New Izredne razmere in odgovornost drav po mednarodnem … · 2020. 1. 28. · konvertibilnost argentinskega pesa z dolarjem, odpravil dogovorjene indeksacije za izvajanje 11 Van

Univerza v Ljubljani

Pravna fakulteta

Katedra za mednarodno pravo

Izredne razmere in odgovornost držav po mednarodnem

investicijskem pravu

(magistrsko diplomsko delo)

Avtorica: Brina Žitnik

Mentorica: izr. prof. dr. Vasilka Sancin

Ljubljana, december 2019

ii

Izredne razmere in odgovornost držav po mednarodnem investicijskem pravu

(povzetek)

Avtorica: Brina Žitnik

Mentorica: izr. prof. Vasilka Sancin

Mednarodno investicijsko pravo je področje mednarodnega javnega prava, ki ureja pravice in

obveznosti držav gostiteljic in tujih investitorjev v teh državah z namenom spodbujanja in

varstva naložb. Mednarodni investicijski spori se pogosto rešujejo v okviru mednarodne

arbitraže, ki jo lahko sprožijo tuji investitorji, če menijo, da jim je država s svojim ravnanjem

kršila njihove pravice. Zaradi narave državnih posegov v času izrednih razmer, pa obstaja večja

nevarnost za kršitve mednarodnih obveznosti držav v razmerju do tujih investitorjev.

Naloga obravnava institute splošnega mednarodnega prava in mednarodnega investicijskega

prava, ki so na voljo državam pred arbitražnimi tribunali v postopkih glede zatrjevanih kršitev

v času izrednih razmer. Države so v svojem pravnem utemeljevanju precej omejene.

Mednarodni investicijski sporazumi vsebujejo dva instituta, ki sta jim na voljo v času izrednih

razmer, t.j. splošne izjeme in določbe o nadomestilu za izgube (compensation for losses

clauses). Poleg obrambe na podlagi pogodbenih institutov se države lahko sklicujejo tudi na

okoliščine, ki izključujejo protipravnost po mednarodnem običajnem pravu o odgovornosti

držav (npr. nuja).

Arbitražna praksa na področju tujih investicij, ki se je doslej ukvarjala z omenjenimi instituti,

je relativno neusklajena, kar predstavlja dodatno težavo za vpletene deležnike. Pomanjkanje

jasnih smernic glede dopustnega ravnanja držav v času izrednih razmer, se namreč odraža v

nestabilnosti pravnega okolja.

Ključne besede: mednarodno investicijsko pravo, investicijska arbitraža, investitorji,

investicije, izredne razmere, nuja

iii

Emergency Situations and the Responsibility of States under International Investment

Law (abstract)

Author: Brina Žitnik

Thesis supervisor: Associate Professor Vasilka Sancin, PhD

The goal of international investment law consists of fostering and protecting foreign

investments through a reciprocal arrangement of rights and obligations between host States and

foreign investors. International arbitral tribunals provide fora for the resolution of Investor-

State disputes to which the investors may turn in order to obtain relief for the breach of their

rights under international invesment law. Due to the nature of State measures taken in

emergency situations, there is a substantial possibility of breaches of State obligations owed to

foreign investors.

The following thesis provides an analysis of some of the legal mechanisms under general

international law and international investment law which are available to respondent States

before international arbitral tribunals in cases arising out of emergency situations. It will be

shown that the array of defenses available to States is relatively limited. Investment treaties

usually contain two relevant types of clauses, the ‘general exceptions’ and the compensation-

for-losses clauses. In addition to the treaty-based defenses, States may also rely on

circumstances precluding wrongfulness under customary international law, such as necessity.

The arbitral practice that hitherto dealt with these institutes is relatively inconsistent, which

presents a problem for all parties involved. The lack of clear guidelines on the permissible State

action in emergency situations is primarily reflected in the lack of stability of the legal

environment.

Key words: International investment law, Investment arbitration, Investors, Investments,

Emergency situations, Necessity

iv

Seznam kratic in okrajšav

BiH Bosna in Hercegovina

BIS bilateralni investicijski sporazum

BLEU Belgium Luxemburg Economic Union / Belgijsko-luksemburška

ekonomska unija

CETA Gospodarski in trgovinski sporazuma EU s Kanado

CPTPP Comprehensive and Progressive Agreement for Trans-Pacific

Partnership

čl. člen, člena, členi

DKPMP Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb / Vienna

Convention on the Law on Treaties

EC European Commission / Evropska komisija

ESČP Evropsko sodišče za človekove pravice

EU Evropska unija

FCN treaty on friendship, commerce and navigation / pogodba o

prijateljstvu, trgovini in plovbi

FET fair and equitable treatment / načelo pravične in enakopravne

obravnave

FPS full protection and security / načelo popolne varnosti in zaščite

FTA free trade agreement / prostotrgovinski sporazum

GA Res. General Assembly Resolution/ resolucija Generalne skupščine

GATT General Agreement on Tariffs and Trade / Splošni sporazum o

carinah in trgovini

gl. glej

ibid. ibidem / prav tam

ICC International Chamber of Commerce / Mednarodna trgovinska

zbornica

ILC International Law Commission / Komisija za mednarodno pravo

ipd. in podobno, in podobni

IS investicijski sporazum, investicijski sporazumi

mdr. med drugim, med drugimi

v

MFN most favoured nation / načelo največjih ugodnosti

MIS multilateralni investicijski sporazum

MOP mednarodno običajno pravo

NAFTA North American Free Trade Agreement / Severnoameriški sporazum

o prosti trgovini

npr. na primer

OECD Organisation for Economic Co-operation and Development /

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

op. opomba

op. cit. opere citato / citirano po

Osnutek Pravil Osnutek Pravil o odgovornosti držav s komentarjem / Draft articles

on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts, with

commentaries

OZN Organizacija združenih narodov

Pravila Pravila o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja /

ILC Articles on the Responsibility of States for Internationally

Wrongful Acts

prof. profesorica, profesor

RS Republika Slovenija

SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija

SI splošne izjeme

str. stran, strani

št. številka, številke

t.i. tako imenovani

t.j. to je

UL Ustanovna listina Organizacije združenih narodov

UN Doc. United Nations Document / dokument ZN

UNCTAD United Nations Conference on Trade and Development / Konferenca

Združenih narodov za trgovino in razvoj

ur. urednica, urednik, uredniki

Ur. l. uradni list

VS Varnostni svet Organizacije združenih narodov

WTO World Trade Organisation / Svetovna trgovinska organizacija

ZDA Združene države Amerike

vi

ZK Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

ZR Zvezna republika

(A) Annulment Decision / odločitev razveljavitvenega odbora

(L) Liability Award / odločitev o odgovornosti

vii

Kazalo

1. Uvod ................................................................................................................................... 1

2. Splošne izjeme (general exceptions) v mednarodnih investicijskih sporazumih ............ 5

2.1 Značilnosti splošnih izjem ................................................................................................... 6

2.1.1 Povezava med cilji in ukrepi ........................................................................................................... 7

2.1.2 Pravno dopusten cilj........................................................................................................................ 8

2.1.3 Določbe samopresoje (self-judging clauses) ................................................................................... 8

2.2 Uporaba splošnih izjem v praksi ...................................................................................... 11

2.2.1 Zajete okoliščine ........................................................................................................................... 11

2.2.2 Razmerje med izjemami in mednarodnim običajnim pravom ...................................................... 13

2.2.3 Pogoji za uspešno sklicevanje na izjeme ...................................................................................... 17

2.2.4 Učinek uspešnega sklicevanja na izjeme ...................................................................................... 20

2.3 Vmesni sklep – splošne izjeme .......................................................................................... 21

3. Določbe o nadomestilu za izgube (non-discrimination clauses, compensation-for-loses

clauses, war clauses) ............................................................................................................... 23

3.1 Določbe o nadomestilu za izgube, ki prepovedujejo diskriminacijo ............................. 24

3.2 Razširjene določbe o nadomestilu za izgube ................................................................... 25

3.3 Razmerje med določbami o nadomestilu za izgube in drugimi investicijskimi

standardi .......................................................................................................................................... 26

3.3.1 Objektivna odgovornost držav za nadomestilo izgub v času izrednih razmer .............................. 26

3.3.2 Dodatna zaščita investitorjev ........................................................................................................ 28

3.3.3 Omejena odgovornost držav – lex specialis .................................................................................. 31

3.4 Razmerje določb o nadomestilu za izgube do splošnih izjem ........................................ 33

3.5 Vmesni sklep – določbe o nadomestilu za izgube ............................................................ 34

4. Mednarodno običajno pravo ........................................................................................... 35

4.1 Sklicevanje držav na okoliščine, ki izključujejo protipravnost ..................................... 35

viii

4.2 Nuja v praksi mednarodnih investicijskih tribunalov ................................................... 36

4.2.1 Kriterij: bistveni interes države ..................................................................................................... 38

4.2.2 Kriterij: huda in neposredna nevarnost ......................................................................................... 39

4.2.3 Kriterij: edini način ....................................................................................................................... 39

4.2.4 Kriterij: neogrožanje interesov druge države oz. mednarodne skupnosti ..................................... 40

4.2.5 Kriterij: prispevek države ............................................................................................................. 41

4.3 Druge okoliščine, ki izključujejo protipravnost .............................................................. 41

4.3.1 Višja sila ....................................................................................................................................... 41

4.3.2 Stiska, soglasje, samoobramba in dovoljeni protiukrepi ............................................................... 42

4.4 Vmesni sklep – mednarodno običajno pravo .................................................................. 43

5. Pregled investicijskih sporazumov Slovenije ................................................................. 45

6. Zaključek ......................................................................................................................... 47

7. Viri in literatura .............................................................................................................. 50

7.1 Knjige.................................................................................................................................. 50

7.2 Zborniki člankov ............................................................................................................... 51

7.3 Članki.................................................................................................................................. 53

7.4 Magistrska diplomska dela ............................................................................................... 57

7.5 Bilateralni investicijski sporazumi ................................................................................... 57

7.6 Bilateralni investicijski sporazumi Slovenije .................................................................. 62

7.7 Multilateralni investicijski sporazumi in mednarodne pogodbe z investicijskimi

določbami ........................................................................................................................................ 65

7.8 Vzorčni BIS ........................................................................................................................ 65

7.9 Druge mednarodne pogodbe............................................................................................. 66

7.10 Dokumenti in gradivo OZN .............................................................................................. 66

7.11 Praksa Meddržavnega sodišča ......................................................................................... 67

7.12 Praksa mednarodnih investicijskih tribunalov ............................................................... 67

ix

7.13 Praksa drugih mednarodnih tribunalov .......................................................................... 70

7.14 Medmrežje .......................................................................................................................... 70

1

1. Uvod

Mednarodno investicijsko pravo je področje mednarodnega javnega prava,1 ki ureja pravice in

obveznosti držav gostiteljic in tujih investitorjev v teh državah z namenom spodbujanja in

varstva naložb.2 Temeljni vir so bilateralni in multilateralni investicijski sporazumi (BIS, MIS

oz. IS) ter druge mednarodne pogodbe z investicijskimi določbami.3 Največ tovrstnih pogodb

je bilo sklenjenih v 90. letih prejšnjega stoletja,4 ta trend pa se je v zadnjih letih upočasnil.5 Kot

odziv na naraščajoče kritike in zahteve po reformi investicijskopravnega sistema, je

Organizacija združenih narodov (OZN) oktobra 2019 predstavila več mogočih oblik reforme.6

Velik pomen pri oblikovanju smernic državam za obravnavo tujih investitorjev ima arbitražna

praksa.7 Arbitražni način reševanja sporov je eden ključnih delov investicijskopravnega

sistema in je vključen v večino IS.8 Odločitve investicijskih tribunalov glede delovanja držav

je mogoče v razmerju do držav pogodbenic Konvencije o reševanju investicijskih sporov med

državami in državljani drugih držav (ICSID)9 oz. Newyorške konvencije o priznanju in

izvršitvi tujih arbitražnih odločb10 (konvenciji imata preko 150 pogodbenic) izvršiti pred

1 De Brabandere, INVESTMENT TREATY ARBITRATION AS PUBLIC INTERNATIONAL LAW:

PROCEDURAL ASPECTS AND IMPLICATIONS (2014), str. 17, 202. 2 Singh, Ilge, Introduction (2016), URL:

https://www.bothends.org/uploaded_files/document/1Rethinking_Bilateral_Investment_Treaties_Boo

k.pdf, str. 1; Fatur, Peček, Zaščita tujih neposrednih investicij v Republiki Sloveniji: bilateralni

investicijski sporazumi v kontekstu prava EU (2014), str. 1357. 3 Hirsch, Sources of international investment law (2012), str. 10. 4 Sornarajah, THE INTERNATIONAL LAW ON FOREIGN INVESTMENT (2012), str. 3. 5 UNCTAD, Recent Developments in the International Investment Regime, URL:

https://unctad.org/en/PublicationsLibrary/diaepcbinf2018d1_en.pdf, str. 1. 6 Possible reform of investor-State dispute settlement (ISDS), UN Doc.

A/CN.9/WG.III/WP.166/Add.1; Van Harten, Percieved Bias in Investment Treaty Arbitration (2010),

str. 453. 7 Montt, STATE LIABILITY IN INVESTMENT TREATY ARBITRATION: GLOBAL CONSTITUTIONAL AND

ADMINISTRATIVE LAW IN THE BIT GENERATION (2009), str. 3. 8 Yannaca-Small, Arbitration Under International Investment Agreements (2010), str. xxi. 9 Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih držav, Ur. l. SFRJ,

št. 7/67. 10 Newyorška konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb, Ur. l. SFRJ, št. 11/81.

2

domačimi sodišči.11 Učinkovitost arbitražnih odločb tako na nek način presega številne

regionalne tribunale za človekove pravice in deloma celo Meddržavno sodišče (ICJ), saj sodb

teh sodišč ni mogoče izvršiti pred domačimi sodišči.12 Mednarodno investicijsko pravo torej

predstavlja znatno omejitev držav pri zasledovanju ciljev javne politike, kar je predmet

naraščajočih kritik pogodbenih strank IS, ki menijo, da ti prekomerno omejujejo njihove

suverene pravice.13 Po naravi stvari pa je dejanski interes držav po ohranitvi polja proste

presoje še toliko močnejši v času izrednih razmer.

V nalogi bomo preučili pravno ureditev pravic in obveznosti držav v času izrednih razmer, ko

so te prisiljene poseči v obstoječa ekonomska razmerja, da bi zagotovile pomembne javne

dobrine. Izredne razmere terjajo hitro in učinkovito ravnanje, ki zlahka poseže v pridobljene

pravice investitorjev.14 Spremembe pravnega in dejanskega položaja investitorjev se

največkrat odražajo v (zatrjevani) kršitvi standardov pravične in enakopravne obravnave (FET)

ter trajne zaščite in varnosti (FPS). Kršitve FET načeloma povezujemo z zakonodajnim in

upravnim urejanjem, medtem ko se FPS navezuje predvsem na zagotavljanje fizične varnosti

naložb.15 Poleg tujih investitorjev, ki na podlagi investicijskih sporazumov utemeljeno

pričakujejo stabilnost okolja in varnost svojih naložb, pa izredne razmere seveda prizadenejo

tudi prebivalstvo države v stiski.16 Tako so dogodki v času argentinske gospodarske krize z

začetka 21. stoletja, ki je povzročila več kot 25 % brezposelnost, pahnili pod prag revščine več

kot polovico argentinskega prebivalstva, številni pa si niso zmogli priskrbeti niti

najosnovnejših življenjskih dobrin.17 Država se je na krizo odzvala z zakonom, ki je ukinil

konvertibilnost argentinskega pesa z dolarjem, odpravil dogovorjene indeksacije za izvajanje

11 Van Harten, Loughlin, Investment Treaty Arbitration as a Species of Global Administrative Law

(2006), str. 134. 12 Ibid., str. 135. 13 Spears, The Quest for Policy Space in a New Generation of International Investment Agreements

(2010) str. 1042; Gl. tudi Osojnik, Doktrina oblastnih pristojnosti v mednarodnem investicijskem

pravu (2019). 14 Collins, AN INTRODUCTION TO INTERNATIONAL INVESTMENT LAW (2016) str. 305. 15 Schreuer, Full Protection and Security (2010), str. 354. 16 Odumosu-Ayanu, International Investment Law and Disasters: Necessity, Peoples, and the Burden

of (Economic) Emergencies (2014), str. 315. 17 Bjorklund, Emergency Exceptions (2008), str. 478, 479.

3

pogodb o javnih službah in vlado pooblastil za revizijo vseh teh pogodb,18 kar naj bi hudo

prizadelo interese tujih investitorjev.19 Pred arbitražnimi tribunali, na katere so se ti obrnili, naj

bi po nekaterih napovedih Argentina lahko odgovarjala vse do vrednosti 80 milijard dolarjev.20

Podoben trend porasta investicijskih arbitraž je mogoče opaziti v državah, udeleženih v t.i.

arabski pomladi.21

V nalogi predpostavljamo, da mednarodne pogodbe v času izrednih razmer ostanejo v veljavi.

Neprekinjeno veljavnost pogodb v času oboroženih spopadov mdr. predvideva tudi Osnutek

pravil Komisije za mednarodno pravo (Draft articles on the effects of armed conflicts on

treaties).22 Osnutek vključuje tudi seznam pogodb, katerih vsebina naj bi v času oboroženega

spopada ostala veljavna, in vključuje tudi predhodnice sodobnih IS, t.j. pogodbe o prijateljstvu,

trgovini in plovbi (treaties on friendship, commerce and navigation, FCN).23 Zaradi izrednih

razmer bi država teoretično lahko tudi prekinila IS, ki jo zavezujejo, ali od njih odstopila,

vendar pa bi bilo tako ravnanje mogoče le ob upoštevanju pravil Dunajske konvencije o pravu

mednarodnih pogodb (DKPMP).24

Naloga se ne omejuje na določeno vrsto izrednih razmer, temveč skuša celostno opisati

instrumente, ki vplivajo na mednarodnopravno odgovornost držav v stanjih, ki za ohranitev

stabilnosti terjajo nujne ukrepe. Pojem izrednih razmer označuje širok nabor položajev,

vključno z oboroženimi spopadi in gospodarskimi krizami. Jedro mednarodnega

18 Suez, Sociedad General de Aguas de Barcelona S.A., and InterAguas Servicios Integrales del Agua

S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/17 [Suez/InterAguas] (L), §43. 19 von Staden, Towards Greater Doctrinal Clarity in Investor-State Arbitration (2010), str. 209, 210. 20 Do leta 2014 je bilo izrečenih za 1,4 milijarde dolarjev odškodnin. Lavopa, Crisis, medidas de

emergencia y fracaso del mecanismo de SCIE: el caso de la Argentina, URL:

https://www.southcentre.int/wp-content/uploads/2017/05/IPB2_Crisis-Emergency-Measures-and-the-

Failure-of-the-ISDS-System-The-Case-of-Argentina_ES.pdf, str. 4. 21 Foty, Impact of the Arab Spring on the International Arbitration Landscape, URL:

http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2019/07/26/impact-of-the-arab-spring-on-the-

international-arbitration-landscape/. 22 Crawford, BROWNLIE'S PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW (2012), str. 390, 391. 23 Čl. 7 Draft articles on the effects of armed conflicts on treaties, with commentaries, ILC Report

A/66/10. 24 Čl. 42, 54, 56, 57, 65 Dunajske konvencija o pravu mednarodnih pogodb [DKPMP], Ur. l. RS, št.

9/92.

4

investicijskega prava je v osnovi namenjeno definiranju obveznosti, ki jih imajo države do

investitorjev,25 sledeče besedilo pa ureditev v času izrednih razmer obravnava z zornega kota

države kot toženke v investicijski arbitraži. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, se države lahko

sklicujejo na omejen nabor pogodbenih institutov in obrambo sekundarnega značaja na podlagi

okoliščin, ki izključujejo protipravnost.

Jedro naloge sestavljajo štirje deli, v katerih obravnavamo pravno odgovornost držav v času

izrednih razmer na podlagi analize IS, arbitražne prakse in teoretskih izhodišč. Prvi dve

poglavji se osredotočata na pogodbene institute relevantne v času izrednih razmer. V drugem

poglavju so obravnavane splošne izjeme, ki se v IS pojavljajo relativno redko, vendar uspešno

sklicevanje nanje pomeni, da državno ukrepanje ne bo kršilo mednarodnih obveznosti države.

Določbe o nadomestilu za izgube so predstavljene v tretjem poglavju, obramba držav na

podlagi mednarodnega običajnega prava (MOP) pa je obravnavana v četrtem poglavju. Peto

poglavje vsebuje pregled obravnavanih institutov v IS Slovenije.

Na tej podlagi bomo v nadaljevanju proučili veljavnost hipoteze, da so države pri

utemeljevanju svojega ukrepanja v času izrednih razmer razmeroma omejene. To izvajamo iz

opažanj, da a) so uporabljivi pravni instituti redki in b) da jih arbitražna praksa razlaga ozko.

25 Odumosu-Ayanu, op. cit., str. 315.

5

2. Splošne izjeme (general exceptions) v mednarodnih

investicijskih sporazumih

Splošne izjeme26 (general exceptions, SI) državam dopuščajo odstop od investicijskih

standardov z namenom zavarovanja njihovih temeljnih interesov in so v IS relativno redke.27

Splošne izjeme npr. vsebuje XI. člen ZDA-Argentina BIS, ki se glasi:

»This Treaty shall not preclude the application by either Party of measures necessary for

the maintenance of public order, the fulfilment of its obligations with respect to the

maintenance or restoration of international peace or security, or the protection of its own

essential security interests.«28

»Ta pogodba nobeni izmed strank ne preprečuje sprejemanja ukrepov nujnih za

ohranjanje javnega reda, izpolnjevanja njenih obveznosti glede ohranjanja ali ponovne

vzpostavitve mednarodnega miru in varnosti ali varovanja njenih temeljnih varnostnih

interesov.« (prevedla B.Ž.)

26 V nalogi bomo izraz uporabljali kot krovni pojem, sicer pa v literaturi za poimenovanje izjem v IS

obstajajo različni izrazi mdr. non-precluded measures, derogation measures, emergency clauses. Ti

izrazi se lahko nanašajo na SI na splošno ali na določeno vrsto splošnih izjem (npr. essential security

clauses so SI, ki se nanašajo na varnostne interese držav). Sabanogullari, GENERAL EXCEPTION

CLAUSES IN INTERNATIONAL INVESTMENT LAW: THE RECALIBRATION OF INVESTMENT

AGREEMENTS VIA WTO-BASED FLEXIBILITIES (2018), str. 47; Zhu, The Belt and Road” Initiative:

Call for “General Exceptions Clause” in BITs, URL:

http://scriptiesonline.uba.uva.nl/document/666756, str. 8.

