1. UČNI SKLOP: SLOVENŠČINA, MOJ JEZIK · Zato, ker 20,5 % Slovencev govori en tuji jezik, 37,2 % dva tuja jezika in 34,1 % tri ali več tujih jezikov, to se pravi, da 92 % Slovencev,

1. UČNI SKLOP: SLOVENŠČINA, MOJ JEZIK

SLOVENCI POSTAJAMO POLIGLOTI

1. naloga:

a) Po smislu, na primer:

Izhodiščno besedilo govori o jezikovnem znanju Slovencev in o zanimanju tujcev za

slovenščino ter učenju drugih jezikov./Besedilo govori o jezikih: katere jezike obvladajo

Slovenci in za katere od njih se zanimajo./Besedilo govori o svetovnih jezikih in o

rezultatih ankete o jezikih, ki jih obvladajo Slovenci.

b) Besedilo je napisala Jadranka Tuš.

c) Besedilo je bilo objavljeno na spletnih straneh/na svetovnem spletu.

2. naloga:

Na svetu je preko 6000/600/60 000 jezikov.

26. september/27. september/26. oktober je postal praznik vseh jezikov v Evropi.

Leta 2007 je bila izvedena anketa o izobraževanju osnovnošolcev/odraslih/dijakov.

Po znanju tujih jezikov smo Slovenci v vrhu Evrope/v sredini Evrope/na repu Evrope.

Najpogosteje Slovenci kot tuji jezik, ki ga obvladajo, navajajo italijanščino/ ruščino/

angleščino.

Slovenci, stari 25–64 let, kot tretji tuji jezik, ki ga obvladajo, navajajo angleščino/

nemščino/hrvaški ali srbski jezik.

Angleščino najbolje obvladajo starejši ljudje/otroci/mladi.

Po izvedeni anketi se francoščino uči več kot 30/40/manj kot 10 odstotkov dijakov.

Na jezikovnih tečajih se Slovenci najpogosteje učimo nemščino/ruščino/angleščino.

Slovenščina je materni jezik 80/99/90 odstotkom prebivalcev Slovenije.

Slovenščino izven naših meja najpogosteje obvladajo Italijani /Hrvati /Avstrijci.

3. naloga:

Po smislu, na primer:

Zato, ker 20,5 % Slovencev govori en tuji jezik, 37,2 % dva tuja jezika in 34,1 % tri ali

več tujih jezikov, to se pravi, da 92 % Slovencev, starih 25–64 let, govori vsaj en tuji

jezik./Ker kar 92 % Slovencev, ki so stari od 25 do 64 let, govori vsaj en tuji jezik.

4. naloga:

Angleški jezik Nemški

jezik

Francoski

jezik

Srbski/

hrvaški jezik

Mlajša skupina ljudi

Ljudje, stari 50–64 let

Udeleženci jezikovnih tečajev

Gimnazijci

Ljudje, stari 25–64 let

5. naloga:

Če bi izdelali graf znanja tujih jezikov za evropske države,

bi bila Slovenija na 6. mestu. DRŽI NE DRŽI

Želja po učenju ruščine v Sloveniji strmo narašča. DRŽI NE DRŽI

Nemščino najbolje obvladajo tisti Slovenci, ki so bili

rojeni v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. DRŽI NE DRŽI

Povečuje se zanimanje za azijske jezike. DRŽI NE DRŽI

Slovenščino obvlada več prebivalcev Litve kot Avstrije. DRŽI NE DRŽI

6. naloga:


Ker so se ti Slovenci v osnovni in srednji šoli učili po predmetniku nemščino v večjem

odstotku kot kasnejše generacije./Ker se je ta generacija v osnovni in srednji šoli več učila

nemščine kot angleščine.

7. naloga:

a) Da se Slovenci radi učimo tujih jezikov, potrjujejo tudi poročila izvajalcev nadaljnjega

izobraževanja. Med našimi prebivalci je zanimanje za francoski, italijanski in španski

jezik ostalo nespremenjeno, nekoliko pa se je povečalo navdušenje nad ruščino. Mnogi

za učenje novega jezika izkoristijo počitnice.

b)

Moški spol Ženski spol Srednji spol

Slovenci, jezikov,

izvajalcev, prebivalci

ruščino, počitnice poročila, izobraževanja,

zanimanje, navdušenje,

učenje

c) Samostalnik v ednini: izobraževanja, zanimanje, jezik, navdušenje, ruščino, učenje,

jezika

č) počitnice

Pojasnilo: Za množinski samostalnik je značilno, da ga uporabljamo samo v

množini./da ga ne moremo postaviti v ednino ali dvojino.

d) prebivalec – prebivalca, prebivalci

jezik – jezika, jeziki

raznolikost – raznolikosti, raznolikosti

anketa – anketi, ankete

vprašalnik – vprašalnika, vprašalniki

vrh – vrhova, vrhovi

šola – šoli, šole

generacija – generaciji, generacije

leto – leti, leta

tečaj – tečaja, tečaji

8. naloga:

znanje (jezika) – neznanje drugačnost – enakost

mlajši (ljudje) – starejši starost – mladost

tuji (jezik) – domači/materni manj (znanja) – več

največji (dvig) – najmanjši naraščati – upadati

9. naloga:

interes (za učenje tujega jezika) – zanimanje

rezultati (ankete) – izsledki/izidi

najpopularnejši (jezik) – najbolj znan/priljubljen

10. naloga:

ruščina, francoščina, angleščina – jezik/tuji jeziki

Slovenci, Avstrijci, Hrvati – prebivalec držav/prebivalci držav

Švedska, Ciper, Litva – država/države

11. naloga:

a) Anketa je pokazala, da so razlike v znanju posameznih tujih jezikov med starejšimi in

mlajšimi udeleženci tečajev odvisne od njihove starosti in izobrazbe.

Utemeljitev: Besedi starejšimi in starosti spadata v isto besedno družino, ker imata

skupen koren in sta si pomensko sorodni.

b) star-

12. naloga:

Večpomenka je beseda, ki ima več različnih pomenov in ne le enega.


Mama mi je rekla, da moram položiti tableto pod jezik./Jezik na čevlju se mi je

strgal./Ognjeni jeziki so se dvigali visoko v nebo./Veliko Slovencev se odloči za učenje

kitajskega jezika./Moji sošolki teče jezik kot namazan./Ogledali smo si jelenov jezik,

praprot z listi, dolgimi do pol metra./Oče mi je pokazal ploščato morsko ribo, imenovano

morski jezik./ V morje je segal dolg jezik kopnega.

13. naloga:

Slovenščina je državni jezik, ki ga govorijo prebivalci Slovenije. Materni jezik je tisti jezik,

ki se ga otrok nauči kot prvega. Uradni jezik je tisti jezik, ki ga govorimo v uradih, pišemo

v uradnih pismih.

14. naloga:

Samoglasniki: o, a, e, o, o, i, i, e, e, e, a, o, o, a, e, o

Soglasniki: p, d, t, k, s, m, d, b, l, š, l, z, m, d, n, r, d, n, n k, t

15. naloga:

Pravijo, da z znanjem jezikov danes odpreš vsa vrata. S to trditvijo se seveda lahko

strinjamo, saj živimo v svetu, ki je en sam, države so druga z drugo tesno povezane, k

povezovanju pa jih sili skupna želja po dobrih rezultatih na vseh področjih. Če znaš tuji

jezik, se lahko sporazumevaš s tujci, hkrati pa si z brskanjem po tujejezičnih knjigah ali

spletnih straneh bogatiš vedenje in znanje. Ko odrasteš, si z dobrim znanjem tujega jezika

lahko izbereš službo kjer koli v Evropski uniji. Zato je dobro že v mladosti izkoristiti vsako

možnost, ki se nam ponuja. Zagotovo največ pridobimo z intenzivnimi tečaji tujih jezikov,

ni pa zanemarljivo tudi tisto, kar dobimo z gledanjem filmov v tujem jeziku, z

dopisovanjem s prijatelji iz tujine ali preprosto z učbenikom. Teh je na trgu veliko, k

njihovi izbiri pa naj pripomore predvsem naša odločitev, koliko in kaj se želimo naučiti in

kaj bomo s tem znanjem počeli.

16. naloga:

90 – devetdeset, 26. – šestindvajseti, 64 – štiriinšestdeset, 6. – šesti

štiriintrideset – 34, devetindvajseti – 29., stoprvi – 101.

17. naloga:

a)

Lastnostni Vrstni Svojilni

natančnih, priljubljen jezikovnem, mednarodno,

zbrani, tuji

b) V navedenih povedih ni svojilnih pridevnikov. DA NE

Po vrstnih pridevnikih sem se vprašal/-a s kakšen/kakšna/kakšno. DA NE

Lastnostnih pridevnikov je bilo več kot vrstnih. DA NE

Svojilni pridevniki izražajo svojino samostalnika;

po njih se vprašamo s čigav/čigava/čigavo. DA NE

Pridevniki obogatijo besedilo. DA NE

18. naloga:


Dan evropskih jezikov se piše z malo začetnico, ker se vsi prazniki z izjemo Prešernov dan

in Marijino vnebovzetje pišejo z malo začetnico.

POGOVARJAJMO SE IN TELEFONIRAJMO

1. naloga:

a) Pogovarjala sta se Iva in Maj.

b) Po smislu, na primer:

Pogovarjala sta se o pomembnosti slovenščine in o 26. septembru, dnevu evropskih

jezikov/o lažnih prijateljih/o jezikih, ki se jih učijo Slovenci/o tujcih, ki se učijo

slovenščine.

c) Po smislu, na primer:

Iva je začela pogovor s pozdravom (Oj, zdravo.)/Iva je začela pogovor tako, da je

pozdravila Maja.

č) Po smislu, na primer:

Pogovor se je končal tako, da je Iva pozdravila Maja in mu zaželela, da bi uspešno

opravil nalogo./Pogovor se je končal z Ivinim pozdravom in z željo po uspešno

opravljeni nalogi.

d) Po smislu, na primer:

Maj in Iva sta se že prej poznala, sta sošolca, saj sta se pogovarjala o tem, kaj so

počeli prejšnja leta 26. septembra, na dan evropskih jezikov/saj sta se tikala/saj se iz

same vsebine vidi, da sta sošolca.

2. naloga:

Iz pogovora je razvidno, da je za slovenščino bolj navdušen Maj/bolj navdušena Iva.

Maj meni, da se slovenščine v šoli ni treba učiti, ker jo že vsi znajo in tudi že dolgo časa

govorijo/ker za večino učencev ni zanimiv predmet .

Iva je Maju pojasnila, da se slovenščino učimo na enak način kot tuje jezike/da se

slovenščino učimo na drugačen način kot tuje jezike.

Iva je Maju predlagala/Maj je Ivi predlagal, da ugotovita, katere tuje jezike se učijo

Slovenci.

Maj je obljubil/Iva se je obvezala, da bo šel/šla po nasvet k učiteljici slovenščine.

Maj bo tisto, kar bo izvedel, sporočil Ivi/učiteljici slovenščine.

3. naloga:

Lažni prijatelji so besede, ki v različnih jezikih zvenijo enako, nimajo pa enakega

pomena.

Dan evropskih jezikov je septembrski praznik, ko obeležimo pestrost evropskih jezikov.

Tuji jezik je tisti jezik, ki se ga učimo ob svojem maternem jeziku.

4. naloga: Pogovor med Ivo in Majem je uradni /neuradni pogovor, saj sta Iva in Maj sošolca/se

poznata/sta v enakovrednem odnosu.

Njun pogovor je bil zasebni/javni, saj je namenjen le njima in ne vsem.

Njun pogovor je bil osebni/telefonski, saj sta se pogovarjala v šoli, pred uro slovenščine.

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

POGOVOR MED IVOM IN UČITELJICO SLOVENŠČINE (videoposnetek)

1. naloga:

a) DA NE


Utemeljitev:

Iva in Maj sta se pogovarjala o tem, koliko tujcev se želi učiti slovenščino in Iva je

menila, da bi jima pri iskanju podatkov lahko pomagala učiteljica, zato se je Maj odločil,

da jo bo poiskal in jo prosil za pomoč/saj gre za »nadaljevanje« zgodbe/saj sta se Iva

in Maj v prvem pogovoru dogovorila, da bo Maj obiskal učiteljico slovenščine.

b) Maj se je pogovarjal z učiteljico slovenščine.

c) Maj je želel od učiteljice izvedeti, kje naj z Ivo iščeta podatke o tem, koliko tujih jezikov

znamo Slovenci in katere ter koliko tujcev se uči slovenščine.

č) Učiteljica mu je svetovala, naj pogleda na spletne strani, pregleda podatke jezikovnih

šol in se pozanima na FF v Ljubljani in SAZU.


Maj je učiteljico tikal/vikal, saj je učiteljica v nadrejenem položaju/je ona učiteljica,

Maj pa učenec/je starejša/jo spoštuje.

e) Ogledal/-a sem si uradni osebni pogovor, saj sta se pogovarjala Maj in učiteljica, ki sta

v neenakovrednem odnosu.

2. naloga:

Če bi se Maj pogovarjal z mamo, bi bil to uradni /neuradni pogovor.

Če bi se Iva pogovarjala z učiteljico, bi bil to uradni /neuradni pogovor.

Če bi se Maj in Iva na sestanku šolskega parlamenta z drugimi učenci pogovarjala o

napisanih predlogih, bi bil to zasebni/javni pogovor.

Če bi Iva po telefonu govorila s teto, bi bil to osebni/telefonski pogovor.

Če bi Maj po telefonu poklical učiteljico slovenščine, bi opravil uradni/neuradni pogovor.

Če bi Iva na hodniku ustavila učiteljico, bi z njo opravila osebni/telefonski pogovor.

Če bi Maj poklical po telefonu zobozdravnico, bi bil to uradni /neuradni telefonski pogovor.

Če bi se Iva na koncertu pogovarjala z učiteljico violine, bi bil to uradni/neuradni osebni

pogovor.

3. naloga:

a) Pogovor se je začel z Majevem pozdravom in končal s pozdravom učiteljice.

b) Bila sta vljudna drug do drugega, saj sta se pogovarjala vljudno, Maj se je učiteljici

zahvalil.

c) Maj in učiteljica sta v pogovoru uporabljala tudi pogovorne besede.

č) A

d) Po smislu: Učiteljica med razmišljanjem dvigne glavo, na obrazu se vidi, da razmišlja.

Maj je manj sproščen, pri govorjenju si občasno pomaga z rokami, zadrego se vidi ob

mečkanju roba majice itd.

e) Po smislu, na primer:

Da pri govornem nastopu popestrimo svoje pripovedovanje./Da z njim dopolnjujemo

besedni jezik (npr. mimike, kretnje, hitrost govora, grafi, preglednice)./Da z njim

spremljamo govorjenje oz. pisanje.

DELO V DVOJICAH/SODELOVALNO DELO

a) Po smislu.

b) Po smislu.

1. naloga:


Vrsta pogovora: Neuradni telefonski pogovor

Pojasnilo: Laže je bilo sestaviti neuradni telefonski pogovor, ker sta se Iva in Maj

pogovarjala kot sošolca, bolj prijateljsko sta se pozdravila, lahko sem zapisal/-a tudi

kakšno neknjižno besedo, ni bilo treba paziti na vikanje.

2. naloga:


Laže je bilo odigrati neuradni telefonski pogovor, ker sva bila s sogovorcem bolj

sproščena, lahko sva se tikala in pogovarjala v pogovornem jeziku.


V neuradnem pogovoru se govorca tikata, v uradnem pogovoru pa se vikata. V uradnem

pogovoru moramo pokazati spoštovanje do sogovorca.

SLOVENŠČINA MED JEZIKI EVROPSKE UNIJE

1. naloga:

D

2. naloga:

Plenarno zasedanje je skupno zasedanje, na katerem so prisotni vsi poslanci.

Tolmač je oseba, ki se poklicno ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov.

Simultano prevajanje je prevajanje, pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti

prevaja uporabniku/sprotno prevajanje.

3. naloga:


Jezik ima pri vsakem narodu in v vsaki kulturi izjemno pomembno vrednost in mesto. Zato

tudi EU teži k temu, da bi se jeziki ohranjali, prepletali, dopolnjevali in ustvarjali neko sliko

narodov, ki so se združili pod isto streho unije.

4. naloga:


Ne, človek se ne izraža v vseh jezikih, ki jih obvlada, enako dobro. Najbolje se človek

izraža v maternem jeziku/materinščini, ker ga/jo vseeno najbolje obvlada.


Poslanci v Evropskem parlamentu zagotovo laže povedo svoje mnenje v slovenščini,

saj je njihova materinščina.


Prav je tako, saj tudi uporaba jezika kaže na enakopravnost članic v Evropski uniji.

5. naloga:

Po smislu.

6. naloga:

a) /

b) Tudi npr. Angleži se v Veliki Britaniji pri pouku ne učijo angleščine.

Lani smo iskali t. i. lažne prijatelje ...

Grad je pri nas stara stavba, v kateri so živeli graščaki, na Hrvaškem pa pomeni mesto itn.

Hrvaški oz. srbski jezik je tretji najpogostejši tuji jezik, ki ga govorijo (tj. razmeroma

dobro obvladajo) prebivalci Slovenije.

c)

Skrajšane besede Celoten zapis skrajšane besede

npr. na primer

t. i. tako imenovani

itn. in tako naprej

oz. oziroma

tj. to je

7. naloga:

a) Zadnjič sem za zbiralno akcijo papirja pripravila preko 10 kg starih učnih listov.

Na FF v Ljubljani je Center za slovenščino. Tudi na SAZU bi mogoče kaj vedeli.

b) 6. naloga: 1, 5

7. naloga: 2, 4

8. naloga:

a) Maj, ali veš kaj o samostalnikih, pridevnikih itd.?

Npr. grah je v slovenščini pač grah, v hrvaščini pa pomeni fižol.

Na FF v Ljubljani je Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

b)

c) Prebral/-a sem jih s celimi besedami/razvezano.

SAZU sem prebral/-a tako, kot je zapisano, ker bi bilo razvezano predolgo in

prenerodno.

PREVERI SVOJE ZNANJE

1. naloga:

Okrajšave Simboli Kratice

npr., pr. Kr., n. št.,

tel. št., str.

mm, ml, O DVD, UV, NUK,

PIL, MK

2. naloga:

RK – Rdeči križ/rokometni klub g – gram

n. v. – nadmorska višina/nova vrsta st. – starejši/stoletje/stolpec

OZN – Organizacija združenih narodov ga. – gospa

tj. – to je prof. – profesor/profesorica

Ca – kalcij km – kilometer

HE – hidroelektrarna

3. naloga:

Septembra obeležujemo t.i. dan evropskih jezikov. t. i.

Obiskujem O. Š. v Mojstrani. OŠ

Slovenci smo se na današnje ozemlje naselili v 6. stol. n. št. st. n. št.

Popoldne počnem marsikaj, napr. berem, plešem, treniram nogomet. npr.

Za pecivo potrebuješ 50 dkg moke, 35 dkg. sladkorja in 30 DKG maščobe, t. j. masla ali

olja. dag, dag, dag, tj.

Kupil je jabolka, slive, hruške i.t.d. itd.

Na praznovanje bodo prišli Nace, Cene, Jošt, Mohor idr.

4. naloga:


Okrajšava Simbol Kratica

sam., rod., s. sp. R, M, m SSKJ; SP


itd., npr. / FF

5. naloga:

a) TAM – Tovarna avtomobilov Maribor

ALMIRA – Alpska modna industrija Radovljica

GOSTOL – Goriška strojna tovarna in livarna

TOPER – Tovarna perila

NAMA – Narodni magazin

MIP – Mesna industrija Primorske

JEK – Jedrska elektrarna Krško

b) UNESCO – United Nations Educational Scientific and Cultural Organization

UNICEF – The United Nations Children's Fund

NATO – North Atlantic Treaty Organization

EU – European Union

2. UČNI SKLOP: VESTE, KJE JE GRAD?

SPOZNAJMO KRAJ V PREKMURJU

1. naloga: SV del Slovenije.

2. naloga:

Naselje Grad leži v istoimenski občini. DA NE

Občina Grad ima 24.000 prebivalcev. DA NE

Prebivalci se zaposlujejo tudi čez mejo. DA NE

Naselje ima svojo osnovno šolo. DA NE

V kraju lahko tudi prenočite. DA NE

Kraj ima največji grad v Sloveniji. DA NE

Iz kraja Grad je doma tudi Jože Plečnik. DA NE

Beli križ spominja na smrtonosno bolezen,

ki se je širila v preteklosti. DA NE

V bližnjem naselju je bil rojen prvi slovenski

pisatelj Štefan Küzmič. DA NE

a) Občina Grad ima 2 400 prebivalcev.

Cerkev Marije Vnebovzete nosi Plečnikov pečat, t. i. Beli križ.

V bližnjem naselju je bil rojen prvi prekmurski katoliški pisatelj Mikloš Küzmič.

3. naloga:

osnovna in srednja šola vrtec živilske trgovine

Zavarovalnica Triglav bolnišnica

banka

zobna ambulanta

nogometno igrišče

gostilne

trgovina z gradbenim materialom

4. naloga:

8 sleme, 2 vinotoč, 3 poligon, 7 velikaš, 4 kulinarika


apartma: večsobno stanovanje v hotelu/turističnem naselju/manjše stanovanje za

oddajo turistom

gručasta vas: vas, kjer so hiše na kupu in razporejene brez reda

romarska cerkev: cerkev, v katero hodijo verniki iz oddaljenih krajev

matični urad: oddelek občinske skupščine za matične zadeve

sezonsko delo: delo v času sezone (čas, del leta, ki je najprimernejši za kako delo)

b) Po smislu.

c) Besedi: Grad, grad

Utemeljitev:


Besedo Grad pišemo z veliko začetnico, ker je lastno ime/zemljepisno ime/ime

občine/kraja v Prekmurju.

Besedo grad pišemo z malo začetnico, ker je občno ime/ker z njo poimenujemo

bivališče graščakov/veliko utrjeno poslopje.

5. naloga:

a) Besedilo, ki sem ga prebral/-a, ima štiri/4 odstavke. b) 4 Pisec navaja glavne turistične zanimivosti.

