Kaj nam prinaa plinovod Juni tok? - University of Ljubljana nam prinasa plinovod Juzni tok.pdfKaj nam prinaa plinovod Juni tok? (Vir (obe sliki): Wikipedia, 2014) Modul za poučevanje

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem

Modul pripravili: Petra Bašek, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]

1

Kaj nam prinaša plinovod Južni tok?

(Vir (obe sliki): Wikipedia, 2014)

Modul za poučevanje kemije v 8. razredu osnovne šole, kemijske reakcije.

Povzetek Modul “Kaj nam prinaša plinovod Južni tok” je namenjen za učenje poglavja o kemijskih reakcijah v 8. razredu osnovne šole. Na začetku modula je predstavljen socionaravoslovni scenarij, ki se nanaša na izgradnjo plinovoda Južni tok, ki naj bi potekal čez Slovenijo. Učenci bodo spoznali pomen plinovodov in kako jih uporabljamo za ogrevanje domov in drugih objektov. Ugotovili bodo, da mora poteči neka kemijska reakcija kjer se energija sprošča in da to izkoriščamo za ogrevanje. Ob tem pa se bodo naučili vse o kemijskih reakcijah in tudi sami izvedli eksperiment, kjer bodo poskušali ugotoviti kako vpliva koncentracija na hitrost kemijske reakcije. Na koncu modula pa bodo znali našteti pozitivne in negativne strani izgradnje plinovoda Južni tok čez Slovenijo.

Modul vključuje

1. Navodila za učence Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki jih morajo učenci rešiti.

2. Navodila za učitelja Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.

3. Način preverjanja in ocenjevanja znanja

Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.

mailto:[email protected]




2

4. Učiteljevi zapiski Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve nalog v navodilih za učence.

Zahvala Modul je pripravila Petra Bašek (konzulent: dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.


http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti

http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti


http://www.profiles-projects.eu/










3

Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci: 1. Učenci razvijajo eksperimentalnoraziskovalne spretnosti in veščine.

2. Učenci razvijajo naravoslovne postopke, spoznavne procese, kritično mišljenje in

ustvarjalnost.

3. Učenci razvijajo naravoslovno pismenost in s tem zavedanje o soodvisnosti družbenih,

družbenoekonomskih in naravoslovnotehniških postopkov.

4. Učenci znajo uporabljati osnovno strokovno terminologijo pri opisovanju pojavov,

procesov in zakonitosti.

5. Učenci bodo vedeli kaj nastane pri gorenju.

6. Učenci se bodo znali odločiti, ali je dobro da bo plinovod potekal čez Slovenijo.

Vsebina učnega načrta: Učenci: (1) znajo prepoznavati kemijske spremembe; (2) razumejo kemijske spremembe kot kemijske reakcije oziroma kot snovne in energijske spremembe; (3) opredelijo reaktante in produkte kemijske reakcije; (4) razlikujejo med kemijskimi reakcijami, pri katerih se energija sprošča oziroma veže (porablja); (5) spoznajo kako vpliva koncentracija snovi na hitrost kemijske reakcije.

Metode in oblike dela: - metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja); eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (reševanje problemov); oblike (skupinsko delo).

Predviden čas: 4 šolske ure (45 min)

Predznanje; Učenci naj bi že: (1) poznali simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo oziroma spojine; (2) znajo kako se povezujejo delci/gradniki med seboj; (3) imeli razvit odnos do kemije s poznavanjem pomena kemije v življenju; (4) imeli razvito sposobnost opazovanja in že znajo uporabljati eksperimentalnoraziskovalni pristop.





4

Aktivnosti učencev

Kaj nam prinaša plinovod Južni tok? Ime in priimek: __________________________ Skupina: ____ Razred: ___

Zakaj se to učim?

