G L A S I L O SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA ZA GORENJSKO

© M ^ M « E I I G L A S CENA 4.50 din — L E T O XLIII - št. 1. Kranj, petek,?, januarja 1990

stran 8 stran 11 § šolstvom smo dovolj eksperimentirali stran 5 Bognar, zotlar in kovač - za dober komat Devize naprodaj

Trdi dinar Novega dinarja se je prijela že kopica

imen: markovićke, kodin (konvertibilni dinar), trdi dinar (za razliko od dosedanjega mehke­ga) itd. Uradno bomo morali zapisovali K din, svoje zdravje pa bo seveda najbolje pokazal, ko mu bomo spet preprosto rekli dinar.

Ozdravitev dinarja je vsekakor prvi, najpo­membnejši korak k ozdravitvi gospodarstva in financ, njegova konvertibilnost je bila tako presenetljiva, da celo slovenska vlada, kakor pred kratkim na razgovoru v gorenjski gospo­darski zbornici priznal podpredsednik Janez Bohorič, ni vedela, kaj se pripravlja v največji tajnosti, odpovedali so vsi informacijski kana­li. Lahko si torej mislimo, kakšen šok so doži­veli preprodajalci deviz, saj je K dinar dobe­sedno pometel s črnim trgom, prvi podatki go­vore, da so banke po objavi konvertibilnosti dinarja odkupile že za pol milijarde dolarjev deviz. Nikakor pa ne smemo zanemariti čisto psiholoških učinkov, saj so konec moreče inf­lacije ljudje sprejeli z olajšanjem, naj si to pri­znajo ali bolje, bolje rečeno, naj žalujejo za dosedanjim veriženjem s čeki in sorodnimi malverzacijami ali ne. Navsezadnje razvredno­tenje denarja doživljamo kot razvrednotenje našega dela in življenja, kot prezir do vsega.

kar ustvarimo, ki smo ga občutili toliko bolj, če smo se podali čez mejo v dežele s trdno valu­to.

Seveda pa konvertibilni dinar ni nikakršno darilo Dedka Mraza, res je njegov prvi učinek pomirjajoč, nikakor pa to ni darilo, saj se bo­mo kaj kmalu srečali s trdo stvarnostjo in ob­čutili, kaj nam je odnesel, zato bo kar prav, da mu rečemo trdi, namesto trdni dinar.

Bo jugoslovanska gospodarska reforma uspela? Napovedi so seveda zelo tvegane, če­prav upanje vlivajo korenite spremembe vzhod­nega sveta, ki že dokazuje, da je to proces, ki ga nihče ne more več ustaviti. V mislih imamo seveda dejstvo, da je v tesni navezi s politično in popustiti bodo morale zavore, ki nas pehajo v preteklost, pri tem pa je tržno usmerjeno go­spodarstvo lahko v pomoč, veselimo se torej vsake njegove lastovke. Ne le v Zagrebu, tudi v Kranju je bilo včeraj moč opaziti prvo, pri Merkurju so cene znižali za 20 odstotkov, za skoraj 80 odstotkov blaga, zamrznjena je le čr­na metalurgija. Seveda pa bo veliko težje raz­biti psihozo nabijanja cen "do daske" kot pa proglasiti proglasiti konvertibilni dinar, resni­čna ozdravitev je običajno počasna.

M . Volčjak

Franc Bajt Kraigherjev nagrajenec Ljubljana, 4. januarja - Med letošnjimi Kraigherjevimi nagrajenci je z Gorenjske Franc Bajt, direktor LIP-a Bled, ki ga uspešno vodi že petnajsto leto.

Kraigherjeve nagrade so najvišje slovensko priznanje za gospodarstvenike. Letos so jo namenil i tudi Francu Bajtu, k i je L I P - u zvest že od vsega za­če tka , saj se je v tovarni zapo­sl i l leta 1954, direktor obrata v Bohinjski Bistr ici je postal leta 1964, glavni direktor L I P - a pa leta 1975. L I P je danes v kako­vostnem vrhu slovenske lesne industrije, kar se najbolje odra­ža v izvozu, Franc Bajt pa pr i ­znan lesarski strokovnjak in eden na juspešne j š ih direktor­jev v slovenski lesni industri j i .

Prosvetno društvo Sorica odkupuje del Groharjeve hiše

Selška podjetja dajo glavnino Škofja Loka, 4. januarja - Prosvetno društvo Sorica namerava odkupiti del Groharjeve rojstne hiše od zasebnega lastnika in v njem urediti Groharjevo spominsko zbirko, preseliti etno­grafsko zbirko, knjižnico, urediti atelje, prodajalno spomin­kov, čipk, voščilnic in drugega, kar prihaja izpod rok Soriča-nov in bi bilo obiskovalcem tega kraja zanimivo. Za odkup in obnovo hiše društvo potrebuje v dinarski vrednosti 40 tisoč mark.

G l a v n i n o denarja, kot smo zvedeli na prednovoletni se­j i škof je loškega izvršnega sveta, k i je pravni kupec dela G r o ­harjeve h iše , je pripravljeno zbrati se lško gospodarstvo. Okv i rn i dogovor s št ir imi podjetji, k i pa v "zameno" želi jo urejen kletni prostor za r e p r e z e n t a n č n e potrebe (podpise po­godb s pos lovnimi partnerji ipd.), je že sklenjen. Enotretjin-ski delež je še pred iztekom starega leta obljubila p lačat i tu­di r epub l i ška kulturna skupnost, s č imer so Sor ičani ujeli tako rekoč zadnji vlak, saj po novem letu kulturne skupnosti ni več.

Razen teh dveh glavnih financerjev odkupa Groharjeve hiše namerava prosvetno d r u š t v o Sorica zbrati nekaj denarja še s prodajo nalepk po osnovnih šo lah in z o b č i n s k o p o m o č ­jo- ^ r r ^

lan

Slovenska kmečka zveza

Ustanovitev podružnice za Radovljico Radovljica, 3. januarjae -Iniciativni odbor Slovenske kmečke zveze za Radovljico vabi kmete, kmetijske stro­kovnjake in somišljenike na ustanovni občni zbor podruž­nice za območje radovljiške občine. Zbor bo jutri, v so­boto, ob 15.30 v avli osnovne šole F.S. Finžgar v Lescah. Po kulturnem programu, v katerem bodo nastopili Ra­do Kokalj, Tine Benedičič in Koledniki, bo predsednik Slovenske kmečke zveze, kmet Ivan Oman, poročal o delu in nalogah zveze. Na zboru bodo izvolili upravni odbor podružnice in delegate za občni zbor Slovenske kmečke zveze, razpravljali pa bodo tudi o kmetijskih problemih in o pripravah na prve svobodne volitve.

C. Z .

Drugačne položnice

Kranj, 4. decembra — N a pošt i smo prepisali navodi lo , kako moramo po novem izpolnjevati po ložn ice oz i roma nakaznice. V takih dokument ih se n a m r e č od 1. januarja vse zneske vp i ­suje z dec imaln imi š tev i lkami .

Decimalke pomenijo pare, pri č emer uporabljamo deci­malno vejico. Č e je treba na primer znesek na po ložn ic i ali nakaznici napisati z besedo, za­p i š e m o z njo samo znesek v d i ­narjih. Pare je treba zapisati v ob l ik i ulomka (npr. 60/100). Še pred tem je pare treba zaokro­žiti na 10 par, in sicer po na­slednjem n a č e l u : 25,44 d in je 25,40 in 25,66 din je 25,70 d in itn.

Novi časi, novi običaji, bi lahko rekli za prve dni novega leta. V trgovinah so se pojavile cene v no­vih konvertibilnih dinarjih, ki so zmedle potrošnike. V bankah so ljudje prvega dne še zaman ča­kali na nov denar, z legalno menjavo deviz so sramežljivo začeli popoldne. Naftni monopolist IV-trol je z novim letom ukinil poslovanje s čeki. V trgovinah se vrste inventure, kjer novim cenam ne odpisujejo le ničel, pač pa jim doračunavajo tudi novi davek za J L A . - Foto: G. Šinik

Vrtec dražji »le« za polovico Starše predšolskih otrok je vznemirila vest, da so bodo vrtci januar­ja podražili kar za 120 odstotkov. Tolikšna podražitev velja za ne­katere vrtce v Ljubljani, na Gorenjskem pa očitno ne bodo postavili tako oderuških cen.

V Kranju se bodo oskrbnine pod raž i l e za 50 odstotkov, nam je povedala ravnateljica M i ­haela Renko, in sicer z januar­jem. T o l i k š n o povečanje cen so sicer predvideli že decembra, vendar so po ložn ice za decem­ber že izda l i , zato so tokrat predlagali , naj bi cene ne pora­čuna l i in naj bi nove veljale s 1. januarjem 1990. O d tedaj je polna cena za vrtec 604 dinar­je, za jasl i pa 867 dinarjev. K e r še vedno niso trdno p rep r i čan i v trdnost dinarja, so predlagali tudi , naj bi se cene oskrbnin za to leto d o l o č a l e v n e m š k i h mar­kah. V dinarsko protivrednost pa naj bi se p r e r a č u n a v a l e po

prvi tečajni listi v posameznem mesecu, začenš i s 1. februar­jem. T a k o predlagajo, naj bi to polletje prispevek staršev za vr­tec znaša l 86 D E M , za jasl i pa 123 D E M .

N a Jesenicah so se še decem­bra v odbor ih odloč i l i , da cene vrtcev poveča jo za 50 odsto­tkov. Tako zdaj polna cena za jasl i znaša 596,90 dinarja, za otroke med 2 in 3 leti 538,70, za otroke od 3 do 7 let pa 447,10 dinarjev.

T u d i v Radovl j ic i so eko­nomsko ceno povečal i za polo­vico. Polna cena za jasl i po tej podraž i tv i znaša 497 dinarjev, za vrtec pa 365 dinarjev.

V Škofji L o k i še ne vedo, ko­l iko bodo podraž i l i oskrbnine. Ko t pravi ravnateljica O lga Bandelj , bi za normalno pokr i ­vanje s t roškov skorajda moral i podraž i t i za p r i p o r o č e n i h 120 odstotkov, toda za s tarše bi b i l tak skok prekrut. N a delav­skem svetu v sredo se bodo v loških vrtcih o tem d o k o n č n o dogovor i l i .

T u d i v Trž iču so se zgledova­l i po drugih na Gorenjskem. Oskrbn ino v vrtcih so poveča l i za 60 odstotkov, ko l ikor so se decembra dvigni l i življenjski s t roški . Tako zdaj polna cena za jasl i z n a š a 618 dinarjev, za vrtec pa 425 dinarjev. Č e j i h bodo življenjski stroški p reveč dav i l i , bodo februarja pr imora­ni v novo podraž i t ev .

D. Z .

V nedeljo

Slovesno v Dražgošah Dražgoše, 4. januarja - V ne­

deljo, 7. januarja, bodo na spo­redu 33. spominske prireditve Po stezah partizanske Jelovice v počas t i t ev škof je loškega ob­č inskega praznika in v spomin na 48. obletnico boja v D r a ž g o ­šah . Opo ldne bo pri spomeni­ku v D r a ž g o š a h proslava, na kateri bo govori l predsednik organizacijskega odbora za d ražgoške prireditve Janez L u -šina, tu pa bodo sklenjeni šte­v i ln i pohodi , ki bodo tega dne organizirani v Dražgoše . V ne­deljo bosta tudi dve špor tn i tekmovanji : ob 8. uri bo v K r o ­pi start ekip Z S M S in Z R V S , k i bodo tekle do Dražgoš , ob 8. uri pa bo v Dražgošah začetek tekmovanja patrulj teritorialne obrambe Slovenije. Najbol jš im v obeh tekmovanjih bodo po­kale in kolajne podeli l i na slo­vesnosti pri spomeniku. Orga­nizatorji p r ipo roča jo , da pride­te v D r a ž g o š e peš in p razn ičn i dan izkoristite za uživanje v hoji in naravi. Več o d r ažgo -ških prireditvah na špor tn i strani.

J . K.

Konec tega tedna

Dva slaloma v Kranjski gori Kranjska gora, 4. januarja - Po nekaj odpovedanih tek­

mah za svetovni pokal v alpskem smučanju zaradi pomanjka­nja snega bosta konec tedna končno v Kranjski gori dve sla-lomski tekmi za svetovni pokal. Jutri, v soboto, 6. januarja, bo slalom, ki bi moral biti 17. decembra v Madonni di Campiglio, v nedeljo, 7. januarja, pa bo kranjskogorski slalom za Pokal Vitranc. Oba dneva se bo prva vožnja začela ob 10,15, druga pa ob 13. uri. Kranjskogorski organizatorji imajo za tekmi vse pripravljeno. Proga bo zdržala, umetnega snega je dovolj in tako bi le huda odjuga z deževjem ovirala normalno izvedbo tekem.

J . K.

V Kranju Koroški cesti 29

informacije - vozovnice ;:; :>;teieti in potovanja - počitnice in smučanja -skupinski iztetiža

kolektiv

g^:^^::'Kiičitei-^-:^::?;? >*• 0 6 4 - 2 1 - 9 4 6 » *

1 JOŽEJCOŠNJEK N O T R A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R

Foliji maraton Tekli smo ga lani in vse kaže. da ga bomo nadaljevali tudi

letos, vprašanje pa je, kdaj bomo, če bomo sploh kdaj, prišepali do cilja. Če bomo, potem bomo temeljito obtolčeni, poškodovani in do kraja izmozgani. Takšna je stccr cena izhoda iz krize, ki bi bila lahko veliko ugodnejša, če bi Jugoslavija zmogla razuma in izkoristila prednosti, čeprav minimalne, pri političnem sistemu, pa tudi gospodarstvu, seveda v primerjavi z državami realnega socia­lizma. Te šanse pa žal izkoristili nismo.

Američani, pa ne samo oni, so nam v zadnjem mesecu nekaj­krat v obraz povedali, da pri reformah tečemo polžji maraton in da nas države, ki se še oklicujejo za socialistične, prehitevajo. Mi se, tako se je ponovilo tudi med nedavnim obiskom ameriških kongresnikov, neprepričljivo izmotavamo, da smo to, kar počne socialistična bratovščina, že zdavnaj storili in to za nas ni nič no­vega, da pa spreminjamo tudi politični sistem po merilih demo­kratičnega sveta. Za večino za demokratično Jugoslavijo zainte­resiranih tujcev, tega pa menda ne bi smeli početi samo zaradi njih, ampak predvsem zaradi nas, ki živimo v tej državi, je to smešno, saj ne more biti govora o jugoslovanski demokraciji, če se resneje rojeva le v Sloveniji in Srbiji, pa nepregledno tudi drug­je, v enem delu Jugoslavije pa je strankarstvo vključno s pravico drugačnega mišljenja bogokletno. Politična demokracija je celo­vit pojem in ne more biti zožen le na politiko ali na gospodarstvo, ampak mora biti demokratično celotno življenje neke državne skupnosti. Prav Američani pa so pred dnevi jasno povedali, da bi se usoda Jugoslavije krvavo končala, če ne bo prav te demokraci­je, učinkovite federacije in vzporedne suverenosti ter enakoprav­nosti republik, o kakršnikoli posebni avtonomiji pokrajin pa ta hip ne moremo govoriti, saj gre le za dva dodatna glasova ali gla­sove v organih federacije.

Polžja reforma političnega sistema nas mora skrbeti. Na zadnji seji zveznega cekaja se je tehtnica sicer nagnila v prid poli­tičnega pluralizma oziroma strankarstva, takšna je tudi deklara­cija, ki jo ceka predlaga v sprejem republiškim partijam in zvez­nemu kongresu ZK. vendar to še ni garant za dvignjen zastor demokratičnemu političnemu sistemu. Oblast je slast, za to oblastjo je marsikaj skritega in ko ostane brez zaščite, se lahko pokaže kaj grdega. Dogodki v Evropi pa so v primerih Honnec-kerja in Ceausescuja razkrili tudi to plat monopola. Tudi zato smo reformni polži, ki se hočemo sliniti vsem in spreminjati stvari tako, da se v vsebini ne bi nič spremenilo.

Novo na Bledu

Špecerija odprla sodobno samopostrežnico Bled, 3. januarja - Špecer i ja Bled je pred novim letom odprla v novem t rgovsko- tu r i s t i ćnem centru na Bledu 350 kvadratnih metrov vel iko s a m o p o s t r e ž n o trgovino, ki je med najsodobneje opremljenimi na Gorenjskem. N a l o ž b a jo je stala nekaj več kot 1,8 mil i jona nemšk ih mark. Špecer i ja namerava letos poso­dobit i trgovino pri avtobusni postaji v Radovl j i c i , sicer pa je v zadnjih letih prenovila, kupi la ali na novo zgradila trgovine na Lancovem, v Zas ipu , Ljubnem, v Z a p u ž a h in v Lescah.

C. Z .

Ducat darovalcev invalidni mladini Kamnik, januarja - Dobrodelna akcija, ki jo je decembra na pobudo gojencev Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz K a m n i k a , začel sloviti dobrotnik Ivan Kramberger, je dele­žna prvih odmevov. Krambergerjevemu zgledu je sledilo še de­set darovalcev, eden od njih je tudi k a m n i š k a delovna organi­zacija Svit, sicer pa se odzivajo zlasti zasebniki iz te obč ine . Spodbudno vsoto zače tnega kapitala, ki ga bodo gojenci izko­ristili za nakup dragih ortopedskih p r i p o m o č k o v , je prispeval Ivan Kramberger, ki je iz svoje torbe tokrat potegnil 6900 d i ­narjev. N a r a č u n u pa seje doslej nabralo 9300 dinarjev. Vsem darovalcem so se v zavodu iskreno zahva l i l i , radodarnim pa je še vedno odprt tamkajšnj i ž i ro r a č u n : 50140-697-53804 (Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik).

D. Ž.

Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo

Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča

Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana

Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal

Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in di­rektor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notra­nja politika, sport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kul­tura), Helena JelovČan (izobraževanje, iz .šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica), Darinka Sedej (raz­vedrilo. Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino). Stojan Saje (družbene organizacije in dru.štva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Biz­jak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, no­vinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.

uredniš tvo te l . 21860

Nezaposlenih je vedno več

P o m o č za prekvalifikacijo delavcev Jesenice, 4. januarja - Železarna Jesenice, Iskra Unitel na Blejski Dobravi, Elim in Kovin so dobili iz sklada pomoč za prekvalifika­cijo delavcev, saj so napovedali spremembo proizvodnih programov. Letos bo v jeseniški občini iskalo delo približno 590 delavcev.

V jesenišk i obč in i zaskrblje­no ugotavljajo, da ni novih de­lovnih mest in da je v izredno težkem l ikvidnostnem položa ju

j e sen i ška že l eza rna kot največ­ja delovna organizacija v obči ­n i . V le tošnjem letu zato ne bo

domala n i k a k r š n i h m o ž n o s t i h za nove zaposlitve na novih de­lovnih mestih, nasprotno - pr i­čakuje jo izrazito zn ižanje zapo­slenosti.

Ž e v minulem letu se je pov­p r e č n a zaposlenost v obč in i

precej zniža la v primerjavi z le­tom prej. V osmih mesecih v povpreč ju za 428 delavcev, v i ­soko znižanje pa beleži pred­vsem industrija, kjer je b i la za­poslenost nižja kar za 4,6 od­stotka ali 243 delavcev.

K a m torej tudi s 590 delavci , ki bodo po podatkih Zavoda za zaposlovanje iz Kranja letos iskali delo v jesen išk i o b č i n i ? Iz šol bo pr i š lo 360 delavcev, na uradu za brezposelne bo prijavljenih 135 delavcev, iz ta­ko imenovanega »se l i tvenega p r i r a s t a« pa bi se po oceni le­tos zaposl i lo 95 delavcev. De­

lovne organizacije so sicer za lani napovedale, da bodo zapo­slile okol i t i soč delavcev in pri­pravnikov ali kar za 37 odsto­tkov več kot leto prej, vendar je šlo v e č i n o m a za razna nado­meščan ja , zaposlitve za dolo­čen čas , k i so lahko zelo kratke in zaposlitve s krajš im delov­nim č a s o m .

Lan i so j e s en i ške delovne or­ganizacije napovedale, da bo­do imele 300 delavcev p r e v e č . O d tega naj bi 80 delavcev pre­kval i f ic i ra l i in prerazporedil i v lastnih delovnih organizacijah, oko l i 190 pa naj bi se j ih preza-posl i lo izven firm, 25 delavcev pa bi ostalo na cesti. K o so ra­zreševali problematiko presež­kov delavcev, so zaprosi l i za sodelovanje Zavod za zaposlo­vanje. D o lanskega novembra

je tako skupnost za zaposlova­nje sofinancirala - iz sklada, ki je ustanovljen pri Zvezi skup­nosti za zaposlovanje v Lju­bljani - prekvalif ikacijo delav­cev v jesen išk i Že leza rn i (za 525 delavcev), v K o v i n u (za 96 delavcev), v Iskri Uni te l na Blejski Dobrav i (za 86 delav­cev) in v E l i m u (za 57 delav­cev). V vseh teh delovnih orga­nizacijah so predvidel i spre­membo proizvodnih progra­mov.

N a Gorenjskem in v jeseni­ški obč in i je vedno več brezpo­selnih. Septembra je b i lo prija­vljenih 470 nezaposlenih, kar je za 23 odstotkov več kot leta 1988. Vendar pa je zanimivo, da je na Gorenjskem odstotek nezaposlenih še višji kot v jese­niški obč in i .

D. Sedej

Andreja G o l č m a n a razrešili članstva v izvršnem svetu

Kršitve odlokov in malomaren odnos do ustavnega sodišča Radovljica, 28. decembra - Zbori radovljiške občinske skupščine so na zadnji lanski seji razrešili Andreja Golčmana, direktorja Zavo­da za planiranje in urejanje prostora, članstva v občinskem izvrš­nem svetu. Posebna komisija, v kateri bodo predstavnik izvršnega sveta, republiške urbanistične inšpekcije in republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, bo strokovno ocenila njegovo dosedanje delo, predvsem posledice primerov neodgovornega in ne­pravilnega ravnanja.

Delegati radovl j i ške obč in ­ske s k u p š č i n e , u rban i s t i čn i in ­špektor j i in drugi so že nekaj časa opozarjali na nepravilno­sti pri prostorskem urejanju, na samovoljne od loč i tve upravne­ga organa in celo na krši tve za­konov, od lokov in drugih pred­pisov. Sodu je izbi lo dno na novembrski seji skupšč ine , na

predsedstva skupšč ine skleni l i , da mora izvršni svet ugotoviti odgovornost za krši tve od lokov o zazidalnih načr t ih za obrtno cono Lisice in za del Zas ipa ; predsedstvu s k u p š č i n e pa so da l i nalogo, da na podlagi po­ročila izvršnega sveta presodi, ali so ukrepi pr imerni , in da v primeru, če niso, predlaga zbo-

kateri so delegati na predlog r 0 m glasovanje o zaupnic i iz

Po različnih stališčih in glasovanju

Kmečka zveza samostojno na volitve Kranj, 3. januarja - Upravni odbor Slovenske kmečke zveze se je na nedavnem sestanku v Šentjurju pri Celju odločil , da kmečka zveza deluje kot opozicija v političnem okviru Demosa (Demokratične opozicije Slovenije), da pa se zaradi stanovskega značaja organiza­cije formalno ne vključi v Demos. Kmečka zveza bo na volitvah za družbenopolitični zbor republiške skupščine nastopila s samostojno listo, za zbor združenega dela in za zbor občin pa bo podprla naj­boljšega kandidata opozicije.

O tem, al i naj se k m e č k a zveza tudi formalno vključi v Demos ali ne, so bi la raz l ična mnenja že na seji izvršnega od­bora. Predsednik Ivan O m a n seje zavzemal za to, da se kme­čka zveza povezuje z vsemi opozic i j sk imi skupinami , da pa formalno ne vstopi v Demos, dr. Franc Z a g o ž e n pa je zasto­pal mnenje, da se mora zveza tudi formalno vključiti v zdru­ž e n o opozic i jo . K e r so bi la tudi na seji upravnega odbora, k i je b i la konec decembra v Šent jur­ju pri Ce l ju , o tem razl ična mnenja in je b i lo p r ib l i žno ena­ko zagovornikov Omanovega oz. Z a g o ž n o v e g a predloga, so nazadnje o obeh m o ž n o s t i h taj­no glasovali . O d 36 č l anov upravnega odbora , ko l ikor j i h je bi lo na seji, se je za Omano­vo m o ž n o s t izreklo 20 č l anov , za Z a g o ž n o v o pa 16.

K o je b i l znan iz id glasova­nja in opredelitev, da se kme­čka zveza vsaj formalno ne bo vključila v Demos, sta dr. Franc Z a g o ž e n in Ivan Pučn ik dejala, da je b i la z odloči tv i jo upravnega odbora storjena ve­l ika po l i t i čna napaka in da za­radi tega ne moreta več sodelo-

vršnega sveta ali posameznih č lanov . Izvršni svet je ugotovil , da je Andrej G o l č m a n odgovo­ren za krši tve od lokov in za iz­dajanje lokaci jskih dovoljenj v nasprotju z zakonodajo pa tudi za neustrezen (malomaren) od­nos do Ustavnega sod išča S R Slovenije. Č e p r a v so b i l i sodni­ki tolerantni in so večkra t opo­zor i l i na obveznosti radovl j i ške o b č i n e do ustavnega sodišča , pa Andrej G o l č m a n kljub obljubam in dogovorom ni po­skrbel, da bi p r a v o č a s n o prejeli zahtevane materiale, potrebne za presojo v ustavnih sporih.

Andrej G o l č m a n je v p ismu, ki so ga delegati dob i l i pred za­č e t k o m seje, sicer pojasnil pro­storsko problematiko in z njo povezano odgovornosti; pred­sedstvo s k u p š č i n e pa je ugoto­vi lo , da so nekatere trditve sporne in celo ne re sn i čne .

C. Zaplotnik

Volitve predsedni­ka radovljiške S Z D L

Še trije kandidati Radovljica, 3. januarja -Predsedstvo o b č i n s k e kon­ference S Z D L Radovl j ica je na decembrski seji dolo­čilo kandidatno listo za vo­litve predsednika o b č i n s k e konference. N a listo je uvr­stilo Jože ta D e ž m a n a iz Lesc, Braneta Grohar ja z Bleda in An tona Kapusa iz Kamne gorice, medtem ko Andrej K o k o t ni dob i l za­dostne podpore v krajevnih konferencah S Z D L in v ob­č insk ih vodstvih d r u ž b e n o ­pol i t ičn ih organizacij . Že prej je od kandidature od­stopila Ma jda Odar iz Ra­dovljice. K d o bo novi pred­sednik o b č i n s k e konferen­ce, bo znano na vol i lno-programski seji O K S Z D L Radovl j ica , k i bo 10. janu­arja.

C. Z .

Ker so se po seji upravnega odbora pojavila različna na­migovanja o vlogi kmečke zveze v slovenskem politi­čnem prostoru, sta Sloven­ska kmečka zveza in Zveza slovenske kmečke mladine sprejeli izjavo, v kateri po­novno poudarjata, da sta zvezi opozicija obstoječemu sistemu. " Z ustanovitvijo Demosa se je na slovenskem političnem prizorišču jasno začrtal program, ki zahteva popolne politične in gospo­darske spremembe. Ob De­mosu pa priznavamo avto­nomno alternativno pozicijo tudi drugim organizacijam ali delom teh organizacij. Zato smo prepričani, da je za demokracijo v Sloveniji potreben skupen blok in na­stop proti dogmatizmu in sprenevedanju," so med dru­gim zapisali v izjavo.

vati v izvršnem odboru. Po pre­cej burni in deloma č u s t v e n o obarvani razpravi je upravni odbor skleni l , da bo o njunem odstopu razpravljal na nasled­nji seji.

C. Zaplotnik

Med preteklostjo in prihodnostjo

Gorenjska (kranjska) opozicija se je decembra dokončno prebila iz anonimnosti. Socialdemokrati so ustanovili regijsko in kranjsko organizacijo, (Pozornikovi) demokrati odbor za ob­čino Kranj, obrtniki Slovensko obrtniško stranko (SOS) za Go­renjsko in za občino Kranj... Čeprav je bilo na vseh ustanovnih zborih (skupščinah) tudi nekaj čustveno obarvanih razprav in s politično kulturo skreganih poskusov izražanja protikomunisti-čnega gneva, pa so zbori vendarle minili v ustvarjalnem vzdu­šju. Na vseh je bilo sicer slišati (za nekatere grenko) resnico, da je komunistična partija s svojo "avantgardno jasnovidnostjo" in s sklicevanjem na marksistično ideologijo ustvarila pogoje za sedanjo družbeno in gospodarsko krizo in da je zato tudi najbolj odgovorna za nastali položaj v državi, vendar je bilo na vseh veliko govora tudi o sedanjosti in prihodnosti, predvsem o tem, kako ustvariti pravno državo, kako zagotoviti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, kako ohraniti in povečati narodno bogastvo, kaj storiti, da bo politi­ka izgubila slabo ime...

Besede, da je treba partijio povedati naravnost, kar ji gre, da pa morajo biti programi opozicijskih strank predvsem poziti­vni, z odgovori na konkretna vprašanja, ki zadevajo sedanjost in prihodnost, so zadosten dokaz, da opozicija ni družbeno ne­varna skupina, ampak koristen sogovornik in nadzornik, ki zdaj, ko je še brez možnosti formalnega vplivanja, sili oblastni­ke k razmišljanju in bolj preudarnemu ravnanju, sicer pa ne skriva ambicij, da se želi vključiti v boj za oblast. Organiziranje opozicije pa ima še eno dobro stran: na politično prizorišče (po­novno) stopajo izobraženci, ki jih je negativna kadrovska selek­cija potisnila na družbeno obrobje, ljudje, ki so raje pustili poli­tiko, kot da bi poteptali nekatera civilizacijska načela in oseb­no prepričanje. Kdor je, denimo, bolj natančno spremljal usta­novni zbor kranjskega odbora Slovenske demokratske zveze, se je lahko prepričal, da so prevladovali izobraženci in da je izvr­šilni odbor kadrovsko (intelektualno) tako močan, da se lahko pred njim skrije marsikatero vodstvo občinske družbenopoliti­čne organizacije.

C. Zaplotnik

Petek, 5. januarja 1990 NOVICE IN DOGODKI 3. stran , (mmmsmmjkB

Novo leto, nov denar, nove navade Kranj, 3. januarja - Nemirna osemde­seta leta so minila, zakoračili smo v prve dni preudarnejših devetdesetih. Toda prvega delovnega dne novega leta ni bilo videti, da bo kaj pametnejše, saj je bilo čutiti predvsem zmedo zaradi novega denarja, novih cen, novih običa­jev iz slovitega, zadnje dni lanskega le­ta napovedanega Markovićevega pro­grama.

Z novim letom smo dob i l i nov denar, ki so ga nekateri krstil i za » m a r k o v i č k e « , tisti zauplj ivejši pa ga imenujejo konverti­b i ln i dinar. Vse manj vrednemu denarju je odvzel štiri ničle , spet nam je vrni l pare in po novem se dinarska valuta spet začenja z enoto ena kot v večini civi l iziranega sve­ta, in ne morda z deset ali sto kot na š ne­davno veljavni inflacijski dinar. N o v i h bankovcev konvertibilnega denarja žal še nismo v ide l i , razen takrat, ko j i h je pred­sednik Yu-v lade zmagoslavno kazal z go­vorn i škega odra, n a š e m u fotoreporterju pa so ga pokazal i tudi v trezorju kranjske S D K . Prvega delovnega dne novega leta n a m r e č ta ustanova še ni mogla dati nove­ga denarja v obtok, ker ga j i je Narodna banka Slovenije poslala komaj to l iko , da bi z njim zadosti l i dnevne potrebe ene b a n č n e poslovalnice.

