UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA … · 2020-01-03 · 10.REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER 26. september 2016 2 PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKOV 2. IZREDNE,

10. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

26. september 2016

1

KAZALO:

UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKOV

2. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

9. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

7. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 2. IZREDNE, 9. REDNE SEJE IN 7. DOPISNE SEJE

OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

2

5

30

35

PREGLED IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA:

1. ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI LJUTOMER – 1. OBRAVNAVA 45

2. ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA PRLEKIJA D.O.O. – 1. OBRAVNAVA 67

3. SKLEP O UREDITVI MEJ MED PARCELAMI JAVNIH CEST OZ. MESTNIH ULIC NA

JURŠOVKI

83

4. SKLEP O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI IN RAZLASTITVI DELOV NEPREMIČNIN

V K.O. GLOBOKA IN K.O. PRESIKA

85

5. PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE:

DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM

OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2016

SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA

87

89

6. IMENOVANJA:

MNENJE K IMENOVANJU KANDIDATKE ZA RAVNATELJICO OŠ STROČJA

VAS

IMENOVANJE ČLANOV SVETA GLASBENE ŠOLE SLAVNA OSTERCA

LJUTOMER

91

92

7. INFORMACIJA:

SEZNANITEV Z AKTIVNOSTMI V OKVIRU PRIPRAVE PRENOVE

CELOSTNE PROMETNE STRATEGIJE OBČINE LJUTOMER

94

8. VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANICE IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER

95


26. september 2016

2

PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKOV 2. IZREDNE, 9. REDNE SEJE IN 7. DOPISNE

SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Številka: 032-10/2016-I2

Datum: 15. 6. 2016

ZAPISNIK

2. izredne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer (potekala je v sklopu 1. skupne izredne seje

občinskih svetov občin UE Ljutomer in 2. skupne izredne seje občinskih svetov občin UE

Gornja Radgona), ki je potekala v sredo, 25. maja 2016, s pričetkom ob 17. uri v Kocbekovi

dvorani Kulturnega in upravnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici.


Uvodni pozdrav je podal župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič. Župani so

ugotovili sklepčnost po posameznih občinah.

Županja je pozdravila navzoče.

Prisotni:

Damjan Bogdan, Darinka Budna, Jernej Horvatič, Mira Husjak, Sara Karba, Jože Klemenčič,

Suzana Kolbl, Lea Lihtenvalner, Nada Marinič, Petra Mlinarič Jager, Jože Panič, Silvester Perko,

Saša Polajnar, Nina Stegmüller, Janko Špindler, Robert Štefanec, Viljem Vajda in Boro Zemljak.

Svojo odsotnost so opravičili: Valter Dvanajščak, Dušan Kosi in Marjan Novak.

Predstavniki medijev: Tatjana Letnik - Murski val, Vida Toš..

Drugi prisotni: Vsi vabljeni župani ostalih občin, člani ostalih občinskih svetov.

Županja je podala ugotovitev, da je prisotnih 18 članov občinskega sveta, tako, da je bila

sklepčnost na seji zagotovljena.

PREGLED IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA ZA 2. IZREDNO SEJO OBČINSKEGA

SVETA OBČINE LJUTOMER

Županja je prebrala predlagano točko dnevnega reda.

DNEVNI RED 2. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER:

1. Predlog sklepa o Potrditvi sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C.

Županja je dala predlog dnevnega reda v potrditev.

PRISOTNIH: 18

Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO.

Dnevni red je bil potrjen.


26. september 2016

3

K 1. TOČKI DNEVNEGA REDA:

PREDLOG SKLEPA O POTRDITVI SPORAZUMA O LASTNIŠTVU IN UPRAVLJANJU

SISTEMA C.

Uvodna pojasnila s predstavitvijo Sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C je podal Boris

Jagodič.

Županja je povedala, da so pripravili predloge k obravnavanemu sporazumu, za katere priporočajo

razpravo na sami seji.

Župan Občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič je odprl razpravo.

Županja je podala pomisleke in predloge v zvezi s sporazumom. Izpostavila je, da se v občini

zavedajo resnosti tega sporazuma, saj so bili ves čas prisotni pri izvajanju sistema c, dodala je, da

gre za zelo zahtevno materijo.

Predlagala je črtanje 2. stavka 11. člena sporazuma. Na podlagi prvega odstavka 11. člena se daje

pooblastilo JPP in KORI, da skleneta pogodbo, drugi odstavek določa, v kolikor si ta izvajalca ne

uspeta razdeliti nalog, potem se mora sklicati svet ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani. Povedala

je, da če se nekoga pooblasti, potem naj tisti opravi svojo nalogo tako kot treba, z resnostjo in

odgovornostjo. Potem se župani več ne bi vmešavali v delovanje JPP in ostalih.

Dodala je, da se zelo mudi s sprejemanjem določenih predpisov, odlokov. Prosila je, da se v

prehodnih in končnih določbah doda en člen, kjer se navede, da mora JPP predložiti do določenega

datuma vse dokumente. Bilo bi prav, da bi imeli poenotene določbe. Kot je pojasnila, če tega

upravljalec ne dostavi, potem občine ne morejo prevzeti odgovornosti, da niso pravočasno sprejele

določenih ukrepov.

Županja je izpostavila problem 18. člena, in sicer glede nadzora nad investicijami ter predlagala

črtanje tega člena.

Glede 23. člena (glede potrjevanja cen) je povedala, da je velik napredek, da so se župani uskladili

glede enotne cene, prisotna je solidarnost do vseh občanov. Povedala je, da bi morala biti določba,

da občinski sveti postavljajo cene, določena. Občani bi morali vedeti, zakaj je cena taka kot je.

Predlagala je, da se pri sporazumu zavežejo, da se naredijo neki koraki v tej smeri.

Omenila je tudi dodatne subvencije, in sicer določbe o dodatnih subvencijah naj se črtajo (v 28.

členu).

Županja je predlagala, da se o vseh predlogih razpravlja. Dodala je, da to niso samo njene

pripombe, pač pa tudi pripombe nekaterih svetnikov.

Boris Jagodič se je opredelil do navedenih pripomb.

Svoje mnenje je podal Dušan Zagorc. Povedal je, da morajo razpravljati člani in članice občinskih

svetov, ne župani (podal kot proceduralni predlog).

Župan Občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je povedal, da se je vsebinska razprava usmerila v

drugi smeri, kot so si želeli. Dodal je še en proceduralni predlog, in sicer, da bi se o vsebini

vendarle opredelili, ter bi podali, če je še kakšen pomislek.

Lea Lihtenvalner je predlagala, da vsak posameznik, če ima pomislek ali pripombo, sam predstavi

svoje stališče. Glede enotne cene je povedala, da je problem v občini, da imajo na določenem


26. september 2016

4

območju še vodovod iz Ormoža, imajo področja, kjer so zadeve zaključene, ponekod pa še jaški

niso dokončani.

Peter Kralj, član OS Občine Gornja Radgona, je podal mnenje o nekaterih členih, ki niso v redu

zastavljeni.

Svoje mnenje sta podala Slavica Trstenjak (članica OS Občine Sv. Jurij ob Ščavnici) in Miran

Dokl (član OS Občine Gornja Radgona).

Župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič in župan Občine Apače Franc Pižmoht sta podala svoje

mnenje.

Županja se je navezala na župana Občine Razkrižje ter povedala, da je bila sklicana izredna seja, in

zato so se odločili, da se lahko na njej tudi razpravlja. Izpostavila je šest ključnih zadev, na katere je

hotela opozoriti.

Odgovoril je župan Občine Gornja Radgona Stanislav Rojko.

Vladimir Rantaša (član OS Občine Radenci) je podal svoje mnenje.

Svoje mnenje je podal župan Občine Križevci mag. Branko BELEC.

Robert Štefanec je podal svoje mnenje.

Svoje mnenje sta podala še Bogomir Gaberc (član OS Občine Križevci) in Urška Mauko Tuš

(članica OS Občine Gornja Radgona).

Sara Karba je povedala, da mora biti cena vode vsaj približno enotna. Predlagala je, da se v pavzi

svetniki pogovorijo tudi z županjo. S predlogi županje se je strinjala, ter dodala, da je

konstruktivno, da se doseže neki normalen konsenz ter da se določeni predlogi upoštevajo.

Odrejena je bila pavza, v času katere so potekala usklajevanja županov.

Dodatna pojasnila je podal Boris Jagodič ter pojasnil predlagane spremembe členov.

Vsaka občina je izvedla glasovanje.

Županja je podala predlog sklepa z upoštevanimi pripombami na glasovanje.

Prisotnih je bilo 18 svetnikov.


Sprejet je bil sklep št. št. 135-A:

Občinski svet Občine Ljutomer potrjuje Sporazum o lastništvu in upravljanju Sistema C, s

sprejetimi pripombami na 2. izredni seji Občinskega sveta Občine Ljutomer, dne 25. 5. 2016.

***************************************************************************************


26. september 2016

5

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Številka: 032-10/2016-9

Datum: 27. 6. 2016

ZAPISNIK

9. redne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki je potekala v sredo, 1. junija 2016, s

pričetkom ob 13. uri v sejni sobi Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1.

Sejo je vodila županja mag. Olga Karba.


Prisotni:

Damjan Bogdan, Darinka Budna, Valter Dvanajščak, Jernej Horvatič, Mira Husjak, Sara Karba,

Jože Klemenčič, Suzana Kolbl, Nada Marinič, Petra Mlinarič Jager, Jože Panič, Silvester Perko,

Saša Polajnar, Nina Stegmüller, Janko Špindler, Robert Štefanec, Viljem Vajda in Boro Zemljak.

Svojo odsotnost sta opravičila: Marjan Novak in Dušan Kosi.

Predstavniki občinske uprave: Damijana Belcl, Angelca Lukman, Ana Žnidarič, Lilijana Koser,

Branko Novak, Karmen Lah.

Predstavniki medijev: Tatjana Letnik - Murski val.

Drugi prisotni: Damjan Klemen (direktor KSP Ljutomer).

PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA:

8. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Županja je vprašala, ali so kakšne pripombe na predlagani zapisnik.

Jernej Horvatič je povedal, da je ob omembi obletnice osamosvojitvene vojne mislil 25. obletnico

in ne 15.

Županja je podala na glasovanje predlog zapisnika, s pripombo Jerneja Horvatiča.

Prisotnih je bilo 18 članov občinskega sveta.

Rezultati glasovanja: ZA: 18, PROTI: .

Zapisnik 8. redne seje OS je bil sprejet.

6. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Županja je podala na glasovanje predlog zapisnika.


Rezultati glasovanja: ZA: 15, PROTI: 1.

Zapisnik 6. dopisne seje OS je bil sprejet.


26. september 2016

6

PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 8. REDNE SEJE IN 6. DOPISNE SEJE

OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Županja je člane OS seznanila z realizacijo sklepov.

PREGLED IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA ZA 9. REDNO SEJO OBČINSKEGA


Županja je vprašala, če ima kdo predlog za spremembo dnevnega reda.

Sara Karba je postavila vprašanje v zvezi s sklepom številka 113. Potrdili so namreč, da je bil

sklep realiziran, vendar 3. točka sklepa še vedno ni bila realizirana. Vprašala je, kdaj se bo zadeva

uvrstila na naslednjo sejo.

Županja je odgovorila, da zadeva še ni pripravljena zaradi preučevanja stroškov, z odločitvijo pa

bodo svetnike seznanili.

Sara Karba je dodala, naj se zapis sklepa popravi, saj ni bil v celoti realiziran.

Robert Štefanec je povedal, da je za sejo veliko gradiva, je preobsežno ter je preveč točk dnevnega

reda, to pa ni mogoče v tako kratkem času pregledati.

Županja je prebrala predlagane točke dnevnega reda.


26. september 2016

7

Županja je dala predlog dnevnega reda v potrditev.

PRISOTNIH: 18

GLASOVANJE: ZA: 17, PROTI: -

Dnevni red je bil potrjen.


PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKA 8. REDNE SEJE IN 6. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA


PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 8. REDNE SEJE IN 6. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA

OBČINE LJUTOMER

PREGLED IN POTRDITEV DNEVNEGA REDA:

1. ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER – 2.

OBRAVNAVA

2. ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVI CESTNEGA PROMETA

V OBČINI LJUTOMER – SKRAJŠANI POSTOPEK

3. ODLOK O OBČINSKIH TAKSAH – PO SKRAJŠANEM POSTOPKU

4. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE ZA LETO 2015

5. PRAVILNIK ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI

LJUTOMER

6. PREDLOG ORGANIZACIJE V VRTCIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017

7. PRAVILNIK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA

ŠPORTA V OBČINI LJUTOMER

8. LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2016

9. SKLEPI O NAMEMBNOSTI PRESEŽKA PRIHODKOV NAD ODHODKI OZ. POKRIVANJU

PRIMANJKLJAJA PO ZR ZAVODOV ZA LETO 2015 ZA:

OŠ IVANA CANKARJA LJUTOMER

OŠ STROČJA VAS

OŠ MALA NEDELJA

OŠ JANKA RIBIČA CEZANJEVCI

VRTEC LJUTOMER

GŠ SLAVKA OSTERCA LJUTOMER

ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER

10. SKLEPI O PORABI NAJEMNINE GJI V LETU 2015 IN PRENOS TER PORABA SREDSTEV V

LETU 2016:

OSKRBA S PITNO VODO

ODVAJANJE ODPADNIH VODA

ČIŠČENJE ODPADNIH VODA

ODPADKI

11. SKLEP O POTRDITVI CENIKA ŠRC LJUTOMER

12. POTRDITEV ELABORATA O OBLIKOVANJU CEN STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH

GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI LJUTOMER S

POSLOVNIM POROČILOM ZA LETO 2015 (KP ORMOŽ D.O.O.)

13. PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE:


14. IMENOVANJA:

SOGLASJE K IMENOVANJU DIREKTORICE ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUTOMER

IMENOVANJE NOVEGA ČLANA NADZORNEGA ODBORA OBČINE LJUTOMER

15. INFORMACIJE:

POROČILU O IZVAJANJU GJS ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA OBMOČJU

OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2015

POSLOVNI NAČRT DRUŽBE KSP LJUTOMER D.O.O. ZA LETO 2016

POROČILO POMURSKEGA TEHNOLOŠKEGA PARKA, PODJETJA ZA POSPEŠEVANJE

PODJETNIŠTVA V POMURJU, D.O.O., O OPRAVLJENIH AKTIVNOSTIH V LETU 2015

ZELENA SHEMA SLOVENSKEGA TURIZMA

16. VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER


26. september 2016

8

K 1. TOČKI DNEVNEGA REDA

ODLOK O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER

- 2. OBRAVNAVA

Uvodna pojasnila je podal Mitja Kolbl.

Županja je dala predlog sklepa na glasovanje.



Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 136 :

Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini

Ljutomer.

Odlok se objavi v uradnem glasilu.


ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O UREDITVI CESTNEGA

PROMETA V OBČINI LJUTOMER - SKRAJŠANI POSTOPEK

Uvodna pojasnila je podal Mitja Kolbl.

Statutarno pravna komisija je dala pozitivno mnenje k Odloku o spremembah in dopolnitvah

odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Ljutomer po skrajšanem postopku.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je podal pozitivno mnenje k Odloku o spremembah

in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v Občini Ljutomer po skrajšanem postopku

Županja je odprla razpravo.

Damjan Bogdan je podal mnenje glede prometne ureditve v naselju Juršovka, saj je

nefunkcionalna in nevarna ter nepotrebna, zato bo glasoval proti, kot svetnik namreč ne želi biti

odgovoren za nekaj, kar po njegovem mnenju ni varno.

Mitja Kolbl je podal odgovor.

Županja je povedala, da želijo slediti evropskim smernicam in trendom. V občino Ljutomer

prihajajo različne občine in tudi Mitja Kolbl predstavlja to ureditev kot primer dobre prakse po

Evropi. Z različnimi ukrepi želijo spodbujati peš hojo in kolesarjenje. Primer Juršovke je primer

dobre prakse, saj želijo stanovalcem zagotoviti varno in mirno okolje. Izdelano imajo tudi že

prometno strategijo za ostale ulice v mestu Ljutomer, s katero bodo zagotovili predvsem varstvo

otrok. Pojasnila je smisel krožišč oz. t.i. pretočnih krožišč.

Sara Karba je postavila vprašanje glede modre cone ter kdaj se pričakuje tehnični prevzem in

zaključek uradnih del. Prebrala je mnenje gradbenega inšpektorja ter podala par pomislekov glede

obravnavane prometne ureditve.

Odgovor je podal Mitja Kolbl.


26. september 2016

9

Jože Klemenčič je omenil študijo občine glede kolesarskih stez, ki potrjuje njegovo tezo, kako so

nevarne. Omenil je študijo evropske institucije o urejenosti kolesarskih stez in pločnikov v

Sloveniji. Prebivalci Juršovke so nezadovoljni s to ureditvijo. Počakal bo, da vse inšpekcije in vsi

strokovnjaki podajo svoje mnenje. Glasoval bo proti, kasneje bo za, če bodo dali strokovnjaki

pozitivno mnenje.

Sara Karba je vprašala, kateri inšpektor je odgovoren za to ter dodala svoj pomislek glede

varnosti. Zanimalo jo je, kako je glede pravil v prometu, rondo itd.

Mitja Kolbl je odgovoril, da je inšpektor pri tej ureditvi Domajnko.

Županja je podala predlog sklepa na glasovanje.



Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 137:

Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o

ureditvi cestnega prometa v Občini Ljutomer - skrajšani postopek.



ODLOK O OBČINSKIH TAKSAH V OBČINI LJUTOMER - SKRAJŠANI POSTOPEK

Uvodna pojasnila je podala Ana Žnidarič.

Statutarno pravna komisija je dala pozitivno mnenje k Odloku o občinskih taksah v Občini

Ljutomer po skrajšanem postopku.

Odbor za finance je dal pozitivno mnenje k Odloku o občinskih taksah v Občini Ljutomer po

skrajšanem postopku.

Jože Klemenčič je postavil vprašanje glede višine takse.

Ana Žnidarič je povedala, da takse ostajajo na enakem nivoju, nekatere se znižujejo.





Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o občinskih taksah v Občini Ljutomer po

skrajšanem postopku.



ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2015

Uvodna pojasnila je podala Angelca Lukman.


26. september 2016

10

Prosila je za popravek sklepa v 2. točki, zapisano je namreč bilo, da se Zaključni račun objavi v

uradnem glasilu Občine Ljutomer, moralo pa bi biti napisano samo v Uradnem glasilu, saj se bo

zadeva objavila v Uradnem glasilu (ker gre v uradno glasilo Skupnosti občin Slovenije).

Odbor za finance je podal pozitivno mnenje k Zaključnemu računu proračuna Občine Ljutomer za

leto 2015.

Županja je odprla razpravo.

Sara Karba je postavila vprašanje glede dolgoročne zadolženosti, glede prerazporejanja

proračunskih sredstev,..

Odgovore je podala Angelca Lukman.

Jože Klemenčič je podal svoje mnenje o predstavljenem Zaključnem računu 2015.

Robert Štefanec je vprašal, koliko še imajo možnosti kaj delati, podal mnenje o kapitalskih

prihodkih, glede 14 odstotne realizacije …

Odgovore sta podali županja in Angelca Lukman.





Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2015.

Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer se objavi v Uradnem glasilu.


PRAVILNIK ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI

LJUTOMER

Uvodna pojasnila je podal Branko Novak.

Statutarno pravna komisija je dala pozitivno mnenje k Pravilniku za pospeševanje drobnega

gospodarstva v občini Ljutomer.

Odbor za gospodarstvo in turizem je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik za dodeljevanje

spodbud za razvoj malega gospodarstva in podjetništva v občini Ljutomer v predlagani obliki

sprejme.

Obrtno-podjetniški strateški svet je dal pozitivno mnenje k predlaganemu Pravilniku za

dodeljevanje spodbud za razvoj malega gospodarstva in podjetništva v občini Ljutomer.

Silvester Perko in Nina Stegmüller sta postavila vprašanji glede upravičencev za pridobitev

spodbud.

Odgovor je podal Branko Novak. Dodal je še, da bo razpis najverjetneje pripravljen v jesenskem

času.


26. september 2016

11





Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik za dodeljevanje spodbud za razvoj malega

gospodarstva in podjetništva v občini Ljutomer.

Pravilnik se objavi v uradnem glasilu.

Županja je zaradi prihoda v. d. direktorice ZD Ljutomer dr. Suzane Makoter, katere imenovanje je

bilo na dnevnem redu, in računovodkinje, ki je prišla zaradi predstavitve sklepa o namembnosti

presežka prihodkov nad odhodki, predlagala, da se da priložnost predstavitve, da ne bi čakali.

Predlagala je spremembo dnevnega reda, in sicer se pod 6. točko uvrsti (dosedanja) točka 9, in sicer

Sklep o namembnosti presežka prihodkov nad odhodki oz. pokrivanju primanjkljaja po ZR zavodov

za leto 2015 za ZD Ljutomer, sledi pa 7. točka, imenovanja: Soglasje k imenovanju direktorice

Zdravstvenega doma Ljutomer.

Županja je podala predlog spremembe dnevnega reda na glasovanje.




SKLEPI O NAMEMBNOSTI PRESEŽKA PRIHODKOV NAD ODHODKI OZ.

POKRIVANJU PRIMANJKLJAJA PO ZR ZAVODOV ZA LETO 2015 ZA:


OŠ STROČJA VAS

OŠ MALA NEDELJA


VRTEC LJUTOMER



Uvodna pojasnila je podala Karmen Lah.

Odbor za družbene dejavnosti je vse sklepe obravnaval in predlagal občinskemu svetu, da

predlagane sklepe potrdi.

Županja je odprla razpravo za celotno točko dnevnega reda.

Robert Štefanec je povedal, da so po navadi dobili poslovna poročila vseh zavodov zraven, da so

se seznanili s podatki.

Odgovor je podala Karmen Lah, ki je povedala, da so poslovna poročila na oddelku in jih je bilo

možno priti pogledat, gre pa za obsežno gradivo.

Dodatna pojasnila je podala Monika Čuš, računovodkinja v ZD Ljutomer.


26. september 2016

12

Sara Karba je vprašala, zakaj ni zraven ljutomerske knjižnice.

Odgovor je podala Karmen Lah.

Štefanec je postavil vprašanje glede razporejanja sredstev oz. glede predvidene porabe denarja,

razporeditve viška sredstev, ter vprašanje glede nujne medicinske pomoči.

Odgovor je podala dr. Suzana Makoter, ki je med drugim povedala, da se planira predvsem

obnova voznega parka.

Monika Čuš je podala dodaten odgovor, tudi glede zbiranja ponudb za avtomobile, reševalno

vozilo ter možnost sodelovanja na kakšnem razpisu.

Sara Karba je vprašala, za kaj točno se bo presežek namenil ter glede imenovanja članov sveta

zavodov, in glede nadomestnega člana, ki ga v občini Razkrižje imajo.

Odgovor je podala Suzana Makoter.

Janko Špindler je podprl nabavo intervencijskih vozil, zanimalo ga je, koliko je čakalna doba za

tako vozilo.

Odgovor je podala dr. Suzana Makoter.

Jože Klemenčič je postavil vprašanje glede LTO in ŠIM.

Odgovorila mu je županja.

Silvester Perko je podal svoje mnenje glede investicij v nakup reševalnega vozila.

Županja je podala predlog sklepov pod 9. točko dnevnega reda na glasovanje.





Občinski svet Občine Ljutomer glede razporeditve presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanju

presežka odhodkov nad prihodki po poslovnem poročilu za leto 2015 odloči:

- na stroškovnem mestu ŠOLA je izkazan presežek v višini 1.989,10 €,

- na stroškovnem mestu VRTEC je izkazan presežek v višini 1.954,19 €,

- na stroškovnem mestu TRŽNA DEJAVNOST je izkazan presežek v višini 839,66 €,

- na stroškovnem mestu ŠPORTNA DVORANA je izkazan presežek odhodkov nad prihodki v

višini 1.792,23 €; sredstva zavodu v višini 630 € zagotovi Občina Ljutomer, sredstva v višini

1.162,23 € se zagotovijo iz presežka prihodkov nad odhodki za leto 2015 z drugih stroškovnih

mest. Preostanek presežka prihodkov nad odhodki se nameni za nabavo drobnega inventarja in

osnovnih sredstev.

- na stroškovnem mestu OŠ CVETKO GOLAR je izkazan presežek odhodkov nad prihodki v

višini 2.429,30 €; sredstva za pokritje izgube v višini 1.022,98 € zagotovi Občina Ljutomer,


26. september 2016

13

sredstva v višini 921,24 € zagotovi Občina Križevci in sredstva v višini 545,17 € zagotovi

Občina Razkrižje.

Sredstva za pokritje izgube zavodu občine zagotovijo v letu 2016.

OŠ STROČJA VAS




Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k sprejetim sklepom Sveta Zavoda OŠ Stročja vas

glede razporeditve presežka prihodkov nad odhodki po poslovnem poročilu za leto 2015 in sicer:

- na stroškovnem mestu ŠOLA se presežek v višini 710,58 € nameni za nabavo opreme,

- na stroškovnem mestu VRTEC v višini 1.610,26 € se presežek nameni za nabavo opreme.

OŠ MALA NEDELJA




Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k sprejetim sklepom Sveta Zavoda OŠ Mala Nedelja



- na stroškovnem mestu VRTEC se presežek v višini 4.442,26 € nameni za nove investicije.





Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k sprejetim sklepom Sveta Zavoda OŠ Janka Ribiča

Cezanjevci glede razporeditve presežka prihodkov nad odhodki po poslovnem poročilu za leto 2015

in sicer:

- sklep št. 83: na stroškovnem mestu ŠOLA se presežek v višini 990,85 € nameni za nabavo

osnovnih sredstev,

- sklep št. 84: na stroškovnem mestu VRTEC se presežek v višini 533,58 € nameni za nabavo

osnovnih sredstev.

VRTEC LJUTOMER




Občinski svet Občine Ljutomer soglaša s sklepom Sveta Zavoda Vrtec Ljutomer glede razporeditve

presežka prihodkov nad odhodki po poslovnem poročilu za leto 2015, da se presežek v višini

153,50 € nameni za opravljanje dejavnosti.


26. september 2016

14





Občina Ljutomer daje soglasje k sprejetemu sklepu Sveta Zavoda Glasbena šola Slavka Osterca

Ljutomer št. 4/12 glede razporeditve presežka prihodkov nad odhodki po poslovnem poročilu za

leto 2015 tako, da se presežek v višini 2.454,87 € nameni za nabavo osnovnih sredstev.





Občina Ljutomer daje soglasje k predlogu direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer, da presežek

prihodkov nad odhodki po zaključnem računu zavoda za leto 2015 v višini 292.560 EUR ostane

nerazporejen, oz. se ob razporeditvi uporabi za izvajanje in razvoj ZD Ljutomer in dejavnosti.


