sgDBQQHil SLOSEHIia"ESLOVENIA LIBRE" lU'icisli'í» Nai'iomil de lii l'rtipietlatl

Iiiteicctiinl No. 20025^

GLASILO SLOVENCEV V JUZNI AMERIKIAño (.Leto) VI. Buenos Aires, 1. iebruarja (lebrero) 1948

N? (Stev.) 3.

irntívor drja Mihe Krclea r' Xdruzenih drzavah: iirTáUii""JVOBODNI NARODl NAJ JVOBODNO ODLOCAJO O SVOJI BODOcNOSTI, O SVOJI VLADAVIHI IN USTAVI.

Koncein leta 1947 je dr. Miha Krek, ka^oü kot bi-ezobzivm izkorisc^valci rrfAriCnin HE IAC F^iAVFIlACpredsednik Navodnega odbora za Slove- Slovencev. Z vseou medstv, tud. naj- (REACIOH DE LA SOCIEDAD DE LOS tSLOVtHÜSnijo in pvedsednik Slovenske Ijudske i.as!lnej§imi so em m drugi skusal. za- ADfiFNTIHA"

■7a,..,í.nih .Ivzflvah Severne tveti slovenski jezik, slovenske ofaicajc tN LA AKOCnlinA

Koncein leta 1947 je dr. Miha Krek,predsednik Navodnega odbora za Slove-nijo in pvedsednik Slovenske Ijudskestranke v Zdvuzenih drzavah Severne

kazali kot bi-ezobzirni izkoriscevalciSlovencev. Z vsenii sredstvi, tudi naj-nasilnejSimi. so eni in drugi skusali za-treti slovenski jezik, slovenske ofaicajc

Amerike obiskal vec sJovenskíh skupín,ki zive tam v razníh ífospodarskih inindustrijskih sredíscih. Tako je obiskalWisconsin in Milwaukee, kjer je imel 14.decembra naslednji govor, ki ga zaradivaznosti izjav nacelneg^a znacaja objav-liamo tudi mi v eeloti:

"Stolettje in vec je stara prva inosnovna zahteva slovenske navodne po-litike: Zdruzitev vsch slovenskih dezelV eno politicno adminislrativno celoto,tako da bo vsc slovenske prebivalstvoiMog-lo po demokraticnem nacelu svo-bodno in neodvisno izbirati svojo narod-no vlado in oblast tako, da bo slovenskinarod suveren na vsej zemlji, ki je et-nicno njegova posest. To je bistvo za-hteve po "Zdi-uzeni Sloveniji."

Za Zdi-uzeno Slovenijo so se izjaviíinaái rarodno ocetje v viharnera letu1848, za Zdruzeno Slovenijo so se bori-J¡ pod Av.stro-Ogrsko inonarhijo inZdrazena Slovenija je bUii ñas prograinV pi"ví svetovni vojni, ko je zasvetilanada maliin narodom nu osnoví zname-nítih tock predsednika USA Woodro-•wa Wilsona.

Geografski in politicni polozaj slovenske zemlje je tak, da smo prav v tejosnovni zahtevi Slovenci nt-sreánojsi inneuspesnejsi kot drugi cnako mali alivecji evTopski narodi. Slovenci smo naj-zapadnejsi juznosiovanski narod. Na na-sih mejah se stifcajo nieje treh velikihevropskih ras; sJova».=kc, germanske ínroman.sííe. Mi smo Slovani po ízvorusvojem, po ki-vi in jezífcu. a prezeti intemeijito. vzgojeni v srednje in zapadnoevropski kulturi in civilizaeiji. Vsi smoz malimi izjemami katoliske- vero.

Vsaka vojna, vsaka borba za zemljoTned velikimi evropskimi narodi je bilatudi borba za slovenske zemljo. In tako na naso nesreco ni hilo vaznejáe inobseznejse razmejitve in delitve. da nebi bila vaelej nanovo razdeljena tudi .slo-venska zemlja. Narod iia.s .se je protitemu vedno znova boril, ker je vedel incatil, da se bori vseJej za osnovo svojeefcsístenee.

Sedanja deJítvena crta med vzhodoinin zapadom, med sovjeukim blokom indemoJcraticno .svobodno Evropo zal zo-pet gre preko sloven-'ke zemlje in jodeli, Zato je ta prva zahteva Slovencevznova pridobila na aktualnosti; obnov-Ijena bolecina nasa daje novega poudar-ka nasi zahtevi.

Kér Evropa nima kontinentalnegarfrzavnega naroda kot ga ima SeveraaAmerika, ker nima skupnostne drzavnczavesti, so partikulavne naccionalnedrzave skoro vedno zlorabljale svojo(irzavno silo, da so na tujerodne zemlje skugale razsiriti ne samo svojodi-zavno oblast, ampak etnicno^ posestsvojega drzavnega naroda. Naii sever-ni sosedje, avstrijski Nemci in zapadniaosedje, Italijani ter Madjari so se proti Slovencem. ki so v raznih dobah zgo-dovine bili prisiljeni ziveti pod njihovodrzavnc oblastjo, vselej ves novi vek po-

in vse narodnostne znacilncsti in osvo-jiti slovenske zemljo za italijanski innemáki narod. Ker slovenska zemlja ob-kroza neposredno zaledje Trsta, kjer jeavstroogrska monavhija zgradila velikosveclnjeevropsko obmorsko luko, so po-leg nacionalisticnega fanatizma se eko-nomski trgovski sebicni intcresi podSi-gali nemsko in italijansko zatiranjcSlovencev. Eni in drugi so hoteli posta-ti popolni drzavni in etnicni gospodarjizemlje v neposrednem ozadju Trsta ¡nza doaego tcga namena niso izbiralisvedstev. Nujna in logicna reakcija priSiovencih je bila in je, da se z vsemimocmi branijo vsakrsne neniáke ali ita-líjan.ske oblastí ín nic bolj ískrcno nezeJe kot to, da z nvstríjskinii Nemci inItiilijani ne pridejo v nobeno tako raz-inerje, ki bi ponienilo le senco podreje-iiosti ali odvisijosti Slovencev od njih.Mislim, da je stiah pred av.stvijskimiNemci ¡II Italijani v Sloveniji tako za-ííorenínjen. da lahko naáe odklaiijanjevsake drzavnc zveze z njími doJamo ta-koj kot naslednjo tocko nasih narodnihpoliticnih zahtev sedaj in v bodocnoati.

Po pivi svetovni vojni smo bili Slovenci razkiani, razdeljeni v tri, stiridrzave. Nsse narodne marijsinc, ki soostale pod drzavnimi 'oblastmi Italije.Avtrije in Madjarske znasajo po svojemstevilu nic manj kot tretjino cclega na-.sega narodar Dve tretjini ñas je priSloV takrat novo nastalo drzavo Srbov,Hrvatov in Slovencev, ki se je kasnijeproíinenovnla v Jugoslavíjo. Slovencismo to novo drzavo sprejcli kot resitevin osvoboditev izpod tuje avstríjskoncinske oblasti z navdusenjem, ki ga jejzrazil narod v svobodno izvcdenem ple-biscitarnem podpisovanju majske dekle-rncijc in prcko avojih zastopnikov invodnikov. Dobivali in uzivali smo Slovenci V Jugoslaviji toliko politickne svo-bode in toliko ekonomskih moznosti. dasmo mogli dati krepak razvoj svoji vi-talnosti in smo izpopolnili podobo svoje'domovine in narodne samobitnosvi dotolike .stopnje. da ñas je vsak poznava-lec uvrstil med najkulturnejáe, najboljcfviiizirare harodc Evrope. S tem sove-da ni reccmo, da niso Slovenci v Jugoslaviji naletcli tudi na premnogc oviresvojega pravilnega razvoja.

Druga svetovna vojna ni prizadelatezkih ran samo inaterialnemu , 2ivljenjuSrbov, Hrvatov in Slovencev, tudi <lrzav-na ideja je pretrpela toliko udarcev, daje V zivo zadeta. Razmere me<l Srbi mHrvati so bile ze pred vojno ñápete.Med vojno amo bili price nepiicakova-nih straiínih izlivov in izrodkov antago-nizma.

