2013).

Ideja o pametnih mestih izvira in je povezana s socialnim kapitalom in infrastrukturo, s

ciljem trajnostnega gospodarskega razvoja, bolj kakovostnega življenje ter varnega okolja.

Mesta postajajo pametna ne samo v avtomatizaciji in robotizaciji za olajšanje

posameznikovega življenja, ampak tudi v celotnem delovanju mestnega sistema zgradb,

prometnih sistemov in prostora samega. (Rodriguez-Bolivar, 2015)

Slika 2.1: Shema pametnega mesta1

1 http://archive.odishasuntimes.com/2016/05/24/13-cities-win-fast-track-smart-city-competition/


2.1 POMEN PAMETNEGA MESTA

Pametno mesto je sestavljeno iz informacijske in digitalne tehnologije. Tehnologiji med

seboj ves čas komunicirata vzporedno in soodvisno, kar pripomore k učinkovitosti in

kakovosti mestnih storitev. S pomočjo pametnih tehnologij se stroški upravljanja zmanjšajo,

ljudje boljše sodelujejo in porabijo manj časa za opravila, ki so lahko zdaj avtomatska.

Učinkovitost mest ne temelji le na »trdi« infrastrukturi, temveč tudi na razpoložljivosti in

kvaliteti komunikacijske in socialne infrastrukture.

Pojem pametno mesto se v literaturi večkrat pojavi kot digitalno mesto, ekološko mesto ali

zeleno mesto. (Rojc, 2017)

Slika 2.2: Primer pametnega mesta 1

Če bi povzela definicijo vseh pametnih mest, je pametno mesto v bistvu uporaba najnovejših

informacijsko telekomunikacijskih tehnologij (IKT) na bazi internetnih stvari (IS), da znamo

razumeti in optimizirati oz. narediti mesto tako, da bo znalo dvigniti kvaliteto bivanja

posameznikov.

1 Lastno delo, shema pametnega mesta iz https://www.youtube.com/watch?v=Br5aJa6MkBc


2.2 TERMINOLOGIJA

Ker ima vsaka stroka specifično terminologijo, spodaj navajam dve izmed aktualnih

terminologij diplomske naloge in obrazložitev le-teh.

Mestna logistika (City logistics) je proces celostnega obvladovanja/optimiziranja logistike

in transportnih operacij podjetij v urbanih območjih z upoštevanjem prometa, prometnih

zastojev in učinkovite rabe energije pod pogoji tržne ekonomije. To je celostna optimizacija

logističnega sistema v urbanih območjih s hkratnim upoštevanjem stroškov in koristi za

javni (mesto, prebivalci) in zasebni sektor (podjetja). (logistika(fgpa), 2017)

Kot mestno logistiko razumemo vse aktivnosti logističnega sistema za pretok blaga in

potnikov.

Inteligentni transportni sistem (ITS) je orodje, s katerim različnim uporabnikom cestnega

ali drugega prometa posredujemo potovalne ter druge informacije, ki jih pridobivamo na

podlagi obdelave vhodnih podatkov iz določene tehnološke prometne opreme (oprema na

cestah, oprema na parkiriščih, kolesarke izposojevalnice…). Temelji na informacijskih in

naprednih telekomunikacijskih tehnologijah. Odločitvi za integracijo obstoječe in bodoče

prometne infrastrukture v inteligentno transportne sisteme (ITS) je botroval namen, da

okolje čim manj obremenjujemo s sporno in predimenzionirano prometno infrastrukturo.

(Naročnik: Občina Bohinj, 2015)

Informacijska tehnologija (IT) vključuje vse tehnologije, ki jih uporabljamo za zbiranje,

obdelovanje, shranjevanje in zaščito podatkov. Nanaša se na računalniško strojno opremo

(hardware), software (računalniške programe), računalniško omrežje. Z izrazom IKT

(informacijsko-komunikacijska tehnologija) mislimo na prenos in uporabo vseh vrst

informacij. IKT predstavlja temelj gospodarstva in je pobudnik družbenih sprememb 21.

stoletja. Vpliva na vse vidike življenja, katerega poznamo danes. Brez te tehnologije bi bilo

življenje skoraj nepredstavljivo. Oddaljenost ni več ovira do dostopa informacij – npr. delo

in učenje na daljavo, e-bančništvo, e-uprave. (Rendulić, 2012)


3 PAMETNO UPRAVLJANJE SISTEMOV

Za uvajanje pametnih sistemov so v razvoju različni sistemi, storitve in aplikacije, ki

vključujejo uporabo senzorjev, aktuatorjev; njihov nadzor in upravljanje sta mogoča tudi s

pametnimi napravami, povezanimi v svetovni splet. Vse to zagotavlja uporabnikom udobje

in dobro uporabniško izkušnjo, saj lahko vgrajene sisteme v svojem domu upravljajo po

spletu tudi z oddaljene lokacije. (Vlado Stankovski, 2016)

Tu igra zelo pomembno vlogo IKT, a največjo vlogo ima mobilna tehnologija.

3.1 UPRAVLJANJE PAMETNIH ENERGETSKIH STAVB IN OMREŽIJ

Pametno upravljanje energetskih stavb in pametno upravljanje omrežij je ključnega pomena

za energetsko učinkovito rabo energije. To pomaga podjetjem in zasebnim gospodinjstvom.

Prednosti take rabe energije so daljinsko vodenje, upravljanje in večja zanesljivost oskrbe.

(FMC Group, 2015)

3.2 UPRAVLJANJE RAZSVETLJAVE

Pri zmanjševanju svetlobne onesnaženosti igra zelo veliko vlogo pametno upravljanje z

javno razsvetljavo. Mesto s pomočjo pametnega upravljanja na daljavo upravlja z

razsvetljavo, ne da bi fizično posegalo v obstoječo infrastrukturo in hkrati uvede možnost

ostalih naprednih rešitev za koncept pametnega mesta. (FMC Group, 2015)

3.3 UPRAVLJANJE ODPADKOV

Z vse večjim številom prebivalcev je upravljanje z odpadki velik socialen problem. Sodobne

rešitve stremijo k optimizaciji urnikov in poti odvoza odpadkov, spremljanju vonja

zabojnikov v okolici in zaračunavanju storitev po dejanski količini odloženih odpadkov.

(FMC Group, 2015)


3.4 E-SKUPNOST

Sodobne skupnosti temeljijo na sodelovanju in možnosti vključevanja vseh mestnih

uporabnikov v razvojne pobude. Oblasti lahko danes z uporabo naprednih tehnoloških

rešitev omogočajo svojim volivcem sodelovanje pri oblikovanju skupne prihodnosti svoje

skupnosti. (FMC Group, 2015)

3.5 PAMETNE SKUPNOSTI

Vse oblasti, ki v mestu delujejo, vključno z meščani, raznimi ozaveščenimi organizacijami

in deležniki, so pomembni, ker kot celota tvorijo ključ do pametnega mesta.

Pametne skupnosti tvorijo življenjske domove, ki delujejo na principu senzorizacije in

sodobnih IKT tehnologij, ki pripomorejo k izboljšani kakovosti in učinkovitosti življenja

posameznikov. Da bi bilo življenje v neki skupnosti čim boljše, pa je potrebno predvsem

veliko ozaveščanje z varčevanjem in skrbim ravnanjem z naravnimi viri. (Vlado Stankovski,

2016)

3.6 UPRAVLJANJE PROMETA NA PODROČJU PAMETNIH MEST

Ker je prometa v mestih vse več in posledično negativno vpliva na okolje s hrupom,

škodljivimi C02 izpusti, svetlobno onesnaženostjo ter samo pretočnostjo po mestnih ulicah,

je potrebno izvrševati pametne rešitve za upravljanje prometa, ki pripomorejo h kvaliteti

življenja.

S pametnimi rešitvami na področju prometa posegamo predvsem na področje:

• upravljanja in koordinacije klasičnih transportnih sredstev z inovativnimi prometnimi

tehnologijami,

• urejanja mirujočega prometa,

• urejanja in optimizacije prometnih tokov (FMC Group, 2015)


4 UPRAVLJANJE MIRUJOČEGA PROMETA

Mirujoč promet je izraz, ki opisuje stanje gibanja prevoznih sredstev oz. avtomobilov, ki se

v daljšem časovnem obdobju ne premikajo od točke a do točke b, ampak do nadaljnje

uporabe mirujejo na neki površini.