IMENOVANJA:

SOGLASJE K IMENOVANJU DIREKTORICE ZDRAVSTVENEGA DOMA LJUTOMER

Suzana Makoter je predstavila svojo vizijo poslovanja, predstavitev dela, realizacijo programa,

izvedbo delavnic in programov.

Jože Panič je kot predsednik Komisije za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja podal

pojasnilo glede razpisa in izpolnjevanja razpisnih pogojev ter prijave kandidatke.

Robert Štefanec je postavil vprašanje glede kadrovskega načrta, ali sestava ostane ista, ali so v

planu spremembe, ter glede ureditve spodnje etaže zdravstvenega doma.


Glede kadrovske politike je podrobneje pojasnila Monika Čuš.

Jože Klemenčič je postavil vprašanje glede usklajevanja direktorskega mesta z delom v ordinaciji.


Suzana Kolbl je opomnila na prisotnost dr. Kocena, ter možnost postavitve vprašanja.

Sara Karba je nasprotovala ukvarjanju z zadevo, saj ni na dnevnem redu.






26. september 2016

15

Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k imenovanju Suzane MAKOTER, Mota 40,

9240 Ljutomer, za direktorico javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer.

Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer je direktorico imenoval s sklepom štev. 358-

1/2016 z dne 25. 4. 2016.

Županja je predlagala spremembo dnevnega reda, in sicer zaradi prihoda direktorja Pomurskega

tehnološkega parka. 15. točka dnevnega reda se tako spremeni v 8. točko.

Županja je podala predlog spremembe dnevnega reda na glasovanje.


Rezultati glasovanja: ZA: 11, PROTI: .

Sprememba dnevnega reda je bila potrjena.


INFORMACIJE:

POROČILO POMURSKEGA TEHNOLOŠKEGA PARKA, PODJETJA ZA

POSPEŠEVANJE PODJETNIŠTVA V POMURJU, D.O.O., O OPRAVLJENIH

AKTIVNOSTIH V LETU 2015

Poročilo Pomurskega tehnološkega parka je predstavil direktor mag. Marko Močnik.

Sara Karba je postavila vprašanje glede projektov ter prijave na razpise ljudi iz domače občine.

Odgovor je podal Marko Močnik.

Županja je odredila pavzo.


IMENOVANJA:

IMENOVANJE NOVEGA ČLANA NADZORNEGA ODBORA OBČINE LJUTOMER

Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je svetnike seznanil s

postopkom in pogoji imenovanja novega člana Nadzornega odbora Občine Ljutomer.

Odstopil je Marko Rauter, za novega kandidata je bil imenovan Jože Makoter.

Županja je podala predlog ugotovitvenega sklepa na glasovanje.




Občinski svet Občine Ljutomer ugotavlja, da je Marku Rauterju, Jurčičeva ulica 1, 9240

Ljutomer, prenehal mandat člana in predsednika Nadzornega odbora Občine Ljutomer, ker

je odstopil.




26. september 2016

16

Rezultati glasovanja: ZA: 17 , PROTI: - .


Občinski svet Občine Ljutomer imenuje za člana Nadzornega odbora Občine Ljutomer

Jožeta MAKOTER, Cven 59 a, 9240 Ljutomer.

Nadzorni odbor si izmed članov Nadzornega odbora imenuje predsednika.


PREDLOG ORGANIZACIJE V VRTCIH ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017


Odbor za družbene dejavnosti je podal pozitivno mnenje k predlaganemu sklepu o Predlogu

organizacije v vrtcih za šolsko leto 2016/2017.

Petra Mlinarič Jager je postavila vprašanje glede terminske določitve plačila akontacije.

Robert Štefanec je postavil vprašanje glede plačila akontacije.

Odgovore je podala Karmen Lah.

Županja podala predlog sklepa na glasovanje.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Obseg in organizacijo dela za predšolsko vzgojo v

vrtcih v občini Ljutomer za šolsko leto 2016/2017, ki je sestavni del tega sklepa (priloga:

tabela št. 1).

2. Oddelki se lahko med šolskim letom spremenijo po vsebini (homogeni, heterogeni,

kombinirani) v primeru dodatnih vpisov otrok, ki spremenijo strukturo oddelka, s soglasjem

županje. O dodatnih oddelkih odloča Občinski svet Občine Ljutomer.

3. Zgornja meja oblikovanja oddelkov se lahko poveča za 2 otroka, kjer otrok ni mogoče

razporediti v obstoječe oddelke in bi bilo potrebno otroke odklanjati oz. oblikovati dodatni

oddelek.

4. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji in kadrovski

zasedbi delovnih mest, ki jo predložijo ravnatelji do 30. 9. 2016 (priloga: tabela št. 2).

5. Za dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami z odločbami o usmeritvi

pokrije Občina Ljutomer mesečno dejansko število opravljenih ur, ki pa ne more biti višje

od obsega ur po odločbi o usmeritvi. Ura dodatne strokovne pomoči se obračuna v višini 19

€.

6. Staršem, ki jim Občina Ljutomer sofinancira program vrtca, se obračunava subvencija, kot

izhaja iz odločbe pristojnega centra za socialno delo, za obdobje od vključitve otroka v vrtec

do začetka veljavnosti te odločbe, pod pogojem, da so starši v mesecu vključitve otroka

podali vlogo na pristojni center za socialno delo.

7. Ob podpisu pogodbe za vključitev otroka v vrtec se staršem obračuna 50 EUR akontacije, ki

se poračuna pri položnici ob vključitvi otroka. Če se vključitev otroka ne realizira ob

napovedanem datumu, se akontacija, ki je po vsebini vplačilo za resnost posla, staršem ne

vrača. Izjema je poznejša vključitev otroka iz zdravstvenih razlogov.

8. Ta sklep velja za šolsko leto 2016/2017.


26. september 2016

17


PRAVILNIK O POSTOPKU IN MERILIH ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA

PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI LJUTOMER


Odbor za družbene dejavnosti je predlagal občinskemu svetu, da Pravilnik o postopku in merilih

za sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ljutomer v dani obliki sprejme.

Statutarno-pravna komisija je podala pozitivno mnenje k Pravilniku o postopku in merilih za

sofinanciranje letnega programa športa v Občini Ljutomer.

Robert Štefanec je postavil vprašanje glede komisije, ki je sodelovala pri pripravi pravilnika.

Županja je povedala, da je imenovala projektno skupino, sestavljali so jo podžupan Janko Špindler,

Karmen Lah, Jože Makoter, Jan Filipič, Tomislav Zrinski, Matevž Jakelj in Miha Šoštarič.

Robert Štefanec je podal svoje mnenje. Zanimal ga je tudi način vrednotenja prostovoljnega dela,

predstavljenega v pravilniku.

Županja je podala odgovor. LPŠ je dokument, ki ga pripravi občinska uprava. Imenovali so

projektno skupino, sestavljeno tudi iz predstavnikov športnih društev. Tudi v preteklosti so

prostovoljstvu posvetili veliko pozornosti. Pojasnila je, da je ovrednotenje urnih postavk določeno.

Glede točkovanja individualnih in kolektivnih panog je podrobneje odgovorila Karmen Lah.





Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje

letnega programa športa v občini Ljutomer.

Pravilnik se objavi v uradnem glasilu.


LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2016


Županja je med drugim povedala, da je v letošnjem letu predvidena tribuna, namestitev premične

tribune z 200 sedeži na nogometnem stadionu. Omenila je kandidaturo na razpisu fundacije za

šport, kjer so dobili del sredstev.

Odbor za družbene dejavnosti je občinskemu svetu predlagal, da Letni program športa v občini

Ljutomer za leto 2016 sprejme v predlagani obliki.

Robert Štefanec je postavil vprašanje, odgovor je podala Karmen Lah.


26. september 2016

18





Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Letni program športa v občini Ljutomer za leto 2016,

ki je priloga tega sklepa.


SKLEPI O PORABI NAJEMNINE GJI V LETU 2015 IN PRENOS TER PORABA

SREDSTEV V LETU 2016:

OSKRBA S PITNO VODO



ODPADKI

Uvodna pojasnila je podala Andreja Torič.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je predlagal občinskemu svetu, da sklepe o porabi

najemnine GJI v letu 2015 in prenosu sredstev v letu 2016 v predlagani obliki sprejme.

Županja je podala sklepe na glasovanje:

OSKRBA S PITNO VODO



Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 154: V letu 2015 je višina prenesenih sredstev najemnine v ceni storitve s pitno vodo iz leta 2014 znašala

374.853,86 EUR.

V letu 2015 je višina zbranih sredstev najemnine v ceni storitve s pitno vodo znašala 111.013,00 EUR.

Skupna višina sredstev najemnine v ceni storitve s pitno vodo v letu 2015 je znašala 485.848,86 EUR in se je

porabila za naslednje namene:

EUR

Investicijsko vzdrževanje GJI oskrbe s pitno vodo 45.806,45

Rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v Kidričevem naselju v

Ljutomeru 238.965,80

Prevezava vodovodnih priključkov v Krištancih, Šalincih in Grlavi 4.616,51

Overitve služnostnih pogodbe za rekonstrukcija vodovoda v

Precetincih 18,51

Rekonstrukcija omrežja v Krištancih – odsek Sunčič 10.464,75

Prevezave in navezave vodovodnih priključkov v sklopu projekta

Pomurski vodovodni sistem C 185.977,02

Skupaj 485.848,86


26. september 2016

19



Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO

Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 155: V letu 2015 je višina prenesenih sredstev najemnine v ceni storitve odvajanja komunalne in padavinske

odpadne vode iz leta 2014 znašala 155.503,22 EUR.

V letu 2015 je višina sredstev najemnine v ceni storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode

znašala 190.665,00 EUR.

Skupna višina sredstev najemnine v ceni storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v letu

2015 je znašala 346.168,22 EUR in se je porabila za naslednje namene:

EUR

Investicijsko vzdrževanje GJI odvajanje odpadnih voda 10.370,03

Rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja v Kidričevem naselju v


Izplačilo odškodnin za služnost in overitve služnosti 1.036,10

Navoz zemlje v Stročji vasi (posedanje nad kanalizacijo) 292,80


Skupaj 328.357,43

Razlika finančnih sredstev (zbrana - porabljena) v ceni storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne

vode v letu 2015, katera znaša 17.810,79 EUR se prenese v proračun Občine Ljutomer za leto 2016 in se

nameni za:

EUR

Rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja med Babinski cesto in

Soboško ulico 17.810,79

Skupaj 17.810,79

II.

Prenesena sredstva iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda iz

2014 so znašala 39.375,70 EUR.

Zbrana sredstva okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda so v letu 2015


Skupni znesek prenesenih in zbranih sredstev iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi

odvajanja odpadnih voda je v letu 2015 znašal 196.320,50 EUR in se je porabil za naslednji namen:

EUR

Overitve za služnostne pogodbe 2.645,41

Koordinacija za pri izgradnjo kanalizacije v Stročji vasi 90,00

Izdelavo projektne dokumentacije za kanalizacijo v Babincih 14.500,00

Skupaj 17.235,41

Razlika finančnih sredstev (zbrana - porabljena) iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi

odvajanja odpadnih voda v letu 2015, katera znaša 179.085,09 EUR se prenese v leto 2016 in se nameni za:

EUR

Idejna študija MKČN 15.000,00

Pomurski kanalizacijski sistem – faza 1 116.885,09



Skupaj 179.085,09


26. september 2016

20



Rezultati glasovanja: SOGLASNO SPREJETO

Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 156: V letu 2015 je višina prenesenih sredstev z naslova najemnine iz dejavnosti CČN Ljutomer iz leta 2014


V letu 2015 so znašala zbrana sredstva najemnine iz dejavnosti CČN Ljutomer 68.030,00 EUR.

Skupna višina sredstev najemnine iz dejavnosti CČN Ljutomer v letu 2015 je znašala 269.348,03 EUR in se

je porabila za naslednje namene:

EUR

Investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov na SČN

Ljutomer 42.991,71



Skupaj 269.348,03

ODPADKI



Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 157: V letu 2015 je znašala višina zbranih sredstev najemnine v ceni storitve zbiranja in prevoza komunalnih

odpadkov 7.978,66 EUR, ki se je namenila za:

EUR

Sanacijo odlagališča komunalnih odpadkov Ljutomer 7.978,66

Skupaj 7.978,66

II.

V letu 2015 je višina prenesenih sredstev najemnine v ceni storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov

ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov iz leta v 2014 znašala 110.902,68

EUR.

V letu 2015 je bilo zbranih sredstev najemnine v ceni storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter

odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 72.399,01 EUR.

Skupna višina sredstev v letu 2015 iz naslova najemnine v ceni storitve obdelave mešanih komunalnih

odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je znašala 183.301,69

EUR, ki je bila porabljena za naslednji namen:

EUR

Sofinanciranje CERO Puconci 22.035,55

Skupaj 22.035,55

Razlika finančnih sredstev (zbrana - porabljena) v storitvi obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter

odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v letu 2015, katera znaša 161.266,14

se prenese v proračun Občine Ljutomer za leto 2016 ter se nameni za:


26. september 2016

21

EUR


Ureditev zbirnega centra Ljutomer 70.000,00

Skupaj 161.266,14


SKLEP O POTRDITVI CENIKA ŠRC LJUTOMER

Uvodna pojasnila je podal Aleš Vaupotič.

Odbor za finance je predlagal občinskemu svetu, da potrdi Sklep o potrditvi cenika ŠRC Ljutomer.

Sara Karba je postavila vprašanje glede sofinanciranja bazena.

Odgovor je podala županja.





Občinski svet Občine Ljutomer potrdi cenik ŠRC Ljutomer.

Cenik prične veljati naslednji dan po uradni objavi.


POTRDITEV ELABORATA O OBLIKOVANJU CEN STORITEV OBVEZNIH

OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI

LJUTOMER S POSLOVNIM POROČILOM ZA LETO 2015 (KP ORMOŽ D.O.O.)

Uvodna pojasnila sta podala predstavnika KP Ormož d.o.o., Bogdana Kolbl in Matjaž Veršič.

Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora je občinskemu svetu predlagal potrditev Elaborata

o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v

Občini Ljutomer s poslovnim poročilom za leto 2015 (KP Ormož d.o.o.).

Lea Lihtenvalner je postavila vprašanje glede višine cen, predvsem za območje KS Železne Dveri

ter glede okvar na vodovodnem sistemu.

Odgovor sta podala Matjaž Veršič in Bogdana Kolbl.

Robert Štefanec je vprašal za podatek glede višine vodnih izgub na območju Občine Ljutomer.

Odgovor je podala Bogdana Kolbl.



Rezultati glasovanja: ZA: 16, PROTI: - .


26. september 2016

22

Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 159: 1. Občinski svet Občine Ljutomer je obravnaval in sprejel Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih

občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi

in delu občine Ljutomer s poslovnim poročilom za leto 2015.

2. Občinski svet Občine Ljutomer soglaša, da je cena javne službe oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož,

Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in delu območja Občine Ljutomer, ki se oskrbuje iz vodovodnega sistema

Ormož enotna za vse uporabnike, ki so priključeni na sistem oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema

Ormož, katerega upravljavec je Komunalno podjetje Ormož d.o.o..

3. Občinski svet Občine Ljutomer soglaša z določitvijo cene javne službe oskrbe s pitno vodo, ki jo izvaja

Komunalno podjetje Ormož d.o.o., na območju občine Ljutomer:

- Omrežnina – obvezna javna služba in posebne storitve (brez DDV);

Storitev Enota mere Cena v EUR

Omrežnina za oskrbo s pitno

vodo

Premer vodomera Na mesec

DN </= 20 7,3756

20 < DN < 40 23,068

40</= DN <50 78,8173

50</= DN <65 111,6851

65</= DN <80 234,7772

80</= DN <100 389,1893

100</= DN <150 787,3986

150</= DN 1.583,8172

- Vodarina - obvezna javna služba in posebne storitve (brez DDV).

Storitev Enota mere Cena v EUR/enoto

Vodarina m³ 0,8504


Vodarina prekomerna

poraba m³ 1,2756

Predlagane cene so zaokrožene na 4 decimalna mesta.

4. Cene za storitve javne službe »oskrbe s pitno vodo« so določene na podlagi potrjenega Elaborata o

oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v občinah

Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in delu občine Ljutomer s poslovnim poročilom za leto 2015.

Prekomerna poraba vode se ne obračunava za porabnike stanovanjskih stavb, ki se ukvarjajo s kmetijsko

dejavnostjo. Izvajalcu javne službe je potrebno predložiti potrdilo, da se uporabnik ukvarja s kmetijsko

dejavnostjo. V primeru predložitve potrdila, da se na posamezni lokaciji predloži dokazilo o opravljanju

kmetijske dejavnosti se prekomerna poraba ne obračuna po višji ceni ampak po normalni ceni za vodarino.

5. Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Ljutomer, Komunalno podjetje Ormož

d.o.o., bo na osnovi tega sklepa in Uredbe, oblikoval in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen

način objavil cenik s potrjeno ceno.

6. Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati cene vode na delu območja Občine Ljutomer, določene s

Sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer, št. 87 z 20. 7. 2015.

7. Ta sklep prične veljati naslednji dan po sprejetju na Občinskem svetu Občine Ljutomer.


26. september 2016

23


PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE:


Uvodna pojasnila je podala Ana Žnidarič.

Ker razprave ni bilo, je županja podala predlog sklepa na glasovanje.




1. S tem sklepom se ukine status zemljišč v javnem dobru s:

- parc. št. 1980/1 k. o. 259 Ljutomer. k. o. 259 Ljutomer (ID 296394),

- parc. št. 1982/0 k. o. 259 Ljutomer (ID 631606),

- parc. št. 2382/10 k. o. 259 Ljutomer (ID 5865345) in

- parc. št. 1325/0 k. o. 241 Cven (ID 1676549).

2. Nepremičnine iz prejšnje točke tega sklepa prenehajo imeti status dobrine v javnem dobru in

postanejo last Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, do

celote.

3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu.

K 8. (prej 15.) TOČKI DNEVNEGA REDA

INFORMACIJA:

POROČILU O IZVAJANJU GJS ZBIRANJA KOMUNALNIH ODPADKOV NA

OBMOČJU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2015

POSLOVNI NAČRT DRUŽBE KSP LJUTOMER D.O.O. ZA LETO 2016

Direktor KSP Ljutomer d.o.o., Damjan Klemen, je predstavil obravnavano poročilo in poslovni

načrt.

Sara Karba je postavila vprašanje glede ekoloških otokov in posod.

Odgovor sta podala Damjan Klemen in Andreja Torič.

Jože Panič je vprašal glede pobiranja papirja in stekla po hišah, ter glede ne/plačila posod.

Odgovor je podal Damjan Klemen.

INFORMACIJA:

ZELENA SHEMA SLOVENSKEGA TURIZMA

Informacijo o Zeleni shemi slovenskega turizma je podala županja.


VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER

Člani OS so podali naslednje pobude in vprašanja:


26. september 2016

24

Lea Lihtenvalner:

1. Izpostavila je problem ceste na Jeruzalemu ter povedala, da je skrajni čas, da se cesta uredi. Ob

obilnem deževju je namreč situacija nevzdržna, odsek (ovinek) je nevaren. Želi, da ne bi prišlo do

česa hujšega. Povedala je, da ob deževju izpira gramoz po cestišču in je nevarno.

2. V naselju Ilovci je plaz, obstaja nevarnost, da bo cesto odneslo v vinograd ob cesti. Občina je

predvidoma o zadevi že seznanjena, ampak je želela to izpostavit.

3. Glede gradnje sistema c (vodovoda) jo je zanimalo, ali je prišlo kdaj do misli, da bi se vključilo

tudi zajetje za območje, ki ga z vodo oskrbuje KP Ormož. Izpostavila je okvare na vodovodu, ki so

tam kar pogoste, kvaliteta vode se tako zniža. Povedala je, da se ji ob tem, če se je šlo v ta projekt

sistema c z namenom po enako kvalitetni vodi za vse občane, poraja vprašanje v zvezi z možnostjo,

da bi tako uredili, da bi celotno področje oskrbovali z vodo iz enega sistema.

Županja je glede cest in sanacije povedala, da so zadevo posredovali izvajalcu vodovoda na tem

odseku, torej so že ukrepali in vse posredovali dalje.

Glede zadnjega vprašanja (vodovod) se je strinjala, saj so ves čas težili k temu, da bi vsi občani

imeli domač vodovod. Vendar vrednost ni smela presegati 50 mio evrov, nekateri odseki so se

morali izločiti. To je en vidik, in sicer glede cen. Drugi vidik je vprašanje glede racionalnosti

zadeve.

Vilko Vajda:

Vprašal je, kdaj se bodo začeli delati priključki.

Odgovor je podal podžupan Boro Zemljak. Povedal je, da priključke JPP intenzivno prevzema. V

tistem tednu se še prevzema kanalizacija na Cvenu, v petek še nekaj vodovoda, želijo pa, da bi se v

naslednjem tednu zadeve prevzele. Vse napake še niso odpravljene. Če bo javno podjetje pregledalo

področje in ne bo napak, gredo papirji dalje, da se opravi prevzem.

Dodal je, da so se stvari začele racionalizirati v zadnjih 14. dnevih.

Županja je dodala, da še ogromno napak odpravljajo, gre za dokazovanja pomanjkljivosti. Skrajni

rok je določen, in sicer v mesecu septembru.

Sara Karba:

1. Podala je pobudo glede Soboške ceste. Z nadvozom je bila cesta ponovno spremenjena v

enosmerno, dejansko pa ni, saj je mogoč prehod s parkirišča Mlekoprometa. Dodala je, da gre za

predlog stanovalcev omenjene ulice. Po pasu, narejenem pod nadvozom, prek makadamske ceste, se

vozijo delavci okoliških podjetij, še vedno se vozi veliko tovornjakov, na drugi strani ulice pa ni

signalizacije, da je ulica uradno zaprta, tudi veliko avtov se zmoti. Predlog je, če bi lahko občina

skupaj z železnico preučila, ali se lahko ta cesta odpre (npr. za dostavo, ali za zaposlene, ki delajo v

tej ulici).

2. Vprašala je, če bi lahko svetniki dobili končno verzijo sporazuma, ki so ga podpisali na seji v Sv.

Juriju ob Ščavnici.

3. Vprašala je, ali bi lahko svetnikom po elektronski pošti poslali urnik, kdaj potekajo komisije in

odbori, če bi se kateri od svetnikov, ki ni v nobenem odboru ali komisiji, želel udeležiti sestanka, in

če se lahko na spletni strani objavijo člani komisij, kot so npr. člani obrtno podjetniškega

strateškega sveta ali komisije za mlade ipd., da se ve, kdo so člani in mogoče kakšni kontakt, na

koga se lahko občani obrnejo.

4. V Mali Nedelji, na Moravskem vrhu, je opazila, da ko se spustiš z Moravskega vrha, nazaj proti

Bodislavcem in Mali Nedelji oz. proti Biotermam, poteka makadamska pot, ki jo po vsakem večjem

deževju odnese, že desetletja jo domačini uporabljajo kot bližnjico v Malo Nedeljo. Tam se na novo


26. september 2016

25

postavljajo kanali, zato je predlagala, da bi se v prihodnosti pogledalo o možnosti, da bi se ta del

utrdil in mogoče tudi asfaltiral.

Županja je odgovorila, da je ta ureditev že v načrtu.

5. Gasilska zveza Ljutomer je prosila, če bi hotela nekaj predstaviti. Dejstvo je, da sredstva civilne

zaščite ne smejo sovpadati s sredstvi za gasilsko javno službo, saj v aneksih niso zajeta. Aneksi so v

višini 182 tisoč evrov, kar ni 3 procente primerne porabe, seveda manjkajo sredstva civilne zaščite,

všteta pa je tudi celotna požarna taksa 14 tisoč evrov iz leta 2015 in 30100 evrov iz leta 2016. Če bo

občina s takšno kalkulacijo nadaljevala, ne bodo nikoli privarčevali za vozilo za reševanje iz višin.

Omenjeno vozilo stane skoraj 780 tisoč evrov, pri GZ Slovenije pa je GZ Ljutomer uspela s

kompromisom, da se nabavi vozilo z dvigalom in opremo za tehnična reševanja, kot so prometne

nesreče, nevarne stvari. S takšnim vozilom bi lahko izvajali tudi dela za občino, kot je obrezovanje

dreves ipd. Najpomembnejše pa je, da takšno vozilo stane 430 tisoč evrov, je pa hkrati uporabno za

več stvari. Že lani so ta projekt predstavili na občini in imajo natančni izračun delitve finančnih

stroškov med občinami, vendar v Ljutomeru zadeva stoji, enako kot za vadbeni center v

Vogričevcih, županji pa so predstavili tudi elaborat, da bi le tega lahko vzdrževali z določenimi

sredstvi za javno gasilsko službo, res pa je, da je tak vadbeni center predstavljal bistveno več dela

za gasilsko zvezo, vendar bodo ta dela za bistveno večjo usposobljenost, varnost in kvaliteto

opravljenih intervencij domačih gasilcev na GZ Ljutomer z veseljem opravili. S tem centrom bi se

lahko prijavili tudi na državni razpis in pridobili dodatna finančna sredstva, kot je to npr. storila GZ

Ormož.

Povedala je še, da se jim zdi neodgovorno na družabnih omrežjih komentirati, da predsednik GZ ni

želel podpisati aneksov, saj je vse uradno zapisano, zakaj ne. Od marca ne morejo dobiti termina pri

županji, da bi se pogovorili, kako rešiti poslovno leto 2016 in narediti načrte za naprej. Za leto 2016

so pripravili program dela in finančni načrt skladno s primeri dobre prakse preteklih let, GZ

Slovenije pa jih je opomnila, da morajo upoštevati njihova priporočila, s katerimi se je strinjala

županja na Cvenu. Sedaj bi morali izdelati še tretji plan z namenjenimi sredstvi, katera pa jim ne

omogoča del javne gasilske službe, zavedati pa se morajo tudi, da gasilce targirajo tudi številni

zakoni, delo opravljajo prostovoljno in so zanj vseeno odgovorni kot profesionalci. (konec dopisa)

Sara Karba je postavila vprašanje glede na dopis občana, češ da se je 30. 5. 2016 društvom, ki so

podpisala aneks, nakazalo sredstva. Zanima jo, ali je to zakonsko dovoljeno, glede na to, da gre za

tripartitne pogodbe (GZ, občina in gasilska društva), in seveda, če je to že bilo izvršeno, pa če se še

vseeno predvideva kakšno srečanje z gasilskimi društvi, gasilci so namreč pričakovali neki skupen

sestanek, na katerem bi se aneksi podpisali kot vsako leto do zdaj.

6. Podala je pripombo občanke glede košnje trave. Gre za križišče pri MOL-u, kjer teče tudi

Globetka, in če bi se lahko pokosil vsaj del ob ograjah, da bi se te vidne ceste uredile, gre za ograjo

preko mostu pri trgovini Hofer.

7. Vprašala je glede likvidacije, če se zaključuje, kaj se bo naredilo s presežki zavodov oz. kam se

bodo vrnili, v občino ali kam drugam in koliko je to do zdaj že stalo.