Miran Dolenc, šet blagajne v S D K , nam tudi še ni ve­del povedati , kdaj bo novi denar pri­šel v obtok. Sicer pa ob novem ve­lja tudi stari de­nar s če to ničel , in sicer do konca leta 1991. Resda bodo nekaterim bankovcem še pred iztekom tega

roka odvzel i veljavo, tako denimo stotak in petstotak (100 in 500 dinarjev) nista več p lač i lno sredstvo. O d ponedeljka naprej ga lahko imetniki zamenjajo na S D K . Najmanjš i stari veljavni denar je zdaj 1000 dinarjev, k i bo izgubi l veljavo ob le­tošn jem polletju, z njim pa tudi bankovec za 5000 dinarjev.

Dve leti sta nam torej dani , da se zla-goma navadimo novih številk. Toda na če­kih morajo že stati nove, če h o č e m o , da nam bodo izplačal i na š denar, pa č e r a v n o ga bomo dob i l i še v stari, z n ič lami ob teže ­ni valuti . T u d i cene so že nove. N e u m o r n i trgovci so j i h nalepi l i že med tako kratki­mi praznik i , ponekod pa inventur še zdaj niso zaključi l i . K o smo 3. januarja poku­kal i v eno od prodajaln kranjske Planike, so imele prodajalke opraviti ne le z za štiri mesta krajšimi š tev i lkami , p a č pa tudi s p r i r a č u n a v a n j e m novega, 3-odstotnega davka za J L A . Cenam se to bistveno ne pozna, pravijo. In ko l iko je po novem vredna obutev? Najcenejš i so copati iz blaga, ki veljajo 30 konvert ibi lnih dinar-

Konvertibilnih dinarjev je imela kranjska SDK v sredo premalo, da bi zadostila potrebam bank.

jev, najdražj i pa uvoženi ženski škornj i , 2041 dinarjev. Hribovske čevlje se dobi za 1107 dinarjev, n a v a d n e j š e ženske škorn je tudi za 971 in o t roške gumijaste škorn je za 69 dinarjev. Č e bodo te cene vsaj nekaj ča­sa veljale, trgovci ne bodo negodovali kot v minu l ih letih, ko so z vsako novo poši l j ­ko lepi l i tudi nove cene.

Nekateri pa ven­darle negodujejo, ker j ih je novo le­to doletelo docela brez navodi l . Ta­ko je b i l Franc Prud ič , upravnik D o m a na Krvav­cu, s š o p o m če­kov v rokah mal­ce negotov, a l i je s p lač i ln im sred­stvom, ki mu po­

nekod odvzemajo veljavo, vse v redu. Si ­cer pa smo ga za orientacijo vpraša l i , k o l i ­ko v njihovi hiši velja skodelica kave. D o ­bite jo le za tri dinarje, pivo za 20, v dvo­posteljni sobi pa lahko p renoč i t e za 300 dinarjev. Kje so že mi l i joni in mil i jarde!

Medtem ko ves razviti svet posluje s čeki in kredi tnimi kart icami, se pri nas že od zadnjih dni lanskega leta hudujemo na Petrol, k i je objavi l , da z novim letom če­kov ne bo več sprejemal. Njegov razlog je

Nov denar, nove cene, novi davki...

preobil ica administriranja, k i ga trgovcem nalagajo novi predpisi v poslovanju s čeki , za kar menda Petrol n ima dovolj kadra.

Tako nam je po­vedal tudi poslo­vodja ene od kranjskih č rpa lk Marjan Rezelj, kjer so imel i do zadnjega dne lan­skega leta ogrom­no prometa s če­k i . Preden so še po starem eno­s tavne jšem siste­mu vse o b r a č u n a ­

li in i zpo ln i l i obrazce, je min i lo več ur, po novem pa bi za dnevni čekovni i zkupiček potrebovali vse popoldne, je zatrdil M a r ­jan Rezelj in dodal , da med strankami ni bi lo vel iko hude krvi zaradi izk l jučnega poslovanja z gotovino, večina pa j i h je za to potezo vedela že od praznikov sem, ko je javnost na vse pretege zmerjala Petrol in druge jugoslovanske naftarje z mono­polist i . N a S D K pa so nam v zvezi s tem povedal i , da v hišo na rovaš Petrola spet priteka vel iko več gotovine.

Pred praznik i so nam obl jubi l i , da bo­mo za konvert ibilne dinarje pri vseh ban­čnih deviznih okencih dobi l i tujo valuto. V poslovalnic i Ljubljanske banke pri G l o ­busu to 3. januarja še ni bi lo m o g o č e . N a ­vodi lo imamo, da danes še ne menjavamo, je b i l edini odgovor, ki smo ga uspeli do­biti od t amkajšn je u s l u ž b e n k e . V Ljubljani je bi lo to že m o g o č e , kot smo videl i na T V , vendar je imela banka več prodajalcev kot kupcev deviz.

Sicer pa ljudje vedo povedati , da tudi trgovci onkraj meje ne vihajo več nosu nad dinarjem. K o t smo slišali od znancev, je bi lo prve dni novega leta v Avstr i j i že m o g o č e kupovati za dinarje, in to celo v Ce lovcu . Se dinarju spet v rača veljava? N o , svojstveno priznanje je naši valuti pr i ­znala tudi skupina kr iminalcev, ki je pred prazniki r azpečeva la ponarejene dinarje. So že pod k l jučem, banke in S D K pa so poleg že tako š tevi ln ih navodi l zaradi no­vega denarja dob i l i še tista, kako naj pre­poznavajo falsifikate.

Ljudje so ob novostih, ki j i h p r i n a š a leto 1990, kar malo zmedeni. Lep čas bo potreben, da se bodo pr i lagodi l i , zlasti sta­rejši, k i so doživel i že nekaj reform in de-nominacij dinarja. Sicer pa je med l judmi večidel čuti t i nepopravlj ivi op t imizem. T u ­

di Biserka Cyran-ski, ki dela v kranjskih s indika­tih, je glede pri­hodnosti vedro r a z p o l o ž e n a : »Ver j amem pro­gramu vlade in konvertibilnosti dinarja, čeprav bomo najbrž za­radi novih ukre-pov sprva težko

živeli. O d zamrznjenih p lač b r ž k o n e ne bo ostalo vel iko dinarjev, da bi uradno kupo­vali devize, toda dana nam je vsaj mož­nost, doslej pa smo p r e k u p č e v a l c e m pre­več p rep lačeva l i tujo valuto. Sicer pa se moramo najprej privadit i na novo, ostalo bo prinesel čas .«

D. Z . Zlebir Foto: G . Šinik

Kmetje kmetom

Katastrofalno neurje nad Brezami in Svetino je 19. avgu­sta 89 m o č n o opus to š i l o do l ino Kozar ice . Posledice 3 m viso­kega vodnega vala, k i je uničeval stanovanjske hiše , gospodar­ska poslopja, mostove in o d n a š a l ž iv ino , so bile o b č u t n e tudi na poplavl jenih pol j ih . O p u s t o š e n j e je b i lo grozno!

M e d prv imi so se nas spomni l i kmetje s Primorskega in Gorenjske. N a ponudbo kmeta Toneta je K m e č k a zveza N a k l o na Gorenjskem zbrala pri svojih č l an ih -kme t ih denarno po­m o č za nas o š k o d o v a n e kmete po neurju v vasi V o d r u ž pri Šent jur ju . Zbran i denar v znesku 1115 mil i jonov d in so nam prijatelji iz Naklega prinesli direktno na dom in ga razdeli l i vsakemu prizadetemu kmetu na roko. D o b i l o ga je 25 najbolj prizadetih. Na jman j š i znesek je b i l 3,7 mi l i jona d in , največji pa 19 mil i jonov d in , odvisno od t o č k o v n i k a po ocenitvi škode .

Ganjeni v spoznanju, kako v si l i s p o z n a š prijatelja, se iskreno zahvaljujemo vsem kmetom darovalcem za izdatno po­m o č , in vsem, ki so kakor ko l i pomagali v humani akci j i , želi­mo s r ečno in zdravo ter u s p e š n o 1990 leto!

Hva ležn i kmetje iz Vodruža

Skupščina SR Slovenije je dne 27. decembra 1989 na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora ob obravnavi zakona o volitvah v skupščine na podlagi 257. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije sprejela na­slednje

P R I P O R O Č I L O Skupščina SR Slovenije meni, da so sredstva javnega obveš­čanja dolžna omogočiti enakopravno predstavitev posameznih kandidatov in list kandidatov.

Skupščina priporoča predstavnikom političnih organiza­cij, ki bodo vložile kandidatne liste, predstavnikom list kan­didatov in predstavnikom sredstev javnega obveščanja, da po razpisu volitev skupno oblikujejo dogovor o načinu javne predstavitve posameznih kandidatov in list kandidatov.

Predsednik Miran Potrč

Izjava za javnost Skupščina občine Kranj je na svoji zadnji seji 27. 12. 1989

imenovala občinsko voli lno komisijo. S tem je bilo opravljeno pr­vo dejanje volilne procedure. Če naj volitve sodimo po tem prvem dejanju, potem postopek imenovanja in sestava komisije milo re­čeno vzbujata sum v poštene namene oblasti.

V delegatskem gradivu je marsikdo z zanimanjem iskal mate­rial za to točko, saj so volitve pač središčno dogajanje že danes, še bolj pa bodo to v naslednjih mesecih. Občinsko delegatsko glasilo Kranjčan pa ni prineslo nič o tej točki dnevnega reda.

Delegati skupščine so na samem zasedanju dobili »na klop« močno razširjen dnevni red, ki je v 17. točki predvideval tudi ime­novanje občinske volilne komisije. O predlaganih kandidatih so bili delegati obveščeni med zasedanjem skupščine. Kaj vse delegati po (nenamerno?) obsežnem dnevnem redu pripravljeni potrdit i , je verjetno vsem jasno. Zato ne preseneča, da je bila občinska volilna komisija v predlagani sestavi tudi imenovana.

Presenetljiv (sporen) pa je postopek imenovanja, ki je bil opravljen brez kakršnekoli javne razprave in v (za legitimnost) močno vprašljivih okoliščinah (predpraznično razpoloženje, obse­žen dnevni red).

S takim postopkom so bistveno kršene tudi določbe Statuta občine Kranj in Poslovnika Skupščine občine Kranj , ki se nanaša­jo na javnost dela in obveščanje delegatov.

Predstavnike demokratične opozicije pa je presenetila pred­vsem sestava občinske volilne komisije. Izmed desetih predlaganih je vsaj osem kandidatov članov Zveze komunistov. Ker je za vsako od petih mest v komisiji predlagan tudi namestnik, je lahko zased­ba celo povsem enobarvna. Namen je jasen: morebitno vplivanje na voli lni rezultat je pač možno izvajati tam. kjer ima javnost do­stop preko »pravilno« imenovanih predstavnikov.

DEMOS — združena opozicija Kranja je zato pri predsedniku OS Kranj vložil zahtevo za razveljavitev sklepa o imenovanju ob­činske volilne komisije. Predlagamo, naj se nova občinska volilna komisija oblikuje iz enakega števila, predstavnikov oblasti in opo­zicije.

Visoke besede o prvih poštenih volitvah pri nas smo v DE­MOSU vzeli zares. Zahtevamo pa, da j ih tako razumejo tudi drugi. Le tako bo novi skupščini zagotovljena ne samo legalnost, temveč tudi legitimnost Za D E M O S — združeno opozicijo Kranja

Leon Petrevčič in Andrej Ster, SDZ Kranj

Dragi prijatelji! Preko časopisov in ostalih medijev ste že bili seznanjeni o ustanovitvi in delovanju D E M O S - a Demokratične opozicije Slovenije v Škofji Loki. Česar pa še ne veste, vam bomo pred­stavili na javni tribuni »Opozicija se predstavlja«, ki bo v to­rek, 9. 1. 1990, ob 18.00 uri v dvorani škofjeloškega srednje­šolskega centra. Janez Janša, Spomenka Hribar, Alenka P. Lauko in Ivan Oman bodo spregovorili o spomladanskih vo­litvah, DEMOS-ovem programu, demokraciji, narodni spravi m o vsem tistem, kar boste želeli vedeti. Vabilo za srečanje z opozicijo je namenjeno vsej demokratični javnosti. Posebno vabilo pa je namenjeno vsem tistim, ki so s konkretnimi deja­nji že dokazali podporo opoziciji.

D E M O S Škofja Loka

Skupni program - Ko so se 1981. leta na območju mesta Škofje Loke odločili , da ustanovijo štiri krajevne skupnosti in sicer Kamnitnik, Škofja Loka-Mesto, Stara Loka-Podlubnik in Tra­ta, so se hkrati dogovorili, da bodo v programu imeli tudi nekate­re skupne akcije za celotno območje. Za uresničevanje takšnega skupnega investicijskega programa imajo še danes tudi tako ime­novanega skupnega koordinatorja. Za uresničevanje dogovorje­nega programa pa združujejo vsako leto tudi denar; in sicer od vseh sredstev nameni vsaka krajevna skupnost 65 odstotkov, ostali denar pa porabijo v krajevnih skupnostih za svoje (indivi­dualne) programe. Praviloma ima vsako leto pri uresničevanju skupnega investicijskega programa prednost večja investicija v eni od krajevnih skupnosti. Med rednimi skupnimi akcijami pa je že vsa leta v tem srednjeročnem obdobju obnova Grajskega zidu. Le-ta, kot so ugotavljali med pogovorom pred nedavnim skupnim praznovanjem krajevnega praznika ob koncu minulega leta, ne poteka sicer najbolje, vendar pa vseeno obnovijo vsako leto nekaj metrov starega grajskega zidu. - A. Z .

Programi in izkušnje Leto, ki se je pravkar končalo, ni bilo le predzadnje v

tem srednjeročnem programskem obdobju. Kar za lepo večino krajevnih skupnosti na Gorenjskem je bilo eno najbolj dina­mičnih, saj so marsikje nadaljevali že leto poprej začete večje in težje programske akcije tega srednjeročnega obdobja. Po­nekod pa so z njimi tudi začeli in jih nameravajo tudi uresni­čiti.

Za start v novo leto, kije hkrati tudi zadnje iz tega sred­njeročnega obdobja, pa ta trenutek še kako velja: najprej te­meljita ocena. Cestnih in komunalnih skupnosti, v katerih so se krajevne skupnosti s sodelovanjem in prispevki ter delom krajanov soočale in spopadale pri uresničevanju sprejetih pro­gramov, ni več. Prostor dogovarjanja so zdaj postali odbori oziroma občinski organi. In kako ob takšni spremembi zasta­viti tO leto.' Najslabše v tem trenutku bi bilo negotovo čakanje s pomisleki v krajevnih skupnostih, ali se načrtovanega za le­tos sploh velja lotiti ali ne. Ob sicer novi in drugačni organizi­ranosti in hkrati obliki dogovarjanja in odločanja namreč ne bi smeli pozabiti, da še vedno veljajo na začetku tega srednje­ročnega obdobja sprejeti (nespremenjeni) programi, da drago­cenih izkušenj zadnjih let ne gre kar zavreči in se drugače, z iskanjem novih načinov lotevati uresničevanja želja ter reše­vanja problemov.

Velja pravilo, da je ob programih in izkušnjah v krajev­nih skupnostih oh startu v novo leto še vedno najbolj pomemb­na skupna volja in odločitev vseh; ki bo uresničljiva ob že uve­ljavljeni širši podpori. Zalar

Silvestrovanje za 500 tisoč dinarjev Kranj - Druš tvo upokojencev Kranj je zadnji dan v letu

priredilo v prostorih d ruš tva v Kranju prijetno, veselo in nena­zadnje tudi poceni silvestrovanje - za 500 t isoč dinarjev. Ob pesmi, harmoniki in svečah so praznovali do zgodnjih jutra­njih ur. Igrala sta Lojze in Franc in tudi zaplesali so. Pa tudi ubranega petja in slovenskih narodnih pesmi (posebnost pa je bi la pesem Pozdrav upokojencem) ni manjkalo na silvestrova­nju v Tomšičevi u l ic i v Kranju , (ip)

Le še streljaj do Koprivnika - V krajevni skupnosti Srednja vas v Bohinju je v naselju Podjelje zadnja tri leta potekala velika akci­ja za ureditev ceste Jereka-Podjelje. V krajevni skupnosti so po­leg občinske cestno komunalne skupnosti in pomoči še nekaterih vsa leta namenjali precejšnja sredstva za to cesto. Največ pa so seveda prispevali z delom in denarjem krajani Podjelja, ki so med drugim naredili več tisoč delovnih ur. Lani so cesto uredili vse do Zgornjega Podjelja. Tako je zdaj ostal le še streljaj oziro­ma slab kilometer do sosednje krajevne skupnosti oziroma nase­lja Koprivnik. Ob tem, ko nameravajo v krajevni skupnosti Sred­nja vas v naselju Podjelje letos urediti pot do kmetije Soklič, pa se bodo lotili tudi priprav, da bi uredili cestno povezavo od Zgor­njega Podjelja do Koprivnika. Pravijo, da bi bila ta cesta zaradi zemljišč na tem območju in tudi zaradi razvoja turizma velikega gospodarskega pomena. Zato upajo, da bodo program podprli tudi v občini. Na sliki: od Jereke pa vse do Zgornjega Podjelja je zdaj že urejena asfaltirana cesta. - A. Z .

ure ja ANDREJ ŽALAH

Ob prazniku krajevne skupnosti Log

Leto v znamenju telefonije Log, 4. januarja - Spomin na prve žrtve Poljanske vstaje so v krajevni skupnosti Log v škofjeloški občini konec minulega leta ob krajevnem prazniku proslavili tradicionalno. V krajevni skupnosti so že prej imeli srečanje z nad 65 let starimi krajani, 23. decembra pa so pripravili tudi vsakoletni pohod na Valterski vrh. Obe prireditvi, če ju tako imenujemo, sta bili predvsem tradicionalni okvir vsakoletnega praznika. Drugače, predvsem delovno, pa so simbolizirali letošnji krajevni praznik nekateri rezultati iz uresničevanja programa, ki so si ga za leto 1989 zastavili v krajevni skupnosti.

Bi lo je to leto v znamenju telefonije. N a vel iko akcijo so se v krajevni skupno­sti skupaj s sosednjimi v do l in i pripravljal i že nekaj časa . Tako so na primer že dve le­ti prej začeli zbirati denar in nabavljati material. Prava akcija, ko so se na ročn ik i na terenu lot i l i izgradnje novega telefon­skega omrež ja , pa seje začela apri la letos.

"Pa vendar telefonija lani ni bila edina zadeva pri usresničevanju programa," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Stane Demšar. "Krajani so z delno pomočjo kra­

jevne skupnosti na primer obnovili 800 metrov vodo­voda v Spodnjem Logu. Za tri kme­tije oziroma pet domačij je bil to, glede na to, da imajo zdaj tudi požarno vodo, so­razmerno velik za­logaj. Na Zgor­njem Logu je bilo

na podoben način asfaltirane okrog 200 me­trov ceste za tri hiše. Pri obeh akcijah so krajani prispevali kar dve tretjini v denarju, eno tretjino pa Oskis. Mislim, da velja tak­šen način financiranja oziroma uresničeva­nja programov v krajevnih skupnosti v obči­ni obdržati tudi v prihodnje, ko, kot vemo, samoupravnih interesnih skupnosti ne bo več. V vseh teh letih se je namreč pokazalo, da se v krajevnih skupnostih vsak na podla­gi takšnih ali drugačnih kriterijev vložen di­nar za uresničitev nekega programa nekaj­krat oplemeniti oziroma obogati."

G l a v n a akcija pa je b i la , kot r e č e n o , lani telefonija. 140 n a r o č n i k o v imajo tre­nutno na seznamu gradbenega odbora in sleherni b o d o č i imetnik telefona je moral prispevati z delom po 100 ur, dva drogova

Ob veliki telefonski akciji pa tudi nekatera druge, manjše niso zastale. Trenutno se pri­pravljajo tudi na sanacijo mostu v L .ogu...

Stane Demšar

m še denar v vrednosti dva t isoč n e m š k i h mark.

"Zdaj, ob koncu leta, sta končani prvi dve fazi celotne akcije: medkrajevni kabel in krajevno omrežje," je zadovoljen v po­govoru ugotovil predsednik s k u p č i n e kra­jevne skupnosti in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefonije Drago Pre­vodnik. "Lahko rečem, da je bila ta lanska

akcija solidarna in zares enotna. Nikdar ni bilo te­žav zaradi po­manjkanja ljudi na terenu. Obvezo 100 ur ni nihče štel kot cilj, kdaj lahko neha. Delali smo toliko in ta­krat, kolikor in kadar je bilo tre­ba. Zato tudi ima-Drago Prevodnik

Telefon bodo dobile tudi domačije v hribih. Zato pa je bilo treba lani postaviti kar 400 drogov...

mo danes celotno akcijo praktično 90-od-stotno končano. Čaka nas namreč le še raz­vod od končnih omaric do priključkov in, čeprav je ta trenutek napovedovanje lahko tudi precej nehvaležno, si bomo prizadevali, da bodo telefoni na celotnem območju kra­jevne skupnosti (tudi v najbolj oddaljenih domačijah v hribih) zazvonili še pred letoš­njimi letnimi dopusti oziroma do poletja."

Lepšega praznika si v krajevni skupno­sti ob koncu minulega leta, čep rav so v s r e d n j e r o č n e m programu še nekatere na­loge, k i so zaradi telefonije malce zastale, niso niti mogli želet i . Po nekajletnih pri­pravah tako zdaj že kar zagotovo lahko ugotovijo, da se bo letos dosedanjima dve­ma telefonskima p r i k l j u č k o m a na o b m o č ­ju celotne krajevne skupnosti , kjer je 170 gospodinjstev oziroma nekaj manj kot 600 krajanov, p r id ruž i lo še 140 novih. T o pa pomeni p r a k t i č n o telefon v vsaki hiši v krajevni skupnosti L o g .

A. Zalar

Z Š A M Kranj

Sodelovanje in novi prostori Kranj, decembra - Združenje šoferjev in avtomehanikov Kranj, ki obstaja in deluje že od 1952. leta, je po rušitvi objektov ob sedanji kranjski Gimnaziji dobilo v najem nove prostore. Združenje v zad­njih letih uspešno uresničuje sprejete programe, že nekaj časa pa beležijo tudi nenehno naraščanje članstva.

9 Danes ima Z d r u ž e n j e šoferjev in avtomehanikov Kranj okrog 700 č l anov v kranjski obč in i . T o so predvsem pokl icn i šo­ferji in avtomehaniki ozi roma upravljalci gozdne in kmetijske mehanizacije ter avtoelekt r ičar j i . Nekaj pa je med njimi tudi že upokojenih pok l icn ih voznikov.

O d marca lani je predsednik združen ja Tone Ropret, ki je zaposlen v kranjskem Cestnem podjetju. "Ena glavnih nalog našega združenja je sodelovanje s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prome­tu. Z njim in prav tako z dobrim sodelova­njem z avtomoto društvi oziroma A M D Kranj med letom organiziramo različne oblike preverjanja znanja v delovnih orga­nizacijah in v šolah. Našim članom, ki so po 70. letu starosti častni člani in so zato tudi oproščeni redne letne članarine (ta je tudi je glavni vir za delo in obstanek zdru­

ženja), pa nudimo tudi brezplačno pravno pomoč. Ob tem, da se redno seznanjamo s predpisi in z novostmi, je to pravzaprav edina "ugodnost" za naše člane. Imeli pa bomo predvidoma februarja (po januarski konferenci) tudi šoferski ples..."

Letošnji program, ki naj bi ga ta mesec potrdi la tudi konferen­ca, temelji predvsem na še tesne jšem sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, na organizaciji kolesar­skih izpitov po šolah in preventivnih t e h n i č n i h pregledov, pravni p o m o č i ter seznanjanju z vsemi posebnostmi in novostmi na po­droč ju varnosti prometa... "Zdaj, ko imamo prostor pri Merkurju na Kolodvorski 2 v Kranju, kjer imamo vsako sredo od 15. do 17. ure uradne ure (in tudi telefon 26-333), me delo ne skrbi. Nasprot­no, prepričan sem, da bomo tudi letošnji program s sodelovanjem uspešno uresničevali. Vsem članom pa želim ob tej priložnosti Sre­čno in čimbolj varno leto 1990." A. Zalar

Tone Ropret, pred­sednik združenja

Nova grafična mapa Bled - N o v a graf ična mapa je naslov prijetnega in kult ivira-nega dela, k i gaje za novo leto pr ipravi la Galer i ja M o z a i k iz Al imi r inega gradu G r i m š č e pri Bledu. A v t o r šest ih grafik v sitotisku (odtisnjene so v v e č b a r v n e m r o č n e m tisku) je Stane Ž e r k o . Vsaka od map predstavlja motive Bleda, Vrbe, mlina ob K o l p i , Štanjel , Strunjan in Ljubljano. M a p e , v omejeni nakladi , so primerno in lepo dar i lo , ogledate pa si j ih lahko in tudi kupite v Galer i j i M o z a i k v A l i m i r i n e m gradu G r i m š ­če na Rečici pri Bledu, (ij)

L KRATKE Z GORENJSKE

60-letnica IGD Sava Kranj - Jutri , sobota, bodo gasilci Industrijskega gasil­

skega d ruš tva Sava v Kranju v okvi ru 70-letnice obstajanja tovarne Sava proslavi l i tudi svoj jubi le j . Pred 60 leti je bi lo n a m r e č v takratni tovarni, ki je obratovala v današn j i Gre­gorčičevi u l ic i 8, na mestu, kjer so sk lad išča Merkur ja , usta­novljeno tudi gasilsko d r u š t v o . Ob ustanovitvi so imeli ta­kratni gasilci le nekaj cevi in ročne gasilne aparate na naj­bolj nevarnih mestih v tovarni . Že 1939. leta pa so dobi l i motorno č r p a l k o in dodatno gasilsko opremo. Z leti so se potem gasilci v Savi modernizi ra l i in nenehno usposabljali za varstvo in ukrepanje ob poža r ih . T a k š n i , dobro usposo­bljeni so tudi zdaj. Jubilej bodo proslavi l i jutr i ob 18. uri v dvorani kina Center v Kranju .

Priznanja za krvodajalce Trstenik - Predzadnjo soboto, 23. decembra, je krajevna or­ganizacija R d e č e g a križa v krajevni skupnosti Trstenik v kranjski obč in i pr ipravi la s rečanje s člani in krvodajalci , slednjim pa so podel i l i tudi priznanja. Z a 15 krat darovano kri je dobi l priznanje Franc Zaletel , za 10 krat Tone Javor-nik in Franc Dolenc , za 5 krat pa Mar i j a Lavtar. Obč insk i odbor je na proslavi podel i l priznanje tudi krajevni organi­zaciji R K Trstenik, k i je zadnja leta vedno med prvimi pri uresn ičevan ju programa. Ob p o m o č i krajevne skupnosti je na s rečanju v programu nastopili tudi moški pevski zbor s Trstenika, na citre pa je igral Andrej Zupan . Vsem č l a n o m in krvodajalcem v krajevni skupnosti Trstenik odbor, katere­ga predsednik je Peter Stare, želi s r ečno in zdravo leto 1990.

Priprave na občne zbore Radovljica - Po dogovoru na o b č i n s k e m svetu zveze sindika­tov Radovl j ica bodo v vseh osnovnih organizacijah sindika­ta v občin i najkasneje do 31. januarja letos opravi l i o b č n e zbore. Povsod bodo potekali v znamenju priprav na kongres slovenskih sindikatov, k i bo marca letos. Razpravljal i bodo tudi o novi organiziranosti s indikata v podjetjih, panog in v obč in i . Razen volitev č l anov vodstev osnovnih organizacij in delegatov za s k u p š č i n o o b č i n s k e s indikalne organizacije pa bodo evidenitrali tudi m o ž n e č l ane in predsednika obč inske organizacije in za r epub l i ške ter zvezne organe. K a r pa zade­va o b č i n s k o organizacijo, je za zdaj poudarjena predvsem njena servisna vloga. V občini ocenjujejo, da bo v prehod­nem obdobju, dokler ne vzpostavljen in d o k o n č n o uvelja­vljen p a n o ž n i pr incip organiziranja, potrebno več ino nalog izvesti prek o b č i n s k e sindikalne organizacije. Radovlj iški sindikat pa naj bi prevzel skrb tudi za nekatere regijske od­bore; med drugim na primer za turizem in komunalo , (jr)

Petek, 5. januarja 1990 GOSPODARSTVO 5. STRAN G L A S

70 let kranjske Save

Tudi Sava dolgo ne bi več zdržala Kranj, 28. decembra - " V zadnjih treh mesecih se je likvidnost izrazito poslabšala, zlasti zaradi slabe izterjave dolgov kupcev, približno polovico inflacije nismo več mogli prenesti nanje, večina stroškov sledi inflacijo, prodaja pa se opoteka, če bi se takšne razmere nada­ljevale še tri mesece, bi se tudi Sava znašla tam, kjer so že tisti, ki ustavljajo proizvodnjo," je na časnikarski konferenci ob koncu leta dejal Franc Balanč, finančni direktor kranjske tovarne Sava.

Kranjska Sava v zadnjih letih sodi med finančno trdne tovarne, k i pa jo je v zadnjih mesecih notranja finančna nedi­sciplina krepko nače la . N j ihov i kupci so n a m r e č vse slabši p lačn ik i , pri č e m e r v Sa­vi pravijo, da bistvenih razlik med republi­kami vendarle n i , saj imajo tudi med slo­venskimi kupci velike do l žn ike . " N a š e ter­jatve do kupcev znaša jo že 1.500 mil i jard dinarjev, kar predstavlja d v o m e s e č n o rea­lizacijo, 20 odstotkov oziroma 300 m i l i ­jard dinarjev pa v tem znesku predstavlja­jo že obresti. Dobavitel jem smo prej blago redno p lačeva l i , zdaj pa smo dolžni 400 mili jard dinarjev, vendar pa lahko vidite, da je razl ika med obveznostmi in terjatva­mi zelo ve l ika ," je dejal Slavko K o r e n , d i ­rektor prodaje v Savi . (Zneski še niso zapi­sani v konver t ib i ln ih dinarjev op.p.)

V prodajni službi se ubadajo tudi z iz­terjavo

Pri t o l i k šnem obsegu terjatev do kup­cev so seveda moral i sprejeti ukrepe za njihovo zman j šan je in v izterjavo se je vključila tudi prodajna s lužba , kar že daje rezultate, saj se saldo izterjav trenutno v saj pos l abšu je ne. K u p c e so razvrstili v tri skupine, v prvi so dobr i , v drugi so kupci , pri katerih je potrebno plač i lo za­varovati z akceptnim nalogom, v tretji pa so tisti, k i svojih obveznosti ne poravnajo ozi roma ne poravnajo p r a v o č a s n o . " P r i kupcih iz tretje skupine se o d l o č a m o spro­ti , od primera do primera, man j š im se je seveda m o č lažje odpovedati , t ežko pa ve­l ik im , če bi se j i m dosledno, bi moral i ob­seg proizvodnje zmanjša t i za 30 odsto­tkov," je dejal finančni direktor Franc Ba­lanč.

Seveda to predstavlja nenehno grož­njo, če se bodo težave nj ihovih ve l ik ih kupcev še poveča l e , se bo to odrazi lo na obsegu proizvodnje v Savi . V primerjavi z j e sen i ško Ž e l e z a r n o , k i je zaradi podobnih težav proizvodnjo z a č a s n o ustavila, ima Savo prednost zaradi lastne prodajne mre--že, komercialist i na terenu razmere resni­č n o najbolje poznajo in poskuša jo na kar

najbolj razumen nač in nove dobave pogo­jevati s p l ač i lom dolgov.

Povečali proizvodnjo in izvoz

Sava je ena redkih tovarn v svoji pano­gi , k i je v letu 1989 poveča l a fizični obseg proizvodnje, porasla je za dobr ih 5 odsto­tkov. Uresnič i l i so tudi prodajne cilje, iz­voz so povečal i za 12 odstotkov, uvoz še nekol iko bolj . M e d cilje v letu 1990 pa so zapisali od 3 do 4 odstotno povečan je fizi­čnega obsega proizvodnje in skoraj 10 od­stotno povečan je izvoza ter nekol iko manjši uvoz, s č imer bi bi l spet manjš i od izvoza. Nemara nizanje odstotkov še ved­no daje o b č u t e k , kako pomembne so tone, vendar po besedah V i n k a Perčiča , direk­torja r a č u n o v o d s t v a , niso več, saj proiz­vodnjo vse bolj prilagajajo t ržn im razme­ram in poleti so tako denimo zmanjša l i proizvodnjo velepnevmatike.