Po zakonu o pravilih cestnega prometa je v 3. členu navedeno, da je »parkiranje« prekinitev

vožnje iz katerega koli vzroka, razen ustavitve vozila ali prekinitve vožnje zaradi tega, da se

je vozilo izognilo prometni nesreči ali ker je voznik ravnal v skladu s prometnimi pravili.«

(ZPrCP-UPB2, Uradni list RS, št. 82/2013)

V vsakem mestu na svetu dnevno vozijo avtomobili, ki potrebujejo mirovalno površino,

medtem ko niso v uporabi. Vsako mesto si v sodobnem času zato vedno bolj prizadeva za

urejenost parkirnih površin in samega vodenja prometa skozi mesto na določeno parkirno

površino pod pogoji čim manjšega onesnaževanja z odvečnimi izpusti in čim nižjimi stroški.

4.1 VRSTE PARKIRANJA

Parkiranje delimo glede na :

• namen (bivanje, delovna mesta, zabava in prosti čas),

• lokacijo (dom, služba, javni objekti, trgovine, restavracije, hoteli…),

• način (nepokrita parkirna mesta, parkiranje ob robnikih, garažne hiše…),

• lastništvo (javno in zasebno),

• trajanje (kratko parkiranje/30min-2h, dolgotrajno parkiranje/do 8h, stalno

parkiranje/24h) (Mihelič, 2015)


5 SISTEMI PAMETNEGA PARKIRANJA

Parkirni sistem je mehanska naprava, ki povečuje parkirno zmogljivost znotraj parkirišča.

Parkirni sistemi običajno delujejo na pogon električnih motorjev ali hidravličnih črpalk za

premik vozil v položaj za mirovanje.

Sisteme za pametno parkiranje delimo na avtomatske in polavtomatske.

• AVTOMATSKI PARKIRNI SISTEM

Avtomatski parkirni sistem je sistem, ki se izvaja avtomatsko brez prisotnosti in pomoči

človeka, kar pa je velika prednost glede na vedno hitrejši tempo življenja. Poznamo več vrst

avtomatskih sistemov. Lahko so podzemni, v obliki parkirišč ali pa grajeni v višino.

Prvi začetki takega avtomatskega sistema so se pojavili v letu 1945 x sorazmerno z obdobjem

razcveta avtomobilske industrije. (D.Matijašić, 2011)

Slika 5.1: Začetki avtomatiziranega sistema za parkiranje1

1 http://theoldmotor.com/?p=13594


• POLAVTOMATSKI PARKIRNI SISTEM

Polavtomatski parkirni sistemi so sistemi, kjer naprava določen premik avtomobila naredi

brez pomoči človeške roke. Delo, ki ga mora človek opraviti sam, je pri takšnih sistemih le,

da pripelje avtomobil na neko določeno mesto sistema (ploščad) in pritisne gumb, ki sproži

postopek avtomatskega parkiranja, kjer ploščad nato sama odpelje avto na parkirno mesto in

ga hrani v času mirovanja. Klasična primera sta dvižna in drsna ploščad. Takšni sistemi

sprejmejo do trideset vozil. Primerni so za manjša naselja, bloke, restavracije, manjša

podjetja ali hotele. (D. Matijašić, 2011)

5.1 SENZORIKA PAMETNE INFRASTRUKTURE

Sistemov za pametno parkiranje je na tržišču že kar veliko. Najbolj pogosteje uporabljani

so:

• PARKIRNI AVTOMAT

Parkirni avtomat je sistem, ki omogoča učinkovito plačevanje parkirnih mest v mestnih

središčih. Plačilna sredstva so lahko: gotovina, kreditne in debetne kartice, čip kartica in

mobilni telefoni. Parkirni avtomat deluje na principu minimalno porabljene električne

energije z možnostjo dodatnega polnjenja akumulatorja ali pa na sončno energijo s

pretvornikom sončnih celic, ki omogoča stalen vir energije.

Parkirni avtomat je povezan z nadzornim centrom, kar predstavlja pametni sistem na osnovi

stalnega nadzora nad avtomati in zasedenostjo parkirnih mest v realnem času. V nadzornem

centru se zbirajo in obdelujejo podatki (transakcije), obdelujejo in polnijo čip kartice, preko

njega poteka obdelava prometa z bančnimi karticami in mobilno plačevanje.

(POLISADA,d.o.o., 2016)


Slika 5.2: Primer parkirnega avtomata1

Slika 5.3: Primer parkirnega avtomata2

Možnosti odpiranja:

- daljinski upravljavec,

- šifrator,

- brezkontaktna kartica, obesek, zapestnica,

- biometrične naprave: čitalec prstnih odtisov, iris scan, prepoznava obraza, itd.,

- odpiranje vezano na plačilni avtomat,

- GSM pozivnik (brezplačni klic) (Prodoor, 2017)

• AVTOMATSKA ZAPORNICA

Avtomatska zapornica je fizična prepreka med vstopom ali izstopom na parkirno površino.

Je enostavna za vzdrževanje in servisiranje. Lahko omogoča dvosmerni promet in

komunicira s terminalom. Zapornica lahko zaznava na principu induktivne zanke, IR

detektorja ali fotocelic. Upravlja se preko mikroprocesorja in zagotavlja avtomatsko

kontrolo delovanja. (TrafficDesign,d.o.o., 2017)

Slika 5.4: Avtomatska zapornica3

1 https://www.palisada.si/parkirni-sistemi.html

2 https://www.palisada.si/parkirni-sistemi.html

3 https://www.prodoor.si/sl/industrijski-objekti/ograjni-sistemi/zapornice/


• SISTEM ZA PREPOZNAVANJE REGISTRSKIH TABLIC

Sistem za prepoznavanje registrskih tablic omogoča vstop in izstop iz parkirišča po

prepoznavi registrske tablice. Deluje na naslednjem principu: ko pripelje avto, kamera,

vgrajena v sistem, prebere registrsko tablico avtomobila, jo shrani in vnese uro prihoda v

bazo podatkov. Ko avtomobil zapusti parkirno mesto, sistem ponovno prepozna registrsko

tablico in izračuna čas uporabe parkirnega mesta. Ob vstopu in izstopu se zapornica

avtomatsko dvigne, s čimer je sama prepustnost večja in ni nepotrebnih zastojev ob čakanju

na vstop ali izstop na parkirišče. (TrafficDesign,d.o.o., 2017)

Slika 5.5: Potek avtomatskega

prepoznavanja tablic1

Slika 5.6: Sistem za prepoznavanje registrskih tablic2

Prednosti:

• zelo zanesljiv sistem nadzora vstopa in izstopa vozil ter vozil, ki so parkirana,

• hiter pretok vozil na parkirišče,

• nizki stroški uporabe,

• vstopni ali parkirni listki niso potrebni,

• omogoča ogled dogajanja na parkiriščih in ob vstopnih rampah za nazaj,

• rešuje problem ukradenih ali izgubljenih parkirnih listkov,

• preprečuje kraje in poškodovanje vozil,

• centralna baza podatkov za vse vhode na parkirišče,

• enostavna postavitev in upravljanje s sistemom,

• nadomesti varnostnike (Bit,.d.o.o., 2016)

1 https://www.odziv.si/samodejna-prepoznava-registrske-tablice/

2 http://www.bit.si/apr.html


• RFID – RADIOFREKVENČNA BREZKONTAKTNA IDENTIFIKACIJA

RFID – radio frekvenčna brezkontaktna identifikacija je tehnologija za prenos podatkov med

čitalcem in elektronsko napravo z namenom identifikacije. Ko avtomobil pripelje do čitalca

RFID, ta zazna elektronsko tablico, nameščeno na vetrobranskem steklu, brez nepotrebnega

odpiranja oken. Ta sistem bistveno pospeši prepustnost parkirišča in ukine problematiko

iskanja založene parkirne kartice. (TrafficDesign,d.o.o., 2017)

Slika 5.7: RFID tehnologija1

• PASIVNI INFRARDEČI SENZORJI

Pasivni infrardeči senzorji so senzorji, ki zaznavajo prisotnost vozila v prostoru. Senzor

deluje tako, da oddaja infrardeče valove do vozila, ki se od vozila odbijejo nazaj in sporočijo

razdaljo med senzorjem in končno točko. Če je med senzorjem in končno točko parkirano

vozilo, senzor zazna krajšo razdaljo in tako sporoči, da je na primer to parkirišče zasedeno.

Senzorji niso priporočljivi za uporabo v slabem vremenu ali pa na odprtem, saj je lahko

zaradi vremenskih vplivov zmanjšana zanesljivost delovanja. Primer uporabe je v garažnih

hišah nakupovalnih centrov.