2 Govori o geografski razčlenjenosti naselja.

1 Pove, kje kraj leži, katera naselja ga tvorijo in koliko prebivalcev ima.

4 Predstavi tudi dva pomembna moža, ki sta povezana s krajem.

3 Našteje poglavitne ustanove in zgradbe v kraju.

2 Predstavljene so dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo domačini.

6. naloga:

Lega kraja, sestava, število prebivalcev skrajni SV del Slovenije, osrednji del

Goričkega;37,4 km2 površine in 7 naselij:

(Dolnji Slaveči, Grad, Kovačevci, Kruplivnik,

Motovilci, Radovci in Vidonci), ima približno

2.400 prebivalcev

Gospodarstvo, dejavnosti, zaposlitev

prebivalcev

kmetijstvo za lastno rabo, nekaj piščančjih

in prašičjih farm; prebivalci zaposleni v

Murski Soboti, Avstriji in drugje v tujini,

sezonsko delo v bližnji vasi čez mejo

Ustanove in zgradbe v kraju v isti stavbi: občinska uprava, kulturna

dvorana, pošta, matični urad; Osnovna šola

Grad, vrtec, lekarna, zdravstveni dom,

frizerski salon, cvetličarna, zobna

ambulanta, banka, pisarna zastopstva

Zavarovalnice Triglav, župnišče, romarska

Marijina cerkev, več gostiln, trgovin z živili,

trgovina z gradbenim materialom, trgovina

s kmetijsko mehanizacijo in servisom,

vinotoči

Turistične in druge zanimivosti grad, cerkev Marije Vnebovzete, Pϋtarov

mlin, spominska plošča na Kϋzmičevi rojstni

hiši

7. naloga: Imena bitij: Mikloš, Kϋzmič

Zemljepisna imena: Slovenije, Grad, Goričkega, Prekmurja, Avstrijo, Madžarsko, Dolnji

Slaveči, Kovačevci, Kruplivnik, Motovilci, Radovci in Vidonci, Murska Sobota, PÖrga,

Slovenskem

Stvarna imena: Krajinski park Goričko, Osnovna šola Grad, Zavarovalnica Triglav, Cerkev

Marije Vnebovzete, Plečnikov pečat, Beli križ, Pϋtarov mlin

8. naloga:

a) Dolnji Slaveči/Murska Sobota


Ker ne vemo, kaj moramo pri večbesednih zemljepisnih imenih napisati z veliko oz.

malo začetnico/Ker ne vemo, ali naj drugo besedo pišemo z veliko ali malo začetnico.

c) NE


Utemeljitev: Prve besede vedno pišemo z veliko začetnico. Druge besede pišemo z

veliko začetnico, kadar zapisujemo naselbinska imena/imena krajev/strnjenega naselja, z

malo pa imena gora, rek, jezer, kotlin, morij/nenaselbinska imena.

9. naloga:

a) Cerkev Marije Vnebovzete nosi Plečnikov pečat.

Na Kϋzmičevi rojstni hiši je danes spominska plošča.

b) Oba svojilna pridevnika sta zapisana z veliko začetnico.

c) Pridevnika sta nastala iz lastnega imena/iz občnega imena. č) Marijina (cerkev), izpeljan je iz ženskega imena Marija. Vse svojilne pridevnike, ki

nastanejo iz lastnih imen, pišemo z veliko začetnico.

10. naloga:


t. i. km2 SV

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

IŠČEMO IN DOLOČAMO SAMOSTALNIKE

1. naloga:

Samostalniki so besede, ki zaznamujejo dejanja.

Samostalniki so besede, ki povedo, kje in kdaj se kaj dogaja.

Samostalniki so besede, s katerimi povemo, kakšno, čigavo in katere vrste je kaj.

Samostalniki so besede, s katerimi poimenujemo bitja, stvari in pojme.

Samostalniki so besede za izražanje načina dejanja.

a) Naselja so razložena po slemenih in pobočjih, strnjena ob cesti ali pa razmetana po kulturni krajini, naselje Grad pa ima gručasto središče, kjer je tudi sedež občine.

b) Samostalnikom določimo spol tako, da si samostalnik postavimo v osnovno obliko (npr. naselje) in si pomagamo z besedicami tisti za moški spol, tista za ženski spol in tisto za srednji spol.

c) Moški spol Ženski spol Srednji spol

Grad, sedež cesti, krajini, občine Naselja, slemenih, pobočjih, naselje, središče

č) Samostalniki so v ednini in množini.

Noben samostalnik ni zapisan v dvojini.

2. naloga:

a) občina

b) NE

c)

3. naloga:

Na primer:

naselje –naselij; sobami – soba; kraja – kraju

4. naloga:

Osnova Končnica

lekarna lekarn- -a

mehanizacija mehanizacij- -a

središče središč- -e

(v) Slavečih Slaveč- -ih

(ob) mlinu mlin- -u

a) velikaši: velikaš- + -i

kraj: kraj- + -ø kripti: kript- + -a

križ: križ- + -ø farma: farm- + -a

površine: površin- + -e župnišče: župnišč- + -e

gradom: grad- + -om pečatu: pečat- + -u

Po smislu.

5. naloga:

a) Pisatelj je bil rojen v Prekmurju.

V Slavečih se bodo spomnili pisatelja.

To misel bi lahko povedali pisatelju.

Na prireditvi sem srečal pisatelja.

O pisatelju so govorili same dobre stvari.

Vesel sem spregovoril s pisateljem.

b) pisatelj-

c) -ø, -a, -u, -a, -u, -em

č) Koga se bodo v Slavečih spomnili? Pisatelja.

Komu bi lahko povedali to misel? Pisatelju.

Koga si na prireditvi srečal? Pisatelja.

O kom so govorili samo dobre stvari? (O) pisatelju.

S kom sem vesel spregovoril? (S) pisateljem.

6. naloga:

a) Cesta vodi proti kraju Grad.

Do naselja dolgo ni bilo ceste.

Cesti proti Prekmurju ni videti konca.

Na koncu polja vidim cesto.

O cesti se že dolgo pogovarjajo.

Kraj bi s cesto mnogo pridobil.

Enak del besede Različen del besede

občin- -e

občin- -i

občin- -a

b)

Samostalnik Osnova Končnica

cesta cest- -a

ceste cest- -e

cesti cest- -i

cesto cest- -o

(o) cesti (o) cest- -i

(s) cesto (s) cest- -o

c) Česa do naselja dolgo ni bilo asfaltirane? Ceste.

Čemu proti Prekmurju ni videti konca? Cesti.

Kaj vidiš? Cesto.

O čem se že dolgo pogovarjajo? (O) cesti.

S čim bi kraj mnogo pridobil? (S) cesto.

7. naloga:

1. Kdo? Kaj?

2. Koga? Česa?

3. Komu? Čemu?

4. Koga? Kaj?

5. (O) kom? (O) čem?

6. (S) kom? (S) čim?

8. naloga:

Ime sklona Vprašalnica

za človeka

Vprašalnica

za drugo

1. IMENOVALNIK kdo kaj Kdo ali kaj?

2. RODILNIK koga česa Koga ali česa?

3. DAJALNIK komu čemu Komu ali čemu?

4. TOŽILNIK koga kaj Koga ali kaj?

5. MESTNIK (o) kom (o) čem O kom ali o čem?

6. ORODNIK (s) kom (s) čim S kom ali s čim?

9. naloga:

Cerkev Marije Vnebovzete nosi Plečnikov pečat. Kaj?/Kdo ali kaj?

Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom. S čim?/S kom ali s čim?

Na skrajnem SV Slovenije se v gričevnatem svetu razprostira občina Grad. Česa?/Koga ali

česa?

Grad se lahko pohvali z največjim gradom na Slovenskem. S čim?/S kom ali s čim?

Hodijo na sezonsko delo čez mejo v bližnje vasi. Na kaj?/Na koga ali kaj?

V grajski kripti so počivali nekdanji grajski velikaši. Kdo?/Kdo ali kaj?

V občini je tudi nekaj vinotočev. V čem?/V kom ali v čem?

Na Küzmičevi rojstni hiši je danes spominska plošča. Kaj?/Kdo ali kaj?

Stoji na trdi skali v gornjem delu vasi. Na čem?/Na kom ali čem?

Beli križ spominja na kugo. Na kaj?/Na koga ali kaj?

V Doljnih Slavečih se je rodil prvi prekmurski katoliški pisatelj. Kdo?/Kdo ali kaj?

Pogosto pa se turisti ustavijo tudi ob Pütarovem mlinu. Ob čem?/Ob kom ali ob čem?

10. naloga:

Vprašalnica Ime sklona

V isti stavbi je še pošta. Kaj?/Kdo ali kaj? imenovalnik

V Pörgi je trgovina z gradbenim materialom. S čim?/S kom ali čim? orodnik

Goričko je del Prekmurja. Česa?/Koga ali česa? rodilnik

Grad stoji nad mestom na trdi skali. Nad čim?/ orodnik

Nad kom ali nad čim?

Küzmič je pisal knjige. Kaj?/Koga ali kaj? tožilnik

V apartmajih lahko turisti ostanejo več dni. V čem?/V kom ali v čem? mestnik

Iz Grada se prebivalci vozijo delat v Avstrijo. Kdo?/Kdo ali kaj? imenovalnik

Kuga je po teh krajih pogosto morila. Po čem?/ mestnik

Po kom ali po čem?

11. naloga:

im./I mest./M or./O tož./T

Moj sošolec je bil poleti v Prekmurju. Tja je potoval s teto, s katero sta odšla v toplice.

mest./M mest./M or./O

Vsak dan je plaval v velikem bazenu, jedel v hotelu, zvečer pa z novimi prijatelji igral

tož./T rod./R im./I rod./R mest./M

družabne igre. Blizu toplic je bilo teniško igrišče in nekaj časa so preživeli tudi ob igranju

rod./R

tenisa.

SE NAM PRIDRUŽITE NA GRAŠČAKOVI POTI?

1. naloga:


Da bi domače prebivalce in ostale obiskovalce (od blizu in daleč) obvestili o 7. pohodu

po graščakovi poti.

b) Besedilo je bilo objavljeno na spletni strani občine Grad.

2. naloga:

Besedilo, ki sem ga prebral/-a, je sporočilo/opis kraja/vabilo/obvestilo/novica.

3. naloga:

dolžina poti organizator pohoda možnosti prehrane na poti

stroški pohoda ura začetka pohoda datum pohoda

kraj začetka pohoda smer oz. potek poti možnost dodatnih informacij

namen pohoda možnost prevoza za utrujene

4. naloga:

Ko se v šoli odpravljamo na športni dan, nas učitelj o tem obvesti pisno in ustno. To

obvestilo je namenjeno meni in sošolcem/samo meni.

Zdravnik me obvesti, da je moj sistematski pregled prestavljen. Tako obvestilo naj

preberemo jaz in moji starši/jaz in vsi moji sošolci.

Na televiziji vidim obvestilo, da določena oddaja odpade. To obvestilo so televizijci

namenili samo meni/vsem gledalcem.

V časopisu preberem, da bo v Lutkovnem gledališču ponovno igrica o kosovirjih. Za to

obvestilo si uredniki časopisa želijo, da bi ga prebral/-a samo jaz /da bi ga prebralo čim

več otrok in njihovih staršev.

5. naloga:

Obvestilo je lahko namenjeno širši množici ljudi, zato je to javno obvestilo.

Obvestilo je lahko namenjeno posamezniku, zato je to zasebno obvestilo.

6. naloga:


Obvestilo o pohodu po Graščakovi poti je javno/zasebno besedilo, saj je namenjeno

širši množici ljudi/saj je namenjeno domačinom in obiskovalcem od daleč in blizu/saj je

namenjeno vsem, ki jih zanima pohod po Graščakovi poti.

b)

Javno besedilo Zasebno besedilo

Obvestilo o veselici, objavljeno na vaški oglasni deski +

Vabilo prijatelju na večerjo +

Zahvala sosedu za pomoč pri selitvi +

Opravičilo poslušalcem radia zaradi napak pri prenosu oddaje

+

Tvoji pozdravi z morja sosedom, poslani na razglednici +

Novica o prometni nesreči, objavljena v časopisu +

Vabilo na odprtje razstave, objavljeno na spletu +

Vabilo na koncert v vaškem kulturnem domu,

objavljeno na lokalnem radiu

+

Tvoje obvestilo mami, napisano na listku, pripetem na

hladilnik

+

Vabilo razrednika staršem za obisk govorilnih ur +

Tvoje SMS-sporočilo očetu +

Oglas, objavljen na televiziji +

E-pismo, poslano na tvoj naslov +

Novica, pripeta na »zid« socialnega omrežja +

7. naloga:


Zgornji besedili sta prav tako obvestili, saj v 1. besedilu mama sina obvešča, da sta z

očetom kljub dežju odšla na pohod, v 2. pa gospa Ficko obvešča g. Kuzmiča, da pohod

ne bo odpadel kljub slabemu vremenu.

8. naloga:

Besedilo 1 Besedilo 2

Avtor besedila naslovnika vika. +

Avtor besedila naslovnika tika. +

Avtor ima do naslovnika domač, prisrčen odnos. +

Odnos avtorja do naslovnika je uraden. +

Besedilo vsebuje konkreten podatek, po katerem

vemo, da gre za obveščanje.

+

Iz besedila moramo sami razbrati, da gre za obvestilo. +

Besedilo ima posebno zgradbo (z naslovom avtorja in

naslovnika, naveden je kraj, datum pisanja).

+

Besedilo vsebuje čustva. +

Besedilo ima uraden podpis (ime in priimek pisca). +

V nagovoru je uporabljen spoštljiv izraz. +

Pozdrav v besedilu je prisrčen, neuraden, ljubek. +

9. naloga:

Nagovori v uradnem obvestilu:

Spoštovani!, Spoštovani prof. Novak!

Nagovori v neuradnem obvestilu:

Dragi Jože!, Živio!, Jaka!, Pozdravljeni,

dragi moji!

Pozdravi v uradnem obvestilu:

Lepo vas pozdravljam., S spoštovanjem in

pozdravi, Lep pozdrav

Pozdravi v neuradnem obvestilu:

Adijo!, Čao, čao!, Se vidiva!, Pa, pa!

SAMOSTOJNO DELO/DELO V DVOJICAH

Po smislu.

ČAS ZA NOVO LOČILO

1. naloga:

a) V povedi so uporabljena ločila: pika/vezaj/pomišljaj/vejica/dvopičje/oklepaj/podpičje.

b) Vsa ločila so sestavljena iz enega dela./Dve ločili sta sestavljeni iz enega dela,

eno pa iz dveh delov./Vsa ločila so sestavljena iz dveh delov./Eno ločilo je sestavljeno

iz enega dela, dve ločili pa iz dveh delov.

c) C

č) Pisec obvestila je oklepaj uporabil,

– da bi vanj zapisal tisto, kar je na začetku pozabil.

– da bi nas opozoril, da besed v oklepaju ni treba prebrati.

– da bi nas opozoril na napako, ki je ni hotel brisati.

– da bi naštel nekaj zanimivosti, ki jih bodo pohodniki videli ob poti.

– da bi z oklepajem opozoril, da je ta del besedila nepomemben.

d) C

2. naloga:

a) Oklepaj je v zgornjih povedih pravilno/nepravilno zapisan.

b) V Pörgi so najpomembnejše ustanove in lokali (Osnovna šola Grad, vrtec, lekarna,

zdravstveni dom, frizerski salon, cvetličarna, zobna ambulanta, banka, pisarna

zastopstva Zavarovalnice Triglav).

Skrbijo tudi za turizem, saj imajo veliko turistično privlačnih mest (vinotoči, turistične

kmetije, apartmaji).

Najpomembnejši je središčni del Grada (Pörga).

3. naloga:

Popotniki se bodo na Graščakovo pot podali z namenom, da bi spoznali nekaj

znamenitosti. Ko bodo prispeli h gradu, se bodo okrepčali s čajem in z domačimi

dobrotami, s katerimi jim bodo postregle domače gospodinje. K tej največji in

najpomembnejši zgradbi v Gradu jih bo namreč vodila pot navzgor, saj je grad na hribu.

Napolnjeni z novo energijo bodo nadaljevali hojo med sadovnjaki z domačimi vrstami

sadja. Seznanjali se bodo s kulturo tamkajšnjih krajev in poklepetali s prijaznimi

prebivalci. K lepemu dnevu bo pripomoglo še prijetno jesensko vreme, saj so domačini v

pogovoru z vremenoslovci izvedeli, da bo dan obsijan s soncem.


1. naloga:

I mlin občina drevo

R mlina občine drevesa

D mlinu občini drevesu

T mlin občino drevo

M (o) mlinu (o) občini (o) drevesu

O (z) mlinom (z) občino (z) drevesom

2. naloga:

Vprašalnica Sklon

Društvo Kaj?/Kdo ali kaj? imenovalnik/im./I

za razvoj Za kaj?/Za koga ali za kaj? tožilnik/tož./T

turizma Česa?/Koga ali česa? rodilnik/rod./R

letos pripravlja

7. pohod po Kaj?/Koga ali kaj? tožilnik/tož./T

Graščakovi poti. Po čem?/Po kom ali po čem? mestnik/mest./M

Vprašalnica Sklon

Za pohodnike je Za koga?/Za koga ali za kaj? tožilnik/tož./T

pripravljena tudi

zloženka Kaj?/Kdo ali kaj? imenovalnik/im./I

z zemljevidom S čim?/S kom ali s čim? orodnik/or./O

poti in Česa?/Koga ali česa? rodilnik/rod./R

opisom S čim?/S kom ali s čim? orodnik/or./O

znamenitosti. Česa?/Koga ali česa? rodilnik/rod./R

3. naloga:

Samostalnik Vprašalnica Sklon

pot Kaj?/Koga ali kaj? tožilnik/tož./T

namenom S čim?/S kom ali s čim? orodnik/or./O

prebivalci Kdo?/Kdo ali kaj? imenovalnik/im./I

obiskovalci Kdo?/Kdo ali kaj? imenovalnik/im./I

poti Ob čem?/Ob kom ali ob čem? mestnik/mest./M

lepote Kaj?/Koga ali kaj? tožilnik/tož./T

znamenitosti Kaj?/Koga ali kaj? tožilnik/tož./T

4. naloga:

ladja – rod. ed. – ladje breza – daj. dv. – brezama

graščak – daj. ed. – graščaku pot – mest. mn. – (o) poteh

nedelja – or. ed. – (z) nedeljo vreme – mest. ed. – (o) vremenu

srce – rod. mn. – src cerkev – or. ed. – (s) cerkvijo

prireditev – tož. mn. – prireditve drevo – daj. mn. – drevesom

pisarna – or. ed. – (s) pisarno znamenitost – rod. ed. – znamenitosti

5. naloga:

V nedeljo se bom udeležil pohoda. Ob poti bom zagotovo videl veliko zanimivega, najbolj

pa me zanimata grad in kripta. Obema znamenitostma bom posvetil več časa. Tudi pred

cerkvijo Marije Vnebovzete se bom ustavil. Veselim se klepeta s prijaznimi domačini,

ki nam bodo med hojo dajali pogum. Ko se bom vrnil domov, bom vsem sosedom pokazal

zloženko in jih poskusil navdušiti za ogled Prekmurja.

6. naloga:

Samostalnik Vprašanje Sklon

šoli V čem bi bilo brez sošolcev zelo dolgočasno? mest.


sprehod Na kaj se je odpravil s psom? tož.

psom S čim se je odpravil na sprehod? or.


babici Komu bom za praznik kupil rože? daj.

dan Za kaj bom kupili babici rože? tož.

rože Kaj bom kupil babici za praznik? tož.


starši S kom si želim poleti oditi na Triglav? or.

Triglav Na kaj si želim poleti oditi s starši? tož.


Jakcu Komu nočeš posoditi svinčnika? daj.

svinčnika Česa nočeš posoditi Jakcu? rod.


gozdom Med čim je bil velik travnik? or.

hišo Med čim je bil velik travnik? or.

travnik Kaj je bilo med gozdom in hišo? im.


skodelico Kaj bi rad popil? tož.

čaja Skodelico česa bi rad popil? rod.


odmorom Med čim so se fantje stepli pred šolo? or.

fantje Kdo se je med odmorom stepel pred šolo? im.

šolo Pred čim so se fantje med odmorom stepli? or.


Metka Kdo je stekel proti očetu? im.

očetu Proti komu je stekla Metka? daj.

SAMOSTOJNO DELO/DELO V DVOJICAH

Po smislu.

7. naloga:

O, to je sosedova gospa!

Kdo te gospe še ne pozna?

Gospe največ pomeni slava,

zato gospo začne boleti glava,

če o gospe se ne govori lepo!

Torej – previdno s to gospo!

Na hribu velik grad stoji,

z gradu/grada se straža razgleduje,

a proti gradu vitez mlad hiti,

od daleč grad že opazuje.

V gradu ga princesa čaka zvesta,

z gradom bo zamenjal slavna mesta.

a) gospa: im., rod., daj., tož., mest., or.

grad: im., rod., daj., tož., mest., or.

b) Po smislu.

8. naloga:


sam. sošolec v daj. ed.: Sošolcu sem posodil učbenik za zgodovino.

sam. Petra v rod. ed.:Zaradi bolezni Petre že nekaj časa ni na trening.

sam. kolo v or. ed.: Z novim kolesom sem se odpeljal dogodivščinam naproti.

sam. grad v tož. dv.: Na naši kulturni poti smo si ogledali tudi najbolj znana gradova.

sam. pot v mest. mn.: Ob poteh v vas so vaščani nasadili različne rože.

sam. šola v rod. mn.: Minister ni mogel obiskati vseh šol v pokrajini.

sam. svinčnik v tož. dv.: Za likovno vzgojo sem prinesel ošiljena svinčnika.

sam. kozarec v im. mn.: Kozarci so stali na najvišji polici.

sam. večerja v mest. ed.: Pri večerji so se otroci pogovarjali o izletu.

sam. vreme v im. ed.: Slabo vreme nam je preprečilo pohod po Jurčičevi poti.

9. naloga:

12 Kdo? 11 Česa? / Koga? 1 Komu? 3 O kom? 2 Zaradi česa?

7 O čem? / Kaj? 4 S čim? 5 Med čim? 9 Pri čem? 6 H komu?

8 K čemu? / Na kaj? 10 V čem?

10. naloga:


CERKEV

1. Cerkev je stala na hribu nad vasjo.

ZNAMENITOST

1. Najbolj obiskana znamenitost v Sloveniji

je Postojnska jama.

2. Zaradi pomanjkanja časa si cerkve nismo

mogli ogledati.

3. Proti cerkvi so se napotili turisti.

4. Cerkev so morali obnoviti.

5. Pri cerkvi je bila med ljudmi neverjetna

tišina.

6. Za cerkvijo so se igrali otroci.

2. Od znamenitosti vasi je bil oddaljen le

nekaj minut.

3. Z veliko radovednostjo je odšel proti

znamenitosti v vasi.

4. Pokazal mu je najlepšo znamenitost

svojega kraja.

5. V avtobusu so se pogovarjali o turistični

znamenitosti.

6. Pred znamenitostjo se je zgrnila množica

ljudi.

OKNO

1. Okno v prvem nadstropju je bilo odprto.

2. Babičino hišo so naredili brez okna na zahodni strani.

3. Miha je vrgel žogo proti odprtemu oknu.

4. Mama je očistila umazano okno.

5. Ob oknu je stala Tina in žalostno gledala otroke na igrišču.

6. Jure se je ustavil pred kletnim oknom.

11. naloga:

Osilnica

Osilnica je obmejno obcestno naselje z gručastim jedrom in zaselkom Potuharico.

Naselje je središče občine. Leži v dolini reke Kolpe, na ravni terasi, imenovani

tudi Osilniško polje (Osilniška dolina).

V Osilnici je le ena tovarna (obrat tovarne Liv iz Postojne). Južno od naselja se rečica

Čabranka zlije z reko Kolpo. V kraju so cerkev sv. Petra in Pavla, hotel Kovač, trgovina,

ambulanta in štiriletna osnovna šola. Kraj je turistično zelo privlačen, saj nudi rafting na

Kolpi, po reki se je mogoče peljati tudi s kanuji, prazne ceste nas pritegnejo h

kolesarjenju. Z dolgimi sprehodi v okoliške gozdove, kjer je mogoče srečati tudi medvede,

se vračamo k neokrnjeni naravi. Pri Kovaču gosta razvajajo z domačo hrano (doma pečejo

tudi kruh), v njihovi lasti sta tudi adrenalinski park in pokriti bazen.

12. naloga:

Po smislu.