V obstoječi literaturi v slovenskem jeziku Freidl v kontekstu splošnih izjem GATT govori o

dovoljenih omejitvah, prof. Sancin pa omenja dodatne izjeme. Za uporabo pojma splošne izjeme sem

se odločila na podlagi obstoječih prevodov določb te vrste v IS Slovenije. Freidl, Reformirati

arbitražni ISDS ali uvajati investicijska sodišča? (2016), str. 12; Sancin, Dokončnost mednarodnih

investicijskih arbitražnih odločb (2014), str. 1346; čl. 13 Srbija-Slovenija BIS; čl. 14 Slovenija-

Moldavija BIS. 27 Agustín Parma, Las cláusulas de emergencia en el derecho de la OMC y en el derecho internacional

de las inversiones (2012), str. 13; Newcombe, General Exceptions in International Investment

Agreements (Draft Discussion Paper Prepared for BIICL Eighth Annual WTO Conference 13th and

14th May 2008, London, URL: https://www.biicl.org/files/3866_andrew_newcombe.pdf, str. 3. 28 Čl. XI ZDA-Argentina BIS.

6

Od veljavnih IS jih več kot dvesto vsebuje izjeme v eni izmed oblik,29 številne določbe pa se

pojavljajo v sporazumih sklenjenih po letu 2010.30 Cilj splošnih izjem je omejitev odgovornosti

držav,31 če se te odzivajo na dogodke, ki ogrožajo javni red ali druge temelje državnega

delovanja32 in jim tako omogočajo odzivanje na izredne dogodke z ukrepi, ki bi v normalnih

razmerah pomenili kršitev IS33. Stroški škode, nastale zaradi izrednega urejanja države, se

posledično lahko prenesejo na investitorje.34 Določbe, ki vsebujejo izjeme, so pogosto ohlapno

oblikovane, zato je njihova uporaba lahko nepredvidljiva tako za investitorje, ki se zanašajo na

s pogodbo pridobljene pravice, kot tudi za državo, ki sprejema ukrepe, ki utegnejo kršiti njene

mednarodnopravne obveznosti.

2.1 Značilnosti splošnih izjem

Navkljub jezikovni in oblikovni raznolikosti določb, ki vsebujejo izjeme, je tem načeloma

skupno, da izključujejo investicijske standarde v času izrednih razmer, zaradi česar države s

svojimi ukrepi ne kršijo veljavnih IS.35 Splošne izjeme imajo širok domet, saj izključujejo vse

investicijske standarde in omogočajo prednostno obravnavo neinvesticijskih interesov.36 Dva

ključna elementa splošnih izjem sta povezava med cilji in ukrepi (nexus) in seznam pravno

dopustnih ciljev (permissible objective).37 Ena redkih držav, ki splošne izjeme že dalj časa

29 Binder, Non Performance of Treaty Obligations in Cases of Necessity - From Necessity Knows No

Law via the Law(s) of Necessity to Interface between Different Laws of Necessity (2008), str. 15. 30 Henckels, Necessity and Self-Defence in the Context of Armed Conflict (2019), str. 321. 31 Sancin, op. cit., str. 1346. 32 Collins, op. cit., str. 305. 33 Sinha, Non-Precluded Measures Provisions in Bilateral Investment Treaties of South Asian

Countries (2017), str. 228. 34 Ibid. 35 Burke-White, von Staden, Investment Protection in Extraordinary Times: The Interpretation and

Application of Non-Precluded Measures Provisions in Bilateral Investment Treaties (2008), str. 314;

Burke-White, The Argentine Financial Crisis: State Liability under BITs and the Legitimacy of the

ICSID System (2008), str. 201. 36 Nishith Desai Associates, International Investment Treaty Arbitration and India - With special

focus on India Model BIT, URL:

http://www.nishithdesai.com/fileadmin/user_upload/pdfs/Research_Papers/Bilateral_Investment_Trea

ty_Arbitration_and_India-PRINT-2.pdf, str. 35. 37 Ibid.

7

vključuje v svoje BIS, je Kanada,38 ki ji v zadnjih letih v okviru trenda širitve urejevalnih

pristojnosti držav39 sledijo tudi nekatere druge države.40 Stališča glede vprašanja, ali vključitev

splošnih izjem državam resnično omogoča večji manevrski prostor, so sicer deljena.41

Za razliko od splošnih izjem, ki so redke, se v IS pogosto pojavljajo izjeme, ki omejujejo le

uporabljivost določenih investicijskih standardov (npr. MFN, FPS)42 in se jim v tej nalogi

zaradi prostorske omejitve ne posvečamo.

2.1.1 Povezava med cilji in ukrepi

Med ukrepom države in zastavljenim ciljem mora obstajati zadostna povezava. Narava slednje

je odvisna od besedila posamezne določbe: odgovornost države je npr. lahko izključena v zvezi

z ukrepi, ki so »nujni za« (neccessary for),43 »usmerjeni k« (directed to)44 oz. »potrebni za«

(required for) dosego cilja45, pa vse do ukrepov, ki so sprejeti zgolj »z razlogom« dosege

nekega cilja (for the reason of).46

V arbitražni praksi se je pokazalo, da so lahko pogoji za uporabo posamezne določbe odvisni

od tega, ali ta vsebuje besedno zvezo »necessary for«, ki so jo nekateri tribunali povezali s

pogoji za uporabo nuje po MOP.47 Študija UNCTAD je na podlagi te besedne zveze določbe

razvrstila v štiri skupine:48 a) določbe samopresoje (self-judging clauses, t.i. subjektivni

38 Newcombe, op. cit., str. 3; čl. 10 Vzorčnega BIS Kanade (2004), čl. 10 Kanada-Peru BIS. 39 Sabanogullari, The Merits and Limitations of General Exception Clauses in Contemporary

Investment Treaty Practice, URL: https://www.iisd.org/itn/2015/05/21/the-merits-and-limitations-of-

general-exception-clauses-in-contemporary-investment-treaty-practice/. 40 Splošne izjeme v svoje IS najpogosteje vključujejo Kanada, Indija in ZDA. Burke-White, von

Staden, op. cit., str. 331; čl. XIV Azerbajdžan-ZDA BIS (1997); čl. XIV(1) ZDA-Mozambik BIS

(1998); čl. XIV ZDA-Litva (1998); čl. 17 Kanada-Mongolija BIS; čl. 17 Kanada-Moldavija BIS; čl.

32 Belorusija-Indija BIS. 41 Newcombe, op. cit., str. 8. 42 Burke-White, von Staden, op. cit., str. 331. 43 Npr. čl. 18 ZDA-Ruanda BIS; čl. XIV ZDA-El Salvador; čl. 3(3) Argentina-Maroko BIS. 44 Npr. čl. 3 BLEU-Mehika BIS. 45 Npr. čl. 3 Kazakhstan-BLEU BIS. 46 Npr. čl. 2 Švica-Čad BIS; čl. 2(c) Nemčija-Rusija BIS. 47 Gl. del 2.3.2. 48 UNCTAD, The Protection of National Security in IIAs (2009), UN Doc.

UNCTAD/DIAE/IA/2008/5, str. 90-95.

8

pristop), b) nuja (necessity) kot objektivni predpogoj za uporabo izjeme (objektivni pristop), c)

določbe brez sklicevanja na nujo in d) določbe, ki popolnoma izključujejo sodno presojo

sprejetih ukrepov (non-justiciability).

2.1.2 Pravno dopusten cilj

Ključna sestavina določb, ki vsebujejo splošne izjeme, je nabor pravno dopustnih ciljev, ki jih

smejo države zasledovati pri sprejemanju ukrepov. Seznam dopustnih ciljev opredeljuje

področje, znotraj katerega smejo države (z investicijskopravnega vidika) neovirano varovati

pomembne državne interese.49 Najpogosteje se v IS pojavljajo pojmi, kot so (državna) varnost

(essential security interestes, public safety), mednarodni mir in varnost (international peace

and security) ter javni red (public order);50 v njih pa najdemo tudi kategorije, kot so varovanje

javnega zdravja, okolja, javne morale ipd.51

Kot bomo ugotovili v nadaljevanju, sta pomen in domet številnih naštetih ciljev predmet

razlage. Eden redkih ciljev, glede katerega so vpleteni deležniki soglasni, je varovanje

mednarodnega miru in varnosti.52 Slednjega razumemo v kontekstu obveznosti držav iz

Ustanovne listine OZN (UL),53 tudi če besedilo IS tega izrecno ne omenja. UL v 24. členu

državam nalaga sprejemanje in izvajanje odločitev Varnostnega sveta (VS), izjema pa razrešuje

situacijo, ko bi država kršila IS pri izvrševanju odločitve VS (prevlado obveznosti po UL sicer

zapoveduje že njen 103. člen).

2.1.3 Določbe samopresoje (self-judging clauses)

Posebej učinkovito orodje za zaščito državnih interesov nudijo določbe samopresoje (self-

judging clauses) t.j. določbe, oblikovane na način, ki državam omogoča, da samostojno

49 Ranjan, Capital-flow management measures and international investment law: Never the twain shall

meet? (2017), str. 276. 50 Salacuse, THE LAW OF INVESTMENT TREATIES (2015), str. 378. 51 Burke-White, von Staden, op. cit., str. 332-335; Wang, The Non-Precluded Measure Type Clause in

International Investment Agreements: Significances, Challenges, and Reactions (2017), str. 447. 52 Burke-White, von Staden, op. cit., 355. 53 Ustanovna listina OZN, 1 UNTS XVI (1945).

9

presodijo, ali je določen ukrep nujen za zagotovitev njihovih pravno varovanih interesov.54

Takšne določbe so v IS redke.55 Zasledimo jih predvsem pri izjemah glede varnostnih ciljev,56

pogostejše pa so v drugih vrstah mednarodnih pogodb.57 Tipično določbo samopresoje v

investicijskem pravu predstavlja npr. 14. člen ZDA-Bahrajn BIS, ki se glasi:

»This Treaty shall not preclude a party from applying measures which it considers

necessary for the fulfillment of its obligations with respect to international peace and

security, or the protection of its own essential security interests.«58 (poudarila B. Ž.)

Tovrstne določbe vsebujejo nekatere značilne fraze, ki nakazujejo na to, da je država tista, ki

presoja nujnost sprejetih ukrepov oz. uporabljivost splošne izjeme v danih razmerah

(najpogosteje v obliki »which it considers«).59 Razvoj določb samopresoje ZDA ponazarja

pomen jezikovne določnosti tovrstnih določb. Določbe v IS ZDA sprva niso vsebovale fraze

»that it considers necessary«,60 kar je bil mdr. razlog, da tribunali v nobenem od številnih

primerov, v katerih je na strani toženke nastopala Argentina,61 niso sprejeli navedb slednje, da

je (izključno) država tista, ki presoja o nujnosti sprejetih ukrepov v gospodarski krizi.62

54 Sabanogullari, op. cit. (2018), str. 43; Prevod »določba (klavzula) samopresoje« prevzemam od dr.

Peterlin, ki je o tej vrsti določb pisala v okviru sistema WTO. Peterlin, Svobodna trgovina, izjeme v

interesu nacionalne varnosti in klavzule samopresoje - spolzek teren svetovnega trgovinskega režima

(2017), str. 16. 55 Reinisch, Necessity in Investment Arbitration (2010), str. 143. 56 Sabanogullari, op. cit. (2018), str. 43. 57 Npr. čl. 2 Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, Ur. l. RS, št.

25/99; čl. 21(b) Konvencije Združenih narodov proti korupciji, Ur. l. RS, št. 22/2008; Briese, Schill,

Djibouti v. France – Self-Judging Clauses Before the International Court of Justice (2009), str. 309. 58 Čl. 14 Bahrajn-ZDA BIS. 59 Schill, Briese, “If the State Considers”: Self-Judging Clauses in International Dispute Settlement

(2009), str. 70; Titi, The Evolution of Substantive Investment Protections in Recent Trade and

Investment Treaties (2018), URL: https://e15initiative.org/wp-content/uploads/2015/09/ictsd_-

_the_evolution_of_substantive_investment_protections_in_recent_trade_and_investment_treaties_-

_titi.pdf. 60 Newcombe, Paradell, LAW AND PRACTICE OF INVESTMENT TREATIES : STANDARDS OF TREATMENT

(2009), str. 490. 61 Sempra Energy International v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/02/16 [Sempra],

§388; Enron Corporation and Ponderosa Assets, L.P. v. Argentine Republic, ICSID Case No.

ARB/01/3 [Enron], §339. 62 Reinisch, Necessity in International Investment Arbitration— An Unnecessary Split of Opinions in

Recent ICSID Cases? (2007), str. 210.

10

Tribunal v zadevi CMS je svojo odločitev utemeljil na podlagi primerjalne analize

mednarodnih pogodb, ki so jih sklenile ZDA, med katerimi so nekatere za razliko od XI. člena

ZDA-Argentina BIS vsebovale izrecno določilo o samopresojujoči naravi izjem.63 Enako

odločitev je tribunal v zadevi LG&E utemeljil na podlagi razlage namena držav pogodbenic,64

v zadevi Sempra pa je tribunal poleg obeh omenjenih pristopov dodatno poudaril še pomen

vprašanja pravic posameznikov, ki jih ti izpeljujejo iz mednarodne pogodbe.65 Kot vsako

izjemo naj bi se tudi določbe samopresoje razlagalo restriktivno. Če IS državi dovoljuje zgolj

sprejem objektivno potrebnih ukrepov, določba ne more biti samopresojujoča, saj o potrebnosti

sprejetih ukrepov lahko presodi šele mednarodni tribunal.66 ZDA so z vzorčnim BIS iz leta

2004 določbo o splošnih izjemah preoblikovale tako, da je njena narava danes jasno

samopresojujoča.67

Tudi kadar IS vsebujejo določbe samopresoje, to državam še ne zagotavlja popolne diskrecije

pri varovanju njihovih interesov. Tribunali imajo pristojnost, da presodijo, ali je država ravnala

v dobri veri,68 kot to zahteva 26. člen DKPMP.69 V zadevi LG&E je tribunal glede presoje

ravnanja v dobri veri tako sklenil,70 da se taka presoja sploh ne bi bistveno razlikovala od

siceršnje vsebinske presoje o pravilnosti ukrepanja države (predvsem glede vprašanja, ali so

bili ukrepi države resnično nujni v danem položaju).71

63 CMS Gas Transmission Company v. The Republic of Argentina, ICSID Case No. ARB/01/8 [CMS],

§370-373 64 LG&E Energy Corp., LG&E Capital Corp., and LG&E International, Inc .v. Argentine Republic,

ICSID Case No. ARB/02/1 [LG&E] (L), §212. 65 Sempra, §387. 66 Reinisch (2007), op. cit., str. 210. 67 Čl. 18 Vzorčnega BIS ZDA; Gibson, “Essential Security” for the United States in TPP and Beyond,

URL: http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2015/12/22/essential-security-for-the-united-states-

in-tpp-and-beyond/. 68 Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Djibouti v. France), Judgment, I.C.J.

Reports 2008, p. 177, §145. 69 Čl. 26 DKPMP; Dorr, Schmalenbach: VIENNA CONVENTION ON THE LAW OF TREATIES: A

COMMENTARY (2018), str. 483. 70 LG&E (L), §214; Schill, Briese, op. cit., str. 113. 71 Kolo, Investor Protection vs Host State Regulatory Autonomy during Economic Crisis: Treatment

of Capital Transfers and Restrictions under Modern Investment Treaties (2007), str. 482.

11

2.2 Uporaba splošnih izjem v praksi

Težavnost zanašanja na splošne izjeme v izrednih razmerah najbolje ponazarjajo arbitražni

postopki v zvezi z argentinsko gospodarsko krizo.72 Ta je sledila obdobju celovite privatizacije

ključnih državnih podjetij in sklenitvi številnih novih BIS, mdr. tudi ZDA-Argentina BIS, ki v

XI. členu vsebuje splošne izjeme. Kot številne druge določbe te vrste je tudi XI. člen relativno

skop. Pravna teorija in arbitražna praksa sta zato skušali razdelati nekaj ključnih odgovorov na

vprašanja glede uporabe izjem ter njihovega razmerja do MOP,73 kar podrobneje obravnavamo

v nadaljevanju.

2.2.1 Zajete okoliščine

Načeloma se splošne izjeme od pravice do urejanja (right to regulate) razlikujejo po tem, da

ščitijo le najbolj temeljne državne interese in posledično vključujejo le tiste situacije, ki bi ob

neukrepanju utegnile ogroziti delovanje države kot take.74 Med naštetimi izrednimi razmerami

načeloma vključujejo grožnje državni varnosti, kot so nemednarodni ali mednarodni oboroženi

spopadi, terorizem ipd.,75 določbe s širšim dometom pa vključujejo tudi druge oblike groženj,

kot so npr. hude gospodarske ali okoljske krize.

Z vprašanjem, ali je gospodarsko krizo mogoče uvrstiti v nabor izrednih razmer, vključenih v

XI. člen ZDA-Argentina BIS, so se ukvarjali tudi arbitražni tribunali, ustanovljeni kot odziv

na argentinsko krizo. Strinjali so se, da lahko tudi huda gospodarska kriza ogrozi bistvene

varnostne interese države (essential security interests).76 Tribunal v zadevi CMS je zapisal, da

tako MOP kot besedilo XI. člena BIS izrecno ne izključujeta gospodarske krize kot okoliščine,

ki bi lahko ogrozila državno varnost in da bi bilo tako razumevanje XI. člena neuravnoteženo

ter v neskladju z razlagalnimi pravili pogodb.77 Odločitve tribunalov se zaradi različnega

razumevanja silovitosti argentinske gospodarske krize razhajajo glede uporabljivosti izjeme.

72 Burke-White, von Staden, op. cit., str. 337. 73 Gl. npr. Odumosu-Ayanu, op. cit., str. 318 in naslednje. 74 Collins, op. cit., str. 284. 75 Schreuer, The protection of investments in armed conflicts (2013), str. 17. 76 npr. El Paso Energy International Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No.

ARB/03/15 [El Paso], §611. 77 CMS, §359, 360; Enron, §331, 332.

12

Najstrožje so določbo razlagali tribunali v zadevah CMS, Enron in Sempra, kjer so jo enačili z

MOP in zaključili, da bi gospodarska kriza ogrožala temeljne interese države le, če bi bila ta

pred neizogibnim zlomom.78 Odločitvi v zadevah Enron in Sempra sta posebej opozorili, da je

cilj BIS v zagotavljanju pravic investitorjev, zaradi česar je treba izjeme (kot je XI. člen) tudi

glede zajetih okoliščin razlagati strogo.79 Drugačno razlago določbe lahko najdemo v zadevah

LG&E in Continental Casualty80, kjer je tribunal zatrdil, da bi bil XI. člen brez pomena, če bi

ga lahko uporabili le, kadar se izredne razmere razvijejo v »popoln zlom«.81 Tribunal v zadevi

LG&E je zavrnil trditve tožnika, da so izjeme omejene na stanje oboroženih spopadov,82 nato

pa zaključil, da ima huda gospodarska kriza lahko enako uničujoče učinke za prebivalstvo in

politični sistem kot vojaška intervencija in iz tega razloga potrdil uporabljivost izjeme v času

težkih gospodarskih, političnih ali socialnih razmer.83

Nekoliko strožje razumevanje izraza »bistveni varnostni interesi« najdemo v novejši arbitražni

praksi v zadevah proti Indiji (CC/Devas84 in Deutsche Telekom85). V slednji je tribunal zatrdil,

da je izraz omejen le na varnostne interese države (za razliko od drugih javnih oz. družbenih

interesov).86 Ti morajo posegati v samo bistvo državne varnosti, kar tribunal ponazori preko

primerjave s členom o razlastitvi, ki vključuje manj pomembne javne interese in ne bistvenih,

varnostnih interesov.87 Oba tribunala sta poudarila, da dometa tega izraza ni mogoče širiti

onkraj njegovega običajnega pomena.88 To stališče sta kasneje nekoliko omilila s tem, ko sta

državi priznala določeno polje proste presoje.89

78 Odumosu-Ayanu, op. cit., str. 323. 79 Sempra, §373-375. 80 Continental Casualty Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/9

[Continental]. 81 Continental, §180. 82 LG&E (L),§237. 83 Ibid., §238. 84 CC/Devas (Mauritius) Ltd., Devas Employees Mauritius Private Limited and Telecom Devas

Mauritius Limited v. India, PCA Case No. 2013-09 [CC/Devas]. 85 Deutsche Telekom v. India, PCA Case No. 2014-10 [DT]. 86 DT, §236. 87 Ibid. 88 DT se pri tem opre na sodno prakso ESČP. DT, §236; CC/Devas, §241. 89 DT, §235; CC/Devas, §244, 245.