Slika 5.8: Primer pasivnih infrardečih senzorjev v garažni hiši Citypark v Mariboru2

1 http://www.intellitech.com.pk/rfid.html

2 http://www.citypark.si/aktualno/novice/prenovljena-parkirna-hisa-cityparka


• VAROVALA PARKIRIŠČ

Varovala parkirišč so fizične ovire, ki imajo funkcijo varovanja praznega parkirnega

mesta. Obratujejo na podlagi sistema brezžične mehanike. Primerna so za zaščito oz.

rezervacijo zasebnih in javnih parkirnih mest. Lahko se namestijo na prostem in v garažnih

hišah, stanovanjskih ali poslovnih objektih. Prednosti ovir so daljinsko upravljanje,

delovanje na sončne kolektorje, povratni elektromotor z možnostjo ročnega odklepanja,

sistem za zaznavanje ovir med odpiranjem iz zapiranjem, varovalni sistem pri nasilnem

odpiranju, kjer se ovira vrne v pokončni-zaprti položaj, trpežnost proti vsem vremenskim

pogojem in izdelava iz nerjavečega jekla. (Prodoor, 2017)

Slika 5.9: Pametna ovira za ohranjanje parkirnega

mesta1

Slika 5.10: Prikaz delovanja pametne ovire za

ohranjanje parkirnega prostora2

• PODZEMNI SENZOR

Brezžični podzemni senzor je senzor, ki je vgrajen pod zemljo. Največja prednost senzorja

je, da je fizično ne opazen. Nameščen je pod zemljo »v tleh«, kar pomeni, da ne spreminja

videz okolice in ne potrebuje dodatnega prostora. Zaradi nedostopnosti je tudi varen pred

vandalizmom. Vgrajen ima radio, ki komunicira s centralnim sistemom v realnem času o

spremembah stanja vsakega premika vozila na površini oz. parkirnem prostoru nad

senzorjem. Senzor napaja baterija, ki lahko traja do 10 let, kar je prednost, saj ni potrebe po

ožičenju. Odporen je na vremenske vplive (od -40° C do 80° C). Sama inštalacija je




preprosta, saj je potrebno le izvrtati luknjo v tla posameznega parkirnega prostora, ne glede

na material površine, kamor se nato vstavi podzemni senzor. (Bosch, 2017)

Slika 5.11: Shema delovanja

podzemnega senzorja1

Slika 5.12: Primer ustavitve podzemnega senzorja2

5.2 MEHANSKI HIDRAVLIČNI PARKIRNI SISTEMI

Poznamo odvisen in neodvisen mehansko hidravličen parkirni sistem.

Postavitev naprav je možna v množini, torej je lahko več sistemov eden poleg drugega.

Sistem deluje na principu sortiranja in skladiščenja vozil v vertikali, torej enega nad drugim.

Problematika odvisnega sistema je, da so plošče oz. etaže, ki so v isti višini, odvisne od

parkiranih avtomobilov. Če na primer želimo avtomobil iz etaže dve odpeljati, moramo

premakniti vozilo iz etaže ena. Prednost ima neodvisen parkirni sistem, kjer je parkiranje

posameznega avtomobila neodvisno od zasedenosti ostalih plošč. Obstoječa oblika

neodvisnega sistema niso samo vertikalne plošče ena nad drugo, ampak tudi drsne plošče, ki

se horizontalno premikajo po garažni hiši. Ta sistem omogoča zmanjšanje dovoznih poti in

je primeren za večja števila parkirnih mest.

Poleg klasičnih odvisnih in neodvisnih parkirnih sistemov poznamo tudi nagibni mehansko

hidravlični sistem z možnostjo nagibnih plošč, ki pa je samo po funkcionalni obliki drugačen

od klasičnega. (OPTIMAPARK, d.o.o., 2017)

1 http://www.smartparkingsystems.com/en#technology

2http://www.smartparkingsystems.com/the-system/the-sensor/en

http://www.smartparkingsystems.com/the-system/the-sensor/en


Slika 5.13: Odvisen mehanski

hidravlični parkirni sistem1

Slika 5.14: Neodvisen

mehansko hidravličen

parkirni sistem2

Slika 5.15: Skiciran primer neodvisnega

mehansko hidravličnega parkirnega

sistema3

• DRSNE PLOŠČADI

Drsna ploščad je sistem, ki omogoča premik vozila brez nepotrebne dostopne ceste oz. poti

in doseže tudi arhitekturno in statično nedostopna mesta. Drsne ploščadi so enostavni in

cenovno ugodni sistemi. Poznamo prečne in vzdolžne ploščadi. Ploščadi drsijo po tericah

prečno na smer parkiranja in tako omogočimo strjevanje vozil. Primerne so samo za uporabo

znotraj parkirnih hiš (OPTIMAPARK, d.o.o., 2017).

Slika 5.16: Primer garažiranja na sistemu drsne ploščadi4

1 http://optimapark.si/parkirni_sistemi/



4 http://si.parkingdy.com/fully-automatic-parking/comb-automatic-parking/carport-type-ce-iso-certificated-

fully-automat.html

http://optimapark.si/parkirni_sistemi/


• MEHANSKO HIDRAVLIČNO DVIGALO

Mehansko hidravlično dvigalo se uporablja, kjer ni dovolj prostora za klasične betonske

povozne površine (OPTIMAPARK, d.o.o., 2017).

Slika 5.17: Sistem mehansko hidravličnega dvigala 1

• NAVPIČNO ROTACIJSKI PARKIRNI SISTEM

Gre za avtomatski parkirni sistem, kjer se ploščadi vrtijo pod kotom pravokotno na tla.

Sistem poganjajo motor, veriga in zobniki. Avtomobil, ki želi parkirati na prazno ploščad,

enostavno zapelje nanjo, voznik izstopi iz vozila in nato ploščad avtomobil samodejno

dvigne. Ko voznik želi svoje vozilo nazaj, sistem avtomatsko zazna, na kateri ploščadi je

njegovo vozilo in to ploščad pripelje v krožnem manevru nazaj do njega (OPTIMAPARK,

d.o.o., 2017).

Slika 5.18: Primer navpično rotacijskega parkirnega sistema2

1 http://optimapark.si/parkirni_sistemi/ 2http://si.bortomeparking.es/parking-sytem/simi-automated-parking-system/vertical-rotary-parking-

system.html


• PRENOSNA NAPRAVA (Z ROTATORJEM, PUZZLE DVIGALO)

Prenosna naprava je namenjena parkirnim hišam, kjer ni dovolj prehoda za prehod med

nivoji. Dvigalo deluje tako, da vozilo zapeljemo nanj. Z dvigalom se premaknemo na želen

nivo in končamo parkiranje kot v klasični parkirni hiši.

Prenosna naprava z rotatorjem se razlikuje od klasične prenosne naprave le po tem, da je

vmesna ploščad vrtljiva in ima možnosti rotiranja na več strani.

Puzzle dvigala so dvigala, ki imajo možnost prestavljanja in premikanja ploščadi na različne

nivoje in strani. (OPTIMAPARK, d.o.o., 2017).

Slika 5.19: Primer prenosne

naprave1

Slika 5.20: Prenosna

naprava z rotatorjem2

Slika 5.21: Primer »puzzle« dvigala3

1 http://www.tksmy.com/TD.html

2 http://www.tksmy.com/TD-R.html

3 http://www.tksmy.com/Puzzle%20Elevator.html

http://www.tksmy.com/TD.html


6 SISTEMI PRIHODNOSTI ZA PAMETNO PARKIRANJE

Volvo je predstavil tehnologijo avtomobila, povezanega z infrastrukturo, ki temelji na

obveščanju voznika v avtomobilu, kdaj in kje je na določenem parkirišču na voljo prosto

mesto. Avtomobil pa med vožnjo prav tako uporablja sistem, ki avtomatsko zaznava ovire

na cestišču, in se sam temu odmakne ali pa zavira. Voznik potrebuje le mobilno aplikacijo.

Podjetje BMW je predstavilo tehnologijo, kjer lahko s pomočjo ročne ure parkiramo svoj

avtomobil. Avtomobil ima vgrajeno posebno tehnologijo in ima laserske senzorje, ki je s

pomočjo vgrajene digitalne kartice celotne zgradbe, kot je javno parkirišče, zmožen najti

prazno parkirno mesto in parkirati brez pomoči voznika. Ko voznik avto prikliče s

pomočjo ure, ta sam pripelje do njega. (Pametno mesto,Ugrizimo znanost, 2016)


7 PRIMERI IMPLEMENTACIJE PAMETNIH MEST Z REŠITVIJO

PAMETNEGA PARKINGA V EVROPI IN SLOVENIJI

Med najpametnejša mesta na svetu spadajo New York, Singapur, Tokio, London, Berlin,

Barcelona, Stockholm… Največ jih je sicer v Evropi.