Zaposlenost vztrajno zmanjšujejo

Zaposl i tvena vrata v Savi že nekaj časa niso več tako š i roko odprta, kakor so bi la včas ih , zlasti za delavce iz drugih repu­bl ik . Zdaj p r a k t i č n o novih priseljencev ne zaposlujejo več, le tiste, k i so že v Kranju in zapuste drugo podjetje, p r ib l i žno 300 delavcev letno se tako prezaposli .

V enajstih mesecih leta 1989 so zapo­slenost zmanjša l i za 2,5 odstotka, š tevi lo delavcev se je zman j ša lo za 199. Leto po­prej pa so števi lo zaposlenih zmanjša l i za 100 delavcev. Zaposlenost nameravajo še zmanjša t i . Delavski svet je že sprejel meri­la za kadrovske p resežke , po katerih bodo do loča l i , kdo je presežek , k i ga ne bodo n a d o m e š č a l i več, pomembno besedo pri tem bodo imeli neposredni vodje. Že do­slej so imeli nekaj p r e d č a s n i h upokojitev, pri razreševanju kadrovskih p resežkov pa so b i l i doslej sorazmerno najbolj uspešn i v Savini tovarni na Ptuju.

Tovarna Sava je stara 70 let

"Sedanja organiziranost je prehodna, saj želimo imeti več podjetij s finančno nadgradnjo, oblika še ni popolnoma ja­sna. Zadržani smo, ker želimo vključiti tuje partnerje. V odnosih s Semperitom je prišlo do rahlega zastoja, razlogov je več, vsi skupaj smo zelo angažirani v Rumi, kjer gre za postavitev našemu podobnega projekta, drugi razlog pa je vprašanje titularja lastnine, kar v pri­merih dodatnega investiranja ni več problem, v primerih odkupa pa še ved­no," je dejal glavni direktor Save Vi­ljem Zener.

Z iztekom leta 1989 se je iztekel tudi obstanek sozda Sava. Odnose bodo ohranili s tovarno v Rumi, kjer je tako ali tako v pripravi skupni projekt s Semperitom, niški Vulkan je že prej iz­stopil iz sozda, ohranili pa so trgovske stike, prav tako jih bodo z ljubljanskim Protektorjem, Totra pa nikoli ni kdove kako sodila vanj. Kranjska Sava pa se je že septembra preoblikovanja v podje­tje, ki ga sestavlja sedem tovarn, dva obrata in blagovni promet.

Savčani bodo na t radicionalni proslavi ob 7. januarju tokrat počast i l i 70-letnico tovarne. Pri brskanju po arhivih so na­m r e č o d k r i l i , da rojstni dan Save ni 5. ja­nuar 1921, kakor so mis l i l i doslej, t e m v e č je tovarna še s tarejša , saj je ljubljanska fir­ma At lanta 22. septembra 1920 pri javila " t o v a r n i š k o izdelovanje gumijevih izdel­kov in reparatur (vulkanizacije) gumijevih koles, k i se bo izvrševala v Kran ju , " hkrati pa je pri Kral jevem okrajnem glavarstvu v Kranju vložila p rošn jo za komisi jski ogled adaptacije pristave Zdravka Kranjca . Dru ­žabnik i firme Altanta so b i l i kranjski trgo­vec Franc Š u m i , ljubljanski posestnik Pa­vel Cvenke l in posestnik in trgovec v Z a ­lem logu J o š k o Veber, le poslovodja pa dr. M i l a n Podgornik, zasebni uradnik iz Č e -povana pri G o r i c i . Zdaj so našli dokaze, da se je proizvodnja odvijala že leta 1920, zanesljivo je, da se je I I . decembra 1920 v valjarni zaposl i l Franc O m a n , 20. decem­bra pa v meša ln ic i Ivan Kodr i č . Ime tovar­ne Vu lkan pa so našli na dokumentu s 24. novembra 1920.

M. Volčjak

Prvi obrati Save na Laborah - bivša tekstilna tovarna Današnja proizvodnja

Novi "mlečni zakon" na tančno ureja plačilo mleka

Rejcem najmanj 48 odstotkov drobnoprodajne cene Kranj, 3. januarja - "Mlečni zakon" oz. zakon o ukrepih za zagota­vljanje prireje, predelave in oskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki, ki ga je republiška skupščina sprejela na seji 27. decembra lani in je začel veljati z novim letom, natančno ureja plačilo oddanega mleka, predvsem delitveno razmerje med odkupno in drobnoprodaj-no ceno (v trgovinah), roke plačila in plačilne obveznosti mlečno predelovalnih organizacij in zadrug. Po novem bodo živinorejci pre­jeli najmanj 48 odstotkov prodajne cene mleka v trgovinah, odkup­ne cene pa bodo določene na podlagi stroškov, ki jih za vsak mesec sproti izračunavajo v Kmetijskem inštitutu Slovenije.

N o v i zakon d o l o č a , da po­sebni odbor, v katerem so trije Predstavniki rejcev, dva pred­stavnika r epub l i škega izvršne­ga sveta ter po en predstavnik kmetijskih zadrug, mlekarn in trgovskih organizacij , skrbi za urejanje odnosov v "mlečn i re­produkcijski verigi" . ( M i m o ­grede: republ i šk i izvršni svet je

s posebno o d l o č b o takšen od­bor že imenoval.) Po novem morajo mlekarne plačat i mleko rejcem najmanj enkrat na me­sec, v primeru, da se v odboru dogovorijo d r u g a č e , pa tudi dvakrat ali trikrat v mesecu - in sicer po ceni, ki velja petnajste­ga v mesecu oddaje mleka, vendar p o v e č a n i za tol iko, ko l i -

S 1. januarjem so skladno z "mlečnim zakonom" začele veljati nove odkupne in pro­dajne cene mleka. Odkupna cena mleka s 3,6 odstotka tolšče je 37.209 dinarjev za liter, drobnoprodajna cena (za liter navadnega mleka) pa 73.600 dinarjev. Kot do­loča zakon, bodo kmetje za mleko, oddano ta mesec, prejeli februarja realno vrednost, ki bo odvisna tudi od gibanja drobnoprodajnih cen v državi od 15. januarja do dneva plačila.

kor so se od petnajstega pa do dneva plači la mleka poviša le drobnoprodajne cene v državi . Zadruge in druge organizacije, k i odkupujejo mleko, pa mora­jo že naslednji dan, ko prejme­jo denar od mlekarn, p lača t i mleko rejcem, sicer se j i m zara­č u n a v a j o zamudne obresti.

Pravila igre o plači lu mleka so bi la d o l o č e n a že pred spre­jetjem zakona, vendar se niso spoš tova la . To je bi l tudi ra­zlog, da so delegati po hitrem postopku sprejeli zakon, ki je ta pravila uzakoni l in zaščitil predvsem pravice rejcev. C e se bo zakon dosledno izvajal, bo­do kmetje odslej prejemali za mleko realno vrednost.

C. Zaplotnik

Devize naprodaj Prvi konvertibilni dnevi so še nekoliko zmedeni, kar je seveda ra­zumljivo, saj so spremembe korenite.

Gorenjska banka je imela za razliko od ljubljanskih poslo­valnice odprte že prvi dan v novem, konvertibilnem letu, saj so bančni uslužbenci delali v soboto, ko so na vsem računih opravili denominacijo (odrezali so štiri ničle). Gorenjska banka si je torej pridobila kanček ugleda, saj si nepotrebne gneče in slabe volje ljudi ni privoščila.

Že v poznih popoldanskih urah prvega konvertibilnega dne pa je odprla prodajo deviz, navala ni bilo, pet.kupcev je kupilo 3.500 šilingov in 1.400 mark, seveda pa je za kakršnokoli oceno še prezgodaj, počakati bo potrebno vsaj teden dni. Po Markoviče-vi objavi konvertibilnosti dinarja je Gorenjska banka odkupila nekajkrat več deviz kot poprej, kar je nedvomno predvsem posle­dica razbitja črnega deviznega trga in splačalo se je pohiteti in v banko (hranilnice) položiti dinarje, dokler je bila še v veljavi reva­lorizacija. Mnogi pa so v dneh pred objavo ukrepov zaradi strahu, kaj se bo zgodilo, v banki dvignili devize, ko se je tečaj ustavil, pa so jih prinesli nazaj in jih prodali za dinarje.

Z včerajšnjih dnem so v Gorenjski banki devize naprodaj v vseh treh oblikah: za nakazila za plačilo blaga in storitev v državi in tujini, za devizno varčevanje in za potovanje v tujino. Le pri tretji obliki gre praktično za dvig gotovine, zato ima le ta omeji­tve, povezane z bančnim poslovanjem: za nakup do 10.000 dolar­jev najava ni potrebna, večjega od 10.000 dolarjev morate najavi­ti dan poprej, večjega od 50.000 dolarjev tri dni poprej. Zneski so res tako visoki, da je najava razumljiva, saj bi se sicer utegnilo dogajati, da bo pri dnevnem poslovanju v posameznih poslovalni­cam zmanjkalo deviz. Druga imejitev se nanaša na najmanjši možni znesek, saj mora nakup znašati vsaj 20 K dinarjev. Tretja stvar pa je provizija, ki sicer ni predpisana, v Gorenjski banki so pri nakupu deviz določili 2 odstotno, če jih boste prodali, pa bo provizija 1 odstotna. Finančne operacije torej ne bodo več zastonj.

Obrestne mere so po novem prepuščene svobodni odločitvi posameznih bank, v celoti bodo nemara znane šele prihodnje te­den, saj se v bankah še preračunavajo, ozirajo pa se seveda tudi naokrog, kaj bodo napravile druge banke. Tudi v Gorenjski banki odločitve še niso sprejeli, računajo pa, da bodo obresti za dinar­ske vloge na vpogled 4 do 5 odstotne, za enomesečne depozite 6 do 7 odstotne, za trimesečne še nekaj višje, za enoletne naj bi pre­hitele napovedano 13 odstotno inflacijo itd. Skratka, obrestne mere še niso določene, zanesljivo pa bodo višje pri kot deviznih hranilnih vlogah, pri katerih se bodo ravnale po matičnih valutah. Za kredite pa se bo obrestna mera sukala od 20 do 28 odstotkov.

Zastavlja se vam seveda vprašanje, kaj bo s hranilnicami po podjetjih. Ker bo banke še vedno bremenila obvezna rezerva, po­goji torej še niso izenačeni in konkurenca je še vedno nelojalna, vendar pa bo kot prvi primeri že napovedujejo postala pomemben adut varnost hranilnih vlog, saj blokiran žiro račun podjetja (teh pa je vse več zaradi nelikvidnosti, v mnogih primerih tudi nesol­ventnosti) praktično zamrzne hranilne vloge v interni hranilnici. Seveda pa bo razkorak v obrestovanju bistveno manjši, saj reva­lorizacije ni več.

In za konec še zmeda s čeki, povzročil jo je novi pravilnik o ravnanju s čeki, ki se je nesrečno ujel s konvertibilnostjo dinarja. Povzroča kopico administriranja, zato so se nekatera podjetja če­kom odrekla, najlažje seveda monopolisti (Petrol) in pri presoja­nju takšne poslovne poteze seveda ne smemo mimo tega izvirnega graha. Napovedati pa je vsekakor moč, da se bo vihar polegel, saj si vsaj v Sloveniji ni več moč poslovanja zamisliti brez čekov. Na­rodna banka toliko gotovine hitro ne bi mogla zagotoviti.

M. Volčjak

IZ D E L O V N I H KOLEKTIVOV

Proizvodnjo podvojili Gradisov Lesno industrijski obrat v Škofji L o k i se je ob

koncu lanskega leta po uspešnos t i uvrstil na tretje mesto med Grad i sov imi tozdi , kar seveda govori o uspešnos t i njegove sa­nacije. T o obdobje je n a m r e č soupadalo z ukrepi d r u ž b e n e g a varstva, ki so b i l i sprva sprejeti za eno leto, vendar pa bo bi l i z jul i jem že ukinjeni , saj so bi la d o s e ž e n a i zhod išča za normalno poslovanje in sprejeta ocena, da je proizvodni program prime­ren. Spomni t i velja, da so obseg proizvodnje podvoj i l i in ob pokritju obveznosti ustvarili celo nekaj akumulacije, osebne dohodke pa uspeli dvignit i na Grad i sovo in povpreč je gospo­darstva škofje loške obč ine . Uspel i so razreši t i tudi problem kl jučnega strokovnega kadra, poleg p o m o č i , ki so je bi l i dele­žni s strani Grad isa , so uspeli izterjati tudi iraški dolg.

IZ COSPOPARSKECA SVETA

Odločilno leto za poljsko reformo Ugledni amer i šk i ekonomist J . Sachs, Markov ičev sveto­

valec pri izdelavi programa ozdravitve jugoslovanskega gospo­darstva in financ, pravi , da bosta jugoslovanska in poljska re­forma od loč i ln i pri razpletu globoke gospodarske krize na vzhodu, saj naj bi pokazal i , kako vzhodne d ržave lahko krene­jo v t ržno gospodarstvo. Letošnje leto bo torej prelomno tudi za Poljsko, ne le za Jugoslavijo, saj naj bi tudi tam zadali odlo­čilni udarec inf laci j i , saj so p r e p r i č a n i , da brez tega ni m o g o č e uvesti t r žnega gospodarstva in še manj privatizacije, seveda pa je od tega odvisna tudi p o m o č zahoda, predvsem mednarodne­ga denarnega sklada. Z letošnj im letom so o d l o č n o omejili po­moči d r ž a v n i h in z a d r u ž n i m podjetjem, de l ežna jo bodo le še tista podjetja, ki imajo m o ž n o s t , da z a č n o poslovati rentabilno. Večino cen industri jskih izdelkov bodo sprosti l i , p lače pa j i m ne bodo smele slediti z enako hitrostjo, vzpostavil i naj bi no­tranjo konvertibilnost zlota, pri č e m e r r a č u n a j o na 1 mil i jardo dolarjev tujega posojila. Posledica ukrepov bo padec po t rošn je in brezposelnost, ki je n ihče ne upa napovedati , r ačuna jo , da naj bi za nova delovna mesta poskrbel zasebni sektor, da bi brezposelnost ostala v znosnih mejah. Po uresniči tvi protiinfla­cijskega programa pa nameravajo začeti s š i roko privatizacijo d r ž a v n e g a gospodarstva.

Z A E N V E R J A N I D E L A

/z članka je mogoče povzeti, da Center za socialno delo Škof­ja Loka za stiske Enverjeve dru­žine nima posluha oziroma je nastopil do njih le z grožnjami. Ko je Enverju prenehalo delovno razmerje, žena pa tudi ni bila zaposlena, smo se z njima dogo­vorili, da bosta otroke začasno (do konca poletnih počitnic) dala v varstvo k njunim staršem, da bi lažje iskala delo, tja pa bi na­kazovali tudi denarno pomoč za­nje. Zakonca sta se zavezala, da bosta intenzivno iskala novo za­poslitev in smo ju seznanili, da bomo proti njima uvedli kazen­ski postopek zaradi zanemarja­nja otrok, če si pri iskanju zapo­slitve ne bi prizadevala in bila pripravljena sprejeti kakršnokoli delo. Izhajali smo namreč iz do­tedanjega poznavanja njunega odnosa do dela, ko vselej ni ka­zalo na to, da sta za delo zares motivirana. V nadaljnjih mese­cih sta sprejela nekatera prilož­nostna dela in kazenski posto­pek proti njima ni bil uveden, s čimer sta tudi seznanjena. Z odvzemom otrok jima nismo ni­koli grozili, kar je potrdila tudi žena v razgovoru po izidu obrav­navanega članka. V članku je tu­di netočna navedba o dohodkih družine. Poleg najvišjega zneska denarne pomoči otrokom ima družina subvencijo stanarine, za nakup delovnih zvezkov za šolo­obveznega otroka je bila septem­bra izdana naročilnica. Osnovna šola Železniki ju je oprostila pla­čila kosila za šoloobveznega si­na in prispevka za pripravo za šolo za hčerko. Po predpisih pa za delo sposobnima zakoncema ni utemeljeno dodeliti trajnejše denarne pomoči.

Da bi se v prihodnje izognili podobnim neljubim situacijam, vas vabimo, da se za podatke o zadevah, kjer bo udeležena tudi naša ustanova, pred objavo obr­nete tudi na nas.

Center za socialno delo Škofja Loka Nada Rebolj

r G L A S

V E Č K O T Č A S O P I S

N E R E D N A K R A N J S K E M D R S A L I Š Č U

Že dalj časa se pripravljam k temu pisanju, pa sem ga vedno odložil, ker sem upal, da se bo kaj uredilo, se spremenilo. Toda zadnji dogodki so šli preko vseh meja in čutim se dolžnega, da za stvari, ki se dogajajo na kranj­skem drsališču zvedo tudi drugi. Kaj se dogaja? Sem eden star­šev, ki že štiri leta vozim svoja sinova, najprej v hokejsko šolo in sedaj v selekcijo mlajših pio­nirjev (MP) na kranjsko drsališ­če (HK Triglav). To kar bom tu povedal, so samo moja štiriletna opazovanja in ni uradno mnenje H K Triglav.

Mislim, da je največji problem kranjskega drsališča direktor Gorenjskega sejma (G.S) tov. Franci Ekar. Žal mi je, da mo­ram to napisati o človeku, ki je bil športnik - alpinist in gorski reševalec, pa izgleda, da ni v njem niti trohice človeškega. To si upam trditi prav zaradi zad­njega dogodka. MP nastopajo poleg slovenske lige tudi za ka­ravanški pokal, kjer poleg enega hrvaškega in slovenskih klubov nastopajo tudi avstrijski. In tako so se otroci v nedeljo. 3. 12., vr­nili iz Beljaka precej prej, kot je bilo rečeno staršem. Zato je tre­ner prosil delavca sejma, naj jim za ta čas odklene garderobo za goste, da bodo na toplem poča­kali na starše. In zaradi tega je bil ta delavec deležen kritike svo­jega šefa Francija Ekarja, ki je bil ravno takrat na drsališču.

Mogoče se bo kdo vprašal, za­kaj garderoba za goste. Zato, ker ima H K Triglav na voljo eno samo garderobo, ki si jo delijo člani, mladinci in starejši pionir­ji, pa še za skladišče se upora­blja. Tako starši M P in hokejske šole vozimo opremo za vsak tre­ning na drsališče in domov. Za preoblačenje se uporablja garde­roba za goste, če pa pride gosto­vat kak drug klub, so otroci na mrazu ob ledu. Pa je prostorov na drsališču dovolj, vendar so dani v najem takšnim, ki lahko dobro plačajo. Prav je, da se G S vede tržno, toda zavedati se mo­ra, da je halo zgradila kranjska industrija (jasno je, v kakšne na­mene) in da jo je dobil GS le v upravljanje. H K Triglav ima

nedvomno vso pravico zahtevati dodatne prostore.

Verjetno se je treba vprašati, ali se prostori sploh uporabljajo tako, kot je bilo dogovorjeno. Osebno ne verjamem, da bi bili v načrtu hale narisani le dve gar­derobi. In če je kranjska indu­strija podprla in financirala pro­jekt, kot je bil na papirju, je upravičena in in dolžna, da od Ekarja zahteva, da se tako tudi uporablja. Torej garderob (če so) ne bi smel samovoljno upora­bljati v druge namene. Zanima me tudi, koliko resnice je v govo­ricah o lovski sobi, in če je, zakaj je le-ta na sejmu potrebna. V teh štirih letih sem spoznal vse ho­kejske dvorane v Sloveniji, pa tudi nekatere v sosednji Hrvat­ski in Avstriji. Lahko rečem, da takšne zanemarjenosti in uma­zanije nisem videl nikjer. Pa ne gre le za to. Povedati hočem, da je to, kar počne Ekar z dvorano, ki mu je bila zaupana v upra­vljanje, že pravi škandal. Tu mi­slim, da je zadeva zrela za sodiš­če in da je direktorja treba od­staviti zaradi malomarnega od­nosa do družbene lastnine, ki mu je bila zaupana. Streha, že odkar hodim na drsališče, pušča vodo in direktorju se ne zdi vred­no, da bi streho popravil. Voda kaplja na led, ga topi in v ledu naredi luknjo ali pa visok gre­ben, ki je nevaren, tako za hoke­jiste, še bolj pa za rekreativce, ki do pač slabši drsalci. To se do­gaja na več mestih in tam, kjer ni ledu, delavci pridno podsta-vljajo kante za smeti in lovijo vo­do. Zaradi puščanja strehe ver­jetno gori samo samo približno 10 % luči. Na članski tekmi 1 B lige me Triglavom in Jesenicami II. je sodnik dremelj zahteval več luči zaradi varnejše igre (sla­bo vidna plošča je lahko za vra­tarja usodna). Dežurni delavec je samo skomignil z rameni, češ to je vse, kar imam. Vendar pa so se nekaj dni kasneje našli barvni reflektorji in »disco kro­gla« za light show, ko je bil med prazniki konec novembra disko na ledu.

Tov. Ekarja bi vprašal tudi o ceni ledu. Na Valu 202 je govo­ril, da porabi samo 30 % energi­je v primerjavi z drugimi drsali­šči. Kako ta, da je potem cena 1 ure ledu petkrat dražja kot dru­god? Kdo tu krade, kdo tu laže, tov. Ekar?

O tem, kako je prodal termin za člansko tekmo v soboto, 2. 12., nekim Avstrijcem, ste lahko brali že v Delu. Tu bi le spomnil tov. Ekarja, da je dolžan javni odgovor vsem ljubiteljem hokeja v Kranju.

Se o eni stvari bi spregovoril. To je bila tekma M P proti ekipi Bleda. Otroci so se že ogrevali, ko smo opazili na »bandi« dva kartona z napisom »sveže barva­no« in seveda še svež reklamni napis. Take stvari je verjetno tre­ba storiti že pred sezono, saj imajo na GS dovolj časa, ker v Kranju ne pripravijo ledu avgu­sta ali septembra, kot na Jeseni­cah ali v Ljubljani, ampak šele prve dni novembra. Zaradi te sveže barve so bili v nevarnosti dresi obeh ekip, ki seveda niso poceni. Starši smo prosili dežur­ne delavce, naj nam dajo nekaj za zaščito (papir ipd.), toda brez odziva. Zato smo starši sami sneli s stene platneni reklamni napis, kije bil ravno dovolj velik, da je prekril neosušeno barvo na bandi. Dežurni nam je napis odvzel in potem smo lahko takoj dobili papir, da smo zadevo za­ščitili. Toda zgodbe s tem še ni konec. Kot sem neuradno izve­del, je dobil K H Triglav račun za 5.400.000 (novih) din za uni­čenje in postavitev novega napi­sa. Napis res spet stoji na svo­jem mestu, ampak ne nov, tem­več tisti, ki smo ga takrat starši sneli. Tak napis lahko en človek postavi v manj kot desetih minu­tah. Kako je tak račun mogoče zagovarjati?

Kar nekaj se je nabralo teh mojih opažanj in prepričan sem, da bi me vsi v Kranju, ki imajo vsaj malo zveze s hokejem pod­prli v vsem, kar sem povedal. In da bi verjetno samo še kaj doda­li. Vsem je jasno, da, dokler bo direktor GŠ tov. Franci Ekar, za kranjski hokej ni perspektive. Kdo ga bo zamenjal in kdo mu kljub takemu načinu dela še vedno »drži štango« ?

Marjan Mubi

S F O T O A P A R A ­T O M V K R A L J E ­S T V U Z L A T O ­R O G A

Pred nami je nova lepa knji­ga. Vsakdo bi jo želel imeti na svoji knjižni polici, ki mu nekaj pomenijo naše gore. Namenjena je tudi tistim, ki otrokom pribli­žujejo pravljični svet.

Avtorja knjige Jaka Čopa že dobro poznamo. Ne bom omenil rojstne letnice, avtor pravi, da hodi v hribe že več kot 70 let. Najraje sam. Tako ni nihče ni­komur v napoto. Pravi, da so na­še gore najlepše na svetu. Več

kot 60 let nosi s seboj tudi foto­grafski aparat.

Že nekaj časa ima pripravlje­no fotografsko gradivo za novo knjigo. Čudoviti posnetki iz Trente, najbolj zapostavljeni, a najmanj znani dolini. Kadarkoli je bil pred vojno na Triglavu (do­slej je že 150 krat) je gledal v njeno smer. Po osvoboditvi je bil prvič v Trenti in od takrat je obi­skuje kar naprej. Le kateri od Trentarjev ne pozna moža z beli­mi lasmi in živimi svetlimi očmi. Raziskoval je Primorsko in spo­znal Slovence tudi na oni stani meje. Od doma je šel za več dni. Spal je največkrat na skednju. Ljudje so mu dali, kar so imeli. Se gre k njim, le pozimi ne več, ker ga hitro ujame prehlad. Ima pa toliko znancev, da je komaj dovolj časa, da jih obide. Zdaj seveda spi na boljšem, kot vča­sih, vendar za enako ceno. Za tako, kakršno si zaračunajo pri­jatelji.

Jaka Čop je v življenju preho­dil veliko krajev. Z vlakom in avtobusom do vznožja, nato peš. Še večje in višje so razdalje, če veš, da sije pri 19 letih poškodo­val koleno, odtlej pa ima »trdo nogo«.

S svojih potovanj je nosil mo­tive, ki so jih objavljale domače, tuje revije in knjige. Pripravil je tudi 39 samostojnih razstav. So­deloval je na raznih razstavah doma in v tujini. S fotografijami je opremil številne publikacije s planinsko tematiko. V Beogradu je na zvezni razstavi planinske fotograjije dobil zlato plaketo »Ljudje in planine«. Pri ljudski tehniki in Joto klubu Andrej Pre-šern Jesenice je dobil za dolgo­letno uspešno delo zlato plaketo. Leta 1977 je dobil od Foto kino zveze Slovenije zlato plaketo za aktivno delo na področju foto­grafije. Planinsko društvo Jese­nice, Planinska zveza Slovenije in Planinska zveza Jugoslavije so mu podelili častni zlati znak.

Skupščina Kulturne skupnosti občine Jesenice mu je izrazila priznanje za njegovo delo na kulturno prosvetnem področju s podelitvijo plakete Toneta Ču-farja.

Posebno priznanje avtorju za njegovo življenjsko delo pa po­meni Prešernova nagrada Go­renjske za leto 1973.

Jaka Čop je častni član Pla­ninskega društva Jesenice, Foto kluba »Andrej Prešern« Jesenice in Foto kino zveze Slovenije.

Sedaj je član Foto kluba Jese­nice in Foto kluba Triglavski na­rodni park Bled.

Prejel je tudi bronasto plaketo »Boris Kidrič« in je nosilec orde­na »Zaslug za narod s srebrno

zvezdo«. Prejel je tudi zlati znak Turistične zveze Slovenije.

Del vsega, kar je spoznal, je zaokroženo v Pravljici o Zlatoro­gu, ki je prikazana z 80 diapozi­tivi v obliki predavanja.

V zadnjem času je imel preda­vanja o Julijcih in za mladino pravljico Zlatorog po šolah od Prekmurja, preko Koroške do morja.

Predavanju in njegovim bese­dam je prisluhnilo več kot 50.000 otrok, tudi po šestim pre­davanjem na dan. Na isti šoli ali pa ga vozijo okrog. Najbolj so gore zanimive za tiste, ki so da­leč od njih. S predavanji je bil tudi pri zamejskih Slovencih. Željni slovenske besede so ga bi­li povsod veseli.

S pravljico o Zlatorogu pa tu­di uči mladino, kako varovati naravo, posebej Triglavski na­rodni park, na čigar ozemlju je bila pravljica posneta.

Pri Državni založbi Slovenije so izšle njegove tri kjige: Raj pod Triglavom, Svet med vrhovi in Viharni ki.

Danes je pred nami četrta knjiga. Nosi ima Kraljestvo Zla­toroga, posvečena pa je našemu najzvestejšemu planincu Jakobu Aljažu. Knjiga je opremljena s 100 barvnimi posnetki naših Ju­lijcev. Uvodoma je celotna pra­vljica Zlatorog, ki je ilustrirana z akvareli iz Trentarskega muze­ja. Knjiga velikosti 24 x 30 cm je vezana v umetno platno z lepim plastificiranim ščitnim ovitkom. Predgovor sta napisala dr. Mat­

jaž Kmecl in France Štele, opre­mil jo je France Štele. Knjiga ima angleški in nemški prevod. Prevodi so delo prof. dr. Dušana Čopa. Tisk je prevzela tiskarna Jože Moškrič. Izdajo knjige so omogočile razne organizacije med njimi tudi Železarna Jese­nice. Avtor se vsem zahvaljuje, ki so kakorkoli pomagali pri iz­daji knjige.

Predstavitev knjige bo v torek, 5. 12. 1989. ob 18. uri v Kosovi graščini. Knjigo bo možno na predstavitvi tudi kupiti. Na željo kupcev bo avtor knjigo tudi pod­pisoval.

Knjigo kasneje lahko tudi do­bite na domu, Jaka Čop, Rodine 34, Žirovnjca.

Izidor Trojar

V E Z E N J E O L G A B R E Z A R

BRITOF 112̂ 0, Kranj tel.: 064/36-092

BORUT KOS P A K I S T A N V Č A S U S P R E M E M B IN U P A N J A 2 SOTESKA INDA

Skardu spada v Zgornje severno p o d r o č j e , ravno tako kot 240 k m oddaljen Gi lg i t , ki je b i l najina naslednja postaja, od koder sva p o s k u š a l a tudi s planinarjenjem. Cesta iz Skarduja do Gi lg i t a je speljana ob Indu, ki teče prav od severa d ržave do Arabskega morja, vanj se zlivajo vse ostale reke. V tem predelu je Ind izred­no d e r o č , iz v isokih hribov pritekajo vanj majhni po točk i . N a ve­čini takih mest so postavljeni močn i mostovi, kajti spomladi , ko se sneg topi postanejo sedaj navadni pr i toki pravi hudourn ik i . N a nekaterih mestih pa se voda steka kar čez cesto in asfalt je na t a k š n i h mestih popo lnoma un ičen , kar pomeni zopet poskakujo-čo vožn jo . Poleg tega se na cesto neprestano vsipa kamenje in skalovje, da n iko l i ne veš, ko l iko časa bo trajala vožnja . Vendar je potovanje izredno zanimivo. Soteska Inda je res enkratna, pra­vi kanjon dolg skoraj 200 k m , ob l ika skal ter njihova barva so res nekaj fan tas t i čnega . O b poti stojijo majhne ča ja rn ice , kjer lahko d o b i š le čaj z mlekom. Ča j a rn i ce nimajo sanitarij, saj p r e t e ž n o potujejo mošk i , ki potrebo opravijo kar ob cesti. T o pa je bi la sprva težava za Ireno, k i se je šele po tretjem postanku upala v naravo na minus dva deci .

Pravzaprav je po vsem Pakistanu prava umetnost dobit i čaj brez mleka, kajti ponavadi osebje v restavracijah in hotelih ne ra­zume ang lešč ine . T a k o si sprva prisiljen piti m o č n o oslajen čaj z mlekom v prahu. Šele čez čas , ko sva se v vseh m o g o č i h dialektih nauč i l a naroči t i zeleni ča j , sva ga kdaj celo dobi la . Ravno tako je tudi težava s hrano. Vse jedi so m o č n o zač in jene in izgledajo enako, vendar imajo to l iko razl ičnih imen, da n iko l i ne veš, kaj b o š dobi l in ko l iko . N a r o č i š lahko le goveje al i ovčje meso al i p i š čanca , kar ti obvezno servirajo z r ižem, čep rav ga ne naroč i š . Nekajkrat sva se zaradi jedi p o s k u š a l a kregati in so nama tudi po

trikrat prinesli raz l ične zmazke, toda kmalu sva obupala in jedla vse, kar so potisni l i pred naju.