Slovenci smo delali v veri, da Srbi :nHrvati in Slovenci moremo srecno ziveti v drzavni skupnosti, ce je ta pravil-no notranje urejena. Zato je sla nasanotranjepoliticna borba proti centrali-sti5ni ureditvi Jugbslavije. Zato smose tnidili za medsebojno spostovanje,"strpnost in za ureditev drznvc po nace-

E1 domingo 25 de enero del corrienle año, los inmigrantes eslovenosrealizaron una asamblea general paro formar una 5®oróiugos eslovenos que, abandonando Euro,^ llegaron o legandoo la Argentina. Numerosos prófugos respondieron o lar-',miqinn nreDoratorla, Y por unanimidad todos los presentes decidieronque la SOCIEDAD DE LOS ESLOVENOS EN LA ARGENTINA quedaraconstituida de inmediato.

La Sociedad tiene como únicos fines:

!'•') Representar a los inmigrantes eslovenos ante las aulordadesargentinas; ,

2'í) Facilitar el traslado de los eslovenos aun en Europa a este país.

Después de la elección de la Comisión Directiva, todos los presentes con entusiasta aclamación decidieron presentar un mensaje de agradecimiento y consideración al Presidente de !a Nación Argentina, Gene-raí Juan D. Perón, que con tal comprensión facilitó la inmigración a losprófugos eslovenos. i . ir •

Uno declaración de filial devoción fué volada en honor del Eminentísimo Cardenal, Arzobispo de Buenos Aires, Dr. Santiago Luis Copello.que en tantas oportunidades caloboró en esto obra.

El Rev. Padre Juan Hladnik fué elegido miembro honorario y Presidente Honorario de lo nueva Sociedad por su ayuda tan encomiable.

La Comisión Directiva de la "Sociedad de los Eslovenos en lo Argentina" quedó presidida por el abogado Dr. Miles Stare.

hi uajsiraili demokraticniii, avtonomi-stiénih riavodnostnih dvzavnih onot v ok-viru drzavne zveze. To lielo je bilo boljna zaéf'tku svojih uspohov, kakor papri koiicnem svojem ciljn, ko je vazvojpre.sekala di-uga svetovna vojna. DanésTito sebi pripisuje krídit, da je notranjevpi-as.anje Jugoslavije resil." Bojim te,(la ,ie nasprotno res, da je Titova vla-(Inviiia '.inicila mnogo smisla in Ijubezni(¡o drzave ki sta izza vojno se ostaln.

Mi Slovenci v tej sti'asni evropskikataklizmi in posebni riaéi nesreci, vkateri smo danos, mofomo najvcé koii-stiti s tem, da z vsemi mocmi podpira-mo vse silo, ki skuiiajO uniciti nasilje(iiktatiire v srednji in jiigovzhodni Ev-ropi. Sino in hoceino biti lojaliii zavozni-ki in sodelavci Hrvatov in Srbov in dokonca vztrajatí v prizadovanjih za osvoboditev. Ne morem dovelj naglasiti ka-ko tezka nalog.a in kaki ogromcn pvo-grani déla je ro za scduiiji éas. Ce ín kobi Ijudstvo zonet (lozivelo svobfiden dan,tedaj: Naj svobudni narodi svobodno od-locajo o -svoji bodocñosti, d svoji vlu-davlni in ustavi.

Ko bodo svobodni nasi narodi inogliizpregovoriti in urejati svoje odnose, bood sporazuma ali nesporazuma inedSvbi in Hrvati bistveno odvisao, ali bo-mo juiínoslovanski narodi obdrzali kakotcsnejse oblike medsebojno povezanostiali ne. Slovenci bomo zastopalí náceloBvobodo in enakopravnosti vsakega na-

' roda in podpirali rcsitve, ki bodo jam-eile najboljse mozno zadovoljstvo iniiajtrajnejsi mir med narodi in sosedi.

Moramo pa racunati s tem, dn je Evropa kot celota postavijcna pred noveperspcktive. Tudi kadav bi bil njenvzhodni ali srednji del osvobojen sovjet-.«kih diktatui', sodim, da bodo nove raz

mere silile evropske narodc bvez razli-ke V vecjo medsebojno povezanost in dase bo moral mocno omejiti in apnime-niti sedanji evropski pojem (hiíavne innarodne drzave. Zdi se mi, da sedaj nivec samo Balkan legio nemira v Evro-pi kot je to izgledalo v zadiijcm stolc-tju, ampak (ia Evropa v celoti stoji predsvetom s tako svojo podobo. Evropa .jerodila prvo svetovno vojno, ru.sko komu-nistiéno revolucijo, íasizem in. nacizem,drugo svetovno vojno in sovjetski Impe-rijalizem po njej. Zlasti pi'Oli miporomameriskega kontincnta za uvoditev, ob-novo in ustaljenje mirii rezecc bije izEvrope glas in poziv: na svetovno revolucijo, k svetovnemu noredu, v svetovno diktaturo komunizma. Ta Rvi'o-pa je boina, vseeno kje je bolezen dobi-la. Mora se okrcpiti. Okivpilu ne ho, cezdruzi pozitivne svoje sile. Demokra-ticni nai'odi Evrope mornj.i in hodo mo-vali V trdnejso, trajnejso skupncst, ki bieliminirala scdanje ribarije med njimi,preprecevala sporc, iistvarila nov sku-pcn vir ustavno.sti, z-akonito.stí in prava. Ali bo to novo imelo mislov Zdru-zeni narodi ali ZdruZene drzavo Evropeali kaj dnigega, ni vazno. Tudi je nianjvazno, ali bo v tem zdruzenju divektnoclanstvo vsakega naroja, ali se bodobolj prakticne pokazaln einige oblike povezanosti in itivljenja. Vazno je po mo-jem prepricnnju to, ciu do skupní^stiEvropa mora priti, notranje umiriti inustaliti .svojo soeialne inznicve, da bomogla k napredkii. Tz svobodne idlo-éitve izvirajoía in na njej sloneca de-niokraticna skupnost Evrope mora bitiedina resitev vseh evn,)<.skih narodov inIjudi tudi potem. ko bo iz cloveske druz-be izginil zadnji totalitavni rezim.

(Dalje na 2. strani)

Stran 2. SVOiJOONA SLOVSNIJA Stev. 3.

IZ VSEGA SVETABevinov govor o teineijih angleskt- govovnica ravnotezja sil, ker je büu

zunaiije politike je spi'ozil v Angliji sa- ena najmociíejsih dizav v Evropi in vmi in V svetu celo vrsto dogodkov, ki svetu; ker pn to sedaj ni veé, odklanjakazejü. da se zahodne demokvacije zelo to nácelo l«ot kriviíno. Zaniisel o evrop-hiti'o posvecajo izkoriSéanju uspehov, ki ski uniji pa se dalec ite izgleda biti taso jih mogie zabeleziti v boju proti na^ ko v ospredju angleske zunanje poüti-crtoin "kpminfornja". Bevinov govor ke, ce se predvideva sodeiovanje "áti-smatrajo v Angliji za najmocnejso de- rih velesil" (torej tudi sovjetov) puklai-acijo o naíelih angleske zunanje po- tem, kako se naj pomaga drugiin cvlittke in sejo samo je tudi opozicija v ropskim naiodom pvi urtjevanju svobo-pavlamentu proglasila za eno najvaznej- sáin in napiedka.sih V vsej angleski zgodovini. Povedal * ,.pa je Bevin naslednje: politika sovjet- Zdruzei.e drzave so izpa je uevin nasieonje: poiiciKa suvjei.- — — ..

ske Rusije je danés taka, da vodi Jia- jih zapienile v Ncm 'J'' ® nnci-i-avnost V vojno in anglelka viada bo stine in'dokaze o tem, '®_'' ® n„«iiñvse storila, da prepreci, da bi Sovjetska sticna NemSija^ in ..voti-zveza gospodovala nad Evropo; angles- dogovonli tedaj, o s a •ka viada bo podprla izvedbo Marshallo- -sta l!)3f skiemh ^ ^vega nacrta in Lt prvi korak v tej pospesüa H.tlerjev ñapad na » m