New York ima malo več kot 8 milijonov prebivalcev in ima posebnost na projektih za

opravljanje z odpadki, kjer združujejo koncept s krožnim gospodarstvom, tako da merijo in

vnaprej sporočajo, kdaj bodo odpadki zbrani v kontejnerju. Nato dajo te podatke kot »open

viewing« podatke, zato da nekdo, ki se ukvarja z zbiranjem in spreminjanjem odpadkov v

uporaben material, to kupi. Nekdo plača, zato da pobira odpadke, ne pa da za to plačuje

mesto.

Singapur je začel s projektom, kjer bodo celotno mesto in državo opremil s senzoriko in nato

merili vse, tudi gibanje ljudi (Pametno mesto,Ugrizimo znanost, 2016).

Vse splošne težave mest so iskanje parkirnega prostora (kot prikazuje slika 7.1).

Slika 7.1: Problem parkiranja1

1 Lastno delo, shema slike pridobljena iz:


Po statistikah 1/3 notranjega prometa nastane zaradi voznikov, ki iščejo prazno parkirno

mesto in med tem opravijo povprečno 4,5 dodatnih kilometrov. Problem je tudi med samim

iskanjem parkirnega mesta, saj so nekatera parkirna mesta že uporabljena in se ne spraznijo

kar takoj, ker so zasedena povprečno 23 ur na dan.

Takšen problem ima tudi mesto Barcelona1, ki je za Madridom drugo največje mesto v

Španiji. Je tudi največja metropola v Evropi, ki leži ob Sredozemskem morju. Je šesto najbolj

naseljeno urbano območje v Evropski uniji za Parizom, Londonom, Porurjem, Madridom in

Milanom. Mesto Barcelona ima površino 102,00 km2: V mestu živi približno 5 milijonov

ljudi.

Slika 7.2: Barcelona2

Zaradi same velikosti mesta in težav, ki se pojavljajo v takšnih mestih, je Barcelona postala

pametno mesto. Do sedaj je mesto izvedlo in izvaja številne projekte.

Poleg številnih projektov je Barcelona eno izmed pametnih mest, ki je že testiralo oz. izvedlo

projekt Streetline, ki temelji na pametnem parkiranju.

1 https://eu-smartcities.eu/content/reduction-traffic-and-co2-emissions-optimized-parking-everyone

2 https://www.google.si/maps


Streetline je projekt, ki je tudi patentiran. Pri projektu se zavedajo, da je transport velik

problem za večja mesta, še posebej v zvezi z dostavami raznih trgovin. Znotraj samega

transporta je večji problem parkiranje. Streetline parkirni sistem združuje vse akterje v

sistemu: voznike, parkirišča, fakultete, letališča in nakupovalne centre.

Streetline temelji na pametnem parkiranju z uporabo spletnih aplikacij v povezavi s

senzoriko v pametnih mestih. Izkorišča moč brezžičnih senzorskih mest in omrežij za

povezovanje fizičnega sveta, torej parkirnih mest s pomočjo uporabe pametnih mobilnih

parkirnih aplikacij, ki jih parkirni uporabniki lahko uporabljajo. Platforma pametnega

parkiranja zazna prisotnost avtomobila preko mreže brezžičnih senzorjev z ultra-nizko

močjo, ki posreduje podatke v realnem času vsakega parkirnega prostora.

Rešitev mesta Barcelona je bil pomočnik aplikator na mobilnem telefonu, ki je v realnem

času pomagal in dal možnost plačila preko mobilnega telefona oz. aplikacije, dal na voljo

prost načrt, ki je v realnem času v bližini želenega naslov prikazoval razpoložljivost

parkirnih mest na lokacijah, kot so garaže in preko Streetline servisa klientom podajal

tedensko analizo oz. poročilo podatkov o zasedenosti parkirnih mest.

Rezultati so dobri. Sedaj to tudi obiskovalcem in migrantom pomaga pri iskanju prostih

parkirnih mest v mestu Barcelona, zaradi česar je mesto še bolj privlačno. Poročila in analize

pomagajo mestu tudi uporabiti potencial senzorskih podatkov. Mesto Barcelona lahko sedaj

bolj inteligentno upravlja s svojimi parkirnimi mesti.


8 MIRUJOČ PROMET V MESTU CELJE

Mestna občina Celje je s površino 94,9 km2 in s 377871 prebivalci tretje največje slovensko

mesto. Leži v jugovzhodnem delu Celjske kotline, v sotočju rek Savinje in Voglajne v

Spodnji Savinjski dolini in je vozlišče prometnega omrežja na prehodu med Savinjsko

dolino, Koroško ter Zasavjem, Posavjem in Dolenjsko, med osrednjo in severovzhodno

Slovenijo.

Zaradi svoje lege na vozlišču V. in X. prometnega koridorja (tako cestni kot železniški

promet) ima izrazito pomembno regionalno vlogo, ki je seveda tudi nacionalnega pomena.

Prav ta lega je Celju omogočila, da se je razvilo kot pomembno regijsko, gospodarsko,

upravno, kulturno, šolsko in turistično središče. V Celju imajo poleg nekaterih večjih

gospodarskih firm sedeže oziroma enote tudi sodišča, gospodarska zbornica, regijska

bolnišnica, institucije višjega in visokega šolstva, muzeji, gledališče in druge ustanove, ki so

pomembne za ta del Slovenije. (Mestna občina Celje, 2015)

Slika 8.1: Mesto Celje2

1 SURS, 2015

2 https://sl.wikipedia.org/wiki/Celje


8.1 CESTNI POTNIŠKI PROMET MESTA CELJE

Po Celostni strategiji Mestne občine Celje1 je trend naraščajočih potovanj razdalj in stopnje

motorizacije ter nekonkurenčnost javnega potniškega prometa v zadnjih letih privedel do

stanja, da prebivalci za večino poti uporabljajo avtomobil. Izvedena je bila anketa med

prebivalci Mestne občine Celje, kjer je bilo ugotovljeno, da je kar 83 % poti na delo

opravljeno z avtomobilom in ima vsak drugi prebivalec Celja svoj lasten avto. Prav zaradi

tega je prišlo do problema mirujočega prometa, ki se odraža v zasedenosti kakovostnih

mestnih površin.

Po statističnem uradu Republike Slovenije2 se dnevno pripelje iz drugih občin v mesto Celje

16.040 delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov). 8.919 prebivalcev mesta Celje pa se

odpelje drugam. 15.819 prebivalcev Celja se ne vozi nikamor drugam in delo opravlja v svoji

občini. Posamezne migracije mesta Celje so glede na strani neba (sever, jug, vzhod in zahod)

podrobneje prikazane na sliki 8.2. Debelina puščic predstavlja količinsko razmerje med

posameznim številom prihodov in odhodov.

Največ ljudi prihaja na delo v mesto Celje iz vzhodne in zahodne strani Slovenije. Skoraj

enako število prihodov iz zahodne strani v Celje je tudi izhodov. Razlika prihodov iz

odhodov iz mesta Celje je 6900 ljudi na dan več v mestu, ki pa potrebuje prostor za

parkiranje svojega avtomobila.

1 Mestna občina Celje, 2015. Trajnostna urbana strategija mestne občine Celje

2 http://www.stat.si/statweb


Slika 8.2: Migracije mesta Celje1

8.2 PARKIRNE POVRŠINE V CELJU

Znotraj starega mestnega jedra je parkirnih mest dovolj in so večinoma vedno na voljo, ker

so plačljiva. Za stanovalce Starega mestnega jedra je parkiranje urejeno tako, da imajo

možnost parkiranja na bližnjih javnih parkirnih mestih, ki so blizu njihovim stanovanjem.

Kljub temu je predvidena izgradnja garažnih hiš, ki predstavljajo boljši izkoristek prostora,

kar bo omogočalo postopno ukinjanje parkirišč v starem mestnem jedru. V stanovanjskih

soseskah, kjer parkiranje ni plačljivo, je parkirnih mest premalo. Na drugi strani jih je še

vedno preveč, saj na tistih mestih primanjkuje zelenih površin. (Mestna občina Celje, 2015)

Parkirišča v Celju so razdeljena v dve različni coni. To sta modra cona in cona II. Skupno

število parkirnih mest v Celju je 3087.

• PARKIRIŠČA MODRE CONE

Modra cona je območje za mirujoč promet, ki je namenjeno parkiranju za krajši čas (do 2

uri). Obratovalni čas parkirišč je vsak delovni dan med 6. in 16. uro, ob sobotah pa med 6.

in 10 uro. Ob nedeljah parkiranje ni plačljivo. Za plačevanje parkirnega prostora je na voljo

1 Lastno delo, vir slike: https://www.google.si/maps


16 parkirnih avtomatov, parkirnih mest pa je na voljo 461. Modra cona v mestu Celje je

neposredno ob mestu in v samem jedru mesta. Parkirišča so na 16 lokacijah (kot prikazuje

slika 8.3) na območjih ulic: Levstikova, Gregoričeva, Ljubljanska, Prešernova, Razlagova,

14. divizije, Aškerčeva, Cankarjeva, Miklošičeva, Stanetova, Vodnikova, Gubičeva,

Kocbekova, Savinjsko nabrežje, Gosposka ter Gledališka.