GILGIT Nekaj deset ki lometrov pred G i l g i t o m smo zavi l i na karako-

ramsko avtocesto, vendar je ta le nekol iko širša, podobna prejš­nj i , polna kamenja in razritega asfalta. N a poti smo se moral i kar nekajkrat ustaviti zaradi vojaških kontrol in tudi pred vsako va­sjo je vi la zapornica, k i jo je čuvaj dv ign i l , čim je zagledal vozi lo . Vojaške kontrole sem lahko razumel kot poskus nadzorovanja prometa na tem p o d r o č j u . Vaške zapornice pa sploh nimajo no­benega pomena, saj j i h le spušča jo in dvigajo, promet pa poteka nemoteno. Po sedmih urah in 240 p revožen ih k i lometr ih , kar sa­mo po sebi govori o stanju cest, smo prispeli v G i lg i t , nekol iko več jo vas kot Skardu. Gi lg i t je tudi tu r i s t i čno bolj razvit; vsaj kar se t iče pakistanskih razmer in v njem nale t i š na več tujcev, k i se od tod odpravljajo na v e č d n e v n e planinske ture. L a h k o si izpo­sod i š tudi planinsko opremo, ki pa je precej draga, zato večina tujcev prinese vse potrebno s seboj, kar pa j i h kasneje ovira pri potovanju po državi in se zato zadržu je jo le v tem predelu.

TRUD ZA PRIDOBITEV VEČ TURISTOV

K e r je Pakistan a r h e o l o š k o zelo zanimiv, p o s k u š a Minis t rs tvo za razvoj turizma propagirati tudi ostale dele deže le , vendar j i m to ne gre najbolje od rok. V državi je n a m r e č premalo tur i s t ičn ih objektov, kar je predpogoj za pridobitev p r e m o ž n e j š i h turistov in tako prihajajo sem le popotnik i s pl i tkejš imi žep i . Ravno v tem času je odš la na Japonsko, odkoder prihaja največ turistov, po­sebna delegacija za razvoj turizma, k i bo predstavila p o d r o č j a z b u d i s t i č n i m i ostanki j aponskim turistom, ki jih privlači ravno ta kultura. S tem p o s k u š a Pakistan utreti pot tur izmu. Glede tega sem nekol iko skep t i čen , saj je d ržava nekol iko š ibka za kakšne večje investicije, povezane tudi z renoviranjem a rheo lošk ih ostankov, ki pa so v dokaj slabem stanju. Tako mis l im, da bo Pa­kistan kljub svoji zanimivost i ostal še naprej na obrobju svetov­nih tu r i s t ičn ih poti in bo svoje lepote lahko predstavljal le v knji­gah in b r o š u r a h . Po drugi strani pa je to prava deže la za popotni­ke, k i se izogibajo tur i s t ičn ih krajev kot kuge, zanje bo Pakistan

ostal košček sveta, k i ga lahko raziskujejo, ne da bi b i l i vpreženi v t u r i s t i čno maš ine r i jo .

MED GORAMI V hotelu, kjer sva prebivala, je b i l tudi neki gorski vod ič , k i na­

ma je priskrbel posebne zemljevide gorskih predelov v oko l i c i ter nama predlagal nekaj poti , ki so bile še prehodne v tem času . . O d l o č i l a sva se, da p o s k u š a v a prit i na gorski prelaz Diantar in se po isti poti vrniti nazaj, zače tek zime nama ni d o p u š č a l večjega manevriranja med gorami višjimi od 4.000 m. Posodi l nama je tu­di šo to r in po krajših pripravah sva se napoti la proti 130 km od­daljenem prelazu na višini 4800 m. Z loka ln im minibusom sva pr i š la do Cha l ta , k i je na polov ic i poti , naprej pa sva morala pe­šači t i . Na j in zemljevid je b i l iz leta 1976 in zato tudi nezanesljiv, vendar sva imela s rečo , da je v gorsko vasico Tarbutuq Das šel tudi neki d o m a č i n , ki sva mu sledila.

Pot je vodi la ob deroč i reki in moral i smo skakati po skalovju ter se vzpenjati in spušča t i po soteski, kar pa zaradi teže najinih nahrbtnikov ni bi lo najbolj enostavno. M o ž a k , ki sva mu sledila, je s seboj nosil le r o č n o torbo in je kot koza skakal med skalami, č e p r a v je b i l obut v tradicionalne čevlje z visoko peto in le s teža­vo sva ga dohajala. V ide lo se je, da ni hodi l prvič po tej poti , kaj­ti vod i l naju je brez pomiš l jan ja in izbiral najbolj primerne kraje za hojo, ker se stezice na trenutke sploh ni videlo. Po nekaj urah hoje smo prišli do mesta, kjer smo moral i p rečka t i reko. T o pa ni b i lo ravno lahko, saj smo stopali po spolzkem kamenju, po kate­rem je bi lo zaradi teže nahrbtnika zelo težko lovit i ravnotež je . K o n č n o smo stopil i na p r a š n a t o cesto in v daljavi sva opazi la pri­meren prostor za postavitev šo to ra , ki sva ga postavila prav tedaj, ko se je zmrač i lo . B i l a sva na višini pod 3000 m, toda noč je bi la tako mrzla, da sva popolnoma ob l ečena in zavita v spalni vreči t e žko p r e n a š a l a mraz. Zjutraj sva čaka la na sonce, da nama ogre­je kosti in se napoti la dalje proti vasici Diantar , k i leži v soteski istoimenske reke. Sedem ur sva potrebovala po 10 km hoje po serpentinasti stezi in popo lnoma omagana, že ob 15. uri postavi­la šo tor , saj se med visokimi hr ibi kar naenkrat zmrač i . Tokrat sva b i la že na višini nad 3000 m in sva morala spati pod zašč i tno aluminijasto folijo.

7. STRAN »®JgSMI©IESGLAS

Kovaški muzej v K r o p i

Z E B L J A R S K E U M E T N I J E Z iztekom preteklega leta so se za dva meseca zaprla tudi vrata Kovaškega muzeja v Kropi. Nič nenavadnega, tako je že vrsto let, saj je

januarja in februarja v muzeju najmanj obiskovalcev, razen tega pa so neogrevane muzejske sobane v zimskem času res najmanj gostoljubne. Muzej bo znova odprt marca in aprila - trikrat tedensko, z majem pa znova vsak dan razen ponedeljka.

Morda bi si kdo misli, da zad­nji dan pred novoletnimi prazni­ki tako odmaknjen muzej le še čaka, da se zaklenejo značilna kovana vrata. Toda obe kustosi­nji V muzeju Alenka Klemene in Verena Štekar - Vidic sta imeli prav ta dan polne roke dela z vo­denjem italijanskih turistov po muzeju. Ogledali so si prav vse, kar je bilo mogoče videti, vklju­čno z Bertoncljevo sobo. Rado­vedni so ogledovali znamenite kovane k roparske žeblje, zname­nito kovaško posebnost.

Prav ti kovani žeblji so bili v začetku minulega leta na sveto­vni razstavi oblikovanja v japon­ski Nagovi. Seveda žebljev ni bi­lo treba šele narediti, saj j ih ima m u z e j , kot se reče. na zalogi. Okoli sto različnih žebljev. koli­kor j ih je bilo na japonski razsta­vi, je še iz tridesetih let. ko so bili narejeni za dunajsko razstavo. Čakanje v muzejskih depojih j im je vzelo nekaj sijaja, toda po na­svetu konservatorjev iz Kranja in Škofje Loke so j i m v Kropi s ta­ninom vrnil i naravni videz. V

Del bogate kovaške tradicije v Kropi je bil preteklo leto na ogled tudi na svetovni razstavi oblikovanja na Japonskem.

Foto: L . M .

cer dogovorjen z Marjanom Der-moto iz Krope, da ob napoveda­nih obiskih - največkrat šolskih -v Vigenjcu kuje žeblje. Sicer pa si v Kropi že nekaj časa prizade­vajo, da bi oživili kovaški dan.

pa se pravzaprav govori že od ot­voritve dalje.

Muzej prav gotovo ni le pro­stor, kjer je na ogled to. kar je vredno ohranjati iz preteklosti. Obiskovalci vsaj tisti, ki kovaško preteklost zelo dobro poznajo, prav gotovo ne bodo pogosto za­hajali v m'uzej. Prišli pa bodo, če bo na ogled nova razstava. Za kaj takega sicer v Kovaškem muzeju ni prostora na pretek, toda kusto­sinjama vendarle nekako uspeva, da občasno predstavita novo gra­divo. Taka je bila oktobra lani razstava o življenju in delu Joža Gašperšiča. marsikdo se še spom­ni zanimive razstave o starih raz­glednicah. Posebne pozornosti pa bo gotovo vredna razstava, ki jo muzej pripravlja v sodelovanju z ing. Janezom Šmitkom - Kroparji v 1. svetovni vojni. Nič manj za­nimive ne bodo raziskave (in raz­stave) - pravzaprav gre za nada­ljevanje raziskave o zgodovini šolstva v Lipniški dolini . Razi­skava Praznično leto nekdaj in

kot lani okoli 11.000 obiskoval­cev, vendar pa tako kot še mar­sikje številke bolj kažejo upada­nje kot večanje obiska. Kes so danes bo razkrila kaj zanimivega

muzeju sicer trdno upajo, da bo Menda je za letos Turist ično dru ves izbor kovanih žebljev spet s l v o trdno odločeno, da ga v so-Pn.šeI v muzejske depoje in tam delovanju z muzejem izpelje. Ne-POCakal tja do leta 1995. ko praz- kdaj so v Kropi že praznovali že-nujc kroparski Plamen stoto bljarski praznik - prav bi bilo, če obletnico obstajanja. Če bo kaj bi to lepo tradicijo znova oživeli -drugače, pa katastrofe ravno ne pokazati bi bilo prav gotovo mo­bo, saj j ih v Uko Kropa seveda še g o č e veliko, vedno znajo narediti. Ti žeblji so Na ta način bi verjetno tudi dejansko muzejska redkost, saj muzejskih obiskovalcev lahko novi v znamenitem Vigenjcu na- našteli več kot doslej. Vsako leto Stajajo le še poredko. Muzej je si- sicer muzej še vedno obišče tako

povsod tudi v Kovaškem muzeju najbolj zvesti obiskovalci šolarji. Le-tem tudi, če tako želijo, v sin­dikalnem domu zavrtijo dva do­kumentarna filma. V muzeju si sicer prizadevajo, da bi enkrat morda tudi v muzeju nastale dru­gačne prostorske možnosti in bi lahko tudi filme za obiskovalce zavrteli v isti stavbi. Trenutno si­cer ostaja vse skupaj le pri že­ljah, saj je v muzejski stavbi več uporabnikov, o tem, da je treba muzeju priskrbeti večje prostore.

še vedo o praznovanjih Kroparji - pa bi bilo vredno ohraniti poz­nim rodovom. Sicer pa smo o Kropi brali tudi v lanski tretji številki Revije za razvoj, ko so bile objavljene Smernice za delo­vanje oddelkovodij (v 30. letih j ih je izdala Žebljarska zadruga) kot primer modrosti, ki jo kot ve­liko novost odkrivamo na Japon­skem in ostalem razvitem svetu; ob tem pa smo vsi pozabili, da bi se tega lahko naučili kar iz lastne zgodovine.

IVE SUBIC (1922 - 1989) Pozimi je vedno rekel, da čaka svetlobo,

pomlad, da je takrat treba prijeti čopič v ro­ke. Toda vsi. ki so ga poznali in zahajali k njemu, ga pravzaprav nikoli niso videli brez čopiča v rokah, svinčnika, če drugega ne. je J"'sal s tušem. To njegovo čakanje na svetlo­bo, na novi. večno se ponavljajoči ritem na­rave je bilo zanj kot nekakšen večni optimi­zem, pričakovanje lepšega, boljšega, vsega ti­stega, kar vedno je. pa vendarle nikoli do­volj, nikoli preveč.

Niko l i ni maral okoli sebe pretiranega hrupa. Se po eni zadnjih razstav v Groharje-y> galeriji je omenjal, da bo morda še kaj tre­na razstavljati. Zdaj svojim Kolonam, Počit­kom in drugim podobam iz obdobja, ki v n Jem tako kot v sobojevnikih ni nikoli ugas-n , l o . ne bo dodal ničesar več. Ne bo več do-

d a ' plejadi portretov poljanskih ljudi nobe­nega novega obraza; ostali bodo le ti, ki j ih je naslikal, trdi. kot bi j im z ralom zarezal v obraz, temni in vendar z mehkobo v očeh za­zr l i tja nekam v milino poljanskih hribov, z rokami, ki so zdelane omahnile v naročje na delovni predpasnik. Ne bo več novih obra­zov polnih nekega značilno Šubičevega no­tranjega sveta, malce žalostnega, malce ironi­čnega, pa vendarle neizmerno blagega kol spomin na domače, na mater, ki mu je sama kot fantiču dala hlebec v nahrbtnik ter stala

še dolgo potem, koje peš z rodnega hotovelj-skega mlina tolkel prašno pot življenju na­proti. Vpijal je podobe te svoje doline, jo po­tem znova in znova slikal v toplih rjavih to­nih, kakršne so zgodaj spomladi in pozno je­seni poljanske njive, vpijal zelenilo poljan­skih gozdov, vzel je s seboj navezanost na poljanske domačije.

Zato ga je vedno tako zabolela izguba vsakega poljanskega doma, ki je se moral umakniti novi cesti, novim blokom, novi in­dustriji, novim časom, ki brišejo vse staro, ne da bi kaj posebno novega lahko dodali. Mor­da je zato tako rad narisal na kmečka poslop­ja po Poljanski dolini , pa tudi kje drugje, znamenitega Florijana. zaščitnika pred ognjem, ker je morda na tihem misli l , da bo morda obvaroval tudi pred izginjanjem sve­ta, ki mu je bil tako blizu in katerega del je bil . Zato bo popotniku skozi Poljansko doli­no lepo pri duši - ob pogledu na alpsko zna­menje pred Šubičcvo hišo, na fresko v spo­min Poljanski vstaji, na spomenik v Dražgo­šah, na vse freske, ki j ih je mojster zapustil na kmečkih pročeljih. In če se bo komu za­hotelo prav zaradi teh podob peš prepotovati tO dolino, ki j i je v svojem slikarstvu Ive Šu-bic zapustil poseben prostor, bo to mojstru poklon, ki bi ga gotovo rad sprejel.

Lea Mencinger

Nova knjiga Jaka Č o p a

V KRALJESTVU ZLATOROGA So ljudje, k i svoje eno samo,

enkratno, tako kratko in nepo­novljivo življenje zapravijo tjavdan, kot da bi imeli pred seboj še t isoč ali mi l i jon let. V mladosti še kdaj poskusijo pre­skočiti svojo senco: ta se resno 'oti špo r t a , drugi piše pesmi, tretji S e z vso vnemo loti igra­nja viol ine ali zbiranja pr t ičkov • kmalu pa se j i m vse velike že­lje in načr t i osujejo in potem samo še ž ivotar i jo ob televizor­j u , p ivu, d r u ž i n s k i h prepirih in s lužben ih spletkah. Redk i , in zato tol iko bolj dragoceni pa so tisti, ki svoje življenje scela posvetijo enemu smotru: Lepo­ti , Resnic i , Ideji, Igri, Bogu. Samo po zaslugi t akšn ih redkih Posameznikov se je č loveš tvo spustilo z dreves na tla, pr ižga­lo ogenj in se uč loveč i lo .

M e d t a k š n e baklonosce č lo­večnost i prav gotovo sodi tudi Jaka Č o p , k i že dolgih šest de­

setletij lovi v objektiv fotograf­skega aparata lepote Jul i jskih A l p , nam razveseljuje oči in ž lah tn i srca. Č e je v pravljici o Zlatorogu, k i jo je Jaka Č o p že tolikokrat povedal s lovenskim šolar jem, šel revni trentarski lo­vec streljat ponosnega Zlatoro­ga, da bi si z njegovimi zlat imi rogovi kup i l ljubezen lepe go-st i lničarjeve hče re , potem lah­ko v p rav l j i čnem l iku prepo­znamo tudi pripovedovalcev l ik . Tako kot je lovca gnala v gore ljubezen do lepega dekle­ta, tako je Jaka Č o p a gnala in ga še žene ljubezen do lepote gora in lepote nasploh. In tako kot lovec z na strel pripravlje­no p u š k o opreza za Zlatoro­gom, tako Č o p s fotoaparatom opreza za prebl iskom svetlobe izza oblakov, k i bo goro, k i jo je morda ujel v objektiv že de­setkrat ali stokrat v razl ičnih urah dneva in v razl ičnih letnih

čas ih , osvetlil v povsem novi , prej nev iđen i luči . A če lovcu ni uspelo uplenit i dragocenih Zla torogovih rogov in je svojo tvegano pus to lovšč ino plačal z živl jenjem, lahko za Jaka Č o p a r e č e m o , da je našel v gorah ne­kaj, kar je vel iko d ragocene j še od zlata: našel je lepoto, jo shranil na ce lu lo idni trak in jo razdal l judem. Trem knjigam planinskih fotografij, k i j i h je izdal že v šes tdese t ih letih in so seveda že zdavnaj izginile s knj igarn išk ih pol ic , Svetu med vrhovi , Raju pod Tr ig lavom in V i h a r n i k o m , se je v zadnjem mesecu zadnjega leta predzad­njega desetletja v tem tisočle­tju, p r id ruž i l a še če t r t a : V K R A L J E S T V U Z L A T O R O ­G A . Zgornji prostori Kosove grašč ine na Jesenicah so b i l i skoraj pretesni za vse, k i so se prišli p r id ruž i t avtorju pri pro­slavljanju njenega iz ida . Izidor

Trojar v imenu fotokluba Jese­nice, Joža Var i v imenu Zveze kul turnih organizacij Jesenice in Mar i j a Z u p a n č i č - Vičar v imenu Triglavskega narodnega parka so promocijo knjige iz­koris t i l i za zahvalo avtorju za vse, kar je v skoraj osemdesetih letih svojega plodnega življenja naredil lepega in dobrega za planinsko fotografijo, jeseni­ško kulturo in ohranjanje nara­vne ded i šč ine . Jaka Č o p pa je s p o m o č j o diapozi t ivov - barv­nih posnetkov iz nove knjige še enkrat povedal pravljico o Z l a ­torogu in izrazi l željo, da bi kmalu ugledala luč sveta tudi knjiga o Trent i , za katero ima že dolgo pripravljen s l ikovni material, ne najde pa zanjo pis­ca teksta, pa tudi ne za ložn ika . (Knj iga V kraljestvu Zlatoroga je na voljo pri avtorju: Jaka Č o p , Rodine 34, 64274 Žirov­nica Edo Torkar

KULTURNI KOLEDAR K R A N J - V P rešernovi hiši razstavlja akad. s l ikarka Brigita Po-žegar. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava slikarskih upo­dobitev na cerkvenih banderih. R A D O V L J I C A - V Šivčevi hiši je na ogled razstava akad. s l i ­karke Melite Vovk. Š K O F J A L O K A - V dvorani Loškega odra bodo danes, v pe­tek, ob 19.30 upr izor i l i F. Knot ta Kliči M za umor.

Kranj - V Prešernovi hiši je na ogled razstava slik na temo Veli­ka narava akad. slikarke Brigite Požegar. - Foto: Gorazd Šinik

KOLEDNICE V KAPELI PUŠTALSKEGA GRADU

Škofja Loka - Danes, v petek, ob 19. uri bo v kapeli Puš ta l ske-ga gradu koncert kolednic . V zanimivem glasbenem večeru bo­do nastopali sopranistka Z la ta O g n j a n o v i č , basist Drag i ša O g n j a n o v i č in moški zbor K U D Stane Ž a g a r iz Krope pod vodstvom Egija G a š p e r š i č a . V kapeli so še vedno na ogled l i ­kovna dela slikarja Franca Berčiča - Berka iz Škofje Loke .

Šivčeva hiša v Radovljici

MELITA VOVK IN A. T. LINHART

Radovljica - Skupščina občine Radovljica si je kot rojstno mesto Antona Tomaža Linharta zastavila nalogo postati Linhartovo

mesto. Kot taka načrtuje skupaj s svojimi kulturnimi ustanovami vrsto nalog, ki bi ime upravičevale. Med njimi je razstava v

Šivčevi hiši eden od kamenčkov mozaika, ki naj bi nastajal vse do obletnice Linhartove smrti 1995.

M e l i t a Vovk se predstavlja z razstavo na temo An ton To­m a ž Linhart v Šivčevi hiši v Radovl j i c i .

S l ikarka je z "L inha r tov imi p i ško t i " , kot je duhovito poi ­menovala na ultrales naslikane figure, opremila ne le galerijo, t e m v e č tudi drevo pred hišo in celoten trg, k i v večern ih urah zažar i še v pisanih lučeh. Zal je Linhar tova rojstna hiša ostala letos n e o k r a š e n a in neosvetljena, č ep rav je bi la vsaj njena fasa­da letos obnovljena. Figure na trgu in v galeriji predstavljajo An tona T o m a ž a Linharta , barona Žigo Zoisa , ž l ah tnega go­spoda Tulpenheima, mlado bogato vdovo Š te rn fe ldovko , žu­pana Jaka, njegovo hčer M i c k o , njenega žen ina Anže ta ter M o n k o f a in š r ibar ja G l a ž k a , skratka vse osebe iz Linhartove Ž u p a n o v e M i c k e , k i j e bi la prvič zaigrana 28. decembra 1789 v Stanovskem gleda l i šču v Ljubl jani .

Poleg "L inha r tov ih p i š k o t o v " M e l i t a Vovk razstavlja v ga­leriji barvite risbe rokokojske mode, vrsto od l i čn ih č rnobe l ih risb, k i se svobodno vkl jučujejo v ta čas , vesele in duhovite s l i ­čice, k a k r š n e so v tistem času kroži le po Evrop i kot danes stri­p i ; nekaj slik je narejenih direktno na temo francoske revoluci­je, saj Linhar tova Zupanova M i c k a sodi prav v leto francoske revolucije. Poseben ton daje razstavi skupina čevljev, ki j i h je M e l i t a Vovk nasl ikala kot n e k a k š n e portrete: Čevel j Mari je Terezije, Čevel j Franca Jožefa , Čevel j Miss Jenny Love, K u r a l -tov škoren j i td. V njih je še posebej navzoča s l ikarkina duhovi­tost in h u m o r i s t i č n a naravnanost, povezana s profesionalnost­jo risbe in poznavanjem kulturne zgodovine.

Razstava bo v Radovl j ic i odprta do 15. januarja. Kasneje bo gostovala na L I P - u na Bledu in v Mestnem gledal i šču lju­bljanskem. Maruša Avguštin

I N M E M O R I A M

PAVLE ZAMAR - ZAPPA Zakaj? Zato, ker smo v Kranju večkra t srečevali njegovo

delo : prvič leta 1965 in leta 1973 in zadnji dve razstavi je imel leta 1986 v galeriji K a v k a in marca tega leta še v prostorih V i ­soke šole za organizacijo dela. Že zaradi tega se ga spominja­mo in bo ostal v n a š e m spominu tudi zaradi š i r ine njegovega srca in duha. Sam je rekel o svojem delu, da je pr is taš poeno­stavljenih zadev, čep rav njegova življenjska pot ni bi la tako enosmerna ali enostavna. Rojen je b i l leta 1929 v Ločniku pri G o r i c i v Italiji , kjer je tudi konča l šo lo za umetno obrt "Dante A l l i g h i e r i " . Sam je zapisal , da se je prebijal skozi vse m o g o č e težave na poti obču t en j a l ikovn ih vrednot, delal je sprejemne izpite na ljubljanski in zagrebšk i akademiji in pri vsem tem je zanimivo , da je pred tem konča l gimnazijo v Radovl j ic i . Vmes je b i l pilot in pobudnik za izgradnjo letal išča v Por to rožu , tam oko l i leta 1966 je b i l ravnatelj galerije v Piranu in tudi ustano­vitelj v vsej Evrop i znanega piranskega slikarskega srečanja Ex tempore Piran. Njegovo slikarsko snovanje je b i lo ne i zč rpno raznovrstno: užitek v sl ikanju, brez omejitve, brez obremeni­tve. Svet, k i ne zahteva komentarja in naslovov...

K o n e c decembra lani je umrl ta človek š i rokega srca, ki mi je še zadn j ič p isa l : "Še enkrat hvala za ves Tvoj trud ob mo­j i razstavi, in pr idi č impre j v Piran, da greva malo na morje!" Prav rad, dragi Pavle, samo na tisto morje si moral odjadrati kar sam... Andrej Pavlovec

Trziska glasbena sola vseeno upa na boljše čase Tržič, decembra - Že na zunaj daje silno žalostno podobo. Ob vhodu te pozdravi razbito steklo v vratih, stopnišče je sivo in pu­sto, da bolj spominja na zapuščen blok, kot na šolo, v katero pri­de dnevno tudi po šestdeset otrok. In za tako gnečo je na voljo le eno samo stranišče, en umivalnik, tako da so že dobili opozorila sanitarne inšpekcije. Letos so vendarle dobili bojler, da imajo to­plo vodo. Učilnice spominjajo prej na francjožefovsko kot na moderno šolo, saj morajo učitelji peči še vedno kuriti z drvmi, pa še teh učilnic je premalo, tako da se v individualne glasbene sobe dnevno spreminja tudi soba direktorja in računovodstva, da o kakšni zbornici ne govorimo.

Stane Bitežnik, ravnatelj Glasbene šole Tržič: štorov ne bo šlo več."

'Brez novih pro-

Take so danes razmere na tržiški glasbeni šoli. M o r d a bi bile lahko vsaj malo bol jše , toda vsa ta leta se že obeta, da bo glasbena šola dobi la nove prostore, zato zaposleni niso sitnari­li za prav nobena posebna popravi la . Vendar, kot zdaj kaže , bo nekaj vendarle treba storiti, kajti s slabim finančnim stanjem v tržiški obč in i se novi prostori za glasbeno šolo spet oddaljujejo in v takem res ne bo m o č nadaljevati. Upanje delavcev in no­vega prizadevnega direktorja Staneta Bi težnika , k i sicer na šoli p o u č u j e kitaro, je. Zdaj imajo v rokah že prve idejne nač r t e , kako bo preurejena in pr iz idana bivša Grajzerjeva šola pod gradom, kjer naj bi dob i l i nove prostore Delavska univerza, knj ižnica , glasbena šola in še kdo. Glasbena šola naj bi imela prvo nadstropje in mansardo, okrog 400 m : naj bi bi lo le zanjo. Dovol j za 7 ind iv idua ln ih uči ln ic , za eno skupinsko, za čakal ­nico, zbornico, pisarne in dvorano za 60 do 80 l judi . Č u d o v i t načr t . V novih prostorih j i m bo re sn i čno lahko o m o g o č e n po­uk prav vseh glasbil . Trenutno nimajo silno pomembnega od­delka godal . T u d i za tolkala ni nikogar, pa to niti ni tol iko po­membno, saj ga tudi Kranj nima in bi b i l lahko za vso Gorenj­sko en sam potujoči učitel j . Toda godala, brez njih ne bi smela biti nobena glasbena šola. Vsaka mora biti n e k a k š e n prerez s imfon ičnega orkestra, zraven pa ne sme pozabit i na ljudska glasbila. V Tržiču so spet začeli oživljati igranje na citre, to ne­koč tako silno priljubljeno t rž iško glasbilo. Man jka j im tudi in­š t r u m e n t o v . M o r a l i bi dobit i nov klavir , vsaj p ianino, toda vse kaže , da ga še ne bo. Vsaj do dobre harmonike bi radi prišl i , k i jo tako hudo potrebujejo. K u p problemov, da se ne vidijo iz njih.

" B o r i m o se, da bi čim prej prišli v finančni plan o b č i n e , " pripoveduje Stane Bitežnik, ki poleg vodenja šole uči še 23 učencev . "Sem predsednik odbora za izgradnjo kulturnega centra v Tržiču in zastavil bom vse sile, da se ta načr t čim prej uresnič i . Imam svoj predlog financiranja: delal i naj bi postop­no. Dobro se zavedam, da je trenutno od negospodarskih gra­denj prvi prizidek nove Grajzerjeve šole , toda i s točasno mora­mo graditi kulturni center. Vsa sredstva, k i so iz p r o r a č u n a namenjena kul tur i , naj gredo za postopno izgradnjo kulturne­ga centra in nikamor drugam. Doslej smo čakal i in si odpove­doval i mi , zdaj naj čaka jo drugi. Potegovali se bomo tudi za re­pub l i ška sredstva. Trž iška glasbena šola mora spet postati t i­sto, kar je bi la nekoč . S svojim od l i čn im uči te l jskim kadrom -tu so učili Franc S tan ič , znani violinist evropskega ranga, H u ­go Wesely, Vik to r Schvveiger, Janez Foršak , Oton Zazvon i l - je dajala od l i čne kadre. Iz Tržiča so prihajali najboljši tenoristi. Z drugim šolskim polletjem spet odpi ramo oddelek solo petja. Predvsem pa ne smemo pustiti , da ostajajo otroci brez glasbe­nega pouka. Pri 140 učenc ih smo j i h jeseni okrog 40 moral i od­kloni t i , ker ni prostora in ni učiteljev. To se ne sme več dogaja­ti . Iz dneva v dan se bor imo s prostorsko stisko. N i m a m o pro­stora za organiziranje nastopov učencev , kar imajo vse druge šole. Dvakrat na teden nam Z K O spodaj pri dvorani odstopi prostor, ker d r u g a č e sploh ne bi mogli učiti nauka o glasbi. N i ­m a š kam povabiti gostov, n i m a š večjega prostora za organizra-nje raznih vzporednih akcij šole. Skratka, zaradi pomanjkanja prostora imaš zvezane roke in srce te bo l i , ko veš, da ima v Tr­žiču glasba stoletno tradicijo, ko je ves Tržič zaljubljen v glas­bo. Lep dokaz za to so številni pevski zbor i , vsaka večja t ržiška delovna organizacija ima svojega, imajo j i h šole , vrtci , vel iko krajevnih skupnosti . Ze lo delavna je glasbena mladina Tržiča . P rep r i čan sem, da bi Trž ičan i , če še težje dajo, radi tudi odr in i ­li kakšen dinar, da bi le imeli dobro glasbeno šo lo . "

Se ena novost prihaja v t rž iško glasbeno šo lo , ki pa bo hi­treje uresnič l j iva , kot izgradnja kulturnega centra: osamosvoji­tev Glasbene šole Tržič . Danes je, čep rav se č u d n o sliši, glas­bena šola v Tržiču del osnovne šole heroja Grajzerja. D o leta 1972 je bi la samostojna, potem pa so jo z o d l o k o m skupšč ine o b č i n e pr ipoj i l i h Grajzerjevi šoli. 1980. leta je ravnatelj Puhar imel že vse pripravljeno, da se osamosvoje. Takrat je bi l ovira delegatski sistem. Danes ni več zakonskih ovir. E d i n i pogoj je, da ima šola najmanj tri oddelke, organiziran nauk o glasbi, da imajo svoje prostore in urejeno financiranje. Vse te pogoje iz­polnjujejo. Glasbene šole so del nacionalnega šolstva in finan­cirajo se pod enakimi pogoji kot vse obvezne šole . Samostoj­nost bo zagotovo še ena njihova prednost, so p rep r i čan i na šoli .

D . Dolenc

Dr. Ludvik Horvat

S šolstvom smo dovolj eksperimentirali!