8. Postavila je vprašanje turističnih ponudnikov glede kataloga LTO, saj je še vedno nedokončana

zadeva. Zanimalo jo je, ali bodo dobili del sredstev, ki so jih namenili za tisk kataloga izplačanih ali

se bo to kako amortiziralo za naprej, oz. kaj se bo zgodilo s tem. Po pogodbi so imeli obljubljeno

določeno število izvodov, v različnih jezikih, in predstavitev katalogov na sejmih, kjer so

predstavljeni, pa to dejansko ni bilo izvedeno.

9. Postavila je vprašanje glede vrtca v Gresovščaku. Ob pogovorih glede uporabe vrtca se je

omenjalo tudi, da bi bil uporabljen kot vrtec v naravi ali pa šola v naravi, otroci pa so šli v šolo v

naravi v Veržej v Marianišče. Zanimalo jo je, ali bomo ta vrtec in vrtec na Stari cesti v prihodnje

namenili v takšne namene ali so že kakšni drugi načrti.


26. september 2016

26

10. Zanimalo jo je, kdo je avtor člankov v Novičkah. Omenila je, da v okviru pustovanja

organizator (TD Ljutomer) ni bil omenjen. Sodelujoča društva so omenjena, organizator pa ne.

Nina Stegmüller:

1. Podala je pobudo v zvezi z gasilci. Na njo se je obrnil občan, da bi se naj sredstva požarne takse

od lani in letos izločile iz občinskega proračuna, ker so to republiška sredstva. Prosila je za ukrepe v

tej smeri.

Odgovori županje:

Glede Novičk je povedala, da določeni zavodi sami pripravijo članek, tako da so vsi vljudno

vabljeni k sodelovanju, lahko članek pošljejo, tudi o dogodku turističnega društva lahko poročajo.

Glede vrtca v Gresovščaku je povedala, da je prioriteta občine, da sanira plaz, saj je tam plazovito

območje, izdelana je bila študija, s pristojnim ministrstvom se pogajajo, da se čim prej pristopi k

ureditvi plazovitega območja, in šele takrat se lahko o tej pobudi, ki je bila izpostavljena, tudi

pogovarjajo.

Glede kataloga LTO je povedala, da mora preveriti zadevo, saj ne pozna pogojev, določenih v

pogodbi.

Glede likvidacij je povedala, da potekajo. Presežkov ni, saj zavodi niso plačevali določenih

obveznosti, zato je bilo županji dano pooblastilo, da ima možnost, da prevzete terjatve zavodov

občina pokrije. Dodala je, da ne želijo izvršb.

Glede gasilcev je odgovorila, da je izvajanje gasilske javne službe urejeno na tak način, da je bila

osnovna pogodba, s katero so se prostovoljna gasilska društva zavezala k izvajanju gasilske javne

službe, podpisana na skupnem sestanku leta 2013. V osnovni pogodbi je zapisano, da 5 let sklepajo

anekse (to niso delali več skupaj, ampak je vsako društvo in GZ podpisala en aneks), kjer se

določijo zneski, koliko pripada gasilski zvezi, koliko pripada posameznemu gasilskemu društvu.

Pri obravnavi predloga proračuna za leto 2016 so vse jasno seznanili, da med drugim sledijo tudi

racionalizacijam poslovanja. Občina je naredila analize financiranja gasilskih zvez po ostalih

slovenskih občinah. Županja je osebno zaprosila Skupnost občin Slovenije, da preverijo, koliko

občine financirajo delovanje gasilskih zvez. V preteklem letu je občina financirala gasilsko zvezo v

višini cca. 28 tisoč evrov, česar ni zagotavljala nobena občina v Sloveniji. Večina občin zagotavlja

dosti manj denarja za delovanje GZ, večina občin, tudi okrog nas, financirajo delovanje GZ tako, da

si lahko GZ pridobi sekretarja za 4 urni delovni čas. Glede na to, da je bil predlog proračuna sprejet,

so predlagali znesek, to je 15.080 evra, s katerim lahko GZ brez težav plačuje 4-urno zaposlitev,

ampak sklenjeno pogodbo ima GZ, ne pa občina, in še vedno gre za to, da občina prispeva za

delovanje GZ izključno na podlagi odločitve občinskega sveta.

Glede požarne takse je odgovorila, da je le-ta strogo namenski denar, ki mora biti zaveden v

proračunu. To je namenski dohodek, ki ga zagotavlja država in se mora namensko porabiti. O

porabi požarne takse odloča odbor za porabo požarne takse. Sredstva so se vsako leto znova

prenašala, zato ker je odbor za požarno takso strokovno proučil, kaj je potrebno nabaviti. Če so

sredstva ostala, so se na proračunsko postavko naslednje leto prenesla, v letošnjem letu so poleg

prenesenih sredstev planirali tudi realizacijo iz leta 2015, koliko bi naj bilo dobljenih sredstev iz

državnega proračuna iz naslova požarne takse. Prostovoljna gasilska društva dobivajo enako višino

sredstev kot so jih dobila v letu 2015, in to so društva, ki izvajajo gasilsko javno službo in so se

zavezala k izvajanju gasilske javne službe v letu 2013. PGD-ji so tisti, njihovi predsedniki, ki nosijo


26. september 2016

27

največje breme in odgovornost, če se zgodi kakšna nesreča, požar itd., podpisali so pogodbo, da so

dolžni izvesti javno službo, in da zato rabijo denar.

Povedala je, da je zaprosila, da je na skupnem sestanku, ki ga je organizirala GZ sodeloval

podžupan Boro Zemljak, ki je imel vsa pooblastila, da seznani vse prisotne o sprejetem proračunu

za leto 2016. Polemike in nepravilne informacije, ki krožijo, niso primerne. Tudi na izrednih občnih

zborih gasilskih društev predsednik GZ uporablja različne informacije. Na enem takem

sestanku/občnem zboru je povedal, da gasilci trenutno niso zavarovani, v zapisniku druge pa piše,

da so gasilci zavarovani do 30. 6. 2016. Dodala je, da je takšen odnos vrha GZ do gasilcev neresen

in neodgovoren. Tako se je odločila, kot je bilo v dopisu vsem PGD-jem zapisano, da v kolikor

predsednik GZ ne bo želel pristopiti k podpisu aneksa, bo ukrepala po svoje. Predsednika GZ so

poklicali, na občino so sicer dobili sklep, da nobeno gasilsko društvo (da so soglasno sprejeli sklep,

kar tudi ni bilo res) ne bo podpisalo aneksa, potem je bil izgovor, da jih ne bo podpisal, ker jih je

pet. Kot je pojasnila županja, jih ima že več.

Povedala je, da je podpisala anekse in je tudi odredila nakazilo vsem PGD-jem, ki so pristopila k

podpisu aneksa. Sredstva so bila nakazana, saj ne more prevzeti odgovornosti, če so se strinjali s

tem zneskom, da sedaj ne dobijo denarja za izvajanje te javne službe. Glede zavarovanja gasilcev je

povedala, je to po aneksu in osnovni pogodbi res bila določba, da GZ poskrbi za zavarovanje

gasilcev in jim občina tudi nakaže ta znesek za zavarovanje gasilcev. Dodala je, da če tukaj ni

urejeno zavarovanje gasilcev, bo tudi sama ukrepala, in uredila zavarovanje s pomočjo strokovnih

sodelavcev. Špekulacije o tem, koliko katera občina nameni izvajanju gasilske javne službe, če

Občina Ljutomer nameni 3 procente primerne porabe ali ne, so neupravičene. V Sloveniji ni

primera, kjer bi to imeli poenoteno urejeno. Poudarila je, da so to priporočila GZ Slovenije. Na

sestanku, organiziranem v času javne razprave o proračunu na Cvenu, je povedala, da se zavedajo in

spoštujejo in cenijo delo gasilcev, poznajo potrebe, pogovarjali so se tudi za vadbeni center, za

reševalno vozilo z višin, to so velike zadeve, ampak če želijo te zadeve nabaviti, potem bodo morali

narediti strateški dolgoročni načrt nabav za deset let naprej.

Občina je letos pristopila k racionalizaciji poslovanja in samo na takšen način bodo lahko sledili

takim nabavam, če bodo nekje privarčevali, da bodo lahko vložili v neko večjo zadevo. Ne

predstavlja pa si, da vsako leto beležijo manj primerne porabe, da bi ostali vsi na istem nivoju, pa še

bi nekdo zahteval, da nabavijo kup zadev.

Glede vadbenega centra v Branoslavcih je povedala, da so imeli sestanke, kjer so rekli, da želijo

imeti hišo, in je sama rekla, da se lahko hiša takoj prepiše na njih. Zraven je kmetijsko zemljišče, ki

pa mora (ob prodaji) iti na oglasno desko. In če se nekdo prijavi na oglasni deski na upravni enoti,

pa se določi kupnina, potem mora to kupnino plačati, in predkupno pravico ima kmet. Ker pa

nimajo denarja, bi morala občina zagotoviti ta denar. Občina pa ne more od sebe kupiti zemljišča.

Dodala je, da to niso tako enostavne zadeve, kot jih nekdo prikazuje, da občina nekaj ne želi, hiša

jim je bila ponujena, in so rekli ne, to pa ni dovolj. Sama jih je seznanila z vsemi ostalimi postopki.

Povedala je, da je občina Ljutomer tu zelo odgovorno pristopila. V primeru, če se zgodi kakršno

koli nepredvideno stanje, kakršnakoli nesreča, elementarni dogodek, je še vedno občina bila tista, ki

je iz proračunske rezerve dala denar, tako GZ kot tudi PGD-jem, tudi sedaj je to mogoče.

Županja je povedala, da je hvaležna vsem gasilcem, prav tako je pripravila pismo, ki bo poslano

tudi regijskemu poveljniku za Pomurje, g. Utruši, ter GZ Slovenije, da jih bo seznanila o njenem

delovanju. Z vso odgovornostjo in zavestnostjo stoji za tem, da je ravnala pravilno.

Damjan Bogdan: Podal je pobudo. Povedal je, da gradivo večinoma dobivajo v digitalni obliki, prav tako dobijo

dovolilnice za tisti čas parkiranja, kdor se pripelje z osebnim avtom. Podal je predlog, da bi se do

konca mandata za vsakega svetnika naredila dovolilnica, ki bi veljala za čas sej svetov, odborov, da

bi se to plastificiralo in poslalo svetnikom, veljalo bi do konca mandata, zlorabiti pa se to tako ne

da, redarska služba tako ve, kdaj kaj takega poteka, manj časa bi vzelo, pa da si ne bi to vedno


26. september 2016

28

tiskali. Tako se zmanjša tudi delo pripravljalcu, to dovolilnico pa ima vsak potem tudi pripravljeno,

ko jo potrebuje.

Županja je povedala, da jo je Štefanec vprašal, kdo je imenoval projektno skupino za pripravo

LPŠ-ja. To skupino je imenoval Tomislav Zrinski.

Robert Štefanec:

1. Vprašal je, kako daleč je z LTO-jem, ali so zaključeni razpisi, kdo se je prijavil.

2. Govori se, da se ukinja e-šola, zanimalo ga je, če to drži.

3. Vprašal je, če je pogodba z gasilci že podpisana, če imajo že zagotovljeno požarno varnost, ali

ne.

Županja je odgovorila, da so izvedli razpis za oddajo prostorov v najem, in sicer kioska na

Glavnem trgu in vinoteke v Jeruzalemu, s ciljem, da se kompenzira najemnina z izvajanjem

turistično-informacijske dejavnosti, javni razpis se je zaključil, prispela je ena ponudba, tako da je

ta ponudba tudi v analizi, pričakujejo, da se bodo čim prej odločili in začeli izvajati tur.-

informacijsko dejavnost na tak način kot za upravljanje s športno infrastrukturo.

Na razpis za izvajanje turistično-informacijske dejavnosti je prispela ponudba Vinopolisa.

Glede ukinitve e-šole na OŠ Ivana Cankarja je županja odgovorila, da so imeli na seji obravnavo

nadstandardov v osnovnih šolah, rekli so, da se bodo skušali s šolami dogovoriti, da skušajo te

nadstandarde minimizirati, sprejeli so odločitev v tej smeri, da bi se čim manj nadstandardov

potrjevalo. OŠ Ivana Cankarja je občino ponovno zaprosila, da bi potrdili nadstandard za e-šolo, za

kuharja in 0,20 učitelja za nemščino, ker je potrebno tudi na Cvenu zagotoviti izvajanje poučevanja

nemškega pouka. Po strokovni proučitvi je občina podala odgovor osnovni šoli, da predlagajo, da

kar se tiče izvajanja e-šole poskuša šola sama organizirati zadevo znotraj obstoječega kadra v

okviru podaljšanega bivanja, potrebno je ponuditi tistim, ki so zainteresirani obiskati računalniško

učilnico možnost tudi v okviru tega in da se ne bi dodatno plačeval nadstandard.

Glede kuharja je pojasnila, da mislijo, da občina ne bi potrjevala nadstandardov, ampak da bi se to

(0,30 prbl kuharja) dejansko odrazilo v ceni storitve, kar ne predstavlja bistvenega povečanja,

ministrstvo pa je sprejelo tudi dodatne ukrepe za subvencijo malic in kosil najbolj socialno

ogroženim otrokom pri nas.

Glede nemščine je odgovorila, da je občina dala pozitivno podporo, da bi se pristopilo in otrokom

zagotovilo čim več učenja tujih jezikov.

Veliko je bilo polemik okrog plesov zaključnih razredov (valete). Občina se je zavezala, da bodo

podlage, ki so bile zaradi dotrajanosti odstranjene tekom rekonstrukcije športne dvorane na OŠIC

Ljutomer, zagotovljene za izvedbo valete.

Glede gasilskih društev je povedala, da so dobili vrnjenih 5 aneksov, na podlagi teh so bila

nakazana sredstva, dva so dobili še dodatno, tako da je povedala, da verjame, da se gasilci in

predsedniki dobro zavedajo, da brez sredstev s strani občine ne bo mogoče izvajati gasilske javne

službe in da bodo pristopili k podpisu aneksa in da se bodo čim prej začeli pogovarjati o strateških

načrtih za deset let naprej. Letošnje leto je proračun sprejet, do rebalansa ne bo moglo priti, ker

nekih dodatnih prihodkov ni pričakovati.

Robert Štefanec je postavil dodatno vprašanje glede e-šole.

Županja je odgovorila, da je zelo težko slediti naši državi. E-šola, plesna pripravnica, balet, itd. je

vzpostavila država, vedno večje breme pa prenaša na občine, in ko občina nekaj ukine, je problem.

Pri sami tekoči porabi, tisto, kar je treba nujno zagotavljati, so stroški vedno večji.


26. september 2016

29

Jože Klemenčič:

1. Vprašal je, ali bodo kdaj uredili stopnice pri Ulici ob progi na Poljsko pot. Povedal je, da se je

zaradi nove trgovine Jager še povečalo število ljudi, je pa nevarno za starejše ljudi in otroke.

2. Glede seje v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici je povedal, da so svetniki občine Ljutomer ob

usklajevanju bili deležni posmeha. Njegovo mnenje je, da so bili predlogi županje na tem sestanku

zelo umestni, ni pa bil pristop primeren. Povedal je, da je županja tam nastopila v imenu nekaterih

svetnikov občine Ljutomer. Zanima ga, kdo so ti svetniki, ki so vedeli za to, in kako se naj

obnašajo. Poudaril je, da so bili predlogi vmesni in da je prav, da so na koncu to uskladili. Nerodno

so izpadli, ker bi se lahko to že prej zmenili. Povedal je, da je vprašal nekaj županov, od treh je

dobil podobne odgovore. Občina Ljutomer je nosilec projekta, županja se je redko udeleževala teh

sestankov in ko se je, je po navadi prej zapustila sejo. Večine sej se je udeleževal direktor Zrinski,

tam je tudi pisalo, naj se občinski sveti dobijo in zmenijo. On si je to predstavljal kot slovesno

zadevo.

Županja je odgovorila, da je direktor občinske uprave g. Zrinski dal prošnjo za sporazumno

odpoved, zadeve v okviru občinske uprave nemoteno potekajo naprej, pooblastili sta dobili gospa

Damijana Belcl in gospa Angelca Lukman, vodja režijskega obraza je gospod Vaupotič, na MIR-u

pa je vodja gospa Olga Lukman. Povedala je, da je tudi ona na razpolago, vsega ne uspe v osmih

urah, zato včasih prosi, da se kdo udeležuje kakšnih sej, ali zavodov, javnih podjetij itd. Povedala

je, da je hodila na sestanke oziroma seje sveta ustanoviteljic JP Prlekija d.o.o., zahvalila se je za

podporo v Sv. Juriju ob Ščavnici in to, kar so naredili tam, čeprav ni bilo prej usklajeno. Dodala je,

da je prej zapustila sestanek na JPP, ko je bilo usklajevanje, in sicer zaradi proslave ob Dnevu upora

proti okupatorju, kjer je imela pozdravni nagovor na Cvenu v zadružnem domu in se je že vnaprej

opravičila ter prosila, da se ta sklic prestavi, ampak so vsi ostali župani potrdili in so rekli, da bodo

pravi čas zaključili, vendar ni bilo tako.

Kot je povedala, je na te opombe, ki jih je predstavila v Sv. Juriju, opozarjala že prej na svetu

ustanoviteljic, vendar žal takrat ni dobila podpore, a se ji je zdelo pomembno, da bodo o cenah

oskrbe s pitno vodo in glede javne kanalizacije odločali občinski sveti. Izpostavila je, da je bilo to

ključno, saj so bili svetniki izvoljeni s strani ljudstva, prav je, da vedo, kako bo cena sestavljena.

Povedala je, da to niso enostavne zadeve, sporazum še ni bil podpisan, ko bo podpisan, bo

posredovan po elektronski pošti vsem svetnikom. Da bi samo svet ustanoviteljic oziroma župani

sami potrjevali cene, s tem se ne strinja, zahvalila se je za podporo pri tem, na svetu ustanoviteljic

namreč te podpore ni dobila. Tudi, če bo sklicana skupna seja, kot je bila takrat, pa se bo razložilo,

zakaj je tako visoka cena, da bodo vsi takrat vedeli, kako se bodo odločili, saj imajo odgovornost do

občank in občanov.

Povedala je, da te seje ni vzela kot neki slavnostni podpis, ampak je bilo njej povedano, da se skliče

izredna seja, to pa je seja, na kateri imajo svetniki pravico razpravljati in povedati svoje mnenje. Ob

slavnostnem podpisu pa mora imeti vabilo drugačno vsebino. Zato tudi ni mislila, da bi se prej

usklajevali.

Glede stopnic je županja odgovorila, da bodo preverili.

Sara Karba in Lea Lihtenvalner sta dodali, da bi se lahko kakšen dan prej dobili na neformalnem

sestanku, in bi se na tak način izognili proceduralnim ipd. replikam.

Seja je bila končana ob 19.50.

Zapisala Mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

Bojana Karba ŽUPANJA

********************************************************************************


26. september 2016

30

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Številka: 032-14/2016

Datum: 27. 7. 2016

ZAPISNIK

7. dopisne seje Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki je bila izvedena v torek, 19. julija 2016,

med 7.30 in 14. uro.

Dopisna seja je bila izvedena zaradi nujnosti zadeve, ker je bilo odločitev potrebno sprejeti prej, kot

pa je predvidena seja Občinskega sveta Občine Ljutomer, prav tako pa ni bilo pogojev za sklic

izredne seje, zato smo se odločili za izvedbo dopisne seje v skladu z 23. členom Poslovnika

Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 2/2010).

Dopisno sejo je izvajala Ana Žnidarič. Člani občinskega sveta so bili poklicani po telefonu, svojo

odločitev so lahko posredovali tudi preko elektronske pošte.

Dosegljivi so bili naslednji člani: Damjan Bogdan, Darinka Budna,Valter Dvanajščak, Jernej

Horvatič, Mira Husjak, Sara Karba, Jože Klemenčič, Suzana Kolbl, Nada Marinič, Petra Mlinarič

Jager, Marjan Novak, Jože Panič, Silvester Perko, Saša Polajnar, Nina Stegmüller, Janko Špindler,

Robert Štefanec, Viljem Vajda in Boro Zemljak. Nedosegljiva sta bila naslednja člana:

Lihtenvalner Lea in Kosi Dušan.

Vprašanja, na katera so člani OS odgovarjali, so se glasila: 1. »Ali se strinjate, da se sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih

taksah v Občini Ljutomer po skrajšanem postopku?«

Odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.«

2. »Ali se strinjate s predlogom Sklepa o financiranju nadstandardnih programov v šolskem

letu 2016/2017?«

3. »Ali se strinjate s predlogom Sklepa o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ljutomer za leto

2016?«

Na vprašanja so odgovarjali z »DA« ali »NE«.

Preko telefona je svojo odločitev sporočilo 14 članov občinskega sveta, 4 člani so svojo odločitev

sporočili preko elektronske pošte, 2 člana nista bila dosegljiva, 1 član pa ni želel glasovati.

Za predlagani Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah v Občini Ljutomer –

skrajšani postopek je z »DA« glasovalo 15 članov in z »NE« sta glasovala 2 člana občinskega

sveta.

Za predlagani Sklep o nadstandardnih programih v osnovnih šolah v občini Ljutomer za šolsko leto

2016/2017 je z »DA« glasovalo 14 članov, z »NE« sta glasovala 2 člana občinskega sveta.

Za predlagani Sklep o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ljutomer za leto 2016 je z »DA«

glasovalo 18 članov, z »NE« 0 članov občinskega sveta.


26. september 2016

31

Sprejeti so bili naslednji sklepi:

S K L E P št. 161 :

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o

občinskih taksah v Občini Ljutomer - skrajšani postopek.

2. Odlok se objavi v uradnem glasilu.

S K L E P št. 162 :

V šolskem letu 2016/2017 se iz proračuna Občine Ljutomer financirajo naslednji nadstandardni

programi:

1. Nadstandardne zaposlitve:

1.1 Osnovna šola Ivana Cankarja Ljutomer:

0,09 učitelja tujega jezika.

Šola mesečno izstavlja račun za nadstandardno zaposlitev po dejanskih stroških.

2. Prostorski nadstandard


sredstva za pokritje stroškov prostorskega nadstandarda v višini 9.200 € za športno dvorano.

Sredstva se nakazujejo po dvanajstinah.

3. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji delovnega mesta iz 1.

točke tega sklepa.

S K L E P št. 163 :

I. Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme plaketo Občine Ljutomer z listino in denarno

nagrado za leto 2016

DANICA MAKOTER,

Kidričeva 75, Ljutomer

za dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine.

Višina nagrade znaša eno povprečno plačo Republike Slovenije za preteklo leto.

O b r a z l o ž i t e v:

Danica Makoter je rojena 13. 4. 1946 v Murski Soboti, končano ima Pedagoško gimnazijo v Murski

Soboti. Leta 1965 se je zaposlila na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, kot profesorica športne

vzgoje, nato je bila 34 let zaposlena na OŠ Mala Nedelja. Njena poklicna pot je bila dinamična in

aktivna, saj je organizirala razne športne prireditve, tečaje ter športna tekmovanja, šolo v naravi in

občinske nastope. Ob tem pa se je ves čas aktivno vključevala v vaške dejavnosti, kot so gledališke

in lutkovne igre ter mladinske aktivnosti.

Od leta 2009 je vključena v Društvo upokojencev Ljutomer, prav tako je članica Društva za

osteoporozo in Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer, istega leta je postala vodja Sekcije za

ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Ljutomer. Članice so pod njenim vodstvom

postale zelo aktivne v kulinariki in ročnih delih, pripravile so 22 samostojnih razstav na območju

Pomurja, imajo tudi svojo FB stran, kjer objavljajo vse svoje aktivnosti, Danica Makoter pa vodi

kroniko in dokumentacijo sekcije. Sodelujejo na občinskih prireditvah in drugih večjih dogodkih ter

z drugimi društvi ročnih del z izmenjavo vzorcev in izkušenj. V letu 2015 so izdelale 12 albumov

Tipanka za slepe in slabovidne z naslovom JABOLKO, posebno izdajo v Brailovi pisavi in jih

podarile večini pomurskih knjižnic ter strokovni vodji tipanke, dr. Aksinji Kermauner. Tipanko so

predstavile tudi predsedniku RS Borutu Pahorju in ekipi sodelavcev.

Danica Makoter svoje znanje dodatno izpopolnjuje v okviru republiškega društva upokojencev v

Izoli in se kot vodja sekcije udeležuje rokodelskih delavnic v hotelu Delfin Izola. Aktivno pripravlja

tudi samostojna predavanja in delavnice o zdravilnih zeliščih.


26. september 2016

32

Kot vodja Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri DU Ljutomer ima vizijo o vključitvi v

mednarodni projekt, z namenom prenosa svojega znanja tujcem, poučevanjem mladih v lokalnem

okolju o tradiciji peke, kuhe in ročnih del (veščin šivanja, pletenja, štrikanja, kvačkanja) in

povezovanjem z drugimi institucijami, za izmenjavo idej in novosti.

Za uspešno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine se DANICI MAKOTER podeli

PLAKETA OBČINE LJUTOMER Z LISTINO IN DENARNO NAGRADO ZA LETO 2016. Predlagatelj:

Krajevna skupnost Ljutomer

II.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme plaketo Občine Ljutomer z listino in denarno

nagrado za leto 2016

LOVSKA DRUŽINA MALA NEDELJA

ob 70-letnici delovanja.



Lovska družina Mala Nedelja je že 70 let izjemno dejavna na področju varovanja in ohranjanja

narave, skrbi za okolje, živalstvo in rastlinstvo naših krajev, s čimer ustvarjajo pogoje za trajnostni

razvoj divjadi in narave. Njihova naloga je tudi ozaveščanje občanov o skrbi za okolje in skozi

različne akcije jim to tudi uspeva. Vsa leta delovanja odlično sodelujejo s krajani oziroma vaščani,

kakor tudi z prav vsemi društvi v kraju, z OŠ in številnimi društvi v širši okolici. Razvijajo tudi

lovni turizem. Pri izvajanju lovnega turizma se povezujejo s krajevnim turističnim društvom in

hotelom Bioterme Mala Nedelja. Predvsem želijo, da bi se gostom poleg zdraviliških storitev

ponudila tudi možnost izvajanja lova v lovišču LD Mala Nedelja. Veseli so, da se za njihovo

ponudbo odloči vedno več posameznikov oziroma skupin. Kvalitetno je tudi sodelovanje s pristojno

Policijsko postajo Ljutomer in pobrateno Lovsko družino Mala Gora iz Kočevja. Večkrat skozi leto

organizirajo očiščevalne akcije in se aktivno vključujejo v čistilne akcije, ki jih organizira občina

Ljutomer. Skrbijo tudi za lastna izobraževanja ali za izobraževanja občanov, učencev OŠ ali otrok

vrtca pri Mali Nedelji. Skupaj z učenci in otroci vrtca in OŠ Mala Nedelja nameščajo krmilnice,

valilnice za ptice, krmišče za fazane…in tako že najmlajše učijo pravilnega odnosa do živali,

rastlinstva, okolja.Vzorno skrbijo tudi za svoj dom v Radoslavcih, kjer imajo urejeno strelišče na

glinaste golobe, na katerem so pripravili številna velikonočna streljanja lovskih družin iz Prlekije,

Prekmurja in Podravja.