Slika 8.3: Parkirna mesta modre cone v mestu Celje1

• PARKIRIŠČA II. CONE

Parkirišča II. cone so na 29 lokacijah (kot prikazuje slika 7.4) okoli mestnega jedra z 2626

parkirnimi prostori. Obratovalni čas je vsak delovni dan med 6. in 15. uro. Plačuje se na 33

parkirnih avtomatih.



Slika 8.4: Parkirna mesta II. cone v mestu Celje1

Septembra 2014 je bil izveden projekt Po kreativni poti do praktičnega znanja z naslovom

Inovativna shema okolju prijazne dostave v mestnih središčih2. Izvedli so anketo med

zaposlenimi v podjetjih in v javnih ustanovah s sedežem na območju starega mestnega jedra

v mestni občini Celje.

Skupno je bilo izpolnjenih 194 anket.

Na vprašanje, ali uporabljajo javna ali zasebna parkirišča, jih je 80,1 % odgovorilo, da

uporabljajo javna parkirišča, 19,9 % pa uporablja zasebna parkirišča podjetij.

Odgovor na vprašanje, kje najpogosteje parkirate, je prikazan v tabeli št. 8.1.


2 Univerza v Mariboru, F., 2014. Inovativna shema okolju prijazne dostave v mestnih središčih. Celje: Javni

sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.


Tabela 8.1: Najbolj pogosto uporabljana parkirišča v mestu Celje1

Število Odstotek

Modra cona

Parkirna hiša Glazija 1 0,8 %

Cankarjeva ulica 3 2,5 %

Gledališki trg 2 1,6 %

Gosposka ulica 9 7,4 %

Gubčeva ulica 1 0,8 %

Miklošičeva ulica 1 0,8 %

Ozka ulica 1 0,8 %

Prešernova ulica 6 4,9 %

Razlagova ulica 3 2,5 %

Savinjsko nabrežje 4 3,3 %

Trg celjskih knezov 6 4,9 %

II. Cona

Aškerčeva ulica 5 4,1 %

Mestni park 6 4,9 %

Spodnji grad 18 14,8 %

Teharska cesta-Tkanina 5 4,1 %

Železniška postaja 31 25,4 %

Drugje

Za občino Celje 1 0,8 %

Muzejski trg 1 0,8 %

Zasebno 7 5,7 %

Stara grofija 1 0,8 %

Za železnico 3 2,5 %

Pod gradom 2 1,6 %

Park za starim gradom 2 1,6 %

Kersnikova ulica 1 0,8 %

Ob Savinji 1 0,8 %

parkirišče nasproti Celeia parka 1 0,8 %

Po uporabnosti posameznih parkirišč, kot prikazuje slika 7.5, so najbolj procentualno

zasedena parkirišča na območjih:

• Železniška postaja (25,4 %),

• Spodnji grad (14,8 %),

• Gosposka ulica (7,4 %),

• Prešernova ulica in Trg celjskih knezov (4,9 %),

1 Univerza v Mariboru, F., 2014. Inovativna shema okolju prijazne dostave v mestnih središčih. Celje: Javni

sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.


• Aškerčeva ulica in Teharska cesta (4,1 %),

• Savinjsko nabrežje (3,3 %),

• Cankarjeva ulica in Razlagova ulica (2,5 %),

• Ostalo – 14 parkirišč (12,8 %).

Slika 8.5: Najpogosteje uporabljana parkirna mesta v Mestu Celje1

Celostna prometna strategija mestne občine Celje2 temelji na tem, da se bodo v prihodnosti

izvajale temeljite rešitve in izboljšave na področju javnega potniškega prometa v mestu

Celje. V ospredje se bo postavilo pešce in kolesarje, nato JPP in na koncu osebne avtomobile.

Občani se naj med opravljanjem vsakodnevnih poti počutijo varne. Manjša količina

motornega prometa bi omogočila izrabo javnih prostorov za uvedbo kakovostnih vsebin in

programov. Kakovost bivanja temelji tudi na čistejšem zraku, boljšem zdravju in

zmanjšanem hrupu. Posledično je občina zaradi dobre dostopnosti privlačna za turiste in

podjetja. Avtomobil bo še vedno na voljo za uporabo nujnih in daljših voženj.

Nekateri izmed ciljev Mestne občine Celje do leta 2022 so:


2 Mestna občina Celje, 2015. Trajnostna urbana strategija mestne občine Celje.


- povečati območja za pešce (zaprtje mestnega središča),

- povečati delež kolesarjev,

- zagotoviti nova parkirišča za kolesa ob javnih zgradbah,

- dograditi obstoječo kolesarsko infrastrukturo,

- povečati JPP-delež vseh poti opravljenih z avtobusom,

- vzpostaviti mestne linije avtobusnega prevoza z visoko/optimalno frekvenco

v konici,

- uveljavitev enotne vozovnice pri vseh ponudnikih JPP-ja,

- povečati št. novih avtobusov in št. postajališč,

- umiriti promet na eni lokaciji letno do leta 2022 v mestu Celje,

- zmanjšanje deleža poti na delo in v šolo z avtomobilom,

- zmanjšati število javnih uličnih parkirnih mest v strogem centru mesta.

Glede na napovedi oz. cilje Mestne občine Celje, da se bo mestno jedro in posamezne ulice

za osebne avtomobile zaprle, bodo obstoječa parkirišča izven mestnega jedra še veliko bolj

obremenjena in zapolnjena, kot so. Glede na pridobljene podatke anketirancev so najbolj

zasedena parkirišča Železniška postaja, Spodnji grad in Gosposka ulica.

Mirna Gabršek1 iz mestne občine Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, pove, da

so v Celju sprejeli odlok o linijskih prevozih v mestnem prometu in o koncesiji za izvajanje

te javne gospodarske službe. Javni potniški avtobusni promet bo vzpostavljen že v začetku

leta 2018. Imel bo štiri avtobusne linije. Cene prevozov bodo nizke. 24-urna vozovnica bo

stala 1 €, tedenska vozovnica 5 €, mesečna 10 € in letna vozovnica 100 €.

Glavne 4 linije javnega potniškega avtobusnega prometa mesta Celje bodo potekale, kot

sledi:

• 1. linija bo vozila iz centra mesta preko Lave do Ostrožnega in nazaj,

• 2. linija bo vozila od centra mesta do Nove vasi in nazaj,

• 3. linija bo vozila iz centra mesta do Hudinje in nazaj,

1 Mestni avtobusi bodo po Celju vozili že prihodnje leto (2017) Miran Gabršek.


• 4. linija bo povezava med vzhodom in zahodom Celja (območje trgovskih centrov –

Planet tuš in City Center) preko Nove vasi do Ostrožnega in od Hudinje nazaj v

center.

Zunaj konic, ko bo na teh linijah manj prometa, bo avtobus vozil tudi na relaciji center mesta,

pokopališče in Stari grad.

Slika 8.6: Lastno predvidevanje približnega izgleda povezav linij mestnega avtobusa1

8.3 OBSTOJEČA PROMETNA UREDITEV IZBRANEGA PARKIRIŠČA

Glede na potek predvidenih linij mestnega avtobusa in ciljev Mestne občine Celje je najbolj

primerno izboljšati parkirišče Železniška postaja. Leži ob ulici XIV. divizije ob glavni

železniški postaji Celje. Je v neposredni bližini z glavno železniško in avtobusno postajo,

sprehajalno potko ob Savinji z mestnim parkom ter na glavni povezavi z industrijskih delom

mesta ter večjih trgovskih centrov. Iz lokacije same parkirne površine lahko peš zelo hitro

(1 min-10 min) dostopamo v center mesta, kjer so vse javne in kulturne ustanove, podjetja

in vsa prizorišča dogajanja za prosti čas.



Za avtomobilski promet je parkirišče zelo hitro in enostavno dostopno iz vseh strani neba,

odkoder dnevno prihajajo migranti.

Slika 8.7: Parkirišče Železniška postaja1

Slika 8.8: Parkirišče Železniška postaja iz strani2




Slika 8.9: Parkirišče Železniška postaja – pogled iz krožnega križišča1

-

Slika 8.10: Uvoz na parkirišče iz krožnega križišča

Parkirišče ima uvoz iz krožnega križišča na stičišču cest XIV. divizije, Cesta v Laško in

Savinjsko nabrežje.