3. UČNI SKLOP: POSPRAVIMO VRVICE

UPORABNO DARILO ZA PRAZNIKE

1. naloga:

Besedilo je napisal/-a L. Tomažič.

Besedilo je bilo objavljeno v reviji Unikat.


Revija je namenjena vsem, ki radi ustvarjajo/ki so ustvarjalni/ki radi sami izdelujejo darila

in različne izdelke.


To besedilo bi bilo lahko objavljeno še v PIL-u/na spletnih straneh/v knjigi Ustvarjalne

urice/v knjigi Ideje brez meja

2. naloga:

Suho in očiščeno škatlo prebarvamo z belo barvo, le spodnji stranski del/zgornji sprednji

del pustimo nepobarvan.

Na nepobarvani del namestimo trak, da vidimo, kako široko zarezo moramo narediti/

kako dolg trak bomo lahko shranili v škatlo.

Luknjici, ki ju bomo naredili, bosta označevali širino traku/dolžino traku.

Podobne oznake naredimo še na preostalih treh/dveh delih škatle.

Ko iz prtičkov izrežemo motive, z njimi okrasimo nepobarvane/pobarvane dele škatle.

Dva krajša in dva daljša pravokotnika, ki ju izrežemo iz valovite lepenke, bomo uporabili

za pregrado med različnimi trakovi/za izdelavo stranic škatle.

V tako izdelani škatli bomo lahko hranili tri/štiri različne trakove.

3. naloga:

olfa nož: je univerzalni tehnični nožek/grafični nožek za rezanje papirja, plastike …

akrilni lak oz. akrilna barva: je hitro sušeča barva na osnovi akrila/vodoodporna barva za

vse vrste zunanjih premazov, za umetnije.

4. naloga:

Po smislu:

olfa nož: Z olfa nožem zarežemo od luknjice do luknjice štiri zareze.

papirnat prtiček: Iz papirnatega prtička izrežemo motive za okrasitev embalaže (na

mestih, kjer smo jo prebarvali z belo).

valovita lepenka: Iz valovite lepenke izrežemo dva daljša in dva krajša pravokotnika, ki ju

uporabimo za pregrade./Valovita lepenka nam služi za pregrade.

zlat flomaster: Z zlatim flomastrom okrasimo embalažo ali jo opremimo z napisom.

5. naloga:

Po smislu:

Akrilno barvo na embalažo nanesemo dvakrat, če je to potrebno/če je škatla stara ali zelo

popisana.

Spodnji stranski del embalaže ostane nepobarvan, da vidimo, kaj (ali koliko traku) imamo

v škatli.

Z olfa nožem v embalažo zarežemo štiri zareze, saj bomo v škatli hranili štiri trakove/bomo tako laže naredili zareze za trak.

Na embalažo lahko dodamo napis, da vemo, kaj imamo shranjeno v škatli/kateri trak imamo shranjen v škatli.

6. naloga:

2 Na obeh straneh traku z vročo šivanko naredimo v škatlo luknjici, da z njima označimo

širino traku.

7 Po dva enaka dela lepenke zlepimo skupaj z ravnima stranema.

10 Po želji embalažo okrasimo z zlatim flomastrom ali jo opremimo z napisom.

1 Očiščeno in suho embalažo pobarvamo z belo akrilno barvo, da na njej prekrijemo stare

napise.

3 Od luknjice do luknjice z olfa nožem zarežemo štiri zareze.

4 Iz papirnatega prtička izrežemo motive za okrasitev embalaže na mestih, kjer smo jo

prebarvali z belo.

6 Iz valovite lepenke izrežemo dva daljša in dva krajša pravokotnika, ki ju bomo uporabili

za pregrade.

9 V škatlo pospravimo še tri različne trakove.

5 Dele iz prtička položimo na želeno mesto in jih premažemo z akrilnim lakom.

8 Trak, ki ga želimo shraniti, položimo v enega od nastalih prostorčkov in konec traku

povlečemo skozi zarezo.

7. naloga:

C, D

8. naloga: Iz izhodiščnega besedila sem se naučil/-a, kako se izdela/naredi škatlo za trakove. Ker

sem skozi zaporedje korakov sledil/-a izdelavi škatle in bi po tem zaporedju ta izdelek tudi

v resnici lahko naredil/-a, je to besedilo nasvet za izdelavo škatle/navodilo za izdelavo

škatle/recept za izdelavo škatle/opis škatle za trakove. V okvirčkih znotraj besedila sem

imel/-a napisano, kateri material in katero orodje potrebujem za izdelavo. Tako besedilo

imenujemo nabor pripomočkov/seznam materiala in orodja/opis materiala in orodja/

navodilo za delo.

9. naloga: Po smislu, na primer: Fotografije nam pomagajo pri izdelovanju škatle za trakove./S pomočjo fotografij lažje izdelamo škatlo za trakove. Po smislu, na primer: Pri izdelovanju škatle za trakove bi opazoval/-a fotografije, saj bi mi olajšale izdelavo. SAMOSTOJNO DELO Po smislu.

KDO VSE BERE NAVODILA ZA DELO – JAZ, TI, MIDVA, VI? 1. naloga: Po smislu, na primer:

a) Iva je pri pisanju navodila preveč/pogosto ponavljala posamezne besede/besedne

zveze.

b)

1. Prazno posodico očistimo in prazno posodico (jo) po zunanjih delih prebarvamo z

akrilno barvo.

2. Vzamemo staro najlon nogavico in staro najlon nogavico (jo) razrežemo na majhne

koščke.

3. Iz ostankov blaga izrežemo večji krog. Na večji krog (Nanj) naložimo koščke nogavice.

4. Rob kroga stisnemo, kot bi želeli narediti žogico, in rob kroga (ga) z nekaj šivi sešijemo.

5. Nastalo »žogico« vložimo v prebarvano posodico in »žogico« (jo) dodatno pritrdimo še

z lepilom.

Z malo truda lahko naredimo več takih blazinic in več takih blazinic (jih) podarimo ob

novem letu tetam, babicam, mami, sosedam itd.

c) jo, jo, Nanj, ga, jo, jih 2. naloga: a) / b) Očiščeno in suho embalažo pobarvamo z belo akrilno barvo, da na njej prekrijemo

stare napise.

Na stranski nepobarvani del po sredini položimo trak, ki ga bomo shranjevali v škatli.

Iz papirnatega prtička izrežemo motive za okrasitev embalaže na mestih, kjer smo jo

prebarvali z belo.

Dele iz prtička položimo na želeno mesto in jih premažemo z akrilnim lakom.

3. naloga: a) Iz valovite lepenke izrežemo dva daljša in dva krajša pravokotnika, ki ju bomo uporabili

za pregrade. Na sredini vsakega od njiju na daljši stranici naredimo zareze do polovice.

b) Po smislu, na primer: Avtorica se je izognila ponovitvi podčrtane besedne zveze, tako da jo je nadomestila v prvi povedi z besedico ju, v drugi pa z besedico njiju.

4. naloga: a)

b) Iva, dvomim, da bi tudi jaz znala narediti tako lepo škatlo za trakove!

Če boš natančno prebrala navodila, Petra, bo tebi to zagotovo uspelo.

c) B 5. naloga: Zaimek: mi Oseba: 1. os.; Zaimek: ti Oseba: 2. os.; Zaimek: jaz Oseba: 1. os.;

Zaimek: tebi Oseba: 2. os.; Zaimek: onadva Oseba: 3. os.; Zaimek: jo Oseba: 3. os.

Osebni zaimek Beseda/besedna zveza, namesto katere stoji osebni zaimek

1. poved ga trak

2. poved jo šivanka

3. poved njima luknjici

6. naloga: a) ZAIMEK: BESEDA/BESEDNA ZVEZA

jo embalaža jih dele iz prtička b) Izpisani samostalnik je v ednini, besedna zveza pa v množini. c) A 7. naloga:

Ednina Dvojina Množina

1. oseba jaz midva, midve/medve mi, me

2. oseba ti vidva, vidve/vedve vi, ve, Vi

3. oseba on, ona, ono onadva, onidve/onedve oni, one

a) Zaznamuje skupino oseb, ki so moškega in ženskega spola.

Nanaša se na osebo, ki jo vikamo.

Nanaša se na srednji spol množine, podobno kot ono v ednini.

b) jaz, ti, Vi 8. naloga: a) b) Izpisani zaimki so oblike zaimka ona/oni /one/on/onadva/onidve. c) Nekateri osebni zaimki imajo dolgo in kratko obliko, npr. njiju/ju ali njega/ga. Daljšo

obliko uporabljamo, ko o čem govorimo prvič, ko želimo poimenovano z zaimkom

poudariti (npr. njiju bomo uporabili za pregrade), in takrat, ko ob zaimku stoji predlog,

npr. od njiju, o njem.

9. naloga: Če vprašate mene, bi pred izdelovanjem škatle za trakove natančno prebrala navodilo.

Navodila za delo so pomembna, saj jih sicer revije in knjige sploh ne bi objavljale. Pogosto

pa jih priložijo tudi izdelkom, ki jih je pred uporabo treba sestaviti ali pa se le seznaniti z

njihovim delovanjem. Slovenci smo menda znani po tem, da se lotimo nalog, ne da bi se

prej poučili, kako naj to storimo. Šele ko se nam pri delu zaplete, začnemo iskati navodila.

Sosed mi je povedal, da sta s sinom nekoč sestavljala omaro. Navodila ju niso zanimala,

dokler nista ugotovila, da jima ni jasno niti, kateri deli omare sodijo skupaj, in da je

nikakor ne bosta spravila pokonci. Ni jima preostalo drugega, kot da sta se lotila od

začetka, seveda po navodilih.

10. naloga: Ko je škatla izdelana, trak, ki ga (tož./T) želimo shraniti, položimo v enega od nastalih

prostorčkov. Zareze, ki smo jih (tož./T) naredili ob straneh, nam (daj./D) pomagajo konce

trakov potegniti navzven. Ko v škatlo spravimo tri trakove, jo (tož./T) pokrijemo. Zdaj je

v njej (mest./M) red. Ker je ob straneh nepobarvana, nam (daj./D) to pomaga, da vedno

vemo, koliko traku je še v njej (mest./M). Če nas (tož./T) zamika, lahko dodamo še napis.

Z njim (or./O) škatlo še polepšamo.

Zaimek Vprašalnica Sklon

(z) njima S čim?/S kom ali s čim? orodnik/or./O

(od) njiju Od česa?/Od koga ali česa? rodilnik/rod./R

ju Kaj?/Koga ali kaj? tožilnik/tož./T

11. naloga:

Osebni

zaimek

Oseba

Število Sklon Beseda/besedna zveza,

ki jo zaimek nadomešča

ju 3. os. dv. tož./T lepi darilci

jih 3. os. mn. tož./T posodice

njej 3. os. ed. mest./M posodica

12. naloga:

Iva za izdelavo potrebuje lepilo. Nesel ji ga bom.

Iva, potrebujem škarje! Posodi mi jih, prosim.

Za dokončanje škatle potrebujem še zlat flomaster. Brez njega je ne morem dokončati.

V škatlo moram vstaviti še te pravokotnike. Pridrži mi jo/jih, prosim!

Na škatlo bom dodal napis. Z njim jo bom olepšal.

Škatlo sta mi pomagala dokončati dva sošolca. Brez njiju je ne bi tako hitro dokončal.

13. naloga:

a) Nato škatlo pokrijemo. Ker je embalaža na straneh nepobarvana, skoznjo vidimo,

koliko še imamo katerega traku. Po želji embalažo okrasimo z zlatim flomastrom ali

naredimo nanjo napis.

b) Po smislu.

c) Po smislu.

14. naloga:

Tale poslikana škatla bo zanj.

Škatla bo kmalu narejena. Vanjo bomo shranili trakove.

Imaš še kak zlat flomaster zanje?

Pokrov je prebarvan. Skozenj ni mogoče nič videti.

15. naloga:

Petra bo k izdelovanju povabila tudi Maja, saj nikoli ne pozabi nanj.

Maj je Ivo poslal po škarje. Položila jih je predenj.

Dodaj že ta napis, da greva, ne morem več čakati nate.

Maj ima mamo rad, škatlo je torej naredil zanjo.

Vidu je ostal še en trak. Žal v tej škatli ni več prostora zanj.

DE-LI-MO BE -SE -DE

1. naloga:

plastična: pla-stična/plasti-čna/plastič-na

embalaža: em-balaža/emba-laža/embala-ža

bela: be-la

valovita: va-lovita/valo-vita/valovi-ta

lepenka: le-penka/lepen-ka

papirnat: pa-pirnat/papi-rnat/papir-nat

prtiček: pr-tiček/prti-ček

2. naloga:

a) Napačno deljene so besede: a-vtomobil, čm-rlj, marm-elada, življen-jski

b) av-tomobil/avto-mobil/avtomo-bil; čmrlj; mar-melada/marme-lada/marmela-da;

ži-vljenjski/življe-njski

DELO V DVOJICAH

Po smislu.


1. naloga:

Z njim so v šoli vedno težave. – Kje si ga našel? – Imel jo je preveč rad. – Skozi okno je

opazoval pokrajino, ki mu je bila draga. – Vzel je kovček in se napotil za njima. – Z mamo

sta si vse zaupala, tudi stvari, ki jih ni vedel nihče drug. – A si jim razdelil vse bombone? –

Bratov iz petega nadstropja pa že dolgo nisem videl – veš ti kaj o njiju?

2. naloga:

To sta Maj in Vid. Onadva sta najboljša učenca v razredu. Brez njiju bi bili slabši po

uspehu, pa tudi pri nogometu. Pri njiju vedno veš, da ti bosta pomagala, če ju boš

potreboval ali ju boš prosil za dodatno razlago snovi. O njiju med učenci naše šole krožijo

same lepe besede. To, da je človek prijatelj z njima, je res odlično!

3. naloga:

Proti poldnevu sem prišel na vrh Triglava. Z njega je bil lep razgled.

Mama je med prazniki spekla potico. Z njo je razveselila tudi babico.

Včeraj nisem napisal naloge. Brez nje si ne upam k matematiki.

Moj stric se je preselil v Italijo. Poleti bom odšel k njemu.

4. naloga:

Če boš hotel dobiti novo kolo, ga boš moral prislužiti. Pri njej mi je bilo vedno prijetno. Si

z njima že govorila? Pripeljal se je do njih. Nehaj se prerekati z njimi! Ves čas je stal zelo

blizu njiju. Skoraj se jo/je je dotikal. Pustil vaju je na cedilu. Tudi meni ne verjameš? A

greš tudi ti z nama? O vaju se zadnje čase slišijo same lepe stvari!

5. naloga:

Babica obožuje vrtnice. Za rojstni dan ji bom kupil šopek vrtnic.

Že dolgo časa zbiram znamke. Enkrat jih bom prinesel pokazat v šolo.

Sosed je ozdravel. Zjutraj sem ga videl hoditi po ulici.

Vid, če ne bom znal sam narediti naloge, te smem poklicati po telefonu?

Dva sošolca sta se stepla na hodniku. Zaradi njiju je bil kaznovan ves razred.

Vidim, da imaš novo kolo. Mi ga malo posodiš, prosim?

Hvala, ker si mi pomagala pri testu. Brez tebe ga ne bi rešila.

Mama, si dobila moje sporočilo? Poslal sem ti ga že pred eno uro.

6. naloga:

Zaimek Oseba Število Sklon

jih 3. os. mn. tož./T

njih 3. os. mn. rod./R

njimi 3. os. mn. or./O

jo 3. os. ed. tož./T

Nanjo 3. os. ed. tož./T

ga 3. os. ed. tož./T

ti 2. os. ed. im./I

a) piškoti: jih, njih, (njimi) vrečica: jo, nanjo

7. naloga:

To sem jaz, učenec šestega razreda.

Brez mene tu bila bi sama beda.

Meni šola – po resnici – ne diši, a bolj mamo kakor mene to skrbi.

Lahko se kdaj pri meni oglasite ali z menoj/mano na hodniku se dobite.

8. naloga:

ti + on = vidva on + ona = onadva

midva + on = mi midve + ona = me

vidve + ti = vi/ve vidva + ona = vi

onadva + onadva = oni

4. UČNI SKLOP: ŠTEVILKE OKOLI NAS

JE ŠTEVILKA SEDEM SAMO PRAVLJIČNA?

1. naloga:

Izhodiščno besedilo Skrivnost številke sedem je bilo objavljeno 21. 9. 2012 v časopisu

Delo/v Delu. Avtor besedila je M. Gr. Besedilo govori o pomenu številke sedem (v

človekovem življenju).

2. naloga:

Avtorjev naslov besedila je Veličastna in skrivnosti polna.

3. naloga:

Č

4. naloga:

V reviji PIL /Slovarju slovenskega knjižnega jezika/časopisu Dnevnik/enciklopediji/

Slovenskem pravopisu/Andersenovi knjigi pravljic /na spletnih straneh časopisa.

5. naloga:

a) Številko sedem sta uporabila leta 1812 brata Grimm, in sicer v eni od svojih pravljic.

b) Prvi, ki so uporabili številko sedem pri dogodkih, pomembnih za življenje ljudi, so bili

Sumerci in Babilonci.

6. naloga:

Številka sedem je dobila svoj pomen že v davni preteklosti. DA NE

Že v preteklosti so mnogi opazovali sedem planetov. DA NE

V antiki so poznali sedem svetovnih čudes. DA NE

Nekaj posebnega pomeni sedmica tudi Indijcem in Kitajcem. DA NE

V srednjem veku je imela številka sedem pozitiven pomen. DA NE

Številko sedem najdemo tudi v vseh ljudskih rekih. DA NE

7. naloga:

V Bibliji je opisano, kako je svet nastal v sedmih dneh, opisano je sedem čudežev, ki jih je

naredil Jezus, in knjiga s sedmimi pečati.

8. naloga:

Nekoč so otroci začeli hoditi v šolo, ko so bili stari 7 let, in jo končali pri 14 letih starosti.


Ne, to danes ne velja več, saj gredo otroci v 1. razred, ko so stari šest let, večina pa jo

konča v letu, ko dopolnijo 15 let.

9. naloga:


To je bilo obdobje vstopa v šolo, obdobje, ko nastopi pri otrocih razum (pri 7 letih),

zaključka osnovnošolskega izobraževanja (pri 14 letih) in polnoletnost (pri 21 letih).

10. naloga:


Številki sedem pravimo pravljično število, ker se pojavi v mnogih pravljicah, ko v njih na

primer nastopa sedem vran, sedem kozličkov.

11. naloga:


Da nas številka sedem spremlja kot nekakšna rdeča nit, pomeni, da je številka sedem

sestavni/bistveni del našega življenja.

12. naloga:

C

13. naloga:

a) Podpomenke: vrane/vranov, ščurki/ščurkov, kozice/kozic

b) številka: cifra področja: sfera/sfer

c) mladost: starost prepovedano: dovoljeno

14. naloga:

raziskovalci: to so ljudje, ki se poklicno ukvarjajo z zbiranjem podatkov in ugotavljanjem

dejstev o čem

filozofi: je oseba, ki premišljuje in razglablja o splošnih življenjskih vprašanjih/strokovnjak

za filozofijo

15. naloga:

Po smislu.

16. naloga:

Po smislu.

17. naloga:


Besedilo mi je bilo zanimivo/dolgočasno/nerazumljivo/polno novih podatkov/

razvlečeno/neuporabno/skrivnostno/duhovito/vznemirljivo/predolgo/preprosto/privlačno.

Pojasnilo: Besedilo mi je bilo zanimivo in polno novih podatkov, saj sem prej številko

sedem poznal le kot pravljično številko in nisem vedel, da se so to številko poznali že v

davni preteklosti in da je z njo povezano toliko dogodkov v človekovem življenju.

18. naloga:


Najbolj me je presenetil podatek, da so bili mnenja, da so otroci pri sedmih letih razumni

in da so sedemletnega tatu zaradi kraje lahko obesili, saj otrok takrat še ne ve dobro, kaj

je prav in kaj ni prav.

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

ŠTEVILO GLASOV JE ODLOČALO OO ZMAGOVALKI

1. naloga:

Č

2. naloga:

vrstni red najbolj branih knjig oz. zbirk/katero mesto je osvojila posamezna knjiga

oz. zbirka

avtorja posamezne knjige oz. zbirke/kdo je napisal posamezno knjigo oz. zbirko

naslov knjige oz. zbirke/kakšen naslov ima knjiga oz. zbirka

število glasov/koliko glasov so bralci namenili posamezni knjigi oz. zbirki

3. naloga:

Izbrali so 20 knjig oz. zbirk /40 knjig oz. zbirk /manj kot 20 knjig oz. zbirk /več kot

40 knjig oz. zbirk.

4. naloga:


Najbolj priljubljene so bile prevedene knjige, saj so bralci na prvih pet mest dali knjige

tujih pisateljev in pisateljic/so na najvišjih mestih knjige, ki so jih napisali tuji avtorji.

5. naloga:

NE

Po smislu:

Od 20 izbranih naslovov je kar 13 takih, kjer so bralci glasovali za zbirke oz. naslove vseh

knjig.

6. naloga:

V šolskem letu 2011/12 so bralci med najljubše knjige uvrstili 10 prevedenih knjig/knjig

tujih avtorjev.

7. naloga:

Največkrat se je uvrstil med priljubljene avtorje Primož Suhodolčan.

8. naloga:

a) V letu 2011/12 se je kar trikrat uvrstila na seznam Desa Muck.

b) Uvrstila se je na 2., 7. in 14. mesto. (V vprašanju je napačno uporabljena dvojina.)

c) Blazno resno o šoli, Blazno resno o seksu, Lažniva Suzi

9. naloga:

Na obeh seznamih se je uvrstila visoko (na 2. in 1. mesto) knjiga Grozni Gašper.

10. naloga:

Na prvem seznamu je toliko tujih avtorjev kot na drugem. DA NE

Bralci so v obeh letih glasovali za eno od knjig Groznega Gašperja. DA NE

Na obeh seznamih je na prvem mestu prevedena knjiga. DA NE

Na obeh seznamih je knjiga Gorana Vojnovića na 2. mestu

najljubših slovenskih knjig. DA NE

Na prvem seznamu je več slovenskih avtoric kot na drugem. DA NE

Na drugem seznamu je omenjenih več zbirk kot na prvem. DA NE

11. naloga:

Ne, na prvem seznamu so glasovali za zbirko knjig Živalske novice, na drugem seznamu

pa le za prvo knjigo iz zbirke Živalske novice.

12. naloga:

Več glasov je knjiga Matilda dobila na prvem seznamu, in sicer 363 glasov.

13. naloga:

Knjigi z istim glavnim junakom imata naslov Garfield je zakon! in Garfield vam želi srečno!

14. naloga:

V šolskem letu 2011/12 knjiga Maček Muri ni dobila več glasov kot v šolskem letu

2010/11, ampak 11 manj.

15. naloga:

Naslov knjige: Mala muca v knjižnici

Ime in priimek avtorja: Vilma G. Simončič

Število dobljenih glasov: 178

16. naloga:

Knjigam iz prvega seznama./Knjigam iz drugega seznama.

ŠTEJEMO, BEREMO IN ZAPISUJEMO ŠTEVILKE

1. naloga:

Sodelovalo je 78 mentorjev.

Knjiga Blazno resno o šoli je zasedla 1. mesto.

Knjigo so dobili učenci 7. razredov.

Najljubša tuja knjiga (Grozni Gašper) je dobila 891 glasov.