» N a č e l n o podpi ram delova­nje klubov s taršev, pod nekate­ra njihova stal išča bi se tudi sam podpisal . M e n i m , da v šol­stvu potrebujemo dve vrsti jav­nosti , in to na dveh mestih. Pr­va je javnost kot taka, javni in­teres, ki se bo v prihodnje ob l i ­koval v parlamentu, kjer bodo stranke in zveze obl ikovale po­l i t iko šols tva. Druga pa je zain­teresirana javnost, k i jo na eni strani predstavljajo davkopla­čeva lc i , k i j i h upravljanje ne zanima, hoče jo pa dobro šo lo , dobre učitelje za svoje otroke (klub s taršev ipd.), in na drugi strani strokovna javnost, ki jo bo morala vladna agencija za razvoj šols tva, z a d o l ž e n a za uresn ičevan je dogovorjene šol­ske pol i t ike, vključiti v svoje de lo .«

Ljubljana, 3. januarja - Slovensko visoko in srednje šolstvo si od ran, ki mu jih je v strokovnem pogle­du pustilo pičlih deset let usmerjenega izobraževanja, še ni docela opomoglo. Vendar že utira nove po­ti, spogledujoč se z lastnimi izkušnjami iz preteklosti, svežimi spoznanji in pravili razvite Evrope, s ka­tero si tako zelo vroče žel imo združitve. Tudi osnovna šola postaja bolj človeška, po meri otrok. Novo leto pa prinaša tudi spremembe v upravljanju in financiranju šolstva. Republiške in občinskih izobra­ževalnih skupnosti, ki so doslej imele v rokah škarje in platno, ni več, za njimi so ostali samo odbori. Prava oblast se seli v izvršne svete, dogovarjanje v parlamente. Povečuje se delež denarja, ki ga za šol­stvo zbira in razporeja republika, s tem pa se povečujeta tudi pristojnost in odgovornost šolskega mini­stra. O novih poteh slovenskega šolstva smo se torej pogovarjali z ministrom dr. Ludvikom Horvatom, uradno še predsednikom republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo.

Denar je gotovo eden od te­meljnih pogojev za boljšo šolo. Pred časom ste dejali, da boste lahko pravi šolski minister šele takrat, ko bo minister lahko odločal tudi o denarju za šolstvo. Ali sedanje spremembe v upra­vljanju in financiranju šolstva po­menijo, da ste končno minister'/ Kako bo letos z denarjem?

» P o m e n i j o . Letos bo v repu­b l i škem p r o r a č u n u za šols tvo namenjenega realno enako de­narja kot lani , ko se je osnova, zlasti s p o v e č a n j e m v drugem polletju, realno dvigni la za okrog sedemnajst odstotkov. Vzrok za povečan j e je pred­vsem za 5,9 odstotka obi lne jša generacija šola jočih , pristojno­sti i zvršnega sveta ozi roma "minis t ra" , katerega kaž ipo t in vest ostaja "Zibertov odbor" . P r e p r i č a n sem, da centralizaci­ja denarja o m o g o č a tudi racio­na lne j še gospodarjenje, bol j šo preglednost in nadzor nad po­rabo tega denarja, predvsem pa k o n č n o nekdo postaja tudi osebno odgovoren za šols tvo.«

Boste junija, ko vam preteče "nadomestni" mandat za Franci-

jem Pivcem, ponovno kandidira­li?

» N e , č aka me raziskovalno delo na fakulteti. Sicer je pa v p r a š a n j e , kdo bo novi manda­tar za sestavo vlade in kakšn i oz i roma kateri ljudje bodo mi­nistri po njegovem o k u s u . «

Koliko narodnega dohodka bi - v primerjavi z nekaterimi razvi­timi deželami - najmanj morali odvajati za šolstvo v Sloveniji, kje smo po oceni za minulo leto?

» L a n i smo bi l i nekje med šti­r imi in petimi odstotki . Neka­tere po l i t i čne stranke ozi roma zveze terjajo v svojih vo l i ln ih programih za šols tvo najmanj pet odstotkov narodnega do­hodka. Z razvit imi deže l ami se t e ž k o primerjamo tako po dele­žu , k i je v raz l ičnih deže l ah ra­zl ičen (od pet do osem odsto­tkov), še težje pa po narodnem dohodku . Pet odstotkov v Slo­veniji pomeni precej manj kot v Švici. V Jugoslaviji , denimo, odvajajo za šols tvo največji de­lež narodnega dohodka na K o ­sovu, v denarju pa dobijo naj­man j .«

Pravite, da naša šola ni tako slaba, kot jo nekateri želijo pri­kazati. Mislite s tem na primerja­vo rezultatov, znanja naših in tu­jih učencev, ali pa tudi načina, kako do njega pridejo. Kaj o na­činu menite vi kot minister in psi­holog?

» Z a r a d i števila d ip lomantov in njihovega znanja nam ni tre­ba zardevati, vendar pa tudi ni ­mamo razloga za samozadost­nost. Mednarodne mature, de­nimo, ne uvajamo zaradi sno­bizma, ampak da lahko primer­jamo n a š o kvaliteto s tujo. N a š učitelj je med najmanj obreme­njenimi v E v r o p i ; švedsk i , na primer, so štrajkal i , ko so j i m povečeva l i obveznost z 32 na 35 ur. T u d i razredi v razviti Ev­ropi niso tako maloš tev i ln i , kot si nepoznavalci prt nas pred­stavljajo. Seveda pa to ni opra­viči lo , da bi b i l i z n a č i n o m dela v naš ih šo lah zadovol jni . D a ­vek poznamo; fobije, psihoso­matske motnje pri učenc ih . K o t ps iholog si pred tem ne morem zatiskati oči. Vendar pa se take ocene tudi ne da po­sploši t i na celotno šo l s tvo ; po­znamo tudi s rečne , ustvarjalne šolar je . Ve l iko bomo moral i še narediti za šolo po meri otroka, pri tem smo še pretirano togi .«

Za bolj človeško šolo se zavze­majo tudi klubi staršev. Kako gle­date nanje?

šolski koledar doživel spre­membo že prihodnje leto, delo­vni ritem šol se bo moral pri la­gajati g o s p o d a r s t v u . «

Večina starih in novih slo­venskih političnih zvez ter strank je že predstavila svoje videnje razvoja šolstva. Zve­za komunistov, na primer, vam med drugim daje v raz­mislek tudi pobudo, da bi obvezno šolanje trajalo de­set let. Je pobuda umestna?

» E v r o p s k i standard je trinajst let predizobrazbe pred vstopom na univerzo. Z a prihodnje šo l sko leto bomo moral i doreč i orga­nizacijo s p l o š n o i z o b r a ž e -valnega dela izobraževa­nja. V Evrop i so uvelja­vljeni trije model i , katere­ga bomo povzel i , bo treba še temeljito p re t eh ta t i . «

V nekaterih razvitejših (tudi gorenjskih) občinah, ki so doslej dajale precejšnje denarje v repu­bliško solidarnost, se bojijo preši­roko zastavljenih (in predragih) nacionalnih programov, ki bi lah­ko ogrozili standard njihovih šol.

» N a c i o n a l n i program se bo letos obl ikoval v r e p u b l i š k e m parlamentu, predvidevam, da bo predlagan variantno po na­čelu za več denarja več muzike. Šola je del nacionalnega vpra­šanja , v tej luči je treba gledati tudi fond sredstev za vzajem­nost, k i smo ga prav zaradi stalne zahteve osnovnih šol mnogo bolj dv igni l i na republi­ško raven. Sola v Kranju , na primer, dobiva denar za zago­tovljeni in neobvezni "nad" program od svojega gospodar­stva, ki p lačuje še 1,5 odstotni republ i šk i davek za zagotovlje­ni program v vseh o b č i n a h . S tem smo zmanjša l i razl iko med pr ispevnimi stopnjami za zago­tovljeni program v manj in bolj razvitih o b č i n a h na vsega 20 odstotkov, medtem ko je bi lo prej razmerje ponekod tudi ena proti dva. Lenart, denimo, je moral dajati za zagotovljeni (obvezni) program dvakrat več denarja kot Ljubljana, da je imel pravico do repub l i ške so­l ida rnos t i .«

Res pa je na p o d r o č j u gospo­

darjenja šol prazno polje. Zve­zna vlada še ni pr iš la z zako­nom o zavodih . Šole še vedno poslujejo po zakonu o združe­nem delu, zanje še vedno velja­jo vse obveznosti , ki veljajo za delovne organizacije. Ko t za­vodi bodo predvidoma manj obremenjene, rešene bodo tudi marsikaterega birokratsko-ad-ministrativnega dela, šele s tem pa bodo lahko nekol iko zmanj­šale tudi š tevi lo režijcev. Tre­nutno je v slovenskih šo lah ena tretjina n e p e d a g o š k i h delav­cev.«

Je celodnevna šola, ki se je po­rodila iz partijskih vrst, dokon­čno pokopana, res ni možnosti naprej razvijati, kar je imela do­brega?

» P o b u d a je priš la iz zveze komunistov, vendar jo je - mo­ramo biti poš ten i - stroka pod­pirala. Ce lodnevna šola ima svojo vizi jo, če je vezana na po­trebe ljudi in otrok. M i smo greši l i , ker smo celodnevne šo­le ustanavljali kar počez , brez potrebnega denarja in l judi . Vendar neka obl ika celodne­vne šole ima prihodnost. Po­glejte; naša podjetja prehajajo na evropski delovni čas , ki tra­ja od devetih dopoldne do pe­tih popoldne. Vrtci in šole se bodo na to morale odzvati , se pr i l agod i t i . «

V zvezi Z Evropo 92 se govori tudi o treh šolskih semestrih pa o božičnih počitnicah, drugačnem šolskem koledarju. Že lahko po­veste kaj konkretnega?

» N e k a t e r i oč i ta jo cincanje, vendar nisem za hitre, revolu­cionarne spremembe. M e n i m , da je treba vse dobro preveriti, pretehtati, premisl i t i . S šol­stvom smo doslej že preveč ek­sperimentiral i . Go tovo pa bo

V svetu so znani različni pedagoški modeli, med nji­mi je zelo zanimiv waldorf-ski model, ki najbolj upošte­va otroka kot celostno oseb­nost. Kaj moramo storiti, da bo naša šola dejansko šola po meri otrok in ne obrat­no?

» N a naslednji skupšč in i gremo v spremembo vseh šo lsk ih zakonov, k i bodo podlaga za bolj svobodno, samostojno, ustvarjalno šo lo . M e d drugim prižiga­mo zeleno luč tudi za za­sebno delo v šols tvu, seve­da po standardih in nor­mat ivih , k i veljajo za vse šo le . Realno p r i čaku jem predvsem zasebn i š tvo v posameznih del ih šols tva, ne celih zasebnih šol. G o ­tovo pa bo ta novost po­meni la osveži tev in konku­r e n č n o s t tudi zaradi razl i­čn ih p e d a g o š k i h pogle­dov. Vrsto v svetu preizku­šen ih prvin bi se dalo upo­rabiti v "no rma ln i " šoli . Predpogoj je zavezanost učitel ja za stalno stroko­vno i zobraževan je , mož­nost, da se izobražu je v tu­j i n i , da dobiva strokovno literaturo. Razvojni del šols tva mora postati del nacionalnega šo lskega p r o g r a m a . «

Kakšne pa so možnosti za vrni­tev splošne gimnazije?

» P o b u d je vel iko, nekatere reši tve, ki j ih je nakazal stroko­vni svet za prenovo, so dobre. Č e je ta model sp lošno izobra -ževa lne srednje šole res naj­boljši , pa je vprašan je . O tem bo moral od loča t i strokovni svet, ki je neodvisen od izvršne oblasti in daje samostojne sod­be.«

Usmerjeno izobraževanje je v pičlih desetih letih doživelo sko­raj popoln poraz. Veliko starega, preizkušenega se je že vrnilo; se bodo tudi nekdanje poklicne šole, po katerih se mnogim vsa ta leta močno kolca?

» D o neke mere smo se j im pr ib l iža l i , ko smo dovol i l i vpi ­se v smeri. K a k o bo naprej, še ne vem, vem pa, da bo veliko stvari treba postaviti na novo. Ve l i ko strpnosti in strokovnega dela bo potrebnega, da bomo napake iz preteklosti popravi l i . Na jb rž bomo tudi še grešili , ko bomo popravljal i . Pri tem bo­mo moral i pr is luhnit i tudi ti­stim, ki d r u g a č e misli jo, stroko­vni javnosti , ki ima svoje po­glede na šo lo , pravico, da j ih pove, čep rav vedno finančno ne zdrži jo .«

H . Jelovčan

Petek, 5. januarja 1990 ZANIMIVOSTI 9. stran i c&MmmigmaLAS

Ne delaj mu križa — nihče ga ni vabil! Že nekaj let je preteklo, ko

sem po nakl juč ju slišal za do­godek, ki se je odvijal na boži­čni večer leta 1943 v Ribnem pri Bledu. Zde l se mi je zani­miv, da pa sem ga lahko zapi­sal, sem obiskal mat ičn i urad n a Bledu. Pri obl ikovanju pr i ­spevka pa so mi s svojimi spo­mini pomagali tudi prijazni do­mačin i . Z a zače tek naj še zapi­šem, daje bi la pr izor išče osred­njega dogodka d o m a č i j a starej­ših zakoncev Ivane in Janeza Valant, po d o m a č e Komadaj -čeva, glavni junaki osebe, ki so v njej domovale, njegov zače­tek pa sega na z a s n e ž e n o Jelo­vico.

V noči pred tem veče rom je Preše rnova brigada priš la na Selsko p lan ino; v njenem zave­tju naj bi prež ive la nekaj dni . Trije

p reše rnovc i — d o m a č i n i : brata Franc Valant — Štefan, Jože Valant - Skala iz Ribne-ga in Franc Šmit — Francelj s Sela so svoje nadrejene prosi l i za nekaj ur » d o p u s t a « . Obiska­l i naj bi d o m a č e in se oskrbeli z n a j p o t r e b n e j š i m ; b i l i so preiz­kušeni v š tevi lnih bojih, za nji­mi je bi l tudi u s p e š e n napad na Turjaški grad, zato so j i m do­vo l i l i . Vzel i so vsak svojo mav-zerico in popoldne 24. decem­bra 1943 krenil i na pot.

Kot poznavalci gozdnih ko­lovozov Jelovice so se odloči l i za najbolj primernega. M e d Potjo so se dogovor i l i , da mo­rajo do svojih domov priti neo­pazno, p r ib l i žno so določi l i t očko v Ribnem, kjer se bodo razšli na svoje domove: brata

Valant h Komada jcu , Franc Šmit pa k Š p a n u v vasi Selo; za zborno mesto so določi l i do­mači jo na Selu, v kateri je do-movalo dekle Franca Valanta, čas snidenja oz i roma dohoda pa ob eni uri po po lnoč i .

Ob n a č r t o v a n e m času so pri­šli do reke Save Bohinjke, se razgledali ob njej in se nato po­dal i na njen levi breg na naj­bolj primernem kraju. Nadalje­vali so pot proti spodnjemu de­lu vasi R ibno . N i b i la še popol ­na tema, ko so v d o l o č e n i raz­dalji v kritju gozdnih dreves obšli prve h iše . N i s o videvali vaščanov , le pri eni izmed hiš je ženska ribala pod in ker je že bi la na pragu, j i h je opazi la . Ne glede na to so nadaljevali pot in se po dogovoru razšli .

Po pripovedovanju Franca Šmi ta , edinega preživelega iz te trojice, k i živi na Bledu, so do­

mači tega večera nekaj pred enajsto opazi l i večjo enoto po­licistov, ki je šla po cesti tik ob tej hiši iz smeri z Bleda proti Ribnem. Po oceni njegovega očeta je b i la to močne j ša enota, kot pa so bile ob iča jne rutinske patrulje. Zarad i tega se je Franc Šmit vnaprej pr ipravi l in na varnem kraju čakal na od­hod. To pol ici jsko enoto je na Selu videl še en ilegalec, ki je te noči bi l na obisku pri doma­čih. B i l je to Franc Torkar — M i h a , po d o m a č e Megvov. G o ­stujoča partizana drug za dru­gega nista vedela.

Pr ib l ižno čez čas , ko l ikor ga pešec potrebuje za hojo od Se­la do Ribnega in nazaj, je ne­kdo potrkal na Š p a n o v a vrata. B i l je Jože Valant , bos, brez bluze in nahrbtnika ter m o č n o zaskrbljen. Namesto odgovo­rov na vp rašan je , kaj se je zgo­di lo , je soborca bolj priganjal kot pa odgovarjal, naposled pa je povedal : » . . .eno neumnost sem naprav i l . . . « , čez nekaj tre­nutkov pa se doda l : » . . .mamo bodo ubili . . .« V tem trenutku se je vsem zdelo najbolj varno, da se brigadirji č impre j zbere­j o ; zato sta se oba odpravi la na zborno mesto, kamor je že prej prišel Franc Valant . Vprašan j seveda tudi tu ni manjkalo, vendar je od vsega bi lo najbolj nujno, da so Jože t a obul i in ob lek l i . K o je b i lo to opravlje­no, so kreni l i proti taboru. K o so že prešli Savo Bohinjsko, je Jože , še vedno zelo zaskrbljen za usodo matere, nenadoma predlagal, da se vrnejo in se za

morebitno njuno smrt maščuje­jo . Šmit je zavrnil njegov pred­log in ker je vztrajal, mu je še navrgel: »...s temi p iha ln ik i ne bomo nič oprav i l i , lahko pa p o s l a b š a m o po loža j doma­čih.. .« Podpr l pa ga je tudi Jo-žetov brat. V zvezi s tem pred­logom je Šmit piscu teh vrstic p r i b i l : » Č e bi imeli s seboj mi ­traljez, bi se vrnil i !«

Po odhodu p re še rnovcev s Sela so N e m c i pri Š p a n o v i h na zelo surov način opravi l i h i šno preiskavo, oče tu pa grozi l i in od njega zahtevali, naj p o k a ž e , kje se skriva sin. K e r je Š p a n o ­va mama že prej v peči zažga la vse, kar je sin pustil doma, N e m c i niso n ičesar sumljivega naš l i ; to je d o m a č e reši lo. K o so N e m c i opravi l i pri Š p a n o ­vih , so se odpravi l i še k Torkar-jev im. Preiskali so vse spodnje prostore, v zgornje, kjer je te­daj že trdno spal partizan M i ­ha, pa niso šli. Ka j se je doga­ja lo med njegovim spanjem, je zvedel naslednje jutro, ko se je že p o š t e n o naspal.

T o , kar je partizan Jože V a ­lant — Skala doživel doma in , potem ko je »prišel k s eb i« , pr ipovedoval ostalima iz skupi­ne, je povzel Franc Šmit — Francelj .

K o se je Franc Valant — Šte­fan poslovi l od svojih s taršev in se odpravi l še na obisk k svojemu dekletu na Selo, so ostali doma starša in Jože . V iz­bi sta mati in sin sedela pri pe­či in se pomenkovala , oče pa je o b č a s n o popazi l na okol ico h i -

Brezplačna znanja za delavce

M e d o b č i n s k i sklad za izo­braževan je delavcev pri obrtni­kih Kranj p lačuje delavcem iz vseh petih gorenjskih obč in i zobraževanje ob delu in iz de-!a< organizira strokovne tečaje m seminarje ter strokovne ek­skurzije. Osnovn im organizaci­jam sindikata delavcev pri obr­tnikih pomaga izvesti i zobraže­valno dejavnost ter s p o m o č j o časn ika Delavec v obrti svetuje P n sklepanju kolekt ivnih po­godb. Slednje žal še niso prev­zeli vsi delavci pri obr tnikih na Gorenjskem, kljub temu da je osnovni dokument, v katerem so d o l o č e n a razmerja med de­lavci in nosi lci obrt i . Poudarit i v e l ja tudi to, da bo ta mesec sklad doživel 15 letnico svoje ustanovitve. V hotelu K o m p a s Ribno je organiziral tečaj za natakarje in kuharje ter za ne­govalno - dekorativno kozmeti­ko za ženske stare nad 30 let. Ude ležba je bi la zadovolj iva. Kl jub temu na skladu želi jo, da P' pr iš lo na te namenske obl ike izobraževanja še več delavcev in delavk. Decembra pa je bi lo ze sedmo strokovno izobraže-v a n j e frizerk v Kranjski gori v 0 r g a n i z a c i j i sklada in Narta studia.

M i r a Žun , frizerka v salonu Bogomile Purgar, Kran j : "Te­čaj o negi ženske po 30. letu je b i l enkraten. Poleg š tevi lnih t eore t i čn ih spoznanj o tem, ka­ko mora ženska ravnati s svo­j im obrazom v tej starosti in , kako se mora ličiti za dnevni ali večerni čar , smo zvedele marsikaj o tem, kako mora vsa­ka skrbeti zase. Mar i j a in Jelka iz Narta studia sta nam s prak­t ičnim pr ikazom pomagali ra­zrešiti nekatere dileme, v kate­rih se večkra t znajdemo žen­ske. Z a n i m i v o je bi lo tudi to, da sta nam naličili del obraza potem pa smo same d o k o n č a l e delo. Zan imivo predvsem zato ker smo tako utrdile znanja in si dodobra ogledale kozmeti­čne izdelke, k i naj bi j ih upora­bljale pri svojem lepo t i čen ju . "

da se gost s koktejli ne sme opi t i . Prav prijetno je bi lo opa­zovati pr ipravo a lkoho ln ih , brezalkoholnih , navadnih in dolgih koktejlov. Precej smo zvedeli o opremi, k i jo mora imeti vsak dober pripravljalec teh pi jač in predvsem o redu, ki mora vladati na prostoru za pripravo koktejlov. tovrstni te­čaji so zanimivi tudi zaradi sre­čevanja gostinskih delavcev, iz­menjave mnenj in podatkov o gospodarskem poslovanju."

sem se udeleži l tečaja , ki ga je delavcem v celoti p lača l sklad, Delavcem pri obrtnikih pr ipo­r o č a m , da se udelež i jo tečajev, ki j ih pripravlja sklad."

Irena Ambrož , natakarica go­stilna Ambrož , Lahovče : " P r i nas imamo gostilno pol leta. O pripravi koktejlov nisem vede­la vel iko, saj na šoli le omenijo ta del natakarskega pokl ica . Zato je bi lo zanimivo pos luša t i pr ipoved o tem, kje pripravlja­jo najpogosteje koktejle, zakaj so tako priljubljeni in trditev.

Igor Juhant, kuhar gostilne Plavna, Škofja L o k a : " K e r v svetovnem gostinstvu vse boj povp ra šu j e jo gostje po doma­čih jedeh, me je gos t i ln ičar po­slal na tečaj za kuharje pod vodstvom Kris t ine Mat jaš iče-ve. Pr ipravi l i smo nad deset d o m a č i h jed i . Pomembno je bi­lo to, da smo vsi sodelovali pri nastajanju vsake jedi in tako lahko primerjali naše postopke z recepti in nasveti te slavne mojstrice slovenske kuhinje. Vesel sem b i l , da sta gospa K r i ­stina in šef kuhinje Andrej G u -zelj izredno rada odgovori la na vsa dodatna vprašan ja . Zato lahko rečem, da mi ni žal , da

M a r i j a M a r i n š e k , gostilni-ča rka , N a k l o : Pri nas ne s treže-mo d o m a č i h jed i , ker delam sa­ma v kuhinji in n imam dovoj časa za pripravo zahtevnih, a izjemno okusnih obrokov. M e d tečajem sem si podrobno ogle­dala kuhinjsko opremo, poma­gala in p r i p o m o č k e in se zani­mala za organiziranost kuhar­skega, s lašč ičarskega , mesar­skega in drugega dela v hotelu v Ribnem. Priznam, da sem v dobrih petih urah odkr i la šte­vilne novosti . Zato je razumlji­vo, a se je tudi pri meni vzbudi­la želja, da bi se kranjski go­stinci pogosteje sestajali in si izmenjali poslovna, t ehn i čna in t eho loška spoznanja. Vsi sku­paj bi veliko p r idob i l i , vsak pa bi še vedno ohranil svoje po­sebnosti. Saj to trdi tudi sveto­vno t ržno geslo: Razmišl ja j globalno - deluj loka lno!"

besedilo in sl ike Stane Jesenovec

še. T o je trajalo pr ib l i žno do pol p o l n o č i , ko je nenadoma nekdo m o č n o udari l po vratih glavnega vhoda. Oče je b i l v t i ­stem trenutku v veži. N a vpra­šanje oče ta , kdo trka, je b i lo slišati »po l i c i j a« . Šlo je za tre­nutke. Ze ob hrupu za vrati je Jože pograbil za p u š k o in dal na roke o p a s a č z naboji , stopil v vežo in policista, k i je že b i l v njej, ustrelil v prsa; nato še dva ali trikrat ustrelil proti vhod­nim vratom, in se naglo umak­nil skozi »mal i« izhod na ce­sto, za katero je takoj imel na­ravno kritje. K o se je oddalje­val od hiše je slišal, da so N e m ­ci streljali skozi okna v njeno notranjost.

Franc Torkar — M i h a je kot obveščeva l ec na tem sektorju o dogodkih v K o m a d a j č e v i hiši zvedel, da je Jože Valant do smrti onesposobil dva Nemca , ne spominja pa se več, ali sta oba padla na kraju samem, ali je eden od njiju umrl za posle­d icami ran kasneje.

K a k o se je v K o m a d a j č e v i domač i j i odvijalo drugo deja­nje istega dogodka, se je izka­zalo šele po vojni , ko sta se tu­j ine vrni la s tarša . Njunega pri­povedovanja se spominja sna­ha Anton i ja Valant z Bleda in posredno njuni vnuki .

Po s r e č n e m J o ž e t o v e m pobe­gu so policis t i s streljanjem skozi okno v izbo ranil i štiri in-še s tdese t l e tno mater Ivano V a ­lant v trebuh. N a srečo rana ni b i la smrtno nevarna, je pa za­radi slabega ravnanja z njo kmalu povzroč i la kompl ikac i ­je, k i j i h je saniral p o o b l a š č e n i c iv i ln i zdravnik, d o m a č i n iz Radovlj ice. K o so policis t i ugotovi l i , da iz notranjosti ni bi lo nobenega odpora več, so pr ihrumel i v izbo in v njej našl i sinove škorn je , vojaško bluzo z naši tki vodnika na rokav ih in seveda poln partizanski nahrb­

tnik. Med tem ko so ogledovali plen, so iz veže v izbo prinesli mrtvega Nemca , ker je še pove­čalo napetost. Zaradi dogodka in negotovosti pretresen je ose-minšes tdese t l e tn i oče Janez V a ­lant pok lekn i l pred mrtvega Nemca in ga po krščanski na­vadi pokr i ža l , kar njegovi ženi in materi dveh partizanov ni b i ­lo pogodu. Zato mu je, nevar­nosti navkljub, rekla: » N e de­laj mu križa — nihče ga ni va­bil!«

T a dogodek ima kar nekaj pomembnih prvin, predvsem pa se odlikuje po izredni pri­sebnosti, od ločnos t i in hitrosti ukrepanja partizana Skale, ko se s reča z o b o r o ž e n i m sovraž­n i k o m na razdalji enega metra, stori, kar mu čas veleval je sto­riti in plemenitost ter pogum matere v trenutkih zatem, ko s prezirom na mrtvega sovražni ­ka v izbi izrazi materinsko bo l , ki je b i la obenem ponos nad iz­p r i č a n i m j u n a š t v o m njenega v tistih trenutkih iz rojstne do­mači je pregnanega sina — pr i ­padnika slovenske vojske.

Ta usodni večer je bi l hkrati tudi poslednje srečanje med si­novoma in s ta r šema. Slednja so še iste noči odpeljali v be­gunjsko j e tn i šn i co , kjer sta pre­živela šest negotovih tednov, nato pa so ju s transportom od­peljali na N e m š k o .

Sin Jože je padel 29. maja 1944, ko je Prešernova brigada napadla in uniči la utrjene nem­ške naseljence v domovih izse­ljenih Slovencev v vasi Kor i t no pri R ibnem. Padel je kot na­mestnik komandanta prvega bataljona Preše rnove brigade, star 29 let. S in Franc je padel med opravljanjem dolžnos t i na polju ne da l eč od rojstne vasi R ibno 26. marca 1945, ko še ni dopo ln i l 35 let. Franci Gr i ča r

IIIIIIIIINTII l l l l i f f Trgovina na drobno in debelo p. o. Lesce, Alpska c. 62

Po sklepu D S D O z dne 20. 11. in 5. 10. 1989 razpisujemo

LICITACIJO

1. za prodajo poslovnega lokala - trgovine v campu Šobec v skupni izmeri 382,80 m :

cena objekta je 4.000.000 din Pogoj za sodelovanje na d ražb i je sklenitev pogodbe o najemu vse p r i p a d a j o č e opreme

II. za prodajo poslovnih lokalov na Jesenicah (za Supermar-ketom)

lokal I. lokal II. lokal III. lokal IV.

površ ina 25,85 m :

površ ina 71,35 m :

površ ina 24,30 m :

površ ina 36,46 nv

cena 400.000 din cena 969.000 din cena 344.000 din cena 480.000 d in

Kavc i jo za sodelovanje na d ražb i v višini 10 % cene je treba plača t i z ustreznim č e k o m , pologom gotovine ali potrdi lom o nakazi lu na žiro r ačun prodajalca, št. 51540-601-16247. Kupec mora p lača t i celotno kupnino v 3 dneh po končan i d ražb i . P l a č a n o kavcijo š te jemo v kupnino . Neuspelemu ponudniku bomo kavcijo v rn i l i . Prometni da­vek po odmeri in ostale s t roške p lača kupec. D r a ž b a bo dne 8. 1. 1990 ob 10. uri v poslovni stavbi Mure , na A l p s k i 62 v Lescah. Ogled lokala bo 6. 1. 1990 med 9. in 12. uro. Informacije po telefonu št. 75-650 int. 26, tov. Ma le j .

G L A S

©©EJ^KJ^SIEJiGLAS/10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Petek, 5. januarja 1990

V nedeljo 33. dražgoške prireditve

Novo druženje v Dražgošah Kranj , 3. januarja - N a osrednji slovesnosti, k i bo v nedeljo opoldne pred spomenikom v Dražgošah , bo govornik predsednik organiza­cijskega odbora prireditve Po stezah partizanske Jelovice Janez Lušina .

Letošnje d r a ž g o š k e prireditev v počas t i t ev škof je loškega ob­č inskega praznika in 48. obletnice boja Cankarjevega bataljona v D r a ž g o š a h bodo potekale po t radicionalnem programu. Zače l e se bodo p o n o č i s sobote, 6. januarja, na nedeljo, 7. januarja, z za­č e t k o m dveh težkih pohodov: od Valterskega vrha pod Pasjo rav­njo do D r a ž g o š (Po poti Cankarjevega bataljona) in od Pr tovča prek Ratitovca do Dražgoš (Po poti P reše rnove brigade). Razen teh dveh bo na sporedu še sedem lažjih pohodov: po poti G o ­renjskega odreda od Soteske preko Jelovice do D r a ž g o š , po poti heroja Iva Slavca - Jokla iz S t raž išča , Zgornje Besnice in Nemi l j do Dražgoš , po poti Škof je loškega odreda od Škofje Loke prek Kr ižne in Č e p u l j do D r a ž g o š , po poti Otona Vrhunca od Selc do D r a ž g o š , pohod od Že l ezn ikov do D r a ž g o š in po poti heroja T o n č k a od Krope do Jamnika . V D r a ž g o š a h bodo tudi tokrat uredi l i tabor taborniki .

Vaterpolistom Triglava (v belih kapicah) se je prva pri ložnost za zmago izmuznila iz rok.

Vaterpolo

Skupščina Namiznoten iškega kluba Mer­kur Kranj

Do kdaj še ptice selivke Kranj , decembra - Prepr ičan i smo, da bo v Kranju končno prišel čas tudi za nas in da bomo dobi l i stalni prostor za trening in tek­movanja, brez stalnih selitev, vsakodnevnega postavljanja in po­diranja miz ter prerekanja s h išniki , a l i bodo dvorane odprl i a l i ne. Preteklih uspehov nam oči tno nočejo priznati , zato se bomo morali ponovno dokazati , je dejal na decembrski skupščini N a ­miznoteniškega kluba M e r k u r iz Kranja njegov predsednik Dar­ko Klevišar.