Plinovod južni tok bo potekal iz južne Rusije po dnu Črnega morja, do Bolgarije in nato čez Srbijo, Madžarsko do plinskega vozlišča blizu Dunaja v Avstriji. En krak se bo v Bolgariji odcepil proti Grčiji in bo potekal čez morje v Italijo, drugi razcep pa bo na Madžarskem s krakom čez Slovenijo v Italijo (Wikipedia, 2013). Po plinovodu potuje zemeljski plin, ki je plinasto fosilno gorivo. Glavna sestavina je metan, sicer pa je sestava odvisna od nahajališča. Navadno so prisotne tudi večje količine višjih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Nahaja se pod zemljo, običajno skupaj z nafto, saj tudi nastaja na podoben način kot nafta. Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO2 pri izgorevanju, je vsestransko uporaben in v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi energijsko učinkovit (Wikipedia, 2014). Ker je zemeljski plin zelo uporaben je pomembno, da se zavedamo kaj bo izgradnja plinovoda Južni tok pomenila za Slovenijo, kakšne so pozitivne strani in kakšne so negativne strani plinovoda.

(2) Učni cilji: Učenci: (1) znajo prepoznavati kemijske spremembe; (2) razumejo kemijske spremembe kot

kemijske reakcije oziroma kot snovne in energijske spremembe; (3) opredelijo reaktante in produkte kemijske reakcije; (4) razlikujejo med kemijskimi reakcijami, pri katerih se energija sprošča oziroma veže (porablja); (5) spoznajo kako vpliva koncentracija snovi na hitrost kemijske reakcije.

(3) Učni dosežki: Učenci: (1) poznajo učno snov, ki je povezana s kemijskimi reakcijami; (2) znajo presoditi

pozitivne in negativne plati izgradnje plinovoda za Slovenijo; (3) znajo sami zasnovati eksperimentalno delo. (4) Predzanje: Učenci naj bi že: (1) poznali simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo oziroma spojine;

(2) znajo kako se povezujejo delci/gradniki med seboj; (3) imeli razvit odnos do kemije s poznavanjem pomena kemije v življenju; (4) imeli razvito sposobnost opazovanja in že znajo uporabljati eksperimentalnoraziskovalni pristop.





5

(5) Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo. (6) Novi pojmi: (1) kemijska sprememba; (2) fizikalna sprememba; (3) eksotermna reakcija; (4) endotermna reakcija.





6

Naloge učencev I. DEL

1. Razdelite se v skupine po 4 učenci skupaj. S pomočjo internetnih virov in druge literature poskušajte odgovoriti na spodnja vprašanja.

1. Kaj je gorenje? Opišite proces gorenja.

2. Na kakšne načine lahko ogrevamo prostore?

3. Kaj je zemeljski plin?

4. Zakaj lahko za ogrevanje prostorov uporabljamo zemeljski plin?

5. Ali gorenje fosilnih goriv onesnažuje okolje?

2. O svojih odgovorih in ugotovitvah se pogovorite z učenci drugih skupin in dopolnite svoje odgovore. 3. Svoje odgovore in razmišljanja predstavite učiteljici/učitelju in jo po potrebi prostite za dodatno razlago.

II. DEL

S pomočjo eksperimentalnoraziskovalnega dela boste poskušali ugotoviti kako vpliva koncentracija reagentov na hitrost kemijske reakcije. V skupinah po 4 učenci skupaj zasnujte potek eksperimentalnega dela tako, da boste dokazali, ali na hitrost kemijske reakcije vpliva koncentracija. Na voljo boste imeli magnezijeve opilke in klorovodikovo kislino. A. REAKCIJA MED MAGNEZIJEM IN KLOROVODIKOVO KISLINO POTREBŠČINE: V tabelo zapišite kakšen pribor boste potrebovali pri vašem eksperimentalnem delu.

PRIBOR KEMIKALIJE

Magnezijevi opilki Klorovodikova kislina





7

POTEK DELA: Po korakih zapišite, kako boste izvedli eksperimentalno delo. (Za pomoč lahko prosite učitelja.)

MERITVE: Zapišite, kaj boste merili pri poskusu – kaj bodo konstante in kaj spremenljivka.

OPAŽANJA IN SKLEPI: V tabelo zapišite svoja opažanja med izvajanjem poskusa in svoje sklepe.

OPAŽANJA SKLEPI





8

Vprašanja za utrjevanje znanja Ključna vprašanja

Kaj je kemijska sprememba? Kako lahko prepoznamo, da je med reakcijo nastala nova snov? Kako lahko opazimo spremembo energije pri kemijski reakciji? Kaj vpliva na hitrost kemijske reakcije? Kaj je značilno za eksotermno reakcijo? Kaj je značilno za endotermno reakcijo?