13

2.2.2 Razmerje med izjemami in mednarodnim običajnim pravom

Različne določbe IS, ki vsebujejo izjeme, terjajo različne ravni zahtevane povezave med ukrepi

in cilji.90 Zaradi pogosto uporabljene fraze »nujno za« (necessary for) se je v arbitražni praksi

zastavilo vprašanje razmerja med izjemami (»pogodbena nuja«) in nujo kot okoliščino, ki po

MOP izključuje protipravnost. Vzpostavitev nuje po MOP91 je pogojena s strogimi pogoji,

vsebovanimi v 25. členu Pravil o odgovornosti držav (Pravila),92 za vzpostavitev obrambe

preko IS pa so načeloma pogoji manj strogi,93 kar naj bi državi omogočalo več manevrskega

prostora za varovanje njenih ključnih interesov.94

Na podlagi obstoječe arbitražne prakse je teorija razvila tri možne oblike razmerja med

izjemami v IS in MOP.95 Obravnavani pristopi so rezultat teoretske analize nekoliko

nekonsistentne arbitražne prakse, zato je mogoče argumente v prid različnim pristopom zaznati

tudi v eni sami odločitvi.

a) Sovpadanje izjem in mednarodnega običajnega prava (confluence)

Odločitve v zadevah CMS, Sempra in Enron izražajo stališče, da so pogoji za uporabo XI. člena

ZDA-Argentina BIS enaki tistim za nujo po MOP.96 Tribunala v zadevah Sempra in Enron sta

90 Gl. 2.1. 91 O obrambi držav po MOP gl. 4. poglavje. 92 Čl. 25 Pravila o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja [Pravila], GA Res. A/56/83

(2001). 93 DT §229; CMS (A), §129. 94 Lozano Contreras, El estado de necesidad y las cláusulas de emergencia contempladas en los

APPRI: los casos argentinos ante el CIADI (2013), op. 64. 95 Naloga izbira delitev na tri skupine, del teorije pa zadnji dve uvršča v isto kategorijo. Za delitev na

tri skupine gl. npr. Kurtz, Adjudging the Exceptional at International Law: Security, Public Order and

Financial Crisis (2008), URL: http://jeanmonnetprogram.org/wp-

content/uploads/2014/12/080601.pdf; Henckels, op. cit. Za delitev na dve skupini gl. npr. Ho, STATE

RESPONSIBILITY FOR BREACHES OF INVESTMENT CONTRACTS (2018), str. 87, 88. 96 Alvarez, THE PUBLIC INTERNATIONAL LAW REGIME GOVERNING INTERNATIONAL INVESTMENT

(2011), str. 268; V vseh zadevah je predsedoval prof. Orrego Vicuña, ki ga je predsednik ICJ Tomka v

kasnejši zadevi CC/Devas izločil tudi zaradi neomajnega stališča glede splošnih izjem v zadevah

CMS, Sempra in Enron, ki so bile kasneje predmet kritike razveljavitvenih odborov. Griffith,

Kalderimis, 'Pure' Issue Conflicts in Investment Treaty Arbitration (2015), str. 610, 611; Schill,

14

določbo tako štela za neločljivo od MOP, saj naj bi bilo uspešno sklicevanje na izjeme, še

posebej zato, ker sam BIS podrobnih pogojev njihove uporabe ne omenja, pogojeno z

običajnopravnimi kriteriji nuje.97

Del teorije je do metode sovpadanja kritičen,98 saj naj ta ne bi upoštevala razmerja med

primarnimi in sekundarnimi pravnimi viri ter besedilnih razlik med različnimi določbami v IS

in zgodovinskih okoliščin vključitve izjem v IS.99

b) Izjeme kot lex specialis v razmerju do običajnega prava

Drugi pristop temelji na pravilu lex specialis iz 55. člena Pravil,100 ki izključuje uporabo

splošnih pravil o odgovornosti držav (MOP) v primeru obstoja drugega pravila iste ravni, ki

ureja odgovornost držav podrobneje (IS).101 Ta pristop predpostavlja, da izjeme v IS in nuja

kot okoliščina, ki izključuje protipravnost, učinkujejo na isti ravni, t.j. ne ločuje med

primarnimi in sekundarnimi pravnimi viri.102 Pravilo lex specialis lahko deluje na način, da so

splošna pravila povsem nadomeščena ali pa le spreminja obstoječi splošni režim (residual

way).103

Najočitnejši primer uporabe prvega pristopa lahko najdemo v odločitvi v zadevi UPS proti

Kanadi104, opazimo pa ga lahko tudi v razlogovanju razveljavitvenih odborov v zadevah

Arbitrator Independence and Academic Freedom, URL: https://www.ejiltalk.org/arbitrator-

independence-and-academic-freedom/. 97 Sempra, §376; Enron, §334. 98 Med zagovorniki tesne povezave izjem z običajnim pravom najdemo npr. prof. Dolzerja; gl. npr.

Dolzer, Emergency Clauses in Investment Treaties: Four Versions (2010), str. 716. 99 Kurtz, Delineating Primary and Secondary Rules of Necessity at International Law (2011), str. 251. 100 Čl. 55 Pravil. 101 Osnutek pravil o odgovornosti držav s komentarji (Osnutek Pravil), ILC Report A/56/10 (2001),

str. 140. 102 Kurtz, op. cit. (2008), str. 34. 103 Henckels, op. cit., str. 325; United Nations Legislative Series: Materials on the Responsibility of

States for Internationally Wrongful Acts, UN Doc. ST/LEG/SER B/25, str. 340, 341; Kurtz, op. cit.

(2008), str. 35-37; Archer Daniels Midland Company and Tate & Lyle Ingredients Americas, Inc. v.

The United Mexican States, ICSID Case No. ARB (AF)/04/5, §119. 104 United Parcel Service of America Inc. v. Government of Canada, ICSID Case No. UNCT/02/, §15;

Kurtz, op. cit. (2008), str. 37.

15

Sempra in CMS.105 Slednji, vsaj kar se tiče razlage izjem, predstavlja pomembno prelomnico

v arbitražni praksi.106 Razveljavitveni odbor v CMS je namreč zaključil, da bi bil moral prvotni

tribunal uporabiti XI. člen BIS kot lex specialis in ne 25. člena Pravil, saj oba pokrivata isto

področje.107 Prvotni tribunal naj bi storil več očitnih napak pri uporabi prava s tem, ko je enačil

XI. člen BIS in 25. člen Pravil oz. ni jasno opredelil razmerja med obema določbama,108 ki se

po mnenju odbora sicer bistveno razlikujeta. 25. člen Pravil je oblikovan negativno in naj bi

bil tako uporabljiv le izjemoma, v primeru ugotovljene kršitve, za svojo uporabo pa našteva

jasne pogoje.109 Nasprotno pa XI. člen BIS izključuje uporabljivost pogodbe same, ne zgolj

odgovornosti države, in ne vključuje podrobnih pogojev.110 Prvotna odločba sicer kljub

kršitvam ni bila razveljavljena, saj je tribunal XI. člen uporabil, četudi le »skrivnostno in

pomanjkljivo«.111

Na način, ki zgolj spreminja obstoječi režim, a z drugačnim sklepom, sta pravilo lex specialis

uporabila tribunala v zadevah LG&E in El Paso. Tribunal je v slednji zadevi preko sklicevanja

na zadevo Amoco112 razložil, da je v skladu s tretjim odstavkom 31. člena DKPMP MOP

uporabljivo pri zapolnjevanju praznin v pogodbah, ki so sicer lex specialis napram MOP.113

Tribunal je zaključil, da je Argentina prispevala k nastanku krize s tem, ko ni v zadostni meri

nadzorovala nekaterih vidikov svoje notranje politike, zaradi česar sklicevanje na XI. člen ni

bilo mogoče.114 Manj jasno je razlogovanje v odločitvi zadeve LG&E: tribunal se ob razlagi

XI. člena sklicuje na pogoje MOP in mdr. ugotovi, da so bili sprejeti ukrepi edini način in da

105 Henckels, op. cit., str. 326. 106 Singh, Necessity in Investor-State Arbitration: The Sempra Annulment decision, URL:

https://www.ejiltalk.org/necessity-in-investor-state-arbitration-the-sempra-annulment-decision/. 107 CMS (A), §133. 108 Ibid., §130, 132. 109 Ibid., §128-131. 110 Ibid. 111 Ibid., §136. Za razveljavitev odločbe mora biti prekoračitev pooblastil očitna. čl. 50, 52 ICSID

konvencije. 112 Amoco v. Iran, Case No. 56, Chamber 3, Award No. 310-65-3 of 14 July 1987. 113 El Paso, §615-617. 114 Ibid., §656.

16

Argentina ni prispevala k nastanku krize, hkrati pa ne razloži, zakaj so bili sprejeti ukrepi nujni

in legitimni, zaradi česar je bil XI. člen uporabljiv.115

c) Popolna ločitev izjem v investicijskih sporazumih od mednarodnega običajnega

prava

Zadnji izmed obravnavanih pristopov prav tako temelji na ločevanju izjem v IS in nuje po

MOP, a za razliko od drugega pristopa obrambi razvršča tudi hierarhično. Če drugi pristop

predpostavlja, da obe obrambi delujeta na isti ravni, tretji pristop izjemam pripiše vlogo

primarnega prava, ki se nanaša na morebitno kršitev, nuji po MOP pa vlogo sekundarnega

prava, ki postane relevantno šele, ko je prima facie ugotovljena kršitev IS.116

Zadeva Continental Casualty in razveljavitvena odločitev v zadevi Sempra tako jasno

razlikujeta med pogodbeno in običajnopravno obrambo. Ukrepi za ohranjanje varnosti in

javnega reda so v XI. členu ZDA-Argentina BIS predvideni kot izjema, zato naj ukrepanje

države v teh primerih ne bi moglo hkrati pomeniti kršitve BIS, če so spoštovani pogoji za

uporabo XI. člena.117 Člen XI naj bi v takih primerih razveljavil obveznosti države napram

investitorju in če država ne krši primarnih pravil mednarodnega prava (pravic investitorjev iz

BIS), pravila sekundarnega prava (nuja po MOP) sploh niso relevantna.118 Tribunal v zadevi

Continental je razlikovanje izjem od MOP podkrepil z argumentom, da so izjeme v IS navadno

pogojene z manj strogimi kriteriji kot nuja v MOP, ker so uporabljive zgolj v okviru

mednarodnega investicijskega prava, medtem ko je nuja po MOP relevantna tudi v drugih

pravnih panogah.119 Navkljub pomembnim razlikam tribunal opaža podobnosti med obema

institutoma, saj naj bi bil namen obeh ohranjanje širokega polja proste presoje držav pri

sprejemanju ukrepov, prav tako pa se lahko odrazita tudi v enakem končnem rezultatu, t.j.

neodgovornosti države za ravnanje, ki bi bilo v običajnih razmerah protipravno.120

115 LG&E (L), §239, 240, 242. Ker se tribunal ne sklicuje na pogoje iz 25. člena Pravil, prof. Kurtz,

primer LG&E uvršča v prvo skupino lex specialis primerov. Kurtz, op. cit. (2008), str. 39. 116 Henckels, op. cit., str. 330. 117 Continental, §164. 118 Ibid, §166; Sempra (A), §200, 204. 119 Continental, §167. 120 Ibid., §168.

17

2.2.3 Pogoji za uspešno sklicevanje na izjeme

Če pogodbena in običajnopravna obramba nista izenačeni, kot so odločili tribunali v zadevah

CMS, Sempra in Enron, temveč gre za ločena pojma, se postavi vprašanje, pod katerimi pogoji

bo sklicevanje na splošne izjeme uspešno. Te določbe navadno ne vsebujejo podrobnih pogojev

za svojo uporabo in (tako kot XI. člen ZDA-Argentina BIS) določajo le, kateri cilji so pravno

dopustni in kakšna je zahtevana raven povezanosti državnih ukrepov s temi cilji. Arbitražno

prakso lahko posplošeno razdelimo na dve skupini primerov: v prvi so tribunali pri

ugotavljanju pogojev za sklicevanje na izjeme priznavali vlogo tudi MOP, v drugi pa so

tribunali izjeme popolnoma osamosvojili od MOP.

Odločitve v zadevah LG&E, El Paso in Mobil121 so se pri razlagi jasno ozirale na MOP.

Tribunal v zadevi El Paso se je osredotočil na lex specialis značaj XI. člena ZDA-Argentina

BIS napram MOP,122 a žal ni uspel podati natančne razlage pogojev za uporabo XI. člena, saj

je že pred tem zaključil, da se država gostiteljica zaradi svojega prispevka h krizi na ta člen ne

more sklicevati.123 Država po mnenju tribunala ne odgovarja za spremembe okolja, v katerem

delujejo investitorji, a le pod pogojem, da ni sama prispevala k nastanku izrednih razmer.124

Podobna je bila argumentacijska struktura v zadevi Mobil: izjeme v IS in MOP naj bi bila

različna tipa obramb, med katerima pa obstaja povezava.125 Na podlagi točke c) tretjega

odstavka 31. člena DKPMP naj bi bilo MOP (25. člen Pravil) relevantno pri razlagi XI. člena

BIS, zato se je tudi ta tribunal najprej osredotočil na prispevek države kot pogoj za sklicevanje

na izjemo.126 O prispevku Argentine h krizi je zaključil na podlagi tristopenjskega testa: presoja

obsega suverenih pravic države, obstoječe pogodbene pravice investitorjev in dokazno

breme.127 Do nasprotnega sklepa glede prispevka države je prišel tribunal v zadevi LG&E, ki

se je pri razlagi XI. člena obširno ukvarjal z običajnopravnimi pogoji nuje128 in nato zaključil,

121 Mobil Exploration and Development Inc. Suc. Argentina and Mobil Argentina S.A. v. Argentine

Republic, ICSID Case No. ARB/04/16 [Mobil] (L). 122 El Paso, §552. 123 Ibid., §665. 124 Ibid., §615. 125 Mobil (L), §1026. 126 Ibid., §1070. 127 Ibid., §1102, 1126. 128 LG&E (L), §245-261.

18

da je Argentina izpolnila pogoje tako za pogodbeno nujo kot nujo po MOP.129 O prispevku

države k obstoječim razmeram je razpravljalo večje število tribunalov, zato bi morda lahko

zaključili, da predstavlja enega izmed standardnih pogojev za sklicevanje na izjeme v IS, kot

tudi na nujo po MOP.130 Tribunali sicer niso usklajeni glede morebitnega obrnjenega

dokaznega bremena pri tem pogoju, kar zagovarjata tribunala v zadevah LG&E in El Paso.131

Tudi tribunal v zadevi Continental je poudaril pomen MOP pri razlagi izjem,132 vendar pa je

nato pri svoji razlagi pogojev za uspešno sklicevanje nanje uporabil standarde panelov

Svetovne trgovinske organizacije (WTO).133 Za tak pristop se je tribunal odločil, ker naj bi XI.

člen izhajal iz vzorčnega TFC ZDA, ki so se zgledovale po GATT,134 zaradi česar naj bi bila

praksa WTO primernejša za razlago od MOP.135 Za razlago pogojev nuje se je tribunal oprl na

zadevo Korea-Beef136 pritožbenega organa WTO, ki je vzpostavitev nuje opisal kot postopek

tehtanja različnih vidikov, npr. pomena varovanih interesov, prispevka ukrepa k zastavljenemu

cilju in omejevalnemu učinku ukrepa za mednarodno trgovino. Tribunal je opozoril, da ni

pristojen za presojo argentinske gospodarske politike oz. ukrepov za njeno izvajanje: pri

ukrepanju v izrednih razmerah uživa država široko polje proste presoje, tribunal pa naj bi bil

pristojen le za vprašanje, ali je imela na voljo druge, manj škodljive ukrepe za zaščito svojih

interesov.137 Tribunal je zaključil, da so bili vsi ukrepi Argentine, z izjemo prestrukturiranja

zakladnih menic, »vsaj delno neodvrnljivi, neizogibni oz. nepogrešljivi, v vsakem primeru pa

bistveni in odločilni za namene uspešnega odziva na krizo ter preprečitev razpada finančnega

sistema, zloma gospodarstva in jedra argentinske družbe...«.138

129 Ibid., §245. 130 Tomka, Emergency Clauses in Bilateral Investment Treaties (2016), str. 491. 131 El Paso, §626; LG&E (L), § 132 Continental, §168. 133 Alvarez, op. cit. (2011), str. 261, 262. 134 Continental, §192. 135 Predsedoval je prof. Sacerdoti, bivši član pritožbenega organa WTO in med leti 2006/2007 tudi

njegov predsednik. 136 WTO Appellate Body, Korea-Measures Affecting Imports of Fresh, Chilled and Frozen Beef,

WT/DS161/AB/R (WT/DS169/AB/R), adopted June 7, 2001 137 Continental, §187, 199. 138 Ibid., §197.

19

V pravni teoriji so mnenja o uporabi kriterijev WTO v mednarodnem investicijskem pravu

deljena.139 Med zagovornike vpeljave standardov WTO sodita npr. Stone Sweet in Stern, njuno

stališče pa izhaja iz kritičnega pogleda na zatrjevano nepredvidljivost in pristranskost

investicijskega prava.140 Burke-White in von Staden sta celo mnenja, da WTO pristop najmanj

omejevalnih ukrepov »verjetno ponuja najboljšo vmesno rešitev za uravnoteženje legitimnih

pričakovanj držav in investitorjev.«141 Med najostrejšimi kritiki142 vpeljave standardov WTO

pa je Alvarez, ki poudarja, da tribunal v zadevi Continental ni podal razlogov za svojo izbiro,

ki ne sledi ustaljenim razlagalnim pravilom DKPMP in posledično uporabi kriterije WTO

namesto MOP kljub domnevni nezdružljivosti obeh sistemov.143

Z drugačno razlago pogojev za uporabo izjem sta pričela razveljavitvena odbora v zadevah

CMS in Sempra, ki sta jasno ločila pogodbeno nujo in nujo po MOP, a se dejansko nista

opredelila do pogojev za uporabo izjem.144 Na ti dve odločitvi sta se sklicevala tribunala v

zadevah CC/Devas in DT, ki sta običajnopravnim pogojem odrekla pomen in opozorila, da

odsotnost teh pogojev v besedilu IS onemogoča njihovo vpeljavo preko široke razlage izjem.145

Država naj bi imela pri uporabi slednjih razmeroma široko polje proste presoje, tribunal pa bi

se moral osredotočiti predvsem na besedilo konkretno obravnavane določbe.146 Tribunal v

zadevi DT je na tak način vzpostavil sledeče pogoje za uporabo 12. člena Indija-Nemčija BIS:

139 Opazimo tudi avtorje, ki vnašanja WTO standardov sicer odprto ne kritizirajo, temveč opozarjajo

na previdnost spričo sistemskih razlik med mednarodnim investicijskim pravom in pravom WTO.

Npr. Titi, THE RIGHT TO REGULATE IN INTERNATIONAL INVESTMENT LAW (2014), str. 177-179, 193,

194; Mitchell, Henckels, Variations on a Theme: Comparing the Concept of "Necessity" in

International Investment Law and WTO Law (2013), str. 158-163. 140 Stone Sweet, Investor-State Arbitration: Proportionality's New Frontier (2010), str. 73; Ismailov,

Interaction of International Investment and Trade Regimes on Interpreting Treaty Necessity Clauses:

Convergence or Divergence (2017), str. 533, 534; Sacerdoti, The application of BITs in time of

economic crisis: limits to their coverage, necessity and the relevance of WTO law (2014), str. 19-23. 141 Burke-White, von Staden, op. cit., str. 348, 349. 142 Gl. npr. tudi Claussen, The Casualty of Investor Protection in Times of Economic Crisis (2009); 143 Podrobna analiza v: Alvarez, Brink, Revisiting the Necessity Defense: Continental Casualty v.

Argentina (IILJ Working Paper 2010/3), URL: http://iilj.org/wp-content/uploads/2016/08/Alvarez-

Brink-Revisiting-the-Necessity-Defense-IILJ-WP-2010_3.pdf. 144 Alvarez, op. cit. (2011), str. 280. 145 CC/Devas, §256; DT, §228. 146 DT, §229.

20

ukrep bi moral biti primarno usmerjen k zastavljenemu cilju in objektivno potreben, kar

tribunal presodi na podlagi morebitnih razumnih alternativ.147

Na podlagi neusklajene arbitražne prakse lahko zaključimo, da je izpolnjevanje pogojev za

uspešno uporabo splošnih izjem za države težavno tako zaradi različnih naborov pogojev, kot

tudi zaradi težavnosti izpolnjevanja pogojev (ko so ti enkrat opredeljeni).

2.2.4 Učinek uspešnega sklicevanja na izjeme

Države se na izjeme sklicujejo, da ne bi odgovarjale za škodo, ki izvira iz njihovih ukrepov v

času izrednih razmer, vendar pa so zaključki tribunalov o tem, kakšen je dejanski učinek

uspešnega sklicevanja na izjeme, različni.148

Prvotne odločitve v zadevah CMS, Sempra in Enron so XI. člen ZDA-Argentina BIS enačile z

MOP. V teh odločitvah so tribunali trdili, da bi morala država plačati odškodnino tudi ob

uspešnem sklicevanju na izjeme.149 Pri tem sklepu so se oprli na 27. člen Pravil,150 skladno s

katerim naj obramba nuje države ne bi odvezala plačila odškodnine, temveč to obveznost zgolj

začasno suspendirala.151 Povsem nasprotno sta menila razveljavitvena odbora v zadevah CMS

in Sempra, ki sta štela BIS za primarno, Pravila pa za sekundarno pravo:152 če je sklicevanje

na XI. člen uspešno, naj država s svojimi ukrepi za urejanje izrednih razmer ne bi kršila pravic

investitorjev in posledično tudi ne bi odgovarjala za morebitno škodo.153 Omiljeno stališče

razveljavitvenih odborov v zadevah CMS in Sempra naj bi po mnenju Alvareza zagovarjali

odločitvi v zadevah Continental in LG&E. Iz teh naj bi izhajalo, da obveznost plačila škode ni

le časovno zamaknjena (kot je bilo odločeno v zadevah CMS, Enron in Sempra), temveč za čas

izrednih razmer celo odpravljena.154 Po koncu takega stanja pa država ponovno odgovarja za

147 Ibid., §239. 148 Alvarez, op. cit. (2011), str. 282-284 149 CMS, §390-392; Enron, §344, 345; Sempra, §394. 150 Čl. 27(b) Pravil. 151 CMS, §392. 152 Alvarez, op. cit. (2011), str. 283. 153 CMS (A), §146, 147. 154 Alvarez, op. cit. (2011), str. 284.

21

vso škodo investitorjev, ki jo povzročajo ukrepi, namenjeni ureditvi izrednih razmer.155 V

skladu z novejšo arbitražno odločitvijo v zadevi CC/Devas, ki se je sklicevala na razlogovanje

razveljavitvenega odbora v zadevi CMS, je pravilna razlaga, po kateri država gostiteljica sploh

ni odgovorna za poplačilo škode, nastale na podlagi ukrepov, ki sodijo v okvir izjem, ker ob

uspešnem sklicevanju nanje vsebinski standardi iz IS niso uporabljivi.156 Isti tribunal je hkrati

poudaril, da država odgovarja za morebitne ukrepe, sprejete pred nastopom izrednih razmer.157

2.3 Vmesni sklep – splošne izjeme

Splošne izjeme, vsebovane v IS, v teoriji predstavljajo možen izhod v sili za države, ki se

odzivajo na izredne razmere. Skladno z večinsko arbitražno prakso uspešno sklicevanje na

izjeme razveljavlja investicijske standarde, zato država s svojimi ukrepi ne krši pravic

investitorjev in zanje tudi ne odgovarja. V skladu s širokim pristopom k razlagi v zadevah,

povezanih z argentinsko gospodarsko krizo, bi se v okvir pravno varovanih ciljev države

uvrstilo veliko različnih tipov izrednih razmer. Obenem je novejša arbitražna praksa

(CC/Devas, DT) glede dometa bistvenih varnostnih interesov države bolj zadržana. Skladno s

tako razlago se gospodarska kriza najverjetneje ne bi uvrstila v njihov domet, kamor bi spadali

oboroženi spopadi, terorizem, revolucije in podobni dogodki, ki neposredno prizadenejo

varnost same države.