2. naloga:

Mladi bralci so lahko glasovnice oddali tako v knjižnicah v šoli kot tudi v 45 splošnih

knjižnicah. Najljubša tuja knjiga je dobila 478 več glasov kot slovenska. Knjige o Groznem

Gašperju lahko učenci pri nas berejo že 9 let. Knjiga Garfield vam želi srečno se je uvrstila

9 mest slabše kot najboljša tuja knjiga.

3. naloga:

a) Z obkroženimi besedami poimenujemo pojme/ izražamo lastnost/nadomeščamo

samostalnike/nekaj štejemo.

b) Koliko bralcev je zanjo glasovalo?

Katero mesto je osvojila knjiga Garfield vam želi srečno?

Koliko glasov so ji prešteli?

c)

Beseda Vprašalnica

koliko

Vprašalnica

kateri/-a/-o

Poimenovanje

količine

Poimenovanje

vrstnega reda

891

10.

116

č) C

d) Besede, ki povedo količino, so glavni števniki.

Besede, ki označijo vrstni red, so vrstilni števniki.

4. naloga:

a) Že petnajsto leto zapored je potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo po izboru

mladih bralcev. Na njem je sodelovalo 78 mentorjev.


Da, saj je prvi števnik vrstilni, ker se po njem vprašamo katero, drugi števnik pa je

glavni, po njem pa se vprašamo koliko.

c) Prvi števnik je zapisan z besedo, drugi pa s številko/števko.

č) Samo s številkami./Samo z besedami./S številkami in besedami.

5. naloga:

a) Slovenski mladi bralci, ki živijo izven slovenskih meja, so poslali 479 glasov.

b) V povedi sem obkrožil/-a glavni števnik, saj poimenuje količino/število glasov in po

njem se vprašamo z vprašalnico koliko.

c) Števnik lahko zapišem z besedami.

6. naloga:

a) Č

b) Pravilni odgovori:

Od 1 do 99 pišemo skupaj.

Stotice pišemo skupaj.

Tisočice pišemo narazen.

7. naloga:

a) peto, 7.

b) Po prvem števniku se vprašamo s koliko, po drugem s kateri. DA NE

Po obeh števnikih se vprašamo z vprašalnico koliko. DA NE

Po obeh števnikih se vprašamo s katero/kateri. DA NE

Oba števnika sta glavna. DA NE

Oba števnika sta vrstilna. DA NE

Števnika se razlikujeta med seboj tudi v zapisu. DA NE

c) Kadar vrstilni števnik zapišem s številko, moram za njo vedno postaviti piko.

č) 15 . leto zapored je potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo.

15 leto zapored je potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo.

15. leto zapored je potekalo glasovanje za Mojo najljubšo knjigo.

8. naloga:

a) Pisateljica Desa Muck je pred več kot petnajstimi leti objavila pet knjig priljubljene

serije, ki so jo pred tem za svojo vzeli bralci Pila – v vsaki številki so lahko prebrali po

eno poglavje iz knjige. Knjiga Blazno resno o šoli je v omenjeni zbirki tretja knjiga in je

izšla leta 2000, leta 2011 pa v prenovljeni in posodobljeni izdaji. Ima 213 strani. Široka

je 140 mm, visoka 187 mm, njena debelina pa je 17 mm.

b) Glavni števniki: petnajstimi, pet, eno, 213, 140, 187, 17, 2000, 2011

Vrstilni števniki: tretja

c) Ponatis knjige Blazno resno o šoli je bila leta dva tisoč enajst.

č) Knjiga Blazno resno o šoli ima dvesto trinajst strani.

d) V besedilu je več vrstilnih kot glavnih števnikov.

Po glavnih števnikih sem se spraševal/-a s koliko.

Vsi glavni števniki so zapisani s številkami.

Nekateri vrstilni števniki so zapisani z besedami.

Števnik 187 mora biti zapisan z dvema besedama.

Nekateri števniki v besedilu niso zapisani pravilno.

9. naloga:

a) Mladi bralci so zbirki knjig Grozni Gašper namenili 891 glasov, prvi knjigi pa 431

glasov. Knjige o groznem Gašperju so dobile skupaj 1322 glasov. Knjige o simpatičnem

junaku so izšle že v več kot 30 državah.

b) Obkrožil/-a sem glavne števnike.

c) 891 – osemsto enaindevetdeset

431 – štiristo enaintrideset

1322 – tisoč tristo dvaindvajset

30 – trideset

č) Ne, v besedilu je tudi en vrstilni števnik, in sicer števnik prvi.

10. naloga:

a) Najljubša slovenska knjiga leta 2008 je bila Košarkar naj bo avtorja Primoža

Suhodolčana. 2009. leta pa so mladi bralci izbrali knjigo Pozor, pravljice istega avtorja.

Od leta 2005 do 2008. leta je bila zmagovalna zbirka knjig o Harryju Potterju.

b) Ne, obkrožil sem dva glavna in dva vrstilna števnika.

c) Vsi števniki so zapisani s številko.

Vsi števniki stojijo pred samostalnikom leto.

Dva števnika stojita pred samostalnikom, dva pa za njim.

Za vsemi števniki stoji pika.

11. naloga:

Pravilno zapisani števniki: R (osemstoprvi), K (devetsto štiriinpetdeset), A (tri tisoč

štiristo petnajst), T (dva tisoč sto enajst), E (dvesto petindevetdeset),

I (tisočtristopeti)

a) Sestavil/-a sem besedo kateri.

b) Beseda kateri je vprašalnica za vrstilne števnike.

POVEM, VPRAŠAM, UKAŽEM, ODGOVORIM

1. naloga:

a) Pogovarjal se je deček s svojimi starši.

b) Več vprašanj je postavil deček./Več vprašanj so postavili starši./Deček in starši

so postavili enako število vprašanj./Vsak od njih je postavil po eno vprašanje.

c) Deček in starši so se najprej pogovarjali, potem pa je bil pogovor zapisan.

č) KDO? KOMU?

1. poved: deček/sin (svojim) staršem

2. poved: starši dečku/svojemu sinu

3. poved: deček/sin/fantič (svojim)staršem

4. poved: starši (svojemu) sinu/dečku

d) Neki deček je vprašal starše: „Zakaj jih je vedno sedem? “ „Kaj misliš s tem?“

so namesto odgovora vprašali še starši dečka. „V pravljicah je vedno sedem vranov,

sedem ščurkov, sedem kozic, skratka, vedno sedem,“ je staršem pojasnil fantiček.

Starši so začudeno vzkliknili: „Saj res!“

e) A

2. naloga:

a) „V pravljicah je vedno sedem vranov, sedem ščurkov, sedem kozic, skratka, vedno

sedem,“ je staršem pojasnil fantiček. Starši so začudeno vzkliknili: „Saj res!“

b) V 1. povedi stoji dobesedni navedek pred spremnim stavkom.

V 2. povedi stoji dobesedni navedek za spremnim stavkom.

3. naloga:

a) Spremni stavek stoji pred dobesednim navedkom/na začetku povedi.

b) Č

c) Z malo začetnico./Z veliko začetnico.

č) Dobesedni navedek zapišemo:

v dvopičju/v narekovajih/za vprašajem/v podpičjih.

d) DA, Na začetku dobesednega navedka je narekovaj napisan spodaj, na koncu

dobesednega navedka pa zgoraj.

e) Dobesedni navedek se konča z vprašajem, ker je to vprašalni stavek/ker je deček

vprašal svoje starše, zakaj jih je vedno sedem.

Dobesedni navedek se lahko konča še s piko ali klicajem.

4. naloga:

a) Pri obeh povedih poročamo s premim govorom. DA NE

V 1. povedi je dobesedni navedek za spremnim stavkom. DA NE

V 2. povedi je dobesedni navedek za spremnim stavkom. DA NE

Spremni stavek se v obeh povedih konča z dvopičjem. DA NE

b) Oba spremna stavka se začneta z veliko začetnico.

X Prvi spremni stavek se začne z veliko začetnico, drugi pa z malo.

Oba spremna stavka se začneta z malo začetnico.

X Prvi spremni stavek se konča z dvopičjem, drugi pa s končnim ločilom.

Oba spremna stavka se končata s končnim ločilom.

c) V 2. povedi se dobesedni navedek konča z vejico.

Vejica stoji namesto vprašaja/klicaja/dvopičja/pike.

5. naloga:

a) A, Č

b) Nespremenjen je ostal spremni stavek.

c) Med obema deloma povedi stoji vejica.

č) Na koncu odvisnega govora stoji pika.

6. naloga:

Vsa vesela sem se vrnila domov. Mami me je že vsa nestrpna čakala v sobi. „Veš, babi je

telefonirala,“ je takoj začela pripovedovati. „A res?“sem le dodala. Mami pa je nadaljevala:

„Jutri bo prišla za en teden k nam.“ Šele sedaj sem ji bolje prisluhnila in jo vprašala: „Ali

bo prišla sama ali bo tudi dedek z njo?“ „Ne, dedek mora ostati doma, ker bodo prišli

popravit centralno.“ Postala sem malo žalostna, saj sem se veselila tudi dedkovega obiska.

Z njim se prav zabavam. Nekoč mi je povedal, kako težko otroštvo je imel. Zanimalo me

je, kdaj je odšel s trebuhom za kruhom. Moje razmišljanje o dedku je zopet zmotila mami,

ki je vprašala: „Ali boš šla z menoj počakat babico na železniško postajo?“ „Kdaj pa bo

prišla v Ljubljano?“ me je zanimalo. Mami mi je povedala, da ob treh. Dogovorili sva se,

da me bo naslednji dan počakala pred šolo.

7. naloga:

Miha je vprašal: „Ali veš, da ima zadeva s sedmico dolgo zgodovino?“

„Sega najmanj do Sumercev in Babiloncev,“ so zatrdili raziskovalci.

Miha je še povedal: „Čaka te sedem let nesreče, če boš razbila ogledalo.“

„Moji vrstniki so končali šolanje, ko so bili stari 14 let!“ je Miha vzkliknil na koncu.


1. naloga:

a)

Glavni števniki Vrstilni števniki

672 9.

21 6.

90 13.

6 29.

2013.

b) 672 – šeststo dvainsedemdeset; 21 – enaindvajset; 90 – devetdeset; 6 – šest

2. naloga:

Dober glas seže v deveto vas. Čez sedem let vse prav pride. Vse dobre stvari so tri.

Tudi tisočkilometrska pot se začne z enim samim korakom. Boljša prva zamera kakor

druga. Dober sosed je boljši kakor deset stricev. Ena lastovka še ne prinese pomladi.

Topla beseda pogreje tri mesece zime.

3. naloga:

602. – šeststodrugi 754 – sedemsto štiriinpetdeset 101. – stoprvi 3493 – tri tisoč štiristo triindevetdeset 677. – šeststosedeminsedemdeseti 5. – peti 479 – štiristo devetinsedemdeset 283. – dvesto triinosemdeset Po smislu, na primer: Petek je peti dan v tednu. Stoprvi udeleženec maratona je dobil na cilju posebno priznanje. Ko je mama vstopila v sobo, ji je Maj povedal, da ima knjiga 479 strani. Šestošolci so v enem dnevu zbrali 3493 kg papirja. 4. naloga: 17 Ljubljanskega maratona se je letos kljub snegu in mrazu udeležilo šestnajsttisoč

17. šestnajst tisoč

tekačev. Od skoraj 7 000 prijavljenih se je teka na 10. kilometrov udeležilo 4 400 tekačev,

10

na 21. in 42 kilometrov pa jih je teklo 7 470. 1 dan maratona je namenjen najmlajšim,

21 1.

osnovnošolcem in dijakom. Udeležilo se ga je štiri tisoč pet sto enainštirideset tekačev.

štiri tisoč petsto enainštirideset

Najboljši Slovenec na dvainštirideset kilometrov je bil Anton Kosmač, ki je zasedel 10 mesto.

10.

a) Pogosteje so bili napačni števniki, zapisani z besedo/s številko, saj za vrstilnimi števniki

ni bilo pike.

b)

Glavni števniki Vrstilni števniki

16 000 17.

7 000 1.

10 10.

4 400

21

42

7 470

4 541

5. naloga:

Triglav je 2 864 m visoka gora v osrčju Julijskih Alp. dva tisoč osemsto štiriinšestdeset

OŠ Vrhnika obiskuje 797 učencev. sedemsto sedemindevetdeset

Ko je Miha končal osnovno šolo, je bil visok že 192 cm. sto dvaindevetdeset

V Slovenskem šolskem muzeju so pripravili že več kot 3 000 učnih ur. tri tisoč

Finalno nogometno tekmo si je po televiziji ogledalo 3 545 navdušencev.

tri tisoč petsto petinštirideset

Nova očala so stala 184 evrov. sto štiriinosemdeset

Pri zapisu številke 999 so imeli učenci kar veliko težav. devetsto devetindevetdeset

Sedma knjiga o Harryju Potterju ima 592 strani. petsto dvaindevetdeset

6. naloga:

Z (21) enaindvajsetimi leti si nekoč postal polnoleten. Pred (62) dvainšestdesetimi leti se

je rodila moja babica. Od (175) sto petinsedemdeset strani mi jih je uspelo prebrati sto.

Nogometaši Maribora so premagali gostujočo ekipo z (2) dvema goloma razlike. Kljub (33)

triintridesetim košem v zadnji tretjini košarkarjem Olimpije ni uspelo nadoknaditi

zaostanka. (1991.) Tisočdevetstoenaindevetdesetega leta se je Slovenija odločila za

samostojno pot. Olimpijske igre v Londonu so trajale od (27.) sedemindvajsetega julija do

(12.) dvanajstega avgusta (2012.) dvatisočdvanajstega leta.

7. naloga:

Teta je vprašala sorodnike: „Kdaj boste letos odšli na potovanje?“

„Ne vem, zakaj nisem mogel odpreti vrat avtomobila,“ je oče nejevoljno rekel.

„Pokliči me takoj, ko boš prispel!“ je mama naročila Janu.

Nika je zašepetala: „Ali ne bo še končal s svojim predavanjem?“

Dedek je na začudenje vseh rekel: „Letos bom novo leto pričakal kar v toplicah.“

8. naloga:

Učitelj je stopil v razred in nas vprašal: „Koliko učencev je šlo na atletsko tekmovanje?“

„Nekoč boš šel z menoj na najvišjo slovensko goro,“ je stric obljubil Svitu.

„Ne bom ti petkrat rekla, da pospravi mizo!“ je Špela zakričala svojemu bratu.

Turist je receptorki povedal: „Tako lep je bil jutranji pogled na bližnje vrhove.“

„Najprej sem pomisli na svojo družino,“ je žalostno dodal Vid.

Lea je odgovorila: „Jutri pridem na obisk, pa se bova o vsem pogovorili.“

9. naloga:

„Zaradi slabe ocene pri naravoslovju ne smem na trening,“ je Petra je potožila svoji

prijateljici.

„Ali ne bi mogla prepričati staršev, da se boš učila po treningu?“ jo je Nika vprašala.

„Moja mami nikoli ne popusti pri svojih zahtevah,“ ji je Petra odgovorila.

„Niti poskusila je ne bom prepričati,“ je dodala in se zasmejala.

„Joj, torej bom morala zvečer sama domov!“ vzklikne Nika in stopi bliže.

10. naloga:

Pisateljica je povedala, da se ni ukvarjala s športom, a je veliko brala.

Teta je zaklicala otrokom pred hišo, (da) naj pridejo vsi na njene palačinke.

Učiteljica jim je naročila, (da) naj ne pozabijo oddati nalog o njihovem kraju.

Neznanec je vprašal Špelo, kako naj pride do hotela Vijolica.

Polona je rekla prijateljici, da ne ve, kdaj je bila zadnjič pri njenih starših.

Babica je bila radovedna, zakaj ni narisala slike do konca.

Tina je rekla, da je končala svoj roman in mu/ji ga bo poslal/-a.

11. naloga:

Pika je povedala: „Moj nastop na regijskem tekmovanju je potekal brez napak.“

Nika je zanimalo: „Koliko časa traja vožnja do našega prvega postanka?“

Urša je spodbujala svoje igralke: „Ne popustite in igrajte na vso moč!“

Jure je nesramno pripomnil: „Tako slabega nastopa še nisem videl.“

Mami je prikimala in dodala: „Najin sin bo nadaljeval šolanje na kranjski gimnaziji.“

Jernej je vprašal Roka: „Zakaj mi nisi pravočasno vrnil mojega zvezka?“

Jaka je zavpil: „Nehajte že vsi govoriti!“

12. naloga:

a) „Starši, žal, ne morejo zraven,“ sem slišal reči eno od njih./ „Saj je njen prvi dan,“ je

ugovarjala gospa z deklico./„Ti nisem rekel, da so dobro organizirani,“ je bil zadovoljen

Peter./„Kaj pomeni VKU?“ sem slišal Petra.

b) Ženska je odgovorila, da to pomeni visoko kvalificirano učiteljico./Nejc je bil prepričan,

da to sploh ni prava šola.

c) Eno od njih sem slišal reči, da starši, žal, ne morejo biti zraven.

Gospa z deklico je ugovarjala, da je njen prvi dan.

Ženska v vijoličastem je hladno odvrnila, da so taka pravila šole.

13. naloga:

C

14. naloga:


Premi govor:

Deček/Maj je gledal ribico in jo vprašal: „Zakaj me tako grdo gledaš?“

„Zakaj me tako grdo gledaš?“ je deček/Maj vprašal ribico (in jo pri tem gledal).

Odvisni govor:

Deček/Maj je gledal ribico in jo vprašal, zakaj ga tako grdo gleda.

Premi govor:

Deklica/Iva se je pritoževala: „Moj svinčnik je pa res velik in težak.“

„Moj svinčnik je pa res velik in težak,“ je stokala deklica/Iva.

Odvisni govor:

Deklica/Iva se je pritoževala, da pa je njen svinčnik res velik in težak.

Deklica/Iva je stokala, da je njen svinčnik pa res velik in težak.

5. UČNI SKLOP: IGRE DANES IN NEKOČ

AN BAN, PET PODGAN …

1. naloga:

C Ristanc ali tančula.

2. naloga:


tanc šola, gobica, fučka

Pri nas pogosteje uporabljamo izraz tančula.

3. naloga:

C Želel je čim bolj natančno opisati igro.

4. naloga:

Posnetek je namenjen otrokom.

5. naloga:


A Posnetek nam omogoča, da si potek in pravila igre laže predstavljamo, saj si lahko

navodila in potek igre tudi ogledamo.

6. naloga:

Ristanc je ena od najstarejših iger na prostem. Za igro potrebujemo le kredo in kamenček.

Število otrok ni določeno. Na asfalt narišemo kvadrate v obliki letala: najprej dva enojna,

nato pa zapovrstjo enega dvojnega, enega enojnega, enega dvojnega in na vrhu še

polkrog. Vanje napišemo številke od ena do sedem.

Kamenček vržemo v prvi kvadratek in skačemo po oštevilčenih kvadratih. V enojne

kvadrate skočimo z eno nogo, v dvojne pa z obema nogama. V polkrogu na vrhu tančule

se spočijemo in se na enak način vrnemo na izhodišče. Vmes poberemo svoj kamenček.

Nadaljujemo tako, da kamenček vržemo v drugi kvadratek in ponovno skačemo po enakih

pravilih.

Če kamenčka ne vržemo v pravi kvadrat ali se med skakanjem prevrnemo, v enojnem

kvadratu stopimo še na drugo nogo ali kaj podobnega, je na vrsti naslednji/drug igralec.

Zmaga tisti, ki prvi uspešno konča sedmico.

7. naloga:

1 Na tla narišemo kvadrate v obliki letala.

6 V polkrogu na vrhu tančule si lahko spočijemo.

7 Nadaljujemo tako, da kamenček vržemo v drugi kvadratek in ponovno skačemo po

enakih pravilih.

2 V kvadrate vpišemo številke od ena do sedem.

4 V enojne kvadrate skočimo z eno nogo, v dvojne z obema nogama.

8 Nato se vrnemo v izhodišče.

3 Kamenček vržemo v prvi kvadratek.

5 Na poti poberemo svoj kamenček.

9. naloga:

Ime igre zemljo krasti

Vrsta igre zunanja talna igra

Število igralcev toliko, kot narišemo krogov/ni določeno

Primerna starost igralcev ni pomembna

Pripomočki za igro palica in kreda

Prostor, kjer se igro lahko igra povsod, kjer lahko narišemo krog

(asfaltirana tla, na zemlji …)

Način določanja zmagovalca tako, da ugotovijo, kdo si je pridobil

največ ozemlja

10. naloga:

Za igro potrebujemo palico in kredo. DA NE

Na tla narišemo kvadrat, razdeljen na toliko delov, kot je otrok. DA NE

Vsak igralec si izbere ime ene države in jo zapiše v svoj del ozemlja. DA NE

Palico meče le en igralec, in sicer na ozemlje klicane države. DA NE

Isti igralec, ki je vrgel palico, jo po besedi stop tudi pobere. DA NE

11. naloga:

Ko se zasliši ukaz stop, se ustavijo vsi igralci/se ustavijo vsi, razen vodje.

Klicani igralec meče palico, in če soigralca zadene, dobi točke/lahko krade zemljo.

Zemlje lahko dobi le toliko, kolikor je potrebuje/kolikor je doseže s svojega ozemlja.

Če igralec z metom zgreši, dobi pol manj zemlje/zemlje sploh ne dobi.

Zmagovalec je tisti, ki s palico največkrat zadene/tisti, ki si pridobi največ ozemlja.

12. naloga:

- sopomenska zveza besede glasno: na glas

- protipomenka besede najmanj (ozemlja): največ

- podpomenka besedni zvezi geometrijski lik: krog

13. naloga:


Kako se imenujeta igri, ki smo ju spoznali?/Kateri igri sem spoznal/-a? Ristanc ali tančula;

zemljo krasti.

Kje se igrata igri? Na prostem; na tleh.

Kje morajo biti narisani krogi? Na asfaltni podlagi.

Koliko igralcev lahko igra igri? Število ni predpisano; poljubno.

Kaj potrebujemo za igro?/Katere pripomočke potrebujemo za igri? Kredo in kamenček;

palico in kredo.

Kako se igrata igri?/Kako igramo obe igri? Vedno po pravilih, ki jih je treba natančno

poznati.

Tako besedilo je navodilo za igro/opis igre/obvestilo o igranju igre/pripoved o dogodku.

14. naloga:

Imena iger vedno pišemo z malo začetnico.

DELO V SKUPINAH

Po smislu.

KDO SEM JAZ IN KDO STE VI?


VPRAŠALNIK O OSEBNIH PODATKIH

Ime: Tina Priimek: Dolenc

Datum rojstva: 29. 6. 2001

Kraj rojstva: Ljubljana EMŠO: 2906001500298

Država rojstva: Slovenija

Državljanstvo: slovensko

Stalno bivališče:

- ulica: Rožna ulica - hišna številka: 15

- kraj: Postojna - poštna številka: 6230

Začasno bivališče (če se razlikuje od stalnega):

- ulica: - hišna številka:

- kraj: - poštna številka:

Telefonska številka: 041 543 771 e-naslov: [email protected]

1. naloga:


Pri izpolnjevanju vprašalnika sem imel/-a nekaj težav, ker si nisem zapomnil/-a svoje

EMŠE, prav tako pa ne vem na pamet svojega e-naslova.