Parkirišče je razdeljeno na 3 dele. Za lažjo predstavo so na sliki 8.11 prikazani in oštevilčeni

posamezni deli parkirišča Železniška postaja.

Slika 8.11: Posamezni deli parkirišča Železniška postaja1

Prvi, glavni sestavni del parkirišča in drugi del, ki je ločen od prvega samo z rampo, je pri

izvozu iz krožnega križišča na levi strani, tretji sestavni del parkirišča pa je na desni strani

pri izvozu iz krožišča.

Prvi in tretji del sta javno dostopna in imata skupno 3 parkomate, drugi del pa je ločen z

rampo in je namenjen imetnikom letnih dovolilnic.

Velikost dela parkirišča Železniška postaja št. 1 je 3000 m2, s približno dolžino 150 m in

širino 20 m. Del parkirišča Železniška postaja št. 1 ima 112 parkirnih mest. Parkirna mesta

so na parkirišču razdeljena in razporejena na tri pasove po površini (pogled iz točke uvoza):

desni pas ob železniški progi, sredinski pas z možnostjo obojestranskega parkiranja in levi

pas, ki je vzporeden s cesto XIV. divizije. Parkirišče prevozimo polkrožno; vozna površina

med »levo in desno stranjo« parkirnih mest je enosmerno usmerjena. Parkirišče je za pešce

dostopno po stopnicah.

1 https://www.google.si/maps, lastno delo

https://www.google.si/maps


Slika 8.12: Pogled s »sprednje« strani parkirišča

Slika 8.13: Pogled strani parkirišča – smer izvoza

Slika 8.14: Pogled strani parkirišča – smer uvoza


Slika 8.15: Dostopnost parkirišča za pešce

Parkirišče vsebuje 2 parkomata na začetku in koncu parkirne površine.

Slika 8.16: Pogled z »zadnje« strani parkirišča na parkomat


Velikost parkirišča št. 2 je 2000 m2 s približno dolžino 100 m ter širino 20 m in ima 73

označenih parkirnih mest. Parkirišče je namenjeno samo imetnikom parkirnih kartic.

Slika 8.17: Prehod parkirišča Železniška postaja iz navadnega parkirišča v del za imetnike parkirnih kartic

Slika 8.18: Del parkirišča Železniška postaja za imetnike parkirnih kartic

Slika 8.19: Parkirišče Železniška postaja št. 2


Velikost parkirišča št. 3 je 600m2 s približno dolžino 40 m in širino 15 m ter ima 34

označenih parkirnih mest; parkirna površina vsebuje svoj parkomat.

Slika 8.20: Uvoz na parkirišče Železniška postaja št. 3

Slika 8.21: Pogled parkirišča št. 3

Slika 8.22: Parkirišče Železniška postaja št. 3

Parkirišče Železniška postaja spada v II. cono. Obratovalni čas parkirišča je od ponedeljka

do petka, od 06.00 do 15.00. Cena parkirnega prostora je za en dan 2,50 EUR, do 4 ure 2,00

EUR in do 2 uri 1,00 EUR.

Mesečna dovolilnica stane 40,00 EUR, letna dovolilnica za parkiranje po 12.00 uri 100,00

EUR in letna dovolilnica za stanovalce starega mestnega jedra je 80,00 EUR. Vse cene

vsebujejo 22 % DDV.


Slika 8.23: Parkomat

Skupna površina parkirišča Železniška postaja je 5600 m2. Število vseh označenih parkirnih

mest je 219. Parkirišče je dnevno polno zasedeno, kar je razvidno tudi iz slike 8.24, kjer

avtomobili parkirajo tudi na območjih parkirišča, kjer niso označena parkirna mesta.

Slika 8.24: Parkiranje na neoznačenih parkirnih mestih


9 IDEJNA REŠITEV ZA IZBOLJŠAVO IZBRANE POVRŠINE ZA

MIRUJOČ PROMET

Idejna rešitev parkirišča Železniška postaja, ki se v obstoječem stanju deli na tri različne

dele, je naslednja.

Slika 9.1: Posamezni deli parkirišča Železniška postaja1

Na območju parkirne površine, označene s številko 1 in 2 na sliki 9.1, bi se idejno postavila

montažna garažna hiša. Montažna garažna hiša je idejno gledano boljša opcija od klasične

izvedbe garažne hiše, ker je cenejša. Prav tako je boljša z vidika gradnje, saj pri sami gradnji

ni potrebnega izkopavanja, ki predstavlja velik problem Celjskega knežjega mesta, kjer je še

veliko neodkritih starorimskih ostankov.

Slika 9.2: Idejna zasnova parkirišča iz ptičje perspektive

1 https://www.google.si/maps, lasto delo



Glede na cilje Mestne občine Celje zmanjšanje javnih uličnih parkirnih mest v strogem

centru mesta Celje in obstoječo veliko zasedenostjo obravnavanega parkirišča bi uvedba

montažne garažne hiše bistveno povečala (kar za 100 % ali več) število parkirnih mest na

isti lokaciji. Na primer, ob postavitvi garažne montažne hiše z enim nadstropjem

(pritličje+1), bi se število parkirnih mest povečalo iz trenutno obstoječih 185 na 370.

Montažna hiša bi bila iz preproste konstrukcije. Velikost predlagane montažne hiše je na

celotni trenutni parkirni površini 5000 m2 (250 m dolžine in 20 m širine, v višino bi segla do

prvega nadstropja, max. drugega nadstropja (pritličje+1/2)).

Slika 9.3: Idejna zasnova parkirišča železniška postaja1

1 https://www.google.si/maps, lasto delo



Kar bi spremenilo obstoječe parkirno mesto v pametno parkirišče, so pametni sistemi.

V vsakem nadstropju montažne garažne hiše bi bilo približno 112 parkirnih mest. Vsako

parkirno mesto bi imelo vgrajen sistem podzemnega brezžičnega senzorja. Sistem je izbran

glede na prednosti, ki so vpisane v poglavju 5.1 in je tudi cenovno ugoden v primerjavi z

ostalimi pametnimi sistemi parkiranja. Cena enega senzorja se giblje okoli 30 €. Za 2

nadstropji garažne hiše bi bila cena okoli 6520 €.

Slika 9.4: Idejni prikaz sistema podzemnih senzorjev

Vsi senzorji, ki imajo v sebi vgrajen radio, bi v realnem času komunicirali s centralnim

sistemom, ki bi naprej posredovali razpoložljivost parkirnih mest na elektronsko tablo –

signalizacijo razpoložljivosti parkirnih mest pred montažno garažno hišo, vidno iz krožnega

križišča. Tako bi ljudje brez nepotrebne vožnje in posledičnega onesnaževanja zraka z

izpusti v garažni hiši videli in vedeli, koliko praznih parkirnih mest je na voljo.

Prav tako bi delovanje podzemnih senzorjev, ki zaznavajo prosto ali zasedeno mesto, bilo

povezano v sistem pametne mobilne aplikacije, ki bi uporabnike obveščala o razpoložljivosti

parkirnih mest v realnem času. Mobilna aplikacija bi nudila možnost vodenja od točke

voznike, kjer bi trenutno bili do praznega parkirnega mesta in možnost rezervacije

parkirnega prostora.


Slika 9.5: Prikaz aplikacije za idejno zasnovo1

Vhod in izhod in parkirne hiše bi bil eden: iz obstoječe strani – iz krožnega križišča. Vhod

in izhod bi ločeval sistem za prepoznavanje registrskih tablic v obliki zapornice. Samo

delovanje in prednosti sistema za prepoznavanje registrskih tablic je opisano v poglavju 5.1.

Ko bi avtomobil pripeljal, bi kamera prebrala njegovo registrsko tablico in jo shranila v

sistem. Ob izhodu bi jo ponovno prebrala in izračunala čas uporabe parkirnega mesta. Plačilo

bi bilo izvedeno preko mobilne aplikacije oz. poslanega sms-a. Cena zapornice s sistemom

prepoznavanja registrskih tablic bi stala okoli 5000 €.

Povezava mobilne aplikacije z zapornico bi bila takšna, da bi s pomočjo mobilnega telefona

plačevali. Tako ne bi bilo več nepotrebnega tiskanja listkov na parkomatu. Prepustnost

parkirišča bi bila večja.