Poleg potencialno omejenega števila okoliščin, ki se uvrščajo v okvir izjem, je opazna tudi

težnja tribunalov, da strogo presojajo pogoje za njihovo uporabo. Ne glede na izbrano razmerje

do nuje po MOP je namreč večina tribunalov prevzela vsaj kakšnega od strogih pogojev iz

Pravil, za izpolnjevanje pogojev pa določila visok prag. Za prav posebej problematičnega se je

izkazal domnevni prispevek države k obstoječim razmeram, pri čemer pa še ni razjasnjeno

vprašanje morebitnega obrnjenega dokaznega bremena glede tega pogoja. Odločitvi v zadevah

Continental proti Argentini in DT poti Indiji sicer pričata o tem, da pogojev za uporabo izjem

155 Ibid., str. 283. 156 CC/Devas, §293. 157 Ibid., §294, 295.

22

v IS sploh ni nujno razlagati v luči MOP, kar bi lahko državam povečalo možnosti za uspeh pri

sklicevanju nanje.158

Številni različni pristopi k določanju pogojev za uporabo izjem prispevajo tudi k neusklajenosti

arbitražne prakse in posledičnemu pomanjkanju pravne varnosti. Poleg tega vse bolj pogosto

vključevanje splošnih izjem v IS in širitev njihovega dometa, tako kot tudi pogostejša uporaba

določb samopresoje, pričajo o težnjah po širitvi oz. ohranitvi polja proste presoje držav. V

prihodnosti bomo tako morda lahko priča preobratu v arbitražni praksi glede izjem vsebovanih

v IS: tehtnica, ki se trenutno nagiba v korist investitorjem, bi se vsled sprememb v pogodbenih

dikcijah utegnila prevesiti v prid držav gostiteljic.

158 Gl. str. 26, 27.

23

3. Določbe o nadomestilu za izgube (non-discrimination clauses,

compensation-for-loses clauses, war clauses)

Poleg splošnih izjem, obravnavanih v prejšnjem poglavju, lahko v IS najdemo še eno vrsto

določb, ki so potencialno uporabljive v času izrednih razmer. Določbe o nadomestilu za izgube

(najpogosteje war clauses ali compensation-for-losses clauses) naj bi investitorjem

zagotavljale povrnitev škode, ki jo ti utrpijo zaradi oboroženega spopada, vstaje, revolucije,

civilnih nemirov in podobnih izrednih dogodkov.159 Državam dopuščajo sprejemanje posebnih

ukrepov, a jim hkrati zapovedujejo specifičen način ravnanja. Za razliko od MOP in splošnih

izjem, ki stremijo predvsem k varovanju suverenih pravic držav, tako določbe o nadomestilu

za izgube ščitijo (tudi) pravice investitorjev.160

Določbe o nadomestilu za izgube se lahko nahajajo v samostojnem členu ali pa so vsebovane

v členu poleg kakšnega investicijskega standarda.161 Poznamo dve bistveni pojavni obliki teh

določb: enostavna oblika zgolj prepoveduje razlikovanje in je torej relativna, razširjena oblika

(extended war clause) pa nudi širšo, absolutno obliko zaščite.162 Določbe o nadomestilu za

izgube se razlikujejo tudi glede na svoj domet:163 nekatere se omejujejo na oborožene

spopade,164 druge domet širijo tudi na »ostale podobne dogodke«165, najdemo pa tudi IS z

relativno širokimi določbami, ki vključujejo npr. politične oz. ekonomske pretrese166 ali

naravne nesreče167. V primerih, izhajajočih iz argentinske gospodarske krize, si tribunali glede

vključitve gospodarske krize v okvir določb o nadomestilu, ki izrecno ne vsebujejo stanja

159 Pérez-Aznar, Investment Protection in Exceptional Situations: Compensation-for-Losses Clauses

in IIAs (2017), str. 697. 160 Liubashenko, Treatment of Foreign Investments during Armed Conflicts: The Regimes (2019), str.

168. 161 Titi, Scope of international investment agreements and substantive protection standards (2019), str.

188. 162 Schreuer, War and Peace in International Investment Law (2019), str. 13-15, 163 Pérez-Aznar, op. cit., str. 699. 164 Npr. čl. 11.6 Azerbajdžan-Hrvaška BIS; čl. 2.6 EU-Vietnam IPA; čl. 9.7 CPTPP. 165 Npr. čl. 6 Albanija-Ciper BIS; čl. 6 Belorusija-Slovenija BIS; čl. 5 Slovenija-Turčija BIS; čl. 4

Češka-Albanija; čl. 10.2 Šrilanka-Singapur FTA. 166 Npr. čl. 4 Italija-Urugvaj BIS. 167 Npr. čl. 7 Kanada-Senegal BIS; čl. 7 Kanada-Slonokoščena obala BIS; čl. 9 Vzorčnega BIS BLEU.

24

gospodarske krize, niso bili povsem enotni. Večina je zavzela stališče, da določba načeloma ne

vključuje gospodarskih pretresov, vendar pa bi ti lahko bili zajeti posredno (v primeru razvoja

v vstajo, izgrede ipd).168 Določbe o nadomestilu lahko razlikujemo tudi glede na vrsto

nadomestila, ki je predvideno v primeru izgub. Nekatere določbe obliko nadomestila definirajo

široko, tako da vključujejo vračilo, odškodnino, nadomestilo in druge podobne ukrepe,169

medtem ko drugi vsebujejo zgolj kakšno vrsto ukrepov.

3.1 Določbe o nadomestilu za izgube, ki prepovedujejo diskriminacijo

Tipična enostavna določba o nadomestilu za izgube zagotavlja nediskriminatorno obravnavo

tujih vlagateljev pri izplačilu odškodnine in drugih ukrepih, ki so namenjeni odpravi škode

izhajajoče iz oboroženega spopada in podobnih izrednih stanj.170 Primer tovrstne določbe

predstavlja 8.11 člen Gospodarskega in trgovinskega sporazuma EU s Kanado (CETA), ki se

glasi:

»Ne glede na člen 8.15.5(b) vsaka pogodbenica zagotovi vlagateljem druge

pogodbenice, katerih zajete naložbe so utrpele izgube zaradi oboroženih spopadov,

civilnih nemirov, izrednega stanja ali naravne nesreče na njenem ozemlju, glede

vračila, odškodnine, nadomestila ali druge poravnave obravnavo, ki ni manj ugodna od

tiste, ki jo zagotavlja svojim vlagateljem ali vlagateljem tretje države, tj. obravnavo, ki

je za zadevnega vlagatelja ugodnejša.«171

Večinsko stališče172 arbitražne prakse je, da določbe o nadomestilu za izgube v svoji osnovni

obliki ne ustvarjajo vsebinskih pravic, temveč zgolj zagotavljajo nediskriminatorno obravnavo

tujih vlagateljev, v kolikor se država odloči sprejeti posebne ukrepe glede škode nastale v danih

izjemnih razmerah.173 Obveznost države se torej sproži ob izpolnitvi dveh kumulativnih

pogojev: a) škoda mora izhajati iz enega od naštetih tipov izrednih razmer in b) odgovornost

države nastane le, če ta uvede določene ukrepe za nadomestilo za domače vlagatelje ali

168 Total S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/01 [Total] (L), §229; Impregilo

S.p.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/07/17 [Impregilo], §339. 169 Npr. čl. 6 Katar-Singapur BIS. 170 Npr. čl. 12 Izrael-Japonska BIS; čl. 11 Japonska-Kenija BIS; čl. 7 Kanada-Senegal IPA. 171 Čl. 8.11 CETA. 172 O različnih razlagah pomena določb podrobneje v točki 3.3. 173 Schreuer, op. cit. (2019), str. 13.

25

vlagatelje tretjih držav.174 Uporabnost določbe je zato relativna: v primeru, da država ne

sprejme nobenih ukrepov, nima namreč nobenega praktičnega učinka. Investitor zgolj na

podlagi te določbe ne more zahtevati poplačila svoje škode nastale v času izrednih razmer.

3.2 Razširjene določbe o nadomestilu za izgube

Druga oblika določb o nadomestilu za izgube vsebuje dodaten odstavek, ki v nekaterih primerih

vzpostavlja objektivno odgovornost držav glede nadomestila. Razširjeno določbo vsebuje npr.

12. člen Pogodbe o energetski listini (PEL)175:

1. Razen v primeru, ko velja člen 13, investitorja pogodbenice, ki ga prizadene izguba

v zvezi z naložbo na območju druge pogodbenice zaradi vojne ali drugega oboroženega

spopada, izrednega stanja, državljanskih nemirov ali drugega podobnega dogodka na

tem območju, ta pogodbenica glede povrnitve v prejšnje stanje, nadomestila ali druge

poravnave obravnava na način, ki je najugodnejši od načinov, po katerih ta

pogodbenica obravnava katerega koli drugega investitorja, ne glede na to, ali je to njen

lastni investitor, investitor kake druge pogodbenice ali pa investitor katere koli tretje

države.

2. S pridržkom odstavka 1 je treba investitorju pogodbenice, ki ga v kateri koli od

zgoraj navedenih okoliščin prizadene izguba na območju druge pogodbenice zato, ker

so:

(a) sile ali organi te druge pogodbenice zasegli njeno naložbo ali del le-te; ali

(b) sile ali organi te druge pogodbenice uničili njeno naložbo ali del le-te, čeprav to ni

bilo potrebno glede na dane okoliščine,

odobriti povrnitev v prejšnje stanje ali nadomestilo, ki mora biti v obeh primerih

takojšnje, ustrezno in učinkovito.

Kot je razvidno iz drugega odstavka 12. člena PEL, se objektivna odgovornost držav nanaša le

na primere, ko investitorju škodo povzročijo organi države (ne pa tretje osebe).176 Če država

174 Radjai, Halonen, Kyriakou, An Analysis of the Compensation Regime Applicable to Claims

Arising from Armed Conflicts Affecting Investments in MENA (2017), str. 232. 175 Zakon o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski

učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini,

Ur. l. RS, št. 12/97. 176 Schreuer, op. cit. (2019), str. 15.

26

zaseže naložbo v času izrednih razmer, je dolžna prizadetemu investitorju povrniti škodo ne

glede na to, ali jo je povrnila tudi drugim investitorjem in tudi, če je ni mogoče kriviti za nastalo

situacijo ali če je bilo njeno ravnanje nujno.177 Manj stroga je obveznost države, ko gre za

uničenje naložbe. Takrat je država dolžna poplačati le stransko škodo v danih okoliščinah,178

glede preostale škode pa je uporabljivo pravilo prvega odstavka.179

3.3 Razmerje med določbami o nadomestilu za izgube in drugimi

investicijskimi standardi

Na določbe o nadomestilu so se v preteklosti sklicevale tako države kot investitorji, v arbitražni

praksi pa so se glede vprašanja učinkov sklicevanja na te določbe in njihovega razmerja do

preostalih investicijskih standardov razvile tri razlagalne smeri.180 Kronološko prva razlaga je

izrazito naklonjena investitorjem, druga in najširše sprejeta v praksi na pravice investitorjev in

držav izrazito sploh ne vpliva, tretja razlaga pa je izrazito ugodna za države, v praksi slabo

sprejeta, a uživa relativno veliko podporo v teoriji.181

3.3.1 Objektivna odgovornost držav za nadomestilo izgub v času izrednih razmer

O naravi določb o nadomestilu za izgube so v prvem obdobju razvoja investicijske arbitraže

razpravljali trije tribunali. Tribunala v AAPL proti Šrilanki in AMT proti Zairu sta se soočala z

razširjenim členom o nadomestilu in njegovo uporabo v času oboroženih spopadov. Na podlagi

ZK-Šrilanka BIS je tribunal v zadevi AAPL presodil, da je Šrilanka kršila standard FPS s tem,

ko ni s potrebno skrbnostjo (due diligence) zaščitila investitorjevega obrata, ki je bil uničen v

spopadih med šrilanško vojsko in uporniško skupino Tamilskih tigrov.182 Do takšnega

zaključka je tribunal prišel po ugotovitvi, da standard FPS ne vzpostavlja objektivne

177 Predmet potencialne širše razprave je vprašanje potrebnega oz. nujnega v kontekstu razširjenega

člena o nadomestilu izgub. V primeru oboroženih spopadov naj bi se tako člen razlagalo v luči

vojaške nuje. Schreuer, op. cit. (2019), str. 15; Radjai, Halonen, Kyriakou, op. cit., str. 234. 178 Schreuer, op. cit. (2019), str. 15. 179 Radjai, Halonen, Kyriakou, op. cit., str. 234. 180 Analiza v točki 3.3 temelji na članku Pérez-Aznar, op. cit. 181 Pérez-Aznar, op. cit., str. 705. 182 Asian Agricultural Products Ltd. v. Republic of Sri Lanka, ICSID Case No. ARB/87/3 [AAPL],

§85, 86.

27

odgovornosti, saj bi v tem primeru določba o nadomestilu iz 4. člena, ki pa vzpostavlja

objektivno odgovornost, izgubila smisel.183 Tribunal je nato analiziral pomen določbe o

nadomestilu za izgube in ugotovil, da je edini pogoj za uporabljivost prvega odstavka (lex

generalis) obstoj škode.184 Do tega sklepa ga je vodila primerjava z drugim odstavkom

(razširjeni del, lex specialis), ki vsebuje specifične pogoje in a contrario za njegovo

uporabljivost ni dovolj že sam obstoj škode.185

V zadevi AMT proti Zairu se je tribunal ukvarjal s škodo, ki jo je utrpel ameriški investitor

zaradi dveh incidentov, v katerih so vojaki Zaira (Demokratična republika Kongo) razdejali

njegov obrat za izdelavo baterij.186 Zaire naj bi kršil svojo obveznost FPS, kar naj bi v

kombinaciji z določbo o nadomestilu pomenilo, da tribunalu ni potrebno ugotavljati, kdo je

škodo povzročil.187 Člen o nadomestilu za izgube naj bi namreč »dodatno okrepil odgovornost

države za zagotavljanje varnosti in zaščite naložbe AMT na ozemlju Zaira, v skladu s četrtim

odstavkom II. člena BIS, kot tudi z obveznostjo preprečitve kakršnihkoli nasilnih dejanj na

njegovem ozemlju.«188 Tribunal je dodal, da naj toženke dejstvo, da tudi svojih in državljanov

tretjih držav ni zaščitila oz. jim poplačala škode, ne bi moglo razrešiti objektivne odgovornosti,

da investitorju zagotovi varnost in zaščito.189

V zadevi RFCC proti Maroku se je na člen o nadomestilu skliceval tožnik, ki je želel prejeti

nadomestilo za izgube, izhajajoče iz povečanja stroškov izvedbe projekta zaradi slabega

vremena.190 Tribunal njegovih navedb ni sprejel, saj slabo vreme ni sodilo v naštete izjemne

183 AAPL, §52. 184 Ibid., §65. 185 Ibid. 186 American Manufacturing & Trading, Inc. v. Republic of Zaire, ICSID Case No. ARB/93/1[AMT],

§3.04. 187 AMT, §6.14. 188 Ibid. Tribunal se je odločil za uporabo 4(1) člena BIS, ki se nanaša na škodo, ki jo povzročijo tretje

osebe. Temu je arbiter Golsong, ki je bil predhodno udeležen tudi v zadevi AAPL, nasprotoval, saj je

bil mnenja, da bi bila pravno pravilna uporaba IV(2) člena, ki zadeva škodo, ki jo povzročijo državni

organi in predvideva absolutno odgovornost države. AMT (Statement of the Individual Opinion of Mr.

Heribert Golsong), §6. 189 AMT, §6.10. 190 Consortium RFCC v. Royaume du Maroc, ICSID Case No. ARB/00/6 [RFCC], §77.

28

dogodke.191 Kljub temu, da se s členom o nadomestilu tribunal vsebinsko ni ukvarjal, Pérez-

Anzar zaradi tribunalove omembe odgovornosti države poplačati škodo v času nekaterih

dogodkov meni, da je tribunal implicitno presodil tudi o objektivni odgovornosti države

nadomestiti izgubo nastalo v času izrednih stanj.192

3.3.2 Dodatna zaščita investitorjev

Drugačno razlago določb o nadomestilu so uporabili številni tribunali v odločitvah glede

odgovornosti Argentine v času gospodarske krize, v dveh zadevah proti Zimbabveju in v

nedavnih primerih proti Libiji.

Argentina je zatrjevala, da gre pri določbi o nadomestilu, vsebovani v več BIS,193 za lex

specialis v razmerju do drugih investicijskih standardov: njena uporaba naj bi torej izključila

uporabljivost vseh preostalih investicijskih standardov.194 Država naj bi bila po taki razlagi

dolžna zagotoviti le obravnavo skladno z načelom nacionalne obravnave in načelom največjih

ugodnosti, v kolikor bi odškodnino ali podobne ukrepe namenila drugim investitorjem.195 Če

ne bi storila niti tega, bi bila celo odvezana zagotoviti kakršnokoli nadomestilo in tudi ne bi

odgovarjala za morebitne kršitve drugih standardov, saj ti kot lex generalis ne bi bili uporabljivi

v času izrednih razmer.196 To razlago naj bi podpiralo načelo effet utile.197 Tožniki so nasprotno

zatrjevali, da člen predstavlja dodatno zagotovilo investitorjem v času izrednih razmer in je v

191 Ibid., §80. 192 »Le Tribunal n’entend donc pas l’expression « ou autres événements analogues » comme faisant

référence a tout fait s’apparentant a un cas de force majeure réunissant les éléments d’imprévisibilité

et d’irrésistibilité propres a une telle situation. Le Traité fait référence a une obligation

d’indemnisation pour cas de guerre, conflits armés, états d’urgence, ou autres situations analogues,

sous entendues analogues a une guerre, a un conflit armé ou a un état d’urgence de nature politique.«

(poudarila B.Ž.) RFCC, §56; Pérez-Aznar, op. cit., str. 710. 193 Npr. čl. IV(3) ZDA-Arentina BIS; čl. 5(3) Argentina-Francija BIS; čl. 4 Italija-Argentina BIS; čl.

5(3) BENLUX-Argentina BIS; čl. 7 Portugalska-Libija BIS; čl. 4 ZK-Argentina BIS. 194 EDF International S.A., SAUR International S.A. and León Participaciones Argentinas S.A. v.

Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/23 [EDF], §485, 486. 195 Ibid. 196 Ibid. 197 Effet utile oz. ut res magis valeat quam pereat je razlagalno načelo, v skladu s katerim se določbe

razlaga tako, da te niso odvečne, saj so jih države vključile v pogodbo, da bi bile uporabljive in imele

določeno vlogo. Rousseau, DROIT INTERNATIONAL PUBLIC (1968), str. 64.

29

večini primerov irelevanten.198 Tožnik v BG proti Argentini je predlagal tri pogoje za

uporabljivost člena o nadomestilu: a) škoda investitorja izhaja iz izrednega stanja, b)

investitorju BIS in splošno mednarodno pravo ne zagotavljata nadomestila za izgube (npr.

zaradi obstoja zavarovalne pogodbe), c) drugi tuji oz. domači investitorji prejmejo

nadomestilo.199

Na podlagi različnih BIS so vsi tribunali proti Argentini presodili, da določba o nadomestilu

ne izključuje uporabe preostalih investicijskih standardov, temveč predstavlja dodatno varstvo

investitorjev: ti naj bi bili tako deležni vsaj »minimalne obravnave« države (floor treatment,

minimum treatment) glede nadomestila za izgube v času izrednih razmer.200 Takšna razlaga naj

bi izhajala iz besedila določbe,201 ki ne omenja kakršnegakoli vpliva na odgovornost držav,

temveč zgolj zagotavlja enakost obravnave investitorjev glede nadomestila za izgube.202 Če bi

države preko člena o nadomestilu res želele izključiti vse preostale standarde, bi po presoji

tribunalov to terjalo jasno dikcijo v besedilu člena.203

Izhajajoč iz drugačnega dejanskega stanja, sta do enakega zaključka prišla tudi tribunala v

zadevah Funnekotter proti Zimbabveju204 in von Pezold proti Zimbabveju205. Obe zadevi sta se

ukvarjali z razlastitvami tujih kmetov v okviru zemljiške reforme iz leta 2000206 in presodili,

da sklicevanje na določbe o nadomestilu državi ne omogoča razrešitve odgovornosti.207

198 Mobil (L), §1019. 199 BG Group Plc. v. The Republic of Argentina, UNCITRAL [BG], §379. 200 Enron, §319; Sempra, §362; BG, §380. 201 Suez, Sociedad General de Aguas de Barcelona, S.A.and Vivendi Universal, S.A. v. Argentine

Republic, ICSID Case No. ARB/03/19 (L) [Suez/Vivendi], §270, 271; EDF, §1157; Impregilo, §349. 202 Suez/Vivendi (L), § 270. 203 Ibid. 204 Bernardus Henricus Funnekotter and others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case No. ARB/05/6

[Funnekotter]. 205 Bernhard von Pezold and Others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case No. ARB/10/15[Pezold]. 206 Dunn, Zimbabwe’s Hitting the Arbitration Headlines, URL:

http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2010/08/20/zimbabwes-hitting-the-arbitration-headlines/. 207 Funnekotter, §104.

30

Določbe o nadomestilu naj bi bile namreč namenjene utrditvi zaščite investitorjev, ne pa

ukinitvi obveznosti države.208

V kontekstu libijske državljanske vojne se je s členom o nadomestilu nedavno ukvarjal tudi

tribunal ICC v zadevi Way2Be proti Libiji.209 Po navedbah tožnika naj bi državljanska vojna

in razdejanje delovišča preprečila izvedbo projekta gradnje dveh univerzitetnih središč.210

Tribunal je sprva zavrnil navedbe tožnika o objektivni odgovornosti Libije (prvi pristop211), a

hkrati zatrdil, da člen nima narave lex specialis, kar bi izključevalo uporabo preostalih

investicijskih standardov.212 Do enakega zaključka je prišel tudi tribunal v zadevi Cengiz proti

Libiji,213 ki je odločal na podlagi Turčija-Libija BIS.