Naloge za vajo

1. Podčrtaj kemijske spremembe!

Razbijanje opeke s kladivom. Taljenje ledu na soncu. Kisanje mleka. Žganje kovine. Destilacija alkohola. Redčenje sadnega sirupa z vodo. Gnitje sadja. Raztapljanje sladkorja v vodi. Trganje papirja. Rjavenje železa. 2. Naslednje reakcije opredeli kot eksotermne ali endotermne! Gorenje vžigalice:_________________________ Dihanje:_______________________ Fotosinteza:______________________ Reakcija magnezija s kisikom:_________________________ 3. Dopolni! Snov smo segrevali. Iz sheme je razvidno, da se je pri tem spremenilo _________________ snovi, potekla je _____________ sprememba.





9

Spodnja shema ponazarja spremembo.

Ali razumem

S pomočjo submikropredstavitve predstavi reakcijo: gorenje metana.

III. DEL Razmisli, kakšne so prednosti in kakšne so slabosti izgradnje plinovoda Južni tok za Slovenijo?





10

Kaj nam prinaša plinovod Južni tok?

Navodila za učitelja Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njogovo rešitev. Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja, saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES.Prvi predstavlja učenje z raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev izobraževanja (glej učne rezultate). Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v večini primero raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema. V tem učnem modulu se bodo učenci učili o kemijskih reakcijah. Uvod v to temo predstavlja socio – naravoslovni scenarij o plinovodu, ki naj bi potekal čez Slovenijo. Učence vprašamo: kaj oni mislijo o pomenu plinovoda Južni tok za Slovenijo?, Kaj nam plinovod Južni tok prinaša? Kakšne so po njihovem mnenju pozitivne in negativne lastnosti plinovodov? To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence). Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih predpisuje učni načrt za kemijo. Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo: Učenci naj bi že: (1) poznali simbol/formulo kot zapis za atom elementa/molekulo

oziroma spojine; (2) znajo kako se povezujejo delci/gradniki med seboj; (3) imeli razvit odnos do kemije s poznavanjem pomena kemije v življenju; (4) imeli razvito sposobnost opazovanja in že znajo uporabljati eksperimentalnoraziskovalni pristop.

Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na) raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socio-naravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno posataviti nekaj raziskovalnih vprašanj, kot na primer:





11

Zakaj lahko za ogrevanje prostorov uporabljamo zemeljski plin?

Kako gorenje fosilnih goriv onesnažuje okolje?

Po opredelitvi raziskovalnih vprašanja, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče opraviti meritve. Glede na tip modula, ki je strukturirana tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu naj učenci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema raziskovalnega dela je ugotoviti kaj vpliva na hitrost gorenja metana (kemijske reakcije). Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri. Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o kemijskih reakcijah. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine:

Podatki o plinovodu Južni tok in slikovna predstavitev poteka plinovoda Južni tok;

Nekaj osnovnih podatkov o zemeljskem plinu;

Članek iz časopisa z naslovom: Južni tok: Plinovoda se od zunaj ne vidi, prinaša

pa koristi;

Učna snov o kemijskih reakcijah in vprašanja vezana na to temo;

Opis izvedbe eksperimentalnega dela in pričakovani rezultati.

Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki sestavljajo modul kemijske reakcije, še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij modula.

Učni cilji posamezne učne ure Učni cilji prve učne ure:

Učenci ponovijo snov o gorenju: kaj je potrebno za gorenje, kako poteka gorenje.

Učenci spoznajo fosilna goriva in njihove učinke na okolje.

Učni cilji druge učne ure: Učenci spoznajo pojem kemijske reakcije.

Učenci zasnujejo potek eksperimentalnoraziskovalnega dela.





12

Učenci opredelijo reaktante in produkte kemijske reakcije.

Učenci razvijajo eksperimentalnoraziskovalni pristop: opredelijo dejavnike poskusa;

razlikujejo med konstantami in spremenljivkami.

Učni cilji tretje učne ure:

Učenci razlikujejo med kemijskimi reakcijami, pri katerih se energija sprošča oziroma

porablja;

Učenci presojajo zanesljivost pridobljenih rezultatov.