N o v e m u vodstvu kluba, k i je ob razumevanju in sodelo­vanju s sponzorjem, Merkur jem iz Kran ja , uspelo kranjski na­mizni tenis spet vtiriti na pot napredka, je b i lo na skupšč in i iz­r e č e n o priznanje. O tem nekdaj tako u s p e š n e m kranjskem špo r tu se sedaj spet sliši in bere. Vodstvu kluba je p o v z r o č a l o največ težav iskanje dvorane za trening. Vel ikega uspeha ni b i ­lo . Vadba še vedno poteka v treh te lovadnicah: na G i m n a z i j i , v s t r až i škem Partizanu in na E k o n o m s k i šoli in še to zvečer , kar je prepozno za na jmla jše . M i s l i m , je dejal predsednik kluba Darko Klevišar na skupšč in i , da smo si zaslužil i stalni prostor in da ne bomo več odvisni od raznih h i šn ikov , k i razen mrz l ih prostorov terjajo razna p lač i la . G imnaz i j a je izjema. M n o g i okol i šk i kraji so na bo l j šem. M o r d a bodo časi tudi za nas, ko ve l ik i , dragi objekti ne bodo več pojedli vsega p r o r a č u n s k e g a denarja. Pozi t ivna za k lub je b i la zaposlitev pokl icnega trener­ja in igralca Zorana G a š i č a , k i delo opravlja resno in rezultati se že kaže jo . Predsednik Klev i ša r se je zahval i l za prizadevno delo odborn ikom, s t a r šem, N T K K o v i n a O l imp i j a , k i pomaga K r a n j č a n o m in sodeluje z n j imi , pokrovitel ju Merkur ju , Z T K O Kran j , Gorenjskemu t isku, Savi in Ljubl janski banki , sredstvom obveščan j a , še posebej pa dolgoletnemu kranjske­mu n a m i z n o t e n i š k e m u igralcu in trenerju V i n k u M a r u š i č u , k i je skoraj tri desetletja vezan na kranjski namizni tenis. Z a no­vega predsednika izvrš i lnega odbora je b i l ponovno izvoljen D a r k o Klevišar , Stane Tad ina pa za njegovega namestnika, Ja­nez Teran bo še naprej vod i l t e h n i č n o komisi jo, njegov na­mestnik pa je Zoran R a m o v š . Podeljena so bi la tudi priznanja N a m i z n o t e n i š k e zveze Slovenije, k i sta jo dobi la tudi M e r k u r in njegov direktor Jakob Piskernik, med trinajstimi dobi tn ik i pa je tudi naše u r e d n i š t v o .

J . Košnjek

Priznanja tržiškim športnikom Trž ič , 30. decembra — Tržiški špor tn ik i so tako kot vsako

leto tudi ob koncu lanskega leta pr ipravi l i t radicionalno sreča­nje najbol jš ih š p o r t n i k o v in najbolj zagnanih špo r tn ih delav­cev. Srečanje so pr ipravi l i v Gos t i l n i Pr 'S lug , kjer se je zbralo več kot petdeset povabljencev.

V uvodu je predsednik T K S Trž ič Janez K i k e l na kratko opisal dogodke v letu 1989 ter predvsem poudar i l , da je bi lo v tem obdobju dosežen ih precej dobr ih rezultatov, k i so j i h do­segli a lpinis t i , smučar j i a lp inci in skakalc i , s ankač i in zmajarji ter, da je b i l tudi v letu 1989 narejen velik napredek na p o d r o č ­j u rekreacije, k č e m u r so prav gotovo vel iko pr ipomogle tako imenovane Delavske š p o r t n e igre. Ve l iko je b i lo narejenega tu­di na p o d r o č j u obnove in izgradnje š p o r t n i h objektov, kjer ve­lja omenit i izgradnjo s m u č a r s k o skakalnega centra v Sebenjah, obnovo steze na keglj išču, pr ipravo vseh projektov za pokritje ba l in i šča na Ravnah, materiala za k o č o na Kriški gori nekaj drugih akcij .

Ude l eženc i s rečanja so za tem pogledal i nekaj posnetkov z le tošnjega 24. krosa obč insk ih reprezentanc De la v K o p r u , k i sta j i h pr ipravi la D u š a n Meg l i c in Mar jan Salberger, prikazo­vali pa so u s p e š n e nastope tržiških t ekačev in t ekač ic .

N a s rečanju so podel i l i tudi le tošnja najvišja obč in ska pri­znanja za delo v telesni kul tur i . Z a živl jenjsko delo in prispe­vek k razvoju telesne kulture je zlato B loudkovo z n a č k o preje­la Z o r a Konic, bronasti B loudkov i značk i sta prejela Albert Laibacher za akt ivno in dolgoletno delo v t abo rn i š tvu in roko­metu in Pavel Š t u l a r za več kot 20-letno delo v Planinskem d ruš tvu Križe , bronasti pa sta prejela Stane Hočevar za delo v Planinskem druš tvu Križe ter Andrej Loc za u s p e š n o delovanje v š a h o v s k e m d ruš tvu Tržič .

Ko t je že navada so podel i l i tudi priznanja najbol jš im trži­šk im š p o r t n i k o m in š p o r t n i c a m . Prejeli so j i h alpski smučarj i U r o š M a r i c , M a j a Šker janc , Vojko Lupanja, P r imož Jazbec in U r š k a Ude, alpinisti F i l ip Bence, Iztok Toma/ in , Nuša Romih in Aljaž Anderle, smučar ja t ekača Andreja Graš i č in Tomaž G l o -hočnik, s a n k a č Drago Česen, zmajarja Peter Kejžar in Roman Tomat, smučar j i skakalc i Dejan Jekovec, Robi Meglic, Franci Jekovec, Boštjan Česen, Janko M o h o r i č , M a t i j a Stegnar in J a k a Grosar, r okome ta ša Bojan M a r k i č in U r š k a Rožič, špor tn ika re-kreativca Anica Jerman in Jože Bohinc ter špor tn ika Š Š D Anže Rener in Sanja Banovič.

J . K i k e l

Hokej na ledu

Novi trener Jeseničanov Jesenice, 4. januarja - Predsedstvo Hokejskega kluba Je­

senice je zadnji dan starega leta skleni lo , da C i r i l K l i n a r ne bo več trener prvega moš tva , ker ni izpolnjeval delovnih obvezno­sti. N a njegovo mesto je b i l imenovan Jože Češn jak , pomagal pa mu bo trener mladincev Vaclav Č e r v e n v .

Z m a g a B l e d a V nadaljevanju I. B zvezne hokejske lige je Bled v gosteh

premagal Slavijo s 6 : I. Zmaga Bleda ni bi la vprašl j iva. G o l e za Bled so dosegli Kurbos , Borse, Klemene in Pajk.

J . K.

ZSMS vabi na pohod O b č i n s k a konferenca Z S M S Škofja L o k a vabi na pohod Po poti Škof je loškega odreda. Zb i ra l i šče pohodnikov bo v nede­ljo, 7. januarja, ob 6. uri v škofjeloški vojašnici J o ž e Gregorč ič - Gorenje. Z a napitek in malico je poskrbljeno, prav tako pa za prevoz iz Dražgoš do Škofje Loke .

N a sporedu bosta tudi dve špor tn i prireditvi . Prva bo 19. odprto patrolno tekmovanje s m u č a r s k i h patrulj enot teritorialne obrambe Slovenije. Start bo v nedeljo ob 8. uri v D r a ž g o š a h . O b 8. uri pa bo v K r o p i 14. tekmovanje t ekašk ih ekip Z R V S in Z S M S . Slovesen zakl juček obeh tekmovanj bo opoldne na osred­nji svečanos t i pred spomenikom N O B . V osnovni šoli v D r a ž g o ­šah bo tudi tokrat s rečanje borcev.

Planinci, upokojenci N a pohod v Dražgoše vabita tudi Planinsko društvo Kranj in Društzvo upokojencev Kranj . N a izbiro bosta dva pohoda. Zahtevnejš i , po poti Iva Slavca - J o k l a , dolg od 3 do 4 ure, bo potekal od Javornika prek Čepul j in Mohor ja v Dražgoše . V o ­di l ga bo planinski vodnik inž. Igor Kloar . D o Javornika bo peljal posebni avtobus, k i bo ob 8. uri odpeljal izpred hotela Creina v Kranju. Krajši , manj zahteven pohod, pa je primeren za upokojence. V poldrugi uri bodo pohodniki prehodili pot od Podblice do D r a ž g o š . D o Nemil j bo odpeljal posebni avtobus ob pol desetih izpred Creine, izlet pa bo vodil planinski vodnik Dušan Feldin . V Kranj pa bodo iz Podblice oziroma Nemilj začeli voziti posebni avtobusi ob 14. ur i .

Z o b č i n s k e g a odbora Zveze borcev Kranj s p o r o č a j o , da bo­do za pohodnike iz kranjske smeri organiziral i b r e z p l a č n e avto­busne prevoze do i zhod i ščn ih točk . Z a pohodnike, ki bodo šli iz Stražišča prek Č e p u l j in Mohor j a , bo posebni avtobus odpeljal ob 8. uri izpred hotela Cre ina . O b pol desetih pa bo odpeljal iz­pred Creine avtobus tiste pohodnike , k i bodo kreni l i v D r a ž g o š e iz Nemi l j . Z a vrnitev v Kranj bodo avtobusi čakal i od 14. ure da­lje na Podbl ic i in v Nemi l jah . Prvi avtobus bo odpeljal ob 14. ur i , nato pa do 17. ure na vsake po l ure.

J . Košnjek

Slalomišče v Podkorenu pripravljeno za slalomski tekmi

Sobota in nedelja v znaku slalomistov Kranjska gora, 3. januarja - V sredo je bi lo s la lomišče v Pod­korenu že urejeno, v Kranjsko goro pa so že priš le prve repre­zentance. Kranjskogorski tekmi sta v tej suhi z imi , ko je nekaj tekem za svetovni pokal že odpadlo, prava odreši tev. V soboto bo slalom, k i je 17. decembra odpadel v Madonna di Campi -gl io , v nedeljo pa bo 29. slalomska tekma za Poka l Vitranc. O b a dneva se bo prva vožnja začela ob 10.15, druga pa ob 13. ur i .

Veles la lom so Kranjskogorci že odpovedal i , zato pa so dob i l i drugi s la lom. Tekmi nista več v nevarnosti, saj ju lah­ko skazi al i p repreč i le m o č n a odjuga. Tradic i ja ve l ik ih smu­čarsk ih tekmovanj v Kranjski gori se tako nadaljuje. Letos bo že 29. tekmovanje. Na ju spešne j š a smuča r j a na kranjsko­gorskih d i rkah doslej sta s po dvema zmagama Bojan K r i ­ža j , ki je zmagal leta 1982 in 1986 ter M a r c G i r a rde l l i , k i je zmagal leta 1985 in 1988. M e d najbol jš imi je b i l največkrat Ingemar Stenmark, med zmagovalci pa je tudi Rok Petrovič .

Kranjska gora bo p r i ložnos t predvsem za slalomiste, da si izboljšajo po loža j v točkovan ju za svetovni pokal . Š t rene j i m lahko z m e š a le nekaj veleslalomistov, drugi pa so prakti­č n o brez m o ž n o s t i . Zato se utegne po Kranjsk i gori spreme­niti vrstni red v točkovan ju za svetovni pokal . Sedaj vodi Zurbriggen s 126 t o č k a m i pred Furusethom 118, Bittnerjem 79, Er iksonom 77, Mader jem 75, Gi ra rde l l i j em 64, Gstrei-nom 50 i td. Robert Zan je 56. s 4 t o č k a m i , Grega Benedik pa je 62. s tremi t o č k a m i .

V s lalomskem točkovan ju za svetovni pokal vodi po treh s la lomih, k i so j i h dob i l i Bittner, T o m b a in Stanggasin-ger, vodita Bittner in Gstre in s po 43 t o č k a m i , Furuseth ima 42 točk, G i r a rde l l i 41, Stangassinger 37, Zurbriggen 29, Tomba 25, M a d e r 19 i td. Benedik je 23. s tremi točkami .

Oba s la loma se bosta začela ob 10.15, drugi vožnji pa ob 13. ur i .

J . Košnjek

Zapravljena priložnost za zmago Kranj, 3. januarja - Jutri igrajo vaterpolisti kranjskega Triglava v Beogradu s Crveno zvezdo, kjer bodo skušali iztržiti kar se da ugo­den izid.

Pr i ložnos t , da bi vaterpolisti kranjskega Tr ig lava v tekmi z Jadranom iz Hercegnovega prv ič zmagal i , je splavala po vod i . Predvsem preveč lahko in predvsem na r a č u n slabe igre kranj­skih vaterpolistov, k i bi si lahko, če bi v soboto v ljubljanskem bazenu T i v o l i zmagali , precej olajšali borbo za obstanek v prvi zvezni l ig i . Ža l je b i l Triglav p o r a ž e n z 8 : 12 (2 : 4, 1 : 5, 3 : 2, 2 : 1). G o l e za Triglav so dosegli Hajdinjak 1, Drnas in 1, G r a b e č 2, M a r i n i č 3 in Š t romaje r 1. Tekmo sta sodila Djord jevič iz Beogra­da in Miškov ič z Reke, k i sta predvsem v prvih dveh če t r t i nah greši la na š k o d o Triglava in gostom d o p u š č a l a pretrdo igro, kar pa ne more biti op rav ič i lo za poraz.

Tekma je bi la za K r a n j č a n e zgubljena v prvih dveh četr t i ­nah, ko so igrali nedopustno slabo, predvsem pa so s labše plava­l i , igral i s t a t i čno in premalo streljali na gol . O č i t n o je b i lo breme m o ž n o s t i za zmago za K r a n j č a n e p re t ežko , saj so grešili pri sto­odstotnih p r i ložnos t ih za gol , pa tudi prednosti igralca več niso izkoriščal i . Ed ina izjema pri Kran j čan ih je b i l vratar Nagl ic , k i je v prvem delu tekme branil o d l i č n o in p repreč i l še hujše vodstvo Jadrana.

Liga se nadaljuje in treba bo izkorist i t i prav vsako pr i lož­nost za zmago ali vsaj za n e o d l o č e n iz id . Prva dobljena točka bi b i la za K r a n j č a n e velika spodbuda.

J . Košnjek, slika G. Šinik

Vabila, obvestila Košarkarski spored - V slovenski ženski koša rka r sk i l igi

igralke Kranja gostujejo, prav tako pa tudi k o š a r k a r i c e Ode­je Marmor ja . J e s e n i č a n k e pa igrajo doma. V mošk i l ig i , kjer z Gorenjske igra samo kranjski Triglav, pa bo na sporedu ju ­tr i , 6. januarja, 12. kolo . Kranjsk i Triglav igra ob 19. uri v dvorani na Planini z R o g a š k o .

Polfinalno kegljaško prvenstvo Gorenjske - Po 8. ko l ih v gorenjski kegljaški l ig i , kjer vodi Ljubelj z 12 t o č k a m i , se bo tekmovanje nadaljevalo 27. januarja. N a sporedu bodo pol -finala prvenstva Gorenjske. V Kran ju in na Jesenicah bo ju ­tri in v nedeljo nastopilo 72 najbol jš ih kegl jačev, od katerih j i h bo 24 najbol jš ih sodelovalo na finalu, ki bo 13. in 14. ja­nuarja v Škofji L o k i in v Trž iču . Ž e n s k e bodo imele polf ina-le jutr i in v nedeljo v Škofji L o k i , finale pa bo 13. in 14. ja­nuarja na Jesenicah.

Tone Bolka

Hokej na ledu

Triglav s Partizanom Kranj , 3. januarja - Gorenjska hokejska moš tva u s p e š n o na­

stopajo v I. B zvezni hokejski l ig i . Po 9. ko lu vodijo Jesenice II s 14 t o č k a m i iz osmih tekem, drugi je kranjski Triglav z enakim š tevi lom točk, tretji pa je B led , k i je v devetih tekmah zbral 12 točk .

V 9. ko lu je Triglav premagal M e d v e š č a k a II s 6 : 4, zadetke za Tr iglav pa so dosegli K o z a m a r a 3, Gros , Zidan in Dr inovec pa po enega. Bled pa je premagal Ino s 13 : 9. Tekma med Jesenica­mi II in Mladost jo ni b i la odigrana. Prav tako v sredo ni b i lo tek­me med Ino in Tr ig lavom. Ina se je samovoljno, v nasprotju s propozic i jami Hokejske zveze Jugoslavije, od loč i l a , da bi morala biti tekma opoldne, na kar pa Triglav ni pristal in je o tem obve­stil tekmovalno komisijo.

Jutri bo na sporedu 11. ko lo . Triglav bo igral ob 17.30 s C i n ­karno, B led pa doma s Spartakom. Jesenice II bodo igrale v L j u ­bljani z O l imp i jo II.

Hokejistom Triglava pa je uspel nastop v polfinalu jugoslo­vanskega hokejskega pokala. V četr t f inalu so Kranjčani z 12 : 3 premagali Radnik Mladost in bodo tako v ponedeljek, 8. januarja, ob 18. uri igra l i na kranjskem drsal išču z beograjskim Part izanom, enim od št i r ih najboljših jugoslovanskih hokejskih moštev. Ljubite­l j i hokeja, vabljeni!

J . K .

Petek, 5. januarja 1990 /RAZVEDRILO^ 11. STRAN G L A S

Novolclni prazniki so se srečno »iztekli«. Tako bi lahka rekli V naši spakedrani občevalni terminologij i , ki tudi z raznorazni m i »izteki« Se vedno straši v javnosti: novo leto se je »i/ leklo«, praz­niki so se »iztekli«, proizvodnja »se je iztekla«, seminarji in šlraj-ki so se mirno » i / lek l i« . mandat se mu še ni »iztekel« in tako na­prej. Včasih se je »iztekla« kvečjemu voda iz posode, slednja je v prispodobi morda še tekla komu \ grlo ali po grlu. Pri nas pa vse »teče« in se »izvaja« in na podobne načine krotoviči ubogi sloven­ski jezik, ki nam je tako mil pri duši in ga nam je tako malo mar v praksi. Dobronamernih jezikovnih količkov, v katerih jezikovno razsodišče še skrbi za lep in čist jezik, pa v poplavi dnevnopoliti­čnih in gospodarskih pretresov in ekscesov tako ali tako nihče več ne utegne prebrati.

Tako radi imamo glagol »teči«, da je zares čudno, da smo v »iztekajočem se letu« tako malokrat slišali, denimo: ta politik ali strankar pa laže, kakor pes TEČE. Pri priči bi nam bilo vse jasno. Tako pa nam je politika s svojim večnim nerganjem in oneg.iv lje­njem ter sprenevedanjem dan na dan nadležno silila pod kožo. Po nekaj mesecih smo sprevideli, kako so nas žejne vozili čez vodo in kako ima laž gospe politike kratke noge.

Politika, tudi večpluralna, nadstrankarska ali strankarska, je povsod po svetu druga najstarejša obrt na svetu, z vsemi atributi naj­starejše obrti, to že. Ampak državljani nismo več take nedonošene re­ve, da bi morali požreti vse, kar se nam nosi na pladnju.

Za primer: ko človek prebira Tribuno, se nenadoma sesede kot pokošen snop. V njej črno na belem obtožujejo tistega Bavčarja, ki

Jiasje zbral na veličastnem shodu v podpori četverice v Ljubljani.

T E M A T E D N A

Bodite v cvetju

Ufa

Pravijo, da se tudi na račun funkcionarstva, ki mu je »teklo« kot predsedniku odbora za varstvo človeških pravic, njegovo zasebno pod­jetje šteje za eno najbolj donosnih v Sloveniji. Ne le v Tribuni, tudi v drugih časopisih pričakujem Bavčarjevo zanikanje obtožb, v kurzivi! Če ne - potem... Kaj potem? Nič. Navsezadnje je res. da smo vsi krvavi pod kožo. Nihče \eč ne more pričakovali čistega volontariz-ma. čeprav v človekoljubnih poslanstvih. Ampak narodu, ki ko­maj živi. če ni že na cesti, se ob takih sporočilih ne bo ravno milo storilo.

Ob koncu leta. ki seje hvalabogu »izteklo«, so nas naši vrl i strankarski prvaki razveselili z novoletnimi poslanicami pred TV kamero. Bomba! Da ti novo leto vošči šestnajst strank na eni sami nacionalni televizijski mreži, je pa res fino. Saj sploh nimam nič proti toplim voščilom. kje pa! Ljubim samo kratke, jedrnate, vsa­komur razumljive poslanice, po možnosti z izbranimi besedami. V tem smislu seje najbolje izka/al mladinec. Sedel je pred kamin in nekako takole dejal:..»želim vam malo ali nič politike, srečo in ve­liko osebnega zadovoljstva...« Čast. komur čast!

Moja stranka v ustanavljanju bo kradla ideje samo Haškovi in se bo zatorej imenovala stranka Zmernega napredka v mejah zakona ali Z N M Z . Srečna je. da lahko svoje silne ideje potom me­ne brez problemov in nenehno objavlja v gorenjskem sredstvu jav­nega obveščanja. Šlek. šlek. leva. desna, srednja, zgornja, spodnja opozicija! Kdor je pri korit", je pri korit"!

Tokrat izrabljamo svoj privilegirani položaj za naše voščilo. Iniciativni odbor Z N M Z v ustanavljanju vam kliče:

»Bodite v cvetju!« D. Sedej

Stare obrti na Gorenjskem C V E K

»Bognar, zotlar in kovač - za dober komat« Tilen Kozjek iz Mojstrane kljub 80-letom še vedno dela, kajti malo je še starih mojstrov, ki bi znali popravljati in izdelovati konjsko opremo. »Če bi koga vzel v uk, bi moral najprej dreto napraviti, po­tem bi mu pa kaj starega dal, da bi se počasi navadil,« pravi moj­ster Tilen Kozjek

81-letni Tilen Kozjek iz M o j ­strane je eden redkih, zares redkih starih mojstrov, ki da­nes še vedno znajo napraviti konjski komat al i starega tako dobro popravi t i , da je njegovo delo nadvse cenjeno in spoš to ­vano. A ne le med lastniki konj : Ti len je vešč tudi tapetni­štva.

Kozjekovega T i lna smo našli v njegovi delavnic i . Krepak mož, ki svojih osemdeset let sploh ne kaže , je popravljal star konjski komat.

»Dela je dosti, saj sva v tem koncu Gorenjske ostala samo še dva. Eden, ki popravlja komate in vso konjsko opremo, je še v Žirovnici. Obrt bo pač počasi izumrla,« je dejal zgovorni in prijazni mojster.

Ti len Kozjek se je rodi l v A m e r i k i , v Ch icagu , doma pa Ig iz Besnice pri Kranju .

»Ko sem bil mlad, sem bil pod sv.Joštom pastir. Krave sem pasel in s konji imel še posebno veliko veselje. Na Dovjem sem imel strica, ki me je vzel k sebi, od tam pa sem se šel učit v Moj­strano, k Tiležu. Janez Ancelj se je pisal moj mojster in vsi doma­či so bili z menoj dobri. Nikoli ni bilo nobenega problema, če sem bil lačen. Lahko sem sam šel v »špajzo« in zaseko na kruh namazal. Mnogim vajencem po drugih hišah in pri drugih moj­strih se je v tistih časih čisto drugače godilo...

Pri Tileževih sem bil od leta 1924 do 1956, kar 32 let! Rad se spominjam tistega časa, ko sva z mojstrom v »štere« hodila. Šla sva od hiše do hiše, v Kranjsko goro in po vsej dolini do Jesenic. Tako sva kar po nekaj dni osta­la, tudi v Srednjem vrhu nad Gozd Martuljkom, da sva na­

pravila vse, kar so domačini po­trebovali. Delala sva po ves dan, zvečer pri petrolejki. Še se spomnim, ko je nekoč na Sred­njem vrhu mojster dejal: »Tilen, smrdljivca je zmanjkalo,« in sva naprej delala pri sveči. Petroleju smo pravili smrdljivec...

A v delo nama niso dali le uzd, komatov in druge konjske opreme; »modroce« sva šivala, otomane in zofe delala. Danes je veliko bolj enostavno, danes imajo tapetniki »šablone« pa gre kot po tekočem traku. Vča­sih pa je šlo počasi, natančno, »kapricirano«. Bilo je veliko te­meljitega ter dolgotrajnega šiva­nja,« pravi T i len Kozjek.

K o ga p o v p r a š a m o , kaj je v a ž n o pri izdelavi konjskega komata, ga vzame s stene in se zasmeji:

»Vse, vse je važno! Vidite, ta­kle »podfutran komat« potrebu­je »bognarjevo«, kovačevo in »zotlarjevo« roko. Da ne veste, kaj je »bognar« in kaj »zot­lar«?«,se ob n a š e m vprašan ju začud i T i l en . »Bognar ie kolar,

zotlar pa sedlar, kovač je kovač. In vsi trije morajo biti, Če hočeš, da bo komat res dober.«

Nato mojster pove, kako je v obod komata treba slamo dati in »k le š tvo« , pripoveduje, kaj je » la jpk i s« , kaj »h in te r -š ir«. . . Preveč , da bi še dalje na­števal i , saj smo že zdaj v nevar­nosti, da smo k a k š e n izraz č is to narobe napisali . . .

Včasih je b i lo v Mojstrani to­l iko obrtnikov, da se je ul ica, kjer so imeli delavnice, imeno­vala ob r tn i ška u l i ca : b i l i so mi ­zarji, gost i ln ičar j i , čevljarji , krojač i , pleskarji. Danes je po­vsem d r u g a č e , komajda je še kaj obrtnikov, med njimi naj­starejši T i len Kozjek. Obrt, k i j i je b i l sam zvest in jo z veseljem in pridnostjo vse življenje opravljal , se z njim v Mojstrani poslavlja. A l i bi koga vendarle nauč i l , če bi hotel v uk?

»Če bi bil danes star 35 let, bi rade volje koga vzel. Drugače pa mislim, da naše poklicne šole ne vzgajajo prav, saj pridejo mladi iz šol, pa nič ne znajo. Ko

sem bil sam vajenec, sem redno zjutraj ob šestih vstal, pa sva z mojstrom Janezom delala do ve­čera. Včasih tudi do »nI noči. saj se je pod večer oglasil kakšen domači furman in in mojstra po­prosil: »Janez, daj no, popravi mi no do jutri zjutraj!« Če sva šla pa v »štere«, sva po štirinajst ur delala. Danes? Danes bi za to kazen plačal. No ja, če pa bi kakšnega fanta le zanimalo, bi pa najprej moral dreto narediti, pa kaj starega mu dal, da bi se počasi navadil...«

D. Sedej

Tilen Kozjek, eden redkih mojstrov, ki izdeluje konjske komate

NAGRADNA KRIŽANKA

Denar za gospo Rushdi

Marianne VViggins je žena pisca Satanskih stihov Rushdi -ja in je m o ž a zapustila pred osemnajstimi meseci. Zdaj bi morala dobi t i pet mil i jonov funtov od rekordne vsote, k i jo p r ina ša Rushdijeva knjiga. Njegov agent je podpisal po­godbo za tri nove knjige pisca, ki se še vedno skriva. V zadnjih petih mesecih je menjal kar 56 stanovanj.

Christina Onassis je bila zaljubljena

Chr is t ina Onassi je bi la noro zaljubljena v britanskega pr in­ca Charlesa , je izjavila njena najbol jša prijateljica v knjigi , ki bo pravkar izšla. Baje ga je tajno večkra t kl icala na sestan­ke, vendar je vedno ljubeznivo o d k l o n i l . Napisa la mu je dese­tine ljubezenskih pisem, k i j i h ni n iko l i odpos la la ; bi la je lju­bosumna na princeso Diano in je celo p o s k u š a l a , da bi jo pos­nemala in imela prav tako fri­zuro kot Diana . Hči Aris totela Onassisa je bi la bogata, toda izredno nes rečna in je napravi­la samomor.

Za d a n a š n j o k r i žanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 200 din 2. nagrada 150 d in Tri tretje nagrade po 100 d in . Rešitve pošl j i te do srede, 10. januarja, na naslov: u r edn i š tvo G o ­renjskega glasa, M o š e Pijadeja 1. 64000 Kranj (za nagradno kri­žanko) .