V obstoječem stanju bi imetniki kartic parkirišča, v idejni zasnovi označenega s št. 2, imeli

manj tegob ob iskanju parkirne kartice in večkratnega »čekiranja« ob vstopu in izstopu iz

parkirišča. Na začetku leta bi lahko v mobilni aplikaciji zakupili parkirno mesto, kjer bi imeli

možnost obročnega plačevanja ali plačila v enem znesku. Rezervirano parkirno mesto bi se

nato v bazi podatkov odštelo, kar pomeni, da bi za vsako rezervirano mesto signalizacijska

tabla razpoložljivosti kazala eno prosto mesto manj. Uporabniku, ki je rezerviral mesto, bi

aplikacija ves čas kazalo eno prosto mesto, ki bi bilo na voljo za uporabnika. Ta bi vedel, da

1 http://www.parkauto.mobi/pa_new/pa_app.php


ga parkirno mesto vedno čaka kljub navedeni razpoložljivosti zunaj parkirišča. Cena table z

led prikazovalnikom prostih parkirnih mest bi znašala približno 500 €.

Slika 9.6: Idejni izgled nove ureditve parkirišča iz krožnega križišča

Uporabniki, ki ne bi bili imetniki letnega zakupa, bi imeli prav tako možnost rezervacije. V

aplikacijo bi bilo potrebno vnesti datum želene rezervacije in uro prihoda. Če uporabnik, ki

je rezerviral parkirno mesto, ne bi prišel na rezervirano mesto v okviru dovoljene zamude

30 minut po predvidenem času rezervacije ali če ne bi vsaj 30 minut prej rezervacije

odpovedal, bi bil denarno kaznovan v višini cene ene parkirne ure.

Slika 9.7: Prikaz medsebojnega delovanja sistemov

Ker bi parkirišči, ki sta v idejni zasnovi parkirišča označeni s številkama 1 in 2, tako zelo

povečali število razpoložljivih parkirnih mest, parkirišča, označenega s št. 3 sploh ne bi več


potrebovali kot dodatnega parkirnega prostora. Idejna rešitev za parkirišče, ki je označeno s

številko 3, je, da bi ga ozelenili in tam postavili kolesarnico z možnostjo izposoje koles.

Tako bi Celje dobilo prvo kolesarnico z možnostjo izposoje koles. Prostor, ki je zdaj

namenjen samo parkiranju, bi tudi družbeno zacvetel, saj je obstoječa parkirna površina

povezana s kolesarsko in peš potjo ob reki Savinji, ki vodi v Zagrad, na Celjski grad in v

Celjsko kočo. Cena za kolesarnico in ureditev okolice bi znašala približno 2000 €.

Slika 9.8: Idejna izboljšava park.št. 31

1 https://www.google.si/maps, lastno delo



Slika 9.9: Satelitska slika primerjava obstoječe stanje z idejnim park. št. 3


10 SKLEP

Enaindvajseto stoletje je definitivno obdobje, kjer znanost bliskovito napreduje v razvijanju

raznih tehnoloških rešitev. Ker je svet vedno bolj ozaveščen o globalnem problemu, ki

vključuje veliko število prebivalcev, veliko držav vedno bolj uporabljajo pametne

tehnologije in pametne rešitve za olajšanje same kakovosti življenja ljudi.

Ker so avtomobili del posameznikovih življenj in količinsko gledano predstavljajo

prostorski problem, so del problematike, ki jo rešujejo pametne tehnologije v pametnih

mestih. Različni obstoječi pametni sistemi parkiranj stremijo k izboljšanju kakovosti

prebivalcev sveta v smislu čim hitrejšega parkiranja, ki posledično zmanjšujejo odvečne

škodljive izpuste iz avtomobilov in, kar je v današnjem času najbolj pomembno, prihranijo

čas človeku v dobi, kjer čas prehitro beži. Zaradi napredne tehnologije, ki že obstaja, sistemi

pametnega parkiranja delujejo avtomatsko s pomočjo senzorizacije in čim manjše pomoči

človeške roke.

Čeprav so pametna mesta noviteta, se države zelo hitro ozaveščajo in uporabljajo pametne

sisteme. Na trgu je veliko različnih podjetij, ki nudijo zelo različne sisteme, ki pa so po do

sedanjih testiranjih zelo koristni in uspešni.

Slovenija je kot država zelo mlada in se hitro uči ter pobira znanja večjih svetovnih mest in

ne zaostaja veliko. Vse tehnologije in sistemi so dostopni vsakomur. Z voljo in vztrajnostjo

se da na specifičnem področju pametnega parkiranja in problematiki mirujočega prometa

narediti zelo veliko.

Mesto Celje je zelo odprto inovativnim pristopom k izboljšavi same kakovosti mesta. Primer

idejne izboljšave izbranega parkirišča Železniška postaja je dober primer možne rešitve

mirujočega prometa v mestu Celje. Idejna izboljšava ne posega v okolje. Donosnost števila

novih parkirnih mest na isti površini je velika, stremi k ohranjanju narave z ozelenitvijo dela

obstoječega parkirišča in možnosti povezave različnih panog prevoza – avtobus, vlak, oz.

možnost izposoje kolesa.

Najpomembnejši del samega projekta prikazuje pametni sistem parkiranja, ki bi bistveno

spremenil kakovost uporabnikov mirujočega prometa v mestu Celje. Prav tako pa vsa

pametna tehnologija, ki je že na voljo in bistveno pripomore k izboljšavi mesta, ni finančno

nedosegljiva.


11 VIRI IN LITERATURA

Tabela 2: Citiranje virov

Vrsta

dela

Citiranje

v tekstu

Seznam citiranih virov

Splet

na

stran

Bit,.d.o.o.,

2016

Bit,.d.o.o., 2016. bit.si, Ljubljana

Splet

na

stran

Bosch,

2017

Bosch, 2017. Head straight to the parking lot with the active lot

parking management. Dostopno na: http://www.bosch-mobility-

solutions.com/en/highlights/connected-mobility/active-parking-lot-

management/

Knjig

a

D.Matijaši

ć, 2011

D.Matijašić, 2011. Parkirne naprave in standardno vozilo

Splet

na

stran

FMC

Group,

2015

FMC Group, 2015. FMC Gropu.Dostopno na:

http://fmc.si/resitve/telekomunikacije/pametna_mesta/

Preda

vanja

Predmet

logistika(f

gpa), 2017

Predmet logistika(fgpa), P. t., 2017. Predavanja pri predmetu

transportna logistika na FGPA

Javni

doku

ment

Mestna

občina

Celje,

2015

Mestna občina Celje, 2015. Trajnostna urbana strategija mestne

občine Celje. Celje

Knjig

a

Mihelič,

2015

Mihelič, A., 2015. Prometne površine za mirujoč promet.


Člane

k v e-

reviji

Naročnik:

Občina

Bohinj,

2015

Naročnik: Občina Bohinj, 2015. Projektna naloga. Dostopno na:

http://obcina.bohinj.si/fileadmin/user_upload/razpisi/NMV_2016/P

arkirni_avtomati_in_ITS/Projektna_naloga_ITS_Bohinj.pdf

Splet

na

stran

OPTIMAP

ARK,

d.o.o.,

2017

OPTIMAPARK, d.o.o., 2017. OPTIMAPARK.SI.

Dostopno na: http://optimapark.si/parkirni_sistemi/

Film Pametno

mesto,Ugr

izimo

znanost,

2016

Pametno mesto,Ugrizimo znanost. 2016. [Film] Slovenija: RTV4.

Splet

na

stran

POLISAD

A,d.o.o.,

2016

POLISADA,d.o.o., 2016.

Dostopno na: https://www.palisada.si/zaprti-parkirni-sistemi.html

Splet

na

stran

Prodoor,

2017

Prodoor, 2017. PRODOOR.Dostopno na:

https://www.prodoor.si/sl/industrijski-objekti/ograjni-

sistemi/zapornice/

Splet

na

stran

Rendulić,

2012

Rendulić, G. Č. i. D. I., 2012. itdesk.info.Dostopno na:

http://www.itdesk.info/slo/prirocnik/prirocnik_osnovni_pojmi_info

rmacijske_tehnologije.pdf

Knjig

a

Rodriguez

-Bolivar,

2015

Rodriguez-Bolivar, M. P., 2015. Transforming City Governments

for Successful Smart Cities

Knjig

a

Rojc, 2017 Rojc, K., 2017. Osebni podatki v pametnih mestih


Splet

na

stran

TrafficDes

ign,d.o.o.,

2017

TrafficDesign,d.o.o., 2017. Dostopno na: http://www.traffic-

design.si/uploads/1/0/6/2/10628715/_td_prospekt_parkiria_-

_dolga_verzija.pdf

Člane

k v e-

reviji

Vlado

Stankovsk

i, 2016

Vlado Stankovski, P. Š., 2016. Pametna mesta, skupnosti in domovi.

DELO, Marec.

Urad

ni list

ZPrCP-

UPB2,

Uradni list

RS, št.