Investitorjem naklonjena razlaga narave členov o nadomestilu je bila predmet številnih

poskusov razveljavitve, vendar pa do razveljavitve zaradi razlage členov o nadomestilu ni

prišlo v nobenem od teh postopkov. Razveljavitveni odbori v zadevah Enron, Total in El Paso

so zavzeli stališče, da je člen resnično mogoče razlagati na več načinov, kar pa ne pomeni, da

bi bila izbrana razlaga tribunalov napačna.214 Nasprotno, ta naj bi se povsem skladala s

preostalim besedilom BIS.215 Zavrnjene so bile tudi trditve Argentine o nesmiselnosti razlage,

208 Pezold, §713; Pezold (A), § 278. 209 Way2B ACE v. Libya, ICC Case No. 20971/MCP/DDA. Odločba ni dostopna, vsebina je povzeta v

prispevkih portala Investment Arbitration Reporter. 210 Peterson, Glick, Hanotiau and Douglas dismiss claims of contractor in Libya, finding that actions

of state construction agency cannot be attributed to Libyan state for purposes of BIT, URL:

https://www.iareporter.com/articles/glick-hanotiau-and-douglas-dismiss-claims-of-contractor-in-

libya-finding-that-actions-of-state-construction-agency-cannot-be-attributed-to-libyan-state-for-

purposes-of-bit/. 211 Gl. 3.3.1. 212 Peterson, Way2B v. Libya tribunal finds that BIT’s war-losses clause does not exclude operation

of other BIT protections (including full protection & security), but foreign investor fails to meet

evidentiary burdens, URL: https://www.iareporter.com/articles/tribunal-finds-that-bits-war-losses-

clause-does-not-exclude-operation-of-other-bit-protections-including-full-protection-security-but-

foreign-investor-fails-to-meet-evidentiary-burdens/. 213 Odločba ni javno dostopna. Gl. Peterson, Armesto-chaired BIT tribunal sees failure to protect

Turkish investment, orders $50+ mil for Cengiz Insaat in new ICC award; updates on 6 other Turkish

investor claims v. Libya, URL: https://www.iareporter.com/articles/an-update-on-7-turkish-investor-

claims-against-libya/. 214 Enron (A), §398; El Paso (A), §250; El Paso, §313; Total (A), §285. 215 EDF (A), §312.

31

v skladu s katero bi ta zgolj utrjevala obstoječe pravice investitorjev do nediskriminacije (tj.

argument effet utile), saj naj bi države v pogodbe pogosto vključevale določbe ex abundante

cautela.216

3.3.3 Omejena odgovornost držav – lex specialis

O dvoumni naravi členov o nadomestilu za izgube pričajo zgoraj opisane odločitve

razveljavitvenih tribunalov, ki priznavajo, da bi se določbo lahko upravičeno bralo tudi na

način, ki bi v času izrednih razmer izključeval vse investicijske standarde z izjemo prepovedi

diskriminacije vsebovane v členu o nadomestilu. Takšno je bilo tudi manjšinsko stališče arbitra

Asanteja v zadevi AAPL (kjer je tribunal sicer zaključil, da člen vzpostavlja objektivno

odgovornost države)217.

Asante je v svojem odklonilnem mnenju trdil, da sta 2. člen (MFN, NT, FPS, FET) in 4. člen218

(razširjeni člen o nadomestilu izgub) ZK-Šrilanka BIS v odnosu lex generalis-les specialis, saj

oba vsebujeta enaka standarda o nediskriminaciji. Načeloma naj bi se odgovornost države

presojala v skladu s 2. členom, v času izrednih razmer pa v skladu s 4. členom, ki predvideva

poseben režim.219 Kot določba, uporabljiva v izrednih razmerah, naj bi tako določba o

nadomestilu za izgube prevladala in izključila uporabljivost 2. člena.220 Ker BIS vsebuje

216 Ibid. 217 Gl. 3.3.1 218 Čl. 4 ZK-Šrilanka BIS:

(1) Nationals or companies of one Contracting Party whose investments in the territory of the

other Contracting Party suffer losses owing to war or other armed conflict, revolution, a state of

national emergency, revolt, insurrection or riot in the territory of the latter Contracting Party shall

be accorded by the latter Contracting Party treatment, as regards restitution, indemnification,

compensation or other settlement, no less favourable than that which the latter Contracting Party

accords to its own nationals or companies or to nationals or companies of any third State.

(2) Without prejudice to paragraph (1) of this Article, nationals and companies of one

Contracting Party who in any of the situations referred to in that paragraph suffer losses in the

territory of the other Contracting Party resulting from

(a) requisitioning of their property by its forces or authorities, or

(b) destruction of their property by its forces or authorities which was not caused in combat

action or was not required by the necessity of the situation, shall be accorded restitution or

adequate compensation. Resulting payments shall be freely transferable. 219 AAPL (Dissenting Opinion Asante), §1, 2. 220 Ibid., str. 582.

32

razširjeni člen o nadomestilu, bi bilo treba ugotoviti, ali je uničenje oz. zaplembo mogoče

pripisati državi, kar bi omogočilo uporabo drugega odstavka 4. člena, ki vzpostavlja objektivno

odgovornost države.221 Asante se strinja z ugotovitvijo tribunala, da nastale škode ni bilo

mogoče pripisati Šrilanki, saj je nastala znotraj oboroženega spopada.222 Meni, da bi se moral

zato tribunal osredotočiti na prvi odstavek 4. člena, ki je uporabljiv ne glede na povzročitelja

škode.223 Tribunal je mdr. preko načela največjih ugodnosti zaključil, da je Šrilanka skladno z

MOP dolžna zaščititi tujo (tj. investitorjevo) lastnino.224 Asante tej logiki nasprotuje, saj naj bi

bilo načelo največjih ugodnosti izrazito pogodbeni in ne običajnopravni institut, preko katerega

tudi ni mogoče vpeljati celotnega korpusa mednarodnega prava.225 Njegov sklep je, da je člen

o nadomestilu specialna določba, ki izključuje uporabo preostalih investicijskih standardov.

V okviru analize arbitražne prakse sem zasledila le en primer, ki je povzel Asantejevo

razlogovanje. V zadevi L.E.S.I. proti Alžiriji226 se je tribunal ukvarjal z določbo o nadomestilu

za izgube v Italija-Alžirija BIS.227 Ta je bila vsebovana v členu, ki je vseboval tudi standarda

FET in FPS. Italijanski investitor je z Alžirijo sklenil pogodbo o gradnji jezu, ki bi zagotavljal

pitno vodo mestu Alžir, vendar pa je bil projekt tekom gradnje ustavljen, saj naj bi bila gradnja

s pomočjo eksploziva v politično in socialno napetih razmerah preveč tvegana. Tribunal je

zavrnil vse tožnikove zahtevke in zaključil, da določba o nadomestilu izgub ni združljiva s

preostalimi standardi, vsebovanimi v 4. členu BIS (FET in FPS). Določba naj bi državam

omogočala razrešitev od siceršnjih obveznosti do tujih investitorjev, ne pa jim zapovedovala

spoštovanja standardov, ki bi jih bilo v času izrednih razmer nemogoče izpolniti.228 Kot lex

specialis naj bi določba o nadomestilu državam zato nalagala le prepoved diskriminacije tujih

investitorjev pri morebitnih sanacijskih ukrepih.229

221 Ibid., str. 585. 222 Ibid., str. 584. 223 Ibid., str. 586. 224 Ibid., str. 588. 225 Ibid. 226 L.E.S.I. S.p.A. and ASTALDI S.p.A. v. République Algérienne Démocratique et Populaire, ICSID

Case No. ARB/05/3 [LESI]. 227 Čl. 4 Italija-Alžirija BIS. 228 LESI, §174, 175. 229 Ibid., §174.

33

Odločba v zadevi L.E.S.I. je bila izdana leta 2008 in torej v času razsojanja razveljavitvenih

odborov v argentinskih zadevah že poznana. Razveljavitvena odbora v EDF in El Paso sta to

izrecno izpostavila in soglasno zaključila, da obstoj arbitražne prakse, ki določbo o nadomestilu

razlaga kot lex specialis, ne terja razveljavitve odločitev, ki so se odločile za drugačno pot.230

3.4 Razmerje določb o nadomestilu za izgube do splošnih izjem

Argentina je v svojih obrambah večkrat uporabila domnevno analogijo med členi o

nadomestilu za izgube in splošnimi izjemami, da bi povečala pomen prvih. V EDF je npr.

trdila, da je člen o nadomestilu iz BLEU-Argentina BIS231 analogen XI. členu ZDA-Argentina

BIS, ki državo oprošča odgovornosti, kadar ta sprejema ukrepe za doseganje ciljev državne

varnosti.232 Vsi tribunali so jasno razločili določbe o nadomestilu od splošnih izjem. Odločitvi

v zadevah Total in Mobil tako določbe o nadomestilu pojmujeta kot nasprotje izjem.233 Slednje

omogočajo odstop od zagotovljenih standardov in posledično neodgovornost države za

ravnanja v času izrednih razmer, prve pa naj take izjeme ne bi omogočale.234 Tribunali v El

Paso, Impregilo in Mobil so prevzeli tudi argumentacijo tožnikov, po kateri se člene o

nadomestilu »uporablja za ukrepe, sprejete kot odziv na škodo in ne za ukrepe, ki povzročijo

škodo.«235 Na podlagi primerjave obeh vrst določb je želela Argentina izjeme iz XI. člena

ZDA-Argentina vpeljati celo v okvir ZK-Argentina BIS, ki drugače od številnih drugih

obravnavanih BIS, splošnih izjem ne vsebuje. Tribunal v zadevi BG je možnost vpeljave

splošnih izjem v okvir določbe o nadomestilu za izgube zavrnil.236

230 EDF (A), §313; El Paso (A), §250. 231 Čl. 5(3) BLEU-Argentina BIS. 232 EDF, §490. 233 Total (L), §321; Mobil (L), §1025. 234 Total (L), §229; Impregilo, § 339; EDF, §1161. 235 »The Tribunal cannot accept the Respondent’s interpretation, which goes against the plain meaning

of the text, and it agrees with the Claimant that Article IV(3) applies to measures adopted in response

to a loss, not to measures that cause a loss.« El Paso, §559; Mobil (L), §1021; Impregilo, §341. 236 BG, §386.

34

3.5 Vmesni sklep – določbe o nadomestilu za izgube

Določbe o nadomestilu za izgube so gotovo namenjene času izrednih razmer in za razliko od

splošnih izjem prisotne v skoraj vseh IS.237 Ugotovili pa smo, da je le ena izmed treh razlag, ki

so jih razvili tribunali, dejansko ugodna za državo gostiteljico in bi jo lahko razumeli kot

institut, uporaben za njeno obrambo pred investicijskimi tribunali. Ker pa pojmovanje določb

o nadomestilu za izgube kot lex specialis arbitražna praksa pretežno zavrača, obstaja velika

verjetnost, da bo sklicevanje toženke na ta institut v izogib svoji odgovornosti neuspešno.

237 Pérez-Aznar, op. cit., str. 699.

35

4. Mednarodno običajno pravo

V 2. in 3. poglavju smo opisali dva instituta, ki ju je mogoče najti v IS in ju lahko povežemo z

izrednimi razmerami. Splošne izjeme brez dvoma varujejo suverene pravice držav, saj te

razrešujejo odgovornosti za morebitne kršitve investicijskih standardov kot posledice ukrepov

za zavarovanje temeljnih državnih interesov. Nasprotno pa je večinsko mnenje arbitražne

prakse glede določb o nadomestilu za izgube: po največkrat uporabljeni razlagi naj te določbe

ne bi zmanjševale odgovornosti držav, temveč jo prej utrjevale. Ker splošnih izjem večina IS

ne vsebuje, se v praksi večkrat postavlja vprašanje, kako naj bi države ohranile določeno polje

suverenosti v razmerju do investitorjev. Odgovor so nekateri tribunali iskali na področju

splošnega mednarodnega prava. Pod določenimi pogoji bi se države namesto na določbe IS

lahko sklicevale na okoliščine, ki izključujejo protipravnost v okviru MOP in na ta način

dosegle razrešitev odgovornosti za zatrjevane kršitve investicijskih standardov.238

Šest okoliščin, ki izključujejo protipravnost, je vsebovanih v petem poglavju Pravil.239 Za

razliko od uporabe splošnih izjem, sklicevanje na okoliščine, ki preprečujejo protipravnost, ne

pomeni, da so investicijski standardi iz pogodbe neuporabljivi, temveč je odgovornost države

za njihovo kršitev le začasno izključena: kljub temu, da naj bi država izvršila mednarodno

protipravno dejanje, zanj ne odgovarja.240 V okviru mednarodnega investicijskega prava je

daleč največkrat uporabljena nuja (25. člen Pravil), 241 zato jo v nadaljevanju obravnavamo

podrobneje.

4.1 Sklicevanje držav na okoliščine, ki izključujejo protipravnost

Glede na to, da investicijska arbitraža poteka med državo gostiteljico in investitorjem (fizično

ali pravno osebo) in tako ne gre za standardni mednarodnopravni odnos med enakovrednima

238 Metalpar S.A. and Buen Aire S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/5, §212. 239 Čl. 20-15 Pravil; Osnutek pravil, str. 71; Crawford: THE INTERNATIONAL LAW COMMISSION'S

ARTICLES ON STATE RESPONSIBILITY : INTRODUCTION, TEXT AND COMMENTARIES (2002), str. 5, 6. 240 Gabcikovo-Nagymaros Project (Hungary/Slovakia) [Gabcikovo], ICJ Reports 1997, p. 39, §48. 241 Bjorklund, op. cit., str. 461; Schreuer, op. cit. (2019), str. 18.

36

deležnikoma,242 je tribunal v zadevi BG proti Argentini podvomil v uporabljivost nuje po MOP

nasproti tujemu investitorju.243 Tribunal tako ni sprejel sklicevanja Argentine na 25. člen

Pravil, ker naj bi se ta nanašal izključno na pravna razmerja med državami.244 ZK-Argentina

BIS naj bi kot posebno pravilo celo izključeval uporabljivost MOP, saj bi to državi omogočilo

enostransko razveljavitev investitorju danih pravic.245 Tribunal je v drugem delu svoje

argumentacije sicer dodal, da tudi v primeru morebitne uporabljivosti nuje Argentina ni

izpolnila strogih pogojev.246 Drugi tribunali se s to tematiko podrobno niso ukvarjali, je pa

tribunal v zadevi National Grid proti Argentini, ki je temeljila na istem BIS, potrdil

uporabljivost 25. člena Pravil kot kodifikacije MOP, saj tega ZK in Argentina v BIS nista

posebej izključili.247

4.2 Nuja v praksi mednarodnih investicijskih tribunalov

Okoliščina nuje je v negativni obliki povzeta v 25. členu Pravil.248 Položaj nuje je podan, kadar

je ravnanje države edini način, s katerim država zavaruje nek bistveni interes, ki ga ogroža

huda in neposredna nevarnost.249 Poleg tega država s svojim ravnanjem ne sme ogroziti

bistvenih interesov drugih držav oz. mednarodne skupnosti ali sama pripomoči k zadevnim

izrednim razmeram,250 vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno.251 ICJ je v zadevi

Gabcikovo-Nagymaroš potrdilo običajnopravno naravo nuje iz 25. člena Pravil252 in ob tem

poudarilo, da gre za izredno pravno podlago. Tudi iz arbitražne prakse izhaja, da je sklicevanje

242 O tem mdr. Crespi Reghizzi, General Rules and Principles on State Responsibility and Damages in

Investment Arbitration: Some Critical Issues (2018), str. 58-61. 243 Alvarez, op. cit. (2011), str. 272, 273. 244 BG, §408, 409. 245 Ibid., §253. 246 Ibid., §410, 411. 247 National Grid plc v. The Argentine Republic, UNCITRAL [NG],§256. 248 Shaw: INTERNATIONAL LAW (2018), p. 604. 249 Türk, TEMELJI MEDNARODNEGA PRAVA (2015), str. 230; čl. 25(1)(a) Pravil. 250 Čl. 25(1)(b), 25(2)(b) Pravil. 251 Mobil (L), §1515. 252 Gabčikovo, §51.

37

na nujo izjemno in možno le ob izpolnjevanju strogih pogojev.253 Investicijski tribunali so tako

nujo po MOP pripravljeni sprejeti še redkeje kot splošne izjeme.254

Nuja kot okoliščina, ki izključuje protipravnost ravnanj držav gostiteljic, je postala resnično

relevantna v mednarodni investicijski arbitražni praksi šele v nizu argentinskih zadev.255

Toženka se je v teh primerih sklicevala na določbe o nadomestilu izgub, običajno pravo in

splošne izjeme, če so BIS te vključevali.256 Na protislovnost obrambe na podlagi podrednega

sklicevanja na MOP je opozoril tribunal v zadevi Uníon Fenosa proti Egiptu, ki je obravnavala

motnje dostave plina španskemu investitorju pred, med in po egiptovski revoluciji leta 2011.257

Običajnopravna obramba namreč predpostavlja kršitev investicijskega sporazuma, kar sta

Egipt in Argentina primarno zavračala. Poleg tega tribunali v zadevah, ki vključujejo tudi

obrambo na podlagi splošnih izjem (pogoji za njihovo uporabo so načeloma manj strogi od

MOP) najprej obravnavajo te.258 Tak primer npr. ponazarja zadeva Mobil, v kateri je tribunal

v okviru presoje izjem, ugotovil, da je argentinska obramba časovno neustrezna ter da je država

prispevala k nastanku krize in zato posledično ni obravnaval njene obrambe na podlagi

MOP.259 Obrambo nuje je tudi sicer izredno težko izpolniti, ker terja kumulativno izpolnitev

strogo zastavljenih pogojev,260 ki so jih tribunali sicer razlagali različno strogo, vendar

Argentini načeloma ni uspelo izpolniti dokaznega bremena glede njihove kumulativne

izpolnitve.261

253 Npr. CMS, §317; Sempra, §345, (L); Impregilo, §344. 254 V zadevi LG&E je tribunal sicer na podlagi analize v okviru izjem v IS zatrdil, da je zaključek o

neodgovornosti Argentine za ravnanja v času gospodarske krize podprt tudi na podlagi običajnega

prava. LG&E (L), §245. 255 Hoelck Thjoernelund, State of Necessity as an Exemption from State Responsibility for

Investments (2009), str. 424. 256 Npr. Mobil (L), §1014, 1015; El paso, §552, 553. 257 Unión Fenosa Gas, S.A. v. Arab Republic of Egypt, ICSID Case No. ARB/14/4 [Uníon], §8.37. 258 Npr. El Paso, §552. 259 Tribunal razloga za svojo neobravnavo nuje ni podal. Po analizi splošnih izjem in določbe o

nadomestilu je le zaključil, da je Argentina odgovorna za kršitve BIS. Mobil (L), §1132. 260 Npr. Sempra, §255. 261 Npr. Total (L), §220-224; Sempra, §354; CMS, §331; Enron, §313.

38

4.2.1 Kriterij: bistveni interes države

Najstrožje so pogoje nuje presojali tribunali v zadevah Sempra, Enron in CMS, ki so jih kasneje

razveljavitveni tribunali sicer ostro kritizirali.262 Po mnenju tribunalov v teh treh zadevah

gospodarska kriza v Argentini ni bila dovolj huda, da bi ogrožala bistveni interes države

(essential interest). O tem naj bi lahko govorili šele, ko bi bil ogrožen sam obstoj države.263

Ker je argentinska vlada delovala in sprejemala ukrepe za obvladovanje krize, naj njen obstoj

ne bi bil ogrožen.264 Razveljavitveni odbor v zadevi Enron je presodil, da je tako razlogovanje

prestrogo in da naj bi argentinska kriza, na podlagi opisanega dejanskega stanja, dejansko

izpolnjevala pogoja bistvenega interesa ter neposredne nevarnosti, zato je razveljavil

prvostopenjsko odločbo.265 Tudi tribunal v zadevi Impregilo je bistveni interes države razumel

v širšem smislu socialne, ekonomske ter okoljske stabilnosti v državi in njeni zmožnosti

zagotavljanja osnovnih potreb prebivalstva.266 Nemoteno dobavo vode in komunalnih storitev

v provinci Buenos Aires, ki naj bi jo zagotavljal investitor na podlagi koncesijske pogodbe, je

tribunal zato označil za bistveni interes države.267 Zadeva Uníon Fenosa je bistveni interes

države povezala z zagotavljanjem javne varnosti v času ekonomske in socialne krize ter

političnih nemirov v Egiptu, vendar je zaključila, da do motenj dobave plina investitorju ni

prišlo zaradi zagotavljanja javne varnosti, temveč pomanjkanja plina, zaradi česar je odločila

v korist investitorja.268 Do podobnega zaključka je glede vzdrževanja javnega reda kot

bistvenega interesa države prišel tudi tribunal v zadevi von Pezold. Tribunal je poudaril, da so

protesti in zasedba zemlje tujih kmetov pomenili grožnjo obstoju politične stranke in ne grožnje

obstoju same države, kar pa bi lahko šteli za bistveni interes države.269

262 Enron (A), §359-395; Sempra (A), §219-229; CMS (A), §131-135. 263 Enron, §306, 307; Sempra, §347, 348. 264 Ibid. 265 Enron (A), §359. 266 Impregilo, §346. 267 Ibid. 268 Union, §8.49. 269 Pezold, §631.

39

4.2.2 Kriterij: huda in neposredna nevarnost

Tudi pogoj hude in neposredne nevarnosti so tribunali v zadevah CMS, Enron in Sempra

presojali neprimerljivo strožje kot drugi investicijski tribunali. To so mdr. utemeljevali na

podlagi primerjave izrednih razmer v konkretnih primerih s sodobnimi krizami v drugih

regijah.270 Slednje naj se ne bi odrazile v odstopu držav od mednarodnih pogodb, temveč

njihovih prilagoditvah, ki pa so ohranile v veljavi bistvene mednarodne obveznosti držav

napram investitorjem.271 Pogoj grožnje naj bi bil tako izpolnjen šele, kadar so razmere v državi

»popolnoma izven nadzora«272 oz. če je ta »na robu gospodarskega zloma«.273 Do enakega

zaključka je v drugačnih razmerah prišel tribunal v zadevi von Pezold glede ukrepov zemljiške

reforme, ki ni predvidevala odškodnin za razlastninjene kmete. Presodil je, da so ravno vladni

ukrepi povzročili uresničitev grožnje obstoju Zimbabveja, ki naj bi bil sicer že pred tem v težki

situaciji, ki pa še ni ogrožala javnega reda in obstoja države.274 Tribunal v zadevi Impregilo pa

je na podlagi številnih poročil nasprotno presodil, da so gospodarske razmere v Argentini pred

sprejetjem izrednih ukrepov pomenile grožnjo bistvenim interesom države.275

4.2.3 Kriterij: edini način

V zadevi von Pezold je tribunal je presodil, da naj bi vlada povsem zanemarila svojo nalogo

varovanja prebivalstva in je namesto tega dala prednost lastnim političnim ciljem.276

Posledično naj bi načrtno ignorirala vse alternativne načine odziva na nastalo krizo (npr.

politična pogajanja, sodna pot, pomoč mednarodne skupnosti)277 in ni izpolnila pogoja edinega

načina v okviru nuje po MOP.278 Razmeroma enotni so bili tribunali tudi pri presoji vprašanja,

ali so bili drastični ukrepi Argentine resnično edini način za spopadanje z gospodarsko krizo.