> . i. •• awípIí ízzviiia druiTO svctovno \ojno. Dokuintínsmev! napovedujc tesnejso zvczo Angli- izzvaia t mp.íje z carinsko unijo dezel "Benelux" 'i obsegajo tud. vso dobo »»znmr ,nÍBelgija. Nizozemska in Luksemburg): Nemcijo in Sovjeteko zvezoker je Sovjetska zveza organiziralubalkanske in vzhodnoevropske drzave v Hitlerjem Stal.nom. Na razgovor.hsvoj blok, mm-ajo drzave zahodne Evro- med Ribbentropom m vpe ustva;iti unijo, ki se bo zlasti opi- skvi in med Hitleriem m Molotovom vrala na gospodai-ske vire izvenevrop- Berlinu je bilo dogovorjano. kako seskih posestev posameznih drzav; Mar- naj svet vazdeli nicd Nemcuo. R^UO.shallov nacrt nosi samo podporo obubo- Italijo in Japonsko. S avniáanim narodom Evrope in ni izraz ame- je bd scstavljen na r , '.i o sixiskega impei-jalizma. Bevinove osnove razdeliti angleski imperij m siéa nadaljnjo anglesko politike pa sb: Nemcija prejela bivse ®1. nobena dvzava v Evropi ne sme za- v Aíviki, Italija severnovzhodno Afriko.gospodariti nad vso Evropo; 2. nácelo Japonska vzhodno Azijo. Rusija pa pod-o ravnotezju sil se naj zavrze, ker je rocje v smeri proti Indijskemu ocea.nu.zastarano in 3. to nácelo o ravnotezju Prav tako sta se Hitler in Stalm dog -sil se naj nadomesti s sodelovanjem vorila o delitvi Poljske m o tem, damed stirimi glavnjmi velesilaini, ki pa spada Baltik v sovjetsko s ero, < ocimnaj podpivajo ostale evropske di-zave se je v prvi dobi Hitler obvezal, da se-tako. da se bo vsaka lahko svobodno odrece vplivom v jugovzhodni Eviopi.razvijaln. Bevinov govor je torej obsod- Ko so Hitlerjeve vojske zusedalc skan-ha sovjetske zunanje politike in tudi ja- dinavske dezele in Belgijo, Nizozemskoana napoved angleskih namenov v Ev- in Fi-ancijo, je sovjetska viada posiljaiaropí; V debatí o teb namenih pa je sel Hitlerju cestitke za velike uspehe nem-vodja opozicije Winston Churchill se skega orozja-<!alje in je terjal od angleskc vlade do!- *znost, da naj postavi socjetsko vlado Amerisko letalstvo je po dogovorupred izbei'o. da dolocno pove, kaj ñame- nied anglesko in amerisko vlado spetraya. Jasen razgovor s sovjeti bi bil obnovilo .svoje postojanke v Circnajkitem bolj potreben sedaj, ker bo tezji ali in sicer v istem obsegu. kakor jih jonemogoé cez hckaj let, ko je racunati, ¡meló tam med drago svetovno vojno.da bo tudi sovjetska vojska imola atoni- Te postojanke anieriskega letalstva sosko bombo. se izkazale potrebne. ker je amerisko

• letalstvo moralo dobiti oporiáiSa, ki so

Vojna ni nujna. nitnajo pa prav tisti, blizu Grcije.ki mislijo, da je" vojna iiemogoca, je iz- . .javil V svojem govoru o angleski zuna- Francoska viada je sklenila zni-zatiFrancoska viada je sklenila zni-zatija Vil V .-..o--- - — .

ñji politiki predsednik Attlee, ko je od- vrednost francoske^ franka. Predno jegovarjal Churchillu. Iz poteka vse deba- to storila, je pribitel v .Pari^ angleskite so je videlo, da se zacenja cutiti, da financni minister sir Stafforcl Cripps,postaja angleska politika samozavest- ki je skusal doaeci, da francoska viadanejsa. Na eni strani je to izraz dviga- tega nc bi izvedla. Toda francoska vla-jóce se moéi angleékega gospodarstva iz da je to storila. Zantmivo je dejstvo, dakrize, na drugi strani pa hitro izrablja- je ta korak sledil nekaj dni na to, konje líeuspehov sovjetske diplomacije na je imel Bevin v angleskem parlainentuzadnjíh konferencah in neuspehov "ko- govor o novih naSelih angleskc zunanjeminforma" pri organiziranju stavk in politike. Angleski list "Daily Expresanemírov pred koncem leta 1947. Ker se je ta ukrep francoske viade oznacil ta-cuti da se bo Anglija prva dvignila iz ko, da je prav za prav voda na miinpovójnih tezav, se tudi ze prípravija komunistienih nacrtov, ker bo pospeaidoba vodstva angleske zunanje politike nasprotjc med Anglijo in Francijo m sV Evropi. Lahko se pa rece, da je ta svojimi posledicami za cvrop.sko gospo-zunanja politika le malo razllcna od one darstvo podaljsal tezave in nestalnost,V 19. stoletju. Tudi tedaj je Anglija ki jih komunisti itak ze dovolj izrablja-preprecevala, da bi bil kdo izkljucni go- jo. Na drugi strani pa nekateri opazo-spodar Evrope; tedaj je bila sama za- valci v Pranciji menijo. da je bila An-

• glija tista, ki je izzvala ta korak, kerje s svojo politiko v Nemeiji in v. dni-

(Nadaljevanje s 1. strani) Evrope prepreéüa tako orga-

Bivsi predsedník USA Herbert Hoo- «ízacijo evropske skupnosti ki bi dovoljver je nakje zapisal.' da.po svaki vojski vpostevala zlasti Pranc.jo in d ugmali narodi pridejo do vecju veJjavo in raanjse evropske drzave. Isto, kar jenovih pravic. Tvdno upam. da-=o bo to storUa sedaj Francija je prad nekajzgodilo tudi V korist Slovencem ,ko bo mescci storila tudi ze Italija, ko Je 'az-kLlana sSanja "mrzla" vojna proti vrednostla Uro. Italija in Francja torejboljSeviáfci dilctaturi. V "krvavi levolu- niáata vrednost svojego denarja. da bicH Ca Slovenskem je ñas narod ndsta- se okrepíii na trgu zunanje trgovme.V zSed in mugenika. Sedaj Tam pa sta obe naleteli na mnocnonam fe ÍotreL dobro imc- vztmjnega. tekmovaiko. Anglijo. ki potrebuje zuna-nXtíovLnega delavca za isti miaenf nje trge, ce hoce izvesti svoj dvig .zpozitvovainega uea I^rize. Nekateri francoski publicisti pov-namen."

(iarjiijo iib tej prilikí, da Anglija zuevrtipako unijo no- more nuditi dovoljporo^tev, ker se je Anglija áe v pvete-klosti prav hitro umaknila iz evrop-5kih obvez, kadar bi evropske tezavemotile njeno navaácajoco moé v svetu.Tako je bila Anglija tista, ki je na pr.leta 1924 pvepreéila izvedbo "zenevske-ga protokoln", ki bi v okviru Zveze na-rodov lahko preprecii nacialjnje vojnekonfliktc. Seiinj pu prihaja Angliju zBevinovimi naceli na dan in to z orga-nizacijo ziihodtie evropske unije tako.da ostane poloviea Evrope, to je vzhod,se nadalje pod sovjetskim vplivom. Cebi bil ukrep o razvrednotenju frankaskodljiv skupnosti Evrope, tedaj je tudi preozka Bevinova zamisel o delni ev-fopski uniji Evropi skodljiva. MedFrancijo in Anglijo se tedaj cutí nekotrenje v vpvaíanjih, ki se naiiasajo naEvropo; upajrao, da je to znak porastiobeh dr¿av kot evropskih' velesil, ki bosta sposobni se naproj odbijati nacite"kominforma" tako, kakor je bilo to obkoncu leta 1947. Vprasnnje je tudi, kako bo to vplivalo na obnalanjo Zdruze-nih di-iav, kajti Wolter Lippman je zenapisal clanek o tem, da bi bilo pripo-rocljivo, da se Zdruzenc drzave in Sovjetska zveza kar naravnost pomenitiio razdelitvi svcta na vplivna podrocjamed njima samiina, ker se zdi, da jeusoda Evrope zapecatena. Boljsi- je"status quo" ko pa to, da se nacenjavprasanje organizacije evropske unijo,do katere je Se dalec in to zaradi pre-velike Ijubosumnosti med posamoznimicvropskimi narodi.