Za aktivno in požrtvovalno delo skozi vseh 70 let delovanja, se LOVSKI DRUŽINI MALA

NEDELJA podeli PLAKETA OBČINE LJUTOMER Z LISTINO IN DENARNO NAGRADO

ZA LETO 2016. Predlagatelji:

Krajevna skupnost Mala Nedelja

Krajevna skupnost Radoslavci

Osnovna šola Mala Nedelja

Kulturno društvo Anton Krempl Mala Nedelja

Društvo vinogradnikov Mala Nedelja

Turistično društvo Mala Nedelja – Radoslavci

Športno društvo Mala Nedelja

Prostovoljno gasilsko društvo Mala Nedelja

Prostovoljno gasilsko društvo Radoslavci

Prostovoljno gasilsko društvo Precetinci

Namiznoteniški klub SPIN Mala Nedelja


26. september 2016

33

III.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme pisno priznanje Občine Ljutomer za leto 2016

gospa MARIJA KRALJ,

Litmerk 10, Ormož

za uspešno delovanje na gospodarskem področju.


Marija Kralj, stanujoča v Litmerku 10, v občini Ormož, je rojena 18. 1. 1961, po izobrazbi je

diplomirana ekonomistka.

Po več kot dvajsetletnem obdobju vodenja različnih družb, je leta 2006 skupaj z možem Jožetom

stopila na samostojno poslovno pot z ustanovitvijo Prodajno servisnega centra Ljutomer d.o.o..

Center je pooblaščen za prodajo in servis vozil RENAULT, in ustvarja letno preko 2 mio prihodkov

in zagotavlja devet stabilnih delovnih mest. V letošnjem letu so prenovili prodajni salon. Marija

Kralj vodi družinsko podjetje, ki skupaj s strokovno usposobljenimi sodelavci gradi skupno

prihodnost na znanju in kvaliteti, predvsem pa na odgovornem in poštenem odnosu do vseh

poslovnih ter družbenih partnerjev. Večinski delež prodaje in storitev izvedejo na lokalnem tržišču,

kjer želijo ohraniti poslovno sodelovanje tudi po prodaji, s ponudbo celovitih storitev v zvezi z

vozili. Marija Kralj je vzgled korektne, vztrajne, sposobne podjetnice, ki s pozitivno energijo

pristopa k reševanju podjetniških izzivov in s tem soustvarja boljši jutri za svoje podjetje in širšo

lokalno skupnost.

Za izjemno uspešno delovanje na gospodarskem področju se gospe MARIJI KRALJ,

direktorici podjetja PSC Ljutomer d.o.o., podeli PISNO PRIZNANJE OBČINSKEGA

SVETA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2016.

Predlagatelj:

Klub managerjev in podjetnikov Prlekija Ljutomer

IV.


TURISTIČNO DRUŠTVO STARA CESTA



Turistično društvo Stara Cesta je bilo ustanovljeno pozimi 2000-2001. Ustanovilo ga je 13 krajanov

iz vasi Stara Cesta, Mekotnjak in Desnjak. Danes v društvu deluje 121 članov in 25 članov

podmladka. Osnovni namen ustanovitve društva je bila skrb za lepšo in prijaznejšo podobo krajev

KS Stara Cesta, ohranjanje znamenitosti kulturne in naravne dediščine ter organiziranje dogodkov

in prireditev za druženje ljudi iz bližnje in širše okolice.

V prvem letu delovanja so bile postavljene turistične pozdravne table, za katere društvo vsa leta

vzorno skrbi. Zastavljen je bil program prireditev, ki so kmalu postale tradicionalne. Najbolj znane

so Sodobne rimske igre, Bučarija in Miklavžev pohod z lučkami. Od ustanovitve naprej društvo na

poseben način obeležuje praznovanje dneva državnosti. Tako je bila ob desetletnici društva na dan

državnosti odprta vzorno urejena gozdna učna pot Gomile v Leskovi Libanji. Društvo organizira

pohode in ekskurzije, promovira domačo kulinariko, organizira delavnice za odrasle in otroke z

namenom ohranjanja nekaterih domačih obrti in etnoloških vrednot. Vsa leta sodeluje s KS Stara


26. september 2016

34

Cesta in vsemi domačimi društvi. Za uspešno delovanje je prejelo več pohval in priznaj in še vedno

sledi začetnim ciljem, saj si prizadeva za še kakovostnejšo turistično ponudbo našega podeželja.

Za uspešno delovanje na turističnem področju se TURISTIČNEMU DRUŠTVU STARA

CESTA, podeli PISNO PRIZNANJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER ZA

LETO 2016.

Predlagatelji:

Krajevna skupnost Stara Cesta

ŠRD Kostanjevica

V.


ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO KOSTANJEVICA



Športno rekreacijsko društvo Kostanjevica deluje na prostovoljni bazi, z namenom druženja ob

športni igri, kar pripomore k povezovanju ljudi in sproščanju v današnjih turbolentnih časih. Letos

obeležuje 15-obletnico svojega obstoja. Člani so s prostovoljnim delom zgradili lepo urejen

rekreacijski center, s pokrito brunarico, sanitarijami ter skladiščem, kjer je možnost igranja

nogometa, odbojke, pikada, v prihodnosti tudi balinanja in košarke. Društvo združuje ljudi iz

celotne občine Ljutomer. Poudarek daje medgeneracijskemu sodelovanju svojih članov. Društvo

aktivno sodeluje z ostalimi društvi od blizu in daleč. Na podlagi tega dolgoletnega sodelovanja je v

letošnjem letu spet oživel krajevni praznik Krajevne skupnosti Cezanjevci. Zgledno je tudi

sodelovanje z Občino Ljutomer, saj že nekaj let v sklopu občinskega praznika poteka nočni turnir v

odbojki na mivki. Društvo organizira turnirje v odbojki, člani pa se udeležujejo turnirjev, ki jih

organizira Športna zveza Ljutomer in ostala društva iz bližnje in širše okolice. V zimskih mesecih je

za člane organizirano igranje košarke, nogometa, odbojke in badmintona v bližnjih telovadnicah.

Za uspešno delovanje na športnem področju se ŠPORTNO REKREACIJSKEMU DRUŠTVU

KOSTANJEVICA, podeli PISNO PRIZNANJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER ZA LETO 2016.

Predlagatelji:


Turistično društvo Stara Cesta

Zapisala mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Martina Klement ŽUPANJA


26. september 2016

35

PREGLED REALIZIRANIH SKLEPOV 2. IZREDNE, 9. REDNE SEJE IN 7. DOPISNE

SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Sprejet je bil naslednji S K L E P št. 135 -A :

Občinski svet Občine Ljutomer potrjuje Sporazum o lastništvu in upravljanju Sistema C, s sprejetimi

pripombami na 2. Izredni seji Občinskega sveta Občine Ljutomer, dne 25.5.2016.

Sklep je bil realiziran.


1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ljutomer.




1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ureditvi

cestnega prometa v Občini Ljutomer – skrajšani postopek.

2. Odlok se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.



1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o občinskih taksah v Občini Ljutomer po skrajšanem

postopku.




1. Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2015.

2. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2015 se objavi v uradnem glasilu.



1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik za dodeljevanje spodbud za razvoj malega

gospodarstva in podjetništva v občini Ljutomer.

2. Pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Občine Ljutomer.



Občinski svet Občine Ljutomer glede razporeditve presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanju presežka

odhodkov nad prihodki po poslovnem poročilu za leto 2015 odloči:

- na stroškovnem mestu ŠOLA je izkazan presežek v višini 1.989,10 €,

- na stroškovnem mestu VRTEC je izkazan presežek v višini 1.954,19 €,

- na stroškovnem mestu TRŽNA DEJAVNOST je izkazan presežek v višini 839,66 €,

- na stroškovnem mestu ŠPORTNA DVORANA je izkazan presežek odhodkov nad prihodki v višini

1.792,23 €; sredstva zavodu v višini 630 € zagotovi Občina Ljutomer, sredstva v višini 1.162,23 € se

zagotovijo iz presežka prihodkov nad odhodki za leto 2015 z drugih stroškovnih mest. Preostanek

presežka prihodkov nad odhodki se nameni za nabavo drobnega inventarja in osnovnih sredstev.

- na stroškovnem mestu OŠ CVETKO GOLAR je izkazan presežek odhodkov nad prihodki v višini

2.429,30 €; sredstva za pokritje izgube v višini 1.022,98 € zagotovi Občina Ljutomer, sredstva v višini

921,24 € zagotovi Občina Križevci in sredstva v višini 545,17 € zagotovi Občina Razkrižje.


26. september 2016

36

Sredstva za pokritje izgube zavodu občine zagotovijo v letu 2016.



Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k sprejetim sklepom Sveta Zavoda OŠ Stročja vas glede

razporeditve presežka prihodkov nad odhodki po poslovnem poročilu za leto 2015 in sicer:


- na stroškovnem mestu VRTEC v višini 1.610,26 € se presežek nameni za nabavo opreme.



Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k sprejetim sklepom Sveta Zavoda OŠ Mala Nedelja glede

razporeditve presežka prihodkov nad odhodki po poslovnem poročilu za leto 2015 in sicer:


- na stroškovnem mestu VRTEC se presežek v višini 4.442,26 € nameni za nove investicije.



Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k sprejetim sklepom Sveta Zavoda OŠ Janka Ribiča Cezanjevci


- sklep št. 83: na stroškovnem mestu ŠOLA se presežek v višini 990,85 € nameni za nabavo osnovnih

sredstev,

- sklep št. 84: na stroškovnem mestu VRTEC se presežek v višini 533,58 € nameni za nabavo osnovnih

sredstev.



Občinski svet Občine Ljutomer soglaša s sklepom Sveta Zavoda Vrtec Ljutomer glede razporeditve presežka

prihodkov nad odhodki po poslovnem poročilu za leto 2015, da se presežek v višini 153,50 € nameni za

opravljanje dejavnosti.



Občina Ljutomer daje soglasje k sprejetemu sklepu Sveta Zavoda Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer št.

4/12 glede razporeditve presežka prihodkov nad odhodki po poslovnem poročilu za leto 2015 tako, da se

presežek v višini 2.454,87 € nameni za nabavo osnovnih sredstev.



Občina Ljutomer daje soglasje k predlogu direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer, da presežek prihodkov

nad odhodki po zaključnem računu zavoda za leto 2015 v višini 292.560 EUR ostane nerazporejen, oz. se ob

razporeditvi uporabi za izvajanje in razvoj ZD Ljutomer in dejavnosti.



Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje k imenovanju Suzane MAKOTER, Mota 40, 9240 Ljutomer, za

direktorico javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer.


26. september 2016

37

Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer je direktorico imenoval s sklepom štev. 358-1/2016 z dne

25. 4. 2016.

Sklep je bil posredovan svetu zavoda.


Občinski svet Občine Ljutomer ugotavlja, da je Marku Rauterju, Jurčičeva ulica 1, 9240 Ljutomer, prenehal

mandat člana in predsednika Nadzornega odbora Občine Ljutomer, ker je odstopil.



1. Občinski svet Občine Ljutomer imenuje za člana Nadzornega odbora Občine Ljutomer Jožeta

MAKOTER, Cven 59 a, 9240 Ljutomer.

2. Nadzorni odbor si izmed članov Nadzornega odbora imenuje predsednika.



1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Obseg in organizacijo dela za predšolsko vzgojo v vrtcih v

občini Ljutomer za šolsko leto 2016/2017, ki je sestavni del tega sklepa (priloga: tabela št. 1).

2. Oddelki se lahko med šolskim letom spremenijo po vsebini (homogeni, heterogeni, kombinirani) v

primeru dodatnih vpisov otrok, ki spremenijo strukturo oddelka, s soglasjem županje. O dodatnih

oddelkih odloča Občinski svet Občine Ljutomer.

3. Zgornja meja oblikovanja oddelkov se lahko poveča za 2 otroka, kjer otrok ni mogoče razporediti v

obstoječe oddelke in bi bilo potrebno otroke odklanjati oz. oblikovati dodatni oddelek.

4. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji in kadrovski zasedbi

delovnih mest, ki jo predložijo ravnatelji do 30. 9. 2016 (priloga: tabela št. 2).

5. Za dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami z odločbami o usmeritvi pokrije

Občina Ljutomer mesečno dejansko število opravljenih ur, ki pa ne more biti višje od obsega ur po

odločbi o usmeritvi. Ura dodatne strokovne pomoči se obračuna v višini 19 €.

6. Staršem, ki jim Občina Ljutomer sofinancira program vrtca, se obračunava subvencija, kot izhaja iz

odločbe pristojnega centra za socialno delo, za obdobje od vključitve otroka v vrtec do začetka

veljavnosti te odločbe, pod pogojem, da so starši v mesecu vključitve otroka podali vlogo na

pristojni center za socialno delo.

7. Ob podpisu pogodbe za vključitev otroka v vrtec se staršem obračuna 50 EUR akontacije, ki se

poračuna pri položnici ob vključitvi otroka. Če se vključitev otroka ne realizira ob napovedanem

datumu, se akontacija, ki je po vsebini vplačilo za resnost posla, staršem ne vrača. Izjema je poznejša

vključitev otroka iz zdravstvenih razlogov.

8. Ta sklep velja za šolsko leto 2016/2017.

Sklep bo realiziran skozi celotno šolsko leto 2016/2017.


1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega

programa športa v občini Ljutomer.

2. Pravilnik se objavi v uradnem glasilu.



Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Letni program športa v občini Ljutomer za leto 2016, ki je priloga

tega sklepa.



26. september 2016

38


V letu 2015 je višina prenesenih sredstev najemnine v ceni storitve s pitno vodo iz leta 2014 znašala

374.853,86 EUR.

V letu 2015 je višina zbranih sredstev najemnine v ceni storitve s pitno vodo znašala 111.013,00 EUR.

Skupna višina sredstev najemnine v ceni storitve s pitno vodo v letu 2015 je znašala 485.848,86 EUR in se je

porabila za naslednje namene:

EUR

Investicijsko vzdrževanje GJI oskrbe s pitno vodo 45.806,45

Rekonstrukcijo vodovodnega omrežja v Kidričevem naselju v


Prevezava vodovodnih priključkov v Krištancih, Šalincih in Grlavi 4.616,51

Overitve služnostnih pogodbe za rekonstrukcija vodovoda v

Precetincih 18,51

Rekonstrukcija omrežja v Krištancih – odsek Sunčič 10.464,75

Prevezave in navezave vodovodnih priključkov v sklopu projekta


Skupaj 485.848,86



V letu 2015 je višina prenesenih sredstev najemnine v ceni storitve odvajanja komunalne in padavinske

odpadne vode iz leta 2014 znašala 155.503,22 EUR.

V letu 2015 je višina sredstev najemnine v ceni storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode


Skupna višina sredstev najemnine v ceni storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v letu

2015 je znašala 346.168,22 EUR in se je porabila za naslednje namene:

EUR

Investicijsko vzdrževanje GJI odvajanje odpadnih voda 10.370,03



Izplačilo odškodnin za služnost in overitve služnosti 1.036,10

Navoz zemlje v Stročji vasi (posedanje nad kanalizacijo) 292,80


Skupaj 328.357,43

Razlika finančnih sredstev (zbrana - porabljena) v ceni storitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne

vode v letu 2015, katera znaša 17.810,79 EUR se prenese v proračun Občine Ljutomer za leto 2016 in se

nameni za:

EUR



Skupaj 17.810,79

II.

Prenesena sredstva iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda iz

2014 so znašala 39.375,70 EUR.

Zbrana sredstva okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda so v letu 2015


Skupni znesek prenesenih in zbranih sredstev iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi

odvajanja odpadnih voda je v letu 2015 znašal 196.320,50 EUR in se je porabil za naslednji namen:


26. september 2016

39

EUR

Overitve za služnostne pogodbe 2.645,41

Koordinacija za pri izgradnjo kanalizacije v Stročji vasi 90,00

Izdelavo projektne dokumentacije za kanalizacijo v Babincih 14.500,00

Skupaj 17.235,41

Razlika finančnih sredstev (zbrana - porabljena) iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi

odvajanja odpadnih voda v letu 2015, katera znaša 179.085,09 EUR se prenese v leto 2016 in se nameni za:

EUR

Idejna študija MKČN 15.000,00

Pomurski kanalizacijski sistem – faza 1 116.885,09



Skupaj 179.085,09



V letu 2015 je višina prenesenih sredstev z naslova najemnine iz dejavnosti CČN Ljutomer iz leta 2014


V letu 2015 so znašala zbrana sredstva najemnine iz dejavnosti CČN Ljutomer 68.030,00 EUR.

Skupna višina sredstev najemnine iz dejavnosti CČN Ljutomer v letu 2015 je znašala 269.348,03 EUR in se

je porabila za naslednje namene:

EUR

Investicijsko vzdrževanje infrastrukturnih objektov na SČN

Ljutomer 42.991,71



Skupaj 269.348,03



1. V letu 2015 je znašala višina zbranih sredstev najemnine v ceni storitve zbiranja in prevoza komunalnih

odpadkov 7.978,66 EUR, ki se je namenila za:

EUR

Sanacijo odlagališča komunalnih odpadkov Ljutomer 7.978,66

Skupaj 7.978,66

2. V letu 2015 je višina prenesenih sredstev najemnine v ceni storitve obdelave mešanih komunalnih

odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov iz leta v 2014 znašala

110.902,68 EUR.

V letu 2015 je bilo zbranih sredstev najemnine v ceni storitve obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter

odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 72.399,01 EUR.

Skupna višina sredstev v letu 2015 iz naslova najemnine v ceni storitve obdelave mešanih komunalnih

odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je znašala 183.301,69

EUR, ki je bila porabljena za naslednji namen:

EUR


Skupaj 22.035,55


26. september 2016

40

Razlika finančnih sredstev (zbrana - porabljena) v storitvi obdelave mešanih komunalnih odpadkov ter

odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v letu 2015, katera znaša 161.266,14

se prenese v proračun Občine Ljutomer za leto 2016 ter se nameni za:

EUR


Ureditev zbirnega centra Ljutomer 70.000,00

Skupaj 161.266,14



1. Občinski svet Občine Ljutomer potrdi cenik ŠRC Ljutomer.

2. Cenik prične veljati naslednji dan po uradni objavi.



1. Občinski svet Občine Ljutomer je obravnaval in sprejel Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih

občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi

in delu občine Ljutomer s poslovnim poročilom za leto 2015.

2. Občinski svet Občine Ljutomer soglaša, da je cena javne službe oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož,

Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in delu območja Občine Ljutomer, ki se oskrbuje iz vodovodnega sistema

Ormož enotna za vse uporabnike, ki so priključeni na sistem oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema

Ormož, katerega upravljavec je Komunalno podjetje Ormož d.o.o..

3. Občinski svet Občine Ljutomer soglaša z določitvijo cene javne službe oskrbe s pitno vodo, ki jo izvaja

Komunalno podjetje Ormož d.o.o., na območju občine Ljutomer:

- Omrežnina – obvezna javna služba in posebne storitve (brez DDV);

Storitev Enota mere Cena v EUR

Omrežnina za oskrbo s pitno

vodo

Premer vodomera Na mesec

DN </= 20 7,3756

20 < DN < 40 23,068

40</= DN <50 78,8173

50</= DN <65 111,6851

65</= DN <80 234,7772

80</= DN <100 389,1893

100</= DN <150 787,3986

150</= DN 1.583,8172

- Vodarina - obvezna javna služba in posebne storitve (brez DDV).


Vodarina m³ 0,8504


Vodarina prekomerna

poraba m³ 1,2756

Predlagane cene so zaokrožene na 4 decimalna mesta.


26. september 2016

41

4. Cene za storitve javne službe »oskrbe s pitno vodo« so določene na podlagi potrjenega Elaborata o

oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v občinah

Ormož, Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in delu občine Ljutomer s poslovnim poročilom za leto 2015.

Prekomerna poraba vode se ne obračunava za porabnike stanovanjskih stavb, ki se ukvarjajo s kmetijsko

dejavnostjo. Izvajalcu javne službe je potrebno predložiti potrdilo, da se uporabnik ukvarja s kmetijsko

dejavnostjo. V primeru predložitve potrdila, da se na posamezni lokaciji predloži dokazilo o opravljanju

kmetijske dejavnosti se prekomerna poraba ne obračuna po višji ceni ampak po normalni ceni za vodarino.

5. Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Ljutomer, Komunalno podjetje Ormož

d.o.o., bo na osnovi tega sklepa in Uredbe, oblikoval in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen

način objavil cenik s potrjeno ceno.

6. Z uveljavitvijo tega sklepa prenehajo veljati cene vode na delu območja Občine Ljutomer, določene s

Sklepom Občinskega sveta Občine Ljutomer, št. 87 z 20. 7. 2015.

7. Ta sklep prične veljati naslednji dan po sprejetju na Občinskem svetu Občine Ljutomer.



1. S tem sklepom se ukine status zemljišč v javnem dobru s:

- parc. št. 1980/1 k. o. 259 Ljutomer. k. o. 259 Ljutomer (ID 296394),

- parc. št. 1982/0 k. o. 259 Ljutomer (ID 631606),

- parc. št. 2382/10 k. o. 259 Ljutomer (ID 5865345) in

- parc. št. 1325/0 k. o. 241 Cven (ID 1676549).

2. Nepremičnine iz prejšnje točke tega sklepa prenehajo imeti status dobrine v javnem dobru in postanejo last

Občine Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000, do celote

3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu.



1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah

v Občini Ljutomer – skrajšani postopek.




V šolskem letu 2016/2017 se iz proračuna Občine Ljutomer financirajo naslednji nadstandardni programi:

1. Nadstandardne zaposlitve:


0,09 učitelja tujega jezika.

Šola mesečno izstavlja račun za nadstandardno zaposlitev po dejanskih stroških.

2. Prostorski nadstandard


sredstva za pokritje stroškov prostorskega nadstandarda v višini 9.200 € za športno dvorano.

Sredstva se nakazujejo po dvanajstinah.

3. Županjo Občine Ljutomer se pooblasti za izdajo soglasja k sistemizaciji delovnega mesta iz 1. točke tega

sklepa.



I.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme plaketo Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado

za leto 2016


26. september 2016

42

DANICA MAKOTER,

Kidričeva 75, Ljutomer

za dosežke na področju ohranjanja kulturne dediščine.



Danica Makoter je rojena 13. 4. 1946 v Murski Soboti, končano ima Pedagoško gimnazijo v Murski Soboti.

Leta 1965 se je zaposlila na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer, kot profesorica športne vzgoje, nato je

bila 34 let zaposlena na OŠ Mala Nedelja. Njena poklicna pot je bila dinamična in aktivna, saj je organizirala

razne športne prireditve, tečaje ter športna tekmovanja, šolo v naravi in občinske nastope. Ob tem pa se je

ves čas aktivno vključevala v vaške dejavnosti, kot so gledališke in lutkovne igre ter mladinske aktivnosti.

Od leta 2009 je vključena v Društvo upokojencev Ljutomer, prav tako je članica Društva za osteoporozo in

Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer, istega leta je postala vodja Sekcije za ohranjanje kulturne

dediščine pri Društvu upokojencev Ljutomer. Članice so pod njenim vodstvom postale zelo aktivne v

kulinariki in ročnih delih, pripravile so 22 samostojnih razstav na območju Pomurja, imajo tudi svojo FB

stran, kjer objavljajo vse svoje aktivnosti, Danica Makoter pa vodi kroniko in dokumentacijo sekcije.

Sodelujejo na občinskih prireditvah in drugih večjih dogodkih ter z drugimi društvi ročnih del z izmenjavo

vzorcev in izkušenj. V letu 2015 so izdelale 12 albumov Tipanka za slepe in slabovidne z naslovom

JABOLKO, posebno izdajo v Brailovi pisavi in jih podarile večini pomurskih knjižnic ter strokovni vodji

tipanke, dr. Aksinji Kermauner. Tipanko so predstavile tudi predsedniku RS Borutu Pahorju in ekipi

sodelavcev.

Danica Makoter svoje znanje dodatno izpopolnjuje v okviru republiškega društva upokojencev v Izoli in se

kot vodja sekcije udeležuje rokodelskih delavnic v hotelu Delfin Izola. Aktivno pripravlja tudi samostojna

predavanja in delavnice o zdravilnih zeliščih.

Kot vodja Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri DU Ljutomer ima vizijo o vključitvi v mednarodni

projekt, z namenom prenosa svojega znanja tujcem, poučevanjem mladih v lokalnem okolju o tradiciji peke,

kuhe in ročnih del (veščin šivanja, pletenja, štrikanja, kvačkanja) in povezovanjem z drugimi institucijami,

za izmenjavo idej in novosti.

Za uspešno delo na področju ohranjanja kulturne dediščine se DANICI MAKOTER podeli

PLAKETA OBČINE LJUTOMER Z LISTINO IN DENARNO NAGRADO ZA LETO 2016. Predlagatelj:

Krajevna skupnost Ljutomer

II.

Po sklepu Občinskega sveta Občine Ljutomer prejme plaketo Občine Ljutomer z listino in denarno nagrado

za leto 2016

LOVSKA DRUŽINA MALA NEDELJA




Lovska družina Mala Nedelja je že 70 let izjemno dejavna na področju varovanja in ohranjanja narave,

skrbi za okolje, živalstvo in rastlinstvo naših krajev, s čimer ustvarjajo pogoje za trajnostni razvoj divjadi in

narave. Njihova naloga je tudi ozaveščanje občanov o skrbi za okolje in skozi različne akcije jim to tudi

uspeva. Vsa leta delovanja odlično sodelujejo s krajani oziroma vaščani, kakor tudi z prav vsemi društvi v

kraju, z OŠ in številnimi društvi v širši okolici. Razvijajo tudi lovni turizem. Pri izvajanju lovnega turizma se

povezujejo s krajevnim turističnim društvom in hotelom Bioterme Mala Nedelja. Predvsem želijo, da bi se


26. september 2016

43

gostom poleg zdraviliških storitev ponudila tudi možnost izvajanja lova v lovišču LD Mala Nedelja. Veseli

so, da se za njihovo ponudbo odloči vedno več posameznikov oziroma skupin. Kvalitetno je tudi sodelovanje

s pristojno Policijsko postajo Ljutomer in pobrateno Lovsko družino Mala Gora iz Kočevja. Večkrat skozi

leto organizirajo očiščevalne akcije in se aktivno vključujejo v čistilne akcije, ki jih organizira občina

Ljutomer.

Skrbijo tudi za lastna izobraževanja ali za izobraževanja občanov, učencev OŠ ali otrok vrtca pri Mali

Nedelji. Skupaj z učenci in otroci vrtca in OŠ Mala Nedelja nameščajo krmilnice, valilnice za ptice, krmišče

za fazane…in tako že najmlajše učijo pravilnega odnosa do živali, rastlinstva, okolja.