Tribunali v zadevah Enron, Sempra, CMS in Suez/Vivendi so jasno zaključili, da bi se država

270 CMS, §355. 271 Ibid. 272 Sempra, §349; Enron, §307. 273 CMS, §322. 274 Pezold, §636, 637. 275 Impregilo, §350. 276 Pezold, §645. 277 Ibid. §643, 644. 278 Ibid., §646.

40

s krizo lahko spopadla na več različnih načinov. V Suez/InterAguas je tribunal poudaril, da se

spoštovanje človekovih pravic Argentincev in pravic investitorjev iz BIS ne izključujeta in da

bi morala biti država fleksibilnejša ter upoštevati oba vidika.279 Argentina se svoje

odgovornosti za kršitve prav tako ni uspela razrešiti s sklicevanjem na dejstvo, da je bila pri

sprejemanju ukrepov v dobri veri.280

4.2.4 Kriterij: neogrožanje interesov druge države oz. mednarodne skupnosti

Ogrožanje interesov drugih držav je v okviru investicijskega prava malo verjetno, zato v

odločitvah arbitražnih tribunalov ni mogoče najti obširnih analiz tega pogoja izključitve

protipravnosti po MOP. Ta sklep je mogoče izpeljati tudi iz razlogovanja tribunalov v nizu

argentinskih odločitev.281 Tribunal v zadevi Impregilo je npr. poudaril, da interesov majhnega

števila investitorjev domače države investitorja ni mogoče enačiti z bistvenim interesom te

države same.282 Pomanjkanje arbitražne prakse glede ogrožanja interesov drugih držav je

opazil tribunal v zadevi von Pezold, ki pa se je soočil z drastično drugačnim dejanskim

stanjem.283 Tožniki so trdili, da je bila zemljiška reforma, ki ni predvidevala izplačila

odškodnin rasno diskriminatorna.284 Tribunal je potrdil pravilnost predhodne zemljiške

reforme v Zimbabveju, ki je dopuščala razlastninjenje tujih kmetov v zameno za odškodnino,

vendar ni mogel sprejeti razlastninjenja brez odškodnine, ki naj bi bila preveč radikalna tudi v

danih zgodovinskih okoliščinah.285 Rasno diskriminatorni ukrepi kršijo erga omnes obveznosti

države, zato je tribunal presodil, da so ukrepi Zimbabveja prizadeli celotno mednarodno

skupnost, to pa je onemogočilo sklicevanje na nujo.286

279 Suez/InterAguas (L), §238, 240. 280 EDF, §1172. 281 Suez/Vivendi (L), § 239; Enron, §341; CMS, §5358; LG&E (L), §257. 282 Impregilo, §354. 283 Pezold, §647. 284 Ibid., §649. 285 Ibid., §653, 656. 286 Ibid., §657.

41

4.2.5 Kriterij: prispevek države

Dokazno breme glede izpolnjevanja zgoraj obravnavanih pogojev nuje pripada državi,287

vprašanje dokaznega bremena glede morebitnega prispevka države k povzročitvi izrednih

razmer pa ni povsem razrešeno. Tribunala v zadevah EDF in National Grid sta tako tudi dokaz

o neprispevku k razmeram pripisala državi,288 medtem ko je tribunal v zadevi LG&E breme

naložil tožniku.289 Zadeva priča o velikem pomenu obrnjenega dokaznega bremena, saj naj bi

Argentina dokazala izpolnjevanje pogojev nuje, tožnik pa nasprotno ni dokazal, da je

argentinska ekonomska oz. socialna politika prispevala k nastanku in napredovanju krize.290

Večina preostalih tribunalov je za nastanek argentinske krize bremenila različne zunanje in

notranje faktorje in Argentini na podlagi delnega prispevka h krizi onemogočila sklicevanje na

nujo. V zadevi Uníon Fenosa je tribunal poudaril, da naj bi se morebitni prispevek države

presojal zdravorazumsko in le v povezavi z dogodki, ki niso znatno časovno oddaljeni od

nastale krize.291 Egipt dogodkov, kot so pomanjkanje plina, revolucija in svetovna finančna

kriza, ni povzročil sam in jih ni mogel predvideti, zato naj mu ne bi bilo mogoče očitati

prispevka k neugodnim razmeram.292

4.3 Druge okoliščine, ki izključujejo protipravnost

4.3.1 Višja sila

Poleg nuje se kot najbolj uporabna okoliščina, ki izključuje protipravnost v mednarodnem

investicijskem pravu, pojavlja višja sila (23. člen Pravil), na katero so se države sklicevale

(večkrat zmotno293) predvsem v zgodnjih primerih pred komisijami za zahtevke.294 O višji sili

govorimo takrat, ko je kršitev obveznosti države posledica neodvrnljivega ali nepričakovanega

dogodka, ki je izven nadzora države in zaradi katerega je določeno obveznost materialno

287 Impregilo, §345. 288 EDF, §1171; NG, §260. 289 LG&E (L),§256, 257. 290 Ibid. 291 Uníon, §8.60. 292 Ibid., §8.61. 293 Npr. Russian Indemnity case, 11 RIAA, p. 431 (1912); Osnutek Pravil, str. 81. 294 Bjorklund, op. cit., str. 461; Dolzer, Schreuer, PRINCIPLES OF INTERNATIONAL INVESTMENT LAW

(2012), str. 183.

42

nemogoče izpolniti.295 Poleg strogih pogojev uporabe višje sile se država nanjo ne more

sklicevati, če je dogodek povzročila oz. k njemu pripomogla sama ali če je sprejela tveganje,

da bi do take višje sile lahko prišlo.296 Del teorije trdi, da že sam obstoj členov o nadomestilu

za izgube v IS predstavlja eno izmed oblik prevzetja tveganja.297 Nekateri izjemni dogodki

(npr. oboroženi spopadi, naravne nesreče), ki jih najdemo v teh členih, naj bi bili namreč

najboljši primer pojavov, ki jih sicer razumemo kot višjo silo.298 Še več, najdemo celo člene o

nadomestilu, ki višjo silo tudi izrecno vključujejo v svoj okvir.299

V sodobnem mednarodnem investicijskem pravu je višja sila redko uporabljena,300 saj jo je v

veliki meri nadomestila nuja.301 Uporablja se predvsem takrat, ko je vsebovana v investicijski

pogodbi oz. je del domačega prava države.302 Pogoji za uveljavljanje pogodbene višje sile in

višje sile po MOP pogosto sovpadajo,303 čeprav je pogodbeni institut ločen od

običajnopravnega in lahko terja izpolnjevanje drugačnih pogojev.

4.3.2 Stiska, soglasje, samoobramba in dovoljeni protiukrepi

Soglasje (20. člen Pravil) za sicer protipravno ravnanje države mora biti veljavno in dano pred

ali med samim ravnanjem. Postavlja se vprašanje, ali soglasje zadeva državo investitorja ali

investitorja samega. Paparinskis prvo možnost ponazarja s sporazumom glede lesa za gradnjo

(Softwood Lumber Agreement304) med Kanado in ZDA, ki je za spore iz materije dogovora

295 Čl. 23(1) Pravil. 296 Türk, op. cit., str. 230. 297 Spears, Fogdestam Agius, Protection of Investments in War-Torn States: A Practitioner’s

Perspective on War Clauses in Bilateral Investment Treaties (2019), str. 309. 298 Ibid. 299 Npr. čl. 5(1) Avstrija-Libija BIS; čl. 6 Mehika-Avstrija BIS. 300 Jacob, Latty, de Nanteuil, Arnaud, Arbitrage d’investissement et droit international général (2017),

str. 672. 301 Bjorklund, op. cit., str. 461. 302 Paddeu, A Genealogy of Force Majeure in International Law (2012), str. 460. 303 Zrilič, Armed Conflict as Force Majeure in International Investment Law (2019), str. 21, 22. 304 Paparinskis, Circumstances Precluding Wrongfulness in International Investment Law (2016), str.

489; čl. XIV(2) Softwood Lumber Agreement, URL:

https://ustr.gov/sites/default/files/uploads/factsheets/Trade%20Topics/enforcement/softwood%20lum

ber/2006%20U.S.-Canada%20Softwood%20Lumber%20Agreement.pdf.

43

razveljavil del investicijskega poglavja NAFTA. Glede soglasja oz. predhodnega dogovora

med državo gostiteljico in investitorjem o tem, da bodo slednjemu kršene nekatere investicijske

pravice arbitražna praksa ni enotna.305 Sklicujoč se na zadevo SGS proti Filipinom306 se

Paparinskis nagiba k stališču, da tak sporazum ni veljaven, primer nasprotnega stališča pa je

odločitev v zadevi Hochtief proti Argentini307.308

Samoobramba (21. člen Pravil) in dovoljeni protiukrepi (22. člen Pravil) za svojo uporabo

terjajo predhodno kršitev druge države, zato v mednarodnem investicijskem pravu načeloma

niso uporabljivi.309 Po mnenju Schreuerja niti samoobramba, skladna z 51. členom UL

(odgovor na oborožen napad, proporcionalnost, obvestilo VS)310, države ne more razrešiti

odgovornosti v okviru mednarodnega investicijskega prava (podobno kot to velja za

humanitarno pravo in pravo človekovih pravic).311

Stiska (24. člen Pravil) državo oprošča odgovornosti, če je ukrepala s ciljem varovanja svojega

obstoja ali reševanja življenj. Študija sekretariata OZN to okoliščino povezuje predvsem z

vstopom letal in plovil na tuje ozemlje spričo tehničnih okvar ali slabega vremena.312

Teoretično bi bila stiska lahko uporabljiva tudi v mednarodnem investicijskem pravu, a do

danes v investicijski arbitraži še ni imela vloge.313

4.4 Vmesni sklep – mednarodno običajno pravo

Za uporabo institutov, ki izključujejo protipravnost po MOP, so značilni strogi pogoji in za

toženko neugodno dokazno breme. Iz tega razloga se kot bolj primerni načini obrambe kažejo

305 Ibid., str. 491. 306 SGS Société Générale de Surveillance S.A. v. Republic of the Philippines, ICSID Case No.

ARB/02/6, §154. 307 Hochtief AG v. The Argentine Republic (L), ICSID Case No. ARB/07/31, §191. 308 Paparinskis, op. cit. (2016), 491. 309 Paparinskis, Investment Arbitration and the Law of Countermeasures (2008), p. 342. 310 Report of the High-level Panel on Threats, Challenges and Change, UN Doc. A/59/565, str. 54. 311 Schreuer, op. cit. (2019), str. 20. 312 "Force majeure" and "Fortuitous event" as circumstances precluding wrongfulness: Survey of State

practice, international judicial decisions and doctrine - study prepared by the Secretariat, UN Doc.

A/CN.4/315 (1977), §141, 252.ß 313 Paparinskis, op. cit. (2016), op. 7.

44

obravnavani instituti iz IS, namenjeni izrednim razmeram (npr. splošne izjeme) ali pa višja sila

kot del investicijske pogodbe oz. domačega prava.

Dodatno težavo obrambe z instituti po MOP bi lahko predstavljala tudi določba 27. člena

Pravil, ki obravnava posledice uspešnega sklicevanja na okoliščine, ki izključujejo

protipravnost. Člen 27(b) tako določa, da peto poglavje Pravil ne vpliva na obveznost države

glede plačila odškodnine za škodo nastalo zaradi ravnanja države, ki bi bilo v normalnih

razmerah protipravno. Pomen določbe ni povsem razjasnjen, vendar pa v skladu z eno od

možnih razlag tudi uspešno sklicevanje na katero od relevantnih okoliščin, ki izključujejo

protipravnost, ne izključuje plačila odškodnine314 (kar je navsezadnje za države toženke ključni

vidik).

314 Crawford, Olleson, The character and forms of international responsibility (2018), str. 439.

45

5. Pregled investicijskih sporazumov Slovenije

Do decembra 2019 je Slovenija sklenila 41 BIS, med katerimi je 35 veljavnih, 4 prekinjeni in

2 podpisana, a še ne v veljavi.315 Poleg BIS je predvsem v okviru mednarodne trgovinske

politike EU tudi del mednarodnih pogodb, ki vsebujejo investicijske določbe.316 S sklenitvijo

Lizbonske pogodbe je EU pridobila izključno pristojnost za sklepanje trgovinskih in

investicijskih sporazumov s tretjimi državami,317 zato naj bi sporazumi EU postopno

nadomestili sporazume članic.318

Sledeča preglednica vsebuje podatke o obstoju in vsebini splošnih izjem in določb o

nadomestilu za izgube v veljavnih BIS Slovenije.319

Kot je razvidno v nadaljevanju, med veljavnimi BIS Slovenije zgolj dva (z Moldavijo in Srbijo)

vsebujeta splošne izjeme. Določbi sta samopresojujoče narave, saj govorita o ukrepanju, ki ga

država »šteje za potrebno za zaščito svojih temeljnih varnostnih interesov«320. Po drugi strani

vsi BIS, z izjemo tistega s Kitajsko, vsebujejo določbe o nadomestilu za izgube z večinoma

širokim dometom. Splošne izjeme in razširjeni člen o nadomestilu za izgube vsebuje tudi

PEL.321

315 UNCTAD, Investment Policy Hub - Slovenia, URL:

https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-

agreements/countries/192/slovenia?type=tips. 316 Ibid. 317 EC, Investment, URL: https://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/investment/. 318 Božičko, Menard: Zaščita tujih naložb v Sloveniji in slovenskih naložb v tujini na podlagi

meddržavnih bilateralnih investicijskih sporazumov (2013), str. 4. 319 Vira podatkov: UNCTAD, Investment Policy Hub - Slovenia, op. cit.; Ministrstvo za gospodarski

razvoj in tehnologijo, URL: http://mgrt.arhiv-

spletisc.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/trgovinska_politika/drugi_pomembni_dokumenti/. 320 Čl. 14 Slovenija-Moldavija BIS. 321 Čl. 12, 24 PEL.

46

Splošne izjeme in dolocbe o nadomestilu za izgube v BIS Slovenije

BIS

Sp

lošn

e izje

me

Do

ločb

e o

nad

om

esti

lu z

a izg

ub

eE

no

sta

vn

a a

li r

azšir

jen

a d

oločb

a

Ob

orožen

i

sp

op

ad

i/vo

jn

a

Izre

dn

o

sta

nje

Nem

iri

Up

or

Vsta

jaR

evo

lucija

In d

rug

i

po

do

bn

i

do

go

dki

1A

lban

ija

X✓

E•

••

••

•

2A

vstr

ija

X✓

R•

••

••

3B

iHX

✓R

••

••

••

•

4B

LE

UX

✓E

••

••

••

•

5B

olg

ari

jaX

✓E

••

•

6D

an

ska

X✓

R•

••

••

•

7E

gip

tX

✓E

••

••

8F

inska

X✓

E•

••

••

9F

ran

cija

X✓

E (

v č

lenu r

azla

stit

ev in

odškodnin

a)

••

•

10

Grč

ija

X✓

R•

••

•

11

Hrv

aška

X✓

E•

••

•

12

Izra

el

X✓

R•

••

••

••

13

Kit

ajs

ka

XX

Bre

z d

oločbe o

nadom

estil

u z

a iz

gube

14

Ku

vajt

X✓

R•

••

••

15

Lit

va

X✓

E•

••

••

16

Madžars

ka

X✓

R•

••

17

Malt

a

X✓

R•

••

••

18

Mo

ldavija

1.

Nič

v t

em

sp

ora

zu

mu

se

ne

ra

zu

me

,

ko

t d

a p

og

od

be

nic

i p

rep

reču

je

ka

krš

no

ko

li u

kre

pa

nje

v s

kla

du

z

nje

nim

i m

ed

na

rod

nim

i o

bve

zn

ostm

i za

oh

ran

jan

je m

ed

na

rod

ne

ga

miru

in

va

rno

sti a

li g

a š

teje

za

po

tre

bn

o z

a

zaščito

svo

jih t

em

eljn

ih v

arn

ostn

ih

inte

reso

v.

2.

Ob

up

ošte

va

nju

za

hte

ve

, d

a s

e t

aki

ukre

pi n

e u

po

rab

ljajo

na

način

, ki b

i

po

me

nil

sre

dstv

o s

am

ovo

ljne

ali

ne

ute

me

ljen

e d

iskrim

ina

cije

s s

tra

ni

po

go

db

en

ice

ali

prikrito

om

eje

va

nje

na

ložb

, se

nič

v t

em

sp

ora

zu

mu

ne

razu

me

, ko

t d

a p

rep

reču

je

po

go

db

en

ici, d

a s

pre

jme

ka

teri k

oli

po

tre

be

n u

kre

p z

a o

hra

nja

nje

ja

vn

eg

a

red

a.

✓R

••

••

•

19

Nemčija

X✓

E•

••

•

20

Niz

ozem

ska

X✓

R•

••

••

21

Po

ljska

X✓

E (

v č

lenu r

azla

stit

ev in

odškodnin

a)

••

• (n

ere

di)

••

22

Po

rtu

gals

ka

X✓

E•

••

••

23

Ro

mu

nija

X✓

E (

v č

lenu r

azla

stit

ev in

odškodnin

a)

••

••

24

Severn

a M

aked

on

ija

X✓

E (

v č

lenu r

azla

stit

ev in

odškodnin

a)

••

••

25

Sin

gap

ur

X✓

E•

••

••

26

Slo

vaška

X✓

E•

••

27

Srb

ija

1.

Nič

v t

em

sp

ora

zu

mu

se

ne

ra

zu

me

,

ko

t d

a p

rep

reču

je p

og

od

be

nic

i, d

a

ukre

pa

za

ure

sn

iče

va

nje

svo

jih

me

dn

aro

dn

ih o

bve

zn

osti z

a

oh

ran

jan

je m

ed

na

rod

ne

ga

miru

in

va

rno

sti a

li jih

šte

je z

a p

otr

eb

ne

za

zaščito

svo

jih t

em

eljn

ih v

arn

ostn

ih

inte

reso

v.

✓R

••

••

28

Šp

an

ija

X✓

R•

••

••

•

29

Šved

ska

X✓

E•

••

••

30

Švic

aX

✓E

(v č

lenu r

azla

stit

ev in

odškodnin

a)

••

••

31

Tajs

ka

X✓

E•

••

••

32

Tu

rčija

X✓

E•

••

••

33

Ukra

jin

aX

✓E

••

••

•

34

Uzb

ekis

tan

X✓

E•

••

••

35

ZK

X

✓R

••

••

••

47

6. Zaključek

V obdobjih revolucij, vojn, hudih naravnih nesreč, gospodarskih kriz in podobnih izrednih

dogodkov se z različnimi vrstami izgub soočajo tako države in njihovi prebivalci kot tuji

investitorji. Državni odziv na izredne razmere se po sami naravi stvari razlikuje od vsakdanjega

delovanja države, tako po svoji obliki kot vsebini. To magistrsko diplomsko delo izhaja iz

predpostavke, da bo država v praksi pri odzivanju na izredne razmere le podrejeno upoštevala

(ekonomske) interese tujih investitorjev. Ukrepanje v času izrednih razmer zato zlahka poseže

v mednarodnopravno zagotovljene pravice investitorjev. Cilj je bil zato proučiti pravne

institute, ki državam omogočajo, da pred investicijskim arbitražnim tribunalom pravno

utemeljijo svoja ravnanja v času izrednih razmer.

Ugotovili smo, da IS vsebujejo dva poglavitna instituta, ki državam gostiteljicam nudita

možnost razrešitve odgovornosti za zatrjevane kršitve investicijskih standardov. Redkejši

institut so splošne izjeme. Načeloma uspešno sklicevanje na to vrsto določb državam dopušča

ravnanje, ki bi bilo sicer v nasprotju z investicijskimi standardi, kadar države zasledujejo

pravno dopustne cilje. Splošne izjeme začasno razveljavijo veljavnost investicijskih

standardov, zato država ne odgovarja za škodo, ki jo utrpijo investitorji kot posledico ravnanj,

ki bi sicer (tj. v razmerah, ki niso izredne) štela za kršitev IS. Iz obstoječe arbitražne prakse

izhaja, da so pogoji za uporabo teh določb strogi. Večina trenutno obstoječe prakse sloni na

določbi iz ZDA-Argentina BIS, ki ni samopresojujoče narave, v novejših IS pa so vse

pogostejše ravno tovrstne določbe, kar bi utegnilo vplivati na uporabljivost splošnih izjem v

prihodnje. Ker IS vse pogosteje vključujejo splošne izjeme,322 se bodo države gostiteljice lahko

v prihodnje najverjetneje večkrat zanesle na to vrsto določb, na podlagi katerih bodo imeli

splošni javni interesi prednost pred interesi tujih investitorjev (seveda pa je to odvisno tudi od

načina, na katerega bodo te določbe v prihodnosti tolmačili arbitražni tribunali).

Drugi pogodbeni institut, ki se ga lahko države poslužijo v arbitražnih postopkih zaradi

zatrjevanih kršitev investicijskih standardov v času izrednih razmer, so določbe o nadomestilu

za izgube. Te določbe so del klasične investicijskopravne materije in jih lahko najdemo v večini

322 Titi, op. cit. (2018), str. 11.

48

IS (tudi slovenskih). Če je sklicevanje na splošne izjeme za države neugodno zaradi strogih

pogojev, pa je v primeru členov o nadomestilu za izgube sporna že njihova narava: glede na

izbrano razlago jih arbitražni tribunali uporabljajo tako v prid tujih investitorjev kot držav. V

skladu z večinskim mnenjem arbitražnih tribunalov gre tem določbam pripisati zgolj vlogo

dodatnega jamstva za tuje investitorje. Zanašanje na določbe o nadomestilu za izgube v okviru

snovanja obrambe držav pred arbitražnimi tribunali je torej precej negotovo in bo tako verjetno

tudi v prihodnje (razen če bi prišlo do temeljite spremembe arbitražne prakse).