Pri izpolnjevanju vprašalnika nisem imel/-a težav, saj sem moral/-a vanj vpisati podatke,

ki jih vem na pamet, ker sem se jih naučil/-a.

b) enotna matična številka občana

c) B EMŠO je številka, ki jo ima vsak državljan Slovenije in je namenjena za našo

prepoznavo (identifikacijo).

č) EMŠO je sestavljena iz 13 številk.

d) Prvih sedem številk pomeni datum rojstva (prvi dve za dan, dve za mesec in tri za

zadnje

tri števke/številke letnice rojstva).

e) Po smislu, na primer:

Večina žensk ima na rojstno letnico 500, moških pa 505, zadnje tri številke pa si je

treba zapomniti./Iz enotne matične številke občana se da razbrati še številko registra –

območje rojstva osebe (na 8. in 9. mestu), zaporedno številko – kombinacija spola in

številke za osebe, rojene istega dne (na 10., 11. in 12. mestu) in kontrolno številko (na

13. mestu).

f) Po smislu, na primer:

mami: 1205976500311

oči: 0612970505121

brat Rok: 1505999505016

2. naloga:


Ker ni nujno, da ima oseba slovensko državljanstvo, čeprav je rojena v Sloveniji. Lahko je

ta oseba državljan/državljanka katere koli druge države.

3. naloga:


Začasno bivališče pomeni vsako drugo bivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno

prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem nima namena stalno

prebivati.

4. naloga:


Zato, ker vedno več ljudi komunicira prek e-naslova.

DA JIH NE BOMO POZABILI …

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

IZRAŽAMO DEJANJA, STANJA IN DOGAJANJA

1. naloga:

a) narišemo, napišemo

b) Te besede so samostalniki/pridevniki/glagoli/zaimki.

2. naloga:

B Podčrtana beseda je prav tako glagol, le da ne pove, kaj kdo dela, temveč poimenuje

stanje (ristanc je, obstaja).

3. naloga:

Med skakanjem včasih pademo. Glagol v zgornji povedi izraža dejanje tistega, ki skače/dogajanje, tj. nekaj, kar se zgodi samo od sebe/stanje v igri.

4. naloga:

Za to zunanjo talno igro potrebujemo palico in kredo. Na tla narišemo krog in ga

razdelimo na toliko delov, kot je igralcev. Vsak od igralcev na svoj del zemlje zapiše

poljubno ime države.

a) potrebujemo, narišemo, razdelimo, zapišemo

b) Je v stavku kot je igralcev izraža stanje.

5. naloga:

Na dvorišču se otroci igrajo igro divji mož./Otroci se na dvorišču igrajo igro divji mož.

Na Slovenskem pogosto igrajo otroško igro ristanc.

Za igranje tančule otroci potrebujejo kredo in kamenček./Otroci za igranje tančule

potrebujejo kamenček in kredo.

Zmaga tekmovalec z več ozemlja./Tekmovalec z več ozemlja zmaga.

6. naloga:

Nato se vsak igralec postavi na svoj del kroga oz. na svojo državo. Vsi se ustavijo.

Če igralca ne zadene, zemlje ne dobi.

Glagol je lahko sestavljen le iz ene besede/tudi iz dveh ali več besed.

7. naloga:

a) Izmed otrok z izštevanko določimo divjega moža. Otroci na igrišču zarišejo črto in se

postavijo za njo. Nasproti njim, v oddaljenosti kakih 10 metrov, tudi divji mož zariše

črto in stopi za njo. Otrokom obrne hrbet in šteje do deset. Otroci se mu medtem

neslišno približujejo. Divji mož preneha s štetjem in se obrne. Otroci obstanejo kot

vkopani. Tisti, ki se premakne, gre nazaj za črto. Divji mož šteje tolikokrat, dokler se

mu eden od otrok ne približa in se ga ne dotakne. Ta postane divji mož v naslednji igri.

b) se postavijo, se približujejo, se obrne, se premakne, se ne približa, se ne dotakne

c) se ne približa, se ne dotakne

č) Otroci se mu medtem neslišno približujejo.

… dokler se mu eden od otrok ne približa in se ga ne dotakne.

8. naloga:

a) DA

b) Če se iz glagola da ugotoviti, kdo dejanje opravlja, to pomeni, da lahko glagolu

določimo spol/ število/osebo/sklon/pomen.

c) V prvi povedi opravljajo dejanje (zarišejo) otroci, tj. oni, v drugi povedi opravlja

dejanje

(obrne) divji mož, tj. on. V tretji povedi tisti, ki opravlja dejanje (nariševa), ni izražen

s samostalnikom, lahko pa ga poimenujemo z osebnim zaimkom midva.

č) DA

Pri glagolu zarišejo lahko ugotovimo, da dejanje opravlja več oseb, pri glagolu obrne

opravlja dejanje ena oseba, pri glagolu nariševa pa dejanje opravljata dve osebi.

d) obrne: ednina nariševa: dvojina zarišejo: množina

9. naloga:

Glagol Oseba Število

preneha 3. oseba/os. ednina/ed.

se obrne 3. oseba/os. ednina/ed.

obstanejo 3. oseba/os. množina/mn.

se premakne 3. oseba/os. ednina/ed.

gre 3. oseba/os. ednina/ed.

šteje 3. oseba/os. ednina/ed.

se ne približa 3. oseba/os. ednina/ed.

se ne dotakne 3. oseba/os. ednina/ed.

10. naloga:


20.000 polj, 100 mladih, ristanc, rekord, 27. 6. 2010


100 mladih iz Jarš je želelo postaviti Giunnessov rekord v risanju najdaljšega ristanca

na svetu. Začeli so ga risati 27. 6. 2010. Imel naj bi 20 000 polj.

c) 4.804 – štiri tisoč osemsto štiri

27. – sedemindvajsetega

2010 – dva tisoč deset

100 – sto

30 – trideset

20.000 – dvajset tisoč

č) Narekovaji v povedi označujejo dobesedni navedek (v premem govoru).


Beseda »kracajo« je v besedilu v narekovajih, ker nima dobesednega pomena./Ker ne

pomeni, da mladi delajo črte brez pravega namena oz. da jih čečkajo.

e) Zgornje besedilo je bilo napisano, ko so bili mladi iz Jarš že vpisani v knjigo rekordov/

ko so se na dosego rekorda šele pripravljali.

f)

Glagol Pomen (D/S/Do)

Oseba Število

imajo S 3. os. mn.

postavljajo D 3. os. ed.

predstavlja Do 3. os. ed.

meri Do 3. os. ed.

pravijo D 3. os. mn.

dodajajo D 3. os. mn.

ne ustavlja Do 3. os. ed.

11. naloga:

a) Sedaj/zdaj/v času pisanja, pripovedovanja.

b) B Sedanjost, saj priprave potekajo zdaj, ta trenutek.

12. naloga:

Oseba Ednina Dvojina Množina

1. oseba rišem riševa rišemo

2. oseba rišeš rišeta rišete

3. oseba rišeø rišeta rišejo

a) B Vse oblike imajo enako osnovo, razlikujejo pa se v končnicah.

b) Osnova oblik v preglednici je ris-/riš-/riše-/rišem.

c) NE


Osnova v besedi rišem je riše-, medtem ko je koren besede rišem ris-.

č)


1. -m -va -mo

2. -š -ta -te

3. -ø -ta -jo

d) (Povsem enaki sta končnici) v 2. in 3. osebi dvojine (-ta).

13. naloga:

ukvarjajo, sodelujeø, poznava, tekmujemo, skačeta, načrtuješ, podpiraø, navdušujete,

predstavljaø, barvaš, zarisujeva, meriø, imajo, dodajamo, ustavljate, iščeva, zmagam

14. naloga:

sodeluje – 3. os., ed., sed.

podpirajo – 3. os., mn., sed.

sprejemajo – 3. os., mn., sed.

dovoljujejo – 3. os., mn., sed.

kracajo – 3. os., mn., sed.

imajo – 3. os., mn., sed.

vsebuje – 3. os., ed., sed.

15. naloga:

1. oseba, množine: potrebujemo, narišemo, razdelimo

3. oseba ednine: je, ni (pomembna), je namenjena, zapiše

- Izpisani glagoli so v sedanjiku, a dejanja, ki jih izražajo, ne potekajo v tem trenutku.

16. naloga:

Za izdelavo potice presejemo moko in naredimo kvasec.

Vsak dan najprej napišem domačo nalogo.

Limona je sadež, ki raste v toplih krajih.

Glavno mesto Slovenije je Ljubljana.

17. naloga:

Po smislu.

18. naloga:

a) skačeta, je, gresta, vesta, se posreči, zmaga, se ne dasta, gresta, je, veste, vedo

b) skačeta, jeø, gresta, vesta, se posrečiø, zmagaø, se ne dasta, gresta, jeø, veste,

vedo

c) - Nekatere končnice so drugačne od tistih v preglednici.

č) gresta, vesta, dasta, gresta, vesta, vedo

19. naloga:


1. naloga:

1. oseba: lazim, upiramo se, jočem, sanjava, mislimo, odgovarjam

2. oseba: pleteš, jeste, zalivaš, stanujete, oddaljujete se

3. oseba: krega se, klečeplazijo, bere, kipari

2. naloga:

ednina: izdeluje, prodaš, kupim

dvojina: grešiva, zaposlita se, smejeta se

množina: peljemo, sejejo, kmetujejo

3. naloga:

2. in 3. os. dv.: prepletata, povesta, predstavljata, pleteta, odkrivata

3. os. mn.: belijo, pečejo, gredo, trenirajo, igrajo

2. os. ed.: plavaš, natolcuješ, dopolnjuješ, strašiš

1. os. ed.: tarnam, sočustvujem, predlagam

3. os. ed.: krade, meni

1. os. dv.: piševa, ljubiva

2. os. mn.: premišljujete, pohajkujete

1. os. mn.: planinarimo, staramo se

4. naloga:

Jaz pa res vsak dan pišem domačo nalogo. A ti je ne pišeš? Moj brat in moja sestra

pogosto pišeta babici. Moji starši včasih pišejo voščilnice. Vid piše raziskovalno nalogo. Jaz

in moja prijateljica piševa znanemu pevcu. Danes pišem/pišemo šolski esej.


1. oseba vem veva vemo

2. oseba veš vesta veste

3. oseba ve vesta vedo


1. oseba -m -va -mo

2. oseba -š -sta -ste

3. oseba -ø -sta -do

Na vaši šoli tudi jeste palačinke? Pri nas doma pogosto jemo enolončnice. Maj, ali rad ješ

pico? Midva jeva šolsko kosilo. Iva in Petra jesta sladoled. Kaj pa učenci 7. razreda – tudi

oni jedo radi sladoled? Vi gotovo radi jeste testenine.

5. naloga:

moledujem – prosim tarnam – stokam/tožim/javkam

hudujem se – jezim se neham – končam

bedim – čujem naredim – storim

tešim – tolažim

6. naloga:

bedim – spim neham – začnem napišem – zbrišem pospravim – razmečem odidem – pridem kupim – prodam

7. naloga:

a) Največ glagolov je v 3. os. ednine. DA NE

V besedilu so štirje glagoli z besedico se. DA NE

Dva glagola sta v dvojini. DA NE

Vsi glagoli so v sedanjiku. DA NE

Besedilo je v brezčasnem sedanjiku. DA NE

8. naloga:

Ali imaste imate na vaši šoli šolski radio?

Če ne pojete pojeste glavne jedi, tudi posladka ne dobite.

Zakaj me tako gledaste gledate?

Na izlet grejo gredo 6. in 7. razredi.

Vsi ljudje vedo, da pes in mačka ne moresta moreta živeti skupaj.

Rad bi, da mi povete poveste, kje se skriva Rok.

9. naloga:

Glagol Oseba Število Čas

se porazdelijo 3. os. mn. sed.

se uleže 3. os. ed. sed.

se upre 3. os. ed. sed.

iztegne 3. os. ed. sed.

prime 3. os. ed. sed.

vodi 3. os. ed. sed.

se utrudita 3. os. dv. sed.

zamenjata 3. os. dv. sed.

je 3. os. ed. sed.

tekmujejo 3. os. mn. sed.

se lovijo 3. os. mn. sed.

se konča 3. os. ed. sed.

se upehajo 3. os. mn. sed.

Z izštevanko določimo igralca, ki prvi začne igro. Igralci se postavijo v vrsto. V primerni

razdalji se igralci predklonijo in se z rokami uprejo v stegna (ko se igrajo starejši otroci) ali

pa pokleknejo in se z rokami uprejo v tla (ko se igrajo mlajši otroci). Prvi igralec v vrsti

spretno preskakuje vse otroke. Ko preskoči zadnjega otroka, se tudi sam predkloni ali

poklekne. Igralci drug za drugim preskakujejo druge igralce, kot običajno skačejo preko

koze v telovadnici. Igre je konec, ko se otroci utrudijo in upehajo.

10. naloga:

Ne smučam že od predlani. – Ali se ti pridružim pri igri? – Zakaj se vedno razburjaš? – Ne

smejte se najnovejšemu filmu? – Kje preživljate počitnice? – Šestošolci preberejo po pet

knjig mesečno. – Preden se odpravimo na pot, preverimo, ali so vrata zaklenjena in okna

zaprta. – Mama mi ne dovoli, da ostanem zunaj do desetih. – Vsakokrat se nasmehne, ko

jo vidi. – Učim se pesem na pamet.

11. naloga:

a) Si si že ogledal zadnji del Ledene dobe?


Del glagola je drugi si. To dokažem, če glagolu spremenim osebo/število, npr.

Ste si že ogledali/Sva si že ogledala/So si že ogledali zadnji del ledene dobe.

12. naloga:


S prijatelji preživljamo tople večere na plaži ob kampu.

Z bratom pojesta za večerjo preveč kruha.

Pia že nekaj let poje v mladinskem zboru./Blaž vsako jutro poje jabolko.

Ali imate vsi narejeno domačo nalogo?

Dedek in babica nam večkrat povesta zanimive zgodbe iz svoje mladosti.

S sestro vsako soboto obiskujeva babico na drugem koncu mesta.

13. naloga:


Brez glagola na svetu nič se ne zgodi, ko divja Vid po šoli gor in dol.

ves dan v celoti življenje nam kroji. Uf, ko ura ena bije,

Vid zjutraj hitro vstane, reka se otrok na plan ulije.

v usta da si nekaj hrane, Pouk za ta dan se konča

zobke natančno si umije ah, kako lepo je spet doma!

(ker je premlad, se še ne brije). Popoldne Vid naloge piše,

Nato v šolo odhiti, nato podi se okrog hiše.

tam res pridno se uči. Na računalnik ne pozabi,

Včasih malo tudi klepeta, še televizija ga privabi.

pa kaj, ko vse že skoraj zna! Zvečer utrujen se v posteljo uleže,

Učiteljica nanj takrat se ujezi, spanje ga ujame v svoje mreže.

a Vid se njene jeze ne boji. Noč ima nad vsemi svojo moč –

Najlepši del pouka je odmor, Vid že spi. Pa lahko noč!

a) Vsi glagoli, ki sem jih dopisal/-a, so v 3./tretji osebi ednine.

b) B Ne, 3. oseba ed. ni povezana samo z Vidom, ampak tudi z drugimi samostalniki, ki

zahtevajo to obliko (npr. pouk, ura, spanje, noč).

14. naloga:

1. posedava; 2. vesta; 3. odide; 4. lažejo; 5. lenariš; 6. pijete; 7. vikaš; 8. skačeva

Rešitev: SEDANJIK


V tem poglavju sem zvedel/-la, da glagolu, poleg osebe in števila določimo tudi glagolski

čas, malo bolj natančno pa sem spoznal/-a enega od njih, in to je sedanjik.

6. UČNI SKLOP: BOLEZEN NA OBISKU

ZDRAVJA NE ODTEHTAJO VSI ZAKLADI SVETA

2. naloga:

Besedilo govori o potovalni bolezni/o bolezni, ki jo dobimo, če potujemo.

3. naloga:

Samo zdravnikom./Le tistim, ki imajo potovalno bolezen./Samo tistim, ki se bojijo, da bi

dobili potovalno bolezen./Vsem, ki jih zanima vse o potovalni bolezni./Vsem, ki bodo

raziskovali potovalno bolezen./Staršem, ki se z otroki odpravljajo na potovanje.

4. naloga:

A V Družinskem zdravstvenem vodniku.

C Na spletnih straneh pomurske lekarne.

5. naloga:


Da, naslov se mi zdi ustrezen, saj besedilo govori o bolezni, ki je povezana s potovanjem.

Ne, naslov se mi ne zdi ustrezen, saj menim, da če se človek slabo počuti, to še ne

pomeni, da ima bolezen.

6. naloga:

X Zakaj bolezen nastane.

X Kdo lahko dobi potovalno bolezen.

X Kateri so znaki bolezni.

X S katerimi ukrepi lahko zmanjšamo občutljivost za potovalno bolezen.

X Kako bolezen lahko ozdravimo oz. odpravimo.

7. naloga:

Potovalno bolezen je imelo že vsaj 80 % ljudi. DA NE

Potovalno bolezen imajo redko otroci, pogosto pa odrasli. DA NE

Če načrtujemo večdnevno potovanje, je dobro pred potovanjem zaužiti ingver. DA NE

Potovalna bolezen se poslabša, če ne prekinemo potovanja. DA NE

Med vožnjo lahko beremo, a bolje je, da ničesar ne jemo. DA NE

Takoj, ko se pojavi slabost, grizljamo limonine rezine. DA NE

8. naloga:

slabost utrujenost bruhanje kihanje

tresavica vročina glavobol omotica

9. naloga:

Ko pridemo s potovanja domov./Ko nadaljujemo pot kljub slabemu počutju./Ko si

prilepimo obliž ./Ko v avtu odpremo okno./Ko prekinemo potovanje.

10. naloga:

- Pijemo ga kot čaj.

- Jemljemo ga v obliki kapsul.

- Jemo ga prepojenega s sladkorno raztopino.

11. naloga:

Ukrep Potovanje z avtomobilom

Potovanje z letalom

Potovanje z ladjo

odpremo okno

ne beremo

se sprehodimo

si nastavimo prezračevanje

sedimo spredaj

sedimo v sredini

sedimo nad krili

ne jemo težke hrane

12. naloga:

oči, ušesa

13. naloga:

potovalna slabost morska bolezen

14. naloga:

4 krči 1 podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane

2 obliž 2 lepljiv trak za na kožo

6 kapsula 3 zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa

3 akupresura 4 boleče delovanje mišic, spremeni se napetost mišic

5 zdravljenje z masažo, električnim tokom in vodo

6 zdravilo v želatinastem ali škrobnem ovoju

7 gosta raztopina z zdravilnimi snovmi

15. naloga:

Besedo simptom pogosto uporabljajo pisatelji/novinarji/zdravniki/politiki/učitelji.

Beseda simptom je morska slabost /bolezenski znak/operacija/nalezljiva bolezen/

potek bolezni.

16. naloga:

C Zdravila lahko kupimo v lekarni brez recepta.

17. naloga:

Da ingver ne povzroča stranskih učinkov, pomeni, da njegovo uživanje ne povzroči

nobenih drugih zdravstvenih težav (npr. glavobol, slabost).

18. naloga:

Antiemetiki zmanjšajo občutljivost živcev v notranjem ušesu, ki zaznavajo gibanje.

Obliži zmanjšajo mišične krče, ki sprožijo bruhanje.

19. naloga:


Nastanek bolezni: možgani, nasprotujoče informacije, središče za slabost

Trajanje bolezni: dokler se gibamo

Znaki: slabost, glavobol omotica, utrujenost, bledica, potenje, hitro in globoko dihanje,

bruhanje

Preprečevanje: zdravila (antiemetiki), posebni obliž, pitje čaja, kapsule iz ingverja,

kandiran ingver, akupresura

Zdravljenje: prekinemo gibanje


DA

Največ težav nama je delal del Nastanek bolezni in Zdravljenje. Nastanek bolezni nama je

delal težave zato, ker je bil povedan precej zahtevno (s težkimi besedami) in sva morala

zelo dobro poslušati, Zdravljenje pa zato, ker ni bilo točnega podatka.

20. naloga:

Po smislu.

21. naloga:

B Opis bolezni.

22. naloga:

1. P, 2. O, 3. Č, 4. I, 5. T, 6. E, 7. K

Rešitev: POČITEK

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

ZGODILO SE JE …

1. naloga:


Odlomek besedila govori o tem, kako lahko zmanjšamo občutljivost za potovalno

bolezen/kaj lahko storimo, da zmanjšamo občutljivost za potovalno bolezen/katere ukrepe

moramo izvajati, da zmanjšamo občutljivost za potovalno bolezen.

b) Občutljivost za potovalno bolezen lahko zmanjšamo z mnogimi ukrepi. V avtu imamo

odprto okno, na ladji se odločimo za sprehod do palube, v letalu pa si nastavimo

prezračevanje. Ko sedimo, moramo glavo držati čim bolj pri miru. Med vožnjo se ne

obračamo, sedimo pa tam, kjer se gibanje najmanj čuti: v avtu spredaj, na ladji v sredini

in na letalu nad krili. Med vožnjo ne beremo in ne jemo. Priporočajo, da med vožnjo ob

prvem pojavu slabosti grizljamo oljke ali rezine limone.

c) Občutljivost za potovalno bolezen lahko zmanjšamo z mnogimi ukrepi.

č) število, čas, osebo

d) C V 1. osebi množine.

e) Glagol v 3. osebi ednine: se čuti

Glagol v 3. osebi množine: priporočajo

f) Po smislu, na primer:

S prijateljem Vidom na vsakem treningu zmanjšata zaostanek za ostalimi soigralci.

Špela sedi na leseni klopci v parku.

Midva imava pri babici polno skrinjo starih igrač.

Nik in ti na dvorišču grizljata lešnikovo čokolado.

g) Glagoli v besedilu so v sedanjiku.

2. naloga:

a)

b) odpelje

c) Glagoli je imela, so delali, sva prišla izražajo dejanja, ki so se že zgodila.

č) Glagoli poimenujejo dejanja v preteklosti, zato so v pretekliku.

d) 3 Z glagoli sem, si, je, sva, sta,

sta, smo, ste, so in glagolom

na –l (npr. je + imel).

e) Glagoli v pretekliku imajo zloženo glagolsko obliko/nezloženo glagolsko obliko.

f) Petra je imela že tretji dan povišano temperaturo. Mami je rekla: »Danes sem poklicala

zdravnika. Na pregled te lahko oči odpelje popoldne.« Petro je vprašala: »Si se

pozanimala, kaj so delali tvoji sošolci danes v šoli?« Petra je prikimala. Z očetom sta

se odpeljala v zdravstveni dom. Vstopila sta v čakalnico. Oče je zamomljal: »Ravno

pravi čas sva prišla, kajne?« Vrata so se odprla in sestra je poklicala Petrino ime.

Vstopila je in prijazno pozdravila zdravnika. Že nekoliko utrujen je rekel: »Danes smo

imeli res naporen dan. Ali sta dolgo čakala? Verjamem, da ste naredili doma že vse

potrebno.« Oče in Petra sta se drug drugemu nasmejala. Nato je zdravnik pregledal

Petro in ugotovil, da je zbolela za lažjo obliko gripe. Svetoval ji je počitek. Ko sta

stopila v avto, je oče dejal: »No, pa smo premagali bacile.«

g)

Oseba Število


1. sem obiskala sva prišla smo premagali

2. si se pozanimala sta čakala ste naredili

3. je rekel sta se nasmejala so delali

h) Po smislu, na primer:

Glagol ugotovil ob sebi nima glagola je, ker se navezuje na isto osebo kot prvi glagol

(na zdravnika), zato ni potrebno, da glagol je ponavljamo in ga lahko spustimo.