Učni cilji četrte učne ure:

Učenci znajo prepoznavati kemijske spremembe;

Učenci razumejo kemijske spremembe kot kemijske reakcije oziroma kot snovne in

energijske spremembe.

Doseganje zastavljenih kompetenc Kompetenca Kompetenca je dosežena z...

1. Spretnosti raziskovalnega dela.

2. Komunikacijske (pisne, govorne) spretnosti.

3. Sposobnosti odločanja in argumentacije odločitev.





13

»Kaj nam prinaša plinovod Južni tok?«

Predlogi ocenjevanja Učitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skaldu s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijo razvile spretnosti učencev. Del B temelji na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno. Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka: 1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek posamezne skupine, 2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula), 3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na višjih kognitivnih ravneh. Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1 = nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše opombe za celotno skupino ali posameznega učenca. Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov pri pouku.





14

A del Ocena zahtevanih spretnosti učencev

Spretnosti Ocena 1-5 / opis / zaznamek

Socialne vrednote

Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj skupine

Zmožnost oblikovanja timskega dela

Zmožnost smiselnega argumentiranja v skupinski diskusiji

Osebne spretnosti

Zmožnost sodelovanja v procesu učenja

Zmožnost kritičnega mišljenja

Ustvarjalne zmožnosti

Zmožnost predstavitve na zanimiv način

Zmožnost samozavesti med predstavitvijo

Zmožnost predstavitve dobljenih rezultatov v razredu

Zmožnost spraševanja in izražanja osebnega mnenja

Uporabljanje znanstvenih metod dela

Zmožnost določitve namena obravnavanega dela

Zmožnost uporabe različnih virov za pridobivanje informacij

Sposobnost oblikovanja različnih stališč do obravnavanega dela

Zmožnost priprave ustreznega delovnega načrta

Zmožnost analize zbranih podatkov

Zmožnost oblikovanja sklepov





15

B del Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem ali pisnem preizkusu znanja

1. učna ura

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za vrednotenje; Učenci:

Ocena 1-5 / opis / zaznamek

1 Gorenje Učenci znajo odgovoriti na

vprašanja o gorenju

2 Fosilna goriva Učenci razumejo kakšen vpliv imajo fosilna goriva na okolje

1. Kaj je gorenje? Opišite proces gorenja.

2. Na kakšne načine lahko ogrevamo prostore?

3. Kaj je zemeljski plin?

4. Zakaj lahko za ogrevanje prostorov uporabljamo zemeljski plin?

5. Ali gorenje fosilnih goriv onesnažuje okolje?

2. učna ura



1 Kemijska reakcija Učenci znajo razložiti pojem

kemijska reakcija

2 Zasnovanje

eksperimentalnega dela

Učenci samostojno zasnujejo potek eksperimentalnega dela

3 Reaktanti in

produkti Učenci znajo opredeliti reaktante in

produkte kemijske reakcije

4 Konstante in spremenljivke

Učenci znajo opredeliti konstante in spremenljivke pri njihovem

eksperimentu

1. Učenci po korakih zapišejo, kako bodo izvedli eksperimentalno delo. 2. Zapiši rektante in produkte kemijske reakcije. 3. Zapiši konstante in spremenljivke poskusa. 3. učna ura



1 Eksotermna in endotermna

reakcija

Učenci razlikujejo med eksotermnimi in endotermnimi

reakcijami

2 Komentiranje

rezultatov Učenci znajo razložiti rezultate, ki so jih dobili pri izvajanju poskusa





16

Naslednje reakcije opredeli kot eksotermne ali endotermne! Gorenje vžigalice:_________________________ Dihanje:_______________________ Fotosinteza:______________________ Reakcija magnezija s kisikom:_________________________ V tabelo zapišite svoja opažanja med izvajanjem poskusa in svoje sklepe.

OPAŽANJA SKLEPI

4. učna ura



1 Kemijske

spremembe Učenci prepoznajo kemijske

spremembe

2 Hitroste kemijske

reakciej Učenci vedo kaj vpliva na hitrost

kemijske reakcije

1. Podčrtaj kemijske spremembe! Razbijanje opeke s kladivom. Taljenje ledu na soncu. Kisanje mleka. Žganje kovine. Destilacija alkohola. Redčenje sadnega sirupa z vodo. Gnitje sadja. Raztapljanje sladkorja v vodi. Trganje papirja. Rjavenje železa. 2. Kako vpliva koncentracija snovi na hitrost kemijske reakcije?