Voütve V Sovjctski zvezi so pokaza-le, da so v raznih republikah komuni-.sticni kandidati dobili zelo malo glasovin da so zmagali kandidati s takozvanooznako, da so "izven stnmk." Zlasti vbivSih samostojnih baltskih republikahin v Ukrajini so Stalinovi pristaSi osta-11 V manjsini, To stovilke so ponekod iz-zvale zacudenje in nekateri listi .so zepisali, da se v Ukrajini razvijajo obo-rozeni spop'adi med vcleco vojsko in nii-sportniki Stalinove diktature. Kdor biiz tega izvajal pvehitve zakljuckc, eesda se majejo tfa sovjetskemu terorju,bi se zelo motil- Jasno je, da bi ruskinarodi ¿e zdavndj zrusili nasilje, ce bito mogli. Ce bil bila le nekaj uv moznasvoboda v Sovjctski zvezi, bi vevjetnoze bilo konec Stalinovega rezima. Káj-tl Stalin je drago zadeve poravnaval zmiljoni ruskih zívljenj (takozvane kula-ke, ki se niso upirali, je zatvl na ta na-

din, da jih je na miljone poslai v amrtV Sibirijo), pa b! wlaj pustil, da so zgo-di kuj takega, kakor je to, da bi nje-govi kandidati ostiili v manjsini tedaj,fio to iijsinu ni prav. Racun je najbizta, do skuáajo sovjetske oblasti sedajrtajproj ugotoviti, kdo in koliko je tis-tih, ki so proti komunistiénemu terorjuin ko fao ugotovljeno (NKVD kakorOZNA sta niojstra v tem), kdo je tisti,ki je proti veziniu, bo siedila "likvida-cija" V obicajni sirini. Ce se bo poslejse nmogo písalo o tem, da se narodiBaltika in Ukrajine "upirajo", tedaj boto ze pripravljene Stalinove ukrepc samo pospesilo.

Berlín bi moralo zapustiti angleske inameriske fiete, ker da sta Anglija inAmerika sklenili zdruziti .svoji zoni vNemeiji, kar da je proti zavezniskim

dogovorom o skupni upravi Nemfiije.Toda amcviskn in angleska predstavni-

ka V Berlinu sta Rusom odgovorila tako odiofino, da se umakneta le obovoze-ni sili (kar bi pomenilo vojno), da soruski zastopniki kmalu odnehali. Pacpa so sedaj sovjeti ze zaceli ovivati an-glcSki dovoz V Berlín. V treh dneh sodvakrat ustavili angleSki vlak, ki vozi

med Beriinom in anglesko zono Neni-

cijc.

Avstrijska viada, v kateri sedaj nivec nobenega komunista, je trn v petisovjetom. Sovjetske oblasti povzrocajotej vladi neprcstane tezave. Tako .sosovjetske oblasti pred nekaj tedni po-visale cene petvolcju, ki ga sovjetskeoblasti zase izci-pavajo v av.stvijskihvrelcih v Zisterdorfu, za 100 olo. Zara-di silnega zgvazanja po svetu, so sovjeti nato umaknili to zahtevo.

VOJNA V LETU 1948?

Francoska tiskovna agencija .'IFP po-

rofia iz Kaira, da je egiptska revijii"Akhbar El Tom" objavila naslcdnj'o

novico; "Zastopniki Iraka so se medrazgovori v Londoini, ko je slo za pod-pis pogodbe med Anglijo in Irakom,mogli pvepricati na podlagi zelo tajnih(lokumentov, da bo Sovjetska zveza nu-povedala vojno v letu 1948." Rcvija ob-javlja to novico po razgovovu, ki ga jeimel pisec z bivsim predsednikom iias-ke vlade Sajedom Djabrom. Bivsi predsedník vlade je vekel, da so bili ti taj-ni dokumenti razlog, zakaj je Irak pod-pisal pogodbo z Anglijo.

V Argentino prispelo 269 slovenskih beguncev. Z ladjo "Santa Cruz" je dne 27. Jan.prispelo 209 slovenskih beguncev vBuenos Aires. Ista ladja je pripeljaianad 1000 beguncev razne naiodnosti izEvrope. Med' temí je bilo tudi 209 Slo-vencev. V slovenski skupini je veíina

mo^, nad 40 pa je tudi drazin. Ponebnopozornost pa je vzbujala piva skupinaslovenskih bogoslovcev in to 10 po ste-

vilu.

V pristanisfiu so vse pricakovaii zu-stopnik imigrantskegu hotela direktorg. Krause, tajnik argentinskega katoli-skege komiteta za imigrante, c. g. Ja-nez HIadnik, c. g. ravnatelj KoSifiek Jo-ze, lazarist Ladislav Lencek, c. g. Ur-banc Janez, tajnik Kluba slovenskih beguncev Tone Skubic ter mnogo prijate-Ijev in ziiancev. Med vsemi je posebnopozornost vzbudila slovenska pesem, kijo j"e zapel slovenski pevski zbor, Hiloje tudi mnogo zastopnikov raznih listov,ki so potem objavili obsezna porocilain slike o naáih bcguncih.

Vsi begunci so se nato nastanili vimigrantskem hotelu, kjer jim urajuje-jo formalnosti glede dokumentov. Tjaje pvislo tudi ze mnogo intercsentov in

precej jih je ze dobilo zapo.slitev. Sta-novaiijski refovent Kluba slovenskih beguncev je nekaterim resi! najtezje vprasanje, to je stanovanja, ostali pa si sa-mi in s pomofijo kluba skiiSajo resiti totezko vprasanje. Nc bo pa tezav n za-poslLtvami, kakor izgleda.Kot posebna zanimivost slovenske

skupine se navaja, da jih je iz Evi-opeodálo 268 Slovencev, v Argentino pajih je prislo 269. Zadnji dan voznje stamiada zakonca, tekstilni mojster g. Pe-ternel Joze in nj'egova zena ga. Peter-nel Jozicu dozivela sreco. da se jima

je rodila prvorojenka, ki je bila krSce-na V prihodnjih dneh na íme Jana. Pnkrstu sta botrovola novorojcnkiprof. dr. Briimnova, za botra pa jo hig. Carmine José, biv§i kapetan amo"»"kc vojske, sedaj direktor IRA, 'ladji spremljal transport slovenskih be-

^"íudí" urednrstvo nasega lista miadimateri in ocetu iskreno fiestita k do-godku.

Naslednji dan 22. jan, pa je prispelaladja "Buenos Aires" in pripeljaia tudi 10 slovenskih beguncev.

Stev. 3./CBODNA SLOVENIJA

Dtustvo Slovencev v Argentini uslanovljenoV Argentino pribuja ss<iaj vetlno veo

Sloyei\cey beguncev. ki jim je uspe-1» zftPHStiW' i" se mislijo tukajstnino naseJiti. Zdaj jih je áe vec sto,vac tisoÉ pa j'h onstran morja se éaka08 jjrevoz. Da bi .pomagali sehi ir si

vpoatavitev zivljenskih pogc-jev in da bi se drugim pomagali, ki binsj se pvisli, je bilo nujno, da so orga-nizirajo in v nedeijo diie 25. januai'ia1948 je bil uatanovni obéni zbor tiovega

dviistva slovenskih beifuncev.

Yabihi zacasnega odbora Kluba slo-■vensfcih beguncev se je odzvaio izrednoinnogtj beguncev, ki so skoi-aj ila na-polniii velíko dvorano. Pved zaCetkonizbora so bile v lepi cerkvi sv. Jiilije v.^-«emice, ki jih je opravii c. g- Lado Leii-«ek.

Ustanovni obcní zbor se je «aüel ob15. uvi in sicer je navzoíe najnreí po-zdravil predsednik zaiasiiega odboiiiKluba slovenskih beguncev c. «■. Hlad-Tiik, ki je nato takoj v jasnih besedahpoda! sliko o tiikajsnjih razmerah in oteáavah. ki jih je bilo treba premngo-vati za uspesiio délo v korist nasini vo-jakom. Njegova izvajanja so bila ?ilnozanimiva iii ob koncu so bila nagrajeras soglasnim odobravanjem in ploska-njem.

Ko se je sestavilo delovno prodsetUvoobcnega zbora, v katevo so bilí doloce-ni gg. Lenéek, Skufaic in ing. Vivocl.se je obcni zbor takoj nadaljeval in sicer je tajnik g. Skubic podal izOrpro po-rocilo o dosedanjem delu pisarnc, ki jeskrbela za ureditev zadev. Njegovo, ka-koi* tudi blagajnikovo porocilo je bílo.«prejeto z odobravanjeni na znanje.