Glagol Oseba Število

je imela 3. os. ed.

odpelje 3. os. ed.

so delali 3. os. mn.

sva prišla 1. os. dv.

3. naloga:

a) Uporaba rastlin sega že globoko v zgodovino. Včasih namreč niso poznali vseh umetno

izdelanih zdravil. Ljudje so se že zelo zgodaj zavedali, da lahko nekatere rastline

uporabijo v zdravilne namene. Na osnovi teh spoznanj se razvije pravo zeliščarstvo.

Prvi odkritelji so bili Babilonci. Ti so nam zapustili tudi prve zapise o uporabi zelišč. Iz

ljudskega izročila poznamo veliko nasvetov za njihovo uporabo. Do teh spoznanj so

ljudje prišli z izkušnjami. Spoznali so koristnost in škodljivost zdravilnih zelišč.

b) Glagoli v sedanjiku: sega, uporabijo, se razvije, poznamo

Glagoli v pretekliku: niso poznali, so se zavedali, so bili, so zapustili, so prišli, spoznali

so

c) Trditev drži /ne drži, saj sta dva glagola v ednini (sega, se razvija), ostali glagoli pa so

v množini(, medtem ko nobenega glagola ni v dvojini).

Trditev drži /ne drži, saj je le en glagol v 1. osebi (poznamo), vsi ostali pa so v 3.

osebi.

4. naloga:

Uporaba rastlin je segala že globoko v zgodovino.

Na osnovi teh spoznanj se je razvilo pravo zeliščarstvo.

Iz ljudskega izročila smo poznali veliko nasvetov za uporabo zdravilnih zelišč.

DOGAJALO SE BO …

1. naloga:


Besedilo govori o tem, kako bosta klovna preživela dan na oddelku bolnišnice/kaj bosta

klovna počela pri bolnih otrocih/kako bo potekal obiskov dveh klovnov na otroškem

oddelku ene od slovenskih bolnišnic.

2. naloga:

O dogajanju, ki se šele bo zgodilo.

Po smislu, na primer: (katera koli poved v besedilu)

Klovnski par se bo na oddelku zadrževal vse dopoldne. Najprej se bosta klovna ustavila pri

glavni sestri, ki jima bo dala informacije o posameznem bolniku.

3. naloga:

Glagoli v besedilu so v prihodnjiku.

4. naloga:

Klovnski par se bo na oddelku zadrževal vse dopoldne. Najprej se bosta klovna ustavila pri

glavni sestri, ki jima bo dala informacije o posameznem bolniku. Zapisala si bosta tudi

njihova imena, da bo vsak od njiju lažje navezal stik z njimi. Če bo kateri od bolnikov v

izolaciji, bodo klovni bolnika zabavali kar za steklom na vratih. Če bo imelo medicinsko

osebje preveč dela, bodo klovni skrbeli, da jih pri tem ne bodo ovirali. Vsakemu bolniku se

bodo posvetili posebej. Bolni otrok se bo sam odločil, ali jih bo sprejel v sobo. Klovn

zdravnik bo opravil tudi klovnsko vizito. Vročino bo zmeril z metrom, delal test žgečkanja,

na koncu pa bo sledila fiziotraparija rdečega noska.

5. naloga:

Glagoli v 3. osebi ednine: bo zadrževal, bo dala, bo navezal, bo, bo imelo, se bo odločil,

bo sprejel, bo opravil, bo zmeril, delal, bo sledila

Glagola v 3. osebi dvojine: se bosta ustavila, zapisala si bosta

Glagoli v 3. osebi množine: bodo zabavali, bodo skrbeli, ne bodo ovirali, se bodo posvetili

6. naloga:

Prihodnjik ima dva glagola/en glagol z dvema deloma, saj je sestavljen iz glagola v

prihodnjiku (npr. bom, boš, bo) in glagola na -l.

7. naloga:

B V obvestilu.


V obvestilu so glagoli v prihodnjiku, ker sporočevalec obvešča naslovnika, kdaj in kje

bo npr. prireditev potekala.

8. naloga:

Oseba Število


1. bom opravil bova opravila bomo opravili

2. boš opravil bosta opravila boste opravili

3. bo opravil bosta opravila bojo opravili bodo

9. naloga:

a) Glagoli iz prvega dela povedi: se ne bo udeležil, ne ve, ne verjamejo, ne bodo motili,

niso prepričani

Glagoli iz drugega dela povedi: se počuti, bo prišel, je zbolel, si bo opomogel, bo

uspelo

b) - Prvi glagoli imajo ob sebi nikalnico ne, drugi pa ne.

- Glagoli v obeh okvirčkih so v 3. osebi.

c) Besedico ne pišemo ločeno od glagola./Glagol in besedico ne pišemo narazen.


Dedek je pogledal v nebo, kjer so se kopičili črni oblaki.

Tea se letos zaradi obveznosti v šoli ne bo udeležila likovne kolonije.

d) Vsako jutro noče sinu izmeriti vročine.

Sosedovi otroci niso že ves teden bolni.


1. naloga:

a) Otrokom in mladostnikom, ki se bodo znašli v bolnišnici, bo bolnišnična šola omogočila,

da se bodo lahko učili. Tako bo vsak od bolnih otrok zamudil čim manj snovi, ki jo

sošolci obravnavajo v matični šoli. Ponudili jim bodo individualno učno pomoč pri

posameznih predmetih. Bolnišnično delo se bo razlikovalo od tistega v običajni šoli.

Bolni šolar bo pridobival le najpomembnejša znanja in spretnosti. Zato učitelji učne ure

skrbno načrtujejo. Če bo otrok ostal v bolnišnici dalj časa, bodo program uskladili z

matično šolo.

b) se bodo znašli, se bodo učili, ponudili bodo, bodo uskladili

c) V besedilu so tudi glagoli v 3. osebi ednine.

č) bo omogočila: bova omogočila

bo zamudil: bodo zamudili

se bo razlikovalo: se boš razlikoval

bo pridobival: bosta pridobivala

2. naloga:

Učence 6. razreda bo obiskal zobozdravnik.

Povedal jim bo o boleznih zob in dlesni.

Mojca bo poslušala zdravnikovo predavanje z velikim zanimanjem.

Maj in Vid sta se nasmejala nekaterim sošolčevim pripombam.

Mojca je rekla po predavanju: »Zvedela sem veliko koristnega.«

Učenci so obljubili, da si bodo redno umivali zobe.

3. naloga:

a) Nekega dne sem se s sosedo peljal v dvigalu. En teden pred srečanjem sem imel

vročino, zato naslednji teden nisem šel v šolo. Veselil sem se, ker bom sam doma.

Starši so me opozorili, da lahko v nujnem primeru pozvonim tudi pri sosedi. Nato sem

šel spat. Nenadoma sem se ves prepoten prebudil. Sredi noči sem vstal in šel eno

nadstropje višje in pozvonil pri sosedi. Ničesar nisem rekel, le obrnil sem se in šel nazaj

v posteljo. Stric mi je rekel, da me je nosila luna. Nisem mu verjel.

b) Nekega dne sva se s sosedo peljala/peljali v dvigalu. En teden pred srečanjem sva

imela/imeli vročino, zato naslednji teden nisva šla/šli v šolo. Veselila/veselili sva se, ker

bova sama/sami doma. Starša sta naju opozorila, da lahko v nujnem primeru

pozvoniva tudi pri sosedi. Nato sva šla/šli spat. Nenadoma sva se vsa

prepotena/prepoteni prebudila /prebudili. Sredi noči sva vstala/vstali in šla/šli eno

nadstropje višje in pozvonila/pozvonili pri sosedi. Ničesar nisva rekla/rekli, le

obrnila/obrnili sva se in šla/šli nazaj v posteljo. Strica sta nama rekla, da sta naju nosili

luni. Nisva jima verjela/verjeli.

4. naloga:

je kuhala: preteklik/pret., kuha, bo kuhala

bodo pohiteli: prihodnjik/prih., pohitijo, so pohiteli

odpeljem: sedanjik/sed., sem odpeljal, bom odpeljal

sta prosila: preteklik/pret., prosita, bosta prosila

bova potrebovali: prihodnjik/prih., potrebujeva, sva potrebovali

želita: sedanjik/sed., sta želela, bosta želela

bo odpotoval: prihodnjik/prih., odpotuje, je odpotoval

smučamo: sedanjik/sed., smo smučali, bomo smučali

smo popravili: preteklik/pret., popravimo, bomo popravili

5. naloga:

Iva in Mojca bosta po pouku ponavljali angleščino. Mama bo zamudila jutrišnji sestanek.

Oče in jaz bova tekla po zasneženih gozdnih poteh. Sosedova otroka bosta že kmalu brala

zgodbice, napisane z velikimi tiskanimi črkami. Čeprav se mu sošolci posmehujejo, bo

postal dimnikar. »Z Vidom bosta/bova šla nabrusit sekiro,« mi je povedal oče. Bila sem

vesela, ker se bom pri tabornikih naučila raznih veščin. Pri sosedovih bo psica skotila

mladiče.

6. naloga:

Včeraj so učenci na poti domov našli avtomobilske ključe.

Ali imate vsi s seboj telovadno opremo?

Mojca in Iva bosta proti večeru zalili babičine vrtnice.

Stric še vedno ni dokončal hiše.

Greste v kulturni dom gledat prireditev?

7. naloga:

a) Na pot vedno vzamemo preveč stvari. Pri sosedovih babica vsak dan peče okusne

piškote. S prijateljem greva popoldne v gozd po borovnice. Ljudje o njenih težavah

marsikaj vedo. Stanujem v majhni hišici na koncu vasi. Vsako jutro otroci na poti v šolo

pojejo Kekčevo pesem.


Z navedeno trditvijo se strinjam/se ne strinjam, saj so vsi glagoli res v istem času (v

sedanjiku), medtem ko so v različnih osebah (v 1. in 3. osebi) ter v različnih številih (v

ednini, dvojini in množini).

c) Na pot bomo vedno vzeli preveč stvari. Pri sosedovih bo babica vsak dan pekla okusne

piškote. S prijateljem bova šla popoldne v gozd po borovnice. Ljudje bodo o njenih

težavah marsikaj vedeli. Stanoval/stanovala bom v majhni hišici na koncu vasi. Vsako

jutro bodo otroci na poti v šolo peli Kekčevo pesem.

8. naloga:


Presenetil me je podatek o vrsti bolezni, ki jo ima jež./Presenetil me je podatek o tem,

kako osebje skrbi za Spuda./Presenetil me je podatek o številu ježev, ki se zdravijo v

bolnišnici.

b) Glagoli v sedanjiku: ima, skopa, zmasira, poskrbi, ostane, želimo, se vede, mislim, ne

ve,

je, zdravijo, so

Glagoli v pretekliku: je posušila, je izgubil, je ostal, postal je, je ostal, je dejal

Glagoli v prihodnjiku: ne bodo izpustili, ne bodo pomagali, spustili bomo, bo

c) Prav tako pa je izgubil tudi vse bodice. bo izgubil

Še vedno se vede kot jež. se je

vedel

Želimo mu čimprejšnje okrevanje. želeli

bomo

Spud je ostal zaradi manjkajočih bodic brez zaščite pred mrazom. ostane

Poleg ježev so pogosti »bolniki« tudi jazbeci, lisice in ranjene ptice. so bili

7. UČNI SKLOP: SMUČANJE

SMUČANJE NI SAMO ŠPORT, AMPAK TUDI IGRA IN ZABAVA

1. naloga:

Besedilo Smučanje je bilo objavljeno v Veliki ilustrirani enciklopediji vseh športov sveta

s podnaslovom Pravila iger.

2. naloga:


Podatki v besedilu so uporabni še danes /zastareli, saj tudi danes potrebujemo smučarsko

opremo, poznamo omenjene vrste smučanja, prav tako pa mora smučar upoštevati

pravila na smučišču.

3. naloga:

športni komentator – trener smučanja – nadzornik na smučišču – smučar – strokovnjak za

smučanje – izdelovalec smuči – serviser smuči

4. naloga:

Vsem, ki jih zanima

smučanje.

5. naloga:

C Da bi bralcem predstavil smučanje in vse, kar je povezano z njim.

6. naloga:


Smučar potrebuje ustrezno smučarsko opremo (smuči z vezmi, smučarske čevlje, 2 palici,

čelado, očala, rokavice in primerna oblačila) in znanje.

(Smučar se mora pred začetkom smučanja ogreti,) ker s tem prepreči poškodbe in

bolečine./Ker je manjša verjetnost, da se bo poškodoval oz. med smučanjem čutil

bolečine.

Smučar lahko tekmuje v slalomu, veleslalomu, superveleslalomu in smuku.

Smučar mora upoštevati pravila(, ki veljajo na smučišču) in skrbeti za varnost.

7. naloga:

- Smučanje je zimski šport, namenjen posameznikom/dvojicam/skupinam.

- Smučar se lahko spusti po neurejeni progi/urejeni progi/nezavarovani progi.

- Dva teka opravijo smučarji pri smuku/veleslalomu in super veleslalomu/smuku in

slalomu/slalomu in veleslalomu/slalomu in super veleslalomu.

- Smučar se na zahtevnejših delih smučišča lahko ustavi kadar koli /samo, če je nujno/

samo, če je utrujen/sploh ne sme ustaviti.

8. naloga:

Vrsta opreme Vrsta/lastnost materiala

smuči iz umetne snovi

smučarske palice iz aluminija ali karbona, ročaji iz plastike

oblačila iz nepremočljivih materialov

rokavice iz usnja in materialov, ki ščitijo pred udarci

očala iz upogljive plastike, notranjost iz mehke pene in stekla

9. naloga:

Iz besedila sem izvedel/-a,

kaj je smučanje.

kaj spada med smučarsko opremo.

kdo je zmagovalec slaloma.

katera pravila mora smučar upoštevati na smučišču.

10. naloga:


Smučarji lahko smučajo le tam, kjer je sneg pripravljen za smuko, kjer je smučišče

ograjeno in kjer so na smučišču prisotni redarji.

11. naloga:

slalom 1, 4 1 zmagovalec ima najkrajši skupni čas dveh tekov

veleslalom 2, 6 2 večja razdalja med vratci

smuk 3, 5 3 kontrolna vratca

4 različni progi v vsakem teku

5 velika hitrost

6 daljša proga od slaloma

12. naloga:

DA NE


Pojasnilo: Kadar je dovolj snega, se smučarji smučajo po progah iz naravnega snega, če

pa snega primanjkuje, pa se vseeno lahko smučajo po progah, ki so narejene iz umetnega

snega.

13. naloga:

C Opis športa – smučanje.

14. naloga:


Prostor: urejena, označena, zavarovana, nadzorovana smučišča

Smučarska oprema: smuči, opremljene z varnostnimi vezmi, smučarske palice,

smučarski

čevlji, čelada, smučarska očala, rokavice, primerna oblačila

Potek smučanja: navzgor z vlečnico ali s sedežnico, pred spustom se ogreje, spust z

vijuganjem po progi

Udeleženci: vsi z ustrezno opremo, ki znajo smučati; otroci, mladostniki, odrasli

Pravila smučanja: ne sme ogrožati drugih smučarjev, pravočasno ustavljanje,

prilagoditev vožnje, ne sme se ustavljati na zahtevnih delih, (le če je nujno)

15. naloga:

a) Pred začetkom smučanja se smučar dobro ogreje.

Pravilno ogreto telo preprečuje poškodbe in bolečine.

Po hribu navzgor smučarja pripelje vlečnica ali sedežnica.

b) Glagoli so v sedanjiku/pretekliku/prihodnjiku.

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

PRODAM, KUPIM, PODARIM, ODDAM

1. naloga:

V učbeniku za naravoslovje/enciklopediji /dnevnih časopisih/na spletnih straneh/

v določenih revijah/različnih slovarjih/na oglasnih deskah.

2. naloga:


Na spletnih straneh sta bili objavljeni 2. in 4. besedilo, saj je pred besediloma napisan

datum in ura objave besedila.

3. naloga:


NE

Pojasnilo: Pisec besedila je znan v 2. in 3. besedilu, saj je avtorica (Pika Gruden) dala tudi

svoj e-naslov./Pisec besedila ni znan v nobenem besedilu, saj ni nujno, da je Pika Gruden,

ki je dala svoj e-naslov, tudi besedili napisala.

4. naloga:


Besedila so namenjena vsem tistim, ki jih zanima nakup in prodaja rabljene smučarske

opreme./Namenjena so vsem tistim, ki želijo prodati, kupiti oz. dobiti za svojega otroka

posamezne rabljene dele smučarske opreme.

5. naloga:

a) Prodaja: otroške carving smuči z vezmi in s palicami, smučarsko jakno

Kupuje: otroške smučarske čevlje

Podarja: otroško smučarsko čelado


Ker so dobro ohranjene./Ker je lastnik smuči v besedilu napisal tudi dolžino smuči./Ker

jih bo lahko kupil po ugodni ceni.

DA imeli bodo nekaj težav, saj je težko kupiti čevlje, če jih prej ne vidiš oz. vsaj obuješ.

Cena ni navedena pri otroški smučarski čeladi, saj jo bodo Mojčini starši nekomu

podarili in tudi ne pri palicah, ki jih bodo dali po zelo nizki ceni.

Najbolj natančen opis ima smučarska jakna.

Smuči in palice bo lastnik pripeljal na dom, vendar le v Ljubljano in njeno okolico.

Pisec 2. besedila bi lahko napisal še, katero številko čevljev potrebujejo.


Cena po dogovoru pomeni, da jakne ne bodo nujno prodali za 30,00 €, ampak bodo

upoštevali tudi predlagano ceno kupca in se nato skupaj dogovorili o ceni, ki bo obema

ustrezala.

Smučarske čevlje je kupec pripravljen kupiti za 40,00 € in manj, ne pa za več kot 40,00

€.

Simbolična cena pomeni, da kupec prodaja palice za zelo nizko ceno.

Kupci o smučarski opremi lahko dobijo več informacij po telefonu.

Pri 3. besedilu je pred telefonsko številko le znak za telefon, medtem ko je pri 4.

besedilu napisano v povedi, na katero številko lahko pokličejo interesenti.

6. naloga:


Besedila so zelo kratka/so krajša, prevladuje naštevanje, v omenjenih besedilih so dani le

potrebni podatki.

7. naloga:

- Ker morajo za objavo besedila plačati število besed.

8. naloga:

Č Mali oglas.

9. naloga:


V malih oglasih najdemo poleg naslovov Prodam, Kupim, Podarim še Oddam, Zamenjam,

Najamem, Iščem, Storitve.

11. naloga:

Mali oglas je besedilo, pri katerem kaj ponujamo ali pa tudi iščemo. Namenjen je vsem

ljudem. Objavljen je v časopisih, revijah in na spletnih straneh.

12. naloga:

a) C Manjše ali večje počitniško stanovanje, zlasti v hotelu.

b) Ponudba lastnikov apartmajev: Oddam

Očetova ponudba za apartma: Najamem


Mojčin oče je moral biti pozoren na to, da bo apartma dovolj velik za vso družino in da

bo v bližini kakšnega smučišča.

13. naloga:


Ker oba apartmaja oddajajo v času, ko je še dovolj snega za smučanje (februarja–

aprila) in ker sta oba v bližini smučišč (Krvavca in Pohorja).


Po mojem mnenju bo prej poklical lastnika apartmaja na Ambrožu pod Krvavcem, ker

je iz oglasa zvedel več podatkov o apartmaju kot pri drugi ponudbi.


Mojčin oče lahko dobi dodatne informacije za najem apartmaja v 1. primeru, če pokliče

na stacionarni telefon, v 2. primeru pa, če pokliče na mobilni telefon./V obeh primerih

lahko dobi dodatne informacije, tako da lastnika apartmajev pokliče po telefonu.


Ker se lastnik apartmaja ne želi dopoldne pogovarjati po telefonu./Ker je lastnik

dopoldne v službi./Ker ima lastnik telefon priklopljen le popoldne./Ker ima lastnik v

popoldanskem času več časa kot dopoldne.

14. naloga:

Po smislu.

15. naloga:

Po smislu.

ŽELIM SI SMUČATI – GREM SMUČAT

1. naloga:

Drsno ploskev smuči moramo namazati z mažo ali parafinsko svečo, vezi pa je treba

naravnati, da so primerno trde.

2. naloga:

Smučarji se začnejo učiti smučanja na ravnem.

3. naloga:

a) Preden začnemo smučati, se najprej ogrejemo.

Tako se najprej navadijo drsenja, pri čemer si pomagajo s smučarskimi palicami.

b) Glagoli se med seboj razlikujejo v glagolski osebi/številu/času.

4. naloga:

a)

1. stolpec Oseba Število 2. stolpec

moramo 1. os. mn. pripraviti

je treba 3. os. ed. namazati

je treba 3. os. ed. naravnati

se začnejo 3. os. mn. učiti

se začnejo 3. os. mn. vzpenjati

morajo 3. os. mn. paziti

ne sme 3. os. ed. postaviti

začne 3. os. ed. drseti

moramo 1. os. mn. povleči

b) NE

c) Glagolom v prvem stolpcu/drugem stolpcu/prvem in drugem stolpcu/nobenem stolpcu.

č) Glagoli so končujejo na -i/-či/-eti/-ti/-eči/-iti/-ati.

e) C Ob glagolih.

f) začnemo, moramo, je treba, se začnejo, ne sme

5. naloga:

a), b) Na smučišču mora smučar upoštevati pravila in skrbeti za varnost. Ne sme nikogar

ogrožati ali mu škodovati. Smučati mora tako, da se lahko pravočasno ustavi. Svojo

vožnjo mora prilagoditi znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter

gostoti prometa na smučišču. Vsak smučar, ki želi zapeljati na smučišče, se mora

prepričati, da to lahko stori brez nevarnosti zase ali za druge. Smučar lahko poljubno

prehiteva, vendar v taki razdalji, da ima prehitevani dovolj prostora za smučanje. Ne

sme se ustavljati na zahtevnejših delih smučišča, razen v sili, vendar naj se čim prej

umakne. Upoštevati mora oznake in signalizacijo.

c) Najpogosteje se pojavi glagol mora.


Glagol mora v navodilih izraža nujnost upoštevanja danih navodil/pove, da je

upoštevanje pravil obvezno, brezpogojno /pove, da smučar mora upoštevati navodila,

ne pa da jih bo upošteval, če jih želi.

6. naloga:


Maj se je očetove novice razveselil, saj je začel svoj dnevniški zapis z besedo juhuhu, ki

izraža veselje.


Da se je Maju zdelo, da prezgodaj pripravlja svojo smučarsko opremo, sklepam po

tem, da je v svoj dnevnik zapisal, da jo je moral pripraviti že po kosilu, kar pomeni, da

prej, kot je pričakoval.

c) Glagoli v osebni glagolski obliki so v 1. osebi/2. osebi/3. osebi, saj Maj piše o dogodku,

kako se je sam pripravljal za smučanje v Kranjski Gori.