Vzorno skrbijo tudi za svoj dom v Radoslavcih, kjer imajo urejeno strelišče na glinaste golobe, na katerem so

pripravili številna velikonočna streljanja lovskih družin iz Prlekije, Prekmurja in Podravja.

Za aktivno in požrtvovalno delo skozi vseh 70 let delovanja, se LOVSKI DRUŽINI MALA NEDELJA

podeli PLAKETA OBČINE LJUTOMER Z LISTINO IN DENARNO NAGRADO ZA LETO 2016. Predlagatelji:

Krajevna skupnost Mala Nedelja

Krajevna skupnost Radoslavci

Osnovna šola Mala Nedelja

Kulturno društvo Anton Krempl Mala Nedelja

Društvo vinogradnikov Mala Nedelja

Turistično društvo Mala Nedelja – Radoslavci

Športno društvo Mala Nedelja

Prostovoljno gasilsko društvo Mala Nedelja

Prostovoljno gasilsko društvo Radoslavci

Prostovoljno gasilsko društvo Precetinci

Namiznoteniški klub SPIN Mala Nedelja

III.


gospa MARIJA KRALJ,

Litmerk 10, Ormož

za uspešno delovanje na gospodarskem področju.


Marija Kralj, stanujoča v Litmerku 10, v občini Ormož, je rojena 18. 1. 1961, po izobrazbi je diplomirana

ekonomistka.

Po več kot dvajsetletnem obdobju vodenja različnih družb, je leta 2006 skupaj z možem Jožetom stopila na

samostojno poslovno pot z ustanovitvijo Prodajno servisnega centra Ljutomer d.o.o.. Center je pooblaščen

za prodajo in servis vozil RENAULT, in ustvarja letno preko 2 mio prihodkov in zagotavlja devet stabilnih

delovnih mest. V letošnjem letu so prenovili prodajni salon. Marija Kralj vodi družinsko podjetje, ki skupaj s

strokovno usposobljenimi sodelavci gradi skupno prihodnost na znanju in kvaliteti, predvsem pa na

odgovornem in poštenem odnosu do vseh poslovnih ter družbenih partnerjev. Večinski delež prodaje in

storitev izvedejo na lokalnem tržišču, kjer želijo ohraniti poslovno sodelovanje tudi po prodaji, s ponudbo

celovitih storitev v zvezi z vozili. Marija Kralj je vzgled korektne, vztrajne, sposobne podjetnice, ki s

pozitivno energijo pristopa k reševanju podjetniških izzivov in s tem soustvarja boljši jutri za svoje podjetje

in širšo lokalno skupnost.

Za izjemno uspešno delovanje na gospodarskem področju se gospe MARIJI KRALJ, direktorici

podjetja PSC Ljutomer d.o.o., podeli PISNO PRIZNANJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE

LJUTOMER ZA LETO 2016. Predlagatelj:

Klub managerjev in podjetnikov Prlekija Ljutomer

IV.


26. september 2016

44


TURISTIČNO DRUŠTVO STARA CESTA



Turistično društvo Stara Cesta je bilo ustanovljeno pozimi 2000-2001. Ustanovilo ga je 13 krajanov iz vasi

Stara Cesta, Mekotnjak in Desnjak. Danes v društvu deluje 121 članov in 25 članov podmladka. Osnovni

namen ustanovitve društva je bila skrb za lepšo in prijaznejšo podobo krajev KS Stara Cesta, ohranjanje

znamenitosti kulturne in naravne dediščine ter organiziranje dogodkov in prireditev za druženje ljudi iz

bližnje in širše okolice.

V prvem letu delovanja so bile postavljene turistične pozdravne table, za katere društvo vsa leta vzorno

skrbi. Zastavljen je bil program prireditev, ki so kmalu postale tradicionalne. Najbolj znane so Sodobne

rimske igre, Bučarija in Miklavžev pohod z lučkami. Od ustanovitve naprej društvo na poseben način

obeležuje praznovanje dneva državnosti. Tako je bila ob desetletnici društva na dan državnosti odprta vzorno

urejena gozdna učna pot Gomile v Leskovi Libanji. Društvo organizira pohode in ekskurzije, promovira

domačo kulinariko, organizira delavnice za odrasle in otroke z namenom ohranjanja nekaterih domačih obrti

in etnoloških vrednot. Vsa leta sodeluje s KS Stara Cesta in vsemi domačimi društvi. Za uspešno delovanje

je prejelo več pohval in priznaj in še vedno sledi začetnim ciljem, saj si prizadeva za še kakovostnejšo

turistično ponudbo našega podeželja.

Za uspešno delovanje na turističnem področju se TURISTIČNEMU DRUŠTVU STARA CESTA,

podeli PISNO PRIZNANJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2016. Predlagatelji:


ŠRD Kostanjevica

V.


ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO KOSTANJEVICA



Športno rekreacijsko društvo Kostanjevica deluje na prostovoljni bazi, z namenom druženja ob športni igri,

kar pripomore k povezovanju ljudi in sproščanju v današnjih turbolentnih časih. Letos obeležuje 15-

obletnico svojega obstoja. Člani so s prostovoljnim delom zgradili lepo urejen rekreacijski center, s pokrito

brunarico, sanitarijami ter skladiščem, kjer je možnost igranja nogometa, odbojke, pikada, v prihodnosti tudi

balinanja in košarke. Društvo združuje ljudi iz celotne občine Ljutomer. Poudarek daje medgeneracijskemu

sodelovanju svojih članov. Društvo aktivno sodeluje z ostalimi društvi od blizu in daleč. Na podlagi tega

dolgoletnega sodelovanja je v letošnjem letu spet oživel krajevni praznik Krajevne skupnosti Cezanjevci.

Zgledno je tudi sodelovanje z Občino Ljutomer, saj že nekaj let v sklopu občinskega praznika poteka nočni

turnir v odbojki na mivki. Društvo organizira turnirje v odbojki, člani pa se udeležujejo turnirjev, ki jih

organizira Športna zveza Ljutomer in ostala društva iz bližnje in širše okolice. V zimskih mesecih je za člane

organizirano igranje košarke, nogometa, odbojke in badmintona v bližnjih telovadnicah.

Za uspešno delovanje na športnem področju se ŠPORTNO REKREACIJSKEMU DRUŠTVU

KOSTANJEVICA, podeli PISNO PRIZNANJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER ZA

LETO 2016.

Predlagatelji:


Turistično društvo Stara Cesta



26. september 2016

45

1. TOČKA DNEVNEGA REDA:

ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO V OBČINI LJUTOMER – 1. OBRAVNAVA

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi / ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno

prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona

o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998-ZZLPPO, 127/2006-

ZJZP, 38/2010- ZUKN, 57/2011), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št.

39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 –

ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 9.

člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS/

(Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in

76/15), 49.b do 51. člena Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list RS, št. 102/04 – uradno

prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07,

108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 35.

člena Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD- 1/ (Uradni list RS, št. 77/10), Uredbe o oskrbi s pitno

vodo (Uradni list RS, št. 88/2012), 3. in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št.

29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), 30.

člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih

služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12; v nadaljevanju: Uredba o metodologiji), 18.

člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013) je

Občinski svet Občine Ljutomer na ….. redni seji dne ……..2016 sprejel

S K L E P št.

1. Občinski svet Občine Ljutomer sprejme Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Ljutomer –

1. obravnava.

2. Odlok se posreduje v 10 - dnevno javno razpravo.

Številka: 354/2016-10-

Datum:

Občinski svet Občine Ljutomer

mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA

V vednost:

- vse krajevne skupnosti na območju Občine Ljutomer

- Javno podjetje Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer

- KSP Ljutomer d.o.o., Ulica Rade Pušenjaka 9, 9240 Ljutomer

- Nograd Lotmerk d.o.o., Ulica Rade Pušenjaka 19, 9240 Ljutomer

- Mestni plinovodi Koper d.o.o., Kolodvorska 2, 6000 Koper

- Andreja TORIČ, višja svetovalka

Odložiti:

- arhiv dokumentarnega gradiva

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO307







http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED6071






26. september 2016

46

I. UVOD

1. Naslov odloka

Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Ljutomer.

2. Razlogi za sprejem odloka

Občinski svet Občine Ljutomer je veljavni Odlok o oskrbi s pitno vodo, kateri je bil usklajen z

veljavno zakonodajo sprejel v letu 2015. Zaradi izgradnje Pomurskega vodovodnega sistema C, v

katerem je sodelovalo osem občin pa je smiselno, da se pristopi k novemu odloku, ki bo enoten za

vseh osem občin in bodo določila, glede na solastniško strukturo omrežja in objektov, veljala enako

za vse občine. Razlog za enoten odlok je tudi, da imamo občine skupnega izvajalca javne službe

oskrbe s pitno vodo.

Nadalje so se občine s sprejetjem Sporazuma o lastništvu in upravljanju Sistema C, ki so ga potrdili

vsi občinski sveti vseh osmih občin zavezale k sprejetju enotne vsebine področnih odlokov in

tehničnih pravilnikov. Enoten odlok, ki zajema enotne podlage in pogoje za izvajanje javne službe

je potreben tudi zaradi enotne cene javne službe. Z novih odlokom so tako urejena vsa tista

področja izvajanja dejavnosti oskrbe s pitno vodo, ki v splošnih predpisih in obstoječih odlokih po

občinah niso dovolj natančno in ustrezno urejena.

Na predlog odloka je Občina Ljutomer že podala pripombe, le-te pa so bile tudi v večini

upoštevane.

3. Cilji odloka

Sprejetje predlaganega odloka bo podlaga za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo z veljavno

zakonodajo.

4. Ocena finančnih in drugih posledic

Sprejetje predlaganega odloka ne prinaša finančnih obveznosti za proračun Občine Ljutomer.

5. Pravne podlage

- 29. in 61. člen Zakona o lokalni samoupravi / ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno

prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO),

- 3. in 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993,

30/1998-ZZLPPO, 127/2006-ZJZP, 38/2010- ZUKN, 57/2011),

- 149. člen Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno

besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08,

108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16),

- 9. člen Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih

skupnosti /ZSPDSLS/ (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 –

ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in 76/15),

- 49.b do 51. člen Zakon o graditvi objektov /ZGO-1/ Uradni list RS, št. 102/04 – uradno

prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US,

126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in

19/15),

- 35. člen Zakona o geodetski dejavnosti /ZGeoD- 1/ (Uradni list RS, št. 77/10),

- Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/2012),

- in 17. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno

besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US),











26. september 2016

47

- 30. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih

gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12; v nadaljevanju:

Uredba o metodologiji),

- 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011,

2/2013)

II. Besedilo odloka

O D L O K

oskrbi s pitno vodo v Občini Ljutomer

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina odloka)

Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno

vodo (v nadaljnjem besedilu: »javna služba«) na območju občine Ljutomer (v nadaljnjem besedilu

»Občina«) in sicer:

- organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

- splošne določbe,

- vrsto in obseg storitev javne službe,

- vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,

- pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,

- pravice, obveznosti in odgovornosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne

službe,

- vire financiranja javne službe,

- javna pooblastila izvajalca javne službe

- zbirke podatkov in obveščanje,

- prenos zgrajene javne infrastrukture v upravljanje,

- nadzor nad izvajanjem določb tega odloka,

- kazenske določbe,

- druge elemente potrebne za izvajanje javne službe.

2. člen

(izrazi)

(1) Izrazi in drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določen v zakonih

in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi ali tehničnem pravilniku o

javnem vodovodu.

(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za

ženski in moški spol.

3. člen

(javna služba)

(1) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo

iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba s pitno vodo v

nestanovanjskih stavbah in gradbenih inženirskih objektih ter nestanovanjskih prostorih v

stanovanjskih stavbah, in sicer ne glede na to, ali se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega

vodovoda, če:




26. september 2016

48

- se voda uporablja za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti

vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in

- iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in

toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega

vodovoda, za javno službo šteje:

- oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih

izvajajo državne ali občinske javne službe,

- oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,

- oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,

- oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in

- oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega

odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3.

(4) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba objektov v skladu s predpisi o graditvi objektov

se izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne

službe in pod pogoji, ki jih določata uredba, ki ureja oskrbo s pitno vodo in ta odlok.

(5) Sestavni del tega odloka je temeljna topografska karta oskrbovalnih območij, kjer občina

zagotavlja oskrbo s pitno vodo.

4. člen

(aglomeracije)

(1) Občina zagotavlja opremljenost z javnim vodovodom in izvajanje javne službe oskrbe s

pitno vodo na območju, kjer se v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe o

oskrbi s pitno vodo izvaja javna služba, in sicer:

- območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve

večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar,

- območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve

manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na

območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo

v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja dva

pogoja:

a. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s

stalnim prebivališčem in

b. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10

m3 pitne vode na dan.

(2) Območja iz prvega odstavka tega člena so:

- OBMOČJE 1: območja izvajanja javne službe

IME

AGLOMERACIJE

ID

AGLOMERACIJE

Naselja vključena v

aglomeracijo

Cven 489 Novi Cven

Krapje 482 Krapje - del

Krapje 491 Krapje - del

Krapje 507 Cven

Mota 518 Mota

Šalinci 458 Šalinci - del


26. september 2016

49

Šalinci 459 Grlava

Krištanci

Šalinci - del

Noršinci pri

Ljutomeru

472 Noršinci

Babinci

Ljutomer

Zgornji Kamenščak 493 Ljutomer

Spodnji Kamenščak

Cezanjevci - del

Precetinci 424 Precetinci - del

Precetinci 412 Precetinci - del

Radoslavci 430 Radoslavci - del

Vogričevci 433 Vogričevci - del

Radoslavci - del

Vogričevci 434 Vogričevci - del

Branoslavci 441 Branoslavci - del

Branoslavci 443 Branoslavci - del

Zgornji Kamenščak 448 Stara cesta

Vidanovci - del

Mekotnjak - del

Mekotnjak 451 Mekotnjak - del

Cezanjevci 455 Cezanjevci – del

Podgradje 501 Podgradje- del

Pristava 522 Pristava

Stročja vas - del

Veščica 527 Stročja vas – del

Presika

Nunska graba

Rinčetova graba

Globoka - del

Gresovščak - del

Jeruzalem - del

Plešivica - del

Ilovci - del

Šprinc 530 Globoka - del



Pršetinci 162 Desnjak - del

Žerovinci 177 Desnjak - del

Radomerščak 219 Radomerščak - del

Žerovinci 211 Radomerščak - del

Radomerščak 471 Radomerščak - del

Železne dveri 474 Železne dveri - del


26. september 2016

50

Cuber - del

Gresovščak 477 Gresovščak - del

Miklavž pri Ormožu 475 Gresovščak - del

Plešivica - del

Jeruzalem - del

Slamnjak 499 Slamnjak - del

Podgradje - del

Nunska graba 517 Nunska graba - del

Rinčetova graba 520 Nunska graba - del

Rinčetova graba - del

Trnovci 402 Bodislavci - del

Moravci v S.

Goricah

398 Bodislavci - del

Mala Nedelja – del

Bučkovci – del

Moravci v S. goricah – del

Drakovci - del

Mali Moravščak 382 Drakovci - del

Senčak 377 Moravci v S. goricah – del

Terbegovci 378 Drakovci - del

Kuršinci 403 Bučkovci – del

Kuršinci - del

Kuršinci 404 Kuršinci - del

- OBMOČJE 2: območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe

IME

AGLOMERACIJE

ID

AGLOMERACIJE

Naselja vključena v

aglomeracijo

/ / /

- OBMOČJE 3: območje javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za

območje javnega vodovoda iz 1. točke tega odstavka:

IME NASELJA

Rinčetova graba – del

Nunska graba – del

Slamnjak – del

Presika - del

Šalinci - del

Branoslavci - del

Radoslavci - del


26. september 2016

51

- OBMOČJE 4: območje javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav

ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka:

II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE

5. člen

(zagotavljanje javne službe)

(1) Občina zagotavlja javno službo na območju občine, s soustanovitvijo javnega podjetja (v

nadaljnjem besedilu: »izvajalec«), ki izvaja javno službo v obsegu in pod pogoji, določenimi

z veljavnimi državnimi, občinskimi predpisi, programom oskrbe s pitno vodo ter

sklenjenimi pogodbami.

(2) Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne

službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba. Lastni viri pitne vode se

lahko uporabljajo na osnovi vodnega dovoljenja za namen za katerega je pridobljeno vodno

dovoljenje.

(3) Izvajalec lahko z uporabo javnega vodovoda izvaja storitve tudi osebam, ki niso uporabniki

storitev javne službe.

6. člen

(program oskrbe s pitno vodo)

(1) Izvajalec pripravi program oskrbe s pitno vodo skladno s predpisi.

(2) Program pregleda pristojni organ občinske uprave in ga uskladi z izvajalcem javne službe.

Usklajen program potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe.

(3) Za pregled, uskladitev in potrditev sprememb programa oskrbe s pitno vodo, se smiselno

uporabljajo določila predhodnega odstavka.

7. člen

(določitev izvajalca javne službe)

Izvajalec javne službe je Javno podjetje Prlekija d.o.o. za območje celotne Občine Križevci.

8. člen

(obveznosti izvajalca)

(1) Izvajalec v okviru storitev javne službe na območjih javnih vodovodov zagotavlja:

- oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in

normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,

IME NASELJA

Vidanovci - del

Radoslavci - del

Godemarci - del

Bodislavci - del

Moravci v S. goricah – del

Drakovci – del

Bučkovci – del

Kuršinci - del


26. september 2016

52

- obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih

obveznostih in izvajanju javne službe,

- redno vzdrževanje javnega vodovoda,

- redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za

gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,

- redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod do dolžine priključka do 200 m

- vodenje evidenc v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

- poročanje v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

- izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno

vodo,

- izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki

urejajo pitno vodo,

- monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,

- monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega

dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete

vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda

v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,

- označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi,

ki urejajo vodovarstvena območja,

- občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,

- izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v

skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

- izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,

- redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovodu, v

katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda

- preverjanje rednega vzdrževanja interne vodovodne napeljave, internega požarnega

omrežja in internih hidrantov,

- preverjanje rednega vzdrževanja vodomernih mest in dostopov do njih in

- priključevanje novih uporabnikov javne službe.

(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja

na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa,

sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu

s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.

9. člen

(vzdrževanje priključkov)

Redno vzdrževanje priključkov iz pete alineje prvega odstavka predhodnega člena obsega:

- preverjanje in redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod tako, da ni negativnih

vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je vsak priključek

vodotesen,

- zagotavljanje delovanja obračunskih vodomerov v skladu s predpisi, ki urejajo

meroslovje in

- interventno vzdrževanje v primerih nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje

pitne vode na priključku, okvare obračunskih vodomerov in podobno).


26. september 2016

53

III. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE

SLUŽBE

10. člen

(gospodarska javna infrastruktura)

(1) Gospodarska javna infrastruktura za izvajanje javne službe na območju občine je omrežje

cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko,

strojno in električno opremo, črpanje, prečrpavanje in hramba vode ter priprava vode…), ;

del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo

hidravlično povezano z javnim vodovodom,

(2) Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro in jih je

prepovedano prodati ali obremeniti.

(3) Gospodarska javna infrastruktura iz tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe,

obveznosti izvajalca glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana

vprašanja, se podrobneje uredijo v pogodbi.

(4) Z gospodarsko javno infrastrukturo na podlagi uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo, upravlja

izvajalec.

IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO

11. člen

(pogoji zagotavljanja javne službe)

Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:

- javni vodovod in priključitev na javni vodovod,

- izpolnjevanje obveznosti občine, izvajalca, in uporabnikov.

12. člen

(vodovodni priključek na javni vodovod)

(1) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej,

zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.

(2) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne)

zagotovljeno merjenje porabe pitne vode.

(3) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti

zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v

nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno

vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem

odjemnem mestu.

(5) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali

gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.

(6) Če je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek stavbe na

obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega

vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči javni vodovod in razcep cevovoda za priključitev

zadnjih dveh odjemnih mest.


26. september 2016

54

(7) Priključitev stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za katere odvajanje in čiščenje

komunalne in padavinske odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi, ni dovoljena.

(8) Skladnost urejenosti odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda s predpisi iz

prejšnjega odstavka, za vsako stavbo ali gradbeni inženirski objekt, ki se priključuje na javni

vodovod, ugotavlja in potrjuje izvajalec gospodarske javne službe za odvajanje in čiščenje

odpadnih in padavinskih voda.

(9) Priključitev stavbe ali gradbeni inženirskega objekta v gradnji, na javni vodovod je možna

na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja izvajalca le z začasnim priključkom v trajanju

do dveh let in se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in

pričetka uporabe. Vsako podaljšanje lahko traja največ dve leti. Pred pričetkom uporabe

objekta mora lastnik začasnega priključka za njegovo spremembo v trajni priključek,

pridobiti potrdilo o skladnosti iz osmega odstavka tega člena. Če lastnik priključka dokazila,

po pričetku uporabe ne predloži, oziroma ga ne predloži po poteku dveh let, izvajalec

prekine priključek na stroške lastnika. O začasnih priključkih je izvajalec dolžan voditi

posebno evidenco. Storitev dobave vode za namene iz tega odstavka se šteje kot posebna

storitev.

(10) Lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta si mora za rabo pitne vode iz

javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, pridobiti vodno pravico v skladu s predpisi,

ki urejajo vode. Priključitev za namen, ki ni javna oskrba s pitno vodo, je možna le po

predhodnem dovoljenju izvajalca, ki preveri ali razpoložljive količine pitne vode in

zmogljivost javnega vodovodnega omrežja takšno priključitev omogoča.

(11) V dovoljenju za priključitev iz devetega in desetega odstavka tega člena izvajalec

določi pogoje za priključitev. Dovoljenje iz tega odstavka se izda smiselno na način, kot ga

določa ta odlok za soglasje za priključitev. Izvajalec in lastnik stavbe ali objekta, ki se

priključuje, za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena podpišeta pogodbo, v

kateri se opredelijo predvidena količina odvzete vode, cena, plačilni in ostali pogoji.

(12) Pogoje in način priključitve določa tehnični pravilnik.

13. člen

(priključitev na javni vodovod)

(1) Na območju, kjer je zgrajen javni vodovod je priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega

objekta na javni vodovod obvezna v roku 6 mesecev od nastanka pogojev za priključitev.

Izvajalec v primeru nastanka ali ugotovitve pogojev za priključitev na javni vodovod,

bodočega uporabnika obvesti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in

mu določi pogoje za izdajo soglasja za priključitev, ki jih določa ta odlok in tehnični

pravilnik ter mu določi rok za priključitev na javni vodovod.

(2) Pred priključitvijo objekta na javni vodovod mora bodoči uporabnik izvajalcu podati vlogo

za priključitev, pridobiti soglasje izvajalca ter poravnati obveznost z naslova komunalnega

prispevka.

(3) Priključek na javni vodovod uporabniku izvede izvajalec, pri čemer je potrebno uporabniku

namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve določajo pogoji v

izdanem soglasju za priključitev na javni vodovod skladno z določili tehničnega pravilnika.

(4) Stroške namestitve obračunskega vodomera in ostale nastale stroške izvedbe priključka na

javni vodovod, krije uporabnik.

(5) V primeru, ko izvajalec prevzame v upravljanje vodovodni sistem (zasebni, vaški ipd.) in

postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo ustrezno urejenih priključkov, so

uporabniki dolžni takoj vgraditi ustrezne obračunske vodomere, ki so skladni s predpisi o

meroslovju, ter urediti vodovodne priključke v skladu s Tehničnim pravilnikom, najpozneje

ob obnovi vodovodnega omrežja.


26. september 2016

55

(6) V primeru neustreznih obračunskih vodomerov, izvajalec uporabnikom zaračunava porabo

po pavšalu. Priključitev stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod ni

obvezna v primeru, da tehnično ni mogoča, ali bi s tem nastali nesorazmerni stroški.

14. člen

(upravljanje vodovodnega priključka)

(1) Vodovodni priključek do obračunskega vodomera, vključno z obračunskim vodomerom,

prevzame v upravljanje in vzdrževanje izvajalec.

(2) Za odjem vode mora imeti vsak priključek vgrajen obračunski vodomer.

(3) Merilno mesto in način vgradnje obračunskega vodomera opredeljuje tehnični pravilnik.

(4) Uporabnik je dolžan zavarovati obračunski vodomer pred poškodbami in vremenskimi

vplivi, vzdrževati merilno mesto, naprave in kode za odčitavanje, skrbeti za njihovo čistost

in stalno dostopnost, ter pooblaščenim delavcem izvajalca omogočati nemoten dostop.

(5) Uporabnik je v primeru kakršnegakoli poškodovanja ali uničenja naprav iz tretjega odstavka

tega člena, dolžan v roku treh dni o tem obvestiti izvajalca, ki vzpostavi prvotno stanje in

stroške zaračuna uporabniku.

15. člen

(zamenjava obračunskega vodomera)

(1) Izvajalec je dolžan izvajati redno menjavo in kontrolo obračunskih vodomerov ob

predhodnem obvestilu uporabniku, skladno z veljavno zakonodajo.

(2) Izvajalec lahko poškodovan obračunski vodomer, v nujnem primeru zamenja brez

predhodnega obvestila uporabniku, uporabnika pa je o tem dolžan naknadno obvestiti v roku

15 dni po zamenjavi.

(3) V primeru, da je za poškodbo obračunskega vodomera kriv uporabnik, je dolžan plačati

stroške, ki jih je povzročil. Izvajalec je poškodovan obračunski vodomer dolžan hraniti do

zaključka dokaznega postopka oziroma do plačila nastalih stroškov s strani uporabnika.

16. člen

(trajna ukinitev vodovodnega priključka)

(1) Trajna ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene

stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu

pisno vlogo za ukinitev priključka najmanj 15 dni pred rušitvijo stavbe. Uporabnik se izbriše

iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.

(2) Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.

(3) Izjemoma je dovoljena ukinitev vodovodnega priključka tudi v primerih, kadar priključena

stavba trajno in/ali občasno ni naseljena oz. trajno in/ali občasno ni v uporabi, ter v drugih

izjemnih primerih. Takšne izjemne primere ukinitve vodovodnih priključkov posebej

presodi in odobri izvajalec z izdajo pisnega soglasja.

17. člen

(obnova vodovodnega priključka)

(1) Vodovodni priključek se mora obnoviti:

- če je njegovo stanje takšno, da povzroča okvare in posledično zaradi tega vodne izgube,

- če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,

- če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,


26. september 2016

56

- praviloma tudi takrat, kadar se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska javna

infrastruktura, v kolikor priključek več ni ustrezen.

(2) Stroški obnove priključka v obstoječem tehničnem standardu so upravičeni strošek

omrežnine.

18. člen

(vzdrževanje vodovodnega priključka)

(1) Del priključka stavbe na javni vodovod, ki se nahaja med javnim vodovodom in napravo za

merjenje porabljene pitne vode pri porabniku pitne vode, spada v redno vzdrževanje

izvajalca.