Pj-ihorinja toéka dnevnega reda je bila razpi'ava o pravilih novega riiustva.Vsaka tocfca piedlozenih pravil jo bilatenieíjíto predeíana in iiazadnje se, hilapravila z dodatkom poslovnika za obcnizbor tudi sprejeta.

Pred pvebodom k volitvam je pved--ejédnik obénega zbora pvebrai predlog vobliki reRoiucije, v katevi se izraza do-Redanjemu predsedniku c. g. HladnikuJanezu najiskrenejsa zahvala za vse ve-Hkansko pozrtvovaino delo. ki ga je o-

' pravii 7.a naso begunce. V priznanje nje-govih zaslug za slovenske begunce je¡ntdlagal. da se g. HIadnik Janez ¡zvo-li za castnega clara na novo ustanovlje-nega drusíva in da se obenem takoj iz-voli za dastiiega predsednika DrustvaSlovencev v Argentini. Vzklikanje inploskanje vseh navzocih Je bilo lep do-kaz, kako umesten je bii ta predlog inkako se vsi zavedajo, koliksno bvalo sodolzni naporom g. castnega predsednika za srccno izvedbo emigracije; zlastiso vrí pozdravili izjavo éastnega predsednika, da bo druátvo podpiral in senaprej sodeloval.

Pri volitvah so bili izvoljeni: Starejtfilos, predsednik; ing. Mozetic Albin inAlbreht Joze, podpredsenika, Skubic Antón, tajniJc; Lado Lencek, blagajnik; ing.

Viv-od Augiist, gospodar in gg. íng. JozeBrodnik, dr. Bojan Ribnikar, PetelínMarija in Skrabec Stanko, odborníki.Nadzomi odboi' tvorijo gg.: dr. Vinko"Zorec, dr. Komar Milán ¡n dr. Janez Janez, predsednik razsodisca pa je g. dr.Mihelit France.

— ■ ' ■ --n

TISKOVNI SKLAD"SVOBODNE SLOVENIIE"

Za íísiovni sklad "Svobodne Slo-venije" so darovali;

N. N. dolarjev 20.—; N. N. peso-'sov 50.—; N. N. pesosov 6.—; N- N.pesosov 10.—; N. N. pesosov 5.—;N. N. peso i.—- .

"Vsem tem se isJcreno zahvmjuje-•mo,. Oslale nase prijatelje in cifoíe-

, Ije po prosimo, da ñas tudi onipodpro.

"Svobodna Slovenija"

Pred zakljuékom dnevnega reda se jecastni predsednik c. g. HIadnik pvav pri-srcno zahvalil naSim argentinskim pn-jateljem, ki gredo nasim beguncem ta-ko pozrtvovaino na roko.

S soglosnim navduSenjem je blio spre-jeto, da se Predsedniku argontinskeganaroda, genei-alu Juanu D. Peronu izi'o-ci zahvalna Rpomenica kot izvaz velikehvaleínosti in apostovanja za veliko nn-klonjenost slovenskim lieguncem.

Zlasti se je zahvalil Eminenci knvdi-nalu nadskofn Copellu, da je dovolilzliorovanje v teh prostorih, se bolj pazato, da je noveinu drustvu odstopil upo-rabo lepih in obseznih prostovov, pravtako pa se je zühvalil tudi gospodnvjuhise, kjei- je bit obcni zbor, ¿. g. ciipni-

kii pi'i sv. Juliju. (ílani drustvi» so s soglasnim pritrjevanjpm povcdaii, kako jeg. HIadnik govoril vaem Iz si-ca, ko joizrekel svoje besetle pvisvénc . zfthvale.

Potem ko je bila zakljiicena se rnz-prava o slucajnostih, je novi predsednik odbora zakljuci! obcni zbor z zeljc,da bi vsi clani potipirali odbor pri doliiza cim vecji prospeh nase skupností. Spesmijo "Hej .Slovenci". ki so jo vslnavzoci odpeli stojc, je bil obcni zborzakljucen.

Obcni zbor je pokazal: 1. da se Slovenci dobro zavedamo, kako korLstno inpotrebno nam je delo, ki je orgaiiiziia-no in slozno in 2. da nosimo vsi tisli, kismo ze tiikaj, v sebi trdno prepricanje,da moramo pospcsiti in olaiSati prihodse drugih nasih bratov iz raznih delovEvrope.

ONIM, KI GREDO V RAJ...

Stran 3.

•«^(SNlHiiki üiM'kaV Aiiioriki

Sredi dcccmbra Je dr. Miha Krekobiskal slovenske akupine v Milwaukeein V neknj dneh iine! tum osein zelo dobro uspelih sestankov. Najprej je govoril treni slovenskim drustvom, nato jegovoril Srbom in naslediiji dan Hrva-tom. Govori] je tudi vecji skupini indu-strijcev in trgovcev in dijakom in dija-kinjam Visoke soie Notro Dame in je tozborovanje obiskalo nud 500 dijalcov indijakinj. Na vseh sestankih je govorilV glavnem o nasih beguncih in njiho-vem trpljenju po raznih taboriséih vEvropi ter o razraerah v domovini, kitrpi pod komunisticno cHktaturo. Obadnevnika v Milwaukee sta o govorihdrja Kreka objavila izdrpna porocila inje tako tudi atncriákn javnost prejelajiisno sliko, kako se godi naáim begun-cem in naáim rojakom v domovini.

Slisnli sino, da bo v kratkem vec stoSlovencev odpotovalo iz Argentino do-moY. Iskreno jim zelimo vso sroco zabodocnost. Na \astne oci se bodo lahkoprepricali, kakáne so razmeve v TitoviJugoslaviji. Lahko bodo sporocili dru-gim, ki bodo ostali tu, ali naj tudi onigr-edo, ali naj "se malo pocakajo."

Kei' jim dobro zelimo, jim hóceme da-ti. par dobvih, prakticnih nasvetov napot.

PrTÍc: Bodite previdni! Gveste v de-zelo, kjer se malo govori, nic ne kriti-zíra in vse le hvali. Na vsak korak vasbodo vprasevali, kako se pocutite. Od-govarjajte vedno te; "Odlicno; sijajno;nikjer na svctu ni bolje kot tu." ¿evani kaka stvar ne bo ugajala. vedite,da .ste v zmoti vi — in prcvidno mol-üite!

Drugic: Z vami gre na pot posebmiJístiná. ki je poznana samo v dezelahvzhodne demokracije. Itnenuje se "ka-rakteristika". Tam so ze zapisane vsevase dosodanje zasluge in vsi vasi"gr-eh\"-. ali ate clan partije, ali ste bili prevec navduseni za kralja Petra in"izdajaka" Mihajlovica. ali ste za osvo-bojenje kaj zvtvovali.' ali ste se udele-zcvali "demokraticnih" prireditov in se-stankov in podobno. Tja se bo vpisaloSUIJIIVVV III •'S' -t-.-,

vih dinuvjev, vendar vam to ne svetu-jemo. kev je uvoz jugosloyanskega de-narjii v Jugoslavijo strogo prepovedan.To lahko delajo nekaznovano samo Titovi diploniati in zaupni ílani partije,ki jih na meji nihce ne kontrolira; kambi pa prisii, ce bi vsakdo lahko oprav-Ijal takc kupcije! Sicer je pa pravasvoboda toliko vredna, da se vam ne bozdclo ikoda prispevati zanjo od vsakc-ga vasega pesa 40 dinarjev. Res je, dabi vam kak dinarcek prav prisel, kernekatei'c cene so visoke: dober konjicckstane 22.000 dinarjev (to je 2200 pesnvpo Titovi zniwcnjavi ali 450 pesov potrzaski cení dinarjn). zdravnikov obiskna Tolminskem velja 2800 dinarjev(280 pesov!) itd. Vendar drzite se sta-vega pnrtizanskega gcsia: "2rtvp moni-

jo biti!"áestic: Doma vas bodo Ijubeznivo po-

vagili, da malo prisluhnete, kaj vasi so--scdje govore in da javite vse sumljivestvari takoj na policijo. Morda teganiste vajeni. Ne skrbite, v krajevnihijudskih odborih sedi vse poíno bivsihfasistov, ki so tega posla vajeni. Onivam bodo dali vsa potvebna navodila zatovvstiio patrioticno delovanje.• In zadnjic: Ce bi se primerilo, da seboste svobode in raja preobjedli. nikarkvoglc V glavo, kakor delajo nekatevinerodnezi! Za dober denar vas bodo vi-soki rdeci funkcionarji variio prcpeljalina reakcionarna tía ter se vam se Ijubeznivo pripovocili, da jih nikar n'3 po-zabite, ce bi razmere tako nanosle,da. . .