Države pa lahko za potrebe obrambe uporabijo tudi nekatere institute MOP. Pravo na tem

področju ni naklonjeno državam gostiteljicam, saj Pravila vsebujejo številne stroge pogoje, ki

jih je treba izpolniti kumulativno. Dodatni težavi MOP oz. okoliščin, ki izključujejo

protipravnost predstavljata njihova sekundarna narava, ki predpostavlja, da država vsaj prima

facie ravna v nasprotju z IS, in nekoliko nejasne posledice uspešnega sklicevanja na te

okoliščine, saj narava 27. člena Pravil še ni povsem jasna.

Navkljub opisanim institutom lahko ugotovimo, da je interes držav, da bi v času izrednih

razmer dosegle ustalitev in razrešitev položaja, močno omejen s pravili mednarodnega

investicijskega prava, kakor ta izhajajo iz veljavnih IS in arbitražne prakse. Poleg tega so

obrambni instituti razmeroma težko uporabljivi, saj jih arbitražna praksa razlaga

nekonsistentno. Tovrstna nedoločnost vodi v dve poglavitni težavi. Prvič, predstavlja znatno

nejasnost obsega polja pravno dovoljenega ravnanja držav gostiteljic. Poleg tega za države in

investitorje zvišuje stopnjo negotovosti pri načrtovanju strategij v arbitražnih postopkih. To

nam dopušča potrditev začetne hipoteze, da se države po mednarodnem investicijskem pravu

težko razrešijo odgovornosti za svoje ukrepanje v času izrednih razmer, saj so a) relevantni

obrambni instituti redki, b) njihova uporabna vrednost pa, spričo nekonsistentne in restriktivne

razlage, majhna. Neusklajenost in nepredvidljivost sta sicer dva izmed najpogostejših očitkov

mednarodnem investicijskem pravu.323 Odgovornost za odpravo te pomanjkljivosti

investicijskopravnega sistema leži tako na državah, ki sklepajo IS in bi vanje lahko vključile

podrobnejše določbe, kot na tribunalih, ki bi lahko težili k bolj usklajeni uporabi teh IS.

323 Butler, Subedi, The Future of International Investment Regulation: Towards a World Investment

Organisation? (2017), str. 44.

49

V zadnjih letih se situacija sicer precej spreminja: odnose med državami in tujimi investitorji

naj bi uravnovesilo širše polje proste presoje držav, mdr. na podlagi pogostejšega vključevanja

splošnih izjem in spremenjenega načina reševanja sporov. V prihodnje naj bi bilo olajšano tako

redno kot izredno delovanje držav gostiteljic, bremena izrednih dogodkov pa naj bi bila bolj

enakomerno razporejena med vpletene deležnike.324 Arbiter Remiro Brotons je nekoč zapisal,

da bi bilo neupravičeno pričakovanje investitorjev, da bodo »varovani v slonokoščenem stolpu,

medtem ko država gori v plamenih«.325 Pričakovati gre torej, da bo na podlagi teženj po

drugačnem ravnotežju med interesi držav gostiteljic in investitorjev prišlo tudi do preobrazbe

mednarodnopravne ureditve izrednih razmer.

324 Laudal Berge, Alschner, Reforming Investment Treaties: Does treaty design matter?, URL:

https://www.iisd.org/itn/2018/10/17/reforming-investment-treaties-does-treaty-design-matter-tarald-

laudal-berge-wolfgang-alschner/; Cai, Balanced Investment Treaties and the BRICS (2018), str. 220. 325 Mobil (L) (Separate opinion Remiro Brotons), §57.

50

7. Viri in literatura

7.1 Knjige

1. Alvarez, José E.: THE PUBLIC INTERNATIONAL LAW REGIME GOVERNING

INTERNATIONAL INVESTMENT, Brill, Boston 2011.

2. Collins, David: AN INTRODUCTION TO INTERNATIONAL INVESTMENT LAW, Cambridge

University Press, Cambridge 2016.

3. Crawford, James: BROWNLIE'S PRINCIPLES OF PUBLIC INTERNATIONAL LAW (8. izdaja),

Oxford University Press, Oxford 2012.

4. Crawford, James: THE INTERNATIONAL LAW COMMISSION'S ARTICLES ON STATE

RESPONSIBILITY: INTRODUCTION, TEXT AND COMMENTARIES, Cambridge University

Press, Cambridge 2002.

5. De Brabandere, Eric: INVESTMENT TREATY ARBITRATION AS PUBLIC INTERNATIONAL

LAW: PROCEDURAL ASPECTS AND IMPLICATIONS, Cambridge University Press,

Cambridge 2014.

6. Dolzer, Rudolf; Schreuer, Christoph: PRINCIPLES OF INTERNATIONAL INVESTMENT

LAW (2. izdaja), Oxford University Press, Oxford 2012.

7. Dorr, Oliver; Schmalenbach, Kirsten: VIENNA CONVENTION ON THE LAW OF

TREATIES: A COMMENTARY (2. izdaja), Springer, Berlin 2018.

8. Ho, Jean: STATE RESPONSIBILITY FOR BREACHES OF INVESTMENT CONTRACTS,

Cambridge University Press, Cambridge 2018.

9. Montt, Santiago: STATE LIABILITY IN INVESTMENT TREATY ARBITRATION: GLOBAL

CONSTITUTIONAL AND ADMINISTRATIVE LAW IN THE BIT GENERATION, Hart, Oxford

2009.

10. Newcombe, Andrew Paul; Paradell, Lluís: LAW AND PRACTICE OF INVESTMENT

TREATIES : STANDARDS OF TREATMENT (2009), Kluwer Law International, Alphen aan

den Rijn 2009.

11. Rousseau, Charles: DROIT INTERNATIONAL PUBLIC (4. izdaja), Libraire Dalloz, Pariz

1964.

12. Sabanogullari, Levent: GENERAL EXCEPTION CLAUSES IN INTERNATIONAL

INVESTMENT LAW: THE RECALIBRATION OF INVESTMENT AGREEMENTS VIA WTO-

BASED FLEXIBILITIES, Nomos, Baden-Baden 2018.

51

13. Salacuse, Jeswald W.: THE LAW OF INVESTMENT TREATIES (2. izdaja), Oxford

University Press, Oxford 2015.

14. Shaw, Malcom N.: INTERNATIONAL LAW (8. izdaja), Cambridge University Press,

Cambridge 2017.

15. Sornarajah, Muthucumaraswamy: THE INTERNATIONAL LAW ON FOREIGN

INVESTMENT (3. izdaja), Cambridge University Press, Cambridge 2012.

16. Titi, Catherine: THE RIGHT TO REGULATE IN INTERNATIONAL INVESTMENT LAW,

Nomos, Baden-Baden 2014.

17. Türk, Danilo: TEMELJI MEDNARODNEGA PRAVA (2. izdaja), GV Založba, Ljubljana

2015.

7.2 Zborniki člankov

18. Bjorklund, Andrea: Emergency Exceptions, v: THE OXFORD HANDBOOK OF

INTERNATIONAL INVESTMENT LAW (ur. P. T. Muchlinski, F. Ortino, C. Schreuer),

Oxford University Press, Oxford: 2008, str. 459-522.

19. Crawford, James; Olleson, Simon: The character and forms of international

responsibility, v: INTERNATIONAL LAW (ur. M. Evans), Oxford University Press,

Oxford 2018, str. 415-449.

20. Crespi Reghizzi, Zeno: General Rules and Principles on State Responsibility and

Damages in Investment Arbitration: Some Critical Issues, v: GENERAL PRINCIPLES OF

LAW AND INTERNATIONAL INVESTMENT ARBITRATION (ur. A. Gattini, A. Tanzi, F.

Fontanelli), Brill, Boston 2018, str. 58-73.

21. Dolzer, Rudolf: Emergency Clauses in Investment Treaties: Four Versions, v:

LOOKING TO THE FUTURE: ESSAYS ON INTERNATIONAL LAW IN HONOR OF W.

MICHAEL REISMAN (ur. M. H. Arsanjani, J. Cogan, R. Sloane, S. Wiessner), Brill,

Boston 2010, str. 705-718.

22. Griffith, Gavan; Kalderimis, Daniel: 'Pure' Issue Conflicts in Investment Treaty

Arbitration (2015), v: PRACTISING VIRTUE: INSIDE INTERNATIONAL ARBITRATION (ur.

D. D. Caron, S. W. Schill, A. C. Smutny, E. E. Triantafilou), Oxford University Press,

Oxford 2015, str. 607-625.

52

23. Henckels, Caroline: Necessity and Self-Defence in the Context of Armed Conflict, v:

INTERNATIONAL INVESTMENT LAW AND THE LAW OF ARMED CONFLICT (ur. K. F.

Gomez, A. Gourgourinis, C. Titi), Springer, Berlin 2019, str. 319-340.

24. Hirsch, Moshe: Sources of international investment law, v: INTERNATIONAL

INVESTMENT LAW AND SOFT LAW (ur. A. K. Bjorklund, A. Reinisch), Edward Elgar,

Cheltenham 2012, str. 9-38.

25. Kurtz, Jurgen: Delineating Primary and Secondary Rules of Necessity at International

Law, v: MULTI-SOURCED EQUIVALENT NORMS IN INTERNATIONAL LAW (ur. T.

Broude, Y. Shany), Hart Publishing, Oxford 2011, str. 231-257.

26. Odumosu-Ayanu, Ibironke T.: International Investment Law and Disasters: Necessity,

Peoples, and the Burden of (Economic) Emergencies, v: THE INTERNATIONAL LAW OF

DISASTER RELIEF (ur. D. D. Caron, M. J. Kelly, A. Telesetsky), Cambridge University

Press, Cambridge 2014, str. 314-337.

27. Ranjan, Prabhash: Capital-flow management measures and international investment

law: Never the twain shall meet? v: INTERNATIONAL INVESTMENT LAW AND THE

GLOBAL FINANCIAL ARCHITECTURE (ur. C. J. Tams, S. W. Schill, R. Hofmann, A.

Asteriti), Edward Elgar Publishing, Cheltenham 2017, str. 257–280.

28. Sacerdoti, Giorgio: The application of BITs in time of economic crisis: limits to their

coverage, necessity and the relevance of WTO law, v: GENERAL INTERESTS OF HOST

STATES IN THE APPLICATION OF INVESTMENT TREATIES (ur. G. Sacerdoti, P. Acconci,

M. Valenti, A. De Luca), Cambridge University Press, Cambridge 2014, str. 3-25.

29. Schreuer, Christoph: The protection of investments in armed conflicts, v:

INVESTMENT LAW WITHIN INTERNATIONAL LAW: INTEGRATIONIST PERSPECTIVES (ur.

F. Baetens), Cambridge, Cambridge 2013, str. 3-20.

30. Schreuer, Christoph: War and Peace in International Investment Law, v:

INTERNATIONAL INVESTMENT LAW AND THE LAW OF ARMED CONFLICT (ur. K. F.


31. Singh, Kavaljit; Ilge, Burghard, Introduction, v: RETHINKING BILATERAL INVESTMENT

TREATIES: CRITICAL ISSUES AND POLICY CHOICES (ur. K. Singh, B. Ilge), URL:

https://www.bothends.org/uploaded_files/document/1Rethinking_Bilateral_Investme

nt_Treaties_Book.pdf (9. spetember 2019).

53

32. Spears, Suzanne; Fogdestam Agius, Maria: Protection of Investments in War-Torn

States: A Practitioner’s Perspective on War Clauses in Bilateral Investment Treaties,

v: INTERNATIONAL INVESTMENT LAW AND THE LAW OF ARMED CONFLICT (ur. K. F.


33. Titi, Catharine: Scope of international investment agreements and substantive

protection standards, v: RESEARCH HANDBOOK ON FOREIGN DIRECT INVESTMENT (ur.

M. Krajewski, R. T. Hoffmann), Elgar Edgar, Cheltenham 2019, str. 173-192.

34. Tomka, Peter: Emergency Clauses in Bilateral Investment Treaties, v: BUILDING

INTERNATIONAL INVESTMENT LAW - THE FIRST 50 YEARS OF ICSID (ur. M. Kinnear,

G. R. Fischer, J. Minguez Almeida, L. F. Torres, M. Uran Bidegain), Kluwer Law

International, Alphen aan den Rijn 2016, 477-494.

35. Van Harten, Gus: Percieved Bias in Investment Treaty Arbitration, v: THE BACKLASH

AGAINST INVESTMENT ARBITRATION: PERCEPTIONS AND REALITY (ur. M. Waibel, A.

Kaushal, K. L. Chung, C. Balchin) , Kluwer Law International, Alphen aan den Rijn

2010, str. 433-453.

36. Yannaca-Small, Katia: Arbitration Under International Investment Agreements, v:

ARBITRATION UNDER INTERNATIONAL INVESTMENT AGREEMENTS: A GUIDE TO THE

KEY ISSUES (ur. K. Yannaca-Small), Oxford University Press, Oxford 2010, str. xxi-

xxii.

7.3 Članki

37. Agustín Parma, Carlos: Las cláusulas de emergencia en el derecho de la OMC y en el

derecho internacional de las inversiones, v: Revista Internacional Foro de Derecho

Mercantil, 10 (2012) 34, str. 13-47.

38. Binder, Christina: Non Performance of Treaty Obligations in Cases of Necessity -

From Necessity Knows No Law via the Law(s) of Necessity to Interface between

Different Laws of Necessity, v: 13 Austrian Review of International and European

Law 1, str. 3-34.

39. Božičko, Polona; Menard, Maja: Zaščita tujih naložb v Sloveniji in slovenskih naložb

v tujini na podlagi meddržavnih bilateralnih investicijskih sporazumov, v: Slovenska

arbitražna praksa, 2 (2013) 1, str. 4-12.

54

40. Briese, Robyn; Schill, Stephan: Djibouti v. France – Self-Judging Clauses Before the

International Court of Justice, v: 10 Melbourne Journal of International Law (2009) 1,

str. 308-328.

41. Burke-White, William: The Argentine Financial Crisis State Liability under BITs and

the Legitimacy of the ICSID System, v: Asian Journal of WTO & International

Health Law and Policy, 3 (2008) 199, str. 199-234.

42. Burke-White, William; von Staden, Andreas: Investment Protection in Extraordinary

Times: The Interpretation and Application of Non-Precluded Measures Provisions in

Bilateral Investment Treaties, v: Virginia Journal of International Law, 48 (2008) 307,

str. 307-410.

43. Butler, Nicolette; Subedi, Surya: The Future of International Investment Regulation:

Towards a World Investment Organisation?, v: Netherlands International Law

Review, 63 (2017) 1, str. 43-72.

44. Cai, Congyan: Balanced Investment Treaties and the BRICS, v: American Journal of

International Law Unbound, 112 (2018), str. 217-222.

45. Claussen, Kathleen: The Casualty of Investor Protection in Times of Economic Crisis,

v: Yale Law Journal, 118 (2009) 7, str. 1545-1555.

46. Fatur, Andrej; Peček, Katja: Zaščita tujih neposrednih investicij v Republiki

Sloveniji: bilateralni investicijski sporazumi v kontekstu prava EU, v: Podjetje in

delo, 40 (2014) 6-7, str. 1355-1366.

47. Freidl, Andrej: Reformirati arbitražni ISDS ali uvajati investicijska sodišča?, v:

Slovenska arbitražna praksa, 5 (2016) 1, str. 6-22.

48. Hoelck Thjoernelund, Marie Christine: State of Necessity as an Exemption from State

Responsibility for Investments, v: Max Planck Yearbook of United Nations Law, 13

(2009) 1, p. 423-480.

49. Ismailov, Otabek: Interaction of International Investment and Trade Regimes on

Interpreting Treaty Necessity Clauses: Convergence or Divergence, v: Georgetown

Journal of International Law, 48 (2017) 2, str. 505-556.

50. Jacob, Patrick; Latty, Franck; de Nanteuil, Arnaud: ARBITRAGE

D’INVESTISSEMENT ET DROIT INTERNATIONAL GENERAL (2017), v:

Annuaire francais de droit international, 63 (2017), str. 647-700.

55

51. Kolo, Abba: Investor Protection vs Host State Regulatory Autonomy during

Economic Crisis: Treatment of Capital Transfers and Restrictions under Modern

Investment Treaties, v: The Journal of World Investment & Trade, 8 (2007) 4, str.

457-503.

52. Liubashenko, Viacheslav: Treatment of Foreign Investments during Armed Conflicts:

The Regimes, v: Journal of Conflict & Security Law, 24 (2019) 1, str. 145-169.

53. Lozano Contreras, Fernando: El estado de necesidad y las cláusulas de emergencia

contempladas en los APPRI: los casos argentinos ante el CIADI, v: Revista Espanola

de Derecho Internacional, 65 (2013), str. 101-129.

54. Mitchell, Andrew D.; Henckels, Caroline: Variations on a Theme: Comparing the

Concept of "Necessity" in International Investment Law and WTO Law, v: Chicago

Journal of International Law, 14 (2013) 1, str. 93-164.

55. Radjai, Noradele; Halonen, Laura; Kyriakou, Panagiotis A.: An Analysis of the

Compensation Regime Applicable to Claims Arising from Armed Conflicts Affecting

Investments in MENA, v: BCDR International Arbitration Review, 3 (2016) 2, str.

219–242.

56. Paddeu, Federica: A Genealogy of Force Majeure in International Law, v: The British

Yearbook of International Law, 82 (2012) 1, str. 381-494.

57. Paparinskis, Martins: Circumstances Precluding Wrongfulness in International

Investment Law, v: ICSID Review, 31 (2016) 2, str. 484-503.

58. Paparinskis, Martins: Investment Arbitration and the Law of Countermeasures, v:

British Yearbook of International Law, 79 (2008) 1, str. 264-352.

59. Pérez-Aznar, Facundo: Investment Protection in Exceptional Situations:

Compensation-for-Losses Clauses in IIAs, v: ICSID Review, 32 (2017) 3, str. 696-

720.

60. Peterlin, Irena: Svobodna trgovina, izjeme v interesu nacionalne varnosti in klavzule

samopresoje - spolzek teren svetovnega trgovinskega režima, v: Pravna praksa, 36

(2017) 24-25, str. 15-17.

61. Reinisch, August: Necessity in Investment Arbitration, v: Netherlands Yearbook of

International Law, 41 (2010), str. 137-158.

56

62. Reinisch, August: Necessity in International Investment Arbitration— An

Unnecessary Split of Opinions in Recent ICSID Cases?, v: The Journal of World

Investment & Trade, 8 (2007) 2, str. 191-214.

63. Sancin, Vasilka: Dokončnost mednarodnih investicijskih arbitražnih odločb, v:

Podjetje in delo, 40 (2014) 6-7, str. 1345-1354.

64. Schill, Stephan; Briese, Robyn: “If the State Considers”: Self-Judging Clauses in

International Dispute Settlement, v: Max Planck Yearbook of United Nations Law, 13

(2009), 61-140.

65. Schreuer, Christoph: Full Protection and Security, v: Journal of International Dispute

Settlement, 1 (2010) 2, str. 353-369.

66. Sinha, Amit Kumar: Non-Precluded Measures Provisions in Bilateral Investment

Treaties of South Asian Countries, v: Asian Journal of International Law, 7 (2017) 2,

str. 227–263.

67. Spears, Suzanne A.: The Quest for Policy Space in a New Generation of International

Investment Agreements, v: Journal of International Economic Law, 13 (2010) 4, str.

1037-1075.

68. Stone Sweet, Alec: Investor-State Arbitration: Proportionality's New Frontier, v: Law

and Ethics of Human Rights, 4 (2010) 1, str. 47-76.

69. Wang, Wei: The Non-Precluded Measure Type Clause in International Investment

Agreements: Significances, Challenges, and Reactions, v: ICSID Review - Foreign

Investment Law Journal, 32 (2017) 2, str. 447–456.

70. Van Harten, Gus; Loughlin, Martin: Investment Treaty Arbitration as a Species of

Global Administrative Law, v: The European Journal of International Law, 17 (2006)

1, str. 121-150.

71. von Staden, Andreas: Towards Greater Doctrinal Clarity in Investor-State Arbitration,

v: Czech Yearbook of International Law, 2 (2011) ST, str. 207-229.

72. Zrilič, Jure: Armed Conflict as Force Majeure in International Investment Law, v:

Manchester Journal of International Economic Law, 16 (2019) 1, str. 28-56.

57

7.4 Magistrska diplomska dela

73. Osojnik, Maks David: Doktrina oblastnih pristojnosti v mednarodnem investicijskem

pravu, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani 2019.

7.5 Bilateralni investicijski sporazumi

74. Albanija - Ciper BIS (2010)

Agreement on the Promotion and the Reciprocal Protection of Investments Between

the Council of Ministers of the Republic of Albania and the Government of the

Republic of Cyprus, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-

investment-agreements/treaty-files/3145/download (14. september 2019).

75. Argentina-BLEU BIS (1990)

Convenio entre la Republica Argentina y la Union Belgo-Luxemburguesa para la

Promocíon y la Protectíon Reciproca de las Inversiones y notas reversales, URL:

https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-

files/75/download (1. oktober 2019).

76. Argentina-Francija BIS (1991)

Accord entre le gouvernement de la République Française et le gouvernement de la

République Argentine sur l'encouragemenl et la protection reciproques des

investissements, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-

agreements/treaty-files/91/download (1. oktober 2019).

77. Argentina-Maroko BIS (1996)

Acuerdo suscripto con el Gobierno del Reino de Marruecos para la Promocion y

Proteccion Reciprocas de Inversiones, URL:



78. Avstrija-Libija BIS (2002)

Agreement between the Republic of Austria and the Great Socialist People’s Libyan

Arab Jamahiriya for the Promotion and Protection of Investments, URL:



79. Azerbajdžan-Hrvaška BIS (2007)

58

Agreement between the Government of the Republic of Croatia and the Government

of the Republic of Azerbaijan on the Promotion and Reciprocal Protection of

Investments, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-


80. Bahrajn-ZDA BIS (1999)

Treaty Between the Government of the United States of America and the Government

of the State of Bahrain Concerning the Encouragement and Reciprocal Protection of

Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-


81. Belorusija-Indija BIS (2018)

Treaty between the Republic of Belarus and the Republic of India on Investments,

URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-agreements/treaty-


82. BLEU-Mehika BIS (1998)

Accord entre l'Union economique belgo-luxembourgeoise et les Etats-Unis du

Mexique concernant l'encouragement et la protection reciproques des

investissements, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-


83. Češka-Albanija (1994)

Agreement Between the Czech Republic and the Republic of Albania for the

promotion and reciprocal protection of investments, URL:


files/10/download (20. september 2019).