/ O l j u b l j a n s k a b a n k a

Gorenjska banka Kranj

GORENJCin FORMU

^ 5 V SKLADU Z ZAKONOM O SPREMEMBI VREDNOSTI DINARJA JE S 1.1.1990

OPRAVLJENA DENOMINACIJA DINARJA

Kovanci in bankovci za 100 in 500 din tako niso več plačilno sredstvo, lahko pa jih še zamenjate v SDK, do 30.6.1990

Vsi bankovci večje vrednosti bodo v obtoku do konca leta 1990 skupaj z novimi bankovci, leda bodo izražali drugačne vrednosti

5 w

NOBELO-VEC ZA MIR

ROOT

SL KIPAR (SPOMENIK TALCEM)

ZBIRKA VOŠČENIH

FIGUR

OKUSNA MORSKA

RIBA

KONEC POLOTOKA

OSEBA IZ -KEKCA-

EVROPSKI VELETOK

FR PESNIK IN POLITIK (ALPHON-

SE DE I

PEVKA POPEVK KOHONT

MESTECE PRI ZADRU

JUDOVSKI KRAU POD

RIMSKO VRHOVNO OBLASTJO

TEMNI DEL DNEVA

KARL GOTT

ANTON NOVAČAN

UROŠ LAJOVIC

PLAHA GOZDNA

ŽIVAL

AM FILM IGRALKA FARROVV

ORGAN ZA GLEDANJE DRŽ V SR AMERIKI

PES, KI IŠČE DIVJAD PO GOŠČAVI

LUKA V

ALŽIR"

ŠVIC SMU­ČARSKO

SREDIŠČE

SOBA ZA ČAKANJE

DEL LJUB-UANEJDB

SAVI

OHIŠNICA

BELGU MESTO IAL0STI

OCENA,

AVTOR KRIŽANKE

R NOČ

VRSTA ZEMLJE ANTON ČEHOV

LASTNIK TOVARNE

NEPRAVI 0-TROK. POD VRŽENEC

UROŠEVAC

MLEČNI IZDELEK GORA NA

KRETI

OPREMA ORNAT

GORA V ŠVICI

IZMIŠUE NA STVAR

PRIPOMO­ČEK ZA

ČIŠČENJE

fTALU DIRIGENT IALBERTOI ENOTA ZA EL UPOR

REKA NA KAVKAZU

VEČJA VIOLINA

STO KVA­DRATNIH METROV

VZH NEM. PISATELJ ILUDVVIGI

SMUČARKA _MAIUA_

DRAMA A ČEHOVA

TEKOČ ZA NARKOZO

ATLETINJA ZATOPEK

BORIS UUBIČ

NAJEMNA LISTINA ZA TRANSPOR TNO LETALO

REKA V ANGLIJI

NOTRANJ REČICA

PERZU VLADAR REKA V

SOV ZVEZI

UK PRI ČETVORKI

ALBERT EINSTEIN SREDIŠČE

DRAGO OBLAK

MUSLIM SODNIK

ŽILA DO-VODNICA

SL SKLA­DATELJ (OSKAR)

REKA IN DEPARTMA

IGRALKA BEGOVlC

REKA, KI TEČE IZ PLITVIC

@ ® S l ® S S c J J © m i G L A S 12. S T R A N TELEVIZIJA, RADIO, KINO Petek, 5. januarja 1990

T V S P O R E D PETEK

5. januarja 8.50 Video strani 9.00 Mozaik, ponovitev 9. Spored za otroke in mlade 9.30 V hribih se dela dan: Po-

prek čez Pohorje, doku mentarna serija

10.00 Spreminjanja: Delavnica Marka Pogačnika, doku­mentarna oddaja

10.45 E. Reitz: Domovina, nem­ška nadaljevanka

12.30 Video strani 15.10 Video strani 15.20 Teleski 90 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 EP, Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.05 TVokno 18.15 Spored za otroke in mlade 18.15 Pojdi nekam, ne ve se kam:

Zlato jabolko, lutkovna se rija TV Zagreb

18.30 A. Lindgren: Pika Nogavi­čka, švedska nanizanka

19.00 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 1915 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19 30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Nafta, angleško-norveška

dokumentarna serija 21 15 TVokno 21.20 Ulice San Francisca, ame­

riška nanizanka 22.10 TV Dnevnik 3 22.30 Oči kritike 23.10 Kabaret, ameriški film

1.10 Video strani

2. program TV Ljubljana

16.30 Satelitski programi — po­skusni prenosi

18.00 Regionalni programi TV Ljubljana - studio Maribor

19.00 Domači ansambli: Ansam­bel Vlada Sredenška

19.30 TV dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Večer popularnih opernih

zborov 21.55 Satelitski programi — po­

skusni prenosi

1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Šaram baram, zabavno-

tlasbena oddaja olski program

9.00 Zimski športi 9.15 Naši prijatelji živali: Pujs 9.30 Iz vašega čtiva: Zvonimir

Golub 10.00 Naši likovniki: Ivan Ranger 10.30 Rezerviran čas 12 30 Poročila 12.40 Rezerviran čas 15.30 Poročila 15.40 Noč in dan, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja 17.50 šaram baram, zabavno-

glasbena oddaja 18.20 Risanka 18.45 Oddaja o kulturi 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Zakon v Los Angelesu,

ameriška nanizanka 21.00 Glasba razpoloženja 21.45 TV Dnevnik 22.05 Kulturni magazin 23.05 Poročila v angleščini 23.10 Noč in dan

1.25 Poročila

SOBOTA 6. januarja

8.50 Video strani 9 00 Otroška matineja 9.25 Piancavallo: Svetovni po­

kal v alpskem smučanju 10.15 Kranjska gora: Svetovni

pokal v alpskem smučanju 12.15 Bischofshofen: Svetovni

pokal v smučarskih skokih, prenos

12.55 Kranjska gora: Svetovni pokal v alpskem smučanju

12.55 Piancavallo: Svetovni po­kal v alpskem smučanju — veleslalom (ž), prenos 2. teka

15.00 London — Ljubljana, zaba­vno glasbena oddaja, po­novitev

15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Risanka 17.05 Lessie se vrača, ameriški

mladinski film 18.25 EP, Video strani 18.30 Iz tropskega deževnega

gozda: Zelena maternica, dokumentarna serija

19.00 Risanka 19.10 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.20 Žrebanje 3 x 3 20.35 Kolo sreče 22.10 Propagandna oddaja 22.30 D Marlovve — D. VVickes:

Jack Razparač, angleška nadaljevanka

23.20 Same laži, ameriški film 0.55 EP, Video strani

2. program TV Ljubljana

16.25 Kako biti skupaj, oddaja TV Beograd

16.55 DP v rokometu — Lovčen : Medveščak, prenos

18.20 Vaterpolo — Partizan : Ja­dran Split, vključitev v pre­nos

19.30 TV dnevnik 20.10 Filmske uspešnice

Zadnji kitajski cesar italjansko-angleško kitaj ski film

22.35 Satelitski programi — po­skusni prenosi

1. program TV Zagreb

8.35 TV Koledar 9.00 Izbor izobraževalnega pro­

grama 9 45 Nemščina

10.45 Noč in dan, ponovitev no­čnega programa

13.00 Televizijski družinski ma­gazin

14.30 Ciklus filmov Walta Dis-neyja: Družina Robinson, ameriški film

16.05 Sedem TV dni 16.45 TV dnevnik 17.00 Narodna glasba 17 30 Dramska serija, ponovitev

18.25 Prisrčno vaši: Otto Reisin-ger

19.10 Vreme 19.30 TV Dnevnik 20 15 Zarota v San Franciscu,

ameriški film 21.50 TV Dnevnik 22.10 Smehotvorci, humoristi­

čna serija 23.19 Športna sobota 23.30 Poročila v angleščini 23.35 Noč in dan

1.50 Poročila

NEDELJA 7. januarja

7.55 Video strani 8.00 Otroška matineja 8.40 A. Lindgren: Pika Nogavi­

čka 9 25 Piancavallo: Svetovni po­

kal v alpskem smučanju 9.55 Kranjska gora: Svetovni

pokal v alpskem smučanju 11.00 D. Marlovve—D. VVickes:

Jack Razparač, ponovitev angleške nadaljevanke

11.50 Ljudje in zemlja 12.25 Piancavallo: Svetovni po­

kal v alpskem smučanju 12.55 Kranjska gora: Svetovni

pokal v alpskem smučanju 13.30 M. Baver: Dediščina Gul-

denburgovih, nemška na­daljevanka

14.55 Križkraž 16.25 EP Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Legenda o samotnem jez­

decu, amer. film 18.25 Alo, alo, zabavnohumori-

stična oddaja 18.50 Risanka 19.00 TV Mernik 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.20 Žrebanje Podarim dobim 20.20 Miroslav Krleža: Glembaje-

vi, TV nadaljevanka, 21.35 Zdravo 22.47 Poročila 0.15 Video strani

2. program TV Ljubljana

10.00 Oddaje za JLA in igrani film

13.00 Satelitski programi — po­skusni prenosi

16 15 Nedeljsko športno popold­ne

19.00 Da ne bi bolelo: Mama, bo­li me

19.30 TV dnevnik 19.55 Premor 20.00 Kartoteka zemlje, ameriška

dokumentarna serija 20.35 Vmesni čas: Bojan Križaj

dokumentarna oddaja 21.05 Satelitski programi — po­

skusni prenosi 21.55 Športni pregled

1. program TV Zagreb

9.20 11.00

12.30

13.10 14.00 13.50 16.05

17.15 18.45 19.10 19.30 20.00

20.50 22 35 22.30 0.55

Poročila Nedeljsko dopoldne za otroke Iz koncertnih dvoran: Šte­fan Milenkovič in Zagreb­ški solisti »Roanoak«, risana serija Poročila Nedeljsko popoldne Odiseja 2001, znanstveno popularni film Nevestin oče, ameriški film Risana serija Sreča TV Dnevnik M. Krleža: Glembajevi, do­mača serija Zabavna glasba TV Dnevnik Nočni program Poročila

PONEDELJEK 8. januarja

9.05 Video stani 9.00 Mozaik

11.15 Video strani 16.05 Video strani 16.15 Žrebanje Podarim dobim,

ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev 18.05 TVokno 18.05 EP Video strani 18.10 Spored za otroke in mlade 1850 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.05 Risanka

19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Dragana Disič: V znamenju

device, drama TV Zagreb 21.10 Osmi dan 21.55 TV dnevnik 22.15 Človek in glasba 23.05 Video strani

2. program TV Ljubljana

16.30 Satelitski programi — po­skusni prenosi

18.15 Večerni gost, ponovitev 19.00 S poti po Indiji: Pod streho

Kanchenjunge 19.30 TV dnevnik 19.55 Premor 20 00 Žarišče 20.30 Super prevodnost, angle­

ška znanstvena oddaja

20.55 Sedma steza 22.55 Satelitski programi — po­

skusni prenosi 1. program TV Zagreb

8.30 Alica v svetu risank, odda ja za otroke

8 45 Radovedneži, zdravo!, od­daja za otroke

1030 Poročila 10.35 Glasbena oddaja 11.00 Angleščina, uvodna oddaja 12.30 Poročila 12.35 Zimski šolski program 15 30 Poročila 15.40 Ponovitev nočnega progra­

ma 17.00 TV dnevnik 17.20 Stare obrti: izobraževalni

program 18.20 Številke in črke, kviz 1840 Risanka 18 45 Živeti v Žumberku: Dokum.

oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Boris Cavazza: Trinajstica,

drama TV Ljubljana 21.05 Zunanja politika 21.35 TV Dnevnik 22.00 Nočni program 0.00 Poročila

TOREK 9. januarja

8 50 Video strani 9.00 TV Mozaik, šolska TV

13.45 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Tuji jeziki, ponovitev 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Svetovni pokal v alpskem

smučanju 17.35 Video strani 17 40 Spored za otroke in mlade 18.50 Risanka 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 G. Kelly: Vedno popoldne,

avstralska nadaljevanka 20.55 Propagandna oddaja 21.10 Pesem je, New svving quar-

tet 21.50 TV dnevnik 22.10 Video strani

2. program TV Ljubljana

17.00

18.00

19.00 19.30 20.00 20.30 20.35

9.00 10.30 10.35 12.30 12.40 14.25

Satelitski programi — po­skusni prenosi Teleski, pripravimo se na smučanje Naša pesem TV Dnevnik Žarišče Žrebanje lota Umetniški večer

1. program TV Zagreb

Šolski program Poročila Šolski program Poročila Igrani film Delo na črno, serijski film

14 30 Poročila 15.00 Noč in dan, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.20 Stare obrti, izobraževalni

program 17.50 Pisani svet, oddaja za otro­

ke 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Leto nevarnega življenja,

igrani film 22.00 Kontaktni magazin 23.00 TV dnevnik 23.25 Ekran brez okvira, nočni

program kulture iz kulture 0.15 Poročila

SREDA 10. januarja

8.50 Video strani 9.00 TV mozaik

11.10 Video strani 15.10 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.45 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev 18.05 Spored za otroke in mlade 19.10 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 19.15 TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna

Priča, ameriški film 22.05 TV Dnevnik 3 23.10 Video strani

2. program TV Ljubljana

16.30 Satelitski programi — po­skusni prenosi

17.40 Svet športa, oddaja TV Za­greb

18.30 Slovenci v zamejstvu 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Fragmenti neke biografije:

Vladimir Vasiljev 22.20 Satelitski programi, posku­

sni prenosi 1. program TV Zagreb

A. Lindgren: Pika Nogavi­čka, švedska nanizanka Šolski program Poročila Šolski program Poročila Poročila Ponovitev nočnega progra­ma TV dnevnik Stare obrti, izobraževalni

8.30

9.00 1030 10.35 12 30 15.30 15.40

17.00 17.20

program 17.50 A. Lindgren: Pika Nogavi­

čka, švedska nanizanka 18.20 Številke in črke, kviz 18.4 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Filmski večer in igrani film 22.30 TV dnevnik 23.00 Noč in dan

1.00 Poročila

ČETRTEK 11. januarja

8.50 Video strani 9.000Mozaik, Šolska TV

10.55 Video strani 15.55 Video strani 15.25 Mozaik, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 1645 Mozaik, Šolska TV, ponovi­

tev 17 55 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 E. Reitz: Domovina, nem­

ška nadaljevanka 23.00 TV dnevnik

23.20 Retrospektiva »Komedija na slovenskem odru«

1.40 Video strani 2. program TV Ljubljana

16.30

18.00

19.00

19.30 19.55 20.00 20.30 20.50

21.30 22.00 22.30

Satelitski programi — po­skusni prenosi Regionalni programi TV Ljubljana Alo, alo, zabavnohumori-stična oddaja TV Dnevnik Premor Žarišče Mali koncert Košarka — pokal evropskih prvakov Commodore : Jugoplasti-ka, prenos II. polčasa Svet na zaslonu V hribih se dela san Prepovedane igre, doku­mentarna oddaja

1. program TV Zagreb

8.35 Sončnica, oddaja za otroke 9.00 Šolski program

10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12 30 Poročila 14.10 Prezrli ste, poglejte 15.30 Poročila 15.45 Ponovitev nočnega progra­

ma 17.00 TV dnevnik 17.50 Sončnica, serija za otroke 17.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Kvizkoteka 22.20 TV Dnevnik 22.45 Noč in dan

1.00 Poročila

R A D I O PETEK, 5. januarja:

Prvi program 14.05 Gremo v kino - 15.30 Do­godki in odmevi - 15.55 Zabavna glasba - 1600 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z instrumentalnimi ansambli 20.30-23.00 Slovencem po svetu -23 05 Literarni nokturno 23.15-4.30 Nočni program - glas­ba

SOBOTA. 6. januarja:

Prvi program 10.05 Kulturna panorama - 11.05 Prizma optimizma - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja­jo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja­jo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio ju­tri - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno - 19.30 Obvestila in zabavna glasba -19.45 Z instrumentalnimi ansam­bli - 20.00 Koncert iz naših krajev - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Veče ri slovenskih skladateljev zaba­vne glasbe - 23.05 Literarni nok­turno - 23.15-5.00 Nočni program - glasba

NEDELJA, 7. januarja:

Prvi program 11.03-16.00 Naši poslušalci česti­tajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.00 Poročila -17.30 Humoreska tega tedna -18.05 Priljubljene operne melodi­je - 1900 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno -23.15-04.30 Nočni program, glas ba

KRANJ STORŽIĆ

K I N O KRANJ CENTER

5. januarja amer barv. srhlj. STRAŠNE SANJE V ULICI BRE­STOV ob 16., 18. in 20 uri 6. janu­arja Ni kinopredstav! 7. januarja amer. barv. fant. film SOLARNI BOJEVNIKI ob 10. uri, franc. barv. kom. GADJE NA POČITNI­CAH ob 15 uri, amer. barv. srhlj. STRAŠNE SANJE V ULICI BRE­STOV ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom. LETALSKA AKADEMIJA ob 21. uri 8. januar­ja prem amer. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20. uri 9. januarja amer. barv. ak­cij, film IZVEN ZAKONA ob 16. in 18. uri, amer. trda eort. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20 uri 10. januarja amer. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. NOČNO ŽIVLJENJE ob 20. uri 11. januarja amer barv kom. LE­TALSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri

5. januarja amer. barv. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 16., 18. in 20. uri 6. januarja amer. barv akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 16., 18. in 20. uri 7. januarja amer. barv. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 16. uri, prem. amer. barv trde erot. NOČNO ŽI­VLJENJE ob 18 in 20 uri 8. janu­arja Ni kinopredstav! 9. januarja franc barv. kom GADJE MATU-RIRAJO ob 16., 18. in 20. uri 10. januarja amer. barv. akcij, film PRESIDIO ob 16., 18. in 20. uri 11. januarja amer. pust. film ZA­KLAD AMAZONKE ob 16., 18. in 20. uri

ŽELEZAR 5. januarja amer. barv. krim. film MAŠKARADA ob 18. in 20. uri 6. januarja amer. barv. krim. film MAŠKARADA ob 17. uri, prem. amer. barv. fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLA­NETA ob 19 in 21. uri 7. januarja amer. fant. kom. MOJA MAČE­HA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv srhlj. PRINC TEME ob 21. uri 8. januarja amer. barv. srhlj. PRINC TEME ob 18 in 20. uri 9. januarja Ni kinopredstav! 10. januarja

amer. barv. srhlj. PRINC TEME ob 18. in 20. uri 11. januarja prem. amer. barv. kom. KDO JE POTUNKAL ROGERJA ZAJCA ob 18. in 20. uri

DOM KAMNIK 5. januarja amer. barv. akcij, film JURIŠ NA BAZO GLORIA ob 18. uri, amer. trda erot. PLAVI AN­GEL ob 20. uri 6. januarja prem. amer. barv. akcij, filma PODIRA-LEC ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. kom. LETALSKA AKADEMI­JA ob 21. uri 7. januarja amer. barv. akcij, film PODIRALEC ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. akcij, filma IZVEN ZAKONA ob 21. uri 8. januarja amer. fant. kom. MOJA MAČEHA JE Z DRU­GEGA PLANETA ob 18. in 20. uri 9. januarja amer fant. kom. MO­JA MAČEHA JE Z DRUGEGA PLANETA ob 18. in 20. uri 10. ja­nuarja Ni kinopredstav! 11. janu­arja amer. barv. kom. FANTOV­ŠČINA ob 18. in 20. uri

TRŽIČ 5. januarja franc. barv. kom. GA­DJE MATURIRAJO ob 17. in 19. uri 6. januarja prem. jap. karate filma ŠOGUNOVA SENCA ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. trde erot. PLAVI ANGEL ob 21. uri 7.

januarja jap. barv. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 17. in 19. uri, amer. barv. trda erot. PLAVI ANGEL ob 21. uri

KOMENDA 5. januarja amer barv. kom. LE­TALSKA AKADEMIJA ob 20. uri

LAZE 5. januarja amer. barv. akcij, film PODIRALEC ob 19. uri

ČEŠNJICA 5. januarja amer. barv. akcij, film PRESIDIO ob 20. uri

KRANJSKA GORA 5. januarja jap. barv. karate film ŠOGUNOVA SENCA ob 18. uri

DUPLICA 6. januarja amer barv. akcij, film IZVEN ZAKONA ob 20. uri 7. ja­nuarja amer. barv. akcij. fant. film CIKLON ob 18. in 20. uri 10. januarja amer. barv. akcij, film OKRUTNA DŽUNGLA ob 20. uri 11. januarja amer. barv. srhlj. STRAŠNE SANJE V ULICI BRE­STOV ob 20. uri

DOVJE 7. januarja amer barv. akcij, film PRESIDIO ob 19. uri

RADOVLJICA 5. januarja češka kom. MOJA MALA VAS ob 20. uri 6. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18. uri, ital. film VRAG V TELESU ob 20. uri 7. ja­nuarja ital. film VRAG V TELESU ob 18. uri, amer. film MIKRO-KOZMOS ob 20. uri 8. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri 9. januarja amer. film MIKROKOZMOS ob 20 uri 10. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri 11. januarja amer. uspešnica BEST SELLER ob 20 uri

BLED 5. januarja amer zab. film TRIJE AMIGOSI ob 20. uri 6. januarja amer. zab. film LAK ZA LASE ob 18. uri, franc grozlj. TERMINA­TOR ob 20. uri 7. januarja amer. zab. film TRIJE AMIGOSI ob 18. uri, amer. film NASVIDENJE OTROCI ob 20. uri ital. f i lm VRAG V TELESU ob 20. uri 9. ja­nuarja ital. film VRAG V TELESU ob 20. uri 10. januarja amer. film MIKROKOZMOS ob 20. uri 11. ja­nuarja amer. kom. ŠKRLATNA ROŽA KAIRA ob 20 uri

MALA VAS OB 20. uri 7. januarja amer. zab. film LAK ZA LASE ob 18. uri, franc. grozlj. TERMINA­TOR ob 20. uri 11. januarja amer. grozlj. MOJ SOSED JE VAMPIR ob 20. uri

ŠKOFJA LOKA 5. januarja amer. akcij, film VVALLSTREET ob 18. in 20. uri 6. januarja amer. akcij, film SAI-GON ob 18. in 20 uri 7. januarja amer. akcij, film SAIGON ob 18. in 20. uri 9. januarja hongkon. ak­cij, film OBRAČUN V HONG KONGU II ob 20. uri 10. januarja hongkon. akcij, film OBRAČUN V HONG KONGU II ob 18. in 20. uri 11. januarja amer. akcij, film AV­TOCESTA STRAHU ob 20 uri

POLJANE 5. januarja amer. vojni film BILO-XI BLUES ob 19. uri 7. januarja amer. znan. fant. film HIDDEN ob 17 uri

ŽELEZNIKI

BOHINJ 6. januarja češka kom. MOJA

5. januarja amer. akcij, film SAI­GON ob 18. in 20. uri 6. januarja amer. akc. drama VVALLSTREET ob 18. uri, amer. trda erot. REŽI SER PORNO FILMOV ob 20. uri 7. januarja amer. vojni film BILO XI BLUES ob 19. uri 10. januarja amer. trda erot. PRIVLAČNOST ob 20. uri

13. stran i mmmm^oiiAB — — — ; v

5 7 m i l d n e ž n a m o č i z b r a n e g a t o b a k a

Blaga in nežna filter cigareta 57 MILD je osvojila in zadržala privrženost kadilcev s svojo nenehno kvaliteto, to pa je največje in najdražje priznanje temu proizvodu Tobačne tovarne Ljubljana.

(^K^M©IE2GLAS 14. S T R A N / M A L I OGLASI, OGLASI Petek, 5. januarja 1990

D E L A V S K A U N I V E R Z A

. T O M O B R E J C " K R A N J

Delavska univerza T o m o Brejc Kran j vpisuje kandidate v zimskem semestru šo lskega leta 1989/90 v jezikovne teča je : N E M Š Č I N E (I., II., III., IV. in V . stopnja ter konverzacija) A N G L E Š Č I N E (I., II., III . in IV. stopnja ter konverzacija) I T A L I J A N Š Č I N E (I., II., III. in IV. stopnja) F R A N C O Š Č I N E (I., II. in III. stopnja) S L O V E N Š Č I N A (I. stopnja) Š P A N Š Č I N A (I. stopnja) Tečaji I. in II.' stopnje trajajo 90 i zob raževa ln ih ur, tečaji III., IV. in V . stopnje ter konverzacije pa trajajo 50 - 80 ur. Pouk na tečaj ih je organiziran dvakrat tedensko v popoldan­skem ozi roma v e č e r n e m času . O S V E Ž I T V E N I T E Č A J I 4 krat m e s e č n o ob koncu tedna (za ang le šč ino , n e m š č i n o , i t a l i j anšč ino in f rancošč ino) P O N A V L J A N J E A N G L E Š K E S L O V N I C E (za s rednješo l ­ce) ob koncu tedna. Prijave sprejemamo do 31. januarja 1990 leta. P o d r o b n e j š e informacije dobite po tel. 27-481 vsak dan od 7. do 15. ure. Pouk se bo pričel v prvem tednu meseca februar­ja 1990.

V Z G O J N O I Z O B R A Ž E V A L N I Z A V O D T O Z D O Š P K A R A V A N Š K I H K U R I R J E V N O B C E S T A T A L C E V 2 64270 J E S E N I C E

Komis i j a za delovna razmerja Osnovne šole K a r a v a n š k i h kurirjev N O B razpisuje prosta dela in naloge - P R E D M E T N E G A U Č I T E L J A T E L E S N E V Z G O J E za

d o l o č e n čas od 12. 2. 1990 do 30. 6. 1990 s po ln im delov­n im č a s o m Pogoj: Kand ida t i morajo izpolnjevati pogoje, k i j i h d o l o č a Z a ­kon o osnovni šol i , imeti morajo visoko al i višjo izobraz­bo p e d a g o š k e smeri.

Rok prijave je 8 dn i . Kand ida t i naj pošl je jo pisne vloge z dokaz i l i o strokovnosti in kratkim ž iv l jen jepisom na naslov T O Z D Osnovna šola K a r a v a n š k i h kurirjev N O B , Cesta talcev 2 - Komis i j a za de­lovna razmerja in samoupravno delitev O D .

G O R E N J S K I M U Z E J K R A N J

Objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in na­loge I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A za do­bo 4 let Kand ida t i morajo poleg pogojev d o l o č e n i h z zakonom iz­polnjevati še naslednje pogoje: - imeti morajo visoko izobrazbo - pet let delovnih izkušenj - izpolnjevati morajo druge pogoje, k i j i h d o l o č a d r u ž b e n i

dogovor o u resn ičevan ju kadrovske poli t ike v obč in i Kran j

Prijave z dokazi l i o izpolnjevanju pogojev naj kandidat i poš ­ljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gorenjski muzej Kran j , Tavčar jeva 43, 64000 Kran j , z oznako: za razpisno komisi jo . Kand ida t i bodo o izbi r i obveščen i v 30 dneh po zak l jučku prijav.

O S N O V N A Š O L A L U C I J A N S E L J A K Kranj

Komis i j a za delovna razmerja Osnovne šole Luci jan Seljak Kranj razpisuje za n e d o l o č e n čas prosta dela in naloge - U Č I T E L J A T E L E S N E V Z G O J E (P , P U )

- U Č I T E L J A R A Z R E D N E G A P O U K A za D E Besnica

- U Č I T E L J A N E M Š K E G A I N A N G L E Š K E G A J E Z I K A (P, P U )

Nas top dela 5. 2. 1990 in objavlja za d o l o č e n čas prosta dela in naloge - V A R U H I N J E v V V O O r e h e k (od 23. 1. do 31. 8. 1990).

Rok prijave je 8 dni od objave. Kand ida t i bodo o izbir i ob­veščeni v 15 dneh po opravljeni i zb i r i .

K O M U N A L N O G O S P O D A R S T V O O B Č I N E R A D O V L J I C A Ljubljanska cesta 27

K o m u n a l n o gospodarstvo o b č i n e Radovl j ica , Ljubljanska cesta 27, obvešča uporabnike komuna ln ih storitev, da je na podlagi 2. č lena sklepa o povečan ju cen komuna ln ih storitev (Uradn i vestnik Gorenjske št. 13) in soglasja Izvršnega sveta S k u p š č i n e o b č i n e Radovl j ica korigiralo cene vseh komunal­nih storitev za 43 %, kar je to l iko , kot so se p o v e č a l e drobno­prodajne cene v mesecu novembru glede na oktober. Tako usklajene cene veljajo s 15. 12. 1989.

HfflB eiNlTltlR L j u b l j a n a , C e l j e , K o p e r

I n f o r m a c i j s k o t r ž e a f e I n p o s r e d o v a n j e

Z A S T A V A A V T O

L j u b l j a n a

- Ljubljana, Celovška 150, tel. 061/557-351, 554-141 (int. 202) - Celje, Miklošičeva 5, tel. 063/24-211 - Koper, Istrska 55, *el. 066734-621

Posredujemo uvoz avtomobilov FORD, FIAT, OPEL, SUZUKI, SUBARU, AUDI, VW, ALFA ROMEO, LADA, SEAT, PORSCHE

Informacijske cen* nekaterih modelov:

- FORD Fiesta C 1.1, 55 KM, neto 11.795 DEM - FORD Fiesta 1,4 CLX, 3 vrata, 71 KM, DEM 13.683,71 - FIAT Uno 45 Super Scala, 44 KM, neto 11.658 DEM - OPEL Kadett LS 1,41, 3 vrata, 60 KM, neto 13.830 DEM

Kadett LS 1.41, 4 vrata, 60 KM, neto 15.180 DEM - VECTRA2.0i, GL, kat., 4 vrata z dodatno opremo, DEM

21.594 59 - SUZUKI Alto Ql , 3 vrata, 40 KM, neto 8.910 DEM

Svvift GL 1.0 katal., 3 vrata, 55 KM, neto 11.715 DEM Samurai de Luxe 4 x 4 , katal., 60 KM, neto 16.689 DEM

- SUBARU Jusry 1.0 Evr. katal., 3 vrata, 55 KM, neto 12.820 DEM Justv 1.2 Evronorm, 5 vrat, 68 KM, neto 14.300 DEM

- LADA Samara LS, 1100, 5 vrat, 53 KM, DEM 8.908,96 in Samara LS, 1500, 5 vrat, 72 KM, DEM 9.698,85

- Velika izbira tudi drugih znamk in modelov. - Bogata standardna oprema, dobavni rok ca. 10 dni po vplačilu. - Informacije, prospektni material, ceniki in celotna organizacija

v posredniški mreži INFO CENTER.

IC INFO CENTER - najkrajša pot do nakupa!

3 D E L A V S K A U N I V E R Z A

» T O M O B R E J C " K R A N J

Delavska univerza Tom o Brejc Kranj vpisuje kandidate v zimskem semestru šo l skega leta 1989/90 v O S N O V N O Š O ­L O Z A O D R A S L E (6., 7. in 8. razred) Pouk v šoli je organiziran 4 - 5 krat tedensko v popoldan­skem času . Z a kandidate, k i delajo v izmenah, bomo pouk organiziral i dvoizmensko. Prijave sprejemamo do 31. 1. 1990. Pouk se bo pričel 5. februarja 1990. Š O L A N J E J E B R E Z P L A Č N O . P o d r o b n e j š e informacije dobite vsak dan od 7. do 15. ure, razen sobote, tel. 27-481.

SOJKI UltUVJ

industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, r. o.

razpisuje delovni nalogi 1. D I R E K T O R K A D R O V S K E G A S E K T O R J A 2. D I R E K T O R S E K T O R J A Z A O R G A N I Z A C I J O I N I N ­

F O R M A C I J S K E S I S T E M E

Kand ida t i morajo poleg sp lošn ih , z zakonom predpisanimi pogoji izpolnjevati še naslednje: pod 1. - magister d r u ž b o s l o v n i h ali t e h n i č n i h znanosti - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - znanje tujega jez ika

pod 2. - visoka strokovna izobrazba t e h n i č n e ali d r u ž b o s l o v n e

smeri - 5 let ustreznih delovnih izkušenj - znanje tujega jez ika

Ostal i pogoj i : - vodstvene in organizacijske sposobnosti - ostale pogoje d o l o č e n e v D D o izvajanju kadrovske po l i ­

tike v obč in i Kran j .

Kand ida ta bosta imenovana za d o l o č e n čas . Pisne prijave z dokaz i l i o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošl j i te v 15 dneh po objavi na naslov S A V A K R A N J , Škof­j e lo ška 6, K a d r o v s k i sektor, 64000 Kranj . Kandidate bomo o izbir i obvestil i v 30 dneh po zakl jučeni objavi.

in l e s

AVTOZASCITA K R A I G H E R ,

Z A S I P - B L E D ,

t e l . : 7 7 - 7 0 7

Z A V O Z I L A

D O 1 L E T A

S T A R O S T I D O

1 5 %

P O P U S T A .

M U L I O G L A S I 0 2 7 - 9 6 0

c e s t a J L A 1 6

APARATI STROJI Prodam trajnožarečo PEČ. Franc Plevel, Velesovo 12, Cerklje, «42-497 7

Prodam TRAKTOR imt 542, s 800 delovnimi urami. Vrtna pot 3, Vo-glje - Šenčur 51

Prodam barvni TV, znamke ker-ting, daljinsko vodenje in zamrzo­valno SKRINJO gorenje, 380 litrov. Cena 850 DEM. Iliev, Golnik 46, št. sobe 257 54

Prodam barvni TV phillips na da-Ijinsko upravljanje, g 631-122 64 Prodam DELE BRUSILNEGA STROJA, primerne za predelavo v rezkalni stroj ali kaj podobnega. Cena 1.000 DEM v dinarski proti­vrednosti. «69-030, int. 26, do­poldne 85

Prodam TRAKTOR štore 402 in KOSILNICO laverda. Peter Šuštar, Podhruška 9, Kamnik 24

Prodam PRALNI STROJ gorenje, star 1 leto. «38-809 106

Prodam nov POMIVALNI in PRAL-Nl STROJ gorenje. Cena ugodna. «69-543, popoldne, od 15. do 17. ure 27

Prodam dve termuakulacijski PE-Čl, 6 kW in 4 kW. «631-666 19

Ugodno prodam ŠTEDILNIK kiper-busch, star 2 leti. Olševek 39, Preddvor 21

VIDEOREKORDER akai, nov in barvni TV panasonic, ekran 55 cm, prodam. «22-586 35

Barvni TV gorenje, ekran 63 cm, prodam. «48-761 42

IV P R E D O S L J A H | 9 t I o o L H

TOVARN/1 POHIŠTVA AJDOVŠČINA

Z A H V A L A

O b boleč i izgubi našega dragega sina in brata

VOJKA M A L I J A se iskreno zahvaljujemo za p o m o č sosedom in prijateljem, še posebej pa g. ž u p n i k u za lep obred, ter pevcem, ostalim pa se v teh težkih trenutkih zahvaljujemo za izrek sožal i j .