17

C del Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja Vrednotenje pisnih izdelkov učencev

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1

Napiše načrt oziroma poročilo raziskave

Zasnuje načrt raziskave oz. postavi raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen raziskave/poskusov

Načrt raziskave zadošča minimalnim standardom, ki jih določi učitelj.

Zna ustrezno predvidevati raziskovalne rezultate.

Razvije ustrezen postopek raziskave in zna določiti katere spremenljivke je potrebno konktrolirati.

2 Zbira eksperimentalne podatke

Ustrezno zbere in zapiše opazovanja/podatke (npr. število opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo, kako natančno so zbrani podatki, zavedanje možnih napak…).

3

Interpretira ali izračuna iz zbranih podatkov določene parametre in sklepa na njihovi osnovi

Interpretira podatke, zbrane na ustrezen način, ki ga zna upravičiti, vključno z uporabo ustreznih grafov, tabel in simbolov.

Ustrezno sklepa glede na posatavljena raziskovalna vprašanja.

4 Odgovarja na vprašanja

Zagotavlja pravilne pisne odgovore na vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.

Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti kadar je pozvan, naj poda mnenje ali odločitev.

5

Riše diagrame/ tabele/modele simbolne predstavitve.

Lahko zagotovi zahtevane grafične prikaze.

Je zmožen grafično predstaviti rezultate v primerno velikih grafih in s primernimi podrobnostmi.

Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne





18

naslove za diagrami, slikam, tabelam.

6

Naravoslovno ali družbeno-naravoslovno mišljenje

Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke pri reševanju problemov.

Poda ustrezno družbeno-naravoslovno odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s pravilno poudarjeno naravoslovno komponento.

Vrednotenje z opazovanjem

Dimenzija Predlagan kriterij/competence za

vrednotenje; Učenci: Ocena 1-5 / opis /

zaznamek

1 Deluje v skupini, med dejavnostmi in razpravo

Prispeva k delu skupine.

Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti sodeluje pri delu skupine.

Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč (kognitivno ali psihomotorično); povzema rezultate.

Kaže toleranco do članov skupine in jih spodbuja.

2 Izvedbo raziskave ali poskusa

Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno opraviti.

Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.

Uporablja laboratorijski inventar na varen način.

Do sebe in drugih deluje varno pri delu.

Vzdržuje urejeno in čisto delovno površino.





19

»Kaj nam prinaša plinovod Južni tok?«

Zapiski učitelja PLINOVOD in ZEMELJSKI PLIN: Plinovod južni tok bo potekal iz južne Rusije po dnu Črnega morja, do Bolgarije in nato čez Srbijo, Madžarsko do plinskega vozlišča blizu Dunaja v Avstriji. En krak se bo v Bolgariji odcepil proti Grčiji in bo potekal čez morje v Italijo, drugi razcep pa bo na Madžarskem s krakom čez Slovenijo v Italijo (Wikipedia, 2013). Zemeljski plin je plinasto fosilno gorivo. Glavna sestavina je metan, sicer pa je sestava odvisna od nahajališča. Navadno so prisotne tudi večje količine višjih ogljikovodikov, kot so etan, propan, butan in eten. Nahaja se pod zemljo, običajno skupaj z nafto, saj tudi nastaja na podoben način kot nafta. Zemeljski plin je najčistejše fosilno gorivo z najmanjšo emisijo CO2 pri izgorevanju, je vsestransko uporaben in v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi energijsko učinkovit. Svet si danes prizadeva za zmanjševanje emisij CO2 in toplogrednih plinov v ozračje, ki sta cilj Kjotskega protokola in zaveze Evropske unije za 20% zmanjšanje emisij CO2. Širjenje uporabe zemeljskega plina kot »zelenega energenta« lahko pomembno prispeva k doseganju okoljevarstvenih ciljev (Wikipedia, 2014). KEMIJSKA REAKCIJA: Kaj je fizikalna in kaj kemijska sprememba? Med fizikalno spremembo se snov kemijsko ne spremeni oziroma ne pride do nastanka nove snovi. Če pri spremembi snovi nastane nova snov z novimi lastnostmi, rečemo, da je potekla kemijska sprememba. Kemijska sprememba kot kemijska reakcija: Za kemijsko spremembo je značilno, da se gradniki snovi med spremembo prerazporedijo v drugo snov. Vezi med atomi v molekulah ali med ioni v ionskih kristalih se prekinejo. Med delci nastanejo nove vezi in s tem nova snov z drugačnimi lastnostmi. Poteku kemijske spremembe snovi pravimo kemijska reakcija. Med kemijsko reakcijo je značilno, da se delci snovi prerazporedijo. Nastanek nove snovi spoznamo po:

Spremembi barve in videza snovi,

Povečanju mase,

Nastajanju saj, plina …

Kemijska reakcija je snovna in energijska sprememba. Za kemijske reakcije je značilno, da ne moremo iz novonastalih snovi na preprost način dobiti nazaj prvotne snovi. Sprememba energije se pri kemijskih reakcijah lahko opazi kot:

Zvok: pok, eksplozija, prasketanje …

Svetloba: plamen, iskrenje …





20

Toplota: segrevanje, ohlajanje.

Hitrost kemijske reakcije: Na hitrost kemijske reakcije vpliva:

Količina katalizatorja,

Velikost delcev,

Koncentracija,

Temperatura.

Energija pri kemijskih reakcijah: Za kemijske reakcije je značilna tudi sprememba energije. Med vsako kemijsko reakcijo se spremeni energija snovi oziroma njenih delcev. Spodnja shema prikazuje delitev kemijskih reakcij glede na energijo.

Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje POTREBŠČINE:

PRIBOR KEMIKALIJE

čaše (enak volumen) Stiroporni lončki Termometri Štoparice Merilni valji Aluminijasta folija

Različne koncentracije HCl Magnezijevi opilki

POTEK DELA: Na vsak stiroporni lonček s flomastrom napiši koncentracijo klorovodikove kisline. Stiroporni lonček daj nato v stekleno čašo. Stehtaj po, na primer 1g magnezijevih opilkov → toliko kolikor imaš epruvet s klorovodikovo kislino. Z merilnim valjem odmeri enako prostornino klorovodikove kilsine vsake koncentracije. Klorovodikovo kislino vlij v stiroporni lonček in lonček pokrij z aluminijasto folijo, v katero si pred tem naredil manjšo luknjo za termometer. Skozi luknjo daj termometer v klorovodikovo kislino in izmeri njeno začeno temperaturo. Ko se temperatura ne spreminja več, rahlo odkrij lonček, vanj stresi magnezijeve opilke in ga takoj nazaj pokrij. Nato vsakih 15 sekung odčitaj temperaturo in jo zabeleži na list. To ponavljaj toliko časa, dokler se temperatura ne začne zniževati. To ponovi za vsako koncentracijo klorovodikove kisline. Pomembno je, da vse reakcije potekajo pri enakih sobnih pogojih, da imamo v vseh primerih enako količino magnezijevih opilkov in enak volumen klorovodikove kisline različnih koncentracij. Konstanta: masa magnezijevih opilkov, temperatura klorovodikove kisline, prostornina klorovodikove kisline, zunanji pogoji.





21

Spremnljivka: koncentracija klorovodikove kisline. Učence moramo opozoriti na konstante in spremenljivke!

OPAŽANJA SKLEPI

Magnezijevi opilki reagirajo s klorovodikovo kislino, pri tem izhajajo mehurčki. Magnezij se raztaplja. Temperatura reakcijske zmesi se povečuje. Višja kot je koncentracija HCl, hitreje poteče kemijska reakcija.

Hitrost kemijske reakcije je odvisna od koncentracije reagentov. Energija se sprošča v obliki toplote – kemijska reakcija je eksotermna.