(2) Izvajalec mora vzdrževati priključek stavbe na javni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa

mora preverjanje izvedbe ter delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni

vodovod ter njegovo vzdrževanje dopuščati in izvedene storitve javne službe plačevati v

okviru cene javne službe.

19. člen

(dostopnost javnega vodovoda, hidrantov in priključkov)

Javni vodovod, hidranti in vodovodni priključek z zunanjim vodomernim jaškom in obračunskim

vodomerom morajo biti izvajalcu vedno dostopni. V varovalnem pasu, določenim s tehničnem

pravilnikom ni dovoljeno postaviti ali zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.

20. člen

(prekinitev dobave vode iz razlogov na strani uporabnika)

(1) Izvajalec lahko prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega pisnega

obvestila in na stroške uporabnika, če:

- uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno zahteva zaporo vode,

- je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja ali v nasprotju s

soglasjem izvajalca,

- interna napeljava ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo pitne vode drugim

uporabnikom in uporabnik v roku, ki ga je določil izvajalec pomanjkljivosti ne odpravi,

- stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža kvaliteto vode v javnem

vodovodu ali je prostor z vodomerno napravo nedostopen, neustrezno zaščiten ali tako

zanemarjen, da to ovira odčitavanje, uporabnik pa v roku, ki ga je določil izvajalec te

pomanjkljivosti ne odpravi,

- uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno

instalacijo,

- uporabnik bistveno poveča odjem vode brez soglasja izvajalca,

- uporabnik izvajalcu ne omogoči odčitavanja ali zamenjave vodomerne naprave, pregleda

in vzdrževanja vodovodnega priključka ali rednega vzdrževanja in popravila

vodovodnega priključka,

- uporabnik ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali

meritev na internem omrežju,

- uporabnik samovoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na

priključku na javni vodovod,

- uporabnik ne uredi priključkov skladu z zahtevami izvajalca,

- uporabnik krši objavljene ukrepe varčevanja z vodo, oziroma če ne ravna v skladu z

ukrepi ob izrednih razmerah,

- uporabnik z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire in dobavo vode,


26. september 2016

57

- uporabnik pri urejanju okolice ne upošteva določb tega odloka in tehničnega pravilnika,

- uporabnik odjema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na spojnici

vodomera,

- uporabniki v večstanovanjskem objektu ne poskrbijo za ustrezno ureditev medsebojnih

razmerij kot to določa ta odlok in drugi predpisi in zaradi tega ne plačujejo porabljene

vode po veljavnih predpisih,

- uporabnik ne poravna obveznosti z naslova javne službe, ki ga ob upoštevanju

zakonskih določil določi izvajalec v opozorilu, s katerim uporabnika obvesti, da mu bo

zaradi zapadlega neplačanega dolga prekinjena dobava vode ter

- ima podlago v dokončni odločbi inšpektorja.

(2) Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in

ponovne priključitve oskrbe z vodo nosi uporabnik.

(3) Vsakemu odjemalcu, ki ga je doletela sankcija iz 1. odstavka (razen 1. alineje), se mora

zagotoviti možnost nujnega minimalnega zagotavljanja vode za pitje in osnovno higieno,

na posebej določeni lokaciji na območju občine, ki jo določi župan v roku 15. dni od

uveljavitve tega odloka.

21. člen

(prekinitev dobave vode uporabnikom iz razlogov na strani izvajalca)

(1) Izvajalec ima pravico za krajši čas prekiniti oskrbo z vodo zaradi planiranih vzdrževalnih del

ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih in času trajanja prekinitve ter o navodilih

za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev

javnega obveščanja ali na krajevno običajen oz. primeren način.

(2) V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del, okvar na javnem vodovodu ali

naravnih in drugih nesreč, ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti

uporabnikom oskrbo z vodo.

(3) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od štiriindvajset (24) ur, mora

izvajalec uporabnikom javne službe zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe pitne vode,

pri čemer se nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno

higieno prebivalstva ter nujne dejavnosti za delo in življenje na območju javnega vodovoda.

(4) Izvajalec ima v primerih prekinitve dobave vode, dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah

vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec mora pravočasno izvesti priprave

za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih

nesrečah oz. za omejeno nadomestno oskrbo z vodo. V okviru priprav izdela ustrezne načrte

ter načrte dejavnosti.

(5) V primeru, ko je nepredvidena prekinitev ali motnja oskrbe s pitno vodo krajša od dveh ur,

objava izvajalca ni obvezna.

22. člen

(ukrepi ob pomanjkanju vode)

(1) V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju, izvajalec izda sklep o varčevanju s pitno

vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posameznim skupinam omeji uporabo vode.

(2) Uporabniki morajo strogo upoštevati objavljene ukrepe varčevanja s pitno vodo.

23. člen

(evidentiranje količin odvzete vode iz javnega vodovoda)

(1) Količina odvzete vode iz javnega vodovoda se evidentira v m3. Izvajalec za uporabnike

najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko količino porabljene vode.


26. september 2016

58

(2) Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:

- odčitane količine porabljene vode ali

- povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali

- pavšalne porabe vode v primeru da uporabnik nima ustrezne vodomerne naprave.

(3) Pooblaščeni delavci, ki odčitavajo stanje obračunskih vodomerov, se morajo na zahtevo

uporabnikov izkazati s pooblastilom.

(4) Uporabnik, ki stalno ne prebiva v objektu, mora določiti pooblaščenca, ki ga bo zastopal,

omogočal dostop do obračunskega vodomera ter za uporabnika prejemal in plačeval račune

za porabljeno vodo.

(5) V primeru, da vodomerne naprave zaradi nedostopnosti izvajalec ni mogel odčitati, je

uporabnik dolžan sporočiti stanje obračunskega vodomera v roku 8 dni po prejemu obvestila

izvajalca.

(6) Uporabnik ima poleg rednih kontrol pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti

obračunskega vodomera, če meni, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli ugotovi, da je

točnost vodomerne naprave izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa izvajalec, v

nasprotnem primeru pa uporabnik sam.

(7) Dokler priključek ni urejen in opremljen z ustreznim obračunskim vodomerom, se poraba

pitne vode obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob

upoštevanju normirane porabe vode, ki znaša 1,2 m3 na dan na vodomer s faktorjem

omrežnine 1. Za druge vodomere se normirana poraba vode določi sorazmerno z

upoštevanjem faktorjev omrežnine, določenih z veljavnimi predpisi.

24. člen

(obračun porabljene vode v primerih, ko dejanske porabe ni mogoče odčitati)

(1) V primeru, če izvajalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati

dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka pred okvaro vodomera do ugotovitve

okvare vodomera, poraba pitne vode obračuna na podlagi povprečne porabe v zadnjih treh

obračunskih obdobjih pred okvaro vodomera oziroma po zadnjih znanih podatkih.

(2) Pri nedovoljenem odjemu vode se uporabniku zaračuna porabljena voda za celotno obdobje

obstoja nedovoljenega priključka oz. največ za predhodno obdobje enega leta.

(3) Za obračun porabljene vode se poleg določil tega odloka neposredno uporabljajo določila

Uredbe o metodologiji.

25. člen

(večstanovanjski objekti)

(1) Pri večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah je treba urediti skupni vodovodni

priključek na javni vodovod in vanj vgraditi skupni obračunski vodomer, ki služi

mesečnemu odčitavanju celotne porabljene količine vode, ki jo porabi posamezna

večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba, hkrati pa zagotavljati dobavo vode in

obračun porabljene vode za vsak posamezni stanovanjski ali poslovni del stavbe, oziroma

enoto posebej, ter dobavo vode in obračun porabljene vode v skupnih prostorih.

(2) V večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavbah so uporabniki posameznih delov

stavbe oz. enot, dolžni po veljavnih predpisih skleniti pogodbe z upravnikom, ki ureja in z

njimi usklajuje podlage in način dobave vode, ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter

obračun porabljene vode v posameznih delih stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike

oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki posameznih delov stavbe so dolžni upravniku

sporočati vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.


26. september 2016

59

(3) V primeru, da večstanovanjska ali poslovno-stanovanjska stavba nima upravnika, uporabniki

med seboj izberejo osebo, ki zanje ureja in z njimi usklajuje podlage in način dobave vode,

ugotavljanje porabe vode in razdelitev ter obračun porabljene vode v posameznih delih

stavbe in skupnih prostorih, med uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Uporabniki

posameznih delov stavbe so dolžni tej osebi sporočali vse podatke, ki vplivajo na obračun

porabe vode.

(4) Vodomernih naprav, ki se nahajajo v okviru interne vodovode napeljave stavbe, izvajalec ne

odčitava in ne vzdržuje.

(5) Pri urejanju dobave, porabe in obračunavanja vode v večstanovanjskih in poslovno-

stanovanjskih stavbah, se poleg tega odloka neposredno uporabljajo tudi določila drugih

predpisov, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih stavb.

26. člen

(obračun storitev javne službe)

Pri obračunu storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, se upoštevajo določila veljavnih

predpisov, ki določajo oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb

varstva okolja.

27. člen

(javna pooblastila)

Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje prostorske ureditve, mnenja k predlogom prostorskih

aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasje za priključitev in soglasje k

priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi

objektov in urejanju prostora.

28. člen

(gradnja in obnova javnega vodovoda)

Izvajalec izvaja upravljavski nadzor nad gradnjo in obnovo cevovodov, objektov in naprav

javnega vodovoda ter priključkov na javni vodovod.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE

29. člen

(uporabnik)

Uporabnik storitev javne službe je fizična ali pravna oseba, ki ima za svoje potrebe izveden

priključek na javni vodovod in uporablja vodo iz javnega vodovoda.

30. člen

(pravice uporabnikov)

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega, kvalitetnega in enakovrednega zagotavljanja

storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, ki mora biti enako dostopna vsem uporabnikom na

območju občine.

(2) Posamezni uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:

- spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno

mesto,


26. september 2016

60

- izvesti dodatna dela na vodovodnem priključku,

- ukiniti vodovodni priključek v primeru, da so izpolnjeni pogoji za ukinitev.

31. člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabnikova obveznost je:

- zagotavljati dostop izvajalcu za namene opravljanje del v zvezi z javnim vodovodom,

- sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem

vodomeru stavbe,

- izvajalcu zagotavljati dostop za namene odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali

zamenjave obračunskega vodomera,

- izvajalcu zagotavljati dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe na

vodovod ali na gradbenem inženirskem objektu,

- pisno obveščati izvajalca o vseh spremembah, ki so pomembne za izvajanje in obračun

storitev javne službe: spremembe lastništva, naslova, plačnika, oddaja zgradbe ali dela

zgradbe v najem in drugih spremembah, in sicer v roku 15 dni od nastanka takšne

spremembe. Spremembe je mogoče uveljaviti potem, ko so poravnane vse obveznosti

uporabnika do izvajalca.

- urejati medsebojno delitev stroškov v večstanovanjskih in poslovno-stanovanjskih

stavbah,

- upoštevati varčevalne in ostale ukrepe iz objav v primeru višje sile ali prekinitve oskrbe

s pitno vodo,

- urediti odjemno mesto skladno z zahtevami izvajalca in skladno s tehničnim

pravilnikom,

- pisno obveščati izvajalca o morebitnem odvzemu pitne vode iz hidrantov,

- odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,

- za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti

soglasje izvajalca,

- redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo, interno požarno omrežje in interne

hidrante tako, da ne ogroža sebe ali drugih,

- redno vzdrževati vodomerna mesta in dostope do njih,

- zaščititi vodomerno mesto in vodomer pred zmrzaljo in fizičnimi poškodbami,

- skleniti pogodbo o izvajanju javne službe z izvajalcem,

- zagotoviti izvajalcu dostop do internih instalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev

vode ali meritev tlaka na internem omrežju,

- odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzroči na javnem vodovodu,

- v roku 8 dni od obvestila izvajalca, omogočiti zamenjavo obračunskega vodomera oz.

vzdrževanje ali zamenjavo priključka,

- opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

32. člen

(zagotavljanje pogojev vzdrževanja priključkov)

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka morajo lastniki

nepremičnin dovoliti prehod ali dostop preko svojih nepremičnin, kadar je tak prehod ali dostop

potreben.

33. člen

(uporaba javnih hidrantov)


26. september 2016

61

(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so objekti in naprave, praviloma namenjeni

zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.

Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja zagotavlja lastnik.

(2) Uporaba hidrantov in poraba vode iz hidrantnega omrežja je dovoljena le v posebnih

primerih in na podlagi predhodnega pisnega soglasja izvajalca.

(3) Ne glede na določbe predhodnega odstavka, je uporaba vode iz hidrantnega omrežja

dovoljena brez predhodnega soglasja izvajalca v primerih gašenja požarov in drugih

intervencij ob naravnih in drugih nesrečah, vendar mora v teh primeru uporabnik pisno v

osmih (8) dneh obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini odvzete

vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih. Plačnik stroškov za odvzeto vodo je v

teh primerih občina.

(4) Gasilska društva so dolžna izvajalca obveščati o ugotovljenih nedovoljenih odvzemih vode

ter sporočiti tudi morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti hidrantov.

(5) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma uporabljati hidranti katerih lokacijo

odvzema vode določi izvajalec. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri

odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje

za odvzem zdravstveno ustrezne vode. Mesto in pogoje odvzema ter način plačila odvzete

vode predpiše izvajalec v posebnem soglasju, ki ga predhodno izda za takšne namene.

(6) Izvajalec javne gasilske službe v občini lahko za namen pripravljenosti na nesreče izvajajo

gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled

fizičnega stanja hidrantnih priključkov in poskusno priključitev na hidrant. O ugotovljenih

pomanjkljivostih mora izvajalec javne gasilske službe občine obvestiti izvajalca.

(7) V primeru ugotovitve nedovoljenega odvzema vode iz javnega hidranta, se kršitelju

zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki

znaša 72 m3.

34. člen

(uporaba hidrantov v internem omrežju)

(1) Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napaja direktno iz omrežja brez

obračunskega vodomera, se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega odloka.

(2) Lastnik internega hidrantnega omrežja, ki se napaja direktno iz omrežja brez obračunskega

vodomera, je dolžan urediti priključek v skladu s tehničnim pravilnikom v roku enega leta

od uveljavitve tega Odloka oz. v roku 6 mesecev po evidentiranju.

35. člen

(dovoljen odvzem vode iz hidrantov)

(1) Na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, je dovoljen odvzem vode iz hidrantov na javnem

vodovodu za namene čiščenja občinskih cest, zalivanja zelenic, izpiranja kanalov, utrjevanja

cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, za vaje za preprečevanje požara, za

protiprašno škropljenje občinskih cest, za polnjenje cistern in za druge namene, vendar le

kadar razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode. Odjem v teh primerih

je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranim pri

izvajalcu.

(2) V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in

uporabnikom predhodno sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila

stroškov porabljene vode po veljavnem ceniku izvajalca.

36. člen

(zagotavljanje delovanja po uporabi hidrantov)


26. september 2016

62

(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje

hidranta in pri izvajalcu naročiti ponovno plombiranje hidranta. V primeru poškodbe

hidranta nosi vse stroške popravila okvare povzročitelj.

(2) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena, za škodo na hidrantih ne odgovarjajo

prostovoljna gasilska društva, kadar škoda nastane zaradi nenamerne poškodbe hidranta ob

izvajanju interventnih ukrepov ali aktivnosti (izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči

ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah).

37. člen

(uporaba javnega vodovoda)

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda le tako, da ne poslabšuje pogojev

oskrbe z vodo drugih uporabnikov in ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v

javnem vodovodu.

38. člen

(uporaba priključka)

(1) Na območju javnega vodovoda je prepovedana oskrba s pitno vodo iz drugega vira in je

obvezna uporaba storitev javne službe.

(2) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira.

39. člen

(stroški priključka)

(1) Uporabnik nosi stroške:

- prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter celotne stroške izvedbe novega in

obnovo obstoječega priključka stavbe na javni vodovod, kadar se z obnovo povišuje tehnični

standard priključka.

- odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik

sam,

(2) Stroške storitev izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena mora plačati uporabnik

po tarifi izvajalca.

40. člen

(sredstva za vzdrževanje priključkov in zamenjavo vodomerov)

Sredstva za pokrivanje stroškov rednega vzdrževanja vodovodnih priključkov in stroškov

rednega vzdrževanja in zamenjave ter overitev obračunskih vodomerov, se zagotavljajo v okviru

cene javne službe oz. v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javnih služb.

VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVO

OBLIKOVANJE

41. člen

(viri financiranja javne službe)

Viri financiranje javne službe so:

- cene storitev javne službe, ki jo plačujejo uporabniki,

- subvencije cene javne službe, ki jo plačuje Občina iz proračuna,

- drugi viri.


26. september 2016

63

42. člen

(cene javne službe)

(1) Pri oblikovanju cen in subvencioniranju se uporablja Uredba o metodologiji ter

ustanovitveni akti izvajalca.

(2) Oblikovanje cen javne službe in subvencioniranje, ter organi, postopki in roki za pripravo

elaboratov in potrjevanje cen, so podrobneje določeni v Uredbi o metodologiji, odloku o

ustanovitvi izvajalca in v pogodbi, ki jo Občina sklene z izvajalcem za namene izvajanja

javne službe in najema javne infrastrukture.

43. člen

(obračunsko obdobje)

(1) Obračunsko obdobje, ki se uporablja pri oblikovanju cen javne službe traja eno koledarsko

leto.

(2) V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo na

povišanje ali znižanje cene GJS, ali v primeru sprememb predpisov, lahko pristojni organi,

ki odločajo o elaboratu, cenah in subvencioniranju, določijo tudi daljše ali krajše obračunsko

obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.

VII. ZBIRKE PODATKOV IN OBVEŠČANJE

44. člen

(kvaliteta pitne vode in obveščanje uporabnikov)

(1) Podatki o rezultatih laboratorijskih preskusov pitne vode, pridobljenih pri monitoringu,

morajo biti uporabnikom vedno na razpolago pri izvajalcu, ki jih objavi na krajevno

običajen način.

(2) Izvajalec mora v svojih internih aktih določiti pogostnost in način obveščanja uporabnikov

o skladnosti pitne vode in ugotovitvah notranjega nadzora, in pri tem upoštevati, da mora

biti obveščanje izvedeno najmanj enkrat letno.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, mora izvajalec vsako leto pripraviti letno

poročilo, s katerim mora seznaniti uporabnike na krajevno običajen način.

VIII. NADZORNI ORGANI

45. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ.

(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja

ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(3) Občinska uprava Občine ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih vodi izvajalec

javne službe in pri tem spoštovati določila predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov,

oz. Občina in izvajalec uredita trajno medsebojno izmenjavo podatkov o izvajanju javne

službe.


26. september 2016

64

IX. TEHNIČNI PRAVILNIK

46. člen

(tehnični pravilnik)

(1) Izvajalec pripravi in predloži pristojnemu organu občine ali v primeru skupne infrastrukture

in cene javne službe pristojnemu organu občin Svetu ustanoviteljic v potrditev tehnični

pravilnik o javnem vodovodu, s katerim se podrobno opredelijo pogoji in normativi za

gradnjo javnega vodovoda, priključevanje uporabnikov, dobavo pitne vode, upravljanje in

vzdrževanje javnega vodovoda ter pripadajočih gradbeno inženirskih objektov in naprav,

izvajanje javne službe in drugi pogoji.

(2) Tehnični pravilnik se sprejme najpozneje do 31.12.2016. Njegove spremembe in dopolnitve

Občina uradno objavi na krajevno običajen način in začne veljati petnajsti dan po objavi.

X. KAZENSKE DOLOČBE

47. člen

(kazni za izvajalca)

Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe, če:

ravna v nasprotju z 8. členom,

ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena,

ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena,


ravna v nasprotju s petim odstavkom 33. člena.

48. člen

(kazni za uporabnike – pravne osebe)

(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik

posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

ravna v nasprotju s 13. členom,

ravna v nasprotju z 19. členom

ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena,







ravna v nasprotju z 37. členom in

ravna v nasprotju z 38. členom.

(2) Z globo 400 evrov se kaznuje odgovorna oseba za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

49. člen

(kazni za uporabnike – fizične osebe)

Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik - uporabnik, če:


26. september 2016

65


ravna v nasprotju z 19. členom

ravna v nasprotju s sklepom iz 22. člena,






ravna v nasprotju s 36. členom ali



XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

50. člen

(vpogled v topografsko karto)

Vpogled v temeljno topografsko karto iz petega odstavka 3. člena tega odloka z vrisanimi

oskrbovalnimi območji je na voljo na spletnih straneh Občine in izvajalca.

51. člen

(veljavnost dosedanjega odloka)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati sledeči akt:

- Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer,

št. 3/2015).

(2) Tehnični pravilnik preneha veljati z dnem objave novega tehničnega pravilnika.

52. člen

(veljavnost tega odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 354-2016-10

Datum:



ŽUPANJA


26. september 2016

66

O b r a z l o ž i t e v :

Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občine Ljutomer je pripravljen kot novi odlok.

Oskrba s pitno vodo je obvezna občinska gospodarska javna služba, za katero je zadolžena lokalna

skupnost, da uredi način opravljanja te službe s predpisi, ki urejajo varstvo okolja in javne

gospodarske službe.

Z ustanovitvijo Javnega podjetja Prlekija d.o.o. je bilo odločeno, da se ta javna služba izvaja z

javnim podjetjem.

Odlok vsebuje 52 členov in je razdeljen na 11 poglavij:

Prvo poglavje zajema splošne določbe in določa uporabo in pomen izrazov, kaj je javna služba,

določa oskrbovana območja (aglomeracija), določa uporabnike javne službe, vsebino odloka ter

uporabo predpisov .

V drugem poglavju je določena organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe ter

zajema določitev oblike zagotavljanja javne službe.

Tretjo poglavje zajema vrste in obseg storitev javne službe ter program oskrbe s pitno vodo.

Četrto poglavje Pogoji za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe je razdeljeno na več

podpoglavij in zajema opis vodovodnega priključka, način priključitve, ukinitev, vzdrževanje in

obnovo priključka, prekinitve vode in ukrepanje v primeru le te, obračun storitve, javna pooblastila,

gradnja in obnovo vodovoda.

Peto poglavje zajema pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, način odvzema vode

iz javnih hidrantov, stroške odprave okvar ali poškodbe hidrant, uporabo priključka, stroške

priključka ter način pridobivanja sredstev za vzdrževanje priključkov in zamenjavo vodomerov.

Šesto poglavje je namenjeno virom financiranja javne službe in ceni javne službe ter njihovo

oblikovanje.

Sedmo poglavje zajema zbirko podatkov in obveščanje, kjer je opredeljen način obveščanja

uporabnikov o kvaliteti in rezultati preiskav pitne vode.

Osmo poglavje določa nadzorni organ.

Deveto poglavje določa način sprejemanja in kdo sprejema tehnični pravilnik o javnem vodovodu.

Deseto poglavje zajema kazenske določbe

Enajsto poglavje določa predhodna in končan določila.

V skladu s 24. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalka k tej točki dnevnega reda Andreja Torič.

Pripravila

Andreja TORIČ, višja svetovalka


ŽUPANJA


26. september 2016

67


ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA PODJETJA PRLEKIJA D.O.O. – 1. OBRAVNAVA

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 3. alineje 6., 25. in 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.

32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11–ORZGJS40), 473. in 474. člena

Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-

UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15), 6., 20. in 61. člena Zakona o

lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 –

ZUUJFO ), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list

RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in76/15) , 6. in

18. Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011, 2/2013)), je

Občinski svet Občine Ljutomer na ………….. redni seji dne …………….2016, sprejel naslednji

SKLEP

1. Sprejme se Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o. v 1. obravnavi z

vključenimi pripombami.

2. Odlok se posreduje v 10 - dnevno javno obravnavo.

Številka: 354/2016-10-

Datum:



ŽUPANJA

V vednost:

- vse krajevne skupnosti na območju Občine Ljutomer

- Javno podjetje Prlekija d.o.o., Ormoška cesta 3, 9240 Ljutomer

- Andreja TORIČ, višja svetovalka

Odložiti:

- arhiv dokumentarnega gradiva


26. september 2016

68

II. UVOD

1. Naslov odloka

Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija d.o.o..

2. Razlogi za sprejem odloka

Občinski sveti osmih občin so leta 2009 sprejeli skupni Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja

Prlekija d.o.o. in ga objavili v Uradnem listu RS, št. 24/09. S tem so bili dani pogoji za ustanovitev

skupnega javnega podjetja za upravljanje novozgrajenega vodovodnega sistema Sistema C in

obstoječih vodovodov.

Zaradi neskladij v vsebini obstoječega odloka, ter neskladij z veljavnimi splošnimi akti se je

pristopilo k pripravi novega Odloka. Občine so sprejele Sporazum o lastništvu in upravljanju

Sistema C, ki v VII. Poglavju nosi zaveze za sprejem novega odloka o ustanovitvi JPP. Solastniška

infrastruktura ter dogovorjeno skupno upravljanje in enotne cene javne službe zahtevajo ustrezno

ureditev lastniških razmerij, pristojnosti in podlag za enotno izvajanje javnih služb.

Obstoječi odlok, ki ga morajo v enotni vsebini sprejeti občinski sveti vseh občin, je potreben

uskladitve z veljavnimi splošnimi predpisi, kar smo neuspešno poskušali izvesti že pred nekaj leti

(občinski sveti 7 občin so sprejeli spremembe odloka, občinski svet ene občine pa odloka ni

obravnaval in sprejel, zato je ostal v veljavi obstoječ odlok).

Obstoječi odlok o ustanovitvi JP Prlekija in družbena pogodba, sta bila vsebinsko skoraj povsem

enaka, niso bile pa ustrezno urejene pristojnosti organov, kar se ureja z novim odlokom.

JP Prlekija je gospodarska družba, ki je v javni lasti in izvaja javne službe - ustanovitveni akti JP

Prlekija zato upoštevajo predpise s področja lokalne samouprave in predpise s področja

gospodarskih družb, kar z novimi akti ustrezneje urejamo: odlok o ustanovitvi ureja zlasti

ustanoviteljska razmerja in pristojnosti občin, lastniška razmerja in pravice pa ureja nova družbena

pogodba, ki jo bo potrebno prav tako sprejeti.

Na predlagani odlok je Občina Ljutomer v času priprave odloka že podala pripombe, vendar niso

bile vse upoštevane. Odlok tako zajema določila, ki so bila že sprejeta s Sporazumom o lastništvu

in upravljanju sistema C, katerega so potrdili vsi Občinski sveti občin ustanoviteljic JPP in zato

smatramo, da gre za podvajanje določb. Nadalje cene gospodarskih javnih služb določa Uredba o

metodologiji za oblikovanje storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja

(Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012) in ne sodijo v ustanovitveni akt javnega podjetja.

Pripombe Občine Ljutomer na predlagani odlok so označene z rdečo barvo.

3. Cilji odloka Sprejetje predlaganega odloka bo podlaga za delovanje Javnega podjetja Prlekija d.o.o. in njegovih

organov.