č) bom vzel

d) sem moral pripraviti se je želel prepričati ne smem pozabiti

sem se želel prebuditi

e), f)

Osebna glagolska oblika Glagol na -t

grem smučat

Odhitel sem pogledat

Stekel sem iskat

NE

g) Stojijo ob glagolih premikanja/ob takih glagolih kot pri nedoločniku/ob neosebni

glagolski obliki.


peč, teč, strič, streč, obleč

7. naloga:

a) Za pomoč pri pripravi smučarske opreme ne smem prositi očeta, ker jo morem/moram

pripraviti sam/-a.

Za pomoč pri pripravi smučarske opreme mi ni treba prositi očeta, ker jo

morem/moram pripraviti sam/-a.

b) moram: morati morem: moči

8. naloga:


Pred začetkom tekmovanja je bilo včasih preveč snega ali premalo, včasih pa so morali

tudi prestaviti tekmovanje na kakšno drugo lokacijo.

b) Na prvi tekmi ni šlo vse po načrtih. Organizatorji so hoteli z vzpenjačo

pripeljat/pripeljati k slalomišču dva tisoč obiskovalcev, po cesti pa bi se pripeljalo še pet

tisoč ljudi. A tisto noč je zapadlo veliko novega snega. Tako so se morala vozila

obrniti/obrnit ter vrniti/vrnit v dolino. Vzrok za to je treba iskati/iskat v dejstvu, da je

cestna služba popolnoma odpovedala. Pa ni bilo zmeraj tako. Organizatorji so morali

velikokrat delati/delat nemogoče. Šli so iskati/iskat sneg in ga v košarah nosili na progo

ali pa ga spuščali po žlebovih. Tudi selili so se, kajti tekmovanje ni smelo nikoli

odpasti/odpast. Zlata lisica je rastla in postajala vse bolj znana in pomembna. Vsako

leto si tekmovanje pride ogledati/ogledat vse več ljudi.

c) je zapadlo – 3. os., ed., pret.

je odpovedala – 3. os., ed., pret.

nosili – 3. os., mn. pret.

selili so se – 3. os., mn., pret.

je rastla – 3. os., ed., pret.


1. naloga:

a), b), c)

Glagol Oseba Število Čas Nedoločnik

ima 3. os. ed. sed. imeti

gre 3. os. ed. sed. iti

predstavlja 3. os. ed. sed. predstavljati

so usmerili 3. os. mn. pret. usmeriti

bodo organizirali 3. os. mn. prih. organizirati

bodo obiskali 3. os. mn. prih. obiskati

bodo uživali 3. os. mn. prih. uživati

2. naloga:

a) naredim – narediti vodim – voditi

postali so – postati sledila sva – slediti

je odnehala – odnehati odločila sva – odločiti

berem – brati skrbim – skrbeti

igrali bodo – igrati poškodujem se – poškodovati se


Še pred zaključkom tekmovanja je morala odnehati s skakanjem v višino.

Med počitnicami si želim brati knjižne uspešnice.

Mamina prijateljica je hotela skrbeti za bolno sosedo.

Peter se je moral odločiti, ali bo nadaljeval študij v Ameriki.

Še pred začetkom deževnega vremena je treba narediti novo fasado.

3. naloga:

Otrok ne sme smučati brez čelade.

Pred hišo ni hotel narediti velikega sneženega moža.

Pred odhodom na sneg ni treba otrok obleči v topla oblačila.

Še pred športnim dnevom se ni želel naučiti drsanja.

Staršem ni treba skrbeti za varnost otrok na snegu.

Jutri mi ni treba kupiti novih sani.

4. naloga:

Dedek mi je hotel po telefonu povedati/povedat novico, da greva naslednji dan smučat na

Roglo. Nisem se mu mogel oglasiti/oglasit, ker sem imel trening. Takoj po treningu sem

ga šel obiskati/obiskat. Zaradi nestrpnega pričakovanja dolgo nisem mogel

zaspati/zaspat.

Že zelo zgodaj zjutraj sva se z dedkom odpravila kupiti/kupit malico. Želel sem čim prej

priti /prit na smučišče. Dedek mi je tik pred odhodom rekel: »Pojdi pogledati/pogledat, če

sva zaklenila vrata.« Hotel sem steči/steč /stečt po klancu, a sem nerodno padel.

Namesto na smučišče me je bilo treba odpeljati/odpeljat k zdravniku.

5. naloga:

Pojdi v avto iskat vrečko s hrano, ki sem jo kupila. Poleti bi bilo dobro prepleskati

stanovanje. Stekel je pogledat, če je pismonoša že prinesel paket. Ne morem zapeti pesmi

brez spremljave. Sošolcu se je treba opravičiti. Pohitel je pisat domačo nalogo. Pred

odhodom na trening se je želel še umiti. Naslednjo soboto pojdem raziskovat kraške jame.

Šli so kupit darilo za sošolkin rojstni dan.

6. naloga:

Ali bi me hotel naslednjo soboto odpeljat odpeljati k babici?

Mama je želela za moj rojstni dan spečt speči sadno torto.

Jutri ne morem prit priti na trening, ker grem z mami kupiti kupit nove drsalke.

Fantje so začeli na igrišču igrati hokej. (pravilna poved)

Predsednik razreda je odšel na sestanek poročati poročat o naših dogovorih.

Jure je želel sestaviti himno smučarske ekipe. (pravilna poved)

Pohitel sem si oblečt obleč novo jakno.

7. naloga:

Maj je še pred zvonjenjem prenehal pripovedovati o svojih počitnicah.

Ker je že pospravil svojo sobo, je smel oditi na dvorišče.

Zanimalo ga je, kdaj bo stric prišel obiskat svoje sorodnike.

Otroci so za rojstni dan želeli presenetiti svojo mamo.

Petra je hotela predlagati rešitve za nastale razmere v klubu.

Stanovalci so se strinjali, da je treba popraviti streho še pred zimo.

Najprej so se morali dogovoriti, kdo bo naslednji dan prinesel žogo.

Soseda si je prišla sposodit nekaj žličk sladkorja.

8. naloga:

Mama mi je ta teden prepovedala treninge. Zato ne smem na tekmo smuka. (pravilna

poved)

Ker sem se poškodoval, danes ne smem na trening.

Ker sem se poškodoval, danes ne morem na trening.

Zaradi vetra nam niso dovolili, da bi odšli. Zato ne moremo smučati v dolino.

Zaradi vetra nam niso dovolili, da bi odšli. Zato ne smemo smučati v dolino.

Zvečer bom šla kmalu spat, zato ne smem s teboj v kino.

Zvečer bom šla kmalu spat, zato ne morem s teboj v kino.

9. naloga:

a) Pri sosednji mizi je gostom postregla najmlajša hči.

Mama mi je rekla, naj si že enkrat ostrižem lase.

Nekaj metrov pred ciljem je tekla na vso moč.

Vsi učenci so se od utrujenosti ulegli na tla.

Prisegel je, da ne bo nikoli več lagal.

b)

Izpisani glagol Nedoločnik

je postregla postreči

je rekla reči

ostrižem ostriči

je tekla teči

so se ulegli uleči

prisegel je priseči

ne bo lagal lagati

10. naloga:


Da se mora smučar legitimirati pomeni, da mora z dokumentom (z osebno izkaznico, s

potnim listom) dokazovati nekomu svojo istovetnost, pripadnost.

b) Smučarji morajo biti obzirni do drugih, Treba je upoštevati znake in označbe, Smučarji

so

se dolžni legitimirati, Je pri nesreči treba pomagati?,

c) mora


Mora se najpogosteje uporablja v pravilih zato, ker je nujno, da smučar upošteva

pravila, tako kot so zapisana, ne pa da bi jih upošteval takrat, ko to sam želi.


Glagol morati se v pravilih pojavlja v ednini in množini, saj so nekatera pravila namenjena posamezniku (smučarju), nekatera pa vsem smučarjem.

d) izogibati, umakniti, opozoriti

e) Upoštevajte znake in označbe

Vsak smučar ali deskar naj upošteva oznake in signalizacijo.

f) vključevanje: vključevati ustavljanje: ustavljati

Po smislu, na primer: Na šoli si želi vse več učencev vključevati v izven šolske dejavnosti. Na cesti Lesce–Bled so morali prehitre voznike ustavljati in jih izločati iz prometa.

g) Smučarji in deskarji morajo biti obzirni do drugih.

Smučarji ali deskarji morajo ravnati tako, da nikogar ne ogrožajo ali mu škodujejo.


Smučarji ne smejo izvajati akrobatskih skokov na smučišču, ker s tem ogrožajo varnost

drugih smučarjev, lahko pa te skoke delajo na za to urejenih delih smučišča.

8. UČNI SKLOP: NARAVNI POJAVI MED NAMI

VETER RAZGRAJAČ, VETER POMETAČ

1. naloga:

Kje? (V reviji) Moj planet/V Mojem planetu Kdaj? V juliju 2012

2. naloga:

Moj planet je časopis, ki izhaja vsak dan/revija, ki izhaja vsak teden/knjiga, ki jo je izdala

Mladinska knjiga/revija, ki izhaja enkrat na mesec.

3. naloga:

V leksikonu./V Andersenovi pravljici Veter./V enciklopediji./V učbeniku za naravoslovje./

V učbeniku za matematiko./V reviji Otrok in knjiga./V časopisu Delo.

4. naloga:

Č Vsem, ki želijo izvedeti kaj več o vetru.

5. naloga:

Veter je mirovanje zraka./Veter je naravno gibanje zraka./Veter je umetno gibanje

zraka./Veter je viharni pojav na Zemlji.

Veter naredi zamenjavo toplega in hladnega zraka./Veter povzroči hladen zrak./Veter

povzroči dvigovanje toplega zraka./Veter nadomesti topel zrak.

Globalni vetrovi se pojavijo na manjšem področju./Globalni vetrovi se pojavijo na katerem

koli področju./Globalni vetrovi se pojavijo na ogromnih razdaljah.

Konjske tišine imenujemo konje, ki tiho vlečejo voz./Konjske tišine imenujemo stopinje

geografske širine./Konjske tišine imenujemo območja brezvetrja.

6. naloga:


Veter nastaja zato, ker se začne topel zrak dvigati, nadomesti ga hladnejši in to

zamenjavo obeh zrakov naredi veter.

7. naloga:

Veter piha s kopnega na morje ponoči, podnevi/čez dan pa piha z morja na kopno.

8. naloga:

dnevni vetrovi – Vetrovi pihajo enkrat v eno smer, drugič v drugo.

globalni vetrovi – Vetrovi pihajo na ogromne razdalje, pomagajo ustvarjati različna

podnebja.

burja, fen, jugo – Pihajo le na določenem področju.

9. naloga:

burja: Med vrtinčenjem sunki burje lahko podirajo tovornjake, pa tudi ljudi.

jugo: Povzroči razburkano morje, ki lahko ob plimovanju preplavi obalo.

krivec: Povzroči neprijetne zimske temperature.

fen: Topi sneg, ki lahko povzroči številne plazove.

10. naloga:

Za območje brezvetrja je značilno, da tam veter sploh ne piha/da vetra ni.

11. naloga:

12. naloga:

ekvator umišljen krog na zemeljski površini, ki deli Zemljo na severno in južno

polovico pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os

plimovanje izmenično naraščanje in upadanje morske gladine

13. naloga:


Povedali so mi, da moram pešačiti do vasi še uro in pol.

Sosed na fakulteti študira že pol večnosti. (zelo dolgo)

Maj je mamico poslušal samo na pol. (nepazljivo)

14. naloga:

ogrevajo – ohlajajo; lažji – težji; topel – hladnejši; kopno – morje; ponoči – čez dan

15. naloga:

Kje nastane veter? (Veter nastane ) v naravi.

Kako nastane? Veter nastane tako, da naredi zamenjavo med lažjim, toplejšim

zrakom in težjim, hladnejšim.

Kako poteka? Piha vedno v isti smeri.

Kaj povzroči? Prevračanje tovornjakov, razburkano morje, močno plimovanje,

poplavljanje obal, neprijetne zimske temperature, taljenje

snega, sprožanje plazov.

BURJA

JUGO

KRIVEC

FEN

16. naloga:

a) Vetrov, ki pihajo po površju, pogosto ne moremo predvideti, obstajajo pa vetrovi, ki

pihajo vedno v isti smeri. Na območjih ob ekvatorju, kjer je toplo vse leto, se zrak

dviga in potuje proti severu, kjer je hladneje. Spotoma se zrak ohladi in ponovno

spusti proti površini Zemlje.

b) predvideti

c) Nedoločnik.

č) Vsi glagoli so v sedanjiku.

Nekateri glagoli so v ednini, nekateri v množini.

En glagol je v 1. osebi, drugi so v 3. osebi.

Eden od glagolov je zanikan.

Dva glagola imata tudi besedico se.

17. naloga:

B Opis naravnega pojava – vetra.

18. naloga:


Presenetil me je podatek, da so na svetu območja, kjer vetra sploh ni, saj sem bil/-a

prepričan/-a, da povsod piha veter, včasih močneje, včasih šibkeje.

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

SO VREMENSKI POJAVI ZANIMIVI, ZANIMIVEJŠI OD DRUGIH POJAVOV

ALI NAJZANIMIVEJŠI OD VSEH?

1. naloga:

Nižja.; Največje.; Drobne.; Pajkovo.; Zemeljska.

2. naloga:

Napisane besede so samostalniki/pridevniki/glagoli/prislovi.

3. naloga:

V pomoč so mi bile vprašalnice pri vprašanjih 1. naloge.

4. naloga:

V 1. nalogi so uporabljene vse vprašalnice, ki so značilne za spraševanje po pridevnikih, in

sicer vprašalnice kakšna, katera in čigavo.

5. naloga:

Rosa je pojav lepega vremena. Je pojav usedanja vode iz zraka. Nastane, kadar je

temperatura tal, rastlin in predmetov nižja od temperature zraka. Nočno in jutranje

ohlajanje zemeljske površine in posredno zraka je največje na odprtem svetu. Roso

štejemo med padavine v tekočem stanju. To je pojav, ki je omejen le na stik med

hladnejšimi predmeti in okoliškim zrakom. K obilnejši rosi lahko prispeva pršenje iz

megle. Zaradi počasnejšega izločanja vode iz zraka nastanejo in se obdržijo drobne kaplje

povsod. Zanimivo je roso opazovati tudi na najmanjših predmetih, na primer na pajkovi

mreži. Najmočnejša je rosa na rastlinah.

6. naloga:

V besedilu je največ lastnostnih/vrstnih/svojilnih pridevnikov.

7. naloga:

a) lepo

b) Ker je pridevnik 1. stopnje zapisan v osnovni obliki, se imenuje oblika pridevnika

osnovnik.

8. naloga:

a) NE

b) B Ker smo z njo primerjali temperaturo tal in zraka.

c) Obliko pridevnika 2. stopnje imenujemo osnovnik/primernik.

9. naloga:

a) Poimenoval/-a sem

največjo lastnost rose na rastlinah.

b) Osnovnik./Primernik./Presežnik.

10. naloga:

C Pridevnike sem stopnjeval/-a.

11. naloga:

lastnostne

pridevnike

12. naloga:

a) Že drobna toča s premerom okoli en centimeter povzroča škodo tudi na poljščinah in v

vinogradih. Debelejša toča dela škodo tudi na avtomobilih, strehah in na okenskih

steklih. Slabše strešne kritine je dobro pred točo zavarovati. Večja zrnja toče lahko

resno poškodujejo tudi človeka. V takih trenutkih bi bila bolj zaželena letala proti toči.

b) drobna

c)

č) Na en način/dva načina/tri načine.

13. naloga:

a) Ko se zrak nad travnikom segreje, se začne lažji topel zrak dvigati, tega pa nadomesti

težji, hladnejši.

b) na -ejši na -ši na -ji

c) Osnovnik Primernik

lahek lažji

težak/težek težji

hladen hladnejši

14. naloga:

a) osnovnik: / primernik: šibkejši presežnik: najmočnejši

b) B Primerniku na začetku dodamo še naj-.

c) Z besedo bolj./Z besedo najbolj.


1. naloga:

Osnovnik Primernik Presežnik

dolg daljši najdaljši

ljubezniva ljubeznivejša najljubeznivejša

pogumen pogumnejši najpogumnejši

velike večje največje

star starejši najstarejši

visoke višje najvišje

nizko nižje najnižje

kratka krajša najkrajša

ozek ožji najožji

drag dražji dražji

2. naloga:

Najvišji Slovenec je košarkar Primož Brezec, ki je visok 218 cm.

Najdaljša slovenska beseda v slovenščini ima 26 črk.

Postojnska jama je najlepša jama ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi.

Najstarejša vinska trta je Stara trta v Mariboru, saj ima okoli 440 let.

Osnovnik Primernik

debela debelejša

slabe slabše

velika večja

zaželena bolj zaželena

Najnižja izmerjena temperatura je bila na Komni nad Bohinjem, in sicer –49 °C.

3. naloga:

Soseda Mojca je mlajša od moje tete. Triglav je najvišja gora v Sloveniji. Delovni zvezek za

slovenščino je debelejši od delovnega zvezka za zgodovino. Bohinjsko jezero je globlje od

Blejskega. Na Kitajskem so dokončali najdaljši most na svetu. Prstan z diamanti je najdražji od

vseh drugih prstanov. Čokoladna torta je slajša kot mamino pecivo. Pri športni vzgoji sem dobil

boljšo oceno kot Vid.

4. naloga:

a) Nebotičnik v Dubaju je najvišja zgradba na svetu. Visok je 828 metrov. To pomeni, da je kar

300 metrov višji od nebotičnika v Tajpeju. Najlepše fotografije z nebotičnika nastanejo zgodaj

zjutraj. Kasneje je pogosto zavit v siv oblak smoga. Stavba ima tudi najvišjo razgledno točko na

svetu ter dvigalo, ki ima najdaljšo pot na svetu. Opazovalnica, ki ponuja razkošen pogled na

Dubaj, je bila za obiskovalce nekaj časa zaprta. Restavracija lahko sprejme prek 210 gostov,

ima velik predprostor, glavno jedilnico in kuhinjske otoke. V nebotičniku so tudi stanovanja,

poslovni prostori in hotel. Na vrhu je temperatura kar za 10 stopinj nižja kot spodaj.

b) osnovnik: visok primernik: višji presežnik: najvišja

c)

Osnovnik Primernik Presežnik

lepe lepše najlepše

siv bolj siv najbolj siv

dolgo daljšo najdaljšo

razkošen razkošnejši najrazkošnejši

velik večji največji

nizka nižja najnižja

5. naloga:

- Vejica na mizi je bila zelenejša/bolj zelena od travnika.

- Moj pulover je bil bolj tanek/tanjši kot Mojčin.

- Najzaželenejši/Najbolj zaželeni obiskovalci prireditve so bili otroci.

- Polž je najbolj počasna/najpočasnejša žival.

- Učenci 6. razreda so bolj delovni/delovnejši kot učenci 7. razreda.

- Izbral sem si bolj nov/novejši model prenosnega telefona.

6. naloga:


Moj brat je hudoben, vendar pa je moj sošolec hudobnejši.

V našem razredu smo imeli najhudobnejšega sošolca na šoli.

Moj sošolec Miha ima doma obsežnejšo zbirko računalniških iger, kot jo ima moj brat

Mitja.

V NUK-u smo si ogledali najobsežnejšo zbirko pesmi.

Bolj čudaškega soseda še nismo imeli, odkar živimo v tem naselju.

Moj stric ima najbolj čudaškega soseda.

7. naloga:

mrzel – najbolj mrzel; globok – globlji; zahteven – najzahtevnejši; širok – najširši;

dober – boljši; gladek – gladkejši; zaželen – bolj zaželen;

trmast – najbolj trmast; slaven – slavnejši; strma – strmejša; star – starejši

9. UČNI SKLOP: DOBRODOŠLI V HOTELU TRANSILVANIJA!

VAMPIRJI S SLOVENSKIMI IMENI

1. naloga:

(Besedilo govori) o filmu Hotel Transilvanija.

(Besedilo je bilo objavljeno) na spletnih straneh Koloseja.


Avtor besedila bi bil lahko nekdo, ki si je film ogledal/ocenjevalec/filmski kritik.

2. naloga:

Pred samo oceno filma so nanizani osnovni podatki o filmu. Tam izvemo, da film traja

90 minut/1uro in 30 minut, da prihaja iz ZDA/Amerike in da je nastal leta 2012. Navedeni

so igralci, scenarista, režiser in podatek, da filmske junake lahko ob gledanju poslušamo

v slovenščini/slovenskem jeziku. Določen je tudi žanr filma, tj. družinska animirana

komedija.

3. naloga:

7 animiran 1 razpošiljanje, razdeljevanje

1 distribucija 2 neizobražen, surov

6 nadležen 3 izobražen, pameten

2 barbarski 4 umirjenost

4 spokojnost 5 usklajen

6 zoprn, neprijeten

7 risan

4. naloga:

Po smislu, na primer: Da je film sinhroniziran v slovenščino, pomeni, da so izvirni govor (angleščino) nadomestili s slovenščino/da v filmu ni podnapisov, ker igralci ne govorijo v angleščini, ampak slovensko/ da igralci govorijo v slovenščini in da sta zvok in slika usklajena tudi v slovenščini.

5. naloga:

Hotel Transilvanija je razkošno bivališče/razkošno skrivališče/razkošno zdravilišče.

V grad ni stopila človeška noga manj kot 100 let/več kot 100 let/manj kot 50 let.

Drakula je lastnik hotela/skrivnostni gost/nenavadni vampir.

Lastnik želi prirediti poseben mesec zabave/poseben konec tedna/posebno zabavo.

Vampirske težave so čisto posebne vrste/nenavadne in skrivnostne/take, kot jih

poznamo tudi iz človeškega življenja.

Film je srhljiv in pretresljiv/zabaven in prav nič srhljiv/smešen in občasno malo žalosten.

6. naloga:

C Poglavitna tema so družinski odnosi, predvsem odnos med očetom in hčerjo.

7. naloga:


V grad od leta 1898 ni stopil/prišel noben človek/ni bilo ljudi.

V začetku življenje poteka, tako kot mora.

Z njimi prekine vsakdanji način življenja.

Za 90 minut se boste vživeli v film.

Večina se bo ob gledanju filma smejala.

8. naloga:


Drakula je izmišljena oseba, najslavnejši vampir, Bram Stoker je o njem leta 1897 napisal

grozljivko. Sicer naj bi legenda o Drakuli prihajala iz Romunije, iz pokrajine Transilvanija,

kjer naj bi se eden od vladarjev imenoval Drakula in naj bi v svojih bojih pobil ogromne

množice ljudi.

9. naloga:

Ljudje kakovost hotelov označujemo s številom zvezdic.

Ljudje smo polnoletni pri osemnajstih letih, vampirji potrebujejo za to 100 let več./

Praznujejo Mančino polnoletnost.

10. naloga:

B Izhodiščno besedilo je ocena filma.

11. naloga:


Avtor besedil hvali dober scenarij, odlično režijo, zabavnost in smešnost prizorov,

povezanost z našim življenjem.

12. naloga:

Po smislu, na primer: V bistvu ničesar ne graja, le opozarja, da film kljub povezavi z Drakulo nima v sebi nič

srhljivega, nad čimer bi lahko bil kdo od gledalcev razočaran.

13. naloga:


Če bi oceno prebral/-a pred ogledom filma, bi si film zagotovo želel/-a pogledati, saj me

filmi o vampirjih zelo zanimajo.

Če bi oceno prebral/-a pred ogledom, filma ne bi šel/šla pogledat, saj mi niso všeč

sinhronizirani filmi.