Ce bi bit nas pujsek pisali znal...Pri nas snio kiali v.Rako Icto na tepe-

iíni dan. Paplerckov oce, moz stare ko-venine, ki jim je ze kapUca od nosn vísela, so bili strokovnjak v svojem po-shi. In se diplomat po vrhu. Niso pus-tíli, da bi pomocniki surovo prijeli ve-jenega pujsa. "Postajno" lahko ugrizne,ali pa ne da krvi od sebcl Zato so Pii-

. . , - •

vaso obnaSanje na poti in doma. Tam,( plerckov oí-e vzeli poln koruzni storz ni.r« . T r.A

bo napisaiio, kolíko imate pod palcem;morda hiso v Argentini, in nekaj tiso-cakov V zepu. Titova policija vas bo obvstopu V dezelo lahko tocno óprcdeliia:ali med zanesljive, nezanesljive ali na-sprotne. Temu priinemo boste dobilí tudi osebnc ízkatnice razlicnih barv. Vpi-avi demokraciji se namrec brez legi-timacije nc more clovek nikamor pre-maknití iz domace vasi. Taiti niso takonazadnjaski kot v Argentini, kjor navlaku ali v gostilni nihSe ne vpi-asa,kdo si, kaj hoces in kam gres.

Tr?tjic: Ne hvalite dezele, kjer stebili doslej, ker je reakcionarna. Recite,da je gola propaganda, da se tu dobina prodaj vsega, kar dlovek hoce. Nepovejte. da tu kmet dobi za eno kilokrompir.ia, cive kili cukra. kev v Jugoslaviji mora piodati 20 kg krompirja,da si kupi kilo ctikra. ce ima karte. Mol-cite, ker sicer vas bodo proglasili zareakcionarca in potem .ste fue.

Certric; Ce imate doma svoje otroke,-vnuke, necake, vedite, da -so bosi inraztrgani, da kazejo gole ritke. Nesitejim kaj domov! Vsaka cunja bo pravpriila. Pa prevec nikar ne, ker sicer bode dnizini za dolgo dobo vzeli "óblacil-ne karte," brez katerih se niti strenesukanca ne da kupiti.

Petic; Gotovo boste vzeli svoj prihra-nek s seboj. Plod vaSih iuljev in dolge-ga varcevanja! Po cem vam jih bodozamenjali doma? Za vsak peso bosteclobili nekaj manj kot deset dinarjev. Cebo.ste sli skozi Trst. se da sicer pesozamenjati za blizu 150 laskih lir in zate lire se lahko v Trstu kupi 50 Tito-

sli z njim v .svinjak. Lepo so pocehljii-li pujsa za usesi in mu ponudiii storz;"Na, pacek, na!" In pujsek je lepo kotjiohlcvno jagnje sel za storiéem prav doploha, kjer ga je cakala smrt. Tam soze cakali Mazejev Janez in Cibrov Ja-ka in Godcev Pronc. Pograbili so pujsa, da se zacviliti ni utegnil — in —ze je mesarski noz Paplerékovega oíe-ta strokovnjasko opravii svoj krvavi po-,101. Kot diplomat so, oce po koncanemopravku dali poniocnikom sti-okovnipouk: "Vidite, kako je álo zlahkn. Lezlopa, pa pride zival -sama prav podnoz!"

Kaj mislitc prijateiji? Ce bi bil npspujsek pisatí znal in ce bi bili imaliPaplerckov oce prítozno knjigo, kaj faibil pujsek zapisa! vanjo tnkrat, ko somu nudili koruztii storz in ga cehljaliza u.sesi? Takole-bi napisal: "OdliSnoje zacei danasnji dan, Strezejo mi kotgrofu. Ljubeznívo me nagovarjajo ínvabijo iz zatohlega svinjaka na svezizrak." In ce bi mu pritozno knjigo ponudiii takrat, ko je lezal v tnigi, polits kropom in potresen s kolofonijo, kajbi napisal, ce bi mogel in znal? "Hi-navci, brezsrénezi, morilci!"

Vidite, tako so koncavali nasi pujskiIcto za letom, Hiido je bilo, ampak iine-li so vsaj eno sladko zavest: da bodovsi pojecleni v ilomaci dczeli. Dañe.® pate zavesti nimajo vec, ker vedo, da botoliko in toliko kil njihove masti nalo-zenih na cnega izmed 800 vagonov. kibodo kot darilo odbrzeli proti "oéetunarodov" Stalinu; otroci .slovenskih ma-ter pa bodo "fasali" se nadalje po 40

liek tega hruniva na mesec. . .Ta lepi spoinin na moja miada leta

mi je prisel na misel, ko sein te dní ne-kja süsal, da imajo v Divaci velike nri-tozne hukve, kamor vsakdo lahko zapi-se vse, kar so mu ni dopadlo ob vstopuV Titov paradiz. Za nas je jasno, kali-sno veljavo imajo tako "pritozne kn.ii-ge."

N!i.< veliko bolj zanimajo pritozneknjige Ijudi, ki so iz Titove dezele od-,sli, oziroma ubezali. In jih tudi imamo!Izjave stotin in tisocev podprte r. da-tumi in pricarai, ki podajajo dejnnskosliko o Jugoslaviji: izjave Titovih di-plomatov in oíicirjev, izjave clanov nje-gove tajne policije, izjave Ijudi, ki soso za Tita borili delga leta, izjave jet-nikov, ki so brez obsodbe pvesedeli letadolgo V jeCi, izjave Ijudi, ki .se jim je,ranjenim, posrecilo uiti iz kupa inrli-cev, izjave ocivideev mijhujsih grozo-(lejstev, kar jih pozna zgodovina.

Take pritozne knjige drice, le te ¡majo veljavo!

Rojaki, ki so vracatc domov! Ko vambodo na meji ponudiii dobro okrepciloin ko se bodo polegli glasovi godbe inzivijo-klicev, vam bodo ponudiii piátoz-no knjigo, da vanjo kaj zapisete. Le za-pisite vse lepo in dobro! Upam, da va.stakrat ne bo motil spomín na Paplerékovega oceta, ki so tako Ijubeznivo va-bili nasega pujska pod noz. S koruznimstovzein v i-oki in s sladko besedo: "Napacek, na na!"

naslov:

Zacasno je na.s na.s)ov:"SVOBODNA SLOVENIJA

DUBLIN 4231. Dpt. BBuenos .\ires

V prihodnji stevilki bomo paobjavili nas stalni naslov.

Stran 4. SVOBODNA SLOVENIIA

Novice iz Slovenije Album "Slovenija" ízsel v Trstu

jih je, ki zmorejo toliko clenarja,Za novo lelo 1948 je "Ljudaka oblast'^

.1 n Trsta porocajo, da je tam ob 1200 letiiici, odkar smo SlovenciProces. proü siovensk.m duhovmkom. pasmk po 260 clmarjev. Zelo malo pa bozicnih praznikih 1947 ÍZsel velik dübili svojo prvo samostoino •lia-- Proti duhovnikom iii redovmkom se je, ki zmorejo toliko clenarja. álbum "Slovenlja", ki obsega ves rodno drzavo v Karantaniii 120OV sioveniji nadaljujejo pvocesi, kudov Za novo leto 1948 je "Ljudska oblast" na-s .slovenski narod in njegovo lotnici, odkur .sta s- pokristjanüaje bilo to pncakovati v «veKi s hujskas- razpisala nove davke. Davíni pvedpis zgodovino ter njegovo zemljo V prva slovenskíi knezeviéa Gol'azdkim govoroin Edvarda Kardetja, ko je 80 do 100 tisoc dinarjev ni nobena red- glikab. Album jc ízsel V veliki ob- in Hotimir in 1100 letnici odkai"napadel Cerkev v zvezi s proeesom pro- kost. Kmetje, ki imajo mala posestva, Hki 30 x 20 in obsega 66 strani. smo Slovenci dobili druíío' samo -ti drju Borisu Fiirlanu. V decembru so so ponekocl hudo obdav6eni. tisti pa, ki Prikazuje liajstarejso in najslav- .stojno sloveiisko divavico Panoni-bili trije taki veeji procesi in sicer eden imajo vocja po.sestva, pa imajo prertpi- pej.so slovensko zgodovino, vse jo, iii sícer knezevino kneza Koc-V kjer je bilo obsojenih vec ta- sano nizjo vsoto davka. V neki obcini slovenske dezele od beneske Slove- Ija, ki je bü velik podpornik sve-moánjih franciskanov, <Iva pa sta bila je nn pr. kmet, ki ima 10 johov orne nije do Trbiíkih gora, do Istre in tih bratov Cirila in Metoda. Al-V Ljubljani. V prvem je bil glavni ob- zemlje in nima iie pasnikov in ne g-oz- Koroske, od Ti'sta do Prekmurja bum je prlredil lias ziiani kultur-tozenec provincial franciskanskega re- dov. Pa je dobil oilmei'o za 1948 in si- (tudi Korosci bodo V kratkem 116- ni delavec dr. M. Turnsek in atada za Slovenijo p. Teodor-Franc Tavcar. cer 13.000 dinarjev. Njegov biiz.ii sosct!, takega izdali). Vsega objavlja ne le 1200 lir (to je 8 do 10 pe-Obtozen je bil v giavnem, da je vzdrze- ki ima vecje posestvo, pa je dobil od- album 273 slik na finem iimetni^ sov) ter se dobi v vseh kniigar-