Ž A L U J O Č I : oče Peter, mati Vera in sestra Jelka

Gorice, 31. decembra 1989

• NADOMESTNI DELI

• DODATNA OPREMA

• SERVIS

BELJAK -

LANDSKRON (SEVER)

MILLSTATERSTRASSE 1

tel . : 9943-4242-41180

ZAPOSLITVE ORODJARJA in DELAVCA za delo pri plastiki sprejmem. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve poš­ljite na oglasni oddelek. Šifra: PLASTIKA 47 Honorarno zaposlim KOVINO-STRUGARJA, z večletno prakso, na Jesenicah. « 77-420 108

ŽIVALI Prodam BIKCA, starega 1 teden. Struževo 9, Kranj 2

f i * ' 1 A U T OB E D A R F ; K l ™

BELJAK, FRIEDENSSTRASSE 24. tel.: 9943-4242-42250. FAX 44100 NADOMESTNI DEU ZA VSE AVTOMOBILE - VELIKO SKLADIŠČE

OB SREDAH IN 80BOTAH GOVORIMO SLOVENSKO PONUDBA MESECA:

CHAMPION SVEČKE ZA VSE MODELE u m o K " NETO OLJNI FILTRI ZA VW IN AUDI (BENCINARJE) Mino 49.- iwto

M A L I OGLASI, OGLASI 15. STRAN 'I @®®SSSMS(Ca-AS

Prodam BIKCA simentalca, stare ga 6 tednov, za pleme ali za v skri-njo. Sp. Bitnje 4, Žabnica 3

Kupim BIKCA simentalca, starega od 7 do 14 dni «75-914 9 Prodam KRAVO križanko ali črno-belo. Nova vas 3, Preddvor, « 4 5 189 15

Prodam TELIČKO simentalko, tež­ka 120 kg. «74-802 18

Prodma težko KRAVO simentalko, pred drugo telitvijo. Popovo 2, Tr-

33 ž i č

Rjave JARKICE ter manjše in več­je PRAŠIČE, prodam. Stanonik. Log 9, Škofja Loka 36

Prodam PRAŠIČE za zakol (doma-ča krma). Kurirska pot 11, Kranj -Primskovo 45 Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca. Krakovska 6, Voglje

55

BIKCA. 58

Šenčur

Prodam 1 teden starega Podbrezje 107, Duplje

Prodam KRAVO simentalko, vesnica «68-662

pr-59

Prodam 1 leto stare KOKOŠI nes-nice, za zakol ali nadaljno rejo. Za draga 18, Duplje, «58-405 65

RAZNO PRODAM Prodam vezan KOZOLEC in pol mlade GOVEDI ter POLNOJAR-MENIK, šir. 71 cm Krajnik, Brezni-ca 5, škofja Loka 17 Barvni TV gorenje in KROMPIR igor, prodam Lahovče 64, Cerklje, « 4 2 952 20 Prodam REŠETKE za peč KTK, 40 kW, nove, kompletne, trajnožare-čo PEČ kiperbusch in novo usnje no JAKNO, št. 52 do 54. Sveteljeva 7, Šenčur 95

STAN-OPREMA Zelo ugodno prodam dva rabljena KAVČA Vogljanska 8, Voglje Šenčur 4 Ugodno prodam JEDILNI KOT in dva STOLA «25-545 22

Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo, črne barve, 11 ele mentov. « 39-982 23 POHIŠTVO za dnevno sobo, pro­dam. « 34 691, zvečer 34

Z A H V A L A

V torek, 19. decembra 1989 smo se pos lovi l i od naše drage mame

M A N C E

N O V A K roj. Grašič s Primskovega pri Kranju

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sose­dom, delavcem Kibernet ike in Cre ine ter vsem, ki so nam izrekl i sožal je , daroval i cvetje in j o pospremil i na njeni zadnji poti . Zahvaljujemo se dr. Sajovčevi za dolgoletno zdravljenje, g. ž u p n i k u za lep pogrebni obred in pevcem

za zapete ža los t inke . Še enkrat vsem prav lepa hvala.

VSI NJENI

Prodam PRAŠIČKE čur

Luže 38, Šen-75

Prodam (kavč ir Bled

SEDEŽNO 2 fotelja).

GARNITURO Planinska 9,

67

» T E L E F O N 4 4 TRGOVINA w — SERVIS

Prodam polovico mlade GOVEDI Trata 4, Cerklje 77

Prodam srebrno sive PUDLE, z ro-

STANOVANJA Prodam novo 2-sobno STANOVA­NJE z dvema kabinetoma, na Pla

JUBLJANA - KRANJ

'Vabimo vas v novo specializirano trgovino, servi in komisijsko prodajalno s telefonskimi in alarmnimi napravami v Ljubljani, Brilejeva 12,

Drto od 9. -18 . ure . ,

minko, Trnovlje 32, Cerklje 101

ITALO SCHUHMODE ČEVLJARSKI CENTER ITALIJANSKE MODE CELOVEC . ^ ° V t f p P = > PISCHELDORFERSTR. 7 . ^ (CENTER - SEVER) i&^p ^ J ^ f *

ČEVLJEV ZNIŽANO DO 50 %

TOYOTA ORTNER

• NADOMESTNI DELI

• DODATNA OPREMA

• SERVIS

• POPRAVILA VSEH VRST

BELJAK, tel.: 9943-4242-41310, ZEHENTHOFSTRASSE 26

ITALO SCHUHMODE ČEVLJARSKI CENTER ITALIJANSKE MODE CELOVEC . ^ ° V t f p P = > PISCHELDORFERSTR. 7 . ^ (CENTER - SEVER) i&^p ^ J ^ f *

ČEVLJEV ZNIŽANO DO 50 %

TOYOTA ORTNER

• NADOMESTNI DELI

• DODATNA OPREMA

• SERVIS

• POPRAVILA VSEH VRST

BELJAK, tel.: 9943-4242-41310, ZEHENTHOFSTRASSE 26

Prodam 2-sobno STANOVANJE Prodam OPEL REKORD diesel, le na Deteljici pri Tržiču. Informacije tnik 1983, z dodatno opremo na «50-947 14 «622-016 68

064-25-867.

GRADBENI MATERIAL Prodam BETONSKE TLAKOVCE,. izvedba H, 30 kvad. m « 73-172, popoldne 50

Prodam suhe smrekove DESKE -colarice in LESTVE, dolžine od 4 do 7 m. Grohar, Vincarje 16, Škof ia Loka 86

GARSONJERO na Planini - Prim skovo, 32 kvad m., takoj prodam « 36 844, zvečer 29

Ugodno prodam starejše STANO VANJE, 62 kvad m., v centru me­sta. « 2 1 920 83

VOZILA

MARKETING AGENCIJA CLM BLED dipl. Ing. BORUT KORDEŽ 64260 Bled Cesta v Megre 7/a Tet.: 064-78-356 VAM NUDI STROKOVNO POMOČ PRI PRODAJI IN NAKUPU HIŠ, STANOVANJ PARCEL, VIKENDOV IN KMETIJ NA GORENJSKEM. ZA NAŠE STRANKE OPRAVLJAMO, POLEG POSREDOVANJA INFORMACIJ, VSE STORITVE POTREBNE ZA NAKUP, PRODAJO TER PRAVNI PRENOS NEPREMIČNIN. VSI ZAINTERESIRANI ZA NAKUP ALI PRODAJO NEPREMIČNIN NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. -12. URE.

Ugodno prodam VW 1303 J, letnik 1974, registriran do aprila 1990 «26-120 I Prodam Z 101, letnik 1980. Stara c 27, Kranj 5

Prodam Z 101, letnik december 1981, generalno obnovljena. Ma-rinšek, Pipanova 31, Šenčur 6

Prodam 1 leto in pol star 126 PGL. « 74-457, zvečer 69 R 4 GTL, letnik december 1985. prodam za 4 800 DEM Gornik, Ke betova 1, Kranj 70 Prodam JUGO 45, letnik april 1989, garažiran, 7.500 km «22-673 71

Prodam JUGO koral 45, letnik 1988. Vojko Konc, Kovor 155, Tržič

72 ugodno pro

73

Z 101, letnik 1976, ugodno prodam Vrbančič, Cankarjeva 1, Tržič, « 50-260, int. 305, dopoldne 63 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. Mirko Stoje, Poljšica 15, Zg. Gorje

66 Prodam Z 101 skala 65, stara pol leta. «65-073 44 Prodam Z 101, letnik 1979 in AV-TOMATIK, nov. Matjaž Poljanec, Selo 43, Bled 48 LADO niva, stara 2 leti, dodatno opremljena, registrirana za leto 1990, ugodno prodam « 2 6 849, popoldne 49 Prodam JUGO skala, letnik de­cember 1988, 13.000 km. Cena 8.200 DEM «68-274 52 LADO samaro, letnik september 1988, bele barve, 5 prestav, 19.600 km, prodam za 9.700 DEM. «69-746 53

Prodam FORD FIESTO, letnik 1981 in 4 zimske GUME za VW. «38-172

GOLF, letnik 1982, dam. « 2 6 255

Prodam VW «631-628

1200, letnik 1975. 10

Prodam OPEL KADETT, letnik 1983 in termoakumulacijsko PEČ, 3 kW. «47-496 76 Ugodno prodam Z 750, letnik 1975. Janko Noč, Partizanska 25, Bled, « 77-024, popoldne 78

Prodam 126 P, letnik oktober 1988 in 380 litrsko zamrzovalno SKRI NJO, stara 6 let «33-133 11

Prodam dobro ohranjen 126 P, le­tnik 1980 Dragoš, Gradnikova 3, Kranj, « 2 3 136 12

Prodam R «78-076

4 GTL, letnik 1983 79

JUGO koral 60, dam. « 633 696

letnik 1989, pro 80

Prodam FIAT 126 P, letnik «65-176

1977. 81

JUGO 45 A, « 58-043

letnik 1987, prodam 16

Prodam GOLF JGL, star 9 let Sta ne Grošelj, Poženik 46, Cerklje, « 4 2 077 25

LOKALI V Kranju najamem PROSTOR, •okal. Šifra: 40 KVAD M

INFO-STAN Računalniško posredovanje informacij o zamenjavi, naku­pu, prodaji, oddaji (brezpla­čno) in najemu stanovanj, hiS, parcel, vikendov, lokalov Tel (061) 443-242, od 8 do 14. ure, v soboto od 10. do 12. ure

Prodam JUGO 45, letnik 1987, 20 000 km, z dodatno opremo. Ce-na 6.000 DEM «84-416 82 Prodam dobro ohranjen GOLF JX diesel, letnik oktober 1985 Trboje 96, Kranj 84

Ugodno prodam dobro ohranjen OPEL KADETT, letnik 1976. Breg ob Bistrici 1, Križe 87

Prodam JUGO 45 koral, star 5 me secev. Rajko Đukić, Mlakarjeva 24 Kranj, « 2 6 107 86

Prodam CITROEN GS karavan le tnik 1979. Cena 1.400 DEM. Štefan Kodeh, Kropa 3/b, « 79 595 89 Prodam FIAT 126 P, letnik «80-433

1989 90

V M C A « R A Z P R O D A J I N O V O V B E L J A K U

TOYOTA TSCHERMTZ

M R V I « P R O D A J A V O Z I L

N A D O M E S T N I D « U D O D A T N A O P R E M A

U N I V E R Z A L N A D E L A V N I C A • • L J A K . S E V E R - L A N D S K R O N

T E L . i 0 0 4 3 - 4 2 4 2 - 4 4 4 2 0

OBVESTILA RTV SERVIS Sr. Bitnje 65, Žabni ca! Popravilo vseh vrst TV in radij skih sprejemnikov. Odprto: pone­deljek, torek, četrtek, petek, od 11 d p j 5. ure in od 17. do 19 ure. 13 OPRAVLJAM generalna popravila na vseh starejših PRALNIH STRO JIH. « 4 2 661 5j> VODOINSTALACIJO NA HIŠI (kompletno napeljavo, kot tudi manjša popravila) vam izdelam ^olidno in hitro! « 28-427 18906

Ugodno prodam LADO 1200 za 7 milijard. Informacije na « 8 9 195

28 Prodam JUGO 45 AX, letnik de cember 1987 Podreber 28, Naklo, «48-704 30

Prevod 31

Poceni prodam starejšo Z 101 Ogled v soboto, po 15 uri Koš njek, Strahinj 25, Naklo 91

Prodam KOMBI 1977. « 74 736

imv 1600, letnik 92

Prodam Z 750, letnik 1982 nik, «65-095 Prodam Z 101, letnik 1987, prevo ženih 30.000 km « 7 8 130 32

Prodam Z «25-991

101 GTL, letnik 1985 37

Z 101 GTL 65, letnik 1984, prodam «27-893 3o Prodam R 4, letnik 1982, registri ran do junija 1990, prevoženih 58 000 km. Informacije na « 3 6 642, od 13 do 18. ure 39 LADO riva 1300, 30.000 km. pro dam. Smledniška 4, Kranj 40 Prodam JUGO skala 55, letnik ma rec 1989 in GORILEC na olje za centralno kurjavo, nov, nerabljen, z garancijo, znamke klekner «633-118 41

Prodam dobro ohranjeno LADO 1600, letnik 1980 in Z 750, letnik 1977, registrirana do 22. 1. 1991 Milan Jarc, Okroglo 19, Naklo 43

Najbolj uporabne telefonske naprave priznanih tovarniških znamk, zelo ugodno tudi pribor

• telefoni na tipke, na primer ISKRA v vseh barvah

• avto telefoni • radio telefoni • avtomatski odzivniki • registratorji pozivov • telefax naprave • alarmne naprave Nasveti - Prodaja -Servis AARES-Schwachstromtechnik tel.: 9943-043-54513 A-9010 CELOVEC Pf. 1. na vogalu Rosentalerstrasse -Ankershoferstrasse 2A v modri Elektronikhaus.

56

Prodam JUGO koral 55, star 18 mesecev Ogled v soboto in nede Ijo. Jure Hafner, Forme 35, Žabni ca 57 Prodam Z 750 « 80 585 60

Z 750, vozna neregistrirana, z re­zervnimi deli, ugodno prodam. « 632 779 61

JUGO 45 E, letnik 1987, ugodno prodam. « 3 7 173. popoldne 62

Prodam Z 101 ohranjena. « 8 0 539

letnik 1980, dobro Informacije na

93

GOLF diesel, konsignacijski, 5 pre stav, metalna barva, prodam. « 3 5 106 96 Prodam obnovljeno Z 750, letnik 1980 in po delih Z 101 in Z 750 Špenko, Hotemaže 15, Preddvor

_99

Prodam SUBARU vusti 1000 W 4 x 4 letnik 1986 Lotrič, Dražgoše 60, Železniki 100 Prodam JUGO 45, letnik 1983. In formacije na « 83 723 102

Prodam « 6 6 319

GOLF, letnik 1982. 103

Prodam 126 P, letnik 1987 Ogled od 17 do 18. ure. Demšar, Zg. Bit nje 4, Žabnica 105 Prodam Z 101, letnik 1984, registri-rana do decembra 1990 Bukovec, Britof 52, Kranj 107

KUPIM Kupim MENJALNIK « 6 6 900, po 11. uri

za 126

Z A H V A L A

V 78. letu starosti nas je zapusti la naša draga mama, stara mama, tašča in sestra

I V A N A Z A R O T N I K Jekova mama iz Dorfarjev

Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijate­ljem in znancem za iz rečeno sožal je , darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti . Zahvala velja tudi d ruž in i A ž m a n in sodelavcem delavnice A ž m a n , g. ž u p n i k u za opravljen obred ter pevcem od Sv. Duha za zapete ža lo­

stinke.

VSI NJENI

Dorfarje, 17. decembra 1989

Z A H V A L A

V 70. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil naš dragi mož , brat in stric

M I H A V E H O V E C

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate­ljem in znancem ter vsem, ki ste sočus tvoval i z nami in nam izrekl i sožalje ter se prišli poslovit od njega in ga v vel ikem številu pospremil i na njegovi zadnji poti . Posebej se zahvaljujemo Janezu Zmrzl ikar ju za poslovilne besede, gasilcem, pevcem in g. dekanu Slabetu za lepo opravljen

obred.

VSI N J E G O V I

Voklo, 13. decembra 1989

Z A H V A L A

Ob izgubi našega dragega očeta, deda in pradeda

K A R L A ŠTIBLJA p. d. Petričkovega iz Sp. Luše

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, pri­jateljem in znancem za podarjeno cvetje, pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za

opravljen obred.

Ž A L U J O Č I : Vsi njegovi

Z A H V A L A V 55. letu starosti nas je zapustil na š dragi mož , oče , stari oče , brat in stric

JANKO HOMEC

Jt »K 1IBW iz Fužin Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in Znancem ter vsem, ki ->u- sočustvovali / nami. nam izrekli so-Zatje, s e prišli poslovit od njega ifl ga v velikem Številu pos­premili na njegovi zadnji poti. Posebej s e zahvaljujemo sode­lavcem Alpetourja T O Z D Mehanična delavnica. Marmor­ja Hoiavljc. Kladivarja Žiri, Poliksa Ziri. Termopola So\o-denj. Posebna zahvala g. >upmku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in M i n k i Pivk za poslovilni govor.

VSI N J E G O V I Fužine, Žiri, Studor, Sovodenj, Stara Oselica,

19. decembra 1989

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše ljubljene žene in mame

S T A N I S L A V E Š K E R J A N C Firedarjeve mame iz Dorfarjev

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darova­no cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvalju­jemo gasilcem iz Žabnice in IGD L T H Škofja Loka ter sodelavcem kadrovskega sektorja Sava Kranj. Prisrčna hvala pevcem iz Nakla in g. župniku za lep obred. Vsem, ki ste s toplo mislijo in besedo sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala!

Ž A L U J O Č I : mož Tone, sin Peter in hčerka Mira

Dorfarje, 28. decembra 1989

NOVICE IN DOGODKI

Ustanovitev mešanega podjetja

Kovin se združuje z Železarno Jesenice Jesenice, 4. januarja - Lani junija v železarni, v tehničnih de­javnostih ni uspel referendum o pripojitvi jeseniškega Kovina k Železarni Jesenice. Zdaj so o predlogu glasovali člani de­lavskega sveta Železarne. Kovin v sestavi E T E tehnične de­javnosti, strojne delavnice.

V jesen išk i Že lezarn i so že večkra t obravnavali predlog o ustanovitvi meša­nega podjetja za proizvod­njo nožev , e m b a l a ž e , usnja in plastike. Že l eza rna naj bi zagotovila ustrezen prostor, organizacijo in kadre in kot ena izmed možnos t i je b i la , da bi uporabi l i prostore K o v i n a . S tem se je strinjal tudi sovlagatelj, saj bi z majhnimi investicijami h i ­tro usposobil i prostore. Vendar pa bi se moral K o ­vin pripoji t i k Že lezarn i Je­senice. Koris t bi b i la oboje­stranska, saj bi K o v i n ne nazadnje s pripojitvijo k Že leza rn i dobi l zanesljivej­šo osnovo za nadaljnji raz­voj.

K o so napravi l i elaborat, so ugotovi l i , da bi b i lo naj­bolje, da se K o v i n združ i s temeljno organizacijo teh­n ične dejavnosti, obrat strojne delavnice, ki deluje v sestavu E T E . Dejavnost K o v i n a je iden t i čna dejav­nosti že l eza rne in bi tako delavci K o v i n a še naprej delal i za že l eza rno rezervne dele, popravljal i konstruk­cije, izdeloval i val jčna orodja in pr ibor valjane ži­ce ter kovinske kolute. V K o v i n u naj bi zadrža l i še iz­delavo hlevske opreme in izdelavo galanterije za Black & Decker.

Organizaci jo dela in vsa na roč i l a naj bi sprejemali v

strojnih delavnicah, k i bi skrbele tudi za kvaliteten prevzem. Č e p r a v se K o v i n lokacijsko nahaja izven Že­lezarne, pa je s transportni­mi potmi povezan z Žele­zarno in zato ne bi bi lo več­j i h s t roškov .

Delavsk i svet temeljne organizacije t ehn i čne dejav­nosti je lani junija že razpi­sal referendum o združi tvi K o v i n a in t ehn ičn ih dejav­nosti Ž e l e z a r n e , a referen­dum v Že lezarn i ni uspel. K l j u b temu pa je bi la Žele­zarna še naprej zainteresira­na za pripojitev K o v i n a . O tem so na minu l i seji glaso­vali na delavskem svetu Že­lezarne in sprejeli sklep, da K o v i n Jesenice preide v se­stavo E T E t e h n i č n e dejav­nosti, obrat strojne delavni­ce. Medsebojna razmerja bodo uredil i s pogodbo.

D. Sedej

Referndum je uspel

Vatrostalna Jesenice je družbeno podjetje Jesenice, 4. januarja - Tik pred novim letom so v Vatrostalni Jese­nice pripravili referendum o statutu družbenega podjetja Vatrostal­na Jesenice. Za samostojno podjetje je glasovalo tričetrtine zapo­slenih na Jesenicah.

V temeljnni organizaciji V a ­trostalna na Jesenicah je zapo­slenih 359 delavcev. Vse doslej so b i l i v okviru sestavljene de­lovne organizacije Vatrostalna Zenica , tik pred novim letom pa so pr ipravi l i referendum o ustanovitvi d r u ž b e n e g a podje­tja Vatrostalna Jesenice.

V Vatrostalni Jesenice že prej niso sprejeli sporazuma, k i ga je bi la ponudi la delovna or­

ganizacija. M e n i l i so, da b i imel i po tem sporazumu preve­like obveznosti , ki j i h ne bi zmogl i . Vatrostalna na Jeseni­cah se v e č i n o m a ukvarja z viso-kogradnjami, adaptacijo in gradnjo d imnikov in so do zdaj največ sodeloval i z vsemi tremi slovenskimi ž e l e z a r n a m i . Po ukini tvi peči imajo v železar­nah še vedno delo, vendar se usmerjajo tudi drugam. Nj ihov

Izš lo glasilo tržiških športnikov

S pred dnevi izdano 29. š tev i lko Bil tena, glasila t ržiških špo r tn ikov , je u r e d n i š t v o zak l juč i lo deseto leto izdajanja tega pri­ljubljenega š p o r t n e g a informatorja v Trž iču . Tako kot vse dose­danje so ga tudi takrat ljubitelji tovrstnega branja dob i l i brezpla­č n o v trafikah v Tržiču in Bis t r ic i ter v Tržiški knj ižnic i , nekaj izvodov pa je še vedno m o č dobi t i v pisarni T K S Tržič .

Tokratna š tevi lka Bil tena p r ina ša rezultate in zanimivost i od septembra do sredine decembra lanskega leta, največji poudarek pa je na atletskih prireditvah, k i j i h je b i lo v tem obdobju res ve­l iko . Nas lovnico so člani u r edn i š tva posvetili zmagovalcu med s tarejš imi pionir j i na krosu De la v K o p r u Anže tu Renerju, pa tu­di sicer s te prireditve ne manjka fotografij in vseh rezultatov po­polne tržišče reprezentance, k i je z osvojitvijo vseekipnega 3. me­sta dosegla ponovno lep uspeh. V Bi l tenu so obdelani tudi rezul­tati vseh o b č i n s k i h krosov, o b č i n s k e g a atletskega prvenstva, at­letskega dvoboja med Trž ičem in Radovl j ico ter pionirskega tro-boja.

V pisarni sedaj že samostojno organiziranega Rokometnega k luba Peko so pr ipravi l i pregled dogajanj v letu 1989, smučar j i , a lpinis t i in zmajarji pa so zapisal i svoje cilje v pr ihodnj ih sezo­nah. U r e d n i š t v o je namenilo precej pozornosti tudi uspehu a lp i ­nistov v Himala j i , saj sta se uspele odprave ude lež i la dva Tržiča-na, F i l i p Bence in dr. Iztok T o m a z i n . F i l i p Bence pa je p o r o č i l o o tem dogodku dopo ln i l še s svojim videnjem dogodkov na gori 19. 10. 1989, ko je b i l osvojen vrh.

Tako kot ob iča jno tudi tokrat ne manjka drugih krajših no­vic in zanimivost i , med katerimi velja omeniti vsa t ržiška obč in­ska prvenstva: v kegljanju, streljanju, tenisu in krosu. Ma tevž Jenkole je prispeval zapis o dogajanju v moto špo r tu , Andre j L o c pa je prispeval obš i r en zapis o š a h o v s k e m dogajanju v tržiški ob­čini .

V Bil tenu je tako ponovno zbranega vel iko zanimivega gra­diva , k i skupaj z dosedaj zbranim prav gotovo tvori bogato špor t ­no kroniko zadnjih desetih let.

J . Kikel

zadnji največji delovni uspeh je izgradnja 340 metrov visoke­ga d imnika v P lominu .

Ko so ob zaključku lanskega leta pripravili referendum o sta­tutu in volili organe družbenega podjetja Vatrostalne, se je refe­renduma udeležilo 281 zaposle­nih ali 78 odstotkov. Za statut je glasovalo 255 delavcev ali 71 odstotkov od skupnega števila zaposlenih. Kot samostojno družbeno podjetje bo Vatrostal­na Jesenice registrirana febru­arja. Vse obveznosti, ki jih ima­jo do delovne organizacije do te­ga datuma, bodo poravnali.

Izmed temeljnih organizacij delovne organizacije Vatrostal­ne se je za d r u ž b e n o podjetje od loč i lo pet temeljnih organi­zacij od osmih . V Vatrostalni Jesenice pravijo, da nova orga­niziranost n ikakor ne pomeni , da so prekin i l i odnose z Vatro­stalno Zen ica . Še naprej želijo in tudi bodo sodelovali pri skupnih nastopih na d o m a č e m in na tujem tržišču in se pove­zoval i tako z delovno organiza­cijo kot tudi z ostalimi temelj­nimi organizacijami v Vatro­stalni Zen ica .

D. Sedej

Radovljiški odsek avtomobilske ceste

S e v e r n a

a l i j u ž n a ?

Radovljica, 3. januarja 12- Če­prav se je radovljiška občinska skupščina s sprejetjem srednje­ročnega družbenega plana že opredelila za južno traso avto­mobilske ceste (ob sedanji magi­stralni cesti), pa je iz informaci­je Skupnosti za ceste Slovenije o gradnji avtomobilskih cest mo­goče razbrati, da odločitev še ni dokončna. V informaciji sicer piše, da je izdelan idejni projekt za osnovno, južno varianto, za katero radovljiška občina zahte­va poglobitev trase, vendar na­vaja tudi to, da je v izdelavi idej­ni projekt severne trase, ki je krajša in cenejša. Ko bo projekt končan, bodo izdelali podrobne študije in primerjave vseh pred­logov; pri tem pa bodo upošte­vali in ovrednotili vse elemente, še posebej pa ekonomskega, ekološkega in kmetijskega.

C. Z .

M A L I O G L A S I @ 2 7 - 9 6 0

c e s t a J L A 1 6

m? k •

Tudi malica med delovnim časom ni za vse enaka. Delavci kranjskega Cestnega podjetja so si jo privoščili kar za cesto. Da je bilo nekaj pod ničlo, jih skoraj ni motilo, iskrenega do­ber tek pa so bili veseli. Foto: Gorazd Šinik

Priznanje Zori Konic N a vsakoletnem spreje­

mu za š p o r t n i k e in š p o r t n e delave t rž iške o b č i n e so tu­di letos podel i l i t radicional­na priznanja - Bloudkove z n a č k e . M e d dobi tn ik i tega najvišjega priznanja je bi la tudi Zora K o n i c .

Zora K o n i c izhaja iz znane š p o r t n e d r u ž i n e . Že kot c ic ibanka se je vključila v tedanje Sokolsko d r u š t v o , davno pred vojno, in je te­lesni vzgoji ostala zvesta vse do danes. Ko t aktivna špor t i ca se je ukvarjala predvsem z orodno telovad­bo kot telovadka in je b i la č lan ica vzorne vrste t rž iške-

ga d ruš tva in takratne G o ­renjske sokolske zveze. Se kot aktivna telovadka je na­pravi la vaditeljski izpit in tudi takoj pr iče la z vode­njem raznih oddelkov, od c ic ibanskih do č l ansk ih .

Po vojni je b i la Zora K o n i c med ustanovitelji no­ve telovadne organizacije v Trž iču . V d ruš tvu Partizan je prevzela funkcijo načel ­nice in organizirala delo v vseh oddelk ih . V tem ob­dobju seje njeno delo odra­zi lo predvse m pri sestavlja­nju razl ičnih akademskih telovadnih točk , s katerimi so njene varovanke nasto­

pale tudi na prireditvah re­pub l i škega ranga. Še vedno je tudi aktivno tekmovala v orodni telovadbi in ie kot špo r tn i ca dosegal priznanje Zla to z n a č k o Z R E N .

V T V D Partizan deluje še danes kot aktivna vodni­ca oddelka s tare jš ih žensk , poleg tega pa je aktivna tu­di na p o d r o č j u rehabili taci­je inval idov.

Z a njen življenjski pr i­spevek, ki ga je kot špor tn i ­ca in organizatorica dala te­lesni kul tur i , so j i tržiški špor tn ik i podel i l i zlato Blo-udkovo z n a č k o .

J . Kikel

K M E T I J A

O D P R T I H

V R A T

I E ] J E R N E J

p V O D N I K

64223 Poljane Gorenja Žeiina 111

(064)65-174

Prva žrtev zimskih gora Mojstrana, januarja - Ze prvega dne novega leta so gore terjale smrtno žr tev. V jesen i šk i bo ln i šn ic i je umrla 22-letna Ksenija Pavlic iz Mur ske Sobote, k i seje na silvestrovo s prijateljema od­pravila proti Bogatinu. N a ledeni strmini j i je spodrsnilo in zdrs­ni la je 300 metrov po p o b o č j u , kjer se je ustavila hudo ranjena. G o r s k i reševalci so j i pomagal i v do l ino . Naslednjega dne je v bo ln i šn ic i podlegla hudim ranam.

Istega dne se je pones r eč i l a tudi 19-letna Dan ica Pe rnuš iz O l ševka , ko se je v rača la s Tr ig lava proti Kreda r i c i . Ranjeno so reševalci odnesli na Kredar ico , od koder so jo s helikopterjem prepeljali v dol ino .

Naslednjega dne se je v znožju Malega Tr ig lava pones reč i l tudi Tone Je lovčan iz Dolenje Zetine pri Škofji L o k i . Tako kot Pe rnuševa je imel tudi J e lovčan dereze, vendar je eno izgubi l in ko je stopil na ledeno p o v r š i n o , mu je spodrsni lo . Pri padcu je dob i l rane na glavi.

20-!etni Damjan G a š p e r l i n iz Bohinjske Bistrice pa seje po­nesreči l pri turnem s m u č a n j u od Kredarice proti P lan ik i , kjer ga je odneslo čez skale. Ranjenega so našli reševalci in ga skupaj z drugimi pones r ečenc i odnesli v do l ino .

P r i z n a n j e s t r o k o v n i

s l u ž b i S i s Radovljica - K o se je v zače tku decembra v obč in i sestal ko­ordinaci jski odbor za usklajevanje skupne porabe v radovlji­ški obč in i , so sprejeli tudi p r i p o r o č i l o s k u p š č i n a m Sis v ob­čini za zadnje lansko zasedanje. Nj ihov predlog je b i l , naj bi b o d o č i odbor i , k i bodo v okvi ru upravnih organov zamenjali dosedanje samoupravne interesne skupnosti , imel i sedem do enajst č l anov .

Temelji to pa so potem sredi decembra ocenil i izvajanje programa in zagotavljanje denarja na p o d r o č j u Sis d r u ž b e ­nih dejavnosti v minulem letu delegati s k u p š č i n e kulturne skupnosti . Ugotov i l i so, da so kljub denarnim težavam in ra­z l ičnim spremembam na kulturnem p o d r o č j u program ures­ničil i . Bodoč i upravni organ, pristojen za kulturo v obč in i , pa bo moral na p r i p o r o č i l o s k u p š č i n e kulturne skupnosti predvsem upoš teva t i d e d i š č i n o in dejavnost pok l icn ih ku l ­turnih ustanov. N a skupšč in i so b i l i še posebej zaskrbljeni zaradi propadanja nekaterih dragocenih kul turnih objektov v K r o p i in K a m n i G o r i c i (Kapusov ina in Vigenc) in zahteva­li večjo zavzetost Zavoda za s p o m e n i š k o varstvo iz Kranja . Podpr l i so tudi predlagani program in finančni načr t kultur­ne dejavnosti v obč in i za leto 1990. Naloga odbora in izvrš­nega sveta pa je zdaj, da zagotovita dovolj denarja tudi za uresnič i tev n a č r t o v a n i h akcij in prireditev Linhar tovih jub i ­lejev do leta 1995. Z a č l ane odbora za nač r tovan j e in uresni­čevanje razvoja kulture v obč in i , ki bo nadomestil s k u p š č i n o in dosedanje organe kulturne skupnosti , so na seji imenovali M a r u š o Avguš t in iz Muzejev radovl j i ške o b č i n e , A n i c o Bajt iz D P D Svoboda T o m a ž G o d e c Bohinjska Bistr ica, Mi ros l a ­va Bi rka iz K U D Radovl j ica , Jakobino Bračič iz šolskega K U D Radovl j ica , Jože ta D e ž m a n a iz Gorenjskega muzeja Kran j , Mar i jo K o l a r iz Glasbene šole Radovl j ica , C i r i l a Kraigherja iz L I P Bled , Danie lo Leskošek iz Knj ižnice A . T. Linharta Radovl j ica , Mat i jo Mi l č inskega iz Z K O Radovl j i ­ca, Ivana Pipana iz Fotokino kluba Radovl j ica , Valentina Š p a r o v c a iz K S K a m n a G o r i c a in Rezko Šub ic iz Knjižnice A . T. Linhar ta Radovl j ica . S k u p š č i n a je izrekla tudi zahvalo, in javno priznanje sekretarju kulturne skupnosti Andreju Sodji ter vsem delavcem Skupne strokovne s lužbe Sis d ruž­benih dejavnosti in vodji s lužbe Jože tu Rebcu. (jr)