4. Ocena finančnih in drugih posledic

Sprejetje predlaganega odloka ne prinaša finančnih obveznosti za proračun Občine Ljutomer.

5. Pravne podlage

- 3. alineje 6., 25. in 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.

32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11–ORZGJS40),

- 473. in 474. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-

UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15),

- 6., 20. in 61. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2,

76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO ),

- Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS,

št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14, 90/14 – ZDU-1I, 14/15 – ZUUJFO in76/15) ,

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2010-01-4654








26. september 2016

69

- 18. člen Statuta Občine Apače (Prepih, št. 2/07 in 53/12),

- 18., 78. in 114. člen Statuta Občine Gornja Radgona (Uradno glasilo Občine Gornja

Radgona, št. 1/2015),

- 5 in 15., člen Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 3/2015),

- 18. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/2009, 7/2011,

2/2013),

- 16. člen Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2011, 57/2015),

- 14. člen Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01,38/04, 28/12),

- 5., 7., 15. in 82. člen Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 45/2014)

- 4., 16. 74. in 76. člen Statuta Občine Veržej (Uradni list RS, št. 22/08, 105/12),

II. Besedilo odloka

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen odloka)

(1) Javno podjetje Prlekija d.o.o. je bilo ustanovljeno z Odlokom o ustanovitvi Javnega podjetja

Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09) in je vpisano v sodni register pod št. Srg

2009/30429.

(2) S tem odlokom se usklajujejo pristojnosti in delovanje Javnega podjetja Prlekija d.o.o. (v

nadaljevanju: javno podjetje) z veljavnimi predpisi in drugimi sprejetimi akti.

(3) Ustanoviteljice javnega podjetja so:

- Občina Apače, Apače 42B, 9253 Apače, matična številka 2215632000,

- Občina Gornja Radgona, Partizanska 13, 9250 Gornja Radgona, matična številka

5880289000,

- Občina Križevci, Križevci pri Ljutomeru 11, 9242 Križevci pri Ljutomeru, matična

številka 1332147000,

- Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000,

- Občina Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci, matična številka 5880297000,

- Občina Razkrižje, Šafarsko 42, 9246 Razkrižje, matična številka 1332163000,

- Občina Sveti Jurij ob Ščavnici, Ulica Bratka Krefta 14, 9244 Sveti Jurij ob Ščavnici,

matična številka 5880319000,

- Občina Veržej, Ulica bratstva in enotnosti 8, 9241 Veržej, matična številka 1332171000,

(v nadaljevanju: ustanoviteljice).

2. člen

(namen odloka in ustanovitev Sveta ustanoviteljic)

(1) Ta odlok določa ustanoviteljske pravice, način njihovega izvrševanja in način usklajevanja

odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem občinskih gospodarskih javnih služb.

(2) S tem odlokom se ustanavlja Svet ustanoviteljic kot skupni organ za izvrševanje pravic iz

prvega odstavka tega člena in za izvajanje ostalih nalog po tem odloku.

(3) Ustanoviteljske pravice izvršujejo ustanoviteljice prek Sveta ustanoviteljic in na skupščini, v

skladu s tem odlokom in družbeno pogodbo.

(4) Če je posamezna pravica ali obveznost urejena v odloku in družbeni pogodbi, se uporablja ta

odlok, razen če ni s tem odlokom drugače določeno.


26. september 2016

70

3. člen

(ustanovitev in prenehanje)

(1) Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas.

(2) Javno podjetje lahko preneha:

- v primerih, določenih z zakonom,

- na podlagi razveljavitve tega odloka v eni ali več ustanoviteljicah, pod pogojem iz

tretjega odstavka tega člena.

(3) Javno podjetje lahko preneha kot oseba javnega prava z razveljavitvijo tega odloka in se

lahko izvede na podlagi soglasja vseh ustanoviteljic, vendar na podlagi 2. odstavka 41. člena

medobčinskega Sporazuma o lastništvu in upravljanju sistema C, z dne 25.5.2016 (v

nadaljevanju »sporazum«), ne pred 31. 12. 2022, razen zaradi obvezne prilagoditve državnih

predpisov o obveznih oblikah izvajanja gospodarskih javnih služb.

Doda se novi člen: določbe o izstopu ustanoviteljice po preteku petih let (po 31. 12. 2022).

4. člen

(ime in sedež)

(1) Ime (firma) javnega podjetja je: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Skrajšano ime (skrajšana

firma) je: JP Prlekija d.o.o..

(2) Sedež podjetja je Babinska cesta 2 A, 9240 Ljutomer.

5. člen

(pečat)

(1) Javno podjetje ima pečat z naslednjo vsebino: Javno podjetje Prlekija d.o.o. Pečat lahko

vsebuje tudi zaščitni znak javnega podjetja.

(2) Zaščitni znak se lahko spremeni s sklepom skupščine.

II. DEJAVNOST JAVNEGA PODJETJA

6. člen

(registracija dejavnosti)

(1) Javno podjetje se v skladu z veljavno Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, registrira

za opravljanje vsaj naslednjih dejavnosti:

a) glavna dejavnost je 36.000 zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode;

b) druge dejavnosti so:

37.000 Ravnanje z odplakami

42.110 Gradnja cest

42.210 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za tekočine in plin

42.910 Gradnja vodnih objektov

42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje

43.110 Rušenje objektov

43.120 Zemeljska pripravljalna dela

43.130 Testno vrtanje in sondiranje

43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav

43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav

43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah


26. september 2016

71

43.310 Fasaderska in štukaterska dela

43.320 Vgrajevanje stavbnega pohištva

43.330 Oblaganje tal in sten

43.342 Pleskarska dela

43.390 Druga zaključna gradbena dela

43.910 Postavljanje ostrešij in krovska dela

43.990 Druga specializirana gradbena dela

49.410 Cestni tovorni promet

49.500 Cevovodni transport

52.100 Skladiščenje

63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi

71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje

71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje

71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje

71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje

72.110 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju biotehnologije

72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in

tehnologije

73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora

73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja

81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost

81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje

81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice

82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške

dejavnosti

(2) Poleg dejavnosti iz prvega odstavka tega člena opravlja javno podjetje tudi vse druge posle, ki

so potrebni za njegov obstoj in za opravljanje dejavnosti, oziroma, ki pripomorejo k izvajanju

občinskih gospodarskih javnih služb, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti.

(3) Skupščina lahko brez spremembe tega odloka, če je to treba, pri pristojnem organu registrira

dodatne dejavnosti.

7. člen

(gospodarske javne službe)

(1) Javno podjetje izvaja obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, in sicer:

a) obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrba s pitno vodo na območju občin Apače,

Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej,

b) obvezno občinsko gospodarsko javno službo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske

odpadne vode na območju občin Apače, Križevci, Ljutomer, Razkrižje, Sveti Jurij ob

Ščavnici in Veržej,

(2) Javno podjetje izvaja obvezne občinske gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena

skladno z odlokom, sprejetim za posamezno gospodarsko javno službo v posamezni občini.

8. člen

(javna pooblastila in druge naloge)

(1) Javno podjetje izvaja naslednje strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na

področju gospodarskih javnih služb:

- sodeluje pri razvoju, načrtovanju in pospeševanju gospodarskih javnih služb,


26. september 2016

72

- podaja predloge ustanoviteljicam za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in

napravami, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb.

(2) Javno podjetje izvaja upravlja z gospodarsko javno infrastrukturo skladno s predpisi o ravnanju

s stvarnim premoženjem občin in predpisi o izvajanju posamezne gospodarske javne službe.

(3) Javno podjetje skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvaja naslednja javna

pooblastila:

- daje mnenja, določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če

ti zadevajo gospodarsko javno infrastrukturo,

- daje predpisana soglasja za priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo.

(4) Javno podjetje na podlagi predpisov, ki urejajo geodetsko dejavnost, vzpostavlja, vodi in

vzdržuje posamezne katastre gospodarske javne infrastrukture za ustanoviteljice, za katere

izvaja gospodarske javne službe.

(5) Ustanoviteljice lahko javno podjetje pooblastijo ali mu naročijo, neposredno ali z javnim

naročilom, vodenje in/ali izvajanje investicijskih ali investicijsko-vzdrževalnih del na

gospodarski javni infrastrukturi.

(6) Podrobnejše naloge iz drugega do petega odstavka tega člena ter financiranje le-teh se uredijo s

pogodbami na podlagi sporazuma in sprejetih planskih dokumentov, pri čemer se zasleduje

načelo pokrivanja stroškov, ki jih posamezna naloga povzroča.

III. LASTNIŠTVO IN USTANOVITELJSKE PRAVICE

9. člen

(osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži)

(1) Osnovni kapital javnega podjetja znaša nominalno 200.000 EUR in so ga ustanoviteljice

zagotovile 29. 5. 2009 ob ustanovitvi v denarju.

(2) Osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljic znašajo:

Občina Poslovni delež v

%

Osnovni vložek v

EUR

Apače 9,52 19.040

Gornja Radgona 22,50 45.000

Križevci 9,07 18.140

Ljutomer 30,77 61.540

Radenci 13,71 27.420

Razkrižje 3,41 6.820

Sveti Jurij ob Ščavnici 7,59 15.180

Veržej 3,43 6.860

Skupaj 100 200.000

(3) Skupščina družbenikov lahko sklene, da se poveča osnovni kapital javnega podjetja.

(4) Prenos poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev v javnem podjetju na pravne osebe

zasebnega prava ni dopusten.


26. september 2016

73

(5) Prenos poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev s strani posamezne ustanoviteljice na

drugo ustanoviteljico je dopusten na podlagi 100 % soglasja ostalih ustanoviteljic, ki deleža ne

prenašajo, vendar ne pred 31. 12. 2022.

10. člen

(pogodba o prenosu infrastrukturnih objektov)

(1) Ustanoviteljice in javno podjetje sklenejo pogodbo o izvajanju javne službe in najemu

gospodarske javne infrastrukture ter vzdrževanju skupne gospodarske infrastrukture, ki jo javno

podjetje potrebuje za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb iz 7. člena tega

odloka.

11. člen

(odgovornost za poslovanje javnega podjetja)

(1) Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, razen v primeru

iz drugega odstavka tega člena.

(2) Ustanoviteljice v skladu s tem odlokom odgovarjajo za pravočasno presojo elaboratov in

potrditev cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja tako, da te

vključujejo in pokrivaje vse upravičene stroške. V nasprotnem primeru se ustanoviteljice

zavezujejo zagotoviti subvencije cen ali pokrivanje vseh nekritih upravičenih stroškov.

IV. UPRAVLJANJE JAVNEGA PODJETJA IN DELO SVETA USTANOVITELJEV

12. člen

(ustanovitev skupnega organa občin)

(1) S tem odlokom se za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju in drugih pravic

povezanih z njegovim delovanjem, določenih v tem odloku, ustanovi Svet ustanoviteljic.

(2) Svet ustanoviteljic sprejme svoj pečat. Pečat se uporablja na vseh aktih, ki jih sprejema Svet

ustanoviteljic.

13. člen

(sestava in način dela Sveta ustanoviteljic)

(1) Svet ustanoviteljic sestavljajo župani oziroma županje (v nadaljevanju: župani)

ustanoviteljic javnega podjetja. Za zastopanje na seji Sveta ustanoviteljic lahko župani

pooblastijo drugo osebo.

(2) Župani izmed sebe določijo predsednika Sveta ustanoviteljic, ki tudi predstavlja Svet

ustanoviteljic, sklicuje in vodi seje, podpisuje njegove odločitve ter skrbi za izvrševanje in

koordiniranje njihovega izvajanja. Predsednik Sveta ustanoviteljic se menja vsako leto po

načelu rotacije, po naslednjem zaporedju: Ljutomer, Gornja Radgona, Radenci, Apače,

Križevci, Sveti Jurij ob Ščavnici, Veržej in Razkrižje.

(3) Svet ustanoviteljic izvaja svoje naloge na sejah. Seje potekajo praviloma na sedežu organa.

(4) Sedež organa je na naslovu javnega podjetja.

14. člen

(število glasov članov Sveta ustanoviteljic)


26. september 2016

74

(1) O pravicah in obveznosti po tem odloku odloča Svet ustanoviteljic skladno z določili 15.

člena tega odloka tako, da imajo vsak župani oziroma županja pri sprejemanju odločitev

vsak po en glas.

15. člen

(način sprejemanja odločitev)

(1) Svet ustanoviteljic veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj 6 županov, razen pri

glasovanju o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo, ko

morajo biti prisotni vsi župani ustanoviteljic.

(2) Svet ustanoviteljic sprejme veljaven sklep, če so zanj glasovali:

- vsi župani v primeru odločanja o cenah obvezne občinske gospodarske javne službe

oskrbe s pitno vodo, po predhodnem zavezujočem mnenju občinskih svetov,

- župan posamezne občine ustanoviteljice v primeru, ko gre za odločanje o cenah obvezne

občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske

odpadne vode posamezne občine,

- najmanj 5 županov v vseh ostalih primerih.

(3) V vabilu za sejo sveta ustanoviteljic, ki se članom posreduje najmanj 7 dni pred sejo, se

določi naknadni dan zasedanja sveta ustanoviteljic, za primer, če ta ob prvotno določenem

datumu ne bi bil sklepčen, kar velja le za primere iz tretje alineje drugega odstavka tega

člena Svet ustanoviteljic na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število

navzočih županov, ob upoštevanju kvorumov iz prejšnjega odstavka tega člena. Naknadni

dan zasedanja ne sme biti določen prej kot naslednji delovni dan po prvotno določenem

dnevu.

16. člen

(pristojnosti Sveta ustanoviteljic)

(1) Svet ustanoviteljic:

- določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,

- odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, po predhodnem zavezujočem

mnenju občinskih svetov,

- odloča v drugih primerih, ko zakon ali drug predpis določa, da o določenem vprašanju

odloča organ občine, pa ni določeno, da je takšna naloga v pristojnosti občinskega sveta,

- je posvetovalni organ občinskega sveta ali skupščine v zvezi z nalogami iz drugega ali

tretjega odstavka tega člena .

(2) Svet ustanoviteljic lahko od posamezne občine ustanoviteljice zahteva, da mu le-ta

posreduje informacije in odločitve v zvezi z:

- izvajanjem javnih služb

- odločanjem o zadolževanju,

- vstopom novega družbenika,

- statusnimi spremembami ali prenehanjem družbe in

- v drugih primerih, ko tako določa zakon ali drug predpis.

(3) Svet ustanoviteljic lahko od skupščine zahteva, da mu le-ta posreduje informacije in

dokumentacijo v zvezi z:

- izplačili dobička in pokrivanjem izgube,

- imenovanjem direktorja,

- s poslovno politiko, programi dela ter finančnimi načrti javnega podjetja,

- programom za obvladovanje kakovosti poslovanja.

(4) Svet ustanoviteljic ima pravico informacije in dokumentacijo zahtevati pred sprejemom

odločitve in lahko nanje poda mnenje.


26. september 2016

75

(5) Svet ustanoviteljic potrjuje načrt predvidenih obnov gospodarske javne infrastrukture, ki je v

solastništvu ustanoviteljic

17. člen

(strokovne in administrativne naloge)

(1) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe Sveta ustanoviteljic opravlja

občinska uprava Občine Ljutomer.

(2) Stroški iz 1. odstavka tega člena se krijejo v skladu s 18. členom tega odloka.

18. člen

(sredstva za delo Sveta ustanoviteljic)

(1) Sredstva za delovanje Sveta ustanoviteljic zagotavljajo občine iz proračuna v razmerju

glasov članov v Svetu ustanoviteljic, razen če se ne dogovorijo drugače na seji sveta

ustanoviteljev in so na seji udeleženi vsi župani.

(2) Če se seja izvede zgolj v zvezi z nalogami gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja

komunalne in padavinske odpadne vode, krijejo sredstva občine, za katere se ta dejavnost

izvaja.

19. člen

(dolžnost obveščanja)

(1) Svet ustanoviteljic o svojih odločitvah redno in sproti obvešča organe javnega podjetja.

V. ORGANI

20. člen

(organi javnega podjetja)

(1) Organi javnega podjetja so:

– skupščina,

– direktor.

21. člen

(sestava skupščine)

(1) Skupščino sestavljajo člani – predstavniki ustanoviteljic, ki izmed sebe izvolijo predsednika.

Člani skupščine imajo namestnike.

(2) Občinski svet vsake občine ustanoviteljice imenuje in razrešuje po enega člana skupščine in

njegovega namestnika. Člani skupščine in njihovi namestniki se imenujejo izmed zaposlenih

delavcev občinske uprave posamezne občine ustanoviteljice, ali izmed drugih oseb, ki jih v

skupščino imenuje občinski svet. Mandat članov skupščine in njihovih namestnikov traja

štiri leta, vezan pa je na mandat občinskega sveta. Člani skupščine in namestniki so lahko po

izteku mandata ponovno imenovani.

(3) Izmed članov se vsako leto za enoletno obdobje izvoli nov predsednik skupščine po

naslednjem zaporedju: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje,

Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej.

(4) Predsednik skupščine zastopa družbo v razmerju do direktorja družbe.


26. september 2016

76

V 2. odstavku se doda nova določba glede pogojev izobrazbe članov skupščine in njihovih

namestnikov (najmanj prva bolonjska stopnja).

22. člen

(pristojnosti in delo skupščine)

(1) Pristojnosti skupščine in način njenega dela določajo predpisi in družbena pogodba, pri

čemer mora skupščina pred imenovanjem direktorja obvezno pridobiti mnenje Sveta

ustanoviteljic.

Novi člen:

V besedilo odloka se naj vključijo določbe o pristojnosti in sklicu skupščine kot je to

navedeno pri Svetu ustanoviteljic.

23. člen

(pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja)

(1) Direktor je poslovodni organ javnega podjetja.

(2) Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se podrobneje določijo z družbeno pogodbo

med ustanoviteljicami in individualno pogodbo o zaposlitvi, ki jo direktor sklene s

predsednikom skupščine.

Novi člen: dodajo naj se določbe glede imenovanja direktorja in mandat direktorja. Poleg pogojev

za direktorja naj se doda tudi zahteva za predložitev vizije razvoja podjetja.

Novi člen: dodajo naj se določbe glede razrešitve in prenehanja direktorja.

Novi člen: Osnovna plača direktorja določena v skladu z veljavnimi predpisi za direktorje

gospodarskih družb v večinski lasti države ali občine, ne sme presegati plače župana občine

ustanoviteljice z največjim številom prebivalcev.

24. člen

(poročanje direktorja)

(1) Svet ustanoviteljic in skupščina imata pravico do informiranosti o poslovanju javnega

podjetja v skladu z zakonom.

(2) Direktor je na podlagi zahteve dolžan pisno poročati Svetu ustanoviteljic, ustanoviteljicam

in skupščini enkrat letno, dodatno pa na podlagi sklepov navedenih organov.

VI. POSLOVNA POLITIKA IN PLANIRANJE

25. člen

(razvojni program in letni načrt)

(1) Za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje javno podjetje pripravlja

finančne in poslovne načrte in elaborate o cenah. Roki za pripravo in način potrjevanja


26. september 2016

77

finančnih in poslovnih načrtov se določijo z družbeno pogodbo., roki za pripravo, pregled in

potrjevanje elaboratov o cenah pa s tem odlokom.

(2) Direktor javnega podjetja pri pripravi teh aktov sodeluje z občinskimi upravami in župani,

strokovnimi institucijami in komisijo iz 27. člena tega odloka.

VII. POSLOVANJE JAVNEGA PODJETJA

26. člen

(predpisi o javnem naročanju)

(1) Javno podjetje je pri pridobivanju pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev blaga, dolžno

spoštovati predpise o javnem naročanju.

VIII. STROKOVNA KOMISIJA

27. Člen (se črta)

(strokovna komisija)

(1) Svet ustanoviteljic imenuje strokovno komisijo za potrebe strokovne presoje elaboratov o

cenah in reševanje drugih skupnih zadev in ji v skladu s in podpisanim medobčinskim

Sporazumom o lastništvu in upravljanju sistema C, določi pravila delovanja in sprejemanja

odločitev.

IX. PRAVILA O CENAH


(pristojni organi)

(1) Strokovno presojo elaboratov in cen gospodarskih javnih služb izvaja komisija iz 27.

člena tega odloka, cene gospodarskih javnih služb pa potrjuje Svet ustanoviteljic.

(2) Morebitne subvencije za uporabnike na svojem območju potrjuje občinski svet vsake

posamezne občine.

29. člen

(obračunsko obdobje)

(1) Obračunsko obdobje je eno koledarsko leto oziroma se lahko skrajša ali podaljša s

pogodbo o izvajanju javne službe in najemu gospodarske javne infrastrukture ter

vzdrževanju skupne gospodarske infrastrukture in skladu z veljavno zakonodajo.


(potrjevanje cen)

(1) Svet ustanoviteljic se zavezuje potrjevati enako ceno omrežnine za posamezen premer

vodomera in enako ceno vodarine, za vse uporabnike na območju sistema C, če je

upravičene stroške izvajanja gospodarske javne službe potrdila strokovna komisija iz 27.

člena tega odloka.

(2) Svet ustanoviteljic se zavezuje potrjevati tudi cene odvajanja in čiščenja komunalne in

padavinske odpadne vode skladno s pravili, določenimi v 15. členu tega odloka.

31. člen (se črta)

(poračuni cen)


26. september 2016

78

(1) Cene gospodarskih javnih služb se v primeru, če so razlike manjše kot 10 % med potrjeno

ceno gospodarskih javnih služb preteklega obračunskega obdobja in obračunsko ceno

gospodarskih javnih služb preteklega obračunskega obdobja, poračunajo v elaboratu za

prihodnje obračunsko obdobje.

(2) Cene se lahko, če so pozitivne ali negativne razlike višje od 10 % med potrjeno ceno

gospodarskih javnih služb preteklega obračunskega obdobja in obračunsko ceno

gospodarskih javnih služb preteklega obračunskega obdobja poračunajo v prvih treh

mesecih tekočega obračunskega obdobja. Svet ustanoviteljic v takšnem primeru določi tudi

takojšnjo prilagoditev cene za tekoče obračunsko obdobje.

(3) Razlika iz prvega in drugega odstavka se ugotavlja na ravni celotne gospodarske javne

službe (omrežnina in strošek posamezne gospodarske javne službe).

(4) O poračunu oziroma vračanju pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi in

obračunskimi cenami odloča Svet ustanoviteljic.

(5) Poračun z vračilom subvencij ustanoviteljicam se lahko izvede le, če so občine subvencijo

plačale, in do višine plačanih subvencij. V nasprotnem primeru se razlika poračuna (vrne)

uporabnikom storitev gospodarske javne službe.

32. člen

(priprava in posredovanje elaboratov)

(1) Javno podjetje pripravi predlog izračunov in poračunov cen v elaboratih, v katerih mora

razkriti upravičene stroške izvajanja vsake posamezne gospodarske javne službe po

predpisanih standardih tako, da so pokriti vsi upravičeni stroški in donos v višini 5 %

nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev.

(2) Javno podjetje vsako leto pripravi in posreduje elaborate o cenah oskrbe s pitno vodo iz

prejšnjega odstavka člena tega odloka do 30. 9. za naslednje obračunsko obdobje strokovni

komisiji iz 27. člena tega odloka pristojnemu organu, ne glede na višino spremembe cene v

primerjavi s preteklim obračunskim obdobjem. Elaborate o cenah odvajanja in čiščenja v

enakem roku posreduje občinski upravi posamezne občine.

(3) Elaborati morajo vključevati predlog poračuna pozitivnih in negativnih razlik, skladno s

predpisi, ki urejajo oblikovanje cen in predpisi o državnih pomočeh.


(delo strokovne komisije in občinske uprave)

(1) Strokovna komisija ter občinska uprava posamezne občine (v primeru različnih cen

gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)

pregledata elaborate in zahtevata morebitne dopolnitve ali spremembe najkasneje v roku 30

dni od prejema.

(2) V naslednjih 10 dneh javno podjetje elaborat dopolni ali spremeni, v skladu z upravičeno

zahtevo strokovne komisije ali občinske uprave in ga pošlje strokovni komisiji ali občinski

upravi, ki se mora do dopolnitev elaborata opredeliti v roku 10 dni

(3) Če strokovna komisija ali občinska uprava dopolnitev ali sprememb elaborata ne

zahtevata v roku iz prvega odstavka tega člena ali so zahteve v nasprotju s prvim odstavkom

34. člena tega odloka, se šteje, da v elaboratih izračunane cene ustrezno upoštevajo

upravičene stroške in da je javno podjetje bodisi upravičeno terjati subvencijo ali pa mora

razliko poračunati uporabnikom prek cene ali z vračilom subvencije občinam.

(4) Dopolnjen ali spremenjen elaborat in predlog sklepa o cenah, ki ga pripravi strokovna

komisija ali občinska uprava, pošlje strokovna komisija ali občinska uprava oziroma javno

podjetje v primeru, če tega ne storita strokovna komisija ali občinska uprava, vključno s

predlogom subvencij ali vračil uporabnikom, Svetu ustanoviteljic v potrditev in občinskim

svetom vseh občin sistema C v informacijo zaradi določitve morebitnih subvencij.


26. september 2016

79


(upravičeni stroški in nepotrditev cen)

(1) Pristojni organi, ki presojajo elaborate ter sprejemajo elaborate in potrjujejo cene

gospodarskih javnih služb, presojajo tudi upravičene stroške, in pri tem upoštevajo tudi

primerjalno analizo, analize, ki jih pripravijo neodvisne institucije ali uporabijo drug,

strokovno ustrezen način presoje upravičenih stroškov.


(odločanje o cenah)

(1) O dopolnjenih ali spremenjenih elaboratih odloči Svet ustanoviteljic po pravilih,

določenih 15. členu tega odloka.

(2) Če Svet ustanoviteljic ne potrdi strokovno preverjenih in potrjenih cen skladno s tem

odlokom s strani strokovne komisije iz 27. člena tega odloka, morajo ustanoviteljice

zagotoviti subvencije in pripadajoče dajatve do 31. 3. za preteklo leto v višini, ki omogoča

pokritje vseh upravičenih stroškov, potrjenih s strani strokovne komisije, in donosa iz

prvega odstavka 33. člena tega odloka.

X. OSTALI AKTI

36. člen

(družbena pogodba)

(1) Na podlagi tega odloka in določil Zakona o gospodarskih družbah, ustanoviteljice

najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi odloka sprejmejo in sklenejo družbeno

pogodbo, ki mora biti v notarski obliki in vsebinsko skladna s tem odlokom.

(2) Notranjo organizacijo javnega podjetja in sistemizacijo delovnih mest, vključno s pooblastili

drugih vodilnih delavcev ter razporeditvijo po plačilnih razredih, predpiše direktor z

internimi enostranskimi akti, ki so skladna z kadrovskim načrtom..