je bilo to pricakovati v zvezi s hujskas- razpisala nove davke. Davini pvedpiskim govorom Edvarda Kardetja, ko je 80 do 100 tisoc dinarjev ni nobena red-

val zveze z bivsim provinciaiom p. He- merjenih le (1000 dinarjev. "Ljudska ob- papirju in je posveéen vele- nah v Trstu.ricem Gracijanom, ki zivi sedaj v Gori- last' tudi davke odmerja po vidiku na- vazlúm slovenskih jubilejem, to jeci; da je posiljal politicna in gospodar- klanjenosti in neiiaklonjenosti reziinu in

ska porocila v inozerastvo in da je po- na osnovi zlogíasne karakterístikc!, kjermaga! vaznim osebam, predvsem Hrva- je pvav vsak tociio vpisan, knksnega 2IVLJENJE V SLOVENSKEM PRIMORJUtom, da so pobegniJi cez inejo. P. Teo- inisljenja je, kako se izvaza, kam hodi,dor je bil obsojen na 4 leta prisilnega r kom obcuje, itd. Poznavalci razmer V Sloven- predmetOV nidéla 2 odvzemom prostosti. Kot njegovi • Primorju porocajo, da je ta mati na svolsodelavci pa so bili obsojeni Valencak Nad 5000 izseljencev se je v letu 1947 nokraiina. DOtem ko íp hiln v'ktiii- íp mo^n nonr

dor je mi obsojen na 4 leta prisilnega r kom obcuje, itd. Poznavalci razmer V Sloven- predmetov ni mogoí-e staino preje-dela 2 odv2emoni prostosti. Kot njegovi • skem Primorju porocajo, da je ta mati na svobodnem trgu. Tako se-sodelavci pa so bili obsojeni Valencak Nad 5000 izseljencev se je v letu 1947 pokrajina, potem ko je bila vklju- je meso poprej dobivalo enkrat naAntón na sest let prisilnega déla, Suhac vinilo v Jugoslavijo iz Kanade, Nove v TitOvo Jllgoslavijo, póstala teclen, sedaj na spioh lie vecFranc na tri leta prisilnega déla, isto- Zelandije, Brazilije. Belgijc, Nizozem- ¿i-tev najvecje komunistiéne slepa- Delavec íahke kategorije zaslutako Munda Vinko, Rizner Jakob na dve ske in Avstralije. Tako poroca statisti- j.jje, Ljudje SO namrec poprej v zi pribl. 2400 din mesecno sred-ieti, Karih Kavl in Plamncek Jozef na ka Titove "Ijudske oblasti". Dostavlja poplavi komunistíéne propagande nje kategorije pa 4200 din ' docinisest mesecev prisilnega deia. — Dne 23. seveda, da so tisti, ki so se vrnili, zclo y vgiiki meri podpirali OF, k^r SO je placa v tezki kategoriji 'nekojidecembra pa je bila v Ljubljani razpra- srecni in zadovoijni. Pismo, ki smo ga mislili, da se ta komunisticna or- ko vi.s.fa. V teiki kategoriji so tu-va, na katerí so bili obsojeni: dr. Lenic prejeli iz domovine, pa pravi: "Zelo se ganizacija res bori za SVObodo in di vsi ravnatelji in iefí podjetijStanisiav, ákofíjski tajnik, na sest let . cudimo. zakaj nasi izseijenci noíejo pri- demokracijo. Toda sedaj príhaja- deiiuncianti OZNE in policija soprisilnega déla z odvzemom prostosti, ti domov, íe tudi jih oblasti tako vabi- jo j¡; tejj krajev le ¿alostna poroci- pa izven kategorije. Slednji imajoSimenc Josíp, kanonik in stolni zupnik jo. Tisti. ki so doslej priáii, so mnogi q silnem razocaranju. Povsod na razpolago vse, kar si pozeieV Ljubljani, na dve leti odvzema presto- pripcljali s seboj svoje avtomobile. lepe polítícno SUzenjstvO in liasi- Ijudstvo pa strada " ' 'Sti. Contala Matija, duhovnik. superior stroje vsake vTste, dénar, itd. Razumiji- ¡je, ijudstvo je izropano In lacno, Na ¿ivílsko izkazanico pa dobireda lazanstov, na pet let prisilnega de- vo je, da .so vse to tukaj takoj podarih ]agno, laéno. Lakota viada med delavec, ki opravlja délo V tovarla Z odvzemom prostosti ter Pust Franc, "ijudski oblasti" in da sedaj z nami ijudstvom in ljudje se se do danes ni, delavnici all drugje nasledfmancni uradnik v pokoju, na 18 mese- vred delajo pri obnovi poruscne domo- „¡so znasU in se vpraáujejo, ce je nje: koscek mila (150 Sv) in to necev odvzema prostosti s prisiinim de- vine. Za piacilo namrec deiamo 8 ur to ti.sto, za cimer SO oni hrepeneli mesei-no ampak, kadar je na raz-lom. Vs, navedem so bih obtozeni, da so dnevno, véasih pa dclamo tudi 8 ur dne- ¡„ kar SO zrtvovali toliko slo- polago, nato 4 kg koruzne mokeRknvali nekatere osebe m jan pomagali vno prostovoljno, udarnisko Vse s.le yenskih zivijenj in slovenske krvi. 150 gr sladkorja, 2 di olja ali ma'V mozemstvo. Najbolj obremenilno pa namrec dajcmo za petletm plan. Res je. Vse ijudi preveiia velik strah ill íéobe. Ce pregledamo ka dobi DOje bilo za vse kakor pvav, obtozn.ca, da je ra ñas to hudo. Toda nasa ijud- veúja zaskrbljenost. Komunisti- rocen delavec z geno' in 3 otrokida so posiljah pismena in ustmena po- ska oblast nam obljublja. da bodyo- cna propaganda razglaáa: "Kdor ki nimajo pravice do rivilskihrocila o pohticnem m gospodarskem sta- dovi, ki pndejo za nami, imel. lepse „e déla, nima pravice jesti!" Toda kart, tedaj dobimo jasno "sliko onju V drzavi. Znacilno je, da jim ob- zivijenje . Primorskem je sedaj mnogo tem, kaksno je Zivljenje take dru-tozmca mt, ne oc.ta da so posiljal. ne- • jj^di. ki bí radi deJali, pa jim to zine. Tako spravljajo Primoree V^sniena porocila. kot je bilo to se obi- Kred.tne zadruge 'k^'^irajo. - De- dovoljeno. Pa tudi tisti, ki de- obup naslednje Ugotovitn- ^0cajnc v procesih pred par meseci. Sedaj setletja je bilo zadruánrstvo v Sloven,j, ¡ajo, le bolj zivotarijo. ta, izcrpanost zaíadi tezke^a inJé kaznjivo tudi ze to, ce napises resni- eiis najmocnejsin gospodnrskih ustanov. _ ,• i- . iii

co o politicníh in gospodarskih razme- Tudi kreditne zadruge so bile tako raz^ , pe'avstvo je razdeljeno v .stíri rocliega déla", za-rah v Jugoslaviji. V kolikor pa so ob- sirjenc kot sorazmerno iiikjer na svetu. • "^vadni, iahki, .srednjitozbe resnicne, pa je seveda tudi vpra- Zlasti knieSki stan je imel v teh velik5% kategorijah raste tudi i P ems Va , kakor Ijt'd-sanje, ker namen je samo eden: znebiti oporo. V letu 1947 je Titova "ljudska ^asluzek in ¿ivlla tudi prejemajo ' IRlcnuje komuniste ill njiho-se duhovnikov in pri tem ni izbirati oblast" izdaia zakon, da se likvidivajo kategoi'ijah. Navadiii delavec renunciante, negotovost zaradisredstev. kreditne zadruge, kar se je dejansko tu- Pfejme na uro 9 din (20 centa- iinske Oznine mre-

« di izvedlo. vov), kar po raznih odtegljajih lahko vsakega hitro privede« znese na dan 65 din. Kaksno pa je aretacije, nakar ga nato odpe-

Dr. Otón Baje je bil pred vojno in v njihovo zivljenje, zadostuje, ce si liejo v neznano smer. Tito in ko-mcd vojno dobro znan zdravnik in ki- " _ • • ogledamo cene predmetov, ki so V jptimsticna partija ¡mata komaj

zivijenje".