14. naloga:

a) C Skrbi je v prvi povedi glagol, v drugi pa samostalnik.

b) - Ne, besedi sta enaki, njun pomen določimo iz pomena povedi.

15. naloga:


V prvem primeru je beseda hotel pisana z malo začetnico, ker je to občno ime/vrsta

stavbe, v drugem primeru pa je hotel pisan z veliko začetnico, ker je to lastno ime/naslov

filma.

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

HALO, JE TAM KINEMATOGRAF?

1. naloga:


Ne, saj gre za seznam, ki ga ne beremo v celoti, ampak v njem iščemo določene podatke.

2. naloga:


Telefonski imeniki so namenjeni kot pomoč ljudem pri iskanju določene telefonske

številke.

Tak seznam uporabimo, kadar potrebujemo telefonsko številko koga/česa in je ne vemo.

Telefonski imenik v Sloveniji izdaja Telekom Slovenija.

3. naloga:


Imetniki telefonskih številk so razvrščeni po abecedi od a do ž. Na prvem mestu je vedno priimek. To je pravilno, saj za sezname velja, da je na prvem mestu priimek. Poleg imena in priimka je dobro vedeti tudi naslov osebe, saj se lahko v imeniku pojavi več oseb z enakim imenom in priimkom.

4. naloga:

Pri iskanju številke gospoda Saša Klariča bi mi pomagal naslov, lahko pa tudi funkcijski

naziv.

Funkcijski nazivi so: inž. (inženir), prof. (profesorica), dipl. inž. (diplomirani inženir), dr.

(doktor), mag (magister).

Tisti, ki zahtevajo, da jim v imeniku dopišejo naziv, želijo s tem omogočiti ljudem lažje

iskanje, nekateri pa želijo poudariti svoj status.

5. naloga:

B Iskal/-a bi Drakulovo telefonsko številko.

SAMOSTOJNO DELO

Po smislu.

VČERAJ, SMEŠNO IN DOMOV – TEMU REČE SE PRISLOV ... 1. naloga:

a) kraj dogajanja čas dogajanja vzrok dogajanja

b) - Kdaj so ustvarjalci predstavili novo zgodbo?

2. naloga: (Besede označujejo) kraj/mesto dogajanja. Č

3. naloga: - Po vseh treh besedah se vprašam s kako oz. na kakšen način.

4. naloga:

b) Po smislu. c) Po smislu. 5. naloga: Krajevni prislovi: doma, ven Časovni prislovi: zdaj Načinovni prislovi: preveč, povsem, malo, napačno a) Največ je krajevnih prislovov. DA NE

Časovni prislov je le eden. DA NE

Krajevnih prislovov je prav toliko kot časovnih. DA NE

V predzadnjem odstavku je le časovni prislov. DA NE

V zadnjem odstavku sta dva načinovna prislova. DA NE

Po vseh načinovnih prislovih se vprašam enako. DA NE

b) Največ je načinovnih prislovov.

Krajevni prislovov je več kot časovnih (krajevna sta dva, časovni je le eden).

V predzadnjem odstavku je le krajevni prislov.

Po načinovnih prislovih se vprašam s kako in v kolikšni meri.

6. naloga:

a) C Po prvi podčrtani besedi se vprašam s kakšno, po drugi pa s kako.

b) - Podčrtani sta dve različni besedi: prva je pridevnik, druga je prislov.

7. naloga: Po smislu, na primer: Želim ti, da lepo preživiš svoje počitnice in da prineseš domov lepo barvo.

Vreme je bilo odlično, zato smo se v parku imeli odlično.

Deževje v gorah ni več tako pogosto, zato se Jure pogosto odpravi na vrh.

Hotel je doseči visoko drevo, zato je obe roki dvignil visoko nad glavo.

Hrabro dekle se je hrabro upiralo močnejšemu nasprotniku.

8. naloga:

Krajevni prislovi Časovni prislovi Načinovni prislovi

domov sprva dobro

tjakaj pozneje, potem

kraj dogajanja način dogajanja čas dogajanja

Drakula je nesporni vodja vseh pošasti, obsedeno nadzoruje in odlično upravlja hotel.

Težava je le v tem, kot pravi Manca, da se hkrati obnaša mevžasto. Neskončno se boji za

Mančino varnost, v zavetju svojega hotela jo je do zdaj/sedaj imel na varnem, stran od

ljudi. Zdaj/sedaj, na pragu 118. rojstnega dne, pa mora stoodstotno držati obljubo, ki jo

je dal, da jo bo končno spustil v svet. Kako naj se reši iz položaja, ki ga peklensko

utesnjuje in tišči navzdol?

9. naloga: a) Po besedni zvezi sem se vprašal/-a s kako, po besedi pa s kako.

b) Ugotovil/-a sem, da sem se spraševal/-a po obeh besedah enako.


- Mislim, da je prislov le beseda potihoma.


1. naloga: a) med poletjem – poleti ob večeru – zvečer

na včerajšnji dan – včeraj med zimo – pozimi lansko leto – lani v tem trenutku –zdaj/sedaj po poldnevu – popoldne ob polovici dneva – opoldne danes zvečer – nocoj/drevi včeraj zvečer – sinoči

To so časovni prislovi.

b) na tem mestu – tukaj/tu na gornjem kraju – gori

na tisto mesto – tja na zunanjem mestu – zunaj na tistem mestu – tam na zunanje mesto – ven

Zapisoval/-a sem krajevne prislove.

c) na lep način – lepo gredoč mimo – mimogrede

v celoti – popolnoma po tihem – potihoma preko mere – prekomerno na strokovni način – strokovno Vpisoval/-a sem načinovne prislove.

2. naloga:

Krajevni prislovi Časovni prislovi Načinovni prislovi

tu, tam, tukaj, dalje,

ven, notri

potem, sedaj brezskrbno, laže, izvrstno

3. naloga: sem – tja včeraj – danes/jutri zjutraj – zvečer grdo – lepo podnevi – ponoči zgoraj – spodaj pozimi – poleti znotraj – zunaj

4. naloga: nocoj – drevi prvič – prvikrat hrabro – pogumno sprva – najprej nato – potem veliko – ogromno/dosti

5. naloga: Franci je Drakulov najboljši prijatelj, ki ga popolnoma ne pusti na cedilu. Je tudi Mančin

stric,

ki je nekoč velik in debel, hrabro, v sebi, pa mož z velikim srcem. Notri je kot pošast

lomastil po podeželju in se nikoli boril s kmeti in z načelniki. Zunaj je zdaj običajen

poročen možakar. Na zabavi precej spozna, da ima bratranca Tonisteina, za katerega še

ni začudeno slišal, a se nikdar sprijazni s tem, da ima njegova družina še enega,

nemudoma majhnega sorodnika.

Franci je Drakulov najboljši prijatelj, ki ga nikoli ne pusti na cedilu. Je tudi Mančin stric, ki

je zunaj velik in debel, notri, v sebi, pa mož z velikim srcem. Nekoč je kot pošast lomastil

po podeželju in se hrabro boril s kmeti in z načelniki. Zdaj je popolnoma običajen poročen

možakar. Na zabavi začudeno spozna, da ima bratranca Tonisteina, za katerega še ni

nikdar slišal, a se nemudoma sprijazni s tem, da ima njegova družina še enega, precej

majhnega sorodnika.

6. naloga: a) - V prvi povedi je podčrtana zveza predloga in samostalnika, v drugi povedi pa krajevni

prislov.

b) Po smislu, na primer: Tako sem se odločil/-a zato, ker sem si zapomnil/-a, da so prislovi v slovenščini enobesedni./Ker besedi gradu lahko določim spol (m. sp.), število (ed.) in sklon

(mest.), medtem ko besedi doma ne morem določiti spola, števila in sklona, lahko pa

se po njej vprašam z vprašalnico kje in ji določim vrsto (krajevni prislov).

7. naloga: a) vodoravno: hudo, mimogrede, tja, okroglo, okoli, jutri, dol, opoldne

navpično: malo, hitro, gor, jokaje, grdo, črno, veselo, dopoldne, jeseni

b) Po smislu, na primer: Jutri bom po treningu prišel k tebi.

Sosed se je razjezil na Marko, ki je skakal po stopnicah gor in dol.

Ob prijetnem kramljanju s teboj je čas hitro tekel.

Se spomniš, da je lani jeseni Peter hudo zbolel?

Pozimi bom odšel smučat tja, kjer sem bil že lani.

Pri babici bo ob njenem praznovanju veselo.

Mojca je iz dvorišča jokaje pritekla domov.

c) vodoravno: hudo (N), mimogrede (N), tja (K), okroglo (N), okoli (K), jutri (Č), dol (K),

opoldne (Č)

navpično: malo (N), hitro (N), gor (K), jokaje (N), grdo (N), črno (N), veselo (N), dopoldne (Č), jeseni (Č)

10. UČNI SKLOP: RAZVOJ ŽIVALI

RAZVOJ KONJA

1. naloga:

Besedilo Razvoj konja je bilo objavljeno v knjigi Konji in konjeniški šport, ki jo je izdala

leta 1998/1998. leta Prešernova družba.

2. naloga:

Da je bilo izhodiščno besedilo prevedeno sklepam po tem, da jo je napisal tuji avtor

(Josée Hermsen).

3. naloga:

Č Da bi bralci izvedeli, kako se je konj skozi stoletja razvijal in spreminjal.

4. naloga:

V časopisu./V reviji Gea./V učbeniku za geografijo./V učbeniku za naravoslovje./V

leksikonu./ V knjigi Ivana Sivca Princ na belem konju.

5. naloga:

V preteklosti so konja primerjali s psom, ker je bil tako velik kot pes (20–45 cm).

6. naloga:

Konji so se spreminjali zaradi podnebnih sprememb. DRŽI NE DRŽI

Srednji prst je pri konjih ostal nespremenjen. DRŽI NE DRŽI

Sedanje pasme konj so se razvile iz treh vrst konj. DRŽI NE DRŽI

Toplokrvni konji so potomci močno grajenih konj osrednje Evrope. DRŽI NE DRŽI

Razlike med toplokrvnim in hladnokrvnim konjem skoraj ni. DRŽI NE DRŽI

Srednji prst pri konjih se je razvil v današnje kopito.

Sedanje pasme konj so se razvile iz dveh vrst konj.

Hladnokrvni konji so potomci močno grajenih konj osrednje Evrope.

7. naloga:


Kdaj so se pojavili konji? pred mnogimi stoletji

Od kod izvirajo? iz step in puščav osrednje Azije

Kako se je konj pri svojem razvoju

spreminjal?

manjši zunanji prsti na sprednjih in zadnjih nogah,

srednji se je razvil v kopito, večji konj, večji možgani,

sprememba čeljusti

Kateri vrsti konj sta se razvili? toplokrvni in hladnokrvni konji

8. naloga:


Potomec je konj, ki je sorodnik konjev iz preteklosti.

9. naloga:

1 vsejedec 1 žival, ki jé vse, kar dobi

6 rastlinojedec 2 obširen travnat svet

3 pasma 3 živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od

2 stepa drugih živali iste vrste

4 žival, ki se hrani z rastlinami in mesom

5 obširen suh svet z malo rastlinja ali brez njega

6 žival, ki se hrani le z rastlinami

7 živali različnih vrst, ki imajo podobne lastnosti

10. naloga:

a), b)

Glagol Oseba Število Čas

so se spreminjali 3. os. mn. pret.

so pokazale 3. os. mn. pret.

je bil 3. os. ed. pret.

sestavljajo 3. os. mn. sed.

izvirajo 3. os. mn. sed.

c) Vsi glagoli so v 3. osebi.

Glagoli se med seboj razlikujejo v številu.

V povedih so glagoli v dveh različnih časih.

Eden od glagolov ima ob sebi tudi besedico se.

č) Glagoli v sedanjiku: sestavljajo, izvirajo

Glagoli v pretekliku: so se spreminjali, so pokazale, je bil

Glagoli v prihodnjiku: /

11. naloga:


Večina glagolov je v sedanjiku/pretekliku/prihodnjiku, saj besedilo govori o razvoju konja,

ki se je zgodil v preteklosti oz. se je začel že stoletja nazaj.

12. naloga:


Podatek: Presenetil me je podatek, da je bil nekoč konj velik samo toliko kot pes (20–45

cm).

Pojasnilo: Ta podatek me je presenetil, ker sem ves čas mislil/-a, da so konji že od nekdaj

tako veliki kot danes.

13. naloga:

Izhodiščno besedilo je opis konja/opis razvoja konja/pripoved o prvi ježi konja/vabilo na

ogled konj.

14. naloga:

a) Predstavljen je bil razvoj mačke. Med petimi poddružinami mačk sta najbolj znani

družina velikih mačk in družina malih mačk. Domača mačka se je pojavila, ko so se

ljudje začeli ukvarjati s poljedelstvom. Odganjale so jim nezaželene glodavce.

15. naloga:

Kateri živali je bila podobna skupna

prednica vseh mesojedih živali?

To je bila Miacis, ki je bila podobna

podlasici.

Kakšne so bile mačke pred 25 milijoni let? Imele so velike sabljaste zobe, v višino

pa so bile veliko večje kot današnji lev.

V katero skupino spada domača mačka? Spada v skupino malih mačk.

Kje so začeli udomačevati mačke? Mačke so začeli udomačevati na

kmetijah/pri ljudeh, ki so se ukvarjali s

poljedelstvom./V Egiptu.

Po čem so se mačke glede na različno

podnebje med seboj razlikovale?

Ločevale so se po zgradbi telesa in

gostoti kožuha.

16. naloga:

Po smislu.

17. naloga:

pred 60 milijoni let: žival Miacis, ki je bila podobna podlasici

pred 50 milijoni let: Dinictis, prednica vseh mačk.

pred 12 milijoni let: prve prave mačke

18. naloga:

A To je prednica domače mačke.

19. naloga:


Človek je mačko potreboval, da mu je pomagala odganjati oz. uničevati glodavce.

Mačka je človeka potrebovala, da jo je oskrbel s hrano/da jo je hranil.

20. naloga

Značilnosti mačk mala mačka velika mačka

predejo

rjovejo

hranjenje s pomočjo prednjih nog

višje so v križu

višje so v plečih

21. naloga:


Glede na kaj so se mačke delile na velike in male mačke?

Kako so vremenske razmere vplivale na zgradbo telesa?

SAMOSTOJNO DELO Po smislu. NAČRTI ZA POČITNICE 1. naloga:


Med počitnicami lahko skrbim za konje (npr. jih hranim, čistim), jaham.

2. naloga:

A Učenje jahanja.

C Terensko jahanje s spremstvom.

3. naloga:


DA, preživel/-a bi nekaj dni ne kmetiji, ker si že nekaj časa želim naučiti jahanja in ker bi

lahko občudoval/-a pokrajino ob umirjeni in počasni ježi.

4. naloga:

Po smislu.

5. naloga:

Kobilarna je v Ljubljani/Lipici/Mariboru/Ptuju/Portorožu.

6. naloga:

Konji v naši najlepši kobilarni se imenujejo lipicanci.

7. naloga:


Če ne želite oz. ne morete svojega ljubljenčka vzeti s seboj na počitnice, ga pustite pri

osebi, ki ji zaupate. Če ta oseba ne more imeti vašega ljubljenčka pri sebi, potem naj

prihaja k vam enkrat/dvakrat na dan, da ga nahrani, zamenja vodo … Za psa lahko

poskrbijo v pasjem hotelu, za ostale ljubljenčke pa v hotelu za male živali.

Težko je svetovati ljudem, ali naj vzamejo svojega ljubljenčka na počitnice ali ne, saj se

mora vsak lastnik o tem odločiti glede na značaj in navade, ki jih ima njegov ljubljenček.

Vsekakor pa je potrebno poskrbeti, da bo za žival, ki potuje na počitnice, potovanje čim

manj stresno in naporno.

8. naloga:

a)Po smislu, na primer:

Besedilo bom napisal/-a v 1./2./3. osebi, saj bom pisal/-a o tistih načrtih, ki jih bom imel/-a sam/-a.

V besedilu bom uporabil/-a preteklik/sedanjik/prihodnjik, saj bom pisal/-a o načrtih, ki jih bom šele uresničil/-a med počitnicami.

b) Po smislu. c) Po smislu. č) Po smislu. d) Po smislu. e) Po smislu. PREVERI SVOJE ZNANJE 1. naloga:

Misel: Slovenščina je zelo zanimiva

2. naloga:

V šoli so se učili sklanjanje samostalnikov. Učiteljica pokliče Janezka pred tablo.

„Janezek, kako se sklanja dedek?”

„Brez kozmodiska zelo težko,” odgovori Janezek.

Učitelj razlaga čase.

„Jaz sem bolan. Kateri čas je to?”

„Najlepši čas,” odvrne Janezek.

„Jure, povej mi stavek, v katerem bo beseda sladkor.”

„Bela kava.”

„Ja, kje je pa tu sladkor?”

„V kavi, vendar.”

„Zakaj je narobe, če rečem: Jest sm šou?” vpraša profesor slovenščine.

„Ker ste še vedno tukaj,” pove Katarina.

3. naloga:

1. rebus: OSA (OSE) + BALON (BA) OSEBA

2. rebus: LASJE (LAS) + NOS (NO) + IME LASTNO IME

3. rebus: ZNAK (ZA) + IGRIŠČE (IM) + KIT (KI) ZAIMKI

4. rebus: BESEDILO (BESEDILNE) + VRSTA (VRSTE) BESEDILNE VRSTE

5. rebus: KRANJ (KRAJ) + VPRAŠANJA (ŠAVA) KRAJŠAVA

6. rebus: PREMICA (PREMI) + GOBE (GO) + VODNJAK (VOR) PREMI

GOVOR

4. naloga:

1 osebni; 2 glagol; 3 spremni stavek; 4 tožilnik; 5 presežnik; 6 preteklik; 7 dajalnik;

8 sklonov; 9 nedoločnik; 10 vrstilni; 11 NUK

Rešitev: SAMOSTALNIK

ZAKLJUČNO PREVERJANJE ZNANJA 1. naloga:

B

Navodilo za vrednotenje:

Za pravilno rešitev 1 točka.

2. naloga:

a) (Objavljeno je bilo) 14. 2. 2012.




Besedilo je bilo napisano 14. 2. zato, ker na ta dan praznujemo valentinovo

(dan zaljubljencev).


Za vsebinsko pravilno poved 1 točka, za jezikovno pravilnost smiselne povedi

1 točka.

3. naloga: Po smislu, na primer: Naslov sporoča, da smo tudi Slovenci začeli praznovati valentinovo/dan zaljubljencev. Navodilo za vrednotenje: Za vsebinsko pravilno povedi 1 točka, za jezikovno pravilnost smiselne povedi

1 točka.

4. naloga: 1. odstavek: A, D 2. odstavek: Č, E 3. odstavek: B, C Navodilo za vrednotenje: Za 6, 5 pravilnih rešitev 3 točke. Za 4, 3 pravilne rešitve 2 točki. Za 2, 1 pravilno rešitev 1 točka. 5. naloga: Wikipedia ponuja opis Navodilo za vrednotenje:


6. naloga: Janez Bogataj, Andrej Brence Navodilo za vrednotenje: Za 2 pravilni rešitvi 2 točki. Za 1 pravilno rešitev 1 točka.

7. naloga: 7, 5, 1, 6, 2, 3 Navodilo za vrednotenje: Za 6, 5 pravilnih rešitev 3 točke. Za 4, 3 pravilne rešitve 2 točki. Za 2, 1 pravilno rešitev 1 točka. 8. naloga: DA, NE, DA, DA, NE, NE, NE Navodilo za vrednotenje: Za 7, 6 pravilnih rešitev 3 točke. Za 5, 4 pravilne rešitve 2 točki. Za 3, 2 pravilni rešitvi 1 točka. 9. naloga: Sopomenska besedna zveza: dan zaljubljencev Nadpomenka: praznik Navodilo za vrednotenje: Za 2 pravilni rešitvi 2 točki. Za 1 pravilno rešitev 1 točka. 10. naloga: Po smislu, na primer: Ker se imena praznikov, razen nekaterih izjem (npr. Prešernov dan), vedno pišejo z malo. Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev 1 točka. 11. naloga: A Navodilo za vrednotenje


12. naloga: a) Ofelija je dejala, da bo naslednji dan valentinovo. Navodilo za vrednotenje: Za pravilno pretvorbo povedi 1 točka. Za jezikovno pravilno poved 1 točka. b) Kdaj bo valentinovo? Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev 1 točka. 13. naloga: Enaindevetdeset Navodilo za vrednotenje Za pravilno rešitev 1 točka. 14. naloga: Pojasnil oz. razložil je besedo, ki jo je uporabil. Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev 1 točka.

15. naloga: a) je povedal, je dobilo, nisem spoznal

Navodilo za vrednotenje: Za 3 pravilne glagole 2 točki. Za 2, 1 pravilen glagol 1 točka.

b) (Vsi glagoli so) v pretekliku. Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev 1 točka.

16. naloga: a) Po kakšnem?

Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev 1 točka.

b) Pridevnik Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev 1 točka.

17. naloga: zaljubljencev, srčke Navodilo za vrednotenje: Za 2 pravilni rešitvi 2 točki. Za 1 pravilno rešitev 1 točka. 18. naloga: a) ga

Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev 1 točka.

b) (Izpisani zaimek se nanaša) na besedo praznik. Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev 1 točka.

19. naloga: različnih, različnejših, najrazličnejših Navodilo za vrednotenje: Za pravilno rešitev (vse 3 stopnje) 1 točka. 20. naloga: časovni prislov: nekoč načinovni prislov: skrivoma Navodilo za vrednotenje: Za 2 pravilni rešitvi 2 točki. Za 1 pravilno rešitev 1 točka. 21. naloga: Po smislu, na primer: Etnolog Janez Bogataj je v knjigi Slovenija praznuje napisal, da se zaradi slovenskih tiskanih medijev (iz konca 80. let 20. stoletja) tudi v Sloveniji praznuje valentinovo. Praznovati so ga začeli najprej v Angliji, nato pa se je razširil v ZDA in nazadnje tudi Evropa. Glavni simbol valentinovega je srček v različnih oblikah, podarimo pa lahko tudi cvetje in druga darila. Osnove praznika so povezane z željami po novem življenju, plodnosti in spomladanskem rastju.

Navodilo za vrednotenje: A) Vsebina:

etnolog Janez Bogataj, knjiga Slovenija praznuje tiskani mediji začetek Anglija, razširil v ZDA in Evropo glavni simbol srce (v različnih oblikah in izvedbah) ostali simboli in znaki: voščilnice, cvetje, darila različne želje (po novem življenju, plodnosti, rasti)

Za 5, 4 sestavine 3 točke. Za 3 sestavine 2 točki. Za 2 sestavini 1 točka.

B) Jezikovna pravilnost: Jezikovno pravilnost vrednotimo le, če je učenec dobil za vsebino najmanj 2 točki in napisal zaokroženo/povezano besedilo (ni le nepovezano navajal podatkov). Brez napake, za 1 ali 2 napaki 2 točki. Za 3 ali 4 napake 1 točka.

Documents

1. UČNI SKLOP: SLOVENŠČINA, MOJ JEZIK · Zato, ker 20,5 % Slovencev govori en tuji jezik, 37,2 % dva tuja jezika in 34,1 % tri ali več tujih jezikov, to se pravi, da 92 % Slovencev,