(3) Splošne akte javnega podjetja sprejema na predlog direktorja skupščina. Posamične

izvedbene in konkretne akte oziroma navodila za delo izdaja direktor.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen

(sprejem odloka)

(1) Ta odlok je sprejet, ko ga sprejmejo vsi občinski sveti občin: Apače, Gornja Radgona,

Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej.

(2) Če so določbe tega odloka na eni strani ali drugega akta katere izmed občin (ki ureja

gospodarsko javno službo) na drugi strani v nasprotju, se uporabljajo določbe tega odloka.

38. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega podjetja

Prlekija d.o.o. (Uradni list RS, št. 24/09).

39. člen

(objava in veljavnost)


26. september 2016

80

(1) Ta odlok se objavi v _______, ko ga v enakem besedilu sprejmejo občinski sveti občin

Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in

Veržej.

(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Opomba:

Način objave in začetek veljavnosti se naj pravilno oblikuje glede na določila statutov občin.

Št. ……………….

Ljutomer, dne ………..

Župan

Občine Apače

Franc Pižmoht l.r.

Župan

Občine Gornja Radgona

Stanislav Rojko l.r.

Župan

Občine Križevci

mag. Branko Belec l.r.

Županja

Občine Ljutomer

mag. Olga Karba l.r.

Župan

Občine Radenci

Janez Rihtarič l.r.

Župan

Občine Razkrižje

Stanko Ivanušič l.r.

Župan

Občine Sveti Jurij ob Ščavnici

Miroslav Petrovič l.r.

Župan

Občine Veržej

Slavko Petovar l.r.


26. september 2016

81


Predlog odloka je predhodno obravnavala že strokovna komisija, ki je bila imenovana s strani

županov vseh osmih občin ter Svet ustanoviteljic Javnega podjetja Prlekija d.o.o..

V času priprave odloka podane pripombe s strani Občine Ljutomer niso bile v večini upoštevane,

zato jih podajamo ponovno:

1. člen

Doda se prvi in drugi odstavek, saj ne gre za na novo ustanovitev Javnega podjetja Prlekija d.o.o..

Podjetje že obstaja, s predlaganim odlokom pa gre dejansko za uskladitev pristojnosti in delovanje

podjetja zaradi delovanja sistema C.

Novi člen

Doda se novi člen, s katerim se naj določijo pogoji izstopa iz Javnega podjetja Prlekija d.o.o. po

preteku petih let oz. po 31. 12. 2022. Datum 31. 12. 2022 je pogojen s Pogodbo o sofinanciranju

projekta Pomurskega vodovodnega sistema C s pristojnim ministrstvom.

8. člen

V drugem odstavku se črta beseda izvaja. Gre za tiskarsko napako.

Črta se 6. odstavek tega člena.

9. člen

V prvem odstavku se doda datum ustanovitve Javnega podjetja Prlekija d.o.o..

11. člen

Črta se drugi stavek 2. odstavka, saj sestavo elaboratov in cene določajo drugi predpisi in ni stvar

ustanovitvenega akta javnega podjetja.

13. člen

Doda se besedilo, da župani lahko pooblastijo drugo osebo za zastopanje na seji Sveta

ustanoviteljic.

14. člen

Besedilo se uskladi s terminom iz 1. odstavka 13. člena.

15. člen

Dopolni se 1. alineja 2. odstavka tako, da lahko župan odloča o cenah po predhodnem zavezujočem

mnenju občinskih svetov občin.

Črta se druga alineja 2. odstavka. O cenah odvajanja in čiščenja odpadnih voda odloča občinski svet

občine in ne svet ustanoviteljic.

16. člen

Druga alineja 1. odstavka se dopolni z besedilom, da svet ustanoviteljic odloča o cenah oz. tarifah

po predhodnem zavezujočem mnenju občinskih svetov.

17. člen

Člen se dopolni z 2. odstavkom zaradi plačila stroškov iz 18. člena tega odloka. Stroški se tako

delijo po številu glasov v Svetu ustanoviteljic v odvisnosti od nalog, ki se izvajajo.

21. člen

Doda se nova določba glede izobrazbe člana in namestnika skupščine.


26. september 2016

82

Novi člen

Doda se člen ki vključuje določbe o pristojnosti in sklicu skupščine, kot je to navedeno za Svet

ustanoviteljic.

Novi člen.

Doda se člen glede pogojev imenovanja direktorja in mandata direktorja. Ustanovitveni akt mora

vsebovati pogoje za razpis direktorja. Že v prejšnjem odloku so bili pogoji določeni v

ustanovitvenem aktu.

Novi člen

Dodati je potrebno določbe glede razrešitve in prenehanje direktorja.

Novi člen

Določiti je potrebno plačo direktorja, ki ne sme presegati plače župana občine ustanoviteljice z

največjim številom prebivalcev.

25. člen

Črta se zadnji del 1. in zadnji del 2. odstavka 25. člena, ker cene in strokovna komisija niso stvar

ustanovitvenega akta.

Iz istega razloga se črtajo 27., 28., 30., 31., 1. in 3. odstavek 32. člena, 33., 34. in 35. člen.

32. člen

V 2. odstavku se črta strokovna komisija.

39. člen

Način objave in začetek veljavnosti je potrebno pravilno oblikovati glede na določila statutov občin.


Ljutomer, št. 2/2010) bo poročevalka k tej točki dnevnega reda Andreja Torič.

Pripravila

Andreja TORIČ, višja svetovalka mag. Olga KARBA, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA


26. september 2016

83


SKLEP O UREDITVI MEJ MED PARCELAMI JAVNIH CEST OZ. MESTNIH ULIC NA

JURŠOVKI

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 100/08,

79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US in 40/12-ZUJF) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo

Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na seji, dne

___________sprejel

S K L E P št. ______

1. Občinski svet Občine Ljutomer daje soglasje za ureditev mej med parcelami javnih cest oz.

mestnih ulic: Aškerčeva ulica št. 225741, Jurčičeva ulica št. 224571, Kidričeva ulica

225751 in sosednjimi nepremičninami, po izvedenem projektu Rekonstrukcija prometne

infrastrukture v naselju Juršovka, projektanta BNG Bojan Safran s. p., Kapelski Vrh 14,

9252 Radenci, št. projekta BNG-92/14, Kapelski Vrh, september 2014.

2. Z lastniki sosednjih parcel se sporazume o izravnavi urejenega dela meje, evidentirane v

zemljiškem katastru, za kar se določi odškodnina za poseg na zemljišče v višini 8 EUR/m2.

3. O odškodnini zaradi koriščenja zemljišča se sklene ustrezen dogovor.

Številka: 371-4/2015-4301

Datum:

Mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.

ŽUPANJA

Vročiti:

- Ana Žnidarič, višja svetovalka

- Mitja Kolbl, višji svetovalec


26. september 2016

84


V postopku izvedbe geodetskih meritev po izvedenem projektu ureditve infrastrukture na Juršovki,

se je ugotovilo, da posamezni lastniki sosednjih zemljišč koristijo občinsko zemljišče oz. da cesta

posega na njihovo zemljišče.

V skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin in Pravilnikom o urejanju mej ter spreminjanju in

evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, se z lastniki sosednjih parcel lahko sporazume o

izravnavi urejenega dela meje, evidentirane v zemljiškem katastru, če se površina manjše od obeh

parcel ne spremeni za več kot 5 %, vendar v nobenem primeru za več kot 500 m². Če so odstopanja

večja, je potrebno formirati novo parcelo in skleniti ustrezno prodajno pogodbo.

Predlagamo, da se v primerih, kjer so odstopanja +/- znotraj navedenih omejitev, izvede izravnava

meje in se za koriščenje zemljišča oz. povzročeno škodo plača ustrezna odškodnina. V nadaljevanju

potem geodetska uprava odloči o zahtevi z odločbo. Obvezna priloga odločbe je grafični prikaz

izravnanega dela meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi številkami parcel.

Ko odločba postane dokončna, izravnani del meje vpišemo v zemljiški kataster kot urejen in

evidentiramo spremembo površin.

Gre za 24 parcel, kjer so lastniki – fizične osebe posegale na občinsko zemljišče in 7 parcel, pri

katerih je Občina Ljutomer posegala na zemljišča, ki niso v njeni lasti.

Ker gre za zatečeno stanje, kjer v večini primerov lastniki niti niso vedeli, da posegajo na

občinsko zemljišče, se predlaga, da se meje uredijo na predlagan način in Občinskemu svetu

Občine Ljutomer predlagamo, da predlagani sklep sprejme.


Ljutomer št. 2/2010) bosta poročevalca pri tej točki Mitja Kolbl in Ana Žnidarič.

Ana Žnidarič, mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

višja svetovalka ŽUPANJA

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7341

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV7341


26. september 2016

85


SKLEP O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI IN RAZLASTITVI DELOV NEPREMIČNIN V K.O.

GLOBOKA IN K.O. PRESIKA

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07- UPB2, 76/08, 100/08,

79/09, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 12. člena Zakona o cestah (Ur.

list RS, št. 109/2010, 48/2012, 36/2014 – odl. US in 46/2015), 93. člena Zakona o urejanju prostora

(Ur. list RS št. 110/2002, 8/2003 popr., 58/2003-ZZK-1, 33/2007-ZPNačrt, 108/2009-ZGO-1C,

79/2010 Odl.US: U-I-85/09-8, 80/2010-ZUPUDPP in 106/2010 popr.; ZUreP-1) in 18. člena Statuta

Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/2016), je Občinski

svet Občine Ljutomer na seji, dne ___________sprejel

S K L E P št. ______

O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI IN

RAZLASTITVI DELOV NEPREMIČNIN V K. O. 274 GLOBOKA IN K. O. 271 PRESIKA

1. Občinski svet Občine Ljutomer ugotavlja javno korist za razlastitev lastninske pravice na

delih zemljišč, potrebnih za rekonstrukcijo javne ceste po projektu Modernizacija občinske

ceste Presika – Globoka, izdelovalca BNG gradbeni inženiring Bojan Safran s. p., Kapelski

vrh 14, Radenci, z junija 2016.

Nepremičnine, ki so v lasti fizičnih oseb in se razlastijo v delu oz. v minimalnem obsegu,

določenim v skladu s projektom iz prvega odstavka te točke, so sledeče:

parc. št. 174/7, 192/4, 203/0, 202/3, 204/2, 172/2, 172/3, 204/1, 209/0, 210/0, 211/0, 212/2,

212/1, 221/0, 220/0, 213/0, 214/0, 218/0, 217/0, 215/0, 216/0, 236/0, 227/0, 226/0, 231/0,

230/0, 232/0, vse k. o. 274 Globoka in parc. št. 59/2 in 59/1 obe k. o. 271 Presika.

2. Gradnja v javno korist je predvidena na območju, ki se ureja z Odlokom o občinskem

prostorskem načrtu Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 2/2015 UPB1)

(določena namenska raba, dopustne dejavnosti in ostali pogoji) in Odlokom o kategorizaciji

občinskih cest (Uradno glasilo slovenskih občin št. 28/2016).

Območje, ki je predvideno za modernizacijo oz. po katerem že poteka cesta obsega

naslednje nepremičnine: parc. št. 975/1, 228/0, 174/7, 173/0, 192/4, 203/0, 202/3, 204/2,

172/2, 172/3, 172/1, 204/1, 209/0, 210/0, 211/0, 212/2, 212/1, 221/0, 220/0, 213/0, 214/0,

218/0, 217/0, 215/0, 216/0, 236/0, 227/0, 226/0, 231/0, 249/0, 229/0, 230/0, 232/0, 981/0

vse k. o. 274 Globoka in parc. št. 200/0, 59/2, 197/0, 59/1 in 194/0, vse k. o. 271 Presika.

3. Razlastitev se opravi v skladu z določbami Zakona o urejanju prostora in Zakona o cestah.

4. Ta sklep začne veljati po sprejetju na seji Občinskega sveta.

Številka: 371-4/2015-4301

Datum:

Mag. Olga KARBA, univ. dipl. prav.

ŽUPANJA

Vročiti:

- Ana Žnidarič, višja svetovalka

- Mitja Kolbl, višji svetovalec


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002110&stevilka=5386

http://www.uradni-list.si/1/index?edition=20038






http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20105579


26. september 2016

86


Občinski svet Občine Ljutomer je 1. 6. 2016 sprejel Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini

Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin št. 28/2016). Pred tem je bil predlog odloka tudi v javni

razpravi. Predmet javne razprave je bila tudi že obstoječa cesta – javna pot 724914 v Globoki, ki

med drugim poteka tudi po parc. št. 215 in 217 k. o. Globoka. Sprejet je bil predlog, da navedeni

odsek ceste ostane kategoriziran, v nadaljevanju pa se izvede odmera in odkup zemljišč.

Tudi na sestanku dne 21. 1. 2016 so bili sprejeti zaključki, da se v proračunu za leto 2016

zagotovijo sredstva za projektno dokumentacijo, geodetske odmere in odkup zemljišč, da pa se

izvedba investicije uvrsti v načrt razvojnih programov za obdobje 2017 -2021.

Občina Ljutomer je v skladu z dogovori z lastniki zemljišč in sprejetimi stališči KS Stročja vas,

naročila izdelavo projektne dokumentacije, ki je podlaga za odmero, odkupe in poznejšo izvedbo

modernizacije ceste.

Projektna dokumentacija je bila izdelana, vendar pa sta lastnika zemljišča, še preden je

dokumentacija bila predstavljena občanom, ki navedeno cesto uporabljajo, cesto s fizično oviro

zaprla.

Ker ta cesta predstavlja dostop do kar nekaj stanovanjskih hiš, je nujno, da se čim prej vzpostavi

prevoznost ceste.

Zakon o cestah v 12. členu določa, da se lahko zaradi rekonstrukcije javne ceste, izvede

razlastitev ali obremenitev lastninske pravice na nepremičnini. Javna koris t za razlastitev

lastninske pravice se ugotovi s sklepom občinskega sveta. Postopke za določitev in označitev

meje ceste določa 13. člen istega zakona.

Postopek razlastitve vodi upravna enota na predlog občine. Tudi zakon o urejanju prostora določa

pogoje za dopustnost razlastitve in omejitve lastninske pravice. Postopek za razlastitev se začne z

vložitvijo zahteve razlastitvenega upravičenca, to je v konkretnem primeru Občine Ljutomer.

Namen razlastitve mora biti javna korist, ki se izkazuje s tem, da se nepremičnina lahko razlasti

za gradnjo objektov javne infrastrukture in sklepom občinskega sveta. Upravni organ lahko na

podlagi predloga razlastitvenega upravičenca z odločbo dovoli izvedbo postopka za ureditev mej,

parcelacije, merjenja, raziskavo terena in drugih pripravljalnih del na nepremičninah, predvidenih

za razlastitev.

Občina Ljutomer bo v prvi vrsti poskušala sporazumno izvesti postopek odmere in odkupov

zemljišč, po katerih poteka cesta, v kolikor pa to ne bo mogoče, bomo prisiljeni vložit i predlog za

razlastitev, katerega predpogoj je sprejeti sklep občinskega sveta. Naročila se bo odmera cesta in

ocenitev vrednosti zemljišč, ki bodo predmet razlastitve oz. prodajne pogodbe za dosego javne

koristi.

Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlagamo, da predlagani sklep sprejme.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalka pri tej točki Ana Žnidarič.

Ana Žnidarič, mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

višja svetovalka ŽUPANJA


26. september 2016

87


PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE:

DOPOLNITEV NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE

LJUTOMER ZA LETO 2016

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,

76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 11. čl. Zakona o stvarnem premoženju

države in samoupravnih lokalnih skupnosti - ZSPSLS (Ur.l. RS št. 86/10, 75/2012, 47/2013 –ZDU-

1G, 50/2014, 90/14 – ZDU-1I in 14/15 – ZUUJFO) ter 6. in 7. člena Uredbe o stvarnem

premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Ur.l. RS št. 34/11, 42/2012, 24/2013 in

10/14), je Občinski svet Občine Ljutomer na seji, dne ______ sprejel

SKLEP ŠT. ____:

Dopolnitev št. 1 Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Ljutomer

za leto 2016

I.

NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA

V Načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja se doda:

Zap. št. 33

- Naselje in občina v kateri se načrtuje nakup: Jeruzalem, Ljutomer

- parcelna številka: 324/18

- katastrska občina in šifra k. o.: 266 Plešivica

- Okvirna velikost: 440 m2

- Vrsta nepremičnine: objekt gospodarske javne infrastrukture

- Predvidena vrednost: 1.812,13 EUR

- Utemeljenost: gre za nepremičnino, na kateri stoji vodohran Jeruzalem.

II.

NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM

V Načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem se dodajo:

Zap. št. 54

- Parc. št.: 28/1

- katastrska občina in šifra k. o.: 255 Godemarci, Občina Ljutomer

- vrsta nepremičnin: gozdno zemljišče

- kvadratura zemljišč: 4460 m2

- Posplošena tržna vrednost: 1.670,43 EUR

Zap. št. 55

- Parc. št.: 2382/10

- katastrska občina in šifra k. o.: 259 Ljutomer, Občina Ljutomer

- vrsta nepremičnin: stavbno zemljišče

- kvadratura zemljišč: 44 m2

- Posplošena tržna vrednost: 60,06 EUR





26. september 2016

88

Številka: 478/2016-10-

Datum:

mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA

Vročiti:

- Ana Žnidarič , višja svetovalka

- Arhiv, tu


Pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem države ter načela in postopke

pridobivanje, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem države in občin, urejata in

predpisujeta Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – ZSPDSLS

in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti – v nadaljevanju:

Uredba.

V skladu s 11. čl. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in 13.

čl. Uredbe je potrebno potrditi Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Ljutomer za

posamezno leto in je dokument, ki ga predloži županja Občinskemu svetu pri predlogu Odloka o

proračunu občine. Načrt ravnanja za leto 2016 je bil predložen k predlogu Proračuna Občine

Ljutomer za leto 2016, sprejet pa je bil na seji dne 2. 3. 2016.

Med letom se lahko načrt ravnanja s stvarnim premoženjem spreminja oz. dopolnjuje. V času od

sprejetja načrta se je pojavilo nekaj dodatnih potreb za pridobitev oz. odtujitev nepremičnega

premoženja, ki smo jih vključili v predlagano dopolnitev.

Občinskemu svetu predlagamo, da predlog dopolnitev obravnava in sprejme.



Ana Žnidarič mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Višja svetovalka ŽUPANJA


26. september 2016

89


OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi – UPB2 (Ur.l. RS št. 94/07, 76/08, 79/09,

51/2010, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 23. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS,

št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 –

odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13,

22/14 – odl. US in 19/15) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine

Ljutomer št. 11/09, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na ____ seji,

______ sprejel naslednji

S K L E P št. ________

O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

1. S tem sklepom se ukine status zemljišča v javnem dobru, ki je označeno s parc. št. 564/6 (ID

6381827) katastrska občina 268 Slamnjak.

2. Nepremičnina iz prejšnjega člena tega sklepa preneha imeti status dobrine v javnem dobru in

postane last Občine Ljutomer ter se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica v korist Občine

Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer, matična številka 5874092000 , do celote.

3. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 478-10/2013- 10-

Datum: _______

mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

ŽUPANJA

Vročiti:

- Ani Žnidarič, višji svetovalki






26. september 2016

90


Nepremičnina parc. št. 564/6 (ID 6381827) katastrska občina 268 Slamnjak, v velikosti 1062 m2, je

v preteklosti predstavljala javno pot v Podgradju (pri kmetiji Zorec), ki je bila kategorizirana kot

občinska cesta. Z novim odlokom o kategorizaciji je bila cesta izvzeta iz kategorizacije, bi pa v

nadaljevanju želeli lastniki sosednjih zemljišč, zemljišče odkupiti oz. zamenjati. Parcela je bila pred

tem tudi že odmerjena.

Na podlagi zgoraj navedenega torej nepremičnina več ne služi namenu, zaradi katerega ji je bil

podeljen status javnega dobra (ceste), en del je že sedaj zaraščen z drevjem, drugi del pa bi si želeli

sosedje urediti kot pašnik.

Zaradi navedenega se predlaga, da se status javnega dobra ukine. Po sprejetju sklepa na občinskem

svetu, je potrebno izdati še odločbo o ukinitvi javnega dobra s strani Občinske uprave Občine

Ljutomer. Zakon o graditvi objektov namreč v 23. členu določa, da se status javnega dobra

lokalnega pomena lahko odvzame z odločbo, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa

po uradni dolžnosti izda tisti upravni organ, ki je status podelil.

Glede na navedeno Občinskemu svetu Občine Ljutomer predlagamo, da predlog sklepa o ukinitvi

javnega dobra sprejme.



Pripravila mag. Olga Karba, univ.dipl.prav.

Ana Žnidarič, višja svetovalka ŽUPANJA


26. september 2016

91

6. TOČKA DNEVNEGA REDA: IMENOVANJA:

MNENJE K IMENOVANJU KANDIDATKE ZA RAVNATELJICO OŠ STROČJA VAS

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno

besedilo, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 53.a člena Zakona o

organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS. Št. 16/2007 – uradno

prečiščeno besedilo – ZOFVI - UPB5; 58/2009, 64/2009 popr., 65/2009 popr., 20/2011, 40/12 -

ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 – popr), 18. člena Statuta Občine Ljutomer

(Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) ter na podlagi vloge

Sveta Osnovne šole Stročja vas z dne 28. 6. 2016, je Občinski svet Občine Ljutomer na . redni seji,

dne ___________ sprejel naslednje

M N E N J E št. ____

Občinski svet Občine Ljutomer daje pozitivno mnenje k imenovanju kandidatke MATEJE

LESKOVAR POLANIČ, stanujoče Stročja vas 28, 9240 Ljutomer, za ravnateljico Osnovne

šole Stročja vas.

Mnenje se posreduje Svetu OŠ Stročja vas.


Svet OŠ Stročja vas je z vlogo z dne 28. 6. 2016 zaprosil za mnenje o kandidatih, ki sta se prijavila

na razpis za ravnatelja oz. ravnateljico OŠ Stročja vas in izpolnjujeta razpisne pogoje. Kandidata

sta: Mateja Leskovar Polanič in Bojan Lukač. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in

izobraževanja v 53. a členu določa, da si mora svet javne šole pred imenovanjem ravnatelja

pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež.

Komisija za mandatna vprašanja je obe prijavi obravnavala na svoji seji, dne 5. 9. 2016, na katero je

oba kandidata tudi povabila. Kandidata se seje komisije nista udeležila, zato je komisija odločala na

podlagi prijav in predloženega programa vodenja. Sprejet je bil sklep, da se predlog pozitivnega

mnenja poda na občinski svet za kandidatko Matejo Leskovar Polanič.

Komisija predlaga, da se kandidatka Mateja Leskovar Polanič povabi na sejo Občinskega sveta

Občine Ljutomer, da predstavi program vodenja in vizijo.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki predsednik Komisije za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja, Jože Panič.

Štev.: 032-13/2016-10

Datum:

Predlagatelj:

Komisija za mandatna vprašanja, mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

volitve in imenovanja ŽUPANJA

Jože PANIČ, predsednik












26. september 2016

92

IMENOVANJE ČLANOV SVETA GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER

OBČINA LJUTOMER

OBČINSKI SVET

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno

besedilo, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), prvega odstavka 46. člena

Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS. Št. 16/2007 – uradno

prečiščeno besedilo – ZOFVI - UPB5; 58/2009, 64/2009 popr., 65/2009 popr., 20/2011, 40/12 -

ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D, 47/15, 46/16 in 49/16 – popr), 18. člena Statuta Občine Ljutomer

(Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) ter 12. in 13. člena Odloka

o ustanovitvi vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer (Uradno

glasilo Občine Ljutomer št. 4/2010), je Občinski svet Občine Ljutomer na _____. seji, dne ______

sprejel naslednji

S K L E P št. ______

Občinski svet Občine Ljutomer imenuje v Svet Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, kot

predstavnike ustanoviteljice naslednje člane:

1. DANIEL GEDER , Ul. Ludvika Bratuša 10, 9240 Ljutomer

2. SREČKO ŽIŽEK, Spodnji Kamenščak 9 b, 9240 Ljutomer

3. NATAŠA DUH, Cezanjevci 17 a, 9240 Ljutomer

Mandat članov sveta traja štiri leta.

Številka: 031-2/2016-10

Datum:

mag. Olga Karba, univ. dipl. prav.

ŽUPANJA

Vročiti:

- imenovanim od 1. do 3.

- Svet Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer

- Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

- Arhiv, tu












26. september 2016

93


Svet Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer je z vlogo zaprosil za imenovanje treh predstavnikov

ustanoviteljice v svetu zavoda.

Svet javne šole v skladu s 46. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja

sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, pet predstavnikov delavcev in trije predstavniki staršev.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje je na podlagi javnega poziva zbrala prijave

in le-te obravnavala na svoji seji, dne 5. 9. 2016. Sprejet je bil predlagani sklep, katerega

predlagamo, da Občinski svet sprejme.


Ljutomer št. 2/2010) bo poročevalec pri tej točki predsednik Komisije za mandatna vprašanja,

volitve in imenovanja, Jože Panič.

Pripravila Predlagatelj:

Ana Žnidarič, Komisija za mandatna vprašanja,

višja svetovalka volitve in imenovanja:

Jože PANIČ, predsednik


26. september 2016

94


INFORMACIJA:

SEZNANITEV Z AKTIVNOSTMI V OKVIRU PRIPRAVE PRENOVE CELOSTNE

PROMETNE STRATEGIJE OBČINE LJUTOMER

Informacijo bo podal predstavnik podjetja ZUM d.o.o. iz Maribora.


26. september 2016

95


VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER

Člani Občinskega sveta so podali naslednja vprašanja:

Odgovor na vprašanje gospe Sare KARBA:

Glede košnje pri krožišču MOL-u.

Občina Ljutomer v okviru letnega rednega vzdrževanja občinski cest redno kosi bankine in obcestne jarke.

Zadnja leta pa se pojavljajo težave ob reki Ščavnica (in Globetki) zaradi nepokošenosti. Ker reka Ščavnica

(in Globetka) spada pod vode I. reda je za košnjo in vzdrževanje brežin pristojna Agencija za vode. Občina

Ljutomer si redno prizadeva, da bi se brežine čim prej pokosile. Košnjo brežin pa omejuje tudi Zakon o

divjadi in lovstvu, ki v 33. členu med 1. marcem in 1. avgustom prepoveduje košnjo zardi gnezdenja ptic. V

mesecu avgusta je Agencija za vode pristopila k košnji in je večji del nabrežin že pokošen.

Pripravil

Aleš Vaupotič, višji svetovalec

Odgovor na vprašanje gospoda Jožeta KLEMENČIČA:

Glede stopnic v Ulici ob progi.

V mesecu avgustu je bil opravljen ogled obstoječih stopnic. Glede na videno se pridobivajo ponudbe za

ureditev stopnic, saj so obstoječe dotrajane. Planira se, da se stopnice uredijo v letošnjem letu.

Pripravil

Aleš Vaupotič, višji svetovalec

Documents

UGOTOVITEV PRISOTNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA … · 2020-01-03 · 10.REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER 26. september 2016 2 PREGLED IN POTRDITEV ZAPISNIKOV 2. IZREDNE,