Kreditne zadruge líkvtdírajo. — De-

cajnc V procesih pred par meseci. Sedaj setletja je bilo zadruáni.^vo v Siovenijijé kaznjivo tudi ze to, ce napises resní- eiis najmocnejsili gospodarskih ustanov.

co o politicníh in gospodarskih razme- Tudi kreditne zadruge so bile tako raz^

rah v Jugoslaviji. V kolikor pa so ob- sirjenc kot sorazmerno iiikjer na svetu.tozbe resnicne, pa je seveda tudi vpra- Zlasti knieSki stan je imel v teh veliko 1

sanje, ker namen je samo eden: znebiti oporo. V letu 1947 je Titova "ljudskase duhovnikov in pri tem ni izbirati oblast"

sredstev.

Dr. Otón Baj'c je bil pred vojno in

med vojno dobro znan zdravnik in ki-

kreditne ze

di izvedlo.

i,ciie picunictUV, ni su V _ , V .hiulo. nujun.)

.-urg V Ljubljani. Komunístifini rezim ^tanovaniski zakon' za siLmí prosti prodaji, to je v drzaviiih tr- ® o|o pnvrzencev, vendar strahu-ga je postavil za sefa kirurg.cnega od- 2nacilnost tega zakona je v temT k SOVmah, ki jih IjudstVO upravice- 95 olo ostalih, ki .SOVrazijo tadelka v Liufaliani. Sedaj pa nam poroca- . .. , ̂ ^ nr» nnviva "fit-nt, ToT,., ci-o komunistlcni faíizpmdeika V Ljub jani. Sedaj pa nam poroca- ¿ ^ J • J no naziva "crna borza". Tako sta- '^omunisticni fasizem.JO. da je bil pred kratkim obsojen nn uvejeno cisto po sladko- , V zacetku se je jjudstvo vpra-dosmrtno jeeo. Na njegovo mesto je po- ' rja nad 100 din, kg krompirja 15 «valo, kam gre zaplenjeno zito instavljen zdravnik dr. Kunc. •' * • -■ _stavijen zdravnik dr. Kunc. razpolaga gospodar ® ^2 do <il-UgO _ odvzeto blago. Danés je

• sam. ampak so pristojni za "relevanje cevljev 5000 din, me- vsem jasno, da gre v.se to v So-Ing. Dimnik Ciríl. kí je bil pred voj- -stanovanjskih zadev v prvi stopnji izvr- °'^g^ 1800 do 2200 din ; cena SOvjet.ska vojaska

no upravitelj dvomih lovisc, je bil dne sOni odbori Ijudskih odborov". Ker so ^ P? V zadnjem easu narastla -^kladlsca.8. dec. 1947 aretiran v Ljubljani in tu- tajniki teh odborov veéinoma eksponen- f " ®'' novem letu je Ljudstvo na Primroskem nikdardi pride pred sodisce. komunisticne partije. jo tudi na tem ^ ^g mesa 150 din, po novem le- ni toliko obiskovalo cerkva kakor

- podrocju VSG odvisiio od komunisticne "vilno prebivalstvo mesa danés. Cerkve so prenapolnjene' inpartije. Pod tem vidikom je razumljiva sploh vec ne dobi; prejemajo ga le mora pogosto ostajati velik del

Hrana in obleka na prostem trgu. — tudi naalednja dolocba stanovanjskega castnikov. Toda teh vernikov pred cerkvijo, in 10Hrana in obleka na prostem trgu. — tudi naalednja dolocba stanovanjskegaV zadnjem casu se tudi v Sioveniji do- zakona: "Stanovanjski organi pivc sto-bi hrana in obleka na prostom trgu. Ko pnje sinejo odrediti prisilno izselitev:kmetje odda.io obvezno kolícino evojib a) oseb, ki se brez dovoijenja vselijo v

e sinejo oureain prisuno izseiicev:

oseb, ki se brez dovoijenja vselijo vpridelkov; smejo ostalo prodati po pro- stanovanje ali poslovne prostore; b) o-stih cenah. Tako se dobi slanina po 2S0 seb, ki so stanovanjske ali poslovnedinarjev kilogram. bela moka po 120 do prostore ocitno dobile zaradi svojega150 dinarjev kilogram, meso po 140 di- polozaja, dobljenega med okupacijo, c)

stanovanjih tisti komunisti, kinovanje ali poslovne prostore; b) o- ^

narjev kilogram. Tudi drzavne trgovine oseb, ki so se zatekle pod zascito ofcupa- potna dovoijenja orozie'imajo poleg blaga na karte tudi blago V toija ter dmzin, katerih clani so bilí ' silijo, da bi hodiii v cerkev, tucllprestí prodaji. Blago na karte se dobi razglaseni za vojne zlocince ali so po- jim ne grOze a kaznimi, niti jih nepo primernih cenah, tezava pa je v tem, begnili v inozem.stvo." Tudi ta doloíba vabijo z lepaki in napovedmi, kdajda iniajo karte samo nekaterí. Vsi osta- ,ie samo .sredstvo, s katerini se bo re- Nova zelezníska proga pri Borovnici. se sluííba boiija vrsi. Da bi odvr-ii sicer tudi lahko kupijo v drzavnih zim boril proti tistim, ki bi se jih se- • (zroáotia je bila dne 27. dec. prometii Jlili Ijudi od cerkva in preprecilitrgovinah blago, vendar po mnogo vi- danja "Jjud.ska oblast" iz kateregakoli proga pri Borovnici, ki je dolga 11 ki- praznovanje nedelje, namei'avajoijih cenah. Tisti, kí nimajo kart, placa- razloga rada ¡znebila alí jom otezkodíla lometrov in .je nadomestilo porusenega Tito in partija nedelje odpraviti.io na pr. I meter blaga za mosko oble- zivljenjc. Preprícani smo namrec, da mostu. Proga je enotima. Posamezne delcvne sklipine bodoco po 1800 dinarjev, meter blaga za imele vsaki deseti dan proato, ne-

T>n Qñfí ríinaríev. 51^2*0 za urfid- Tolleres Gráíicos • DORflEGO n02/M • U. T. pft bO nHVfldllJ dcIílVIlik.

prestí prodaji. Blago na karte se dobi razglaseni za vojne zlocince ali so popo primernih cenah, tezava pa je v tem, begnili v inozem.stvo." Tudi ta doloíba

ii sicer tudi lahko kupijo v drzavnihtrgovinah blago, vendar po mnogo ví-sjih cenah. Tisti, kí nimajo kart, placa-jo na pr. I meter blaga za mosko oble-ko po 1800 dinarjev, meter blaga zasrajco po 250 dinarjev, blago za pred-

kimi fasisti in nemskimi nacisti, ki sosf ski'ivali in uzivnli gostoijubnost priraznih fasistiénih funkcionarjih, preje-

vkljub temu, da si komunisti rav-no za nedelje izmisljujejo raznesestanke in "prostovojjna" deia.OZNA^ pa nadleguje duhovnike injih klice na zasli.sanja ter jihzmerja, zakaj je ljudstvo tako pogosto V cerkvah. Duhovniki more-jo odgovarjati le to, da jih oni ne