Rešitve nalog z delovnega lista za učence Ključna vprašanja: Kaj je fizikalna sprememba? Med fizikalno spremembo se snov kemijsko ne spremeni oziroma ne pride do nastanka nove snovi. Kaj je kemijska sprememba? Če pri spremembi snovi nastane nova snov z novimi lastnostmi, rečemo, da je potekla kemijska sprememba. Kako lahko prepoznamo, da je med reakcijo nastala nova snov? Nastanek nove snovi spoznamo po: spremembi barve in videza snovi, povečanju mase, nastajanju saj, plina … Kaj je kemijska reakcija? Kemijska reakcija je snovna in energijska sprememba. Za kemijske reakcije je značilno, da ne moremo iz novonastalih snovi na preprost način dobiti nazaj prvotne snovi. Kako lahko opazimo spremembo energije pri kemijski reakciji?Ž Sprememba energije se pri kemijskih reakcijah lahko opazi kot:

Zvok: pok, eksplozija, prasketanje …

Svetloba: plamen, iskrenje …

Toplota: segrevanje, ohlajanje.

Kaj vpliva na hitrost kemijske reakcije? Na hitrost kemijske reakcije vpliva: količina katalizatorja, velikost delcev, koncentracija, temperatura. Kaj je značilno za eksotermno reakcijo? Med eksotermno reakcijo temperatura narašča. Kaj je značilno za endotermno reakcijo? Med endotermno reakcijo temperatura pada. Naloge za vajo:





22

2. Podčrtaj kemijske spremembe!

Razbijanje opeke s kladivom. Taljenje ledu na soncu. Kisanje mleka. Žganje kovine. Destilacija alkohola. Redčenje sadnega sirupa z vodo. Gnitje sadja. Raztapljanje sladkorja v vodi. Trganje papirja. Rjavenje železa.

3. Podčrtaj fizikalne spremembe!

Trčenje avtomobilov. Potapljanje vode. Odpadanje listja z dreves. Oprašitev cvetov z vetrom. Plimovanje. Sušenje perila. Mešanje barv. Beljenje tkanin na soncu. Kovina se na soncu segreje.

4. Naslednje reakcije opredeli kot eksotermne ali endotermne!

Gorenje vžigalice: eksotermna Dihanje: eksotermna Fotosinteza: endotermna Reakcija magnezija s kisikom: eksotermna

5. Dopolni!

Snov smo segrevali. Iz sheme je razvidno, da se je pri tem spremenilo agregatni stanje snovi, potekla je fizikalna sprememba.

Spodnja shema ponazarja kemijsko spremembo.

6. Napiši enačbo za naslednji kemijski spremembi:

Pri gorenju vodika s kisikom nastane voda. 2 H2 + O2 → 2 H2O Ogljikov oksid reagira s kisikom. Pri tem nastane ogljikov dioksid. 2CO + O2 → 2 CO2

Prednosti in slabosti plinovoda Južni tok za Slovenijo: Članek v časopisu delo: Južni tok: Plinovoda se od zunaj ne vidi, prinaša pa koristi (Dostop do članka: http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/juzni-tok-plinovoda-se-od-zunaj-ne-vidi-prinasa-pa-koristi.html)





23

Reference Tavčar B. (2012). Južni tok: Plinovoda se od zunaj ne vidi, prinaša pa koristi. Delo. Pridobljeno s http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/juzni-tok-plinovoda-se-od-zunaj-ne-vidi-prinasa-pa-koristi.html Kemijske reakcije. Pridobljeno s http://ekemija.osbos.si/e-gradivo/5-sklop/index.html Južni tok. Pridobljeno s http://sl.wikipedia.org/wiki/Ju%C5%BEni_tok. Pipeline transport. Pridobljeno s http://en.wikipedia.org/wiki/Pipeline_transport Učni načrt – kemija. (2011). Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_kemija.pdf


http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/juzni-tok-plinovoda-se-od-zunaj-ne-vidi-prinasa-pa-koristi.html

http://www.delo.si/gospodarstvo/posel/juzni-tok-plinovoda-se-od-zunaj-ne-vidi-prinasa-pa-koristi.html

http://ekemija.osbos.si/e-gradivo/5-sklop/index.html

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ju%C5%BEni_tok

http://en.wikipedia.org/wiki/Pipeline_transport

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_kemija.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_kemija.pdf

Documents

Kaj nam prinaa plinovod Juni tok? - University of Ljubljana nam prinasa plinovod Juzni tok.pdfKaj nam prinaa plinovod Juni tok? (Vir (obe sliki): Wikipedia, 2014) Modul za poučevanje