84. Indija-Slovenia BIS (2011)

Agreement Between the Government of the Republic of India and the Government of

the Republic of Slovenia on the Mutual Promotion and Protection of Investments,



85. Italija-Alžirija BIS (1991)

Accordo fra il Governo della Repubblica italiana ed il Governo della Repubblica

algerina democratica e popolare sulla promozione e protezione degli investimenti,

59



86. Italija-Argentina BIS (1990)

Accordo fra la Rrepublica Italiana e la Republica Argenitna sulla promozione e

protezione degli investimenti, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-

investment-agreements/treaty-files/99/download (1. oktober 2019).

87. Italija-Urugvaj BIS (1990)

Accordo fra il Governo della Repubblica Italiana ed il Governo della Repubblica

Orientale dell'Uruguay sulla promozione e protezione degli investimenti, URL:



88. Izrael-Japonska BIS (2017)

Agreement Between the State of Israel and Japan for the Liberalization, Promotion

and Protection of Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-


89. Japonska-Kenija BIS (2016)

Agreement Between the Government of Japan and the Government of the Republic of

Kenya for the Promotion and Protection of Investment, URL:



90. Kanada-Mongolija BIS (2016)

Agreement Between Canada and Mongolia for the Promotion and Protection of



91. Kanada-Moldavija BIS (2018)

Agreement Between the Government of Canada and the Government of the Republic

of Moldova for the Promotion and Protection of Investments, URL:



92. Kanada-Peru BIS (2006)

60

Agreement Between Canada and the Republic of Peru for the Promotion and

Protection of Investments, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-


93. Kanada-Senegal BIS (2014)

Agreement Between Canada and the Federal Republic of Senegal for the Promotion

and Protection of Investments, URL:



94. Kanada-Slonokoščena obala BIS (2014)

The Government of Canada and the Government of the Republic of Cote d’Ivoire,



95. Katar-Singapur BIS (2017)

Agreement between the Government of the State of Qatar and the Government of the

Republic of Singapore for the Reciprocal Promotion and Protection of Investments,



96. Kazakhstan-BLEU BIS (1998)

Agreement Between the Government of the Republic of Kazakstan, on the One Hand

and the Belgo-Luxemburg Economic Union, on the Other Hand on the Reciprocal

Promotion and Protection of Investments, URL:



97. Mehika-Avstrija BIS (1998)

Agreement between the United Mexican States and the Republic of Austria on the




98. Nemčija-Rusija BIS (1989)

Agreement Between the Federal Republic of Germany and the Union of Soviet

Socialist Republics Concerning the Promotion and Reciprocal Protection of

61



99. Portugalska-Libija BIS (2003)

Acordo entre a Républica Portugesa e a Grande Jamahiriya Árabe Líbia Popular

Socialista sobre a poroçao e a potecçao de investimentos, URL:


files/1912/download (2. okteober 2019).

100. Švica-Čad BIS (1967)

Accord de commerce, de protection des investissements et de cooperation technique

entre la Confederation Suisse et la Republique du Tchad, URL:



101. ZDA-Argentina BIS (1991)

Treaty Between United States of America and the Argentine Republic Concerning the

Reciprocal Encouragement and Protection of Investment, URL:



102. ZDA-Azerbajdžan BIS (1997)


of the Republic of Azerbaijan Concerning the Encouragement and Reciprocal

Protection of Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-


103. ZDA-El Salvador BIS (1999)


of the Republic of El Salvador Concerning the Encouragement and Reciprocal

Protection of Investment, URL: https://investmentpolicy.unctad.org/international-


104. ZDA-Litva BIS (1998)


of the Republic of Lithuania for the Encouragement and Reciprocal Protection of



62

105. ZDA-Mozambik (1998)


of Mozambique Concerning the Encouragement and Reciprocal Protection of



106. ZDA-Ruanda BIS (2008)

Trade and Investment Framework Agreement Between the Government of the United

States of America and the Government of the Republic of Rwanda Concerning the

development of Trade and Investment Relations, URL:


files/2723/download (2. okteober 2019).

107. ZK-Argentina BIS (1990)

Agreement Between the Government of the United Kingdom of Great Britain and

Northern Ireland and the Governement of the Republic of Argentina for the




7.6 Bilateralni investicijski sporazumi Slovenije

108. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o

vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 26/01.

109. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Albanijo o

vzajemnem spodbujanju in zaščiti vlaganj, UR. l. RS, št. 4/00.

110. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o

medsebojnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 22/01.

111. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo

o vzajemni zaščiti in spodbujanju investicij, Ur. l. RS, št. 9/99.

112. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Poljsko o

vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 6/00.

113. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Portugalsko

o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 6/00.

63

114. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Turčijo o

spodbujanju in zaščiti naložb, UR. l. RS, št. 10/06.

115. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Uzbekistan o

vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 13/04.

116. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Slovaško republiko o

vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij, Ur. l., št. 3/94.

117. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Švicarsko konfederacijo

o vzpodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 3/97.

118. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Ukrajino o

medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 24/00.

119. Zakon o ratifikaciji pogodbe med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo

o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, s protokolom in izmenjanimi pismi, Ur.

l. RS, št. 3/94.

120. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Belgijsko-

luksemburško ekonomsko unijo o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur.

l. RS, št. 4/00.

121. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države

Izrael o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 9/99.

122. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Države

Kuvajt o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 23/02.

123. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Francoske

republike o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb s protokolom Ur. l. RS, št.

6/99.

124. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Arabske

republike Egipt o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 9/99.

125. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Helenske

republike o vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 30/99).

126. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine

Danske o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 22/0.


Švedske o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb s protokolom, Ur. l. RS, št.

4/01.

64


Tajske o spodbujanju in zaščiti naložb s Protokolom, Ur. l. RS, št. 17/00.

129. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike

Bolgarije o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 24/00.


Finske o spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 10/00.


Litve o medsebojnem pospeševanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 13/99.

132. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ljudske

republike Kitajske o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 3/94.

133. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Malte o

medsebojnem spodbujanju in zaščiti naložb s protokolom, UR. l. RS, št. 22/01.


Hrvaške o spodbujanju in vzajemni zaščiti investicij, Ur. l. RS, št. 14/00.


Moldove o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 40/04.


Romunije o spodbujanju in vzajemni zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 15/96.


Singapur o medsebojnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS, št. 17/00.

138. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado

Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o zaščiti in spodbujanju

vlaganj, Ur. l. RS, št. 5/99.

139. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado

Zvezne republike Jugoslavije o vzajemnem spodbujanju in zaščiti naložb, Ur. l. RS,

št. 27/02.

140. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o pospeševanju in medsebojni zaščiti naložb med

Republiko Slovenijo in Kraljevino Španijo, Ur. l. RS, št. 24/00.

141. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o pospeševanju in medsebojni zaščiti naložb med

Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Nizozemske s protokolom, Ur. l.

RS, št. 10/98.

65

142. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vzajemni zaščiti in pospeševanju naložb med

Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, Ur. l. RS, št. 11/00.

7.7 Multilateralni investicijski sporazumi in mednarodne pogodbe z

investicijskimi določbami

143. Comprehensive and Progressive Agreement for Trans-Pacific Partnership (CPTPP),

URL: https://www.mfat.govt.nz/assets/Trans-Pacific-Partnership/Text/9.-

Investment-Chapter.pdf (11. oktober 2019).

144. Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih

držav, Ur. l. SFRJ, št. 7/67.

145. Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) med Kanado na eni strani ter

Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani, Ur. l. EU, št. L 11/23.

146. EU-Vietnam trade and investment agreements, URL: EU-Vietnam trade and

investment agreements (9. september 2019).

147. Šrilanka-Singapur FTA

Free trade agreement between the Democratic Socialist Republic of Sri Lanka and

the Republic of Singapore, URL: http://modsit.gov.lk/32-uncategorised/115-free-

trade-agreement-between-the-democratic-socialist-republic-of-sri-lanka-and-the-

republic-of-singapore.html#slsfta-english (2. oktober 2019).

148. Turčija-Singapur FTA

Turkey – Singapore Free Trade Agreement (TRSFTA), URL:

https://www.enterprisesg.gov.sg/-/media/esg/files/non-financial-assistance/for-

companies/free-trade-agreements/trsfta/turkey-legal-text-trsfta.pdf?la=en (2. oktober

2019).

149. Zakon o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o

energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s

pogodbo o energetski listini, Ur. l. RS, št. 12/97.

7.8 Vzorčni BIS

150. Vzorčni BIS BLEU (2019)

66

Voorstel tot model tekst voor bilaterale investeringsakkoorden / Proposition de texte

modele pour les accords bilateraux d’investissement, URL:



151. Vzorčni BIS Kanade (2004)

Canada 2004 Model BIT, URL: https://www.italaw.com/documents/Canadian2004-

FIPA-model-en.pdf (2. oktober 2019).

152. Vzorčni BIS ZDA (2004)

2004 U.S. Model Bilateral Investment Treaty, URL:

https://ustr.gov/archive/assets/Trade_Sectors/Investment/Model_BIT/asset_upload_f

ile847_6897.pdf (2. oktober 2019).

7.9 Druge mednarodne pogodbe

153. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, Ur. l. RS, št. 9/92.

154. Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, Ur. l. RS,

št. 25/99.

155. Konvencija o reševanju investicijskih sporov med državami in državljani drugih

držav, Ur. l. SFRJ, št. 7/67.

156. Konvencija Združenih narodov proti korupciji, Ur. l. RS, št. 22/2008.

157. Newyorška konvencija o priznanju in izvršitvi tujih arbitražnih odločb, Ur. l. SFRJ,

MP, št. 11/81.

158. Softwood Lumber Agreement, URL:

https://ustr.gov/sites/default/files/uploads/factsheets/Trade%20Topics/enforcement/s

oftwood%20lumber/2006%20U.S.-

Canada%20Softwood%20Lumber%20Agreement.pdf (1. december 2019).

159. Ustanovna listina OZN, 1 UNTS XVI (1945).

7.10 Dokumenti in gradivo OZN

160. "Force majeure" and "Fortuitous event" as circumstances precluding wrongfulness:

Survey of State practice, international judicial decisions and doctrine - study

prepared by the Secretariat, UN Doc. A/CN.4/315 (1977).

67

161. Draft articles on the effects of armed conflicts on treaties, with commentaries, 2011,

ILC Report A/66/10.

162. Osnutek pravil o odgovornosti držav s komentarji, ILC Report A/56/10 (2001).

163. Possible reform of investor-State dispute settlement (ISDS), UN Doc.

A/CN.9/WG.III/WP.166/Add.1.

164. Pravila o odgovornosti držav, GA Res. A/56/83 (2001).

165. Report of the High-level Panel on Threats, Challenges and Change, UN Doc.

A/59/565.

166. UNCTAD, Investment policy hub - Slovenia, URL:

https://investmentpolicy.unctad.org/international-investment-

agreements/countries/192/slovenia?type=tips (6. september 2019).

167. UNCTAD, Recent Developments in the International Investment Regime, URL:

https://unctad.org/en/PublicationsLibrary/diaepcbinf2018d1_en.pdf (9. spetember

2019).

168. UNCTAD, The Protection of National Security in IIAs, UN Doc.

UNCTAD/DIAE/IA/2008/5(2009).

169. United Nations Legislative Series: Materials on the Responsibility of States for

Internationally Wrongful Acts, UN Doc. ST/LEG/SER B/25 (2012).

7.11 Praksa Meddržavnega sodišča

170. Certain Questions of Mutual Assistance in Criminal Matters (Djibouti v. France),

Judgment, I.C.J. Reports 2008, p. 177.

171. Gabcikovo-Nagymaros Project (Hungary/Slovakia) [Gabcikovo], ICJ Reports 1997,

p. 39.

7.12 Praksa mednarodnih investicijskih tribunalov

172. American Manufacturing & Trading, Inc. v. Republic of Zaire, ICSID Case No.

ARB/93/1 (Award).

173. American Manufacturing & Trading, Inc. v. Republic of Zaire, ICSID Case No.

ARB/93/1 (Statement of the Individual Opinion of Mr. Heribert Golsong).

68

174. Archer Daniels Midland Company and Tate & Lyle Ingredients Americas, Inc. v.

The United Mexican States, ICSID Case No. ARB (AF)/04/5.

175. Asian Agricultural Products Ltd. v. Republic of Sri Lanka, ICSID Case No.

ARB/87/3 (Award).

176. Asian Agricultural Products Ltd. v. Republic of Sri Lanka, ICSID Case No.

ARB/87/3 (Dissenting Opinion of Samuel K.B. Asante).

177. Bernardus Henricus Funnekotter and others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case

No. ARB/05/6 (Award).

178. Bernhard von Pezold and Others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case No.

ARB/10/15 (Award).

179. Bernhard von Pezold and Others v. Republic of Zimbabwe, ICSID Case No.

ARB/10/15 (Annulment Decision).

180. BG Group Plc. v. The Republic of Argentina, UNCITRAL (Award).

181. CC/Devas (Mauritius) Ltd., Devas Employees Mauritius Private Limited and

Telecom Devas Mauritius Limited v. India (Award).

182. CMS Gas Transmission Company v. The Republic of Argentina, ICSID Case No.


183. CMS Gas Transmission Company v. The Republic of Argentina, ICSID Case No.

ARB/01/8 (Award).

184. Consortium RFCC v. Royaume du Maroc, ICSID Case No. ARB/00/6 (Award)

185. Continental Casualty Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No.

ARB/03/9 (Award).

186. Deutsche Telekom v. India, PCA Case No. 2014-10 (Award).

187. EDF International S.A., SAUR International S.A. and León Participaciones

Argentinas S.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/23 (Annulment

Decision).

188. EDF International S.A., SAUR International S.A. and León Participaciones

Argentinas S.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/23 (Award).

189. El Paso Energy International Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No.


190. El Paso Energy International Company v. The Argentine Republic, ICSID Case No.

ARB/03/15 (Award).

69

191. Enron Corporation and Ponderosa Assets, L.P. v. Argentine Republic, ICSID Case

No. ARB/01/3 (Annulment Decision).

192. Enron Corporation and Ponderosa Assets, L.P. v. Argentine Republic, ICSID Case

No. ARB/01/3 (Award).

193. Hochtief AG v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/07/31 (Decision on

Liability).

194. Impregilo S.p.A. v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/07/17 (Award)

195. L.E.S.I. S.p.A. and ASTALDI S.p.A. v. République Algérienne Démocratique et

Populaire, ICSID Case No. ARB/05/3 (Sentence).

196. LG&E Energy Corp., LG&E Capital Corp., and LG&E International, Inc. v.

Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/02/1 (Liability).

197. Metalpar S.A. and Buen Aire S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No.

ARB/03/5 (Award on the Merits).

198. Mobil Exploration and Development Inc. Suc. Argentina and Mobil Argentina S.A.

v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/16 (Decision on Jurisdiction and

Liability).

199. Mobil Exploration and Development Inc. Suc. Argentina and Mobil Argentina S.A.

v. Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/16 (Decision on Jurisdiction and

Liability - Separate Opinion of Professor Antonio Remiro Brotons, arbitrator)

200. National Grid plc v. The Argentine Republic, UNCITRAL (Award).

201. Sempra Energy International v. The Argentine Republic, ICSID Case No.


202. Sempra Energy International v. The Argentine Republic, ICSID Case No.

ARB/02/16 (Award).

203. SGS Société Générale de Surveillance S.A. v. Republic of the Philippines, ICSID

Case No. ARB/02/6 (Decision on Jurisdiction).

204. Suez, Sociedad General de Aguas de Barcelona S.A., and InterAguas Servicios

Integrales del Agua S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/17

(Decision on Liability).

205. Suez, Sociedad General de Aguas de Barcelona, S.A.and Vivendi Universal, S.A. v.

Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/03/19 (Decision on Liability).

70

206. Total S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/01 (Decision on

Annulment).

207. Total S.A. v. The Argentine Republic, ICSID Case No. ARB/04/01 (Decision on

Liability).

208. Unión Fenosa Gas, S.A. v. Arab Republic of Egypt, ICSID Case No. ARB/14/4

(Award).

209. United Parcel Service of America Inc. v. Government of Canada, ICSID Case No.

UNCT/02 (Award).

210. Way2B ACE v. Libya, ICC Case No. 20971/MCP/DDA.

7.13 Praksa drugih mednarodnih tribunalov

211. Amoco v. Iran, Case No. 56, Chamber 3, Award No. 310-65-3 of 14 July 1987.

212. Russian Indemnity case, 11 RIAA, p. 431 (1912).

213. Case concerning various Serbian loans (France v Serbia), PCIJ Ser A, Nos. 20/21,

Judgment No. 14, 5 (1929), p. 40.

214. WTO Appellate Body, Korea-Measures Affecting Imports of Fresh, Chilled and

Frozen Beef, WT/DS161/AB/R (WT/DS169/AB/R), adopted June 7, 2001.

7.14 Medmrežje

215. Alvarez, José E.; Brink, Tegan: Revisiting the Necessity Defense: Continental

Casualty v. Argentina (IILJ Working Paper 2010/3), URL: http://iilj.org/wp-

content/uploads/2016/08/Alvarez-Brink-Revisiting-the-Necessity-Defense-IILJ-WP-

2010_3.pdf (22. avgust 2019).

216. Dunn, Chido: Zimbabwe’s Hitting the Arbitration Headlines, URL:

http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2010/08/20/zimbabwes-hitting-the-

arbitration-headlines/ (3. september 2019).

217. EC, Investment, URL: https://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-

markets/investment/ (6. spetember 2019).

218. Foty, Cherine: Impact of the Arab Spring on the International Arbitration

Landscape, URL: http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2019/07/26/impact-

of-the-arab-spring-on-the-international-arbitration-landscape/ (9. september 2019).

71

219. Gibson, Catherine H.: “Essential Security” for the United States in TPP and Beyond,

URL: http://arbitrationblog.kluwerarbitration.com/2015/12/22/essential-security-for-

the-united-states-in-tpp-and-beyond/ (6. julij 2019).

220. International Monetary fund, Lessons from the Crisis in Argentina, URL:

https://www.imf.org/external/np/pdr/lessons/100803.pdf (13. avgust 2019).

221. Kurtz, Jurgen: Adjudging the Exceptional at International Law: Security, Public

Order and Financial Crisis, URL: http://jeanmonnetprogram.org/wp-

content/uploads/2014/12/080601.pdf (19. avgust 2019).

222. Laudal Berge, Tarald; Alschner, Wolfgang: Reforming Investment Treaties: Does

treaty design matter?, URL: https://www.iisd.org/itn/2018/10/17/reforming-

investment-treaties-does-treaty-design-matter-tarald-laudal-berge-wolfgang-

alschner/ (13. oktober 2019).

223. Lavopa, Federico: Crisis, medidas de emergencia y fracaso del mecanismo de SCIE:

el caso de la Argentina, URL: https://www.southcentre.int/wp-

content/uploads/2017/05/IPB2_Crisis-Emergency-Measures-and-the-Failure-of-the-

ISDS-System-The-Case-of-Argentina_ES.pdf (15. september 2019).

224. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, URL: http://mgrt.arhiv-

spletisc.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/trgovinska_politika/drugi_pomembni_d

okumenti/ (6. september 2019).

225. Newcombe, Andrew: General Exceptions in International Investment Agreements

(Draft Discussion Paper Prepared for BIICL Eighth Annual WTO Conference 13th

and 14th May 2008, London, URL:

https://www.biicl.org/files/3866_andrew_newcombe.pdf (9. julij 2019).

226. Nishith Desai Associates, International Investment Treaty Arbitration and India -

With special focus on India Model BIT, URL:

http://www.nishithdesai.com/fileadmin/user_upload/pdfs/Research_Papers/Bilateral

_Investment_Treaty_Arbitration_and_India-PRINT-2.pdf (9. julij 2019).

227. Peterson, Eric Luke: Armesto-chaired BIT tribunal sees failure to protect Turkish

investment, orders $50+ mil for Cengiz Insaat in new ICC award; updates on 6 other

Turkish investor claims v. Libya, URL: https://www.iareporter.com/articles/an-

update-on-7-turkish-investor-claims-against-libya/ (8. september 2019).

72

228. Peterson, Luke Eric: Glick, Hanotiau and Douglas dismiss claims of contractor in

Libya, finding that actions of state construction agency cannot be attributed to

Libyan state for purposes of BIT, URL: https://www.iareporter.com/articles/glick-

hanotiau-and-douglas-dismiss-claims-of-contractor-in-libya-finding-that-actions-of-

state-construction-agency-cannot-be-attributed-to-libyan-state-for-purposes-of-bit/

(3. september 2019).

229. Peterson, Luke Eric: Way2B v. Libya tribunal finds that BIT’s war- losses clause

does not exclude operation of other BIT protections (including full protection &

security), but foreign investor fails to meet evidentiary burdens, URL:

https://www.iareporter.com/articles/tribunal-finds-that-bits-war-losses-clause-does-

not-exclude-operation-of-other-bit-protections-including-full-protection-security-

but-foreign-investor-fails-to-meet-evidentiary-burdens/ (3. september 2019).

230. Sabanogullari, Levent: The Merits and Limitations of General Exception Clauses in

Contemporary Investment Treaty Practice, URL:

https://www.iisd.org/itn/2015/05/21/the-merits-and-limitations-of-general-

exception-clauses-in-contemporary-investment-treaty-practice/ (3. avgust 2019).

231. Schill, Stephen: Arbitrator Independence and Academic Freedom, URL:

https://www.ejiltalk.org/arbitrator-independence-and-academic-freedom/ (22. avgust

2019).

232. Singh, Sahib: Necessity in Investor-State Arbitration: The Sempra Annulment

decision, URL: https://www.ejiltalk.org/necessity-in-investor-state-arbitration-the-

sempra-annulment-decision/ (15. avgust 2019).

233. Titi, Catherine: The Evolution of Substantive Investment Protections in Recent

Trade and Investment Treaties, URL: https://e15initiative.org/wp-

content/uploads/2015/09/ictsd_-

_the_evolution_of_substantive_investment_protections_in_recent_trade_and_invest

ment_treaties_-_titi.pdf (12. oktober 2019).

234. Yamada, Takuhei: State of Necessity in International Law: A Study of International

Judicial Cases, URL: http://www.law-kobegakuin.jp/~jura/law/files/34-4-04.pdf (8.

september 2019).

73

235. Zhu, Xuewei: The Belt and Road” Initiative: Call for “General Exceptions Clause”

in BITs, URL: http://scriptiesonline.uba.uva.nl/document/666756 (11. oktober

2019).

Documents

New Izredne razmere in odgovornost drav po mednarodnem … · 2020. 1. 28. · konvertibilnost argentinskega pesa z dolarjem, odpravil dogovorjene indeksacije za izvajanje 11 Van