82/2013

Republika Slovenije, 2013. Uradni list,št.82/2013


12 PRILOGE

12.1 SEZNAM SLIK

Slika 2.1: Shema pametnega mesta ....................................................................................... 3

Slika 2.2: Primer pametnega mesta ...................................................................................... 4

Slika 5.1: Začetki avtomatiziranega sistema za parkiranje.................................................... 9

Slika 5.2: Primer parkirnega avtomata ................................................................................ 11

Slika 5.3: Primer parkirnega avtomata ................................................................................ 11

Slika 5.4: Avtomatska zapornica ......................................................................................... 11

Slika 5.5: Potek avtomatskega prepoznavanja tablic........................................................... 12

Slika 5.6: Sistem za prepoznavanje registrskih tablic ......................................................... 12

Slika 5.7: RFID tehnologija ................................................................................................. 13

Slika 5.8: Primer pasivnih infrardečih senzorjev v garažni hiši Citypark v Mariboru ........ 13

Slika 5.9: Pametna ovira za ohranjanje parkirnega mesta ................................................... 14

Slika 5.10: Prikaz delovanja pametne ovire za ohranjanje parkirnega prostora .................. 14

Slika 5.11: Shema delovanja podzemnega senzorja ............................................................ 15

Slika 5.12: Primer ustavitve podzemnega senzorja ............................................................. 15

Slika 5.13: Odvisen mehanski hidravlični parkirni sistem .................................................. 16

Slika 5.14: Neodvisen mehansko hidravličen parkirni sistem ............................................. 16

Slika 5.15: Skiciran primer neodvisnega mehansko hidravličnega parkirnega sistema ...... 16

Slika 5.16: Primer garažiranja na sistemu drsne ploščadi ................................................... 16

Slika 5.17: Sistem mehansko hidravličnega dvigala .......................................................... 17

Slika 5.18: Primer navpično rotacijskega parkirnega sistema ............................................. 17

Slika 5.19: Primer prenosne naprave ................................................................................... 18

Slika 5.20: Prenosna naprava z rotatorjem .......................................................................... 18


Slika 5.21: Primer »puzzle« dvigala .................................................................................... 18

Slika 7.1: Problem parkiranja .............................................................................................. 20

Slika 7.2: Barcelona ............................................................................................................. 21

Slika 8.1: Mesto Celje ......................................................................................................... 23

Slika 8.2: Migracije mesta Celje.......................................................................................... 25

Slika 8.3: Parkirna mesta modre cone v mestu Celje .......................................................... 26

Slika 8.4: Parkirna mesta II. cone v mestu Celje ................................................................. 27

Slika 8.5: Najpogosteje uporabljana parkirna mesta v Mestu Celje .................................... 29

Slika 8.6: Lastno predvidevanje približnega izgleda povezav linij mestnega avtobusa ...... 31

Slika 8.7: Parkirišče Železniška postaja .............................................................................. 32

Slika 8.8: Parkirišče Železniška postaja iz strani ................................................................ 32

Slika 8.9: Parkirišče Železniška postaja – pogled iz krožnega križišča .............................. 33

Slika 8.10: Uvoz na parkirišče iz krožnega križišča ............................................................ 33

Slika 8.11: Posamezni deli parkirišča Železniška postaja ................................................... 34

Slika 8.12: Pogled s »sprednje« strani parkirišča ................................................................ 35

Slika 8.13: Pogled strani parkirišča – smer izvoza .............................................................. 35

Slika 8.14: Pogled strani parkirišča – smer uvoza ............................................................... 35

Slika 8.15: Dostopnost parkirišča za pešce ......................................................................... 36

Slika 8.16: Pogled z »zadnje« strani parkirišča na parkomat .............................................. 36

Slika 8.17: Prehod parkirišča Železniška postaja iz navadnega parkirišča v del za imetnike

parkirnih kartic ............................................................................................................ 37

Slika 8.18: Del parkirišča Železniška postaja za imetnike parkirnih kartic ........................ 37

Slika 8.19: Parkirišče Železniška postaja št. 2 .................................................................... 37

Slika 8.20: Uvoz na parkirišče Železniška postaja št. 3 ...................................................... 38

Slika 8.21: Pogled parkirišča št. 3 ....................................................................................... 38


Slika 8.22: Parkirišče Železniška postaja št. 3 .................................................................... 38

Slika 8.23: Parkomat ........................................................................................................... 39

Slika 8.24: Parkiranje na neoznačenih parkirnih mestih ..................................................... 39

Slika 9.1: Posamezni deli parkirišča Železniška postaja ..................................................... 40

Slika 9.2: Idejna zasnova parkirišča iz ptičje perspektive ................................................... 40

Slika 9.3: Idejna zasnova parkirišča železniška postaja ...................................................... 41

Slika 9.4: Idejni prikaz sistema podzemnih senzorjev ........................................................ 42

Slika 9.5: Prikaz aplikacije za idejno zasnovo .................................................................... 43

Slika 9.6: Idejni izgled nove ureditve parkirišča iz krožnega križišča ................................ 44

Slika 9.7: Prikaz medsebojnega delovanja sistemov ........................................................... 44

Slika 9.8: Idejna izboljšava park.št. 3 .................................................................................. 45

Slika 9.9: Satelitska slika primerjava obstoječe stanje z idejnim park. št. 3 ....................... 46

12.2 SEZNAM PREGLEDNIC

Tabela 8.1: Najbolj pogosto uporabljana parkirišča v mestu Celje ..................................... 28

Tabela 2: Citiranje virov ...................................................................................................... 48

12.3 NASLOV ŠTUDENTA

Sara Grad

Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru

Kettejeva 1a

3000 Celje

Tel.: 041-661-073


e-mail: [email protected]

12.4 ŽIVLJENJEPIS

Sara Grad, rojena 07. 01. 1994 v Celju kot prvorojenka mami Tanji Samec-Grad in očetu

Janezu Gradu. Pri štirih letih sem dobila tudi sestrico Žano. Od svojih mladih nog sem se

ukvarjala z glasbo, pela in tudi uspešno končala 9 let igranja klavirja. Obiskovala sem

baletno – plesno šolo in se zgodaj pričela učiti angleškega, nemškega ter osnov italijanskega

jezika. Oči Janez mi je privzgojil ljubezen do surfanja. Znam še plavati, drsati, smučati,

deskati na snegu in voziti kolo. Imam vozniški izpit B kategorije.

Obiskovala sem II. osnovno šolo v Celju, nato pa nadaljevala svoje šolanje na Gimnaziji

Center-Celje. Tu sem kmalu spoznala, katera smer kasnejšega študija me zanima, zato sem

svoje šolanje nadaljevala raje na ŠCC – Srednji gradbeni šoli Celje. Leta 2014 sem jo tudi

uspešno zaključila in v okviru maturitetne naloge napisala raziskovalno nalogo o svojem

dedku z naslovom: »Dušan Samec, univ. dipl. ing., arhitekt in oblikovalec, za katero sem

prejela županovo priznanje Mestne občine Celje. Opravila sem poklicno in splošno maturo.

Mami Tanja mi je privzgojila ljubezen do živali in psov ter me spoznala s kinologijo. Z

našim yorkshirskim terierjem Binijem sem pričela z začetno disciplino Otrok in pes, t. i.

junior handling. Leta 2006 sem postala v okviru Kinološke Zveze Slovenije Mlada

kinologinja leta 2006, leta 2007 pa Pokalna zmagovalka v junior handlingu v starejši skupini

(od 13-17 let). Na podlagi tega uspeha me je Kinološka Zveza Slovenije kot mlado kinološko

ambasadorko Slovenije 2008 poslala na najprestižnejšo kinološko razstavo na svetu –

Cruftsa v Anglijo, kjer sem več kot odlično zastopala barve Slovenije.

Poleg tega sem bila ves čas tudi vodnica družinskega psa nemške doge – harlekina Itn. CH

Boree-Atos d'Iskandar, s katerim sem osvojila praktično vse šampionate evropskih držav in

klubov. Osvojila sva naziv Evropski prvak v lepoti in Vice-šampion sveta v lepoti. Z Atosom

in mami sva prepotovali skoraj celo Evropo. Ob vsem tem sem trenirala znanje jezikov in

spoznavala svet ter dogajanje v njem.

Najini kinološki uspehi so zabeleženi v številnih revijah, časopisih, medijih.


Leta 2014/15 sem se vpisala na Fakulteto za gradbeništvo, prometno inženirstvo in

arhitekturo v Mariboru, smer visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnje

prometno inženirstvo.

Documents

IZBOLJŠAVA MIRUJOČEGA PROMETA Z METODOLOGIJO …